jteo. 54.	O Ljubljani, o sredo, dne J. marca 1906.	LetO XXXIV.
Velja po poŠti:
na celo leto naprej K 26-— sa pol leta „ „ 131— &a četrt leta „ „ 6-50 sa en mesec „ „ 2*20
V upravništvus
jia «elo leto naprej K 20'— Sil pol leta w p, 19° — sa eetrt leta „ m S'--
aa en« mesec „ m
i s»o!ll|. na dom 20 D« m mesec.
Posamezne Stev. 10 Ha,
Inserati:
Enostop. petltvrsta (72 mm)i ta enkrat .... 13 h za dvakrat , . ■ . 11 „ za trikrat . . ■ □ 9 „ za vel ko trikrat . 8 „ V reklamnih noticah stane enostopna garmondvrsta d 26 h. Pri večkratnem ob-lavljenju primeren popust.
Izhaja
j»sak dan, IzvzemSI nedelje lin praznike, ob pol 6. url popoldne.
Uredništvo le v Kopitarjevih ulicah St. 2 (vhod čez
__ dvorlSče nad tiskarno). — Rokopisi se
oe vračajo; nefranklrana pisma sc ne sprejemajo. Uredniškega telefona Stev. 74,
Političen list za slovenski narod
Upravništvo le v Kopitarjevih ulicah Stev. 2. — L	Vsprejema naročnino, Inserate in
reklamacije. (JpravnlSkega telefona Stev. 188.
Volilno reformo.
(Dopis iz Celovca.)
Kakor strela udarilo je v nas poročilo • novem volilnem redu I Vlada zatrjuje, da je, kjerkoli mogoče, volilce po narodnostnih razmerah loč la — pri nas je Slovence razkosala tako, da sta izmed desetih okrajev le dva čisto nemška 1
Nemcev Slovenc.
1.	Mesto Celovec šteje 21.500 1671.
2.	Okolica celovška	21500 12 800.
3.	Borovlje - Doberlaves-
z^lezna Kaplja Pli-
berk	7.400 37.600.
4.	Velikovec- Svinec Stari
Dvor	23 000 11.300.
5.	Volšperk- St. Pavel St.
Lenart	41400 1 300.
6.	St. Vid-Breže Krka 34 300 30.
7.	Trg-Rožek-Milstatt 37 600 7 500.
8.	Beljak z okolico	25 800 6 300.
9.	Smahor Paternion-Pod-
klašter-Trbiž	29.000 11.800.
10. Spital Greifenburg - Vo-gliče Gor. Bela So-vodje	37.990 —
Celo krščansko soc. „Kii ntner Tag blatt" piše odločno zoper tako kri vično ra/ -delitev mandatov. Debernik, voditelj nem-škonacionalne stranke, seve poroča, da je on pravočasno bil sestavil načrt za vlado — in kar bi se nam pod drugim deželnim predsednikom zdolo nemogoče, je menda učinil H e i n — odobril je načrt, ki popolnoma prezira manjšino v deželi in d« zadnje pičice sprejema, kar so mu predlagali Vsenemci !
Slovencev je v deželi po zadnjem štetju 90.494 in tem daje ta „reforma" e n cel mandat, in še ta je skrajno dvomljiv ! Drugi okraji štejejo počez 40000 prebivalcev, torej nas ostane 50 000 brez volilne pravice v istini pa veliko več, ker bi se po pravičnem štetju v deželi Slovencev naštelo 120.000.
Oglejmo si natančneje »slovenski6 volilni okraj 1
Brez Borovelj bi slovenski volivni okraj štel prebivalcev 34.246, davka bi imel pa 259000; bil bi volilen okraj že zase v naših razmerah dosti velik. A če bi bilo treba večjega, zakaj se ga je iskal« izven okraj nega glavarstva ? Naj bi se bil Velikovec zraven pustil; okraj bi bil potem imel pre bivalcev 50.879, davka pa 376.000 K.
Novi „slovenski" volilni okraj je veliko slabši, kot je bil po starem volilnem redu okraj Velikovec Celovec Trg. Volilcev je 8906, volilo jih je zadnjič 3254, nemško-nacionalnih glasov je bilo 1286 soc. demo kratov pa 1106; vkup nasprotnikov naših 2392. Slovenska stranka se zadniič ni povsod volitev udeležila. Ali jasno je, da bodo nasprotniki z glasovi prišli prihodnjič na 3000, in da bo za slovensko stranko zelo težavno doseči večje število. In če v prvič ne zma Ramo, zmagali bomo pozneje še težje. V na ših razmerah bi se dalo vzdržati kar imamo, če bi imeli državnih poslancev; tako pa nimamo ničesar in zborujemo s praznimi ro kami, ko nasprotnik vse premore. Z.to pa stranka izgublja vedno več svojih starih tal! Lemiš Dobrnikov načrt je dobro premišljen: Nemci so nam dali mandat: kos zastruplje nega kruha. Borovlje bi naravno pripadale Celovcu ali Beljaku, a Lemiž Dobernik ne Testa kam s soc. demokracijo, in daii so jo
nam, vladi pa so bržkone hvalili svoje pravičnost, hoteč Slovencem dati kaj — pravice ?
Najpogubnejše je pa za nas, da sicer nikjer ne moremo postavljati več sloven skega kandidata. Razmere so se v zadnjem času izdatno izboljšale: politično delovanje se je začelo poživljati, snujejo se društva in po starem volilnem redu bi bili v providnem času prišli do dveh mandatov. Zdaj pa sa nam dane meje, katere ne moremo več prekoračiti in polit, narodno delo bo ponehalo narodni organizem bo v dotičnih krajih otrpnel — in Slovenec se bo res končno udal in izgubil! Kjer se zmaga, je lahek boj. Ali v naših razmerah bomo vsled vnebovpiječega staro-liberalnega nasilstva vedno propadali. B lo je treba junaštva in neumornega poguma, da smo se vedno in vedno zaganjali v boj. Ze je nasprotnik vzkli-koval, da so Slovenci obnemogli, in vendar smo lani pri dopolnilni volitvi pokazali, da utegnemo še zmagati. Treba je le delajoče moči skrbno organizovati; treba mlade moči, ki se po deželi nahajajo združiti. A kaj bo, če nas novi volilni red odpelje nad 60 000 v nemško sužnjost?
Novi volilni red bo za Slovence tudi v gospodarskem cbziru pegubču. Slorenske pokrajine so doslej imele svoja dva po slanca. Nista bila Slovenca narodnjaka katoličana, ali Kirschner, Čare, Oraš — so bili Slovenci! In če so že na Dunaji pozabili na narodnost, niso vselej pozabili gospodarskih potreb domačega kraja. Kjerkoli so Slovenci zdaj Nemcem priklopljeni, to je v vseh sedmih okrajih, nikjer ne bo ke-daj kak Slovenec poslanec, tega ošabnost naših narodnih nasprotnikov ne bo pripu stila. Nemcem so naše razmere nepoznane — in naše ljudstvo bo — takorekoč brez varstva, brezpravno!
Ob enem moramo naglašati, da ni res, da nam nemško narodna stranka da en mandat. Ta mandat je bil v rokah liberalnih Slovencev, in ne Nemcev, in strupeni sad nesrečnih zadnjih volitev, ker se je zdaj res Nemec izvolil za Velikovec, je, da zdaj Nemci ta kraj smatrajo za svoj. V belja-škem okraji pa je popred bil mandat res v rokah Nemcev, a izročili so ga sami Slovencu Oraš u, boječ se, da bi utegnila z drugo kandidaturo stranka propasti.
(Dalje prih.)
Protestni shodi no Koroškem.
Celovec, dne 6. marca.
Prošlo nedeljo, dne 4. t. m. sklicalo je .Kat politično in gospodarsko društvo za Slovence na Koroškem" dvanajst po litičnih shodov z edino tačko dnevnega reda: Volilna reforma. S tem se je politično društvo odzvalo želji vseh koroških rodoljubov, ki so želeli, da se slo venskemu ljudstvu da prilik«, da izgovori svojo besedo o zavratnem napadu na obstoj slovenskega naroda na Koroškim, kakor ga vsebuje vladni načrt volilne reforme. Je pač res bridka in žalostna resnica ki jo je prinesel zadnji, črnoobrobljeni „Mir" in tega dejstva ne izpodbije nihče in naj se imenuje kakor hoče. In slovensko ljudstvo na Ko roškem je tudi samo tzpoznalo, da je prišel sedaj oni trenotek, ko se bo odločilo, ali naj še živi, ali pa naj se da brez odpora ugonobiti, kajti pozneje bi bil vsak odp«r zaman. Slovenski narod na Koroškem bi
zakrivil samoubojstvo, ako bi se ne zoper-stavil sedaj, ko je še čas!
Elini tako zvani „slovenski okraj" je bolj gotovo izgubljen kakor pa po dosedanji volilni geometriji velikovško - celovški volilni okraj. D ugi sloveaski okraji so pa res tako umetno porazdeljeni med nemške, da ni niti treba pomisliti, da bi prišel kedaj kak slovenski kandidat do veljave. Kveč emu bi mogli Slovenci odločevati zmago med obema nemškima in socijalnodemekratsko stranko. To bi bilo vse.
Zatorej pač ni čudno, da je zavrelo po vsej deželi, ko se je izvedelo, na kak način se nas je razmesarilo in potem mešetarilo z raznimi našimi kosovi. Po vsej deželi se je dvignil klic ogorčenja in odziv tega ogorčenja so protestni shodi.
V nedeljo, dne 4. t. m., se je vršilo
1 2 t a k i h shodov in sicer v Smihelu nad Pliberkom, Globasnici, Prevaljah, Pod-Ijubcljem, na Radišah, v St Jakobu v Rožu,
Skt fiiah, na Brnci, Zilski Bistrici, St Ste fanu v Zil. dol. in v Melvičah za Obrdsko občino. Vsi shodi, od prvega do zadnjega, so bili prav dobro obiskani, zbralo se je ljudstva, da so bili zborovalni prostori povsod prenapolnjeni, kar gotovo kaže, kako živo se že zanima ljudstvo za svoje pravice. Ako še pripomnim, da je večina zbo-rovalcev izvedela za shode šele iz .Mira", ki so ga sprejeli šele na dan shoda, da so bili shodi po lepakih naznanjeni šele predzadnji dan, paieui st pač ne mtre reči, da je naše ljudstvo nezavedno, in morda celo „neumn»", kakor se je bralo med vrstami nekega ljubljanskega časnika
Na shodu sprejete resolucije so bile različne po obliki, ali vsebina je bila ista, in zato naj se priobči samo ena:
„Na shodu „Katol. polit, in gospodarskega društva za Slovence na Koroškem" dne 4. marca 1906 v Smihelu zbrani z vso ogorčenostjo protestirajo proti nad vse krivični razdelitvi državnozborskih volilnih okrajev na Koroškem kakor je zasnovana v vladnem volilnem načrtu, ker vidijo v tej razdelitvi očividen namen vlade, brezpogojno izdati slovenski narod na Koroškem v svojih zadnjih tendencah pratiavstrijskemu nemškemu nacionalizmu ter tako narodno politična zatreti in ugonobiti nad stotisoč duš broječi del cesarju in domovini tako zvesto udanega slovenskega nar»da.
S svojim najodločnejšim protestom proti tej v nebo kričeči krivici pa zedinjajo tudi svojo najodločnejšo zahtevo, da se volilni okraji na Koroškem, slično kakar drugod, ločijo pa narodnosti, da se zagotovi narodnostni mir v deželi, in da se tako zasigu-rata koroškim Slovencem, vkljub temu, da jim gredo trije poslanci, vsaj dva volilna okraja.
Obenem se poživlja vse slovanske, posebno slovenske poslance, da zastavijo vse svoje moči v obrambo pravic veJno zatiranih in teptanih koroških Siovencev, katerih niti sila bajonetov ne bo prisilila, da bi si sami podpisali tako smrtovmcj, kakor jim jo je vsled nemško nacionalnega tero rizma ponudila c. kr. vlada avstrijska."
Splošni vtis vseh shodov pa je bil ta, da si je slovensko ljudstvo na Koroškom svesto resnosti položaja in da je priprav Ijeno iti z vsemi svojimi močmi v boj za svoje pravice. Delo je v tiru in vidi se, da se bo nadaljevalo do končne zmage ali končnega pogina. „Ali vse, ali nič", tako se glasi sedaj po slovenskem Koroškem. Kajti o tem smo prepričani, da nam vladna predloga ne zasigura niti enega poslanca, dočim si po dosedanjem volilnem redu g o-t o v o priborimo enega poslanca in tudi lahko upamo, da tudi drugi ni nepridobljiv, ako bo šlo narodno organizačno delo naprej, kakor doslej. Disedanji volilni red nam daje upanje do napredka, dočim nam vladni vačrt obeta sama pogin.
Vidi se. da so Nemci kaj pridno hodili okolo Gautscha. ko je delal kmečke volilne okraie. Naibrže so jih kar Nemci naredili in jih je Giutsch kar sprejel, ker
mu je vse do tega, da pridobi njihove gla sove za volilno reformo.
Dolžnost naših poslancev je, da rešijo, kar se še di rešiti. Protestni shodi koroških Slovencev jim dajejo dokaz, da je zanimanje za volilno reformo doseglo svoj vrhunec. Naj se združi vsa Slovenija v klicu, da koroških Slovencev ne pustimo poteptati !
Prihodnjo nedeljo, dne 11. t. m. se vrSi zopet deset protestnih shodov in sicer : v Velikovcu, na Želinjah, v Grebinj-skem Kloštru, Skocijanu, Ro-žeku, S rejah, S t. Lenartu, Kotmarivasi, Bilčovcu in zborovanje slovenskega delavskega društva v Celovcu.
Delo je torej dobra v tiru ! In s tem zaključujem za danes.
Državni zbor.
Dunaj, 6. sušca.
Vol. reforma.
Včeraj in danes so zboro /ali razni klubi ter rešetali vladni načrt vol refsrme. Nobena stranka ni zadovoljna z načrtom. Sicer pa bi se morali čuditi, ko bi ta ali ona stranka izjavila, da se povsem strinja z vol. načrtom. Značilno in dobro znamenje pa je, da so se celo Poljaki včeraj izrekli za načelo splošne in enake vol. pravice. Toda, in to „todaw ali BarapakL se ponavlja v vseh izjavah in resolucijah. Tudi Poljaki so uvideli, da se ne morejo ustavljati javnemu mnenju, ljudskemu toku, toda pomnožiti se jim mora število poslancev. To je pravi pogoj Drugi je, da se n a z n a č i deželna avtonomija v legislativnem in administrativnem oziru. Prvi zahtevi se kot Slovani ne moremo in načemo ustavljati. Glede deželne avtonomije pa se slovensko stališče loči od poljskega in češkega. Mi zahtevamo narodno avta n o m i j o. Ako pa dobimo zakon v varstvo narodnih manjšin v posameznih krona-vinah, moramo biti brez pomisleka tud Slovenci za širšo deželno avtonomijo. Državni zbor naj se razbremeni ter razna vprašanja prepustč deželnim zborom. Sicer pa je vlada za vzh ihno Galicijo določila proporčni sistem, ki se gotovo ne sklada z načelom enakosti. Za načelo splošne in enake vol. pravice so glasovali člani poljskega kluba Ker pa so veleposestniki v klubu zahtevali kot pogoj, da se razširi dež. avtonomija, so demokratje v klubu - in tth ni malo — glasovali pr ti drugemu odstavku.
Naj še pripomnim, da sa se danes pred sejo vpisavali govorniki za prvo branje vol. reforme. Oglašenih je menda 206. Iz „Slovanske zveze" so kot govorniki določeni : Dr. Susteršič, Robič, dr. I v č e v i c, Biankini, dr. Koudela, morda S p i n č i c in dr. Ploj, ako prideta na vrsto. Vpisani so sicer skoraj vsi člani „Slov. zveze", a izžrebali so jako visoke številke. z,a splošno razpravo je določenih 5 sej.
Severna železnica.
Vodja želez, ministrstva W r b a je danes odgovarjal na neko interpelaciio glede podržavljenja severne železnice. Rekel je : Vlada je dne 3 t. m. podpisala pogodbo s pooblaščenci severne železnice. Pogodba pa se razveljavi, ako državni zbor do 30 jun. ne odobri dotičnega zakona, ki ga vlada predloži šele meseca aprila. Delničarji severne železnice zborujejo namreč šele dne 31. sušca
Krvavi dogodki.
Dne 28 svečana so v Nižniovu in Lac-kem v Galiciji vršili krvavi d godki. Zborovali so rusinski in poljski kmetje. Ker se je vlada bala izgredov, poslala je tje orožnike in vojake. Nastali so izgredi, vojaki so streljali, več kmetov je bilo ranjenih, 4 mrtvi. V>led teh obžalovanja vrednih dogodkov so danes rusinski poslanci po R e-manezuku nujno predlagali, naj vlada po nepristranskih organih strogo
preiskuje ter kaznuje one, ki so provzročili izgrede. Po vsebini enaka nujna predloga ' so vložili poljski soc. dem. Daszynski in somišljeniki ter poljski radikalec B r e i-ter in tovarši Govorili s« vsi trije pred lagatelji v prvi vrati proti paljskim polit uradnikem, češ, da so pristranski
Minister grof By la nd t ■ R h eid t je obljubil strogo preiskavo. V imenu Poljakov sta odgovarjala David Abrahamov ii in dr. Moysa. Krika in psovk je bilo toliko, da se je kar kadilo. Najglasnejši so bili soc. demokratje, Breiter in tudi Rusini. K sklepu se je oglašal z medklici tudi grof Sternberg.
Zbornica je po dolgi razpravi odobrila nujnost predloga. Obveljal pa je z večino glasov dodatni predlog poljskega kluba, naj dogodke preiskujejo k o m p e -t e n t n i organi. To je pa samoobsebi umevno Drugo vprašanje pa je, kako se bode vršila preiskava Domžale!
Višji adjuti.
To vprašanje vlačijo po zbornici že nekaj let Ze dne 18. dec. 1901 je zbornica odabrila načrt, da se adjuti avskultantom zvišajo na 1600 in 2000 K, ako so že dve leti v službi, in da vsaj nekateri pravni praktikanti doba adjute po 1000 K.
Gosposka zbornica pa 1. 1903 sklenila nekatere izpremembe. Po daljših obravnavah je poslanska zbornica 7. svečana t. 1. odobrila vladno stališče. In to je: Po triletni službi znašajo višji adjuti za avskultante in koncipijente pri fiaanč. prokuraturi, za aspi-rante, praktikante in asistente, ki izkažejo višjo izobrazbo, letnih 1600 kron, za druge 1200 K; po petletni službi se adjuti zvišajo na 2000, oziroma 1500 kron; po šestletni službi dobe samo avskultanti po 2500 K.
V razpravi so govorili: S c h a c h i n -g e r , dr. P o m m e r-, dr. H e r o 1 d.
Volivna preosnova.
Danes pričakujejo prvega branja vladnega zakcnskega načrta o volivni reformi, aka reši zbornica zakonski načrt o avskul-tantih. Grof Bylandt Rhe dt namerava po dati programatično izjavo, nakar govorita tudi min. predsednik Gautsch in dr. Klein Ker zahtevajo nemške stranke izprememba porazdelitve volivnih okrajev osobito na Spodnjem in Zgornjem Avstrijskem, v Sleziji, na Štajerskem in glede mariborskega volivnega okrožja, namerava vlada zvišati število poslancev od 11 na 15 in ugoditi Nemcem. Danes popoldne je napovedana seja nemške čvetoriee, zvečer skupen razgovor vseh agrarnih zvez. Za prvo branje o volivni reformi se je prijavilo k besedi 206 poslancev in s cer 105 proti in 101 poslanec za Zreb je določil, da govori prvi proti posl. Grabmayr, za pa poslanec Schle-gel. V seji zveze nemške ljudske stranke je zahteval paslanec Sylvester, naj se iz-premene volilni okraji na Salnegraškem in Tirolskem. Nemške-češki poslanci so sklenili, da sa za razpravo o volilni rtfirmi, ker je potrebna času primerna izpremeruba volilne pravice. — A ker irgube ž njo Nemci svojo moč, hočejo onemogočiti vladni načrt. Nižjeavstrijski poslanci nemške ljudske stranke so sklicali na Dunaju shad žu panov, na katerem so pazvali nemške poslance, naj glasujejo proti volilni reformi v sedanji obliki. Občinski svet Dunajskega Novega Mesta je sklenil zahtevati paseb-nega poslanca za Dunajsko Novo Mesta. Preteklo nedeljo so priredili češki agrarci 16 shodov, na katerih so sklenili reselu-cija, da je vladni zakonski načrt s slovanskega in osobito s češkega stališča nesprejemljiv. Češkim Dgrarnim poslancem so izrekli zaupnico, mladočeškim poslancem pa nezaupnico. Poljsko Kolo je imelo predvčerajšnjim sejo, ki je trajala s kratkimi odmori ad 10 dopoldne do polnoči. Izdali so izjavo, da je potrebna splošna, direktna in tajna volivna pravica, a vladni zak. načrt ni sprejemljiv, ker ne dobi Galicija tolike poslancev, kakor jih gre po številu prebivalstva in ne dobi sorazmerno niti taliko poslancev, kakor jih je dalečenih za Buko-vino. Načelnik poljskega Kola grcf Diie-duszycki je izjavil, da vztraja poljsko Kolo še nadalje na zvišanju paslaniških mest za Galicija v sorazmerju s številom prebivalstva in da dobi Galicija večje avtenomijo, ako uvedeje splošno volivno pravico. Krščansko socialna zveza državnozborskih poslancev je določila zagovornika o volivni rtformi poslanca Weiskirchnerja in Schraffla.
Trozveza v nevarnosti.
Splošno pozornost vzbuja dejstvo, da je italijanski zastopnik pri maroški kenferenci Viscont • Venosta taplo zastopal angleške predloge. Z nemškim zastopnikom sta gla sovala Avstrija in Maroko. V prilog Francoske je vplivala tudi italijanska vlada na Nemčijo. Važno je tudi, da je imenovan za italijanskega poslan ka v Londonu bivši italijanski minister za zunanje stvari Tit-toni, ki je, dasi pristaš trozveze, bil vedno prijazen zvezi z Angleške. Ce sklene Italija zvezo z Angleško, je trozveza razbita in
ri«1J n • knntn »nn nrnfi /lira ♦rrtf I'QTI • A Nl»1n
oian	uuaia uajjfi un u vv> nu<f«w(>i. nu^iv
ška Francoska Italija na eni, na drugi strani
pa Avstrija, Nemčija in Rusija. Nemogoče pa tudi ni, da sklenejo zvezo Rusija, Italija, Francoska in Angleška proti Avstriji in Nemčiji. Saj Angleži iščejo prijateljstva Rusije ravno tako, kakor iščejo Italijani prijateljstva s Francoske in Angleško, da pridobe Tripolis.
llerska vojska na Francoskem.
Policijsko sodišče v Li Puyu je obsodilo župnika v Bossicresu Plantierja v dva-mesečno ječo, ker je metal steklo v orožnike, ki so ščitili obmejnega nadzornika. Ko je zapustil predsednik sodnijsko poslopje, ga je množica psovala in pretepla. Lepuyski davkar je došel s 30 orožniki in s stotnijo vojakov v Freycinet, da inventira cerkveno premoženje. Prebivalci so oddali 15 strelov na njegovo spremstvo, ki ni streljalo. Davkar se je povrnil nazaj, ne da bi bil inventiral. Na obrazu ima 15 poškodb, ker so metili kamne nanj
Socialni demokrat Dejeante namerava interpelirati ministra za notranje stvari, ker je ukazal prefektom, naj se zadovoljuje z zapiski .cerkvenih uradnikov" v onih krajih, kjer je posebno hud odpor proti inventuri cerkvenega premoženja. — V Boescepu so bili tudi jako resni nemiri ob inventuri cerkvenega premoženja. Neki mesar je b:l ubit in neki finančni uradnik ranjen.
Spor s Srbijo zopet poostren ?
Včeraj so nastale zopet težkoče pri pa gajanj<h med srbskimi in avstrijskimi poverjeniki Srbija se mora odločiti, da sprejme avstrijski carinski tarif z najboljšimi ugod nostmi brez živinske pogodbe ali pa da stepi v veljavo avtonomni carinski tarif s svojimi visokimi postavkami. Vujic je poročal včeraj o uspehu pogajanj srbski vladi, a ni dobil takoj odgovora. V Belgradu splošno govore, da namerava srbska vlada odpoklicati svoje poverjenike z Dunaja. Vladni krogi sodijo, da je spor med Avstrijo in Srbijo gotova stvar, ako ne odstopi sedanja vlada in postane novi srbski min predsednik Vuj c Opozicija napada vlada in namerava izdati oklic na ljudstvo.
Pomnožitev nemške mornarice.
Proračunski odsek nemškega državnega zbora je odobril proti glasovom soc demokratov vladno predlogo o pomnožitvi nemške vojne mornarice. Zgraditi namera vajo 5 velikih križaric za brodovje v inozemstvu in veliko reservno križarico. Do volili so tudi, da zgradi Nemčija I. 1906 dve linijski ladji z 18000 in eno veliko križarico s 15 000 tonami.
Konferenca v Maroku.
A 1 g e c i r a s zastopnik Rusije je danes v kcnf;renci razvijal svoje ostbae nazore o razmerah v Maroku in dejal, da se red v Maroku mora napraviti. Zato sta v prvi vrsti poklicani Francija in Španija kot soseda. Zistopnik Nemčije je odgovoril, da bo Nemčija pritrdila vsemu, kar bo zage tavlialo mareškemu sultanu neodvisnost in v Maroku enake pravice in edprte duri vsem državam.	x
Nemiri proti inozemcem na Kitajskem.
Glavno mesto Kitajske, Pekin, je močno zastražene. Poprečen je promet na cesti za karavane iz Mandžurije kakor tudi na cesti iz Hanava v Pekin, ker korakajo baje proti Pekinu pečilski Hunhuzi
Koroške novice.
k Požigalca so prijeli v osebi pastirja v Mačan pri Borovliah. ki je zažgal poslopje kmeta Otroba. Skade je napravil požar za 3100 K.
k Ponočnega roparja je vjel v ponedeljek panoči stražnik M a u r e r v Celovcu. V sosedni ulici nd svojega stališča je začul nekak šum. H tro hiti gledat in vidi veliko sovo, ki je vjela goloba in zasadila vanj svoje kremplje. Ko je sovo hotel zagrabiti, je sfifotala in jo je ujel šele v sosedni ulici. Golob je imel prelom ljen tilnik. Sovo sedaj celovško meščanstvo hodi ogledovat ca policijo.
Književnost In umetnost.
* Velik dar Slovanstvu. Nekaj
odličnih pristašev cyrillomethodejske ideje na ueškem daruje 1 0. 000 izvodov harmonizirane vseslovanske himne velehradske VI. Sta s t n e g a: „B o-že, c 6 s rričil pf ed t i s f c i r o -ky...tt Vsak duhovnik ali učitelj kateregakoli slovanskega rodu se more priglasiti najdalje do 31. maja t. 1., da dobi brezplačno iztis velegrajske himne, ako pridene 25 vin. za pešiljatev in pošt nino, ki se naj s poštno nakaznico odpošljejo na našlo-' „Ruch C y r i 11 o • Me-thodejsky" na Velehradu (Morava) Naj se tudi Slovenci števila« poslu žujejo te ugodnosti!
*	Slovensko gledališče. Burka „Luce m Lipe" je vCeiaj d živela drugo izdajo na Slovenskem odru, ki pa nikakor ni boljša ed prve. Sicer je pa burka le za pust, a sedaj v pestnem času, ko moramo itak prebavljati razne prežgane in fižolove juhe — nam taka .duševna" jed le malo tekne.
Nekateri igralci so od zadnjič pozabili tudi nekaj od svojih ulog; posamezni prizori so bili mestoma tako dolgočasni, da se je dalo pri njih prav sladko zadremati.
G L i e r in ga. Dragutinovička, deloma tudi gg. Nučič inDobrovelny so pač pripomogli, da se je precej številno zbrano občinstvo ohranilo pri dobri volji. Sicer pa smeha ni manjkale, ampak pri nas to ni nič nenavadnega. Dobra kot vedno je bila gdč. S p u r n a, gdč. Kobalova spada menda med tiste začetnike, ki mislijo, da so že umetniki, če se jih enkrat malo mileje sodi. — Včeraj je bila jako „linkisch", kakor bi dejal Nemec.
Č. dame v parternih sedežih naj prihodnjič odlože svoje široke klobuke in držd jezike — za zobmi!	F. K.
*	Lenardov prevod Lermon-tova in Rusi. V .Ruskem fiUlogiče-skem Vjestniku" poroča pr«f. Zabolotskij obširneje o prevodu Lermontova, ki ga izdaja g. L. Lenard. Ruski učenjak, ki pozna tudi slovenski jezik, primerja Lenardov prevod tudi s prevodi prejšnjih prevajateljev ter pravi, da je ta prevod mnogo boljši od onih, kar pojasnuje tudi navedeni zgled. Praf. Zubototskij pravi, da je ta prevod dragocena pridobitev za Slovence in da si je pridobil Lenard s tem veliko zasluge za ruski in slovenski narod. Lenardov prevod izhaja, kakor znano, kot prilega „Piščalki".
Iz slovanskega sveta.
sl Balkanski Eldorado. Slovanski kmetje pri Solunu se že delj časa pečajo z izdatnim izpiranjem zlata. Ko je to sedaj sultan izvedel, poslal je v Macedonijo nemškega geologa Gresskopfa, da bi Makedonijo natančno v tem pogledu pre-iskal. Ta strokovnjak je izpoznal, da ta dežela je zelo bogata na zlatu, zlasti gorovje krušskega Balkana. Zlato polje pri reki Gul-liki in Aleksiji je baje 60 km dolgo in 40 kilometrov široko. Kar zadene bogastvo zlata, more se Makedonija primeriti k Uralu.
sl Shod vseučiliških profesorjev na Ruskem je sklenil, da predloži ruski vladi predlog, po katerem bi se na ruskih univerzah podučevale srbski, bolgarski, češki in poljski.
sl stalni japonski dopisnik v Peterburgu. Te dni je prišel iz Be rolina v Peterburg dopisnik največjega japonskega lista „0saki", K o g a j a š i. Do zdaj na Ruskem ni bilo nobenega stalnega dopisnika, niti enega japonskega lista; samo včasih je prišel v Peterburg ob priliki kakšnih velikih slovesnosti in dogodkov, k«t zastopnik japonskega tiska, profesor ruskega jezika na tokijski univerzi Otakej Suzuki.
sl Srbija na francoski razstavi. V Turkonju na Francoskem bo letos razstava, katere se bo udeležila tudi Srbija. Urejevanje in krašenje srbskega oddelka na tej razstavi je prevzel v nadzorstvo srbski konzul v Linju na Francoskem. Razstavljene bodo tam zlasti srbske preproge in tudi izdelovalnica zanje. Srbi v narodni nošnji bode izdelovali preproge pred občinstvom, ki poseti razstavo.
Jeseniške novice.
Boj za Jesenice. Volitve v 4 pod-občinah dne 6. t. m so pokazale te številke: Podobčina Jesenice: 218 naših, 77 nasprotnih. — Podabčina Planina: 22 gla sov naših, nasprotnih nič — Podobčina H r u š i c a : 12 naših, 43 nasprotnih. — Podabčina Plavški Rovt: 6 naših, 7 nasprotnih. — Skupno naših 2 5 8, naspret nih 12 7. Padrobnosti o volitvah po volitvah. V četrkek 8. t. m. voli III. razred. Z napetostjo vse pričakuje izida.
onevne novice.
Liberalci proti volilni reformi. V abčinskem svetu ljubljanskem je sinoči dr. Triller dajal duška liberalnim bolečinam glede volilne reforme. Ne oziramo se na banavzične opazke e .rimski stranki",
0	škofu, brez katerega dr. Triller niti o volilni reformi govoriti ne more, ne o nizkih insinuacijah proti našim poslancem. To le kaže, kako silno odvisen jj dr. Trillerjev duh ad dnevnika, na katerega prisega. Stvarni momenti, ki jih je navedel, pa ne drže. Najprej zahteva dr. Triller dva volilna okraja za „int«li?entne v c-
1	i 1 c e." Vprašamo V s pa, kje je pa ta inteligenca? Danes lil alna stranka niti od daleč ne more trditi, dn ona zastopa inteligenco, kajti kakor k jo njeni časopisi,
je ta stranka poponoma propadla. Naj nam le pove dr. Triller, ako zasluži ime inteligentne stranke tista družba, ki se hrani samo z najsirovejšimi dopisi in ki ne loči več humorja in svinjarije, kakor kažejo njene žalostne publikacije. Danes steji naš kmečki posestnik višje v inteligenci, kakor pa tisti del meščanstva, ki je še liberalen ravno zaradi svoje politične nezrelosti. Boljši elementi meščanski, ki so res inteligentni, se ne morejo identificirati z liberalno stranke. Kako navdušeno je pisal „Narod" o probu-jenih in zavednih kmetih ribniško - kočevskega okraja, zdaj pa kar naenkrat dr. Triller .ribniške agrarce" tako zaničuje! Tu se vidi, kake odkritosrčna je liberalna „neodvisna kmečka stranka. — Zapomnite si to, kmetje: Liberalna stranka hoče vzeti kmečkim volilnim okrajem dva mandata, da bi namestu desetih poslancev imeli samo oseml Ko bi se dr. Triller postavil na stališče stanovskega zastopstva, bi imela stvar kaj smisla, tako je pa zahteval, da se naj k mestom privzamejo tudi industrialni kraji in tiste vasi, v katerih je sedež kakega okrajnega sodišča. Dr. Triller misli, da bi se na tak način na ljube tistim par liberalnim pisarjem urinili tudi kmetom liberalni poslanci. Dr. Triller se je postavil tu na tisto stališče, ki ga ima vlada na Štajerskem preti Slovencem, da se namreč na umeten način izločujejo kraji in združujejo z drugimi. Dr. Triller terej, namestu da bi ta Slovencem sovražni princip pebijal, ga cele priporoča tudi na Kranjskem. Iz tega vidimo, da bi liberalna stranka, če bi le mogla, za dobiček dveh klavrnih mandatov, ki bi jih snedla slovenskemu ljudstvu na Kranjskem, prodala tudi obmejneSlovence. Edino le strankarski moment v škodo slovenski skupnosti odločuje pri liberalcih, ki niso doslej niti s prstom ganili, da bi slovenskim interesom koristili, pač pa zdaj nastopajo naravnost proti slovenski koristi. Oi kočevskega volilnega okraja hočejo odtrgati Žužemberk, da bi Nemci odločevali, tujim industrijcem in uradnikom pa hočejo izročiti 'dva mandata, ki jih celo vlada že daje slovenskemu ljudstvu. S tem je l.beralna stranka pokazala, da je pripravljena za eno drobtino svoje koristi prodati in izdati vse slovenstvo. Schweglevi pristaši se še niso izpremenili, dr. Triller je postal njihov orakelj. Da je mogla biti taka resolucija soglasno sprejeta, dokazuje le, na kako nizki stopinji politične slovenske zavesti stoji ljubljanski občinski svet. Dr. Tavčar je molčal, ker je videl, da je vsa ta akcija zakasnela, brezuspešna in se bo končala z blamažo. Sicer pa dr. Tavčar vč, da ima Slov. Ljudska Stranka tudi med trgavci in obrtniki v deželi večine. Torej za liberalce pri splošni in enaki volilni pravici tudi pri najumet-nejši razdelitvi ni več kaj posebnega pridobiti. Cemu torej prazno ropotanie?
Protestno zborovanje katoliških društev v Mariboru. Zvečer dne 4. t. m. so priredila kat. društva mariborska protestno zborovanje proti »Svobodni šoli" in zakanski reformi, shod je bil nepričakovano dobro ebiskan. Velika dvorana pri Geetzu je bila natlačeno polna. Socialni demokratje so sicer hoteli shed razgnati, toda poklicana policija jih je odgnala. Nato so na ulici psovali in kričali na došle. O tački »Svobodna šola" je govoril g. dr. M e d v e d , in o zakonski reformi g. dr. H o h n j e č. Oba govornika sta v mirnem in stvarnem govoru dokazala spletkarije in namen nasprotnikov v teh zadevah, sklenili sta se tudi tozadevni rezoluciji sag lasno in z navduševanjem. S tem so mariborski katoličani pokazali, kako lepo število da jih je, vsi so vneti za vse dobro. Pričakujemo, da se večkrat vidimo na takih shodih. Prvi korak je storjen. Sedaj pa le naprej!
Iz amartna pri Litiji se nam poroča: Pri občinski volitvi dne 5. marca je bilo izvoljenih osem zanesljivih naših mož in deset mož županove stranke, med katerimi jih je več, ki ne spadajo med »Narodove" somišljenike. — V tretjem razredu je bila razlika le za nekoliko glasov, a nepravilnosti tolike, da bi se v slučaju rekurza
volitve v tem razredu gotovo zopet razveljavile
Strašni delikti. O domžalskih obsodbah se nam poroča, da s« bili včeraj naznanjenim obsodbam povod takile strašni delikti. Eden je bil obsojen radi tega, ker je vprašal orožnika za ime, drugi pa za to, ker je nastavljal svoja prsa. To so slovenska grozodejstva r Domžalah
Slovanska zveza o volilni reformi. Včeraj popoldne je imela Slovanska zvez* sejo zaradi volilne reforme. Klub je podal o seji sledeči komunike: Klu-bovo stališče o načelnih vprašanjih glede volilne ri forme je dovolj znano iz razprave meseca oktobra 1905. Klub zahteva splošno in enako volivno pravic*. Strogo namerava klub kritikovati posameznosti volivne reforme osobito z ozirom na razdelitev po-slaniških mest in pa volivnih okrajev. Slovanska zveza zahteva tudi odločno izpremembo poslovnika in zakon za varstvo volilne svobede.
Nove avstrijske bojne ladje. Bojne ladje, ki se sedaj grade v »Stabili-mento tecnico triestino" v Trstu bodo imele naslednja imena: Razbijači torpedov: „Ulan", .Streiter", „Wildfang", .Schaifschiitze", „Us kek"; torpedovke: „Anaconda", „AIIigator", »Krokodil", „Wal", „Seehund", „Delphin\ „Narval", „Hai", „Move", „Schwalbe", „Pin-guin", „Drache", „Greif".
—	Spomladni vinski semenj » Krškem bo prihodnjo sredo, dne 14. t. m. Pridetek ob 9. uri ziutraj.
—	Velik komet se bo baje videl letos. — Zadnji velik komtt je bilo videti 1. 1882
—	V Veliki vasi pri Krškem
je v punedtljet umrl tamošnji grajščak Miha Fahrer v 84 letu. Bil je pravi abstinent, ni kadil, ni pil opojnih pijač; naj ljubše mu je bilo mleko pa sladčice. Par ur poprej mu je deputacija meščanske garde prinesla diplom častnega člana, a se te časti ni več zavedal.
—	Mrtvega našel je hlapec Peter Uderman v Kranjski gori hišni št. 101 ob činskega ubožca 56 let starega Alojzija T a r m a n a. Pri preiskavi se je zapazilo, da ima mrtvec na levi strani temena dve temnordeči lisi. Ob ustih in nosu je bil tudi krvav; hudobno dejanje ni izključeno.
—	Ameriške novice. V Lead-ville prične izhajati nov slovenski list, ki se bo imenoval „0 g 1 a s n i k". — V Clevelandu so zaprli Jerneja U m k a , ki je okradel dva pijana drvarja, ko sta v gostilni zaspala. — V Baggaleyi je podsulo Ivana Zoriča iz Vemš (župnija Leskovec) in Franca Bogo-lina, doma iz Mrtvic v isti župniji. Ko so jih edkopali, sta bila že oba mrtva.
—	Z nožem sunil je Predoviče-vega hlapca Franceta P e t e r c a delavec France M i h e 1 i č iz Spod. Zadobrove. Hlapec je izkladal kamen z voza na Sslu, ko pride Mihelič precej vinjen. Pričel se je s hlapcem prepirati in ko ga je ta zapodil, se je Mihelič tako vjezil, da ga je z nožem v hrbet zabodil, potem pa skušal uteči, a bil je priiet in dežel, sodišču izročen.
—	Novo podzemsko jamo so odkrili na Krasu trije poročniki.
—	Umrl je v Gorici davčni sluga pri c. kr. glavni davkariji gosp. Matija Primožič.
—	Angleški kralj v Opatiji. Nekateri listi poročajo, da pride angiešKi kralj po svojem bivanju v Dubrovniku, kjer bo od 3. do 5. aprila, tudi v Opatijo, kjer se sestane s cesarjem Franc Jožefom.
—	Gdč. Nigrinovi, članici srbskega narodnega gledališča v Zagrebu, se zdravje zopet vrača.
—	Suroveži c. kr. državne železnice. 2. t. m. so se pripeljali mladi uradniki na mejno postajo v Pontabelj pod vodstvom višjega uradnika Slanina, da se tam poučijo železniške službe na takih postajah. Seveda ker je treba samo državno mejo prestopiti in dobijo dobro laško vino in po ceni, so se tudi o tem poučili. Ali kako? Razgrajali so bolj kot 300 pijanih Lahov, da so se ljudje zgledovali. Na postaji v Pontablju v restavraciji je bil škof Doppelbauer iz Linca na povratku domov. Tega si je eden od njih privoščil. Zabrusil mu je hudo razžaljivko v obraz, katere škof vendar ni mogel kar tako spraviti. Poklical je službenega uradnika na postaji, kateremu se je pritožil. Menil je škof, ako naznani to žel. ministrstvu, da bi bil dotični mladi uradnik ob svojo eksistenco. Želi le, naj bi se ga samo poučilo, kako se mu je vesti Tuli ta službeni uradnik je čisto bagatelno občeval s škofom, kakor bi imel priprostega člo veka pred seboj. — Blizo navzoči policijski uradnik te prizore opazujoč, stopi k škofu in ga prijazno nagovori in popraša, kaj se mu je pripetilo. Nato so se hitro surovim
uradnikom obrazi zresnili in začeli so škofa odpuščanja prositi. Ko so z vlakom odhajali, so di*j<j rjuli, hajlali so na vso moč in peli .die Wacht am Rhein". To so vam bodoči nemški uradniki, s katerimi tudi slovensko ljudstvo osrečujejo. Eden od njih je prišel tudi k službujočemu stražniku na po staji v Pontablju, katerega je začel zmerjati, da menjaia prav ne stoji, da mora tir spre meniti Stražnik mu odgovori, da menjača prav stoji, da oa to dobro ve, ker je tam v službi, sicer pa pravi, da *a to nič ne briga, češ, jaz vas ne poznam. Mladi uradnik pravi, da je uradnik ol železnice. Stražnik ga zopet zavrne in pravi, da mora oditi, sicer ga odpelje. Kaj pravi slavno ravnateljstvo v Beljaku k temu ?
—	Metulji na Gorenjskem. Iz Predoselj se nam piše: P«mlad je tu! Ravnokar sem ujel lepega metulja, ki se je zaletaval v okno; menda mu je ime rjavček (Fuchs). Pa to ni prvi, nekdo jih je že pred par dnevi lovil po „Valjavčevem logu". Bomo videli, če le niso še prezgodnji.
—	Umrl je na Dunaju tovarnar gosp. Gavro Griinhut, bivši knjigotržec v Zagrebu.
—	Občinske volitve v Zagrebu so razpisane na 15., 16 in 17. marca. Predvčerajšijim je bil v Zagrebu shod socialnih demokratov, ki so sklenili v III. razredu glasovati za „Pokretove" Bna-preinjake". Zanimivo je, da so se napred rjaki po g. A. G n e z d i obrnili na hrvaško vladno stranko in na Mažare za pomoč pri volitvah, a ta ni hotela z njimi zveze. — Djsedaj je bil III razred v rokah čiste stranke prava V lil. razredu imajo socialni demokratje med 1700 glasovi okoli 100 glasov. Tudi v II. in I. razredu bo hud boj. Volja hrvaške vladne stranke je izjavil g. Gnezdi, da ta stranka obstoji na zopetni iz volitvi dr. Amruša za župana.
Ij Leonova družba«. Danes zvečer ob pol 8. uri b* predaval v mali dvorani .Uniona" g. kn. šk. tajnik Jos. D o s t a 1 o renesanški umetnosti ter bo pojasnjeval predavanje s skioptškimi s'ikami
M Šolski koncert ,Glasbene Matice*. Pr«i letošnjih šolskih koncertov ah javnih produkcij gojencev glasbene šole se vrši v nedelje, dne 11. t. m. zvečer ob pol 8 uri v zgornji dvorani .Narodnega Doma".
Ij Umrl je Fran Sega, železniški sprevodain v pokoju, oče g. učitelja Sege in gosp. inženirja Šege. Pogreb bo v četr tek ob 5. uri pop»ldne. — Danes ob 1. uri popoldne je umrl JožefJesih, najdalje službujoči ljubljanski postrešček.
Ij Javna vinska poizkušnja
v tukajšnji dežel, vinski kleti bo juiri ud pot 8 do pol 10 ure zvečer.
Ij Kipar Berneker je modeliral Kranjico v narodni noši strežajko v kleti tukajšnjega hotela „Union" Ivanko Vo d i š e k , 191etna hčerko tukajšnjega užit. paznika.
Ij Skozi okno drugega nadstropja skočil je predvčerajšnjim v hiralnici umobolnt Fran Kastelic, a se je le k sreči l*hko poškodoval »a glavi in nogah.
Ij Sleparski agent prijet. Mestna policija je včeraj artt»vala neKtga agenta, ki je inseriral po raznih časnikih, da je zastopnik neke dunajske tvrdke za realitetni promet in v to svrho jemal od raznih strsnk proti kolekovanim pobotnicam s tvrdkinim imenom na čelu denar za „in formčejske stroške". Navedenec je tudi zasledovan od graškega dež. sodišča in najbrže ni več v službi te tvrdke, kar pričuje neka od tvrdke izvirajoča brzojavka. Da se pa zadeva pojasni če natančnejše, naj se blagovolijo vsi interesenti glede tega zgla-siti pri mestni policiji.
Ij Afera Hribar-Prosenc se bo razpravljala pri tuk. okr. sodišču prihodnjo soboto ob 4. uri popoldne.
Ij Kako nastopajo socialni demokratje proti svojim tovarišem. Piše se nam: V soboto sem Sel po Dunajski cesti mimo Toiniesove tovarne. Pred tovarno začujem glasno upitje in pre-klinjevanje. Stopim nekoliko bližje, da bi slišal, kaj se je zgodilo. In kaj vidim ? Gruča mizarjev suje in tolče z znano soc. demokratično .oliko" svojega tovarša, p< štenega delavca, ki ne trobi v njih rog ter se noče podvreči soc. dem. terorizmu, da bi pristopil v njihovo društvo. Prav ima, da je toliko pameten in previden, da noče nositi težko prisluženih novcev .rdečim" judovskim voditeljem. S silo so ga hoteli vreči na cesto, kar se jim pa gotovo ne posreči, ker v tovarni Tonnies je še drugih poštenih mizarjev tovaršev, ki kaj takega ne bodo dopustili. Tu pribijemo surovost soc demokratov tsr njihovo nečuveno postopanje, s katerim mislijo s silo tirati naše delavstvo v judovske kremplje. »Rdečkarji tako nastopanje zovejo „zavednostK, mi pošteni ljudje pa „zogo-vednost". Zato proč od take organizacije! Boj ji na celi črti!
li Združeni šentpeterski podružnici Ciril - Metodovi vabita svoje p n. člane na družinski večer, katerega priredite v četrtek, dae 8. t. m., v hotelu „ S t r u k e 1 j ". L citira ss tudi tolst kapun. Pričetek ob osmi uri. Gostje d bro došli!
Ij Upokojen je mestni kancelijski cficijal g F r i d e r i k K o š i r.
M Prihodnja seja občinskega sveta 13 t m.
Ij Vojaška vaja tukajšnje garni-zije se zopet vrši danes v smeri proti Igu. Vojaki se vrnejo šele okolu 6. ure zvečer v Ljubljano.
Razne stvari.
Najnovejše.
Nesreča v Finskem morju. V finskem morskem zalivu je odtrgal vihar veliko plast ltdu, na katerih se je nahajalo nad tisoč ribičev. V pondeljek so rešili 120 mož in tudi pozneje še nekaj, vendar je do 800 mož najbrže utonilo.
Starostna pokojnina. Iz Sid-neya javljajo, da je predložila od vlade postavljena komisija določbe o starostni pokojnini Vsak. kdor je star 65 let (pod posebnimi pogoji 60) in je stanoval v deželi 25 let, dobi ondi vsak teden 12 kron pokojnine.
Janez Orth — živ ? Avstrijski nadvojvoda Janez je pal svoječasno na dvoru v nemilost in je bil zate odšel v svet ter izpremenil svoje ime. Govorilo se je, da je utonil v morju, a zdaj pišejo zopet, da je še živ. Njegov stričnik je baje prejel od njega pisma iz Balearskih otokov, kjer se sed?j Oith nahaja. Stričnik — Leepold Wo'fl ng, prej nadvojvoda Leopold Ferdi nand — pravi, da je videl Ortha na jahti nadvojvode Ludvika Salvatorja, ki se je pripeljal na mej v Cannes, Pozneje mu je pisal in dobil od njega lastnoročni odgovor.
Prenos električne sile iz Švedske v Dansko. Švedski inže nirji se bavijo z načrtom kako da bi elek trično silo napeljali iz Švedske na Dansko. Reka Laga, ki teče iz smaalendske viso-čine Svetske, tvori pri Katefosu 10 metrov, pri M ijefosu 8 metrov visoke slape. Blizo teh slapov napravile bi se električne cen rt»le, oJkoder bi se električna sila odvedla v Hjls-ngfors , odtod pa potom podmor skega kabela na Dansko. Izvedba tega načrta bi seveda radi oddaljenosti prenosa zahtevala velikih troškov.
Dunaj, 7. marca Državni zbor je danes sprejel v vseh branjih predlogo o av skultantih. Zbornica je pričela prvo branje vladne predloge »volilni reformi. Vodja notranjega min., By!andt-Rheidt je v daljšem govoru razkladal glavne poteze, ki jih je ima vlada pri svoji volilni predlogi. Končno je izjavil, da vhda nikakor trdovratno ne vztraja pri predloženi predlogi, ampak je rada pripravljena, če se zbornica zedini, predložene želje upoštevati. Sedaj govori Grabmayer.
Dunaj, 7. marca. Narodnogospodarski odsek je po referatu dr. P 1 o j a sprejel izpremembe pri zakonu o čekih.
Dunaj, 7. marca. Za stavkujoče zdravnike je poslala zveza zdravnikov v Nemčiji 20.000 mark. Sedaj posreduje namestništvo in je upati, da bo stavka kmalu končana.
Dunaj, 7. marca. Jutri bo Fejervary prisostvoval zaprisegi novih ministrov. Današnji ogrski uradni list prinaša imenovanje novih ogrskih ministrov, ki so: finančni minister H e g e d ii s , naučni minister dr. Julij J o s z t in honvedni minister ped-maršal Bela P a p. Uradni list tudi naznanja, da je Fejervary prenehal biti pro-vizorični voditelj finančnega ministrstva.
Budimpešta, 7 marca. Bacffyje-vemu zgledu je sledil tudi Karol Eot*os, ki je izjavil, da izstopi iz koalicije s katero že dolgo ne soglaša
Budimpešta, 7. marca. Cuje se, da bo koncem marca novačenje s silo izvedeno.
Belgrad. Minstrstvo Stojanovic je odstopile, ker ni meglo vsprejeti pre-pozicij Avstro Odrske za trgovinski provi-zorij. Stojanovic je naznanil v današnji seji srbske skupštine odstop ministrstva, češ, da so pogoji Avstro-Ogrske težki in da vlada, ker opozicija obstruira, odstopa. Prvi podpredsednik skupščine Katic je odložil mandat. Viadni klub je pooblastil nekaj poslancev, da iščejo stika s starimi radikalci za koalicijsko ministrstvo. Kriza bo težka in dolgotrajna.
Zemun, 7. marca. Mizarji in ključavničarji so pričeli stavkati. V vseh delavnicah počiva delo.
Biaritz, 7. marca. Angleški kralj je došel sem.
Madrid, 7. marca. V Troji je bil bo-med stavkujočimi in policijo Trije stavku-joči so ubiti.
Lodz, 7 marca. Včeraj je bil tu zopet ustreljtn čeki policijski nadzornik.
11
SLOVENEC
== se prodaja =
ik
odslej v naslednjih tobakarnah, ozir. trgovinah:
V Ljubljani:
Bizjak Ivan, Bohoričeve ulice 10; Blaznik Lovro, Stari trg 12; Blaž N., Dunajska cesta 12; češnovar Lovro, Kolodvorske ulice 33; Kristina Weinert, Južni kolodvor; Elsner Marija, Kopitarjeve ulice 1; Fuchs H., Marije Terezije cesta 14; Kališ Alojzij Jurčičev trg 2; Kane Albin, sv. Petra cesta 14; Kristan Ivan, Resljeva cesta 24; Kuštrin Agneza, na Brtgu 6; Mrzlikar Avg., Sod-nijske ulice 4; Omejc Terezija, Karlovska cesta 32; Pihler Ivana, Kongresni trg 3, Podboj Ivan, Sv. Petra cesta 101; Saje Anton, Dunajska cesta 19; Sever Marija, Gosposke ulice 11; Sušnik Josipina, Rimska cesta 24; Swatek Jos., Mestni trg 25; Soukai Fran, Pred škofijo 12; TenenteRud Gradaška ulica 10; Tonich Ivana, Flori-janske ulice 1; Velkavrh Antonija, Sv. Jakoba trg; Vesel Andrej, Prešernove ulice 20; Vrhove Ivan, Sv. Petra cesta 52 Graj žar Ivan, Sv. Martina cesta ; Hotel „Union''.
V večjem trgu na Spod. Štajerskem
se zaradi bolelinosti posestnika takoj proda dobro obiskana 460 10 -2
večja trgovina
katera je v celem okraju na najboljšem glasu in vsakemu lahko dokaže, da se izvrstno obrestuje.	Kje, pove upravništvo.
Pozor lovci!
Naprodaj sta dva
lovska psa.
Pes in psica. Čista angleška pasma „Spaniel". Pes je bil že večkrat odlikovan. Najmanjše
vrste „Vorstehhund".
415 3—2
Naslov povč upravništvo,
Zahvala.
Za vse povodom prerane smrti iskreno ljubljenega gospoda	501
Janez a Pečak
došle nam dokaze iskrenega sočutja, za krasne darovane vence ter za častno spremstvo pri pogrebu izrekamo vsem sorodnikom, znancem in prijateljem najtoplejšo zalivalo.
Žalujoča rodbina.
Otročje
yOZiČl€6 različnih cen ima vedno __v zalogi 502 10-1
D ragot i n P u c Ljubljana, Dunajska cesta 18.
Zahvala.
Vsem znancem in prijateljem se toplo zahvaljujemo za udeležbo pogreba tako naglo preminulega nepozabnega soproga, očeta, gospoda
Ivan-a Košiček
mestni fizlkatni sluga
Posebno se zahvaljujemo gospodu V o n č i n i in drugim gospodom uradnikom, slavnemu gasilnemu društvu, gospodom pevcem za ginljive žalostinke in tovarišem mestnim slugam za tako obilno udeležbo.
Bog plačaj vsem in vsakemu
63 63 63 63 63
Miška Bukvama'
u Ljubljani.
Schuster, 2 Zyklen Fastenpredigten. I. Der gute
Hirt. ii. Maria Magdalena. S poštnino K 170. Bellen, Siinde und Siihne. S poštn. K 154. Kolberg, Die Werke der Genugtuung. S pošt. K 130.
„ Die Busse in Passionsbildern. S poštnino K —-80.
Schlor-Katschner, Fastenpredigten. S poštn. K 260. Grundkotter, Scchs Fastenpredigten iiber die letzten Dinge des Menschen. S poštn. K — 80. Denifle-Schultes, Die katholische Kirche und das
Ziel der Menschheit. S poštnino K 180. Droder, Die acht Seligkeiten Jesu und die moderne Welt. Neun Vortrage tur gebildete Stande. S poštnino K 2'—.
Hofmann, Opfergang des Sohnes Gottes. Sieben Vortrage iiber den Kreuzweg in seiner Beziehung zum Hohenpriestertume und zum Opfer des Sohnes Gottes. S poštnino K 1-54.
Bellen, Die letzten Worte des sterbenden Er-
losers. S poštnino K 154. Pletl, Kreuzessplitter. S poštnino K 1-70.
Fuhr, Von Gethsemani bis Golgatha. S poštnino K 1-30.
Stingeder, Die brennendste aller Lebensfragen.
S poštnino K 1-05.
Stingeder, Gottes Antvvort auf die brennendste aller Lebensfragen. S poštnino X 1*60.
„Eines nur ist notwendig". Sieben Fastenpredigten.
K — 95.
Huhn, Fastenpredigten in 3 Zyklen. Mit Anhang:
Exercitien-Vortrage fiir Manner. Po pošti K 3-10. Hecher, Die sieben Kreuzesvvorte Jesu Christi.
Po pošti K 1-30.
Hecher, Frauengestalten am Leidenswege des
Herrn. 7 Fastenpredigten iiber die Busse. K 1'90. IJiessel, Fastenpredigten. 10 zvezkov:
„ Die grosse Gottesthat auf Golgatha. S pošt. K P88.
Der Karfreitag.
Die Erde, Die Heimat des Kreuzes. Der Schliissel zum Himmel. Der Rettungsanker der Siinder. Der Tod der Siinde Sold. Die Rechenschaft nach dem Tode. Der grosse Tag der Ernte. Das Leiden in e\viger Nacht. Das gliickliche Jenseits.
1-88. 140. 1-88. 1-88. 1-64. 1-88. 1-88. 1-88. 1-88.
§% §%
Borzna poročila.
Ljubljanska ,Kreditna banka1 v LJubljani.
Uradni kurzi dunajske borze li. marca 1906
Zaloibenl papirji.
I*/, majeva renta......
4'/, srebrna renta.....
4*/. avstrijska kronska renta . 47. » zlata renta. . . 47. ogrska kronska , ... 47. , zlata , • . . 47, posojilo dežele Kranjske . 4*/«7. posojila mesta Spije t . . 4'/.7. , , Zader . . I1/«7. bosn.-herc. žel. pos. 1902 . 47. Češka dež. banka k. o. . .
47. . , . ž. o. . . 4'/i7, zast. pisma gal. d. hip. b. . 4'/i7. pešt. kom. k. o. z I07. pr. 4\i7. zast. pisma Innerst. hr. I1///. » . ogr. cen. dež. hr. 4Vi7. » „ „ hip. banke 4'/i*/, obl. ogr. lokalnih žel. d. dr, 4l/,7. obl. Češke ind. banke . . 47. prior. Trst-Porefi lok. . .
47. prior. dol. žel......
37. , juž. žel. kup. Vi Vr • 4'/i7. avstr. pos. za žel. p. o.
Br e i k e.
SreCke od 1. 18601/,.....
. . . 1864 ......
„ tizske.......
zem. kreditno
I. emisije .
II. . .
, ogr. hip. banke . . . . „ srbske & frs. 100 — . .
, turške .......
Basilika	srečke . . .
Kreditne	, . . .
Inomoške	„ . . .
Krakovske	, . . .
ljubljanske	„ . . .
Avstr. rud. križa , ... Ogr- »	. . . .
Rudolfove	, . .
Salcburške	, ...
Dunajske kom. , ...
O e 1 d t o e.
južne železnice .......
Državne železnice......
Avstr. ogrske bančne delnice Avstr. kreditne banke .... Ogrske „ , . . . . Zivnostenske , . . . . Premogokop v Mostu (BrUx) .
Alpinske montan......
Praške žel. indr. družbe . . .
Rima-Murdnyi.......
Trbovljske premog, družbe . . Avstr. orožne tovr. družbe . . Češke sladkorne družbe . . . Valute.
C. kr. cekin........
20 franki.........
20 marke.........
Severeigns........
Marke..........
Laški bankovci.....
Rublji........
Dolarji..........
Deuar	Blago
99 90	100 10
99 80	100--
100 —	100*20
118-	118 20
95-	9520
113 05	113 25
99 60	101 —
100-65	101-68
100-	
100-45	101-45
100 —	100-20
100-16	10025
100 35	10135
106 45	107-45
100 60	101 50
100 —	10010
100-—	100-50
99 50	10050
100-50	101-50
9990	
99 50	100-—
31625	318 25
100 80	101 80
195 60	197 59
289 -	290-—
168 —	160 —
290 75	300 75
293 —	303" -
261 —	269 50
100--	107 50
160-	161-
24- —	26—
473 -	483 —
78-	84'—
91-	99--
60 —	66-
61 30	63 30
-2 2i	34 25
57 50	«3-50
71 50	77 50
529 50	639 50
122 90	124 90
673 25	674 25
1633 50	1643 -
668 75	(69-75
788 50	789 60
24 -75	2i6 25
0-56 —	660 —
537 —	538-—
2630-—	2645"-
536 25	537 25
271 —	274 —
563 -	666 -
156 60	158-—
11-35	11-39
1910	19-12
23-50	23-55
23 96	24-04
117 375	117 575
95 65	95-85
251--	252- -
484	5.-
Meteorologično poročilo.
Višina n. morjem 306 2 m, srednji zračni tlak 736*0 mm
Čai opa-1. vanja
9. zveč
7. zjutr. 2. pop. Srednja
Stanje baro-roelTa v mra
746 9
747 2 745 7
Temperatura
po Celziju
78
06 14 2
Vct.OTl
sl szah.
sl. svzh. sl. ssvzh.
jasno
jasno
včerajšnja temp. 7 1°, norm 2 1«
. M
Iga
£ a P
00
Ku^aricei
srednje starosti, izurjena v gospodinjstvu in poljedelstvu sprejme službo najraje kakem župnišču.
500 3—1	Več pove upravništvo.
Hiša
u Kolodvorskih ulicah št. 25.
494 2—2 Več se izve pri lastnici istotam.
naravni brinjeuec in slivovec
kakor tudi drugo naravno domače žganje se dobi pri	3i8 8-7
F. Pustotniku
v Ljubljani, Sv. Petra cesta 31.
400 104—4
Leopold Tratnik
LJubljana, St. Petra cesta 27
priporoča visokočastiti duhovščini in cerkvenim predstoj-ništvom svojo najstarejšo tvrdko za izdelavo cerkvenih posod in
orodja. Vedno velika zaloga. Prečastiti gospod! Ako kaj potrebujete ali nameravate napraviti prosim Vas, blagovolite mi pisati in takoj pošljem vsorce. Stare reči popravim, poslatim itd.
Velika zaloga elektr. svetil In kiparskih del.
f	"JI	603 104-99
Anton Presker
krojač v Ljubljani, Sv. Petra cesta št. 14
o a
mm\
K
O <
U a
N N B
a g ■ o
i? « o
;ffi3:S£SBi duhovniške obleke
Iz trpežnega In solidnega blaga pe nizkih cenah.
°Toj^naa.ovgeoliko izgotovljene obleke,
posebno na haveloke v največji izberi po najnižjih cenah.
Dobavilej uniform avstrijskega društva železniških uradnikov. Kdor želi kupiti izvrstno, naravno
"»uinotcrrefosko
za buteljke, naj „se izvoli obrniti na posestnika in trgovca Sime Defar v Tinjanu pri Pazinu, Istra.	417 6-4
je p. d. Mihe v o yo posestvo v Kotljah
blizu trga Guštajn na Koroškem
obstoječe iz hlevov, novozidanega pohištva z 12 sobami, v katere se lahko sprejemajo kotoljski letovičarji. V kuhinjo je napeljana voda. Pri hiši je mlin in sadni vrt. Njiv, gozda in travnikov je skupaj 44 ha 86 a. Živine se lahko redi 30 repov.
Več pove posojilnica v Spodnjem Dravogradu, ki uraduje ob četrtkih od 9. do 4. ure.	503 8—1
Občni zbor
»Kmetijskega društva" na Igu
v četrtek, dne 22. marca 1906 ob 3. popoldne
v prostorih bralnega društva.
SPORED:
1.	Poročilo načelstva.
2.	Odobritev računa za I. 1905.
3.	Razdružitev društva.
504	Načelstvo.
Naznanilo.
Od pondeljka, dnč 5. marca t. I. naprej prične se
3K	<1 SIJ Sfc
v konkurzno maso Antona Tratar Marije Terezije cesta št. 11. (kolizejum) spadajo čega špecerijskega blaga in osobito kuhinjske posode. — Po zelo znižani ceni. — Takoj se proda nekaj pohištva in praznih posod, zabojev, moke, masti i. t. d.
Natančneja pojasnila poda odvetniška pisarna dr. Frana Počeka. Ljubljana Stari trg 30.
Ravno tam se sprejme takoj
zanesljiva blajajničarka.
Prednost imajo one, ki so vešče strojepisja.	452 3—3
Priloga 54. Stev. »Slovenca" dne 7. marca 1906.
Ottlnskl svet ljubljanski.
Ljubljana, 6. marca 1906 Županova naznanila. — Odložena mandata.
Župan se spominja rajnega zdravstvenega svetnika d r. K • p f i v e, ki se mu ima mesto mnogo zahvaliti. Zadnje zdravstvene izpremembe v Ljubljani so izšle večinoma iz njegove iniciative.
Občinski svetniki vstanejo v znak so žalja.
N?dalje naznanja, da se je zahvalil češki pisatelj S v a t . p 1 u k C e c h , ki mu je čestital g. župan k njegovi 601etnici; župan je brzojavn. čestital pisatelju in pesniku Jožefu Stritarju k njeg.vi sedemdesetletnici.
Po smrti dr. K o p f i v e izpraznjeno mesto mestnega fizika je razpisal.
Občinski svetnik AlojzijLavvren-č i č in .bč. svetnik g nadinženir Žužek sta odl.žila mandata.
Ker je gosp. Žužek dolg. let kot občinski svet.valec deloval os.bito uspešno v stavbenem .dseku, predlaga župan, naj mu izreče obč. svet pismeno zahvalo.
Društvi » Pravnik r in »Kranjska podružnica za b.lne na pljučih" se zahvalita za njima podeljeni podp.ri.
V	tajni seji občin, sveta 23. decembra m. 1. je bilo sklenjeno, naj p.vpraša ravnateljstvo vžitninskega zakupa, pod kakimi pogoji bi se vozili vžitninski pazniki za pregled vžitnini podvrženega blaga p. električni železnici. Ravnateljstvo vžitninskega zakupa je izjavil«, da se mu ne zdi potrebno uvesti voženj paznik.v po električni železnici, ker bi se to ne izplačalo. Nastaviti bi se morala v ta namen dva paznika, ki bi stala najmanj 1600 kron. Izjava ravnateljstva vžitninskega zakupa se vzame na znanje. V isti tajni seji je grajal obč. svetnik Bergant napisne deske vžitninskega zakupa, ki imajo tudi slab jezik Predlagal je tudi, naj bi se omislite barvane svetilke pri postajah vžitninskega zakupa. Ravnateljstv. vžitninskega zakupa je izjavilo, da slabih napisnih desk, izvzemši ene, ni, in da se mu ne zdi potrebna uvedba barvanih svetilk. Tudi to poročilo se vzame na znanje kakor razsodba ministrstva za notranje stvari, ki je ugodil, pritožbi občinskega sveta glede zazidave Hilšerjevih ulic. G. občinski svetnik Prosenc je stavil svoj čas predlog, naj se raziskuje v registraturi po spisu, ki baie določa, da m.ra skrbeti za razsvetljavo Ceste na južn. železnico južna železnica. Župan je dal preiskati mestno registraturo in tudi ono c. kr. dež. vlade, a spisi s. izkazali, da je bil g. Prosenc napačno poučen, ker je zavzemala južna železnica vedno stališče, da mora skrbeti za razsvetljavo Ceste na južno železnico mestna .bčina. Mesto bo moralo skrbeti samo zato, da d.bi navedena cesta boljšo razsvetljav.
Nujni predlog dr. Trillerja o razdelitvi volivnih okrožij na Kranjskem.
Dr. triller predlaga po silno dolgem uvodu resolucijo:
Na predsedstv.državnega zb.ra odposlati je peticijo, s katero se zahteva, da se ima ustanoviti na Kranjskem poleg Ljubljane še dvamestna volilna okraja, v katera je uvrstiti vsa mesta, trge, in-dustrijalne centre in one visi, ki so sedež c. kr. okrajnega sodišča in da je st.prav ostali deželo razdeliti mesto v vladni pred 1 o g i pr.jek t o v a-nih deset v .sem volilnih okrajev.
V	utemeljevanju pravi dr. Triller, da pomeni sicer volilna ref.rma korak naprej, a da pomeni na Koroškem in na Štajerskem slovenski p.raz. »V interesu javne morale" se je dr. Triller skliceval na p.dle laži »Narodove" o dr. Susteršiču, se obregnil ob »n.volakirano rimsko stranko" in ob »častite ribniške agrarce" (kaj pravi k temu »neodvisna kmečka stranka" ?), se spomnil seveda tudi škofa ter slednjič .brazložil svoj. zahtevo.
Rekel je, da se mora .n zavzeti za i n-teligentnega volilca. Dr. Triller je B.rčujč se odrekal »pobožnemu kmetu" vsako p.litičn. zrel.st ter zahteval, da se n e -agrarni stan.vi, ki štejejo ako izločimo Ljubljano, na Kranjskem še vedn. okr.glo 100 000 (???), izločijo in dobe še dva mandata na ta način, da se napravita iz vseh kranjskih mest, trgov, industrialnih center in tistih vasi, ki so sedež okrajnega sodišča, dva posebna v.lilna okraja. V svoji jezi na »pobožnega kmeta" je dr. Triller predlagal seve, da se kranjskim kmetom zato dva mandata vzameta.
Dr. Tavčar, ki je bil pri tej seji v resnici navzoč, je molče poslušal dr. Triller jevo predavanje Kot moder mož ni rekel nobene besede, a ker je dr. Triller predla-
gal, da se mora njegova resolucija soglasno sprejeti, je tudi on glasoval zanjo. Rekel pa ni nič, kajti on ni več p.litičen mladenič.
LetoSnje dopolnilne volitve za občinski svet.
Letošnje občinske volitve se določijo za III. razred na 17., ozir.ma 18. aprila, za II. razred 19. oziroma 20. in za I. razred na 21, .ziroma za slučaj ožje volitve na 23 aprila. V.lilo se b. v veliki dvorani »Mestnega doma" od 8. do 12. ure dopoldne. V III. in II. volivnem razredu bodo volili volivci ločeni v dvoje skupin in sicer od črke A do L in od črke M do Z. Za predsednike volivnih komisij so bili izv.ljeni in sicer za III vol. razred I. skupina obč. svetnik Trnk.czy, II. skupina občinski svetnik Grošelj, za II, vol. razred VI. skupina dr. Triller, II. skupina dr. Ma-jaron, za I. volivni razred pa obč. svetnik dr. Tavčar. V vsakem volivnem razredu bo voliti 4 občinske svetnike. Izstopijo sledeči občinski svetniki, ker je potekla njihova doba: V III. razredu izvoljena Bergant in Kejžar, v II. vol. razredu Senekovič, Plan-tan in jubic, v I. vol. razredu pa Ivan Seunig, dr. Jožef Stare in Velkavrh. Med letom je umrl v III. razredu izvoljeni obč. sretnik dr. Krek, prostovoljno pa so izstopili obč. svetniki Lavrenčič, dr. Kušar, izvoljena v II, in nadinženir Žužek, izvoljen v I. volivnem razredu.
Zgradbe in regulacije.
Občinski svetnik Senekovič predlaga, naj se prične že letos graditi poslopje za
I.	mestno višjo dekliško šolo. Mesto razpolaga v ta namen z vsoto 111.53625 K, proračunjena je stavba na 232.000 K. Pod pore je pričakovati od dežele. Gradba je nujno potrebna, ker se je moralo vsled pre majhnih prostorov odkloniti že nekaj de klic Predlog obvelja. Novo šolsko poslopje bo stalo ob Bleitveisovi cesti.
S 1. aprilom t. 1. pripade nazaj mestni občini ribnik ob Turnu, ki je bil v najemu .Drsalnega društva". Ob ribniku je zgradilo »Drsalno društvo" več objektov, do katerih ima pravico tudi .Kranjska stavbena družba", ker poslopja še niso plačana »Kranjska stavbena družba" ponuja te stavbe mestni občini v nakup za 15.000 K. Obč. svet sklene, da kupi navedene stavbe za 8.000 kron.
Med sejo je stavbeni odsek za svojega načelnika izvolil g ravnatelja Subica na-mestu nadinženirja Žužka.
Sklene se prositi vlado, da zviša državni prispevek za regulacijo Rožnih ulic od obljubljenih 45 na 50 tisoč kron.
Južna železnica je prosila občin., naj prevzame mestni magistrat snaženje trga pred južnim kolodvorom v svojo oskrbo in naj v ta namen pobira pristojbino od izv.-ščekov.
Občinski svet je odklonil prošno južne železnice.
Parcelacija parcele na voglu Resljeve ceste in Slomškovih ulic v tri podparcele se dovoli Lončaričevim dedičem. Ob Resljevi cesti se morajo graditi hiše po odprtem stavbenem zistemu s predvrti, na Slomškovih ulicah pa v strnenem stavbenenem zistemu.
Šolski odsek.
Odobre se računi o uporabi izredno dovoljenega kredita 1500 K za nabavo učil na
II.	mestni deški šoli in o uporabi dotacij za leto 1905 za mestni otroški vrtec. Ugodi se prošnji vodstva II. mestne slov. deške šole za nakup 4 risalnih miz s stoli, kar bo stalo 20906 K, kakor tudi prošnji vodstva I. mestne slovenske deške ljudske šole za nakup 3 novih omar, ki bodo stale 225 K. Lichtenthurnovi sirotišnici se dovoli 100 K podpore za novo šolsko opravo. Cesar Franc Jožefova ustanova za realce se podeli Leopoldu Stibilju, dijaku IV. b razreda, cesar Franc Jožefova ustanova za učence c. kr. umetno-obrtne stokovne šole v Ljubljani pa Ivanu Povirku.
Podrobni načrti za c. kr. državno obrtno šolo.
Svoj čas je sklenil občinski svet, da se odda izdelava podrobnih načrtov za novo poslopje c kr. državne obrtne šole kakemu tehniku domačinu in ne Dvoiaku v Brnu, ki je izdelal glavni načrt. Župan naznanja, da jc pri izvršitvi tega sklepa prišlo do raznih težav, o katerih pa rne kaže govoriti v seji občinskega sveta. Župan je sklical enketo tehnikov Vašiča, Klinarja, Pavlina, Žužka, Dufeta in ravnatelja Šubica, da se posvetuje o oddaji podrobnih načrtov teh niku domačinu. Uspeh enkete je bil, da iz stanovskih in tehničnih razlogov ne kaže oddajati izdelovanja podrobnih načrtov tehniku domačinu. Občinski svet sklene, da se oddajo tudi podrobni načrti g. Dvoiaku v Brnu.
Gospod F r a n c h e 11 i pravi, da je to le »izjemni .slučaj", kar naglaša, „ker se navadno tolmači vse slabejše, kakor je, kar sklene občinski svet". On da je vedno za
t., da se pri oddaji del ne prezr. domačini.
Pogozdenje Gradu in mestna klavnica.
Občinski svet sklene, da se pogozdi s smrekami oni travnik, ki ga je kupila ljubljanska občina od salezijancev. Sadike bodo stale 60 K, pogozdovanje pa 300 do 400 K. Ta travnik leži ob gozdiču za starimi šan-cami.
Zaključne tabele mestne klavnice leta 1905 se odobre. Največ mesa se ie uvažalo v Ljubljano iz Vevč, Studenca, Št. Vida in Fužin.
Ponesrečeni »korzo« žalostne »Strokovne akademije« rdečih mašker.
Občinski svetnik L o n č e interpelira gospoda župana zaradi korza, ki ga je priredila »Strokovna akademija". Ta korzo je bil sramoten škandal za celo Ljubljano. Splošno ogorčenje vlada proti magistratu, ki je dovolil ta korzo, in vse se čudi, kako je mogoče prirediti kaj tako sramotnega. Vpraša g. župana, če je dovolil magistrat »Strokovni akademiji" ta korzo.
Zupan naznani, da je predsednik »Strokovne akademije" neki Praček. Čudi se, da je mogla vlada odobriti taka pravila, kakršna so one .Strokovne akademije". K županu je prišel Praček in ga pr.sil, da naj dov.H, da se napravi korzo in pa taka ve-seliea v »Zvezdi", kakor je bila ona ob Prešernovi slavnosti. Zupan mu je odklonil prošnji, ker so v Ljubljani prepovedane ma-škare. A deželna vlada je dovolila društvu .Ljubljana", da je priredilo obhod kostumi-ranih oseb po Ljubljani. In prišel je zopet Praček ter se pritožil, da ne dovoli magistrat ^Strokovni akademiji", kar je dovolil »Ljubljani*. Z ozirom na to, kar je dovolila deželna vlada .Ljubljani", je priporočal magistrat, naj dovoli k.rzo" i »Strokovni akademiji". A v prihodnje bo magistrat protestiral, ak. dovoli deželna vlada kak obhod, kateremu ne bo zajamčena dost.jnost.
Sejmi.
Gospod Kozak vpraša, kaj je s sejmi. Ali se je res akt o tej stvari izgubil ?
Župan naznani, da je naznanila deželna vlada, naj se počaka z ureditvijo sejmov toliko časa, da se zgradi n.va tržnica.
Štajerske noolce.
Polom v »nemški« stranki na Dobrni.
(Dopis iz Dobrne pri Celju.)
Na Dobrni se pripravljajo velike reči. V nasprotni stranki, kateri je hujskanje z.-per pošteno slovensko ljudstvo prvi namen, je začelo pokati tak. močno, da je p.lom v kratkem neizogiben. Stebri, kateri so podpirali poslopje nemčurskega napuha, so se Z8Čeli majati tako nevarno, da nemčurjem ne bo kazalo drugega, kakor zapustiti poslopje, ako nočejo, da bi se poslopje podrlo nad njih glavami in jih zasulo pod razvalinami. Več let sem sem se je bojeval boj, včasih tih, včasih glasen, a vedno neizprosen, boj za življenje in smrt. Ce se je ke-daj popustilo, zgodilo se je le za to, da so se zbirale moči za ponovljen napad. In pod gostimi in težkimi slovenskimi udarci moralo se je slednjič nagniti nemčursko drevo, ki je hotelo rasti do neba. Zadnji čas je sicer nemčurstvo podvojilo svojo hudobijo, a videlo se je pri tem, da je to zadnji obupni poizkuz, rešiti, kar se rešiti da. A tudi to ni pomagalo nič! S satansko zlobnostjo za-pričeta gonja zoper dobrnsko slovensko poštenost se je izjalovila popolnoma; kol, ka terega so hoteli nemčurji vihteti nad dobrn-skimi Slovenci, se je zlomil na dvoje in treščil je ob tla, da se je padec čul daleč na okrog. — Danes še ne odkrijemo vsega javnosti, pač pa prosimo dobrnske Slovence, da so mirni v teh važnih trenotkih, da se s prenagljenjem in neprevidnostjo kaj ne pokvari. Sedaj je treba zraven poguma tudi razsodnosti in posebne previdnosti na slovenski strani, da bo poraz nasprotnikov po poln. Za danes povdarjamo dve stvari:
1.	V zadnji številki »Slov. Gospodarja" je bilo omenjeno, da je .ravnatelj Auer zapustil svojo službo". Dve besedi ste važni: „ravnatelj" in »zapustil". Auer ni bil nikdar topliški »ravnatelj", ampak samo »rentmei-ster" ali blagajnik v dobrnskih toplicah, in to ravno je bojda njegova največja srčna bolečina. Ker še bo priložnost, baviti se z njegovo osebo, povemo danes samo, daje bil Auer vodja »nemške" stranke na Dobrni. Da se ne bo nikdo jokal za njim, če res gre, je več kakor gotovo. Da je pa službo .zapustil", je zanimivo. Sedaj še niso znane podrobnosti, a razjasnilo se bo vse
2.	Sin tukajšnjega policaja Janez Guzej ali Kuzman učil se je črevljarstva pri črev-Ijarju Petru Okroschniku. Sedaj je že prost. Ker je pa hotel delati nekaj malega na svojo roko, zagrozil mu je Peter Okroschnik, da ga bo tožil, ker ne plačuje »ervverba". In kaj se je zgodilo! Guzej je nasprotno za-
žugal, rekoč: »Naj me le toži, bom pa tudi jaz povedal, kako je Peter Okr.sch-nik sekal v topliškem gozdu drevesa, katere je rabil za brajdo. Bilo je kakih 120 dreves, močnih kakor hme-lovke."
Obenem je p.vedal Janez Guzej, da je Peter Okroschnik rabil cel. leto drva za kurjavo iz topliškega gozda, ravnotako listje za steljo. Peter je pa tudi nahujskal svoje pom.čnike, da so po Dobrni vpili .hajl". Tako torej! Janez Guzej izjavlja s tem, da je črevljarski mojster in posestnik na Dobrni, volilec v prvem razredu, občinski od-borniški namestnik, najboljši prijatelj Auer-jev in Pistovschekov, eden izmed stebrov »nemške" stranke, da je torej P. Okroschnik — tat! Nič več, nič manj ni p.vedal Janez Guzej To je skoraj neverjetno. Sedaj je m.goče dvoje: Ali je to resnica ali ni resnica. Ce ni resnica, mora Peter Okroschnik tožiti Janeza Guzeja. Ce ga pa ne toži, pripozna, da je resnica, kar je govoril Janez Guzej V tem slučaju je z.pet dvoje mogoče: Ali sta Pistovschek in Auer . tem vedela, ali nista vedela. Le sta vedela, mora deželni odbor zraven Petra prijeti tudi Auerja in Pistovscheka. Ce pa nista vedela, je celo nadzorstvo in g.spodarstvo v toplici p.manjkljivo, in tudi v tem slučaju mora deželni odbor štajerski poseči vmes. Mi ne dolžim. Petra ničesar, ker nočemo biti prenagli v sodbi, kakor so mnogokrat Petrovi prijatelji, dolži ga pa Janez Guzej, in Peter je dolžan razjasniti celo stvar. Za danes dovolj! Sedaj imata besedo Peter Okroschnik in deželni odbor štajerski!
šShod »Svobodne šole« v Mariboru. V nedeljo, dne 4 t. m. smo imeli pri nas dva shoda. Dop.ldne so zb.-rovali tisti »pr.svitljenci", ki hočejo odpraviti vso ver. iz šole ter*so si ustanovili društvo »Freie Schule". Na pomoč jim je prišel celo neki govornik z Dunaja. Toda govoril je zel. neslano, tako da s. bili pri-znavalni klici zel. redki Mož (H o e d 1 mu je ime) je zabavljal čez duh.vnike, stokal in tožil, kako hud. gre na Nižjem Avstrijskem takim brezbožnim učiteljem, kakor je on. Najbolj mu ležijo v želodcu »klerikalci", . njih je vedel največ povedati. Cel govor je bil z eno besedo — psovanje katolik.v. Tudi „dični" poslanec W a s t i a n , o katerem pravijo Mariborčani, da je zel. »pobožen", je ps.val »klerikalce" in vmes vpletel svoje neslane »šlogarje". — K besedi se je oglasil tudi star možicelj, ki je s slabim glasom izpovedal, da on ne rabi duhovnika in ne cerkve, ampak da on živi po svoji »slabi" pameti. Pozval je navzoče, naj izstopijo iz katoliške cerkve. — Shod je pozdravil tudi mariborski župan Schmiderer, ki je voščil društvu »Biiihen und Gedeihen" v prid šole! K. je zborovala znanstvena ,Le.-nova družba" v Mariboru, se je pa marib.r-ski župan skril kakor polž v svojo hišico. Tudi graški vseučiliški profes.r Klimensie-vits je malo obrusil svoj jezik na »klerikalcih". Zborovanje je vodil učitelj Gas-sareck. Večina zborovalcev je bila socijal-nih demokratov, ki s. imeli tudi v predsedstvu svojega zastopnika. Predsednik novega odbora je lastnik tiskarne in izdajatelj »Marburgerce" K r a 1 i k , ponemčen Čeh, podpredsednik socijalni demokrat Krainer.
V	odboru sta tudi dva profesorja: S c h e 11 na nemškem ženskem učiteljišču in gimnazijski profesor Zahlbruckner. Res, prav »znanstvena" družba!
š Proti slovenskim občinam.
Občinski odbor v G.čovi je svoječasno sklenil uradovati le v sl.venskem jeziku. Na pritisk nemških nacijonalcev pa je mariborsko okr. glavarstvo izdalo na županstvo v Goč.vi odlok, v katerem okr. glavarstvo prepoveduje izvrševati sklepe občinskega odbora, ki je sklenil, da županstvo ne sme več sprejemati nemških dopisov. Sedaj so nemčurji pričeli enak boj proti občini Središče.
š Žalostni konec maškarade.
V	St. Lenartu v Sloven. goricah se je na pustni torek vozilo dva voza maškar. Na enem vozu je bil za zavirača neki Friess, ki je imel pri sebi tudi svojega 7 letnega sinčka, ki je sedel zadaj na ročici. Ko se je voz začel pomikati po hribu navzdol, je Friess zavrl in mali deček Valentin je padel z voza in kol. mu je zdrobilo lobanjo. Deček je bil takoj mrtev, maškare so se pa prestrašene razšle.
š Umrl je v Slovenski Bistrici bivši posestnik usnjarne g. Mihael Nask..
š Smrt pijanoa. Pri Celju so našli mrtvega posestnika Hriberšeka Vzrok je najbrže pijanost. Hriberšek je zapil vse svoje premoženje, tudi svoje posestvo.
Kupujte
narodni I^olel^!
1291 Sl
„Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani"
Podružnica v CELOVCU.
Kupuje in prodaja
vse vrste rent, zastavnih pisem, prijoritet, komunalnih obligacij, srečk, delnic, valut, novcev in deviz.
Promese Izdaja k vsakemu žrebanju.
Akcijski kapital K 2,000.000*-. Rezervni zaklad K 200.000*-.
Zamenjava ln ekukomptuje	Daje predujme n» vrednostne papirje.
Izžrebane vrednostne papirje in vnovčuje Zavaruje srečke proti kurznl zapale kupone.	izgubi.
Vlnkuluje In devlnkuluje vojaške ženltnlnsko kavcije.
Jtf K.kompt ln Inkauo menlo. "fcu	JUT Bonna naroilla.
Podružnica v SPLJETU.
Denarne vloge sprejema
v tekočem računu ali na vložne knjižice »roti ugodnim obrestim. Vloženi denar obrestne od dne vloge do dne vzdiga.
Promet s čeki In nakaznicami.
VOZ
Veliko Izbero raznovrstnih
priporoča	499 3—2
Peter Keršič
v
tovarna vozov, Spodnja Šiška.
Naročila se izvršujejo v najkrajšem času. Ceniki na zahtevo brezplačno
St 237.
Razglas.
V gozdni drevesnici v Gradišču pri Ljubljani se bodo oddajale letošnjo pomlad triletne smreke po 4 K in dveletni beli borovci po 3 K za vsacih tisoč drevesec, pri Čemur so všteti že stroški za izkopavanje in zavijanje drevesec v mah in slamo, eventualno tudi v zaboje in za prevažanje drevesec do kolodvorov, oziroma do poštnega urada v Ljubljani.
Naročila, katerim se mora obenem tudi dotični novčni znesek priložiti, prejemajo c. kr. deželno gozdno nadzorstvo v Ljubljani, c. kr. okrajna gozdna nadzorništva in c. kr. gozdne nadzorne postaje dokler je kaj zaloge	48H 3—2
C. hr. deželno gozdno nadzorstvo za Kranjsko.
V Ljubljani, dne 3. marca 1906.
Mednarodna panorama
Ljubljana, Pogačarjev trg. —— Podružnica iz Berolina. 1
Od nedelje 4. marca do vštete sobote 10. marca 1906 :i 466 2-2
Bolivija
z velikanskimi pragozdi in slapovi.
i
za gld. 3*80
najmodernejše dolge jopice (ranglans) in paletoti z baržunastim ovratnikom ter obrobljene z baržunom.
za gld. 1-50
temu primerna
suknena krila moderne oblike.
T5
O
N<
a
—■ o
C/3<
cr
n> w n g
2 -2. o
to 3
te
»m.
ar
m •-»
o
za gld. 4-20
damski kostum
iz sukna v elegantni obliki.
m
*	'O	81
0	«■■	S.
«	>
£	o	s
—.	m*	4-
-o	n	m
w	2	«
—	C	*
j-a	t
"	o	«
®	M	C
<u	■	J
"	o *
«	'J
462 6—4
& Umetno in trgovsko vrtnarstvo JL
Dovoljujem si najvljudneje p. n. občinstvu v Ljubljani, kakor na deželi naznanjati, da sem otvoril
na Rimski cesti št. 15
umetno in trgovsko
* vrtnarstvo. *
Izdelujem vsakovrstne šopke in vence po najnovejši obliki, kakor tudi vsa v vrtnarsko stroko spadajoča dela, solidno in po zmerni ceni.
V upanju, da me slavno občinstvo poseli z mnogimi naročili	4S7 3-2 se najvljudneje priporočani
Viktor Korsika
umetni in trgovski vrtnar.
Osem
mm
se takoj sprejme 495 3-2 Fr. Civha, mizar v Trebnjem 11.
Mfl

^^^TLvcsr. SNS.
Pisarna
dr. Jos. Abrama in dr. Ot. Rybara v Trstu
sprejme spretnega slovenskega
stenografa
s 1. aprilom t. I. 489 2—2
ISče se poslovodja
na deželi za trgovino z mešanim blagom, vešč slovenščine in nemščine, z mesečno plačo 100 kron event. prostim stanovanjem. 498 4—2	Več pove upravništvo tega lista.
Od srede 7. marca do 25. marca 1906
se bo pazprodLaJal ostanek zaloge manufaktut*-nega in modnega blaga tvrdke A. Primožič, t^esljeva eesta 3
za Vsako količkaj ^sprejemljivo ceno.
V prvi vrsti so v zalogi še mnoge vrste blaga za obleko za dame in gospode, platno, preproge, bluze in pomladni paletoti za dame kakor tndi velika množina različnih ostankov.
471 3
V svrho priprav za znižanje cen za to zadnjo prodajo bo trgovina zaprta
5. in 6. marca.
Prodajalniški lokal se d£ takoj v najem in se lahko odda že s 25. marcem.
I
I
Podružnice:
l'rag* z menjalnicami: Orabcn 25, Mala stran, Most ulica 17, 2iikow, Husova ulica 37. Itrno, Veliki trg 10 Btd«ii, Cllnvni trg 4. <>Ska Upa, (*>Sk» Kamnica, Morankl Zumbarg, Schillcrjeva cesta 3. JliirtllaK, Fran Josipa trg V. Nori .Nflii, Črna cesta 8. Pire« in Nrltava.
Menjalnice na Dunaju:
I. Wollzeile 10, II. 'l aborstrasse 4, III Ungargasse 69 (vogal Rennwegn), IV. Wie-dner Mauptstrasse 12, V. ScbAnbrunnerstrasse 88 a, VII Mariahiferstrasse 70, VIII. Lerchenfelderstrasse 1«. IX Akprstrasse 32. X. I avuritenstrasse 59. XVIII. Wahririgerstrasse 82, XXI. Mauptstrasse 22.
Menjalnična delniška družba 67 ir.o 23
„MERCUR"
Dunaj, L. Wollzeile 10.
Akc. kapital K 12,000.000. Bsser zaklad K B,OOO.OOO.
Najkulantnejši
nakup in prodaja
vseh vrst rent, državnih papirjev, akcij, prioritet, zastavnic, srečk, deviz, valut in denarja.
wm~ Kamenjava in eskomptiranje -m
izžrebanih zastavnic in obligacij, srečk in kuponov.