lihâj» .»k den re in preinikev. »en wbot, nedelj liiued daily Sunday' and Hold«*». Saturdays» PROSVETA GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE UredniAki in uprevnièki prostori: 2M7 South LawndaU A v». Off to« of Publication i SM7 8. LawndaU A vs. Telephon«. Rockwell 41)04 jfTO—YEAR XXX Oena lista J» 16.00 K»Ur«d m meond-clm» MtUr January U. IM*, »t Um »w» «WW •t Chico. llllMte. wéw Um Act of Con«roa* of March ». 1SVS. CHIC ACH), ILU, PONDEIJKK. 1. MARCA (M ARIH 1). 1M7 Subscription WOO Yearly 8TEV.—NUMBER 41 Organiziranje avtomobilskih delavcev v Fordovih tovarnah -- - j-iü - Mg J i ■»■! Acceptance for mailing st special rste of postsge provided for > Section ltW, Act of Oct. 8, 1017, authorised on June 14, 1HU. Voditelja sedeče stavke aretirana Campania ae je pričela v New Jerseyju tn ae bo raztegnila na Fordove tovarne v drugih državah. Homer Martin je izjavil, da delavci tru-moma stopajo v avtno unijo. Konferenca med uradniki korporacije General Motors in repre-zentanti unije pretrgana po izbruhu stavke v VVitconsinu ___ Domače vesti Policija izgnala stavil a r j • IZ tovarne v North Chicagu Chicago, 27. febr! — Dva voditelja atavke v tovarni Fanstedfa Metallurgical korporacije «v No. Chicagu sta bila sinoči aretirana, pet drugih, ki ee ae umaknili is mesta po policijskem napadu na atavkarje, pa Mori tete lšče- New York, 27. febr. — Lewi-ov odbor za industrijsko orga- izacijo je pričel s kampanjo, da otegne avtne delavte, uposlene tovarnah Ford Motor Co., v in- ustrijsko unijo. Homer Martin, redsednik avtne unije, ki j^ član jena v I^evvisovem odboru, p dejal, da se bo kompanija ta-oj pričela v Fordovi tovarni v kiRewaterju, N. J., nakar se bo azširila na tovarne v drugih dr-Hvah. V tej tovarni je -upoele-lih okrotf 3700 delavcev. Martin je uverjen, da bo uni-h zmagala v tej tovarni, ki je jla )x)zorišče stavke pred tremi iti pod vodstvom Ameriike de-ivske federacije. Delavci so šli v oj za zvišanje mezde in skraj-anje delovnika v septembru 1. DM, stavka pa je bila končana januarju naslednjega leta, tola stavkarji niso izvojevali svo-ih zahtev. Organ izatorična kampanja se e pričela z masnim shodom v ¡ewarku, N. J., na katerem je llartin nastopil kot glavni go-fornik. "Fordovi delavci trumo-na Ktopajo v unijo," je rekel llartin. "Naži ljudje nosijo 11-lijskc znake odprto in organi-lacija izkazuje že velike uspe- Uradniki Lewisovega odbora o naznanili, da bodo skušali or-anizirati tudi oljne in tekstilne klavce v državi New Jersey, če->rav je ^overne r Harold G. loffman izjavil, da ne bo tole-iral sedečih stavk v svoji drža- Medtem pa se pogajanja med 'oditelji avtne unije in uradni-i korjioracije General Motors ladaljujejo v Detroitu. Diskuzi-a " zahtevi avtne unije glede k-liivfu-ga tedna 30 ur je bila za-asiio pretrgana po izbruhu stavil aUnih delavcev v tovarnah rolet Co. in Fisher Body Co. Jane>v ¡Ho, Wis. Stavka se je >riu ia zaradi odslovitve nekega a\ca Okrog 60 delavcev je stavkalo \ znalč protesta proti .ili stavkarje, naj se ta-w-in to na delo. Wewley Van i " Isednik avtne unije v 1 le nato informiral u-I >«*troitu, da se bo to i 1 ihodnji pondeljek. Ko 1u>tavile obrat, ho de->i/.orili demonstracije na Vladno obratovanje premogovnikov ; v *^r* i * •'« 1 . WWV..4 „ (4 ' ' '■< «I Zakonski načrt predložen v kongresu Washington, D. C, 27. febr. — V soglasju z Rooseveltovim programom, s katerim hoče uveljaviti delavsko in socialno zakonodajo ne glede na to,«kakšno stališče bo zavzelo federalno vrhov no sodišče, ki je že večkrat pokazalo, da se ne strinja z "new-dealskimi" reformami, je grupa progresivcev in liberalcev predložila dolgo vrsto zakonskih o-snutkov. Eden izmed teh, katerega je predložil Harry Sauthoff, progre-sivec iz Wisconsins, določa, da vlada zaseže in pod rta v i vse premogovnike in jih obratuje, Sauthoff je pojasnil, da njegov načrt sliči Guffeyjevemu zakonu, ki je bil sprejet v kongresu, a ga je vrhovno sodišče proglasilo za neustavnega. Dočim je Guffeyjev zakon določal reguliranje premogovne industrije, gre $aut-hoffov načrt dalje, ker govori, da mora federalna vlada imeti popolno kontrolo nad to industrijo. Profite privatnih kompa-nij je treba odpraviti in vlada naj poseduje In obratuje premogovnike v korist splošnosti. Načrt določa, da predsednik Združenih držav imenuje odbor petih članov, ki bo vodil obratovanje premogovnikov pod vladno kontrolo. Ako je mogoče, naj vlada prevzame premogovnike po sklenitvi pogodbe z lastniki, če pa je to neizvedljivo, naj jih enostavno konfiscira na podlagi procedure "eminent domain". Iz Calumeta Calumet, Mich. — Na mestnem zborovanju so bili imenovani sledeči slovenski kandidati: Joe. Schneller za župana, Mike Štrucelj,(za občinskega tajnika in John Spreitzer za mestnega odbornika. — Iz Chicaga je prišla vest, da je tamkajinji bivši Calumetčan Andrej Butala zadnje dni slavil zlato poroko a svojo žena Butala, ki je doma od JEKLARSKI MAG- Ek.Pl<«ij. «oía. EKSEKUCUAVO- NATJE V KON-1 faiistično"«"M DITEUAABESIN- SKIH VSTAŠEV Veliko itevilo upornikov ubitih ,Milwatiáke novice Milwaukee. — Zadnje dni je umrl Anton Žagar, star 60 let. Zapušča dve hčeri. — V roche-stersko kliniko bratov Mayo ae je podala Johana Surla. Okrajno I jo. Aretirana ata b|la J. R. We-bolnišnico je zapustil Frank Ver- ber in Melvin S. Plísele, organl-tačnik, ki se zdaj zdravi doma, zatorja Lewisovega odbora CIO. Družina Jos. J. Jaklič je do- Meyer Adelman, glavni vodja bila sinčka. , . stavke, je sapuetll stavkarje pred policijskim navalom na tovarno korporacije. Izginil je is hotela v Waukeganu neznano-kam. Drugi štirje, ki so se u-maknili pred aretacijo, so John A. Kondrath, predaednik krajevne unije Zvese železarskih in j klarakih delavcev, Carl Swanson, tajnik unije, Ted Rich in Helmer Johnaon. Ti !a Weber ter Pitzele, ki sta bila aretirana, so obtoženi zarote proti izvajanju injunkcije, katero Je 18. febru- FLKTUZ VLADO Obdolženi so oviranja trgovine in sabotaža « Madrid, 27. febr. — Dlnamit. 1 __ katerega so zažgale vladne čete, ZAROTA PROTI je pognal v zrak gledališče v Ca-VLADI rabanchelu, v katerem so se za- i btrik||dir|l,j faiutiini uiiorniki. Mussolinijev režim ae iznebil največjega sovražnika VELIKO VESELJE V RIMU Kim, 27. febr.—Oboroftena ai- Ornoínolja, je prišel v AmerlkoJ rja ^'okrožni aodnik Ralph f4 l6tl ln OŽ€nil 06 J€ IetA|j. Dady v prilog fcrporaciji. Ta 1887. Vesti iz New Yorka V Little Fallsu, N. Y., je v bolnišnici umrla Jennie Kolar, stara 48 let in rojena v Dolnjem Logatcu. Tu zapušča moža, dve hčeri in sestro, v atari domovi ni pa mater in sestro. Bila je se je glaaila, da marajo stavkam jI takoj zapustiti tovarno, katero so okupirali. < i Na ahodu, ki ae je>inoči vršil v Slovenakem narodniem domu v Waukeganu, je iHcholaa Fon-tecchio, direktor dO, dejal, da je Adelman odpotoMal iz mesta članica SNPJ. — V Hartwicku ker mora opraviti neko posebno je zgorela farmska hiša Fr. Hre- j delo. Shoda se je udeležilo okrog na, nekoč last pok. Stenovca. 800 ljudi, ki slmpati^irajo s stav-Zgorel je tudi hlev ln z njim karjl. Fontecchio je v tvojem vred krave, telice in par konj. govoru naglašal, da bo Lewieov Domači so si k^maj rešili iivlje- odbor fte nadalje podpiral atav-n je. Vzrok ognja ni znan, dom ne- jf. Shod je billsaklju^an a va se pa, da ga je podtaknila zlob* sprejetjem resolucije, zahtevajo» na roka. Zavarovalnina ne krije ¿e preiskavo nearamnega obna-škode. ftanja uradnikov, ki so z oborože- Minneaotftke venti no gij0 izgnali stavkarje iz to- Na Elyju je umrl John Majer-1 varne korporacije. Waahington, D. C. -p (FP) — Vsi so našli smrt pod razvallna-Jeklarske korporacije so osvo- ml. To mesto leži na južni strani jile taktiko delavskih unij, kate- Madrida, v bližini fronte, kjer re sovražijo in bi jih rade u ni- se ostri spopadi med uporniki in |n mariala Rudolfa Grazlanija, čile. Zaatavkale ao proti vladi in miličniki nadaljujejo. italijanskega podkralja v Abesi- nočejo dostaviti mornariškemu Druga eksplosija dinamita je nI ji, ja porasila domačinske če-departmentu materiala, ki ga porušila uporniške podzemske te v bitki v jezerski pokrajini potrebuje pri gradnji bojnih la- hodnike v bližini soboadravnlške južno od Addis Ababe, glavnega dij- klinike v vseučilišču! naselbini v mesta afriške države. Grasianl- Korporacije zahtevajo razve- severozapadnem delu Madrida.) jevi vojaki so ujeli rasa Deato javljanje Walah - Healeyjevega Eksplozija je uničila tudi veliko DemU, glavnega voditelja upor-sakona, ki govori, da mora vaa-1 število poslopij v tem sektorju, nih domačinov in največjčega ko podjetje, ki prejema vladna polkovnik Prada, poveljnik vlad- sovražnika italijanske okupacije naročila, plačevati unijske met- Lih čet na tej atranl Madrida, Je Abeainije, katerega so takoj u-de, odpraviti otroško delo ln dejal, da so fašisti gradili pot «trellli. Demtu je bil let bivše-akrajšati delovni teden na 40 pod »emljo, da bi na U način do- ga Seiassieja, ki Je po italijanski ur. Izjavile ao, da bodo sprejele Legli zobozdravnlško kliniko, okupaciji Abesinlje pobegnil v vladno naročilo, če bodo proti«! Rasstrelba dinamita jim Je za- Anglijo. rije tega zakona suspendirane. pru pot, ko so bili že blizu svo- Bplošna gonja proti upornl-Federalni delavski department jegm cilja. kom v Abeslnljl se je pričela po je to zahtevo odklonil. Drugače je položaj na madrid- atentatu na Grazlanija in druge Poleg odklonitve vladnih na- ki fp ntI neapremenjetC Bom- visoke Italijanske Gradniki, ko ročil so korporacije Ignorirale I bafdiranje ae nadaljuje, toda no-1 so ti proslavljali rojstvo sina tudi pisma mornariškega tajni- -tr|in M ne morf pon^tl i italijanskega prestolonaslednika ka C. A. Swanaena, v katerih je I uapehl. Vladne «ete držijo avoje Humberta. Proslave ao se' vršile zahteval pojaanllo, zakaj odkla-1 posletje In uporniške svoje. Bit- v Addi« Ababl, ko ao priletele njajo naročila. Namignile so le, ^ nB Uj fpont| trajajo le več ročne granate med grupo itall-da ae ne atrinjajo s provizijami | ^^ janskl uradnikov. Poleg podkra- Na aeverni fronti, ki se raste- »J* -o dobili težke poškodbe trije dvajaat milj no ozemlju od drugI Italijanski oblastniki. Walsh-Healeyjevega zakona. Lewisov odbor za industrijsko I organizacijo je UkoJ. Vco Je vladna ^t* zmagujejo.I Poročilo o eksekucljl Selassie inform ran o «tališču korporaclj,! ^¿¡^ ^ y§č dutrIktov v 0- jevega seU Je poslal v Rim Ora sa Poročilo o eksekucljl Selassie- viedu umlk. in prisilile upornike na zianl. Mussolini Je takoj odredil Casa de Americana, po-1 proslave ln pohoda, da ljudstvo le, star 54 let in rojen v Otovcu pri Crnomolju v Beli Krajini. V Nov komisar sovjetskih industrij Chicago, 27. febr. — Skupina 40 šerifsklh deputijev in polica- ■ad- Zagovornik ameriakih metod dobil pozicijo i/ Gladovna stavka na Ogrskem—fiaeko vt>ka. 27. febr.—Gla-< «a 400 rudarjev v tu-premogovniku se je i / a rad i — nesloge med •a nuni i. VYeraj je pri-stuvkarjev na po-i«>v> med njimi Jih je ' W.kih ran. Večina ni '•riti. nekateri so pa ''a Je bil zadnji četrtek ■ ešenega na drevesu v|c,j0 Putl>« «e bo branila na ">I raznem teritoriju 27 febr — Klement x "J"i komisar Sovjet-" >' ^»raj rekel: "Na-- »^n.Hda ima dobre oči in fcdaj bo Rusija na- njegovem teritoriju« dale enake pogoje glede dobav ( ljanja Jeklarakih produktov fe- tudi v dolini ob reki Jarami, na deralnl administraciji Javnih fronti Južnovzhodno od Madrida del. Justlčni tajnik Cummlngp|za posest hriba Plnzarrona, U je zapretil a podvzel ni nobene Ponudbe ao bile predložene Jeklarskim magnetom že v zadnjem decembru, a nihče se nI odzval. Mornariški department potrebuje 26,000,000 funtov Je zato je veselje v Rimu ssradi zmage, kateri Je sledila ekaeku-cija rasa, tako veliko. - - A IÄÄ*.....bra-Äsa nlke v Addis Ababi signal sploš- ne revolte proti Italijanski nadvladi v Abeslnljl. Poakus Je bil Ukoj zadušen z brutalno silo, Italijanski fašisti so polovlll ve-liko število domačinov ter odgnali na rob Addis Ababe, kjer Brookside parku. Bil je tri leta brez dela. Oče in sin umrla Lorain, O. — Dne 21. febr. je umrl 62-letni Peter Rahotina, drugi dan pa je umrl njegov 20-letni sin Pavel, ki Je bil bolan le teden dni na vnetju možganov. Oče in sin sta bila skupaj pokopana In sicer civilno. Ostala je žena oz. mati s tremi sinovi in štirimi hčerami. padena, ampak mi ne bomo čakali, da sovražnik prekorači naše meje. Naša naloga je. da* so-vražnika počakamo na meji, ga vržemo nazaj in ga potoičemo na delci ae krog In krog sedeli na njegovem teritoriju," Napöl javno obeêanje V državi Missouri ju Ste. Genevieve. Mo., 27. febr. — Cez 400 oseb Je včeraj gledalo obešanje 81-letnege Hurta Hardy ja. kl je ubil evojo 20-letno ljubico. Ekaekucija ae j« izvršila v stokadi na farmi In gle» Green odvzel carter uporni federaciji Columbus, O., 27. febr. — Civilna Vojne med Lrwiaovlm odborom in Ameriško delavsko fe-derecijo je dobila odmev v Um mestu, ko je William Green, pred. sednlk ADF, na priporočilo svojega reprezeataata F. J. !Mllo»ia odvzel čarter tukajšnji mestni delavaki federaciji. Ta akcija je bila pod vzeta po obtožbi, da je liayonne, Francija. 27. febr. — Fašistični uporniki v Oviedu v severni ftpanijl ao se zarili v podcestne odvodne kanale, kjer kla za nadaljevanje obrata v ls- ldMj Ubijajo naskoke lojallztov _____ djedelnlcl v PorUmouthu. N. H. |z Hll(4k<,. V teh kanalih, ki «>\l, J|h u-trif||lj N(|Ueil0 kiM]o Ca ga ne bo dobil, bo moral u- b||j Z|(rilj<,ni prf,d Več stoletji, so ^ , k| J|h ub,le ,u|l. staviti gradnjo dveh bajnih ls-1 upornlkl ^„rlkadlrall. Blu-k , nl int||0| kar dlj v tej ledjegradnlc . Jeklarske t|J|) j|m kot MVatJf bombj v|l|d(l rAtnl{iriri, korporacije so običajno v prvih m, |jt tritkM# kltere me^J« vlad- ltori*[\. m prihajajo iz Ad-vrstah kritikov, ki žigosajo vse, (l| jcUjc|( 0j,enem pa so tudi trd- .. ¡T. . ,{jm ki nasprotujejo oboroževanju,| njavl v ktnil|ih so ¡Mistavllif strojnice, ki slpajo krogle v vr-ste napadalcev. Druge čete ujsirnlkov so se| zatekle v stgro gotsko katedralo, v kalerl m grobnice Hpansklh| kraljev In knezov, ko so jih Ijud-ske Čete pregnale od kolodvora I ua severni strani mesta. V bitki, ki Je trajala 24 ur za |»oaes! ameriškega trga v Oviedu, so zmagale vladne čete, se glasi ^^ ^ fftbr, _ Krancoakl Wm dospelo poročilo. nadosallsU in ostali reakclonar- Vest iz Valenelje javlja |mi- lj m rii<|„jm ,iVa dni na|h>ll vse lju delavske stranke v angle-|r||y upornikov v bitki, ki se J«'Lfle, da jiorazljo fllumovo vlado škem parlamentu, v kat4*rem pra vr Vasl Tortr»se so pobegnili v hri- |»jtrrt Ktienne Flandln obtožil Attleja,- naj Jim priskoči na po- ^ |JO Cističnem na|»adu na to Hluma In njegovo levičar- moč v tej borbi. Hugh A. Ford, VJ|§ (l srAka i-etalci si» vrglikj^ ktm|ic|j0 ljudske fronte, da angleški generalni konzul v Ho- itevilo bomb na naselbino L, n frAneij0 v bankrot, Inflarl- sUmu, Je Izjavil, da tranaporU I Gisndia. ki leži 40 milj Južim» od ja in djk^iuro. Flandln j« vpil, clja solitra v ftpenijo je legalna Bomlie so uMla fiet dj| pranejj» izgubila vea fl- In da ne krši ne briUkega In H In ranile dvanajst drugih | n-riinj kmllt, »lato je pol>egnllo sedaj pa same bojkotirajo gradnjo bojnih ladij. , Angleški mornarji na tovorni ladji se uprli\ Boston, Mass., 27. febr. — Mo-1 štvo ns angleškem tovornem j»ar «liku ae je uprlo ln naznanilo, dal ne bo delalo na parnlku, na katerem je naložen tovor aoHtra, da ga odpelje v dpanljo, kjer divja civilna vojna. Naslovili ao protest Clementu Attleeju, vodite-1 Bitim odbil desničar ski oapad v zbornici Dve zaupnici pobili obtožbo bankrota amerišlNVS kona. I nevtralnostnega za- Sovjeti deportirajo 10 nemkhih špionovl federacija podpirala stavko avt- Poljškl Vojni invalidi Itltti?; ^ *laJoVni «aVhi\ Moskva, 27. febr. « Sovjet rHajr^^ »-/-ir». prot^. ker iJfe M ^hun,^ - n^ na tuj« in državne dolinice nimajo več kupca BI um J« izjavil na te očitke, da Je njegova vlada takoj pripravljena stopiti pred volllce, As zbornica misli, da Je Flandln v vzetju čarterje med drugim o- Wti dela. oklicalo gladovno etav 9 ' ko. Zaprli ao ae v neke« prh at proti tem Nemcem pomanjkljivi za proces, jih bodo poslal! na- blok ljudske - front* je solidno ti.1 MÄ~V r»AÍh »r-rlhl^.v.l « vUA. ,„ Blum >. pH- nimi grupami. bo viada preskrbela laeltfika. 1 kratkem pred sodišče. pftofl y«t* PE08VETA THI ENLIGHTENMENT » »d tau. HM m ta« tata» ta čtata« rM m mu ** M T» m 9* tatat m mtk mt trn ta UWtal smmMm* O* ¡Tm mi I Itattt» v 4 tapai«, M PTim* (Jan. »f. U ■ IM 4 neu. ** m MMS a» S,"," amz a N «M Itat M m* ta*t , mesto revcžev! Chicago je mesto reveiev. Federalni biro za delavsko statistiko pri administraciji za javna dela je dognal, da je v letu 1936 triinšestdeset odstotkov čikaških dru-lln prejelo manj ko $2000 letnih dohodkov. Triinšestdeset odstotkov! — Triindvajaet odstotkov vseh druiin v Chica-gu Je imelo v omenjenem letu do $600 letnih dohodkov. Te druiine stanujejo v takozvanih "siumskih" predelih, kjer Je stanarina najcenejša, kljub temu so te druiine potrošile 72 odstotkov vseh svojih dohodkov sa stanarino. To pomeni, da so te druiine delale brez malega le za stanarino, dasi je njihova stanarina najnižja v mestu, ampak boljših stanovanj ne zmorejo in kakšnega komforta sploh ne poznajo. Grupe druiin, ki prejema $7»0 do $1000 letnih dohodkov, troši 31 odstotkov teh dohodkov ga stanarino. Te druiine ne bivajo v "slumlh", imajo malo boljša stanovanja in plačujejo več stanarine, vzllc temu ne porabijo niti polovice svojih dohodkov za stanarino. Vaaka grupa druiin z višjimi dohodki potroši manj za stanarino, dasi si lahko privošči boljša stanovanja; na primer grupa najvišjih dohodkov od $10,000 naprej, katera je najmanjša, potroši komaj 11% svojih dohodkov sa stanarino. Razume ae, da ta skupina člka-ških druiin v ogromni večini poseduje lastne hiše. Število čikaških hišnih posestnikov je zelo padlo med depresijo in velika večina druiin danes stanuje v najetih stanovanjih. Nastala je stanovanjska kriza v Chicagu. Sest let te niso zidali stanovanjskih hiš, niti kaj prida drugih poslopij, zato je nastalo pomanjkanje stanovanj. Letos bo nekoliko oiivela gradnja hiš, ampak zidali bodo v glavnem velike stanovanjske hiše s dragimi stanovanji. Ali se vrača gra-ditvena špekulacija? Toda npve stanovanjske hiše ne bodo nič pomagale 63 odstotkom čikaških revnih druiin, ki imajo manj ko $2000 letnih dohodkov. Edina pomoč more priti od federalne vlade, ki lahko zgradi cele predele modernih stanovanjskih hiš z nizko stanarino, ftpekulantje pa tega ne bodo dovolili \ — "Civiliziranje" Abetincev V A besi nI j i, ki je še lani prišla pod območje rimske civilizacije, nI še danes krščanskega miru in reda. Kimsk« civilizacija še ni omehčala in poilahtnila etiopskih barbarov. Zadnje dni je prišla vest iz Addie Ababe, da so Abesinci izvršili napad na Mussolinijevega governerja Rodolfa Grazianija. Hll je lahko ranjen, nekaj drugih oseb, med njimi tudi nc^i domačinski škof, je |>a bilo telko ranjenih. Ko je MuHHolini to slišal, ga je naravno pograbila sveta krščanska jeza in odredil je drastično "civilizatorično" akcijo. Več tisoč Abe-sincev je biki prijetih v Addis A babi in na atolu»«» u*ir«4j«iiuh. To lio seveda pomagalo. Bar-tiarski F. t i opcl bodo zdaj rimsko civilizirani 1 Najbolj bi pomagala. Če MussAlinl tikate pobiti vse prebivake — od prvega do zadnjega — v AbeNinlji, ako bi bilo to m«*oče. Tedaj bi pač prišel idealen mir v Abesiniji in Mussoli-nijevi "civilizatorji" bi lahko |x>četi, kar bi hoteli, to m? pravi, da bi ne imeli kaj početi, ker oni so te "civilizirani**. . . Zdi se, da ne pojde tako gladko v barbarski Abesiniji, kakor si je zasanjal papa Musaollni, in rimsko "civiliziranje** bo trajalo še dolgo, dolgo Saj še na Primorskem ne gre vae glad go, dasi so naši Primorci manj barbarski in bolj prilagodljivi rimski "civilizaciji'*. 'Čiščenja'' v lasutnjeni Abesiniji bodo še večkrat potrebna in marsikateri Mueeotinijev hlapec. Italijan, ho še trpel |»osledic« abealnske "civilizacije", katera bistveno ni prav nič slabša od rimske. Razlika I» menda le v tem. da barbarski Alieainci etreljajo v prša, har-baraki muaaollnijtvci pa v hrbet . . . Največje razočaranje j* pride, ko bodo v Rimu primerjali izdatke roparske vojne, okupacije in "civillzlranja" z dohodki, ki so si Jih obetali od AheeinlJe. Kajti ekonomeki proble-mi so vedno prvi In MuaaoliniJI Je atavll o-gromno ceno sa afriško kolonijo zato, da se bo cena dobro obrestovala. Razočaranje bo silno, lui v Rimu spoznajo, da so plačali dva funt« me-aa za funt mršavlh kosti . . . Glasovi iz naselbin Naše aktivnosti in naša SNPJ Brldgeport. O. — Prireditev društva 333 SNPJ na Blainu 13. feb. je dobro uspela. Kakor so nasn povedali, niso pričakovali tako velike udeležbe. Peter Kokotovich Je dobro obrazložil cilja, katere zastopa SNPJ. Priporočal je navzočim, naj Sita Jo Pro-sveto in Proletaita, Seveda je ebrailožil tudi druga naloge, katere mora delavska masa Izvršiti, da pride do svojih pravic. Ako bi ne bilo predaleč in prepozno, bi Petra peljali tudi na prireditev društva SNPJ na WIndeor Heights, W. Va, ki ae je vršila isti dan. Poleg Jega je tudi de-ševalo. Na 21. feb. je imel Kokotovich govoriti po seji kluba št. ti JSZ v tukajšnji I>ruštveni dvorani, toda on ima tako delo, da nikdar ne ve, kdaj ga pokličejo na delo Tako se Je zgodilo tudi v nedeljo. Že prejšnji večer nam je prišel ves razočaran povedat, da ga je gl. urad družbe, pri kateri je u poslen, pozval, naj bo v nedeljo v tovarni, pa naj bo kar hoče. Takim ukazom se mora pokoriti. ako hoče delo obdržati. Včasi pa pravijo, da po dežju rado sonce sije, kgr se je zgodilo i v tem slučaju. S Petrom dela Božo Sto-janovich, in tako sva pregovorila Stojanovicha, da je prišel naslednji dan govorit na naš shod. Bil sem malo v skrbeh, kajti prej še nisem slilal njega na shodih. Ampak Božo je napravil tak govor v srbskem jeziku, da nismo že dolgo slišsli takega govora. Govoril je v lepem temi, da so lahko razumeli vsi. Omenil je dobo od našega prihoda v to deželo in aadanje razmere in po> hvalil vzgoje vslno.delo naše SNPJ. Govoril je 46 minut in govoril tako prepričevalno, da bi ga poslušal ves dan. Za svoja dobra izvajanja je žel splošno odobravanje. Udeležba ni bila posebno velika, ampak vsi navzoči so se strinjali z govorom, tako da moramo eedaj sklicati še en shod, na katerem bo nastopil Peter Kokotovich. To^e bo aranžiralo kakor hitre megoče, to je, pred no nae zapustita omenjena aodruga. Ako bi imeli več Ukih sestankov in govornikov, se bi naše gibanje bolj požlvelo in razmahnilo. Če bo le mogoče, bomo datum Kokotovichevega shoda naznanili v Prosveti in Proletarcu, ako pa ne bo, bomo rojake po možnosti pismeno obvestili, tako tudi uatmeno, da bodo pravočasno vedeli o shodu val somišljeniki, kakor smo storili za pretekli shod. Zelja vseh na zadnjem shodu je bila, da govornik govori v srbskem Jeziku. Tudi Kokotovich bo govoril v svojem lepem jeziku in vaakdo ga bo zlahka razumel. Jamčimo, da vam ne bo žal, ako pridete poslušat tega govornika. Val, ki eo bili navzoči na Stojanovichevem shodu, eo rekli, da pridejo tudi na Kokotovichevega. - • Na seji tukajšnje zadruge U. feb. je bil izvoljen sledeči odbor za našo postojanko: Jos. Snoy, pred s., Frank Ledvinka, podpredsednik, Frank Martell, taj* nik-blagajnik. Direktorji ao: Frank Vovk. Frank MasOk in Joe Vavrok. Na seji sta bili sprejeti dve resoluciji, tina se tiče reforme vrhovnega zveznega sodišča. druga pa sahteva 30-urni | delovni tednik z minimalno mezdo in jamčenjem šivljenskeg« standarda. Resoluciji sta bili poslani ohijskima aenatorjema in kongreenikom. Obenem smo jih dali natisniti tar jih oddali okoliškim društvom SNPJ in drugim organizacijam, z namenom, da jih pošljejo na pristojna mesta. Poslane ao bile tudi za federacijo društev SNPJ in smo že prejeli odgovore, da bodo senatorji In kongrešniki delovali v prid naših priporočil. Seveda je vprašanje, če bodo r^s. Ampak negtede na to, naša zadruga ae briga aa vee dobre in Viapred-ne ter delavstvo koristne zadeve. V bodoči in do preklica ae bodo obdržavale seje naše zadruge vsak tretji petfek v mesecu zvečer v Češki dvorani, Stop lt. Sklenjeno je bilo, da na prihodnjo sejo, ki se bo obdrftavala 10. marca, vsak član pripelje a seboj dva prijatelja. Seje bodo pod-učnega značaja, in ker je mnogo naših rojakov pri zadrugi, naj blagovolijo to obvestilo upoštevati fn naj pripeljejo čtei več svojih prijateljev. Kajti do 19. marca bo morda spet potreba, da ae epnejmejo kake resolucije ali kaj podobnega. Frank Led-vlnka je rekel, da mdramo biti pripravljeni na nepričakovane dogodke, ki ae lahko čez nSč pojavijo v aedanjjh časih. Stavke so namreč na dnevnem redu, glavne pa šele pridejo. Zato vsi na omenjeno sejo 19. marca! Na seji kluba št. 11 JSZ v nedeljo smo razpravljati o časopisju. Razprava se je aukala okrog tega, kako reakcionarno časopisje napada SNPJ, Proeveto in Proletarca. Ponoi ano je bilo, kako se v nazadnjaškem časopisju agitira zahrbtno in drugače o prihodnji konvenciji SNPJ. Članstvo SNPJ namreč pozivajo, naj izvoli delegate njihovega kalibra, In ker smo vsi Člani kluba tudi člani rasnih društev SNPJ, ae je članstvo našega kluba zavzelo, da bomo delovali kolikor nam bo največ mogoče na društvenih aejah, v Prosveti in kjer-ko 11 bo prilika, da SNPJ o|tane na principih, katere so ji aačr* tali in postavili naši pionfrji-u-stanovitelji. Dalje, da mora Pro-sveta za vsako ceno ostati kar je bila in je še danea, to je, da piše v aoc. duhu in izobražuje delavsko maso. Članstvo se je zavezalo, da se bo borilo do zadnje točke, in ako popade, ne bo naša krivda, kajti mi smo in še bomo storili našo dolžnost do organizacije SNPJ in njenega lista Pro-avete. " "j A Upajmo, da ne bo prišlo da tega, tudi če bi bila delegacija o-mahljiva, kajti končno ima vendarle članstvo odločilno beecdo in ne bi kaj takega pod nobenim pogojem dopustilo. Pa bo morda kdo rekel, češ, kaj to briga članstvo kluba kaj dok SNPJ! Mi pa odgovarjamo s čisto vestjo na taka vprašanja: SNPJ eo ustanovili naši somišljeniki in je edina organizacija našega naroda v tej deieli, ki Ima delaveke principe. Zato smo se ji tudi mi pridrtiiili, ne samo radi ]>odpore in smrtni-ne, zato smo tudi njeni člani. Vsled tega ai tudi štejemo v dolžnost, da te principe čuvamo in branimo povsod, kjer in kadar vidimo, da so V nevarnosti. Nimajo pa pravice, da ae bi vtikali v SNPJ in ščuvali njeno članatvo nečlani, uredniki A. S. in A. D. ter drugi. Mi ne diktiramo, kaj naj njihovo članstvo ali njihove konvencije sprejemajo in kaj naj njihovi liati pišejo. Dobro pa se zavedamo, da ne pišejo v korist delavske mase. Oni hočejo, da vlada tema med njihovim pondeubk, l. Pasja logika P* pol* VMfai Nova ameriška bojna ladja Henley, ki je bila nedavno spuščena v morje v Ban Franciscu, Cal. Članetvom in čltatelji. Pasja logi- vi duh delavske zavesti med ka v Prosveti in komentarji v Proletarcu nam pričajo, de se sovražniki zaletavajo v nas in da jim je treba odgovarjati. In lista kot eta Prosveta in Proleta-rec sta vredna, da jih na vse mogoče načine podpiramo ter gledamo, da še naprej odpirata vrata znanja m spoznavanja delavskim masam. Delegacija SNPJ na konvenciji v Cleveland u mora imeti vse to pred očmi ter delati v tej smeri. Drugače se zna primeriti, da se vrine v organizacijo kaj takega, česar večina naprednega članstva SNPJ ne bo odobravala. S tem bi prišel v organizacijo nepokoj. Zato pa naprej za Pro-sveto, da ostane kot dosedaj! Naprej za SNPJ, da ostane kot je sedaj — največja slovenska napredna delavska podporna organizacija med nami! srednji šoli v Wheelingu govorila Tony Senders, bivša poslanca v nemškem rajhstagu (parlamentu), ki je bil zadavljen, ko je prišel na krmilo Hitler. Sen-deraova je izredno dobra govornica, da take še nisem slišal Navzoče je bik> mnogo mladine, več učiteljev in profesorjev ter drugih odličnih oseb. Govorila je o predmetu: fašizem in njegova svetovna nevarnost. V torek 9. marca bo pa v isti dvorani govoril Norman Thomas. Rojaki, ki ga še niete slišali, imate aedaj lepo priliko, kajti takih govornikov se ne sliii vsak dan. Oba omenjena shoda in drugi se vvSljo pod avspicijo kluba Wheeling Forum. Klub št. 11 JSZ se pripravlja za praznovanje Prvega maja, mednarodnega delavskega praznika, z deklamacijami, igro in god be ni mi točkami. Na sugestijo Franka Matkota bomo dobili Iz Cleveland« Simčičev orkester. On je prej imel «11 vodil orkester Strugglerjev SNPJ. Z M at kotom sta dom« is enega kraja in oba muzikant«. Pravijo, da je Simčičev orkester prvovrsten in da Zato vabim in pozivam vae naše občinstvo iz naše okolice, da pride aa našo prireditev, da skupno praznujemo delavski praznik v soboto 1. maja. Pokaiimo, da ii- članetvom SNPJ v vzhodnem Ohiu in bližnji W. Va.! r Joseph Snoy, 13. P. S.: — Shoda, na katerem bi imel govoriti Peter Kokotovich, ne bo, ker on v kratkem odpotuje v Camden, N. J.. BeHetov-pevaki koncert Cleveland, Ohio. — Tri četrtine pevskih in dramskih prireditev v slovenski metropoli Cleve-landu je v tej sezoni že minilo.. Na programu imamo le še par' iger in pomladne koncerte pevskih zborov. Veliko zanimanje pa vlada med občinstvom sa napovedani pevski koncert 7. marca, ki ga nam po več letih prè-sledka obljublja podati naš priljubljeni domači umetnik-pevec tenorist Louia Belle. V Clevelandu povsod, pa tudi ... .UP daleč naokrog je poznan naš pe-VeČ^. 2?: feb- j€ V v<* Sa/ je pel vedno glavne vloge v vseh operah, ki jih je podala samostojna "Zarja". Pred leti je tudi pel za gramofoneke plošče pri Columbia Graphopho-ne Co. v New Yorku, in marsikje imajo te plošče še sedaj v rabi. Njegov čist, bogat tenor je vedno povsod ugajal občinstvu. Nastopal je na številnih prireditvah slovenskih društev in Domov, vedno z veseljem in brezplačno. Vsled tega smatram, da je naša dolžnost, da se mu po možnosti oddolžimo ob tej priliki, ko prireja ovoj drugi koncert, s tem, da se udeležimo in napolnimo dvorano do zadnjega kotička. Podal bo amostojni pevski koncert s skrbno izbranim, bogatim programom v nedeljo 7. marca ob 8. zvečer v avditoriju SND na 6417 St. Clair Ave. Vstopnice za koncert so že v predprodaji in se jih dobi pri pevcih samostojne "Zarje", v slaščičarni pri mrs. Makovec v SND in pri številnih drugih prijateljih pevca. Priporočam vam, da posetite njegov drugi pevski koncert in s svojo prisotnostjo pokaiete, da cenite njegovo prizadevanje v, njegovo požrtvovalnost in trud za slovensko pevsko u-metnoet ter njegove poeluge pri programih naših slovenskih domov in društev ! Na svidenje na koncertu! Krazem (nirshe. Kako je in kako ni m kaj je, kar ni m^H Stric J ur: Velika krivica se mi i0di J kdo pravi, da aen fašist. ' Vaiki tepec: Dobro. Poglejmo to reč k* aa ee lahko popravi. V kakšni zvezi vam tn vijo? 10 Stric Jur: Ne vem, menda v zvezi jem v Španiji. Vaiki tepec: Vi se jako zanimati za stvgr. ™ Strifjiur: Saj se tudi ti, tepec! Kdo», i zanima? « Vatiti tepec: Dobro. Kaj pa je pri vaaeb no na Španskem? sw Stric Jur: Pri meni je glavno to, da je ¿on ska vlada v Valenciji privesek Moskve vil nI j i gre aa boljševizem ... ^ Vaški tepec: Kaj pa fašizem? Za fato, ne gre? Ali ne vidfoe, da je Franco MusZ jev in Hitlerjev privesek? Stric Jur: Španski fašizem zame ni Za Mussollnjja in Hitlerja ne gre. Vaški tepec: Toda Franco je sam izjavil,i Španija pod njegovo diktaturo bo druga Iti Ja. Torej le gre za Mussolinija! In Hiti» k tudi hotel delež kontrole. 4 Stric Jur: To zame ni važno. Ni važno, j Španijo kontrolira Italija ali Nemčija ali o| skupaj. Zame je važno samo to, da Rusi«, bo kontrolirala Španije! Vaiki tepec: - Kako more Rusija kontn ti Španijo? Kako more peščica španskih k nistov — ki so sami med seboj razdeljeni dve frakciji — kontrolirati Španijo? Ali ni vaša pretveza, pod katero hočete, da špai demokratične stranke in razne delavske i kmetske skupine ne smejo vladati v Španiji? Stric Jur: To je tvoja pretveza, tepec! pretvezo demokracije je boljševizem . . .H Vaški tepec r Kaj pa je pri vas demokraciji Mar to, kar je danes v Jugoslaviji, Avatrifl Italiji? J Stric Jur: Demokracija je tam, kjer ij sveta cerkev svobodno besedo in svobodne rod Vaiki tepec: To je v Italiji in Avstriji! Pri vas s ta torej Musaolini in Herr Schuschniw M mokra ta! Ali je tudi Herr Hitler tak dem! krat?--O, zdaj šele razumem, zakaj no* te biti fašisti Vi. striče, zamenjavate pojmi Pri vas je fašist demokrat in fašizem demok» cija! Ali ni tako? Zato pa pri vas ni važno,* fašizem zavlada v Španiji — saj bo sveta c* kem imela svobodne roke . .. Glavno je, da isi cerkev, katera blagoslavlja Muasolinijev f* zem — proste roke povsod! Stric Jur: Er, ti si tepec in ostane* tepec taco,!- ___ _ , -J Fantastične laži t'*JttM»e*et new vorške podceetne tentalee voli je aveje representante sa kolektivna Amendment za otroke ratificiran v Kaneaeu Topeka. Kana., 27. febr. — Kanaaška zbornica je odobrila amendment za odpravo otroškega mezdnega dela a $4 proti 6$ glasovom. Kanaaa je torej 28. država, ki je ratificiiala U amendment. Treba je *e driav. Terorietiim policaji svobodni t Ameriške pravljice in podobno blago je é ležno svetovne slave. Vse, kar so imeli tam i» slej ns razpolago, pa je zasenčil "Klub lažni« cev" v Burlingtonu. To častivredno društvi ji priredilo tekmo za najbolj fantastične laži. Hi stopilo je več tisoč lažnivcev, tako da je imdi žirija v resnici zelo naporno delo. Končno« priznali palmo zmage, oziroma "z diamant posuto kolajno" farmarjev! ženi Gale Ban housovi iz Fowltryvillea. Zmagovalka, ki ji morala opraviti 20 km peš, da se je lahko ud» ležila tekme, je pripovedovala naslednjo zgoi bo: "V našem mestu je živel ogromen mo*kit,N je tako prospeval, da ga je bilo na zadnje m goče hraniti samo z živino. Sprva se je zade voljeval z malimi živalmi, pozneje pa je M govedo in je pospravil po dve kravi ns dss Končno pa ga je doletela emrt. Ko je hoM namreč požreti staro, žilavo mulo po im« Maud, mu je ta priaolila takšno brco, da ae jI komaj prekucnil in ai zlomil tilnik. Mula I tako rešila vse mesto." J Roman Links iz San Francisca si je pridoši drugo nagrado z naslednjo lažjo: "Pred k rti kim je bila v mojem rojstnem mestu tako toé megla, da bi je ne bilo mogoče rezati niti i v žem. Tedaj sem dobil sijajno idejo: polil * meglo s črnim tušem, izeekal pobarvane ko« megle s sekiro in jih prodajal kot premog" Tretjo nagrado si je pridobile spet žends ga. Formanova iz Attalev Ta je pripoved«*» la: "Tornado je odneael nekemu možakarju I našega mesta vozel iz ovratnice. Vozel je M daleč proč. Po poti je vihar s tem vozloes » vezal razglednico s pozdravom in jo pristf nekemu možakarjevemu prijatelju v sosedi* meetu." Pred dvajsetimi leti I Houston. Tex. — Sedem policajev. ki eo aa najbolj poeta v ib V neke« teroristično«« navalu, v katere« je bilo ranjenih nad 160 stavkarjev v aadnji momaraki starki, eo bili po velepoaoti «prasni. S te« je vea peticij« dobila namig, naj po atavlnrjih I svobodno udriha. (is Prosvete z dne I. marce 1917.) Domače voatL V Norrtsu, JU, je bil Frankovskl, član SNPJ, hudo pobit pri dehi' premogovniku. V Thomasu. W. Va., se j«** no ponesrečil v premogovniku John ' « član SNPJ. Kompanijski deputi David M» ki je v Smlthownu. Pa., v prejšnjem na*m bru ustrelil rojaka Tr. Bučarja, člana dn*« «4 SNPJ. je bil pred sodiščem opro* ' ^ U ga je oprostila, češ. da je p bi I le "(ortig* ja**... ' : Svetovna vojna. Deset Američanov jt m bilo življenje na potopljenem angieékrai ^ lr.. I _1____: L ! t. -----1---»_;> tViLnn Mili » " ku UkoniJi in pradeednik Wilson vidi v« "sovražno dejanje" a strani Nemčije čete ao porazile Turke v Mali Asájí i« Kut-el-Amaro. kjer je bilo ČM 6*00 Tu»** jetih. Vesti $ Primorskega PONDE! J. MARCA PRCSVETA » ni l-STSPEH ITALIJANSKE SO- \eeTn fašistične vzgo* jg mkd NASO mladino Zanimivo poročilo l« goriške okolice Gorica, januarja 1937.--Mar- ¡koga zanima kako je a in oUko vzgojo v nahh krajih, ežko je seveda podati o tem plodno in izčrpno sliko, ker si r,ji med seboj niso popolnoma enakim položaju. Vendar pa mislim, da bo dovolj, če ae orne-imo na posamezne predele, ker i tudi tako lahko ustvarimo ribližno sliko v splošnem, prepotoval sem kraje v gori; ki okolici in pri tem videl telo animive slučaje. Zanimal sem zlasti za šolske razmere in vi-¡1, da pravzaprav šola sama v eh krajih nima ravno tistega speha kot mogoče kaj drugega Nered, ki vlada v šolah je narav-5 os t klasičen. Otroci prihajajo šolo z velikimi zamudami in Brez vsakega strahu tudi isosta-jgjo iz šole. Učiteljice nimajo ni-takega vpliva in ne morejo dr-|ti nobene discipline. Učiteljev je zelo malo. Ves ta nered je se-eda povečan s tem, kar otroci asti v nižjih razredih ne ra-umejo jezika svojih vzgojite-jev in na ta račun si lahko mat" kaj privoščijo. Vprašal sem šo-artka iz drugega razreda, ki je «1 s celo uro zamude v šolo, od-aljeno par 100 metrov, če se ne boji, ker je tako pozen: •Saj to ni taka reč. Učiteljica se malo repenčila in skakala, »e pa pod klopjo sme jemo, iaj je ne razumemo." Gledal sem tudi, kako otroci iAejo naloge »¿e. Videl sem, da šolarček iz tre-ega razreda ne zna čitati, kar e napisal. Sicer res ni nič čud-ega, ker tudi sam nisem mogel azbratf njegove pisarije. Sicer |jasno, da ta način šolanja zgaja samo popolnoma zaostale judi, kar ima lahko katastro-alne posledice. Vendar pa je to, akor zgleda, popolnoma v du-u fašizma, ker jih potem lažje asenčuje in nadomešča to> s vojimi paradami in sličnimi ©e-emonijami. Vsaj tako izgleda, |je tudi fašističen šolski sitem, ker se zelo malo trudijo, da bi šolstvo dvignili na boljše. Vidi se to še iz tega, ker je fa-izem organiziral vse polno organizacij in tečajev, ki se vrše iiven šole in kjer ljudem vliva v glavo svojo ideologijo. Ce pa hoče imeti v tem uspeh, mu ni treba imeti prepametnih ljudi pred seboj. Drugo glavno polje vzgoje o-trok so parade. Človek bi si mislil, da imajo vsaj tu večji u-«I*h kakor v šoli. Toda na last-pe oči sem se prepričal, da ni tako. Videl sem otrole, oblečene v razne uniforme z zastavicami in VBem mogočim, v povorki. Najmanjši so vse to gledali nfekako preplašeno, večjim pa se je zdelo to že neumno. Mogoče to iz tejra, ker je preveč takih komedij in so se otroci že naveličali, &prav je znano da imajo ravno otroci radi uniforme, parade in Hicno, na kar je fašizem zlasti računal. Toda vsaka stvar ima «*>je meje. Tako ao pri eni ta-klh parad, ki sem jih doživel v h štiri otroci, ki bi mo-Ni kričati: "I>uce", eni fplli ■kdurče", "kdliče", "due" in ¡J^" Starejši ljudje so se mu-■m |K>tiho smejali. |Take m slične slike, ki jih člo-v*k "»*zi, vržejo čudno luč na |itanjarinko šolo, ki je v rokah fa- Gorica, januarja 1937. — Poročajo nam iz Sentiviške gore, da je propadla znana Kmečka posojilnica, ki je obstojala in redno poslovala v korist našim kmetovalcem dolgo let. s tem niso prizadeti samo oni, ki so ime-in kako se sploh}li v njejTcoličkaj denarja, ker so ga s tem izgubili, ampak vsi člani, katerih je okoli 40, morajo plačati še po 1200 lir, kar znese 16.800 lir, ki so sedaj popolnoma vržene vstran, a marsikdo bo moral radi tega prodati vse kar ima, nekaterim pa bo tudi pognano premoženje na boben. Tako se izvaja sanacija našega zadružništva. zali Živinoreja v julijski KRAJINI Jr «Ule* Pod državno noetjo povpreč ^Ljubljana, februarja 1937. — «^••mberska številka italijan-"¡¡¡* « tat ¡«Učnega veatnlka «"'"•tmo menaile di ntatiatica" ! .J1™ »-azvidnico živinoreje, ro Uh podatkih je bilo v Jullj-*J Krajmi in Zadru dne I», ¡¡¿ji 1«I0 9 420 konj, ÜLI 720 mezgov, r»L 16.670 m., — "w^vt, vkupno S^kopiurjev. 122440 goved. lijo, pridemo do žalostnega zaključka, da je Julijska Krajina glede živinoreje, in sicer glede vseh njenih vrst daleč pod državno povprečnostjo. Račun nam namreč odkriva, da je v Julijski Krajini in Zadru po en konj prišel na 104 prebivalce ali na površino 92 ha, do-čim je v celotni Italiji prišel že na vsakih 60 prebivalcev in na 88 ha. V Julijski Krajini in Zadru je, prišel povprečno po en osel na vsake 63 prebivalce in na 56 ha, v celotni drtavi na 52 prebivalcev in na po en mezeg v Julijski Krajini in Zadru na 570 prebivalcev in na 500 ha, v vsej državi pa na 100 prebivalcev in na 74 ha, po eno govedo v Julijski Krajini in Zadru na 8 prebivalcev ali na 7 ha, v celotni državi pa na manj kakor 6 oseb in na manj kakor 4 ha, po en prašič v Julijski Krajini in Zadru na vsakih 15 prebivalcev ali na 21 ha, v celotni državi na 13 prebivalcev in na manj kakor ena Itoza v Julijski dru povprečno na bivalcev ali na 49 ha, v celotni Italiji pa že na 24 prebivalcev in na 17 ha. KMEČKA POSOJILNICA V ŠENTI VIŠKI GORI PROPADLA , . Strahovit udarec za nafte ljudi vse države. Število postopanj je dokaj sorazmerno, namreč 0.67 pere., ne pa število obsojencev, ki znaš* kar 0.89'*. Delikti in prestopki, glede katerih izkazuje reško j^odročje število močno nad 1 letom 10 oseb. Toliko visoko štev ilo deliktov in prestopkov, radi katerih so bile izrečene obsodbe, so značilne za razmere v Julijski Krajini in Zadru. Velik «darec za naše kmete v o- U kolki Cerknega Sv. Lucija, jan. 1937. — Kaši kmetje preživljajo težke čase. v tej splošni krizi si pomagajo kakor vejo in znajo, da preživljajo sebe in svoje družine. Domača zemlja jim ne da toliko, da bi se prihranili, četudi delajo trdo in obdelujejo vsak rodoviten košček zemlje. Veliki davki in druge dajatve jih tako obremenjujejo, da jih silijo za zaslužkom. Zaslužek je dan** sanje zelo redek in če je, je msjhen, zato se bavijo s tihotapstvom is Jugoslsvije. Na drugi strani pa jih draginja šivil in vsakdanjih potrebščin sili v to, da si jih nabavljajo na jugoslovanski strani. Obenem tudi ti-živili, kar je sicer zve-ikim rizikom, mnogo-tudi življenje tihotapca postavljeno na kocko. Letošnjo jesen so nabavljali v Jugoslaviji, del (ima z vednostjo obmejnih stražnikov, deloma za hrbtom teh, suhe slive, jih prodajali ali pa hranili (Joma in počasi pošiljali naprej v notranjost. Tihotapstvo s slivami je zavzelo baje 'zelo velig obseg. Nekega dne so po nalogu oblasti ustavili in pregledali vse tovorne vozove na cesti iz Cerknega proti Sv. Luciji. Zaplenili so ogromne nfnožine suhih sliv, ki so bile ali pretihotapljene čez mejo, ali nabavljene predpisnim potom, ter jih odvzeli lastnikom. V«a posredovala, prošnje In dokazovanja so bila zaman. Zdi se, da je bil ta ukrep izdan- na neko ovadbo. — Naši kmetje so pri tem utrpeli veliko škodo, zlasti nekateri, ki so vložili v blago ves svoj težko prislu-žen in prihranjen denar. SODBE IN OBSODBE PRED OKRAJNIMI SODfSCl V JULIJSKI KRAJINI V LETU 1935 rJ^' 141.390 ovac 1 ' W km. in primerjamo podatke sa *'» Krajino in Zadar i po-*a « »• lot no kraljevino I ta- reško Ljubljana, 2. februarja 1937. Pred časom smo na tem mestu obširneje poročali o ragsodbah kazenskih sodišč (tribunalov) v Julijski Krajini in pri tem poudarjali izredno težke razmere, ki jih je ustvarila nenaravna in krivična državna meja, posebno pa še v tako zvani prosti coni na Reki in v Zadru. Danes hočemo predočiti čitateljem podatke o razsodbah okrajnih sodišč (pre-tur). V Julijski Krajini in Zadru posluje danes osemnajst pretur. Tribunah» v Trstu so podrejene prftturt v Postojni, Senožečah, Sežani, Trstu in Tržiču, tribuna-lu na Reki preture v Ilirski Bistrici? na Reki in v Volovskem— Opatiji, tribunalu v Pulju preture C res, Labin, Pazin, Poreč, Pulj, Rovlnj, Veli Lošinj in Vod-njan ter tribunalu v Zadru preture v Lastovem in Zadru. Preture tržaškega tribunala spadajo skupno s preturami videmske-ga tribunala v območje tržaškega prizivnega dvora. Reški, puljeki in zadrski tribunah pa so podre jeni sekciji tržaškegs prizivne-ga dvora na Reki. Radi te sodne razdelitve je, kakor smo že v prejšnjem članku o tribunalih omenili, mogoče kritično presojati samo podatke ns področju reške sekcije prizivnega dvora. V leto 1935 so se vršile pred okrajnimi sodišči, ki so podrejena sekciji prizivnega dvora na Reki, 2062 postopanj obsojenih je bilo 1564 oseb, od 3 do 6 mesecev 320 oseb, od 6—12 mesecev 80 oseb In z ječo nad 1 letom 10 oseb ; z zaporom do 1 meseca 296 osel), od 1 do 6 mesecev 320 oseb, od 6 do 12 mesecev It osel» in z zaporom nad 1 leto 4 osebe. Z denarno kaznijo do 100 lir je bilo kaznovanih 169 oseb, od 100 do 1000 256 oseb In z večjimi denarnimi kaznimi ali globami 33 oseb. V področju reške sekcije prizivnega dvora je bila povpreč-no vaaka 115 oseba kaznovana od okrajnega sodnika, v vsej Italiji pa povprečno le vseka 232 Po številu prebivalcev je področje okroglo 0.71% Številne relifne stavke v N. Yorku Relifna kriza v Ohiu in drugod New York. — (FP) — Sedeče stavke, okupacijeke stavke, "od-morne" stavke in podobno postajajo bolj in bolj nekaj vsakdanjega pri relifnih delih v ameriški multimilijonarski prestoli-ci. Ves relifni aparat v tem mestu je prepojen z re vol tam i re-lifnih delavcev. <*lavni vzrok temu je "reklasifikacija" aH reduciran je kvalificiranih delavcev v kategorijo navadnih težakov v svrho redukcije plač. Drugi vzrok je tudi trebljenje relifne liste. Pred nekaj dnevi je policija nasilno izgnala sedeče relifne stavkarje, ki so imeli v svoji posesti neko mestno garažo. Vzrok stavki je bila degradacija mehanikov v težaško kategorijo. Potem je prišlo do slične demonstracije v uradu WPA sa delavske odnošaje, kjer je tudi nastopila policija in revoltarje izgnala iz uradi: V več drugih krajih je prišlo zopet do 'okupacijake" stavke vsled zaostalih ali izosta-lih relifnih izplačil. Drugi, ki so na direktnem relifu, se zopet pritožujejo, da ne dobe podpore, čemur je virok reduciranje nadzornega štaba ali nitjih relifnih u-radnikov. Ker na eni strani odslavljajo relifne delavce, na drugi pa uvajajo priganjaštvo, se je zveza brezposelnih odloČila za "neaktivne" ali "odmorne" stavke, ki pomenijo sporadlčno prenehanje z delom za nekaj časa. To taktiko bo akušgla izvajati istočasno pfl vseh prijektih po vsem mestu. —naUr*Ud PtotaMfc Glen McCabe, predsednik Zveze Nteklarskih delavcev. Iz nekaterih mest države Ohio pa prihajajo poročila o resnih relifnih krizah. V Toledu je nastala resna situacija, ko so trgovci naznanili, da ne bodo več dajali' živil, dokler ne prejmejo denarja od mestne relifne administracije, ki ima suho blagajno. S tem je v Toledu prenehal ves relif. SliČna situacija se o-beta tudi Clevelandu in nekaterim drugim mestom v Ohiu, SliČna situacija preti ali pa že obstoji v .marsikaterem drugem kraju dežele. V Iowi je nedavno prišlo do večjih nemirov, ko so siromašni , farmarji, prizadeti vsl<#l lanske suše, demonstrirali in protestirali proti odpravi relifnih del. "Keklasifikacijl" in odslovit vam so se uprli tudi relifni delavci v Seattlu. Na splošno trgajo relif in mečejo relifne delavce na cesto po vsej deželi radi znižanih apropri-acij po zvezni vludl. Sploh gre vsa vladna politika za tem, dn so čimprej likvidira vsa vladna pomoč, Čeprav je še milijone re-vežev odvisnih od teh drobtin. Na eni strani "prosperlteta", na drugI množice patetičnih—po-zubljencev. s Krojači izvojevali zvišanje mezde Zmaga načel industrij-• tkega unionizma New York. — (FP) — Nova pogodba med unijo Amalgamated Clothing Workers in delodajalci, ki je bila pravkar aklenje-na, določa splošno zvišanje mezde 12 odstotkov. Sidney Hillman, predsednik unije, je rekel, da ta pogodba pomeni imago načel industrijskega unionizma, katera propagira Lewlsov odbor ia industrijsko organitacljo. Zvišanje mezde bo prineslo o-krog $30,000,000 več ns leto 185,-000 delavcem, ki ao Člani te unije. Pogodba je bila akienjena a tovarnarji, ki predstavljajo 85 odstotkov ameriške oblačilne industrije. Delovni teden 36 ur o-stane in veljavnost pogodbe poteče čez tri leta. Prej je unija sklepala pogodbe s posameznimi delodajalci, ki so kontrolirali gotova tržišča v središčih oblačil-tie industrije. Hillman je dejal, da je njegova organlsaclja, ena vodilnih v Odboru za Industrijsko organise- ¿i jo, represen tirala vse delavce, ki so upoatoni v oblačilni Industriji, pri kolektivnih pogajan jih. 'Oni, ki so povezani a to Industrijo, se zavedajo, da delavska organizacija v tej industriji ne bi mogla doseči tega, kar amo ml, čo bi bili delavci člsni poklicnih unij in bi vsaka represent!* rala le malo grupo izurjenih delavcev," j «i1 rekel Hillman. "Nikdar ne bi mogli skleniti pogodbo, ki bi krila vso industrijo, če ne bi nuša organizacija govorila v imenu vseh delsvcev. Izvojevali smo stflanje mesde In dru~ ge pridobitve z argumentom, da so delavci upravičeni do večjega deleža bdgsstva, ki ga produei-rajo s svojim delom, do pla&la, ki jim bo omogočil dostojno življenje." Socialisti ustanovili zadružno letovišča New York. — V Shrub Oaku v bližini Peekakilla, N. Y.. ao newyorškl socialisti ustanovili zadružno Iftoviščno kolonijo pod imenom Camp Three Arrows. Obsega 120 akrov in leži ob Jese-ru. Zadrugarji nameravajo postaviti okrog sto hišic. V sedanjih hudih čaeHi "Zelo mi Je žal, toda odpustiti vas moram is službe." "Kako to, gospod ravnatelj? Saj vendar nisem nič naredili" "Prsv satol" 12VKDKT1 tKLIM kj» ao nsksls Tksruls Bsve, dom* ia Zasorja |>ri KoaJ«m ns Spodnjsnn ftts-Jvi-nksm. V Amsrlkn Js prills lets 1007 v Minnssoin. JUtiaj mUlim, ds *« nahaja nokjs v Milwaukss, Wis. Pi-uslm js, naj h ml Javi plaaitno in nicer ns naalov: PRIJATKU1CA, MA7 8, Lswnrisl» Ave., Chicago, III. —(Adv.) * 90P00—00 Eaiter Dinners \ will not bs complntc without our do-llriouo old country atylo Nmoksd Hsu-»sgoa (krsnjokc klohsao) A flmokod Htoinaoh*. lUeulsr Hmoksd Rama, Smoked Bftn#«M JfctU—m Ik, ler nay of th« sbovc llama mentioned. Hmokod Picnic Ahouldora tic, Poat Prvpstd aont snywhere In United •tales. Mend your KsHer order early, ao you receive your ordera on time, ilorae rsdioh root« fr«e with any order. Hand Money Order or cseh la regiatered letter to} JOHHPII LEHKOVAR 4*0 lfl«h Hi reel, Raslae. Wis. Železničarji v mezdnem gibanju Zahtevali bodo sploino zvišanje plač Chicago. — (FP) — Zadnje čase so stopile vse železničarske unije, 21 po številu, v mezdno gibanje. Nedavno so tukaj zborovali glavni in pokrajinski, voditelji petih železničarskjh bratovščin, ki so provizorično formulirali svoje zahteve, zdaj pa zborujejo voditelji 16 ostalih u-nij. Zborovanja se vrše v hotelu Morriaonu. Kolikor Je razvidno, bodo železničarske unije z bratovščinami vred zahtevale 20% zvišanje plač. Prva konferenca bratovščin «je to že zaključila in vso stvar predložila članstvu prizadetih unij v razpravo. Prvega marca se voditelji petih bratovščin zopet sestane jo na drugi konferenci v Chicagu. Na tej konferenci bodo prišli do končnega sporazuma glede zahtev, katere pred lože železnicam. Podobne zahteve bodo Imele druge železničarske unije. Geor-ge M. Harriaon, predsednik unije železniških klerkov in načelnik zveze železnlčarsklh voditeljev, pravi, da je to mezdno gibanje povsem naravno. Unije so nameravale vprašati aH zahtevati zvišanje plač te leta 1929, tik pred borznim krahom in nas toplo krizo, kar pa ao opustile. Potem eo železničarji sredi depresije pristali na "prostovoljno" znižanje plač za 10%. Dot i č na redukcija je blls pred par leti odprsvljens in železniški delavci so zopet dobili stare plače. ZdsJ bodo šil pred | železniške magnete z novo zap. "Že 11 let se veselim Luckies" pise Ezio Pinza, bas Metropolitan Opere "Ko niiem to, sem v oblaHlnlcl Hoiro-politim Oper*. Ravnokar §am aavrkll ušpvino pratUiavo *La Coq d'Or*, la lui ky Štrlita, kl jo kadim v lam lr+ nutku, )a ona I »m rti nagrad »mag*! Ali mo kaj »krbi. da hI kafa kkodtla rti o jv mu grlu po mo)i naporni prod-»t a v i'/ l'opfrlnomo nU. Kajîl »pout%aI *atn% da »* lahka ka)a prIIfiga mojemu okušu In mojemu grlu. Knaj»I Ivi tam se vatvlll l.urhiea v tej deioll In calo a moji rtnlnI Italiji." ' SLAVNI ZVBZDNIK lik 1 k0P01.l1 AN OPEKA COMPANY htevo. Oljni inienirji dobe zvUanje Chicago- — Inženirji pri tJM-versal Oil Products konfpenijij ki so se skorej 1003 organizira li v Federaciji inženirjev, arhitektov. kemikov fn tehnikov, bodo v bodoče prejemali od $10 do $70 več plače na mesec, plačo in pol za čez urno delo in odšlo-j vitveno plačo Družbe je pristala tudi na priznanje unije, a ko dokaže, ds zastopa večino Inže-tJrjev, ker ne bo težko. Nrodvlncn prrgfol lili pr«v! krotkim alorjm med profculftHtuluhui moškimi In tainkuiiii - odvrt* nlkf, zil ravnik I, |>n»(?gvatf!jl, rnsftetvrnlki Itil. Izmed otiilr. ki m» rekli, «Is kisel« ripurrtr, jlli Je vel kot 87% ugotovilo, r!j'irne grlu I , NAjHNHjSl TOB^K-•SMETANA PRIDELKA* ^ "V * Lahka Kaja "It's Toasted"-Zaščita Vašega Grla PROTI DRAŽENJU—PROTI KAfc-JU Martin Andersen Nexö PROKLETSTVO ROMAN Prevedel Mirko Javomik PKOSVETA Zaporedoma je privlekel iz skrivališča: star, votel ključ, v katerega je vpilil prižigalnico in ga uporabljal za top, Akatljo s smodnikom, vžigalicami, ostanek lončenke s potrebnim zamorskim tobakom po petindvajset orov pol funta, odpirač za hiAna vrata in kos hrapavega lesa. ki naj bi mu prinesel srečo, ker ga je ukradel. Ko se je prepričal, da so stvari ie nedotaknjene, jih je spet spravil v skrivališče in začel praznijti tepe na stezo. Uspeh ni bil velik; Medu je fantoma lastnoročno preparal tepe, predenv sta sedla na voz, da bi se zavaroval, da se ne bi to ali ono izgubilo vanje. — Bilo je petinsedemdeaet orov in štručica. ki mu jo je podaril Mads za dolgo in zvesto službo. Toda Torwald na pogled ni bil nezadovoljen. Skrbno je položil štručico na tla, ko je po-lizal z nje zadnjo liso sladkorja, postavil nato vse tri petindvajsetice v vrsto in jih nekaj časa sočutno opazoval. Potem je zastrmel v ščip. sklonil glavo na stran In iztegnil j?zik. Nalah-ko je prožil desnico, kot potujoči čarovniki, je vrtel po zraku in mrmral časovno molitvico: "Hokus, pokus, ala bum, marš, tralala bum!" Pri zadnji besedi se je mahnil po glavi, snel čepico In jo obrnil. In trrrk! se je vsul drobiš po tleh. Podil je novce z rokami in z nogami pred sabo In občudujoče in nakratko vzklikal. Mah po bedrih, in v zavihanih hlačah je našel krono; drugI mah, in iz čevlja je iztegnil nadaljnl dve kroni. Otulili sta mu bili kožo s pete, a kaj zato! Ta hip Je bil ves samo gledalec, se krasno zabaval in se čudoma čudil. - Potem Je pobral ves denar v roko in ga tresel. Prijelo |a je, da bi vse skupaj zagnal v zrak in pogledal, koliko bo izginilo. Bogve, koliko Je neki pobasal Lars? Spravil se je na štetje. fttiri krone petinsedemdeset ttrov! Začel jih je vneto iskati, se plazil po tleh in žgal žveplenke v senci pod zidom, končno pa je našel novec v ustih ob podočnikih. Računal je z Madsom In je vtaknil v naglici denar med zobe in potem ga Je nenadno prijelo, da bi ga potisnil z jezikom proti licu — seveda za šalo itujamo. da bi izpolnil število. Ogledoitel je petindvajsetico in jo spat stlačil v usta na čeljust. Bila je prav tako dobra kot Larsov čik. «r- Srebro Je vendar strupeno! In če bi ga pogoltnil! Sploh pa bi bil rad videl, kako je Lars Madsa v obraz ciganil. Potem je zavil denar v list kislice, ga vtaknil v zid k drugim stvarem in vaadil kamen prednje. fitruco je spravil na golo kolo tja, kjer sta jermen In srajca tvorila naravno skrivališče. Naj le pade materi v roke, denarja tako ne bo dobila. * del je do vrat in previdno prijel za kljuko. Nocoj nI bil uglašen na to, da bi začenjal lov z materjo; In sklenil je, da bo spal zunaj, če se ne bo mogel splaziti v hlio. V rut« proti navadi niso bila zaklenjena. Ali je bila to zvijača? Pustit je vrata na široko odprla, de bi se mo-geT naglo tzmuintti na prosto, vzel čevlje v roko in lezej v sobo. Skozi ključavnico je videl, da se sveti v spalnici luč in je prisluhnil; bilo mu je, kot da čuje znotraj glasove, kot da bi se nekdo plazil v samih nogavicah po sobi. Potem mu je ujeto uho kratko vzdihovanje in ihtenju |>odobno tarnanje je šlo za njim. Glas pa je bil glas njegove matere. Vsa kri mu je udarila v srce. Za vrati je prav jasno AuAtelo; tam je slal nekdo z zadrža-vanlm dihom na preži. Tiatl človek je držal v rokah sekiro In je čakal nanj in na tleh je ležala mati in se \aljala v krvi. — V fantovi živahni dumi Al ji j i je mrgolelo roparjev, umorov in ropov. Zdaj pa je jasno razločil glas svoje matere, ki ga je klicala po imenu. Ali ni bilo ihtenje samo nova zvijača, ali pa so bile to le mačke na podatreAju? y> Stresel se je kot vedno, kadar se je pripravljal na mero udarcev, in odprl vrata. V sobi je pred posteljo ležala mati, z glavo naslonjena na rob postelje. "Thorwald, ljubi Thorwald, pomagaj mi. "Kaj pa je mati? Kaj si bolna?" je vpraAal, hripavo od tesnobe. "Oh, da, fant moj, pomagaj mi!" . "Ljubi Thorwald, fant moj!" — Pri teh besedah se je v njem nekaj zganilo in zmeAalo. Stanje, v katerem je bila mati, njen mrtvaško bledi obraz s krvavo slino in nežna imena — predvsem ta nežna imena — so mu vlivala strah, da je drhtel po vsem telesu. "Mati, ampak mati I". Z glasnim krikom se je sklonil nad njo in jo poskušal dvigniti. Kako smeAno je bilo, če jo je prijel! de nikdar je ni držal z rokami — vsaj spominjati se ni mogel česa takega. Vedno se mu je zdela le kot neka naprava s samimi ogli in robovi; če se je je Človek le dotaknil, je dobil rogove in obronke. Njeno dolgo, tenko telo se mu je zdelo vedno le kot top in neupogljiv drog. In zdaj se mu je lomilo v rokah; mlahavo In nemočno je po-puAčala, ko mu je skušala pomagati. Tudi zdaj se je skoraj ni upal prijeti, tako mehka je bHa. "Zakaj si pa tako letala, mati T* jo je vprašal, ko je potisnil njene dolge nog* v postelj in zatlačil odejo pod, nje. "Ah, slišala sem, da si ti ropotal zunaj, hotela sem ti odpreti. Nisem pomislila, da so vrata 'odprta. "Da, ampak zdi se mi, da ti ni prav dobro." "Ah, samo tepena sem bila, nič drugega," je odvrnila in se grenko nasmehljala. "Od očeta?" je vprašal. Nikdar ni mogel razumeti, zakaj je ni oče nikoli mahnil nazaj. "Ne, ne, prijatelj. Sva sicer praseta, a rijeva pa vendarle ne." Thorvvald je čutil potrebo, da bi storil materi kaj dobrega in se je trudil krog nje, čeprav na bolj dobrohoten kot pa koristen način, ker si je Jemal za vzor postopek, ki se Je po njem ravnal Lars pri svoji mali sestri. "Ali dobro ležiš tako, mati?" ' "Dobro, fant!" "Ni gub pod tabo?" "Gub? Ne, ležim kot v sedmih nebesih!" "Ali naj ti kaj pogrejem — malo sladke vode?" "Sladke vode? Kaj si neumen? Misliš, da sem dojenček?" Smejalh se Je in vmes vzdihovala od bolečine. v Zdelo se mu je popolnoma umevno, da imajo ženske in dojenčki enak okus — vsaj pri tekočinah— pa se je kljub temu smejal z njo. In ko je sobo spet malo uredil, mu je mati pravila o pretepu. "Saj veš, naj govore ljudje o meni kar hočejo, da nisem taka kot Paulsenova stara, ki 11-je z dedcem za stavo žganje vase in polega z njim kot prava žlampasta cundra po oštarijah, da Lars in mala crkavata. Zahvali Boga vsaj zato, če ga ne veš za nič drugega. Ko sem prišla na jasno, kakAnega perja tič je tvoj oče, sem se zaklela, da ne bo priAlo v naAo hišo drugo žganje kot tisto, ki ga bo vlačil on v vampu domov — pa ti pride ta živina, poAast kravar-ska in ml pomoli polno steklenico pod noe. Ampak verjepii ml, tako sem mu jih naložila, da ne bo tako brž pozabil gospe Frankove." Misel na zasovrafteno pijačo jo je silno vznemirila, bila je s dlanmi po postelji in vpila: "Fej žganje! K satanu ž njim!" _ (Dalje prihodnjič.) Prigode gospoda Andreja Buče To se je godilo takrat, ko nas At- ni bilo na svetu. Nekaj let -prej; Železnica Ae tli prevrtala poljan in travnikov naAc lepe doline. Neba nad nami Ae ni oneče-jal smradlivi dim iz tovarniAkih dimnikov. Takrat je živel na hribčku bli-j zu trga upokojeni finanear gospod Andrej Ituča. IliAkro je imel, pokojninico in drobno že-ničico. Tinin hiAira je bila njegova. brez dolgov, k pokojninici )e znal prislužiti kakšen goldinar po atratii, drobna ženica pa je bila ne samo akrbna in varčna go«|iodinja, temveč je znala biti tudi jako huda in natančna. Ne, gospodu Hučl i»e hudost in natančnoet ni bila prirojena, lkivtiprn in hudomuSen je bil, da ga Ae danes pomnijo vsi, ¿mg)" radi šah» tn nagajtroeti Obilno rejen je bil goM|*»d Drejec Ruča, da m» »e val čudili, kako sploh more prebivati v avo-Ji kaj žici na griču. In sam gospod Ruča je čaaih govoril: "1* tega se bojim, da me nekoč po- noči zadene nesreča. V spanju smrčim, kakor Matijeva žaga, in v sanjah ae v postelji obračam. Kaj bo, če ae neko noč s hiAo v ml zakotalim po hribu!" Je bilo rea čudno, odkod ae je go*|**lu Andreju Buči jemalo in zakaj ae Je tako redil, ko vel» dar nikoli nI jedel čes mero. Takole zjutraj skledo ajdovih žgancev in latvico mleka, d o pol dne kos kruha in a lah i ne. Opol dne, no. opoldne mora človek še kaj več zalotiti, da ne o|ieAa. Popokhte je spet treba majčkeno malice, zvečer pa nekaj cmokov a piakrom kislega zelja,-oh. to kar ni vredno lieaede. l