Preis — Cena 1.— L
Izhaja vsak dan razen ponedeljka. Mesečna naročnina 25 lir.
Uredništvo: Ljubljana — Puccinijeva ulica St. 5. Telefon št. 31-22, 31-23, 31-24
Rokopisi se ne vračajo.
Leto XXIV., št 206	Ljubljana, petek 8. septembra 1944
Inscmmi oddelek: Ljubljana, Pucckrijeva aH-
ca 5 — Telefon št. 31-25, 31-26 Podružnica Novo mesto: Ljubljanska cesta 42 Izključno zastopstvo za oglase iz Italije in inozemstvo: UPI S. A., MILANO
Računi: za Ljubljansko pokrajino pri poštno* čekovnem zavodu št. 17.749, za ostale kraje Italije: Servizio Conti, Corr. Post. No 11-3118
Upravaištvo: Ljubljana, Puccinijeva ulica 5. Telefon št. 31-22, 31-23, 31-24
Starke feindliche Angriffe ostlich Verdtm, bei Pont-a-Mousson und Toul gescheitert
Schwerstes Ringen um Brest — Voller Abwehrerfolg unserer Truppen an der adriatischen Kiiste — Weitere Fortschritte ungarischer Gegenangriffe in Stid-Siebenbiirgen — Das warschauer Weichselviertel von Banden gesaubert
Aus dem Fiihrerha«ptquilrti<*r, 7. Sept. DNB. Das Oberkommando der Wehrmacht gibt bekatmt:
Eiri feindlicher BrOckenkopf nordlich Antvverpen vvurde im Gegenangriff zer_ fchlagen. Der starke feindliche Druck im Ramii L6wen-Sedan halt an. Siidostlich Sedan brach eine gepanzerte Angriffsgrup-pe iiberraschend in die Stellungen des Geg-ners ein und rollte sie auf. Gefangene vvurden eingebracht. Ostlich Verdun, bei Potu ta Mousson und bei Toul scheiterten starke feindliche Angriffe. Bei Baume des Dam« konnte der Gegner voriibergehend auf dem Nordufer des Doubs Ftass fassen. Kr vvurde jcdoch sofort im Gegenstoss wie-der gevvorfen.
Nach starkster Feuervorbereitung durch^ ArtiHerie nnd Luftsfcreitkrafte seteten die Nordamerikaner gestem ihren Grossangriff gegen die Festung Brest fort. Krst nach sohvverstem Ringen konnte der Feind ge~ genuber dem erbltterten VViderstand unserer Trnppen unter hohen Verlusten in eini-gen Absohnitten in das Festungsvorfold eindringen. Die Einbruchsstellen wurden abgeriegplt.
Die Kampfe um die Pass- Strassen im franzflsisch-italienischen Grenzgebiest seh-men nach dem Einsatz mHrokkanischer Truppen an Heftigkeit zu. WiederhoIte Versuche des Feindes, sich in den BesStz der Grenzbefestigungen zu setzen, scheiterten.
An der adriatischen Kflste erleidet der
Feind bei seinem tagelangen vergeblichen Ansturm gegen unsere Abvvehrfront schvve-re Verluste, die ihn zvvingen, immer neue Krafte in die Schlachjt zu vverfen.
Unsere Truppen errangen dort auch gestem vvieder nach schwersten Kampfen einen vollen Abvvehrerfoig und schossen 30 feindliche Panzer ab.
Im siidlichen Siebenbiirgen machten die ungarischen Gegenangriffe gegen verstark-ten VViderstand der Rumanen vveiterhin Fortschritte. Im Sudostteil Siebenbiirgens und in den Ostkarpathen vvurden Angriffe der Rolschevvisten zerschlagen,
An der iibrigen Ostfront kam es mir am unteren Narew zu schvveren Kampfen. Der Ort Ostrolenka gin g nach hartem Kampf verloren.
In Warschau vvurde jeftet auch das ge-samte Weichselviertel von Banden gesaubert.
In der Nacht bekampften starke Ver-bande von Kampf- und Schlachtfliegern sovvjetische Truppenbereitstellungen im baltischen Raum.
Luftangriffe des Feindes richteten sich gegen einige Orte in Serbien und Ungarn.
Bei Tage drangen feindliche Jagdver-hiinde in westdeutsches Gebiefc vor. Feindliche Bomber fiihrten unter Wo!kenschutz einen Terrorangriff gegen Emden. Es ent-standen Schaden an Gebauden und Verluste unter der Bevolkerung.
In der Nacht vvarfen einige feindliche Flugzeuge Bomben auf Hamburg.
Težki boji v srednji Belgiji in ob Maasi
Močni napadi sovražnika na Le Havre In Brest odbit! — Nemške čete, ki so se umaknile iz južne In južnozapadne Francije, so zaprle burgiradska vrata
Berlin, 7. sept. Vsa premična vojna na
zapadnem bojišču se je razvila iz ameriškega prodora pri Avranchesu ob kolenu polotoka Cotentin, Skozi to vrzel je vdrl nasprotnik v Bretanjo ter nato pritiskal s svojimi silami preko Le Mansa in Pariza proti vzhodu, pri čemer je neprestano poizkušal, da bi odrezal nemške delne sile na zapadu. Za vse te premike je tvorila Loira južno mejo. To reko so prekoračili Britanci in Američani le posamič s šibkejšimi izvidniškimi silami. Da bi lahko vzdržalo neprestani težak pritisk štirih sovražnih armad na severnofranco-skem področju, se je odločilo nemško vodstvo radikalno skrajšati bojiščno črto. Na to črto so morali biti potegnjeni tudi nemški oddelki boreči se v južni in južnoza-padni Franciji. Z dosego področja Dijona in Langreške planote, s čimer so zaprta burgundska vrata, so dobile te sile stik z obrambnim področjem, ki poteka proti severu preko Argonov vzdolž Maase do srednjebelgijskega področja Ti velepotez-ni premiki so zahtevali velike napore nemških čet, ki so se odmikale iz južne Francije in ki so si morale svojo pot izve jevati cesto proti terorističnim tolpam in v dolini Rhone proti obkoljevalnim poskusom sovražnikovih čet, ki so se izkrcale na južnofrancoski obali. Te premike je podpiralo nemško letalstvo, ki je do-važalo odmikajočim se četam strelivo, odvažalo ranjence ter ponovno tudi z oddelki padalskih lovcev razbilo zapore in oporišča terorističnih tolp.
Na skrajšani voščeni bojni črti nad francosko Juro in Albertovim kanalom se bi jej o sedaj posebno ogorčeni boji na srednjebelgijskem področju. Vsak sedaj pridobljeni dan bo pripomogel k ojačenju sil za varstvo in obrambo nemške države. Zaradi tega je glavna naloga nemških čet, da z žilavo vztrajnostjo in energičnimi protinapadi zelo zavlečejo sovražnikove premike. S tem, d® so nemške čete razbile aJi zajezile sovražnikova mostišča ob Maasi, in s tem, da so se zagrizeno upira ie med Albertovim kanalom in Namur-jem, so mnogo pripomogle k izvedbi tega načrta.
S tem. da vežejo nemški oddelki na trdnjavskem območju pri Calaisu in ob bretonski obali nerazmeroma velike sovražnikove sile in ovirajo nasprotniku uporabo važnih oskrbovalnih žil, zaradi česar so nastopile v Argonih za napredujoče ameriške čete že večje težave, so močno razbremenjeni oddelki, ki se počasi odmikajo proti vzhodu.
Zaradi tega je sovražnik ojačil svoj pritisk v severnobelgijskem področju, da bi s tem preprečil izgraditev obrambnih črt na severu. Istočasno je pričel z napadi proti obali ob Rokavskem prelivu ter nadaljeval s svojimi napadi na Le Havre ter na luke v Bretanji, da bi končno dobil v roke uporabne oskrbovalne luke. Zaradi tega so se razvijali, kot že prejšnje dni, tudi v torek, težki boji v srednji in severni Beigiji, ob izlivu reke Somme in pri Brestu.
Daljnostrelni topovi vojne mornarice so v Pas de Calaisu v jutranjih in opoldanskih urah prvič posegli v boje na kop nem ter obstreljevali sovražnikove oklopniške kline in kanadske čete na pohodu, ki prodirajo med Lysom in obalo. S podporo težkih baterij so se nemške čete z uspehom upirale kljub temu. da so se morale ob srednjem Lysu boriti na dvojnem bojišču, proti sovražnikovim oklopnikom in proti teroristom, ki so jih napadali od zadaj.
Iz ojačenega sovražnikovega pritiska na črti Anvers-Bruselj-Charleroi so se razvili ob Albertovem kanalu ob Dyli in na severnem obrežju Sandre silni še trajajoči boji Južno od Namura so nemške čete napadi! e sovražnikove sile. ki so prekoračile reko Maas. Samo med Dinantom in Charlevillom so bila uničena tri sovražnikova predmostja ter dve nadaljnji močno zoženi.
Tudi v južnih Argonih, kjer so nemška borbena letala učinkovito bombardirala več sovražnikovih preskrbovainih taborišč, so preprečili nemški oddelki pri Pont-Mousonsu s takojšnjimi protinapadi poskuse sovražnika da bi prekoračil Mo-selo. Dalje proti jugu se je nasprotnik le tipajoče približal nemškim zapornim postojankam ob burgundskih vratih in je prepustil razen enega samega sunka v francosko Juro izvidništvo proti nemškim zaščitnim oddelkom v dolini Saone francoskim teroristom.
Za hrbtom nasprotnika so se nadaljevali boji za obalna oporišča Prvi večji napad proti se ver no vzhodnemu delu Le Ha-vra, ki je bil izveden s 50 oklopniki, so nemške čete krvavo odbile. V ostalem je sovražnikovo topništvo streljalo na nemške postojanke. Težke baterije vojne mornarice so s Cap de la Hevea obstreljevale sovražnikove topniške postojanke ter onesposobile več topov za nadaljnjo borbo. Neki britanski monitor, ki je hotel z morja poseči v boje na kopnem, se je moral zaradi ognja nemških obalnih topov umakniti Nasprotnik je še ojačil svoje napadalno delovanje, vendar kljub občutnim izgubam ni mogel zasesti nadaljnjega ozemlja.
Ravno tako je bij brezuspešen ponovni napad na Brest, čigar junaško boreča se posadka odbija že približno 4 tedne vedno silnejše sovražnikove napade. Štirimo-torni bombniki so ponovno napadli področje mesta in luke, ki je zaradi bombardiranja in topniškega obstreljevanja že itak kup razvalin. Na področju pred trdnjavo so bombniki posebno napadli topovske postojanke. Kljub temu so topovi vseh kalibrov uspešno sodelovali pri obrambi-Topništvo je podpiralo protinapade nemških grenadirjev in padalskih lovcev ter razbilo na zapadnem področju pred trdnjavo sovražnikove pripravljalne postojanke.
Okrog Le Havrea
Berlin, 7. sept. Severnovzhodno od Le Havra so nemške čete v torek krvavo odbile napad 50 sovražnih oklopnikov. Mornariške obalne baterije so obstreljevale sovražno topništvo na Cap de la Heve ter onesposobile več topov za nadaljnjo borbo. Neka britanska ladja, ki je hotela z morja poseči v boje na kopnem, se je morala vsled ognja nemškega protiletalskega topništva zopet umakniti.
Močni sovražni napadi vzhodno od Verduna, pri Pont-a-Mousomi in pri Touln izjalovljeni
Najtežje borbe za Brest — Popoln obrambni uspeh nemških čet na jadranski obali — Nadaljnje napredovanje madžarskih protinapadov v južni Sedmogra-ški — Predel Varšave ob Visli očiščen tolp
Fuherjev glavni stan, 7. sept. DNB. Vrhovno poveljništvo oboroženih sii objavlja:
S protinapadom smo razbili neko sovražnikovo predmostje severno od Anver-sa. Na področju Louvain-Sedan se nadaljuje močan sovražnikov pritisk. Južno-vzhodno od Sedana je vdrla oklopna napadalna skupina presenetljivo v nasprotnikove postojanke in Jih razbila. Privedla je ujetnike. Vzhodno Verduna, pri Pont a Moussonu in pri Toulu so se izjalovili močni sovražnikovi napadi. Pri Baume des Dames je nasprotniku začasno uspelo, da je prišel na severni breg Doubsa, vendar smo ga s protisunkom vrgli takoj zopet nazaj.
Po najmočnejši topniški in letalski pripravi so nadaljevali včeraj Američani velenapad na trdnjavo Brest. Šele po najtežjih borbah je uspelo sovražniku, da je kljub ogorčenemu odporu naših čet in z velikimi izgubami vdrl v nekaterih odsekih v trdnjavske prednje postojanke. Vdore smo zajezili.
Boji za ceste preko prelazov na franco-sko-italijanskem obmejnem ozemlju postajajo po uporabi maroških čet silovitejši. Ponovni sovražnikovi poizkusi, da bi se polastil obmejnih utrdb, so se izjalovili.
Na jadranski obali doživlja sovražnik
med svojim večdnevnim brezuspešnim navalom na našo obrambno bojno črto težke izgube, ki ga silijo, da meče v borbo vedno nove sile.
Naše čete so dosegle tamkaj tudi včeraj po najtežjih bojih zopet popoln obrambni uspeh in so uničile 30 sovražnikovih oklopnikov.
V	južni Sedmograški so madžarski protinapadi kljub ojačenemu rumu nskemu odporu nadalje napredovali. V južnovzhodnem delu Sedmograške in v vzhodnih Karpatih smo razbili boljševiške napade.
Na ostalem vzhodnem bojišču so bili le ob spodnjem Narevu težki boji. Po hudih borbah smo izgubili kraj Ostrolenko.
V	Varšavi smo očistiti tudi ves predel ob Visli tolovajev.
Ponoči so napadli močni oddelki bojnih letal zbirališča sovjetskih čet na baltskem področju.
Sovražnikovi letalski napadi so bili naperjeni na kraje v Srbiji in Madžarski.
Podnevi so vdrli sovražnikovi lovski oddelki nad zapadno nemško področje. Sovražnikovi bombniki so v zaščiti oblakov teroristično napadli mesto Emden. Na poslopjih je nastala škoda, prebivalstvo je Imelo izgube.
Ponoči je vrglo nekaj sovražnikovih letal bombe na Hamburg.
Uspešni nemški protinapadi
na
Ob spodnjem Narevu ustavljeni močni boljševiški napadi
Berlin, 7. sept. Na vzhodnem bojišču je bilo nadalje težišče bojev na področju severno od Buga, kamor so dovedli boljševiki še 4. armado ter so ves dan napadali z močno podporo oklopnikov in letal. Glavni sunek je bil med Seretom in Ostrolenko, kjer so neprestano napadali pehotni in oklopniški valovi. Število v poslednjih treh dneh uničenih 240 sovjetskih oklopnikov govori o trdoti in zagrizenosti teh bojev. Razen tega so izgubili boljševiki v protinapadih, topniških dvobojih in letalskih napadih mnogo topov, težkega in lahkega pehotnega orožja in velike količine vojnih potrebščin vseh vrst. Ob brezobzirni uporabi svojih oddelkov je sovražnik spočetka zasedel nekaj ozemlja, s trdovratnimi protinapadi pa so prestregle nemške čete napredujoče sovjetske čete in jih zajezile ob Narevu. Ta velikopotezno izvršen probojni poskus ob južni meji Prusije se je s tem prav tako zrušil kakor pred par tedni pod vzeti napad pri Vilkoviškiih proti vzhodni meji Nemčije Na težiščih se nadaljujejo boji z nezmanjšano silovitostjo.
Prav tako pomembna kakor je obrambni uspeh severno od Buga, je tudi nadaljnja utrditev položaja na jugu vzhodnega bojišča. Tu se razvijajo boji na onem delu Sedmograške, ki je bil po dunajski razsodbi dodeljen Madžarski. Z vzhoda pritiska sovražnik že par dni proti karpatskim prelazom. Z močnimi sunki, predvsem vzhodno od doline Bistrice in ob prelazu Ujuto, si skušajo odpreti boljševiki pot v Sedmograško. Kakor doslej so bili tudi v torek v težkih bojih odbiti vsi sovražnikovi napadi. V južnem delu Sedmograške so madžarske čete s podporo nemških napadalnih topov napadle rumunske oddelke, ki so prodrli ob Nieršu. Z dveh strani so prodrle na ru-munsko področje, prekinile neko železniško progo in uničile številno orožje, lokomotive in vojaško važne prevoze. Razen tega so ujele poveljnika rumunske 2. pehotne divizije. Dalje proti vzhodu se je posrečilo nemškim četam uničiti naprej potisnjeno sovražnikovo skupino.
Napram bojem severno od Buga in v južnem delu Sedmograške so stopili boji v ostalih odsekih vzhodnega bojišča povsem v ozadje. Ob velikem loku Visle je prišlo le na vdornem področju zapadno od Baranova do velikih bojev, v katerih je bil sovražnik, ki je prodiral proti jugu in severozapadu, krvavo odbit. Nadaljnji krajevni obrambni boji so se razvili v severnem odseku, kjer so nemške čete po obrambi boljševiških sunkov severno-zapadno od Dorpata pod vzele nekaj na-
Močne sile sovražnika vržene nazaj čez Maaso
Berlin, 7. sept Na zapadnem bojišču je bSo v torek težišče bojev na področju severne Francije in Belgije. Medtem ko so bili prestre-ženi napadi ameriških in britanskih oddelkov južno od Lysa in ob Scheldi. je ojačil sovražnik med Brusljem in Anversom svoje prednje oklopniške sile, oe da bi se mu pri tem posrečilo prekoračiti reko Dylo t smeri proti severovzhodu. Boji so bili srditi, vendar se je posrečilo nemškim zapornim oddelkom, da so prestregli sovražne sunke, ker sovražnik vsled slabega vremena ni mogel v zadostni meri uporabljati svojih bombnikov Tudi na severnem obrežju Sambre, kjer so bili izvršeni neprestano težki oklopniški sunki, je bilo ameriško prodiranje severnovzhodno od Charle-roija neznatno. Nemci so z energičnimi protinapadi med Dinantom in Charlevillom dosegli nadaljnje uspehe proti sovražniku, ki je na več mestih prodrl preko Maase. Na treh mestih so bile razbite močne sovražnikove sile. ki so prispele preko reke ter vržene zopet nazaj na zapadno obrežje reke. Na neki četrti prehodni točki se boji neposredno ob reki še nadaljujejo. V teku so nadaljnji proti šunk' proti sovražnikovim silam na področju pri Mezieresu, tudi tu so nemške čete v žilavih bojih zasedle nadaljnje ozemlje.
Ob srednji Maasi je sovražnik miroval. Odpor nemških zaščitnih oddelkov ;e bil na tem odseku močnejši kakor pa je to nasprotnik pričakoval Sovražni premiki so se zakasnili vsled tega. ker so morali z novimi oddelki
nadomestiti potolčene severnoameriške napadalne kline. Predvsem pa Američani na južnem krilu, ki je najbolj oddaljeno od oskrbovalnih oporišč, kljub ^uporabi prevoznih in jadralnih leta!, očitno 'niso mogli rešiti vprašanja dovoza , in oskrbe. Južnovzhodno od Argonov se je omejil sovražn k vsled tega na brezuspešne krajevne sunke pri Pont-Moussonu n Toulu. Sovražnik ni dosegel nobenega uspeha z napadi na zgoščene nemške obrambne črte.
Z obalnih oporišč za hrbtom sovražnika so samo s področja Bresta poročal1 c več; h boj h. Glavne napade je izvedel nasprotnik tam z močno podporo bombnikov v vzhodnenm predtrdnjavskem ozemlju. Vs sunki so se z-jalovili deloma v ogorčen:h bojih ;z bližine Na zapadhem odseku jc osta! sovražn kov pr-tisk nespremenjen. Vsi napadi so bili z sredo-točnim ognjem razbiti že pred nemškimi črtami.
Na področju Saone pritiska šibkejši nasprotnik nadalje vzdolž reke v francosko-šviccrski Juri proti severu Kljub mestoma močnemu pritisku predvsem v francoskem delu Jure, so se premiki načrtno nadaljevali. Nemški oddelki so povsod vzdržal- zvezo s svojimi črtami. Krvavo je bilo razbitih nekaj terorističnih skupin, ki so hotele zapreti pot nem&im četam in to. še preden so mogle resno ovirat* nemške prenvke. V teku so ukrep- proti prednjim sovražnim oklopniškim klinom, ki so poskušali prodreti preko Jure v smeri proti Droubsu.
padov in kljub žilavemu sovražnikovemu odporu zasedle nadaljnje ozemlje.
V noči na 6. september so napadli močni oddelki nemških letal sovražnikov oskrbovalni promet pri Jelgavi, Modohnu, severnovzhodno od Valka in pri Dorpa-tu. Nadaljnji napadi so bili usmerjeni proti zapadni Dvini-Rževu in Sablagu-Tor-sku. Uničene so bile velike količine sovražnikovega vojnega gradiva.
Izjalovljeni sovražnikovi poskusi preboja na Jadranu
Berlin, 7. sept. Medtem ko so se omejevali Američani na zapadu in Britanci na srednjem odseku italijanskega bojišča zopet le na posamezne krajevno omejene brezuspešne izvidniške sunke, je sovražnik na jadranskem obalnem področju kljub težkim izgubam prejšnjih dni v torek zgodaj zjutraj ponovno pričel z močnimi prebojnimi poskusi. Po več ur trajajočem bobnečem ognju vsega njegovega topništva in po težkih letalskih napadih številnih oddelkov bojnih letal je prodrl z močnimi oklopniškimi in pehotnimi silami na obeh straneh Coriana proti tamkajšnjim nemškim postojankam. Grena-dirji, oklopniški grenadirji in padalski lovci pa so razbili vse te napade ter z energičnimi proti sunki odpravili vdorna mesta, ki jih je dosegel sovražnik v prvem napadu. Pri ponovnih napadih na področje Gementija in južnovzhodno od Ricciona so utrpeli Britanci izredno visoke izgube, ne da bi tudi le deloma dosegli svoj cilj. Nemško topništvo je na težiščih bitke podpiralo težko boreče se nemške čete ter razen tega neprestano obstreljevalo sovražnikove čete hi zveze z zaledjem. S tem so dosegli nemški vojaki na tem razmeroma omejenem prostoru izredno važen obrambni uspeh. V teh bojih je bilo v poslednjih 8 dnevih uničeno izredno veliko število sovražnikovih oklopnikov.
Teroristični napadi
Berlin. 7. sept. Na apeninskem bojišču so britanski piloti ponovno pokazali, da ne spoštujejo znakov mednarodnega Rdečega križa. V pcelednjih dneh so dvakrat napadli neko glavno obvezovališče na področju 9everno od Florence. ki je b:lo označeno s sedmimi zastavami Rdečega križa in z velikim rdečim križem v velikosti 12X12 metrov. Napad je bil izveden v dopoldanskih urah ob povsem jasnem vremenu.
pogajanja se še niso pričela
Stockholm, 6. sept Sovjetske oblasti še vedno niso sprejele romunskega odposlanstva. k: je že pred dnevi prispelo v Moskvo, da b» sprejelo boljševiški diktat premirja, in še vedno vdano v usodo čaka na sprejem pri oblast-n:kih v Kremlju. Sovjetski zun. komisar Mo-lotov je utemelj-1 to zavlačevanje pogajanj z odposlanci izdajalskega kralja Mihaela z nujnostjo nekaterih priprav.
Temu iz trte zv;temu izgovoru ne verjamejo niti v Londonu. Reuterjevo mnenje, da hočeio Sovjeti verjetno najprej zasesti vse romunsko ozemlje, preden bodo prčeli razpravljati z Ru-muni. bo še najbolj prmerno za ponižno ru-miT*ko čakanje v Moskvi
Boljševiški morilski teror v Bukarešti
S'ockholm 6 sept. S sovjetsko zasedbo Bukarešte se je pričel v mestu neomejen bolj--"ev:4:i teror Prebivalstvo je pričelo v mno-ž cah bežati in skuša na kakršenkoli način doseči nemške črte. Begunci so popolnoma strti od grozovitosti. ki so jih doživeli v poslednjih dnevih v Bukarešti Ti begunci poročajo, da 6e pomikajo po cestah boljševiške teroristične tolpe, ki brezobzirno ropajo in morijo Ta grozovita poročila dopolnjuje vest švedskega lista »Moigen Tidningen«, ki je povzeta po ameriški poročevalski agenciji »Associated Press« in ki pravi, da je proglasil sovjetski poveljnik v Bukarešti takoj po prihodu boljševiacib čet obsedno stanje in ukazal z grožnjo smrtne kazni takojšnjo izročitev vsega orožja. To povelje je bilo izdano, ne da bi bile prej obveščene rumunske oblasti.
Udarec s pestjo
Da je SSSR tvorba židovskega duha in izključno orodje svetovnega židovstva, v tem trenutku pač ni treba več dokazovati. Kdor se o tem ni mogel prepričati doslej, ta tudi sedaj ne bo več sam od sebe prišel do tega spoznanja, kajti za razmišljanje vedno bolj primanjkuje časa. Sile pa. ki smo jih doslej prav za prav le izbirali, bodo končno stopile na dan. Toda, da sta tudi Anglija in zlasti Amerika, bolje rečeno njuni vodstvi, pod usodnim vplivom židovstva, da je njuna politika doslej šla večinoma po židovskih tirnicah, t. j. na roko Sovjetski zvezi, je bilo ljudem še mnogo težje dopovedati. Naši ljudje s svojo zdravo pametjo, toda po svetu nerazgledani, niso mogli doumeti, kako moreta iti skupaj kapitalizem in boljševizem, kako moreta Anglija in Amerika resnično podpirati Sovjetsko zvezo, ki te podpore ni vračala z ničemer drugim kakor z napadi in z zahtevami po novi pomoči. Zato so v vseh dejanjih in korakih zapadnih velesil, ki so kot podpora Sovjetski zvezi nastali pod vplivom židovstva in predstavljali bistvene poteze židovske politike, videli samo igro, medsebojno lisičenje, ki bo v hipu prenehalo tedaj, ko bo šlo »zares«. Kajti igra se pač neha tedaj, ko gre za živi jen-ske interese.
In danes gre resnično »zares«, gre za življenske interese in to ne samo naše — za te gre že od vsega začetka — gre za življenske interese angleškega imperija. Ne Amerike, kajti ena lahko svoj pohlep nasiti vsak čas na razpadajočem britanskem imperiju. Toda angleški življenski interesi pač niso samo na drugi strani Kanala, temveč ako sploh še namerava Anglija obdržati svoj imperij — in Churchill je pred kakim letom dni izjavil, da noče biti likvidator imperija — še marsikje drugje, tako tudi na Sredozemskem morju, tako tudi na Dardanelah. Da so Dardanele resnično življenjski živec Angiije in da jia ona kot take tudi smatra, nam dokazuje njen silni pritisk na Turčijo, ki je dovedel do tega, da je Turčija — ne za turške, temveč angleške interese — prekinila stike z Nemčijo in odprla vrata angleškim oboroženim silam. Bila je to osaml jena poteza Anglije, v kateri je vendar enkrat tradicionalna angleška politika prevladala nad židovsko, ki bi hotela tudi to važno ožmo prepustiti Sovjetom. Toda že vsa naslednja dejanja Albiona so nas hitela prepričevati in potrjevati v bojazni, da je ta korak bil samo »svetel trenutek«, lueiaum intervallum.
Ne gre torej morda več za kake angleške zaveznike, ne za kake sentimentalno simpatijo do tistih, ki so doslej za Angleže krvaveli, temveč zgolj in izključno za angleške življenjske interese.
Kako zgrešeno je bilo upati in zanašati se na zavezništvo ali pomoč Anglije, je brezobzirno pokazal že primer Poljske, ki ob angleških garancijah umira pod peto boljševizma, Finske, ki je zaman poskušala obuditi usmiljenje in simpatije zapadnih demokracij, in končno najnovejši primer Bolgarije. Toda v tem najnovejšem primeru stopajo v »igro« že tudi življenski interesi Anglije. Kajti Dardanel ne brani na Dardanelah, temveč jih brani na Donavi, kdor jih sploh braniti hoče. Pa ne samo učinkovitost obrambe, temveč sploh ves njen smisel trpi, ako dobi konkurent mimo Dardanel pri Solunu možnost izhoda na Egejsko morje.
Zato bi kljub verolomnosti Anglije do njenih zaveznikov, kljub praznoti njenih garancij in obljub pričakovali, da bo v tem primeru Anglija udarila po mizi in spregovorila odločno besedo, ako ne bi vedeli, da v Angliji sami politika angleških interesov le redko pride do veljave, temveč da ona danes vodi politiko židovskih interesov.
V tem trenutku stoji Anglija na razpotju: vkorakanje sovjetskih čet v Bolgarijo, s katero je SSSR še prejšnji dan imela diplomatske stike, odklonitev ponujanega premirja v hipu, ko se Bblgarija pogaja v Kairu s svojim dejanskim in ne šele odvčerajšnjim — nasprotnikom, pomeni za Angleže udarec s pestjo v obraz. Danes bi že bil tudi za Angleže čas, da prenehajo od leve in desne dobivati same udarce, da ne odstopajo več korak za korakom, kar so delali doslej po zaslugi politike židovskih interesov. Moti se Anglija, ako misli, da še ni na razpotju, da si še vedno lahko prihrani za kak trenutek težavno odločitev ali — ali. Nasprotno, morda je ta hip že prepozno, kajti vse predaleč so že odstopali Angleži, vse preveč postojank in adutov, ne samo v Skandinaviji, ne samo na Poljskem in v Sredn,p Evropi, ne samo na Balkanu, temveč tudi v Italiji in Franciji so že dobili Sovjeti v svoje roke in to adutov, ki jim nimajo Angleži zoperstaviti ničesar.
Ako se Anglija na razpotju končno vendar odloči za politiko angleških interesov, ji konec koncev ne preostane drugega kakor da — brez ožita na ameriške marnjel — vstopi v že oblikovano protikorounistič-no skupnost evropskih narodov, torej tja, kjer se že nahajamo mi.
Ni torej naša naloga, da se komurkoH približujemo in dobr^kamo. temveč je naloga tistih, ki so doslej bili zaslepljeni. da končno izpregledajo. Neumnost ,bi bila zaupati slovenske interese v roke takim, ki še svojih 'astnih inteš-resov ne znajo čuvati, ne slede na to, da slovenski interesi Angležem ne pomenjajo ničesar. Zlasti pa še tega ne moremo storiti v teh usodnih dneh. ko ne le da nimamo nikake garancije, ^a bo Angliia iz-pogledala in zavrgla židovsko politiko, temveč nam nasprotno razvoj kaže, da se Anglija šc ni ničesar naučila. To dokazuje zlasti njena neaktivnost na Balkanu in sicer neaktivnost nasproti sovjetskim načrtom ter njena aktivnost v razbijanju pro-tikemunistične fronte, ko je znova z vso brutalnostjo udarila dne P. t. m. s ponovnim borba rdi ran jem na Bcosrrad, glavni steber protikomunistirne skun-osti na Balkanu.	V, i
Program Delavske protifcomunistlčne akcije
Po radiu je v nedeljo govoril tajnik glavnega odbora Delavske protiko-munistične akcije g. Maks Jan. DPA se je v kratkem času svojega obstoja razvila v mogočen pokret, v katerem vidijo vsi delovni sloji predstavnika svojih nazorov in svojih stremljenj. V svoji borbi proti komunizmu in za boljšo bodočnost delovnega ljudstva se DPA nI omejila na negativno stran odklanjanja komunizma, temveč je proti njemu izdelala pozitiven gospodarsko socialni program. Ta se razumljivo naslanja na načela, ki so jih v bistvu prevzele vse zdrave, ust varjajoče sile evropskih narodov in ki enako odklanjajo Marxov komunizem, k akor židovski kapitalizem. V tem okviru socialne pravičnosti in spoštovanja narodnih tradicij Izdelani program DPA je zato program vse slovenske pr otikomunistične skupnosti, ki je v njem dobila jasne načelne smernice.
O vsem tem je razpravljal g. Jan v svojem nedeljskem predavanju. V naslednjem prinašamo iz predava nja glavne mislit
Ko se je ustanovila Delavska protiko-munistična akcija, so se komunisti nadejali, da se bo njeno delo omejilo na nek. danji način boja proti komunizmu, torej na prikazovanje nemožnosti, da bi se s pomočjo komunizma moglo rešiti socialno vprašanje. Toda njihovo veselje je bilo prehitro. Delavska protikomunistična akcija je res najprej prikazala delavcem in vsem delovnim stanovom slabe strani komunizma, takoj zatem pa je stopila na p!an z lastnim, do potankosti izdelanim programom, kako na.; se slovenske socialne in gospodarske prilike urede brez židovskega kapitalizma in brez marksističnega komunizma.
Ta program pa danes ni več samo njen. temveč so ga teplo pozdravili in več ali manj osvojili vsi slovenski delovni stanovi, osvojil ga je tuli naš preziclent general Rupnik.
Komunisti še danes ponavljajo nad sto let stare gospodarskc-socialne teorije Žida Karla Marxa, moderni narodni socialni pokreti pa so šli po vsej Evropi svojo naravno razvojno pot ter so drug za drugim zavrgli reakcionarne in nemogoče Markso-ve nauke. Namesto njih so v okviru danih možnosti z vsem elanom ustvarjali nov družabni red, v katerem naj bo razmerje med lelom in kapitalom pravično urejeno. Tudi Slovenci smo krenili na to rešilno pot evropskih narodov.
Naloge in cilji DPA Delavska protikomimistična akcija se tedaj ne bori proti komunizmu s topim orožjem ali z udarci v prazno, temveč se bori proti komunizmu, kakor tudi proti židovskemu kapitalizmu, z ostrim orožjem, s svojim programom, ki temelji na slovanskih narodnih tradicijah in socialni pra-vičnoaii. Ob tem modernem programu, ki je edini slovenski gospodarski in socialni program, so onemeli tuli komunistični demagogi, kajti njihov program razdiranja in uničevanja, kolhozov in državnega kapitalizma ni slovenski, temveč breznaro-den in protinaroden. ,
Delavska protikomunistična akcija Ima kot nosilka tega programa v glavnem naslednje naloge:
1)	do korenin uničiti med Slovenci zlasti pa med delovnimi stanovi boljševiški komunizem;
2)	namesto framasonskega židovsKega kapitalizma hoče ustvariti s pomočjo delovnega ljudstva nov, po božjih in naravnih zakonih utemeljen, vsem slovenskim delovnim stanovom pravičen gospodarski red;
3)	v okviru obče-narodnih stanovskih poklicnih in obratnih občestvenih interesov hoče pravično preurediti in smotrno zavarovati pravice vseh gospodarskih panog s tem. da ustvari pravično razmerje med delom in kapitalom;
41 v predstavništvih posameznih stanov. skšh enot in naroda naj bo in mora biti varovana popolna enakopravnost in soodločanje delavcev in delodajalcev. Na osnovi priznanih in pravičnih skupnih interesov naj rastejo nova socialno gospodarska zastopstva s skupnim vodstvom in s skupno odgovornostjo z istimi pravicami ln istimi dolžnostmi. Kapital naj ne bo več samemu sebi namen, ne človek njegov suženj, Dobrine naj služijo človeku in skupnosti.
V teh kratkih točkah 30 obsežene glavne osnove programa, za katerega se bori Delavska protikomunistična akcija. Ta program je prinesel načelno Jasnost slo-
venski prOtikomunistični skupnosti. Kdor ni za zdravo ureditev socialnega in gospodarskega življenja, ki je utemeljena v božjih in naravnih zakonih, ta bo še naprej deloval proti slovenski skupnosti, ki je s tem programom zavrgla liberalni kapitalizem, zlagano demokracijo in barbarski komunizem. Narod pa jih bo izpljunil in bo šel s trulom m znojem gradit nov gospodarski in družabni red na osnovi programa stanovske preureditve.
Nad vse pravično je, da naši pošteni de-lfvei, ki so skupno s kmeti in s slovensko mladino prevzeli nase vso težo protikomu-nističnegha boja, debe v novem gospodarskem redu predvsem tiste ogromne vsote, katere so preje prejemali razni pretina-10Ini bogataši ravnatelji, prokuristi itd. že samo s tem bo na polju socialne pravičnosti storjen velik korak naprej. Toda cilj stanovskega programa gre dalje. Podjetja morajo postati prava obratna skupnost delavcev m delodajalcev. Oboji so enako zainteresirani na gospodarskem pro-cvitu podjetja, zato naj tudj oboji skupno ta podjetja upravljajo ter cboji po pa. metnih in praktičnih načelih dele dobiček
Delavstvo upravičeno lan za dnevom bolj glasno zahteva, naj izgine iz slehernega slovenskega človeka stara kapitalistična miselnost, kajti v novem redu in v novi Evropi ne bo več mesta zanjo. Kdo misli, da se sedanji družabni red. katerega smo v bivši državi brezuspešno krpali nad 20 let, da še krpati in da se da socialni nered še podaljševati, ta je v zmoti. Vedeti ie treba in delavstvo tudi prav dobro ve, da bo komunističnemu Molohu na naši zemlji zadan smrtni udarec šele takrat. kadar bo naš narod sam iz sebe ln s svojim} lastnimi močmi zgradil nov, vsem stanovom in vsem poklicem pravični socialni re3.
Boriti se za novi stanovski gospodarski red z vsem srcem, z vso svojo močjo in s pripravljenostjo na težke preizkušnje, ki jih bo ta borba od nas morda še zahtevala. ni samo dolžnost delavca, ampak tudi dolžnost pridobitnih slojev. Tudi pridobitni sloji morajo, ne da bi čakali, da jih bo oblast k temu prisilila, pokazati svoj smisel in razumevanje za težki socialni položaj svojih delavcev in videli bodo, da bo začela razredna mržnja upadati in bo polagoma popolnoma izginila Proti vsemu, kar je gospodarski liberalizem, odnosno kapitalizem rodil, velja naša borba ravno tako, kakor proti zločinskemu komunizmu.
Komunistični agitatorji in trojkaši so v zadnjem času vrgli med delovne sloje krilatico: »Zahtevajte nov družabni red takoj! Povejte ljudem od Delavske protiko-munistične akcije, da nam je zadosti obljub in zadosti besed. MS hočemo dejanj!« Toda delovno ljudstvo pozna te demagoge, ki so ga 20 let in več zavajali in mu ogromno škodili, zato ne posluša njihovih fraz. Preprost delavec v neki ljubljanski tovarnj je takemu komunističnemu laži-modrijanu dejal: »V veliki zmoti si ti in vsi, ki mislijo, da bomo zaspali še v starem redu, zbudili pa se bomo že v novem redu.« Ravno tako. kakor je bilo Za vsako važnejšo gospodarsko preosnovo potrebno časa, bo tudi za prehod v stanovsko ureditev potreben čas. Ta čas že prihaja. Samo tisti, ki ste zaslepljeni, ga ne vidite in ne občutite. Klic pa stanovski preureditvi našega gospodarskega življenja je še danes tako močan, da ga nobena sila več ne more udušiti!
Ob sovjetski vojni napovedi Bolgariji
Berlin, 6. sept. Diplomatski dopisnik DNB-ja dr Siegfried Horn piše:
Vojna napoved Moskve Bolgariji pomenja tudi po nemškem mnenju smrtno obsodbo vlade, ki si je skušala enako kakor njena prednica s prelomom zavezniškega dogovora pridobiti naklonjenost »zaveznikov«. V Berlinu so že od vsega početka poudarjali, da bo vodila pot. k; ® jo je izbrala bolgarska vlada v prepad. da pa bo padec tako globok, ni mogel nihče pričakovati. Namestu. da bi izvlekla vlada Bolgarijo iz vojne, jo je postavila v položaj. ki ne dopušča nobene zb re več med uporom vseh še zdravih narodn h sil 'n popolno podreditvijo pod moskovski diktat. Z angleške strani so že pripomnil da se bo- nujno morala sestaviti nova bolgarska vlada, v kateri bodo zastopani komunisti, Naloga te vlade bo brezpogojno sprejetje moskovskh zahtev, namreč prelom odnošajev z Nemčijo, opustitev »oropanih« ozemelj in razorožitev nemških čet. V Londonu ne dvomijo, da bo sovjetska vojska vkorakala v Bolgarijo Berlinski mero-dajn krogi izjavljajo da je vidno iz nač:na, s katerim obravnava Sovjetska vlada bolgarsko zadevo, da so v Moskv: že v naprej sklenili vkliučiti Bolgarijo v svoje politične in vojaške načrte m da hočejo sedaj preprečiti vsak poizkus, da bi hotel prekrižati te načrte. Al'-je »ljubkovanje« Bagrjanove in Muravjeve vlade z Angloameričani pripomoglo k hitrejšemu nastopu Moskve, še ni gotovo. Na vsak način je hotela Moskva z bolgarskim primerom dokazati da smatra Sovjetska zveza Balkan kot področje na katerem hoče sama odločati, in da Anglija in Amerika, čeprav bi hoteli, nista prot; temu ničesar pripravljeni niti zmožni storiti Razvoj v Bolgariji tud' močno zadeva Turčijo. Sovjetski probojni poizkus proti Egejskemu morju je jaisen Kaže se. da Moskva ni v poslednjem času zaman ostreje nastopala Sele pred kratkim je pisal list »Pravda«, da obstoja med besedami in dejanji turške vlade veliko nasprotje Teoretično je prekinila odnose z Nemčijo, v praksi pa je ostalo vse pri starem. S sličnmi očitki so obravnavali v Moskvi tudi rumunsko. bolgarsko ia finsko usodo.
Bern, 6. sept. Iz krogov grškega poslanstva se je zvedelo o ozadju sovjetske vojne napovedi Bolgariji:
V Moskvi so napovedali Bolgarom vojno v trenutku, ko eo bili dogovori za premirje med Bolgari in Angloameričani tik pred zaključkom. Težkoče pri teh pogajanjih so obstojale v tem. da so se dosedanje bolgarske vlade vztrajno branile vrniti Grčiji bolgarski dohod k Egejskemu morju (Dedelegač) in ozemlje pr; Kavali. Ker pa se je britanska vlada že pred enim letom in pol v Kairu zavezala grški vladi, da bo skrbela da bo to ozemlje brezpogojno vrnjeno Grčiji, je britanska vlada vztrajala na tej uradni privolitvi. Potem, ko je bolgarska vlada Bagrjanova odklonila to zahtevo, je skušala Muravjeva vlada ugoditi tem zahtevam, očividno pa se je zmotila v teh računh V Moskvi so smatrali ta bolgarski pristanek kot poizkus preprečiti Sovjetski zvezi možnost pridobiti dohod preko Bolgarije do Egejskega morja ter so zato napovedali Bolgariji vojno v upanju, da si bo s hitro zasedbo Bolgarije zagotovila dohod do Egejskega morja.
Amsterdam, 7. sept. Kakor javlja ageneja Reuter, iz Moskve doslej še niso odgovorili na bolgarsko prošnjo za premirje
Predstraia boljjSeviSke
balkanske nadvlade
Bern, 7. sept. Pod naslovom »Vihar nad Bolgarijo« objavlja švicarski list »Berner Tagblat« uvodnik, v katerem omenja imperialistično politiko Kremlja v smeri proti Sredozemlju. Dobesedno pravi v tem članku: »Stalin hoče izkoristiti rumunski zlom. Kremeljski mogotec nadaljuje svojo imperialistično politiko. Namerava doseči nadvlado na Balkanu in prosto pot v Sredozemlje skozi turške morske ožine. Bolgarijo čaka temna bodočnost. Postane naj predstraža boljševiške nadvlade na Balkanu, odskočna deska v Sredozemlje in turške morske ožine.
Spominjajte se slepili?
Osmi september
Danes poteka leto dni od onega usodnega 8. septembra 1948, ko je savojsko-bado-ljevska klika v Italiji zagrešila nad Nemčijo in ostalimi svojimi zavezniki eno naj-grših izdajstev zgodovine. Račun za to dejanje je že plačal in še plačuje ves italijanski narod. Badoljevci pa so zagrešili odvratno izdajstvo posebej Se nad slovenskim narodom, ko so ga hoteli izročiti komunistični pogubi. Njihova črna nakana ni uspela.
Tako je 8. september 1943 tudi prelomnica v naši zgodovini. Takrat so nam skočili v hrbet domači komunistični izkoreni-njenci v bratskem objemu z izdajalskimi badoljevci. Toda kljub temu smo s pomočjo nemškega vojaka ne le odvrnili pretečo nevarnost, temveč celo zadihali lepši zrak, ko smo položili temelje slovenskemu domo-branstvu, ki se je sedaj tako mogočno razmahnilo.
Mladina, ki se je takrat prva odzvala klicu domovine, se danes z radostnimi občutki spominja časov, ko so prišli v šentjakobsko šolo v Ljubljani v tistih septembrskih dneh protikomunislični borci s pokojnim stotnikom Suvajdii.ičem na čelu, medtem ko je na terenu zbiral protikomu-nistične oddelke stotnik Vuk Rupnik. Z zadovoljstvom gleda mladina na trenutke, ko je zatirala komunistično psihozo, med tem ko so morali domobranci krotiti komunistične odrede že skoro pred vrati Ljubljane. »Zlata sredina« si je umivala roke in se pripravljala tudi na to, da sama pade kot klavna živina od rdečih rabljev, mladina pa, ki ne p07.ua straiiopetstva in kompromisov, je sledila svojemu generalu Rup-niku brez pomislekov in ustvarila slovensko domobranstvo.
Mladina se ni ustrašila takrat, še manj pa se boji danes, ko je organizirana in pod enotnim vodstvom. Kakor je stopila takrat brez pomislekov za svojim generalom Rup-nikom, prav tako in še bolj mu je zvesta danes, zavedajoč se, da je edino on, ki predstavlja in vodi naš narod. Neomajno mu zaupa, pa naj pride kar koli!
Zdrava slovenska mladina gre za Rup-nikom neustrašno naprej, neustrašno in brezkompromisno, kajti zavedamo se, da gleda na nas zgodovina, pred katero bomo morali odgovarjati. Prav nič nismo krivi, če se sramujemo stati križem rok, ko je naš narod v smrtni nevarnosti, prav tako kakor smo bolj ko kdaj koli upravičeni za-klicati na ves glas rdečim izkoreninjenceni in vsem klikarjem: »Bežite s poti, prostora za slovensko mladino!«
Ljenko Urbančič
Delovni pfogram nove slovaške vlade
Bratislava, 7. sept. Min. predsednik dr. Štefan Tiso je podil v sredo izjavo o delovnem programu svoje vlade. Poudaril je. da vztraja vlada v svoji zunanji politiki zvesto na slova-ško-nem:kem prijateljstvu v smolu slovaško-nemškega varnostnega dogovora. V norranji politiki bodo podvzeti takojšnji ukrepi, ki bodo v najkrajšem času vodili do obnove državne izvršne moči. Polov čaretva vlada ne bo več trpela, proti škodljivcem in krivcem države bo brezobzirno nastopila. Končno je pozval min. predsednik k totalni mobilizaciji vseh sil, da bo s tem branjena slovaška država ter vzpostavljena zopet notranji red in mir.
Bratislava. 7. sept. Novi slovaški ministrski predsednik dr. Štefan Tiso, ki je bratranec slovaškega državnega predsednika, je bil rojen dne 18. oktobra 1. 1897. v Grozbičah. Študiral je pravo na bratislavski univerzi in je postal po končanih štud jah sednik. L. 1939. grf je imenoval državni predsednik za predsednika višjega deželnega sodišča v Bratislavi. Štefan Tiso je član državnega sveta, predsednik glavnega sodišča slovaške ljudske stranke in namestnik predsednika združenja državnih in javnih nastavljencev.
»Slovak« označuje novo slovaško vladb kot vlado reda. Slovaški narod, ki preživlja sedaj najtežje trenutke vojne, ne pričakuje od te vlade ničesar drugega kakor ponovno vzpostavitev miru Vlada mora »energično odstraniti« vse elemente, ki so povzročili sedanjo katastrofo. Predvsem je treba rešiti židovski in češki problem ter vprašanje slovaških izdajalcev. »Slovenska Pravda« piše, da pričakuje slovaška javnosit od nove vlade dejanj. Načelo nove vlade mora biti: Manj govoričenja, toda več uspešnega dela. Slovaška mora biti v kratkem času zopet zanesljiva trdnjava proti zunanjim sovražnikom in proti izdajalcem v deželi sami.
Položaj Turčije
Bern, 7. sept. O položaju v Turčiji javlja list »Bund«: Poslednji dogodki v Rumuniji in na Balkanu so povzročili v Turčiji nervoz-nost. posebno, ker Se kaže, da je postalo moskovsko zadržanje napram Ankari po prejšnjem zboljšanju v zadnjem času zopet dvom-Ijivejše. Dogovori o novem rusko-turškem pak-*u so bil; prekinjen; .n v Moskvi so nezadovoljni, ker se je Turčija omejila le na prekinitev diplomatskih odnosov z Nemčijo. V nasprotju z njenim dobrim razmerjem z An-glosasi in s Francijo, ki razumejo njen položaj, se zdi. da se Ankari ne posreči spoznati pravih ciljev Sovjetske zveze na Balkanu, eno pa je gotovo. Turčija namerava igrati svojo vlogo na Baikanu v sporazumu z zavezmki
Sestanek japonskega parlamenta
Tokio, 7. sept. Japonski parlament se je sestal 6. septembra k prvemu izrednemu zasedanju po nastopu Koisove vlade. Ker je glavni cilj zasedanja, da najde sredstva in poti, da bi v smislu totalne vojne mobiliziral vse sile japonskega naroda, parlamentu ne bodo predloženi nobeni zakonski osnutki. Parlament bo le odobril predloge za izredne vojaške izdatke in dodatne proračunske predloge.
Glavno zanimanje bo osredotočeno na vladno izjavo min. predsednika generala Koisa, ki bo bržkone podal osnovne smernice vladne politike glede totalizacije vojne. Nato bosta podala pregled o vojnem položaju vojni minister Feldmaršal ' uglyama in mornariški minister admiral lonal.
Seja turške vladne stranke
Solnn, 6. sept. Ankarski radio javlja, da se je včeraj ob 19 sestala republikanska ljudska stranka. Min. predsednik Sarazoglu je podal izjavo o političnem razvoju od preloma odnosov z Nemčijo dalje. Sarazoglu je dejal, da obstoja v političnem pogledu soglasnost naziranj in da bo Turčija v političnih zadevah še naprej sodelovala z zavezniki.
Gospodarsivo
Cene trboveljskemu premogu
Trboveljska premogokopna družba in Prometni zavol za premog v Ljubljani sta z vlogo 31. avg. 1944 zapicsila za odobri, tev cene za uvoženi trboveljski premog.
Na podstavi čl. 1 naredbe proti navijanju cen, št. 19 z dne 1. marca 1944 je pokrajinska uprava odobrila Trboveljski pre-mogokopni družbi v Ljubljani naslednje najvišje cene za uvoženi trboveljski premog:
Cene za razdeljeval ee-grosi ste: za 1 tono franko žeiezn. postaja Zaiog—meja: kosovec 354.35 lire, kockovec 348 50 lire, orehovec 313.35 Ure, grahovec 289.95 Ure, zdrob 266.50 lire, prah 243.05 liref za 1 to. no franko vagon Ljubljana: kosovec 376 30 lire, kockovec 370.40 lire, orehovec 335.30 lire, orehovec 311.85 lire. zdrob 288.40 lire. prah 265 lire.
Cene za trgovce-detajliste: xa 1 tono: kosovec 499.60 lire, kockovec 492 50 lire orehovec 450.40 lire, g: ahovec 422 20 lire, zlrob 394.10 lire, prah 365.95 lire.
Vse gornje cene se razumejo vključno javne dajatve brez tehtarine. Pri dobavah javnim ustanovam se smejo zaračunati drž. takae posebej. Cenik z najvišjimi cenami mora biti na vpogled občinstvu na vidnem mestu v vseh obratnih proFf~~h. kjer se prodaja blago, navedeno v ceniku
Vsako neposredno ali pos-edno zvišanje cen je prepovedano. Kršitelji se kaznujejo po zakonskih predpisih.
GOSPODARSKE VESTI
= V obratih obrtnih industrijskih in trgovinskih podjetij se po odločb- pokrajinske uprave v Ljubljani praznik 8. septembra ne praznuje.
= Četrtletno obračunavanje mez<* v Nemčiji. Kakor smo že poročali, je bilo zaradi razbremenitve mezlnih uradov pri velikih podjetjih uvedeno četrtletno obračunavanje mezd z mesečnimi akontacijami v okroglih zneskih. Sedaj so bili izdani še potrebni predpisi, ki so v zvezi s tem četrtletnim obračunavanjem. Četrtletno se obračunavajo ne samo davki, temveč tudi prispevki za bolniško in nezgodno zavarovanje ter za nemško delovno fronto. Ti prispevki se bodo v boloče tudi četrtletno odkazovali.
= Razširjen študijski načrt berlinske gospodarske visoke šole. Berlinska gospodarska visoka šola je dobila z odlokom državnega ministra za vzgojo pooblastilo, da razšir študijski načrt za izobrazbo diplomiranih narodnih gospodarjev Doslej je študijski načrt predvideval samo štud j za diplomiranega trgovca ali za diplomiranega učitelja trgovskih ved. Pravico doktorata za gospodarske vede je ta visoka šola dobila že leta 1926
= Gradnja zasilnih stanovanj v Nemčiji. Po odločbi nemškega državnega stanovanjskega komisarja se mora odslej ves razpoložljiv gradbeni material in vse razpoložljivo gradbeno delavstvo rezervirati izključno za gradnjo zasilnih stanovanj ln za popravilo takih stanovanjskih poslopij, ki se lahko z manjšimi stroški zopet ure. dijo. Zato se v bodoče ne bodo izdajala nobena dovoljenja za tako zvane vojne stanovanjske hiše, tudi če je potreben material že pripravljen. Tak material se mora uporabiti za nujnejšo gradnjo zasilnih stanovanj.
= Nazadovanje ameriške proizvodnje jekla. Jeklarska Industrija Zedinjenih držav je bila še v sredi letošnjega leta polno zaposlena in je znašala proizvodnja v maju 99% celotne produkcijske kapacitete. V začetku julija pa je proizvodnja padla na 95.7% m pred nekaj tedni na 94.3%. V krogih jeklarske n-dustrije računajo z nadaljnjim nazadovanjem proizvodnje. Na oficielnih mestih v Washing-tonu se izgovarjajo, da je to nazadovanje proizvodnje pripisati okolnosti. da mnogi delavci zapuščajo delo v jeklamah, ker računajo s skorajšnjim koncem vojne in si skušajo že sedaj zasngurati tako delo. kjer po vojni ne bo nevarnosti brezposelnosti Spričo rastočih vojnih potreb pa bi morala proizvodnja jeklarn naraščati, kajti vojaška uprava stavlja nove
USLUŽBENCI TVRDKE JOSIP OLUP star., JOSIP OLUP nd. In »TRIGLAV«
sporočamo žalostno vest, da je 6. t. m. preminul naš dolgoletni šef, gospod
Josip Olup
Blagega pokojnika spremimo na njegovi zadnji poti v soboto ob 4. uri popoldne z žal, kapelice sv. Nikolaja, k Sv. Križu.
Ljubljana, 7. septembra 1944.
f
Dotrpel je naš ljubljeni oče, stari oče, brat, stric in tast, gospod
Polanjko Alojzij
starejši
Pogreb dragega pokojnika bo v soboto 9. t m. ob 3. uri popoldne z žal, kapelice sv. Petra, k Sv. Križu.
Ljubljana, Kranj, Ormož, dne 7. septembra 1944.
Globoko žalujoči: ALOJZU, sin; MARIJA por. VRANKAR, hčerka; KATARINA roj. PEPERKO. snaha ter ostalo sorodstvo.
zahteve zlasti glede proizvodnje težkega, orožja. Tudi invazijske operacije zahtevajo mnogo več materiala, kakor je bilo prvotno predvideno. Vojno produkcijski urad prpravlja važne ukrepe proti pomanjkanju delavcev v jeklarski industriji. Predvsem bodo z vsemi sredstvi nastopili nasproti psihozi, češ da bo kmalu konec vojne	'
Obvestila »Prevoda«
Prodaja mesa
V	soboto 9. septembra dobe meso samo bolniki na bolniške dodatne karte, bolnice in sanatoriji.
Mlekarnice
Dvignite pri zadrugi »M ckotrg« kavni nadomestek za mesec september do vključno 20. septembra 1944.
Delitev bonbonov
Od ponedeljka 11. do sobote 23. septembra lahko dvignejo potrošniki v Ljubljani, Ježici in Polju na celi odrezek št. »20« (a in b skupaj) osnovne živilske nakaznice za mesec september lv Ljubljani: rjavkaste barve brez pretiskanih prog, izven Ljubljane rjavkaste barve s pretiskanimi vijoličastimi progami 100 g bonbonov.
V	Ljubljani bodo delile bonbone tvrdke: šumi, Gradišče; Resman, palača Bata; Oset, palača Kreditne banke; Stine, Dunajska cesta; Jeras in Mimosa, Miklošičeva cesta ter Vavpetič, Celovška cesta. V občinah Ježica in Polje bo trgovce določil tamkajšnji preskrbovalni urad. Zbrane in nalepljene odrezke bodo oddali trgovci iz Ljubljane v ponedeljek 25 septembra dopoldne Prevodu, Gosposka 12/1, soba št. 10, trgovci iz občin Ježica in Polje pa ob istem času svojemu preskrbovalnemu uradu.
Nakazilo za vino
Gostinski obrati v občinah: Ljubljana, Brezovica, Dobrova, Dobrunje, Ježica, Log, Polje in Rudnik, ki za mesec september niso nabavil: vina in so povsem brez alkoholnih pijač, prejmejo nakupnice v soboto dne 9. t. m. za obrate z začetno črko A, B, C, C, D, E.
Nakupnice deli Prevod, Novi trg 4/m, soba 20 a.
Kdor pride po nakupnico, mora predložiti register za točenje alkoholnih pijač dotič-nega obrata.
Delitev vžigalic na tobačne izkaznice
Lastniki tobačnih nakaznic, tako v mestu Ljubljani kakor v ostali pokrajini, lahko dvignejo za mesec september vsak v svoji stalni traf:ki italijanske vžigalice »Cerini« in sicer: moški 2 škatlici (po 1 n? odrezek A in B) in ženske 1 škatlico na odrezek H septembrske tobačne nakaznica. Cena škatlici je 3 lire.
Grozovitcst? itf.b. boljševiške vlade v Španiji
Lizbona, 5. sept. List »Voz« še enkrat navaja grozovitosti komunistične nadvlade v Španiji. V obširnih poročilih, ki se opirajo na avtentične podlage, omenja list med ostalim, da so smatiali boljševiški oblastniki v Španiji kot eno svojih glavnih nalog uničiti m pobiti duhovnike. Komunistične tolpe so umorile nič manj kot 7939 katoliških duhovnikov, mei njimi 13 škofov, 5253 svetnih duhovnikov in 2669 redovnikov. Samo sum, da je kdo kato. liškj duhovnik, je že zadostoval, da je bil dotičnik umorjen. Naj v Portugalski ne pozabijo tega grozovitega nauka iz sosedne dežele, poudarja list »Voz«.
Po hudem trpljenju je odšel med angeljčke naš
AnSrejcek
V njegov zadnji domek ga bomo spremili v petek 8. t. m. ob %4. uri popoldne z Žal, kapele sv. Marije, na pokopališče k Sv. Križu.
Ljubljana, 6. septembra 1944.
Globoko žalujoči: MIRA in CENE MARINKO, starši ALENKA, sestrica
>: v-;-.**
Globoko potrti naznanjamo žalostno vest, da je 6. t. m., previden s tolažili svete vere, mirno v Gospodu zaspal naš ljubljeni oče, gospod
OLUP JOSIP
trgovec in posestnik
Pogreb dragega pokojnika bo v soboto, 9. septembra 1944, ob 4. uri popoldne z Zal, kapele sv. Nikolaja, na pokopališče k Sv. Križu.
Prosimo tihega sožalja. Ljubljana, 7. septembra 1944.
Žalujoči otroci, zeti, snahe in vnuki


Kronika
*	Za pašo čebelam se trudijo čebelarji v raznih deželah s posaditvijo medonosnih rastlin in dreves. Pri nas sadimo vrbe, drugod pa akiacije. V Prerovu na Moravskum je čebelarsko društvo v zadnjih 5 letih lia nekem pobočju posadilo 10.000 akacij " staa-oc>ti od 2 do 7 let. Obetajo so, da bo to pravcati čebelji paradiž.
*	Ni dobro, če se napraviš mlajšega kakor si v resnici. Sicer velja pri tem z.i ženski svet generalna izjema, mošrd pa lahko celo pride pred rsodiščo. Nekje pri Olomucu je bil spomladi plesni teča:, v katerega so se po odredbi deželnega urada v Brnu smeli vpisati samo 181e'niiki. Neki 20letni Karel K. iz Olomuca pa je P- LŠei v tečaj s ponarejenim potrdilom. OrožniK. ki je prišel tečaj nadzorovat, je takoj ugotovil potvorbo in mladi mož je bil zdaj obsojen na 3 mesece ječe.
*	Gospodinjam v opomin. Na tragičen način je izgubila življenje neka gospodinja v Strenlenu. Vkuhala je bila sočivje in je po nekaj dneh malce pokusila, ker se ji je zdelo, da ni vse v redu. Kmalu nato so se pojavili znaki zastrupljenja in je gospa umrla. Dogodek kaže, da je pri sumljivih kozarcih za vlaganje na mestu največja opreznost, če je gospodinja v dvomu, je najbolje, da vloženo sočivje še enkrat prekuha ali pa ga zavrže, da ne bo nevarnega zastrupljenja.
A 1
Januarja se je spomnilo »Jutro« 701etn':ce popularnega ljubljanskega meščana Jos'pa O lup a. ki jo je praznoval v krogu svojih najdražjih na videz čvrst in zdrav; toda posledica svetovne vojne, ko je dobil strel v pljuča, se je razmahn:ia, razjedala njegovo krepko postavo in kljub najskrbnejši negi v Leonišču je zastalo njegovo srce.
O Josipu Olupu bi Mo mnogo pisati, poznala ga je vsa Ljubljana, poznalo vse naše podeželje, ker je imel trgovske zveze razširjene in povsod prijatelje in znance. Bil je priden, podjeten, skrben, delal je od zore do mraka m širil svoja podjetja.
Plemenito je izkazoval dobrote, prav posebno mladini. Od svetovne vojne dalje je vsako leto opremil 8 do 14 birmancev in jim ob vsaki priliki pomagal in nobenega svojega bir-manca m pozabil, prav posebno ne v času, ko jih je bilo mnogo v italijanskih taboriščih m ječah. Bil je član raznih dobrodelnih društev. Dano mu je bilo, da je od mnogega tudi mnogo dajal. Kot občinski svetn k je mnogo storil. da se je s pomočjo socialnega urada lajšala skrita beda onih, za katere je vedel, da težko prosijo. Lep zgled socialno harmoničnega sožitja je dajal v lastnem domu.
Med njim in stanovalci v njegovih hišah je vladalo vedno najlepše soglasje ekozi dolgo dobo, saj so nekatere sitranke že 40 in več let pod njegovo streho. Otrok se pri stanovalcih nikoli ni bal. češ: »V hiši, v kateri se ne sliši otroški smeh in jok, je dolgčas in mrtvilo doma!«
Josp Olup je bil vzoren družinski gospodar, najboljši oče, tast in dedek, res mož-poštenjak, poln zaupanja v božjo pomoč in srečnejše čase. Čma zastava na domu je žalosten znak, da se je poslovil od nag. Odgovor pred večnim Sodnikom mu je pač lahek, saj je njegova knjiga življenja polna dobrih del. Plemenitemu možu ziat spomin!	Mftm Tavčarjeva.
12 Ljubljane
u— Prihodnja številka »Jutra« bo izšla v soboto zvečer.
u— Novi grobovi. V častitljivi starosti 88 let je v Jožefišču umrla vdova po železničarju ga. Frančiška Schiey roj. Resch. Pokojna leži na Žalah v kapelici sv. Andreja, pogreb pa bo v soboto ob pol 15 izpred evangelijskega pokopališča. — Po hudem trpljenju je odšel med krilatce An-drejček Marinko. Do njegovega zadnjega domika ga bodo spremili v petek ob pol 16. iz kapele sv. Marije na Žalah k Sv. Križu.
—	Za vedno je zapustil svojce strojevodja drž. železnic g. Karel Hrovatin. Na zadnji poti ga bodo spremili v petek ob 16 iz hiše žalosti na farno pokopališče v Borovnici.
—	Preminil je poročnik bivše jugoslovanske vojske g. Sreten Nikovič. Pogreb bo v petek ob 17 iz kapele sv. Jožefa na pokopališče k Sv. Križu. — Dotrpel je g. Alojzij Polanjko st. K večnemu počitpu ga bodo spremili v soboto ob 15 iz kap.le sv. Petra na Žalah na pokopališče pri Sv. Križu. — Pokojnim naj bo ohranjen blag spomin, njihovim svojcem pa izrekamo nase iskieno eožalje.
u— Slovesni rekvijem za pokojnega ka-petana Emila Kranjca in tovariše, ki so pred letom dni v Grčaricah pad i za domovino, bo v soboto ob 8. pri frar.čška-nih. Sorodniki in prijatelji vabljeni.
u— Mala maša že za suknjo vpraša in lastovke od nas bežč, tako pravi star slovenski rek. Marijino rojstvo, Mala maša, Mali šmaren ali Mala gospojnica — vsa ta imena za en sam praznik povedo, kako važan je našemu ljudstvu. To je zahvalni praznik za vse, kar sta nebo in zemlja dobrega naklonila. Mnogckaj je že pospravljenega, drugo še čaka, da bo napolnilo shrambe in zagotovilo mestu in deželi znosen obstanek čez zimo vse tja do nove letine. Bolj in bolj se krči dam, moč sonca pojema, jesen gre v deželo. Priroda se oblači v vedno bolj pestre jesenske barve. Kot slovo od poletja je zatorej Mali šmaren prisrčno lep praznik, ob katerem v mirnih časih radi poromajo na božja pota. Na Malo mašo mora biti lepo-, da bo potem še dva meseca suhd. Do Male maše na soncu, potem pa na peči — to se pravi na lesi ali na vilali — se otava suši. Letos tega ni bilo treba, ker je bila otava po večini pospravljena v lepem sončnem vremenu. O Mali maši mora imeti ajda že črno zrnje, zato je z njo po navadi konec čebelne paše. Za vso drugo živrnico pa se jesenska paša šele zdaj pričenja, saj pravijo kmetje: Mala maša — v vsakem grmu paša.
u— Spet delijo krompir. Včerajšnji tržni dan je bil prav posebno živahen. Kljub slabemu vremenu je bilo že od zgodnjih ur na trgu vse razgibano. Ne samo, da so se ljudije oskrbeli z zelenjadjo, delila se je tudi zadnji dan zaseka, na novo pa se je delil krompir, in sicer po 6 kg na osebo. Po kakovosti je enak onemu, ki se jede1 il pretekli teden. Ljudje so se pofcudil.i in so povsod bile spet precejšnje vrste čakajočih, ki pa so prišli hitro na vrsto. Tisti, ki ne predelujejo lastnega krompirja, so zadovoljni, da ga prejemajo za dnevno potrebo in tudi že za prvo zimsko zalogo, bolj pa so prizadeti tisti, kjer je let:s krompir izredno slabo obredi1, za nakaznice pa so prikrajšani. Gospodinje so s krompirjem zelo štealjive in se ravnajo po starem pravilu: krompir je treba lupiti tanko, ker je tik pod lupino popolna beljakovina. Če ga lupimo debelo, gre beljako-vina v izgubo.
u— Pri nakupu krompirja naj gospodinje pazijo, da dobe pripadajočo jim ko-liično, nam piše naročnica našega lista in nadaljuje: K neki ugledni ljubljanski tvrd-ki sem poslala svoja dva sinova po krompir. Ko sta ga prinesla domov, se mi je zdelo, da je krompirja premalo. Zato sem ga pretehtala in ugotovila, da je bilo namesto 28 samo 24 kg krompirja. S fantoma sem se vrnila v trgovino in zahtevala od poslovodje primanjkljaj, ki mi ga je v resnici dal. Mislim pa, da ni napačno, če javnost izve, kako ponekol tehtajo. Krompir po 6 lir je za državnega nameščenca dovcli drag in se je moral marsikdo zadolžiti, da je mogel kupiti pripadajočo mu koliično. Zato je ne odpusti jivo, da se dobe ljudje, ki tako nepošteno tehtajo. Vsi prodajalci naj imajo tehtnice na viinem mestu pred kupcem, da ne bo potem nepotrebnega opravičevanja in upravičenih pritožb.
u— IzvenljubJjanske dijake in dijakinje,
ki nameravajo vstopiti v Enoletni trgovs.fi tečaj oz. Višji trgovski tečaj pri trgovskem
Nujna pomoč je potrebna!
Res teče čas tako hitro, da dogodki drug drugega prehitevajo in da spomin nanje naglo bledi. Vendar naj to ne bo nikako opravičilo, da lahko pozabimo na nedavne žrtve angloameriškega letalskega bombardiranja v naši neposredni bližini. Trikrat, ln sicer 26, 27. ln 29. avgusta so sovražni letalci napadli Borovnico In bližnjo okolico in ob tej priliki zmetali okol 300 bomb na mirno in nedolžno prebivalstvo. Bombardiranje je zahtevalo 18 smrtnih žrtev med civilisti, povzročilo pa je tudi ogromno materialno škodo. Samo v Borovnici je na cesti 175 ljudi, od katerih je večina tudi brez potrebne obleke. Hitra pomoč je zato nujno potrebna. V to svrho bo Socialna pomoč s sodelovanjem drugih človekoljubnih in podpornih ustanov priredila v nedeljo po ljubljanskih ulicah denarno zbirko pod geslom »Ljubljana Borovnici«. Vsak Ljubljančan naj ta dan po svoji moči prispeva za oškodovance letalskega napada na Borovnico in okolico, ki so morali prvi med nami občutiti strahote bombardiranja.
učilišču »Christofov učni zavod«, Ljubljana, Domobranska 15, opozarjamo, da se čim preje prijavijo vodstvu, da dobijo pravočasno p-lna dovoljenja. Zahtevajte prospekt. — Ravnateljstvo.
u— »Naša prva knjiga« * za postojnske malčke. Abecedarji iz Postojne se prav vljudno obračamo do svojih Ijubijan kih vrstnikov in odraslojših, da nam daruj .j odložene in mogoče žc zaprašene »Našo prve knjige«. Prosimo, da nam jih darujete, a ne zato, ker nimamo denarja, 'cm-več zato, ker Ljubljana nima novih, mi bi se pa brati in pisati radi hitro nauč li. Ta knjiga nam je ljuba, ker je lahka, drug? so 2ya nas preučme. Rešite r.as iz z'dr ga ter nrm poklonite kjni^e. Dvakrat da, kdor hitro da! Učiteljska tiskarna bo k: j;-ge zbirala do 12. septembra.
Opzzsvilo
Uprava policije, oddelek za protiletalsko zaščito v Ljubljani, opozarja vse hišne starešine v hišah, kjer so plinovodi, da ob pričetku letalskega alarma takoj zapro glavno cev plinovoda in jo po končanem alarmu spet olpro. Policijski orgjjjai imajb strog nalog, da vse prekrške takoj javijo. Kršilci bodo strogo kaznovani.
u— Vpisovanje za Enoletni trgovski tečaj s pravico javnosti in Višji trgovski tečaj pri trgovskem učilišču »Christofov u> ni zavod«, Domobranska cesta 15, se vrši v septembru dnevno dopoldne ki popoldne. Ravnateljstvo.
u— Podrti križ. V gozdu blizu vasice Luže je nad 200 let kraljevalo božje znamenje, ld ga je ljudstvo postavilo v zahvalo Bogu, ker ga je rešil strašne kuge. Nad 200 let je kraljeval ta križ, »kužni križ«, kakor ga je ljudstvo samo imenovalo. Pa so se našli izrodki, ki so izšli iz tega sicer tako poštenega in bogaboječega ljudstva, mladi zločinci, ki so to božjo in narodno svetinjo podrli in oskrunili. Kaj je bilo ozadje tega pocLlega dejanja in kakšne so bile posledice, bomo imeli priliko videti na praznik v petek, dne 8. t. m. ob 18. v frančiškanski dvorani, kjer bo uprizoril DaLavislki prosvetni krožek Rokovo igro pod gornjim naslovom.
u— Licitacija zapadlih predmetov bo v torek 12. septembra t. 1. ob 15. uri v mestni zastavljalnici na Poljanski cesti 15.
u— Učite se strojepisja« Novi eno-, dvo-in trimesečni tečaji pričenijajo 1L, 12. in 13. septembra. Lahka desetprstna metoda. Učnina zmerna. Pouk dopoldne, popoldne ali zvečer po želji obiskovalcev. Vpisovanje dnevno. Informacije, prospekti: Trgovsko učilišče »Cristofov učni zavod«, Domobranska cesta 15.
Iz Trsta
Demografsko stanje v tržaški pokrajini.
V letošnjem juniju je bilo na področju težaške pokrajine 346 rojsiev in 629 smrtnih primerov, v juliju pa 356 rojstev in 560 smrtnih primerov.
Umrli so te dni v Trstu 311etna Roza ZacLnik, 59letna Marija Geršak, 411etni Jakob Lubič, 701etna Marija Fonda vdova Sudič, Lucija DevetaJk, 82letna N. Fnano-vič, 841etna Katarina Bergdnc vdova Min-kuž, 72ietni Ivan Muha, 49letni Andrej Pnezelj, 72letna Marija Husu, 76letna Er-nestina Komcj in Klavdij Premru.
Poročili so se te dni v Trstu radijski telegrafist Rafael Bonanati in gospodinja Alojzija Kovačič, uradnik Jordan Colja ln nameščenka Marija Mahnič, ravnatelj bolniške blagajne dr. Karel Colavo in gospodinja Amalija Zigon.
Ljudsko gibanje v Trstu. Dne 31. avgusta je bilo v Trstu 10 rojstev, 6 smrtnih primerov in 12 porok.
Nagrade za dvojčke. Tržaški prefekt je nakazal Danijelu Zuibertu nagrado 700 lir ob rojstvu dvojčkov Sergija in Ane.
Muitu^g
Slikar Mirko Kisjaeic razstavlja
Marsikateri ljubitelj likovne umetnosti se v teh dneh ustavi v prehodu nebotičnika, kjer ima razstavne prostore umetnostni salon Antona Kosa; z zanimanjem si ogleduje oljne podobe naših krajev, ki jih je postavil na ogled beograjski- slikar g. Mirko Kujačič.
V dveh izložbenih oknih so razstavljene slike in sličice, razmeroma ne mnogo, vendar dovolj pestrih. Kar živahno so slikane, da nas takoj pritegnejo k bližnjemu opazovanju.
Obdelava in tehnično podajanje podob sta krepki, kar drzni. Čeprav so zasnove podane v širokem zamahu Kujačičevega čopiča, niso v izvedbi še vse docela sigurne. Zdi se mi, da slikar tehnično še ni ustaljen in še nima popolne moči za podajanje onih toplih odtenkov v mojstrski obdelavi, ki smo je tako navajeni pri na-ŠJl starejših mojstrih, kakršna sta zlasti Matija Jama in Ferdo VeseL
No, čeprav je g. Kujačič v slikarskem vzponu razmeroma mlad in še v začetnem razvoju, čutimo vendarle z razstavljenih del že ubrano umetniško doživljanje, v katerem bo lahko z marljivim opazovanjem narave in s poglobitvijo v študij vseh tistih tehničnih priti klin, ki jih predvsem zahteva resna slikarska obrt, dosegel še prav lepe umetniške uspehe.
Moj namen ni, da bi razčlenjal slikarsko podajanje g. Kujačiča; vendar lahko rečem, da so prav te oljne podobe resen dokaz njegovega slikarskega stremljenja, ki nazorno prikazuje, kako toplo in čustveno vpliva v svoji barvni ubranosti prav slovenska pokrajina na našega razstav-ljalca. Kljub širokim in drznim potezam močnih barvnih nanašanj se vse njegove slikarsko podane črte, ploskve in celo večja polja, lepo prelivajo v enotnost in se
mirno spajajo v nikdar kričavo celoto. Smaragdni odtenki sicer prevladujejo v njegovi barvitosti, vendar tako ubrano in lepo, da nas njegove podobe nehote spominjajo na one mojstrske vzorce starinskih holandskih stenskih preprog, ki so šle že skozi stoletja in v njih dobile svojo žlahtno patino.
Iz kar preopojne in bujne zelene ubranosti nam si j o na oko in srce čisti odsevi kobaldove modrine neba, opekasto rdečih streh in biserne beline cerkvic, kapelic in kmečkih hišic iz vrhniške pokrajine; res slikane so tako lepo, toplo pa čustveno, kakor nam je znal to pokrajino opevati cankar.
Vsaka Kujačičeva podoba, naj bo velika ali majhna, je zavita v mehko ubranost sanjave otožnosti, prav tako, kakršen je stvaritelj sam Kujačič je naš južni brat, ki ga je vojna vihra in usoda zanesla v naše kraje, doživljat, kar nam daje v podobah. Njegovo slikarsko ime in delo je manj znano med Slovenci, zato pa tem bolj v Beogradu- Po rodu je iz Črne gore. Umetniško hotenje mladega vretja ga je ukovalo v beograjsko umetniško šolo in sicer je sprva rasel kot kipar pri Tomi
Mirko Kujačič: Sveta Trojica nad Vib-nako, oijg.
Rosandicu. 1925 je šel v Pariz, tu se mu je pa naenkrat razmahnil slikarski talent. Študij je nadaljeval pri znanih francoskih mojstrih, kakršna sta Andre Lohte in Marcel Gromaire. Poleg obiskov različnih muzejev in galerij predvsem v Louvru se je oplajal in brusil ob velikih stvaritvah španskih mojstrov, kakršna sta Goya in Greco. Nekaj časa se je nagibal v prav nevarno strugo van Gogha in prav ob tem imenu se vedno spoštljivo spominja pametnega nasveta in svarila svojega pariškega učitelja Andreja Lotha; »Ne črpajte iz osebnosti, kakršna je slikar van Gogh, ker od njega se ni moči kaj naučiti, ampak zapa-deš le v posnemanje!«
Po šestletnem študiju v Parizu se je vrnil v Beograd. Tu je večkrat razstavil, obenem se je ;>iič >1 peč m z • raiuo. na -bolj z lesorezom. Izdal je v tej tehniki dvotje grafičnih zbirk, »Ribiče« in »Cement«. Prva prikazuje življenje dalmatinskih ribičev, druga pa delo in znoj malega rudniškega človeka. V letu 1937. ga zalotimo spet v Parizu, kjer pridno de'a in uspešno razstavlja. Tik pred pričetkom vo ne vihre se vrne v domovnio. Bil je takoj vpoklican in poslan v rodni kraj. Tu ga zateče razsulo, sledi internacija v Parmi. Za visokima zidovi je životaril dve in pol leta. Imel je priliko, da je tam okrasil strop z dvema podobama iz grškega baje-slovja. Obe okrasitvi sta večjega obsega, vsaka po 10 m2. Letos 17. januarja se je vmndil in se nastanil na Vrhniki. Tu zdaj živi in dela pa čeka tistega sonca, s katerim bo lahko ožaiijal podobe naših krajin, tako kakor zaslužijo v svoji snežni belini ali pa v zeleni lepoti.	,
Razstava njegovih del pri Kosu bo do 20. t. m, torej kar dovolj, da se sleherni ljubitelj umetnosti potrudi z ogledom. Katera koli njegovih podob ga bi zamikala-naj si jo kar brž osvotji. Okrasil si bo dom s trajnim spominom na današnje čase, obenem pa podprl pošteno slikarsko stremljenje brata z juga.	E. Justin,
slikar-grafik.
Starčkov smrten padec v kraško jamo.
69iCtnega Mihaela Krizmaniča iz Bazovice so našli mrtvega v 150 m globoki kraški jami Dol. Sel je P° opravih mimo jame, pa se je verjetno spotaknil ob n.;e em robu in treščil v globino.
Iz Gorice
Vladna knjižnica v Mamellijevi ulici 12 je odprta za občinstvo ob delavnikih od 9 do 12 in od 14 do 17. Znanstvene knjige se posojajo brezplačno za 20 dni, in sicer
le resničnim znanstvenim delavcem, ki stalno prebivajo v Gorici. Vstop v knjižnično čitalnico je dovoljen in brezplačen za vse osebe od 12. leta naprej.
Ljudsko gibanje v Gorici. Dne 31. avgusta so bila v Gorici 3 rojstva, 4 smrtni primeri in 2 poroki.
Nezgode v mestu in okolici. 44letni Alojz Pitualo iz Gdrice si je pri padcu poškodoval levico. Rebra si je potolkel pri padcu s kolesa 56letni Egist Simčič. 72.etni kmetovalec Jožef Stekar iz Kojskega je postal žrtev pobesnelega vola. Ima zlomljeno desno ključnico. 16letni Jožef Per-šolja je našel izstrelke, ki je eksplodiral in ga ranil. Mali Ernest Pegar iz Gradišča ob Soči se je potolkel pri padcu z miza. Neki avto je povozil malega Bruna Bizaja iz SvefogoHke ulice 120, ki ima številne poškodbe. Med letalskim alarmom je padla 43letna Gizela Ronda iz Tržaške .ulice 9 in se potolkla po desnem kolenu. Desnico si je zlomil pri delu 20!etni delavec Marij Blažica iz Furlanije. Mala Ana Kraj z Anhovega se je med igro potolkla po čelu. Ponesrečenci in ponesrečenke so se zateadi v goriško bolnišnico.
Pozor pred tatovi. 45letni šivilja Amaliii Secchi je nekdo izmaknil v goriški pekarni tri živilske nakaznice. 23letn,i Ernest Pa-dovan iz ulice Sv. Antona 6 je pustil svoje kolo na domačem dvorišču, ki mu ga je neznanec odpeljal. Oškodovan je za nad 5.000 lir. Cekar, v katerem so bili razni dragoceni predmeti, je izginil med vožnjo iz Tržiča v Gorico 49letnemu uradniku Silvu Padovaniju, Goriška policija poizveduje za krivci.
Navodila protiletalske zaščite
Pozor! Katere so tvoje glavne dolžnosti v slučaju alarma? — Pasant: Po naj kraj. ši poti v najbližje zaklonišče.
Nespametni so oni, hi se smejejo tistim« ki se vestno drže navodil za zaščito pred letalskimi napadi, ker se ravno njim lahko zgodi, da bodo bridko obžalovali svojo neumestno junaštvo in vsevednost.
V	zaklonišču naj se odstranijo vse šipe na oknih ali vratih aH pa zavarujejo na notranji strani z deskami, odejami in pod. Že pri manjšem zračnem pritisku se namreč šipe zdrobe, stekleni prah pa, ki nastane, je nevaren za oči in kožo.
Ne naslanjajte se na zunanjo steno zaklonišča med napadom, ker povzroča zračni pritisk na tej steni tresljanje.
V	zaklonišču najmlajši odstopijo sedeže strejšim, zdravi bolnikom in moški ženam, saj to je eno osnovnih pravil dobre vzgoje!
Zaklonišča je treba od časa do časa prezračiti. Ako imate v zaklonišču stalno nameščene odeje, jih je treba redno tztepatL Pitno vodo menjati vsak dan!
Ali veste, kako je ravnati z ročno brizgal-nico, gasilsko metlo In kako se gasi s peskom? če niste, skušajte dobiti zadevna navodila, iz vež bajte se! Najboljši pripomočki nam nič ne koristijo, če jih ne znamo uporabljati.
L3UBLDANSKI NEMATOCRAR
KINO UNION
Telefon 22-21
Prekrasna glasbena revija čarobnega šarma, plesa m ritma, mladostne ljubezni, flirta m opojnega petja
Kaj zfvi ljubezen
Lizzl Waldmuller, Johannes Heesters, Will Do hm, Hilde Seip, Hilde von
Stolz, Viktor Afritsch Ltd. Predstave (na praznik) ob 10.30, 15., 17. in 19. uri; v soboto ob 16. in 19.15
releton
Velika kriminalna drama Iz zdravniškega življenja
Obtožujem
Prvovrstan zasedba: Paul Hartmann, Heidemarie Hatheyer ln Mathias Wiemann
Zaradi izredne dolžine filma predstave na praznik in v nedeljo ob 10.30, 16. in 19. uri
KINO SLOGA	TeL 27-30
Prvovrstna, umetniško in igralsko visoka drama
Njegov sin
V glavnih vlogah: Ida Wtist, Otto VVernicke
Predstave danes ob 15., 17. in 19. url
KINO MOSTE Samo še v petek .
še enkrat Študent
Predstave na praznik (v petek) ob 14.30, 16.30 in 18.30 Vsled ogromnega navala vam priporočamo, da si preskrbite vstopnice
pravočasno Predprodaja v petek od 10.30 ure dalje
mmmmmmmmmammmmm
Beleinica
KOLEDAR: Petek, 8. septembra: Rojstvo Marije Device.
Sobota, 9. septembra: Peter Klaver. Se-rafina.
DANAŠNJE PRIREDITVE: Kino Matica: Obtožujem. Kino Sloga: Njegov sin. Kino Union: Naj živi ljubezen. Kino Moste: Se enkrat študent.
PRIREDITVE V SOBOTO Kinematografi nespremenjeno.
DEŽURNE LEKARNE Petek; Dr. Kmet, Ciril Metodova uL 43; Trnkoczy ded., Mestni trg 4; Ustar, Šelen-burgova ulica 7.
Sobota: Mr. Bakarčič, Sv. Jakoba trg 9; Ramor. Miklošičeva cesta 20; Murmaver, Sv. Petra cesta 78.
Praznično dežurno zdravniško službo bo imel od četrtka od 20. do sobote do 8. zjutraj mestni višji zdravnik dr. Ivan Logar, Rimska cesta 7. telefon št. 21-66.
ZATEMNITEV je strogo obvezna od 20.30 do 5.30 ure.
Oddajniška skupina Jadransko Primorje
RADIO LJUBLJANA
PETEK, 8. SEPTEMBRA 7.00—7.10: Poročla v nemščini. 7.10—9.00: Jutranji pozdrav. Vmes od 7.30 do 7.40 poročila v slovenšč ni. 9.00:—9 10: Poroč la v nemščini. 9.10—10.00: Orgelska glasba. 10.—11.: Dopoldanski koncert. 11,—1130: Veseli zvoki. 11.30—12.: Slov. ljudska oddaja. 12,—12.30: Opoldanski koncert. 12.30—12 45: Poročila v nemščini in slovenščin, napoved sporeda. — 12.45—14.: Salonski orkester v od j A De-rmelj. 14.—14.10: Poroč la v nemičini. 14.10—15.: Operetni zvoki. — Rad:jsk; orkester vodi D. M. Šijanec 15.—15.30: Zabavna češka glasba. 1530—16.: Sol stični koncert. 16.—17.: Prenos osrednjega nemškega sporeda.: Popoldlanski koncert. 17.—17.15: Poročila v nemščini in slovenščin:. 17.15—18.15: Poletno veselje. — 18.15^-18.45: Kmečki trio. 18 45—19.: Iz našeu ga leposlovja — Marn Rudolf čita iz svojih del 19.—19.30: Koncert Komornega zbora. 19.30—19.45: Poročila v slovenščini. 1945 do 20.: Prenos branja članka m nistra dr. Gobbel-sa iz tednika »Das Reich«. 20 :—20.15: Poročila v nemščni. 20.15—21.15: Cvetko Golar: Svetba dveh bratov — enodejanka iz kmečkega življenja, izvajajo člani rad:j£ke igr.iltke družine: vodstvo: ing. Pen sov. 21.15—22.00: Španska kri. 22.—22.15: Poročila v nemščini in napoved sporeda 22 15—24. Prenos osrednjega sporeda nemsketja sporeda: Čarobni zvoki.
SOBOTA, 9. SEPTEMBRA 7.00—7.10: Poročila v nemščini; 7,10— 7.50: Jutranji pozdrav, vmes od 7.30—7.40 poročila v slovenščini; 7.50—9.00: Prenos osrednjega nemškega sporeda: Jutranji koncert; 9.00—9.10: Poročila v nemščini; 12.00—12.30: Opoldanski koncert; 12.30— 12.45: Poročila v nemščini in slovenščini, napoved sporeda; 12.50—14.00: 'Prenos osrednjega nemškega sporeda: Glasba za premor; 14.00—14.10: Poročila v nemščini; 14.10—15.00: Vaška godba in Franc Petan, orglice (na harmoniko spremlja Stanko Avgust); 17.00—17.15: Poročila v nemščini in slovenščini; 17.15—18.00: Prenos osrednjega nemškega sporeda: Kratkočasili zvoki; 18.00—18.30: Pestre melodije; 18.30— 18.45: Pregled športnih dogodkov (nemško in slovnesko); 18.45—19.00: Gospodinjsko predavanje, ing. A. Nerima: Odgovori na vprašanja gospodinj; 19.00—19.30: Fantje na vasi; 19.30—19.45: Poročila v slovenščini; 19.45—20.00: Aktualno predavanje — govori Hans Fritzsche (prenos); 20.00— 20.15: Poročila v nemščini; 20.15—21.00: Moški zbor komornega zbora pri klavirju Marjan Lipovšek; 21.00—22.00: Vsem dunajskim vrabcem je Strauss že poznan; 22.00—22.15: Poročila v nemščini in napoved sporeda; 22.15—24.00: Prenos osrednjega nemškega sporeda.
ŠPORT
Tri dni tenisa
Danes ve« dan in še jutri ter v nedeljo —■ če bo vreme
V tretje gre rado... so si dejali agilni teniški voditelji in igralci pri ŽSK Hcr-mesu v Šiški in se za danes in naeledAja dva dneva dogovorili za tretji teniški turnir letošnje sezone ob otvoritvi novih igrišč v Šiški z naslovom klubskega prvenstvenega tekmovanja ki naj še izpopolni letošnje proslave ob 25letiiici klu-bovega obstoja.
Med udeleženci turnirja, ki bo odigran v petih disciplinah, in sicer med gospodi posamezno in v dvoje, med mešanimi pari ter med damami in še naraščajem posebej, bodo seveda prednjačili klubovi igralci sami. gotovo pa je, da se bo tu ali tam priglasil tudi kateri izmed predstavnikov domačega tenisa, ki so imeli na obeh dosedanjih turnirjih vidnejše vloge. V ostalem pa imajo Hermežani sami v svojih vrstah za vsako disciplino, predvsem pa v mladinski skupini, celo vrsto prav dobrih igralcev, tako da bo tudi ta teniški spored lahko zadovoljil obiskovalce naših teniških prostorov.
Turmir je določen za vsega tri dni, in sicer za danes ves dan v soboto popoldne in še v nedeljo v dopoldanskih in popoldanskih urah, ko bodo na sporedu vse od-ločilnejše in tudi zanimivejše partije. Dostop na Hermesov stadion je za obiskovalce turnirja brezplačen.
Zaradi značaja prireditve bo seveda tuimir odigran samo t ugodnem vremena.
V nekaj vrstah
Nemški svetovni rekorder v metih. Erwin Blask, ki zdaj že ne spada več med najmlajše, se je na zadnji lahkoatletski prireditvi v Hannovru pokazal v še kar dobri formi, saj je bil dvakrat prvi in enkrat tudi še drugi V metu kladiva je zmagal s metom do 48,45 m, v metu diska pa z znamko 40,70 m. Obakrat je bil drugi za njim Sonnek iz Hannovra, ki je vrgel kladivo 44,70 m, disk pa 38,50 m daleč. Zmagal pa je isti metalec s kroglo, ki jo je zalučal 13,62 m daleč, medtem ko je Blasku uspel met samo na 12,68 m.
HALI OGLASI
Kdor Ifiče službo plača za vsako Desedo I« —-80. za drž. ln prov. takso —.60, za dajanje naslova ali šifro L 2.—. Najmanjši Iznos sa te oglase je L 7.—. — Za ženltve ln dopisovanja Je plačati za vsako besedo " i«—. vse druge oglase L —.60 za besedo. za drž. ln prov. takso —.60, za dajanje naslova ali šifro L 3.—. Najmanjši Usnoe za te oglase Je It 10.—.
Službe išče
URADNIK
mlajši, vojaščine prost, poročen, z daljšo prakso v pisarniških delih, z znanjeme strojepisja ln več jezikov, verziran v delavskih vprašanj ih in socialni zakonodaji, išče prmerne službe, najraje v industriji. Ponudbe z navedbo plače na oglasni odd. Jutra pod -Samo Ljubljana« 23356 1
NATAKARICA zmožna kavcije, išče me sto za takoj. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Izvežbana« 22565-1
gosp. pomočnico pridno in pošteno, za vsa hišna dela sprejmem takoj. Hrane in plača ciobra. Na«! o v v oglasnem odd. .Tutra.
2:055 la
HLAPCA
in pastirja iščem. Vsa oskrba v hiši plača po dogovoru, predstaviti se osebno. Robcžnik fvan, Vič 49.	23396-la
ŠIVILJO pridno, urno. iščem za na dom. Ni treba, da zna krojiti. Naslov v oel. odd. Jutra.
23400-1 a
POSTREŽNICO
za popoldanske ure dnev no, iščemo. Honorar dober. Predstaviti se: Tavčarjeva 2-irr. desno od 10. do 14. tire. 23404-la
SNAŽILKO ssprejmem takoi Za en dan na teden Naslov v ogl. odd. Jutra. ?3403 1a
STALNO PERICO Iščem za takoj. Ostalo po dogovoru. Gostilna Kajfež. Flori j anska ul.
23293-la
POMOČNIKA
ključavničarskega, stavbnega.. mlajšega in starej šega. sprejmem. Plačam dobro. Nuslov v ogl. odd. Jutra.
23380-la
KROJ. POMOČNIKA
ln šiviljo t-prejme takoj >Salon mode Sever« — Prešernova ul. 5-H.
23373-la PRIDNO DEKLE pošteno, za hišna dela !n kuhinjo, sprejmem ta koj. Dobra hrana in pla ča. Gostilna Krekov trg št. 11.	23367 1
KURJAČA 7-a centralno kurjavo — vestnega, zanesljivega in •ooštenega. sprejme Delniška tiskarna. Dalmatinova 8.	23359-la
POSTREŽNICO za popoldne iščem. Na f'ov v ogl odd. Jutra
23360-1 a FOT POMOČNIKA dobrega retušerja takoj sprejmem. Plača dobra. Foto "Justin nasproti ne botičnika.	23317-la
SLUŽKINJO ki bi opravljala vsa hiš. na dela in ki zna kuhati. sprejmem s 15. septembrom. Naslov v ogl. odd. Jutra. 23315-la
| 2 TRICIKLA
's popolnoma novimi ba-lon-gumami. ugodno pro idam. Merkur. Puharje ,va 6.	23383-6
! STRUŽNICE 2 novi in 2 rabljeni, kompresor in različno drugo orodje, zelo ugod. no prodam. Merkur Pu harjeva 6.	23385-6
PISALNI STROJ dobr0 ohranjen, nemške znamke, v kovčku, prodam. Naslov v ogl. odd. Jutra.	23410-6
MOŠKO KOLO (Ideal, ugodno prodam. INaslov v ogl. odd Ju. bi;tra.	23408-6
ŠIVALNI STROJ
v zelo dobrem
KUHARICO
pošteno in mirno, ki opravljal, vsa gospodinjska dela. iščem. Hrana'Singer, _________
dobra, plača po dogovo. stanju in rjavo blago za ru. Kuhala bi samo za moško obleko. ugodno
ene osebo Prednost ima jo one ki imajo lastno stanovanje. Naslov v ogl. odd. Jutra.
23278-1 a
SNAŽILKO
za 4 ure dnevno sprejmem Zglasiti se od 8. do 10 ure dopoldne. Pla-
prodam. Puntar. Kržiče va 6 priti. levo.
23407-6
PRODAM
Jakopičevo sliko. Naslov v ogl. odd. Jutra.
33393-6
ČRN PLAŠČ
predvojno blago, prodam
ča po dogovoru. Dečji Ogled od 16. do 19. ure m materinski dom. Lipi- Naslov v ogl. odd. Ju-ceva ul. 3. 23290-la tra	23397-6
I ZBIRKO
Cankarjevih del. komplet ho v celo usnje vezano
PEČARJA-ZIDARJA
elegantno in skoraj novo. ugodno prodam. Na-
za montiranje štedilnikaflov v	°dd. Jutra,
iščem. Material imam i	23401-6
sam. Zglasiti se v soboto' BREZPETNIKE pri foto »Justi* naspro. popoln»na nove. usnje ti nebotičnika. 23320-3 ne- heIe- št. 36 ugodno FOTOGR. PLOŠČE prodnm. Nnslov v oglas dam v retuš0 na dom nem °<!ci. Jutra. 23388-6 dobremu retušerju. Foto vfusti« nasproti nebotičnika.	23318-3
BRIVSK. VAJENCA
rprejme takoj kolodvorska brivnika v Ljubljani.	23323-44
FRIZ. VAJENKO ki ima veselje do stroke sprejme takoj salon -Frank*. Ljubljana Stri-1 tarjeva ul. 1. VA-JENKO-CA
MHp
li^mio&B 1
ŠIVALNI STROJ
23324-44 znamke Singer. skoraj | čisto nov, nepogrezljiv, za 'fotografsko*obrt sprej- !Pr<>dam. Naslov v oglas-me proti takojšnji plači ,ne™	Jutra- 23389"6
foto *Justi„ nasproti ne-L KJPLP botičnikn	23319-44 Puch Super-sport v od-
Uč^NKO	i ličnem stanju, prodam,
za modistovko obrt ta- i P^udbe na ogl. odde-koi spre ime salon Ani lek £ltra ^ Puhek. šelenburgov, 6J 'Nove gume« 23390-6 23316-44 MOŠKO KOLO
dobro, znamke Durkopp 1 TiTIjtag flBffTOSBM Predam. Bleiwelsova 46, ^	f19 jIII. nadstr. Vidovič.
23381-6 BLAGO ZA PLAŠČ
SLUŽKINJO ali pcstrežnico za ves dan takoj sprejmem. — Dobro hrana in plača. Naslov v oglasnem odd. Jutra..	23314-1 a
POSTREŽNICO 7<ridno, predpogoj pošteno. iščemo za dopoldan cd 7. do 11. ure. Plača dobra. Naslov v oglasnem odd. Jutra.
22601-la 14-LETNO SIROTO prizadeto Po vojni, sprej mem v oskrbo. Ponudbe na opl- odd. Jutra pod -Siroti. 23261-1a
KUHARICO in sobarico, pošteni in spesobni v vi j; stroki. rreiTuem takoj prot: pri nemi ©lači Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod
>Sposobni« 23262-la PREVOZNIKA z zadostno vprego za stalno rz.irvažanje večjih količin kuriva s kolodvora na skladišče ln za nadrobno razvažanje kuriva iz skladišča strankam. išče tv. debin, — Wolfova 3. Istotam sprej memo tudi 2 delavca za razdeljevanje kuriva na skladišču.	23281-la
KUHARICO zmožno vseh gospodinjskih del. sprejmem takoj ali pozneje. Hrana dobra, plača po dogovoru. Naslov v ogl. odd. Jutra.	23303-la
ROKE
hrapave in razpok ane Vam napravi zopet než ne in gladke Meloderm glycerin gelee krema. Dob! se v vseh drogeri j ah. — Drogeri j a Emona Iv. Katli. Ljubljana nebotičnik.	22654.6
ZOBJE beli in zdravi! Dentamin zobna pasta, dobi se v vseh drogerijah. — Dro-gerija Emona Iv. Kane, Ljubljana, nebotičnik.
22655-6
PRODAM
2 radio-žarnici 47 A.O.X. 2270 Barum Tube 033.— Eihoma- Sv. Petra c. 3.
23393-6
MUHE
brenclje, komarje, bolhe, uši. stenice in vso drugo golazen v hiši. skladiščih. v vrtu in na polju pokončujte s strokovno sestavljenimi sredstvi. Inž. Prezelj. Wol-fova ul. 3.	23255-6
MOŠKE ČEVLJE visoke (štrapac), št. 44, pirorfim. Ločnikarjeva ul. 3	23109-6
KLAVIR ugodno prodam. Ogled dogovorno. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod
^Petroff* 23184-6 4 KOZE plemenske, s 4 odrasslimi mladiči, prodam. Kolodvorska 35. dvorišče.
23205-6
RADIO
prodam za 18.000 lir. Naslov v ogl. odd. Jutra.
23227-6
RADIOAPARAT
moderen, z jeklenkami
4	+ 1, prodam. Naslov v ogl. odd. Jutra. 23234-6
SPALNICO in jedilnico prodam — Ogled od 9 do 10. ure dopoldne. Naslov: Sv. Petra. n. 2. levo. 23165-6 RADIOAPARAT
5	cevni, krasen, z vdelanim gramofonom zame. njam za sedlarsko Arm_ štepmašino razred 45.— Na/slov v ogl. odd. Jutra.	23113-6
2 PELERINI otroški, do 3 let, nepre-močlj ivi, popolnoma novi, zelo ugodno prodam. Naslov v ogl. odd Jutra 23406-6
BLAGO
za moško obleko in blago za srajce, orodam. — Naslov v ogl. odd. Jutra.	23405-6
KOLESI damsko ln moško s skoraj novimi gumami in tricikla z novimi gumami. ugodno prodam. Merkur. Puharjeva 6.
23386-6
damsko. staro volneno in blago za obleko, prodam. Vprašati: Rimska c. 9-II.. vrata 16. 23384-6 KUHINJSKE BRISAČE malo rabljene, predvojno blago, ugodno prodam. Naslov v ogl. odd. Jutra.	23374-6
MOŠKO OBLEKO in ženski zimski plašč, gojzerje, moške in ženske čevlje, vse rabljeno, prodam. Hišnik, Cigale-tova 1. od 9. do 14. ure 23375 6
PRODAM
zimsko moško športno obleko v najboljšem stanju. za srednjo postavo in moderno umivalno garnituro. Naslov v ogl. odd. Jutra.	23376-6
RADIO »SIERA« sprejema radioaparate in vse k tej stroki spadajoča dela zopet v popravilo	23377-6
PRODAM ženski šivalni stroj Singer. krojaški šivalni stroj stare vrste, moško obleko. temnomodro za večjo postavo. prvovrstno moško kolo, moške čevlje št. 41 in zimski površnik. Vse predvojno blago. Kamniška 13.
23378-6 OTROŠKI VOZIČEK globok, ugodno prodam. Naslov v ogl. odd. Jutra.	23371-6
MOŠKO OBLEKO temno modro za srednjo postavo, predvojno blago fkamgarn) ugodno prodam. Naslov v oglasnem odd. Jutra 23372-6
MESARSKI STROJ za mletje mesa. 400 kg na uro. z motorjem prodam. Naslov v ogl odd. Jutra.	23366-6
OPT. INSTRUMENT z lečami, iztegljiv, skoraj nov. poceni prodam. Naslov v ogl. odd Jutra.	23368-6
POZOR! Prodam voz-kason. voz-zapravliivček. 1 kompletno težko konjsko opremo za par konj in lažjo konjsko opremo. Naslov v ogl. odd. Jutra.
23369-6
KOSTUM
temnomodier. črtast, čista volna, skoraj nov. za srednjo postavo prodam Na ogled: Štefan Antol-in. Sv. Petra c. 49
23355-6
RADIOAPARAT
z jeklenkami, vse valovne dolžine, ugodno prodam. Naslov v ogl. odd. Jutra.	23362-6
MOŠKO KOLO tvrdke Steyer v najbolj, šem stanju, ugodno pro dam. Naslov v ogl. oddelku Jutra. 23363-6
ZDRAVI LNA ZELIŠČA,«^
.. * • 'r >>y •) •	\/c c u \/nrr	i^^T^
zs.
m
dOVRTNINO-5ADJE-GOBE t
l^z^o, ALPA ^BU«
PISARNA SKLADIŠČE s VIDOVDANS K A C ESTA st 18
FOTOAPARAT
Voigtlander-Vito Lelca format, Skopair 1:3.50, Compur, prodam. Jesen kova 8-1.. desno, med 13". in 15. uro.	23104-6
ŠIVALNI STROJ znamke »Necchi«, popolnoma nov. salonska opre ma. prodam. Naslov v ogl. odd. Jutra. 23364-6
USNJEN KOVČEG popolnoma nov. s safia-novo podlogo vel. 20x40 krat 80. prodam. Naslov v ogl. odd. Jutra.
23365-6 OTROŠKE ČEVLJE belo-črne (lak) predvoj. ne, št. 21. prodam. Naslov v ogl. odd. Jutra.
23357-6
BLAGO
za moško obleko, temno sivo črtasto, prvovrstno in kočevsko za športno obleko. Droda krolač — Križaj. škofja 5. '23358-6
PRODAM pocinjen lonec s pokrovom (18 1). Naslov v ogl. odd. Jutra.	23335 6
BLAGO
sivi barvi s podlogo, škornje št. 42, trenčkot rabljen, orodam. Rim ska c. 2-IIT., vrata 20.
23325-6 MORSKO TRAVO novo. za 2 žlmnlci ali kauča. prodam. Josip Vinšek, Dunajska c. 6— dvorišče.	23321-6
ŠPORTNI VOZIČEK predvojni, zelo dobro ohranjen. ugodno prodam. Osrled Gosposvet ska c. 9-H.	23352-6
OTROŠKO KOŠARO z žimnico prodam za lir 500. Žibertova 25-1.
23346-6 IRHASTE HLAČE volnene pumparice, rjuhe, 1 kapno. volnen smučarski dres, prima volneno moško temno in svetlo blago, prodam. Žibertova 25-1. 23348-6
2 NOVI GREDENCI po najnovejšem vzorcu izdelani. 1 tridelno oma ro, 2 postelji, 2 nočni omarici, prodam. Sprejemam tudi naročila. • Wamberger. mizarstvo. Jarše 75. Sv. Križ.
23342-6 ŠPORTNI VOZIČEK uporaben tudi namesto globokega. prodam. — Ogled od 9. do 12. ure. Naslov v ogl. odd Ju tra.	23344-6
JAHALNE HLAČE nove. prima predvojno blago, mnrengo. ravnota ko damsko iopico, prodam. Cestr 800 let Ljubljane št. 66. 23345-6
5 MLADIH RAC prodam, šmartlnsk, 127 23340-6 KLAV. HARMONIKO damsko. elegantno, črno z registrom, prodam. Miklavčič. Kersnikova 5 23333-6
PRODAM
žaket s telovnikom in modn. hlačami, vse novo iz prima predvojnega blaga. Zvezdarska 4-1.
23330-6
ŽAKET predvojno blago, maren-go, skoraj nov, ugodno prodam. Modn0 kroja-štvo Mohorič. Sv. Petra c. 25 .	23331-6
KAVČ
zelo dobro ohranien na. prodaj za 4800 lir. Naslov v ogl. odd. Jutra.
23313-6
ŽENSKI PLAŠČ predvojni material, dobro ohranjen, temnomo-dw. (prcdfeimi Ogled v trafiki pri Voj. bolnici.
23336 6
PRODAM
sobni štedilnik, ki se priključi peči, novo svileno pidžaino. angora če pico. nove moške zimske spodnjice, modni mo šSj sulknjič za srednjo postavo. Ogled dnevno od 7. do 9. zvečer in od 9. do 12. vre. Ulica stare pravde 3-IT. levo.
23327-6
MOŠKO KOLO
»roda Silvo Kalin Pov-šetova 1.	23311-6
BLAGO 1 za par moških sralc — orodn.m. Omerza. Dnml-ska 6-1.	23306-6
15 m KOTENTNE rjave, prodam. Na-lov v ogl. odd. Jutra 23307-6
ČRTASTO BLAGO bcfliSe vrste «a moSke srajce, prodam. Naslov v ogl. odd. Jutra. 23308-6
6 SVILENIH novih spodnjih damsklh garnitur, predvojnih — prodam. Naslov v oglasnem odd. Jutra. 23309-6 OTROŠKO POSTELJO dobro ohranjeno, ugodno prodam. Naslov: ši-ler. Kavškova 15-1. Ljub ljana 7.	23111-6
GLOBOK VOZIČEK
avtomodel. krem, s polno opremo, dobro ohranjen. prodam. Naslov v ogl. odd. Jutra.
23196-6 GLOBOK VOZIČEK malo rabljen, avtomodel prodam ali zamenjam za protivrednost. Ciglarjeva 35 Moste.	23189-6
ZIMSKI PLAŠČ moški. volnem. skoraj nov. zamenjam za jesenskega. Prodam tudi nov nepremočljiv dežni plaflč enake velikosti. Udovč. Obirska 24. Šiška.
23310 6
PRODAM
2 skoraj novi postelji z nočnim, amaricama. 1 nizko, staro omaro za pe rilo in 1 skrinjo pQ solidni ceni. Gostilniška ulica 4. Vič. Prva ulica od milame levo. 23220-6 KUHINJSKO OPREMG prodam. Mizarstvo Hafner Anton. Podutiška 59 Ljubljana.	23216-6
OTROŠKI VOZIČEK globok, dobro ohranjen, z debelimi gumami, pred vojni, zamenlam za po gireziljiv šivalni stroj 2 okroglim čoln-čkom. Doplačilo do 4000 lir. Naslov v ogl. odd. Jutra.
23211 6 VRTALNI STROJ (Bormaschine) 1—10 mm prodam. Naslov v ogl.
23198-6
SUKNJIČ malo rabljen in usnjen površnik, prodam. Nada Rogel, pri mostu sv. Ja koba, Grubarjeva št. 2.
23251-6
PEČ
na žaganje, skoraj no vo. prodam. Naslov v cgl. odd. Jutra. 23223-6
UGODNO PRODAM 2 preple=.kani kuhinjski opremi. Mizarstvo Erja vec Alojz. Žabarjeva 4, Vič. pri gasilskem domu
23243-6 USNJEN SUKNJIČ moški in otroške goj zarje št 34. prodam. Rihar. Jeva ul. 20. 23240-6
OTROŠKE ČEVLJE št. 30. nove. prodam. Na. slov v ogl. odd. Jutra..
23232-6
MERJASCA
pomladanca. najboljše (torkširske) pasme. živahnega. prodam. Naslov v ogl. otfd. Jutra 23270 B
STENICE. ŠČURKE
podgane zanesljivo uniči zivod z, pokončava-ni. Zor Adolf. Tavčarje, va 4-III. levo. 23263-6
SVILO
vijoličasto, čipke z* pe-rilno omaro, namizne in kuhinjske prtlčke. prodam.. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod
»Ročna dela« 23279-6
PRODAM
ugodno 2.60 m dolgo in 1.50 m široko belo plat. no, predvojno blago. — Ogled od 9. do 11. in od 13. do 15. ure. Naslov: Ratajc. Goi-posvet-ska 10-1. desno.
23280-6
KISLINO
vinsko in citronovo. 100 kg. prodam. Naslov z navedbo cene oddati na ogl. odd. Jutra po^i
»Kislina« 23277-6 ZAJKLO mladiči, prodam. Naslov v ogl. odd. Jutra.
23299-6
ŽIMNICO pernico in blazino v dobrem stanju, prodam— Naslov v ogl. odd. Jutra.	23300-6
ŠPORTNI VOZIČEK lep. nov. ugodno prodam. Fajfar. Trnovska 25.	23301-6
NOVO KOLO »Bastertc. prodam. Naslov ▼ ogl. odd. Jutra.
23297-6 ŠPORTNI VOZIČEK nov. prostoren, modeme oblike, prodam. Ogled dopoldne. Naslov v ogl. odd .Jutra. 23295-6
AMATEUR kino-kamero 1:2.8. PathS 9.5 mm. novo, s filmom, ugodno prodam. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod	»Film« 23289-6
JEDILNI KIS si lahko sami pripravite navodilom v drogeriji Kane, Židovska 1.
23133-6 MRČES IN GOLAZEN
uši. stenice, bolhe, ščur ke, molje, miši, podgane, voluharje in bramorje, zanesljivo pokončate s strupom, ki ga dobite v droge-ciii KANC, Židovska ulica 1.
22393-6
KEGE IN LISAJ Vam zanesljivo odstrani Alb« krema. — Drojtiriji KANC. Židovska ulica 1.
22394 6
Kupim
KOLESA
stara, tudi neuporabna, brez gum. ženska in mo ška ponudite tvrdki Iler-šič. Ljubljana. Rimska ce. ste 13	21977-7
LJUBLJANSKI ZVON, tudi posamezne kniige, ku. pim. Ponudbe na ogl. odd. jutra pod: »Liubljanski Zvon«.	22834-7
ZNAMKE, kompletno zbirko ali posamezne partije, tudi preko-morske in pokraiinske, ku pim. Ponudbe na ogl. odd lutra pod »Znamke«.
2283V7
KUPIM
vsakovrstne kniige za lastno kniižnico. Ponudbe z navedbo knjig in cen na nril odd. lutra pod »Bibli-ofil«.	22833-7
ZA SPECIALITETE j znimk Ljubljanske po-K.r>.t1ne, tudi redke bar re. gum. ran j a >novo-e ške«. plačam najv:š.e ce ne. Ponudbe na ogl. odd Jutra pod »Ernst«
22669 7
BLAGO
2 m svetlorjavega in 2 m svetlozelenega za kompletiranje dam;ke obleke kupim. Ponudbe Rožna ulica 5 (priti.).
23260 7
ZNAMKE
Ljubljanske pokrajine že rabljene. frankovne po 010. 0.15. 0.30, 0.50, 0.75 1.— in 1.25 L zlasti na celih kuvertah, če se vsal 2 znamki držita skupaj, najbolje plačam Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod
»Specialist« 23413-7 ZNAMKE pokrajinske in druge, kompletne in nekomplet-ne. kupim. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod
»Ugodno« 23416-7 MOŠKE OBLEKE ženske in moške čevlje perilo, pohištvo in druge predmete stalno kupuje: Drame Alojzija — Gallusovo nabrežje 29.
23402-7
KUPIM
izgotovljene kaone. blazine in rjuhe ali pa blago. Zamenjam tudi za protivrednost. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Kapne« 23395-7 VIOLINO dobro ohranjeno ali novo boljše vrste celinsko takoj kupim, itomenske-ga-Petrarcova 16-H.
23370-7
KUPIMO
več kompletnih garnitur belokranjske ali prekmurske narodne noše.— Reflektiramo tudi na druge slov. narodne no še. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Narodna nog<u 23354-7
VOLNENO BLAGO črno. za kostum, trpežno moško obleko za srednje močno postavo ter zimske čevlje za 10 let starega dečka, kupim ali zamenjam za protivrednost. Ponudbe na cel. odd. Jutra pod
»Nakup« 23351-7 DESKE 3 cm debele mehki les od 2 m dolžine dalje, — kupim. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod
»De^kPff 53334-7 5TVALNT STROJ dobro ohranjen do 10 lir. kupim. Grnds ška 4 .	23338-7
P1 INSKT PEČNJAK večji, kupim. Naslov v ogl. odd Jutra. 23197-7
PREPROGO r*rotsko. parvlevsfco aH drugačno, volneno, ku-p:m. Ponudbe n, oglasni odd. Jutra pod
»Prerv-vra« 23231-7 TRENČKOT in vetrni jopič, kupim sli omenjam za drva — Ponudbe na ogl. odd Jutra pod	»Oseb-
ni docovor- ">T>52-7
OTROŠKE SNEŽKE št. 25 in 28. kupim. Ponuditi na Resljevl cesti 4a ITT. levo. 23296-7
FOKSTER TERJA mladega, čistokrvnega.— kupim. Ponudbe na ogl. odd. Jutrn pod
»Mladiče 23294-7 ŽELOD grozdna zrnca. divji kostanj. peso. posušene fzprešane tropine Jabolk in hrušk, kupuje Pra-žama »Slast«. Ljutolifc na. Krekov trg 10. ln Vič, Trsatsk« 5
23286 7 ŠIVALNI STROJ
v zelo dobrem stanju, pogrezljiv. kupim do Ur 10.000 Sv. Marka 18 — pritličje.	23288-7
KLAVIR dobro ohranjen, kupim. Šinkovec, šibenlška 12 23304-7
& L I
ste poravnali naročnino?
RADIOAPARAT
I-a vzamem proti garanciji v najem. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod >1» aparat« 23305 17
Posest
KOMPLEKS
zemljišča cca 4000 kv. m, za Industrijske svrhe oz. tvori šest krasnih stavb nih parcel — tako t pro dam po 140 lir za kv m Zemljišče leži na se. verni strani Ljubljane, oddaljeno le 5 minut od tramvajske postaje. Samo resm kupci naj se javijo pismeno na ogl. odd. Jutra pod »Nadvse ugodno. 23084 20
STAVBNO PARCELO v izmeri cca 600 kv. m prodam za ceno 190.000 iir. Gruden. Cankarjevo nabr. št. 15 . 23414 20
V MESTU kupim večjo stanovanjsko ali trgovsko hišo z dvoriščem ali vrtom. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod -T.iko.1 denar« 23391 20
STAVBNO PARCELO na lepem in sončnem kraju, prodam. — Cena ugodna. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod
»Suh teren« 23392-20 VILO
1—3-družinsko v mestu, z vrtom, kupim. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod
»Re^en kupec r 23391-20 SOBO
štedilnikom pri Sv. Kržu zamenjam za isto-tako. najraje v Siškl ali Trnovem. Bizjak, šmar finska 107.	23326-20
PARCELO med remi no in staro mitnico prod-.m. Suh teren, sončno Ponudbe na ogl. odd. Jutra P°d
»Zg šiškn« 23229 20 LEPO PARCELO prodam v Rožni dolini v bližini Rožnika. Ponud be na ogl. odd. Jutra pod
»Pod robnik« 23230-20 ZEMLJIŠČE
uporabno za karkoli — prodam brez posredovalcev. Ponudbe na oglasni odd. Jutra pod
»V okolici« 23?JM 20
Stanovanja
OPREMLJ. SOBO
ali prazno išče za takoj ves dan odsotna gospodična. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Plačam naprej c
23312-23a OPREMLJ. SOBo
z 2 posteljama ali prazno s souporabo kuhinje, iščeva. Lahko bi tudi pomagala pri gospodinjstvu. Ponudbe na oglasni odd. Jutra Dod »Brat in sestra« 23285-23a
OPREMLJ. SOBO
s kuhinjo, iščem za takoj ali s 1- oktobrom. Ponudbe na ogl. odd. Ju tra pod
»Zakonca* 23332 21 a
SOBO
bolj temno, s štedilnikom, s posebnim vhodom. oddam tistemu, ki odkupi železno zlož!jiv0 posteljo, blazino in dru. ge sobne stvari. Ponudbe na ogl. odd Jutra pod >5000 lir« 23322-23
OPREMLJ. SOBO
ali kabinet išče gospodična v bližini Vrtače ali Gradišča. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod
»Prijazna« 23204-23a STAREJŠI G"SPOD soliden, išče opremljeno sobico s prostim vhodom Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod
»Stalno« 23164-23a PRAZNO SOBO večjo, za shrambo boljše pisarniške opreme, iščem po možnosti v centru ali bližini. Ponudbe na ogl. odd. Jutr, pod
»Prazna« 23141_23a DVE URADNICI iščeta opremljeno sobo v centru, po možnosti s posebnim vhodom za ta koj ali s 15. 9. 44. Po. nudbe na ogl. odd. Jutra pod
»Dobro plačava' 23l59-23a
OPREMLJ. SOBO elegantno, v centru išče samec proti zelo dobremu plačilu. Ponudbe na ogl. odd Jutra pod »Reden in soliden« 23382 23a
1 OPREMLJ. SOBO ln eno prazno z uporabo kuhinje na plinski kuhalnik pri samostojni gospe, iščemo. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »2 uradnici« 23350 23a OPREMLJ. SOBO štedilnikom ali s souporabo kuhinje, iščem. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod	»Po-
šten plačnik« 23349 23 a
FANT
srednjih let. prijetne zunanjosti. žeii znanja z dekletom ali vdovo. 2e-nitev ni izključena. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod
»Priprosta« 23298 25 GOSPOD srednjih let. značajen, diskreten, bi poročil gospodično ali vdovo z last nlm stanovanjem ali posestvom v Ljubljani. V pošt"V pridejo samo ponudbe s točnim naslovom na ogl. odd Jutra pod	»Še nik-
dar poročen* 23302-25
PROSTOVOLJNA
sodna dražba v zapušči_ no pokojne Pogačnik MaZ rije, zasebnice iz LJubljane, Karunova ulica, št. 14, spadajočih premičnin se vrši v soboto, dne 9. septembra 1944 ob 3. uri popoldne na licu mesta, Karunova ulica št. 14. — Hafner Mate, javni notar kot sodni komisar.
2278-37
OSEBO
ki je našla deški brezrokavnik rdečkastorjave barve med smrekami v bližini otroškega igrišča, prosim, da ga proti nagradi odda pri dr. Pe-hani. Celovška 28a, ali v ogl. odd. Jutra.
23387:37
2 ŽIV. NAKAZNICI
na ime Žagar Janez in Melihar Bogdan, sta bili izgubljeni. Najditelja na prošamo. naj vrne nakaznice na naslov trgovca ali pa na Velikem štradonu št. 5, kjer bo dobil nagrado v denarju ali v blagu- 23415-37
Javljamo žalostno vest, da je preminul naš dragi in nepozabni
Karol Hrovatin
strojevodja drž. železnic
Pogreb bo v petek 8. t. m. ob 4. uri popoldne iz hiše žalosti na farno pokopališče v Borovnici.
Borovnica, Ljubljana, Logatec, Grahovo, dne 7. septembra 1944.
žalujoči: ALEKSANDRA, žena; SAŠKA in KARELČEK, otroka in ostalo sorodstvo
-			i 'Z : ''v . '	mmi
1 , ____________________				
Dvignite dospele ponudbe
v oglasnem oddelku
A.G. 1944, Bibliofil, Blizu topničarske vojašnice, Bodočnost. Bela žima, Bobrove«, Continental,— Cvetličarna, Cibalia, čevlji, čisto novo pohištvo, Diskretno, Delavna, Diskretnost, Dobro plačam. Dobro plačilo Damsko kolo. Dober material, Do 50000, Fon 110, Francosko perfektno, Harmonika^ I. P., Izredno dobra garancija. Kauč, Kolo, Ljubljanski zvon, Lepa bodočnost. Lepo stanovanje 1500. Mirno življenje, MoJ dom. Mlada, Mlajše dekle. Moško kolo Manjša obitelj, Necchi. Namizni prt, Nit. Nahrbtnik. Obrtnik. Obleka. Osamljena, Ostanem zvest. Prevleka, Poljanska cesta. Posteljnina, Pridna, Plačam vec mesecev naprej. Pošteno dekle, Poseben vhod. Po-mivalka stopnišč, Potrjujem nujno. Poštena po-strežnica. Pridnost in poštenost, Preko bloka — Platno. Potrebujeme. Pre tiskane. Primerno plačam. Ponudba, Pokojnina odgovarja, Poštenje, Srečna bodočnost. Soliden dober plačnik Sivo blago. Strojnik. Solidno življenje. Shramba. Srečen zakon. Sobarica. Stal no. Soudeležba, Tresor, Takoj Uradnik, Urania Dresden. Vesten in pošten. Vestna oskrba. Vajena dela. Vestna, Vljuden pošten in zanesljiv, Vstajenje, Začetnica. — Zmožna dela. Znanje nemščine Zanesljiva. — Znamke. Žarnica. 50 kg 400. 2-sobno opremljeno, 1500 kv. m.
Dne 30. avgusta 1944 nas je za vedno zapustila naša ljuba mamica, gospa
Anica Gregi
Pokopana je bila 1. septembra t. L v Novem mestu.
Ljubljana, 7. septembra 1944.
ŽALUJOČI OSTALI
a®5:- V?	-
PROŠNJE
za potovanja, nabavo racioniranih predmetov. posredovanja in vse informacije vam oskrbi komercijalna pisarna Zaje Lojze. Gledališka nliea št. 7
Med alarmom je prepozno pripravljat stvari, Id jih morate vzeti s seboj v zaklonišče. Prepričajte se vsak večer, če ima t* vse potrebno pripravljeno in pri rokah. Tnd; obleko imejte v bližini, ker se sicer lahke zgodi, da boste prišli v zaklonišče le na po oblečeni
S
Dotrpela je v visoki starosti 88 let, v svojem dolgoletnem domovanju v Jozefišču, previdena s tolažili sv. vere, naša ljubljena mama, stara mama, teta in tašča, gospa
Frančiška §diley
roj. RESCH vdova po železničarju
Blagopokojna leži na Žalah v kapelici sv. Andreja.
Pogreb drage po koj niče bo v soboto 9. t. m. ob uri popoldne izpred evangeljskega pokopališča, kjer bo po njeni želji njeno zadnje domovanje.
Sveta maša zadušnica se bo brala v sredo 13. t. m. ob 7. uri zjutraj v župni cerkvi sv. Petra.
Ljubljana, Celje, Kranj, Rabaui
(Nova Gvineja), 6. septembra 1944.
Globoko žalujoči:
DR. FRANC SCHLEY, sin z rodbino, NETTY por. TILL, hčerka z rodbino in ostalo sorodstvo
m
ZAHVALA
Vsem, ki ste mojemu nepozabnemu
IVU
izkazali toliko ljubezni, ga obsuli s krasnim cvetjem in spremili v tako lepem številu k večnemu počitku ter vsem, ki ste sočustvovali z menoj, mojo najtoplejšo zahvalo. Posebno se srčno zahvaljujem najinim dobrotnikom ob času njegove težke bolezni.
Maša zadušnica se bo darovala v ponedeljek 11. t. m. v cerkvi sv. Pavla na Vrhniki.
Ljubljana, 7. septembra 1944.
FANČI DR. GOGALOVA žalujoča mama
Herbert Steinmann:
40
Žena za stekleno steno
Roman
»Mati je davi odšla in se doslej ni vrnila — kaj ji je bilo na misli, ne vem,« je v mučni zadregi rekel Heinz. »Zastran zaroke pa--- Odločen zamah očetove roke
ga je prekinil.
»Saj veš, kako mislim o tem. Prosim, prihrani svoja izvajanja, dokler se mati ne vrne. Meni zadostuje, da bom moral vso to preretko enkrat uživati«
lise Dannow se je vzravnala.
»Gospod Rertken.« je začela, »rada bi vam pojasnila —«
Starejši šef tvrdike .Rentken, gradnja mostov' jo je pogledal z rensnimi, vendar ne jeznimi očmi.
»Prosim, prizanesite md tudi vi vsaikršno razlaganje. Najprej hočem sam jasno videti, kako in kaj. Pa tudi z ženo bi rad potem še govoril.«
Tedaj je lise Daimow obmolknila. Srce ji je bilo težko kakor kamen.
Čutila je> da nastopajo ure, ki bodo odločile njeno usodo.
Da, te ure so bile odločilne. Toda odločitev. se ni odigravala samo v hotelu »Hamburg«, in šlo ni samo za človeška srca* ampak tudii za človeška življenja.
V bolnišnici, v posebni sobi, je ležal dr. Peter Lange.
Že od jutra je bil zbujen. Njegovo stanje se je bilo bistveno zboljšalo. Široka obveza mu je sicer še vedno zakrivala glavo in drugače tako zdravi obraz je bil siv, toda možgani so mu že speft kar dobro delovali. Predobro, je ugotavljal dr. Peter Lange sam pri sebi, posebno kar zadeva spomin.
Misli so prihajale in odhajala Oko se ni moglo odtrgati od rešetke pred oknom, skozi katerega so padali svetli žairki popoldanskega sonca.
Čeprav dr. Lange tega ni mogel videti, je vendar vedel za molčečnega, krepkega in skromnega moža, uradnika lcriminalne polieiije, ki je stražil nekje v veža in pazil na vrta te sobe.
Nekaj, česar dr. Lange ni vedel, pa je bilo to, da je prav zdaj prišel po veži vitek, zagorel gospod in obstal pred tihim opazovalcem.
»Vse v redu. gospod Holl?« je prijazno vpraSal.
»Vse v redu, gospod komisar!« je odgovoril uradnik.
Takoj nato je Da Siilva s kratkim pozdravom Stopil v bolniško sobo drja. Petra Langetja.
Bolnikovo začudenje nad nenavadnim obiskom je bilo res da manjše, nego je obiskovalec morebiti pričakoval.
»Izvolite sesti, gospod kriminalni svet
ndk ali kakor vas veličajo po činu,« je rekel dr. Lange in pokazal na stol ob svoji postelji.
Gost je ustregel temu pozivu.
»Doslej samo kriminalni komisar,« je ljubeznivo dejal in s poudarkom ponovil: »Kriminalni komisar Da Silva s policijskega predsedstva v Riu de Janeiru.«
Dr. Lange niti zdaj ni pokazal kdo ve kakšne presenečenostl
»Izvrstno ste igrali svojo vlogo, gospod Da SiVa. A jaz sem imel med tem časa za premišljevanje — in še mnogo časa, zlasti od davi. Zato sem takoj uganil vaš poklic, ko ste stopili v sobo Menda tudi ne bo napak, če siodim. da se uikvarjate z.Ribe-rovo zadevo?«
Da Silva je pritrdil.
»Dobro bi bilo. gospod dr. Lange. če bi zdaj razodeli svoj resnični delež pri dogodkih v -S+eklenem dvorcu'.«
Dr Lange je obrnil oči v belo popleskani strop. Njegov glas je bil skoraj mrtev, ko je odgovoril:
»Da, po hudih bojih s samim seboj sem se odločil, da pojasnim vse. Treba je. da zveste resnico. Molčal bi samo o tem. kar zadeva gospodično Dannow.«
Kriminalni komisar Da Silva se je drobno nasmehnil.
»Vaši doživljaji z gospodično Dannow v steklenem dvorcu niso z« tukaišnio kriminalno policijo in « tem tudi zame neka-
ka skrivnost. Česar nismo mogli zvedeti, je gospodična Dannow sama dopolnila s svojim odkritim priznaniem. Izpovedala je mimo tega, da sta se vi pa Ribera spogledala kakor stara znanca. Po tem takem ste ga poznali že od prej?«
Drju. Langeju se je dolbla okrog ust bolestna črta.
»Gospodična Dannow je bila zelo odkritosrčna — pa je kar prav tako. Bolje bi bilo, da vsega tega nisem zamolčal. Potem pač ne bi ležal tu ——«
»Ali mi ne bi hoteli lepo jasno povedati, v čem je bila vaša zveza z Ribero?« Lange je trudno prikimal »Zgodba je mnogo krajša, nego morebiti upate, gospod Da Silva. Kakor veste, sem bil takrat v Riu, kjer sem se kot zastopnik svoje tvrdke pogajal za velika vladna naročila. Tistega večera, ko se je zgodilo toliko reči me je nekdo izmed udeleženih brazilskih gospodov uvedel v .Zvezdni klub'. Ga poznate?« Brazilijanec je prikimal. »To je eno neših najbolj ekskluzivnih društ.ev. Na žalost je znal Ribera že takrat najti pota, da so tudi njega uvedli vanj. Ste ga mar tam srečali?«
»Da. seznanili so me z njim. Njegovo ime kot politik in njegov dvomljivi sloves sta mi bila takrat *icer še neznana. Zapletel sem se z njim v pogovor in našel v
njem spretnega krami jača; že prvi predmet, ki ga je načel, me je moral zanimati.«
»Najbrže je kramljal o — južnoameriških umetnostnih zakladih?«
»Da, prav to je delal. Bila sva v štiri oči. Nenadoma me je vprašal, ali bi kupil majhen, a zelo dragocen predmet te vrste, če bi mi kdo ponudil priložnost. Nato je izvlekel rabljeno leseno pušioo — in mi pokazal vsebino. Bila je---
Dr. Lange je obtičal. Mučen občutek, da si ne more pomagati ga je bil prevzel.
»Nu?« je vprašal Da Silva. Izraz njegovega rjavega obličja je bil napet.
Sklonil se je naprej. Prestregel je samo šepet, toda razumel ga je.
Temne oči so se mu zasvetile.
»A, tako je bilo — če Riberi to dokaže-mo, je poražen. Tedaj imamo možnost, da nastopimo proti njemu ostreje in ga odstranimo z njegovega mesta.«
Dr. Lange ga je pogledal
»Kolikor vam more moja izpovedba pomagati, sem vas na voljo, gospod komisar. A dajte mi, da nadaljujem. Bil sem navdušen, in če poznate zbiralce, me boste razumeli. Imel sem pa vendarle še pomisle ke. Bilo mi je, kakor da me nekaj svari pred nakupom, čeprav lahko na čast in poštenje prisežem, da mi stroge določbe štenje prisežem. da so mi stroge določbe brazilske izvozne prepovedi za umetnine niso bile na misli.«
SfhtHHrftm • Urejuje: Davorin Ravljen —
Ffkr das Konsortium »Jutro« ab Verlas Za konzorcij »Jutra« kot izdajatelja. Staoho Virant — Fttr »Narodna tiskarna A U.« aJs Drocbstelle — Za »Narodno tiskarno d. (Lc tiskar naj ja: Fran Jeran — Fiii den Inseratenteii verautvvorllicb - Za tn>eratnJ oddelek odgovarja: Ljubo mu Volčič	-