* "f- -v?-?
- r
THE OLDEST AND MOST POPULAR SLOVENIAN NEWSPAPER IN UNITED STATES OF AMERICA.
PRVI SLOVENSKI LIST V AMERIKI.
Geslo: Za vero in narod — za pravico in resnico — od boja do zmage!
GLASILO SLOV. KATOL. DELAVSTVA V AMERIKI IN URADNO GLASILO DRUŽBE SV. DRUŽINE V JOL1ETU. — S. P. DRUŽBE SV. MOHORJ A V CHICAGO.
— ZAPADNE SLOV ZVEZE V DENVER, COLO., IN SLOVENSKE ŽENSKE ZVEZE V ZEDINJENIH DRŽAVAH.
(Official Organ of four Slovenian organizations.)
NAJSTAREJŠI IN NAJBOLJ PRILJUBLJEN SLOVENSKI LIST V ZDRUŽENIH DRŽAVAH AMERIŠKIH.
ŠTEV. (No.) 111.
CHICAGO, ILL., SOBOTA, 9. JUNIJA — SATURDAY, JUNE 9, 1928.
LETNIK XXXVIL
HOOVER UPA, DA BO S POMOČJO MELLONA ZMAGAL NA KONVENCIJI. — MOLČEČNOST PREDSEDNIKA COOLIDGEA JE ŠE VEDNO UGANKA. — MAGNAT-JE BI NAJRAJŠI IMELI COOLIDGEA ALI HUGHESA.
Kansas City, Mo. — Velike priprave se vršijo v tukajšnjem mestu za republikansko narodno konvencijo, na kateri bodo republikanci izvolili kandidata za predsednika Zed. drž. Mellon, zakladničarski tajnik, tretji najbogatejši človek v Zedinjenih državah, bo toraj prihodnji teden imenoval kandidata. Poročilo pravi, če bo volja Mellona, bo Hoover nominiran pri prvem glasovanju. Delegati z juga so TIoo-verju naklonjeni in tudi drugače razmere kažejo, da ima Tloover lahko največ upanji za zmago.
Rečeno je bilo, da bo Coo-lidge kandidiral in zopet, da se pripravlja izdati ponovne izjavo, da ne bo kandidiral. Vse to pa je le ugibanje. Resnica je, da le nekateri vedo prav natanko kaj bo s Coolid-trem. Mellon 'je gotovo med temi. Nepristrrnski opazovalec je mnenja, da je Mellon med prvimi, ki nagovarja Coolid-tfa bi kandidiral, kajti "big business men" čutijo silno moč newyorskega guvernerja, Al Smitha, demokratskega kandidata za nominacijo za preds. kandidata. Še vedno prevladuje mnenje med vodilnimi republikanci, da le Coo-lidge lahko reši republikansko stranko. Če se Coolidge le ne 1)0 pustil pregovoriti, potem ie na vrsti Hughes, ki pa je že poprej izjavil, da se čuti preveč v letih in noče kandidirati'. Iz tega je razvidno, da pride Tloover šele na tretje mesto in bo slab nasprotnik Smithu, čo bosta nominirana.
Zdaj pa straši še neka druga prikazen. V sredo se je vkrcal v Cherbourgu na parnik Leviathan general -John Pei*-shing in potuje v Ameriko. Za potovanje se je odločil šele zadnji trenotek in je vozil iz Pariza v Cherbourg z avtomobilom tako naglo, da se mu je med potjo dvakrat avto pokvaril. Do parnika je prispel baš v trenotku, ko je že bilo dano znamenje, da odpluje. Politiki so mnenja, da Pershin-govo potovanje v etomovirici pomeni, da bo en kandidat več na konvenciji v Kansas City za predsedniško nominacijo. Tudi to pomeni, da Hoover ju prav malo zaupajo.
-o-
—	Tokio, Japonsko. — Ko je v petek, 8. junija zjutraj japonski ministrski predsednik" Tanaka, na Uyena kolodvoru hotel stopiti v vlak, se je skozi množico prerinil k njemu 24-letni Oku Olčamura, ki je s nožem nameraval premierja umoriti. Okolu stoječi so še pravočasno prijeli blazneža in mu izvili nož iz rok, predno je mogel izvršiti umor.
—	Lincoln, Neb. — Gov. McMullen je rekel, da bo iz Severne Dakote šla karavana 300 avtomobilov pod vodstvom Gov. Sorlie, v Kansas City, ko se bo tam vršila narodna konvencija. Pridružili se bodo y mestu ostalim demonstrantom, katerih bo vseh skupaj več tisoč.
ODMEVI MUSS0LINIJ0YE-GA GOVORA.
Napad na poslopje italijanskega poslaništva v Berlinu. — Protifašistovske skupine ob-dolžene napada. — Vlada v Belgradu dobiva številne brzojavke in pisma proti ratificiranju nettunskih pogodb.
Berlin, Nemčija. — Na Mus-solinijev govor pred italijanskimi senatorji so odgovorili v Berlinu z napadom na poslopje italijanskega poslaništva. Skupina mladih ljudi v zelenih srajcah je metala kamenje v poslopje in pobila šipe v oknih. Vpili so: "Tirolska ostane vedno nemška!" Predno je policija prišla na lice mesta, so napadalci že pobegnili. Ker so bili napadalci oblečeni v zelene srajce, sodijo, da so bili člani prptifašistovske skupine. Že minuli teden so krožili po mestu letaki protifašistovske propagande. Kakor znano, obstoji organizacija Italijanov, ki so nasprotni fašizmu in se pripravljajo, da prevrnejo Mussolmija.
V govoru pred senatom je Mussolini rekel, da je vprašanje Tirolske, zadeva Italije same. Te besede so izzvale v Nemčiji ogorčenje, kar je dalo povod za napad. Policija je takoj po napadu postavila stražo okoli poslopja italijanskega poslaništva.
Belgrad, Jugoslavija.— Vlada v Belgradu, kakor je že bilo poročano, se pripravlja, da bi sprejela nettunske konvencije in pustila Italiji, da bi zagospodovali v Dalmaciji. Temu pa ne nasprotujejo samo Dal-matinci, temveč vsa Jugoslavija, Vlada je preplavljena z br-zojavi in pismi, v katerih ljudstvo poživlja vlado, naj se ne poda Italiji. Veliko je nasprot-stva proti vladi tudi radi tega, ker je bil izdan ukaz, da se morejo demonstracije, če ne gre drugače, udušiti z orožjem. Belgrajski list "Novosti" prinašajo vest, da so orožniki streljali med množico demonstrantov in ubili več oseb.
LETALSKE VESTI.
Curtiss Field, N. Y.—Trans-atlantično letalo Columbia, ko je bilo že šest ur v zraku in plulo okrog v megli, se je vrnilo na tukajšnje letališče, ker pilot ni mogel najti prave smeri v Old Orhcard, Me., kamor je bil namenjen kot prvo postajališče na poti preko morja.
Suva, Fiji. — Monoplan Southern Cross se nahaja na poti proti cilju v Avstralijo. Odpluti bi imel že v sredo, a se radi butanja morskih valov ni mogel dvigniti v zrak.
Basra, Mesopatamia. — Španska avijatika, kapitana Iglesias in Jimenez, sta v četrtek priletela semkaj z letalom "Jesus Del Gran Poder" iz Seville, Špansko. Basra leži ob reki Euphrates, 60 milj oddaljeno od Perzijskega zaliva.
DEKLE NAJDENA MRTVA V HOTELU.
Chicago, 111. — V Rossete hotelu so našli mrtvo na postelji ležečo 201etno Dorothy Lewis. Sprva se je mislilo, da je izvršila samoumor, ko pa je dr. Joseph E. Springer, policijski kriminologist preiskal rane, je ugotovil, da je bil na njej izvršen umor. Aretirali so njenega ljubčka, Joseph' Thil-la, ki je na sumu, da je on morilec.
IZPOVED MORILKE.
Nedovoljeno razmerje je imela z gospodarjem. — Obljubil je, da jo bo poročil, besede ni držal in ga je ustrelila. — Streljala je v silo-branu.
St. Joseph, Mich. — V sredo je stala pred sodiščem Marguerite Bumbaugh in se zagovarjala radi umora njenega prejšnjega gospodarja, Wal-terja Cooka, premožnega tovarnarja v Niles, Mich. Poleg obtoženke sta spoznana krivim tudi njena dva brata, George in Girard, ki sta jo spremljala v tovarno, kjer je ustrelila Cooka.
Miss Bumbaugh je izpovedala sledeče: "Deset let sem bila v službi pri Cooku. Sprva je bil Cook z menoj zelo prijazen, pozneje mi pa je povedal, da me ljubi. Rekel je, da me bo poročil, čim najde priliko, da se razporoči s svojo ženo. Večkrat me je vzel s seboj na daljše vožnje z avtomobilom. Na meni je izvršil tudi štiri ne-postavne operacije. Vsodepol-nega dne sem šla k njemu, da bi mi dal $3000, katere sem imela naložene pri kompaniji in par sto dolarjev, katere mi je bil dolžan na zaostali plači za mojo službo. Pri tem mi je Cook grozil in napravil par korakov proti meni, jaz pa sem sprožila revolver, kaj se je potem zgodilo se ne spominjam, postala sem histerična, nisem več vedela kaj delam."
Razprava se bo nadaljevala v torek. V sredo so bile zaslišane priče, največ uslužbenci v tovarni, kjer je bil umor iz-' vršen. Nekatere priče so izpovedale, da sta brata od Miss Bumbaugh potegnila revolverje, ko so hoteli preprečiti v-mor, zopet nekatere, da brata nista bila oborožena.
Državni pravnik zahteva za obtoženko dosmrtno ječo, ker v državi Michigan je smrtna kazen odpravljena, zagovorniki jo pa branijo s tem, da ni bila pri čisti pameti, ko je streljala na Cooka.
-o-
ALBANIJA BO MONARHIJA?
Dunaj, Avstrija. — Iz uradnih albanskih krogov se sliši vest, da se pripravlja Ahmed be j Zogu, predsednik Albanije na proklamacijo monarhije v Albaniji, sebe pa namerava postaviti na prestol.
Leta 1921 je Zogu postal predsednik albanske republike. 23. februarja, 1924 je bil napaden in obstreljen, nakar je bila formirana nova vlada. Meseca junija Istega leta je izbruhnila v južnem delu re-
MISS MEGAN LLOYD-GEORGE.
1 PRINCESA HELENA ZA LOČITEV OD KARLA.
Bukarešta, Romunija. —Poročajo, da je princesa Helena, ki je leta 1921 poročila v Atenah bivšega romunskega prestolonaslednika Karola pri volji, da se od njega razporoči. Tozadevni odlok bo v kratkem objavljen, ker se je general Condescu, Karlov legalni zastopnik, že vrnil iz Belgije, kjer je dobil od princa potrebno privoljenje.
Slika nam predstavlja Miss Megan Lloyd-George, staro 25 let, hči bivšega angleškega ministrskega predsednika, ki upa, da bo sedela poleg svojega očeta v poslanski zbornici kot članica liberalne stranke iz An-glesby. Miss George je imela dva nasprotna kandidata, a je bila ona izbrana.
Iz neodrešene domovine.
i ■» _
SLOVENSKEGA KMETA Z NJEGOVE ZEMLJE PODIJO.— GORIŠKI PREFEKT ZAS EGEL OKOLI AJDOVŠČINE VELIKE KOMPLEKSE ZEMLJE. — DRUGE ZANIMIVE VESTI. -
CANG BO 0KREYAL.
KRIŽEM 5VETA.
—	New York, N. Y. — Eugene B. Scales, ki je prišel v tukajšnjo mesto leta 1907 z imetjem 28c v gotovini in prstanom vrednim $200, je po dveh letih pridobil s špekulacijo $8.000,000. Zdaj je umri v starosti 70 let, zapustil pa malo več, kakor pa je prinesel seboj, ko je prišel v Ameriko. Sreča je opoteča.
—	Chicago, 111. — Otto Wei-ke, star 13 let, 9350 Muskegon avenue, je zvečer poslal svojo družino v kino, sam pa se je med tem časom slekel in izvršil samoumor. Našli so sedečega v bani, v rokah pa je držal električno žico, ubil ga je električni tok. Žena je izpovedala, da je bil že dolgo časa brez dela, kar ga je gnalo v obup.
—	Pariz, Francija. — Vlada v Washingtonu je odobrila kontrakt za nakup poslopja "Union Artisque" v Parizu, kamor se bo preselilo ameriško poslaništvo. Poslopje stane $1,240,000.
—	Washington, D. C. — Keith R. Keeling, star 30 let, pilot iz Kansas City. Mo., in Clay Goodrich, star 23 let, mehanik, sta z monoplanom treščila na zemljo in bila na mestu mrtva.
—	Chicago, HI. — A. D. Goldberg, star 45 let, 1337 Addison str., je stal pred sodiščem kot priča, nenadoma pa mu je prišlo slabo, padel je na tla in izdihnil.
Maršal Čang je izven nevarnosti. — Bolnik leži v Muk-denu, kjer ima v gradu razkošno stanovanje. — Njegove žene s šestnajstimi otroki so poleg.
Mukden, Mandžurija. —
Vest, da je mrašal Cang-Tso-lin, ki je zadobil poškodbe, ko je nekdo zalučal bombo v vlak, ko se je vozil iz Pekinga, odkoder so ga pregnali nacionalisti, ki so mesto okupiral', mrtev, ne odgovarja resnici. Pač pa se nahaja težko ranjen v gradu, kjer ima razkošno stanovanje, pri njem so njegove žene in njegovih šestnajst otrok, med temi njegov drugi sin, ki študira v Tokio na -Japonskem.
Canga zdravi več zdravnikov, ki so izjavili, da je rana nevarna .vendar upajo, da mu bodo rešili življenje. Čang je rek^l, da se čuti razmeroma dobro in naj povedo njegovemu ljudstvu, da je izven nevarnosti in naj nikar ne skrbijo.
General Chang Hsueh-liang, maršalov najstarejši sin je prispel v Mukden z letalom in se takoj podal k bolniški postelji svojega očeta.
EKSPLOZIJSKA NESREČA.
publike revolucija in Zogu je moral s svojimi pristaši bežati iz dežele. Nato je prišel na površje Fan S. Noli, voditelj demokratske in liberalne stranke, a predno je minulo leto, se je že moral umakniti in Zogu je bil ponovno izvoljen predsednikom. Ahmed Zogu je star 34 let, je obenem ministrski predsednik in.vrHovm poveljnik narodnih čet.
Kavarna v koloniji igralcev uničena po eksploziji.—Dve osebi težko ranjeni. — Predno je nastala razstrelba, je izbruhnil ogenj.
Los Angeles, Cal. — V noči od srede na četrtek je izbruhnil v koloniji igralcev v Hollv-woodu v ruski kavarni ogenj, nakar je nastala eksplozija. Deset oseb je zadobilo poškodbe, dve težkega značaja. Med slednjimi sta Theodore Nod-jensky, star 50 let, bivši general v ruski armadi in igralec Irvin Strother, star 34 let. Med gosti, ki so že pred nesrečo zapustili kavarno je bilo več znanih filmskih igralcev, kakor Charlie Chaplin, Marquis de la Falaise, soprog znamenite filmske zvezde Glorie Swan-son ; Colleen Moore in njen soprog, Dempsey, ter več drugih.
Oblasti so takoj uvedle pre-jiskavo. Jacques Neradoff, manager kavarne je mnenja, da je eksplodiral plin. Ker pa se je izkazalo, da je že eno uro pred razstrelbo začelo goreti, je moralo biti nekaj drugega, kar je povzročilo razstrelbo. :
Širite "amer. slovenca"
Goriško zadel nov udarec.
Gospodarski položaj primorskega kmeta je postal radi novih gospodarskih razmer po okupaciji, radi strašnega davčnega pritiska, radi splošne gospodarske krize pri revalutaci-ii lire in radi slabih letin tako obupen, da je pričelo ljudstvo kar v masi zapuščati svojo rodno grudo. Država stalno obljublja pomoč z razpisom javnih del in znižanjem davkov. V Istro je prišlo nekaj denarja za javna dela; v nekaterih krajih se je tudi pričelo popravljanje cest, a delali so sami fašisti in priseljenci. Za Istro je bil obljubljen odpis zaostalih davkov: prav v zadnjem času se z vso strogostjo izterjuje vinski davek iz leta 1924. Obljubljeno je bilo znižanje davkov; radi razkošnega ( razsipanja podestatov so so, skoro v vseh občinah občinski i davki zvišali.	|
Goriško je zadel te dni nov j udarec. Na ukaz vojaških obta-stev je goriški prefekt zasegel okoli 700,000 kv. m travnikov okoli Ajdovščine, okoli 600,000 kv. m zemlje na šempaskem polju in celo bovško dolino. — Zaseženi svet bo rabil za zasi! na vojaška letališča. To so o-gromni kompleksi zemlje v tako gosto naseljeni Vipavski do lini, za katere ni mogoče na jti nadomestila. Ajdovske senože-ti so redile vso živino srednje Vipavske, isto velja za Šempa-sko polje. Pomanjkanje zemije se v srednji in dolnji Vipavski dolini toliko bolj čuti, ker so veliko rodovitne zemlje pobrale med vojno razširjene postaje in zgradba novih železniških tirov med Gorico in Prvačino; napoveduje se tudi zgradba nove ceste med Prvačino in Dornbergom, ki bo vzela zopet lep kos najboljše zemlje.
A vse to se ne da niti primerjati s katastrofo, ki je zadela Bovško. Zgubljena je vsa Bovška dolina, to je edini kos rodovitnega polja na Bovškem. Ta košček zemlje je razdeljen med stotine kmetov, tako da pridela vsak komaj nekaj sto-tov krompirja. Poleg pašnikov je ta zemlja za Bovčane življenje in smrt. Razburjenje, ki se je polastilo kmetov, ko so prejeli dekret, da se ne smejo podati več na lastno zemljo, je nepopisno. Pomisliti je treba, da je bil nedavno vpeljan davek na koze, ki je uničil glavni vir dohodkov na Bovškem. — Zdaj še ta nesreča! Že pred vojno je na Bovškem izumiralo prebivalstvo, ker so bili gorja-ni primorani iskati kruha po svetu, navadno v nemških rudnikih. Kaj bodo ti ljudje počeli sedaj? Na svoja polja ne smejo več, niti svojih pridelkov ne bodo smeli pobrati. Kdo bo dal kruha lačnim družinam? Gosp. prefekt si s tem vprašanjem o-čividno ne dela preglavic. Podpisal bo nekaj več potnih listov za Ameriko in stvar bo ure-jena.
Pri posl. Besednjaku so se
zglasile deputacije kmetov iz Vipavske doline in bovškega okraja in ga prosile naj se zanje zavzame. Obstoji strah, da bo njegovo posredovanje zaman, ker ne kaže rimska vlada nikakega razumevanja za potrebe malega kmeta, ki ga v Italiji sploh ni. Poleg tega bi to ne bilo v skladu z njenim programom. ki gre za tem, da slovenski kmet čimprej zapusti svojo grudo.
-o-
Vzoren detektiv.
Te dni se je v Gorici zaključi proces proti tatinski družbi, ki je bila več časa strah goriške dežele. Vodja te družbe Jurij V tik je bil obsojen na 4 leta ječe in 2 leti policijskega nadzorstva. Med procesom se je potrdila javna tajnost, da je bil Vuk dolgo časa zaupnik goriške policije in da je nekega večera dal zapreti goriško kavarno "Adriatico". češ da se v njej zbirajo "ščavi". Iz procesa je bilo razvidno, da je Vuk lo storil, da se maščuje nad natakarjem te kavarne. Vuk je namreč posodil natakarju 100 lir, pozneje pa je zahteval za povračilo 500 lir in zagrozil natakarju, da ga ubije, ako mu jih ne da. Natakar je zadevo naznanil policiji, za kar sc je" Vuk maščeval s tem. da jc dal potoni policije zapreti omenjeno kavarno za en večer. — Žalostno je pač za goriško policijo, da se poslužuje proti Slovencem takih izvržkov človeške družbe.
-o-
Nova reformacija na delu.
Sedaj tu, sedaj tam uničuje novo nastavljena učiteljica slovenske šolske knjižice. Te dni je zažgala laška učiteljica v čadrgu pri Tolminu šolsko knjižnico. Njej podrejeni o-troci pa še ne znajo citati. Čemu knjige pri takih učiteljicah.
Opozarjajte svoje prijatelj« in znance na zanimive povest) v "Amerikanskem Slovencu!"
DENARNA NAKAZILA
ZA JUGOSLAVIJO, ITALIJO, Itd.
Vaša denarna pošiljatev bo t starem kraju hitro, zanesljivo in brez odbitka izplačana, ako se poslužite naše bank«.
Dinarje, ozir. lire smo včeraj pošiljali po teh-ie cenah:
500 Din________$ 9.35
1,000 Din__18.40
2,500 Din _ 45.75
5.000 Din___91.00
10.000 Din_____181.00
100 Lir _.............._.........$ 6.00
200 Lir______11.50
500 Lir_____27.75
1000 Lir______54.50
Pri večjih svotah poseben popust. Poštnina je v teh cenah že vrača* fiflfij,
Zaradi nestalno rti cen je nemogoči vnaprej cene določevati. Merodajne so cene dneva, ko denar sprejmemo* Nakazila se izvriujejo po poŠti si pd brzojavno.
IZVRŠUJEMO TUDI DENARNI POŠILJATVE IZ STAREGA KRAJA V AMERIKO.
Pisma in pošiljke naslovite na{
zakraj5ek Sc ce&ark,
455 W. 42nd ST- NEW YORK. H. *

amemkansk1 slo
Sobota, 9. junija 1928.
AMERIKANSKI SLOVENEC
Prvi in najstarejši slovenski list v Ameriki. Ustanovljen leta 1891*
Izhaja vsak dan razun- nedelj, ponedeljkov in dnevov po praznikih, j
Izdaja in tiska:
EDINOST PUBLISHING CO.
Naslov uredništva in uprave. 1849 W. 22nd St., Chicago, III. Telefon: CANAL 0098
Naročnina:

Za celo leto-------
Za pol leta--
Za Chicago, Kanado in Evropo:
Za celo leto_______$6.00
Za pol leta----------3.00
The First and the Oldest Slovenian Newspaper in America.
Established 1891.
Issued daily, except Sunday, Monday and the day after holidays.
Published by:
EDINOST PUBLISHING CO.
Address of publication office: 1849 W. 22nd St., Chicago, 111. Phone: CANAL 0098
Subscription:
-$5.00tj For one year----
2.50*] For half a year______
_$5.00 _ 2.50
Chicago, Canada and Europe:
For one year___________$6.00
For half a year _______________.__3.00
POZOR.—Številka poleg vašega naslova na listu znači, do kedaj imate list plačan. Obnavljajte naročnino točno, ker s tem veliko pomagate listu.
DOPISI važnega pomena za hitro objavo morajo biti doposlani na uredništvo vsaj dan in pol pred dnevom, ko izide list.—Za zadnjo številko v tednu je Čas do četrtka dopoldne.—Na dopise brez podpisa se ne ozira.—Rokopisov uredništvo ne vrača.
Entered as second class matter November 10, 1925, at the post office at Chicago, Illinois, under the Act of March 3, 1879.
J. M. Trunk:
•iri na obrtniškem in industrielnem polju.
Prepi
Ali se more prepire med delodajalci in delavci omejiti? Ali bi bilo mogoče jih popolnoma izločiti? Na ta vprašanja je težko določeno odgovoriti. Zdi se, da izgled na kako ugodno rešitev ni brez gotove nade. Statistika raznih prepirov na obrtniškem polju kaže. da je bilo leta 1927 registriranih v celoti 764 takih tvrdk, ki so imele prerekanja z delavci, menda najnižje število v obrtniški zgodovini Amerike. Leta 1926 je bilo takih prepirov 1035 in leta 1917 celo 4450. Soditi po teh podatkih izgled ni tako slab. Da bi se, ako bi bilo mogoče na kak način prepire popolnoma izločiti, rešilo na bilijone dolarjev, in bi se koristno zaposlilo na milijone delavskih dni, je pač jasno. Vsa širša javnost bi neznansko pridobila. Da tako važnega vprašanja niso zanemarjali, je pač umevno, saj prepiri škodujejo podjetniku, delavcu in javnosti.
Prav odločno je nastopila American Bar Association. Z vprašanjem se je pečala več let, končno vpostavila poseben pododbor, in ta pododbor je predložil v preudarek in odobre nje načrt, ki naj bi ga sprejel organizirani kapital, organizirano delavstvo in javnost, da bi se omejili ali izločili štrajki, iz prtja in pospešilo mirno rešitev vseh nastalih obrtniških in mezdnih prepirov.
Načrt je zelo enostaven in obstoji v tem, da zakonodaja zaščiti pogodbo, kjerkoli bi se delodajalci in delavci potom razsodišča pogodili zakonitim potom, jo pripozna kot zakonito pogodbo, tako da bi se razsodba uzakonila in po zakonu zahtevala izpeljava. Načrt ne namerava uslužbencev prisiliti do pogodbe, edinole hoče dati pogodbi zakonito zaščito, kakršna se je dozdaj pri pogodbah pogrešala.
Da bi potom mirne rešitve prepirov pridobili podjetniki in delavci, pred vsem pa, da bi neizmerno pridobila javnost, je izven vsakega dvoma. Načrt ima neko težkočo v tem, kako priti do ključa, po katerem bi se niti podjetnikom niti delavcem ne jemalo konstitucionelnih pravic. Sodišča so opetova-no odločila in razsodila, da imajo delavci zakonito pravico štrajkati in se organizirati. Enako je pa tudi zakonita pravica podjetnikov, da lahko odklanjajo delavce. Ako bi se pa obe stranki prostovoljno pogodile potom razsodišča poravnati prepir, potem pač ni dvoma, zakaj bi taka pogodba ne mogla zadobiti zakonite zaščite.
Načrt se deloma zagovarja in odobrava, deloma pa se izražajo proti njemu gotovi pomisleki.
Na prvi pogled se zdi, da tako mirno poravnanje prepirov ugaja bolj podjetnikom in koristi bolj njim, kakor delavcem, ker zagotavlja neprekinjeno obratovanje in uposlenje delavcev, zmanjša negotovost v obratovanju, ki zelo tlači obrt. Pogodbe te vrste bi namah odstranile takoimenovane nezakonite štrajke in izprtije in pospešile neko ugodno stalnost. Za organizirano delavstvo ni mnogo strahu kake izgube, ker mu ni treba smatrati .pogodb kot obveznih pod vsakim pogojem in more pogodbo sprejeti le, kadarkoli jo smatra ugodno delavskim interesom.
Nasprotno bi vsako stabiliziranje dela in podjetij zelo ugodno vplivalo na organizacijo delavstva v unije, čemer se zdaj podjetniki upirajo, ker so podjetja preveč nestalna. To bi bil velik pridobitek za delavstvo, ki bi tako moglo organizacijo raztegniti v panoge, kjer se zdaj organizaciji močno upirajo.
Bolj ekstremni elementi med delavstvom sumijo, da bi.no odkorakamo v cerkev. Ker bile take pogodbe le golo uzakonjenje proti štraj.kom, dočim pa vsi naši-člani ne bodo tega
se podjetniki bojijo za "open shop", kar bi pomenilo okrepča-nje organiziranega delavstva.
Pomisleki niso preveč upravičeni. Zakonodaja noče ukiniti pravičnih štrajkov, delavci stopijo lahko v štrajk, ako pogodba ne ustreže njim pravičnim zahtevam, izvzemši slučaje, kjer delavstvo samo prostovoljno podvrže prepire razsodišču, po katerem je šele vezano. Delodajalcem je pa treba pomisliti, da nameravane pogodbe zadenejo delavstvo, ki je že organizirano in so pogodbe prostovoljne, obvezne le v slučaju, da se res izvršijo.
Vsa tako važna zadeva ni enostavna, in treba bo časa in naporov, ako se uresniči. Vsekako je pozdraviti, da je Bar Association zadevo vzela krepko v roke.
Niti organizirano delavstvo samo, niti organizirano podjetništvo dozdaj do načrtov ni zavzelo odločnega stališča, ker obe organizaciji se bojita, da bi trpelo njih stremljenje. Tako William Green, predsednik American Federation of Labor, kakor James J. Emery, načelnik National Manufacturers Association, baje ugodno presojata načrt, in obema je na tem, da se nepotrebni, škodljivi in pogubni prepiri na obrtniškem in industrielnem polju kolikor mogoče omejijo, ako ne popolnoma odstranijo.
Mnogi sodijo, da je vse le nekako govoričenje in bolj prazno razmotrivanje, in da v doglednem času ali nikoli ne pride do tega, da bi se na tem polju odstranili vsi prepiri. Med delavstvom in podjetji bo ta prepir trajal naprej, in nasprot-stva ostala, ker delavstvo in podjetja si fundamentalno nasprotujejo, in korenini to nasprotovanje v ekonomskih razredih. Do odprave ekonomskih razredov pa bo težko kdaj prišlo. Stati pred zadevo križem rok bi pa bilo nespametno, ker zlo se mora skušati vsaj omejiti, ako se ne da zavsem odstraniti. Pod danimi razmerami se zlo lahko omeji, zmanjša, ako je dobra volja na obeh straneh.
čitali in je bilo prepozno za v Glasilo, prosimo, da bi eden drugemu povedali.
Po sv. maši bodo priredile članice društva Krščanskih mater banket v dvorani v počast slavljenca, kamor ste vabljeni, da se kolikor mogoče v velikem številu udeležite. Pri banketu bodo nastopili razni govorniki, ki bodo govorili v angleškem in slovenskem jeziku.
Tem potom bodi tudi omenjeno, da bo skupno obhajilo graduantov v nedeljo, 10. junija, pri osmi sv. maši. Zvečer pa priredijo predstavo, kakor je že bilo v tem listu poročano.
John Udovich.
Širom Jugoslavije.

PRVI PIKNIK DRUŽBE SV.
MOHORJA.
•Chicago, IU.
Poročano je že bilo, da ima Slov. Podp. Družba Sv. Mohorja svoj prvi izlet ali piknik na farmo čč. oo. frančiškanov v Lemontu v nedeljo, 17. junija letos. Danes pa hočem povedati več podrobnosti o tem izletu.
Najeli bomo posebne truke, in sicer toliko, za kolikor bomo imeli pravočasno naročenih sedežev. Vsled tega naj vsakdo, ki se hoče peljati s truki tja in nazaj, takoj priglasi pri 1-red^edniku Max Omerzelu, pri blagajniku Leo Mladichu, ali pa pri meni. Storite pa to najpozneje do petka opoldne.
Zberemo se pred slovensko cerkvijo na Lincoln St., da se odpeljemo točno ob pol 9. uri zjutraj, da pridemo pravočasno k sv. maši, ki bo najbrž darovana na gričku, in sicer ob 10. uri, osrednji čas, ali po chi-kaškem Času ob 11. Ako bomo imeli več trukov, bomo tako aranžirali, da bo en truk odšel nazaj zgodaj, nekako ob pol šestih.
Vabite se brez izjeme vsi rojaki in rojakinje v Chicagi in okolici, da pohitite na ta dan na naše ameriško Brezje. Preskrbljeno bo v vseh ozirih za dobro in pošteno zabavo. Sliši se, da se organizira Družbin pevski zbor, ki bo pel najboljše slovenske pesmi, pripravne z? ta slučaj.
Torej na svidenje v Lemontu v nedeljo, 17. junija 1928.
John Gottlieb, tajnik.
IPillllllllllllllliilliiiilM
VESTI CHIKAŠKIH ŽOGAR-JEV.
Chicago, 111.
Prihodnja žogarska igra (ball game) chikaških članov KSKJ. se bo vršila v nedeljo, 10. junija 1928 od 4. do 6. popoldne v Altgeld parku, Harrison in Rockwell Sts. Na ta dan pridejo žogarji iz Jolieta (pa se jih nič ne bojimo), ki bodo poskušali svoje moči proti zmagovalcem prve igre od Mid-West League.
Vabljeni ste vsi ljubitelji športa, da pridete pogledat igro in navdušite naše igralce, da bodo imeli več poguma in odnesli domov zmago.
-o-
POZOR ČLANI DR. SV. CIRILA IN METODA ŠT. 144 K.5.K.J.!
Sheboygan, Wis.
V	nedeljo, 10. junija, bo ob i0. uri slovesna peta sv. maša, katero bo daroval č. g. župnik James Cherne ob asistenci več drugih ČČ. gg. duhovnikov. Kakor je že bilo par krat poprej poročano, bo naš priljubljeni g. župnik obhajal v nedeljo dvajstletnico mašništva.
V	nedeljo, 3. junija, je bilo na seji društva sv. Cirila in Metoda št. 144 KSKJ. sklenjeno, da se udeležimo sv. maše ob 10. uri korporativno z zastavami in regalijami. Častiti g. župnik je ustanovni član omenjenega društva. Vabljene so tudi sestre društva Kraljice Majni-ka št. 157 KSKJ., da se udeležijo sv. maše z zastavo.
Zbiramo se v cerkveni dvorani, kjer naj bo vsak član že ob pol desetih, da potem skup-
11	. u i i . m ■■ M ■■
PISMO S POTA.
Na visokeip morju.
Ko Vam pišem te vrstice, se nahaja naša velikanska ladja, "lie de France" na visokem morju. Vožnjo imamo še precej prijetno, le vreme je bolj klaverno in malokdaj pokuka zlato solnce skozi meglo in oblake. Danes je četrtek, morske bolezni jaz še nisem občutil. Neka debela gospa iz Chi-cage je postala zelo tiha in precej je shujšala. Tudi Mr. Jerich je bil dva dni v postelji. Vabil sem ga na krov, ponujal mu finega žganja (konjaka) in hotel sem ga razveseliti z mojo "Viktrolo". Toda vse zastonj, z roko mi da znamenje, naj se koj odstranim. Usta je držal tako, kot bi imel gorko "jajce" v njih. Sedaj pa je srečno premagal kruto morsko bolezen in imamo obilo zabave. Jaz prinesem na krov Viktrolo in koj je polno potnikov okoli nje. Potem gremo igrati karte in neka kolesa mečemo (železni žabi v žrelo).
Gremo tudi v gledališče, koncert, čitalnico. Zjutraj je sv. maša, so trije poljski gospodje na ladji in črez 500 Poljakov. Slovencev je nekaj čez 30. Mi se bomo skupaj slikali, in če le mogoče poslali sliko v list Amer. Slovenec, ko bo Mr. Jerich pisal "Spomine".
Mi smo v drugem razredu. Hrano imamo prav okusno in vsakovrstno. Kabine snažne in mirne. Jaz sem se zelo popravil in zredil in vesel sem. Ame-j nakar se je pijan vozil z vozom
Grozen samomor starke. V
vasi D olju pri Stenj evcu na Hrvatskem je izvršila na grozen način samou-mor 601etna Jana Bedenik, ki je že dalj časa bolehala na želodcu. Pred kratkim je bila o-perirana v bolnici. Bolezen jo je tako mučila, da je obupala in se je odločila za samoumor. Pozno v noč, ko so vsi domači že spali, je vzela z mize nož, ki je tam ostal od večerje in si z njim prerezala žile. Da bi pa še hitreje umrla, si je z nožem preparala trebuh, tako da ji je izpadlo drobovje. Nato je pričela kričati, nakar so se domačini zbudili in so ji hoteli pomagati, toda bilo je že prepozno. ker je starka kmalu zatem umrla.
Poštne tatvine v Vojvodini.
Na poštno ravnateljstvo v Novem Sadu so zadnje čase prihajale pogoste pritožbe, da so bila pisma med potovanjem odprta in da je bil pobran denar iz njih. Največ pritožb je prihajalo iz Segedina. Preiskava je ugotovila, da so bila pisna o d prta na a m bula n č n 1 po .'-i i Pančevo-Kikinda in Kikin :i-Parolanj. To ambulantno pošto je oskrboval Jožef Demo-kas, ki je bil aretiran in je priznal, da je res pisma odpiral ni iz njih pobiral denar. Izjava je. da se nahaja v veliki bedi. ker mu njegova plača ne zadostuje za najpotrebnejše življenjske potrebščine. Demokas je bil izročen sodišču.
Hercegovini grozi se huji-3 lakota. Za lansko sušo, ki je ena glavnih vzrokov lakote, ki vlada v Hercegovini še sedaj, je zadela Hercegovino sedaj še hujša nesreča. Veliko deževje je povzročilo posevkom na sadju ogromno škodo, najbolj pa so trpeli vinogradi. Radi vode in blata je pričelo žito v zemlji gniti. Ljudstvo, ki je bilo že sedaj skoro obupano radi bede. sedaj s skrbjo in strahom pričakuje, kaj bo z njim.
Smrtna nesreča pijanega voznika. Blizu Mostarja se je pripetila grozna nesreča. 421etni Franc Martinovič se je napil,
dobil Marki Vinko močne notranje poškodbe, Lah Franc si je poškodoval obe roki in Gau-be Jože si je zlomil desno nogo. Rešilni oddelek je vse tri ponesrečence prepeljal v bolnišnico. — Iz Svečine so pripeljali v bolnišnico 321etnega šoferja Napotnik Josipa, ker si .je pri padcu iz 3 m visoke lestve zlomil levo nogo.
Huda nesreča odličnega rojaka. Pred kratkim se je vrnil na kratek dopurl v svj>. domači kraj v Leskovec g. Vladimir Pfeifer, fregatni kapitan v jugoslovanski mornarici, eden izmed redkih slovenskih oiicir-jev v avstrijski armadi, ki so brez strahu priznavali narodnost ter v ustvarit goslavije videli svoj ide; je tudi v najnevarnejših član revolucionarne "Omladi-nc". Pred nekaj časa pa je g. Pfeiierja zadela huda i a'cea. Splašil se je domači konj, in ko ga je g. Pfeifer hotel ujeti, se je spotaknil in padel, konj pa ga je z vso silo kopitom u i :-ril po glavi in ga nevarno raail.
svojo i Ju-!. Bil časih
G. Pfeifer je več ur 1 zavesti in le njegovi trdni naravi gre h val žival do smrti p Mi.i ferju, ki je s o ■•■C,..* a d e č k e i z d e • c e - h i v s; in zaradi teg i bil odi i obrača zdravje že rat
Umrla je
gospa Veil! i I rmina, general u. v sla i m s v i Umrl je po dolgoiraj na očetovem donv: \ vasi bivši načelnih ž. g. Valentin Žerovnik mlat:3 vdovo in e
ne-
no : ni
o v.
se
. • 1 let. — i j ni bolezni v Stranski y.A. postaj«, i k. Zapušča a a otročiča.
riške skrbi sem pustil v Cleve-landu. Ko bom prišel čez par mesecev nazaj, se bote čudili. Svoje delo bom nadaljeval. Vodil bom ofenzivo za ofenzivo v vsaki naselbini posebej za Am. Slovenca.
Prosim pošiljajte mi list v stari kraj za dobo 3 mesecev. Bom imel kaj čitati. Moj naslov je: A. Jaksetich, Podgraje št. 37, pošta Bisterza, Venezia Giulia, Italy, Europe.
H koncu moje pisave Vas vse skupaj prav prisrčno in iskreno pozdravljamo vsi potniki.
Vam udani potovalni zastopnik
Anton Jaksetich,
neusmiljeno
Ako se ti "Amerik an ski Slo-" dopade, povej to .svojim prijateljem in znancem in priporoči jim ga, da si ga naročat
ter
nje. Konji so si spiasin. voznik pa je padel pod voz. ki ga je vlekel s seboj več sto metrov daleč. Voznika so potegnili grozovito razmrcvarjenega izpod voza. Dasi je k Martinovi-ču prišel takoj zdravnik, je 'c. že črez nekaj ur v groznih mukah umrl.
Nepošteni Lrgovec. Novosad-ski trgovec Štefan Simony je prejel i. 1926 od trgovskega potnika Antona Karloviča, zastopnika zagrebške tvrdke H. Schley za 60,000 Din manufak-ture. Trgovec je blago prodal, ni pa oddal denarja in je izginil. Sedaj ga je policija našla v Apatinu in ga izročila državnemu pravdništvu v Novem Sadu.
Nesreča. Pri prenavljanju neke hiše v Vetrinjski ulici v Mariboru se je zidarjem podrl
pretepal ko-i
Bil je osem let v državni službi.
Povodenj.
Iz Št. Vida pri Stičra :«..;*<»č.i jo: Skoraj ccl mesce je d : -\ aio. Ne samo dolino, ampa | tudi marsikatero ravnina polna vode. V Vol o oi d.« j Gombišču, v ravnini okiv. j Doba, Podboi štom i d. je v.- li-ko njiv pod vodo. Mar.--.ikj 1 !setev uničen; . Voda oo s-o 14 dni na njivan, zato ne e mogoče drugega. 1 ak:>r .-.Jd sejati. Tudi mraz • d 10. i » : maja je veliko kode . apravil. Trta je poze!;1. oreh: .-■«.> • sušili, češpl a»v«» \ . i.ie • padlo; tudi o rasli. V o • a\ začeli p-.jganj ali lisi i e <. k: osmojeni. Na travah r\ de' -Ijali se tudi mra:-. ■ - "na. -o--
Umrl je
v Celju kot žrtev dolgotrajno zavratne bolezni g e rent okrajnega zastopa Šmarie pri Jelšah, župan trške občine Šmarje pri Jelšah, posestnik g. Ivan Anderluh, star komaj 38 let. Zapušča ženo in dva nepreskrbljena otroka.
-o-
j dvora a
Zdrobljen boraks je brez najboljše sredstvo za uničevanje ščurkov. Toda en sam večer ne zadostuje, potre-sati je potreba vztrajno, dokler postavljeni oder. Pri padcu je I popolnoma ne izginejo.
Štefan Lazar:
TITANA,
Roman.
Iz madžarščine prevedel Fr. Kolenc.
Mutsuhito Dsain se je bavil sam s seboj, upadle oči so se mrzlično svetlikale, suho in brezradostno. Vroče čelo je pokopal v dlani in je poslušal bežeči čas. V laboratoriju je vladal top mir in v tihoti je slišal ropot: sekunde prihajajo in odhajajo, vsaka potuje z milijon vozovi in v milijon vozovih pelje radost in žalost človeštva. Kako prijetno je v samoti! Ko človeka muči tisoč dvomov. Kaka strahota je biti tako sam! Ko se človek samega sebe boji . . .
Profesor Brinkley je na univerzi. Kje pa je Overton? Overton sedaj gotovo zabava
gospodično Alice, saj od zabavnega večera sem skoraj vsak dan gre tje. Overton je celo pri tem srečnejši! To je razumljivo. Bel mož. Belo dekle. Rumen mož — belo dekle, to bi bilo zelo čudno . . . Toda ali barva dela človeka?
Profesor Brinkley je veselo vstopil v laboratorij; vedno je bil tem bolj vesel, čim večje delo je dovršil. Japonec ga je nemo pozdravil, potem pa se je sklonil pri mizi in nadaljeval delo.
Nekoliko pozneje je profesor prišel iz svoje sobe.
—	No, prijatelj Mutsuhito, kako daleč ste? — si je zadovoljno mel roke. — Or je-ta ono visoko matematiko, ko kak orjak trdo ledino . . .
Mutsuhito Dsain je molčal.
—	Ne posreči se mi, — je potem iztisnil skoz stisnjene zobe.
—	Kako to? — se je smejal stari znanstvenik. — To je vam igrača.
Pogledal je stolpe številk; čelo je nabral in z enim pogledom je preletel celo šte-
vilčno polje.
—	Kaj je to? — si je popravil špegle.
—	Kaj delate?--je začudeno gledal asistenta. — Ves obrazec je napačen! Glejte, glejte, glejte — je podčrtaval drugo za drugim.
Mutsuhito Dsain je stal. .s povešeno glavo.
—	Kaj vam je? — je vprašal nemirno.
Mutsuhito Dsain je molčal.
—	Recite, prijatelj, povejte odkrito — je vstal profesor Brinkley. — Res ste bledi
—	mu je gledal v lice — in če prav vidim, ste nekoliko shujšali. Kaj vas boli?
Celo mladega znanstvenika je bilo potno.
—	Vi imate vročino! Hodite, popeljem vas na vaš «tan,takoj pokličemo zdravnika.
—	Hvala — je spoštljivo odvrnil Mutsuhito Dsain — organizem je v redu . . .
—	Nemogoče! Ali pa morda kaka duševna potrtost?
Japonec je trmasto molčal.
—	Kaj vam je — ga je nežno dalje iz-praševal. — Bojim se radi vas — ga je zi
roko prijel. — No, hodite z menoj in mi povejte — ga je peljal proti svoji sobi. — Nekaj skrivate pred menoj . . .
Mutsuhito Dsain mu je obotavljaj e sie-dil.
—	Vedeti hočem — je zaprl vrata Brinkley. — Jaz sem vaš očetovski prijatelj in imam pravico do tega . . . Materijelna skrb?
—	Ne — je odgovoril.
—	Nego kaj ?
Dobrohotni obraz se mu nenadoma razjasni.
—	Razumem — je pokimal s priznanjem. — Domotožje . . .
Mutsuhito Dsain se je obotavljal.
—	Hrepenim po domovini, toda . . .
. — Pojdite torej domov! En skok. Par tednov počitka vam ne bo škodovalo. Potem pa -tem boljše . . .
—	Ne morem iti -— je zmedlo momljal.
—	Kako ne bi mogli iti! Dobite dopust.
—	Ne morem . . .
—	Kako? — so se mu i-azkolačile oči.—
Koga vraga? Tiho je skimal.
—	Al" ste zaljubljeni?
Mutsuhuo Dsainov obraz je zarudel, potem pa je kri izginila iz njega. Skoraj uničen je stal pred profesorjem.
—	Da — je mirno pritrdil.
Stari gospod se je veselo smejal.
—	Prijatelj, to ni sramota! Priznam, svoj čas sem tudi jaz padel preko tega. To je tako ko ovčja garja . . . Ali morda bolj resen slučaj?
Japonec je brez besede prikimal.
—	In ako nisem nadležen, ali je lepa dama?
—	Krasna . . .
—	Blondinka? — ga je šaljivo seval.
—	Rujava . . .
izpra-
— Seveda — je kimal prizanesljivo. — Oh, srečna mladost! Tako že razumem oni obrazec — je meril na zapiske. — Tako krasno oslarijo naredi le zaljubljen človek! Obrisal je očala in se dalje šalil.
Sobota, 9. junija 1928.
AMER1KANSK1 SLOVENEC
m

^fe.


**********************
*
ŽENSKI SVET
vV//
ne»

* * * *
še enkrat vabim: Ne pozabitej Pokušaj s prsti, ne z vilicami.
___Urejuje Mrs. Fannie Jazbec.___
Dvajseta podružnica S. Ž. Z.
V nedeljo se je v Waukega-nu ustanovila podružnica naše Zveze, ki ima številko 20. — Moja srčna želja se je to raj izpolnila, da bomo imele 20 podružnic, predno naša prva knjiga izide.
Odkar sta bili glavni uradnici Zveze, Mrs. Gottlieb in Mrs. Duller tam na obisku, se je delovalo na to, da se podružnica ustanovi. Obedve sta takorekoč zrah;: - le. zemljo, zato je bilo v nedeljo naglo narejeno. Ženske in dekleta so bile že o vsem poučene kakor sem videla, vse s? o vedele, kake namene ima Zveza, kar gre na kredit Mrs. Terček in Mis.s Cepon. Kakor sem slišala, ti dve in še par drugih z t :iašo stvar vnetih žensk je jj dalj časa delovalo d podružnica ustano-r em se jaz ravno zad-jo nahajala v Wauke-mo tu ko j podružnico u-ile in ustanoviteljice zale. Bilo jih je ravno 12, olov, kar ie dobro . Izvolile so si odbor predsednico in pod-duico dve vrli dekleti, je y.rav. Le dajte naši odn- .-t, da bo imela do dela. Prihodnjo, ozi-r.rvo redno sejo, so imele i v si lo, da pobere me-in določi . adaljnje po-je podružnice, m: menda treba posebej .laii, da sem te podružni-dno vesela. Vem, da se udi vse nar e članice ra-. Zato naj 1)0 na tem me-■ena najlepša zahvala ženam in dekletom, ki so z. u> zavzele. Prepričana
-o
OBISK. URADNICE S.Ž.Z.
na lo vi. K
i'jo n ganu stan o piko! a z a i - j in im
.po.'
en j aio
»r c
i'
■ i;
i i n\
vsem
tega večera priti k nam! Za udeležbo ^e vam že v naprej zahvaljujemo. Torej na svidenje danes zvečer v Frank Kraljevi dvorani.
Sosesterski pozdrav,
Jennie Windishman, tajnica.
-O-
IZ URADA PODRUŽNICE • ŠT. S S.Ž.Z.
Indianapolis, Ind.
Vsem članicam SŽZ. št. 5 se naznanja, kakor tudi vsem tukaj živečim Slovencem in Slovanom, da bomo priredile da-
sem, ua bo ta podružnica tako rastla kot zelenje spomladi, ker ima jako dobre pogoje za Ines, v soboto, 9. junija, razsta-to. Waukeganski in northchi—vo ženskih ročnih del. Vabimo
caški naselbini ne manjka dobrih zavednih žen in deklet, in kar ne najdemo povsod, je to, da se tudi možje zanimajo za našo stvar in so ji naklonjeni, kakor sem se zadnjo nedeljo prepričala. Eden se je celo izrazil: "Če ne boste ve ženske ustanovile podružnice, bom vam jo pa jaz." Dobro bi bilo, da je povsod tak sporazum.
Z menoj se je v Waukeganu nahajala tudi Mrs. Bara Kramer iz San Francisco, Cal. — Spoznala je tam več svojih rojakinj in bila prav vesela. Prijazno sva bile postrežene v šolski dvorani, pri Mr. in Mrs. Teiček in družini Opeka. Vsem se iz srca zahvalive za prijaznost in postrežbo. Mr. Opeka nama je celo naselbino razka; zal, še celo medvede sva videle, kar ni kar tako. Kar me je .•osebno zanimalo, je bila krasna slovenska farna šoia in moderno urejena kuhinja zraven obširne .dvorane. V Sheboyga-nu imamo vse, samo tako kuhinjo in dvorano bi še potrebovali.
H koncu še enkrat želim kar največ uspeha novi podružnici, cla bi rastla in dobro napredovala. če bo kakega morebitnega nasprotstva, ne se ozirati. Vsaka stvar ima svoje nasprotnike, čim boljša je, več jih ima. Torej s korajžo naprej in na delo!
Pozdravljene! Marie Prisland.
preds. SŽZ.
Večkrat >c
n.
i m
Sheboyvrar, Wis. 3 izrazi, da sk v nrijazra teden smo
Zadnji :'ta iz !
i
if,
uujiie bila znana na-tirs. Barbara Kra->an Francisco, ustanovi-družnice št. 13 in gl. a Zveze.
a se je na obisk v XIIi-Tji-vlvania in Ohio ter obiskala še Rhinelan-is., in naš Sheboygan. vc-eliio me je, kakor tudi ianice naše podružnice, s
ora
deležite prihodnje seje, ki bo v sredo, lo. junija, o pol 8. zvečer v cerkveni dvorani. Ker se imamo več važnih stvari za pogovoriti, zatorej je potrebno, da ste vse navzoče.
Zdaj pa, drage sosestre, prosimo vas, potrudite se, da boste na prihodnjo sejo pripeljale vsaj vsaka po eno novo članico. Ne držimo roke križem, zakaj dosti je še zavednih Slovenk v naši naselbini, ki bi lahko postale članice naše podružnice št. 19. Torej na delo sosestre, podvojimo število članic pri naši podružnici št. 19 SŽZ.!
Sesterski pozdrav vsem čla-
rimi <-e je na seji spoznala, ni(jam sZz ! T • na svidenje i ; ako daleč v je jako
na seji! Vabi
odbor.
-o-
r i nas prišla oci . )iskali. Mrs. Kram ■»rijazna in za SŽZ. vsa goreča. Ko sem se z njo razgovarjala naši organizaciji, nisem velela, ali sem jaz bolj za Zvezo navdušena ali je ona. Iz celega srca sem vesela, cla sem jo spoznala in se prepričala, da
ima naša Zveza res vnete žen- priredile domačo zabavo v seske, ki so pripravljene delovati boto večer, dne 9. junija v Fr. in žrtvovati za njo. Prav nič! Kraljevi dvorani na West Alli-ni strah za njen obstoj. Do- su. Prosim, da pridete vse in
IZ URADA PODRUŽNICE ŠT. 17 S.Ž.Z.
V/est Allis, Wis.
Vsem onim članicam, katerih ni bilo navzočih na zadnji seji, se uradne naznanja, da bomo
me
k!er bo naša organizacija imela take članice, smo trdne.
Marsikaj lepega in zanimi-v i nam je povedala iz svojega potovanja iz solnčne K li-lornije, tako da nas je vseh želja. da enkrat res vidimo one l:v;.j(\ o katerih nam je govori Mogoče bomo še kdaj kakšno konvencijo imele v Kaliforniji. Vse se lahko pripeti.
Mrs. Kramer se lepo zahvalimo za obisk, samo škoda, ker ni dalje ostala. Mogoče se še vrne, predno odide nazaj domov. Želimo ji srečno potovanje po vzhodu in mnogo zabave!	Marie Prisland.
-o-
POZOR ČLANICE PODRUŽNICE ŠT. 19 S.Ž.Z.!
Eveleth, Minn.
Ulj ud no ste vabljene vse članice podružnice št. 19. da se u-
pripeljete tudi svoje prijatelje seboj.
Cenjeni rojaki in rojakinje iz West Allisa in Milwaukee, vas uljudno vabimo, pridite in udeležite se v največjem številu tega lepega večera. Videli boste, da vam bo všeč. Preskrbele bomo za ta večer izvrstnega igralca. Zaigral nam bo krasen valček, da bomo morali vsi plesati, mladi in stari. Tudi za jesti in piti ne bo zmanjkalo, da bo vsak zadovoljen. Torej
vas, da se udeležite v obilnem številu prve slovenske razstave v Indianapolis. Videli boste vsakovrstna ročna dela, pripro-sta, pa tudi fina. Upamo, da ne bo nikomur žal. Vstopnina bo 25c. Kavo in krofe bodo servi-rale zastonj naša vrla mlada1 dekleta, članice SŽZ. Oblečene bodo v slovensko narodno nošo. Dobilo se bo okusnih potic vsake sorte.
Razstava bo v Haughville Library, 519 N. Belleview St.
Se priporoča za obilen poset Odbor.
-o-
Potem hitro lupi in zreži na kosce ter zabeli z oljem, kisom in poprom.
Kdor ima suhe lase brez vsakega leska, naj si večkrat glavo masira z olivnim oljem,
pa bo kmalu videl uspeh.
* * *
Ostanke baržuna (žameta) ne vrzi proč. Razno dragoceno pohištvo, srebrnina in slični predmeti se dajo z žametom
prav izvrstno politirati.
* * *
Predno rabiš moko za pecivo, potico ali kaj sličnega, jo deni par minut v peč. Pecivo bo lažje prebavljivo. Primerno za bolnike.
TO IN ONO.
KUHINJA.
Koruzna polenta z jajčnim
—	drobnjakovim podmetom.
—	Napravi koruzno polento kakor navadno. Zreži jo na kose ter jo naloži v okroglo, bolj plitvo skledo, polij jo z dvemi unčami (za eno jajce) raztopljenega surovega masla in jo postavi za 10 minut v pečico. Medtem napravi sledeči jajčni podmet: zmešaj dve jajci, štiri žlice mrzlega mleka, nekoliko soli in eno žlico drobno zreza-iiega drobnjaka. To zlij v ponev, ki si v njej razgrela za pol jajca surovega masla ali . eno žlico masti in mešaj z leseno žlico ali vilicami, da se nekoliko strdi in je še mehak. Ta predmet stresi čez polento bolj v sredo in jo postavi takoj na mizo kot samostojno jed.
Pisani kruh s kašo. — Napravi črn domači kruh in en in pol kvorta moke. Posebej pa skuhaj en četrt kvorta kaše, z vrelo vodo oprane, jo osoii in kuhaj v pol kvorta mleka; ko je kaša shlajena, razvaljaj nekoliko vzišlo testo in ga nadevaj s kašo za prst na debelo. Testo z vi j skupaj in ga zavij po polževo,položi na pogrnjen, z moko potresen pehar, in kadar vzide, ga stresi na lopar ali pleh, pomaži z jajcem in peci v vroči pečici eno uro. — Tudi daš lahko kruh v poma-zan model, da ondi vzhaja.
Tirolski štrukelj. — Napravi shajano testo iz pol funta moke, treh unč surovega masla, ene žlice sladkorja, enega rumenjaka, malo drožja in nekoliko toplega mleka. Vzhaja-jno testo razvaljaj in nadevaj s sledečo nadevo: popari tri unče orehov z mlekom, v ohlajeno deni en rumenjak, pol limone drobno zrezane lupine, eno žlico sladkorja in sneg e-nega beljaka. Nato zavij testo v zavitek, položi na pleh in postavi na gorko, da vzide. Vzhajani štrukelj pomaži s smetano in speci. Pečeni štrukelj postavi gorak ali mrzel na mizo. -o-
PRAKTIČNI MIGLJAJI.
Rdeča pesa ni nič kaj priljubljena med našim ljudstvom, a vendar je izborno sredstvo za prebavo in zelo važna za človeški organizem. Izberi ne predebelo peso, operi v mrzli -vodi, a kože ne smeš raniti, sicer pri kuhanju najboljše izgubiš. Deni peso v vrelo slano vodo t£r kuhaj do dve uri, oziroma dokler ni mehka.
Dobro meso - Dobra postrežba
se dobi le v dobri mesnici. Pri n%s dobite vedno najboljše sveže, kakor tudi prekajeno meso. Izdelujem prave kranjske domače klobase, narejene po domačem receptu. — Se priporočam v naklonjenosti
MATH KREMESEC
SLOVENSKI .UB8AR
1912 West 22nd St.	JPhone: Canal 6319.

GRADIČ ZA STARE LISTINE.
Nemška sodišča so razsojala te dni o zelo nenavadnem slučaju. Kot obtoženec je stal pred sodiščem kaznilniški stražmojster Arthur Fischer, obtožen tatvine na državni lastnini. S to tatvino je bilo pa tako: Ob času najhujše gospodarske krize leta 1923 so oblasti skušale dobiti nekaj denar-5 j a s prodajo starih aktov. V kaznilnici v Teglu so uredili vnovčevalnico za papir. Sem so vozili stare listine iz raznih arhivov, a kaznjenci so papir zbirali in zlagali v kupe. Pri nadzorovanju je pa stražmojster opazil, da se med akti nahajajo tudi kabinetni ukazi Friderika Velikega. Tekel je k svojemu predstojniku in ga o-pozoril na zgodovinske listine. Toda temu se stvar ni zdela
skupaj proda. Sedaj je Fischer na lastno roko zbiraj listine, ki so se mu zdele važne, na poseben kup. Ko so papir odpeljali k starinarju, je Fischer takoj hitel k njemu in odkupil od njega 100 kg, med temi seveda tudi sveženj z dragocenimi listinami. Leta 1926 je nato kabinetne ukaze Friderika Velikega ponudil v nakup hohen-zollernskemu hišnemu arhivu. Z izkupičkom si je hotel Fischer, ki je j etičen, kupiti gradič. Toda račune mu je prekrižala oblast, ki je hotela zvedeti od njega, kako je prišel v posest dragocenih listin. Povedal je, kakor smo tu opisali; sodniki so rekli, da je bila to tatvi-> na in so moža obsodili na tri mesece ječe. Vzklicno sodišče je pa Fischerja oprostilo, češ, da je s svojim ravnanjem obvaroval pred uničenjem dragocene državne listine. Toda z gradičem seveda ne bo nič.
bosumnost, včasih celo maščevanje proti članom vaškega so-vjeta. Neki kmet je zažgal hišo od jeze, ker v mestu ni dobil vstopnice za neko predstavo.
-o-
FRANCOZI POZABLJAJO NAPOLEONA.
Francoski listi poročajo, da je vila v Porto Ferrajo na Elbi, kjer je prebil Napoleon I. čas od svojega prvega pregnanstva od 4. maja 1814 do febr. 1815, v nevarnosti, da razpade, ker se nihče ne briga zanjo. To je tembolj čudno, ker je v vili nameščen tudi znameniti "Napoleonov muzej", ki zavzema tri velike dvorane in obsega nešteto dragocenih spominskih
PO RUSIJI GORI!
Po Rusiji se požigalstvo strahovito širi. Lani je bilo po vaseh nad 100,000 požarov, od tega velik del podtaknjen. Vlada je sklicala v Moskvo posebno konferenco, d^ bi se našla odpomoč. Tu se je ugotovilo, da je bilo v Ukrajini nad polovico požarov namenoma povzročenih. Po podatkih vrhovnega sodišča odpade 28 odst. požigov na pretepe, 10 odst. na izgrede, 11 odstotkov se je zanetilo zato, da bi se zabrisali sledovi umorov, tatvin in drugih zločinov, 6 in pol odstotka zato, da bi zavarovani požigalec dobil zavarovalnino. Včasih je povod za požig lju-
1 i / . predmetov. — Že 1. 1912 se je
javnost pečala s to vilo na Elbi. Tedaj je imela biti vila prodana na javni dražbi. Cena za vilo z muzejem in obširnim zemljiščem se je cenila na 150,000 lir.
-o-
ŠIRITE AMER. SLOVENCA!
TRINERJEV9 GRENKO VINO
odgovarja vašim potrebam. Zgodnje poletje vedno prinese akutne želodčne nerednosti, vsled napačne hrane, preniembe vode, itd. Trinerjevo grenko vino izčisti vas želodec, drži čre-va odprta, ohrani prebaynost.	1

VASE
EVMATIZEM odpravljen.
TRPLJENJE KONČANO — 20 DNI ZDRAVLJENJA ZASTONJ.
Xu<li s.- vam prilika, da se iz.nebite trpljenja. Čc vam ne Jjo poraatraln, vrnemo ilonar. Ako trpite za revmatizmom, nevritis. revir.Unj" ali trganjem i>o živcih, bolezni po kosteh ali v hrbtu, bolečinami v t rsih, čc imate otekle členke in bolečine v no.-rah, rokah ali mišicah. Zdravi tudi zatečene žile po nojrah in je do-hrr. za kri čistiti, proti prehlad", ali če vas stresa mraz, ako i irate srbečo kožo, če vam šumi v ušesih, je proti jriavobolu, pa tudi nroti risanju in kislini v želcdcu. Vse te bolezni bodo izjri-nilc i7. vašega sistema, če boste v po rahljali ANTI-RHEUMATIC TREATMENT, katerega je iznašel Dr. Tom. Prav vseeno je. če vas bolezen že dolpro časa. muči, ali pa, čc se je šele začela. Bolečine, noči brez spanja :n ne r voz n ost lio izginila in zdravje boste zopet zadobili. Tisoče zahvalnih pisem imamo s katerimi lah!-.< izkažemo, da je nase zdravilo pomagalo žc tisočem, ki so trpeli za raznimi Ixileznimi. Cena steklenice je SS.OO. Naš ANT1-HHEUMATIC TREATMENT nikoli ne vara in «a tisoči pripo ročaje.
POSKUSITE 20 DNI ČE NE BOSTE ZADOVOLJNI VAM BOMO VRNILI DENAR-
Ni treba spremenili klimo in potovati daleč v Uole>)ji, naš ANTI-RHEUMATIC TREATMENT je prijetno zdravilo, ki vas r.a male denarje ozdravi. Zadobili boste zopet moč. težo in enerjrijo. Naš ANTI-RHEUMATIC TREATMENT je iznašel Dr. Tom, svetovno zr.ani evropski učenjak. Ne vsebuje nikakih škodljivih sestavin i:i je prijetno za uživati. Takoj boste opazili sprerr.c-nibo Lo boste prvo steklenico porabili. Naročite takoj in iznebite se trpljenja.
NE POŠILJAJTE DENARJA NAPREJ, le izrežito ta ojrlas ill r-a nam pošljite, priložite pa 35c za poštnino, za zdravila $3.00 plačate, ko ista sprejmete.
CHICAGO MEDICAL LABORATORY 1723 N. Kedzic Ave. Dept. 150, Chicago, 112.
Naznanilo in zahvala.
Tainim in žalostnim srcem naznanjamo sorodnikom, prijateljem in znancem, da je naša edina in nepozabna hčerka
Louise J* Defeevtz
po dolgi in mučni boelzni pre videna s sv. zakramenti 14. maja 1928 mirno v Gospodu zaspala. Pokojna je bila stara ravno 20 let, učiteljica in je učila prvo leto. Spadala je k društvu Kraljica Sv. Rožnega Venca št. 7. ZSZ., Denver, Colo. Pokopana bila s sv. mašo, katero je daroval prečastiti g. Judnich ter jo spremil na .katoliško pokopališče Mount Olivet. Izrekam vsem najlepšo zahvalo, tistim, ki so jo obiskali v bolnišnici in tistim, ki so jo prišli kropit, ko je ležala na mrtvaškem odru in vsem tistim, ki so jo spremili na zadnji poti. Posebna hvala družinam John in Joe Mehlin za obisk ob zadnji uri ter za krasne vence. Zahvalim se tudi vsem ostalim prijateljem za krasne vence in rože kakor sledi: Članicam dr. Kr. Rož. Venca št. 7., J. J. Kramar in družini, Mi;s. in Mjss Schneider, Mr. in Mrs. Sadar, Mr. in Mrs. H. B. Lane, Mr. in Mrs. Smole in družini, Mr. in Mrs. Nathhaft, Lilian in Louis Silk, družini Kildan, Mr. in Mrs. Fred Scherzer, L. Novak in družini, Albert Carlson, družni Roy Parmerly, družini Drobnich, Sr., L. Andolšek, Mr. in Mrs. Plankar, Mr. in Mrs. L. Harness in Mr. in Mrs. S. Broosee. Prisrčna hvala tudi Mrs. Mary Grum, ki je vse tako Jepo uredila .ad btrani,društva; hvala tudi nosilcem krste. — Še enkrat se pa prav iskreno zahvalim preč. g. Judnichu za krasen govor-v cerkvi ob krsti pokojne. — Tebi preljuba nepozabna hčerka pa kličemo: Počivaj v « miru v hladni zemlji, na svidenje nad zvezdami.
Žalujoči ostali: JOHN in LOUISE DEBEVTZ, starši;
FRED, brat.
Brighton. Colo., 7. junija 1928.	*
■ ^ r^ht 51 i; i
fr !• i -

^ -J i

LJUBLJANA, terasa pred riradom
VELIKI POLETNI IZLET
v JUGOSLAVIJO
s krasnim ferzim parnikom
AQUITANIA
Nedeljo, 8. julija
IZ NEW YORKA PREKO CHERBOURG A, V
pod vodstvom popularnega vodnika, g. J. Krampotiča, od chikaškega urada Cunard Linije. Njegovo dosedanje izkušnje z enakimi izleti osigura potnikom ugodno vožnjo, brez skrbi se vozijo skozi do njihovega cilja. Kakor običajno, uljudna Cunardova postrežba, dobra domača hrana in zabave našim potnikom tretjega razreda.
Izlet pod osebnim vodstvom J. Olip-a, člana gl. odbora S.N.P.J., prirejen po IZLETNEM URA. DU S.N.P.J. na
BERENGARIJI - 27. juniia
Vprašajte tr.koj kakšneKa izmed naših agentov, ali pišite naravnost na
CUNARD LINE
140 N. Dearborn St.
Chicago, 117.
RAZPRODAJA KNJIG
po znižani ceni.
Skupina devetih knjig za
1.)	ZABAVNIK. Zbirka družabnih iger, "trikov" in "črnih umetnosti", s katerimi se lahko ure in ure zabava celo družbo. Cena......................65c
2.)	NA NEGOTOVIH POTIH. Mična in zanimiva povest iz ameriškega življenja. Cena............3Uc
3.)	SADJE V GOSPODINJSTVU. Pouk in navodila gospodinjam, kako se da navadno sadje, surovo ali kuhano, pripraviti v okusna jedila. — Cena ................................................................75c
4.)	Za krščanski socijalizem. Edino socijalizem bo rešil človeško družbo propada. A ne svobodomiselni socijalizem, ampak socijalizem na krščanski podlagi. Ta knjiga vam nudi jasen pogled v njega bistvo. Cena................................50c
5.)	PET KNJIG GORIŠKE MOHORJEVE DRUŽBE ZA L. 1928. Izmed teh ste dve povestni knjigi dve poučni in en koledar. Cena ............$1.10
SKUPAJ...................43.30
Ako naročite skupaj vseh navedenih devet knjig naravnost iz naše knjigarne in pošljete d^nar naprej, jih dobite za znižano ceno
S2.00
Knjigarna Amerikanski Slovenec
1849 WEST 22nd STREET,
CHICAGO, ILL.
. . • •	; ' ■ A .•; '> r -	•
• 'i;t * *;, *f.

XBDKmnocvnsKi SCPVEHBP
Sobota, 9. junija 1928.
	" i i-"'	t - ~ ■
Gmmmsem		
	H % MB mm mm m n ^rnm W - m	
♦ liUnaMP	!7IIly r 1 A	
	s / I J P« ti L A	BHmnmnnsnmmr*
AHORB	JLr Li v 11 Ma ift	■ramrnumno.
— ROMAN IZ AFRIŠKIH PRAGOZDOV. — * Angleški spisal E. R. Burroughs. — Prevedel Paulus.
"Nič ne de!" je pravil mladi Clayton. "To nam zadostuje. — Ubogi stric! Katera odurna, sovražna usoda ga je pač vrgla na tole negostoljubno obrežje —? In kaki so bili njegovi zadnji dnevi —?"
Vsi so molčali in težke slutnje so legale na
njihove duše.
AH ni bila usoda Claytonov čisto podobna njihovi usodi —? Ali ni tudi njih čakal enak
konec_? Ali ne bodo morebiti že v kratkem
prhnele tudi njihove kosti v tejle koči —?
V resnobnem molku in z veliko spoštlji-vostjo so položili kosti nesrečnežev k končnemu počitku.
Za kosten j ak v zibeli se do tedaj niso mnogo zmenili. Ko pa je gospod Filander zavijal drobne koščice v jadro, so se mu nekatere posebnosti na lobanji zazdele zelo sumljive.
Koj je lobanjo in tudi orodje natančno pre-iskal, zmajeval z glavo, poklical profesorja Porter j a in oba sta se zatopila v polglasen, resen in znanstven pogovor.
"Jako značilno —! Zelo značilno —!" je pravil gospod profesor.
"Preklicano —!" je dejal gospod Filander. "Takoj morava obvestiti Claytona!"
"Bežite bežite gospod Filander!" je ugovarjal profesor Porter. "Pustiva rajnim njihov večni mir in pokoj!"
In položili so koščice Kalinega mladiča poleg obeh Claytonov in nihče ni zvedel za dvome in znanstvene nazore obeh učenjakov.
Na bližnjem drevesu pa je čepel Trzan ter radovedno opazoval počenjanje belokožcev. Najbolj ga je zanimalo ljubeznivo mlado dekle.
Čudna ,nova čuvstva so se budila v njegovem srcu. Ni jih razumel.
Čudil se je samemu sebi, zakaj ga tako vleče k neznanim belim ljudem, zakaj se je toliko mučil, da je rešil mladega belokožca in oba nerodna trmasta starca. Kako smešni, strahopetni so bili ti "ljudje" —! In neumni — t Celo "živali", njegovi nekdanji džungelski tovariši, so bili pametnejši, so si znali pomagati —! Če so bili tisti "ljudje" njegovega rodu, no, si je mislil, potem se mu res ni bilo treba ponašati s svojim potomstvom —.
Toda popolnoma drugačna je bila stvar z mladim dekletom. Čisto samo po sebi umljivo se mu je zdelo, da jo je rešil Saborinih krempljev. Še več bi storil zanjo. Čutil je, da slabotno, nežno dekle potrebuje varuha, zaščitnika, in da mora on čuvati nad njo, jo braniti in ščititi —.
Ali je pomagal nerodnim belokožcem radi nje —? Ali ga je vleklo v njihovo družbo zato, ker je bilo pri njih nežno, belo dekle —?
Iz njegovega globokega razmišljanja ga je zbudil prestrašen krik.
Pogledal je h koSi.
Belokožci so obstali sredi poti s pogreba in vznemirjeni zrli proti obali.
Ladje je počasi plula iz zaliva ven v odprto morje —.
"O — brezsrčneži!" je vzkliknil Clayton. "Obljubili so nam orožje, streljiva —! Sedaj pa odjiajajo —!"
"To je vse naredil tisti Snake! Prav gotovo!" je pravila Ine. "Barker je 3icer nahui-skal mornarje v upor, pa pošten človek je bil. Rešil nam je življenje in da ga niso ubili, gotovo bi bil poskrbel za nas, preden bi nas bil zapustil same na temle praznem obrežju!"
"Škoda da nas niso obiskali pred odhodom!" je pravil profesor Porter. "Zahteval bi bil, naj nam pustijo zaklad. Brez svojega zaklada sem berač !"
"Ne menite se za zaklad, oče!" je dejala
Ine žalostno. "Vse naše nesreče je kriv tisti zaklad! Zaradi zaklada so umorili naše častnike, zaradi zaklada so nas izpostavili na pustem obrežju!"
"Beži beži, Ine! Ti si dobro dete, pa tvoja mlada glavica ni za resna življenjska vprašanja!"
In po teh besedah se je gospod profesor Porter obrnil, djal roke na hrbet ter dostojanstveno odkorakal proti džungli, z glavo sklonjeno pod težo svojih misli in vetrič si je poigraval s kraki njegove dolge suknje.
Ine je otožna in ginjena gledala za njim, namignila gospodu Filandru in mu šepnila:
"Pojdite za njim, da se spet kje ne izgubi! Pazite nanj! Saj veste, vaši skrbi ga zaupa-
mo

"Od dne do dne je težje shajati z njim!" je vzdihnil gospod Filander in majal z glavo. "Najbrž gre sedaj nad ravnatelja zverin j a-ka, da se mu pritoži zaradi sinočišnjega leva.
Pa gledal bom nanj, gospodična Porter! Saj je moj tovariš in prijatelj mladih nog. In rad ga imam, ,četudi se venomer prepirava."
In gospod Filander je stopil za razmišlje-nim profesorjem. —
Trzan je opazil, kako hudo so se belokožci vznemirili zaradi odhajajoče ladje. Zaslutil je, da pomeni dogodek zanje nesrečo. Ladja ga je zelo zanimala in radoveden je tudi bil, kam se odpravlja, zato je sklenil, da bo pogledal za njo.
Šinil je skoz veje in prispel na obrežje severno od zaliva prav v trenutku, ko je plula ladja mimo.
Videl je, kako so hiteli mornarji po krovu, vlačili za vrvi in razgrinjali jadra. Krepek veter je pihal z dežele, jadra so se razpela in ladja je zaplula v odprto morje.
Z velikim čudenjem je gledal Trzan vse te nove reči. Kako rad bi bil na krovu, da niso bili na njem sami hudobni belokožci.
Ko je še zamišljen zrl za ladjo in sanjal, kam vse bi ga prepeljala črez sinje morje, zagleda njegovo bistro oko na daljnem severnem obzorju rahel dim. Še se je čudil, kaj bi naj pomenil novi pojav, ko opazi, da mornarji z nemirno živahnostjo begajo sem ter tja po krovu ter povezujejo jadra.
V par minutah se je ladja obrnila ter od-plula nazaj v zaliv.
Sidro je zaropotalo, jadra so bila povezana, ladja se je ustavila. Mornarji so dirjali po krovu.
Čoln so spustili v morje in vanj so naložili velik zaboj. Tucat ljudi je pograbilo za vesla in čoln je zdrknil k obali proti kraju, kjer je bil skrit Trzan.
Čoln je zaškrtal na pesku, mornarji so poskakali na suho ter dvignili zaboj iz čolna.
Nekaj časa so se jezno prepirali. Nato ie zlezel Snake — tisti, ki je ustrelil Barkerja — više na obrežje. Par tovarišev je prišlo za njim. Nekaj časa so se ogledovali.
"Tule je najboljši prostor!" je pokazal Snake pod drevo, na katerem je bil skrit Trzan.
Med mnogim prepiranjem in prerekanjem so izkopali globoko jamo. Štirje mornarji so v potu obraza privlekli zaboj ter ga položili na dno jame. Nato so jo zagrebli in nadevali ruševine na svežo zemljo, da bi zakrili sledove za seboj.
In še z večjo naglico nego so prišli, so spet odveslali na ladjo, razgrnili vsa jadra vetru in odpluli na jug.
Trzan je z velikim zanimanjem opazoval njihovo počenjanje in premišljeval, kaj naj vse to pomeni.

Slovenske in druge
'Victor" plošče.
NAJNOVEJŠE SLOVENSKE PLOŠČE, KATERE POSEBNO
PRIPOROČAMO.
68923
68924 78406
79483
79484
80183
80184
80331
80332
80333
80334
80481
80482
80526
80527
67979 69317 69698 69802
72206
72207
72208 72210
72231
72232 72364 72472 72514 72707 73721 77422 77490 77746
77897
77898 77912 78176 78182 78313
78407
78408 78554 80059
80183
80184 80332-80333 80482 80526
68923
68924
Ženitovanje, 1. in 2. del. Slika s petjem in orkestrom........................Si.25
Romanje, 1. in 2. deL Nabož. slika s petjem in orglami.................... 1.25
.75
<>0<KKX>0<><>0<><>00<K^	<
PISANO POLJE
loooooooooooo j Trunk oooooooooooo
J5>
F
19759 19816 19820
19822
19823 19833 19967 19981 20129 20246 20298 20889 21216
21254
21255 69698 78533 78913 80158 80160 <5519 35768 58924
500 547' 1159 3019 6058 6129 6132 6172 6213 16226 19459 20173 20568 21142 55048
Vojaški nabor, polka — Poročni valček, harmonika........................
Nagajivka, mazurka — Coklarji, šamarijanka, orkester....................
Vesela Oorenjka, polka — Korajža velja, polka, orkester................
Oj, ta zakonski stan — Nova, stara pesem, smešna slika s petjem
Radi kotla v keho — Raubar na gauge, smešna slika s petjem........
Jolietska slovenska polka — Zgubljena pesem, polka, orkester. .. Amerikanec v stari domovini, slika s harmoniko in petjem.............75
V	krčmi, 1. in 2. del. Slika s harmoniko in petjem.............................75
France, polka — Gozdni zvok, trumplan, orkester.............................75
Dolg, dolg fant, polka — Seničica, polka, orkester.............................75
Nocoj je luštna noč — Njega ni, petje z orkestrom.............................75
Ribniška — Naš maček, petje z orkestrom.............................................75
Na Dolenjskem — Kadar so godci dobre volje, valček, orkester.....75
SLOVENSKO PETJE.
Slovenske zdravice — Svarjenje .............................................................75
Tolažba — Veselja dom ...........................................................................75
Sveti večer — Tiha noč ............................................................................75
Ne bom se možila — Ljubca povej.........................................................75
Al me boš kaj rada imela — Oj ta Polončica.......................................75
Ljubca moja — Otok Bleski .................................................................... .75
O j ta vojaški boben — Pobič sem star šele 18 let.................................75
Slepec — Mila mila lunica .........................................................................75
Oj zlata vinska kapljica — Povsod me poznajo.................................75
Sem slovenska deklica — Bom šla na planince.....................................75
Na gorenjskem je fletno — Ptiček in Tička .........................................75
Na planincah — Barčica...........-........................................................... .75
Odpri mi kamprico — Prišla bo pomlad .............................................75
Naprej! — Vse mine .................................................................................75
Micka na šrauf — Na maškaradi .............................................................75
Neža in Pavel — Deset zapovedi ............................................................75
Vabilo — Pastirček ....................................................................................75
U boj. u boj! — Garavuša ...........................................................................75
Strunam — sirota .....................................................................................75
Sveta Lucija — Planinarica .....................................................................75
Ko gremo (La Poloma) — Sonja (opera) .............................................75
Dva utvi — Oj večer je že..........................................................................75
Nove harmonike — Sentklarski paberki ................................................75
Knefra in vagabundi — Kako je bilo .................................................... .75
Drugarica — Radnički pozdravi, hrv. petje s tamburicami ..............75
Jadransko morje — Čuj Micika .......................... ....................................75
Slovenec sem — Pogled v nedolžno oko.................................................75
Srpska himna — Napitnica .......................................................................75
Oj. ta zakonski stan — Nova, stara pesem, smešna slika s pet......75
Radi kotla v keho — Raubar na gauSe, smešna slika s petjem.....75
-Amerikanec v stari domovini — harmonika s petjem.........................75
V	krčmi, 1. in 2. del. Harmonika s petjem............................................75
Njega ni — Nocoj je luštna noč, petje z orkestrom ...........................75
Naš maček — Ribniška ,petje z orkestrom.............................................75
Ženitovanje, 1. in 2. del. Slov. slika s petjem in orkestrom........... 1.25
Romanje, 1. in 2. de!. Nabož. slika s petjem in orglami................... 1.25
NABOŽNE PLOŠČE.
Blest Christmas Morn — In Heavenly Love Abiding, pet. s klav. .75
Christmas Fantasy, 1. in 2. del, orgle.....................................................75
Silent Night — Holy Night, orkester........_..........................................75
Silent Night, vijol, flavta, harfa — Christmas Hymns, harfa.........75
Silent Night, petje z orkest. — The Herald Angels, petje, orgle.....75
The Birthday of a King — Star of the East, petje z orglami.........75
The Palms — Stabat Mater, orgle............................................................75
Hail, Queen of Heaven — Mother Dear, petje z orglami.................75
Nearer My God to Thee — Abide with me, orgle.............................75
Joy to the World — Oh come, Ye Faithful, petje z orkestrom.........75
Oh, come, All Ye Faithful — Silent Night, orgle.................................75
Andante ReliSioso — Cantique de Noel, violina z orkestrom.........75
The Rosary — Ave Maria, orgle.................................-............................75
Hosanna — God so loved the ^Vorld, petje z orglami.......................75
The Power of Jesus' Name — Jesus Christ is Risen, petje, orgle .75
Tiha noč, sveta noč — Sveti večer, petje z orglami.............................75
Hallelujah — Velikonočni zvonovi, moško petje z orkestrom.........75
O Salutaris, Tantum ergo — Ave Maria, petje z oglami.................75
Stille Nacht — O du Frohliche, vijolina z orkestrom.........................75
Kyrie, Sanctus — Benedictus, Agnus Dei, petje.................................75
Silent Night — Holy Night, petje z orglami........................................ 1.25
Gloria from the Twelfth Mass — Messiah, Aleluja, petje, orgle ... 1.25 Romanje k Materi božji, 1. in 2. del........................................................ 1.25
OPERA IN RAZNE.
La donna e mobile — Questa o quella, petje, orkester.................... 1.50
Lohengrin — March Miniature, orkester.............................................. 1.50
The Prisoner's Song — The Old Cabin, petje z orkestrom............ 1.50
Tales of Hoffman — Serenade, petje, violina in piano____________________ 2.00
The Prophet — Song of The Volga Boatmen, petje, orkester........ 2.00
Lucia, Mad Scene — Dinorah, petje, orkester................................... 2.00
Lakme, Bell Song — Solvejg's Song, petje, orkester........................ 2.00
Elizabeth's Prayer — Elsas Dream, petje, orkester........................ 2.00
Rigoletto, Caro nome — Traviata, Ah, fors' e lui, petje, ork......... 2.00
Uncle Josh Playing Golf — At Meeting, monolog.............................75
The Waltz of Love — Sweet Rose o* Sharon, petje, orkester.........75
Red Wing — Rainbow, moško petje z orkestrom.............................75
Aint 'she sweet — What do I care.............................__.............................75
On the Mountain — Blue Yodel, petje s kitaro.................................75
Wedding March — Lohengrin, Wedding March, orkester........... 1.50
Naložite pri nas,
Sigurna Hawk« za naložiti val denar.
kjer so že trije rodovi po tei banki orišli do neodvisnosti.
Kaspar American State Bank
1900 Blue Island Ave,	Chicago, 111.
OTTO KASPAR, predsednik
Obrnite se na nas, če boste potovali v Jugoslavijo
V zalogi imamo tudi gramofonske iglice, in sicer:
Zavojček jeklenih iglic (100 komadov)________________________lOc
Škatijica "tungs-tone" iglic (8 komadov, vsaka iglica igra 100— 300 plošč)----------------------25c
VAŽNO I Ako naročite vsaj pet plošč istočasno, trpimo poštnino mi. Ako pa je naročilo manjše kakor pet plošč,
pošljite za vsako ploščo po 5 centov več za poštnino. _ Z
poštno povzetje (C.O.D.) računamo za pristojbino in stroške po 20 centov od pošaljatve. Ako je torej le mogoče, pošljite denar naprej, da si prihranite te stroške.
Na željo Vam postrežemo tudi z drugimi Victor ploščami, ki niso navedene v gornjem seznamu.
Knjigarna Amerikanski Slovenec
1849 West 22nd Street,	Chicago, 111.
ictor Records
Popravek in na znanje.
Zapisal sem, da sedi Mici Kovačeva na unijskem stoličku V Molekovih hlačah.. G. Molek zatrjuje, da to ni res, in je njegovo le to, kar on podpiše. Nočem nikomur delati krivice in vzamem na znanje ter popravim. Križ pa je. ako se ljudje skrivajo za kak plot tujega imena ali kake označbe in streljajo izza plota. Drugače se u--tijo, da so zelo odkriti in zahtevajo to tudi od drugih, dasi sami — micikovačujejo.
Sovjeti baje ne tako slabi.
Irving T. Bush, predsednik neke velike kompanije vBrook-lynu in multimilijoner, ki se zanima za ekonomske razmere na vsem svetu, je pronašel, da "je teorija sovijetskega vladanja občudovanja vredna".
Mož utegne pravilno soditi. Sistem je treba ločiti od načina, kakor se dejansko izvaja. Naša demokracija sama na sebi ni slaba, a zelo slabo je, kako se pri nas izvaja. Prav enako je tudi s sovjetskim sistemom.
Irving Bush je mnenja, da so avtokralični komunisti tisti, ki sovjetskemu sistemu ne pustijo razmaha, in odtod prihaja vsa mizerija, ki se kaže v ruskih razmerah. Krivda 110 zadene si. u ma. temveč komuniste.
Bo nekaj na tem. Ni treba, j da bi bi i kdo bogve kako politično izobražen, da bi se mo-gci udejstviti pri vladanju. Po i sovjetskem sistemu voli vsak v:ajprej v krajevni sovjet, kjer mu je kandidat dobro znan. — Krajevni sovjeti tvorijo okrajne. vol ost ne . . ., in povsod se izberejo le najbolj sposobni odposlanci. Na ta način pridejo do najvišjih mest lahko najsposobnejši posredno po volilen, ki je v najbolj zapuščeni vasi. Oblika demokratizma, ljudske vlade, je potemtakem res občudovanja vredna sama na sebi.
Zdaj pa pride politična stranka komunistov, in stran-karstvo pokvari sistem. Komunisti namreč dovolijo volilno pravico na bolj širne mase kmetov, pa so znali vse tako uravnati, cla mora kmet voliti, kogar komunisti hočejo. V tens je vse zlo.
Slabo, ker mora biti slabo?
Koncem aprila je bila v Beogradu velika gospodarska razstava, o kateri pravi izvirne poročilo v Prosveti, da ni bila slaba. Vsaj glede otvoritve pa piše: "Prireditev je bila otvor-jena ob veliki udeležbi vinogradnikov iz cele države. Le članov vlade ni bilo na razstavi. kar je jasen znak, da so v vladi v Beogradu nahajajo ljudje, ki so samo politični šarlatani in koristolovci, ki poleg demagoške sposobnosti nima.io prav nobenega razumevanja za jugoslovansko ali recimo vsaj srbsko narodno gospodarstvo."
Kakšni so zdaj vladajoči elementi, ni glavno, ampak čudno je, da dopisnik tako ostro prijema vladne kroge, ko omenja
Get a can o f FLIT today!
FLIT
uničuje mole, muhe, stenice, ščurke in
druge mrčesi.
prav v istem dopisu to-le: "Duša vse prireditve je bil g. Stoja-r.ovič, ki je uradnik-načelnik v kmetijskem ministerstvu. Ob
priliki otvoritve je imel daljši govor . . ." Dalje: "Največ zaslug za to, da je bil slovenski oddelek okusno urejen . . ., gre gotovo največje priznanje g. Zabavniku, višjemu kletarske-mu nadzorniku iz Maribora."
Ali vsaj ta dva gospoda nista pri vladi? Ali je upravičena f-odba komedijantov, šarlatanov in koristolovcev, če se morda prav slučajno niso udeležili otvoritve?
Dopisnik ima pač rdeča očala, zato vidi slabo in vse le slabo.
Naročajte najstarejši slovenski list v Ameriki "Amerikanski Slovenec!"
GOLŠO ODSTRANI
ALI VRNEMO DENAR.
Nudi se vam zadnja prilika, da se za vedno nebite GOLŠE (krofa),.. \ naglo, ceno brez bolečin ali operacije. Nič nima pri tem, koliko časa vsa že muci. Vaša golša bo h Rinila na čudovit način, takoj ko boste začeli uporabljati ANTI-GOITRE TREATMENT ki j t- iznajdba znamenitega Dr. Tom-a. To čudovito zdravilo je znano po vsem svetu, kot najboljše sredstvo, ker ie pozdravilo že tisoče ljudi. Zdravilna moč u-^a zdravila je čudovita. poskusite, da ^e sami prepričate. Cena za ANTI-GOITER TREATMENT je samo $3.00. Če ne bo po-inagaln, vrnemo denar.
NE POŠILJAJTE DENARJA NAPREJ. izrežite ta oglas in ga nam pošljite, priložite pa 25c za poštne s'i":kf. denar za zdravila S3.00 daste, ko isin prejmete.
Chicago Medical Laboratory
1723 N. Kedzie Ave.	Dept. 442
Chicago 111.
ŠEST DNI PREKODCEANA
najkrajša in najbolj ugodna pot za potovanje na ogromnih parnikih:
FRANCE 15.junija; 6.julija PARIS 22. junija; 15. julija
ILE DE FRANCE 29. junija, 20. julija.
(o polnoči)
Najkrajša pot po železnici. Vsakdo js v posebni kabini z vsemi moder, nimi udobnostmi. — Pijača in slavna francoska kuhinja. Izredno nizke cene. — Vprašajte kateregakoli pooblaščenega agenta ali
213 N. Michigan Ave. CHICAGO, ILL.
KVALITETA — TOČNOST POŠTENJE
A. F. WARHANIK
zanesljivi lekarnar — zaloga fotografičnih potrebščin. 2158 West 22nd Street vogal Leavitt cesti CHICAGO, ILL.
PREVOZ - DRVA - KOLN
Rojakom se priporočamo za naroČila za premog — drva in prevažanje pohištva cb Saša selitve.
Pokličite Telefon: Roosevelt 8221.
LOUIS STRITAR
2018 W. 21 nt Place. Chicago, {&
Vsak! čas m m mu to
dobite nas na telefon. FRANK E. PALACZ, pogrebni k. LOUIS J. ZEFRAN, pomočnik
1916 W. 22 nd Street Phone: Canal 1267, Stanovanjski Rockwell 4382 m 8/4U.

. . "4-

. •„• ! -..,-Jl it ... ■