DELOVNI OSNUTEK
Skupščina občine Ljubljana-Šiška je na podlagi 185. člena ustave SRS na seji zbora združenega dela, zbora krajeVnih skupnosti in družbenopolitičnega zbo-
ra, dne........po poprejšnji javni razpravi v So-
cialistični zvezi delovnega ljudstva sprejela
SPREMEMBE IN DOPOLNITVE STATUTA OBČINE LJUBLJANA-ŠIŠKA
kot skupni dogovor delovnih ljudi in občanov v te-meljnih organizacijah združenega dela, krajevnih skupnostih, samoupravnih interesnih skupnostih in drugih oblikah samoupravnega povezovanja in zdru-ževanja v občini.
I. TEMELJNA NAČELA i.
Samoupravni položaj delavcev, drugih delovnih Iju-di in občanov občine Ljubljana-šiška, ki temelji na ustavno opredeljenem družbeno-ekonomskem in poli-tičnem sistemu, je njihova neodtujljiva pravica in dolžnost.
Nihče ne sme in ne more delovnim Ijudem in ob-čanom kratiti svoboščin, pravic in dolžnosti, ki jih za-gotavlja ustava SR Slovenije in ta statut.
Te svoboščine, pravice in dolžnosti uresničujejo in varujejo delovni ljudje in občani neposredno, v socia-listični zvezi delovnega Ijudstva, v zvezi sindikatov, v zvezi socialistične mladine in v zvezi združenj borcev NOV, katerih idejna, vodilna in politična sila je zveza komunistov. V teh oblikah se dogovarjajo za politično in akcijsko enotnost socialističnih sil v usmerjanju družbenega razvoja.
II.
Delovni ljudje in občani negujejo, razvijajo in po-glabljajo vrednote narodnoosvobodilnega boja in ljud-ske revolucije ter s tem ustvarjajo idejnopolitične po-goje za vsestranski razvoj socialistične samoupravne družbe.
Delovni Ijudje in občani neposredno in v samo-upravnih organih samoupravnih organizacij in skup-nosti, družbenopolitičnih in drugih organizacijah ter državnih organih, so dolžni s svojo dejavnostjo, ki je usmerjena v razširitev pogojev za nadaljnji raz-voj socialistične samoupravne družbe, za premagova-nje njenih nasprotij ter za družbeni napredek:
—  širitl in krepiti materialno  osnovo  družbe  in življenja posameznikov s tem, da razvijajo proizva-jalna sredstva, večajo proizvodnost dela in nenehno razvijajo socialistične samoupravne odnose;
—  ustvarjati pogoje, v katerih se bodo odpravljale razlike med umskim in fizičnim delom in v katerih bo postajalo človekovo delo čedalje popolnejši izraz ustvarjalnosti in človekove osebnosti;
—  širiti in razvijati vse oblike samoupravljanja, zlasti na področjih, kjer prevladujejo funkcije poli-tične oblasti, ter graditi med Ijudmi odnose, ki bodo temeljili na zavesti o skupnih interesih, na socialistič-ni morali in na svobodni dejavnosti človeka;
—  prispevati  k   uresničevanju   človekovih   svobo-ščin in pravic, k humanizaciji družbenega okolja in človekove  osebnosti,  h krepitvi  solidarnosti  in  člo-večnosti med ljudmi ter k spoštovanju človekovega dbstojanstya;
—  razvijati vsestransko sodelovanje in zbliževanje z vsemi narodi, v skladu z naprednimi težnjami člo-veštva.
Delavci, delovni ljudje in občani občine Ljubljana-Šiška neposredno in v samoupravnih organih organi-zacij združenega dela in drugih samoupravnih orga-nizacijah in skupnostih, družbenopolitičnih organiza-
cijah in v občinski skupščini organizirajo in izvajajo priprave za splošni ljudski odpor ter organizirajo družbeno samozaščito in s tem zagotavljajo osnovne pogoje varovanja svobode, neodvisnosti in suvereno-sti narodov in narodnosti Jugoslavije in za razvoj samoupravne socialistične družbe.
III.
O uresničevanju svpjih skupnih interesov v občini odločajo delovni Ijudje, organizirani v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela, v krajevnih skupnostih, samoupravnih interesnih skupnostih in drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih in v drugih oblikah samoupravnega združevanja, v druž-benopolitičnih organizacijah, s samoupravnim spora-zumevanjem in družbenim dogovarjanjem ter po de-legatih v občinski skupščini in v drugih organih samo-upravljanja.
Temeljna organizacija združenega dela je osnovna oblika združenega dela, v kateri delavci neposredno in enakopravno uresničujejo svoje družbeno-ekonom-ske in druge samoupravne pravice in odločajo o dru-gih vprašanjih svojega družbeno-ekonomskega polo žaja.
Vsakemu delavcu v združenem delu s sredstvi, ki so družbena lastnina, je zajamčeno, da pri uresniče-vanju pravice dela z družbenimi sredstvi v temeljni organizaciji združenega dela, v kateri dela, in v vseh drugih oblikah združevanja dela in sredstev, skupno in enakopravno z drugimi delavci odloča o delu in po-slovanju organizacije združenega dela ter o zadevah in sredstvih v vseh odnosih družbene reprodukcije, da ureja medsebojna razmerja pri delu, odloča o do-hodku, ki ga doseže v različnih oblikah združevanja dela in sredstev ter si ustvarja osebni dohodek.
Delegatski sistem zagotavlja delavcem v združenem delu, da tudi izven temeljne organizacije združenega dela v okviru družbenopolitičnih skupnosti odločajo o presežni vrednosti, o svojem položaju v družbi m o zadovoljevanju splošnih, družbenih, osebnih in skup-nih potreb.
Delovni ljudje in občani v krajevni skupnosti ne-posredno zadovoljujejo svoje osebne in skupne potre-be in interese ter zagotavljajo pogoje za njihovo za-dovoljevanje.
IV.
Za organizirano zadovoljevanje osebnih in skup-nih potreb po storitvah na področju vzgoje in izobra-ževanja, kulture, znanosti in umetnosti, telesne kul-ture, zdravstva, varstva družine ter socialnega skrb-stva, varstva človekovega okolja, komunalnega in sta-novanjskega gospodarstva, ustanavljajo delavci in dru-gi delovni ljudje neposredno in po svojih organizaci-jah združenega dela ter po drugih organlzacijah in skupnostih z delavci v organizacijah združenega dela, ki opravjjajo te dejavnosti, samoupravne interesne skupnosti. V samoupravnih interesnih skupnostih skupno, enakopravno in sporazumno odločajo o oprav-Ijanju teh dejavnosti v skladu s skupnimi interesi, določajo politiko njihovega razvoja, združujejo sred-stva za financiranje teh dejavnosti in opravljajo dru-ge zadeve ali uresničujejo druge skupne interese, ki izvirajo iz narave odnosov na področjih, za katere so ustanovljene.
Delavci in drugi delovni Ijudje, ki skupaj z delavci v organizacijah združenega dela, katere jim nudijo storitve, ustanpvijo samoupravno interesno skupnost, urejajo z njimi na načelih enakopravnosti medsebojna razmerja, pravice, obveznosti in odgovornosti s samo-upravnim sporazumom o ustanovitvi, z njenim sta-tutom in pogodbo. Z ureditvijo razmerij, pravic, ob-veznosti in odgovornosti, mora biti delavcem in dru-gim delovnim ljudem, ki dajejo sredstva za uresniče-vanje ciljev samoupravne interesne skupnosti, zago-tovljena pravica, da odločajo o teh sredstvih, in de-Iavcem v organizacijah združenega dela, ki nudijo storitve, pravica, da jim gre enak družbeno-ekonomski položaj kot delavcem v drugih organizacijah združe-nega dela.
-,'¦... V.   ....-¦,     ;        -    ¦    -
Delovni ljudje in občani, samoupravno povezani in organizirani v temeljnih organizacijah združenega de-la in v delovnih skupnostih ter v družbenopolitičnih organizacijah, v krajevnih skupnostih, uresničujejo svoje pravice in dolžnosti tudi y občinski skupščini. Temeljno izhodišče pri organiziranju skupščinskega sistema v občini je v statutu opredeljeno kot usmeri-tev, da bodo v skupščini zastopani vsi avtentični in-teresi delovnih ljudi in občanov.
VI.
Zveza komunistov v občini je sestavni del Zveze komunistov Slovenije in Jugoslavije ter s svojim idej-no-političnim in usmerjevalnim delom v pogojih so-cialistične demokracije in družbenega samoupravlja-nja glavni pobudnik in nosilec politične dejavnosti za varstvo in za nadaljnji razvoj pridobitev socialistične revolucije in socialističnih samoupravnih družbenih odnosov ter razvijanja socialistične samoupravne družbene zavesti.
V  socialistični zvezi  delovnega Ijpdstva uresniču-jejo delavci, delovni Ijudje in občani, Zveza komuni-stov kot vodilna idejno-politična sila, Zveza sindika-tov, Zveza združenj borcev NOV, ZSMS, druge druž-bene organizacije in vse organizirane socialistične sile, politično in akcijsko enotnost socialističnih sil, usmer-jajo družbeni razvoj na temeljih oblasti in samouprav-ljanja delavskega razreda in vseh delovnih ljudi.
V  ta namen zlasti:
—  obravnavajo družbena vprašanja in dajejo poli-tične pobude na vseh področjih družbenega življenja, usklajujejo mnenja, zavzemajo politična stališča gle-de reševanja teh vprašanj in predlagajo možne rešitve,
—  določajo program politične aktvinosti, družbena merila za volitve delegacij in delegatov, zagotavljajo demokratično predlaganje in določanje kandidatov za člane delegacij in za opravljanje drugih javnih in druž-benih funkcij,
—  obravnavajo splošna vprašanja kadrovske poli-tike in vzgoje kadrov,
—  spremljajo delo organov oblasti in samouprav-Ijanja ter nosilcev javnih in drugih družbenih funk-cij ter izražajo svoja mnenja in ocene,
—  ustvarjajo pogoje za vsestransko udeležbo mla-dine in njenih organizacij v družbenem in političnem življenju.
Socialistična zveza delovnega Ijudstva je skupaj z družbenopolitičnimi organizacijami in socialističnimi silami ter proizvodno in teritorialno organiziranimi delavci, delovnimi Ijudmi in občani temelj in koheziv-ni dejavnik za izgradnjo družbenopolitičnih odnosov in enakopravni sestavni del delegatskega skupščinske-ga sistema v občini.
Občina je dolžna zagotavljati materialne in druge pogoje za uresničevanjp z ustavo in statutom dolo-čenih funkcij organizacije socialistične zveze delovne-ga ljudstva v občini.
Delavci, prostovoljno organizirani y sindikatu, se zavzemajo za tak družbeno ekonomski položaj in za tako svojo vlogo v družbi in političnem sistemu, ki u-strezata interesom in težnjam delavskega razreda, še zlasti pa za uresničevanje samoupravnih družbeno-ekonomskih odnosov, za uresničevanje samoupravnib in drugih pravic in interesov delavcev, za samouprav-no usklajevanje posamičnih in skupnih interesov s
splošnimi interesi, za usposabljanje delavcev za o-pravljanje samoupravnih in drugih družbenih funkcij, za demokratično določanje kandidatov _za člane de-legacij, za najširšo udeležbo delavcev pri izvrševanju funkcije oblasti in pri opravljanju družbenih zadev, za zagotavljanje socialne varnosti ter za razvijanje in krepitev njihove solidarnosti. Pri uresničevanju teh ciljev daje sindikat pobudo za sprejemanje samo-upravnih sporazumov in družbenih dogovorov ter so-deluje pri samoupravnem sporazumevanju in druž-benem dogovarjanju.
VII.
Občina Ljubljana-šiška sodeluje z drugimi obči-nami.
Delavci, delovni ljudje in občani občine Ljubljana-Šiška se z delavci, delovnimi ljudmi in občani drugih občin na območju Ljubljane združujejo v mesto Ljub-Ijana kot posebno družbenopplilično skupnost, v ka-teri zaradi skupno ugotovljenih potreb po zagotavlja-nju enakega družbeno-ekonomskega položaja vseh de-Iovnih Ijudi in občanov Ljubljane usklajujejo in u-resničujejo določene skupno dogovorjene potrebe in interese ter zagotavljajo usklajen razvoj gospodarskih in drugih družbenih dejavnosti.
Zaradi izmenjave mnenj in izkušenj pri razvijanju medsebojnih samoupravnih socialističnih družbenih odnosftv ter zaradi pospeševanja usklajenega gospo-darskega in družbenega razvoja se občina Ljubljana-Šiška povezuje z drugimi občinami v regiji in v šir-šem prostoru in z njimi skupno zagotavlja najugod-nejše pogoje za zadovoljevanje potreb delovnih ljudi in občanov.
Občina Ljubljana-Šiška sodeluje z drugimi občina-mi v Socialistični federativni republiki Jugoslaviji, pospešuje vse oblike medsebojnega sodelovanja ter s tem prispeva k utrjevanju bratstva narodov in narod-nosti Jugoslavije, skovanega v narodnoosvobodilni voj-ni in socialistični revoluciji.
VIII.
Ta temeljna načela so sestavni del statuta občine Ljubljana-Šiška in so podlaga za tolmačenje njegovih določb.
Iz temeljnih načel morajo izhajati vsi splošni akti, ki določajo politiko samoupravnega razvoja v občini.
II. SPLOŠNE DOLOČBE
1.  člen
Občina Ljubljana-šiška je samoupravna in temelj-na družbenopolitična skupnost, ki temelji na samo-upravljanju in oblasti delavskega razreda in vseh de-lcrvnih Ijudi.
V  občini delovni Ijudje in občani uresničujejo in zagotavljajo pogoje za svoje življenje in delo, usmer-jajo družbeni razvoj, uresničujejo in usklajujejo svofe interese in zadovoljujejo  skupne potrebe, izvršujejo funkcijo oblasti in upravljajo druge družbene zadeve.
O uresničevanju svojih skupnih interesov, pravic in dolžnosti v občini odločajo delovni ljudje in ob-čani, organizirani \ temeljnih in drugih organizacijah združenega dela, v krajevmh skupnostih, samouprav-nih interesnih skupnostih in drugih temeljnih samo-upravnih organizacijah in skupnostih in v drugih ob-likah samoupravnega združevanja, v družbenopolitič-nih organizacijah, s samoupravnim sporazumevanjem in družbenim dogovarjanjem, v delegacijah in po de-legatih v občinski skupščini in vv drugih organih sa-moupravlj an j a.
2.  člen
Občina Ljubljana-Šiška je pravna oseba.
Občino kot pra^no osebo zastopa izvršni svet, v kolikor ni glede posameznih vprašanj zastopanja z za-konom ali tem statutom drugače določeno.
V   premoženjsko-pravnih zadevah zastopa občino javni Eravobranilec.
Sedež občine je v Ljubljani, Trg prekomorskih bri-gad 1.
3.  člen
Območje občine Ljubljana-šiška določa zakon. Za-kon določa tudi pogoje in postopek za spremembo meja ali za združitev z drugo občino.
4.  člen
V občini Ljubljana-šiška uresničujejo svoje pravi-ce in dolžnosti delovni Ijudje in občani, ki živijo ali delajo na območju občine.
5.  člen
Občina Ljubljana-šiška lahko zaslužnim posamez-nikom, organizacijam in skupnostim podeljuje pri-znanja in nagrade.
Vrste priznanj in nagrad ureja poseben odlok.
6.  člen
Praznik občine Ljubljana-šiška je 22. junij, dan ko je bilo 1941. ustanovljeno glavno poveljstvo slcnen-skjh partizanskih čet.
III. FRAVICE SN DOLŽNOSTI OBČINE
7. člen
Delavci, delovni Ijudje in občani v občini oprav-Ijajo funkcijo oblasti in ureaničujejo vse druge skup-ne interese razen tistih, ki jih mestu Ljubljana, kot posebni družbenopolitični skupnosti v skladu z ustavo poverijo po skupnem dogovoru občine na območju mesta oziroma tistih, ki jih uresničujejo tudi v šir-3ih družbenopolitičnih skupnostih.
V občini delavci, delovni ljudje in občani zlasti:
—  ustvarjajo in razvijajo materialne in druge po-goje za žrvljenje in delo; spremljajo, usmerjajo in u-sklajujejo gospodarski in družbeni razvoj, določajo, usklajujejo in uresničujejo svoje skupne interese in solidarno   zadovoljujejo   svoje   materialne,   socialne, kulturne, telesno kulturne in druge skupne potrebe, urejajo medsebojnc odnose, zagotavljajo in organizi-rajo opravljanje zadev skupnega pomena za delovne ljudi in občane ter splošnega družbenega pomena in v ta namen ustanavljajo skupne organe družbenega sa-moupravljanja ter organe oblasti; zagotavljajo nepo-sredno izvrševanje zakonov, če to po zakonu ni v pri-stojnosti širših družbenopolitičnih skupnosti, zagotav-Ijajo uresničevanje in varstvo ustavnih svoboščin, pra-vic in dolžnosti delavcev, delovnih ljudi in občanov; zagotavljajo uresničevanje enakopravnosti narodov in narodnosti; varujejo zakonitost ter organizirajo in o-pravljajo družbeno nadzorstvo; zagotavljajo javni red in mir, varstvo ljudi in premoženja, medsebojno po-ravnavanje sporov, organizirajo in uresničujejo druž-beno   samozaščito;   urejajo  in  organizirajo   Ijudsko obrambo, izvajajo in usklajujejo priprave za splošni ljudski odpor ter urejajo druga vprašanja s teh pod-ročij;
—  skrbijo za urejanje naselij in drugega prostora, za yarst\o človekovega okolja; za urejanje in smotr-no izkoriščanje zemljišč in stvari v splošni rabi;
—  z ustanavljanjem in organiziranjem komunalnih organizacij in služb in z gradnjo komunalnih naprav zagotavljajo zadovoljevanje življenjskih potreb delov-nih ljudi in občanov na teh področjih;
—  zagotavljajo in skrbijo za varstvo matere, otro-ka in  družine, za varstvo  občanov,  ki  niso zmožni sami skrbeti zase, skrbijo za varstvo vojaških, delov-nih in drugih invalidov; za zdravstveno varstvo ter so-cialno varstvo delovnih ljudi;
—  skrbijo za varstvo borcev narodnoosvobodilne vojne in drugih borcev ter žrtev fašističnega nasilja;
—  načrtujejo in po  načelih vzajemnosti in  soli-darnosti  zagotavljajo   razvoj   stanovanjske   graditve, sprejemajo odločitve o urbanistični dokumentaciji, za-gotavljajo smotrno izkoriščanje stavbnega zemljišča m povezujejo vse  dejavnike, ki  sodelujejo pri gra-ditvi  stanovanj, posebno  skrb  pos\ečajo  stanovanj-
skim problemom občanov in dražin, ki so po ustavi in zakonu deležne posebne družbene p<moči;
—  razvijajo varstvo, vzgojo in izobraževanje mla-dine in izobraževanje odraslih, skrbijo za ustanavlja-nje, delovanje in razvoj kulturnih in prosvetnih or-ganizacij in društev, skrbijo za varstvo in vzdrževa-nje kulturnih in zgodovinskih spomenikov in spomin-skih obeležij tpr spomenikov Ijudske revolucije;
—  oblikujejo   kadrovsko   politiko   in  zagotavljajo njeno uresničevanje, usklajujejo politiko zaposlova-nja ki poklicnega usmerjanja mladine;
—  uresničujejo sodelovanje z drugimi občinami in družbenopolitičnimi skupnostmi;
—  sodelujejo z ustreznimi tujimi in mednarodoi-mi organi in organizacijami ter lokalnimi skupnostmi tujih držav v okviru sprejete zunanje politike Socia-listične federativne republike Jugoslavije ia medna-rodnih pogodb.
8.  člen
Pravice in dolžnosti, ki jih po ustavi in zakonu izvršujejo v občini, izvršujejo delavci, delovai ljudje in občani občine Ljubljana-šiška v občini Ljubljana-Šiška in v mestu Ljubljana kot posebni družbenopoli-tični skupnosti.
Delavci, delovni ljudje in občani občine Ljubljana-Šiška v mestu Ljubljana uresničujejo tiste interese ter izvršujejo tiste pravice in dolžnosti, ki jih mestu Ljubljana poverijo po skupnem dogovoru občine na območju mesta.
Statut mesta Ljubljana določa, katere skupne in-terese uresničujejo ter katere pravice in dolžnosti iz-vršujejo delavci, delovni Ijudje in občani v mestu Ljubljana.
9.  člen
Občina Ljubljana-Šiška se v skladu z zakonom združuje z drugimi občinami na območju Ljubljane v mestno skupnost Ljubljana kot posebno družbeno-politično skupnost.
1. Družbeno planiranje
10.  člen
Delavci, delovni ljudie in občani občine, organizi-rani v temeljnih organizacijah združenega dela, samo-upravnih interesenih skupnostih, krajevnih skupno-stih in drugih samoupravnih organizacijah in skupno-stih z družbenim planiranjem zagotavljajo:
—  skupno razvojno družbeno-ekonomsko politiko na podlagi samoupravnih sporazumov in družbenih dogovorov,   s   katerimi   se   zagotavlja   uresničevanje razvoja občine in njegovo usklajevanje z razvojem mesta Ljubljane, Ijubljanske regije in širših dražbeno-političnih skupnosti ter pospešuje in usklajuje raz-voj posameznih dejavnosti;
—  ekonomsko  in  družbeno  kontrolo  nad  celoto družbene reprodukcije ter nad pogoji, sredstvi in re-zultati na vseh stopnjah v vseh oblikah združenega dela;
—  usklajevanje odnosov v razvoju gospodarstva in družbe ter materialnih proporcev v celotni družbeni reprodukciji in njenih posameznih delih, obvladova-nje stihijskega delovanja trga in razvojnih neenako-mernosti v delovnih pogojih in pridobivanju dohodka;
—  najugodnejše pogoje za razvoj proizvajalnih sil in produktivnosti dela, stalno izboljševanje material-nih in drugih življenjskih pogojev ter vsestranski raz-voj osebnosti delovnega človeka kot svobodnega druž-benega proizvajalca in ustvarjalca.
11. člen^»
Dohodek je temeljna kategorija planiranja, eko-nomskih analiz in ocen uresničevanja planov.
Planiranje dohodka obsega planiranje pogojev in osnov za doseganje in rast dohodka in njegovo razpo-rejanje na osebno, skupno in splošno porabo, za raz-širitev materialne osnove združenega dela in za re-zerve v okviru samoupravno dogovorjenih medseboj-nih pravic in obveznosti.
V dohodku, ki ga dosegajo temeljne organizacije združenega dela v materialni proizvodnji, so izraženl
rezultati celotnega družbenega dela, zato se z delitvi-jo tako dosežencga dohodka zagotavlja materialna osnova za delo delovnih ljudi v drugih gospodarskih in družbenih dejavnostih.
12. člen
Zaradi uresničevanja interesov in ciljev iz 10. čle-na tega statuta, imajo vsi nosilci družbenega planira-?ja v občini pravico in dolžnost planirati svoj razvoj.
Zaradi uresničevanja politike ekonomskega ln družbenega razvoja omogočanja stalnega soočanja iz-branih ciljev z dejanskimi možnoslmi in pogoji, zago-tavljanja usklajevanja celotne družbene reprodukcije in usklajevanja razvoja med posameznimi nosilci družbenega planiranja, planirajo vsi nosilci družbene-ga planiranja svoj razvoj po načelih sočasnega in kontinuiranega planiranja.
';.                                 13. člen
Vsebina družbenega planiranja v občini so uskla-jeni skupni interesi in cilji gospodarskega in tlružbe-nega razvoja, ki izhajajo iz ocenjenih možnosti in po-gojev in so izraženi v družbenih dogovorih in samo-upravnih sporazunrih med delavci, organiziranimi v združenem delu, ter delavci, delovnimi Ijudmi in ob-čani v samoupravnih interesenih skupnostih, krajev-nili skupnostih in drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih.
14. člen
Družbeni plan občine, KS, plani samoupravnih in-teresnih skupnosti in plani drugih dejavnosti, ki s svo-bodno menjavo dela pridobivajo dohodek iz združe-nega dela materialne proizvodnje, morajo biti v skla-du z dohodkom, ki ga planirajo temeljne orgamiza-dje združenega dela materialne proizvodnje.
-                                   15. člen
Srednjeročni družbeni plan občine je temeljni plan ekonomskega in družbenega razvoja občine.
Srednjeročni družbeni plan občine se sprejema za obdobje petih let.
Občina ima lahko tudi dolgoročnl družbeni plan.
Dolgoročni družbeni plan se praviloma sprejema za obdobje, daljše od petih let.
Odločitev o izdelavi dolgoročnega družbenega pla-na sprejme občinska skupščina.
16.  člen
V skladu z načelom sočasnega in kontinuiranega planiranja morajo vsi nosilci dmžbenega planiranja v občini v obdobju, v katerem se uresničuje srednje-ročni plan, nenehno, najmanj pa enkrat na leto ana-lizirati, kako se ta uresničuje, da bi v skladu s cilji in nalogami srednjeročnega plana določili konkretne naloge za prihodnje plansko Ieto ter sprejeli ustrezne smernice in ukrepe, s katerimi je treba nastopati v prihodnjem letnem obdobju.
17.  člen
Flan samoupravne organizacije oziroma samo-upravne skupnosti se sprejme na podlagi enega ali več poprej sklenjenih samoupravnih sporazumov O temeljih plana samoupravne organizacije oziroma skupnosti. Plan občine pa na podlagi enega ali več poprej sklenjenih dogovorov o temeljih plana občine.
•             18. člen
Organi upravljanja organizacij združenega dela, samoupravnjii interesnih skupnosti, krajevnih skup-nosti in drugih samoupravnih organizacij in skupno-sti ter organi občine morajo pravočasno organizirati in usmeriti pripravljanje samoupravnih sporazumov in dogovorov o temeljih plana.
Strokovne službe organizacij združenega dela in samoupravnih skupnosti ter upravni organi občine so odgovorni za pravilnost in strokovno utemeljenost po-datkov in realnost ocen in predlogov.
19.  člen
Teraeljna organizacija združenega dela v skladu z zakonom samostojno pripravlja in sprejema svoj plan ter pripravlja elemente za samoupravne spora-zume o temeljih plana delovne organizacije, sestavlje-ne organizacije, samoupravne interesne skupnosti, krapevne skupnosti ter tlruge samoupravne organi-zacije in skupnosti.
Temeljna organizacija združenega dela pripravlja tudi elemente za dogovore o osnovah planov občine.
20.  člen
Samoupravne sporazume o temeljih planov, delov-ne organizacije, sestavljene organizacije, samouprav-ne inleresne skupnosti, krajevne skupnosti in druge samoupravne organizacije in skupnosli sklepajo v te-meljni organizaciji združenega dela njen delavski svet, v drugi samoupravni organizaciji in skupnosti pa njen organ upravljanja.
21.  člen
Temeljne in druge organizacije združenega dela na področju izobraževanja, znanosti, kulture, zdravstva, socialnega varstva, informacijske dejavnosti ter dru-gib družbenih dejavnosti ter temeljne organizacije združenega dela, ki opravljajo gospodarske dejavnosti, za katere je v zakonu ali odloku občinske skupščine oziroma skupščine mesta Ljubljane določeno, da o-pravljajo dejavnosti posebnega družbenega pomena, sklepajo samoupravne sporazume in sprejemajo plan pod pogoji in na način, s kateriin se zagotavlja ures-ničevanje posebnega družbenega interesa.
22.  člen
Samoupravne sporazume o temeljih plana samo-upravne interesne skupnosti sklepajo sainoupravne orgahizacije in skupnosti, ki so ustanovile samouprav-no interesno skupnost, in vse organizacije združenega d«la ter delovne skupnosti, ki združujejo delo in sred-stva, da bi prek samoupravne interesne skupnosti u-resničevale skupne potrebe in interese delavcev, de-lovnih ljudi in občanov, tako kot je določeno v sta-tutu te skupnosti.
23.  člen
Pri sklepanju samoupravnih sporazumov o osnovah plana samoupravne interesne skupnosti in ob spreje-manju plana sodelujejo tudi pristojni organi občine, če je samoupravna interesna skupnost ustanovljena za opravljanje dejavnosti, oziroma zadev, za katere je z zakonom ali na zakonu temelječim odlokom ob-činske skupščine oziroma skupščine mesta Ljubljane določeno, da so posebnega družbenega pomena.
24.  člen
Samoupravne sporazume o temeljih plana krajevnih skupnosti sklepajo temeljne organizacije združenega dela in druge samoupravne organizacije in skupnosti, ki imajo pravico in dolžnost, da v njej uresničujejo določene interese svojih delavcev oziroma svojih čla-nov samoupravne interesne skupnosti, katerih člani uresničujejo svoj interes na območju krajevne skup-nosti, ter delovni ljudje in občani na način, ki ga določa statut krajevne skupnosti.
25.  člen
Občinska skupščina sprejme na predlog izvršnega sveta odlok o pripravi družbenega plana občine.
Za pripravo družbenega plana občine skrbi izvršnl svet, ki je odgovoren, da se pravočasno določi delovnl program priprave družbenega plana in opravijo vsa dejanja, ki so nujna za pripravo in pravočasno pred-ložitev osnutka oz. predloga dmžbenega plana.
Družbeni plan občine sprejme občinska skupščina na podlagi poprej sklenjenih sporazumov in dogovo-rov o temeljih plana.
26.  člen
Dogovarjanje o osnovah družbenega plana občine izvajajo organi samoupravnih organizacij oziroma skupnosti tn organi občine. O poteku dogovarjanja o
Priloga JT 7
osnovah družbenega plana in o drugih vprašanjih v zvezi s pripravo družbenega plana obvešča skupščin« izvršni svet.
27.  člen
Dogovore o osnovab družbenega plana občine skle-pajo v skladu z zakonom iu tem statutom po pred-hodni javni obravnavl med delavci v združenem delu ter delovnimi ljudmi in občani v krajevnih skupnostih, Izvršni svet občinske skupščine v imenu občine Ljub-ljana šiška ter pristojni organl organizacij združenega dela, samoupravnih iiiteresnih skupnosti, krajevnih skupnosti in drugih samoupravnih organizacij in skup-nosti.
28.  člen
Z družbenim planom občine se usklajujejo mate-rialni in drugi odnosi pri uresničevanju ekonomskih, prostorskih, socialnih, kulturnih, stanovanjskih in drugih potreb delavcev in vseh delovnih ljudi, o ka-terih le-ti odločajo v temeljnih in drugih organiza-cijah združenega dela in krajevnih skupnostih, v občini ter v samoupravnih interesnih skupnostih v občini, ter usmerjata in usklajujeta gospodarski in družbeni razvoj v občini.
Družbeni plan občine Ljubljana-Šiška vsebuje zlasti:
—  iemelje razvojne politike občine,
—  možnosti  in  ukrepe za  zagotavljanje  pogojev ekonomskega razvoja ter temeljne usmeritve za raz-voj posameznih gospodarskih dejavnosti,
—  temeljna razmerja v delitvi dohodka na splošno, skupno in osebno porabo,
—  možnosti  in  ukrepe  za  zagotavljanje  pogojev gospodarskega in  socialnega  razvoja kot  celote, za zaposlovanje  ter za nenehno izboljševanje  delovnib in  življenjskih  pogojev  delavcev,  delovnih Ijudi  in občanov,
—  možnosti  in  ukrepe  za   razvoj   izobraževanja, otroškega varstva, zdravstva in drugUi oblik socialae zaščite delavcev, delovnih ljudi tn občanov,
—  možnosti in ukrepe za razvoj komunalnih de-javnosti,  stanovanjske  izgradnje,  prostorskega   ure-janja ter gospodarnega izkoriščanja zemljišč in do-brin v splošni rabi,
—  možnosti in ukrepe za varstvo dobrin splošnega pomena in vrednot človekovega okolja,
—  možnosti in ukrepe za razvijanje obrambne spo-sobnosti, varaosti in družbene samozaščite v občtni,
—  možnosti ln ukrepe za razvijanje drugih dejav-nosti, pomembnih za življenje tn delp delovnih ljudi in občanov.
Družbeni plan občine vsebuje tudi obveznosti, kl jih je občina prevzela z dogovori o osnovah srednje-ročnih planov SR Slovenije in mesta Ljubljane ter z dogovori, sklenjenimi v okviru medobčinskega in regijskega sodelovanja.
- Družbeni plan občine vsebuje tudi obveznosti, kl za občino ter za organizacije združenega dela in druge samoupravne organizacije in skupnosti v občini izvi-rajo iz zakoHov, drugih predpisov in splošnih aktov, ki jih je v mejah svojih, v ustavi določenih pravic in dolžnosti, sprejela občinska skupščina.
'                     29. člen
Osnutek družbenega plana občine pripravi izvršni svet in ga predloži v obravnavo občinski skupščini.
Ob predložitvi družbenega plana občine mora iz-vršni svet obvestiti občinsko skupščino o vprašanjih, ki so bistvenega pomena za določitev skupnih inte-resov in ciljev, ki jih je treba ure&ničiti v planskem obdobju, pa o njih do predložitve osnutka ni bilo mogoče doseči dogovora s posameznimi samouprav-nimi organizacijami in skupnostmi.
30. člen
Na podlagl dogovorov o osnovah družbenega plana občine in na podlagi usklajenih stališč iz javne ob-ravnave o osnutku družbenega plana občine med de-lavci v združenem delu ter delovnimi ljudmi in ob-čani v krajevnih skupnostih, določi izvršni svet ptred-log družbenega plaiia občine in ga predloži občtnski skupščini v sprejem.
Če do roka, ki je bll določen za predložitev pred-loga družbenega plana občine, ni bil dosežen dogovor o vprašanjih iz 29. člena tega statuta, predlaga iz-vršni svet občinski skupščini, da sprejme ukrepe, za katere je pooblaščena z ustavo in zakonom.
Če organizacija združenega dela pri sprejemanju plana ali pri izvajanju ukrepov za njegovo uresniče-vanje ne spoštuje sprejetih obveznosti samoupravnih sporazumov in dogovora o osnovah plana občine tn s tem bistveno ogroža uresničitev določenih skupnih interesov in ciljev, trdnost gospodarstva ali enako-pravnost delavcev pri pridobivanju dohodka, občinska skupščina sprejme ukrepe na predlog izvršnega sveta proti taki organizaciji zdmženega dela v skladu z določili zakona.
31.  člen
Izvršni svet mora spremljati uresničevanje spre-jetega družbenega plana in skupščinl v roku, ki ga sama določi, najmanj po enkrat letno predložitl po-ročilo o uresničevanju srednjeročnega plana v pre-teklem obdobju skupaj s svojo oceno možnosti za razvoj v naslednjem letu tpr s predlogi ukrepov, ld so potrebni za uresničevanje planov v tekočem letu.
Na podlagi analize o uresničevanju družbenega plana občine ter ocenjenih možnosti za njegovo ure-sničevanje predlaga izvršni svet občinski skupščini smernice za uresničevanje družbenega plana v posa-meznem letu.
Če izvršni svet ugotovi, da družbenega plana ne bo mogoče uresničiti, predlaga občinski skupščini spre-membe in dopolnitve družbenega plana.
Družbeni plan občine se spremeni in dopolni po postopku, ki je z zakonom in tem statutom določen za sprejemanje družbenega plana občine.
32.  člen
Organi in organizacije, ki jim sredstva za delo za-gotavlja občina iz proračuna so dolžni občinski skup-ščini predložiti svoj program dela in j>otrebne uteme-Ijitve o vrsti, obsegu in vsebini nalog, o pogojih dela in drugih okoliščinah, ki so ,pomembne za določanje višine sredstev.
2. Gospodarske in druge družbene dejavnostl
33.  člen
Občina spremlja, usmerja in usklajuje razvoj go-spodarskih dejavnosti, spremlja in analizira poslova-nje organizacij združenega dela, jih spodbuja in pod-pira pri ukrepih za povečanje proizvodnje in produk-tivnosti dela, pri uvajanju sodobne tehBologije in boljše organizacije dela ter ekonomičnosti poslovanja.
Občina sodeluje pri zagotavljanju pogojev za raz-voj gospodarskih dejavnosti v skladu s politiko raz-voja teh dejavnosti, doJočeno v družbetoih planih.
34.  člen
Občina vzpodbuja vse oblike združevanja dela in sredstev dmžbene reprodukcije organizacij združene-ga dela, sodelovanja pri urejanju medsebojnih raz-merij ter usklajevanja proizvodnje in drugih degav-nosti v samoupravno dogovorjeni družbeiri delitvi dela, vzpostavljanja razmerij med organizacijatni združenega dela materialne proizvodnje tn organiza-cijami združenega dela, ki opravljajo družbene dejav-nosti, vzpodbuja samoupravno sporazumevanje in družbeno dogovarjanje ter ustanavljanje samouprav-nih interesnih skupnosti, v katerih si delavci v zdru-ženem delu ter delovni ljudje in občani v procesu celotnega družbenega dela združujejo sredstva, ure-sničujejo socialno varaost in druge skupne interese in cilje.                                               .
35.  člen
Delavci, delovni Ijudje in občanj v občini organizi-rajo sodelovanje organjzacij združenega dela, ki se ukvarjajo s prametom blaga in storitev na drobno s potrošnikl, organiziranbni v krajevnih skupnostih ter drugih samoupravnih skupnostlh in organizacijah potrošnikov.
36.  člen
Delavci, delovni ljudje in občani vzpodbujajo raz-voj storitvenih dejavnosti, sodelujejo pri oblikovanju politike in načrtovanju razvoja malega gospodarstva in tistih storitvenih dejavnosti v občini, ki zagotav-ljajo pogoje za normalno življenje in delo.
37.  člen
Delavci, delovni ljudje in občani neposredno ter po svojih organizacijah združenega dela, krajevnih skupnostib, samoupravnih interesnih skupnostih, družbenopolitipnih organizacijah, drugih samouprav-nih organizacijah in skupnostih ter občinski skupščini in njenih organih zagotavljajo pogoje za opravljanje tistih gospodarskib in drugih družbenih dejavnosti, ki so nadomestljiv pogoj za njihovo življenje in delo.
38.  člen
Z zakonom in odlokom občinske skupščine, ki te-melji na zakonu, se lahko določi, da so posebnega družbenega pomena določene dejavnosti ali zadeve organizacij združenega dela, ki opravljajo družbene dejavnosli, in uredi način uresničevanja posebnega družbenega tnteresa in v skladu z njim način uresni-čevanja samoupravnih pravlc delavcev.
Če zahteva posebej družbeni tnteres, se lahko z zakonom in odlokom občinske skupščine, ki temelji na zakonu, uredi način uresničevanja tega interesa tudi v poslovanju organizacij združenega dela, ki opravljajo gospodarsko dejavnost, kadar je to poslo-vanje nenadomestljiv pogoj za življenje in delo ob-čanov ali za delo drugih organizacij na določenem območju.
Posebni družbeni interes in način njegovega ure-sničevanja uveljavljajo delovni ljudje s samouprav-nimi sporazumi in družbenimi dogovori v organizaci-jah združenega dela, \ krajevnih skupnostih, v samo-upravnih interesnih skupnostih ali s predpisi oziroma ukrepi občinske skupščine.
39.  člen
Na področjih in dejavnostih komunale, energetike, vodnega gospodarstva, prometa in zvez in drugih de-javnosti materialne proizvodnje, katerih trajno oprav-ljanje je nujno, da bi se zadovoljevale potrebe dolo-čenih uporabnikov in nujen pogoj za njibovo delo in v katerih delovanje tržnih zakonitosti ne more biti edini razlog za usklajevanje dela in potreb oz. vredno-tenje rezultatov dela, se lahko organizacije združenega dela ter uporabniki njihovih proizvodov in storitev združujejo v samoupravne interesne skupnosti.
V teh samoupravnih interesnih skupnostih se de-lovni ljudje kot uporabniki proizvodov in storitev združujejo z delavci, ki opravljajo te dejavnosti in zadovoljujejo v njih svoje osebne in skupne potrebe, združujejo sredstva in določajo namen njihove upo-rabe, opredeljujejo pogoje in način opravljanja teh dejavnosti, sprejemajo in uresničujejo programe dela tn razvoja, vplivajo na oblikovanje cen tn sodelujejo pri določanju politike cen, uresničujejo druge skupne interese ter medsebojno urejajp druga razmerja, pra-vice, obveznosti in odgovornosti.
40.  člen
Delavci, delovni Ijudje in občani v občini samo-stojno rešujejo svoje stanovanjske potrebe ter z druž-benirni dogovori, samoupravnimi sporazumi in pogod-bami po načelih vzajemnosti in solidarnosti zagotav-ljajo in združujejo sredstva za ta namen ter urejajo medsebojna razmerja, pravice in obveznosti.
Svoje interese pri graditvi, uporabi in gospodarje-nju s stanovanji in pri združevanju sredstev za te namene uresničujejo delavci, delovni Ijudje in občani v občini samostojno na zborih stanovalcev, v hišnih svetih in v samoupravni stanovanjski skupnosti.
Delavci, delovni Ijudje in občani s samoupravnim sporazumom določijo katere osebne ia skupne po-trebe in interese pri graditvi, uporabi in gospodarje-nju s stanovanji uresničujejo po načelu vzajemnosti in soMdamosti v občinski ter katere v širši samo-
upravnl tnteresni skupnosti oziroma zvezi teh skup-nosti.
41.  člen
Občina skupaj z mestom Ljubljana načrtuje in za-gotavlja razvoj stanovanjske graditve, sprejema urba-nistično dokumentacijo, zagotavlja smotrno izkorišča-nje stavbnega zemljišča in povezuje vse dejavnike, ki sodelujejo pri gradnji stanovanj.
Občinska skupščina lahko z odlokom na podlagi zakona predpiše obveznost organizacij združenega dela in drugih zavezancev, da iz dohodka izločajo in združujejo sredstva za graditev stanovanj in za pomoč delovnim ljudem z nižjimi dohodki pri graditvi in uporabi stanovanj.
Občina posveča posebno skrb stanovanjskim ipo-trebam delovnih Ijudi in občanov in družin, ki so po ustavi in zakonu deležne posebne družbene pomoči.
42.  člen
Za organizirano zadovoljevanje svojih osebnih in skupnih potreb po storitvah družbenih dejavnosti na področju vzgoje in izobraževanja, raziskovalne dejav-nosti, kulture, zdravstva in socialnega varstva ter drugih družbenih dejaynosti delovni ljudje neposred-no in po svojih organizacijah združenega dela ter v drugih organizacijah in skupnostih z delavci v orga-nizacijah združenega dela, ki opravljajo te dejavnosti po načelu vzajemnosti in solidarnosti ustanavljajo samoupravne interesne skupnosti.
V samouprapnih interesnih skupnostih delovni ljudje uresničujejo svobodno menjavo dela, enako-pravno in sporazumno odločajo o opravljanju druž-benih dejavnosti v skladu s skupnimi interesi, dolo-čajo politiko razvoja, obseg pravic in način njihovega uresničevanja, združujejo sredstva za opravljanje teh dejavnosti, opravljajo druge zade\e in uresničujejo druge skupne interese pri opravljanju teh dejavnosti.
Delovni ljudje kot neposredni koristniki storitev družbenih dejavnosti in delavci organizacij združe-nega dela, ki opravljajo te dejavnosti, s samouprav-nim sporazumom določijo, katere skupne potrebe in interese uresničujejo y občinski in katere v širših samoupravnih interesnih skupnostih oziroma zvezah in skupnostih teh skupnosti.
43.  člen
Dela\ci, delovni Ijudje in občani v občini skrbijo za uresničevanje enotnega vzgojnoizobraževalnega si-stema in v ta namen oblikujejo skupno politiko na področju vzgoje in izobraževanja in skrbijo za stalno rast izob.azbene ravni delavcev in delovnih Ijudi ter za izobraževanje in izpopolnjevanje učiteljev in dru-gih strokovnih delavcev za vzgojo in izobraževanje ter uresničujejo druge skupne interese na področju vzgo-je in izobraževanja.
44.  člen
Delavci, delovnl ljudje in občani skrbijo za razvoj raziskovalne dejavnosti in v ta namen določajo razi-skovalno poiitiko, usmerjajo razvoj posameznih razi-skovalnih panog in raziskav, zlasti za prakso, skrbijo za vzgojo raziskovalnih kadrov ter opravljajo druge zadeve in uresničujejo skupne interese, kolikor se ne uresničujejo v mestu ali širši družbenopolitični skup-nosti.
45.  člen
Delavci, delovni Ijudje in občani v občini skrbijo za organizirai^p in samoupravno zagotavljanje vse-stranskih možriosti za kulturno življenje, za obliko-vanje politike razvoja kulturtnih dejavnosti, za razvi-janje in zadovoljevanje kulturnih potreb ter za pospe-ševanje vseh oblik kulturnih dejavnosti (ustvarjanje, posredovanje in varstvo kulturnih vrednosti) ter opravljajo druge zadeve in uresničujejo druge skupne interese na področju kulture.
4«. člen
Delavci, delovni Ijudje tn občani v občini uresniču-jejo pravico do zdravstvenega varstva, združujejo delo in sredstva za zagotavijanje zdravstvenega var-
Prlloga JT 9
stva, z delovnimi Ijudmi in občanl občin v okviru regije določajo in usklajujejo vrste in obseg pravic iz zdravstvenega zavarovanja, politike razvoja in po-speševanja zdravstvene dejavnosti ter teritorialne raz-porejenosli zdravstvenih organizacij, opravljajo druge zadeve ter uresničujejo druge skupne interese na področju zdravstvenega varstva
Delavci, delovni ljudje in občani posvečajo poseb-no skrb preventivnemu zdravstvenemu varstvu, od-stranjevanju obolenj in invalidnosti ter zagotavljanju za življenje in delo primernih higienskih razmer.
47.  člen
Delavci, delovni ljudje in občani v občini skrbijo za socialno varstvo dela\cev, delovnih ljudi in obča-nov, za organizirano pomoč delavcem, delovnim lju-dem in občanom, ki so potrebni posebne družbene skrbi in varstva, ter za odpravljanje vzrokov za na-stanek socialnih problemov, zagotavljajo materialno osnovo službam in dejavnostim, ki zadovoljujejo so-cialne potrebe delavcev, delovnih ljudi in občanov, posebno na področju zaposlovanja in reševanja sta-novanjskih potreb, ter ustvarjajo možnosti, da se usposobijo za delo in samostojno življenje osebe, ki so pod posebnim družbenim varstvora.
Posebno skrb posvečajo varstvu otrok, mater in družine, vojaških, delovnih in drugih invalidov ter varstvo občanov, ki niso zmožni sami skrbeti zase ali za svoje pravice in koristi, ali nimajo nikakršnih virov dohodkov.
48.  člen
Za uresničevanje ciljev družbenega varstva otrok delavci, delovni ljudje in občani v občini po načelih vzajemnosti in solidarnosti zagotavljajo ugodne po-goje za ustanovite^ in življenje družine, za uresniče-vanje materinstva, telesni in duševni razvoj ter vzgojo in socialno varnost vseh otrok ter opravljajo druge zadeve in uresničujejo druge skupne interese na pod-ročju družbenega varstva otrok.
49.  člen
Delavci, delovni ljudje in občani v občini skrbijo za razvoj telesnokulturne deja\nosti ter za zdrav te-lesni razvoj delovnega človeka in občana, oblikujejo politiko razvoja telesne kulture in rekreacije, pospe-šujejo telesnokulturne dejavnosti v vzgojnovarstvenih zavodih, šolah, organizacijah združenega dela ter usta-navljanje množičnih telesnokulturnih organizacij in vključevanje delovnih ljudi in občanov V njihovo de-javnost, združujejo sredstya za delo teh organizacij in za gradnjo in vzdrževanje telesnovzgojnih objektov ter opravljajo druge zadeve in uresničujejo druge skupne interese na področju telesne kulture.
50.  člen
Delavci, delovni ljudje in občani v občini skrbijo za razvoj socialnega skrbstva, za organizirano nudenje raznih oblik družbene pomoči delavcem, delovnim ljudem in občanom, ki so te skrbi potrebni, za od-pravljanje vzrokov za nastanek socialnih problemov, sprejemajo program razvoja sociaJnih zavodov in jih ustanavljajo ter skrbijo za njihov razvoj in delovanje, opravljajo druge zadeve ter uresničujejo druge skup-ne interese na področju socialnega skrbstva.
3. Varstvo borcev NOV *•*
51.  člen
Delavci, delovni ljudje in občani v občini posvečajo posebno skrb udeležencem narodnoosvobodilne vojne in članom njihovih družin.
S predpisi občinske skupščine se zagotavljajo sredstva za družbeno pomoč borcem NOV, borcem za severno mejo 1918—1919 in slovenskim dobrovolj-cem iz vojn 1912—1918 in ožjim članom njihovih dru-žin, ki nimajo zadostnift sredstev za dostojno preživ-ljanje, zagotavljajo zdravstveno zaščito vsem tistim, borcem in njihovim družinskim članom, ki tega var-st\a nimajo iz kakršnegakoli drugega naslova, mu dajejo družbeno pomoč za zdravljenje in rekreacijo,
skrbijo za rehabilitacijo invalidov in zaposlovanje ne-zaposlenih borcev ter zagotavljajo pomoč otrokom padlih borcev NOV, ki niso sposobni za pridobitno delo. V skladu s predpisi občinske skupščine zagotav-Ijajo reševanje stanovanjskih vprašanj borcev in Ln-validov NOV.
4. Urejanje prostora in varstvo človekovega okoija
52.  člen
Delavci, delovni ljudje in občani v občini v skladu z dogovorjeno politiko in programi na območju mesta Ljubljane določajo program in politiko urbanLzacije, prostorskega urejanja, smotrne izrabe mestnih zem-ljišč in jo uresničujejo z urbanističnimi programi, urbanističnimi načrti in zazidalnimi načrti. Posebno pozornost posvečajo razvoju stanovanjske gradltve ter razvoju tistih gospodarskih in drugih družbenih dejavnosti, ki so opredeJjene z družbenim planom občine.
Delavci, delovni ljudje in občani upravljajo in raz-polagajo s stavbnim zemljiščem v družbeni lastnini v samoupravni interesni skupnosti za gospodarjenje s stavbnim zemljiščem.
53.  člen    -
Delavci, delovni Ijudje in občani, organizacije zdru-ženega dela, občinska skupščina, krajevne skupnosti in druge samoupravne organizacije in skupnosti ima-jo pravico in dolžnost zagotavljati pogoje za smotrao izkoriščanje dobrin splošnega pomena ter za ohranitev in izboljšanje naravnih in z delom pridobljenih vred-not človekovega okolja z namenom, da zagotavljajo osnovne pogoje za življenje in delo, kakor tudi da preprečujejo zdravju škodljive posledice, ki nastajajo v proizvodnji, porabi in prometu.
54.  člen
Občinska skupščina in njeni organi skrbe za ohra-nitev in izboljševanje človekovega okolja in pri tenj spremljajo in ohranjajo stanje in razvoj naravnih iii z delom pridobljenih vrednot, ter skrbijo za učtnko-vito ukrepanje na tem področju. Posebno skrb posve-čajo varstvu zraka, ohranHvi obstoječih parkovnib površin in zelenic ter površin, namenjenih za rekrea cijo.
Območja, v katerem so zdravstvene, vzgojnoizobra-ževalne, vzgojne in socialnovarstvene organizacije ob-činska skupščina Iahko določi kot posebno zavarovana pred hrupom in onesnaževanjem, za kar sprejme ustrezne ukrepe.
55.  člen
Občinska skupščina in skupščina mesta Ljubljane z družbenimi plani in urbanističnimi dokumenti zago-tavljata smotrno izrabo prostora in drugih dobrin v splošni rabi ter pri tem posebno skrb posvečata ohranitvi naravnih vrednot človekovega okolja, nepre-mičnin in drugih stvari posebnega kulturnega in zgo-dovinskega pomena ter drugih z delom pridobljenih vrednot človekovega okolja.
56.  člen
Delavci, delovni ljudje in občani v občini samo-stojno ali skupaj z delavci, delovnimi ljudmi in ob-čani drugih občin ustanavljajo samoupravne interesne skupnosti, v katerih združujejo sredstva, zagotavljajo pogoje za varstvo človekovega okolja ter usklajujejo in uresničujejo druge skupne potrebe in interese pri sprejemanju in izvajanju ukrepov za varstvo in izbolj-ševanje naravnih in z delom pridobljenih vrednot človekovega okolja.
5. Ljudska obramba in družbena samozaščita
57. člen
Občina v skladu z ustavo in zakonom ter temelji sistema ljudske obrambe, varnosti in družbene samo-zaščite, obrambnimi in drugtmi načrti ter pripravljal-
nimi ukrepi socialistične republike Slovenije in mesta Ljubljane ureja in organizira ljudsko obrambo, var-nost in družbeno samozaščito na svojem območju, organizira in vodi teritorialno obrambo, milico in narodno zaščito, civilno zaščito in druge obrambne priprave, ob napadu na državo pa organizira in vodi splošni ljudski odpor.
V skladu s prejšnjim odstavkom določa občina svoj obrambni načrt.
58.  člen
Delavci, delovni Ijudje in občani v občini v skladu z zakonom oblikujejo in uresničujejo politiko Ijudske obrambe, varnosti in družbene samozaščite kot svojo pravico in dolžnost, v temeljnih in drugih organiza-cijah združenega dela, krajevnih skupnostih, samo-upravnih interesnih skupnostih in drugih samouprav-nih organizacijah ter skupnostih, v družbenopolitičnih in družbenih organizacijah, vojaških enotah in zavo-dlh, civilni zaščiti, narodni zaščiti, po delegacijah in delegatih pa v zborih občinske skupščine,
59.  člen
Pravice in dolžnosti občine na področjii Ijudske obrambe, varnosti in družbene samozaščite, razen pravic in dolžnosti, ki jih izvršuje mesto Ljubljana in njegovi organi, izvršujejo v mejah svoje pristoj-nosti, določene z zakonom:
—  občinska skupščina,
—  svet za ljudsko obrambo, varnost in družbeno samozaščito,
—  izvršni svet,                         '
—  upravni  organ  za  ljudsko  obrambo  in   drugi upravni organi,
—  občinski štab za teritorialno obrambo,
—  občinski štab za civilno zaščito,
—  med vojno pa tudi predsedstvo občinske skup-ščine.
60.  člen
Občinska skupščina obravnava vprašanja, ki so splošnega pomena za razvoj in krepitev ljudske obrambe, družbene samozaščite, varnosti in notranjih zadev v občini. V skladu z enotnim sistemom ljudske obrambe v federaciji, republiki in mestu Ljubljani sprejema odloke in druge akte s tega področja ter usmerja obrambne priprave na območju občine, spre-jema ukrepe za učinkovito delovanje vseh nosilcev družbene samozaščite in varnosti ter sprejema odloke in druge akte s tega področja.
61.  člen
Pri uresničevanju nalog na področju ljudske o-brambe, varnosti in družbene samozaščite sodeluje občinska skupščina s skupščinami drugih občin in skupščino mesta Ljubljane, s katerimi usklajuje svoje delo na teh področjih in po potrebi, po dogovoru ustanavlja skupne službe v okviru ljubljanske regije.
62.  člen
Med vojno odloča o vprašanjih iz pristojnosti ob-činske skupščine, če se ta ne more sestati, predsed-stvo občinske skupščine, katerega sestavo in pristoj-nosti določa zakon.
Predsedstvo občinske skupščine predloži sprejete splošne akte v potrditev občinski skupščini takoj, ko se ta lahko sestane.
63.  člen
Svet občinske skupščine za Ijudsko obrambo, var-nost in družbeno samozaščito vodi, usmerja in uskla-juje priprave za ljudsko obrambo delavcev, delovnih ljudi in občanov, temeljnih in drugih organizacij zdru-ženega dela, krajevnih skupnosti, samoupravnih inte-resnih skupnosti ter drugih samoupravnih organizacij in skupnosti za delovanje v vojnih razmerah; skrbi za uresničevanje načel splošnega ljudskega odpora, predvsfem pa, da se vsi organi, organizacije in skup-nosti tekoče pri svoji redni dejavnosti v miru prlprav-ljajo na splošni ljudski odpor in ukrepanje, kar je potrebno za življenje in delo v vojnih razmerah.
Svet občinske skupščine za Ijudsko obrambo, var-nost in družbeno samozaščito prav tako skrbi za uresničevanje in izvajanje nalog, ki jih ima v okviru svojih pravic in dolžnosti na področju družbene samo-zaščite, varnosti in notranjih zadev občinske skup-ščine.
Sestavo, naloge in način dela sveta za Ijudsko obrambo, varnost in družbeno samozaščito določi v skladu z zakoncm občinska skupščina z odlokom.
64.  člen
Pravice in dolžnosti izvršnega sveta, upravnega or- •• gana za ljudsko obrambo in drugih upravnih organov na področju ljudske obrambe, družbene samozaščite, varnosti in notranjih zadev določi v skladu z zakonom in tem statutom občinska skupščina s svojimi pred-pisi.
65.  člen
Za izvajanje oboroženega in drugih oblik odpora proti sovražniku se organizirajo po enotnih načelib in v skladu z obrambnim načrtom občlne, v krajevnih. , skupnostih in temeljnih ter drugih organizacijah zdru-  .< ženega dela enote teritorialne obrambe, ki zagotav- , ljajo nenehen nadzor nad območjem in zaščito objek--.^ tov s stalno množično borbeno aktivnostjo.
Enote teritorialne obrambe v občini vodi občiuski štab za teritorialno obrambo.
Občinski štab za teritorialno obrambo imenuje ob-činska skupščina. Komandanta teritorialne obrambe občine imenuje in razrešuje komandant teritorialne obrambe Slovenije na predlog sveta občinske skup-ščine za ljudsko obrambo, varnost in družbeno samo-zaščito po poprejšnem mnenju pokrajinskega odbora.
Občinski štab za teritorialno obrambo opravlja naloge, ki so določene z zakonom in drugimi predpisi ter naloge, ki mu jih naloži nadrejeni štab za teri-torialno obrambo oz. svet občinske skupščine za ljud-sko obrambo, varnost tn družbeno samozaščito.
66.  čJen
Za organizirano usmerjanje in pripravljanje delav-cev, delovnih ljudi in občanov za samozaščito, za vo-denje in usposabljanje enot civilne zaščite ter za cd-rejanje in usmerjanje zaščitnih in reševalnih ukrepov ob bojnih akcijah, ob naravnih in drugih hudih ne-srečah ter v drugih izrednih razmerah se ustanovijo v občini, krajevnih skupnostih, temeljnih in drugih organizacijah združenega dela in v drugih organiza-cijah in skupnostih, štabi za civilno zaščito.
Občinski štab z:d civilno zaščito imenuje izvršnl svet po poprejšnjem soglasju sveta občinske skup-ščine za ljudsko obrambo, varnost in družbeno samo-zaščito.
Občinski štab za civilno zaščito izvršuje svoje na-loge v skladu s pristojnostmi, določenimi z zakonom in je za svoje delo odgovoren svetu občinske skup-ščine za ljudsko obrambo, varnost in družbeno samo-zaščito, izvršnemu svetu ter mestnemu štabu za civil-no zaščito za akcije, ki so skupnega pomena za mesto.
67.  člen
V krajevnih skupnostih delavci, delovni ljudje in občani, organizirani v iemeljnih in drugih organiza-cijah združenega dela, samoupravnih organizacijah in skupnostih, družbenopolitičnih in družbenih organiza-cijah ter društvih uresničujejo politiko Ijudske o-brambe in se neposredno organizirajo, pripravljajo in usposabljajo za oborožen boj in druge oblike od-pora, za varstvo in reševanje ogroženega prebivalstva in materialnih dobrin ob vojnih akcijah, naravnih in drugih hudih nesrečah ter v drugih izrednih razmerah, za preskrbo oboroženih sil in prebivalstva ter za iz-vrševanje drugih nalog tako kot so določene z zako-nom, statutom in obrambnim načrtom krajevne skup-nosti oziroma občine.
Delavci, delovni Ijudje in občani v krajevnih skup-nostih v statutu in načrtu samozaščitnih varnostnih ukrepov določajo oblike in način uresničevanja druž-bene samozaščite, pravic, dolžnosti in odgovornosti delavcev, delovnlh ljudi in občanov, sveta krajevne
Priloga JT 11
skupnostmi in pristojnega organa za družbeno samo-zaščito.
Ob neposredni vojni nevarnosti in v vojni vodi splošni ljudski odpor v krajevni skupnosti svet kra-jevne skupnosti, ki odloča tudi o vseh zadevah iz pri-stojnosti drugih organov krajevne skupnosti v skladu z zakonom. Če se svet krajevne skupnosti ne more sestati, sprejema neodložljive ukrepe njegov predsed-nik, ki mora te ukrepe dati v potrditev svetu takoj, ko se ta lahko sestane. Organizaciji in naloge sveta krajevne skupnosti, odbora za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito ter drugih organov in organi zacij v krajevni skupnosti na področju Ijudske obram-be, varnosti in družbene samozaščite se določijo v skladu z zakonom s statutom krajevne skupnosti.
68.  člen
Temeljne in druge organizacije združenega dela, samoupravne interesne skupnosti ter druge samo-upravne organizacije ter skupnosti določajo načrt iz-vajanja obrambnih priprav v skladu s svojim razvoj-nim načrtom oziroma programi dela ter v skladu s svojimi nalogami za delovanje ob neposrediii vojni nevarnosti in v vojni.
Organizacije in skupnosti iz prejšnjega odstavka morajo usklajevati svoje obrambne načrte in progra-me za delo v vojni z obrambnim načrtom občine in so pri njegovem izvajanju dolžne sodelovati pri pre-skrbi oboroženih sil in prebivalstva ter pri zagotav-ljanju surovin, reprodukcijskega materiala, energije, rezervnih delov in drugih materialov.
Organizacije in skupnosti, navedene v prvem od-stavku, se vključujejo v obrambne priprave krajevne skupnosti, v katerih imajo svoj sedež, sodelujejo z njo in dajejo strokovno pomoč njenim organom pri izvrševanju nalog s področja Ijudske obrambe, var-nosti in družbene samozaščite.
69.  člen
Za neposredno izvrševanje nalog s področja ljud-ske obrambe, in za izvajanje nalog s področja druž-bene samozaščite, ki so določene v statutih, pravil-nikih in varnostnem načrtu, skrbi odbor za Ijudsko obrambo in družbeno samozaščito, ki ga ustanovi delavski svet ali drug ustrezen organ upravljanja.
70. člen
Delaici, delovni ljudje in občani v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela in krajevnih skupnostih organizirajo narodno zaščito za varovanje pogojev dela, družbene lastnine in objektov skupnega pomena, za varovanje reda in svojega premoženja ter za zagotavljanje mirnega in varnega življenja.
V neposredni vojni nevarnosti in v vojni neiarnosti in v vojni izvajajo enote narodne zaščite tudi določene naloge v okviru izvajanja splošnega ljudskega odpora.
Naloge narodne zaščite opravljajo delovni Ijudje in občani v enotah narodne zaščite v skladu s samo-zaščitnim varnostnim načrtom.
71.  člen
V  krajevni skupnosti se ustanovi štab za teritorial-no obrambo, če je to potrebno glede na naloge teri-torialne obrambe v občini in krajevni skupnosti, ki po obsegu in naravi presegajo možnosti enot narodne zaščife. Ustanovi ga svet krajevne skupnosti po po-prejšnjem soglasju sveta občinske skupščine za Ijud-sko obrambo, varnost in družbeno samozaščito.
Komandanta teritorialne obrambe krajevne skup-nosti imenuje in razrešuje komandant teritorialne obrambe občine na predlog sveta krajevne skupnosti ter s soglasjem sveta občinske skupščine za ljudsko obrambo, varnost in družbeno samozaščito.
72.  člen
Enote narodne zaščite ustanovi v temeljni organi-zaciji združenega dela delavski svet, v krajevni skup-nosti svet krajevne skupnosti.
Enote narodne zaščite delujejo po posebnem na-črtu, ki ga v skladu z varnostnim načrtom oziroma
načrtoma samozaščitnih varnostnih ukrepov sprejme odbor za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito. Enote narodne zaščite vodi načelnik, ki ga imenuje delavski svet temeljne organizacije združenega dela na predlog odbora za Ijudsko obrambo in družbeno samozaščito v temeljni organizaciji združenega dela oziroma svet krajevne skupnosti na predlog odbora za Ijudsko obrambo in družbeno samozaščito v kra-jevni skupnosti, v soglasju s svetom za Ijudsko o-brambo, varnost in družbeno samozaščito občinske skupščine.
73.  člen
Delavci, delovni Ijudje in občani skrbijo, da se ustvarijo ugodni pogoji za varnost prometa v občini, organizirajo in izvajajo prometno preventivno dejav-nost, skrbijo, da promet pravilno poteka in da se pre-prečijo prometne nezgode in druge nevarnosti.
Za uveljavljanje družbene samozaščite na področju preventive in vzgoje v cestnem prometu v občini skrbi svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu.
Sestavo, naloge in način dela sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu določi v skladu z zako-nom izvršni svet občinske skupščine.
74.  člen
Delavci, delovni ljudje in občani v občini imajo pravico in dolžnost, da na temeljn družbene samo-zaščite varujejo pred požarom družbeno premoženje in premoženje občanov.
V samoupravni interesni skupnosti za varstvo pred požarom uresničujejo delavci, delovni ljudje in ob-čani svoje in družbene potrebe po varstvu pred po-žaj-om in drugimi naravnimi nesrečami ter pospešu-jejo razvoj družbene samozaščite na tem področju.
6. Kadrovska politika in zaposlovanje
75.  člen
Delavci, delovni Ijudje in občani v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela, v krajevnih skupnostih, samoupravnih interesnih skupnostih, v družbenopolitičnih organizacijah in v drugih samo-upravnih organizacijah in skupnostih so nosilci ka-drovske politike v občini.
76.  člen
Pri uresničevanju družbenih ciljev in načel kadrov-ske politike delavci, delo\ni Ijudje in občani zlasti:
—  sprejemajo   letne,   srednjeročne  in   dolgoročne kadrovske programe,
—  sprejemajo  programe  strokovnega,  idejnopoli-tičnega, družbenoekonomskega in splošnega izobraže-vanja kadrov,
—  določajo  strukturo kadrov, ki je potrebna za dolgoročni   razvoj   temeljnih   in   drugih   organizacij združenega dela,
—  določajo  in  razporejajo  sredstva  za  izobraže-vanje kadrov,
—  določajo merila in pogoje za izbiro kadrov za odgovorne delovne naloge,
—  skrbijo, da so za zahtevne družbene in proizvod-ne funkcije izbrani delavci z zahtevanimi sposobnosf-mi, znanjem, družbenopolitičnimi in moralnoetičnimi kvalitetami,
—  spremljajo uresničevanje kadrovske politike.
77.  člen
Delavci, delovni Ijudje in občani, organizirard v družbenopolitičnih organizacijah, posebno v socjali-stični zvezi delovnega ljudstva in sindikatih, obliku-jejo, usmerjajo in spremljajo uresničevanje kadrov-ske politike, predvsem pa usklajujejo stališča in kri-terije za kandidiranje delovnih ljudi na odgovorna delovna mesta v organizacijah združenega dela in drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih ter za nosilce družbenih funkcij.
Priloga JT 12
78.  člen
Zaradi uspešnejšega uresničevanja temeljnih načel in ciljev kadrovske politike delavci, delovni Ijudje in občani \ občini z družbenimi dogovori in samouprav-nimi sporazumi urejajo in usklajujejo družbenoeko-nomska in druga razmerja pri oblikovanju, uresniče-vanju in izvajanju kadrovske politike.
Delavci, delovni Ijudje in občani v občini uresniču-jejo temeljna načela in cilje kadrovske politike tudi z družbenimi plani.
79.  člen
Delavci, ki v organizacijah združenega dela in dru-glh samoupravnih organizacijah in skupnostih uprav-ljajo družbepa sredstva in z njimi razpolagajo, ter delovni Ijudje in občani v občini ustvarjajo pogoje za uresničevanje pravice do dela in za vključevanje delovnih ljudi in občanov v združeno delo.
80.  člen
Delavci, delovni ljudje in občani oblikujejo in iz-vajajo politiko zaposlovanja v organizacijah združe-nega dela in drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih, v samoupravni interesni skupnosti za zaposlovanje ter v občinski skupščini.
Delavci, delovni Ijudje in občani y občini obliku-jejo politiko zaposlovanja z družbenimi dogovori in samoupravnimi sporazumi ter z družbenimi plani.
Pri oblikovanju in izvajanju politike zaposlovanja, delovni Ijudje in občani posebno skrb posvečajo za-poslovanju žena, mladine in oseb z zmanjšano delov-no sposobnostjo.
81.  člen
Delavci v združenem delu in delavci, katerih dopol-nilno delo uporabljajo delovni Ijudje, ki samostojno opravljajo dejavnost z osebnim delom z delovnimi sredstvi, ki so lastnina občanov oziroma delavci, ka-terih dopolnilno delo uporabljajo druge osebe, se združujejo v samoupravno interesno skupnost za za-poslovanje.
Skupnost za zaposlovanje je samoupravna interes-na skupnost delavcev, v kateri si delavci po načelih vzajemnosti in solidarnosti zagotavljajo stalno stro-kovno pomoč, potrebno za uresničevanje pravice do dela, oziroma za zagotavljanje in varovanje zaposlitve ter zavarovanje za primer brezposelnosti v skladu z zakonom in splošnimi akti skupnosti.
7. Sredstva za skupne in splošne družbene potrebe v občini
82.  člen
Delavcl v združenem delu ter delovnl Ijudje in občani, ki na področjih družbenih dejavnostl po na-čelih vzajemnostl in solidarnosti uresničujejo svoje osebne in skupne potrebe in interese ter delavci or-ganizadj združenega dela, ki opravljajo dejavnost na teh področjih, organizirani v samoupravnih interesnih skupnostih. uresničujejo svobodno menjavo dela. V ta namen združujejo delo in sredstva ter v postopku samoupravnega sporazumevanja in z druglmi oblika-mi družbenega samoupravljanja na podlagi ustave in zakona v skladu z materialnimi možnostmi odločajo o vsebini, obsegu in načinu opravljanja teh dejavnosti ter o obsegu in načinu združevanja sredstev za zado-voljevanje skupnih potreb in interesov.
Sredstva za zadovoljevanje skupnih potreb izločajo delavci iz dohodka temeljne organizacije združenega dela, v kateri delajo in iz svojih osebnih dohodkov, drugi delovni ljudje pa iz svojega dohodka in drugih svojih prihodkov.
83.  člen
Za zadovoljevanje splošnih družbenih potreb pla-čujejo delavci iz dohodka temeljne organizacije zdru-ženega dela in iz svojih osebnih dohodkoV, občani pa iz svojih osebnih dohodkov, drugih prihodkov ter od premoženja davke, takse in druge davščine, ki se zbirajo v proračunu občine.
84.  člen
Zaradi izenačevanja pogojev gospodarjenja in skladnega razvoja občine usklajujejo delovni ljudje v občini, samoupravnih interesnih skupnostih in kra-jevnih skupnostlh obveznosti, temeljnih organizacij združenega dela ter delovnih Ijudi in občanov z ob-veznostmi temeljnih organizacij združenega dela ter delovnih ljudi in občanov v mestu Ljubljana in širših družbenopolitičnih skupnostih.
Delavci, delovni Ijudje in občani v občini obravna-vajo in sprejemajo splošno bilanco splošne in skupne porabe, iz katere so razvidne obveznosti do vseh oblik splošne in skupne porabe ter to bilanco uskla-jujejo z bilanco v mestu Ljubljana in širših družbeno-političnih skupnostih.
85.  člen
V okviru z zakonom določenega sistema občinske skupščine, virov in vrst davkov, taks in drugih dav-ščin v občini samostojno določajo višino davkov, taks in drugih davščin ter z njimi samostojno razpolagajo.
Občinska skupščina usklajuje višino davkov, taks in drugih davščin s skupščinami drugih občin.
86.  člen
Delavci, delovni Ijudje in občani občine Ljubljana-Šiška združujejo sredstva z delovnimi ljudmi in ob-čani drugih občin na območju mesta Ljubljane za fi-nanciranje splošnih družbenih potreb v mestu Ljub-ljana kot posebni družbenopolitični skupnosti.
Višina sredstev iz prejšnjega odstavka se določi v skladu z obsegom uresničevanja interesov ter izvr-ševanja pravic in dolžnosti delovnih ljudi in občanov y mestu Ljubljana z družbenim dogovorom, ki ga v imenu občine Ljubljana-šiška sklene občinska skup-ščina.
Občinska skupščina delovnim Ijudem in občanom v krajevni skupnosti v proračunu občine zagotavljajo sredstva za zadovoljevanje določenih splošnih druž-benih potreb.
Z družbenim dogovorom se določi, za katere sploš-ne družbene potrebe in po kakšnih kriterijih se de-lavcem, delovnim ljudem in občanom v krajevni skup-nosti zagotavlja sredstva v proračunu občine.
87.  člen
Občinska skupščina lahko za zadovoljevanje sploš-nih potreb v občini razpiše javno posojilo. Javno po-sojilo se razpiše z odlokom, ki določi narnen posojila, njegovo višino in druge posojilne pogoje.
Vpisniki javnega posojila so lahko organizacije združenega dela, samoupravne interesne skupnosti, druge samoupravne organizacije in skupnosti ter de-lavci, delovni ljudje in občani.
88.  člen
Občinska skupščina s proračunom občine vsako leto posebej določi obseg, višino in namen sredstey za zadovoljevanje splošnih družbenih potreb v občini.
Razpored sredstev za posamezne namene mora biti usklajen s predvidenimi potrebami in predvideno vi-šino sredstev za zadovoljevanje splošnih družbenih potreb.
Predlog proračuna določi izvršni svet. Izvršni svet je odgovoren tudi za izvrševanje proračuna občine.
89.  člen
Da bi se delavci, delovni Ijudje in občani lahko odločali o obveznostih za zadovoljevanje skupnih in splošnih potreb, ter o bilancah teh potreb, se pred-logi za določanje teh obveznosti praviloma istočasno in enkrat na leto dajejo delavcem, delovnim ljudem in občanom, da se o njih izrečejo. Za odločitev mora biti delavcem v temeljni organizaciji in občanom praviloma na voljo najmanj 30 dni.
90.  člen
Organi in organizacije, ki jim sredstVa za delo za-gotavlja občina iz proračuna, so dolžni občinski skup-ščini predložiti svoj program dela in potrebne uteme-
Priloga JT 13
ljitve o vrsti, obsegu, vsebini nalog, o pogojih dela in drugih okoliščinah, ki so pomembne za določanje višine sredstev.
8. Družbeno varstvo samoupravnih pravic in družbene lastnine
91.  člen
Družbeno varstvo samoupravnih pravic in družbe-ne lastnine uresničujejo v občini:
—  — občinska skupščina in njeni organi
—  temeljno sodišče
—  samoupravna sodišča
—  temeljno javno tožijstvo                                 :
—  družbeni pravobranilec samoupravljanja
—  javno pravobranilstvo
—  organ za kaznovanje prekrškov
—  organi milice
Oblike in način uresničevanja družbenega varstva samoupravnih pravic in družbene lastnine določata ustava in zakoni.
92.  člen
Občinska skupščina spremlja tn obravnava delo organov, ki uresničujejo družbeno varstvo samo-upravnih pravic delavcev in družbene lastnine, spre-jema smernice, ukrepe in zagotavlja pogoje za čim-uspešnejše delo teh organov.
93.  člen
Občinska skupščina nastopa pri uresničevanju družbenega varstva z začasnimi ukrepi, če nastanejo v organizaciji združenega dela bistvene motnje v sa-moupravnih odnosih, ali so huje prizadeti družbeni interesi, ali če organizacija združenega dela ne izpol-njuje z zakonom določenih obveznosti.
94.  člen
Občinska skupščina lahko nastopi zoper organiza-cijo združenega dela z naslednjimi začasnimi ukrepi ¦ družbenega varstva:
—  — odstavi poslovodni organ,
—  odstavl posamezne delavce s posebnimi poobla-stili in odgovornostmi,
—  razpusti delavski svet,
—  razpusti izvršilni organ,
—  začasno  omeji  uresničevanje  določenih  samo-upravnih pravic delavcev,
—  imenuje začasni organ v organizaciji združenega dela,
—  odredi še druge z zakonom določene ukrepe.
95.  člen
Začasne ukrepe družbenega varstva sprejme ob-čtnska skupščkia tudi proti organu upravljanja, iz-vršUnemu organu in poslovodnemu organu v delovni skupnosti organizacije združenega dela, banki, zava-rovalni skupnosti, kmetijski ali drugi zadrugi, samo-upravni interesni skupnosti in drugi samoupravni organizaciji in skupnosti, če zakon ne določa drugače.
96.  člen
O začasnih ukreplh odloča občinska skupščina z odlokom na predlog družbenega pravobranilca samo-upravljanja  in  izvršnega  sveta  občinske  skupščine.
97.  člen
Občlnska skupščina lahko v skladu z zakonom za-drži izvršitev sklepov, drugih aktov in dejanj, s ka-terim bi bile kršene samoupravne pravice delovnih Ijudi in prizadeta družbena lastnina.
Ce občinska skupščina zadrži izvršitev takih aktov all dejanj, mora začeti postopek pred pristojnim so-dličem.
98.  LIen
Temeljno sodišče, kot organ državne oblasti, sprem-lja in proučuje družbene odnose in pojave, ki so po-membni za uresničevanje njegovih funkcij in daje občinski skupščini ter drugim državnim organcun in
samoupravnim organlzacijam in skupnostim predloge za preprečevanje družbi nevarnih in škodljivih poja-vov in za utrjevanje zakonitosti, družbene odgovor-nosti in socialistične morale.
Temeljno sodišče ima v svojem delovnem področju pravico in dolžnost obveščati občinsko skupščLno o uporabi zakonov in o svojem delu.
99. člen
Samoupravna sodišča rešujejo spore iz družbeno-ekonomskih in drugih samoupravnih odnosov, ki so določeni z ustavo in zakonom kot tudi spore, ki jim jih poverijo delovni Ijudje v organizacijah združenega dela, v samoupravnih interesnih skupnostih in drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih iz njihovih medsebojnih razmerij, ki jih samostojno urejajo ali ki izvirajo iz pravic, s katerimi prosto razpolagajo, če ni z zakonom določeno, da določene vrste sporov rešujejo temeljna sodišča.
Občani lahko reševanje posameznih sporov o pra-vicah, s katerimi prosto razpolagajo, samoupravno poverijo poravnalnim svetom, razsodiščem ali drugim samoupravnim sodiščem, če ni z zakonom drugače določeno.
Satnoupravna sodišča se ustanavljajo s splošnim aktom ali s sporazumom strank v skladu z ustavo in zakonom, za določene vrste sporov pa z zakonom. Akt o ustanovitvi samoupravnega sodišča določi v skladu z zakonom pristojnost, sestavo in organizacijo sodišča ter postopek pred tem sodiščem.
Samoupravna sodišča se ustanavljajo kot sodlšča združenega dela arbitraže, razsodišča, poravnalnl sveti in kot druga samoupravna sodišča.
100.  člen
Sodišče združenega dela spremlja In proučuje druž-bene odnose — pojave, ki so pomembni za uresniče-vanje njegove funkcije in daje organizacijam združe-nega dela, drugim organizacijam in skupnostim, dr-žavnim organom ter skupščinam občinskih samo-upravnih interesnih skupnosti in občinski skupščinl predloge za uresničevanje samoupravnega položaja samoupravnih organizacij in skupnosti, za uresniče-vanje samoupravnih pravic delovnih ljudi ter druge predloge za zagotavljanje ustavnosti in zakonltosti, družbene odgovoraosti in socialistične morale.
101.  člen
Družbeni pravobranilec samoupravljanja kot samo-stojni organ občine ukrepa in vlaga pravna sredstva ter izvršuje druge z zakonom določene pravice in dolžnosti, da se uresničuje družbeno varstvo samo-upravnih pravic delovnih ljudi in družbene lastnine v občini.
Družbeni pravobranilec samoupravljanja začne pred občinsko skupščino, ustavnim sodiščem ali so-dišči postopek za varstvo samoupravnih pra\ic de-lovnih ljudi in družbene lastnine, kot tudi postopek, da se razveljavijo ali odpravijo sklepi in drugi akti, s katerimi se kršijo samoupravne pravice oziroma je prizadeta družbena lastnina.
Družbeni pravobranilec samoupravljanja začne po-stopek za varstvo samoupravnih pravic delovnih Ijudi in družbene lastnine na lastno pobudo ali na pobudo delavcev, organizacij združenega dela in drugih samo-upravnih organizacij in skupnosti, sindikata in dragih družbenopolitičnih organizacij, državnih ustanov in občanov.
Državni organi in organi samoupravnih organizacij in skupnosti so dolžni dati občinskemu družbenemu pravobranilcu samoupravljanja na njegovo zahtevo podatke in informacije, ki so pomembne za opravlja-nje njegove funkcije.
102.  člen
Javno tožilstvo je samostojen državnl organ, ki preganja storilce kaznivih dejanj in drugih z zakooi določenih dejanj, ki so kazniva, uporablja z zakonom določene ukrepe za varstvo interesov dmžbene skup-nosti, vlaga pravna sredstva za varstvo ustavaosti in
Priioga JT 14
zakonitosti ter opravlja druge z zakonom določene zadeve.
Temeljno javno tožilstvo opravlja svoje naloge na podlagi ustave in zakona ter v skladu s politiko ob-čine, ki je izražena v splošnih aktih občinske skup-ščine.
Temeljno javno tožilstvo v okviru svoje dejavnosti spremJja in proučuje družbene odnose in pojave, ki so pomembni za uresničevanje njihovih funkcij ter daje skupščbiam občin, državnim in drugim organom, samoupravnim organizacijam in skupnostim predloge za preprečevanje družbi nevarnih in škodljivih poja-vov in za utrjevanje zakonitosti, družbene odgovor-nosti in socialistične morale.
Temeljno javfto tožilstvo ima pravico in dolžnost, da obvešča občinsko skupščino v okviru svojega de-lovnega področja o uporabi zakonov in splošnih aktov ter o svojem delu.
103.  člen
Sredstva za delo temeljnega sodišča, sodišča zdru-ženega dela, temeljnega javnega tožilstva in družbe-nega pravobranilca samoupravljanja zagotavlja za ob-močje občine občinska skupščina.
104.  člen
Javni pravobranilec zastopa občino, njene organe, organizacije in sklade, ki so pravne osebe ter krajev-ne skupnosti pred sodišči in drugimi organi glede njihovih premoženjskih pravic in koristi ter izvršuje druge pravice in dolžnosti, določene z zakonom.
Javni pravobranilec spremlja in proučuje družbene odnose, ki so pomembni za uresničevanje njegove funkcije ter daje organom in organizacijam iz prejš-njega odstavka in družbenopolitičnim organizacijam y občini predloge za preprečevanje družbi nevarnih in škodljivih pojavov in za utrjevanje zakonitosti, družbene odgovornosti in socialistične morale.
Javni pravobranilec je za svoje delo odgovoren občinski skupščini, kateri je dolžan poročati o svojem delu ter jo obveščati o pojavih, ki imajo poseben po-men za pravno vamost družbenega premoženja.
105.  člen
Organ za kaznovanje prekrškov ob pogojih ter na način po postopku, ki ga določa zakon izreka kazni In vamostne ukrepe zoper storilce kršitev, ki so z zakonom in drugitni predpisi določene kot kršitve javnega reda.
106.  člen
Postaja milice v občini varuje življenje in skrbi za varnost Ijudi in premoženja, preprečuje kazniva dejanja, odkriva kazniva dejanja ter odkriva in pri-jema storilce kaznivih dejanj, opravlja določene za-deve s področja varstva z ustavo določenega reda, vzdržuje javni red in mir, nadzoruje in ureja promet na javnih cestah, pomaga odpravljati posledice na-ravnih nesreč, sodeluje s pristojnimi upravnimi or-gani \ zadevah, ki spadajo v delovno področje po-staje milice, predlaga uvedbo postopka o prekršku in opravlja druge zadeve, ki jih določajo zakoni in drugi predpisi.
Postaja milice sodeluje z odbori za ljudsko obram-bo in družbeno samozaščito v organizacijah združe-nega dela in krajevnih skupnostih pri pripravi var-nostnih načrtov in nudi enotam narodne zaščite ustrezno pomoč.
Komandirja postaje milice imenuje občinska skup-ščina po predhodnem soglasju republiškega sekretarja za notranje zadeve.
9. Nadzorstvo nad zakonitostjo dela organizacij
združenega dela in drugih samoupravnih organizacij
in skupnosti
107. člen
\adzorstvo nad zakonitostjo dela orgapizacij zdru-ženega dela opravlja pristojen organ občine, v kateri ima sedež organizacija združenega dela, če ni v za-
konu določeno, da ga opravlja organ kakšne druge družbenopolitične skupnosti.
Z nadzorstvom nad zakonitostjo dela po prvem odstavku tega člena je mišljeno tudi nadzorstvo glede usklajenosti samoupravnlh splošnih aktov organiza-cije združenega dela z ustavo in zakonom, kakor dru-gimi samoupravnimi splošnimi akti, s katerimi morajo biti v skladu.
Pri nadzorstvu nad zakonitostjo dela organizacije združenega dela ima organ iz prvega odstavka tega člena pravice in dolžnosti, ki jih določa zakon.
108.  člen
Občinska skupščina ima pravico in dolžnost z od-ločbo deloma ali v celoti zadržati izvršitev vsakega samoupravnega splošnega akta organizacije združe-nega dela, ki je v nasprotju z zakonom oziroma samo upravnim splošnim aktom, s katerim mora biti v skladu.
Občinska skupščina z odločbo v skladu z zakonom zadrži izvršitev sklepa, drugega akta ali dejanja orga-nizacije združenega dela, s katerim se kršijo samo-upravne pravice delavcev ali je prizadeta družbena lastnina.
109.  člen
Če občinska skupščina zadrži izvršitev samouprav-nega splošnega akta oziroma sklepa delavskega sveta ali drugega organa organizacije združenega dela, za katerega meni, da ni v skladu z ustavo oziroma, da je v nasprotju z zakonom, začne v osmih dneh po izdaji odločbe, s katero ga je zadržala, pred ustavnim sodiščem postopek za oceno ustavnosti oziroma zako-nitosti zadržanega akta.
Ce občinska skupščina zadrži izvršitev akta iz prejš-njega odstavka tega člena za katerega meni, da ni v skladu z drugim samoupravnim splošnim aktom, s katerim bi moral biti v skladu, mora začeti v osmih dneh od izdaje odločbe, s katero ga je zadržala, pred sodlščem združenega dela postopek za oceno sklad-nosti.
110.  člen
Če občinska skupščina v roku iz prejšnjega člena tega statuta ne začne postopka za oceno ustavnosti oziroma zakonitosti pred ustavnim sodiščem oziroma postopka za oceno skladnosti pred sodiščem združe-nega dela, neha veljati odločba, s katero je zadržala izvršitev, in se sme zadržani samoupravni splošni akt uporabljati.
111.  člen
Organizacija združenega dela je dolžna občinski skupščini na njeno zahtevo posredovati obvestUa in podatke, ki so ji potrebni pri opravljanju nadzorstva nad zakonitostjo dela.
112.  člen
Določbe členov 107 in 111 tega statuta o nadzorstvu nad zakonitostjo dela organizacij združenega dela se uporabljajo tudi za druge samoupravne organizacije in skupnosti v občini, če zakon ne določa drugače.
IV, URESNIČEVANJE SAMOUPRAVNIH PRAVIC V OBČINI
1. Oblike družbenega samoupravljanja v združenem delu, SIS in krajevnih skupnostih
113. člen
Delavci, delovni ljudje in občani uresničujejo oblast in upravljajo druge družbene zadeve z odločanjem na zborih z referendumi in drugimi oblikami oseb-nega izjavljanja v temeljnih organizacijah združenega dela, krajevnih skupnostih ter v drugih temeljnih samoupravnih organizacijah in skupnostih, samo-upravnih interesnih skupnostih in drugih samouprav-nih organizacijah in skupnostih, po delegatih v orga-nih upravljanja ter organizacijah in skupnostih, s sa-
Priloga JT 15
moupravnim sporazurnevanjem in družbenim dogovar-janjem in po delegacijah in delegatih v občinski skup-ščini in njenih organih.
114.  člen
Delovni ljudje se organizirajo na samoupravni pod-lagi v organlzacije združeaega dela, krajevne skup-nosti, samoupravne interesne skupnosti in v druge samoupravne organlzacije in skupnosti, ki določajo katere skupne interese, pravice in dolžnosti v njih uresničujejo.
115.  člen
Občinska skupščina, izvršni svet in drugi organl občine morajo delavce v združenem delu ter delovne ljudi in občane v krajevnih skupnostih obveščati o vprašanjih, ki so pomembna za uresničevanje samo-upravrrih pravic, obveznosti in odgovornosti ter o dru-gih vprašanjih, pomembnih za delo in odločanje v temeljnih organizacijah združenega dela in drugih or-ganizacijah združenega dela, drugih samoupravnlh or-garrizacijah in skupnostih, krajevnih skupnostih in v občlnL
116.  člen
Delavci, samoupravno organizirani v temeljnih or-ganizacijah združenega dela, organizacijah združenega dela oziroma drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih ali drugih oblikah združevanja dela in sredstev upravljajo družbene zadeve, usklajujejo skup-ne interese ter na način, določen z zakoni, v samo-upravnih sporazumih in statutih odločajo:
—  na zborih delovnih  ljudi, z referendumom  in drugimi oblikami osebnega izjavljanja,
—  po delegatih y organih upravljanja v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela in v drugih oblikah združevanja dela in sredstev,
—  po   delegatih  v  občinski   skupščini,   skupščitii mesta Ljubljane in v skupščinah širših družbenopoli-tičnih skupnostih, v skupščLnah samoupravnih interes-nih skupnosti in v samoupravnih organih organtzacij združenega dela, kL opravljajo dejavnosti posebnega družbenega pomena,
—  po delegatih, ki jih delegirajo v samouipravne organe krajevnih skupnosti,
—  s  samoupravnim sporazumevanjem  in družbe-nim dogovarjanjem,
—  po delegatih v organih poslovnih skupnosti in drugih oblikah združevanja dela in sredstev,
—  z nadzorstvom nad izvrševanjem sklepov Ln nad-zorstvom nad delom organov in služb ter organizacij,
—  prek socialistične zveze delovnih ljudi, sindika-tov in drugih družbenopolitičnih organizacij,
—  v drugih oblikah na način določen z ustavo, s tem statutom in statutom mesta Ljubljana.
117.  člen
Delavci, delovni ljudje in občani samoupravno or-ganizirani y samouprav nih interesnih skupnostih so-delujejo pri upravljanju družfbenih zadev in odločajo o vprašanjih skupnega pomena ter uresničujejo samo-upravne pravice:
—  v skupščini interesne skupnosti in v drugih obli-kah, ki jih določa statut in samoupravni sporazum samoupravne interesne skupnosti,
—  odločajo   o   zadevah   iz   pristojnosti   občinske skupščine, ki jih določa ta statut,
—  s samoupravnim sporazumevanjem in družbe-nim dogovarjanjem,
—  prek drugih oblik v skladu z ustavo, s tem sta-tutom in statutom mesta Ljubljana.
118.  člen
Delavci, delovni ljudje in občani v krajevni skup-nosti odločajo in upravljajo družbene zadeve in uskla-jujejo skupne interese:
—  na zborih delovnih ljudi in občanov, z referen-dumom in v javnih razpravah,
—  v organih upravljanja krajevne skupnosti in na drug način, določen s statutom krajevne skupnosti,
—  po  delegatih  v  občinski   skupščini,  ^kupščini mesta Ljubljane, skupščinah širših družbenopolitLčnih
skupnosti, v skupščinah samoupravnih interesnih skupnosti in v samoupravnlh organih organizacij združenega dela, ki opra\'ljajo dejavnosti posebnega družbenega pomena,
—  s samoupravnim sporazumevanjeni in družbe-nim dogovarjanjem,
—  v skupnostih potrošnikov oziroma uporabnikov določenih dobrin in storitev,
—  na zborih stanovalcev in v hišnih. svetiži,
—  v krajevnih organizacijah SZDL in drugih druž-benopolitičnih organizacijah in društvih,
—  v drugih oblikah, na način določen z ustavo, s tem statutom, statutom mesta Ljubljane.
2. Krajevna skupaost
119.  člen           '      .
Krajevna skupnost je temeljna samoupTa-vna skup-nost, y kateri se na samoupraven način organizirajo delovni ljudje in občani, ki živijo ali delajo na dolo čenem območju. S samoupravnim sporazumevanjein in na druge načine se povezujejo s temeljnimi organi-zacijami združenega dela, samoupravnimi interesnimi skupndstmi, krajevnimi skupnostmi in drugimi samo-upravnimi organizacijami in skupnostmi, ki so zainte-resirane za sodelovanje in so dolžne sodelovati pri zadovoljevanju določenih skupnih intereso^, potreb in nalog delovnih ljudi in občanov v krajevni skup-nosti, ter delovnih ljudi, združenih v družbanopolitič-nih organizacijah in društvih.
Delovni ljudje in občani v krajevni skupnosti v so-delovanju z drugimi samoupravnimi organizacijami in sknpnostmi neposredno zadovoljujejo svoje dolo čene osebne in skupne potrebe, odločajo o uresniče-vanju svojib. skupnih interesov, sodelujejo pri odlo-čanju o vprašanjih skupnega pomena v občini, mestu Ljubljani ia širšth družbenopolitičnih skupnostih.
120.  člen
Svoje skupne potrebe ia interese delovni ljudje in občani v krajevni skupnosti zadovoljujejo in uresni-čujejo na svojih zborih in samoupravnih organih, v krajevnih in terenskih organizacijah socialistične zve-ze delovnega ljudstva in drugih družbenopolitičnih in družbenih organizacijah, v društvih, v skupnostih po trošnikov in uporabnikov določenih dobrin in storitev, na zborih stanovalcev, v hišnih svetih in v stanovanj-skih skupnostih, z referendumom, s samoupravnimi sporazumi in družbenimi dogovori, po delegatih v or-ganizacijah združenega dela, ki opravljajo dejavnost ali zadeve posebnega družbenega interesa, po delega-cijah in delegatih v samoupravnih interesnih skupno-stih, po delegacijah in delegatih v občinski skupščini ter po delegatih v širših družbenopolitionih skup-nostih.
Izvrševanje določenih skupnih potreb in interesov delovni ljudje in občani poverjajo organom in delov-nim telesom krajevne skupnosti.
121.  člen
Delovni ljudje in občani posameznega naselja, dela mesta, več naselij ali sosesk imajo pravico in dolžnost, da se za uresničevanje določenih skuipnih interesov in potreb ter opravljanja nalog samoupravno orgaai-zirajo v krajevno skupnost.
Krajevno skupnost ustanovijo, združijo z drugo krajevno skupnostjo, razdružijo z več krajevnimi skupnostmi ali del priključijo k drugi krajevni skup-nosti na podlagi razprave sprejetih stališč in razgo-vora v organizaciji SZDL.
122.  člen
Pobudo za ustanovitev, zdražitev, izd\ojitev dela krajevne skupnosti ali priključitev dela k drugi kra-jevni sknpnosti lahko dajo:
—  terenske in krajevne organizacije SZDL,
—  zbori delovnih ljudi in občanov,
—  zbori posamezne organizacije združenega dela z območja krajevne skupnosti,
—  zbori delegatov krajevnih skupnosti,
PrHoga JT 1«
—  svet krajevne skupnosti,
—  zbor stanovalcev, ki povezuje najmanj 50 stano-vanjskih enot.
Dana pobuda se nato posreduje občinski konferenci SZDL, ki o njej zavzame svoje stališče in ga posreduje prizadetim krajevnim konferencam SZDL.
123.  člen
O ustanovitvl, razdružitvi, združitvi, izdvojitvi ln pripojitvi krajevne skupnosti all njenega dela odločajo delovni ljudje in občani z osebnim izjavljanjem na zborih v prizadetih krajevnih skupnostih.
Zbor pripravi in izvede krajevna konferenca SZDL v sodelovanju z ostalimi družbenopolitičnimi in samo-upravnimi organi v krajevni skupnosti.
Ce se na zborih odloča o ustanovitvi nove krajevne skupnosti se s sklepom določi območje, način in rok za konstituiranje organov samoupravljanja in opre-deli druga vprašanja, ki so pomembna za prlčetek delovanja novoustanovljene krajevne skupnostL
124.  člen
Krajevna skupnost je pravna oseba. V premoženjsko pravnih zadevah zastopa krajev-no skupnost javnl pravobranilec.
125.  člen
Krajevna skupnost ima svoj statut.
Osnutek statuta pripravi svet krajevne skupnosti bt ga predloži zboru delegatov v obravnavo, ki ga nato dostavi krajevni organizaciji SZDL. Le-ta organizira in vodi javno razpravo.
Na podlagi sprejetih pripomb in predlogov obliko-vanih v javni razpravi svet krajevnih skupnosti pri-pravi predlog stauta, ki ga posreduje zboru delovnih ljudi in občanov. Statut sprejme zbor delovnih Ijudl in občanov. Statut krajevne skupnosti je sprejet, če je zanj glasovalo dve tretjini prisotnih na zboru.
Spremembe in dopolnitve statuta krajevne skup-nosti se sprejemajo po istem postopku kot sam statut.
126.  člen
Delovni ljudje in občani v krajevni skupnosti od-ločajo o vsebini in načinu tzaidovoljevanja ter solidar-nega uresničevanja svojih določenih osebnih in skup-nih potreb, interesov in nalog na področju medseboj-nih odnosov v naselju, urejanja naselij in drugega prostora, otroškaga in socialnega yarstva, zdravstve-nega varstva, vzgoje in izobraževanja prosvete in kul-ture, telesne kulture ter rekreacije, varstva kulturnih ter zgodovinskih spomenikov, upravljanja s stanovanji in prebivanja, komunalnih in drugih dejavnosti za neposredno zadovoljevanje njihovih potreb ter potreb družin in gospodinjstev, varstva interesov poCrošnikov in uporabnikov organizacije ljuidske obrambe in druž-bene samozaščite, varstva naravnega okolja, upravlja-nja družbenega premoženja, ja^nega obveščanja ter dniigih področij skupnega življenja in dela.
Skupne potrebe, interese in naloge na posameznih področjih skupnega življenja in dela opredeljujejo delovni ljudje in občani v krajevni skupnosti s sta-tutom te skupnosti v skladu z ustavo, zakoni in tem statutom.
127.  člen
Delovni ljudje in občani v krajevni skupnosti so dolžni prejemati letne in sirednjeročne plane razvoja krajevne skupnosti, ki so temelj združevanja sreii-stev za f inanciranje zadovoljevanja splošnih in skupnih potreb in interesov.
Ti planl morajo biti usklajeni z drugimi udeležen-ci planiranja tako v okviru krajevne skupnosti, kakor tudi širše družbenopolitične skupnosti.
Sprejemanje in izvajanje planov mora temeljiti na načelu solidarnosti in enotnega razvoja posameznih krajevnih skupnosti v občini kot samoupravni in te-meljni družbenopolitični skupaosti.
128.  čiea
Za zadovoljevanje in uresničevanje določenih skup-nih potreb ia interesov delovnl ljudje ia občanl na
osnovl določil ustave SRS, družbenih dogovorov in samoupravnih sporazumov in v skladu s sprejetimi usklajenimi letnimi in srednjeročniml plani krajev-nih skupnosti združujejo naslednja sredstva:
—  sredstva iz proračuna občine za delovanje dele-gatskega sistema oziroma financiranje redne dejavno-sti krajevne skupnosti,
—  sredstva, ki so predvidena za posamezne naloge v sprejetih srednjeročnih in letnih planih posameznLh samoupravnih interesnih skupnosti,
—  združena sredstva delavcev TOZD in drugih de-lovnih skupnosti zbrana na osnovi posebnega samo-upravnega sporazuma,
—  z dopolnllnimi sredstvi iz proračuna občine,
—  sredstva zbrana s samoprispevki in drugimi ob-likami prispevkov delovnih ljudi in občanov.
Merila in krtteriji za udeležbo posamezne krajevne skupnosti na dohodku iz proračuna občine določi ob-činska skupščina s posebnim predpisom upoštevaje pri tem velikost krajevne skupnosti in število delov-nih ljudi in občanov.
129.  člen
V kolikor občinska skupščina in njeni organi pre-nesejo iz svoje pristojnosti naloge na krajevno akup-nost, je za izvrševanje le-teh dolžna zagotoviti finanč-na sredstva.
130.  člen
Krajevna skupnost rapolaga s svojimi sredstvi sa-mostojno in jih raz,poreja s finančaim načrtom v skla-du s svojim delovnim programom.
Namenska sredstva se razporejajo za namene, za katere so bila dana.
131.  člen
Zaradi ustvarjanja in zagotavljanja materialnih in drugih pogojev za življenje in delo se lahko delovni Ijudje in občani v krajevni skupnosti neposredno po-vezujejo v skupnosti krajevnih skupnosti, v katerih na samoupravni podlagi ugotavljajo, usklajujejo in uresničujejo interese skiupnega pomena.
Krajevne skupnosti lahko oblikujejo skupne orga-ne za opravljanje stalnih ali občasnih skupnih nalog.
S samou,pravnim sporazumom se lahko več krajev-nih skupnosti dogovoii tudi za oblikovanje skupnih služb ter določi organe za usmerjanje in nadzor nad njihovim delom.
3. Družbeno dogovarjanje in samoupravno sporazumevanje
132.  člen
Z družbeniml dogovori delavci in drugi delovni Ijudje zagetavljajo in usklajujejo samoupravno ure-janje družbeno-ekonomskih in drugih odnosov, ki so širšega skupnega pomena za udeležence dogovora ali splošnega dnižbenega pomena.
Družbene dogovore sklenejo občinska skupščina oziroma po pooblastilu IS in zainteresirane organiza-zacije združenega dela, zbornice in druga splošna zdru-ženja, satnoupravne interesne skupnosti, krajevne skupnosti, druge samoupravne organizacije in skup-nosti, sindikati in druge družbeaopolitične orgaaiza-cije in družbene organlzacije.
133.  61en
Družbeni dogovor sklenejo v imenu udeležencev njihovi pooblaščenl organi.
Udeleženci družbenega dogovora sporazumno do-ločijo postopek za sklenitev družbeaega dogovora.
Če se z družbenim dogovorom zagotavlja in uskla-juje samoupravno urejanje odnosov, o katerih se de-lavci po zakonu osebno izjavljajo, ga sme pooblašče-ni organ organizacije združenega dela skleniti, če se je pred tem večina delavcev v vsaki temeljni organi-zaciji v sestavi organizacije združenega dela, kl sklepa družbeni dogovor izjavila, da se z njim strinja.
Priloga JT 17
134.  člen
Družbeni dogovor zavezuje udeležence, ki so ga sklenili ali k njemu pristopili, da ukrenejo, kar je potrebno za njegovo izvajanje.
Udeleženec družbenega dogovora je družbenopoli-tično odgovoren, če se ne ravna po obveznostih iz te-ga dogovora.
135.  člen
""— Družbeni  dogovor mora  vsebovati  določilo  kdaj Tirične veliati.
136.  člen
Družbeni dogovor neha veljati z dnem, ki ga so-glasno določijo vsi udeleženci.
•   137. člen
S samoupravnimi sporazumi se urejajo in usklaju-jejo družbeno-ekonomski in drugi samoupravni odno-si ter interesi. v družbeni reprodukciji in v drugih ob-likah uresničevanja družbenoekonomskega položaja delavcev in drugih delovnih ljudi ter njihovih samo-upravnih organižacij in skupnosti.
Samoupravni sporazum sklenejo med seboj delav-ci v temeljni organizaciji združenega dela oziroma de-lovni skupnosti, organizacije združenega dela, banke in druge finančne organizacije, skupnosti premoženj-skega in osebnega zavarovanja, samoupravne interes-ne skupnosti in druge samoupravne organizacije in skupnosti, gospodarska zbornica in druga splošna združenja samoupravnih organizacij in skupnosti ter sindikata.
138.  člen
Udeleženci samoupravnega sporazuma so lahko poleg sindikata tudi druge družbenopolitične organi-zacije, kadar se določijo odnosi, ki so pomembni za uresničevanje njihovih ciljev in nalog, določenih v njihovem statutu.
139.  člen
Občinska skupščina, njeni organi In organizacije so lahko udeleženci samoupravnega sporazuma, ka-dar združujejo sredstva, s katerimi razpolagajo po načelu enakopravnosti med seboj ali s temeljnimi or-ganizacijami ali drugimi samoupravnimi organizaci-jami in skupnostmi.
140.  člen
Udeleženec je lahko tudi delovni človek, ki oprav-Ija obrtno, -kmetijsko ali drugo dejavnost, oziroma delovni človek, ki samostojno opravlja poklicno de-javnost, če združuje svoje delo in sredstva z delom delavcev in sredstvi družbene reprodukcije v temeljni organizaciji, oziroma če združuje svoje delo in sred-stva v kmetijsko zadrugo ali v katero drugo obliko združevanja dela in sredstev.
141.  člen
Pobudo za sklenitev samoupravnega sporazutna da-jejo delavci oziroma drugi delovni ljudje neposredno ali po svojih samoupravnih organizacijah in skupn<> Stih, kakor tudi po sindikatu, drugi družbenopolitični organizaciji, občinski skupščini ali gospodarski zbor-nici.
-   142. člen
Sindikat. ima pravico dajati predioge za sklenitev • samoupravnih sporazumov.
Sindikat sodeluje pri sklenitvi samoupravnih spo-razumov, s katerimi se ureja delovno razmerje de-lavcev v združenem delu ali določajo osnove in meri-la za razporejanje čistega dohodka in delitev sred-stev za osebne dohodke in za skupno porabo delavcev.
Če sindikat ne podpiše sporazuma, iz drugega od-stavka tega člena, ga ima organizacija združenega de-la pravico uporabljati, sindikat pa lahko sproži spor pred sodiščerh združenega dela, če ni za spor pristoj-no ustavno sodišče.
143. člen
Če občinska skupščina predpiše, da so posamezne samoupravne organizacije dolžne izvesti postopek za Bamoupravno sporazumevanje, lahko da predlog za 8klenitev   samoupravnega   sporazuma   vsaka   samo-
upravna organizacija ali skupnost, na katero se ta obveznost nanaša.
Če v predpisanem roku nobena samoupravnih or-ganizacij all skupnosti ne da predloga za sklenitev samoupravnega sporazuma, ga lahko da sindikat ali občinska skupščina oziroma izvršni svet.
144.  člen
Udeleženci samoupravnega sporazumevanja in druž-benega dogovarjanja so enakopravni.
Samoupravni sporazum in družbeni dogovor se skleneta svobodno in v skladu z izraženo voljo ude-ležencev.
145.  člen
Pravice, obveznosti in dogovoraosti udeležencev sa-tnoupravnega sporazuma nastanejo, ko ga določijo v sporazumu kot dan sklenitve, če ni v samouprav-nem sporazumu določeno drugače.
146.  člen
O predlogu samoupravnega sporazuma oziroma družbenega dogovora razpravljajo delovni Ijudje v te-meljnih oziroma drugih organizacijah združenega de-la, v samoupravnih interesnih skupnostih ter drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih (ter delov-ni ljudje in občani v krajevnih skupnosti) s področja, na katerem se sprejema.
Postopek samoupravnega sporazumevanja in druž-benega dogovarjanja je javen.
147.  člen
S samoupravnim sporazumom in dnižbenim dogo-vorotn se lahko predvidi arbitraža ali kakšen drug način za reševanje sporov, ki nastanejo pri izvajanju sporazuma ozirotna dogovora.
Če družbeni dogovor oziroma samoupravni spora-zum ne predvideva arbitraže ali kakšnega drugega na-čina za reševanje sporov, ki nastanejo pri izvajanju dogovora oziroma sporazuma, rešuje te spore sodišče združenega dela.
148.  člen
Sprejete družbene dogovore oziroma samouprav-ne sporazume, kjer je udeleženec občinska skupščina, se objavi v Uradnem listu SR Slovenije.
Udeleženec družbenega dogovora oziroma samo-upravnega sporazuma, ki je dal pobudo za sklepanje je dolžan poskrbeti, da je družbenL dogovor oziroma samoupravni sporazum, potem ko so ga vsi udeleženci po samoupravni poti sprejeli, objavljen v Uradnem listu SR Slovenije.
149.  člen
Upravrni organ občine, ki vodi evidsnco samouprav-nih splošnih aktov OZD in drugih samoupravnih or-ganizacij in skupnosti v občini, je dolžan voditi tudl evidenco družbenih dogovorov in sampupravnih spo-razumov, kjer je udeleženec organ občine.
150.  člen
Izvršni svet in pristojni organi so dolžni spremlja-ti izvrševanje samoupravnih sporazamov in družbe-nih dogovorov, katerih udeleženec je skupščina oziro-ma izvršni svet.
4. Skupščinski sistem v občini
151.  člen
Zaradi neposrednega uresniče\anja svojih pravic, dolžnosti in odgovornosti in zaradi organizirane ude-ležbe pri opravljanju funkcije občinske skupščine, oblikujejo delovni Ijudje v temeljnih samoupravnih organizacijah in skupnostih ter v družbenopolitičnih organizacijah svoje delegacije.
152.  člen
V temeljnih samoupravnih organizacijah in skup-nostih obliicujejo delegacije:
1. delovni ljudje v temeljnih organizacijah združe-nega dela in v delovnih skupnostih, ki opravljajo de-
Priloga JT 18
la skupnega pomena za več temeljnih organizac^ združenega dela,
2.  delovni ljudje, ki delajo v kmetijstvu, obrtnih in podobnih dejavnostih z delovnimi sredstvi, na ka-terih ima kdo lastninsko pravico, skupaj z delavci, s katerimi združujejo svoje delo in delovna sredstva, organizirani v skupnosti in druge z zakonom določe-ne oblike združevanja,
3.  delovni ljudje v delovnih  skupnostih  državnih organov, družbenopolitionih organizacij in društev ter v  drugih  delovnih  skupnostih,  ki  niso  organizirane kot organizacije združenega dela, kot tudi aktivne vo-jaške osebe in civilne osebe v službi y oboroženih si-lah SFRJ, na način, določen z ustavo in zakonom,
4.  delovni ljudje in občani v krajevnih skupnostih. Pri oblikovanju delegacij v organizacijah združe-
nega dela na področju izobraževanja, sodelujejo štu-denti in učenci srednjih šol po pogojih in na način, ki jih določa zakon.
Delegacijo oblikujejo tudi delovni Ijudje, ki traj-no delajo v delu temeljne organizacije združenega de-la, ki ni na območju občine, na katerem je sedež te organizacije.
V   temeljni  organizaciji  združenega  dela oziroma delovni skupnosti z majhnim številom delovnih ljudi opravljajo funkcijo delegacije vsi delovni ljudje.
V  družbenopolitičnih organizacijah opravljajo funk-cijo delegacij njihova izvoJjena telesa, določena z nji-hovimi statuti oziroma drugimi sklepi.
Dve ali več delovnih skupnosti državnih organov, družbenopolitičnih organizacij in društev ter drugih delovnih skupnosti, ki niso organizirane kot organiza-cije združenega dela, kakor tudi aktivne vojaške osebe in civilne osebe v službi oboroženih sil SFRJ, lahko v skladu z zakonom oziroma odlokom občinske skup-ščine oblikujejo skupno delegacijo.
153.  člen
Ce se med mandatnim obdobjem občinske skup-ščine ustanovi na območju občine nova temeljna sa-moupravna organizacija ali skupnost, se vključi njena deleigacija v opravljanje funkcij občinske skupščine v skladu z zakonom in odlokom občinske skupščine.
154.  člen
Člane delegacije volijo delovni Ijudje v temeljnih samoupravnih organizacijah in skupnostih izmed sebe neposredno s tajnim glasovanjem.
Temeljne samoupravne organizacije in skupnosti določajo v svojih statutih v skladu z zakonom število članov in sestavo svoje delegacije ter način izvolitve in odpoklica delegacije.
155.  člen
• Dve ali več delegacij temeljnih samoupravnih or-ganizacij oziroma skupnosti, povezanih z delom in drugimi skupniml interesi v združenem delu all z in-teresi v občini, ki jim glede na merila, določena s tem statutotn, ne pripada samostojno delegatsko me-sto v zboru združenega dela, se združujejo v konfe-renco delegaclj zaradi delegiranja skupnega delegata v zbor združenega dela, obravnavanja vprašanja iz pristojnosti občinske skupščine, določanja skupnih stališč z delegate in zaradi uresnlčevanja drugih svo-jih pravic in dolžnosti v zvezi z opravljanjem funkcij občinske skupščine.
156.  člen
Konference delegacij oblikujejo s sporazuml te-meljne samoupravne organizacije in skupnosti v skla-du s tem statutom in odlokom občinske skupščine.
S sporazumom o oblikovanju konference temefjne samoupravne organizacije in skupnosti uredijo način in postopek oblikovanja konference, način delegiranja delegatov v konferenco, pravice in dolžnosti konfe-rence ter razmerja med konferenco tn delegacijaml temeljnih samoupravnih organizacij in skupnosti, na-čin pcšiljanja delegatov v zbor združenega dela ob-činske skupščine, način sprejemanja stališč in smer-nic, materialne pogoje za delo konference, izvrševa-nje strokovnih in administrativno tehničnih nalog za
konferenco, sedež konference in druga vprašanja, po-membna za delo konference.
157.  člen
število delegatov, ki jih delegacije oziroma konfe-rence delegacij zbora združenega dela in drugfli sa-moupravnih organizacij in skupnosti ter krajevnih skupnosti delegirajo v zbore občinske skupščine, se določi sorazmerno s številom delovnih ljudi in obča-nov v teh organizacijah oziroma skupnostih, vendar tako, da je zagotovljena ustrezna zastopanost posa-meznih področij družbenega dela oziroma posameznih območij.
158.  člen
Pri opravljanju svoje funkcije ima delegacija zla-sti naslednje pravice in dolžnosti:
—  samostojno all skupaj z delegacijami drugih sa-moupravnih organizacij in skupnosti, v skladu z zako-nom in tem statutom delegira iz svojega sestava dele-gate v zbore občinske skupščine;
—  z delegatom obravnava vprašanja, za katera je zainteresirana    samoupravna    organizacija    oziroma skupnpst, ki se obravnavajo v občinski skupščinl in o katerih se odloča v tej skupščini zaradi sporazunieva-nja z drugimi delegati in zaradi zavzemanja stališč v skupščini;
—  sodeluje prek delegatov v celotnem delu in od-ločanju v skupščini;
—  spremlja delo skupščine in delegatov v skupšči-ni   ter   obvešča   samoupravno   organizacijo   oziroma skupnost o vprašanjih, ki se obravnavajo in o katerih se odloča v skupščini, kakor tudi o pobudah in pred-logih  delegacij  in delegatov v  drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih;
—  v skladu s statutom samoupravne organizaclje oziroma skupnosti predlaga v obravnavo tej organl-zaclji oziroma skupnosti vprašanja, za katera je tako samoupravna skupnost kot delovni ljudje še posebno zainteresirana, pred odločanjem o teh vprašanjih v skupščini;
—  daje prek delegatov pobude za obravnavanje posameznih vprašanj in predloge za sprejem aktov in odločitev v skupščini v skladu z zakonom oziroma sta-tutom občine ter uresničuje druge pravice, določene s poslovnikom skupščine;
—  delegacija lahko opravlja tudi druge zadeve v odnosih z drugimi samoupravnimi organizacijami in skupnostmi, za katere ]o samoupravna organizacija ozlroma skupnost pooblasti s svojim aktom.
159.  člen
Zbori občinske skupščine predstavljajo konferen-co delegacij za delegiranje delegatov v zbor občin tn zbor združenega dela skupščine mesta Ljubljane.
Občinska skupščina v skladu s statutom mesta in tem statutom z odlokom določi način delegiranja delegatov v zbor občin in zbor združenega dela skup-ščine mesta Ljubljane, način njihovega povezovanja z zbori in drugiml organi občinske skupščine ter dele-gacijami samoupravnih organizacij in skupnosti.
Če ima občinska skupščina v zborih skupščine me-sta Ljubljana skupnega delegata ali skupne delegate z drugo občino ali drugimi občinami, se vprašanja iz prejšnjega odstavka uredijo z dogovorom med skup-ščinami prizadetih občin.
160.  člen
Občinska skupščina predstavlja konferenco dele gacij za delegiranje delegatov v zbor občin in zbor združenega dela skupščine SR Slovenije.
Občinska skupščina v skladu z ustavo, zakonom in tem statutom z odlokom določi način delegiranja de-legatov v zbor občin in zbor združenega dela skup-ščine SR Slovenije, način njihovega povezovanja z zbori in drugimi organl občinske skupščine ter dele-gacijami temeljnlh samoupravnih organizacij in skup-nosti.
Če ima občinska skupščina v zborih skupščine SR Slovenije skupnega delegata ali skupne delegate z dru-go občino ali drugimi občinami, se vprašanja iz prejš-
Priloga JT 19
njega odstavka uredijo z dogovorom med skupščina-mi prizadetih občin.
161. člen
Vsaka delegacija ali konferenca delegacij temelj-nih samoupravnih organizacij in skupnosti delegira iz svojega sestava, glede na vprašanja, ki se obrav-navajo v občinski skupščini ali njenih organih, svoje delegate tako, da bodo najbolje zastopali interese njene organizacije oziroma skupnosti in interese ce-lotne družbe.
Delegacija oziroma konferenca delegacij lahko do-loči delegata za posamezno sejo zbora občinske skup-ščine ali za določeno zadevo, ki je na dnevnem redu seje zbora občinske skupščine.
162.  člen
Pri zavzemanju stališč o vprašanjih, o katerih se odloča v skupščini, ravnajo delegati v skladu s smer-nicami svojih samoupravnih organizacij in skupnosti in temeljnimi stališči delegacij oziroma družbenopo-litičnih organizacij, ki so jih delegirale kakor tudi v skladu s skupnimi in splošnimi družbenimi interesi in potrebami, vendar so samostojni pri opredeljevanju in glasovanju.
163.  člen
Delegat je dolžan o delu občinske skupščine in skupščin drugih družbenopolitičnih skupnosti in o svo-jem delu obveščati delegacije in temeljne samouprav-ne organizacije in skupnosti oziroma družbenopolitič-ne organizacije, ki so ga delegirale in jim je odgovo-ren za svoje delo.
Samoupravne organizacije in skupnosti s svojimi splošnimi samoupravnimi akti podrobneje določijo pravice, dolžnosti in odgovornosti delegatov in dele-gacij, razmerje med delegati, delegacijami in pristoj-nimi samoupravnimi ter strokovnimi organi in druž-benopolitičnimi organizacijami, način in obliko med-sebojnega obveščanja in druga pomembna vprašanja, s katerimi se zagotavljajo pogoji za delovanje dele-gatov in delegacij.
164.  člen
Vsak delegat ima pravico dajati zboru, katerega član je, predloge odlokov in druglh aktov in sprožiti vsako vprašanje z delovnega področja zbora, ob upo-števanju pravic in dolžnosti delegacij.
165.  člen
Delegat ima na zasedanjih zbora pravico predla-gati zboru, katerega član je, naj obravnava vprašanje, ki se nanaša na delo izvršnega sveta, na izvrševanje zakonot in drugih predpisov ali na delo upravnih or-ganov.
Delegat ima na zasedanju zbora pravico zahtevati od izvršnega sveta ali od predstojnika ustreznega u-pravnega organa odgovor na vprašanja, ki se tičejo njihovega dela ali zadev iz njihove pristojnosti.
166.  člen
Da bi lahko izvrševal svoje dolžnosti, ima delegat pravico zahtevati od upravnih organov ter od orga-nizacij združenega dela in drugih samoupravnih orga-nizacij in skupnosti podatke, ki so mu potrebni za njegovo delo v občinski skupščmi.
167.  člen
Organizacija socialistične zveze delovnega ljudstva oziroma organizacija sindikata je dolžna, da s svojo dejavnostjo prispeva, da delegati in delegarije lahko kar najbolj uspešno in odgovorno opravljajo svoje delo.
168.  člen
Delegat v skupščini uživa imunitete.
Delegat v družbenopolitičnem zboru uživa imunite-to od dneva izvolitve do dneva, ko mu preneha man-dat. Delegat v zboru združenega dela in v zboru kra-jevne skupnosti uživa imunitetno pravico od dneva, ko je določen za delegata v zboru, do dneva, ko mu ta dolžnost preneha. Ta dolžnost mu preneha tedaj, ko je namesto njega določen drugi delegat oziroma, ko je te dolžnosti razrešen.
Delegat ne more biti klican na kazensko odgoVor-nost, ne priprt, ali kaznovan za mnenje, ki ga je iz-razil ali za alas, ki ga je dal v zboru, katerega član je in v skupsčini.
Delegat ne more biti priprt brez dovoljenja zbora, katerega člhn je; prav tako se zoper njega, če se skli-cuje na imuniteto, ne more začeti kazenski postopek brez dovoljenja zbora.
Brez dovoljenja zbora, katerega član je, sme biti delegat priprt samo, če je zaloten pri kaznivem de-janju, za katerega je predpisana kazen zapora nad pet let. V takem primeru mora državni organ, ki je dele-gatu vzel prostost, to sporočiti predsedniku zbora. Ta predloži primer zbom, da odloči, ali naj se postopek nadaljuje oziroma ali naj ostane odločba o odvzemu prostosti v veljavi.
Zbor sme vzpostaviti imuniteto tudi delegat, ki se zanjo ni skliceval, če je to potrebno za opravljanje njegove funkcije.
Ce zbor ni zbran, odloči komisija za verifikacijo pooblastil in imunitetna vprašanja ustreznega zbora proti poznejši potrditvi zbora o tem, ali dovoljuje odvzem prostosti oziroma nadaljevanje kazenskega postopka o vzpostavitvi imunitete delegatu.
Kadar skupščina samoupravne interesne skupnosti soodloča s skupščino družbenopolitične skupnosti, uži-vajo člani te skupščine imuniteto v skladu s tretjim odstavkom tega člena.
5. Zbori delavcev in zbori delovnih Ijudi in občanov
169.  člen
Zbor delovnih ljudi in občanov sestavljajo vsi de-lovni ljudje in občani, ki stalno prebivajo na obtnočju krajevne skupnosti oziroma na območju, za katero se sklicuje zbor in so stari nad 15 let.
170.  člen
Delavci, drugi delovni ljudje in občani na svojih zborih v organizaeijah združenega dela, v krajevnih skupnostih, samoupravnih interesnih skupnostih in dru-gih samoupravnih organizacijah in  skupnostih:
—  obravnavajo vprašanja, ki so pomembna za te organizacije in. skupnosti. kakor tudi vprašanja, ki so širšega družbenega pomena in dajejo pobude, predloge in mnenja za reševanje teh vprašanj,
—  obravnavajo poročila in predloge svojih organov samoupravljanja,
—  obravnavajo poročila in predloge delegacij in de-legatov v občinski skupščini, skupšoini mesta Ljublja-ne,  skupščinah širših družbenopolitičnih  skupnosti in skupščinah, samoupravnih interesnih skupnostih ter o njih odločajo, oziroma dajejo mnenja in predloge,
—  predlagajo občinski skupščini in skupščini mesta Ljubljane ter njihovim organom ukrepe za izvrševanje zadev iz njihove pristojnosti,
—  samostojno odločajo o zadevah, ki jih določa sta-tut organizacije združenega dela. druge samoupravne organizacije ali skupnosti oziroma krajevne skupnosti.
171.  člen
Zbori delavcev ter delovnih ljudi in občanov so dolž-ni razpravljati o vprašanjih za katere je v tem statutu določeno, da jih občinska skupščina daje v javno raz-pravo in o drugih vprašanjih po sklepih občinske skup-ščine.
Zbor delavcev, delovnih ljudi in občanov sklicujejo:
—  v združenem delu predsedniki zbora delavcev ali drug pristojen organ samoupravljanja,
—  v krajevni skupnosti predsedniki sveta krajevne skupnosti   oziroma   predsednik   krajevne   konference SZDL (predsednik zbora delegatov).
172.  člen
Statuti oziroma drugi ustrezni samoupravni splošni akti organizacij združenega dela ter drugih samouprav-nih organizacij in skupnosti oziroma krajevnih skupno-sti določajo naoin sklica in postopek za delo zborov delavcev ter delovnih Ljudi in občanov.
Priloga JT 20
Zbori delavcev ter delovnih ljudi in občanov se lah-ko sklicujejo po interesnih področjih.
6. Oblike osebnega izjavijanja v občini
a) Referendum
173. člen
Občinska skupščina lahko razpiše referendum, da delovni ljudje in občani neposredno odločijo o posa-meznem vprašanju, da se vnaprej izrečejo o predlogu cdloka ali drugega akta iz njene pristojnosti ali da po-trdijo že sprejet odlok ali drug akt občinske skupščine.
Občinska skupščina mora razpisati referendum za sprejem odločitve o uvedbi samoprispevka za financira-nje skupnih ali splošnih družbenih potreb v občini za javno posojdlo in v drugih, z zakonom določenih pri-rnerdh.
174.  člen
Razpis referenduma v občini Iahko predlagajo druž-benopolitične organizacije, krajevne skupnosti, temelj-ne in druge organizacije združenega dela, samoupravne interesne skupnosti ter zbori delavcev, delovnih ljudi in občanov.
O predlogu za razpis rcferenduma mora občinska skupščina odločiti v 60 dneh in skleniti, da se referen-dum razpiše ali zavrniti predlog za razpis.
O svoji odločitvi mora občinska skupščina obvestiti predlagatelja.
175.  člen
Občinska skupščina mora razpisati referendum, čc to zahteva najmanj tretjina zborov delavcev v združe-nem delu občine, najmanj tretjina zborov delovnih lju-di in občanov v krajevnih skupnostih na območju ob-čine, občinska konferenca socialistične zveze delovnega Ijudstva, občinski svet zveze sindikatov.
Zahteva za razpis referenduma mora biti obrazlo-žena. V zahtevi mora biti jasno izraženo vprašanje, ki naj bo predmet referenduma.
Občinska skupščina mora razpisati referendum v 60 dneh po prejemu zahteve za razpis.
176.  člen
Občinska skupščina razpiše refercndum s sklepom, ki ga objavi v Uradnem Iistu SRS. V sklepu se določijo navedba zadeve, ki je predmet referenduma, dan izved-be referenduma in območje, za katero se referendum razpisuje.
177.  člen
Pravico glasovanja na referendumu imajo delavci, delovni ljudje in občani, ki so vpisani v splošnem vo-lilnem imeniku območja. na katerem se izvaja referen-dum.
Ce je referendum razpisan za sprejem odločitve o uvedbi samoprispevka za financiranje skupnih družbe-nih potreb. imajo pravico glasovanja tudi delavci v združenem delu. ki še nimajo volilne pravice in stalno prebivajo na območju, na katerem se izvaja referen-dum.
178.  člen
Odločitev na referendumu je sprejeta, če je zanjo glasovala večina delavcev, delovnih ljudi in občanov, ki imajo na območju na katerem se referendum izvaja, pravico glasovanja.
Odločitev sprejeta na referendumu, se objavi v Cradnem listu SR Slovenije.
Odločitev. sprejeta na referendumu, je obvezna. Ob-činska skupščina eno leto po izvedbi referenduma ne more sprejeti odloka ali drugega akta, ki bi bil v na-sprotju z izidom referenduma o istem vprašanju.
179.  člen
Referendum v občini vodi občinska volilna komi-sija.
Ostala vprašanja v zvezi z referendumom uredi ob-činska skupščina s svojim predpisom v sklaclu z za-konom.
b) Podpisovanje in posebne pismene izjave
180.  člen
Občinska skupščina Iahko odloči, da delavci v zdru-ženem delu v občini oziroma delovni ljudje in občani v krajevnih skupnostih s podpisovanjcm oziroma po-sebnimi pismenimi izjavami sprejmejo odločitev o po-sameznem vprašanju, pomembnem za delavce v zdru-žcnem delu oziroma za delovne ljudi in občane v kra-jevnih skupnostih, oziroma odločajo o drugih vpraša-njih iz pristojnosli občinske skupščine.
Sklep o sprejemanju odločitev s podpisovanjem ozi-roma posebnimi pismenimi izjavami sprejme občinska skupščina oziroma njen zbor. ki je po tem statutu pri-stojen odločati o posameznem vprašanju.
181.  člen
Delavci v združenem delu ter delovni ljudje in ob-čani s podpisovanjem oziroma posebnimi pismenimi iz-javami odločajo o vprašanjih, pomembnih za delavce v združenem delu v občini ter za delovne ljudi in ob-čane v krajevnih skupnostih, oziroma o vprašanjih, o katerih po tem statutu enakopravno odločata zbor zdru-žcnega dela in zbor krajevnih skupnosti.
Odločitev je sprejeta, če se je zanjo s podpisom ozi-roma posebnimi pismenimi izjavami izrekla večina de-lavccv v združenem delu v občini ter večina delovnih ljudi in občanov v krajevnih skupnoslih, ki imajo pra-vico glasovanja.
182.  člen
Delavci v združenem delu v občini s podpisovanjem oziroma posebnimi pismenimi izjavami odločajo o vpra-šanjih, pomembnih za delavce v temeljnib in drugih organizacijah združenega dela in drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih v občini oziroma o vpra-šanjih. o katerih po tem statutu samostojno odloča zbor združenega dela.
Odločitev je sprejeta, če se je zanjo s podpisom ali posebnimi pismenimj izjavami izrekla večina delavcev v združenem delu v občini.
183.  člen
Delovni ljudje in občani v krajevnih skupnostih s podpisovanjem oziroma posebnimi pismenimi izjavami odločajo o zadevah, pomembnih za delovne ljudi in ob-čane v krajevnih skupnostih oziroma vprašanjih, o ka-terih po tetn statutu samostojno odloča zbor krajev-nih skupnosti.
Odločitev je sprejeta, če se je zanjo s podpisom ali posebnimj pismenimi izjavami izrekla večina delovnih Ijudi in občanov v krajcvnih skupnostib, ki imajo pra-vico glasovanja.
184.  člen
Glede podajanja pretllogov in zahtev, odločanja o zahtevah za sprejem odločitev s podpisovanjem oziro-ma posebnimi pismcnitni izjavami. rokov. organov za vodenje postopka odločanja, ugotavljanja in objavlja-nja izida. obveznega upoštevanja sprcjetih odločitev ter glede drugih vprašanj pri odločanju s podpisovanjem oziroma posebnimi pismenimi izjavami se smiselno uporabljajo določbe tega statuta o refcrendumu in s sklepom o uvedbi odločajo s podpisovanjem oziroma pismenim izjavljanjem.
e) Javne razprave
185. Clen
Z javno razpravo o najvažnejših vprašanjih, po membnih za politični, gospodarski, družbeni, kulturni ali socialni razvoj se zagotavlja neposredna in aktivna udeležba delavcev v združenem delu, delovnih ljudi in občanov v krajevnih skupnostih ter uresničevanje nji-hovega odločujočega vpliva v postopku priprav in spre-jemanja odločitev o vprašanjih, ki imajo skupen ali splošen pomen.
Priloga JT 21
186.  člen
V javni razpravi sodelujejo: delavd, delovni ljudje in občand organizirani v temeljnih organizacijah zdru-ženega dela, drugih organizacijah združenega dela, kra-jevnih skupnostih, samoupravnih interesndh skupnostih, družbenopolitičnih organizacijah in društvih. obeinska skupščina in njeni organi, kakor tudi druge zaintere-sirane samoupravne organizacije in skupnostd ter de-lovni ljudje in občani kot posamezniki.,. ...
187.  člen
Občinska skupščina mora datd pred sprejetjem v javno razpravo osnutke:
— sp-rememb in dopolnitev statuta občine,
— družbenih planov,
—  kmetijsko prostorskih planov,
—  generalni urbanistični plan,
— proračun občine,
—  predpisov, ki nalagajo delovnim Ijudem in obča-nom izredne materialne obveznosti,
—  razpisa občinskega posojila,
—  osnutke drugih predpisov, oziroma aktov, za ka-tere to določa zakon.
188.  člen
Vprašanja, ki so predmet javne razprave, se obrav-navajo: na zborih delavcev. zborih delovnih l;udi in občanov, v samoupravnih organih. v deiegacijah in konferencah delegacij. na javnih tribunah. zborih po-trošnikov in porabnikov določenih dobrin in drugih storitev, v družbenopolitičnih organizacijah in društvih. v zborih in organih občinske skupščine. ter na druge načine, predvidene v statutih organizacij združenega dela, krajevnih skupnosti, samoupravnih interesnih skupnostih in drugih samoupravnih organizacij in skupnosti.
189.  člcn
Predlagatelj, oziroma organ, ki cdloča o vprašanju. ki je dano v javno razpravo je dolžan:
—  osnutek akta ali gradiva ^avno objaviti oziroma zagotovita. da se delovni ljudje in občani z njim pravo-časno seznanijo.
—  predlog obrazložiti in navesti družbene. ekonom-ske in druge razloge za njegov sprejem.
—  določiti primeren rok za javno razpravo,
—  zagotoviti zbiranje vseh mnenj iz javne razprave,
—  zagctoviti strokovno obdelavo mnenj, stališč in predlogov,
—  skrbeti. da se akt pred zaključkom javne razpra-ve ne sprejme,
—  ob sprejemu akta obravnavati mnenja. stališča in predloge iz javne razprave iri se do njih opredeliti.
— na primeren način obvestiti udeležence javne raz-prave o stališčih. ki jih je zavzel do predlogov iz javne razprave.
V. OBČINSKA SKUPŠČINA
1. Položaj in pristojnosti
190.  člen    -i;
Občinska skupščina je organ družbenega samouprav-ljanja in najvišji organ oblasti v okviru pravic in dolž-nosti občine.
Občinska skupščina izvršuje svo.ie pravice in dolž-nosti na podlagi tega statuta, ustave SRS in zakonov.
191.  člen
Občinska skupščina v okviru pravic in dolžnosti ob-čine določa politiko in odloča o temeljnih vprašanjih, ki so pomembna za politično, gospodarsko, prostorsko, socialno in kulturno življenje ter družberri razvoj ob-čine.
Občinska skupščina:
—  sprejema statut občine:
—  odloča o  spremembi  statuta občine in daje so-glasje k statutu mesta Ljubljane;
— določa cilje in smer razvoja občine;
—  sprejema   družbeni   plan   občine,   njegove   spre-membe in dopolnitve ter smernice in druge ukrepe za njegovo uresničevanje;
—  sprejema odloke in druge splošne akte v skladu z zakoni;
—  sprejema proračun občine in potrjuje zaključni račun proračuna;
—  spodbuja samoupravno sporazumevanje in sode-luje pri družbenem dogovarjanju ter v skladu z zako-nom   predpisuje   posameznim   samoupravnim   organi-zacijam   obveznost  sklepanja   samoupravnih   sporazu-mov;
—  obravnava vprašanja, ki so skupnega pomena za organizacije združenega dela in druge samoupravne or-ganizacije in skupnosti v občini in usklajuje njihove odnose in interese;
—  razpisujc občinski referendum in sklepe v drugih oblikah osebnega izjavljanja;
—   skrbi  za lzvajanje  začrtane politike,  predpisov in drugih splošnih aktov in določa izvrševanja predpi-eov in drugih splošnih aktov ter obveznosti organov in organizacij v zvezi z njihovim izvrševanjem;
—  razpisuje samoprispevek oziroma javno posojilo;
—  obravnava vprašanja s področja ljudske obram-be, varnosti in družbene samozaščite;
—   organizira in opravlja družbeno nadzorstvo na območju občine,  ter  izvršuje nadzorstvo nad  zakoni-tostjo dela organizacij združenega dela in drugih samo-upravnih organizacij in skupnostii v občini;
—  določa temeljno organizacijo upravnih orgajiov, njihove pravice in dolžnosti ter pooblastila;
—  opravlja politično nadzorstvo nad delom iz\-ršne-ga sveta, upravnih organov in skupščini odgovornih no-silcev samoupravnih, javnih in drugih družbenih funk-cij ter usmerja delo teh organov;
—  uresničuje družbeno varstvo samoupravnih pra-vic delavcev in družbene lastnine ter obravnava mne-nja in predloge organov. ki v občini poleg nje uresni-čujejo varstvo samoupravnih pravic in družbene last-nine;
—  sprejema začasne ukrepe. če so v organizacijah združenega dela ali drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih bistvene motnje v samoupravnih odnosih, čc so huje prizadeti družbeni interesi ali če organizacija oziroma  skupnost ne izpolnjuje z zakonom  določcnih obveznosti;
—  ustanavlja organizacije združenega dela in druge samoupravne organizacije;
—  voli in razrešuje predsednika in podpredsednika občinske skupščine:
—  voli in razrešuje predsednika. podpredsednike in člane izvršnega sveta občinske skupščine;
—  imenuje in  razrešuje predslojnike občinskih  u-pravnih organov;
—  imenuje in razrešuje sekretarja občinske skupšči-ne;
—  imenuje in razrešuje individualne poslovodne or-gane, ki jih določa zakon;
—  imenuje in razrešuje občinskega družbenega pra-vobranilca samoupravljanja;
—  imenuje predsednika in člane stalnih in začasnih delovnih teles občinske skupščine;
•    — daje soglasje k imenovanju in razrešitvi drugih funkcionarjev, ki jih določa zakon;
— voli in razrešuje sodnike rednih in samoupravnih sodišč.
—  opravlja druge zadeve. za katere je pristojna po ustavi, zakonu in po drugih predpisih in s tem statu-tom;
192. člen
Občinska skupščina lahko sklene. da posatnezna vprašanja iz svoje pristojnosti da v javno razpravo de-lavcem v organizacijah združenega dela ter drugim sa-moupravnim organizacijam in skupnostim ter delovnim ljudem in občanom v krajevnih skupnostih.
Občinska skupščina lahko sklene, da predlog pred-pisa ali drugo vprašanje iz svoje pristojnosti predloži delovnim Ijudem in občanom, da se o njem izjavijo z referendumom ali drugimi oblikami osebnega izjav-Ijanja.
Priloga JT 22
2. Sestava
193.  člen   >c                         -
Občinsko skupščino sestavljajo zbor združenega dela, zbor krajevnih sfcupnosti in družbenopolitičnj zbor.
Občinska skupščina določi sestavo zborov z odlo-kom ob razpisu volitev za novo skupščino.
3. Pristojnosti in delo zborov
194.  člen
Zbor združenega dela odloča oziroma sodeluje pri odiočanju o vprašanjih, ki so pomembna za delavce in druge delovne ljudi v združenem delu.
Zbor krajevnih skupnosti odloča oziroma sodeluje pri odiočanju o vprašanjib, ki so pomembna za delov-ne ljudi in občane v krajevnih skupnostih oziroma ob-čini.
Družbenopolitični zbor sodeluje pri odločanju o vprašanjih uresničevanja, razvoja in varstva z ustavo določenega socialističnega samoupravnega sistema.
195.  člen
Zbor združenega dela. zbor krajevnih skupnosti in družbenopolitični zbor obravnavajo in odločajo o vpra-šanjih iz pristojnostj občinske skupščine enakopravno oziroma skupaj, zbor združenega dela in zbor krajev-nih skupnosti pa tudi samostojno.
O zadevah iz pristojnosti občinske skupščine, o ka-terih soodločajo na podlagi tega statuta skupščine sa-moupravnih interesndh skupnosti za območje občine, odločajo pristojni zbori občinske skupščine enakoprav-no s skupščino ustrezne samoupravne interesne skup-nosti.
196.  člen
Zbor združenega dela, zbor krajevnih skupnosti in družbenopolitični zbor enakopravno:
ODLOCAJO:
—  o uvedbi postopka za spremembo statuta občine
—  ouvedbi postopka za spremembo statuta mesta
—  o razpisu referenduma
—  o uvedbi satnoprispevka in uvedbi javnega poso-jila
—  o podelitvi domicila
—  o pobratenju z drugimi občinami in mesti
DAJEJO SOGLASJE:
—  k sprejetju in spremembi statnta mesta Ljublja-ne
—  k družbenemu planu mesta
—  k   dolgoročnemu   in   srednjeročnemu   progranra gospodarskega in družbenega razvoja mesta
—  k   dolgoročnemu   in   srednjeročnemu   programu razvoja posameznih dejavnosti
—  k regionalnemu prostorskemu planu ljubljanske regije
—  h generalnemu urbanističnemu programu
—  k predpisom o urejanju in oddajanju stavbnega zemljišča
—  k predpisom o prispevkih, katere v mestu pla-čujejo  TOZD  in druge delovne skupnosti ter občani mesta Ljubljane
SPREJEMAJO: .„.¦
—  statut občinc
—  spremembe statnta občine
—  poslovnik občinske skupščine
—  družbeni plan občine
—  družbeni plan razvoja 1 jubljanske regije     *
SPREJEMAJO ODLOKE IN DRUGE SPLOSNE AKTE,
ki se nanašajo na:
—  družbenoekonomski razvoj občine, programe dol-goročnega razvoja in družbeni plan občine ter akte o tekoči družbenoekonomski poldtiki;
—  uresničevanje z družbenimi plani zatrtane poli-tike in v skladu s tem nsmerjanje delitve dohodka;
—  zaposlovanje in socialno varnost delovnih ljudi ¦ in občanov;
—  skrb za udeležence NOV;> ¦-
—  Ijudsko obrambo, varnast in družbemr samoza-ščito v občini;
—  družbeno varstvo samoupravnih pravic delovnih ljudi in občanov ter družbene Iastnine;
—  pristojnost   in   dela   izvršnega   sveta   občinske skupščine;
—  vprašanja s področja kadrovske politike;
—  pristojnost, organizacijo in delo sekretariata ob- ' činske skupščine;
—  ustanavJ.janje   in   organizacijo   občinskih   orga- r nov in njihovih služb;
—  razpis občinskega posojila ter uvedba občinskega- • samoprispevka;
—  občinski referendnm;
—  priznanja in nagrade občine;
—  ustanavljanje odborov, komisij in drugih delov-nih teles vseh zborov skupščine (oz. občinske skupšči--ne).
ZADR2UJEJO   IZVRSITEV   SPLOSNEGA   AKTA
najvišjega   organa   samoupravljanja   v   OZD   oziromft • krajevni skupnosti do sklepa ustavnega sodišča ali so-dišča združenega dela, če misli, da je akt v nasprotju z   ustavo   ali   zakonom   in   uvede   postopek  za   oceno.. ustavnosti oziroma zakonitosti tega akta.
VOLIJO IN HAZRESUJEJO:
—  predsednika  in podpredsednika  občinske skup-ščine
—  PTedsednika, podpredsednika in člane izvršnega sveta
—  člane predsedstva republike
—  predsednika in sodnike občinskega sodišča
—  predsednika in sodnike sodišča združenega dela
—  glasujejo o listi kandidatov za delegate v zvezni zbor SFRJ.
IMENUJEJO IN RAZREŠUJEJO:
—  družbenega pravobranilca samoupravljanja,
—  sekretarja občinske skupščine,
—  predstojnike občinskih upravnih organov in dru-gih služb, če je to predpisano z zakonom ali odlokom občinske skupščine,
—  individualne  poslovodne organe organizacij  po-scbnega družbenega pomena, če je tako določeno z za-konom,
—  člane organov upravljanja samoupravnih orga-r.izacij in skupnosti, če je tako določeno z zakonom ali drugim aktom občinske skupščine,
—  predsednike in člane stalnib  komisij in drugih stalnih in občasnib delovnih teles občinske skupščine.
DAJEJO SOGLASJE K IMENOVANJU:
—  individualnib   poslovodnih   organov   organizacij posebnega družbenega pomcna (šole, WZ, itd.), če tako določa zakon.
—  vodijo slrokovne službe posameznih SIS oz. ime-novanje vodij skupnih služb samoupravnih interesnih skupnosti.
DOLOCAJO DELEGATE:
—  za zbor občin skupščine SR Slovenjie.
—  za skupščino skupnosti slovcnskih občin,   -
—  za skupščino skupnosti občin ljubljanskc regije,
—  za zbor občin skupščine mesta Ljubljane.
197. člen
Zbor združenega dela in zbor krajevnih skupnosti enakopravno:
—  sprejemata proračun in zakljnčni račun proraču-na občine, opravljata nadzor nad izvrševanjem prora-čuna,
—  sprejemata odloke in druge splošne akte, s kate-rimi se urejajo pravice in obveznosti delovnih ljudi in občanov, organizacij združenega dela, krajevnih skup-
Prlloga JT 23
nosti in drugih samoupravnih organizacij in skupnosti, če po tem statutu za to ni pristojen posamezen zbor,
—  odločata o zadolžitvah, prevzemanju jamstva in o drugih premoženjsko pravnih razmerjih v občini,
—  sprejemata odloke in druge splošne akte s po-dročja davkov, taks in drugih davščin,
—  odločata o vključitvi občine v skupnosti občin,
—  odločata o ukrepih za varstvo dobrin splošnega pomena in vrednot človekovega okolja,
—  odločata o ustanovitvi organizacij združenega de-la posebnega družbenega pomena,
—  dajeta soglasje k programu razvoja organizacij združenega  dela,   ki  opravljajo  dejavnost  posebnega družbenega pomena,
—  opravljata družbeno nadzorstvo na območju ob-čine ter izvršujeta nadzorstvo nad zakonitostjo dela organizacij združenega dela in drugih samoupravnih organizacij in skupnosti,
—  sprejemata začasne ukrepe, če so v organizaci-jah združenega dela ali drugih samoupravnih organiza-cijah in skupnostih bistvene motnje v samoupravnih odnosib, če so huje prizadeti družbeni interesi ali če organizacija oziroma skupnost ne izpolnjuje z zakonom določenih obveznosti,
—  odločata o združevanju sredstev občine z dru-gimi občinami in o organizaciji skupnib organov, orga-nizacij in služb,
—  odpravljata in razveljavljata predpise in sploš-ne akte izvršnega sveta, če so ti v nasprotju z ustavo, zakonom ali drugimi predpisi,
—  uresničujeta    družbeno    varstvo    samoupravnih pravic delavcev in družbene lastnine ter obravnavata mnenja in predloge  organov,  ki v občini  poleg njih izvršujejo  varstvo  samoupravnih pravic  in  družbene lastnine,
—  odločata o vseh vprašanjih, ki so pomembna za življenje in delo delavcev v združenem delu ter delov-nih Ijudi in občanov na področju prostorskega plani-ranja in urejanja prostora, izgradnje in urejanja na-selij, stanovanjskega gospodarstva, komunalnih dejav-nosti, gospodarjenja s stavbnimi in kmetijskimi zem-ljišči, javnega prometa in na drugih področjih, če po-samezne zadeve niso v pristojnosti posameznega zbo-ra (oziroma y pristojnosti skupščine mesta Ljubljana),
—  potrjujeta samoupravne sporazume o ustanovit-vi  samoupravnih  interesnih skupnosti  in  statute teb skupnosti, če tako določa zakon,
—  sprejcmata predpise o ugotavljanju javnega in-teresa pri opravljanju posameznih dejavnosti,
—  odločata o začasni ureditvi posameznih vprašanj, od katerib je bistveno odvisno delo samoupravne inte-resne skupnosti, če organi skupnosti o teh vprašanjih ne odločajo sami,
—  odločata o vprašanjih opravljanja osebnega dela s sredstvi, ki so lastnina občanov,
—  odločata o višini prispevka za zagotovitev po-trebnih sredstev za normalno delovanje in za zagotav-Ijanje  solidarnosti  za  obdobje  enega  leta,  v  kolikor posamezna   SIS  ni  sposobna  samoupravno  zagotoviti normalno delovanje na svojem območju,
—  odločata o uvedbi solidarnega združevanja sred-stev t občini,
—  ustanavljata OZD ter druge organizacije kadar je po zakonu ustanovitelj občinska skupščina,
—  sklepata o pričetku postopka redne likvidacije OZD,
—  opravljata druge zadeve iz pristojnosti občinske skupščine, ki jih po tem statutu ne opravljajo vsi zbo-ri enakopravno, oziroma na katere ni pristojen posa-mezen zbor.
198. člen Družbenopolitični zbor sprejema stališča:
—  v   zadevah,   ki   se   nanašajo   na   uresničevanje nstavnosti in zakonitosti in varstvo svoboščin in pra-vic človeka in občana in sicer na:
—  družbeno varstvo samoupravnih pravic delovnih ljudi in občanov ter družbene lastnike,
—  medsebojna razmerja v združenem deln,
—  družbenoekonomski položaj in združevanje kme-tov,
—  samostojno osebno delo s sredstvi, ki so lastnina občanov,
—  odvetniško in drugo pravno pomoč,
—  združevanje občanov, javne shode in prireditve,
—  vprašanja verskih skupnosti,
—  splošna vprašanja informiranja v občini  in na splošne pogoje javnega obveščanja,
—  druge zadeve, ki se nanašajo na uresničevanje ustavnosti in zakonitosti ter varstvo svoboščin človeka in občana.
199.  člen
Zbor združenega dela samostojno in v skladu s svo-jo pristojnostjo sprejema odloke in druge splošne akte ter ukrepe za urejanje zadev, ki se nanašajo na:
—  stanje in razvoj posameznih gospodarskih podro-
m,
—  medsebojna razmerja v združenem delu,
—  varstvo pri delu,
—  samoupravne družbenoekonomske odnose in de-litev  dohodka  v  temeljnih  organizacijah  združenega dela ter druga vprašanja, ki imajo splošen pomen za družbeni in gospodarski razvoj občine,
—  predloge in stališča zborov delovnih Ijudi v or-ganizacijah združenega dela in drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih ter jih obvešča o svojih stališčih, ukrepih in sklepih,
—  samoupravno   sporazumevanje   na   posameznih gospodarskih in družbenih področjih,
—  obvezno združevanje organizacij združenega de-la v poslovne skupnosti,
—   usklajevanje  posameznih  in  skupnih  interesov delovnih ljudi na vseh področjih združenega dela in samostojnega osebnega dela s sredstvi, ki so last ob-čanov,
—  druge zadeve s področja  samoupravnih pravic delavcev in njihovih dolžnosti, če te zadeve niso v pri-stojnosti drugega zbora,
—  določa listo za izvolitev članov disciplinske ko-misije, ki so izven temeljnih organizacij združenega de-la.
Zbor združenega dela samostojno sprejme odlok o tem, katere delegacije se združujejo v konferenco de-legacij zaradi pošiljanja delegatov v zbor združenega dela in odloča skladno z zakonom sam ali skupaj z zbori združenega dela drugih občinskih skupščin de-legata za zasedanje zbora združenega dela skupščine SR Slovenije.
Zbor daje tudi soglasje k statusnim spremembam za tiste organizacije, ki opravljajo zadeve posebnega družbenega pomena ali za dajanje soglasja pooblasti drug organ.
200.  člen
Odločitev o izložitvi dela dohodka za skupne in splošne družbene potrebe ter o namenu in obsegu sredstev za te potrebe ne more biti sprejeta, če jo ne sprejeme zbor združenega dela.
201.  člen
Zbor krajevnih skupnosti samostojno v skladu z njegovo pristojnostjo:
—  sprejema odloke in druge splošne akte iz pri-stojnosti občinske skupščine, ki urejajo življenje in de-lo delovnih ljudi in občanov v krajevnita skupnostih,
—  obravnava in usklajuje programe razvoja kra-jevnih  skupnosti  v  občini ter proučuje, usmerja  in spodbuja delo krajevnih skupnosti,
—  določa kriterije za delitev sredstev za krajevne skupnosti ter daje drugim zborom in skupščinam sa-moupravnih  interesnib  skupnosti  mnenja  in  stališča glede problematike krajevnih skupnosti in glede vpra-šanj,  ki   jih   vsebujejo   programi   razvoja   krajevnih skupnosti v občini,
—  obravnava  delovanje  neposrednih  oblik  samo-upravljanja v krajevnih skupnostih in daje priporo-čila za razvoj in delovanje teh oblik,
—  obravnava vsa vprašanja in odnose, ki so po-membni za življenje delovnih ljudi in občanov v kra-jevnih skupnostih in ki se nanašajo na področje so-delovanja med krajevnimi skupnostmi v občini, go-spodarjenja in uporabe dobrin v splošni rabi ter upo-
Prilega JT 24
rabe mestnega zemljišča ter o tem zavzema stališča, daje mnenja in predloge,
—  obravnava vprašanja, ki se nanašajo na imena cest, ulic, trgov, poti, parkov na območju občine,
—  obravnava vprašanja upravljanja in vzdrževanja občinskih cest in prometa na njih,
—  spodbuja sodelovanje med delegacijami krajev-nih skupnosti zaradi uspešnega skupnega reševanja na-log iz pristojnosti zbora  in sporazumnega  reševanja drugih vprašanj skupnega pomena za delovne Ijudi in občane v krajevnih skupnostih, usklajuje delo v kra-jevnih skupnostih ter o tem daje priporočila, predloge in mnenja,
—  sproži postopek za samoupravno sporazumevanje krajevnih skupnosti,
—  obravnava pripombe in predloge zborov delovnih ljudi in občanov v krajevnih skupnostih in jih obvešča o svojih ukrepih in sklepih,
—  opravlja druge zadeve s področja samoupravnih pravic delovnih ljudi in občanov, če te zadeve niso v pristojnosti drugega zbora.                        -
202.  člen
Skupščina samoupravnih interesnih skupnosti občine na področjih vzgoje in izobraževanja, raziskovalne de-javnosti, kulture, zdravstva in socialnega varstva ena-kopravno z zborom združnega dela in zborom krajevnih skupnosti:
—  sprejemajo odloke in druge splošne akte \i pri-stojnosti občinske skupščine, ki se nanašajo na dejav-nost, za katero je posamezna samoupravna interesna skupnost ustanovljena,
—  določajo politiko na področju dejavnosti posa-mezne samoupravne interesne skupnosti,
—  sprejemajo plane in programe razvoja in dejav-nosti na področju posamezne samoupravne interesne skupnosti,
—  obravnavajo letni plan razvoja dejavnosti v po-samezni SIS,
—  odloeajo o ustanavljanju samoupravnih organi-zacij, ki delujejo na področju posamezne SIS,
—  odločajo o drugih vprašanjih, če tako določa za-kon.
2O2.a člen
Pristojni zbori občinske skupščine samostojno spre-jemajo odločitve, s katerimi se začasno uredijo vpra-šaiija, od katerih je bistveno od^isno delo samouprav-ne interesne skupnosti, če samoupravna interesna skupnost o takih vprašanjih ne odloči, ter samostojno sprejemajo z zakonom določene začasne ukrepe na-sproti samoupravnim interesnim skupnostim v pri-merih in pod pogoji, ki veljajo za sprejemanje takih ukrepov nasproti organizacdjam združenega dela.
203.  člen
Zbor združenega dela, zbor krajevnih skupnosti in družbenopolitični zbor na skupni seji:
—  volijo in odpokličejo delegate za zbor občin skup-ščine SR Slovenije,
—  volijo predsednika in člane predsedstva SR Slo-venije,
—  odločajo o pobratenjih z drugimi občinami in me-sti,
—  sklepanje o odloku o začasnih ukrepih v skladn 262. člena statuta,
—  opravljajo druge zadeve, če tak določa zakon ali' ta statut.
204.  člen
Vsak zbor, ki ne sodeluje pri odločanju o posamez-nem vprašanju, ima pravico razpravljati o tem vpra-šanju, zavzemati stališča in dajati svoje predloge pri-stojnim zborom, če gre za vprašanja, ki imajo pose-ben pomen za izvrševanje njegovih nalog.
Pristojni zbori morajo pred odločitvijo razpravljati o staiiščih in predlogih tega zbora.
Ce pristojni zbor oziroma pristojna zbora s takim stališčem oziroma predlogom ne soglašata, je lahko za-kon ali drug akt, na katerega se tako stališče oziroma ] predlog nanaša, sprejet šele, ko se opravi postopek, do- t ločen s poslovnikom Skupšeine občine, po katerem raz- I
pravljata o spornem vprašanju pristojni zbor oziroma pristojna zbora in zbor, ki }e dal stališče oziroma pred-log.
205. člen
Vsak zbor lahko v okviru svojega delovnega pod-ročja zahteva od izvršnega sveta skupščine poročila in mu postavlja vprašanja.
Vsak zbor lahko v okviru svojega delovnega pod-ročja zahtev.a poročila in pojasnila od predstojnikov občinskih upravnih in drugih organov oziroma organi-zacij in skupnosti.
206.  člen
Vsak zbor zaseda in odloča ločeno na svoji seji. Zbo-ri, ki enakopravno sodelujejo pri odločanju, lahko zase-dajo skupaj, glasujejo pa ločeno.
Vsak zbor je na svojem delovnem področju pri od-ločanju samostojen.
Vsak zbor se samostojno konstituira in organizira ter v ta namen samostojno:
—  odloea o verifikaciji pooblastil delegalov na seji zbora,
—  odloča o mandatno-imunitetnih vprašanjih de-legatov v zboru,
—  voli izmed delegatov v zboru predsednika in pod-predsednika zbora in ju razrešuje,
—  imenuje in razrešuje tajnika zbora,
—  ustanavlja svoje odbore, komisije in druga de-Iovna telesa, ki jim določa področje dela in odloča o njihovi sestavi,
—  sprejema program svojega dela.
207.  člen
Zbor veljavno sklepa, če je na seji navzoča večina delegatov v zboru.
Zbor sprejema sklepe in druge akte z večino gla-sov navzočih delegatov, razen, če se z zakoni ali tem statutom ne zahteva posebna večina.
Glasovanje je javno. Če zbor v skladu s poslovni-kom tako sklene, se glasuje tajno.
208.  člen
Občinska skupščina ima svoj poslovnik, s katerim ureja način dela, faze postopka za sprejemanje pred-pisov in drugih aktov glede na doseženo stopnjo soglas-ja. način usklajevanja stališč in preverjanje stopnje soglasja, natančneje določa delovna področja zborov, soodločanje skupščin satnoupravnih interesnih skupno-sti s pristojnimi zbori, način usklajevanja njihovega dela in druge za delo občinske skupščine in njenih zbo-rov pomembne zadeve.
4. Predsednik, podpredsednik in predsedniki zborov
209.  člen
Občinska skupščina ima predsednika in enega ali več podpredsednikov.
Občinska skupščina izvoli predsednika in podpred-sednika s tajnim glasovanjem izmed delegatov v zbore občinske skupščine, na predlog občinske konference SZDL po poprej  opravljenem kandidacijskem postopku.
Kandidati za predsednika in podpredsednike so izvo-ljeni, če so dobili najmanj  2/3 glasov vsakega zbora.
¦ Predsednik in podpredsedniki se volijo za 4 leta in ne morejo biti več kot dvakrat zaporedoma izvoljeni za to dolžnost.
210.  člen
Predsednik občinske skupščine:
—  predstavlja občinsko skupščino,
—  sklicuje in vodi skupne seje vseh zborov skup-ščine,
—  daje pobudo za obravnavo posameznih vprašanj s samostojnega oziioma enakopravnega dekrvnega področ-ja zborov ter skrbi za usklajevanje njihovega dela,
—  skrbi za izvajanje   poslovnika   o   delu   abčinske skupščine,
§ — skrbi za javnost dela skupščine in za uveljavlja-'.. nje pravic delegatov v zvezi z opravljanjem njihove l funkcije v skupščini,.
Prlloga JT 25
—  podpisuje odloke Ln druge akte, ki jih sprejme ob-činska skupščina oziroma dva ali več zborov,
—  opravlja  druge zadeve,  ki so mu dane z ustavo, zakonom, statutom, poslovnikom in drugimi predpisi,
—  predsednik skupščine lahko sklicuje seje posamez-nih delovnih teles skupščine  (komisije, odbori), če tega ne store njihovi predsedniki.
211.  člen
Predsednik skupščine lahko v sporazumu s predsed-niki zborov skliče skupno zasedanje zborov na katerem zbori obravnavajo zadeve, ki so skupnega pomena za zbore iB kjer enakopravno odločajo.
212.  člen                               .    '   ~ Podpredsedniki skupščiae pomagajo predsedniku pri
delu in opravljajo v dogovoru z njim posamezne zadeve iz njegovega delovnega področja.
Ce je predsednik skupščine zadržan, določi enega iz-med podpredsedoikov, da tja nadomešča. Če predsednik skupščine ne more določiti, kateri podpredsednik naj ga nadomešča, odloči o tem piedsedstvo skupščine.
213.  člen
Vsak zbor občinske skupščine ima predsednika, ki ga izvoli zbor z večino glasov izmed vseh delegatov zbora na predlog občinske konference SZDL.
Vsak zbor občinske skupščine lahko izvoli izmed de-legatov zbora tudi namestnika predsednika zbora, ki na-domešča predsednika zbora, kadar je ta zadržan.
214.  člen
Predsednik zbora predstavlja zbor, sklicuje in vodi njegove seje, skrbi, da zbor posluje po poslovniku skup-ščine občine, podpisuje predpise in druge akte, ki jih samostojno sprejme zbor, in opravlja druge zadeve, ki so mu dane s statutom, poslovnikom in z drugimi pred-pisi.
215.  člen
Predsednik zbora je dolžan sklicati sejo zbora, če to zahteva predsednik občinske skupščine, izvršni svet ob-činske skupščine ali najmanj petina delegatov zbora. Če piedsednik zbora ne skliče seje zbora, ki bi jo po tem statutu moral sklicali, jo lahko skliče skupina desetih delegatov ali predsednik občinske skupščine.
216.  člen
Delegacija, katere član je izvoijen za predsednika ali podpredsednika skupščine ali za predsednika ali pod-predsednika zbora, ima pravico pošiljati na zasedanje zbora drugega delegata, vendar pa delegat, ki je bil iz-voljen za navedeno funkcijo v tem primeru nima pravice glasovati.
217.  člen
Predsednik skupščine, podpredsedniki skupščine in predsedniki zborov sestavljajo predsedstvo skupščine.
Pri delu predsedstva skupščine sodeluje predsednik izvršnega sveta in sekretar skupščine.
218.  člen
Pri delu predsedstva skupščine sodelujejo predsedniki skupščin samoupravnih interesnih skupnosti občine, ka-dar predsedstvo skupščine razpravlja o zadevah, o kate-rih te skupščine enakopravno odločajo s pristojnimi zbo-ri skupščine.
Pri delu predsedstva skupščine lahko sodelujejo tudi funkcionarji v skupščini in njenih organih, ki jih določi predsedstvo skupščine.
Na sejo predsedstva skupščine se lahko povabijo predstavniki družbeno-političnih organizacij v občini.
219.  člen Predsedstvo skupščine:
— obravnava vprašanja usklajevanja in programira-nja dela zborov in delovnih teles v skupščini in njihove-ga sodelovanja s skupščinami samoupravnih interesnih skupnosti,
—  skrbi za sodelovanje s skupščino mesta Ljubljana, Skupščino SR Slovenije in skupščinami skupnosti občin,
—  skrbi za sodelovanje občinske skupščine z druž-beno-političnimi organizacijami, samoupravnimi   interes-nimi skupnostmi v občini, organizacijami združenega de-la in drugimi samoupravnimi organizacijami in skupnost-mi v občini,
—  skrbi za izvajanje poslovnika o   delu   skapščine, razlaga določbe poslovnika,
—- usklajuje delo zborov skupščine in predlaga rešit-ve, če se zbori ne morejo sporazumeti glede načina iii rokov za obravnavo zadev, o katerih odločaja enako-pravno ali glede opravljanja drugih zadev, ki imajo sku-pen pomen za zbore,
—  spremlja delo delovnih teles skupščine in obrav-nava z njihovimi predsedniki zadeve, ki so v zvezi z de-lom teh teles,
—  predlaga višino sredstev, ki uaj bodo v predlogu proračuna občine zagotovljena za delo skupščine in se-kretariata skupščine,
—  predlaga zborom skupščine akt o organizaciji se-kretariata skupščine,
—  sodeluje   prl   pripravi   predloga   programov   dela skupščine in njenih zborov,
—  predlaga zborom katerim zadevam je treba pri ob-ravnavanju dati prednost,
—  zahteva od izvršnega sveta in delovnih teles skup-Sčine, da ustrezno dopolnijo gradivo za seje zborov ob-Cinske skupščine, opravlja druge zadeve, določene s po-slovnikom za delo skupščine.
220.  člen ....•
Predsedstvo skupščine dela na sejab.
Za organiziranje in pripravljanje sej predsedstva skrbl predsednik skupščine.
Sekretar skupščine pomaga predsedniku skupščine pri organiziranju in pripravljanju sej predsedstva skup-ščine, skrbi za zapisnike teh sej in za izvajanje sklepov predsedstva skupščine.
Sekietar skupščine
221.  člen
Za opravljanje strokovnih ter organizacijsko-tehničnih nalog v zvezi z delovanjem občinske skupščine, njenih zborov in delovnih teles ter za sodelovanje z delegaci-jami in konferencami delegacij ima občinska skupščina sekretariat skupščine.
Sekretariat skupščine vodi sekretar skupščine, ki ga imenuje občinska skupščina in za svoje delo in delo se-kretariata skupščine  odgovoren  občinski skupščini.
222.  člen
Organizacijo in delovno področje sekretariata skup-ščine določi občinska skupščina z odlokom na predlog predsedstva skupščine.
5. Delovna telesa občinske skupščine in njenih zborov
223.  člen
Občinska skupščina in njeni zbori lahko ustanovijo koraisije, odbore in druga stalna ali občasna delovna te-lesa za proučevanje sistemskih vprašanj, predlogov, predpisov in drugih aktov, ki jih sprejema občinska skupščina in njeni zbori in za preučevanje drugih vpra-šanj iz pristojnosli občinske skupščine ter odločajo v okviru danih pristojnosti.
224.  člen
Občinska skupščina ima naslednja stalna delovna te-lesa:
—  svet za ljudsko obrambo, varnost in družbeno sa-mozaščito,
—  komisijo za družbeno nadzorstvo,
—  komisijo za prosnje in pritožbe,
—  komisijo za zadeve borcev in invalidov NOV,
—  komisijo za volitve in imenovanja,
—  komisijo za odlikovanja.
Priloga JT 26
—  statutarno komisijo,
—  normativno-pravno komisijo,
—  odbor za družbeno-politični sistem,   ;s
—  odbor za urbanizem, stanovanjsko   in   komunalno gospodarstvo,
—  odbor za finance in proračun,
—  odbor za  družbeno-ekonomske odnose,
—  odbor za družbeno-ekonomski razvoj.
225.  člen
Sestavo, naloge in način dela komisij in odborov ter drugih delovnih teles določi občinska skupščina z odlo-kom.
226.  člen
Z odlokom ali drugim aktom lahko občinska skupšči-iia ali njen zbor ustanovi tudi druga stalna ali občasna delovna telesa in določi njihovo sestavo in delovno pod-ročje.-                                                                .-...¦
227.  Clen
Komisija in druga delovna telesa občinske skupščine in njenih zborov imajo 3 do 15 članov.
Predsedmka in večino članov komisij in drugih de-lovnih teles imerrjje občinska skupščina oziroma njen zbor izmed delegatov, druge člane pa po predlogu druž-beno-političnih in drugih organizacij v občini.
228.  člen
Vsak zbor občinske skupščine samostojno odloča o veriiikaciji pooblastil delegatov na zasedanju zbora in o imunitetnih vprašanjih delegatov.
Vsak zbor ima 3-člansko koraisijo za verifikacijo p'o-oblastil in imunitetna vprašanja.
Sestavo, naloge in način dela mandatno-imunitetnih komisij določa poslovnik za delo skupščine oziroma zbo-rov.
VI. IZVRŠNISVET
229.  člen
Izvršni svet je izvršilni organ občinske skupščine.
Izvršni svet skrbi za izvajanje politike in za izvrše-vanje zakonov, predpisov -in drugih splošnih aklov ob-činske skupščine, družbenih dogovorov in samouprav-nih sporazumov, ki jih sprejme in sklepa občinska skup-ščina in za izvrševanje družbenega plana občine.
Izvršni svet spremlja in obravnava družbeno-ekonom-sko stanje in razvoj občine in je odgovoren občinski skupščini v okviru pravic in dolžnosti občine, za stanje na vseh področjih družbenega življenja v občini ter za to, da se zagotovi celovitost, kontinuiteta in dogovor-jeni cilji pri uresničevanju politike družbenega razvoja v občini.
Izvršni svet je odgovoren občinski skupščini tudi za delo občinskih upravnih organov predvsem za to, da vsak na svojem področju izvajajo oziroma zagotavljajo izvajanje politike, ki jo je določila občinska skupščina in skupščine širSih družbeno-političnih skupnosti, ter iz-vajanje zakonov in diugih predpisov ter drugih splošnih aktov obL. skupščine in organov širše družbeno-politične skupnosti.
Izvršni svet uresničuje svojo odgovornost z izvrše-vanjem pravic in dolžnosti, ki jih ima po ustavi, statutu občme in odloku o izvršnem svetu.
230.  Llen
Pri uresničevanju svoje odgovomosti in v okviru svoje funkcije izvršni svet:
—  skrbi za izvajanje politike občinske skupščine,
—  skrbi, da se izvajajo zakoni in drugi predpisi, druž-beni plani občine in širših družbeno-političnih skupnostij proračun občine, odloki in splošni akti občinske skupšči-ne ter samoupravni splošni akti,
—  predlaga občinski skupščini izdajo odlokov in dru-gih splošnih aktov,
—  daje občinski skupščini mnenja o predlogih odlo-kov in drugih splošnih aktov, ki jih skupščini pošiljajo pooblaščeni predlagatelji,
—  izvršuje občinski proračun,
—  izdaja predpise za izvrševanje odlokov in drugih splošnih aktov občinske skupščine in posameznih zborov,
—  skrbi za izvajanje sklepov občinske   skupSčine   s področja družbene samozaščite, varnosti in notranjih za-dev,
—  skrbi za izvajanje politike ljudske obrambe in za izvrševanje obrambnih priprav v občini,
—  določa predlog obrambnega načrta občine in skrbi, da upravni organi pripravljajo in   dopolnjujejo   nafrte svoje dejavnosti za delo v vojni,
—  usklajuje in usmerja delo občinskih upravnih or-ganov, da bi se zagolovilo izvajanje politike in izvrše-vanje odlokov in drugih splošnih aktov občinske skup-ščine,
—  odloča v sporu o pristojnosti med posameznimi ob-činskimi upravnimi organi,
—  predlaga ukrepe za izboljšanje organizacije in de-la občinskih upravnih organov,
—  daje mnenja k predlogom za ustanovitev medob-činskih upravnih organov in spremlja njihovo delo,
—  ustanavlja odbore, komisije in druga stalna in ob-časna delovna telesa za opravljanje nalog iz svoje pri-stojnosti,
—  ustanavlja občinske enote civilne zaščite in ime-nuje občinski štab za civilno zaščito,
—  opravlja  druge  zadeve,  določene z ustavo,  zako-nom in statutom občine.
Izvršni svet v okviru svoje funkcije opravlja še druge naloge, na podlagi predpisa in pooblastil občinske skup-ščine.
231.  člen
Izvršni svet lahko sklepa družbene dogovore, dogo-vore in samoupravne sporazume, s katerimi se izvaja v odlokih, v družbenem planu in na drug način izražena politika, ki jo je določila občinska skupščina in druge družbene dogovore, za katere ga pooblasti občinska skupščina.
232.  člen
Pri izvrševanju svojih pravic in dolžnosti In v okvi-ru svoje odgovornosti občinski skupščini, za stanje na vseh področjih družbenega življenja v občini, sodeluje izvršni svet z občinskimi družbeno-političnimi organiza-cijami, krajevnimi skupnostmi in samoupravnimi interes-nimi skupnostmi ter s temeljnimi in drugimi organizaci-jami združenega dela.
233.  člen
Izvršni svet sestavljajo predsednik, en ali več pod-predsednikov in določeno število Clanov, ki jih voli ob-činska skupščina.
Število podpredsednikov in clanov izvršnega sveta določi občinska skupščina.
Občinska konferenca SZDL predlaga kandidata za predsednika izvršnega sveta po prej upravljenem kandi-dacijskem postopku.
Kandidate za podpredsednike in člane izvršnega sve-ta predlaga kandidat — predsednik izvršnega sveta po poprejšnjem mnenju občinske konference SZDL.
Skupščina občine voli predsednika, podpredsednika in ostale člane izvršnega sveta za 4 leta in so lahko po-novno izvoljeni še za 4 leta.
Člani izvršnega sveta so lahko tudi predstojniki upravnih organov.
Član izvršnega sveta ne more biti hkrati tudi član de-legacije, kakor tudi ne individualni poslovodni organ v TOZD ali OZD.
234.  člen
Predsednik izvršnega sveta vodi in usklajuje delo v izvršnem svetu, predslavlja izvršni svet, sklicuje seje iz-vršnega sveta in jih vodi ter spremlja in skrbi za izva-janje sklepov izvršnega sveta ter podpisuje akte, ki jih izdaja izvršni svet.
Ce je predsednik izvršnega sveta odsoten ali zadržan, ga nadomešča v vseh pravicah in dolžnostih podpredsed-nik izvršnega sveta, ki ga sam določi.
235.  člen
Izvrsni svet obravnava in odloča o vprašanjih iz svo-je pristojnosti na sejah.
Priloga JT 27
Izvršni svet sklepa veljavno, če je na seji navzoča vefina vseh članov izvršnega sveta.
Izvršni svet odloča z večino glasov vseh članov.
236.  člen
Izvršni svet poroča in obvešča občinsko skupščino oziroma posamezne zbore občinske skupščine o stanju in problemih na vseh področjih družbenega življenja v ob-čini. Izvršni svet jih obvešča tudi o izvrševanju zakonov, odlokov, drugih predpisov in splošnih aktov. Izvršni svet predlaga občinski skupščini oziroma posameznim zborom tudi oblikovanje politike do določenih vprašanj ter spre-jem potrebnih odlokov in drugih splošnih aktov.
Izvršni svet mora občinski skupščini in posameznim zborom na njihovo zahtevo dati poročilo o izvajanju po-litike in o izvrševanju zakonov, odlokov in drugih aktov občinske skupščine.
Člani izvršnega sveta, predstojniki upravnih organov izvršujejo sklepe izvršnega sveta, o njih obveščajo de-lavce v upravnem organu, ki jih vodijo ter skrbijo, da se sklepi izvršnega sveta pravočasno, pravilno in učin-kovito izvajajo.
237.  člen
Člani izvršnega sveta se udeležujejo sej občinske skupščine in njenih zborov ter so dolžni na zahtevo da-jati nmenja k osnutkom predpisov in mnenja o drugih vprašanjih iz področja dela izvršnega sveta in občinskih upravnih organov.
238.  člen
Pri izvrševanju svojih nalog ima izvršni svet pravico zahtevati od organizacij združenega dela, samoupravnih interesnih skupnosti, drugih samoupravnih organizacij in skupnosti ter državnih organov, da mu dajo podatke in pojasnila o vprašanjih iz njihovega delovnega področja. Organizacije in organi so mu te podatke in pojasnila dolžni dajati.                                                  ..-¦-.
239.  člen
Vsak član izvršnega sveta ima pravico predlagati ob-ravnavanje posameznih vprašanj iz pristojnosti izvršnega sveta, dati pobudo za pripravo predpisov in drugih sploš-nih aktov za katerih predlaganje je pristojen izvršni svet in predpisov, ki jih sam izdaja, dati pobudo za uveljav-ljanje novih rešitev pri urejanju socialističnih, samo-upravnih, družbeno-ekonomskih odnosov in drugih od-nosov, ki so širšega skupnega in splošnega pomena pred-lagati izvršnemu svetu, da določi načelna stališča in smernice za delo občinskih upravnih organov ter udele-ževati se obravnavanja in odločanja o vseh vprašanjih, o katerih odloča izvršni svet.
240.  člen
Ce izvršni svet meni, da ne bo mogel zagotoviti izva-janja določene polilike ali izvrševanja odloka ali dru-gega splošnega akla občinske skupščine, katerega spre-jem se predlaga, ali da ne more prevzeti odgovornosti za opravljanje svoje funkcije, če ne bo sprejet predlagani odlok ali drug splošni akt, katerega sprejem predlaga, lahko postavi vprašanje zaupnice.
Vsak zbor občinske skupščine lahko na predlog naj-manj desetih delegatov v zboru postavi vprašanje za-upnice izvršnemu svetu.
O vprašanjih zaupnice izvršnemu svetu mora obrav-navati občinska skupščina.
Če občinska skupščina izglasuje nezaupnico izvršne-mu svetu, je ta dolžan odstopiti.
241.  člen
Predsednik izvršnega sveta ima pravico predlagati občinski skupščini razrešitev posameznih članov sveta in izvolitev novih.
Izvršni svet lahko kolektivno odstopi.
Odstopi lahko tudi predsednik izvršnega sveta ali vsak njegov član.
Odstop predsednika ali večine članov izvršnega sve-ta ima za posledico odstop celotnega izvršnega sveta.
Izvršni svct, predsednik oziroma njegov član ima pra-vico, da svoj odstop obiazloži.
242.  člen
Če odstopi predsednik izvršnega sveta, če iz-vršni svet kolektivno odstopi, ali če mu je bila izglaso-vana nezaupnica, opravlja izvršni svet svojo funkcijo do izvolitve novega izvršnega sveta.
242. a člen
Člani izvršnega sveta uživajo enako imuniteto kot delegati v občinski skupščini.
O imuniteti člana izvršnega sveta odloča svet.
243.  člen
Občinska skupščina z odlokom natančneje določi de-lovno področje izvršnega sveta, način dela izvršnega sveta, razmerje izvršnega sveta do občinske skupSčine in njenih organov, upravnih organov in samoupravnih interesnih skupnosti, ustanavljanje strokovnih služb pri izvršnem svetu in druga vprašanja pomembna za delova-nje izvršnega sveta.
VII. OBČINSKI UPRAVNI ORGANI
244.  člen
Upravni organi občine opravljajo upravne naloge iz občinske pristojnosti na upravnem področju, za katere so ustanovljeni.
Upravni organi izvajajo politiko, ki jo je določila občinska skupščina in skupščine širših družbeno-politič-nih skupnosti, izvršujejo zakone, druge predpise in sploš-ne akte občinske skupščine in izvršnega sveta ter orga-nov širših družbenopolitičnih skupnosti in zagotavljajo njihovo izvrševanje.
Upravni organi odgovarjajo za stanje in spremljajo stanje in razvoj na področjih, za katere so ustanovljeni, opozarjajo na pojave, ki jih ugotovijo pri izvajanju za-kona in drugih predpisov, ter določene politike in daje-jo pobude za reševanje vprašanj s teh področij izvršne-mu svetu in občinski skupščini.
Upravni organi pripravljajo predpise in druge splošne akte in opravljajo druge strokovne zadeve v okviru svo-je pristojnosti za potrebe občinske skupščine, posamez-nih zborov, izvršnega sveta ter drugih organov in teles občinske skupščine.
Upravni organi odločajo o upravnih stvareh, oprav-Ijajo upravno nadzorstvo in druge upravne zadeve, izda-jajo izvršilne predpise, izdajajo upravne akte ter oprav-ljajo druge naloge, ki spadajo v njihovo pristojnost na podlagi ustave, zakonov, drugih predpisov in splošnih aktov.
Občinski upravni organi opravljajo vse zadeve, ki jih določajo ustava in zakoni, razen tistih za katere se v občini dogovore, da jih poverijo mestu.
245.  člen
Upravni organi so samostojni v okviru svojih poobla-stil in za svoje delo odgovarjajo občinski skupščini in izvršnemu svetu.
Upravni organi so pri svojem delu dolžni ravnati se v  skladu  z  načelnimi   stališči  in  smernicami   občinske • skupščine in izvršnega sveta.
Upravni organi sodelujejo med seboj, z upravnimi or-gani drugih družbeno-političnih skupnosti ter z organi-zacijami združenega dela in drugimi samoupravnimi or-ganizacijami in skupnostmi o vprašanjih, na katerih ima-jo te organizacije in skupnosti interes in zagotavljajo medsebojno obveščanje o delu.
246.  člen
Upravni organi s svojim delom zagotavljajo na pod-ročjih, ki spadajo v njihove pristojnosti in na katerih so neposredno odgovorni za izvrševanje predpisov, učin-kovito uresničevanje pravic, obveznosti in interesov de-lovnih ljudi in občanov, organizacij združenega dela in drugih samoupravnih organizacij in skupnosti ter redno seznanjajo skupščino in izvršni svet o stanju na posa-meznih področjih, ju obveščajo o svojih ugotovitvah ter
Priloga JT 28
dajejo predloge za uspešnejše in učinkovitejše delovanje občinske uprave.
Na področjih iz pristojnosti samoupravnih interesnih skupnosti, delovnih organizacij posebnega družbenega interesa in drugih skupnosti in organizacij, kjer te skup-nosti in organizacije samostojno spremljajo dogajanja, sodelujejo pri oblikovanju in izvajanju politike, predla-gajo in izvajajo ustrezne ukrepe ter dajejo predloge iz svojega delovnega področja. Upravni organi sodelujejo s temi skupnostmi in organizacijami, izmenjujejo stališča in zagotavljajo medsebojno obveščanje o delu, še posebej pa v zadevah, v katerih samoupravne interesne skupnosti soodločajo z občinsko skupščino.
247.  člen              v       v        '-,'
Upravne organe, njihovo delovno področje in orga-nizacijo in kdo določi njihovo notranjo organizacijo in sistemizacijo delovnih mest, določi občinska skupščina s posebnim odlokom.
248.  člen
Predstojnik upravnega organa organizira in vodi delo upravnega organa in skrbi za uspešno izvrševanje uprav-nih in diugih nalog ter za pravilnost in zakonitost dela upravnega organa.
249.  člen
Predslojnik upravnega organa je za svoje delo in za delo organa, ki ga vodi ter za izvrševanje sklepov in smernic občinske skupščine in izvršnega sveta osebno odgovoren občinski skupščini in izvršnemu svetu.
250.  člen
Posamezne upravne orgne vodijo predstojniki, ki jih imenuje na predlog predsednika izvršnega sveta občin-ska skupščina.
251.  člen
Predstojnik upravnega organa je dolžan poročati ob-činski skupščini, njenim zborom in izvršnemu svetu o stanju na ustreznem področju in o delu upravnega orga-na, katerega vodi.
Na zahtevo občinske skupščine, njenega zbora, izvrš-nega sveta in njihovih delovnih teles mora dajati obve-Stila in pojasnila o vprašanjih s področja organa, ki ga vodi. Na vprašanje delegatov na seji skupščine ali se-jah zborov je dolžan dati odgovor.
252.  člen
Delo upravnih organov je javno, kolikor ni z zako-nom ali aktom občinske skupščine, izdanim na podlagi zakona, določeno, da je Ireba posamezne podatke varo-vati kot tajnost oziroma, da se ne smejo objaviti.
253.  člen
Delavci, ki opravljajo naloge upravnega organa, se-stavljajo delovno skupnost upravnega organa.
Pravice, dolžnosti in odgovornosti delavcev delovne skupnosti upravnega organa se urejajo s samoupravnimi akti delovne skupnosti na podlagi ustave in zakona.
Občinska skupščina zagotovi s proračuna sredstva za delo občinskih upravnih in drugih občinskih organov glede na pomen, zahtevnost in obseg nalog teh organov.
254.  člen
Z odlokom občinske skupščine izdanim na podlagi za-kona se lahko poveri organizacijam zdiužnega dela in drugim samoupravnim organizacijam in skupnostim druž-benim organizacijam, društvom in drugim organizacijam, da urejajo s svojimi akti določene odnose širšega inte-resa, da odločajo v posamičnih zadevah o določenih pra-vicah in obveznostih in da izvršujejo druga javna po-oblastila.
Z odlokom občinske skupščine, ki temelji na zakonu se lahko določi, kako se izvršujejo javna pooblastila, ki so poverjena posameznim organizacijam in skupnostim, kot tudi določajo pravice skupščine in drugih organov družbeno-politične skupnosti glede dajanja smernic tem organizacijam in skupnostim in opravljanja nadzora v zvezi z izvrševanjem javnih pooblastil.
VIII. AKTI OBČINSKE SKUPŠČINE IN NJENIH ORGANOV
-                                                                                                           ¦                     i
255.  člen
Občinska skupščina sprejema odloke, družbeni plan, proračun in zaključni račun o izvršitvi proračuna občine, priporočila, stališča in sklepe in daje obvezne razlage odlokom.
256.  člen
Sprejem odloka ali drugega akta lahko predlaga vsak delegat v svojem zboru, izvršni svet, skupščina samo-upravne interesne skupnosti, komisija občinske skupšči-ne oziroma zbora in samoupravni organ organizacije združenega dela, krajevne skupnosti in druge samo-upravne organizacije in skupnosti.
Vsak zbor lahko predlaga sprejem odloka ali druge-ga akta, ki ga sprejema drug zbor oziroma zbora enako-pravno.
257.  člen
Predlagatelj odlokov in drugih aktov, ki jih sprejema občinska skupščina, je praviloma izvršni svet v okviru svojih pravic in dolžnosti.
Ce je predlagatelj odloka oziroma drugega akta drug pooblaščeni predlagatelj, mora izvršni svet k predlogu podati svoje mnenje.
Občinska skupščina je pred sprejetjem takega akta
dolžna obravnavati mnenje izvršnega sveta.
t
258.  člen
Odloke sprejema občinska skupščina v dvofaznem ali enofaznem postopku.
Občinska skupščina sprejema v dvofaznem postopku odloke in druge akte, ki neposredno posegajo v pravice in dolžnosti delavcev, delovnih ljudi in občanov oziroma samoupravnih organizacij in skupnosti ali če jim nalaga nove materialne obveznosti.
Določbe drugega odstavka tega člena ne veljajo za sprejemanje odlokov v začasnih ukrepih.
259.  člen
Odlok ali drug akt, ki ga sprejema zbor, je sprejet, če zanj glasuje večina vseh delegatov tega zbora.
260.  člen
Odlok ali drug akt pri katerega sprejemanju enako-pravno sodelujejo zbori ali zbori in skupščina samo-upravne interesne skupnosti oziroma h kateremu je po tem statutu družbeno-politični zbor dolžan sprejeti stali-šča, je sprejet, če ga zbori ali zbor in skupščina samo-upravne interesne skupnosti sprejmejo v enakem bese-dilu oziroma v skladu s stališči družbeno-političnega zbora.
Če se zbori ali zbori in skupščina samoupravne inte-resne skupnosti po dveh zaporednih obravnavah sporne-ga vprašanja ne zedinijo glede besedila predloga pred-• pisa ali drugega akta ali če predlog predpisa oziroma drugega akta ni bil sprejet v enem ali več zborih ali v skupščini samoupravne interesne skupnosti oziroma ni bil sprejet v skladu s stališči družbeno-političnega zbora, postavijo skupno komisijo, v katero izvoli vsak zbor in skupščina samoupravne interesne skupnosti enako šte-vilo članov. Skupna komisija pripravi predlog za uskla-ditev spornih vprašanj.
Ce se skupna komisija ne sporazume ali če zbori ozi-roma skupščina samoupravne interesne skupnosti ne sprejmejo njenega sporazumnega predloga, se predlog odloži z dnevnega reda. Predlog se lahko ponovno da na dnevni red na predlog enega zbora ali skupščine samo-upravne interesne skupnosti ali izvršnega sveta.
261.  člen
Če ostane usklajevalni postopek brez uspeha, lahko izvršni svet predlaga izdajo odloka o začasnih ukrepih in izdela predlog takšnega odloka, če meni, da bi lahko zaradi tega, ker akt ni bil sprejet, nastala za družbeno skupnost občutna škoda ali bi bilo ogroženo nemoteno
Priloga JT 29
opravljanje dejavnosti ali zadev, ki so posebnega druž-benega pomena.
Odlok o začasnih ukrepih je v pristojnih zborih ozi-roma v zborih in skupščini samoupravne interesne skup-nosti sprejet, če je zanj glasovaila večina navzočih dele-gatov v teh zborih oziroma v zborih in skupščini samo-upravne: interesne skupnosti.
Ce zbori oziroma zbori in skupščina samoupravne in-teresne skupnosti ne sprejmejo odtoke o začasnih ukre-pih v enakem besedilu lahko izvršni svet predlaga ob-ravnavo na skupni seji vseh zborov. Zbori na skupni se-ji veljavno sklepajo o odloku o začasnih ukrepih, če je Ha seji navzoča večina delegatov vsakega zbora. Odlok o začasnih ukrepih veija, če je bil sprejet z večino gla-sov navzočih delegatov.
Odlok o začasnih ukrepih ostane v veljavi do spreje-ma dokončnega akta, vendar najdalj eno leto od dneva, fco je bil sprejet.
Ce proračun do dneva, ko bi moral začeti veljati, ne more biti sprejet, se financiraaje začasno izvaja na te-melju proračuna iz prejšnjega leta.
262.  člen
Vse druge akte, razen odlokov in drugih splošnih aktov sprejemajo občinska skupščina in njeni organi z večino glasov navzočih delegatov, oziroma članov, če s posebnimi predpisi ni drugače določeno.
263.  člen
Postopek za sprejemanje odlokov in drugih aktov občinske skupščine in njenih organov se natančneje do-loči s poslovnikom.
264.  člen
Odloki in drugi splošni akti se otojavijo v Uradnem listu SR Slovenije in začno veljati osmi dan po objavi, če ni v samem predpisu drugače določeno. Samo iz po-sebno utemeljenih razlogov, se lahko določi, da začne predpis veljati prej kot osmi dan po objavi ali istega dne, ko je bil objavljen.
Družbeni plan in proračun ter predpisi, ki so izdani za njuno izvrševanje, se uporabljajo za čas, za katerega veljata družbeni plan oziroma proračun.
265.  člen
Odlok ali drug splošni akt občinske skupščine velja za območje občine, če ni v odloku ali splošnem aktu do-Točeno, da velja le za del območja občine.
IX. JAVNOST DELA ORGANOV IN ORGANIZACIJ
266.  člen
Delo občinske skupščine in iijenih organov, organov upravljanja organizacij združenega dela, krajevnih skupnosti in drugih samoupravnih organizacij in skup-nosti ter družbeno-političnih organizacij in društev je javno.       ¦
267.  člen
Občinska skupščina, organi samoupravnih interesnih skupnosti in orgamzacij združenega dela posebnega družbenega pomena so dolžni pravočasno in pravilno se-znanjati javnost o pripravi, sprejemu aktov ali ukrepov ter izvrševanju nalog iz svojega delovnega področja, o vprašanjih, ki so predmet družbenih dogovorov ali samo-upravnih sporazumov tcr o predlogih odločitev, ki zade-vajo najširši krog delavcev,  delovnih ljudi in občanov.
Organizacije združenega dela, krajevne skupnosti ter druge skupnosti in organizacije so dolžne objektivno, popolno in pravočasno seznanjati delavce, delovne Ijudi in občane o dohodkih, pojavih in dejavnostih v organi-zacijah združenega dela ter krajevnih skupnostih in družbenem življenju v občini.
268. člen
Občinska skupščina in njeni organi, organizacije združenega dela, krajevne skupnosti, samoupravne inte-resne skupnosti ter druge organizacije in skupnosti seznajajo delavce, delovne ljudi in občane na zborih, 3 posebnimi poiotčili, publikacijami in podobno, prek inte-resnih glasil, občinskega glasila in prek drugih sredstev javnega obveščanja.
,.. 289. člen
O delu občinske skupščine obveščajo javnost pred-sednik občinske skupščine, predsednik zbora, o delu iz-vršnega sveta predsednik izvršnega sveta ter za posa-mezne upravne organe predstojniki teh organov.
Osebe iz prvega odstavka tega člena lahko poobla-stijo tudi druge osebe za obveščanje javnosti.
i/270. člen
Statuti organizacij združenega dela ter drngih samo-upravnih organizacij in skupnosti določajo način in ose-be, ki so odgovorne in pooblaščene za obveščanje jav-nosti ter zadeve in podatke, ki pomenijo tajnost ali se ne smejo objaviti.
271i člen
S področja dela občinske skupščine in njenth orga-nov so tajni in se ne smejo objavljati:
—  podatki iz občinskega obrambnega načrta,
—  podatki iz načrtov in programov dela teritorialne obrambe,
—  podatki o organizaciji civilne zaščite,
—  podatki o orožju, opremi in objektih ljudske ob-rambe,
—  drugi   podatki, za katere   tako   sklene   občinska skupščina.
272.  člen
Seje občinske skupščine so javne.
Predstavniki organov upravljanja. v organizacijah združenega dela, krajevnih skupnostih, samoupravnih in-teresnih skupnostih in drugih samoupravnih organizaci-jah in skupnostih v skladu s poslovnikom lahko sodelu-jejo v delu skupščine.
273.  člen
Uresničevanje načela javnosti ne sme biti v nasprot-ju z interesi varnosti in obrambe države ia z drugimi družbenimi interesi, ki jih določa zakon.
X. ODGOVORNOST NOSILCEV SAMOUPRAVNIH IN DRUGIH FUNKCIJ
274.  člen
Vsi organi in organizacije in drugi nosilci samouprav-nih javnih in drugih družbenih funkcij opravljajo svojo funkcijo na podlagi in v okviru ustave, zakonov, statutov in danih pooblastil.
Vsi nosilci samoupravnih, javnih in drugih družbenih funkcij so pri svojem delu in opravljanju funkcij pod družbenim nadzorstvom.
275.  člen
Vsak nosilec družbene funkcije v občinski skupščini in njenih organih, ki ga voli ali imenuje občinska skup-ščina je skupščini osebno odgovoren za opravljanje svo-je funkcije. Občinski skupščini so kolektivno odgovorni izvršni svet in delovna telesa, ki jih imenuje občinska skupščina.
276.  člen
Funkcionarji občinske skupščine so osebno odgovorni za opravljanje svoje funkcije v okviru svojih pravic, dolžnosti in pooblastil. V okviru politične odgovornosti in ocene njegovega dela, lahko občinska skupščina fimk-cionarja odpokliče ali ralzreši funkcije.
Način in postopek izvajanja politične odgovornosti hmkcionarjev podrobneje določa poslovaii.
Priloga JT 30
277.  člen
Organizacije združenega dela, krajevne skupnosti, samoupravne interesne skupnosti in druge samoupraviie organizacije in skupnosti, družbeoo-politične organizaci-je. delegacije in delegati imajo pravico podati pobudo za ugotovitev politične adgovornosti delegatov^funkcionar-jev skupščine in imenovanih delavcev občinskih uprav-nih organov ter drugih strokavnih služb.
Občinska skupščina in drugi pristojni organi so dolž-nir obravnavati pobudo, proučiti navedbe v pobudi in ngotoviti dejansko stanje ter storiti vse potrebne ukrepe. O svo^ilj ukrepih so dolžni obvestrt-i pobudnike.
278.  Clen
Izvoljeni ali imenovani nosilec samoupravne, javne ali druge funkcija.,iiLa..pravica-Qdist;<>piti in odstop obraz-ložiti.
XI. SOOELOVANJE OBČINSKE SKUPŠČfNE       _
IN NJENIH ORGANOV > Z DRUŽBENOPOLmČNIMJ -      ^ SKUPNOSTMMN DRUGlMr ORGANIZACIJAMI
r*279. člen
Zaradi uresničevanja svojih nalog, urejanja vprašanj skupnega pomena, izmenjave izkušenj in medsebojne po-moči sodeluje »bčina Ljubljana-Siška z mestom Ljublja-na, drugimi občinami, s SR Slovenijo ter drugimi orga-nizacijami in skupnostmi v skladu z ustavo, tem statu-tom, statutom mesta Ljubljana, drugimi predpisi ter skle-njenimi družbenimi dogovori.
Sodelovanje občine z družbeno-političnimi skupnost-mi ter drugimi organizacijami in skupnostmi spodbujajo in uresničujejo občinska skupščina in njeni organi, orga-nizacije združenega dela, samoupravne interesne skup-nosti, družbeno-politične organizacije in druge samo-upravne organizacije in skupnosti ter strokovna in dru-ga združenja v okviru svojih pristojnosti oziroma dejav-nosti.
280. clen
Pri uresničevanju svojih pravic obveznosti v skladu z ustavo, zakonom in tem statutom občinska skupščina sodeluje s temeljnimi in drugimi organizacijami združe-nega dela, krajevnimi skupnostmi, samoupravnimi inte-resnirai skupnostmi družbeno-političnimi organizacijami ter drugimi samoupravnimi organizacijami in skupnostmi v občini.
Pri uresničevanju tega sodelovanja občinska skupšči-na in njeni organi zlasti:
—  izmenjujejo mnenja, predloge in stališča pri obrav-navanju zadev z vseh področij družbenega življenja ter tako zagotavljajo enotno in usklajeno palitiko ter eno-ten in usklajen razvoj v mestu in občini,
—  predlagajo  obravnavanje vprašanj   iz  pristojnosti mesta Ljubljana ter sprejem odtokav in drugib. splošnih aktov,
—- sodelujejo pri oblikovanju programov dela skup-ščine mesta Ljubljana in njenih organov.
—  dajejo soglasje k dolgoračnemu in srednjeročnemu programu gospodarskega in dmžbenega . razvoja  mesta in razvoju posameznih dejavnosli, regionalnemu prostor-skemu planu ljubljanske regije» generalnemu urbanistič-nemu   programu,   predpisom   o   urejanju   in   oddajanju sfavbnega zemljišfa in predpteom o prispevklh katere v Btestn plačujejf> TOZD iit dnige detovne skupnosti ter občani- mesta tfBbtjane.
Za reševanje vprašanj, pomembnih za občino in me-sto, sodelujejo obeinska skupšfina in njeni organi s skupščino mesta Ljubljana in njenimi organi tudi tako, da ustanavljajo skupne organe in organizacije, združu-jejo sredstva, organizirajo in izvajajo skupne dejavnosti za reševanje posameznih vprašanj ter razvijajo druge oMike sodelovanja.
2. Sodelovanje občine s SR Slovenijo
283. člen
. Občinska skupščina in njeni organi sodelujejo s skup-ščino SR Slovenije in njenimi organi, izmenjujejo mnenja o zadevah, ki so pomembne za občino in republiko, ter dajejo predloge, mnenja in stališča o predlogih aktov in o vprašanjih, ki jih obravnava republiška skupščina.
Občinska skupščina sodeluje s skupščino SR Slove-nije tako, da v skladju z ustavo in zakonom samostojno ali sporazumno s skupščinami drugih občin pošilja dele-gate v rbor občin zbor združenega dela Skupščine SR Slovenije.
Občinska skupščina predstavlja stalno konferenco de-legacij za delegiranje delegatov v zbor občin in zbor združenega dela skupščine SR Slovenije.
Občinska skupščina v skladu z ustavo, zakonom ia tem statutom z odlokom določi način delegiranja dele-gatov v zbor občin in zbor združenega dela skupščine SR Slovenije, način njihovega povezovanja z zbori in drugimi organi občinske skupščine ter delegacijami te-meljnih samoupravnih organizacij in skupnosti.
Ce ima občinska skupščina v zborih skupščine SR Slovenije skupnega delegata ali skupne delegate z dru-go občino ali drugimi občinami, se vprašanja iz prejšnje-ga odstavka uredijo z dogovorom med skupščinami pri-zadetih občin.
1. Sodelovanje občine z mestom Ljubljana
281. clen
Zaradi uresničevanja skupnih interesov ter pravic in dolžnosti, ki ao skupnega pomena za delavce, delovne Ijudi in občane na območju mesta Ljubljana, je občina Ljubljana-Šiška združena z občinami Ljubljana-Bežigrad, Ljubljana-Moste-Polje, Ljubljana-Center in Ljubljana-Vič-Rudnik v posebno družbeno-politično skupnost — mesto Ljubljana.
Skupni interesi ter pravice in dolžnosti, ki jih delav-ci, delovni ljudje in občani uresničujejo v mestu Ljub-ljana kot posebni družbeno-politični skupnosti, so dolo-čene v statutu mesta Ljubljana, ki ga kot skupni dogo-vor združenih občin po javni razpravi med delavci v združenem delu ter delovnimi ljudmi in občani v krajev-nih skupnostih sprejme skupščina mesta Ljubljana v so-glasju z občinskimi skupščinami na območju mesta Ljub-ljana.
.   282. člen
Občinska skupščina in njeni organi sodelujejo pri iz-vrševanju pravic in dolžnosti občine s skupščino mesta Ljubljana in njenimi organi.                  i      .
XII. MEDOBČINSKO SODELOVANJE
284. clen
Občina Ljubljana-Siška sodeluje z drugimi občinami po načelih prostovoljnosti in solidarnosti ter v ta namen skupaj z njimi ustanavlja skupne organe, organizacije in službe za opravljanje zadev skupnega pomena in za za-dovoljevanje skupnih potreb.
Za urejanje določenih zadev skupnega pomena lahko občina z drugimi občinami ustanovi skupni medobčinski organ samoupravljanja ali pa se združi v regionalne in druge skupnosti občin.
V medobčinskem organu samoupravljanja in medob-činski skupnosti delegati združenih občin usklajujejo svoja stališča ter se dogovarjajo in sklepajo o urejanju skupnih vprašanj.
Zadeve skupnega pomena se določijo z dogovorom občin in v statutu skupnosti občin oziroma medobčinskega organa samoupravljanja, ki ga sprejmejo 6kupščine združenih občin po razpravi med delovnimi ljudmi in ob-čani v temeljnih samoupravnih organizacijah in skup-nostih.
Priloga JT 31
285.  člen
Zaradi utrjevanja bratstva in enotnosti narodov in narodnosti Jugoslavije, negovanja vrednot socialistične revolucije, razvijanja socialisticne samoupravne družbe in zaradi potrebe po razvijanju medsebojnega sodelova-nja na družbeno-političnem, gospodarskem, kulturnem in drugih področjih družbenega življenja, občina Ljubljana-Siška sprejema listino o pobratenju z drugimi občinami v Socialistični federativni republiki Jugoslaviji.
Listino o pobratenju sprejme v imenu občine občinska skupščina.
Z listino o pobratenju občini določita tudi program medsebojnega sodelovanja oziroma način sprejemanja programa sodelovanja.
286.  člen
V skladu s sprejeto zunanjo politiko Socialistične fe-derativne republike Jugoslavije, ki temelji na načelih neuvrščenosti, aktivne miroljubne koeksistence, nevme-šavanja v notranje zadeve in na prizadevanjih za sve-tovni mir, sodeluje občina Ljubljana-Šiška z mesti in organizacijami v tujini.
XIII. SPREMEMBA STATUTA OBČINE
287.  člen
Pobudo za spremembo statuta lahko dajo: občinska skupščina, njen zbor ali izvršni svet, organizacije zdru-ženega dela, samoupravne interesne skupnosti, krajevne skupnosti družbeno-politične organizacije in druge sa-moupravne organizacije in skupnosti.
288.  člen
O pobudi, da se začne postopek za spremembo statu-ta, razpravlja izvršni svet in jo s svojim stališčem pred-loži občinski skupščini.
O uvedbi postopka za spremembo statuta odloča ob-činska skupščina na seji vseh zborov.
289.  člen
Na podlagi sprejetega sklepa o uvedbi postopka za spremembo statuta pripravi statutarna komisija občin-
ske skupščine osnutek sprememb statuta in ga predloži občinski skupščini. Osnutek sprememb statuta da občin-ska skupščina v javno razpravo.
Po končani javni razpravi poda statutarna komisija občinski skupščini predlog sprememb statuta.
Sprememba statuta je sprejeta, če zanjo glasujeta dve tretjini delegatov vsakega zbora občinske skupščine.
290. člen
Posarnezne določbe statuta se zaradi uresničevanja statuta lahko razčlenijo in dopolnijo tudi s statutarnini odlokom. Statutarni odlok se sprejme po enakem postop-ku in ima enako veljavo kot spremembe statuta.
XIV, PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
291.  člen
Odloki in drugi splošni akti, ki jih morajo po dolo-čilih tega statuta izdati občinska skupščina in njeni or-gani, morajo biti sprejeti v roku 6 mesecev.
Do roka iz prejšnjega odstavka morajo biti s statu-tom usklajeni tudi dosedanji predpisi občinske skupšči-ne in njenih organov.
292.  člen
Delovna telesa občinske skupščine nadaljujejo z de-lom v okviru pristojnosti, ki jih imajo po obstoječih predpisih občinske skupščine.
Upravni organi nadaljujejo v okviru pristojnosti, ki jih imajo po obstoječem odloku občinske skupščine.
293.  člen
Z dnem uveljavitve tega statuta preneha veljati sta-tut občine Ljubljana-Siška, ki ga je sprejela občinska skupščina na seji dne 4. III. 1974 in je objavljen v Urad-nem hstu SRS št. 12/74.
294.  člen
Ta statut začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SR Slovenije.                       .-.,..
BELEŽKE:
Izhaja od leta 1964 namesto Občinskih razgledov, ki jih je leta 1961 začel izdajati občinski odbor SZDL Ljubljana-Siška — Naslov: »Javna tribuna«, Ljubljana, Trg prekomorskih brigad 1, soba 405 — Tisk AERO, kemična, grafična in papirna industrija, Celje — Po mnenju sekretariata za informacije Izvršnega sveta SRS št. 421/1/72 z dne 7. II. 1974 je Javna tribuna oproščena prometnega davka.
Priloga JT 32
Urednik priloge Mario L. Vllhar