Političen list za slovenski narod.
oelo leto orednlačan 15 w pol leta 8 fld., ta jetrt leU i gld., za en mesec 1 pld. tO kr. T MBiniitnelJl prejeman Teljš: Za celo leto 13 fld., za pol leta 6 fld., la čem leta I ffl4., za en meiee 1 (Id. V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 fld. 20 kr. več na leto.
Posamezne številke veljajo 7 kr. M>r«6nia« prejema opravniitvo (adminiatracija) in ekipedicija, Semeniške ulice it. 2, II., 28.
JfBinanlU (in«er»ti) le »prejemajo in velji triitopna petit-vrrta: 8 kr., ž« i« tiska enkrat ; 12 tor ce se tiaka dvakrat ; 15 kr., oe se tiska trikrat. Pri večkratnem tiskanji ee cena primerno zmanjša
Bokopial se ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo.
TredniStvo je v Semeniških ulicah h. it. 2, L, 17.
Izhaja Ttak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob »',6. uri popoludne.
I^tev. or.
7 Ljubljani, v torek 29. aprila 1890.
Letnik XVIII.
Državni zbor.
z Dunaja, 28. aprih.
Dolenjska železnica
Kakor sem že včeraj brzojavno poročal, izrodila je vlada državni zbornici predlog o dolenjski železnici. V tem načrtu zakona, ki ga zbornica reši, predno se razide na počitnice, vlada za dolenjsko železnico dovoljuje podporo 2V2 milijona gld., od interesentov pa zahteva 600.000 gld. za glavinske delnice. Od tega zneska je brez deželnega doneska dozdaj podpisanih ža 550.000 gld., torej primanjkuje še 50.000 gld., ki jih pač ne bo težko dobiti, kadar bo zakon gotov. Kar se tiče ostalih 6,900.000 gld., preskrbeti jih bo treba po zakonu s prijoritetnimi obligacijami in prijoritetnimi delnicami.
Ali tndi ta veliki znesek ne bo posebno težko dobiti. Med lastniki trboveljskih premogokopov, ki so kupili tudi kočevski premog in med državnimi železnicami se ravno sedaj vrše pogajanja, vsled katerih se država z jedne strani in trboveljska dražba z druge strani zavežete, da država od te družbe vsako leto prevzame, oziroma trboveljska družba odd4 državi veliko količino premoga za državne železnice, in sicer za jako znižano ceno, prihranek pa, kateri bode znašal vsaj nad 200.000 gl., obrne na korist železničnemu podjetju. Ta pogodba, o kateri vse kaže, da se gotovo dožene, bode veljala za vso koncesijsko dobo, dokler se ne doseže iz lastnih železničnih dohodkov 5 odstotno obresto-' vanje cele stavbene glavnice. In ker je pričakovati, da bode tudi obratna pogodba z državo prav ugodna, utegne nastati položaj, v katerem bode morda deželi kazalo, mesto že sklenjenega deželnega prispevka V, milijona goldinarjev za glavinske delnice rajši prevzeti poroštvo za prijoritete, kar bi moralo jako povoljno vplivati na financiranje tega podjetja in koristiti tudi deželnim financam.
Pri nezanesljivem in kritičnem političnem položaji prišla je reč ravno še prav pred državno zbornico, ker nastaja vprašanje, bi li bilo mogoče predlog o dolenjski železnici na jesen ugodno rešiti ali ne? Kdor pozna negotove politične razmere, ne upal bi si tega trditi, zato moramo biti tem zado-voljniši, da naši poslanci niso zgrešili ugodnega časa. Prvo zaslugo, da so se dotične obravnave tako hitro završile in se ne odkladale, imata baron Švegelj in profesor Šuklje, ki sta brez prenehanja zasledovala dotične razprave in na merodajnih mestih dregala, da reč nikjer ni obležala. S tem pa nečemo kratiti zaslug onim možem, ki si že od leta 1863. prizadevajo za dolenjsko železnico in ki so s potrebnimi pripravami pripomogli, da se je mogla reč zdaj konečno rešiti; po načelu: vsakemu svoje, radi priznavamo tudi njih zasluge in v splošnji radosti, ki nas navdaja, prav iz srca najiskrenejšo zahvalo izrekamo vsem, ki so se trudili za to prevažno zgradbo.
Budgetna razprava.
(11. dan.)
Učno ministerstvo.
Prvi govornik o centrala učnega ministerstva je bil danes dr. Ebenhoch, ki je govoril zgolj o verski šoli in zavračal ugovore zoper njo. Govor je bil zmeren in zanimiv iu je našel na desnici splošno priznavanje, levičarji pa I njim seveda niso bili
zadovoljni in njih glavni govornik dr. Fuss se je z največjo silo vani zaganjal. Tudi gLed6 koroških razmer je govoril Fuss in slovenskim duhovnikom na Koroškem očital, da v šolah, kjer so poleg slovenskih tudi nemški otroci, v krščanskem nauku poučujejo le slovenski, in da ravno to velja o službi božji. Dalje se je skliceval na besede ministrove, da je minister preiskoval dogodek s profesorjem, ki je pri shodu Oirilove družbe govoril, pa se prepričal, da so gospodske prav ravnale. Konečno je poslancu Klanu podtikal, da je priporočal pasivni upor na Koroškem.
Po kratkem govoru poslanca Lupula, ki je prišel za dr. Kbenhochom na vrsto in razpravljal šolske in verske zadeve v Bukovini, bila je razprava sklenjena in sta bila kot generalna govornika izvoljena dr. Fuss, o katerem sem poročal že prej, in češki poslanec Jahn, ki je govoril o šolstvu na Oeškem in o dotičnih zahtevah naroda češkega.
Za njim je poslanec Klua v dejanjskem popravku zavračal trditve poslanca Fussa, in sklicevaje se na lanski govor dokazoval, da ni res, da bi duhovniki nemške otroke v krščanskem nauku poduče-vali slovenski, in da službo božjo opravljajo tako, kakor je zaukazana od škofijstva, katero je nem.ško in kateremu se no more očitati, da bi nemške katoličane zanemarjalo. Glede profesorja, ki ga je omenjal dr. Fuss, in zaradi katerega se je skliceval na besede ministrove, poslanec K lun omenja, da on ni bil zaslišan, da ni bilo disciplinarne preiskave zoper njega, da torej nikakor še ui dokazano, so li gospodske prav ravnale, ali ne. Konečno dr. Fussu odgovarja zaradi pasivnega upora, rekši, da Fuss menda ni poslušal njegovega govora in tudi ne čital stenografskega zapisnika, ampak svojo modrost zajemal iz „N. Fr. Pr.", katera prav tako, kakor Fuss, poslancu Klunu podtika, da je priporočal pasivni upor. Iz stenografskega zapisnika, str. 14.682, pa je razvidno, da takega upora ni priporočal, marveč da je prav odločno pred njim svaril.
Po konečni besedi poročevalca Bobrzinskega predlaga grof Laža nsky glasovanje po imenih; ali namesto petdeset poslancev jih ni bilo pet, ki bi ga bili podpirali; prosil je torej, naj predsednik naznani vsaj število glasujočih. Tej želji ustreže predsednik Chlumeckj, ter proglaša, da je bila potrebščina za centralno vodstvo učnega ministersiva v znesku 318.800 gld. in zaklada 200 gld. sprejeta s 130 glasovi proti 16. (Grof Lažanskj: Prosim povedati, koliko poslancev ni tukaj. — Klici: To si lahko izra-čunite sami!)
Pri drugi točki, „šolsko nadzorstvo", govoril je najprej Tur k; za njim pa je prišel na vrsto poslanec N aber go j, ki je razpravljal šolske razmere v Trsta in dokazoval, da slovenski prebivalci v mestu nimajo nobene slovenske šole. Imel je za neugodne razmere dovolj poslušalcev, ki so pogostoma klicali: „Cajte! Čujte!", in mu na koncu živahm pritrjevali.
Za njim je bila razprava sklenjena in sta bila kot generalna govornika izbrana poslanca Ben del in Kowalski, oba levičarja, ker se je tudi med zagovornike prav nalašč vpisalo silno veliko levičarjev samo zato, da Kowalski pride k betedi. Na ta način prišel je ob besedo češki poslanec Špelina, ki je bil prvo mesto odstopil Nabergoju.
Ko to sklepam, govori Bendel, za katerim pride pa tudi drugi generalni govornik na vrsto, ker seja bode gotovo trajala do petih popoldne.
„\arodiii rtom'' v Ljnbljani.
Tajnikovo poročilo.
„Siavni zbor!
Delovanje našega društva in po njem upravnega odbora ni bilo v zadnji dSbi niti živahnejše, niti mlačnejše, kakor v preteklih. Dejanjske razmere, s katerimi je vsakemu društva in njegovemu odboru vselej računati, se od prejšnjega leta v bistvu niso prav nič spremenile. Odbor deloval je tedaj, kakor v preteklih letih, na osnovani podlagi mirno naprej; pred očmi mu je bil v prvi vrsti glavni smoter društva in pa sredstva, po katerih bi se dal ta smoter čim prej, tem bolje doseči. Imel je štiri seje, ki so se vršile 3. aprila, 5. junija, 38. novembra in 21. marca.
Kakor je iz računskih zaključkov in pa iz bilance društvenega premoženja razvidno, pomnožilo se je društveno imetje v teku zadnjega leta za 5126 gld. 53 kr., bodisi po novih doneskih, bodisi po obrestih od starega imetja.
Število društvenikov naraslo je za tri. Društvo šteje sedaj jednega častnega člana, dva ustanovnika, jedeninosemdeset deležnikov in deset darovateljev, — vsega skupaj štiriindevetdeset članov. Vsled smrti zgubilo je društvo v zadnji dobi ces. kr. vladnega svetnika Janeza Hozhevarja in pa Mihaela Pakiča, ki sta bila oba našemu podjetja vedno prijazno naklonjena. Bodi jima zato iz društva blag spomin o tej priliki I
Deležev je podpisanih 232, popolnoma izplačanih 156. Izplačana svota se je v zadnjem letu zvišala za 592 gld. 50 kr., dolg na podpisanih in ne izplačanih deležih znaša še vedno 1057 gld. 50 kr. Iz povedanega je razvidno, da, žal, število deležnikov še vedno ni doseglo zaželjene višine. Naj bi oni gospodje, ki so pripravljeni v ta namen kaj žrtvovati še le ko se z zidanjem prične, žrtvovali takej, našli bi gotovo obilo posnemalcev. Tudi v tej zadevi pokazal je odbor resno voljo. Za zgradbo treba pred vsem prostora, in sicer fcohkor mogoče cenega in primernega, če že ne brezplačnega prostora. Da bi imel kaj konkretnega v rokah, na kar bi se lahko opiral, pozval je upravni odbor v domačih dnevnikih posestnike ljubljanskih zemljišč, naj napravijo dotične pismene ponudbe do konca maja t. I. Želeti bi pač bilo, da pride ta stvar v pravi tir in da se reši za društvo ugodno in koristno.
Glavno zaslombo je imelo društvo tudi letos na „krajcarski družbi", ki na korist „Narodnemu domu" prav lepo vstraja že pet let in doseza jako lepe vspehe. Nabrala je za društvo do konea preteklega leta že 8322 gld. 46 kr.; pomnožek znaša v teku zadnjega leta 1800 gld. 94 kr., tedaj precej več, kakor v teku predzadnjega. To pa zaradi tega, ker si je vedla pridobiti novih virov. Jeden teh virov, sprožen v neki seji upravnega odbora in njej prepuščen v izvršitev, je nabiranje rednih večjih mesečnih doneskov. Odbor je prijavil poseben poziv do slovenskih rodoljubov v tem smislu in pridobil za stvar nad petdeset naročnikov, ki pripomorejo društvu vsak mesec redno do stotaka.
Važna za vsa tukajšnja in tudi za vnanja društva, sploh za vse Slovenstvo, je bila sijajna .Vodnikova slavnost" dne 28., 29. in 30. junija. Naše društvo se je te slavnosti povsod primerno in do stojno vdeleževalo m položilo ob otvoritvi z drugi narodnimi društvi po posebnem zastopniku venec
na spometik. „Krajcarska družba" je izdala o tej priliki prav ličen album s podobami, ki se nanašajo na slavljenčevo osebo in njegovo življenje. To prav zdravo misel je slovensko občinstvo z veseljem pozdravilo in prav pridno segalo po knjižici. Vendar je ima družba še kako tretjino v zalogi. Posebno primerna je za darilo pridni šolski mladini koncem šolskega leta. Tudi neki drugi starejši in že večkrat naglašeni misli je dala .Vodnikova slavnost" prvega duška do vresničenja, — misli, naj bi vsak Slovenec jedenkrat v letu, na kak posebno poljuden dan, recimo: na dan sv. Cirila in Metoda, na velikonočni ponedeljek, na dan sv. Štefana itd., žrtvoval .Narodnemu domu", kar svojim razmeram primerno in neobčutno lahko strpi. Tudi ta misel je pripomogla .Narodnemu domu" v dneh od 28.—30. junija do par stotakov.
Že dvakrat zvršena in v zadnji dobi zopet nameravana misel, da bi društvo v poletnem času v zvezi s čitalnico na tamošnjem vrtu priredilo poletni koncert z bazarjem na korist .Narodnemu domu", se zadnji čas ni mogla izvršiti vsled obilih drugih veselic v istem času, vzlasti .Vodnikove".
V drugi polovici zadnje dobe je bilo naše društvo brez predsednika. Dosedanji jako marljivi in zaslužni predsednik, ki je vstrajal pri društvu od prvega početka, ko se je jelo društvo še le snovati, do sedaj, odpovedal se je tej časti. Odbor vzel je odpoved z obžalovanjem na znanje in sklenil pri tej priliki, da se mu posebna deputacija zahvali za požrtvovalni trud na korist društva, ter ga skuša pregovoriti, da odpoved prekliče. Ni se ji posrečilo in odbor je po tej odpovedi sklenil, da ostane predsednikovo mesto do občnega zbora izpraznjeno, ker bi ne kazalo nalašč zaradi predsednikove izvolitve sijlicavati poseben zbor. To bodi prepuščeno današnjemu zboru.
Od efektne loterije ostalo je, kakor je večini odbornikov znano, bodisi nezadetih, bodisi v lastne namene nazaj podarjenih vsega skupaj 462 dobitkov v prvotni vrednosti 1971 gld. Ti dobitki so do malega vsi poprodani za skupno svoto krog 800 gld. Razven posameznikov, domačih in vnanjih, oglašala so se zanje tudi društva, posebno po deželi, ki so jim rabili pogostokrat kot dobitki.
Društveno premoženje je naloženo v trinajstih hranilnih in posojilnih zavodih. Jednajstim zavodom izza 1888. leta pridružila sta se lani še logaška posojilnica in pa mestna hranilnica ljubljanska, v kateri so naložene obresti posojenega kapitala, katere je posojilnicam z letom 1889 vsled odborovega sklepa odrajtovati le jedenkrat v letu, in sicer vselej koncem leta.
Po tem kratkem poročilu, ki Vam podaje zgodovino zadnje društvene dobe le v glavnih potezah, sklepa odbor z opravičeno željo, da bi bilo zanimanje za društvo v narodnih krogih nekoliko večje, in sicer toliko, kakoršno ta blaga, občekoristna slovenska ideja vseskozi zasluži. Da bi k temu iz svoje strani kolikor-toliko pripomogel, sestavil je poročevalec obširnejši zgodovini .Narodnega doma" in pa .krajcarske družbe", kateri daje društvu v ta namen na razpolaganje."
Politični pregled.
v Ljubljani, 29. aprila. K^otranle dežele.
Mladočehi in Moravska. Med jedjo raste slast, pravi neki tuji pregovor. To dokazujejo tudi Mladočehi. Na Češkem so pri lanskih volitvah dobili več sedežev in nedavno je njihov kandidat zmagal v Mladi Boleslavi, kjer so Staročehi ves čas prodirali s svojim kandidatom. Letos se bodo vršile deželnozborske volitve tudi na Moravskem in Mladočehi že delajo načrte, da bi tukaj prodrli s svojimi zaupnimi možmi. Predzadnjo nedeljo se je zbralo v Brnu več zastopnikov iz 15 okrajnih glavarstev. Izdelali so načrt za volitve ter skovali nekako zvezo med svobodomiselno, kmečko in slovansko stranko. Jedna točka tega programa se glasi: .Spoštovanje do obstoječih cerkvenih naredeb, toda opozicija proti ultramontannim težnjam". Ta točka jasno pove, kaj hočejo češki radikalci. Pod krinko .ultra-montannih teženj" hočejo tem uspešneje delovati za rusko šizmo. Tudi naših .mladih" glasilo vedno bolj leze v ta tok, ker imajo dobrega učitelja, ki je pri Mladočehih hodil v šolo.
Poslanec Mocsary in narodnosti na Ogerskem. Že večkrat smo imeli priliko, nagla-čati, da je v ogerski zbornici poslanec Moscdrj jedini mož, ki se drzne naravnost obsojati madjarski šovinizem, ker je prepričan, da je v politiki pravičnosti najboljše zagotovilo madjarski narodnosti in
ogerski državi. Te dni se je Mosc4ry zopet oglasil v liitu .Budapesti Ujsilj;*. .Razumim madjarsko politiko," — piše Mocs4ry, — .ki pravi: Zvežimo se tesno z Avstrijo, storimo ji, kar moremo, žrtvujmo ji, da le moč dobimo, da se zavarujemo proti ne-madjarskim narodnostim in jih z dovoljenjem Avstrije z vsemi sredstvi pomadjarimo. Ta politika pa ja pogubljiva. Madjarska politika, ki se ob jednem obrača proti Dunaju in narodnostim, namesto da bi se s šestnajstimi milijoni Ogrov obrnila proti Dunaju, ter .peščico" Madjarov tlači med dva mlinska kamna, — taka politika je pravi nezmisel. Trdijo, da jaz jedini med poslanci zagovarjam narodnosti. V resnici ni nobenega takega poslanca, tudi jaz nisem poklican v to. Nemadjarske narodnosti imenujejo .tujce", sovražnike državi. V državnem zboru pa ni nobenega, ki bi zavračal take napade. To je madjarska politika, ki je pri zadnjih volitvah delala na to, da nemadjarske narodnosti niso zastopane v državnem zboru. Mene so izvolili naši rumunski sodržavljani, ker poznajo moja načela o narodnostih. Hotel sem ostati v kovačnici, v kateri se kuje usoda domovine. Moji volilci mi pravijo: Mi nočemo, da našo stvar zastopate v državnem zbory; zastopajte le koristi dežele! To jaz tudi storim ter obsojam narodnostni prepir. Bodimo pravični, ker je to človeška dolžnost in jedino prava politika."
Tnanje držare.
Italija, Razmere posamičnih italijanskih strank 80 vedno bolj zapletene. V južni Italiji se je sostavila stranka, kateri so na čelu Nicotera, Tajani, Magliani. Ti možje se posebno poganjajo, da bi se osnovala prejšnja levica, dočim zastopajo v severni Italiji Saracco, Brioschi in Luccatti interese zgodovinske desnice. Vrhu tega osnovala se bode pie-montska stranka pod Villo. Program prvoimenovane stranke je objavil v Napolji Magliani, kakor se je že poročalo listom. Iz programa se razvidijo njegova demokratska načela. Oa pravi, da naj se vnanja politika vjema z italijanskim gospodarstvenim položajem. Nadalje trdi, da zavisi ravnotežje v državnem gospodarstvu in zboljšanje gospodarstvenega položaja pred vsem od kupčijskih razmer s Francijo. Konečno svetuje, da naj vlada štedljivo gospodari, omenja škode brezpotrebnega oboroženja in meni, da bi se dalo prištediti samo na vojni mornarici 40 milijonov in vsega vkupe 60 do 70 milijonov. Program druge stranke je podoben Maglianijevemu; tudi on zahteva vpeljavo strogega štedilnega zistema, pred vsem gled^ aa armado in brodovje, zameta vsak nov davek in hoče brez Nemčije in Avstrije zboljšati razmere med Italijo in Francijo ter pospeševati radikalizem. O programu tretje stranke se ni poročalo še nič gotovega. Toliko je pa gotovo, da nameravajo vse tri stranke spraviti Crispija iz ministerstva in zasesti njegovo mesto. — Take stranke niso dobro znamenje v državi; kajti sloga in jedinost med narodom se ruši in slabi moč države. Zgoraj omenjena moža sta imela povsem prav in uzrok, da sta poudarjala, naj vlada bolj štedljivo gospodari; kajti pri tacih finančnih razmerah, kakor so italijanske, postavljati na državne troške spomenike največjim nasprotnikom Avstriji in sv. cerkvi, je pač več, kakor slabo gospodarstvo,
Anglija. Slavni angleški državnik Gladstone, osemdesetletni starček, ozdravel je vendar-le in imel v angleški zbornici govor, v katerem je ugovarjal vladnim naredbam. Povodom nadaljevanja razprave o predlogu nakupa irskih zemljišč, pobijal ga je v dolgem, izvrstnem govoru. Njegovo ugovarjanje proti predlogu opira se pred vsem ua naslednje točke: ker imenovani predlog ne zadovoljuje večine irskega prebivalstva, ker nima sedanja zbornica pravice uporabljati angleški kredit v preveliki meri za nakupovanje irskih zemljišč, ker bi navstale vsled tega politiške, finančne in gospodarstvene nevarnosti za državo in ker nima predlog sam nikakega zaveznega značaja. Parnellovemu protinačrtu ni Gladstone nič ugovarjal, ker ga ni baje popolnoma razumel in se vjema s Parnellovimi nazori, da naj se ne preženu irski posestniki iz domovine. Kancelar državnega zaklada, Goschen hotel je Gladstonov ugovor ovreči. Po Goschenovem govoru se je vršila razprava prav mirno in konečno se je odložila. Nekateri angleški listi pa obsojajo Gladstonov govor.
Francija. .Pigaro" objavlja pismo, katero je pisal princ Jer6me Napoleon Carnotu, predsedniku republike. Pismo se glasi: Gospod predsednik! Obiskali ste Korziko. Temu ne bi jaz nič ugovarjal, ko ne bi bili obiskali rojstne hiše mojega strijca in s tem nekaj nepristojnega storili. Nikakor Vam ni tikala pravica prestopiti prag Napoleonove rojstne hiše. Kaj je vkupnega med prvim konzulom, kateri je povzdignil Francijo v nekaj mesecih, in med Vašo vlado, katera jo vsak dan desorganizuje; med cesarjem, kateri je podlegel velikosti svojega zistema, in Vašo zborniško vlado, katera podlega svoji nemoči? Kako se drznete hinavsko počastiti zibel velikega moža, ko ste mene, njegovega unuka, brez uzroka prognali? Ostanite predsednik svoji strankarski vladi, katera Francijo tako slabi, vživajte svoje dohodke, pridržite si svoje mesto, katero zavzemate, a ne izpolnjujete, toda puščajte nam naše spomine in srečo našo. Ne žalite mojega nezasluže-nega prognanstva. Vaš obisk je le parodija. Vaše počažčenje le oskrunjenje, proti čemur moram ugovarjati.
Nemčija. Knes Bismarck se je izrazil proti hamburškim trgovcem, kateri so bili k njemu na obed povabljeni, prav nepovoljno o svoji ostavki, in ob jednem povedal, da se hoče, kakor do sedaj, tudi v prihodnje vdeleževati potitičnega življenja. Pred vsem bode prišel v prusko zbornico, a potem sprejel mandat za nemški državni zbor. Tudi je čuti senatertja, da so narodno-liberalni in prosto-konservativni poslanci pripravljeni, na ljubav nekdanjemu državnemu kancelarju svoje mandate odložiti. V katerem volilnem okraji bode knez Bismarck kandido-val, še ni znano. Vsekako bode nekaj čudilo, da bode mož, bivši kancelar in najmerodajnejša oseba nemške politike, sedel kot navadni poslanec v nemškem državnem zboru; mož, ki je vladal, — rekli bi, — vso Evropo. Bismarck poudarja vedno, da ni sam od sebe izstopil iz državne službe, temveč bil odpuščen, kar provzročuje med nemškim ljudstvom mnogo nezadovoljnosti. Nemci dobro vedo, kaj je naredil knez Bismarck za Nemčijo in kaj bi bili dandanašnji Hohenzollerii, ko se ne bi bil rodil Nemčiji bivši kancelar ^smarck. Kakor se kaže, navstal bode boj, pa ne med knezom Bismarckom in sedanjim kancelarjem Caprivijem, temveč med prvim in cesarjem Viljemom IL Zanimivo je pač tudi, da je knez Bismarck naravnost imenoval Bot-ticherja moža, kateri je prav za prav provzročil njegov odpust. Cesar Viljem ima vedno govore. Malo-kateri vladar je bil toliko navdušen za govorniški oder, kakor je nemški cesar. Kar je drugim vladarjem armada, to je nemškemu cesarju Viljemu govor. — O obisku nemškega cesarja pri angleški kraljici v Darmstadtu, kamor je prišla tudi cesarica Avgusta, govore listi jako veselo in pozdravljajo rastoče bližnje razmere, v katerih niste le obe cesarski hiši, temveč tudi oba za svetovni mir potegujoča se naroda. — Italijanski kraljevič pride koncem meseca maja ali v začetku junija na svojem potovanji v Berolin, kamor pride bržkone tudi mati njegova.
Bolgarija. Za vladanja Marije Terezije izselilo se je mnogo Bolgarov iz svoje domovine na Ogersko, kj er so od tistega časa zadovoljno živeli. Mej tem so se časi izpremenili; ogerski Bolgari bero in slišijo o svoji stari domovini in si mislijo, da je to prava obljubljena dežela; kajti zadnji čas se mnogo govori o njej. Kakor se poroča iz Sofije, nameravajo ogerski Bolgari vrniti se v svojo domovino. Pred vsem poslali bodo oglednike, — kakih dvajset mož, — ki bodo baje prihodnji mesec prepotovali in obhodili Bolgarijo. Po Dunavu bodo prišli do Vidina iu potem čez Sistovo, Ruščuk, Varno potovali v Carjigrad in od tu vrnili se po železnici čez Plovdiv in Sofijo nazaj v domovino. Bolgarski listi opominjajo ljudstvo, da sprejme svoje brate gostoljubno in prijazno. — Ko so minuli velikonočni prazniki, gre vse zopet svojo staro pot naprej. Ministri, ki so se bili podali za praznike na popotovanje, vrnili so se nazaj v Sofijo. Tudi knez S9 je povrnil v Sofijo iz Plovdiva. Finančni minister Salabašev, kateri je pred prazniki nameraval odložiti svojo državno službo, premislil se je in ostane še na svojem mestu. IznameravaneijashodastrankarskihmSž, ki so se aameravali sporazumeti na temelji skupnega programa, ni med velikonočnimi prazniki nič postalo. Konservativci so se že dlje pogajali z vladno stranko; Rusom prijazna stranka pa, ki je dala v .Slavjaninu" predlog za sporazumenje, pokazala je kmalu, da ne misli v resnici na to. Bržkone m^ni, da so se razmere med Rusijo in trodržavno zavezo začele tako preobraževati, da bode Rusija prej ali slej mero-dajna za Bolgarijo. .Svoboda" spominja na nekdanjo pogajanje za sporazumenje in pravi: „Vlada se noče spuščati v govor za sporazumenje s tacimi ljudmi, ki hočejo izkopati domovini grob; dokler bode ljudstvo zaupalo vladi, vodila bode svoje državine zadeve v dosedanjem zmislu, in ne bode se jej treba brigati za nasprotno stranko." —Iz Sofije se poroča listom, da je bolgarska vlada sklenila odtegniti javnosti vse dokazilne spise v Paničevi zatožbi, kateri bi utegnili Rusijo vpletati v Paničevo a^ro. Vsled tega izgubila bode zatožba mnogo zanimivosti in važnosti.
Izvirni dopisi.
iz Novega Mesta, 26. aprila. Dn^ 23. t. m. vršila se je v prostorih .Narodnega Doma" muzi-kalno-deklamatorična akademija na korist dijaškemu podpornemu društvu, katero so priredili gimnazijski dijaki pod vodstvom svojega pevovodje, preč. g. P. Hugolina Sattnerja. Vspored je bil naslednji: 1. K. M. pl. Weber: Ouvertura k operi: .Der Freischfltz". Godba za orkester. 2. Fr. Gerbic: .Klic pomladni." Mešan zbor. 3. S. Gregorčič: „Blagovestnikom." Deklamaeija. 4. Broga: .Serenada," Samospev za sopran, spremljan z goslimi in klavirjem. 5. R. Schumann: .Zigeunerleben." Mešan zbor. 6. L. pl. Beethoven: .Qoatuor IV." Andante cant. in Rondo. 7. J. N. VogI: ,\Vittekind." Deklamaeija. 8. K. Kreutzer: .Večerna." Cveterospev. 9. Mendelssohn: .Maiglockchen." Duett, spremljan s klavirjem. 10. Fr. Gerbid: .Lovska." Mešan zbor, spremljan s klavirjem.
Željno so pričakovali naši meščanje in tudi okuličanje napominanega večera, ker ta dijaški
koncert zavzema t našem mesta prvo mesto med vsemi drugimi produkcijami celega leta. Eo se dvigne zagrinjalo, začne izbrani orkester tako prekrasno in vedno novo Weberjevo ouverturo. Krasen je bil »Adagio" ter fino izpeljan, a ko nastopi „Molto vivace", rekel bi, s svojimi viharju podobnimi odlomki, in zopet sladko šepetajočimi melodijami, bilo je vse občinstvo kar očarano od tolike moči godbene. Kakor solnce iz-za oblakov svitlo in čisto posije, tako sledi .konec" tej klasični ouver-turi; tu je vse godlo, pihalo in trobilo v prelepem in čistem soglasji, kakor če po viharnem dnevu lep večer nastane. Da se je pa ta težka ouvertura tako sijajno izvršila, grč največja zasluga preč. gosp. P. Hugolinu, ki je s svojo znano energijo in s temeljitim znanjem tega krasnega umotvora orkester di-rigoval ter ga tako mojstersko vodil. A pri tej priliki so tudi pokazali izbrani muziki našega malega mesta, da so kos vsaki še tako težavni nalogi, pa tudi mesto naj se veseli, da se more ponašati s takim orkestrom.
Zatem se je vršilo petje. Dobro izvežbani zbor do 40 gimnazijcev pel je precizno, zvonko, vrlo. Moral je vsako pesem ponavljati, tako so bili vsi poslušalci zadovoljni s temi krepkimi, a čistimi deškimi glasovi. Najlepši pohvalo je pa žel solist Bartel; akoravno se je bil nekoliko prehladil, vendar je tako lepo, čisto in krepko pel .Serenado", da so se osobito dame čudile, da more deček tako čisto in visoko peti. Schumannov .Zigeunerleben" provzročil je nenavaden vtis; ta kompozicija je ena najboljših njegovih del, a vendar ima nekaj tujega na sebi, in občinstvo je zahtevalo, da jo je moral zbor ponoviti. Najboljši vspeh pa je dosegel izbrani kvartet s Kreutzerjevo .Večerno". Skladba sama na sebi je krasna, potem pa ta natančna izpeljava, to občutno petje gladkih, kot svila volnih in mehkih glasov, da, to je bilo v resnici krasno, in marsikdo je rekel, da je ravno ta pesem izmed vseh točk tega koncerta najboljši vtis na poslušalce naredila. Sledile so potem še tri pesmi. .Maiglockchen" od Mendelssohna so dečki prav čvrsto peli, še bolj veselo .Vabilo k plesu", in h koncu je zopet pel celi zbor Gerbicevo .Lovsko", katero je moral ponoviti. Omeniti mi je še klasičnega kvarteta Beethovnovega. Ime skladatelja pov4, kaj mu je vsebina, zato naj izpregovorim pri tem le o izvrševalcih. Violino je igral znani g. Taček, bivši kapelnik, prav mojstersko in tako občutno, da je s tem popolnoma zadostil svojemu imenu. Violo je igral preč. P. Hugolin sam, ki je znan kot posebno spreten igralec na tem instrumentu. Violončel in glasovir pa dva mlada dijaka prav v občo zadovoljnost.
Veselo je bilo občinstvo, zadovoljni so bili pevci, in preč. gosp. pevovodja je bil s tem lepim vspehom vsaj nekoliko poplačan za obilni trud, ki ga taka produkcija zahteva. Vsi pa, ki smo poslušali, želimo enoglasno, Bog nam daj doživeti še mnogo tako lepih iu zabavnih večerov.	Ognjeslav.
Iz Napolja, 22. aprila. Zvečer od 19. do 20. aprila odrinili smo nekateri iz Bima v Napolj. Težka, trudna je bila noč.
Napolj, največje mesto Italije, šteje okoli pol mihjona Ijudij. Vehko se je pisalo o njem, kako je nesnažno, zanemarjeno, ko je tu vladala še pred malo leti huda kolera; toda resnično povčm, iznenadil sem se in drngi z menoj. Povsod, vsaj koder smo hodili, so široke, čedne ulice; le semtertja v nekaterih postranskih ulicah je videti kaj nečednosti, a gotovo ne več, kakor v drugih italijanskih mestih. Morda so se pa ljudje poboljšali od časa zadnje kolere; ali pa je snažno le od zunaj, ker ne pridemo notri. Ljudje so tu, — skoro bi rekel, — močnejši iu lepše rasti, dozdevalo se je nekaterim izmed uas. Od griča sv. Martina je predivno lep razgled. Široko morje razprostira se pred teboj, ogenj bljuvajoča visoka gora Vezuv te mika, in daljno modro nebo te kar vleče, da se ti srce razveseli, in tvoj duh se zaziblje v čarobne misli. Nebo te spominja na rajska nebesa; ogenj pod zemljo, ki še iz Vezuva vre, te spominja na grozni pekel; potresi in široko morje na tvoje tukaj tako nemirno življenje.
Popoldne odidemo na pozorišče nekdaj lepega, a razrušenega Pompeja. To so ti silne razvahne, da groza spreletava človeka. Hiša pri hiši, orjašne stavbe, poganski templji, vodnjaki in razna shra-niščal Gori visoko pred teboj ti grozi Vezuv s svojo ognjeno silo. Skoro vse je ta odkopano; naprej pa 5e odkopujejo zidovje. Pogledal sem v muzej ter se
divil nestrohnenim mrličem v groznem položaji, ko jih je nenadoma smrt prehitela.
Iz Zagreba, 25. aprila. Pretečeni teden so se zopet začela zidarska dela- na našej prvostolnej cerkvi ter se bode vse tekom zime v klesarskej delavnici pripravljeno gradivo počasi spravilo v višino in vzidalo.
Najpoprej se bode nadaljevalo zidanje novega severozapadnega zvonika, od katerega so že tri nadstropja dogotovljena, a četrto se bo začelo zdaj zidati. V tem nadstropju bode pripravljeno zvonišče, kamor se bodo spravili vsi zvonovi iz drugega zvonika razun največega in najmanjega, ki ostaneta na svojem starem mestu. Le-to nadstropje bode visoko do 17-8 metra, a od vseh strani bode imelo dvojna okna, da se bode shšal bolje glas zvonov. Dolnji del tega nadstropja v višini 6 2 metra je že lanskega leta sezidan, ostali del pa bode letos tem prej gotov, ker je zato potrebno kamenje že vse pripravljeno.
Oder za to zidanje je tako napravljen, da se opira na robine tretjega nadstropja, pa se bo mogel zdaj ves dolenji del odra odstraniti. V notranjosti tega zvonika se bodo dalje vzidavale kamenite stopnjice in dogotovili neki poslovi v predelih, kjer se bodo spravljale cerkvene stvari, z druge strani pa se bodo od kora prebila vrata ter pripravilo mesto kot čakalnica za pevce in godce ter shramba za godbeno orodje.
Glavno očelje je dogotovljeno, samo še prostor se bode v višini galerije med glavnim očeljem in zaledjem presvodil in vredil kot hodnik iz enega zvonika v drugi.
V	velikej ozaljšanej izdolbini izpod križa bode se še postavila soha Matere Božje z Jezusom in do nje z desne in leve strani po en angelj. Vse te sohe izdeluje učitelj kiparstva deželne obrtne šole Karol Morak po načrtih akademičnega kiparja Jožefa Brejerja na Dunaju. Nadalje se bodo ukusno izdelani gotični baldakini z leve in desne strani velikih oken nad okroglim rozetonom kakor tudi od vsake strani rozeton okna vzidala, a izpod njih namestile na že vzidane postavke sohe svetnikov. Vsi ti uresi in slikovni predmeti se bodo namestih neposredno pred tem, ko bodo začeli oder z očelja podirati, da se ne bi poprej kaj od vsega potrlo. Galerijo bodo ogradili še-le bodočega leta, ravno tako bodo tudi drogi zvonik še-le na leto začeli do-zidavati, ker letos ni dovolj sredstev za ta ogromni posel.
V	notranjosti cerkve se dogotavlja oltar svetega Križa ter se je nadejati, da bode v kratkem predan v opredeljeno svrho. Le-ta oltar je krasno izdelan in bogato pozlačen ter dozdaj najlepši v stolnej cerkvi. Srednja izdolbina tega oltarja je obložena z zlatim mozaikom, izdelanim v tvornici Adalberta Neuhausera v Inomostu, in v njo je postavljeno propelo od kararskega marmorja napravljeno po Moraku, dočim se imajo kipovne skupine na straneh .Žrtva Izakova" in .Mojzes s kačo" izdelati po načrta akademičnega kiparja J. Bejerja ter še letos postaviti. Okoli tega oltarja, v katerem bode shranjeno sv. rešnje telo, se bode postavilo precej lepo okrižje za obhajanje.
Za letošnja dela v stolnej cerkvi se je nabralo denarja skoraj dovolj, ker je kardinal nadškof že do zdaj položil v to svrho za letos 5000 gld. ter obljubil še dalnji precejšen prinos, a visoka vlada je izplačala od obljubljene svote v proračunu v iznosu od 10.000 gld. do zdaj že 5000 gld., k temu je še zakladna svota in dobrovoljni prinosi, ki so pa vsako leto manjši, premda bo treba še ogromne svote, da se do 1. 1895. dovrši vsa restavracija prekrasne stolne cerkve.
Dnevne novice.
(Visoka romarja,) prevzvišena gg. knezoškofa graški in mariborski, dr. Janez Zwerger in dr. Mihael Napotnik, pripeljala sta se danes na svojem povratku iz Bima v Ljubljano, kjer se mudita kot gosta pri prevzvišenem g. knezoškofu.
(Ljudsko štetje in občevalni jezik.) Češki poslanec Jahn je v državnem zboru dn^ 25. t. m. stavil predlog: 1. Visoka vlada naj se pri prihodnjem ljudskem štetji ozira na to, da se vsakdo po-praša ne le po občevalnem jeziku, temveč tudi po narodnosti. 2. Visoka vlada naj skrbi, da pri določevanji občevalnega jezika nižji organi postopajo nepristransko in da se pri štetji nikakor ne bode vplivalo zaradi občevalnega jezika. — Nam je še v
živem spominu, da so se pri zadnjem ljudskem štetji godile nerednosti v znani rubriki, v kateri je moral vsakdo označiti svoj .občevalni jezik". Po mestih, trgih in občinah, kjer prevladujejo Nemci ali odpadniki, popolnjevali so pole slovanskega prebivalstva z nemškim ali laškim občevalnim jezikom. Celo ministru dr. Pražaku se je pripetilo na Dunaji, da so ga v oni rubriki zapisali za Nemca, kar je pozneje popravil z odločnim ugovorom. Le ko bi se določila posebna rubrika .narodnost", moglo bi se natančneje določiti število te ali one narodnosti. Kako malo zanesljivo je ljudsko štetje po občevalnem jeziku, dokazuje to, da so pri zadnjem ljudskem štetji dne 31. decembra 1880 v Avstriji našteli 21,794.231 duš, uradna statistika pa jih navaja 22,144.244; torej bi moralo biti v Avstriji 350.013 gluhonemcev. Zato s svojega stališča le obžalujemo, da so se mnogi poslanci na desnici odtegnili glasovanju o predlogu poslanca Jahna; bil je namreč odklonjen s 101 glasom proti 47.
(Iz mladočeškega tabora.) V .Cechu" je 62 volilcev objavilo odprto pismo na svojega zastopnika v deželnem zboru dr. Vašaty-ja, v katerem kot pravoverni katoliki od njega zahtevajo, da v češkem deželnem zboru zagovarja katoliške koristi in z vsemi močmi dela na to, da se mladina v ljudskih šolah poučuje in vzgaja po načelih katoHške vere. Naposled izjavljajo podpisani volilci, da obsojajo prepir med narodom. Vseh volilcev v horaždoviškem okraji je 120, pri zadnji volitvi jih je prišlo na volišče 117, torej je 62 volilcev nadpolovična večina. Ker so Mladočehi zahtevali, da vsi češki poslanci odlože mandate, ki so v nasprotji z volilci, radovedni smo, kaj bode storil mladočeški voditelj dr. Vašaty. — Zanimivo je dalje, kar piše „Ce8ky Lev" dne 23ega t. m.: „V dokaz, da Mladočehi s češkim narodom ne igrajo komedije, temveč da se resno bojujejo proti nemškemu jeziku, vpeljali so mladočeški državni poslanci v svojem .neodvisnem" klubu nemščino kot opravilni jezik, in sicer vsled tega, ker grof Lažansky slabo ume češki in večkrat ne ve, o čem mladočeški rešitelji naroda sklepajo. To so torej patentovani rodoljubi v luči resnice. Iu takim široko-ustnežem je naš narod verjel!"
(Iz Trbovelj) se poroča, da so včeraj prijeli J. Šusterja in v Hrastniku E. Grčo. Prvi je huj-skal rudokope, naj praznujejo dan 1. maja; drugi je pretil, da bodo s silo isti dan ustavili delo.
(Svobodomiselna frazovitost) seza celo na blagoslovljene katoliške kraje. Za dobe, menda sv. Hi-larija, čudil se je svet, da je postal arijanski, mi pa se z večjo pravico moramo čuditi, kako se je današnji katoliški svet poliberalil. Na našem grobišči čitamo in čujemo na pr.: .Bog mu daj lehdk počitek!" ah pa: .Naj v miru počiva!" In kako lepo sldve: .Bodi mu žemljica lahka!" aH .Mir in pokoj njegovemu pepelu." Dasi latinski .Requiem aeternam" dosti jasno označuje, da moramo pisati in izgovarjati samo .večni mir in pokoj", ker ta želja ne velja truplu, temveč duši, in torej to počivanje ni v grobu, ampak pri Bogu po znanih besedah : .Discite a Me . . . et iuvinietis requiem animabus vestris." Svetujemo, da duhovščina naša skrbi za to, da se na blagoslovljenem kraji čitajo napisi v istini katoliški: .Večni mir in pokoj!"
(Novi provincijal usmiljenih bratov) je o. Janez Sobel, bivši prior v Gorici.
(K orožnim vajam) morajo letos priti vsi re-zervniki, ki so bih potrjeni 1. 1885., 1883. in 1881.; dopolnilni rezervniki iz I. 1885. in 1883.; enoletni prostovoljci, ki niso še doslužih sedem let in oni rezervniki, ki se lansko leto niso vdeležili orožnih vaj.
(V Radovljici) se je osnovalo novo društvo z imenom .Slovensko pevsko društvo Triglav".
Raznoterosti.
—	čudovita nebna prikazen. Iz Veslave se poroča: Te dni je bila zvečer ob deveti uri čudovita prikazen na severo-vzhodnem nebu. Velikansk rep, kakor jih imajo premičnice, prikazal se je kar hipoma na imenovanem mestu. Prodiral je sunkoma naprej in segal je do srede neba. Rep je bil belo-svetal, bil ostro omejen in svetil bolj na obzorji« kakor v vis. Prikazen je trajala pet minut.
—	Zanimiva pravda. Kakor se poroča listom, namerava Adelina Patti vložiti tožbo proti možu, ki je vjel njen slavni glas v fonograf brez njenega dovoljenja. Pri operi v Sv. Frančišku v Severni Ameriki je namreč vjel omenjeni mož zvočne glasove znane pevkinje in zdaj jih namerava predavati s svojim fonografom po mestih Združenih držav.
—	Znamenito nro ima v Črnem lesu neki gozdar, Breinig po imenu. Dnevni čas naznanja petje posameznih ptičev. Najprvi zjutraj oglasi se ščinkovec, ki se prvi vzbudi; peti začne že pred jutranjo zarjo iu poje od polu dveh do dveh. Za njim ob dveh oglasi se mnih (der Moncli) in poje do polu treh. Ta ptiček poje podobno slavčku. Od polu treh pa do treh pedpedika prepelica. Od tfefa do polu štirih drobi svoje pesmice drobna pe niča. Od polu štirih do štirih žvižga črni kos. Od štirih do polu petih žvrgoli škorjauček. Od polu petih do petih oglaša se črnoglava senica. Ob petih začne pa zaspani vrabec in trdi, da je »živ", »živ" po polu šestih.
—	Mačja razstava, kakor je še ni videl svet, bode 10. dne maja meseca v Amsterdamu. Na raestavi bode triintrideset vrst maček, in sicer: mo-dr«sive mačke, bele s sivimi očmi, bele z rudečimi očmi, črne mačke, velemačke, pritlikave mačke, modre, črne angore s Cipra, črne in belo lisaste mačke, pomerančaste barve, mačke s povešinimi ušesi, kitajske, vzhodno-indijske itd. Premovali bodo trije ravnatelji holandskega živalskega vrta.
—	Največ pomeranč pridela vsekako As-sam. Dasiravno jih je taka množica, vendar jih ne tehtajo ali merijo, temveč le štejejo. Zadnja letina ni bila sicer najbolja, vendar se je izvozilo v Bengalsko 37,053.960 pomerauč. Leta 1888. izvozilo se jih je 75,500.000.
—	Pisma Marije Stuart. Britiški muzej kupuje pismo, katero je pisala kraljica Marija Stuart zjutraj onega dne, ko je bila usmrčena, namreč 18 februvarija 1587. I. sorodnemu kardinalu. Tega oso-depolnega jutra je pisala še dve drugi pismi —jedno papežu, katero je še v vatikanski knjižnici, in drugo francoskemu kralju; poslednje se je uuičilo.
—	Pisma Napoleona I. Te dni prodajana bodo v Londonu pisma Napoleonova. Pisma so posebno radi tega velike cene, ker ja je pisal od konca do kraja Napoleon L sam. Cesar je bil navajen narekovati pisma tajniku in svojeročno le svoje ime koncem pisma zapisati. Še celo svoji soprogi Jožefini ni lastnoročno pisal pisem.
Telegrami.
Dunaj, 28. aprila. Delegacije se snidejo dne 4. junija. Dunajska policija je dovolila dne 1. maja delavski shod.
Budimpešta, 28. aprila. Višji mestni načelnik je prepovedal delavski shod dne 1. maja. Delavska deputacija je prosila dovoljenja z obljubo, da bodo delavci sami skrbeli za red,
Budimpešta, 21». aprila. 30.000 delavcev v tovarnah in rudnikih na južno-vzhodnem Ogerskem je sklenilo dne 1. maja prirediti demonstracije. Delavci v sladkornici Botfolva so ustavili delo ter zahtevajo veliko zboljšanje plač. Vodstvo je odpustilo 120 delavcev.
Rim, 29. aprila. 19 delavskih društev v Rimu je sklenilo zahtevati osemuruo delo.
Milan, 29. aprila. Zastopniki delavcev so sklenili resolucijo, naj se vsled prepovedi praznika dne 1. maja zvečer vdeleže posvetovanj o osemurnem delu.
Pariz, 29. aprila. Včeraj so prijeli 14 anarhistov, med temi sedem znanih voditeljev. Pri jednem so našli skrivno tiskarno in več revolucijskih knjižur. Med zaprtimi sta tudi antisemitski kandidat pri občinskih volitvah marquis Moreš in tajnik delavske borze Pre-vost. Anarhisti so v nedeljo v Parizu, Ver-sailesu in St. Germainu med vojake delili hujskajoč oklic.
Umrli so:
2b. aprila. Antonija Ženko, hišnega posestnika hči, 5 let. Krakovske ulice 12, meningitis. — Ana Pardubsky, privatnega uradnika hči, 34 let, Hrenove ulice 12, jetika.
v bolnišnici:
24.	aprila Neža Rayer, gostija, 73 let, vsled raka v ušesih.
25.	aprila. Terezija Pavlin, gostija, 16 let, gangraine sonilis.
Zahvala.
G. Jožef Javornik, trgovec v Žalini, je bil naprošen, naj bi pripeljal iz Ljubljane na Krko za stradajoče namenjeno koruzo. Pripeljal je je na treh vozeh 4680 klg. ter se odpovedal vsemu plačilu. Bodi mu na tem mestu izrečena najtoplejša zahvala.
Krka, dne Ž3. aprila 1890.
J, Sorc,
župnik.
S
Vremensko sporočilo.
J Cas Stanje	S g ----Veter Vreme .S^i; T
nti»7nviinia "»kom.rE toplom.r«	.2
opazovanja ^	s g
~[7. u. zjut.| 733-9 3-4	brezv. oblačno ^
28 2. n. pop. 731-0 10 4	. oblačno 3-20
9. u. zvec. 729 1 8 0	si. zap. dež dež
Srednja temperatura 7'3'' za 3-6° nad normalom.
Diunafska borza.
(Telegraflčno poročilo.) 29. aprila.
Papirna rentu 5 % po 100 gl. (s 16 % davka) 89 gld. 20	kr.
Srebrna „ 5* „ 100 „ „ 16 % „ 89 „	45	„
5% avstr. zlata renta, davka prosta . . .109 „	60	„
Papirna renta, davka prosta......100 „	80	„
Akcije avstr.-ogerske banke...... 940 „	—	„
Kreditne akcije ..........292 „	75	„
London •••..........118„	—	„
Srebro .............
Francoski napoleond.........9 „	40	„
Cesarski cekini...........5 „	60	„
Nemške marke ..........58 „	02Vs„
Izjava.
Podpisani pojasnujem s tem, da je vse, kar sem jaz o priliki zadnjih volitev v ljubljanski mestni zastop o frosp. Matiji Kunc-u, krojaškem mojstru v Ljubljani, govoril, od mene izmišljeno in neresnično, kakor se je tudi po popolnoma nepristranskih pričah pri sodišči dokazalo, — da vse to obžalujem in javno preklicem.	(1)
V Ljubljani, dne 28. aprila 1890.
Fr. Sturm.
ffiiiiiriiliiol;oi!ilii!,30sloijorl[ote
v Toplicah
11 a l>oleiiJ i!^ k e 111
se bode odprlo s I. majem.
Tam je pošta in telegrafična postaja. Bližnje železnične postaje so: Liubljaua, Litija, Videm-Krško. Vozi se tja 5—7 ur.
Sobe v kopališči so po 70, 80 kr. in 1 gld Kopel po 20 kr. Table d'hote 60 kr. Za mnogobrojni obisk se priporoča
(3-1)
Kulavlo,
kopališki zd;-avnik in najemnik.
(20-9)

Kaiola Gianijii zalogo umetaljne vezenine in tkanine priporočata
'ellinger S; lassinger
Sellergasse 10, Gottweigerhof
velcčastiti duliovjCini kakor:
bandera, baldahine,
mašne pla.š5c, dalmatike, pluviale,
velume monštrance,
kclihe, kadilnice.,
altarne svetilnice, svete kipe, križava pota,
g-i-oTje, cerkvene lestence od
stekla in medi, vsakovrstne oblike in zloga. JVa zahtevanje pošiljajo se paratMuti na ugled.
Skoro 100 let iniajoči sloveč obstanek nane ustanovitve jamči zanesljivost na^e tvrdke. BV^ Ilustrovane cenike pošiljava brezplačno in franko.
Spominjajte se ljubljanske dija.ške in ljudske kuhinje pri igri in stavah, pri slovesnostih, oporokah in nepričakovanih dobitkih.
Sargove glicerinove specijalitete.
Odkar sta izumila glicerinove specijalitete F. A. Sarg in Karol Sarg, rabi jih Njeno Veličastvo cesarica in drugi udje cesarske naše rodovine kakor tudi mnoge tuje knežje rodbine. Te specijalitete priporočajo: prof. baron Lieblg, prof. pl. Hebra, pl. ^ Zeissl, cesarski svMnIk pl. Scherzer itd. itd., dvorna zobozdravnika Thomas na
Dunaji in Meister v Gothi itd. Gllcerintvo milo, pravo, neponarejeno v ppirji 60 kr.. v škatljici 65 kr., v deščicah
po 3 koščke vkupe 90 kr., v škatljici po 3 koščke......60 kr.
Medeno glicerinove milo v zavitku po 3 icoščke.........60 „
Tekoče gllcerinovo milo v steklenici.............65 „
(Najboljše sredstvo -za razkave roke in nečisto polr.j
Glicerinova ustna krema v steklenici.............50 „
Glikoblastol (sredstvo za lep« lase in odstranjenje lišajev itd.) v steklenici gld. I —
Toaletno karbol-glicerinovo milo v zavitku po 3 koščki....... 1.20
glicerinova zobna krema po ...... „ —.35 ^
(Izvrstno sredstvo za lepe svitle zobe.)
Toaletno karboi-glicerin
KALODO\T,
r. A. Sargov sin & comp., c. in kr. zalagatelj na Dunaji. T
Dobiva se v vseh lekarnah in parfumerljah. — V I.JublJani pri le- ^ ^ karnarjih Ludeviku Grečelju, Vilj. Mayerju, Gabr. Piccoliju, Iv. Svobodi, pl. Trnkč-czyju, dalje pri C. Karingerju, losipu Kordlnu, Petru Lassniku, M. F. Suppanu in Antonu Krisperju.	(20—8)
ip. 11.
Usojamo si s tem p. n. hlSnlm posestnikom v LJubljani uljudno na- ft znanjati, da smo za vpeljavo novega mestnega vodovoda v hiše osnovali ^
I vodovodni instalacijski zavod. |
Naše zveze s prvimi in zmožnimi tovarnarji te stroke, in pa to, da smo za Izvedenje instalacijskih del naročili le spretne in skušene niontourje, oiuogo-čujejo nam, zagotoviti našim p. n. naročnikom nnjsolldnejšu in najcenejšo Izvršitev del.
Naša glavna zaloga in instalacijska delavnica je pri gosp. M. Skrabecu, Kongresni trg (nova nunska hiša); poleg te smo osnovali pri gosp. Fran Levcn, Hilšerjeve ulice št. 12, uzorčno zalogo.
Za mnogobrojna naročila se priporoča
z velespoštovanjem
((5-1)
konzorcij za vodovodno instalacijo
J/. ŠKRABEC, FR. LEVC, JUL. NOiVOTNl.
Opazka. Napominani dunajski installateur vpeljal je vodovode na Dunaji, v Olomucu, Lincu, mestu Stejreru, Moskvi in Petrogradu.
OIiJMATB BARVE
koi9ltari)klli iiuNlrah |io |i€il lii Jeileii
pi-ip<>i»<>ea iiajeeiieje
tovarna oljnatih liarv, laka in firneža	(4)
. semeniško poslopje 6 LJUBLJANA semeniško poslopje 6.