V primerjavi z zaslužki igralcev velikega nogometa so naše cifre res smešne OBČINAMA. 0*0MEC Sarme gotova jed, 400 g MDK, Kočevje SIT SIT SIT SIT 159, 299, SIT Frupi, multivitaminska sadna pijača, 2 litra Blejska juha, 55g Ravijoli sirovi v banjici, 250 g I In še 161 izdelkov projekta "trajno nizka cena" Piščančja jeterna pašteta, 50 g iiTjll Bohinjska slama z vrtninami, 1 kg 863,00 SIT Pašteta čajna, 75 g 122,00 SIT Mesni narezek, 150 g 239,00 SIT Pomursko mleko, sterilizirano, 1 liter — mo Zadruga Mozirje v sodelovanju ^a, z Mercatorjem Zgomjesavlniska kmetijska zadruga Mozirje z o o. Vsak teden 5 izdelkov do S® % ceneje @29 'Ugoden naümip j Pinqvin E Akril Plastik, lOOO ml 1 Ilirija, Ljubljana I Jabolka I cena za kg §ftij Mercator 1 129 ' Ceres špageti št. 44 in 45, 500g Mlinotest, Ajdovščina Mercatorjev šparovček od 7.1. do 13.1.2002 129 Frupi Fora multivitamin, 1,5 litra Vital Mestinje S4M— Podjetje za komercialni inženiring d.o.o. Prelog. Pod hribom 2. 1230 DOMŽALE. SAM NAZARJE Lesarska 26, Nazarje Telefon: 03/839 41 90, 839 41 91 839 4 7 71; fax: 03/839 47 72 NUDIMO VSE VRSTE GRADBENEGA MATERIALA PO IZREDNO UGODNIH CENAH ŠIROK ASORTIMAN: BAKRENE IN POCINKANE PLOČEVINE TER ŽLEBOV, OKEN GLINŽAGARSTVO, VHODNIH IN NOTRANJIH VRAT, GIPS PLOŠČ in VODOVODNEGA MATERIJALA. PRODAJA PARKETA IN LAMINATOV DOSTAVA Z AVT0DVIGAL0M NA DOM! Obiščite nas lahko vsak dan med 7. in 19. uro ob sobotah med 7. in 13. uro. AVTO CELJE d.d., IPAVČEVA 21, CEl Tel. 426-11-78 in 426-12-12, vse cene so z - FORD MONDEO 1.8 GLX 5/v (abs, klima), modra met., 113000 km, 1.98....... - FORD MONDEO 1.8 Ghia oprema karavan, siva met., 140000 km, 1.97......... - FORD MONDEO 1,8 WINNER reg ,avg.02„ sreb.met., 103250 km, 1.96.......... - FORD KA l,3i reg.sep.02, zelena, 42000 km, 1.97,........................1 - LANCIA Kappa 3.0 V6 vsa opre. (usnje), siva metal, 111500 km, 1.99/11..3. - FIAT MAREA 1.6 SX/75 KW, reg. februar/02, zlata met., 65000 km, 1.96....1 '0.00 - FIAT MAREA 100 SX Weekend, siva met., 22530 km, 1.99....................2. 9Ä j - FIAT BRAVA 1,6 SX, zlata, metal, 49500 km, 1.97/98 ..................... 1 56.0& j - FIAT BRAVA 1,6 SX + klima, zelen met., 21900 km, 1.99...................1. W ! - FIAT TIPO 1,7 DS reg.maj 02, bel, 90000 km, 1.95......................... 0.00 ■ FIAT PUNTO 55 S 3V, reg. marec/ 02, črna, 81700 km, 1.96/97 ............. ■ FIAT PUNTO 55 S zlata met., 91200 km, 1.94/12............................ - FIAT PANDA CLX siva. met., 68300 km, 1.94/95 ............................. - PEUGEOT 306 PROFIL 1.6/65 KW 5V, reg.01/02, bel, 115000 km, 1.96/97.. 1 - PEUGEOT 306 SR, zelena metal, 71031 km, 1.95....................... - PEUGEOT 806 2.0 SV (ABS, klima), sreb. metal, 228000 km, 1.95.......1, - RENAULT ŠAFRANE 2,5 +vsa oprema, bela, 120000 km, 1.98..............2- - RENAULT SAFRAN 2.5+ vsa oprema, zelena met., 87997 km, 1.99/11......3. - RENAULT MEGANE 1,4 RL/55 KW reg.11/01, bela, 94000 km, 1.96.........1.1 - RENAULT COUPE 1.6 +oprema/srebrna met., 43000 km, 1.99...................2.19 - RENAULT 19 GTS reg. december/02, srebrna met., 115000 km, 1.89...........34 -AUDI 80 2,0 KLIMA reg.feb.02„ modra, 137200 km, 1.92...................896 - VW PASSAT 1,6 GL karav. vsa opr., reg. sep, sreb. met., 104000 km, 1.96 . 1.790.0t -VOLKSVAGEN GOLF Mi 3V, reg. april/02, oranžna, 20500 km, 1.99........2.199.00Ü - VW GOLF CL 5V, siva met., 163200 km, 1.92 ...........................439.000 - VW POLO classic 1.6, reg.feb./02, sreb. met., 22300 km, 1.00.........1.899.000 - VW POLO classic 1.4, comfortline, rdeča, 30500 km, 1.00..............1.789.000 - ROVER 4141,6 SLI + klima, reg.mar./02, modra met., 115000 km, 1.94.....945.000 - MAZDA 323 C l,5i, reg. maj 02, zelena met., 59600 km, 1.96 ......... 1.149.000 - HONDA CIVIC 1.4 IS sedan, srebrna met., 74500 km, 1.97/98 .......... 1.539.000 - SUZUKI SWIFT 1.6 GIX 4V, reg. feb. 02, modra, 98000 km, 1.95...........649.000 - CHRYSLER VOYAGER 3,3 LE (7 sedežev), siva met., 155112 km, 1.96......2.378.000 - CHRYSLER VOYAGER 3,3 SE 4x4 vsa opr., bela, 253000 km, 1.95............999.000 - LADA NIVA 1,71 bela, 82000 km, 1.96....................................649.000 - LADA NIVA 1,71 rdeča, 32000 km, 1.95...................................595.000 - LADA NIVA 1,6/56KW, bela, 68000 km, 1.94 ............................. 290.000 -VW CADDY 1,9D reg. 03/02, rdeča, 104300 km, 1.97 .................... 1.298.000 - HYUNDAI H100 DLX (9 sedežev) reg. marec 02, sreb. met., 37000,1.97/98... 1.197.000 - CITROEN JUMPER 2.5 D (pov. podaljšan), bela, 162000 km, 1.96........ 1.498.000 - VW TRANSPORTER 1,9D reg.dec./01, bela, 260000 km, 1.94 ............. 878.000 - FORD TRANSIT 2.4 TD povišan (10 m3), bela, 4850 km, 1.00/01 .......2.998.000 ^KOMISIJSKA PR0DAJA*KREDITI*STAR0 ZA N0V0*V0ZILA IMAJO VELJAVNI TEHNIČNI PREGLEJ/ Tretja stran Zgornja Savinjska dolina prve dni leta 2002 preživlja v suhem mrazu, ki menda nikomur ni prav posebej po volji. Še zlasti ne (mlajšim) smučarjem, ki bi se z veseljem spustili po kakšnem nižje ležečem hribu, tako pa morajo (če si zares želijo bele opojnosti) na katero izmed urejenih smučišč, za kar pa potrebujejo bistveno več časa (in denarja). V Mozirju se še naprej ubadajo z nasprotnimi mnenji glede prihodnosti graščine na Brdcah in Urhove hiše v središču kraja. Kot je to običajno, je resnic vedno več, ni samo ena in zveličavna. Ta trenutek pa je še povsem negotovo, v katero smer se bo nagnila tehtnica pri odločanju. V Nazarjah se ljudje sprašujejo, kdaj bo končno začela z obratovanjem nova bencinska črpalka, ki so jo izvajalci gradbenih del z veliko vnemo v grobem dokončali še pred prazniki, zdaj pa se je vse skupaj čudno umirilo. Objektzbujapozornostnesamozaradi svoje všečne podobe ampak tudi označb lastnika, ki napovedujejo, da bo tudi v prihodnje to eden od redkih bencinskih servisov v Sloveniji izven Petrolove in Istrabenzove mreže. V industrijskem središču doline se v tem času veliko govori tudi o napovedani širitvi sistema toplovodnega ogrevanja. Večina krajanov, tako v individualnih hišah kot v stanovanjskih blokih, je z velikim obžalovanjem (nekateri celo z ogorčenjem) sprejela novico, da občina ne bo sofinancirala nakupa toplotnih postaj. To bo za vse investitorje pomenilo seveda večjo finančno obremenitev, na občini pa pojasnjujejo, da je bil občinski svet prisiljen preklicati prvotno sprejeti sklep zaradi spremembe v načinu financiranja celotnega projekta, v katerega so poleg nazorske vključene še občine Gornji Grad, Solčava in Preddvor. Edina prava alternativase kaževkreditiranju nakupa omenjenih postaj, pri čemer naj bi občina aktivno sodelovala. Ekološko razvojni sklad Republike Slovenije namenja letno znatna finančna sredstva tudi v te namene, pogoji, pod katerimi nudi denar, pašo ugodnejši od bančnih. Morda se bo prav na tem naslovu našel zasilni izhod, ki bi bil v prid vsem - tako proizvajalcu in distributerju kakor tudi odjemalcem toplotne energije. Za literarno navdahnjene bralce tokrat objavljamo morda manj spodbudno vest, da Savinjskih rojenic (vsaj letos) ne bo. Izkušnje iz preteklih let so pokazale, da je vsakokratna vsebinska izvedba neposredno podrejena načinu financiranja, kije baziral na dotaciji občin. Vmes smo dobili tudi »pod nos«, da peljemo projekt zgolj zaradi lastnega zaslužka, zato pač naj odslej to počne tisti, kije za to poklican. Društvo Slap pod svojim okriljem združuje amaterske literarne ustvarjalce vseh zvrsti, zatoje najboljši naslov tudi za vse tiste, ki so se doslej pojavljali v Savinjskih rojenicah. Kernom vremenarji obetajo prijeten konec tedna, vam iz srca privoščim, da ga preživite kar najlepše. IZ VSEBINE: Aktualno: Merjenje moči med državo in občinama.....................4 Prednovoletne akcijske ponudbe: Cenovno na ravni obljubljenega..4 Ljubljana: Potomec nore krave ni imel BSE..6 Zavod za kulturo Mozirje: Mohorjanski večer Aleksandra Videčnika............7 Aleksandra Videčnika.................7 Marija Prusnik: Poštarska uslužbenka iz Solčave.8 Evropska unija in mi: Spoznajmo skupnost evropskih držav.11 Žekovec: Domačini za domačine............12 Luče ob Savinji: Habrovi fantje kot legendarni Avseniki.............17 Fotoreportaža: Božično-novoletni koncert v Logarski dolini...............18 Pogovor z Denisom Delameo: Delo je ključ do uspeha...............20 Na naslovnici: Mozirski koledniki ISSN 0351-8140, leto XXXIV, št. 2,11. januar 2002. Izhaja vsak petek. Ustanovitelj: Skupščina občine Mozirje. Izdajatelj: Savinjske novice, Franci Kotniks.p., Savinjska cesta 4,3331 Nazarje. Telefon: 03/83-90-790, telefon in faks: 03/83-90-791, transakcijski račun 33000-3313301838. Glavni in odgovorni urednik: Franci kotnik. Stalni sodelavci: Edi Mavrič-Sav-injčan, Aleksander Videčnik, Ciril Sem, Benjamin Kanjir, Vesna Petkovšek, Jože Miklavc, Igor Solar, Karolina in Edvard Vrtačnik, Alenka Klemše Begič, Igor Pečnik, Marija Sodja-Kladnik, Franjo Pukart, Milena Zakrajšek, Metod Rose, Marija Šukalo, Nastasja Kotnik, Avgust Robnik, Kmetijska svetovalna služba, Zavod za gozdove. Tajnica uredništva: Barbara Zacirkovnik. Računalniška obdelava: Uroš Kotnik. Trženje: Helena Kotnik, mobitel 041 /793-063, helena.kotnik@email.si. Naslov uredništva: Savinjske novice, Savinjska cesta 4,3331 Nazarje. Telefon: 03/83-90-790, telefon in faks: 03/83-90-791. E-pošta: savinjske.novice@siol.net. Internet: http//:www.savinj-novice-sp.si. Cena za izvod: 259,00 SIT, za naročnike: 220,00 SIT. Tisk: Grafika Gracer, Lava 7b, Celje. Rokopise, objave, razpise in oglase je potrebno dostaviti v uredništvo najkasneje osem dni pred izidom tekoče številke. Na podlagi Zakona o davku na dodano vrednost sodi časopis Savinjske novice med proizvode, za katere se obračunava davek na dodano vrednost po stopnji 8,5%. Objavljenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Pridržujemo si pravico krajšanja besedil. Pisem bralcev in oglasov ne lektoriramo. Izključno pisne odpovedi sprejemamo za naslednje trimesečje. MOZIRJE, NAZARJE Merjenje moči med državo in občinama Po napovedi Upravne enote Mozirje naj bi z novim letom ukinili krajevna urada v Nazarjah in na Rečici ob Savinji. Vzrokov je po mnenju načelnika Darka Repenška več, med glavnimi pa je gotovo ekonomski. Proti odločitvi so ostro protestirali v obeh krajevnih svetih, na Rečici so bili pripravljeni selitev dokumentov preprečiti celo s fizičnim protestom pred krajevnim uradom, nazorske in rečičke krajane pa sta podprla tudi nazorski in mozirski občinski svet. Župana obeh občin Ivan Puznat in Jože Kramer sta ministru za notranje zadeve dr. Radu Bohincu poslala oster protestzaradi nameravane ukinitve krajevnih uradov. V obeh občinah očitajo načelniku, da seje odločil na lastno pest, saj uredba, na katero se sklicuje Repenšek, govori o pogojih za delo krajevnih uradov in ne o njihovem zapiranju. Načelnik Upravne enote Mozirje naj bi napovedano ukinitev krajevnih uradov utemeljeval s premajhnim številom strankob uradnih urah na teh dveh krajevnih uradih, kar naj bi dodatno povečalo neracionalno delovanje omenjenih KU. "Mediji so že 10. oktobra lani poročali o ukinitvi KU Nazarje, s strani načelnika pa smo uradno obvestilo prejeli 6. novembra. O odločitvi "države" je razpravljal tudi občinski svet in ugotovil, da bi z ukinitvijo urada odvzeli občanom možnost koriščenja državnih storitev v bližini domačega kraja. Kmetje iz naselja Rovt pod Menino so od Mozirja oddaljeni več kot 15 kilometrov, torej so načelnikove besede o do državljanov prijazni državi v nasprotju z njegovimi odločitvami,"jevdopisu naslovljenem načelniku Darku Repenšku med drugim zapisal nazorski župan Ivan Pur-nat. Po sklepu občinskega sveta so v Nazarjah pripravljeni za delovanje KU ponuditi brezplačno uporabo prostorov in nadomestilo za plače delavca za ure, ki bi jih opravljal v Nazarjah. Razen tega, pravi Purnat, bomo ta prostor opremili z računalnikom, v najkrajšem času pa bo naša občina priključena na komunikacijsko omrežje HKOM. Načelnik EU Darko Repenšektak-šne očitke zavrača in dodaja, da svetnikom ni imel možnosti predstaviti argumentov, ki govorijo v prid zapiranju krajevnih uradov na Rečici in v Nazarjah. Po njegovem sta v bistvu že ukinjena, datum 27. december, ko naj bi preselili dokumentacijo, pa sta si izmislila oba župana in ne upravna enota. "Glede na kopico neresnic, ki sta jih župana Kramer in Purnat zapisala v dopisu naslovljenem na notranjega ministra sem odreagiral in povabil na razgovor mozirskega župana Jožeta Kramerja. Tudi ne drži trditev, da so bili postopki ukinjanja ustavljeni, vsaj s strani predpostavljenih nismo na UE prejeli nobene prepovedi. Res pa je, da sem bil pred novim letom v zvezi z ukinitvijo KU Nazarje in Rečica na razgovoru pri državnih sekretarjih Urada za organizacijo in razvoj uprave ter Urada za upravne notranje zadeve dr. Gregu Virantu in dr. Bojanu Bugariču. Na mojo pobudo bo Urad za upravno notranje zadeve ševtem mesecu organiziral sestanek, kamor bosta povabljena tudi oba župana," dodaja načelnik Darko Repenšek. Savinjčan PREDNOVOLETNE AKCIJSKE PONUDBE Cenovno no ravni obljubljenega Dnevi pred božičnimi in novoletnimi prazniki so praviloma namenjeni nakupom in hitenju od trgovine do trgovine v želji kupiti za čim manjšo vsoto denarja kar največ. Gneča po trgovinah je bila dovolj velika in čakalne vrste pred blagajnami precej dolge, tako da so bili trgovci z decembrsko "bero" kar zadovoljni. Nas seveda ni zanimalo njihovo zadovoljstvo, preveriti smo želeli, koliko smemo potrošniki zaupati njihovim reklamnim sporočilom in akcijskim cenam, s katerimi nas preko pošte dobesedno zasipljejo. Gneča in polne police v trgovinah v predprazničnih dneh (foto: Ciril M. Sem) V nazorski trgovini Tuš je posebna akcijska ponudba veljala od 19. do 31. decembra, oziroma do razprodaje. Slednje bi lahko razumeli tudi kot varovalko, če reklamiranih artiklov sploh ne bi bilo na zalogi. Za trgovino, v kateri postane december čaroben in želje potrošnikov uresničljive, bi bilo sleherno morebitno izigravanje kupcev slaba reklama. Seveda velja ocena v enaki meri za vse ostale trgovine. "Mi smo poštena trgovina," nama je navrgla prijazna poslovodkinja izza blagajne, ko sva s kolegom Cirilom razkrila namen obiska. "Poglejte in preverite," je še dejala in se posvetila vrsti pred blagajno. Akcijska prodaja je Tuševim strankam obljubljala vedno dobro in svežo ponudbo, midva pa sva pozorno sledila polnim policam in primerjala cene na artiklih s tistimi, ki so kričečih barv nagovarjale iz kataloga. Priznam, da sva se v gneči in pred polnimi policamitežko znašla,vendar dovolj za spoznanje, da v Tušu ne ponujajo enega in prodajajo drugega. Cene ponujenih artiklov so bile pov- sem enake cenam v katalogu. Očitno se zavedajo, daje pošten odnos do strank edino merilo uspešnosti v vse večji konkurenci, ki vlada v trgovski panogi inje zajela tudi Zgornjo Savinjsko dolino. VSavinjini blagovnici v Mozirju ni bila gneča nič manjša. Erina skupina trgovin je vdecembru ponujala modre nakupe in kot Tuš ljudi nagovarjala z lepim barvnim katalogom. Človek se vpraša, koliko denarja potrošijo ti sistemi samo v reklamne namene in seveda ostane brez odgovora. Očitno se obnese, v času globalizacije je treba ljudi nagovarjati kričeče in silovito. Trg torej deluje in v tem pogledu postajamo vse bolj "normalna" država. Nekaj dni pred našim "obiskom" še je po mozirski blagovnici razgledal tržni inšpektor, torej si posebnega "plena" nismo mogli obetati. Kljub temu sva s fotoreporterjem posebno radovednost namenila izdelkom v modri ponudbi z najavljeno modro ceno. Očitno se tudi v Savinji zavedajo, daje potrošnik gospod in gospodar. Edino "napako" v ceni sva odkrila na otroškem oddelku, kjerje bilo mogoče kupiti plišastega medvedka za 10 tolarjev ceneje, kot je obljubljal katalog. Upamo, da si Savinja z dodatnim znižanjem cene prikupnega kužka, ni nakopala pretirane izgube. Vsekakor je ostal dober občutek ob spoznanju, da trgovcem končno ni več vseeno, kaj in na kakšen način ponujajo potrošnikom. Miselnost vzemi, karti ponujamo, ali pusti, je potem, kar smo uspeli in znali videti ter preveriti, za Savinjine in Tuševe trgovce preteklost. Ob tem seveda vek ja, daje ponudba samo polovica opravljenega dela. Ostalo je prijazen pristop in odnos do slehernega, ki s tem ali onim namenom stopi med police. Savinjčan GLIN GRIF NAZARJE Širitev toplovoda terja nov kotel za proizvodnjo energije V nazarskem podjetju Glin Grif, ki proizvaja toplotno energijo za potrebe tamkajšnje industrije in ogrevanje poslovnih ter stanovanjskih objektov, se intenzivno pripravljajo na širitev toplovodne mreže v kraju. V začetku novembra so zaključili finančno konstrukcijo za razširitev kotlovnice in nabavo novega kotla. Glavnino potrebnih sredstev so s pomočjo občine pridobili od države, slovenski ekološki sklad jim je odobril 70 milijonov tolarjev kredita, v projekt pa so vložili tudi 25 milijonov lastnih sredstev. Nov kotel bo omogočil manjše stroške obratovanja in bistveno višji izkoristek (foto: Ciril M. Sem) Z izvajanjem investicije so pričeli prejšnji mesec, zaključena pa naj bi bila v mesecu maju. Od novega kotla pričakujejo manjše stroške obratovanja in bistveno višji izkoristek, poslej pa bodo lahko kurili tudi najbolj cenene lesne odpadke, kot so lubje in žagovina, ki se pometa po tovarniškem dvorišču. V sklopu investicije so predvidene tudi nove toplotne postaje, ki bodo v omrežju zagotavljale ustrezen temperaturni in tlačni režim. Po mnenju direktorja Glina Grifa Božidarja Vodovnika bi bilo veliko bolje, če bi omenjeno investicijo realizirali že pred časom, vendar za kaj takšnega enostavno ni bilo potrebnih pogojev. Vsekakor bo treba v bližnji prihodnosti razmišljati tudi o ekološki ureditvi kotlovnice, za kar bodo verjetno potrebovali ele-ktro filter. Če nihče drug bo zagotovo zakonodaja Evropske unije zahtevala, da se izpusti iz dimnika znižajo pod maksimalno dovoljene koncentracije. Franci Kotnik Obvestilo Amaterske literarne ustvarjalce obveščamo, da Savinjske rojenice v letošnjem letu ne bodo izšle, in jim predlagamo, da se obrnejo na društvo SLAP, ki objavlja dela tovrstnih avtorjev v svojih knjižnih zbirkah. Hvala za razumevanje. Popravek V prejšnji številki Savinjskih novic je prišlo do dveh neljubih napak. Pod sliko na strani 9 smo zapisali, da sta Bernarda Majerhold in Jože Zvir izkoristila slavje pri romarski cerkvici za prijeten sprehod. V resnici sta na sliki zakonca Bernarada in Jože Zvir. V anketi na strani 12 pa je prišlo do zamenjave slik Vlada Janka in Boža Eremite. Vsem prizadetim se za napaki vljudno opravičujemo. Uredništvo ff/e bo tekla (živalska) kri? Z zakonodajo, ki mora biti primerljiva z evropsko, seje manevrski prostor klanja goveje živine nekontrolirano, torej na črno, zelo zožil. Bolj kot značke v ušesih, potni listi in veterinarske inšpekcije, je klanje na črno omejil strah pred morebitno boleznijo BSE. Prvi slovenski primer obolele krave je bil odkrit prav v Zgornji Savinjski dolini in nobenega zagotovila ni, da tudi zadnji. Predpisi so jasni: zakol živine je dovoijen v samo zato urejenih klavnicah. Kmetije iz Zgornje Savinjske doline so do prve klavnice v Celju oddaljene od 40 do 80 kilometrov, kar že v najboljšem primeru bistveno poveča stroške klanja, da o problemu, kako kmetje dobijo iz klavnice količinsko manj ali zamenjano meso, posebej ne govorimo. Postavitev klavniškega obrata v Zgornji Savinjski dolini je torej smiselna, gledano dolgoročno, celonujna. Najdlje so pri teh razmišljanjih prišli v Solčavi, kjer razmišljajo na podlagi izkušenj, ki so jih pridobili od sosedov Avstrijcev. Na Koroškem je 20klavniških obratov, ki so postavljeni v premeru 50 kilometrov. Pri tem se postavlja vprašanje pravne in organizacijske oblike take klavnice. V Solčavi so v te namene že izdelali idejne načrte, nekaj sredstev za pripravo projektov za investicijo je rezerviranih tudi v občinskem proračunu. Po nekaterih podatkih naj bi izgradnja takšne klavnice stala 70 do 100 milijonov tolarjev in kdorkoli bo nosilec gradnje, bo moral glavnino sredstev pridobiti iz drugih virov. Glede na vse zahteve in velike finančne vložke je torej smiselno, da je projekt klavnica skupna stvar več občin. Glede na teritorialno razpršenost doline pa bi morale o klavnici razmišljati prav vse zgornjesavinjske občine. Na povsem jasno opredelitev v veterinarskem pravilniku (dopolnitev o živilskih obratih) bo treba še počakati, vendar je že sedaj jasno, da bo morala biti klavnica naravnana bolj uslužnostno kot komercialno. Solčava je brez dvoma korak pred ostalimi, ki so se pravzaprav šele sedaj začeli zavedati, da bi bilo morda bolje graditi skupno klavnico bliže geografskemu centru Zgornje Savinjske doline. Upravni odbor Zadruge je, potem ko med Solčavo in Zadrugo ni bilo mogoče vzpostaviti skupnega jezika, poslal vsem županom v razmislek nekakšno priporočilo. Izraženo v kilometri h je seveda res, daje kmetu iz Mozirja vseeno, ali mu koljejo govedo v Celju ali Solčavi. Če bi bila klavnica na Ljubnem ali Radmirju, kjer imajo tako kot Solčava urejeni čistilni napravi, bi imeli vsi kmetje približno enake možnosti. Menda je tudi bolj realno, da bo EU dodeljevala sredstva za projekte, kjer nastopa več občin skupaj, poleg tega ni zanemarljiva cena vzdrževanja objekta in odvoza odpadkov. Ljudje, ki tako ali drugače odločajo o kakovosti življenja Zgornjesavinjčanov, bodo tako prav kmalu spet na veliki preizkušnji. V Solčavi imajo seveda vso pravico, da "svojo" klavnico gradijo in tako zadovoljijo potrebam lastnega zaledja. Koliko je vtem ekonomike, je vprašanje, ki terja predvsem strokovne odgovore. Težko pa si je predstavljati, da bo lahko Zgornja Savinjska dolina, ob relativno šibkem kmetijstvu, vzdrževala dve ali celo več klavnic. LJUBLJANA Potomec "nore krave" ni imel BSE Laboratorijske analize, ki so jih opravili na Nacionalnem veterinarskem inštitutu, so ovrgle vsak sum o morebitni navzočnosti spongiformnih encefalopatij pri potomcu krave Brede, obolele za BSE. Po napovedih Veterinarske uprave Republike Slovenije bo država v letu 2002 začela s hitrimi testi analizirati vso klavno govedo, starejše od dveh let, v prihodnje pa naj bi testirala tudi ovce. Krava Breda je bila povržena in vzrejena na posestvu v Novi Štifti, še vedno pa ni velikoznanega o izvoru njenih staršev. Služba za registracijo in identifikacijo, ki deluje pri kmetijskem ministrstvu, je ugotovila, daje bil Bredin oče nemški bik in daje bila umetno osemenjena, njeno mater pa so po kotitvi izločili iz reje, ker ni ustrezala selektivnim merilom. Po podat-kih iz registra naj bi bila tudi Bredina stara mati slovenskega izvora, vendarto še ni povsem zanesljivo. V Sloveniji je bilo v preteklosti kar nekaj možnosti prešte-vilčenja živali, zato verodostojnostštevilk še preveijajo. Direktor Veterinarske uprave Sloven-ijeZoran Kovač pravi, da bi biloza kmetijo Braneta Rihterja, kjer je bil odkrit prvi primer krave z boleznijo BSE, najbolje, da bi ji v okviru subvencij in drugih možnosti omogočili zamenjavo ce- lotne črede, kar bi omogočilo ponovno trgovanje z živalmi. Medtem so veterinarji svoje delo že opravili in med dragim zagotovili, da z Rihterjeve kmetije ni prometa z živalmi drugam kot v klavnico, kjerjih bodo pregledalizvsemi razpoložljivimi testi, ne ie s hitrimi. Po zagotovilih direktorja Veterinarske uprave se odnos Evropske unije do naše države po odkritju prvega primera norih krav ni spremenil. Trgovanje s slovensko živino je ustavljeno z državami Balkana, Slovenija pa mora tako kot vse druge države do konca januarja znova oddati vlogo za kategorizacijo z vidika BSE. Skladno s spremenjeno evropsko zakonodajo mora Slovenija od letoszačeti na BSE testirati tudi ovce, medtem ko so ostali ukrepi v naši državi primerljivi z evropskimi. Savinjčan Odobrena sredstva za lansko sušo Vlada je na zadnji dopisni seji v preteklem letu kmetom odobrila prvi del sredstev za odpravljanje suše, pozebe in neurij s točo. Ministrski zbor je za zdaj odobril 542 milijonov tolarjev akontacije 20.660 prosilcem, ker pa nekaj občin ustreznih podatkov še ni dostavilo, bo nekaj upravičencev prvi del državne pomoči prejelo z zamudo. Državni komisiji za sanacije je vloge za dodelitev državne pomoči oddalo 180 občin, od tega 178 za odpravo posledic pozebe in 44 občin za odpravo posledic neurijstočo. Po mnenju komisije je bita kar 23.975 vlog nepopolnih, zatajim akontacije zaenkrat ne bodo izplačali, vlada pa bo o njihovih vlogah odločala, ko bodo dopolnjene. Znano je, da so do delnega povračila škode upravičeni kmetje, katerim bo potrjena povprečna stopnja poškodovanosti posamezne kulture večja od 30 odstotkov, in tisti, katerim bo skupna državna pomoč znašala vsaj 30.000 tolarjev. Novost pri tokratnem izplačevanju državne po- moči je ta, da so do nje upravičena tista kmetijska gospodarstva, katerih skupna površina kmetijskih zemljišč ne presega enega hektarja primerljive kmetijske površine. Vlada je sprejela tudi zakon o ukrepih za odpravo posledic preprečitve širjenja in ustavitev zemeljskih plazov večjega obsega. Zakon naj bi državni zbor obravnaval po hitrem postopku, pomoč iz tega naslova pa bo namenjena predvsem obnovi in izgradnji infrastrukturnih objektov. Med večjimi plazovi, ki ogrožajo celotna naselja, je tudi Macesnikov plaz v Podolševi nad Solčavo. Savinjčan OBMOČNO ZDRUŽENJE ZB IN UDELEŽENCEV NOB MOZIRJE Topel stisk roke in zdravico novemu letu Zadnji četrtek v decembru so se na svoji zadnji seji v preteklem letu zbrali predstavniki krajevnih organizacij mozirskega območnega združenja zveze borcev in udeležencev NOB. Pozdravil jih je predsednik Jože Poznič, kije predstavil aktualne informacije slovenskegazdruženjavpreteklem tromesečju. Poudarilje, da morajo krajevne organizacije oddati finančne načrta za prihodnje letovmatičnih občinah, sajje od odobrenih finančnih sredstev odvisno, kako bodo lahko delovale posamezne KO. Predstavnica KO zveze borcev in udeležencev NOB Nazarje je predstavila prizadevanja pri urejanjugrobov,spomenikovingrobišč nazorske KO, saj tamkajšnja občina nima posluha za tovrstno dejavnost. Finančna sredsti/a, ki so v primerjavi z dragimi KO zelo majhna, morajo nameniti za delovanje KO in urejanju grobov, grobišč in spomenikov. O tej problematiki so se predstavniki drugih KO izrazili pohvalno. Vse občine vzorno skrbijo za tovrstno dejavnost, sajje to delo v pristojnosti občin. V Gornjem Gradu bo občina primaknila sredstva MOZIRJE za obnovo spomenika padlim borcem. Tudi sredstvaza delovanje KOsovvseh občinah v naši dolini, razen seveda v nazorski, dovolj visoka, da ta delujejo nemoteno.Vnadaljevanju seje so predstavniki KO ZB in udeležencev NOB predstavilisvojedeloviztekajočemletu. Delo KO v naši dolini je povsod enako. Udeleževali so se spominskih svečanosti, pripravili občne zbore, organizirali komemoracije ob dnevu spomina na mrlve, skrbeli za bolne in osamljene borce... Tudi v naslednjem letu bo delo potekalo po ustaljenih smernicah, kijih bodo predstavili na občnih zborih posameznih KO v dolini. Ob koncu seje so sledile želje in čestitke vprihajajočem letu, topel stisk roke in zdravica novemu letu predsednika območnega združenja in predstavnikov KO. Marija Sukalo Kaj je Sožitje in kaj VDC Društvo Sožitje je bilo ustanovljeno pred petnajstimi leti. Prvoten namen članov društva je bil pomagati duševno prizadetim. Danes ta namen dobiva vedno nove in nove razsežnosti, saj se ljudje, ki ne morejo sami skrbeti za izpolnjevanje svojih potreb, vedno znova srečujejo s težavami, za katere »zdravi« niti ne vedo. V društvu, ki mu predseduje Darinka Marolt, je 76 članov, to so starši in otroci, poleg tega pa delovanje drušlva podpira še okoli 130 podpornih članov. Osnovne naloge društva so draženje staršev in prizadetih otrok, izobraževanje,vzpodbujanješiršeoko-lice k večji skrbi za izpolnjevanje potreb duševno prizadetih oseb, za svoje člane organizirajo tudi letovanja in podobno. Mozirsko društvo je del zveze Sožitje, v katero je včlanjeno 52 tovrstnih društev. Sožitje Mozirje se financira z dotacijami zveze, iz članarin in s stra- ni raznih dobrotnikov. Na pobudo društva je bil leta 1993 v Mozirju ustanovljen varsti/eno delovni center (VDC), v katerem duševno prizadeti preživljajo dopoldneve. Trenutno jih vcentra deluje štirinajst. Stem pridobivajo občutek družbene potrebnosti, saj dela v centru vsakdo po svojih zmožnostih. Dopoldansko bivanje v centra je podobno službi, čeprav poteka seveda po povsem drugačnih merilih intimicah. VDC vodi Vilma Marčinko, financiranje pa poteka s strani države. Benjamin Kanjir O&D o Ü o SNICKE Volilno leto je podobno prestopnemu; ponavadi veliko obeta in malo da. Savinjčan ZAVOD ZA KULTURO MOZIRJE Mohorjanski večer Aleksandra Videčnika Prva slovenska založba, Mohorjeva družba, je ob koncu leta 2001 praznovala 150-letnico delovanja. Z namenom, da preprostim, neukim ljudem približajo slovensko besedo, so jo leta 1851 ustanovili trije zavedni Slovenci: Einspiler, Janežič in Slomšek. Bistveni del te narodno-prebudne trojice je bil Anton Martin Slomšek, ki si je močno prizadeval za uveljavitev slovenske besede. Knjige takratnega časa so bile večinoma v nemškem jeziku in kot takšne nedostopne preprostemu Slovencu. Takšen je bil tudi interes veleposestnikov- obdržati ljudi v neznanju, uke le tistega, kar so rabili pri svojem delu. Slomšek pa je imel srce na pravem mestu in veliko mero pogu- er za mesec dni zasedel Celovec in v tistem mesecu so celotno tiskarno preselili spet v Slovenijo. Nazoren opis založbe skozi ves čas delovanja je 18. decembra v mozirski galeriji pripravil star mo-horjan Aleksander Videčnik. Z njim je bil tudi zdajšnji urednik družbe Matija Remše, ki je obiskovalcem večera predstavil vidike delovanja v današnjem času. Videčnik je bil v družbi zaposlen Urednik Mohorjeve družbe Matija Remše in Aleksander Videčnik sta predstavila delovanje založbe skozi čas (foto: Ciril M. Sem) ma. Uprl seje ponemčevanju in že leta 1842 zaprosil oblasti za ustanovitev slovenske tiskarne. Seveda avstro-ogrske oblasti niso hotele izdati dovoljenja. Devet let kasnejejimje uspelo in odprli sotiskarnovCelovcu. Njihove knjige so bile lahko berljive in poceni, kar je bilo zelo pomembno. Knjige Mohorjeve družbe so naročali vsi, ki so se čutili Slovence. Drugi vidik pa je bil verski. Zavoljo njega so knjige v tej založbi naročali tudi vsi tisti, ki so se čutili verne. Že v nekaj letih delovanja pa je tiskarna prerasla prvotno zamišljene okvire. Naklada seje dvigala iz leta v leto kljub temu, da so založnike ves čas ovirali pri njihovem delu. Tiskarna seje nato selila tudi v Ljubljano, pa nazaj v Celovec in od tam leta 1919 v Prevalje. Tistega leta je general Rudolf Maist- kot stavec od leta 1937 do 1941. Tiskarna je bila takrat v Celju, vojna vihra pa je prekinila njegovo delovanje na tem področju. Mohorjeva družba seje z velikimi težavami srečevala tudi v povojnem času. Oblastjim je kljubovala stem, kojim ni dala dovolj papirja za tiskanje knjig. Tiskali so samo v količinah, ki jih je dovoljevalo politično vodstvo. Kljub temu pa je Mohorjeva družba preživela in prav sredi decembra koje potekal mohorjanski večerje družbo odlikoval tudi predsednik države Milan Kučan. Aleksander Videčnik je ob koncu večera obiskovalcem »položil« na srce misel, da se bodo morali Sla venci veliko bolj truditi za ohranitev slovenske besede, kot pa je temu dandanes. Seveda, če bodo hoteli ostati takšni, kot jim to velevajo ba gate kulturne korenine. Bogat kulturni večerje vodila Vladka Planovšek, z izvajanjem Slomšk- ovih pesmi pa so večer popestrili pevci Savinjskega rožmarina ki ga vodi Tadeja Cigale. Benjamin Kanjir Nove knjige v knjižnici Mozirje 1. Leposlovje Tomažič: Drugi kraj rojstva - Nevis; Mozetič: Zgubljena zgodba; Hudolin: Govori ženska; Glavar: Noč v Evropi; Gavran: Margita; Not-homb: S strahospoštovanjem; Zorko: Mein Kampf; Rodoreda: Razbito ogledalo; Šprah: Soraya 2. Mladinska literatura Brezina: Maska z žarečimi očmi; Cerar: Veronika in letalo ropotalo; Sacher: Zeleno jezero; Fox: Enooki maček; Lindgren: Božič v hlevu Pikalo: Luža; Bryant: Luce najde svojega junaka; Bryant: Poletje je tul; Kaye: Še ena Amy. 3. Strokovna literatura Iz zgodovine Celja; Kenda: Mednarodno poslovanje; Goropevšek: Stoletje v Celju: 1900 - 2000; Goreya: Tam kjer je volja, tam je pot; Gatto Chann: Miti in legende iz Amazonije; Srečevanja s Tibetom; De Bottom Utehe filozofije; Phillips: Čustvena odličnost; Ovsec: Vraževerje sveta; Kojc: Pot k sreči; Brostow: Spomin in učenje. 4. Videokasete Možje časti; Mule; Škandalozno pero; Pot domov; Nezlomljivi; Njeni tastari; Misija nemogoče - 2. del; 6. dan; Dokaz življenja; Zadnja večerja; Zelena milja; Billy Elliot; Stari, kje je moj avto?; Prežeči tiger, skriti zmaj; Brodolom; Le enkrat živiš; Lepotica pod krinko; Hamlet; Glasba smrti; Grinch; Vsi ti lepi konji; Škrlatne reke; Trije letni časi; Malena; Kdo je tu nor?; Na Kitajskem jedo pse; Prva ljubezen; Deveta vrata; Pearl Harbor. SAVINJSKO-ŠAEEŠKA GOSPODARSKA ZBORNICA VELENJE Uvajanje sistema kakovosti ISO 9001 v mala podjetja Kakor veliki gospodarski sistemi morajo tudi mala podjetja in samostojni podjetniki skrbeti za kakovost poslovanja v najširšem smislu. To še posebej velja za vse tiste male gospodarske subjekte, ki so poslovni partnerji velikih podjetij z uvedenim sistemom kakovosti, vse bolj pa urejeno poslovanje od njih terjajo tudi kupci. Takšen trend se bo z vstopom Slovenije v Evropsko unijo še stopnjeval, veliko oviro pri tem pa za mala podjetja in samostojne podjetnike predstavljata čas in denar. Prav iz tega razloga so se na območni gospodarski zbornici v Velenju odločili, da malim gospodarskim subjektom po svojih močeh pomagajo pri ureditvi poslovanja v skladu s standardi ISO 9000. Zanje so skupaj s podjetjem Repše Consulting iz Mozirja pripravili brezplačno predstavitev, kako v najkrajšem času in s sprejemljivimi stroški pridobiti omenjene certifikate. KF Obvestilo Irma Fürst s.p., Okrepčevalnica Jag'r, Ter 30, Ljubno ob Savinji, z 31.3.2002 preneha z dejavnostjo. nm PREDSTAVLJAMO VAM: Avtomobilske novosti v letu 2002 Leto 2001 je mimo. Novosti, ki so bile predstavljene v največjem avtomobilskem salonu v Evropi, IAA v Frankfurtu, so že kar malce zastarele. Čas pač drvi presneto hitro. Poglejmo največje adute avtomobilskih proizvajalcev v letu 2002. Piše: Igor Pečnik Januar: Honda bo predstavila novega malčka z imenom jazz. Toyota prihaja z modelom corolla po evropskem okusu. Hyundai bo ponudil ter-racana TDI, Opel pa zafiro 2.2. Februar: na ogled bo novi range rover, alfa 156 bo doživela lepotne popravke, na trg pa bo prišel opel combo combi. Veliko novih motorjev obljubljajo pri Volvu. Marec: formula 1 starta z dirkama v Maleziji in Braziliji. Predstavljena bosta novi opel Vectra in nissan primera, hondo civic pričakujemo z motorjem CTDI, Hyundai napoveduje modela CRDi in novi coupe. April: veter v laseh bomo lovili v novem Audijevem kabrioletu A4, VW bo predstavil mega Dl in polo FSI z direktnim vbrizgom. Nova ford fiesta in renault vel statis bosta skrbela za zadovoljstvo malih in velikih. Formula 1 bo gostovala v Imoli in Barceloni. Maj: najmanjši citroen se bo imenoval C3. Novi mercedes CLK bo še močnejši in elegantnejši. Audi A2 bo dobil motorje FSI, peugeot 306 pa se bo pojavil v različici break. Formula 1 bo dokazovala svoj prestiž v Avstriji in Monaku. Junij: evropske kupce bo osvajala mazda 6. Audi bo predstavil močnega A6 all road 4.2. Iz britanske konjušnice bo prispel novi bent-ley/rolls royce GT. Formula 1 bo skočila preko luže v Kanado in se hitro vrnila v Evropo na Nürburgring. Julij: zagorele mišice bo kazal novi audi RS, mini cooper S in focus RS bosta skrbela za hitro vožene ovinke,formula 1 pa za hitrejše bitje srca v Angliji, Franciji in Nemčiji. Avgust: hyundai TB namerava vstopiti v segment malih uspešnežev, prav tako kot audi A2 2.0 FSI in VW golf z motorji FSI. Na dirko formule 1 v Budimpešti bodo zagotovo potovali tudi številni Savinjčani. September: novi daewoo kalos. Porsche cayena in volvo XC 90 bosta stopila na terenska tla. BMW bo predstavil novo serijo 7 z najmočnejšimi bencinskimi in dizelskimi motorji. Formula 1 nadaljuje svoj koledar v italijanski Monzi in ameriškem Indianapolisu. Oktober: terrari F60, VW beetle cabrio in astra OPC bodo namenjeni ljubiteljem pločevine in lepih deklet. VW bo predstavil tudi model colorado, Toyota pa novega land-cruserja. F1 zaključuje sezono na Japonskem na dirki samurajev v Suzuki. November: Audi bo predstavil novo ladjo A8, Daewoo novega magnusa, VW pa golfa van. Za nedeljske voznike prihaja nova serija Renaultovih meganov. Ovinke bo brusil opel speedster turbo. December: audi RS 4 in S4, citroen pluriel in kia sorento nam bodo odpirali novoletne voščilnice za leto 2003. Vsem bralcem avtomobilskega kotička v Savinjskih novicah voščim skupaj s svojo družino: »Srečno 2002!« MARIJA PRUSNIK, POŠTARSKA USLUŽBENKA IZ SOLČAVE Če ni ženskega, je potrebno poprijeti za moško delo V Solčavi delovnih mest ni na pretek, pravi Marija Prusnik, ki se je v skrajni konec Zgornje Savinjske doline priženila iz Polzele. Marsikaj je počela v življenju; okusila je delo v fabriki, bila šoferska inštruktorica, sedaj pa že dobrih sedem let s poštarsko torbo vsakodnevno obrede celotno Solčavsko in ljudem prinaša zdaj dobre zdaj slabe novice. Že nekaj let je edina poštarica v celotni Zgornji Savinjski dolini. Če ni drugega, delaš moška dela, pravi Marija. Med malico nas je sprejela na kratek klepet in potem spet odhitela od hiše do hiše. Predbožično in prednovoletno obdobje je čas pričakovanj in zvrhan kup pošte s dobrimi željami, ki jo je potrebno čim hitreje dostaviti ljudem. Z avtom in motorjem se podi Marija od Solčave v Logarsko in po okoliških obronkih. Kjer ne gre drugače, tudi peš. Dokler se je vozila z motorjem, seje prehlad ni prijel, ko je motor zamenjala, se je je lotil tudi prehlad. Rada dela z ljudmi, zaupa Marija in dodaja, da je z vsakim potrebno ravnati na drugačen način. Na solčavskem koncu so ljudje oddaljeni od središča občine oziroma poštnega urada, zato jim skušajo ustreči kolikor je mogoče. Poleg pošte prinaša v domove tudi te M Vsako jutro Marija Prušnik s poštarsko torbo “obrede” celotno Solčavsko (foto: Ciril M. Sem) znamke, srečke, razne kartice... skratka vse, kar ljudem lahko ponudi pošta, in tega ni malo. Z vaškimi psi so imeli poštarji od nekdaj nerazčiščene odnose in tudi Marija ob srečanju z varuhi domačij nima najboljšega občutka. Res da ima trenutno težave samo z enim, res pa je tudi, da večina psov ni prik-Ijenih. Menda bo najbliže resnici Marijina vera, da se bojijo eden drugega. Sicer pa je "teren" dober in čeprav je potrebno dnevno obdelati okoli 40 kilometrov, sogovornica ne razmišlja o menjavi službe. Kako tudi bi, dodaja Marija, v Solčavi si lahko samo prodajalka ali natakarica. Kar dobro je tako, kot je. Nekoliko ji preseda, ker si je potrebno službeno torbo oprtati tudi vsako soboto. Ob treh mladoletnikih je želja po prostih sobotah razumljiva, vendar, koje največ dela, se je potrebno vsesti. Ne povsem dobesedno, za kaj takega bo imela Marija, kakor tudi njeni stanovski kolegi, več časa v dneh, ko bo čestitk in ostale pošte manj. . . „ 1 Savinjčan OBČINA MOZIRJE Vse občane občine Mozirje, predvsem pa krajane Mozirja obveščamo, da smo na osnovi sklepa, objavljenega v uradnem listu RS št. 109/2001, javno razgrnili osnutek UREDITVENEGA NAČRTA PODROŽNIK MOZIRJE. Osnutek ureditvenega načrta si lahko ogledate v prostorih sejne sobe Občine Mozirje, Savinjska cesta 7, Mozirje, kjer bo javno razgrnjen do konca meseca januarja. Ogled je možen v času uradnih ur Občine Mozirje. Občani in ostali zainteresirani lahko podajo pisne pripombe, mnenja in predloge na javno razgrnjen osnutek Občinski upravi Občine Mozirje do konca javne razgrnitve. Še posebej pa vas vabimo na javno obravnavo osnutka, ki bo v sredo, dne 30.1.2002, z začetkom ob 17. uri v galeriji knjižnice v Mozirju. AVTOBUS ZVESTIH NAROČNIKOV SAVINJSKIH NOVIC Med pravočasno prispelimi kuponi je bil izžreban Branko Žehelj, Otok 2, Gornji Grad, ki mu iskreno čestitamo. Pridružite se mu na avtobusu zvestih naročnikov. Kupon za nagradno žrebanje pošljite na naš naslov najkasneje do torka, 15. januarja 2002. Zaključek akcije bo spomladi. 'immm-. m „v«. Veliko sreče! __ Kupon za avtobus zvestih naročnikov Vprašanje: Kakšen je bil naslov fotoreportaže v prvi letošnji številki Savinjskih novic? Odgovor: ________________________________________ Ime in priimek:. Naslov: ___ Pošta: ___ _tel.:_ —dk> Naša anketa Zgornjesavinjfani na snegu Prejšnjo soboto in nedeljo je na Ljubnem ob Savinji potekalo tekmovanje za slovenski pokal v smučarskih skokih. Izkoristili smo priložnost in prisotne gledalce in navijače vprašali, če se in kje se sami rekreirajo na snegu, pa tudi kateri športi jih privabljajo v toplejših mesecih. Darja Štiglic, Mozirje Največkrat smučamo na bližnjih smučiščih - na Rogli ali na Golteh. Uspelo nam je tudi že enotedensko smučanje vtujini. Seveda bi šli še večkrat, če bi bil denar, Z otrokom pa se gremo večkrat sankat. Radi tudi kolesarimo, tekamo in plavamo. Cvetko Kolenc, Ljubno ob Savinji V športu sem delal dolga leta kot zdravnik - specialist športne medicine. Sam smučam in sem učitelj smučanja, poleg tega igram tudi tenis. Vsako jutro telovadim, da ohranjam kondicijo. Vsem ljudem priporočam, da se čim več ukvarjajo s športom, v stilu reka "zdrav duh v zdravem telesu". Janez Slatinšek, Radmirje Osebno se ne ukvarjam več s športom, ker sem prestar. Sem pa tajnik kluba (SSK Ljubno), kjer skače sin. Osem ur sem v službi, poleg tega pa se ukvarjam še s kmetovanjem, tako da mi prostega časa ne preostane kaj dosti. Glede na naravo mojega dela, ukvarjam se namreč z gozdarstvom in kmetijslvom, mi fizične kondicije kljub temu ne primanjkuje. David Pečnik, Mozirje Ogromno smučam. Letno karto za Golte imam že 20. leto zaporedoma. Uživam vsnegu. Deset let hodim tudi v Italijo in Avstrijo. Moram reči, da se naša smučišča po kvaliteti približujejo evropskim. Anka Rakun, Ljubno ob Savinji Ko sem imela še majhne olroke, smo zaradi njih odhajali na smučišča. Sedaj ne smučam več, raje drsam in se sankam. Moji športi pa so plavanje, kolesarjenje in sprehodi. Kadarje le možno kolesarim po 10 kilomelrov na dan, na relaciji Ljubno- Rečica, kjer imam taščo, ali pa Ljubno - Luče. Pri tem izbiram stranske poti in se izogibam glavnim cestam. V novoletnem času pa sem doživela prav posebno izkušnjo-ssanmismosespuslili od slapa Rinka navzdol proti planinskemu domu in Logarski. Polona Rihter, Ljubno ob Savinji Smučamo predvsem na Rogli, Poleti pa večinoma kolesarimo, kolikor nam prosti čas dopušča. Vesna Petkovšek, foto Ciril M. Sem PROGRAM POSLOVNE ODLIČNOSTI Kako lahko ima naš dan 25 ur V razvitem svetu ima danes večina ljudi težave z organiziranjem svojega časa. V Ameriki so (malce za šalo malce zares) ljudje celo tako zaposleni z malenkostmi in nepomembnimi stvarmi, da dejansko nimajo časa zaslužiti denarja. Ker je postavljanje ciljev in organizacija časa ena najpomembnejših zadev v našem življenju, je tej temi posvečen tudi eden od seminarjev v Temeljni šoli razvoja človeških potencialov oziroma Programu poslovne odličnosti, kot se imenuje po novem. Izvajalec nadvse poučnega seminarja je Boris Vene. Vsi poznamo ljudski rek, da je čas denar, Boris Vene pa zagovarja definicijo, da čas ni samo denar, ampak je dobesedno naše življenje. V končni fazi vse račune plačamo s časom; na primer: za avto sem delal tri leta osem ur tedensko. Kako torej obvladati čas? Boris Vene: »Če želite nadzorovati, morate najprej načrtovati!« Načrtujemo tako, da najprej naredimo seznam ciljev, nato določimo prioritete, opredelimo roke za realizacijo in definiramo poti do ciljev. Smisel vsega je opraviti čimveč stvari, ki so za nas pomembne, v najkrajšem času in z najmanj truda, seveda pa moramo najprej ugotoviti, kaj je za nas resnično pomembno. Torej moramo definirati svoje življenjske cilje. Cilje moramo vsekakor definirati v pismeni obliki in po možnosti na merljiv način; na primer: v letu 2002 bom zaslužil X tolarjev mesečno. Ko imamo cilje zapisane, jih razvrstimo po pomembnosti, torej določimo nekakšen vrstni red. Cilje glede na potreben čas za realizacijo razdelimo med kratkoročne in dolgoročne, nazadnje pa za vsakega izmed ciljev določimo še pot, po kateri ga bomo dosegli. Največkrat bomo pri tem uvideli tudi ovire na poti do ciljev, kar pa samo potrjuje, da gre za resen namen. Ciljev brez ovir je namreč zelo malo. Vsak dan našega življenja moramo skrbno načrtovati. Natančneje ko planiramo, večja je možnost, da bomo zastavljene naloge dejansko realizirali. Zelo koristno je, da vemo, v katerem obdobju dneva smo najbolj učinkoviti, zato da v tistih terminih načrtujemo prioritetne aktivnosti. Kljub naši odločenosti, da bomo delali prave stvari, je velika verjetnost, da nas bo kdaj pa kdaj »zaneslo« od prioritetnih k nepomembnim opravilom. Vtem primeru moramo izbrati način, ki nas bo učinkovito zdramil in vrnil nazaj na efektivno delo. Včasih je v tem primeru dovolj že to, da pustimo, da nas nekaj minut navdaja občutek nekoristnosti. Mnogim ljudem kradejo čas različni vsiljivci, ki so lahko ljudje, telefonski klici, revije in časopisi... Zelo pomembno je, da jih zmoremo odstraniti iz našega delavnika in včasih preprosto reči »ne«, ko imamo načrtovane druge aktivnosti. Če smo s svojim delom zadovoljni, zadovoljstvo prinašamo tudi v družino, kar nam daje moč za prihodnje delovne obremenitve. Tudi prosti čas skrbno načrtujemo, kar pa seveda ne pomeni, da se odrekamo zabavi, razvedrilu, konjičkom, lenarjenju... Boris Vene zagotavlja, da lahko s pravilnim postavljanjem ciljev in načrtovanjem časa prihranimo celo uro dnevno. Z matematičnega stališča bi to pomenilo, da lahko ima dan celo 25 ur, dejansko pa seveda pomeni, da razpoložljivi čas izkoristimo bolj racionalno. Ko vam bo kdo spet »kradel« čas, se spomnite, da čas ni samo denar, čas je življenje! Franci Kotnik Obvestilo JOTEKSTrbovšekJožes.p. Dobrovlje 16,Nazarje,z 31.3.2002 preneha z dejavnostjo ščetkarstva in tekstilne galanterije. EVROPSKA UNIJA IN Ml Spoznajmo skupnost evropskih držav Evropska pravila igre vstopajo v vse pore slovenskega političnega, gospodarskega in družbenega življenja in ni več daleč čas, ko se bomo morali državljani na referendumu dokončno odločiti ali smo za ali proti vstopu v Evropsko unijo. V želji, da bi bralce Savinjskih novic vzpodbudili k razmišljanju o pomenu povezovanja v evropske integracije, smo uvedli novo rubriko Eurokotiček. V njem bomo skušali bralce na razumljiv način informirati o potencialnih priložnostih, kijih evropska politika in evropske institucije nudijo državam kandidatkam za vstop v Unijo, s poudarkom na tistih temah, ki so aktualne za naš prostor. Obenem bomo skušali poiskati odgovor na nekatera vprašanja in dileme v zvezi z evropski integracijami in posledicami slovenskega vključevanja vanje, ki se najpogosteje pojavljajo med ljudmi. Vsi se strinjamo, da seje smiselno in potrebno o stvareh čimbolj informirati, jih dodobra spoznati, preden si o njih ustvarimo takšno ali drugačno mnenje. O Evropski uniji je bilo doslej zapisanih in povedanih na tisoče besed, pa vendar se večina ljudi počuti precej negotova glede sprememb, ki jih že doživljamo injih pričakujemo v prihajajočih letih. Razumevanje tega ogromnega in kompleksnega birokratskega sistema se zdi nadvse težavno. V up- anju, da bomo nekaj neznankodpravi-li in vnesli snop svetlobe tja, kjer sedaj vlada senca dvomov in zmede, je nastala rubrika Eurokotiček. Polnopravno članstvo v Uniji Sloveniji brez dvoma obeta določene gospodarske, politične in družbene prednosti in koristi, po drugi strani pa je tudi najbolj zagrizenim zagovornikom vključevanja v evropske integracije doslej že postalo jasno, da ni Unija nekakšna dobra vila, ki bi z odprtimi rokami čakala, da se udobno namestimo in čakamo na njeno pomoč. Države kan-didatkeza vstopv EU potrebujejo za zaščito lastnih interesov izurjene pogajalce in spretne strategije lobiranja. Vko-likšni meri bodo slovenski diplomati uspešni pri uveljavljanju državnih interesov v pogajanjih z institucijami in ljudmi, ki imajo na tem področju bislveno večje izkušnje in daljšotradicijo, bo zna no na koncu tega procesa. Vesna Petkovšek MOZIRJE Koledniki spet obiskali mozirske domove Praznik svetih treh kraljev praznujemo 6. januarja. Veliko zgodb in legend pripoveduje, da so bili trije modri z vzhoda zelo učeni, saj so poznali zvezde in so tako našli tisto, ki je oznanjala, da se je v Betlehemu rodil Jezus. Simboliko prihoda kraljev, ki jo danes poimenujemo koledovanje, že več let zapored obujajo tudi v Mozirju. Na predvečer svetih treh kraljev koledniki obiščejo družine in s pesmijo obujajo spomine na dogodke pred 2000 leti (foto: Ciril M. Sem) Trije kralji naj bi predstavljali tudi tri ljudstva: Azijce, Afričane in Evropejce. Tudi oni so se morali naučiti, da se do cilja ne pride zgolj po ravni poti, ki bi vodila do kraljeve palače. Trije modri so morali spraševali sami. Pred seboj niso poslali oglednikov, ki bi jim sporočili, kaj se dogaja. Sami so šli na pot, ker so videli zvezdo. Spoznali so, da Boga ne bodo našli v palačah, ampak v hlevu, daleč stran od bogastva in središča vsega dogajanja. Koledovanje v Mozirju so pred leti obudili člani kulturnega društva Jurij, ki odtlej na predvečer praznika obiskujejo družine, pokadijo domove in s pesmijo obujajo spomin na dogodke pred dva tisoč leti. Mozirski koledniki pa ne morejo sami obiskati vseh, ki bi to želeli, zato na območju Lok in Lepe Njive delujeta še dve skupini, ki koledujeta vsaka na svojem območju. Preden se vsi skupaj podajo na prijetno pot, se zberejo v domačem župnišču, kjer prejmejo blagoslov, ki ga nato ponesejo po hišah. Benjamin Kanjir Previdno, da ne "nadrsate"! Po nenadni odjugi konec lanskega leta, ko seje v dolini stopil skoraj ves sneg, je mraz "zategnil" in povzročil ledene plasti na nekaterih senčnih delih cest (sicer pa so suhe ceste omogočale dobro in varno vožnjo v času novoletnih praznikov). Precej nevarno pa je lahko na rekah, potokih in zamrznjenih jez- erih, kamor nas vabijo privlačne površine za drsanje. Toda, potrebno je zelo previdno preveriti, ali je ledena plošča dovolj debela. Padec med razbite-plošče, mrzla voda in podvodni vrtinci so lahko tudi usodni. Priporočamo torej nadzor nad najmlajšimi in previdnost vsem, ki jih zamikajo gladke ledene plošče. Jože Miklavc Zamrznjena jezera in reke so lahko nevarne pasti (foto: Jože Miklavc) REČICA OB SAVINJI Praznični dnevi obogateni z žlahtnimi glasovi, instrumenti in poezijo Praznične decembrske dni so obeležili tudi člani Kulturnega društva Pečica, ki so v goste povabili kvartet Svit in Glasbeno Šolo Nazarje. Koncert, ki je bil namenjen praznovanju dneva samostojnosti, božičnim praznikom in prihajajočem novemu letu, je navdušil Številne poslušalce. Na decembrskem koncertu na Rečici ob Savinji je zaigral tudi kvartet flavt Glasbene šole Nazarje (foto; Ciril M. Sem) Člani kvarteta Svit prihajajo iz Bevc pri Velenju in skupaj prepevajo že deset let. Ukvarjajo se predvsem z zapisovanjem in prepevanjem starih, že pozabljenih narodnih pesmi, kijih želijo ohraniti tudi našim zanamcem. To potrjujejo že štiri kasete in zgoščenka, na katerih so zbrane najlepše narodne iz njihovega obsežnega programa. Nastopili so že v številnih krajih po Sloveniji in tujini, prepevali pa so tudi predsedniku države Milanu Kučanu in škofoma. Sodelovali so na pevskih revijah in državnem tekmovanju kvartetov v Litiji. Na božično-novoletnem koncertu na Rečici so se v prvem delu predstavili z domoljubnimi pesmi, sledile so božične, ob koncu pa so poslušalcem predstavili že pozabljene narodne pesmimi. Njihovo prepevanje sta popestrila kvartet flavt Glasbene šole Nazarje (Mateja Repenšek, Urša Šinkovec Palir, Mojca Železnik in Petra Žerovnik) ter solistka Mojca Bitenc, ki se je sprehodila tudi po črno belih tipkah klavirja in pričarala vzdušje božičnega časa. Svojstven pečat je pridala tudi moderatorka Polona Kolenc, ki je žlahtnim glasovom in instrumentom dodala še delček poezije različnih avtorjev. Marija Sukalo ŽEKOVEC Domačini za domačine Ob spodnji postaji nihalke v Žekovcu je bila v sredo, 26. decembra, v popoldanskih urah prireditev Domačini domačinom. Podjetje Golte Slovenija Je želelo v sodelovanju z mozirskimi društvi pripraviti zabavno popoldne predvsem za domačine, s katerimi želi še poglobiti dobre sosedske odnose. Mozirski mlajevci so se izkazali z ubranim petjem, s citrami pa jim je na pomoč priskočila Mihaela Rak (foto: Ciril M. Sem) Zanimivo zastavljeno prireditev, katere izvedbe so se lotila številna društva iz občine Mozirje, ki se ukvarjajo z bogatenjem turistične ponudbe, je v zmotilo obilno sneženje. Koncept se s slabim vremenom sicer ni porušil, poznalo pa seje na številu obiskovalcev. Le-teh je bilo zanemarljivo malo. Kljub vsemu je srečanje doseglo vsaj del svojega namena. Predstavilo seje več turističnih dejavnikov. Na prvem mestu so bili mozirski mla- jevci. Poleg tega, da so predstavili svoje delovanje, opisali postavitev mlajev in razložili različne prilike, ob katerih postavljajo te simbole veselja in dobrodošlice, so tudi ubrano zapeli. Na pomoč jim je s citrami priskočila Mihaela Rak, Za mlajevci so pobudo prevzeli člani družine Rak z Brezja. Gospodinja Irena je napekla več vrst prazničnega peciva in ga predstavila. Sodelovali so tudi otroci: Gregi na baritonu, Andrej na diatonični harmoniki in Mihaela na citrah. Pridružil sejim je še stari ata Ivan s klarinetom. Skupaj so zaigrali ubrano harmonijo tonov in obiskovalce dvignili na noge. Za Raki so se predstavili člani rečiškega turističnega društva. Predsednica Vida Orlovič je nagovorila prisotne in opisala dejavnosti, s katerimi se društvo ukvarja. Na čisto konkreten način so prikazali izdelovanje suhih rož, ki so jih nato pridno delili med obiskovalce. Za Rečičani so na prizorišče stopili mozirski pustnaki. Z ansamblom Boj se ga so pregnali še zadnji dvom zimi in zagotovili obilne snežne padavine. Za veselje med predstavitvami je skrbel ansambel Mikola in njihov harmonikarski orkester mladih nadebudnežev. Benjamin Kanjir O imenih mesecev # Piše: Aleksander Videčnik Smo šele na začetku novega leta inje kar prav, če obudimo spomin o tem, kako so nastala imena mesecev po katerih štejemo dneve. V pratiki Vodnikove družbe za leto 1936 zasledimo o tem naslednje podatke: Januarje imenovan po Janušu, kralju Lacija, kateremu so stari Rimljani prci dan leta. Najstarejši človek ni poznal merila za čas. Do cesarja Avgusta (63. pred do 14 po Kr.) so določali ljudje dnevni čas po dolžini sence lastnega telesa, čeprav sta kulturni dobi asirsko-ba-bilonska in egipčanska, poznali sončne in vodne ure mnogo let poprej. Staroveški svet se ni zanimal ne za preteklost in ne za prihodnost; njegovo mišljenjeje bilo izčrpano s sedanjostjo. V rimskih časih niso poznali vede arheologije in nobenega kulta čaščenja mrtvih, pa tudi o nesmrtnosti duše niso razmišljali. Nasprotno pa so Egipčani ovekovečili vse svojim potomcem. Iz hieroglifov smo zvedeli po štirih tisoč letih za vladarske številke vseh faraonov, ki leže z obraznimi potezami, še zdaj ohranjenimi, v muzejih. Od kraljev stare dorske dobe pa nam niso znana niti imena. Medtem koje staroveškemu svetu sedanjost popolnoma zadostovala, saj niso takratni ljudje, vedeli niti, daje Leukipos, ustanovitelj atomismo in sodobnik Periklejev, živel eno stoletje pred njimi. Asirsko-babilonska , egipčanska in naša zahodna kultura pa so usmerjene na poveličevanje preteklosti. Od Danteja naprej poznamo rojstne in smrtne dneve vseh pomembnih ljudi ter zbiramo vse spomine na preteklost, lepo urejene v muzejih in arhivih. Ker se rimski narod s takimi rečmi ni ukvarjal, z tudi ure ni poznal. Podne ure Prvi narod, kije delil dan v posamezne dele so bili baje Asirci. Le-ti so že za časa Sardanapala II. (okoli 650 pred Kr.) uporabljali vodne ure. To so bile valjaste železne posode, ki so držale več vrčev vode. Taje odtekala skozi odprtinico, tako da so morali vrč šest krat na dan napolniti. Vse vodne ure so polnili na znak čuvaja, kije stal na stolpu sredi mesta. Velik trop klicarjev pa je oznanjal po ulicah mesta Niniv časovne intervale. Februar - ta mesec so Rimljani slavili spravne slovesnosti na čast podzemeljskim božanstvom, imenovanim Februales. Marecje bil pri Rimljanih posvečen Marsu, bogu vojne, kije bil eden najpomembnejših božanstev rimske državne vere, njemu na čast so prve dni meseca slavili Hilaria, šega, ki spominja na današnji pust. April prihaja od latinske besede aperire, ki pomeni "odpreti," saj se ta mesec odpirajo popki. Maj prihaja od latinske besede Majores, ki pomeni "prednike", ta mesec je bil namreč pri Rimljanih posvečen starcem. Junij prihaja od latinske besede Juniores (mladeniči), saj je bil mesec posvečen mladini. Julij izhaja iz latinskega imena Julius inje tako O preteklosti ure Več stoletij je ostala ta ura, imenovana klep-sidra, v prvotnem stanju, vse dokler se ni pojavila v Aleksandriji podobna, vendar izboljšana ura. Neki Egipčan jo je opremil s številnico in kazalcem. Kazalec seje vrtel okoli tečaja, na katerem je bila privezana vrvica s koščkom plutovine na koncu. Kadar je odtekala voda, je padala z gladino vode v posodi, tudi plutovina in zaradi večje napetosti vrvice vlekla, oziroma vrtela kazalec. Egipt je bil v tistem času največje tržišče za ure saj je pošiljal svoje priprave po bajno visokih imenovan po Juliju Cezarju, ki se je rodil v tem mesecu. Avgust je pa imenovan po slavnem cesarju Avgustu. V času njegovega vladanja se je rodil Kristus. Septemberje latinsko ime za sedmi mesec leta (semptem pomeni sedem). Oktober je bil kot osmi mesec imenovan po latinskem izrazu octo, kar pomeni osem. November, deveti mesec je prav tako dobil ime iz latinskega izraza novem, kar pomeni devet. December pa je kotdesetei mesec dobil ime po latinskem izrazu decem, to pa pomeni deset. Kot vidimo, so dobili meseci v našem koledarju latinska imena, ki se uporabljajo v vsem civiliziranem svetu, tako je zapisal pisec članka v omenjeni pratiki. cenah v vse dežele. Ko je prišel Pompeius (62. pred Kr.) kot zmagovalec nad Antijohom in Mitri-datom v Rim, je najdragocenejša trofeja med zakladom kralja Pontusa, klepsidra (vodna ura). Velika posoda za vodo, ki jo je bilo treba le enkrat dnevno polniti. Ura je bila dragocena, posoda za vodo iz zlata, kazalec je bil posejan z majhnimi rubini, številka pa so bile izrezane iz safirja. Četa stražarjev je morala več mesecev zapored odganjati številne radovedneže, ki so hodili uro občudovati v veliko dvorano na kapitolu. Bomo nadaljevali. 3sčemo s tace fotografije Namesto v izložbi kar na prostem. Tako je razstavil svoje tapetniške izdelke Stanko Remic na Ljubnem okoli leta 1929. Na sliki je tudi hčerka Stanka in vajenec Franc Sedmak. Sliko nam je poslala Pepca Rom iz Gornjega Grada. UREJA: Nastasja Kotnik Stilili SUM Božični sejem smo imeli in bili vsi veseli. Veliko izdelkov smo naredili, starši pa so vse pokupili. Vse nas zeblo je zelo, vendar hudega ni bilo. Nas čaj in platičkov kompot je pogrel in nobeden ni zbolel. Radovedneži na božičnem sejmu OS Nazarje Božič je že pred vrati in vsi smo srečni, kot da smo sestre in brati. učenci 4.a razreda, Nazarje Za domače branje smo morali prebrati Bevkove Pastirce. V šoli smo se pogovarjali z učiteljico o tej knjigi in prišli na idejo, da bi domače branje pripravili malo drugače: v naravi. Takoj sem bil pripravljen, da bi to naredili pri nas doma. S predlogom so se strinjali sošolci in učiteljica. Doma sem jim z veseljem pripovedoval o naši zamisli, takoj so mi bili pripravljeni pomagati. V šoli smo se dogovorili za kulturno športni dan, pohod do nas, pri nas pa pastirjevanje! Ponoči sem sanjal, kako smo pasli in kurili ogenj. Od sreče sem komaj dočakal tisti dan. Ob robu gozda sva s starim atom en dan prej dokončala pastirsko kočo iz drevesnih kra-jkov. Že zvečer sem si pripravil pastirsko palico in obleko. Vstal sem zelo zgodaj in težko dočakal, da so prišle učiteljice in sošolci. Nanosili smo drv iz gozda, pripravili smo si ogenj, kjer smo pekli kostanj in krompir. Igrali smo se tudi stare pastirske igre, ki so nam bile zelo zanimive, na primer: kozo zbijat. Prehitro nam je minil čas, čeprav je bil dan hladen in meglen. »Somethin’ Stupid« v duetu ROBBIEJA WILLIAMSA in IMICOLE KIDMAN, ki je izšel 10. decembra, je že dosegel velik uspeh tudi pri nas in je največji favorit za letošnji božični komad številka I ! Ko so vprašali, kako je prišlo do dueta, je Robbie odgovoril: "Nicole ima prelep glas. Slišal sem jo peti vfilmski uspešnici »Moulin Rouge« in jo vprašal, če bi jo zanimalo. Pričakoval sem, udarec nazaj, saj je prava holllywoodska zvezda, vendarje privolila. Bil sem osupel." Tudi Nicole je navdušena nad duetom. "Sodelovanje z Robbiejem je bil popoln užitek. Pomiril meje in me zabaval!" pravi Nicole, "Robbieje sladka duša in velik pevec." Čarobni videospot z Robbiejem in Nicole je posnel režiser Vaughan Arneil (»Rock DJ«), »Somethin' Stupid« pa je prvi single z novega albuma Robbie-ja Williamsa z naslovom »Swing When You're Winning«, ki gaje izdal 19. novembra letos. Ena najbolj legendarnih div vseh časov, DIANA ROSS, se je vrnila na svetovno glasbeno sceno z novim albumom in novim singlom. »Goin' Back« je posnela v sodelovanju z znanim prijateljem Robbieja Williamsa, Guyem Cham-bersom. Gre za izvirno skladbo znamenitega avtorskega dua Göttin in King, ki stajo pred časom posnelli že dve drugi glasbeni legendi, Dusty Springfield ( 1966) in Freddy Mercury (pod imenom Larry Lurex, 1973). Dianina različica je precej drugačna. 'Besedilo mi je zelo pri srcu in veliko pove prav o mojih trenutnih občutjih,' pravi Diana. Po izrednem uspehu prvih dveh singlov v Angliji so fantje iz skupine BLUE S6. novembra izdali svoj prvenec z naslovom »Ali Rise«. Blueseje izkazal kot največji uspeh leta2001. Oba dosedanja singla z albuma sta doživela velik uspeh v Angliji. Drugi single »Too Close« je debitiral na prvem mestu UK lestvice! Album »All Rise« vsebuje klasične R&B melodije, posneli pa so ga v Angliji in Norveškem z različnimi vrhunskimi producenti in avtorji, med drugimi tudi s Stargate in Ray Ruffin (sin legende Motown, Jimmyja Ruffina). Ena najboljših skladb na albumu je tretji single »It You Come Back«, ki bo nedvomno nadaljevala uspešno pot skupine Blue! Prva dama slovenske zabavne glasbe HELENA BLAGNE ZAMAN uspešno predstavlja svoj novi album B »Nihče ne ljubi kot Slovenec« na vseslovenski turneji, ki jo je nadaljevala tudi to leto. Na albumu je zopet zbranih kar nekaj uspešnic, med njimi tudi naslovna skladba »Nihče ne ljubi kot Slovenec«, za katero Helena kmalu obljublja tudi videospot. Na albumu so še posebno zanimive skladbe »Kamen«, »Za stare čase«, »Zbogom, zbogom« in tri skladbe z lanskega koncerta v hali Tivoli. LJUBNO OB SAVINJI Z ljubeznijo do prepevanja Božično novoletni koncert je zaključil kulturno delovanje na Ljubnem. Združil je praznovanje dneva samostojnosti, božiča in novega leta. Predsednica kulturnega društva Ana Kamplin se je ob tej priložnosti zahvalila za delo vsem soustvarjalcem kulturnih dejavnosti v občini. Na začetku prireditve so dobrodošlico zapeli pevci cerkvenega pevskega zbora z Ljubnega osrednji del proslave paje bil nastop Mariborskega okteta ki deluje že tri desetletja. Gostoval je že v vsej Sloveniji, v številnih evropskih državah, pa tudi v Severni in Južni Ameriki ter Aziji. V prvem delu koncerta so pevci izvajali dela iz slovenske glasbene zakladnice, v drugem delu pa so navdušili s črnskimi duhovnimi pesmimi ter cerkvenimi skladbami, božičnemu in novoletnemu času primerno. Poslušalci so si izploskali kar nekaj dodatkov in po koncertu se je petje nadaljevalo v prijetni družbi domačih in gostujočih pe- Mariborski oktet je navdušil tako z deli iz slovenske zakladnice kot tudi s črnskimi duhovnimi pesmimi in cerkvenimi skladbami (foto: Franjo Atelšek) LUČE OB SAVINJI Habrovi fantje kot legendarni Avseniki Pri založbi Zlati zvoki je v prazničnem decembru izšla prva kaseta in zgoščenka kvarteta Habrovi fantje iz Krnice nad Lučami. Večnamenska dvorana v Lučah je bila pred napovedanim promocijskim koncertom napolnjena do zadnjega kotička že debelo uro, preden so številni in znani glasbeniki z glasbeno govorico nagovorili občinstvo. Česa podobnega v Lučah ne pomnijo vse od tistikrat, ko je v kraju nastopal legendarni Avsenikov ansambel. v cev. Vida Štiglic Habrovi fantje in še posebej njihov vodja Jože Pančur vsekakorvedo, kako se približati poslušalcem. S pomočjo izkušene voditeljice Andreje Čemažer in ansamblov Gamsi, Igor in zlati zvoki in Tineta Stareta je bil uspeh zagotovljen že vnaprej, brez dvoma paje bil vrhunec nastop mladih muzikantov in pevcev iz Zgornje Savinjske doline. Bratranca Jaka in Joško s pevko Mojco so kljub mladosti prekaljeni glasbeniki s prihodnostjo, kratkohlačni Matija Veninšek, ki je komaj prerasel svojo harmoniko, in seveda domač ansambel Ojstrica, kitaristki Vesna in Jasna ter solčavski humorist Žiki, kije razpoloženo občinstvo spravil v smeh že z obilno pojavo in narečno govorico. "Naj pesem krepi srca" je bilo sporočilo koncerta za leto, ki seje pravkar začelo. Občuteno muziciranje in ubrano petjeje orosilo prenekatero oko. Domovinske pesmi segajo v dušo; tako je bilo in ostaja. Kdt ostajamo Slovenci tudi tisti, ki ob vzneseni skladbi Gamsov Kdor ne skače, ni Slovenc, nismo zmanipulirani poskočili od navdušenja. Bilo je lepo in to dejstvo šteje izraziteje, ker je tudi prometni minister Jakob Presečnik, kot že večkrat, dokazal, daje kljub pomembni funkciji, ki jo trenutno opravlja, samo eden izmed množice ljudi, ki se znajo poveseliti in stopiti skupaj. Tako ljudsko in izrazito, da bodo Habrovi fantje na željo mnogih koncert 18. januarja ponovili. Ni dvoma, da bo v Lučah ponovno veselo. Za to bodo poskrbeli stari in novi nastopajoči, med njimi tudi "novi Avseniki" ansambel Gašperji. Savinjčan DRUŠTVO KALIN MOZIRJE j Sedem kolajn na državnem prvenstvu i V Zagorju ob Savi je od 5. do 9. decembra j potekalo državno tekmovanje in razstava ptic. Med lastniki 1350 ptic, ki so se potegovali za različna odličja, so bili tudi člani mozirskega društva za varstvo in vzgojo ptic Kalin. Domov so se vrnili s sedmimi kolajnami: Srečo Gostečnik zziate, Anton Velam in Albin Kodrin s po eno zlato in bronasto ter Ferdo Remic z dvema srebrnima. Člani Kalina bi se z najboljšimi pticami radi udeležili tudi svetovnega prvenstva v Belgiji, ven-darjim primanjkujefinančnih sredstev, zato so se obrnili na vse občine in jih zaprosili, da jim ob 25-letnici društva pomagajo z denarnimi prispevki. Ljubitelji ptic, povezani v društvo Kalin, zagotavljajo, da se bodo tudi v prihodnje trudili za promocijo Zgornje Savinjske doline doma in po svetu. Ferdo Remic Habrovi fantje vedo, kako se pribljižati čutenju poslišalcev (foto: Ciril M. Sem) 6. BOŽIČNO-NOVOLETNI KONCERT V LOGARSKI DOLINI Odlični glasbeniki, prisrčno vzdušje in pravljični ognjemet Predzadnji dan lanskega leta je Hotel Plesnik v sodelovanju z vsemi občinami Zgornje Savinjske doline v Logarski dolini priredil tradicionalni božično-novoletni koncert. Potem, ko je odjuga čez noč pobrala snežno odejo, je bila podoba prireditvenega prostora sicer nekoliko manj praznična, zato pa koncert obsoju plamenic, kresničk in reflektorjev nič manj svečan. Učenci iz OŠ Solčava so prižgali svečke in povedali praznične misli ter voščila Božiček, kuhano vino, kresničke, glasba, ognjemet in srečanje prijateljev -prisrčno slovo od starega leta New Swing Quartet je pripravil osrednji del božično-novoletnega koncerta V skoraj povsem zeleni Logarski dolini je “pristal” praznični balon uf ■ KLUB MALEGA NOGOMETA NAZARJE Z optimizmom no lov za obstanek v prvi ligi Kljub slabemu jesenskemu delu v 1. slovenski ligi malega nogometa, kjer je nazorska ekipa na koncu osvojila vsega eno točko, v klubu še vedno optimistično gledajo na nadaljevanje sezone. Njihovi pred prvenstvom zastavljeni cilji se niso nič spremenili in obstanek v druščini najboljših je še vedno njihova glavna prioriteta in največja želja. Po končanem jesenskem delu prvenstva, opravljeni analizi in temeljitem pogovoru s stroko ter igralci je vodstvo kluba predstavilo načrte in potek priprav za spomladanski del. Načrti se ne razlikujejo veliko od že zastavljenih pred sezono, saj so vse aktivnosti v glavnem usmerjene v obstanek v konkurenci najmočnejših ekip v državi. Po jesenskih rezultatih sodeč boto vse prej kot lahko, vendar pa so nekatere kadrovske spremembe na igralskih mestih poskrbele za nov val optimizma. Med najpomembnejše okrepitve sodi prav gotovo stari znanec malonogometnih igrišč, dolgoletni kapetan državne reprezentance in eden najboljših igralcev malega nogometa pri nas, Celjan Andrej Dobovičnik, ki lahko s svojimi izkušnjami vsekakor veliko pripomore k strpnosti in zbranosti predvsem mlajših igralcev v, kar je bil do sedaj največji problem ekipe. Trener Dušan Uršnik je tako dobil še enega kvalitetnega igralca in samo upamo lahko, da mu bo z dobrim in predvsem strokovnim delom uspelo realizirati visoko zastavljene cilje, V njegov uspeh ne dvomi niti prvi mož KMN Nazarje, predsednik Do-brinko Danojevič, kije poln optimizma povedal: »Kot vsi vemo, smo izredno slabo odigrali jesenski del prvenstva, saj nam je v začetku manjkalo predvsem izkušenj in znanja, na koncu pa nam tudi športna sreča ni bila naklonjena. Kar je bilo, je potrebno čim prej pozabiti in gremo z vso vnemo naprej. V vodstvu kluba se zavedamo položaja, v katerem smo se znašli, zato smo v prehodnem obdobju naredili kar nekaj konkretnih potez z razpoložljivim igralskim kadrom. Največjo okrepitev smo pridobili z Andrejem Dobovičnikom - Docom, katerega ljubiteljem malega nogometa širom Slovenije ni potrebno posebej predstavljati. Do konca sezone bomo naredili vse za obstanek v 1. slovenski ligi malega nogometa, saj je od tega odvisen tudi obstoj tovrstnih prireditev v Zgornji Savinjski dolini. Zahvalil bi se vsem našim zvestim navijačem za številčno podporo in športno obna- šanje, kar od njih pričakujem tudi v bodoče. Izkoristim naj samo še priložnost in v novem letu zaželim vsem ljubiteljem športa in ostalim Zgornjesavinjčanom veliko zdravja, osebne in družinske sreče ter vsekakor našemu klubu obstanek v elitni konkurenci.« Kaj konkretno pomenijo okrepitve in kako dobro seje delalo v premoru med jesenskim in pomladanskim delom prvenstva, bo pokazala že današnja prva tekma nadaljevanja vSevnici. Čeprav so domačini izrazit favoritvtem srečanju, je že pokalna tekma z njimi pokazala, da niso nepremagljivi in morebitno presenečenje bi še kako dvignilo samozavest nazorski ekipi. Franjo Pukart KK NAZARJE Preverjanje znanja Ob zaključku leta so v KK Nazarje pripravili košarkarski dan, ki je služil kot ocena dosedanjega dela, predvsem z mlajšimi selekcijami. Najm-lajši so se pomerili z vrstniki Elektre, ostale selekcije pa s Preboldčani. Tekme so pokazale očiten napredek. Primož Jelšnik iz KK Nazarje nam je povedal, da so vse mlade selekcije v pol leta, od zadnjih tekem za primerjavo, pokazale velik napredek vznanju, kottudi v resnosti pristopa k vadbi. Pod vodstvom sedmih trenerjev in vaditeljev redno trenira 60 fantov, starih od 9 do 16 let. Jelšnik je napovedal zavzeto delo še naprej in pozval mlade košarkarske navdušence iz celotne doline, naj se jim pridružijo. Za zaključek dneva sta se pomerili članski ekipi Nazorja in drugoligaša Prebolda, obe v nekoliko okrnjenih postavah.V izenačenem boju so zma- gali Nazarčani. Prepričljivo so vrstnike iz Prebolda nadigrali tudi nazorski mladinci, ki sicer večinoma že igrajo v članski ekipi; košarkarska baza v Nazaijah se torej uspešno gradi. Jutri se bodo košarkarji KK Nazarje v domači dvorani v 10. krogu ligaškega tekmovanja pomerili z Grosupljem. Nadaljnji razpored tekem: 19. jan.: Lastovka (Domžale) : Nazarje 26. jan.: Nazarje : Pivovarna Haler 2. feb.: Nazarje : Pivovarna Lipnik 9. feb.: Nazarje : Megaron Gusti Robnik Mlajši pionirji: (3 * 10 minut), Nazarje : Elektra 12:55 Pionirji: (2 * 15), Nazarje : Prebold 29:23 Starejši pionirji: (2 * 15), Nazarje : Prebold 37:29 Kadeti: (2 * 15), Nazarje : Prebold 33:73 Mladinci: (2 x 15), Nazarje : Prebold 60:45 ( 30:23 ) Člani: (4 * 8), Nazarje : Prebold 57:51 (8:12,21:27,43:39) Nazarje: Planinšek 3 (3:1), Gelb, Veršnik 6 (4:4), Zadravec 3, Cesar 9, Klemenak 3 (6:1), Goltnik 7 (4:2), Šemenc 6, Grebenšek 4, Dedič 16 (2:0), Zakrajšek (2:0) LJUBNO OB SAVINJI Skakalci dvakrat za slovenski pokal Smučarski skakalni klub Ljubno BTC je dva dni, 5. in 6. januarja, gostil skakalce iz 13 slovenskih klubov. Obe tekmi na K-80 napravi sta šteli v točkovanju za slovenski pokal. Delavci kluba so odlično pripravili skakalnico. Pravi ton sobotnitekmi so vdihnili osnovnošolci iz cele doline, ki so v okviru športnega dne prišli bodrit "mlade orle", nedeljsko popoldne je bilo ob vznožju skakalnice brez njih precej bolj pusto, saj tradicionalno zadržani Savinjčani iz grl in rok niso spravili prav veliko spodbude za tekmovalce. Nedeljsko tekmovanje je bilo posvečeno Francu Naraločniku in Jožetu Mermalu, ki sta dobršen del svojega življenja posvetila razvoju skakalnega športa na Ljubnem, ki postaja vse bolj prepoznaven smučarsko skakalni center. Razmere za skakanje so bile dobre, če bi malo popihal vzgornik, bi bile že kar idealne. Nekoliko smole je v soboto imel Kranjčan Boštjan Burger, ki je nerodno padel in noč preživel na opazovanju v bolnišnici, ostalih nekaj padcev po doskoku se je končalo brez (vsaj fizičnih) posledic. Žirija je modro spravila tek- (foto: Ciril M. Sem) movanje v varne in dovolj zanimive okvire, priznanja najboljšim sta ob koncu podelila predsednik SSK Ljubno BTC, Alojz Murko in županja Ljubnega Anka Rakun. Naslednja skakalna prireditev na Ljubnem se nam obeta v mesecu februarju. Gusti Robnik Namesto daril ostarelim krajanom darilo otrokom KO RK Šmartno ob Dreti je na svoji zaključni seji, 19.12.2001, sprejela sklep, da denarna sredstva namenjena za novoletno obdarovanje starejših članov KO RK Šmartno ob Dreti nameni za božično - novoletno darilo otrokom iz KS Šmartno ob Dreti, ki so v letu 2001 izgu- bili starše. Vsem članom KO RK, enako tudi vsem krajanom Šmartnega ob Dreti, želimo v letu 2002 obilo zdravja, uspehov in medsebojnega razumevanja Za KO RK Šmartno ob Dreti, Martina Zakrajšek Silvestrovanje na gornjegrajskem trgu Tudi letos je bilo v Gornjem Gradu silvestrovanje na prostem. Odvijalo seje na Gornjegrajskem trgu. Na hladen sil-vesterski večer, se je zbrala velika množica ljudi, ki so hoteli pričakati novo leto v Gornjem Gradu. Škoda, da ni bilo snega, tako bi bilo vzdušje še lepše. Trg je bil čarobno osvetljen in okrašen, tako da se udeležencem silvestrovanja ni bilo težko, vsaj v mislih, prestaviti v pravljično deželo pričakovanja novega leta. Praznovanje se je začelo s programom za otroke. Z deljnega severa je med nas prišel Dedek Mraz in obdaril otroke. Potem smo ob prijetni glasbi ansambla AKORD plesali do onemoglosti. Kdor ni plesal, si je mraz preganjal s kuhanim vinom, pa tudi kaj močnejšega seje našlo na stojnicah. Najbolj pa je za dobro voljo skrbel Dedek Mraz. Včasih je stopil z odra in nas popeljal v viharen ples. Ob polnoči so nebo razsvetlile rakete, pokale so petarde. Nazdravili smo si in si zaželeli vse najlepše v novem letu 2002. Seveda pa zabave še ni bilo konec. Plesalo seje še dolgo v noč, še so pokale petarde in rakete so še naprej razsvetljevale noč nad Gornjim Gradom. Takšna noč je le enkrat v letu, zato se jo res ne sme prespati. Silvestrovanjeje organizirala Občina Gornji Grad, tokrat že tretjič zapovrstjo. Ker je to postalo priljubljen način pričakovanja novega leta, si želimo, da bi se takšen način silvestrovanja nadaljeval tudi v prihodnjih letih. Lovro Vodušek, Novo naselje 1, Gornji Grad Silvestrovanje na trgu Gornjega Grada Letos smo v občini Gornji Grad že tretjič organizirali silvestrovanje na prostem. Začetek silvestrovanja je otroški program, ki smo ga poimenovali "KARAOKE". Otroci so najboljša in najbolj sigurna publika, sem trdila že nekaj let. Toda zaenkrat mi ljudje v kraju niso najbolj verjeli.Da je to res, smo dokazali letos že tretjič. Vsako leto več nastopajočih, pa ne le šolskih, tudi predšolskih otrok. Otroci si želijo nastopati. Starši, sosedi in prijatelji pa jih pridejo pogledat. Tako je bilo že ob 20. uri na trgu več kot dvesto obiskovalcev. Po 23. uri pa je bil trg nabito poln, ne samo krajanov občine Gornji Grad, ampaktudi drugih obiskovalcev bivše občine Mozirje. Kako prijetno je bilo pogledati otroke iz Bočne, Nove Štifte in Gornjega Grada, ki so pozno v noč skupaj rajali, se pogovarjali in mi vsake toliko časa prišli povedat, da je "fajn". Veseli so bili otroci, zadovoljni so bili starši, to pa je bilo več, kot smo lahko pričakovali. Večkrat slišim, da se v občini Gornji Grad ne splača nič organizirat, ker itak ljudje niso za to. Upam si trditi, da to ni res. Tudi ljudje v naši občini smo radi veseli, radi zaplešemo, se radi pogovarjamo, le priložnosti za to nimamo. Čemu živimo, če ne zato, da drug drugemu polepšamo kakšen dan z nasmehom ali s prijazno besedo. Želja po prijateljevanju pride hitro, vendar je prijateljstvo sad, ki zori počasi - je zapisal Aristotel. Zato upam, da si bomo v občini Gornji Grad še kdaj vzeli čas drug za drugega, se skupaj poveselili in si v letu 2002 naredili kakšen prijeten večer. Ob tej priložnosti bi se rada zahvalila občini Gornji Grad, ki je kupila darila za nastopajoče otroke in pa Zadrugi Mozirje, osebno pa g. Andreju Presečniku, kije letos že tretjič poskrbel, da so se v vrečki daril za nastopajoče in košu Dedka Mraza našle tudi slaščice. Anica Kolar, Tlaka 7, Gornji Grad ČRNA KRONIKA • VLOM V VIKEND Gornji Grad: 27. decembra je neznanec vlomil v vikend v Homc-ah. Med vlamljanjem gaje zmotil alarm, zaradi česar je zapustil kraj početja. Kljub temu je povzročil za okoli 150.000 tolarjev škode. • PRETEP V GOSTILNI JAGR Ljubno: 29. decembra okoli 23. ure je R. M. s Planine obvestil dežurnega policista, da je bil pretepen v gostilni Jagr na Produ. V gostišče je prišel s svojo punco, nakar se je sprl z Z. P, le-ta ga je nato vrgel na tla. Pristopila sta tudi dva neznanca in Z, P. pomagala, da so skupaj pretepli R. M. Policija oba neznanca še išče. • IZKORISTIL ODSOTNOST LASTNIKOV Gornji Grad: 31. decembra dopoldan je bilo skozi okna in vrata vlomljeno v stanovanjsko hišo v Homcah. Neznanec je premetal notranjost, odnesel pa ni ničesar. • PRETEP PRED ZMAJEVO VOTLINO Rečica ob Savinji: 31. decembra, malo po enajsti uri zvečer,je B. K. z Rečice ob Savinji obvestil dežurnega policista, da so ga pred gostiščem Zmajeva votlina v Nizki pretepli trije moški. Enega izmed njih je poznal. Šlo je za Rečičana S. K., za ostalima dvema pa policija še poizveduje. B. K. je v pretepu utrpel lažje telesne poškodbe. • VLOMILEC NI SILVESTROVAL Nazarje: V noči na prvi januarje neznanec vlomil v stanovanjsko hišo na Zadrečki cesti v Nazarjah. Iz notranjosti je na škodo lastnice A. K. odtujil denar in nakit v vrednosti okoli 300.000 tolarjev. • RAZBIJAL JE ŠIPE Gornji Grad: 1. januarja dopoldan je B. T. iz Gornjega Grada obvestila dežurnega policista, da ji je neznani storilec preko noči razbil šipo spalnice. Policisti so na kraju ugotovili, daje neznanec razbil še več stekel na sosednjih hišah, lotil pa seje tudi dveh oken na osnovni šoli. • TATVINA V ZDRAVSTVENEM DOMU Nazarje: 5. januarja dopoldan je P. B. iz Bočne prijavil tatvino mobilnega telefonskega aparata. Telefon je imel v bundi, ki jo je imel obešeno v čakalnici zdravstvenega doma v Nazarjah, neznanec pa mu ga je odtujil v času, ko je bil v ordinaciji. • POŽAR ZARADI DOTRAJANE PEČI Ljubno ob Savinji: V ponedeljek nekaj minut po 8. uri je v Primožu pri Ljubnem prišlo do požara na starejši zapuščeni stanovanjski hiši, last B. K. Ogenj, ki so ga pogasili okoliški gasilci, je povzročil za okoli 1.500.000 tolarjev materialne škode. Kot vse kaže, je zagorelo zaradi dotrajane in razpokane krušne peči, v kateri je lastnik pred tem zakuril. Obvestilo! Obveščamo vas, da do ureditve zapuščine in lastništva kmetije Petrin, Sp. Pobrežje 11, prepovedujemo kakršnokoli poslovanje v zvezi sto kmetijo z MATIJEM PETRIN, roj. 18.12.1966, ker nima lastninske pravice. V primeru neupoštevanja tega obvestila, bomo prisiljeni kršitelje prijaviti pristojnim organom. Petrinovi Prazen dom je in dvorišče naše oko zaman te išče. Ni več tvojega smehljaja, le trud in delo tvojih pridnih rok ostaja V SPOMIN Tiha bolečina spremlja spomin na 12. januar 2001, ko si nas zapustila naša ljubeča in draga žena, mama in stara mama Jožefa PLESEC z Ljubnega ob Savinji Hvala za vsako misel nanjo, postanek ob njenem grobu in prižgane sveče. Vsi tvoji V SPOMIN 14. januarja bo minilo leto dni, od kar se je končala življenjska pot dragega sina, brata in strica Blaža MIKEKA iz Brezja pri Mozirju Oblaki prekrili so nebo, ko solza zastrla je oko, ko prišel je dan, ki odnesel tvoj smeh je drugam, dan, ko spoznali smo vsi, da “med nami te več ni”. Solza utrne se iz oči, srce še upa, slišati tvoj glas si želi. Nekje globoko v nas še upanje tli, ker resnica preveč boli “med nami te več ni”. Zašepetal bi vetru, zaklical v goro, vrni nam brata, strica. A v daljavi šumenje gozdov kliče “Vrni se sin, pridi domov!” Nekoč, nekje v prihodnosti znova srečale se bodo naše poti, do tistih dni pa naj lučka na tvojem preranem grobu gori, naj ti žari tja, kjer sedaj si, tiho ti govori: Blaž, pogrešamo te vsi!” Žalujoči domači Življenje se izteklo je v bledo obličje. Pogled je odplaval v mirni spokoj. Ni več trpljenja, ne bolečine. Srce je trudno končalo svoj boj. ZAHVALA Ob boleči izgubi moža, ata in starega ata Albina ZAMERNIKA (1935 - 2001) iz Podvolovljeka se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani, nam pomagali, darovali cvetje, sveče in za svete maše. Iskrena hvala dr. Žunterju za vso pomoč ob očetovi bolezni in dr. Širku za lajšanje bolečin. Zahvala gospodu župniku Jožetu Gračnerju za opravljen pogrebni obred, gospe Valeriji Robnik in Antonu Mlačniku za poslovilne besede, organistu in pevcem za odpete pesmi, Tomažu Podlesniku za odigrano Tišino in vsem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Njegovi domači ZAHVALA Ob izgubi našega dragega ata Alojzija ATELŠEKA 20.6.1911-12.12.2001 se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom, ki ste ga pospremili na zadnji poti, izrekli sožalja, darovali sveče ter za svete maše. Zahvala tudi dr. Kočevarju in sestri Angelci Šuster, gospodu Martinu Pušenjaku, pevcem ter županji Anki Rakun za poslovilne besede. Vsem še enkrat hvala! Sin Ivan in Ida z družino MORANA POGREBNA SLUŽBA, CVETLIČARNA Aleksander Steblovnik s.p. Parižlje 11 c Braslovče Telefon: 7000-640 ali 041 665-329 Bralci sprašujejo Poslal sem vam kopije izvidov, ki so mi jih dali v bolnici. Zanima me, zakaj se doktor po vašem mišljenju ne želi pogovarjati z mano drugače kot po telefonu, nikakor pa osebno iz oči v oči. Previdno predvidevamo, da je temu tako, ker vam je predpisal zdravljenje s čebulo. Dragi, kaj si se res dogovoril, da boš mojstru plačal na uro? Ženi nisem dal denarja za obleko, ki si jo tako zelo želi. Zvečer meje v postelji odrinila stran. Mislite, daje to v kakšni povezavi? Zenske vedno zmagajo. Če pa ne, so moški nazgubi. Jaz mislim, da vem, da so moje domneve glede osebnega prepričanja pravilne, da me mesar goljufa pri tehtanju mesa. Dobra duša vam gotovo hoče pomagati do zdravja. Ste se že kdaj spozabili in mu omenili, da vam je zdravnik prepovedal prevelike količine mesa? Neznanci so mi ukradli avto. Mislite, da jih bodo policaji prepoznali in našli avto? Verjetno, saj so lopovi, kot običajno pišejo časopisi, stari znanci policije. Je pa res že kar malo čudno, s kom vse se policaji družijo, da imajo takšne sorte dobrih znancev na pretek. Moj sin je kar naprej na internetu. Ali mislite, da je heker? Musiima Husein. Draga Musiima, ni skrbi za vas, tudi če vaš sin pošilja grozilna pisma prek interneta, dokler ima zveza Nato delo v Afganistanu. Glava me boli, ker imam občutek, da me družabnik pri poslu goljufa. Kaj naj storim? Za vsakega se najde rešitev. Za vas obstaja že zelo dolgo. Vzemite aspirin. Brez besed Mojega moža že teden dni ni domov. Ali mislite, da me je zapustil? Mogoče ja, mogoče ne. Lahko da si je samo našel službo v pivovarni. Tam jih šele za vikend razvozijo po domovih. Vsekakor se ne veselite prezgodaj. Kako naj navadim moža, da bo redno peljal psa na sprehod? Kupite si buldoga. Ta mu ne bo dal veliko izbire. Izgubil sem voljo do pijančevanja in razbijanja gostiln. Kaj naj sedaj počnem v prostem času? Glede na svojo naravo bi se lahko vpisal med dušikove fosfate. Ti znajo poskrbeti za prijetne vonjave, kakor si ti skrbel za dobro družbo. Danes na bankomatu nisem dobil denarja. Ali se je to zgodilo zaradi uvedbe evra v Evropi? Seveda lahko to rečete svoji ženi, pri sebi pa le raje razmislite, kje ste včeraj nazadnje plačali zapitek s kartico. Dolžniki se me izogibajo. Kaj naj naredim? O osamljenosti bi morali razmišljati preden ste posojali denar. Če si želite družbe, ga morate samo obljubljati. V naši ulici so umrli trije obrtniki v enem mesecu. Ali je njihovo delo res tako stresno, da jih zdravje zapusti tako kmalu? Nobenega obrtnika še niso poklicali v nebesa zaradi starosti. Njim se čas izteče glede na preštevilne ure, ki jih zaračunavajo strankam. r $2 krž, M- Cvetke/ti kopriv n~ <£5 KDO IMA LEPŠEGA? Zime še zdaleč ni konec, zato iščemo »naj« snežaka. Danes predstavljamo snežaka Pepija, ki so ga postavili pri Miranu Jeraju na Zgornjih Pobrežjih. Da se ne bi prehladil, so mu dodali topel šal. Tako mu tudi občasne odjuge niso povsem zlezle pod belo obleko. (MRZLOTA PRESS) NAJBOLJ GREJE KUHANO Suh mraz pa v teh dneh ne pesti samo snežakov ampak tudi žive ljudi. Takoje bilo tudi minuli konec tedna na Ljubnem, kjer so se gledalci smučarskih skokov najbolj greli s kuhanim vinom (dokler ga ni zmanjkalo). Potem so vinarji pripeljali nove zaloge in problem je bil rešen. (TOPLI MALIGANI PRESS) SAVINJSKE NOVICE SRBSKA JED IZ DUŠENE ZELENJAVE, MESA IN RIŽA SMUČARKA KOSTELIĆ IME TV VODITELJICE LEKŠE STOJA BALET. PLESALKE NA ENEM PRSTU ANCONA ZAKONITOST, LEGALNOST KRAJ V JUGOZAHOD. SRBIJI Z ZNAMENITIM SAMOSTANOM RAČJA ZEL IRSKA REP. ARMADA KDOR SERVIRA PRI TENISU HUDA NALEZLJIVA BOLEZEN, KI IZVIRA IZ INDIJE NOGOMETNO MOŠTVO BIVŠI JAPONSKI SM. SKAKALEC (MASAHIRO) ELEKTRARNA NA KOLPI SLOVENSKI ARHITEKT (MARKO) PISATELJ FLEMING LJUDSTVO NA SUMATRI AMERIŠKO JEZERO V MONTANI OSKAR KOGOJ IME HRVAŠKE OPERNE PEVKE GJUNGJENAC (1898-1982) NEKDANJI ITALIJANSKI POLITIK (VITTORIO) RANOCELNIK BERA, KOLEKCIJA BELGIJSKI ASTRONOM (GEORGES EDOUARD, 1894-1966) STROJ ZA VALJANJE ŠVICARSKO MESTECE PRI ZÜRICHU LIBERIJSKI NOGOMETAŠ (GEORGE) MIT. BIVALIŠČE UMRLIH EGIPČANSKI BOG SONCA, ŽIVLJENJA IN LJUBEZNI FINSKI PISATELJ (ANTTI) LUDVIK TOPLAK TERITORIALNA OBRAMBA ŽARGONSKI IZRAZ ZA POVSEM UNIČEN AVTOMOBIL GOROVJE V AZIJI VRSTA RUDNINE, KALCIJEV GLINENEC LUKAV ALBANIJI / > IME in PRIIMEK: k NASLOV (ulica, kraj): J nasipina, Emilijan, vpliv, FD, IE, Akita, Vuhred, Kam, Modest, Šakala, arestant, urin, Oglej, Aromuni, IA, Leonidas, snob, lahon, MB, Tirosek, mokar, zažig, revija, Savin, Gotovac, rtič, Tate, ere, Cot, generator, era, Iran, rana. aaasoa 8G.©w&(a<3aK AARNE: Finski pisatelj (Antti) ERIM: Turški politik (Nihat) LEMAITRE: Belg. astronom (Georges Edouard) SBARDELLA: Nekdanji italijanski politik (Vittorio) VADEL: Francoski pisec (Bernard Lamarche) WEAFI: Odličen liberijski nogometaš (George) OBVESTILO REŠEVALCEM Med pravočasno prispelimi pravilnimi rešitvami križanke iz 31. številke SN smo izžrebali osem dobitnikov nagrad, ki jih prispeva pekarna Rednak iz Luč: 1. nagrada: družinski dežnik prejme Matej Štrucl, Pusto polje 26, Nazarje, 2. 3. 4. in 5. nagrada: paket dobrot prejmejo Ela Marovt, Bočna 60, G. Grad; Jože Hriberšek, Žlabor 29, Nazarje; Terezija Rop, Novo naselje 41; G. Grad in Marija Moličnik, Podveza 42, Luče; 6. 7. in 8. nagrada: reklamne majice prejmejo Marija Venek, Aškerčeva 40, Mozirje, Ana Vres, Nove Loke 61, Mozirje in Agica Bric, Volog 7, Šmartno ob Dreti. Dobitniki prevzamejo nagrade osebno na uredništvu Savinjskih novic. Čestitamo! Rešeno križanko iz 2 št. SN 2002 izrežite iz časopisa (ali jo skopirajte) in jo najkasneje do torka 22. januarja pošljite na naslov: Savinjske novice, Savinjska cesta 4, 3331 Nazarje z obveznim pripisom NAGRADNA KRIŽANKA 2. Med pravočasno prispelimi pravilno rešenimi bomo izžrebali štiri nagrade: 1. nagrada: knjiga Spomini rdečega kralja; 2. nagrada: knjiga Grad Šalek; 3. in 4. nagrada: vstopnica za družinski obisk muzeja Velenje. PVC okna MAROVT GREGOR s.p. -vhodna vrata Bočna 60 - senčila SI-3342 Gornji Grad Tel. / faks: ++386 (0)3 838 51 40/41 GSM: 041/793-518 Napovednik • Sobota (12. januar), ob 17.00. Glasbena šola Velenje Novoletni koncert Pihalnega orkestra Premogovnika Velenje • Sobota (12. januar), ob 19.00. Športna dvorana Nazarje Košarkarska tekma 3. SKL - KK Nazarje : KK Grosuplje • Torek (15. januar), ob 19.30. Narodni dom Celje Koncert: Branimir Slokar, pozavna, Katarina Kegler, klavir • Torek(15. januar), ob 19.30. Glasbena šola Velenje Koncert 4. letnikov Gimnazije Velenje - umetniška smer • Sreda (16. januar), ob 17.00. Rdeča dvorana Velenje Evro liga v namiznem tenisu Slovenija : Izrael (moški in ženske) • Četrtek (17. januar), ob 18.00. Galerija sodobne umetnosti Celje Predstavitev kataloga Jane Vizjak in pogovor z umetnico • Četrtek (17. januar), ob 19.00. Knjižnica Velenje Predstavitev pesniške zbirke Magde Šalamon: Beli vrhovi • Petek (18. januar), ob 19.00. Dom kulture Velenje Marjan Marinšek: V Patagonskih Andih, diapozitivi • Petek (18. januar). Rdeča dvorana Velenje 3. mednarodno odprto prvenstvo Slovenije v namiznem tenisu www.2BiT.si 2BiT d.o.o. Rečica ob Savinji 143 041/732-911, 031/302-282 NOVO! ZAVAROVALNICA MARIBOR PREDSTAVNIŠTVO MOZIRJE 3330 MOZIRJE, Savinjska c. 2 Tel.: 839-45-00, faks: 839-45-01 GSM: 031/695-208 AXA AO - pomoč na cesti je program asistence: • pomoči v prometni nesreči • pri mehanski okvari vozila izven R Slovenije • telesni poškodbi KUPON za brezplačni mali oglas do IO besed v 3. številki SN ime in priimek naslov NAROČ. ŠT. m Kupim telička težkega do 100 kg in kravo po teletu. Tel. 01/832-54-00, po 16. uri. Zelo ugodno prodam jugo, registriran do 12.11.2002. Tel. 041/793-603. Prodam 5 tednov staro teličko sivo, A kontrola. Tel. 5841-045. Prodam golf JXD, 1. 87, usnjeni sedeži, odlično ohranjen, old taimerMZ 175,1.1970, Kravo simentalko staro 6 let prodam za zakol ali zamenjam za 2 telička brez številk. Tel. 583-51-52. -obnovljen. Tel. 031/801-430. Prodam skoraj nov dvosed, malo rabljen. Tel. 041/486-272. Prodam dve breji telici. Cena po dogovoru. Tel. 041/783-524. Ugodno prodam dobro ohranjen ženski krzneni plašč št. 44. Tel. 040/398-252. Prodam telico simentalko, 14 mesecev staro. Tel. 5835-397. Prodam strojeno govejo kožo rjave barve. Tel. 041/783-445. Prodam rjavega bikca starega 10 dni. Tel. 5845-283. Prodam zajce od 1 -3 kg za zakol ali nadaljnjo rejo. Tel. 040/533-858, po 14. uri. Prodam psa rotweiler, star 5 mesecev, čis-tokrvn in cepljen. Tel. 041/928-378. Priin7ni rtrii7ini nnri/irim nomol/n nwnnrkn Ugodno prodam kombiniran in športni voziček dino, lepo ohranjen. Tel. 041 /324-382. Kupim rabljeno otroško smučarsko čelado. Tel. 031/711-739. Vzamem garažo v najem v Nazarjah. Tel. 5834-084. rllJU/lll UIUZ.IIII puUUIIIII llclilorMJ UVLUIKU staro 1 leto. Tel. 03/5845-042 ali 041/783-699. Dam v najem hmeljiše - hektar z žičnico v Braslovčah. Tel. 01/517-11-08. Prodam renault 5,1.95, metalno rdeče barve, cena 550.000 sit. Tel. 040/324-672. Ugodno prodam kava bar-gostišče (možno stanovanje). Tel. 5841-036. Prodam audi 80 2.0E, črn, nekaj dodatne opreme, 1.92. Tel. 041/57-77-82. Prodam hišo, gospodarsko poslopje, vrt. Tel. 5841-036. MORDA ST6 ISKALI PRAV TO RTV SERVIS PURNAT Hitro in kvalitetno popravilo vseh znamk televizorjev in radio aparatov. Zdenko Purnat, tel. 83-83-000. RTV in knjigovodski servis, Zdenko Purnat s.p. Novo Naselje 43,3342 Gornji Grad. KMETJE, GOZDARJI Gradimo gozdne vlake brez miniranja. Opravljamo tudi vsa ostala dela s strojno mehanizacijo ter kiper prevoze. Kvalitetno in poceni. BRLEČ, tel. 041/606-376. Jakob Brleč s.p. - Avtoprevozništvo, storitve z gradbeno mehanizacijo, splošna gradbena dela, Nožice, Pionirska ulica 25,1235 Radomlje. TV SERVIS IN PRODAJA TELEVIZORJEV Nudimo vam popravilo BTV Evelux in Gorenje ter prodajo BTV Evelux in SAT anten ter servis anten. Prašnikar s.p., 03/5845-194. Miro Prašnikar s.p., Elektroinstalacije in vzdrževanje elektro aparatov in naprav na terenu, Spodnje Kraše 30,3341 Šmartno ob Dreti POROKE, SVEČANA KOSILA. VEČERJE, MALICE... Rezervacije za zaključene skupine do 200 oseb sprejemamo v restavraciji GLIN GOSTINSTVO Nazarje na tel. 03/83-98-570. GUN GOSTINSTVO d.o.o., Lesarska cesta 10,3331 Nazarje TRGOVINA MANCA. BREG PRI POLZELI je za vas pripravila veliko izbiro puhovk Mont po ugodnih cenah. Velika je izbira vedno modnih pletenin ter izdelkov Beti Metlika. Otroške mikice 820 sit, ženske in moške mikice 1.840 sit. 10% gotovinski popust! Vabijo vas, da jih obiščete. Tel. 5720-064. Ana Artnik, trgovina »Manca« s.p., Breg pri Polzeli 13,3313 Polzela. POGREBNE STORITVE ANUBIS Nudimo kompletne pogrebne storitve po konkurenčni ceni. Alojz Štiglic s.p., Radmirje 10, tel. 03/5841-029, 031-654-651,031/761-388. Pogrebne storitve, Anubis, Alojz Štiglic s.p., Radmirje 10,3333 Ljubno ob Savinji. IZDELOVANJE KARNIS MAČEK VRANSKO Izdelujemo in prodajamo karnise po ugodni ceni. Tel. 5725-547. Izdelovanje lesenih predmetov, Marjan Maček s.p. Vransko 113,3305 Vransko MORDA STE ISKALI PRAV TO RENAULT www.rsl.si PÜPUS1'J 2^\ LBIMÌjÌ 'JDD Ì RENAULT ftwfagp cenejši do 200.000 SIT RENAULT Clio cenejši do 200.000 SIT RENAULT UhaliOL cenejši do 250.000 SIT RENAULT POéQane cenejši do 300.000 sit RENAULT .Scénic cenejši do 300.000 SIT RENAULT Espace cenejši do 550.000 SIT RENAULT Laguna cenejši do 450.000 SIT RENAULT Kangoo cenejši do 300.000 SIT Hiša dobrega nakupa ________ Levec 56 c, 3301 Petrovče tel.: 5452 515 |_ g \j g q Obrat Mozirje, Savinjska c. 24 tel.: 5833 320 - ----- & JBfe» Am/z-/ ."J* Dejanu Predovniku iz Dol - duhe Ko privekal si na svel, bil z ljubeznijo si odet, sedaj 20 let minilo je in vse prav isto je. Ko pa ptička priletela je, se na okno ti usedla je, takrat je zapela in zažvrgolela, tebi vse najboljše za rojstni dan zaželela. Jernej, .Janja, Darko ter vsi domači Jasni Kvas iz Rečice ob Savinji , želimo za osebni praznik vsenajbaljše Damjan, Danijel in prijatelji Martinu Dušlču iz Žlabora želimo za osebni praznik vse najboljše, veliko osebne »reče, notranjega miru in lahek korak na planinah. Planinski prijatelji © 11. januarja je prišel dan, ko si dočakala ABRAHAMA, naslednjih 50 let ti želimo največ zdravja in vse drugo, kar si sama najbolj želiš, j Franci, Dejan in Matej fi & Dragima Damjanu O. in Damjanu D. iz Varstveno delovnega centra Mozirje ki sta 5. in 6. januarja praznovala svoja osebna praznika, voščimo in želimo vsi sodelavci dosti zdravja in zadovoljnih dni. Sodelavci VDC Mozirja b Sestrici Tatjani za rojstni dan! oopek vrtnic in prijazen nasmeh spremljata naj te na življenskih poteh. Bodi še naprej naš sončni žarekl Vse naj, naj, ti želi Alenka èm>kZ Akcija l®RAW[M0[c£ w G®Qqd ^®(Q)g Revija Viva tudi letos organizira in vodi akcijo Moj zdravnik, katere namen je osvetliti vlogo splošne medicine v javnem in zasebnem sektorju. Glasovanje bo potekalo preko glasovnic, objavljenih v reviji Viva, lokalnih časogjsih in lokalnih ter komercialnih radijskih postajah, po telefonu (revija Vivja| in internetu. Bralci in poslušalfctbodo glasovali za svojega splošnega zdravnika, pediatra in ginekologa. Zdravnik, ki bo zbral največ glasov, bo postal Moj zdravnik 2002. Če se ponovi ime zdravnika iz prejšnje akcije, dobi le-ta plaketo, priznanje Moj zdravnik 2002 pa drugouvrščeni zdravnik. Akcija bo formalno zaključena v začetku aprila 2002 s sklepno javno prireditvijo. Glasovanje bo potekalo od 3. januarja do 21. marca 2002. V Savinjskih novicah bomo v vsaki številki v tem terminu objavili kupon, ki so ga sodelujoči dolžni poslati na naslov našega uredništva. Ob vsakokratnem zaključku redakcije posamezne številke časopisa bomo prešteli kupone in organizatorju sporočili rezultate. Med tedensko prispelimi pravilno izpolnjenimi kuponi bomo izžrebali dobitnika polletne naročnine na revijo Viva, ob koncu akcije pa bo sledilo še žrebanje 20 praktičnih nagrad in tri glavne nagrade, ki jih prispeva Meblo TOP, Tapecirano pohištvo d.o.o. v vrednosti sto in dvakrat 75 tisoč tolarjev. Med pravočasno prispelimi glasovnicami v prvem krogu smo izžrebali Marto Velam z Rečice ob Savinji 132. Čestitamo! Spoštovane bralke in bralci, vabimo vas, da se pridružite akciji v čim večjem številu. Letos bodo namreč nagrajeni tudi mediji, ki bodo zbrali največ veljavnih glasovnic svojih bralcev oziroma poslušalcev: prvi z nagrado 250 tisoč tolarjev, drugi 200 tisoč SIT, tretji 150 tisoč SIT, četrti 100 tisoč SIT in peti 50 tisoč SIT. Če nam skupaj uspe, da katero izmed nagrad dobijo Savinjske novice, bomo znesek v celoti namenili zgornjesavinjskemu društvu za duševno prizadete Sožitje Mozirje. Glasujte zdaj! " KUPON Glasujem z«s — Mojo družinsko zdravnico ali zdravnika Mojo ginekologinjo ali ginekologa Mojo pediatrinjo pediatra IME PRIIMEK■ NASLOV------------------- KRAJ IN POŠTNA ŠTEVILKA. Izpolnjene kupone pošljite na naslovi Savinjske novice, Savinjska cesta 4, 3331 Nazarje, s pripisom MOJ ZDRAVNIK. Celje - skladišče D-Per 5000010830,2 HribernikagfB, MOZIRJE (pri parkirnen^Ostoru za kulturnim dor pooblaščena trgovina (omesti Gornji Grad-Kamnik) Delovni čas: od 7. do 17. ure, sobota od 8. do 12. ure računalniki Že Od.@©o^®ö M *> S 55 8 s S» 8 8 S o S uSma N Q) »s E m >V) > > p U O 8 8 a SE KI O O OSREDNJO KNJ. CELJE