Pomurski

GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA ZA POMURJE
MURSKA SOBOTA, 1. JUNIJA 1961 Leto XIII. — Štev. 21 Cena 15 din
Zasedanje Okrajnega ljudskega odbora Murska Sobota
OBČINA BREZ ZDRAVNIKA
V soboto je bila seja obeh zborov OLO Murska Sobota, kateri je prisostvoval tudi zvezni ljudski poslanec Ivan Kreft. Po poročilu Sveta za zdravstvo, ki ga je prebral predsednik sveta Ivan Horvat, so odborniki razpravljali o stanju in problematiki zdravstva ter zdravstvene službe v našem okraju.
V poročilu Sveta za zdravstvo je bilo ugotovljeno, da se zdravstveno stanje in zdravstvena služba v okraju iz leta v leto zboljšuje. Zaradi občutnega pomanjkanja zdravstvenih delavcev pa rešujemo zdravstveno problematiko preveč enostransko, je bilo rečeno v poročilu. Nihče ne pose-
Te dni je začela delovati 50-metrska antena v M. Soboti
ga v domove naših ljudi, premalo pa se ukvarjamo tudi z okolico, v kateri ljudje živijo in delajo. Na zdravstveno stanje pa vpliva tudi zdravstvena neprosvetljenost prebivalstva. Zato imamo najvišjo u-mrljivost dojenčkov v LRS, največ črevesnih nalezljivih obolenj, tuberkuloze, trahoma itd. Zdravstveno mrežo imamo v okraju sicer dobro razširjeno, saj imamo poleg Splošne bolnišnice v Murski Soboti še 4 zdravstvene domove in 10 zdravstvenih postaj, toda na tem področju nas čaka še veliko dela, je dejal v svojem poročilu Ivan Horvat. Najtežji problem je v petrov-skd-šalovski občini, kjer ni niti enega zdravnika, čeprav so kraji te občine oddaljeni od Murske Sobote nad 30 km, število prebivalcev pa je večje od 10.000.
V zadnjem letu je opaziti večjo zdrastveno skrb za šolsko mladino. Vendar rezultati pregledov niso ugodni. Med šolarji je največ obolenj na dihalih, sledijo bolezni kože in podkožja, nalezljive bolezni, poškodbe pri nesrečah, bolezni prebavil in vnetja srednjega ušesa. Med boleznimi odraslih so na prvem mestu bolezni dihal. Te bolezni bomo lahko zmanjšali le z jačanjem splošne odpornosti organizma. Za to pa je potrebna zdravstvena pravilna prehrana, po-
čitek, higienska ureditev stanovanj in delovnih mest. Na drugem mestu šo nesreče pri delu in ostale pošokdbe. Ugotovljeno je namreč, da z večjim številom zaposlenih raste tudi odstotek poškodb. Nesreče nastajajo predvsem zaradi subjektivnih vzrokov, med ponesrečenci pa je največ nekvalificiranih delavcev. Obolenja zaradi poškodb pri delu bi morale zmanjšati predvsem službe higiensko-tehnične zaščite v gospodarskih organizacijah. Največji problem v izpadu proizvodnje predstavlja tuberkuloza, saj število tuberkuloznih bolnikov v Pomurju raste iz leta v leto, čeprav umrljivost za TBC upada. Najboljše stanje je na področju občine Gornja Radgona in Ljutomer, najslabše pa na področju občine Lendava in Murska Sobota, ki jima sledita občini Beltinci in Pe-trovci-Šalovci. Pereč problem je tudi to, da se bolniki neredno zdravijo. Znano pa je, da so taki bolniki bacilonosci, ki so zelo nevarni za okolico.
Da bi izboljšali predvsem preventivno službo, so se odborniki zavzeli za izboljšanje telesne kulture. Zato bi morali predvsem misliti na gradnjo plavalnih bazenov in drugih športnih objektov. Posebno pozornost bi morali posvetiti tudi šolanju zdravstvenega kadra, posebno srednjega. Več bi morali delati tudi na zdravstvenem prosvetljevanju prebivalstva, v katerega naj bi sčasoma vključili tudi vse prosvetne in vzgojne ustanove.
Po razpravi o poročilu Sveta za zdravstvo so odborniki imenovali nove sodnike porotnike pri Okrožnem gospodarskem sodišču v Mariboru, člane disciplinskega sodišča OLO Murska Sobota, člane UO sklada za negospodarske investicije, vršilca dolžnosti upravnika otroškega doma »Dane Šu-
menjak« v Baški, novi muzejski svet Pokrajinskega muzeja v M. Soboti, člane UO Studijske knjižnice in dva nova člana v radijski svet Radia Murska Sobota. Nato so odborniki poslušali obrazložitev sprememb v lokalni tarifi PTT službe in se seznanili s poročilom podpredsednika UO ELES Ivana Krefta o elektorgospodarski problematiki okraja Murska Sobota, nato pa je predsednik OLO Rudi Čačinovič obrazložil glavne smernice novega petletnega perspektivnega načrta okraja Murska Sobota, ki ga bodo v kratkem sprejeli.
S SEJE OKRAJNEGA KOMITEJA
ZVEZE KOMUNISTOV
Smeleje odpravljati slabosti
V ponedeljek, 27. maja je okrajni komite Zveze komunistov razpravljal o nekaterih aktualnih organizacijskih in kadrovskih problemih v ZK. Po uvodnem referatu organizacijskega sekretarja Ivana Grimšiča so člani komiteja obširno razpravljali o družbenem uveljavljanju komunistov ter opozarjali na nekatere slabosti, ki se pojavljajo in škodujejo ugledu organizacije.
Predvsem je bilo poudarjeno, da bodo osnovne organizacije morale posvečati več pozornosti vzgoji in idejni rasti posameznih članov ter jim tudi omogočati in pomagati pri uveljavljanju v političnem in
Odprt nov opekarniški obrat
»Iz črnih ruševin in sivega pepela je tovarna nova vstala . . .« Tako se je začela recitacija pesmi, ki jo je za sobotno otvoritev opekarniškega obrata v Lukavcih napisal sin opekarniškega delavca, tov. Hanžiča.
Na otvoritveni svečanosti, vsem, ki so pomagali pri iz-katere so se udeležili člani ko- gradnji, zahvalil direktor pod-lektiva in številni gostje, se je jetja Rudi Cvenšek. V svojem
govoru je kratko orisal razvoj opekarne v Lukavcih od leta 1895, ko je začela obratovati, pa vse do osvoboditve, ko je nekoliko izpopolnjena prešla v družbeno last. Po letu 1953, ko je opekarna prešla v okvir Križevskih opekarn, so vložili le manjša sredstva za izpopolnitev osnovnih sredstev. Takratna zmogljivost obrata je bila dva milijona 400 tisoč kosov opeke na leto. Izdelovali so lahko le polno zidno opeko in strešnike. Leta 1957 je opekarna pogorela, s tem pa je
bila pred kolektiv postavljena zahtevna odločitev. Čeprav glede sredstev ni bilo posebno dobrih obetov, so se odločili za obnovitev obrata. Za to so se odločili posebno še zato, ker so v Lukavcih še velike zaloge prvovrstne gline, ljudje pa so potrebni zaposlitve. Po skupnih prizadevanjih so začeli julija 1960 s poskusno proizvodnjo. Za celotno dograditev so porabili 104 milijone dinarjev investicijskih sredstev. Vzporedno z obnovo obrata so izpopolnili tudi tehnološki proces. Tako je v novem obratu moč izdelati letno 5 milijonov 500 tisoč najrazličnejših opečnih izdelkov. O-hišje obrata pa je grajeno tako, da je možno po potrebi vgraditi novo krožno peč z zmogljivostjo 8 do 10 milijonov kosov opek letno.
Svečanost so pozdravili tudi nekateri gostje, med njimi zvzeni ljudski poslanec Ivan Kreft, ki je označil otvoritev kot pomemben dogodek posebno še zato, ker letos praznujemo 20-letnico ljudske vstaje. Na otvoritveni svečanosti so učenci iz križevske osnovne šole pod vodstvom Marije Legenove zapeli vrsto pesmi in izvedli nekaj recitacij, za izpopolnitev programa pa so poskrbeli tudi harmonikarji glasbene šole Križevci.
Za tem je predsednik Občinskega ljudskega odbora Ljutomer Tone Truden odprl tovarniške prostore, udeleženci pa so si skupno ogledali proizvodne obrate.
Otvoritvi novega opekarniškega obrata so prisostvovali tudi , številni gosti
Posvetovanje o izgradnji tovarne embalažnega stekla
VELIKE POTREBE - MALO DENARJA
Že v lanskem letu je Okrajni ljudski odbor Murska Sobota dal izdelati investicijski program za gradnjo tovarne embalažnega stekla v Beltincih. Predvideni objekt je eden najvažnejših gospodarskih objektov Pomurja, še več, njegov pomen presega meje okraja in ja važen za celotno Slovenijo ter še za bližnje predele Hrvatske.
Glede na agrarni značaj o-kraja Murska Sobota, je ena izmed osnovnih smeri nadaljnjega gospodarskega razvoja Pomurja prav v iskanju poti, kako v čimvečji meri povečati in poceniti kmetijsko proizvodnjo. V skladu s tem pa je nujno potrebno razvijati živilsko industrijo, posebno predelavo mesa, mleka, jajc, grozdja in sadja. Ta predelava, ki deloma že obstaja ali je v re-
konstrukciji oz. so izdelani programi za nove objekte, kot n. pr. obrat za proizvodnjo sadnih sokov in koncentratov, VG Gornja Radgona za proizvodnjo šampanjca, je pa glede prodaje končnih izdelkov zelo vezana na stekleno embalažo, -n. pr. mleko, razni sadni sokovi, šampanjec, vino itd. Glede na to postaja Pomurje obenem z razvojem živilske industrije tudi velik potrošnik steklene
embalaže, ki je sedaj na tržišču primanjkuje.
Ko so se strokovnjaki odločevali za lokacijo tovarne jih je vodila predvsem misel, kako že s samo lokacijo zagotoviti take pogoje, da bo proizvodnja čim cenejša. To je uspelo prav zaradi zemeljskega plina, ki ga je v Pomurju dovolj. Zemeljski plin je namreč zelo ceneno in eno najprimernejših goriv za steklarne. Obstoječe tovarne stekla uporabljajo kot gorivo dosedaj v glavnem premog, ki predstavlja pri teh tovarnah do 70 odst. teže vseh surovin in materiala, poleg tega pa je treba premog tudi upliniti, pri čemer izgubi precej kalorij. Zaradi teh razlogov je. plin naje-konomičnejše in najboljše gorivo za steklarne.
V Gančanih je pozitivna plinska vrtina, zato so se strokovnjaki odločili za lokacijo blizu železniške postaje Beltinci, ki je okrog 3,5 km oddaljena od plinske vrtine.
Poleg goriva je važen tudi kremenčev pesek, ki je osnovna surovina za proizvodnjo stekla. Raziskave, ki i5v? jih izvedla Geološki
V BRIGADI „ŠTEFAN CVETKO”
NAJBOLJŠI ZIDARJI
Brigadi »Štefan Cvetko« mineva dva meseca, odkar je prišla v naselje »Šumarice« pri Aginem Selu. Poleg naše brigade so tu še osiješka, pri-jedorska in vranjska brigada. Te brigade bodo zapustile delovišče okrog 10. junija, naša pa ostane tam še en mesec.
Delovni uspehi brigade so bili ob začetku nekoliko slabši, vendar še zadovoljivi, saj je bila 24. aprila brigada proglašena za udarno. Naj več ji delovni uspeh je dosegla brigada 19. maja, ko je dpsegla normativ z 262 odst., izpolnjene efektivne ure pa z 96 odst.
Brigada je specialna zidarska. Skoraj vsi brigadirji o-biskujejo zidarski tečaj. Predavatelji so z brigadirji zadovoljni. Dne 21. maja je bilo predtekmovanje brigadirjev v
'zidanju. Od 18 tekmovalcev so prva štiri mesta zasedli naši fantje: Franc Bodanec iz Tišine, Maks Žnidarič iz Janže-vega vrha, Franc Kolmanič iz Tišine in Franc Gomboc iz Zenkovec. Šest najboljših tekmovalcev bo šlo na tekmovanje vseh mladinskih naselij v Kumanovo. Poleg zidarskega obiskujejo mladinci tudi tečaj za mopediste.
Poleg tega je v brigadi živahno tudi kulturno-prosvet-no življenje. Mladinci pridno pišejo in rišejo za »Stenčas«. Precej se jih je udeležilo prireditev Dneva mladosti. Tako Mladinska delovna brigada »Štefan Cvetko« nikakor ne bo in noče zaostajati za ostalimi brigadami na cesti Bratstva in enotnosti.
S. Majerič
KAKŠEN BO LETOS PRIDELEK ?
O letošnjih pridelkih ljudje mnogo razpravljajo. Kako pa tudi ne, saj se žetev hitro bliža, pa tudi drugod so obeti že vidni. Lahko rečemo, da so kmetovalci z letino v glavnem zadovoljni, čeprav je vreme precej neugodno.
Kaj pa pravijo strokovnjaki?
Čeprav je bila zima letos mila, pšenica lepo obeta. Zlasti lepo, obetajo italijanske sorte, kjer predvidevajo 35 do 40 metrskih stotov po hektar ju, pri domači sorti U-l pa. se bo gibal pridelek od 30 do 35 btov. Če bi hoteli predvide-
ti višino pridelka tudi pri o-stalih domačih sortah, bi se morali ozirati zlasti na to, na kakšnih tleh pšenica raste. Ne bo pa pretirano, če rečemo, da se bo pridelek gibal od 15 do 20 stotov po hektarju, na zelo Slabih zemljah pa okrog 12 stotov. Na lažjih peščenih tleh je pšenica v rasti nekoliko zaostala zaradi spomladanske suše, vendar na količino, pridelka to ne bo znatneje vplivalo, le žetev bo nekoliko poznejša.
Za koruzo, krompir in ostale poljščine bi bile vsake prognoze preuranjene, lahko rečemo le to, da so obeti lepi. Kar zadeva koruzo, bo za pridelek odločilne važnosti zlasti pravočasno okopavanje in dognojevanje, saj je zaradi nizke temperature v rasti precej zaostala. Krompir se v našem okraju lepo razvija in k sreči
je koloradskega ’ hrošča nekoliko manj kot lani. Se pravi, da bo pridelek dober, če ga ne bo napadala krompirjeva plesen, ki lahko zmanjša pridelek tudi za več kot 50 odst.
Precejšnje neugodnosti povzroča letos pri sušenju sena nestalno vreme. V kolikor smo lahko doslej ugotovili, se giblje pridelek sena po hektarju od 20 do 30 metrskih stotov, neprimerno nižji pridelek pa so zabeležili na lahkih nepognojenih tleh, kjer je travna ruša redka.
In kaj pravijo vinogradniki: Nastavek je znatno boljši kot lani, zlasti lepo obetajo mlajši nasadi. Kakšen bo pa pridelek in njegova kvaliteta, pa bo odločalo vreme že v prihodnjih tednih.	|ko
VREMENSKA NAPOVED ZA ČAS OD 1. DO 11. JUNIJA
Prehodno izboljšanje oziroma lepo Treme pričakujemo okrog: 1., 7. in 11. junija. V ostalem nestalno Treme s pogostimi nevihtnimi padavinami.
Pomurska mladina si nabira v MDB znanje, kar pomeni nekaj desetin kvalificiranih zidarjev več
družbenem delu. Mnogo bolj kot doslej pa bodo morale skrbeti, da se bodo na tovariški ih vzgojni način odpravljale razne osebne lastnosti posameznih članov ter jim pri tem tudi pomagati.
Kot enega izmed izredno škodljivih pojavov so člani komiteja omenjali predvsem pretirano skrb za osebnim blagostanjem, v nasprotju s tem pa je često opaziti, da pa taki člani zanemarjajo svojo družbe-no-politično nalogo in delo. Tudi premajhna skrb za strokovno in idejno izpopolnjevanje povzroča razne pomanjkljivosti, predvsem pri premagovanju raznih nazadnjaških in protisocialističnih tendenc. Nadalje je bila v razpravi članov komiteja posvečena tudi pozornost preživelemu vrednotenju fizičnega in umskega dela, kar se odraža zlasti v višjem vrednotenju umskega oziroma najbolj pogosto administrativnega dela.
Te slabosti posameznih članov osnovne organizacije zanemarjajo in posledica tega-ga je, da jih tudi člani sami ne odpravljajo, o čemer pričajo podatki, da se osnovne organizacije pri kaznovanjih odločijo najbolj pogosto za izključitev, do katere ne bi tolikokrat prišlo, če bi prej u-porabile nižje in vzgojne kazni.
zavod LRS in Proizvodnja kremenčevega peska Puconci, so pokazale, da so v Pomurju velike količine kremenčevega peska. Našli so kvalitetne zaloge steklarskih peskov v Puconcih in Moščancih in to v velikih količinah.
Vse te ugodnosti vplivajo na to, da je lokacija v Beltincih primernejša od drugih lokacij. Za sa-
(Nadaljevanje na 2. strani)
DESETIČ PRED MIKROFONI
POMEMBNA OBLETNICA RADGONSKEGA PIONIRSKEGA ZBORA
'Pionirski pevski zbor »Silvira Tomazini« pod vodstvom Manka Golarja iz Gornje Radgone je v nedeljo že desetič zapel pred magnetofonom Radia Ljubljane. Ob tej priliki je predstavnik RTV Ljubljana Janez Bitenc poklonil pionirjem v imenu RTV Ljubljana UKV radio aparat in fotoaparat.
Pionirski pevski zbor »Silvira Tomazini« Gornja Radgona obhaja letos tudi 15. letnico svojega obstoja. Prvi pevski zbor leta 1946 je štel 60 otrok, medtem ko letošnji zbor šteje 82 otrok. Pevske vaje imajo dvakrat tedensko in kljub temu, da se nekateri vozijo tudi osem kilometrov daleč v šolo, prihajajo redno in zr veseljem.
V teh letih so dosegli že kar lepe uspehe. Z navdušenjem so- jih sprejeli poslušalci v Bi-leči, ko so se udeležili proslave 20-letnice revolucije. Pred kratkim pa je pevski. zbor »Silvira Tomazini« nastopil na pionirskem pevskem festivalu v Celju. Takoj iz Celja so odšli v Bosanski Šamac na mladinski festival Bratstva in e-notnosti. To je bil že sedmi festival, katerega se vsako leto Udeležujejo. Zapeli so že v
Slavonskem brodu, Prištini, Kranju in na Reki.
Nekateri pionirji pojejo v pevskem zboru že več let. Po
končanem šolanju se razidejo in tako je potrebno skoraj vsako leto začeti z novimi pevci, bodočim kadrom pevskih zborov »Svobod«.
Finančno podpira pevski zbor Občinski ljudski odbor Gornja Radgona, veliko zaslug pa imajo tudi Ivan Kreft, RTV Ljubljana, zlasti pa pevovodja Manko Golar.
-ml
Tu miška mladina na nedeljskem izletu
Minulo nedeljo je mladina iz Turnišča organizirala izlet v Slatino Radence in Gornjo Radgono. V Radencih so si ogledali mineralne vrelce in ostale zanimivosti, nekaj časa pa preživeli v prirodi. Popoldne pa so nadaljevali pot v Gornjo' Radgono, kjer so prisostvovali nogometni tekmi med Radgono in Planiko iz Turnišča. Po končani tekmi pa so se vrnili domov.
GORNJA RADGONA
V okviru. Jugoslovanskih pionirskih iger so nastopili radgonski pionirjj te dni z dvema igrama »Clmca Marinca ima smolo« in »Cefizelj«. Igri je režirala Cilka Žerdin. Z lutkami nameravajo gostovati tudi na drugih šolah radgonske občine.
Saša
OBČNI ZBOR LOVSKE ZVEZE POMURJA
RAZVIJATI LOVNI TURIZEM
V nedeljo je bil v dvorani Doma pomurskih lovcev v Murski Soboti redni letni občni zbor, ki sta se ga poleg delegatov pomurskih lovskih družin udeležila tudi piša telj Miško Kranjec kot član LD Žižki in predstavnik LZ Slovenije Franc Knaus.
V poročilu predsednika Lovske zveze Pomurja Evgena Cuga je bilo omenjeno, da so Dom pomurskih lovcev v M. Soboti, ki so ga predali svojemu namenu septembra lani, zgradili s skupnimi močmi vseh pomurskih lovcev. V ta namen je UO LZ Slovenije podelil LZ Pomurja odlikovanje Red I. stopnje in kot posebno nagrado televizijski sprejemnik. Ko so govorili o staležu divjadi, je bilo ugotovljeno, da se je stalež srnjadi in zajcev zmanjšal za 10 odst., medtem ko se je stalež pernate divjadi nekoliko povečal. Obsodili so nezakonit odstrel fa-zank in se zavzemali za vsestransko zaščito pernate divjadi v času košnje. Posebno pozornost je občni zbor po-svetil pomurskemu lovnemu turizmu, saj so lani zabeležili 330 lovnih dni, ki so jih prebili inozemski lovci v Pomurju. Lovnemu turizmu bo potrebno tudi v bodoče posvetiti vso skrb. Pri tem bi morali misliti tudi na prijateljska srečanja lovcev iz drugih predelov Slovenije.
Glede športnega streljanja so bili delegati mnenja, da bi vsak lovec moral biti tudi član strelske družine. Nadaljevati pa bi morali s tradicionalnim streljanjem na glinaste golobe. Med drugim so delegati razpravljali tildi o kinologiji.
o ocenjevanju trofej in se zavzeli za ustanovitev posebnega sklada, iz katerega naj bi črpali sredstva za kritje izgub pri raznih nesrečah na lovu. Po končani razpravi je občni zbor izvolil novi 15-članski UO Lovske zveze Pomurja.
RAZSTAVA NOB V SOBOTI
Muzej v Murski Soboti je s sodelovanjem pomurskih partizanov organiziral razstavo NOB v Pomurju. Tokratna razstava, ki obsega štiri prostore v soboškem gradu, je razširitev nekdanjega stalnega oddelka NOB v muzeju.
Ce primerjamo sedanjo razstavo s prejšnjo stalno zbirko , v muzeju, zasledimo velik napredek in to glede zbranega gradiva kot nazornosti prikazanega zgodovinskega materiala. Ker je to prvi poskus, lahko prezremo nekatere vrzeli in sicer nekoliko nepovezano prikazovanje dejstev, slik in dokumentov. Osnove razstave so namreč tako tehtne, da bo dobila čez hekaj časa prijetno zaokroženo celoto, v kateri se bodo obiskovalci lahko seznanili s predvojnim in medvojnim gibanjem v Pomurju že s tem, če bodo nekoliko pozorneje pogledali slike, grafikone in razstavljene predmete.
Na razstavi zasledimo gradivo od leta 1919, ko je bilo Prekmurje nekaj časa »boljševiška republika«, pa do prihoda prvega predsednika slovenske vlade pok. Borisa Kidriča v Mursko Soboto v letu 1945. Okrajni odbor ZB NOB je kot zaključek obiskovalcem prikazal svojo dejavnost tudi s dokumentarnim gradivom, ki ga je komisija za zgodovinsko dejavnost začela zbirati po vojni.
Za mlajše obiskovalce je zelo zanimiv del razstave iz leta 1919. Na panoju lahko vidimo proglas — »Zapovid«, pisan v prekmurščini po prvi svetovni vojni. Proglas je naslovljen z geslom — Proletarje szvejta zdruzsite sze! Ker je to gradivo večini ljudi neznano, bi kasnejši stalni zbirki lahko prikazali dogajanje v bolj zaokroženi celoti, tako da bi razumeli, kaj se je takrat dogajalo in kakšne so bile takrat v Prekmurju razmere. Tako bi lahko kasneje tudi izpopolnili vrzel od leta 1919 do leta 1934, ko je začela izhajati v Lendavi »»Ljudska pravica«.
S slikami in dokumenti je prikazano delovanje komunistične partije pred vojno. Obiskovalci se nato lahko seznanijo s problemi sezon-
stva v Prekmurju, z delovanjem Društva kmečkih fantov in deklet in Kluba prekmurskih akademikov. Ta del razstave je zaključen z volitvami v letu 1938, ko je kandidiral Miško Kranjec.
V' naslednjih sobah Je razstavljeno gradivo iz leta 1941—1945. Precejšen del razstavljenega materiala je posvečen pomurskim herojem in prvoborcem, ki so dali svoja življenja za svobodo. Tu so slike Stefana Kovača, Vinka Megle, Daneta Šumenjaka, Josipa Kerenčiča, Pintariča Frančka, Vreča Jakoba, Jurkoviča Janka in drugih. Nadalje so obiskovalcem na ogled tudi slike Iz štajerskih krajev, kjer so Nemci izganjali slovenske rodoljube.
V tretjem razstavnem prostoru je prikazano gradivo iz leta 1942 do 1944. Poleg številnih borcev, postojank in drugega, so' prikazane tudi makete in zanimivi grafikoni, ki kažejo divjanje okupatorja v zadnjih mesecih pred osvoboditvijo. Pretresljivi so koli, ob katerih so spomladi leta 1945 ustrelili Nemci več Pomurcev.
Precejšnji del razstave je v četrtem razstavnem prostoru posvečen žrtvam fašističnega terorja. Fotografije, ki prikazujejo masovno uničevanje zavednih slovenskih ljudi, nam vzbujajo pretresljiv spomin na težke, a velike dni v zgodovini naših narodov.
Razstava zapusti prijeten vtis, ker Je kljub svojim vrzelim plod prizadevanja uprave Muzeja in pomurskih borcev, da prikažejo svoje delovanje in da seznanijo današnjo mladino s preteklostjo. Ker se bo razstava v deloma spremenjeni vsebini spremenila v oddelek ljudske revolucije Pokrajinskega muzeja v Murski Soboti, bi bilo zaželeno, če bi ljudje oddali Muzeju vse tiste predmete, slike, dokumente, razglase In letake, ki imajo za Pomurje kakršnokoli vrednost ter na ta način pripomogli k obogatitvi omenjenega oddelka.
Mirko Cepič
Po enem letu Šole za zdravstvene delavce v Murski Soboti
RREZ USTREZNIH PROSTOROV
Potrebe po srednjem zdravstvenem kadru, zlasti , še medicinskih sestrah, so v Pomurju zelo velike. Zato je prišlo lani do ustanovitve Srednje šole za zdravstvene delavce v Murski Soboti. Prvi letnik te šole bo zaključil pouk čez dobre štiri tedne, kar pomeni, da bo ta šola že čez tri leta dala prve srednje kadre zdravstveni službi v Pomurju, s čemer bo vsekakor izpolnjeno veliko pričakovanje, ki je bilo odločilno že pri samem ustanavljanju tega prepotrebnega učnega zavoda.
Šolsko vodstvo in šolski odbor pa se prav sedaj, ko zaključujejo pouk v prvem letniku in ko bodo v kratkem razpisali sprejem 35 novih kandidatov v prvi letnik, srečujeta z najtežjim problemom: pomanjkanjem prostorov za učilnice in potrebne kabinete, da o internatskih prostorih, ki bi bili zaradi določene specifičnosti pouka in vzgoje bodočih medicinskih sestra tej šoli še kako potrebni, sploh ne govorimo. Ob zgolj eni učilnici — in še v tej samo gostujejo, saj je last druge učne ustanove S je že seclaj v mno-gočem onemogočeno normalno funkcioniranje šole, pri čemer trpita zlasti praktično delo s slušateljicami in prizadevanje po .privzgoji higiene, ki je o-snovna prvina v praktičnem delu zdravstvenega delavca na kateremkoli delovnem mestu. Problem pa bo še akutnejši z novim šolskim letom, ko se bo število dijakinj in dijakov na šoli povzpelo na blizu sto; pozneje, če se bodo vsako leto obnavljali prvi letniki, kar bo glede na potrebe po zdravstvenem kadru prav gotovo zaželeno, pa bi vsa-
kršna začasna rešitev tega problema predstavljala nepremostljivo oviro za redno uresničevanje učnega programa v tej šoli.
Sedanje stanje glede prostorov na šoli zahteva začasno rešitev že pred pričetkom prihodnjega šolskega leta. Šola bo morala pridobiti še vsaj
eno učilnico. V razpravi je že tudi nameravana gradnja ustreznega provizorija za to šolo v Murski Soboti. Provizo-rij z dvema učilnicama naj bi bil dograjen že letos do pozne jeseni. Šolski odbor zavoda, ki se je .na vseh dosedanjih sejah resno soočeval s tem problemom, je sprejel to vest
z velikim zadoščenjem, vendar pa je ob tem izrazil mnenje, da je potrebno najti trajno rešitev, ki bo postopoma lahko povsem odstranila ta problem z dnevnega reda — bodisi z načrtno in premišljeno graditvijo provizorija v etapah ali kako drugače, da bi šola sčasoma prišla do ustreznih in z daljšo dobo funkcioniranja pogojenih prostorov za učno-vzgojne namene srednjega zdravstvenega kadra v Pomurju. To je. še zlasti važno zategadelj, ker bo ob zagotovitvi ustreznih prostorov in drugih gmotnih pogojev lahko postopoma prerasla v splošno središče za izobraževanje zdravstvenega kadra.
Srednja šola za zdravstvene delavce v Murski Soboti bo v kratkem prešla finančno v prir stojnost soboškega ObLO. To pa še zdaleč ne pomeni, da je za njeno nemoteno funkcioniranje dolžna skrbeti samo soboška občina, marveč nasprotno: v šoli se vzgaja bodoči srednji zdravstveni kader za potrebe vse pokrajine, pa naj bodo zato njeni zavzeti delničarji vsi občinski ljudski odbori v Pomurju, še posebno pri reševanju njenih, prav sedaj zelo aktualnih problemov, ki jih bo prav gotovo v korist njenega rednega funkcioniranja v prihodnosti mnogo laže rešiti s skupnimi močmi. Slabo uslugo bi si namreč storili, če pri tem ne bi gledali naprej !
Žrebanje prvomajske nagradne križanke
Vsega smo prejeli 183 rešitev naše križanke. Prvo nagrado je žreb določil Aleksandru Cisarju is Ljutomera (5.000 din), 2. nagrado dobi Marija Barbarič, Krašči 12., p. Cankova (3.000 din), 3. nagrado dobi Ogorevc Ivan, VP 9721 Pula (1500 din), 4. nagrado dobi Marija Vajs, Splošna bolnišnica M. Sobota (500 din), 5. nagrado dobi Franc Sečko, M. Črnci 4 (500 din), 6. Dragica Kornič, Ljubljana, Gradišče 9 (500 din), 7. Maja Novak, M. Sobota, Trubarjev drevored 2 (knjižna nagrada), 8. Zoltan Fujs, Gimnazija M. Sobota (knjižna nagrada), 9. Jelka Senčar, Ljutomer, Prešernova 3 (knjižna nagrada) 10. Stefan Cerpnjak, PLM Salovci (knjižna nagrada). Vsem izžrebancem bomo poslali nagrade po pošti. ČESTITAMO! Pri žrebanju smo upoštevali vse tiskovne napake.
ODLIKOVANJA OB 1. MAJU
Ob 1. maju in 20-letnlci vstaje naših narodov je predsednik republike Josip Broz — Tito odlikoval večje število oseb za izredne napore in zasluge pri obnovi ln socialistični graditvi države, utrditvi in razvijanju ljudske oblasti ln socialstične demokracije ter za posebno zasluge v gospodarskem in družbenem razvoju in za vloženi trud za širjenje socialistične zavesti državljanov.
Iz Pomurja so bili odlikovani:
Z REDOM DELA Z RDEČO ZASTAVO Rudi Čačinovič, predsednik OLO Murska Sobota Z REDOM REPUBLIKE S SREBRNIM VENCEM Franc Skoberne, predsednik OO SZDL M. Sobota Z REDOM DELA Z ZLATIM VENCEM
Marija Levar, predsednik Občinskega odbora SZDL Gor. Radgona Z REDOM DELA S SREBRNIM VENCEM
Ceh Ivo, upravitelj Osnovne šole Vučja vas; Horvat Marija, učiteljica Osnovne šole v M. Soboti; Kerčmar Geza, upravitelj, Osnovna šola Domanjševci; Kovič Ivan, učitelj, Osnovna šola Radenci; Novak Jože, cestar, OLO M. Sobota; Pelci Marija, vzgojiteljica, Otroški vrtec Janžev vrh: Sečko Rudolf, delovodja, Zdravilišče Sl. Radenci; Siker Marica, delavka, »Pomurski tisk« M. Sobota; Stubel Marija, učiteljica, Osnovna šola M. Sobota; Štukelj Ivan, učitelj. Osnovna šola Videm ob Ščavnici; Vlaj Stefan, sodnik, Okrožno sodišče M. Sobota.
Z MEDALJO DELA
Banfi Jožefa, delavka, »Mura«, Murska Sobota; Berce Ljuba, učiteljica, Osnovna šola Ljutomer; Borovič Marija, delavka, Opekarna Gor. Radgona; Budja Ivana, šef kuhinje, Zdravilišče Sl. Radenci; Domjan Marija, delavka, Zdravilišče Sl. Radenci; Edelsbruner Andreja, kval. delavka, Opekarna G. Radgona; Filipič Anton, strojevodja JZ, Kurilniška podr. M. Sobota; Fujs Emerik, sklad. del. TP »Potrošnik« M. Sobota; Grah Anton, konjar, KG Rakičan; Grah Jože, upravitelj, Osnovna šola Markovci; Horvat Terezija, delavka, Zdravilišče Sl. Radenci; Janež Justina, normirka, »Mura« Murska Sobota; Klanjšček Ciril, tehn. vodja, »Mura« M. Sobota; Lilek Rudolf, nakladalec, Zdravilišče Sl. Radenci; Perdigal Franc, kmet. tehnik, KZ Beltinci; Podlesek Zlatka, referent ObLO Murska Sobota; Satler Jakob, mojster, Tov. mes. izd. M. Sobota; Soštarec Karel, mojster, Tov. mes. izd. M. Sobota; Tompa Terezija, upraviteljica, Osnovna šola Razkrižje; Veren Ivan, cestar, OLO M. Sobota; Vlaj Anton, govedorejec, KG Rakičan; Vogrinec Matija, kmetovalec, ObLO Beltinci.
Z Redom dela z rdečo zastavo sta bila med drugim odlikovana tudi dr. Anton Vratuša, državni podsekretar v kabinetu podpredsednika ZlS-a tov. Kardelja in Boris Kocijančič, naš republiški ljudski poslanec, član Republiškega Izvršnega sveta.
Velike potrebe-malo denarja
| (Nadaljevanje s 1. strani) mo občino Beltinci pa je steklarna bistvenega pomena za njen nadaljnji razvoj, ki je doslej temeljil predvsem na kmetijstvu. Na področju občine ni nobenega Industrijskega podjetja, narodni dohodek na prebivalca je zelo nizek, skupno število zaposlenih v gospodarstvu je cca 300. Iz vseh teh razlogov bi pomenila predvidena steklarna z okrog 250 zaposlenimi in 1 milijardo 100 milijonov vrednosti proizvodnje letno izredno veliko pridobitev. ;
Vsi ti razlogi so vodili okrajni ljudski 'Odbor pri odločevanju za izgradnjo tovarne embalažnega stekla. Pri realizaciji programa pa nastaja vprašanje finansiranje, saj znaša predračunska vrednost celotnega objekta. 1 milijardo 200 milijonov dinarjev. Z ozirom na pomanjkanje embalažnega stekla ter na zainteresiranost podjetij — velikih potrošnikov steklenic, je okrajni ljudski odbor organiziral posvetovanje o problemih pomanjkanja steklene embalaže, kakor tudi o problemih finansiranja izgradnje tovarne.
Posvetovanje, ki ga je vodil predsednik OLO tov. Čačinovič, je bilo preteklo soboto v Radencib. Na posvetovanju so poleg predstavnikov nekaterih podjetij sodelovali tudi zastopnik Investicijske banke iz Ljubljane.
Posvetovanje je ponovno pokazalo nujnost izgradnje tovarne embalažnega stekla na našem področju. Sedaj se oskrbujejo naša podjetja s stekleno embalažo pred-
vsem iz Paračina. Zaradi velike oddaljenosti so transportni stroški veliki, je pa tudi precej loma. Kapacitete tovarn so premajhne, tako da imajo podjetja velike težave pri nabavi steklenic. Poseben problem predstavljajo zelene steklenice, saj samo Slatina Radenci porabi letno okrog 3 milijone steklenic, v perspektivi pa celo 4 milijone. Tudi vinogradniška gospodarstva, pivovarne in ostali potrošniki steklenic so pozdravili Izgradnjo tovarne. Investicijski program predvideva letno proizvodnjo 29,000.000 belih in zelenih steklenic od 0,2 do 2 litra.
Za realizacijo celotnega objekta pa nastajajo težave prav zaradi pomanjkanja finančnih sredstev, zato so bili udeleženci posvetovanja mnenja, da bi gradili objekt
etapno in sicer naj bi v I. etapi zgradili del tovarne za proizvodnjo zelenega stekla.
Navzoči predstavniki podjetij so pokazali pripravljenost, da bodo iz svojih sredstev dali posojila investitorju, seveda bi imeli potem prednosti pri nabavi steklenic. Akcija zbiranja sredstev bi lahko zajela tudi druga področja Jugoslavije, ne pa samo nekatere predele Slovenije in Hrvatske.
Poleg sredstev, ki jih bodo dala podjetja, pa je potrebno — ta sredstva verjetno ne bodo zadostovala — da se izvede mobilizacija vseh investicijskih sredstev, s katerimi razpolaga občina Beltinci, nujno bi pa bilo, da tudi ostale občine našega okraja s prispevki iz svojih skladov podprejo to akcijo.
K prazniku delovnih ljudi ljutomerske občine naše iskrene čestitke!
Občinski odbor SZDL Ljutomer Občinski sindikalni svet Ljutomer Občinski komite ZKj Ljutomer Občinski komite LMS Ljutomer
Občinski ljudski odbor Ljutomer Občinski odbor ZB NOB
ODLOČIMO SE ZA USTREZNEJŠE METODE PLANIRANJA
Mogoče bo kdo pripomnil, da Je pravzaprav nesmiselno na straneh, .našega lista razglabljali, kakšno naj bo planiranje, kako sestavljati-plan,, kaj naj ta vsebuje in podobno. Dejal bo: zato so pač plačani ljudje v planerskih in drugih oddelkih, na občinah, okrajih, v republiki in zvezi. Toda takšno mnenje bi bilo zgrešeno. Planiranje namreč ni zadeva povsem strokovne narave, temveč zadeva nas vseh, kajti pogostokrat se dogodi, da se tudi v podjetju ali zadrugi »za-plahiramo«; ker pač računamo pri načrtovanju na določena sredstva, ki jih še nimamo v rokah in ki naj bi jih dobili od drugod, in za takšen načrt tudi glasujemo. Potlej pa, ko je zadeva le do polovice uresničena in od nje nimamo koristi, temveč izgubo, tarnamo vsenaokroga iščemo »strice«, ki naj nas popeljejo iz te slepe ulice, v katero smo zašli sami.
Seveda so prej povedane primerjave glede planiranja nasploh zelo posplošene. Toda dejstvo je, da velja tudi na straneh našega lista spregovoriti o planiranju. Kot je obljubljeno, bodo namreč letos dani v razpravo posamezni plani (zveze, republik in skladno s tem tudi ostali) že prej kot običajno, to je sredi leta. Ob vse bujnejši rasti delavskega samoupravljanja, spremembah, ki smo jih doživeli na področju gospodarske zakonodaje v letošnjem februarju, pa je bilo Treba razčistiti tudi načela, na katerih naj bo zasnovano planiranje v teh novih pogojih vse od zveznega plana navzdol. Zato je pred časom predsedstvo Centralnega sveta ZSJ razpravljalo o tej tematiki na svoji posebni seji. Tu je bilo rečeno, da je potrebno najti-nove,. ustreznejše metode planiranja, ki ne bodo samo usmer-jalecEprocesov in odnosov s čim manj administrativnim vmešavanjem, temveč da bodo takšne metode pospeševale in spodbujale nadaljnji razvoj in sicer takšen, ki ga terja graditev socialistične družbe pri nas. Plan mora predvsem skupno z ostalimi ustanovami družbenoekonomskega sistema težiti k temu, da vsakega delovnega človeka in proizvodno skupnost, v kateri on neposredno živi in ustvarja (delovno skupnost, podjetje, komuno in podobno), postavlja v položajev katerem bo v naj večji možni meri materialno spodbujen k doseganju najugodnejših rezultatov. Preko plana in njegovih instrumentov je treba-namreč spodbujati lokalno Iniciativo in ustvarjati takšne splošne pogoje, ki bodo spodbujali aktivnost podjetja in komune v določeni in zaželeni smeri.
Izrečene:, so bile kritične pripombe na račun dosedanjih metod planiranja. Rečeno je bilo, da je bila do sedaj premalo upoštevana nujna gibalna sila ob vseh teh opravilih, gibalna sila v političnem in gospodarskem pogledu, to je delavsko in družbeno upravljanje sploh. Planiranje je tudi premalo upoštevalo tisti element, ki je od-ločilen za ustavljeno gospodarstvo in tržišče in to je predvsem izboljšanje delovne produktivnosti. Sistem in plan sta v resnici organska celota družbenih regulativov in družbene intervencije na tem področju. Cimprej pa bi bilo treba spremeniti ob metodi planiranja nekatere stvari in sicer naturalne pokazatelje zamenjati s finančnimi, kajti drugače bomo še vedno ugotavljali določena nesorazmerja. Preko finančnih odnosov in razmerij namreč lahko v. resnici zagotovimo osnovna razmerja, ugotovimo, kakšna so gibanja v gospodarstvu.
Na tem posvetovanju je bilo rečeno, da je treba posvetiti posebno pozornost tudi problemu planiranja v podjetjih in komunah. Pri planiranju razvoja gospodarskih in družbenih odnosov bi se morala namreč podjetja in komune naslanjati na svoje potrebe in svoja sredstva. Plane naj bi sestavljale tudi nižje enote (kot začetna stopnja), V komunah stanovanjske skupnosti, v podjetjih pa ekonomske enote in obrati. Pozneje bi bilo moč te plane vskladiti s splošnimi plani podjetja in komune.
Torej pomenek na. straneh našega lista o planiranju ni odveč, kajti planiranje« se tiče tudi nas proizvajalcev v podjetjih in zadrugah, nas državljanov na področju komune, članov stanovanjskih skupnosti. Od preudarnosti, za kaj se bomo odločili, od sredstev, ki jih imamo, res v rokah, od smotra, ki ga hočemo z določeno inve-sticyo  ali čem podobnim doseči, bo odvisna uresničitev naših želja. P. D.
POMURSKI VESTNIK, 1. JUN. 1961
2
Koča Popovič na Nizozemskem
HAAG - Jugoslovanski državni sekretar za 'zunanje zadeve Koča Popovič, se je mudil od 25. do 30. maja - na uradnem obisku na Nizozemskem kot gost nizozemskega zunanjega ministra Lunsa.
Politični razgovori, ki jih je imel v soboto, bodo še bolj okrepili prijateljske vezi med obema državama. Oba državnika sta izmenjala tudi mišljenje o najpomembnejših zunanjepolitičnih problemih
sodobnega sveta in še posebej o jugoslovansko-nizozemskem sodelovanju na gospodarskem,- kultur-nem in trgovinskem področji!: 
Značilno za gospodarsko sodelovanje z Nizozemsko je da s svojim izvozoih klijemo, le polovico uvoza. Zato se tudi postavlja pred Jugoslavijo naloga, da. svojo trgovinsko bilanco z Nizozemsko izboljša.
Jugoslovanski gost. si  je med svojim bivanjem ogledal mnoge nizozemske- kraje? in rdomače zanimivosti. Sprejela ga je tudi kraljica. Nizozemski tisk, ki je redno spremljal jugoslovanskega sekretarja, posebno je poudaril prijateljsko ozračje med razgovori in sploh povojno jugošlovarisko-nizd-zemsko sodelovanje, ki' se je posebno okrepilo nekaj zadnjih let.

VSE BLIŽE luandi luanda — Po vesteh tujih a-gencij se v severni Angoli (portugalski koloniji v Afriki) bijejo o-gorčene bitke med kolonialnimi e-hotami in osvobodilno armado domačinov. Domačini imajo v svojih rokah lep del.osvobojenega o-zemija. Kaže, da so se približali tudi Luandi, glavnemu. mestu kolonije. Iz Portugalske so doslej poslali več ladij vojakov in vojaške opreme, da bi upor zadušili. Mnogo Vasi je zapuščenih, ker so domačini iz strahu pred represalijami portugalske soldateske pobegnili v džunglo ali v gorate predele. 
SUMLJIVI »TURIST«
MADRID - Britanski notranji minister Buttler je te dni dvignil mnogo prahu s svojo izjavo, češ da bi morali Španijo vključiti v zahodne inštitucije kot enakopravnega partnerja. Pred dnevi se je mudil v Španiji na oddihu in dajal take izjave pred najvišjimi španskimi vladnimi predstavniki. Ko se je v ponedeljek vrnil v London, je izjavil, da ni povedal v bistvu nič novega.
• Resnica je, da skuša Španija diktatoma Franca počasi prodreti v NATO in da so ji nekateri zahodni zavezniki naklonjeni. Znano je, da imajo Američani na
španskih tleh celo močna letalska in pomorska oporišča.
PROCES PROTI CHALLU IN
ZELLERJU
PARIZ — Pred posebnim vojaškim sodiščem' še je v ponedeljek ob dveh popoldne pričel proces proti dvema -voditeljema generalskega upora v Alžiru; nekdanjima generaloma Chall,u in Zellerju, ker sta samovoljno prevzela poveljstvo m še uprla zakonitim oblastem. Za tako obtožbo zahteva zakonik smrtno kazen. Obsodbo bodo izrekli v sredo zvečer.
General Chalie se je skušal braniti z »domoljubnimi nagibi«. Dejal je, da se ni strinjal z de Gaul-lovo politiko do: Alžira in da smatra evianska pogajanja za konec »francoskega Alžira«. Podobno je trdil tudi general Zeller.
RAZGOVORI V EVIANU
EVIAN - Prvi teden alžirSko-francoskih pogovorov poteka, kakor poročajo tiskovni predstavniki obeh delegacij na tiskovnih konferencah, v znamenju.. stroge »korektnosti«? Zadnje tri dni so se lotili že nekaterih bistvenih vprašanj, posebno načel o i samoodločbi alžirskega naroda, o nedeljivosti alžirskega ozemlja, pri čemer vključujejo tudi alžirsko Saharo, itd. Vodja alžirske delegacije Krim Belkasem je pojasnil osnovna načela borečega se Alžira tudi novinarjem v obliki vladne poslanice.
Ta teden pričakujejo,J da bodo' obravnavali nekatere podrobnosti. Alžirska delegacija je povezana z vlado po telefonih in teleprinterjih. Došlej še niso rešili vprašanja, ali naj Sodelujejo pri razgovorih tudi podpredsednik alžirske vlade Ben Bela in njegova tovariša, ki so jih Francozi zajeli pred leti. Alžirci menijo, da so pogajanja brez njih močno okrnjena.
Koča Popovič
Pogled na plenarno sejo ženevske konference o Laosu — Že teden dni se zasedanje ne pomakne naprej. Zunanji ministri velesil so odpotovali, njihovi namestniki pa vse preveč zahtevajo napotke od svojih vlad. Kaže, da bodo počakali na sestanek Hruščev — Kennedy in na morebitno razjasnitev v ameriško-sovjetskih odnosih.
PRED SREČANJEM NA DUNAJU
PREDSEDNIK ZDA KENNEDY IN SOVJETSKI PREMIER HRUSCEV SE BOSTA SREČALA 3. IN 4. JUNIJA NA DUNAJU □ NEDOLOČEN DNEVNI RED, KI BO VSEBOVAL IZMENJAVO MNENJ O VSEH NAJBOLJ PEREČIH MEDNARODNIH VPRAŠANJIH	
»Predsednik in premier Hruščev sodita, da ta sestanek ne bo zaradi pogajanj ali kakršnegakoli sporazuma o poglavitnih mednarodnih vprašanjih, ki zanimajo obe deželi. Vendar bo ta sestanek nudil ugodno možnost za prve osebne stike med njima in za splošno izmenjavo stališč o poglavitnih vprašanjih, ki zadevajo odnose med obema deželama«.
S temi besedami je Bela hiša sporočila, da se bosta premier Hruščev in predsednik Kennedy sestala 3. in 4. junija na Dunaju. Prvemu sestanku med obema državnikoma so dali torej povsem osebni pečat. Razgovarjala se bosta brez prič. In svetovna javnost je tako tudi sprejela sam dogodek. Ni razlogov, da bi dvomila v sporočilo.
Kaže, da so sestanek dolgo pripravljali. Njegove korenine že lahko najdemo v poslanicah, ki sta jih izmenjala Hruščev in Kennedy ob prihodu nove ameriške administracije na oblast. Zato je tudi manj pomembno, kdo je prvi nastopil s konkretnim predlogom in komu sestanek trenutno bolj koristi. Zanirai-vejše-in pomembnejše je, kakšen bo izhod razgovorov in kako lahko vpliva na obstoječe ameriško-sovjetske odnose in po njih na splošen mednarodni položaj, ki ga nikakor ne moremo označiti za ugodnega.
Večina komentatorjev sodi, da si imajo SZ in ZDA kot voditeljici dveh blokov marsikaj povedati o tekočih mednarodnih vprašanjih. Sestanek obeh prvakov »iz oči v oči« sodi v ono kategorijo sestankov, ki utegnejo koristiti zamenjavi mnenj, seznanjanju stailišč in bodočim namenom. Zato se ne razburjajo, če niso določili dnevnega reda. Sama narava sestanka je dovolj jasna, zato tudi dnevni red mora obsegati vse, kar je trenutno najvažnejšega na svetovnem prizorišču.
Vendar se komentatorji zaustavljajo pri nekaterih vprašanjih, ki se po svoji pomembnosti ločijo od ostalih. Sodijo, da bo predsednik Kennedy vztrajal na ženevskih razgovorih o jedrskih poizkusih, ki so se znašli v slepi ulici. ZDA so, kot vse kaže, pripravljene, pogojno povezati pogajanja o razorožitvi z uspehom v Ženevi. Sovjetska zveza je na teh razgovorih, načela francoske jedrske poizkuse in sistem tri-
stranskega nadzorstva nad prenehanjem jedrskih poizkusov.
Razorožitev bo prav tako prevladovala na dunajskem srečanju, ker so dosedanja blokovska prizadevanja pokazala preozko blokovsko naravo. Nato sledi kopica vprašanj, ki močno spodkopujejo mir (Kuba, Laos, Kongo), oziroma taka, ki bi utegnila slabo vplivati na svet, če bi se pojavila v obliki in obsegu kakor gornja (Berlin, Južni Vietnam in Južna Koreja, kjer se neposredno srečujejo blokovski interesi). Komentator »New York Timesa« je pravilno pripomnil, da dunajski sestanek vključuje »vse možnosti in vse nevarnosti«.
Ce upoštevamo obsežnost dnevnega reda, četudi ni objavljen, ni prav nič naključje, če se komentatorji zaustavljajo pri domnevah o morebitnih rezultatih, ki jih predsednika sploh ne bosta formulirala v poročilu, ki pa jih utegnemo čutiti v krajši ali daljši perspektivi. Prevladuje mnenje, da od dunajškega srečanja ne kaže pričakovati kdo ve kakšnih rezultatov; temveč utrto pot za poznejše nove stike in uresničevanje ozračja medsebojnega zaupanja. Tudi ne kaže pričakovati znatnega izbolj-
šanja odnosov med Vzhodom in Zahodom. Najbolje, kar lahko pričakujemo, piše nekdo, je, da se ti odnosi ne poslabšajo.
Niti prevelika črnogledost niti pretirani optimizem nista umestna. Sestanek moramo o-ceniti s stališča, da je splošna izmenjava nazorov med vodilnimi državniki sveta nujna in zaželena. Vendar usoda miru ni odvisna samo od velesil, četudi imajo določen primat. Problemi, ki so se nakopičili na svetu, zanimajo vse dežele. Razen tega imajo ti pravico sodelovati pri njihovem reševanju. Sestanek na Dunaju dalje ni zamišljen kot pogajanja, niti kot priložnost za razpravo; temveč kot prvi o-sebni	kot predhodna za-
menjava mnenj. Zato mu tudi ni treba pripisovati pomena, ki mu ga tudi sami udeleženci, zavedajoč se težav in resnosti problemov, ne pripisujejo.
Dunajski sestanek bo opravičil pričakovanja, če bo dal svoj delež k boljšemu razumevanju in medsebojnemu zaupanju med dvema vodilnima silama. Tudi to lahko mnogo pomeni za splošni mednarodni položaj.
SESTANEK V CELOVCU
IT ALI JANŠKO-AVSTRIJSKI RAZGOVORI O JUŽNI TIROLSKI BREZ USPEHA □ KAJ JE PRINESLO SREČANJE, MINISTRA KREISKEGA S PREDSTAVNIKI SLOVENSKE MANJŠINE

Prejšnji petek so v Celovcu zaključili dvodnevna av-strijsko-italijanska pogajanja zunanjih ministrov o Južni Tirolski. Uradno poročilo o razgovorih je bilo zelo skopo. Ugotavlja samo, da so sam problem podrobno proučili ih se potem odločili, naj bo prihodnji sestanek v istem rangu 24. junija v Ziirichu. Sedanje zasedanje so, kot pravi poročijo, potemtakem le preložili.
Znano je, da želi, nemška manjšina v Južni Tirolski popolno avtonomijo, ki jo skušajo nekateri skrajneži celo razširiti v pravico do samoodločbe in združitve z Avstrijo. Avstrijska vlada podpira težnje prebivalstva, ki' ga smatra za sestavni del avstrijske dežele Tirolske.
Ni naš namen razpravljati o tem, kdo ima prav in kdo ne. Dejstvo je, da mora država po načelih sodobnega, četudi nepisanega mednarodnega prava zajamčiti manjšini njen nacionalni kulturni, gospodarski in politični obstoj. Vse, kar je v nasprotju s to osnovno idejo, predstavlja v
tej ali oni obliki kršitev manjšinske zakonodaje ne glede na to, kako si jo zamišlja ta ali ona vlada.
Ce se južni Tirolci bore bore proti poitaljevanju in. zahtevajo v okviru ustave posebno manjšinsko avtonomijo;" ‘je treba ta boj podpreti. Drugače pa je v tistem trenutku, ko se na primer eni in drugi trkajo na svojo demokratičnost in razumevanje manjšin, v lastni hiši pa dovolijo najhujše oblike šovinističnega zapostavljanja in teptanja osnovnih manjšinskih pravic.
Avstrijski zunanji minister Kreisky se je med svojim bivanjem v Celovcu sestal tudi s predstavniki slovenske manjšine. Ta svoj sestanek je nar povedal pred pogajanji z italijansko delegacijo. In že tedaj je bilo slišati upravičene pripombe, češ da skuša »sester nek izkoristiti kot močan argument proti Italijanom; glejte, zunanji minister v Avstriji se sestaja s predstavniki manjšine, vi pa v Južni Tirolski prepovedujete nemške strelske organizacije, zapirate ljudi itd.
Toda sam sestanek je pokazal, da se stališče avstrijske vlade v praksi ni prav nič spremenilo. Sam sestanek bi moral biti — če naj jemljemo obljube Kreiskega resno — že konec januarja ali v začetku februarja, pa ga ni bilo. Minister Kreisky je zbranim;«slovenskim predstavnikom in zastopnikom koroških deželnih strank sporočil, da bodo v - kratkem u-resničili ustanovitev šolske nadzorne oblasti, rešili vprašanje od? škodnine slovenskim izseljencem in popravili škodo manjšini zaradi izgube kulturnih vrednot. Ničesar pa ni mogel reči-glede uzakonitve slovenskega jezika -kot u-radnega jezika in dvojezičnih napisov. Kot kaže, na, Dunaju Še vedno sodijo, da bi morali. manjšino neuradno ugoto vit i (!) in šele potem sprejeti ukrepe, četu di 7. člen državne pogodbe jasno določa, kje je treba upošmvati manjšinsko zakonodajo in kako. Kako so to manjšino »določali« popisovalci ob nedavnem ljudskem štetju, pričajo številne zlorabe in utaje.
Sam problem slovenske manjšine na Koroškem (da o štajerski, pos.ebno v okolici Radgone splob ne govorimo!) je torej ostal nerešen kakor doslej. In to vsekakor ni posebno hvalevredna izkaznica za avstrijsko delegacijo, kadar se srečuje z Italijani . ..
RASIZEM NA AMERIŠKEM JUGU
POSLANSTVO »POTNIKOV SVOBODE« □ STO LET NEENAKOSTI MED BELCI IN ČRNCI  REAKCIONARNI SKRAJNEŽI V SENATU IN KONGRESU ZAVIRAJO VSAKO PROTIRASISTIČNO POBUDO □ ČEMU JE KENNEDY-JEVA VLADA »ZELO PREVIDNA«?
V ameriški državi Alabama je prišlo te dni do težkih rasističnih izbruhov. Zanimivo je, da so o tem obširno poročale tudi tuje agencije. Pripadniki rasistične organizacije »Ku-kluks-klan« so napadli skupino belcev in črncev-študentov, ki potuje po južnih državah ZDA in protestirajo proti rasnemu zapostavljanju. Imenujejo se »potniki svobode«. Poročajo o 12 težko ranjenih črncih in 7 belcih. Nekega črnca, ki sicer ni pripadal skupini, so rasisti polili z bencinom in zažgali. Nekemu drugemu so zlomili nogo. Krajevne oblasti so doslej zaprle 31 »potnikov svobode«.
Ta grozljivi dogodek v mestu Montgdmeryju predstavlja samo enega izmed dogodkov, -ki razlagajo rasistično politiko na ameriškem, jugu. Pred tem je prišlo do zverskega ravnanja s »potniki svobode« v drugih mestih, v Anystonu in Bir-minghemu v isti državi; Rasisti so napadli dva avtomobila omenjene skupine s kamenjem, nato pa jih zažgali. Številni napadi pa gredo v glavnem molče mimo širše javnosti.
Rasistični problem za današnjo Ameriko ni nič novega, pa tudi preprost ni. Njegove korenine segajo v čase, ko so prepeljali na a-meriške plantaže bombaža prve črnske sužnje! Pozneje so črnsko suženjsko delo prenesli na druga področja, predr. vsem na hišna dela in celo na vzgojo otrok belih gospodar-
jev. Državljansko vojno med severom in jugom pred sto-leti so vodili z geslom »svobodo sužnjem!«
Toda navzlic zmagi Severa rasnega problema v tako veliki državi, kakršne so ZDA, niso rešili niti sto let pozneje. Stoletnica državljanske vojne, v kateri so zmagali jfcisti, ki so se borili za ukinitev suženjstva, se je pričela, kot vse kaže, s proslavami v nasprotnem duhu. Zažgali so celo fil živega človeka!
Uradna politika federalne vlade ni Šla po poti rasnega zapostavljanja ne glede na to, ali imamo v mislih republikance ali demokrate. Rekli bi lahko celo obratno. To velja posebno za zadnje tri predsednike — Roosevelta, Trumana in Eisenhowerja. Sedanji predsednik ltennedy je pred volitvami obljubil, da se bo zavzel za boj proti rasnemu zapostavljanju. To je nekajkrat ponovil tudi poaneje.
Prav tako ji od davna nasprotuje večina Amerike. Zanjo se zavzema samo najbolj zaostali del'ameriškega javnega mnenja, posebno v onih državah na jugu in državah, ki meje nanje. Ta je pod vplivom . skrajno reakcionarnih politikov. Od tod se južni sena-
torji in kongresniki od volitev do volitev znova vračajo v Kongres in tako postajajo zakonodajalci z najdaljšim stažem, kar jim prinaša predsedniška mesta v raznih
odborih, s tem pa tudi velike možnosti, da zavirajo in pospešujejo, izsiljujejo ali minirajo zakonske pobude.
Če razen tega upoštevamo, 'kako pomembne so v ameriškem javnem življenju tako imenovane skupine za pritisk (presing gro-
ups), kako se mora posamezni senator in kongresnik bojevati za svojo ponovno izvolitev in kako pomembno je zaradi tega, če ta ali oni ukrep prodre, tedaj je jas-
3
noy kako pomemben je položaj predsednika odbora. Takšni južni politiki in njihov krog se sklicuje jo na naj nižje instinkte belega prebivalstva v južnih državah, se .naslanjajo na njihovo rasistično razpoloženje in skušajo oslabiti voljo črncev do odpora ter utrditve njihovih zakonskih pravic.
Vendar čutimo- zadnje čase na črnski strani borbenost. Ameriški tisk piše, da je prišlo do družbenega gibanja, ki je vzniklo iz dovolj dolgo prikritega nezadovoljr stva zaradi rasne segregacije in diskriminacije.. Ta pojav lahko opazimo med črnci na ameriškem jugu: po mestih, v predmestjih in celo v vaseh.
Seveda ta prizadevanja še nis‘o dovoli, da bi dogodki krenili po oni poti, po kateri bi morali. Iz-notranjepolitičnih. razlogov se Kennedy še ne zavzema dovolj za položaj na Jugu. Potrebuje namreč glasove južnih kongresnikov in senatorjev, da bi lahko izvedel nekaj pomembnih točk svojega programa. Zato se sedaj samo omejuje na pooblastila, ki jih ima kot načelnik izvršne oblasti, in ne zahteva, novih. Pričetek sodnega postopka v Alabami in Louisiani v zvezi z volilno pravico. črncev, preiskave v zvezi z zlorabami na škodo črnskih volivcev v volilnih spiskih v Virginiji, ustanovitev Odbora za enakopravno ravnanje pri zaposlovanju črnske•• delovne sile v državnih ustanovah in podjetjih - vse to se utegnejo zdeti tujcu kot malenkostni ukrepi v primerjavi s škodo, ki jo trpi Amerika v očeh v civiliziranega sveta. Vendar je vse to odraz pozitivnega razvoja, vsaj kot znamenje o razpoloženju državnih vrhov. Četudi to ni dovolj, pa vendar predstavlja podporo tistim, ki se sproščajo strahu pred nekdaj »vsemogočnimi rasisti«.
Moderni razvoj bo, kot vse kaže, postavil Združene države Amerike pred nalogo, da se resnega problema lotijo hitreje, kot same pričakujejo.
V ZAŠČITI POLICIJE - MALO ČRNKO MORAJO PRIPELJATI V POLICIJSKEM AVTOMOBILU V SOLO, DA BI SE IZOGNILA NEVŠEČNOSTIM PRED RASISTI
POMURSM VESTNIK, 1. JUN. 1961
20 LET REVOLUCIJE
BEG IZ PEKLA
V prejšnji številki našega lista smo objavili pod naslovom »V čakovski mučilnici« spomine tov. Kristine Brulčeve, tokrat pa kot nadaljevanje k objavljenemu prispevku, spomin tov. Ivana Kurnjeka, -kako je trem internirancem uspelo pobegniti iz kolone), ki so jo gnali iz Šoprona proti Munchenu.
Po preteku dveh mesecev v zaporu smo nekega jutra slišali močno grmenje bombnikov, ki so začeli bombardirati in rušiti. Sopron. V času tega strašnega trenutka se odpro vrata celice in stražar pokliče:. »Pripravite se za pol«.
Na dvorišču se zbirajo tovariši in tovarišice, bilo nas je 460. Kaj bodo z nami, se sprašujemo. Nihče nič ne ve. Bliža se fronta in nas morajo odstraniti, smo presojali položaj. Ko smo bili postrojem, so nas obkolili esesovci in madžarski stražarji. Po celodnevnem pešačenju smo se v prvem mraku ustavili na nekem travniku in tu smo prenočili na prostem v zgodnji spomladanski noči. Drugi dan zgodaj zjutraj se je trnjeva pot nadaljevala. Tovariši so bili izčrpani in nekateri šo začeli omahovati od žeje, gladu in utrujenosti. Stražarji niso nobenega pustili, temveč so ga z brcanjem in udarjanjem s puškami napodili naprej. Tretji dan zvečer ob prvem mraku smo se zopet ustavili ob neki manjši reki, kjer smo prenočili ' in se delno odpočili. V jutro ob prvi zori me prebudi prijatelj Novak in reče: »Poglej okrog, SS straže ni tukaj, le madžarska je še ostala in vsi se grejejo pri zakurjenem ognju«. Sklenila sva, da pobegneva. »Jaz bom prvi«, je dejal tov. Novak. »Ce mi bo uspelo, pridi ti za menoj«. Cez reko na levem delu hriba je bil gozd oddaljen okrog 40 m. »V tem gozdu, glej, pri onem drevesu se bom ustavil in počakam na tebe.« Opazoval sem vsak korak, ki ga je naredil Novak in čez nekaj minut vidim, kako se je približal gozdu, ki ga je v tistem trenutku objel s svojim zelenim vejevjem. Odločil sem se, da mu sledim. Pri življenju nas itak ne bodo pustili, sem dejal sam sebi. Vzamem v levo -roko brisačo, v desno milo ter se napotim proti reki, ki je bila oddaljena le 6 metrov, tako kot da se grem umivat. Voda v reki je bila mirna. Ko sem se oddaljil približno 40 metrov, sem zavil čez reko in proti gozdu. Tukaj me je objel Novak, ki je nestrpno opazoval moj prihod. »Narediva načrt, kako priti domov v tem kritičnem času«, je dejal Novak. Za menoj je še prišel Ivo Sčavničar iz Strigove. »Pojdimo!«, je dejal Novak, da nas straža ne zasledi. Peti dan našega potovanja se nam je bližala fronta. Iz vasi PISTING v Avstriji so stanovalci odšli v gozd in vzeli s seboj tudi živino. Pridružili smo se jim, da bi dobili kaj hrane. Nismo uspeli, ker sami niso imeli nič drugega kot malo kruha, ki so ga držali za sebe, in mleko. Nekako tretji dan našega bivanja med temi ljudmi, smo zvedeli, da je skozi njihovo vas prešla vojska SZ in da je fronta mimo. Civili so se vračali, mi Da smo jim pomagali gnati živino.
Po dvajsetdnevnem pešačenju smo potem stopili na jugoslovanska tla, pri Hodošu. Tukaj smo dobili vsak po kos kruha, do tedaj pa smo se preživljali z zeleno travico ki smo jo nabirali po eozdovih. Iz Hodoša smo nadaljevali pot čez bregove proti Strigovi. Prispeli smo v Crensovce, v štrigovskih hribih pa je bila še fronta. Da bi se laže gibali, smo zaprosili odbor OF v Črensovcih, da nam izda potrdila za prehod v Strigovo. Dobili smo potrdila, da smo domačini in odšli smo proti Strigovi. Tukaj smo našli naše družine, stiskajoče se v bunkerjih. Zena in hčerkica, stara štiri leta, me v prvem trenutku nista spoznali.' Nisem se začudil, saj sem tehtal le 48 kilogramov. Po vrnitvi smo se še 18 dni stiskali v bunkerju, vse do kapitulacije nemške vojske.
IVAN KURNJEK
KOLEKTIV TRGOVSKEGA PODJETJA
»ŽELEZNINA IN USNJE«
LJUTOMER
s svojimi poslovalnicami čestita ob občinskem prazniku vsemu prebivalstvu občine Ljutomer.
Potrošniki, poslužujte se zalog železnine, posode, orodja, gradbenega materiala, motornih koles; šivalnih strojev, kemikalij ter drugega blaga. Cene nizke, postrežba solidna.
Priporoča se kolektiv
K prazniku ljutomerske občine čestita delovni kolektiv
Tovarne usnja Ljutomer
ter se priporoča s kvalitetnimi izdelki, z izdelavo spodnjega in gornjega usnja, po nizkih dnevnih cenah.
OB PRAZNIKU LJUTOMERSKE OBČINE USPEHI IN OBETI
V GOSPODARSTVU IN DRUŽBENIH SLUŽBAH
Gospodarski razvoj ljutomerske občine v zadnjih dveh letih priča med drugim o tem, da je v letu 1959 znašal družbeni bruto proizvod 3 milijarde 271 milijonov dinarjev, kar je predstavljalo za 300 milijonov dinarjev več kakor v I. 1958. Narodni dohodek je znašal v I. 1959 1 milijardo 281 milijonov dinarjev. To je pomenilo povečanje za 100 milijonov dinarjev v primerjavi z letom 1958. Načrt gospodarskega razvoja občine za lansko leto je spričo tega vseboval obveznost, da se vrednost proizvodnje poveča za 520 milijonov dinarjev ali 16 odst. v primerjavi z I. 1959, narodni dohodek pa naj bi se povečal za 204 milijone dinarjev ali za 15,8 odst. v primerjavi z letom 1959.
Rezultati ob koncu leta 1960 so pokazali doseženo vrednost proizvodnje s 3.969,000.000 dinarjev in s tem prekoračeno obveznost tudi po perspektivnem načrtu za več kot 250 milijonov dinarjev. Narodni dohodek je bil dosežen z 1.668,000.000 dinarjev, kar predstavlja presežek ja 255 milijonov dinarjev. Na prebivalce se je narodni dohodek ob koncu leta 1960 povzpel na 92.500 dinarjev.
novo osnovno šolo - v Stročji vasi, letos pa bo sledila tudi prva faza gradnje nove osnovne šole v Križevcih. Vrednost
celotne gradnje je 71 milijonov dinarjev, Urejeni so tudi že prostori zdravstvene postaje v Križevcih in zgrajena številna stanovanja v Ljutomeru. Tu sta tudi še gradnja zaprtega in letnega kopališča v Ljutomeru.
ZA VEČJO ŽIVLJENJSKO RAVEN
Gospodarski načrt za letošnje leto omogoča glede na do-
sežene uspehe, da so obeti v vseh panogah gospodarstva v vrednosti 5,630.000.000, kar predstavlja 39,2 odst. več od
dosežkov v letošnjem letu, Vrednost narodnega dohodka pa naj bi se povzpela na 2.457,000.000 dinarjev, to predstavlja za 47,2 odst. več kakor v letu 1960, tako da bi narodni dohodek dosegel vrednost 136.500 dinarjev na prebivalca. Namen postavljenega načrta je po eni strani večji osebni dohodek neposrednega proizvajalca, na drugi strani pa to, da bi bilo moč uresničiti vsa hotenja na drugih negospodarskih področjih v občini, ki prav tako. vplivajo na življenjsko raven delovnih ljudi.
Ob vsem tem so odgovorne in velike naloge organov delavskega in družbenega samoupravljanja. Sindikalne podružnice so se ob volitvah v delavske svete zavzele za to, da je danes v organih delavskega samoupravljanja velika večina delavcev. Tako je v delavskih svetih od 195 izvoljenih članov 179 delavcev, .število izvoljene mladine se je povečalo za 12, žena pa je bilo izvoljenih v nove delavske svete 80 odst. več, kakor je znašala udeležba žena v
prejšnjih delavskih svetih. V desetih svetih pri občinskem ljudskem odboru je 94 članov, od tega 17 žena. Zbori volivcev obravnavajo tako vprašanja, ki se tiče-
jo celotne občine, a tudi krajevna vprašanja, zlasti komunalno dejavnost, delo krajevnih odborov in drugih družbenih organov na območju zbora volivcev. Krajevni odbori ob pomoči organizacij SZDL uspešno rešujejo krajevne probleme in mobilizirajo ljudi in. sredstva za urejanje krajevne skupnosti. V šolskih odborih sodeluje 143 državljanov različnih poklicev. Šolski odbori rešujejo poleg materialnih tudi vzgojna, kadrovska in druga vprašanja. Družbeno u-p ra vi jan j e je tudi v zdravstvenih zavodih po izvedeni decentralizaciji zdravstvene službe. V tekočem petletnem načrtu je predvidena gradnja novega zdravstvenega doma v Ljutomeru.
Poleg kulturno-prosvetnih, tehničnih in telesnovzgojnih društev, ki jih občinski ljudski odbor z razumevanjem gmotno podpira, deluje tudi Ljudska univerza s klubom, muzej NOB, občinska ljudska knjižnica in glasbena šola. Prosvetna društva delujejo pa vseh večjih centrih. Na področju občine imajo volivci naročenih 1173 dnevnikov, 2975 tednikov ia 3304 _ ostalih časnikov. Število radijskih naročnikov v občini se nenehno dviga in bo kmalu sleherno gospodinjstvo imelo radijski sprejemnik.
15 ha teras v Rinčetovi grabi
VEDNO VIČ JA KMETIJSKA PROIZVODNJA
Na področju kmetijstva je doseglo največje uspehe vinogradniško gospodarstvo, ki se je v minulih dveh letih zavzelo predvsem za obnovo vinogradov in sadovnjakov ter na .urejanje zaokroženih kompleksov, ki naj bi na ravninskem področju tvorili osnovo za razvoj živinoreje. To gospodarstvo je dvignilo stalež živine od leta 1959 za več kot 700 glav in v ta namen zgradilo tudi potrebne gospodarske objekte. Dobri uspehi so bili doseženi tudi pri razvoju svinjereje, saj so bile do konca leta 1960 dosežene kapacite te vzreje 2000 bekonov na leto. Tudi vrednost proizvodnje se je od leta 1959 do lani povečala za 31 milijonov dinarjev. Spričo doseženih uspehov pričakujejo-letos na vinogradniškem gospodarstvu pridelek 1.463 ton grozdja, medtem ko je znašal lani le 700 ton. V proizvodnji živine pričakujejo
letos 331 ton, medtem ko je lani znašala proizvodnja 170 ton, v proizvodnji prašičev 207 ton, ko - je v letu 1960 znašala 119 ton.
Kmetijske zadruge so se zavzemale v minulem obdobju predvsem za sodelovanje z zasebnimi kmetijskimi proizvajalci in so bili zabeleženi najvidnejši uspehi v proizvodnji pšenice, koruze in živalske proizvodnje. Dohodek, ki so ga zadruge v letu 1959 dosegle v vrednosti 78 milijonov, se je ob koncu lanskega leta povečal na 113 milijonov dinarjev. Blagovni promet v kmetijskih zadrugah, ki je znašal leta 1959 463 milijonov dinarjev, se je lani povečal že na 609 milijonov dinarjev. Zraven pogodbenega sodelovanja pa so kmetijske zadruge pričele tudi organizirati lastne ekonomije ter so do-. segle lani že površino 114 ha, letos pa bodo te površine porastle na 231 ha. Vzreja govedi se je lani povzpela na ekonomijah KZ in v pitališčih že na 123 ton, letos pa pričakujejo že 181 ton. Investicij-predvidene letos v vrednosti 58 miške naložbe kmetijskih zadrug so lijonov dinarjev, medtem ko so znašala ta vlaganja v letu 1959 le 26 milijonov dinarjev. Celotni dohodek pričakujejo zadruge letos 129 milijonov dinarjev.
Streli v Dragatušu, Ljutomeru in na Bizeljskem l. 1935
Piše: Ivan Kreft
Orožniki so vse aretirane zaprli v šolo in jih med seboj uklenili in tako pripravili za odgon v Črnomelj. Ker so zaslutili, da se nekaj pripravlja, so navalili na skupino fantov iz O-brha in jo s puškami pregnali na konec vasi. V Dragatušu je bilo takrat že osemnajst orožnikov. Ko so fantje videli* da jih je premalo, so takoj sklenili, da morajo zbrati večjo skupino ljudi. Naročili sp trobentaču gasilske čete Petru Adamu, naj da s trobento znak za alarm. Adam je s trobento odšel v cerkveni zvonik, kjer je v presledkih dve uri trobil alarm k uporu Janez Mušič pa je z zvonenjem dajal znak za alarm.
Tako so množice že ob sedmih zjutraj pričele trg naglo polniti. Ljudje so se zgrinjali v skupinah na kolesih in vozovih, vihteč gorjače, kole in druge predmete, kar so v naglici pograbili, ter vzklikali proti kralju. Sedemdesetletni lovec Tomc iz Brodarc je prinesel lovsko puško. Do osme ure se je pred šolo v Dragatušu zbralo že nad tisoč ljudi. Razjarjena množica je s kamenjem in poleni obmetavala orožnike ter zahtevala, naj izpuste aretirane.
Ko so orožniki videli, da je položaj resen, šo prosili za okrepitev. Do pol devete ure se je zbralo že enainštirideset orožnikov pod vodstvom okrajnega načelnika iz Črnomlja. Ker aretiranih niso hoteli izpustiti, je množica s kamenjem obmetavala orožnike in je pri tem tudi okrajni načelnik dobil kamen v hrbet.«
končno je prišlo do spopada, bi Kump opisuje takole:
Okrog devete ure se je pripeljal orožniški major, ki je z
zamahom roke in z besedami: »Da se rasturi, pucaj!«, dal nalog za streljanje. Množica se je v naglici skrila v bližnje stavbe ter s kamenjem odgovarjala na strele. Po streljanju, ki je trajalo nekaj minut, je napad ponehal. Na trgu je obležal mrtev Mihael Gorše iz Sel, ki je dobil strel v glavo, nekaj pa jih je bilo laže ranjenih. ’ Tudi orožniki so jo dobro izkupili, saj so bili vsi krvavi od kamenja. Brž ko je streljanje prenehalo, se je začela množica ponovno zbirati okoli šole in vzklikala: » Vsi, ki imajo puške, naj gredo ponje, pa bomo tudi mi začeli streljati! Ne bomo dopustili, da bi naše odgnali!« Posebno bojevite so bile ženske.
Ko so poveljnik, major in o-krajni načelnik videli, da so množice vse bolj odločne in da bodo tudi za ceno svojih življenj preprečile odgon aretiranih, so za nasvet brzojavno vprašali Bebgrad. Ker so bili enaki ali še večji u-pori in demonstracije po številnih krajih države, posebno na Hrvat-skem, v Bosni in Dalmaciji, so se vladajoči v Beogradu bali, da bi ostri ukrepi še bolj raztogotili množice, zato so preklicali aretacije. Ljudstvo je osvobojene aretirance sprejelo z dolgotrajnim navdušenjem in vzklikanjem. Nato se je začelo polagoma razhajati.«
Iz Kumpove izpovedi še te:
»Mihaela Goršeta so čez dva dni pokopali na pokopališču v Dragatušu. Poslednjo čast mu je izkazalo okoli tri tisoč belokranjskih kmetov, ki so se zbrali k pogrebu. Orožniki so čez nekaj dni uvedli preiskavo, da bi dobili organizatorje tega upora. Ko se jim to ni posrečilo, so izjavili, da kaj takega lahko naredijo samo ko-munisti. Ta primer kaže, kako močan vpliv so imeli komunisti med ljudmi in kako tesno so bili povezani z množicami.
Po teh vojitvah je nastal za vladno stranko mučen položaj. Videli so, da so na volitvah izgubili in ugibali so, koga naj uradno razglasijo za poslanca. Evgen Lovšin, ki je dobil 1.200 glasov, se
je zavedal poneredb in negodovanja ljudstva, zato je mandat odklonil in javno povedal, da noče krvavega mandata. Nato so v gostilni hotela Lakner v črnomelj-skem gradu zbarantali za glasove in razglasili za poslanca drugega kandidata vladne liste Jureta Ko-ceta.«
Vest o dragatuškem dogodku se je hitro razširila po vsej Sloveniji. Ogorčenje je bilo veliko. Jev-tičeva vlada, ki ni imela v Sloveniji množične zaslombe, je-izgubila zaradi tega dogodka še poslednjo poro. Nepopularnost Jevtičevega režima pa je izkoristila zase tudi reakcionarna meščanska opozicija,
ki jo je v slovenskem merilu vodil dr. Korošec, v jugoslovanskem pa dr. Stojadinovič. Ker je monarhistična klika uvidela, da Jevti-čeve vlade ne bo mogla rešiti, je prepustila oblast vladi novoustanovljene JRZ na čelu s Stojadino-vičem in Korošcem. Toda tudf to je bila le začasna rešitev. Ljudsko gibanje pod vodstvom Partije se je nezadržno krepilo in začelo osvajati pozicije na področjih, ki jih je JRZ smatrala za ne-osvojlive. Tako tudi v rojstnem okraju dr. Korošca, to je v nekdanjem ljutomerskem okraju. Tu je ljudsko gibanje pod vodstvom Partije sklicalo zborovanje 15. avgusta 1935 v Ljutomeru. Na tem prvehi zborovanju se je kljub pre-
povedi zbralo okrog 500 ljudi, ki so pod vodstvom Jožeta Kerenčiča s slovensko zastavo na čelu demonstrirali po ljutomerskih ulicah, dokler sprevoda ni zaustavil kordon orožnikov in ga s brutalno silo razgnal. Toda ljudstvo ni odnehalo, ker se je čutilo dovolj močno, da kljubuje vladni sili. Zato se je odzvalo pozivu na novo zborovanje dne 1. septembra 1935 prav tako v Ljutomeru na Glavnem trgu. V smislu tega poziva so takoj šli na delo zaupniki ljudskega gibanja treh pomurskih o-krajev in ptujskega okraja. Toda tudi oblast ui mirovala. Pred
cerkvami je dala oznaniti, da je zborovanje prepovedano. Na dan 1. septembra pa so orožniške sile blokirale cestne dohode v Ljutomer pa tudi vse prehode preko Mure. Kljub takim in podobnim ukrepom se je zbrala na Glavnem trgu v Ljutomeru 3000-glava množica. Pred oblastjo je stalo vprašanje, kako rešiti svoj prestiž. Odločila se je za silo — kakor štirinajst dni prej. Vsekakor bi storila bolje, če bi dopustila zborovanje, kakor so v takih primerih takrat ravnali na Hrvaškem in izjemoma tudi v Srbiji. Toda ker je šlo za rojstni in domači okraj notranjega ministra dr. Korošca je orožništvo uporabilo orožje. Smrtno zadet je padel Alojz Mav-
rig iz Vitanja, več demonstrantov pa je bilo ranjenih. Kakor se je Jevtičev režim močno kompromitiral zaradi dragatuških dogodkov, tako se je Stojadinovič-Koroščev režim kompromitiral zaradi ljutomerskih dogodkov. Razlika je pa v tem, da Jevtičev režim ni ho-mel nobene množične zaslombe, medtem ko jo je Stojadinovič-Koroščev režim imel predvsem v Sloveniji, zato se je tudi obdržal. U-trpel pa je hud moralni udarec. Omadeževala ga je po nedolžnem prelita kri. Režimu je za tem za nekaj časa uspelo preprečiti nadaljnje organiziranj takih zboro-
vanj, tako tudi pri Vidmu ob Ščavnici, ki je bilo sklicano iz protesta proti ljutomerskemu kr-voprelitju. Marsikateri ukrep, naperjen proti ljudskemu gibanja pod vodstvom Partije, pa je vendarle ostal samo na papirju. Tako tudi tiralica proti organizatorjem obeh zborovanj. Res je, da so se ti skrivali pred preganjalci, toda ne več kot nekaj tednov, dokler ni uspelo dokazati, da nosi krivdo za krvoprelitje v Ljutomeru oblast, ki krati ljudstvu najosnovnejše demokratične pravice, tako tudi pravico do zborovanja. Medtem ko je oblast skušala to krivdo naprtiti Jožetu Kerenčiču« Viktorju Kukovcu in drugim. V tem ni uspela in kljub izdanim tiralicam so se preganjani zopet začeli javno udejstvovati, dokler ni 18. decembra 1935 na Bizeljskem padel Anton Premelč. Tudi to žrtev so orožniki hoteli naprtiti ti-stitn, ki so prihajali iz Ljubljane organizirat Slovensko-kmečko-de-lavsko gibanje. Tudi novi ukrepi proti predstavnikom progresivnega ljudskega gibanja niso mnogo zalegli. Da bi široko slovensko javnost opozorili na tiste, ki so krivi smrti Mihe Goršeta, Alojza Mavriča in Antona Premelča, je Ljudska pravica prinesla skupno osmrtnico s temi tremi imeni, ki so ostala vse do današnjega dne priče grozodejstev protiljudskega re-žima, ki je ostal brez opore v ljudstvu.
V letih od petomajskih volitev do fašistično-nacisnčnega napada na Jugoslavijo se je dejavnost Partije še stopnjevala, da bi dosegla svoj višek v zmagoviti narodnoosvobodilni vojni in ljudski revoluciji.
- POMURSKI A^KTBNIK, 1. JUN. 1961
Uspehi pri povečanju vrednosti proizvodnje in narodnega dohodka pa niso vse. Predvsem na pobudo komunistov so prebivalci začeli z gradnjo obrata tekstilne tovarne v Ljutomeru. Skupno so pri tem delu prispevali prebivalci 52.000 prostovoljnih ur in s tem omogočili, da je obrat pričel s proizvodnjo že v 4 mesecih od pričetka gradnje. Tako je leto 1960 leto gospodarskih uspehov, ki so trdna osnova za bodoči gospodarski razvoj občine. Že sedaj je v obratu tekstilne tovarne zaposlenih 120 ljudi, v prihodnjih dveh mesecih pa bo pod streho skupno 5000 kv. metrov v treh proizvodnih halah. Sedaj obratuje 62 strojev, kmalu pa se bo začela montaža 108 novih strojev, tako da bo naposled skupno zaposlenih 450 ljudi. V letošnjem prvem tromesečju so izdelali v obratu tekstilne tovarne 164.279 m blaga.
Teče ' tudi gradnja vinske kleti z zmogljivostjo 400 vagonov vina. Stroški te kleti bodo znašali okrog 500 milijonov dinarjev. Kopljejo pa tudi že temelje in gradijo cesto do tovarne močnih krmil, ki bo letno proizvajala za 1,100.000.000 din močnih krmil za potrebe socialističnega sektorja kmetijstva v Pomurju. Kakor znano, so investitorji te tovarne vsa kmetijska gospodarstva v okraju.
Med negospodarskimi naložbami velja predvsem omeniti
4
POMAGAJTE - NESREČA!«
Top udarec, izgubljanje ravnotežja in že sta se kolesarja pobirala s ceste. Fant, ki ga je peljal starejši kolesar, pa se ni dvignil. Ležal je skoraj nepremično. Vse to se je zgodilo na cesti v Iljašev-cih v ponedeljek popoldne tako hitro, in nepričakovano, kot se zgodijo vse prometne nesreče. Kolesarja nista oklevala. Starejši se je sklonil nad ponesrečenega Dušana in mu z ostanki vate, ki jih je našel v žepu, brisal rano na glavi, mlajši — ta je bil osmošolec Jože Cuk iz Hrastja — pa je stekel do bližnje hiše po obveze.
Minilo je le borih nekaj sekund ih nabralo- se je precej ljudi. »Človeka ne smemo pustiti na cesti«, se je oglasil nekdo, medtem pa so od nekod že prinesli vodo in obvezo. Najprej so ga skušali spraviti' k zavesti kar na cesti, nato pa sta ga kolesarja Martin Haie-rič iz Lukavec in Alojz Sever s Cvena, ki sta bila med prvimi na kraju- nesreče, pomagala odnesti k Farkašovim.
Nekaj minut za tem so zunaj žaškripale zavore voza Ljudske ihilice. Ljudje so na kratko opisali dogodek, nato pa zopet po-svetili' vso pozornost Dušanu, ki je še vedno nepremično ležal na divanu, okrog njega pa so se gnetli ljudje. Eden niu je vlažil čelo, drugi skušal z umetnim dihanjem. Tudi v sosednjih hišah niso ostali brez skrbi. Zopet je nekdo prinesel nove obveze. Nekateri, ki so stali zunaj, so vsak po svoje komentirali dogodek ter valili krivdo zdaj na tega, zdaj na. onega. Tisti, ki pa so prihajali, pa so spraševali, če je že mrtev. Medtem so nekateri spodbujali k temu, da bi fanta takoj prepeljali k zdravniku, vendar smo vztrajali pri tem, naj si fant najprej nekoliko opomore in da ga obvežemo. Moški srednjih let, ki je bil med najaktivnejšimi, je i skočil na kolo
in se pognal do hiše, kjer imajo omarico prve pomoči Rdečega križa. Zal se je vrnil praznih rok. Nikogar ni našel doma. Takrat nam ni preostalo drugega, kot da smo fanta položili v prikolico, se zahvalili za pomoč in ga odpelja-
li k zdravnikv Pa nismo prišli do zdravnika, kajti Dušan 'je kmalu dvignil' glavo z oblazinjenega naslonjača... Ko smo se pripeljali do njegovega doma, so bili starši o nesreči že obveščeni.
Da, zares se je vse zgodilo tako, kot se zgodi pri večini nesreč, le da je tej nesreči botrovalo naše uredništvo. Naš namen ni bil, da bi vzbudili
paniko. Hoteli smo ugotoviti nekaj drugega. In prav to, kar smo ugotovili, je vredno lepe pohvale. Čeprav je bila nesreča le inscenirana, lahko šteje-
Prvi trenutki po nesreči..
2e prvi teden smo prejeli večje število pisem s številnimi predlogi, kako po mnenju naših bralcev približati časopis bralcem. Toda nastala je težava: v poslanih pismih ste nekateri, kot n. pr. A. M. iz Kamovec, natresli tudi nekaj problemov, ki ne sodijo v to rubriko, pač pa jih bomo uporabili drugod. Večina ugotavlja, da je časopis tiskan na lepem papirju. Tov. M. rf., vojna pošta 2301 Zaječar, pogreša med članki take, ki bi obravnavali delo, mladine. T. B. iz Slovenjgradca ugajajo naši podlistki, nekdo pa nam svetuje, naj bi objavljali podlistke stalno na predzadnji in zadnji strani, tako da jih je moč izrezovati. T. C. iz Ljutomera ugotavlja, da pogreša domače zanimivosti, G. H. iz Radgone pa nam priporoča daljšo kriminalko ali slikanico.
Kakor sem že omenil, je nastala pri objavi celotnih pisem težava, ker ste nametali k svojim predlogom tudi nekatere probleme, ki sodijo celo v pravni kotiček ali pa v rubriko Bralci — bralcem v presojo«. Vendar besede ne bomo snedli. Nagradico 1000 dinarjev bomo poslali tov. ANI MAGDIČ IZ KAMOVEC 33, P. DOBROVNIK, ker sodimo, da je v svojem pismu dala največ predlogov. V bodoče pa: kratko napišite in čimveč naj bo vaših zapažanj in predlogov.
Sobotno kramljanje v Bučkovcih
zanimanje za razne akcije. Nekoliko pa je vaščane vznemirila vest, da nameravajo ukiniti avtobusno progo, ki povezuje Bučkovce, z Mariborom. Ta naj bi, kakor se širijo govorice, peljala samo do Vidmar Pa upajmo, da se to ne bo zgodilo.
J. Stolnik
In ko smo govorili že o gradnjah, so mi še povedali, da nameravajo preurediti pokopališče, za tem pa bi radi uredili še okolico vasi in napeljali vodovod Vodovod je sicer predviden v perspektivnem planu, vendar je vprašanje, Če bo na razpolago dovolj sredstev. In potem bo potrebno razširiti še mrtvašnico ter urediti številne druge stvari. Za ureditev teh objektov pa se vneto zavzema sekcija za komunalno dejavnost pri krajevnem odboru SZDL,, ki je med najaktivnejšimi.
V	Bučkovcih so prav sedaj malo v skrbeh, kajti 2. julija nameravajo prirediti krajevno proslavo 20-letnice ljudske vstaje, za katero bo potrebno pripraviti primeren kulturni program. Nimajo pa niti pevovodje za mešani pevski zbor, niti kapelnika pihalne godbe. Pa kljub temu bodo skušali urediti vse potrebno, da bo prireditev pestra. Za to bo zdaj v glavnem poskrbela šolska mladina. Kakor omenjajo, namerava domače prosvetno društvo ob tej priložnosti uprizoriti tudi igro, odkriti pa nameravajo spominsko ploščo dolgoletnemu šolskemu u-pravitelju Ivanu Cehu, ki ima zlasti velike zasluge na kulturnopro-svetnem področju.
Krajevna odbora v Radoslavcih in Bučkovcih sta že zaključila s popravilom krajevnih cest. Sedaj pa imajo v programu ureditev ceste Kuršinski breg—Moravski vrh, ki bo predstavljala ugodno povezavo s Ptujem. Na pobudo sekcije za komunalno dejavnost pri SZDL so že začeli kopati gramoz, nekaj potrebnih sredstev pa bo prispeval krajevni odbor.
V	Bučkovcih so zadnje čase kulturne prireditve bolj redke. Po dolgem času je minulo nedeljo gostovalo Prosvetno društvo Stara cesta z igro »Dekle z rožmarinom«. Udeležba je bila z ozirom na to, ker so imeli istega dne večjo prireditev tudi na Gomili, še zadovoljiva. Zelo dobro udeležbo pa imajo v Bučkovcih pri kino predstavah, ko je dvorana po navadi napolnjena.
Vaščani si že dalj časa prizadevajo, da bi v vasi uredili vsaj izpostavo zobne ambulante. Prostore imajo pripravljene, sredstva za najnujnejše instrumente pa je pripravljen prispevati krajevni odbor. Manjka samo zobozdravnik.
Nalog in problemov imajo torej v Bučkovcih več ko dovolj. Glavno je, da kaže prebivalstvo
Novo igrišče v Bučkovcih
AVTOV KARVIČVIK 60—LETNIK
Anton Karničnik iz, Presike bo jutri praznoval 60. rojstni dan, zato je prav, da ob tem jubileju za-
beležirtio nekaj vrstic.
Rodil še je leta 1901 v Šentvidu, od koder so .se starši preselili v Porurje. Tam se je že zgodaj seznanil z rudarskim življenjem in se tudi sam uvrstil med rudarje, čeprav je bil še mlad. Leta 1919 se je družina vrnila v domovino, sam pa še je zaposlil kot rudar v rudniku 'Velenje. Leta 1929 se je vpisal v Državno rudar-sko šolo v Celju ter se po končanem šolanju zaposlil kot izmepi-ski nadzornik v rudniku Velenje, od tam pa so ga službeno premestili v Zabukovico, kjer je ostal Vse do leta 1945.
Zaradi simpatizerstva narodnoosvobodilnim gibanjem in 'sodelovanja pri nekaterih akcijah, so ga gestapovci mučili ter mu razrahljali zdravje, vendar ni ničesar izdal. Po osvoboditvi se je zaposlil v Krmelju in nato v Črni na Koroškem, leta 1954 pa je postal direktor premogovnika Presi-ka, kjer dela še danes. Ni treba posebej poudarjati, da ima za razvoj podjetja in za proizvodne u-spehe nedvomne zasluge.
Ob njegovem jubileju mu iskreno čestitamo in mu, kakor člani kolektiva, želimo še mnogo krepkih let!
POMURSKI FILMSKI BAROMETER
VREMENAR — Ta ameriški barvni vistavisionski film producenta Hala Wallisa, s čigar imenom so povezane . stvaritve kot »Vrni se, mlada Slieba« in »Tetovirana roža« (oba z Burtom - Lan-casterom), je nastal po istoimenskem gledališkem delu Richarda Nasha. Mišljenja in sodbe ameriških in evropskih kritkov o tem filmu so zelo različne, medtem ko so ocene igre nosilcev glavnih vlog enodušne in pohvalne. Sodeč po sami fabuli, — ko farmerjeva hči Lizzie, postarno dekle polno kompleksov, na mah dobi dva prosilca, h katerima je treba dodati še šerifa Fileja, prav tako postar-nega samca, — ni mogoče odkriti vrednosti filma. Gre za veder in komičen western, že imena Burta Lancastera, Katharine Hepburn in Wendella Coreya pa so dovolj, da privabijo občinstvo.
PEKEL V MESTU - Italijanski kinemaskopski film o kaznjenkah v zaporu in njihovem življenju, kjer je dan podoben dnevu. In vendar nam film razkrije, da temu ni tako. Film je režiral Renato Castellani, v glavnih vlogah pa nastopajo Anna Magnani, Giuliet-ta Massina, Miriam Bru in Renato Salvatori. Ni treba posebej poudarjati, da je igra nosilk glavnih vlog tisto, kar predstavlja največjo vrednost filma. K temu velja dodati, da je režiser nekatera mesta scenarija poudaril, kar mu ob tako odličnih igralkah najbrž ni bilo težko.
Oba' filma bosta. ob koncu tega in v začetku prihodnjega tedna na sporedu kina v M. Soboti.
. MAČKA NA VROČI PLOČEVINASTI STREHI — Ameriški film po gledališkem delu Tennessea Wil-liamsa. Malce neobičajen naslov, ki pa obeta tudi malce nevsakdanje dogajanje in odlično igro Lizike Taylor. Ta je letos dobila po tolikem času Oscarja. Uprava ljutomerskega kina je tokrat pripravila gledalcem poslastico, katero jim lahko gledalci v drugih krajih zavidajo. Povedati je treba tudi to, da je Lizika pretendirala za Oscarja že pred leti - tudi spričo uspeha, ki ga je dosegla v tem filmu. Vpliv ameriških ženskih in verskih združenj ji je prejšnja leta žal to onemogočil. Ameriško žensko javno mnenje ji je namreč zamerilo njene številne poroke.
Filrh bo, kot rečeno, to soboto in nedeljo na sporedu kina v Ljutomeru.
v CABIRIJINE NOČI — Italijanski film, za katerega trdijo, nekateri kritiki, da se režiser Fellini v njem ponavlja in da je Cabirija Gelsomina iz »Ceste«, vendar v drugem okolju. Po površni in
Mlada berlinska igralka Silva Simon, za katero se zanimajo številni producenti
formalni oceni res ni težko priti do takšnih zaključkov. Vendar se Fellini ne ponavlja in tudi lik Cabirije ni identičen liku Gelsomi-ne. Medtem ko je »Cesta« stilizirano, alegorično delo, so »Cabiri-jine noči« realistična zgodba, polna filmske poetike.
Točno pa je, da imata tako Gelsomina in Cabirija določeno skupno usodo. Gelsomina je žrtev nasilja enega človeka, Zampana, medtem ko je Cabirija žrtev okolja, v katerem se giblje in išče »svoje mesto pod soncem«. Vsekakor nudi film »Cabirijine noči« obilo, snovi za razmišljanje in to je mnogo.
Film bo sredi prihodnjega tedna na sporedu kina v Sl. Radencih;
LJUTOMERSKI KASAČI SE PRIPRAVLJAJO
Konjerejci in ljubitelji konjskega športa so letos precej aktivni. Namestili so kasaškega trenerja in sedaj gradijo zanj stanovanje v podaljšku nove žrebčarne, tik ob dirkališču. Zraven so postavili še hleve za konjski naraščaj, tako da bodo nastanili za letos -9 mladih kasačev, katere bodo pod strokovnim vodstvom pripravljali in trenirali za dobre dirkače. Pri hlevih že stoji tudi velika lopa za sulkije, vozove in drugo. V te gradnje so vložili mnogo sredstev, zato so morali postavitev tribune za gledalce odložiti za nekaj časa. Za letošnjč spomladanske dirke, ki bodo prihodnjo nedeljo v spomin 20. obletnice ljudske vstaje — na dan V. občinskega praznika — vlada veliko zanimanje. Konje za dirke, in to kasaške in galopske, so prijavili iz ljutomerske okolice, iz Turnišča, Maribora, Zagreba, Lenarta, Osijeka in Varaždina. Po konjskih. dirkah pa se bodo preizkusili še motoristi z mopedi in težjimi motornimi kolesi.
V. Porekar
Prvo nagrado dobi »Mladost«
Komisija za podelitev »Nagrad Dneva mladosti« pri Zvezi za telesno kulturo Slovenije je podelila letošnja priznanja trem najboljšim telesno-Vžgojnim kolektivom in šolskim športnim društvom.
Med šolskimi športnimi društvi .je komisija podelila prehodni pokal in prvo nagrado v vrednosti 300 tisoč dinarjev Pionirskemu športnemu dru-
štvu »Mladost« iz Osnovne šole I v Murski Soboti. Drugo nagrado v vrednosti 200 tisoč dinarjev pa je prejelo Šolsko športno društvo »Mejnik« iz Gornje Radgone.
Podobna priznanja je prejelo Pionirsko športno društvo »Mladost«, iz Murske Sobote tudi lansko leto in Sicer prehodniv pokal in nagrado v vrednosti 100 tisoč dinarjev.
VESTI
VELIKA POLANA — Pred kratkim so v Veliki Polani gostovali z »Veselim večerom« mladinci iz Lendayskih goric. Prireditev si je ogledalo veliko vaščanov, kar kaže, da si podobnih prireditev želijo v bodoče še več.
CRENSOVCI — Na nedavnem sestanku zadružnikov Kmetijske zadruge Crensovci so sklenili, da bo zadruga ostala še naprej samostojna. Pomenili so se tudi o nadaljnjem delu zadruge. VELIKA POLANA — Na seji Krajevnega odbora v Veliki Polani so odborniki med drugim razpravljali o popravilu vaških poti in cest. Sklenili so, da bodo vsa dela opravili vaščani sami s prostovoljnim delom.
BUCKOVCJI — V nedeljo je v Bučkovcih gostovalo kulturno-prosvetno društvo »Ivan Cankar« od Tomaža pri Ormožu s komedijo — trodejanko »Pričatani ženin«.
VELIKA POLANA — V -kratkem bodo začeli v Veliki Polani graditi stanovanjski blok za učitelje in uslužbence.
POPIVANJE IN PROMETNA
NESREČA
Voznik osebnega 'avtombbila Avgust Smidleher, doma iz Dobrovnika, je pred nekaj dnevi popival v gostilni v Turnišču. Ko se je ponoči vračal voznik avtomobila domov, ki je bil precej vinjen, ni mogel izpeljati desnega ovinka na križišču v vasi Renkovci ter; se je zaletel v levo stran mosta.
Ob priliki nesreče je sopotnik, ki je sedel poleg voznica, dobil pretres možganov in lažje telesne poškodbe. Lažje poškodovan je bil tudi voznik Avgust Smidleher. Obema je bila nudena zdravniška pomoč v soboški bolnišnici.
Škodo na vozilu sp ocenili na približno 150 tisoč dinarjev.
Lastnik osebnega avtomobila Anton Ingolič je vozil z avtomobilom iz Radgone proti Apačem.. Zaradi delne vinjenosti in zaradi megle ni mogel zvoziti levega o-vinka v Podgradu in je zavozil s cestišča na desno stran do odcepa potoka Plitvice, udaril z bokom v drevo, se obrnil in obtičal na desnem boku.
Voznik je bil le lažje poškodovan, medtem ko je nastala materialna škoda na vozilu okrog 40 tisoč dinarjev.
ZARADI PROMETNE NESREČE NASTALA VEČJA
MATERIALNA SKODA
Traktorist Franc Ficko, doma iz čepinec, zaposlen pri Kmetijski zadrugi Salovci, je s traktor-jein. peljal gramoz v Vadarce. V vasi Lucova mu je na spolzki ce-v sti odpovedal volan in ker je že.
tako vozil na levi, strani cestišča, je zdrsnil s. ceste in se obrnil na njivo.
Materialna škoda na vozilu znaša okrog 200 tisoč dinarjev..
Pred nekaj dnevi je prišlo do prometne nesreče v vasi Stanjevci. ko sta se na cesti srečala o-sebni .avtomobil, ki ga je upravljal Karel Horvat, in, vprežno vo-zijo. Ker je voznik vprežnega, vozila vozil po levi strani cestišča, se mu le voznik osebnega avto-mobila hotel umakniti in je zavozil na skrajno desno stran, kjer ga je zaradi spolzke ceste zane-slo v jarek, in se je prevrnil.
Matetaina škoda na vozilu znaša približno 100 tisoč dinarjev.
VLOM IN TATVINA
Pred Okrožnim sodiščem v M. Soboti sta še bred kratkim žago-varjala Andrej Šijanec. mesarski Pomočnik h iz Murske Sobote in Stefan Števančec, zaradi kaznivih dejanj vloma in tatvine.
Obdolženca sta poskušala vlomiti v trgovino  o »Avtomaterial« na ulici Stefana Kovača v Murski So-boti z namenom, da ukradeta motorno kolo v vrednosti 250 tisoč dinarjev. Vendar dejanja ni- sta izvedla, ker nista mogla od-nreti vrat. Po tem neuspelem der janju sta šla proti restavraciji hotela »Zvezdah, in ukradla hvaf ped znamke »Colibri«. last občinskega komiteja Ljudske mladine. Andrej Šijanec se je z mooedom odpeiial proti. Zagrebu, ker mu je pa zmanjkalo, bencina, ga je odložil pri, nekem kmetu v vasi Sesvete.
Ukradene predmete sta nameravala prodati in si izkupiček , razdeliti. Okrožno Sodišče v Murski Soboti je obsodilo Andreja Sijanca za prvo dejanje na pet mesecev, za tatvino mopeda pa na deset mesecev zapora. Enotna kazen za vsa dejanja je 1 leto in pet mesecev zapora, v katero ie všteti čas prestajanja kazni od 10 marca tega leta. Stefan Števančec pa je bil obsojen na 8 mesecev zapora, pogojno ha dobo štirih leti-
PO HUDI TELESNI POŠKODBI
NASTOPILA SMRT
Franc Kovačič in njegova mati Antonija Trstenjak, oba iz Plitvic.
pri Apačah, sta se pred kratkim zagovarjala na Okrožnem sodišču v Murski Soboti zaradi kaznivega dejanja hude telesne poškodbe. 
Jakob Trstenjak že dalj časa ni živel v skupnem življenju s svojo ženo Antonijo Trstenjak. Pred kritičnim dogodkom pa se je Jakob Trstenjak vrnil k svoji ženi iz mariborske bolnišnice. Doma je prišlo do prepira med ženo in sinom obtoženke (pastorkom Jakoba Trstenjaka) zaradi tatvine jajc. Oba sta ga pretepla, tako da je dobil več hudih telesnih poškodb, vsled česar je po krajšem času nastopila smrt.
Okrožno sodišče je obsodilo Antonijo. Trstenjak na dve leti strogega zapora, Franca Kovačiča pa na eno leto in 1 šest mesecev zapora.
Sodba še ni pravno močna.
ZARADI PRETEPA V ZAPOR
Netko Kranjec ih Mirko Misle-ta, oba doma iz Babinec, sta pred gostilno Prelog v Noršincih s kolom pretepla več ljudi in jim pri tem povzročila hude telesne poškodbe.
Pri odmeri kazni je sodišče upo-števaloi da je Netko Kranjc storil kaznivo dejanje v času, ko še ni oretekla pogojna doba za dejanie hude telesne poškodbe, zaradi katere ga je Okrožno sodišče v Mariboru obsodilo na šest me-secev zapora. Sodišče je to pogojno obsodbo preklicalo in izreklo enotno kazen 1 leto in. štiri mesece strogega zapora.
Mirko Misleta pa je bil obsojen na zaporno kazen štiri mesece pogojno za dobo štirih let.
OB DNEVU MLADIH
ZADRUŽNIKOV
Mladi zadružniki iz Murske So- : bote bodo ob svojem dnevu, ki bo 4. junija, priredili v * Rakičanu tekmovanje koscev.
Pri zadružnem domu v Rakiča-
nu bodo najprej mladi kosci izžrebali startne številke, nakar bodo v povorki in z godbo na pihala krenili skozi vas. Aktiv mladih zadružnikov iz Rakičana jim bo odstopil parcelo, kjer bodo tekmovali. Po tekmovanju bodo najboljši kosci tudi nagrajeni.
V popoldanskih urah pa bodo priredili še tekmovanja z zračno puško.
ROJSTVA
Pavla' Martinčič iz Žiberc — dečka, Terezija Kovačič z. Janževega vrha — deklico, Božena" Lovrenčič iz Filovec ES dečka, 'Marija Meglič iz PetanjeciS- dečka, . Marija Makoter s Cvena — deklico, Marija Meznarič iz Kroga — (ieklico, Ana Mesarič iz Lipovec —u dečka, Marija Zajc iz Ženayelj —c dečka, Terezija Skledar iz Tutnlšča — deklico," Etna Rituper, iz Kup.šinec — deklico, Marija Kuftar iz Puconec
—	dečka, Marija Fetčak iz Kobilja —' dečka, Gizela Šandor iz Bokreč
—	dečka, Angela Kovač iz Črnela-vec — dečka, Vilma Lanzog iz Vučje gomile — deklico, Irena, Kozic iz Skakovec — deklico, Kristina Žitek. iz Kroga4—,‘dečka, Apolonija Smodiš iz Bakbvec — dečka, Terezija Slavič Iz Babinec — ~ deklico, Sarika Kuzmič iz Puže-vec — dečka, Marija Nemec iz M. Sobote — deklico; * Marta^Stesl iz Večpslavec — dečka.'-Marija Ka-kaš iz Vadarec — deklico, Pavla Mesarič iz Satahoveč |§§ deklico, Olga Rituper iz Polane. — dečka, Karolina Pilko iz Ljubljane — deklico, Marija MoŽi iz Hraščic — deklico, Emilija Legenič iz Murske Sobote,dečka, Antonija Antonič iz Kobilj&čaka — dečka, Ana Zver iz Ižakovec — dečka, Irena Ratnik iz Crnelavec —" dečka, Katarina Horvat iz Mostja rr dečka, Rozalija Zadravec iz Murske., goboteE deklico.
,POROKE
Geza MartiiVeciV kmetovalec iz Kroga in Manja^Mčdlic* iz Kroga.
SMRTI
Karel Kukel iz Murske .Sobote, star 71 let.
POMURSKI VESTNIK, 1. JUN, 1961
5
mo pripravljenost vaščanov in ostalih, ki so pomagali, kot zelo humano delo, ki je vredno vse pohvale. Ce bi bilo pri vseh nesrečah tako, bi se lahko marsikatera končala z manjšimi posledicami!
Na koncu pa moramo postaviti vprašanje za omarico prve pomoči, ki je, kot smo bili poprej obveščeni, dobro opremljena, vendar pri nesreči žal ni mogla odigrati svoje vloge. Mar ne bi bilo bolje, če bi bila nameščena nekje, kjer bi lahko do nje prišlo več ljudi, ki bi bili za njo tudi zadolženi? Br,ez dvoma. To je nujno, ne samo v Iljaševcih, ampak tudi drugod!
J. Stolnik R. Jaušovec
Ob nedavnem obisku v Bučkovcih je pogovor najprej nanesel na novo športno igrišče, ki so ga zgradili pred nekaj tedni na pobudo organizacije SZDL. Do gradnje igrišča je pravzaprav prišlo skoraj slučajno. Imeli so namreč zbranih precej sredstev za ureditev kopališča, ker pa je bilo za to gradnjo sorazmerno malo pogojev, so sredstva raje namenili za športno igrišče. Igrišče je seveda potrebno še primerno opremiti, za kar se je že zavzelo TVD Partizan, ki ima tudi nekaj sredstev.
Na pionirskem nogometnem turnirju ? G. Radgoni
PRVI GRAFIČAR, DRUGA SOROTA
V okviru praznovanja Dneva mladosti je bil 24. in 25. maja v. Gornji Radgoni velik pionirski nogometni turnir, na katerem jje sodelovalo 10 pionirskih moštev iz Pomurja. Turnir Je Ml. organiziran pod pokroviteljstvom Občinskega odbora SZDL G. Radgona 
Že v zgodnjih jutranjih urah so se začela na nogometnem stadionu v G. Radgoni zbirati pionirska nogometna moštva. Okrog devetih je turnir slovesno odprl predsednik Nogometne podzveze M. Sobota Franjo Skarabot, v imenu prireditelja pa je pionirje pozdravil Milan Klemenčič.
Prva je bila odigrana tekma med pionirji domačega moštva in moštvom iz Dobrovnika. Za tem so sledile še .druge tekme. Prvi dan je bilo odigranih kar 12 tekem. Na vseh tekmah smo ugotavljali, da imamo v Pomurju precej obetajočih nogometnih talentov, zato bo prav od vodstev posameznih klubov odvisno, kako bodo izrabili in vzgajali bodoče nogometaše. Turnir je hkrati dokazal, da je zanimanje za nogomet med pionirji veliko, saj so bile vse Tekme skrajno napete in borbene, ni pa manjkalo tudi požrtvovalnosti, ki je pogosto premagovala večje znanje. Prav zaradi tega je bilo vse do konca tekme težko reči, katero moštvo bo zmagovalec.
TR3? drugi dan je bilo odigranih 6 tekem, vrhunec turnirja pa so bilal' finalna srečanja v popoldanskem času. V tolažilni skupini je prvo mesto zasedlo moštvo Dobrovnika, ko je v podaljšku tekme
premagalo moštvo Radgone ter si tako priborilo v trajno last pokal Nogometne podzveze M. Sobota.
V finalni del turnirja so se u-vrstila tri moštva: Sobota, Mla--dost in Grafičar. Vse tekme finalnega dela tekmovanja so se končale z neodločenimi' rezultati, zato je o končnih rezultatih odločalo streljanje enajstmetrovk. Pri streljanju enajstmetrovk je
prvo izpadlo moštvo Mladosti. Ker sta moštvi Grafičarja in Sobote dosegli enako število golov in enajstmetrovk, je sledilo ponovno streljanje enajstmetrovk. Šele po 12 enajstmetrovkah je prišlo do odločitve, ko je vratar Grafičarja ubranil strel Kerčmarja. S tem si je moštvo Grafičarja priborilo naslov zmagovalca in pokal pokrovitelja, moštvo Sobote pa pokal Nogometne podzveze M. Sobota za doseženo II. mesto. Ob zaključku turnirja je bil zaključni defile in razdelitev nagrad. Pokal Občinskega odbora SZDL G. Radgona je predala kapetanu Grafičarja predsednica Marija Levar, ki je na kratko spregovorila o
praznovanju Dneva mladosti in čestitala pionirjem k doseženim uspehom. Temu je sledila še podelitev ostalih, nagrad, ki jih je razdelil predsednik Nogometne podzveze Franjo Skarabot.
Dvodnevni pionirski nogometni turnir, na katerem je sodelovalo 150 pionirjev, je v polni meri u-spel in ima za razvoj nogometa zlasti velik propagandni pomen.
-ko
Po povprečni igri -neodločen rezultat
GRAFIČAR: R R A N I K
2:2 (2:1)
V	okviru I. razreda MPL je v nedeljo gostovalo v Murski Soboti moštvo mariborskega Branika in se pomerilo v tekmi za prvenstvo z domačim Grafičarjem.
Že v začetku I. polčasa so povedli gostje, domačini pa so s kota kmalu zatem izenačili in nato dosegli še vodilni gol. Tudi drugi polčas je minil v menjajočih se napadih obeh moštev, vendar pa so bili gostje uspešnejši in so izenačili. Po poteku tekme bi lahko eno in drugo moštvo tudi zmagalo, vendar pa so imeli domači več ugodnih priložnosti za gol, ki pa so ostale neizkoriščene. M. Radulovič, strelec prvega lepega gola, s slabim strelom ni izkoristil dosojene enajstmetrovke in je tako občutno zmanjšal možnosti domačih za zmago. Sicer je domače moštvo kot celota tokrat prikazalo le povprečno igro in, kot kaže, podcenjevalo nasprotnika, kar ga je naposled tudi pripeljalo do izgube ene točke. Srečanje je dobro vodil Bojnec iz M. Sobote.
Deber začetek hokejistov ESŠ
»Partizan« Beltinci : ESS 1:8 (0:4)
V	prvem kolu Pomurske hokejske lige je bila preteklo nedeljo odigrana samo ena tekma, ki se je končala z visoko zmago moštva ESS iz Murske Sobote. Rezultat ustreza poteku tekme. Gole za zmagovalca so prispevali: E. Titan 6, Bohar in Šeruga po f; za beltinsko moštvo pa je bil u-spešen Šraj.
Po pomurskem derbyju v Gornji Radgoni
ODLOČITEV TU ?
Po petnajstem kolu v Pomurski nogometni ligi kaže, da je pomurski derby zadnjo nedeljo-v Gornji Radgoni že določil letošnjega prvaka, saj ima moštvo Radgone sedaj največ možnosti za osvojitev prvega mesta. Sicer čakata Radgončane še dve težavni tekmi na tujem igrišču; vendar pa je zelo malo izgledov, da bi jih sedaj v zmagovitem finišu lahko katero moštvo zaustavilo na najodločilnejši poti do najvišjega nogometnega prestola.
Moštvo Beltinec tudi tokrat ni klonilo in je doseglo pomembno zmago proti okrepljenemu moštvu Sobote B, zato je upravičeno pričakovanje, da bo na prihodnjih tekmah resno poseglo v borbo za tretje mesto na lestvici in ima za uresničitev tega smotra tudi ugodne izglede
Ostale tekme so se končale z več ali manj pričakovanimi rezultati, vendar so bile na vseh tekmah zmage zelo težko priborjene.
Radgona-Tnrnišče 3:2
Težko pričakovani pomurski derby se je" končal z zmago domačinov, čeprav bi po prikazani igri obeh moštev bolj ustrezal neodločen rezultat.
Takoj v začetku tekme so Radgončani nevarno napadli in že v B. minuti dosegli vodilni gol po krivdi obrambe gostov. Ta gol pa ni zmedel gostov, nasprotno,
vzpodbudil jih je k temu, da so celo prevzeli pobudo na igrišču. Najprej je Pucko izenačil iz gneče in nato še Zver z lepim strelom dosegel vodstvo za Turnišče. Moštvo Turnišča pa je imelo še več priložnosti za gol, vendar so bili napadalci premalo iznajdljivi. Proti koncu polčasa so se domačini spet zbrali, dosegli lep gol in tako izenačili. Gol za domače je dosegel Žnuderl.
V drugem polčasu je prevladovalo moštvo Radgone in so bili napadi gostov bolj redki. Ko je že vse kazalo, da se bo tekma končala z neodločnim rezultatom, so domači 7 minut pred koncem dosegli zmagoviti gol.
Tekma je bila kakovostno na visoki ravni, ves čas hitra in borbena. Igralci obeh moštev so bili disciplinirani. Moštvo Turnišča je demonstriralo lep nogomet; posebno napadalna petorka je z lepimi kombinacijami ustvarila več Idealnih priložnosti za gol. Najslabši del moštva je bila halflinl-ja, ki je tudi glavni krivec za poraz. Domače moštvo tokrat ni pokazalo vseh odlik, predvsem zaradi velike nervoze, ki so ji bolj podlegli Radgončani kot gostje. Igralci so bili preveč obremenjeni s psihozo odločilnosti te tekme. Boljši del moštva je bila ožja obramba in halflinija. Na pomurskem derbyju smo gledali lepo i-gro in nas je dosežena kakovost pri obeh moštvih prijetno presenetila.
Gledalci so bili disciplinirani in so v mejah dovoljenega navijali za svoja moštva. Nekaj gledalcev iz Turnišča pa ni moglo športno prenesti poraza svojih ljubljencev; žalili so sodnika in mu grozili, ko za to ni bilo prav nobenega povoda. Toda igralci so bil drugačni: z borbenostjo in požrtvovalnostjo so dostojno zastopali barve svojega kluba. Tokrat je bila sreča pač bolj naklonjena Radgoni, zato ne kaže iskati krivca za poraz pri sodniku, marveč poraz športno prenesti in čestitati zmagovalcu. To so odlike pravega športnika in gledalca.
Takih tekem, kot je bil pomurski derby, si želimo še več, saj lahko le tako zanesljivo pričakujemo, da bo nogomet tudi v Pomurju kakovostno zelo napredoval.
Sodil je Kološa iz Murske Sobote — avtoritativno in nepristransko.
Ostali rezultati v XV. kolu PNL: Tišina : Dobrovnik 2:2 (0:1), Pušča : Ljutomer 1:0 (0:0), Beltinci : Sobota B 5:1 (3:0), Bogojina : Nafta B 1:3
Radgona	14	12	1	1	61:23	25
Turnišče	14	11	1	2	73:19	23
Nafta B	15	8	2	5	44:41	18
Beltinci	14	8	1	5	35:17	17
Pušča	14	7	2	5	52:38	16
Sobota B	15	6	2	7	43:54	14
Ljutomer	14	5	2	7	31:41	12
Tišina	14	3	4	7	41:49	10
Dobrovnik	15	2	4	9	25:58	8
Bogojina	15	0	1	14	10:85	1
REZULTATI V IV. KOLU PIONIRSKE LIGE
Tišina : Grafičar I, preložena; Pušča : Ljutomer, preložena; Radgona : Mladost 1:1, Sobota : Grafičar II 0:0, Beltinci : Planika 2:0.
Vrstni red v A skupini:. Tišina 5, Grafičar I in Sobota po 4, Mladost 3, Pušča in Radgona po 2, Grafičar II in Ljutomer po T točko.
V NEDELJO, 4. JUNIJA 1961:
V M. Soboti: ob 13. uri Pušča : Grafičar II, del. Skraban, ob 14. uri Grafičar I : Mladost, del. Skraban; ob 15. uri Sobota : Radgona (vse pionir.), del. Cug; ob 16. uri Sobota B : Radgona, del. Cug. V Ljutomeru: ob 14. uri Ljutomer : Tišina.-Tpionir.), del. Deškovič; ob 15. ;.uri Ljutomer : Tišina, del. Deškovič. V Dobrovniku: ob 15. uri Dobrovnik : Beltinci (pionir.), del. sodnik,-ob 16. uri Dobrovnik : Beltinci, del. sodnik. V Turnišču: ob 16. uri Planika : Bogojina, del. sodnik. V Lendavi: ob 15. uri Nafta B : Pušča del. Vajda.
MLADI RADGONSKI STRELCI
Na Dan mladosti so se v Gornji Radgoni pomerile mladinske ekipe v streljanju z zračno puško. Prvo; mesto je - dosegla ekipa SD Mura. Med posamezniki je bil najboljši Avgust MARUŠKO iz zmagovalne ekipe; dosegel je 76 krogov od 100 možnih. Mladinci so sklenili, da bodo svoje veščine v streljanju še izpopolnili in pritegnili v svoje vrste še več mladih.
V GOR. RADGONI GRADIJO STRELIŠČE
Občinski strelski odbor v Gor. Radgoni že več let teži za sodobnim streliščem za malokalibrsko puško. Pred kratkim so ta načrt začeli uresničevati.
Osnovali so poseben odbor, ki je določil lokacijo in opravil meritve. Štiri radgonske strelske družine so že sestavile delovne skupine. Strelci bodo namreč vsa glavna dela opravili s prostovoljnim delom. Prve lopate so pred dnevi zasadili v zemljo člani SD Mura, njej pa sledijo sedaj tudi ostale. Novi objekt bo imel tudi nadstropje, kjer bo dvorana, v kateri bodo namestili naprave za zimsko streljanje, strelcem pa bo koristno služila tudi za razne sestanke.
PRIZNANJE POMURSKI KOŠARKI
V Soboto in nedeljo bo v Murski Soboti veliko pionirsko tekmovanje za republiško prvenstvo — prvo tovrstno tekmovanje po osvoboditvi v Sloveniji. Z organizacijo te prireditve v Pomurju je dano lepo priznanje naši košarki.
Tekmovanje bo pod okriljem Jugoslovanskih pionirskih iger. Pomurska košarkarska podzveza je kot prireditelj že pripravila vse potrebno za veliko srečanje malih košarkarjev iz vse republike. Prijavljenih je skupno 16 moštev, vendar kaže, da bo nastopilo samo 8 moštev. Vse tekme bodo v soboškem Domu »Partizana«. Na to prireditev bodo povabili kot častne goste tudi vse starejše igralce — veterane, ki so leta 1948 priborili pomurski košarki v moški konku-rehci častno II. mesto v slovenskem merilu.
DELAVSKE ŠPORTNE IGRE V M. SOBOTI
5. junija letos se bodo uradno pričele letošnje Delavske športne igre v Murski Soboti — v počastitev 20-letniče ljudske revolucije in 17. oktobra — občinskega praznika. Vodila jih bo Komisija za rekreativni šport prt občinski zvezi za telesno vzgojo. Kot pričakujejo, ho v 10 športih ali disciplinah nastopno skupno okrog 3000 tekmovalcev. V nekaterih športih (nogomet, odbojka) bodo športne ekipe posameznih delovnih kolektivov tekmovale po liga sistemu, kar je vsekakor velika prednost v primerjavi s prejšnjim sistemom. Tako bo tekmovanje v teh dveh športih trajalo ves junij in julij. Tekmovanje delavskih športnih ekip bo predvidoma končane tik pred samim občinskim praznikom.
PRIREDITVE NA GIMNAZIJI IN UČITELJIŠČU OD 5. DO 15. JULIJA 
bodo gimnazijci in učiteljiščniki gradili s prostovoljnim delom Igrišča za košarko, odbojko in rokomet. V tem času bodo imeli tudi plavalni tečaj, tečaj za cestnoprometne predpise, zadružniki bodo delali na svoji njivi, dijaki III. letnika učiteljišča bodo nadaljevali s poukom — vsak večer pa bodo kulturne prireditve, ki jih organizira nedavno ustanovljeno KUD gimnazije in učiteljišča. Ali Kardoš. Izkupiček jč namenjen za gradnjo igrišč - in za potrebe KUD Ali Kardoš.	
6.	junija, v torek ob 20. uri uprizorijo v gimnazijski telovadnici tretješolci gimnazije v režiji prof. Draga Šuligoja Goldonijevo komedijo Krčmarica — za brigadirje.
7.	junija, v sredo ob 20. uri v gimnazijski telovadnici repriza komedije Krčmarica za javnost.
8.	junija ob 20. uri nastopijo v gimnazijski telovadnici za brigadirje učenci Osemletke I s prekmurskimi običaji in s svojimi pevskimi zbori.
9.	junija, v petek ob 20. uri v gimn. telovadnici glasbeno-literarni večer (nastopita ženski in mešani pevski zbor učiteljišča pod vodstvom prof. V. Močana, nastopijo pesniki in pisci ter najboljši violinisti in pianisti z obeh zavodov). Prireditev za brigadirje.
10.	junija v soboto ob 18. uri otvoritev razstave kmetijskih strojev na dvorišču pred gimnazijo (organizira dijaška zadruga na učiteljišču). K otvoritvi in v nedeljo na ogled strojev so vabljene šole in javnost sploh.
10.	junija ob 20. uri v gimn. telovadnici glasbeno-literarni večer dijakov gimnazije in učiteljišča za javnost.
11.	junija, v nedeljo ob 15. uri nogometna tekma profesorji: dijaki Hl.a učiteljišča na igrišču NK Sobota. Izkupiček namenjen izgradnji igrišč.
12.	junija, v ponedeljek ob 20. uri v dvorani kina Park večer opernih arij (sodelujeta med drugimi tudi prvaka ljubljanske Opere Vilma Bukovčeva in Ladko Korošec).
13.	junija, v torek v gimn. telovadnici ob 20. uri zabavni program za brigadirje (izvajajo muzikantje, pevci, recitatorji z gimnazije in učiteljišča).
14.	junija, v sredo zabavni program učiteljiščnikov in gimnazijcev ob 20. uri v gimn. telovadnici za javnost. Ob 20.30 brigadirski kres na kanalu.
Vabimo. prebivalce, d ase prireditev v čimvečjem številu udeležijo, vstopnice bodo prodajali v knjigarni od 5. junija dalje.
Vabimo prebivalce, da se prireditev v čimvečjem številu udele-učiteljišča organizirali več tekmovanj, 8. junija pa bo povratni lahkoatletski dvoboj ptujske gimnazije s soboško v Ptuju (in druge tekme), j
Iskrene čestitke k občinskemu prazniku ljutomerske občine pošilja kolektiv.
KONFEKCIJE
LJUTOMER
Priporočamo se cenjenim odjemalcem ter nudimo bogato izbiro
moških in športnih sukenj, oblek,
balonskih in zimskih plaščev, vetrnih jopičev, prešitih odej
ter ostale moške, ženske in otroške konfekcije po izredno ugodnih cenah.
Priporoča se kolektiv.
ATLETIKA - ATLETIKA - ATLETIKA - ATLETIKA - ATLETIKA
Doma: 13.263 za ELAN
fan Antalič (Elan) 11,9; 300 m: Anton Sarotar (ESŠ) 39,9;	1000 m:
Ivan Maučec (Sloga) 2:52,1; daljina: Lojze Logar (Elan) 5,99; višina: Oto Žunec (Elan) 170; krogla (5 kg): Oto Žunec 15,23; štafeta 4 krat 100 m: Antalič, Žunec, Nemec, Logar (Elan): 47,2. MLADINKE: 60 m: Meta Močan (Elan) 8,5, 400 m: S. Edelsbruner 1:07,8, daljina: Marija Marenče (ESS) 4,36; višina:
Marija Marenče (ESS) in Štefka Kerčmar (Elan) 130, krogla: Slava Štampar (Elan) 9,61, štafeta 4 krat 60 m: Kerčmar, Gider, Štampar, Močan (Elan) 36,4.
Skupna razvrstitev: Elan 13.263, Sloga 11.671, ESS 11.291 točk. Mladinci: Elan 7.965, ESS 6.775, -Sloga 6.343 točk. Mladinke: Elan 5.296, Sloga 5.128, ESS 4.516 točk.
V Mariboru in Celju...
V drugem kolu tekmovanja starejših mladincev za državno prvenstvo v Mariboru so za mariborski Branik zopet nastopili trije pomurski atleti in dosegli zelo ugodne rezultate. Oto Žunec je pretekel 110 m čez ovire v času
V NEDELJO, 4. JUNIJA 1961: ČLANI. II. LIGA: Tekstilec : SURS na igrišču soboške osemletke II ob 10. uri, sodnik Bratuš, Pomurje : Trgovec na igrišču o-semletke n ob 8.45. uri, sodnik Huzjan, Krog n : Ljutomer, tekma preložena na 18. junij 1961. Zaostala tekma III. kola: Ljutom« : Trgovec bo v Ljutomeru 2. junija 1961 ob 16. uri, sodnik Huzjan. LIGA PIONIRK: Cankova : Faboš na igrišču soboške n. o-semletke ob 11.15, sodnik Ambruž, Mladost : Polet, tekma preložena na 11. junij 1961.
15,5 (izboljšal svoj dosedanji rezultat za 3 deset, sekunde) in zasedel I. mesto v tej disciplini, pri metu 1,5 kg težkega diska je bil s 41,56 tretji, 6 kg težko kroglo je vrgel 13,39 in zasedel II. mesto, v štafeti 4 krat 100 m pa je skupaj z Uranjekom, Capeljnom in Vogler-jem s časom 45,7 zasedel prav tako prvo mesto. Stefan Antalič je na tem tekmovanju pretekel 100 m v času 12,1, medtem ko je debu-tant Emil Miloševič bil tudi zelo uspešen: daljina 6,53 in I. mesto, višina: 170, I. mesto. Lojze Logar je tekmoval na podobnem tekmovanju v skupini mlajših mladincev v Celju. Njegovi rezultati: 100 m: 11,6, n. mesto, daljina 5,99, II. mesto, štafeta 4 krat 100: 47,2, n. mesto.
Prihodnji teden bo prispelo v Soboto kompletno moštvo letošnjega slovenskega nogometnega prvaka »Maribora t, in se bo na igrišču NK Sobota pripravljalo na kvalifikacijske tekme za vstop v II. zvezno ligo. Kot kaže, bodo nogometaši Maribora odigrali tudi ve* prijateljskih tekem z -moštvom Sobote, kar obeta ljubiteljem nogometa obilo športnega užitka, kljub temu, da se bodo v nedeljo sicer o-flcielno končale borbe za točke v okviru Slovenske conske lige.
Na rokometnih igriščih
V II. LIGI VODI ŠIIRS
Pretekli športni teden je bil bogat tudi po rokometnih prireditvah. V n. članski rokometni ligi sta bili odigrani dve tekmi: Agro-servis : Krog n 18:11, SURS : Pomurje 21:11. Tekme med moštvoma Ljutomera in Tekstilca ni bilo zaradi odsotnosti sodnika. Stanje na lestvici po V. kolu: SURS 6, Tekstilec, Trgovec in Agroservis po 4, Ljutomer in Pomurje 3 in Krog II brez točke. Tekmovanje v n. ženski ligi je bilo s 3. kolom, v katerem se je tekma med moštvoma ESS II in Tekstilcem končala z zmago prvega moštva brez borbe 5:0 (p. f.), ker tekmovalk Tekstilca ni bilo na igrišče, končano. Stanje na lestvici: ESS n 4, Sola za zdravstvene delavce 2 in Tekstilec brez točke.
V IV. kolu rokometne lige pionirk sta bili dve tekmi: Faboš : Polet 11:3, Ljutomer : Cankova 6:4. Vrstni red na lestvici: Cankova 5, Ljutomer 4, Faboš 2, Mladost 1 in Polet 0 točk.
V tekmovanju za občinsko prvenstvo podjetij, ustanov in vasi v M. Soboti je nastopilo skupno 10 mladinskih moštev s 116 igralci, ki so se pomerili v 17 srečanjih. Po predtekmovanjih v dveh skupinah so se glavna srečanja končala takole: ESS : Pomurski tisk 12:7, Panonija : Agroservis 1:5, Blisk : SKS 8:3, SURS : Krog 0:5 (p. f.), SUT : Učiteljišče 4:13. Občinski zmagovalec — moštvo ESS — Je prejel na svečani akademiji 25. maja pokal soboškega Občinskega komiteja LMS.
Pred dnevi je bilo zaključeno
Predsednica ObO SZDL M. Levarjeva izroča pokal
Pred dnevi je bilo v M. Soboti tekmovanje za srednješolsko prvenstvo Pomurja v lahki atletiki. Tekmovanja so se udeležila športna zastopstva vseh srednjih in vajen-
skih šol iz M. Sobote in Srednje kmetijske šole iz Rakičana. Po napetih in zanimivih borbah, ki si jih je ogledalo .okrog 300 gledalcev, je zmagala ekipa Elana (soboška Gimnazija), kateri je prof. Evgen Titan v imenu Sveta za telesno kulturo izročil lep prehodni pokal.
Tehnični rezultati: MLADINCI: 100 m: Anton Sarotar (ESS) in Ste-
Dinamika in borbenost tudi v II. članski rokometni ligi. Prizor s tekme Aoroservis : Pomurje
V TURNIŠČU DR DNEVU MLADOSTI
Na Dan mladosti so se tudi v Turnišču slavnostno pripravili. Zjutraj so se zbrali na nogometnem igrišču pionirji treh šol: ti Velike Polane, Dobrovnika in domače šole. Po kulturnem programu, ki so ga izvedli združeno, je pritegnil številne gledalce športni
prograrp.. Pionirji so se pomerili v prijateljskih srečanjih v odbojki, nogometu in priljubljeni igri Med dvema ognjema. Zlasti pri zadnji tekmi je bilo precej vnetih navijačev. Vse prireditve ao potekale v mladostnem razpoloženju.
POMURSKI TESTRtK, 1. JUN. 1961
6
tudi tekmovanje za srednješolsko prvenstvo v malem rokometu. Po tekmah — Vajenec (Lendava) : SUT 38:6, Vajenec : SURS 14:17 -je bila v petek 26. maja finalna tekma, ki je določila srednješolskega prvaka. Pri končnem rezultatu 20:4 v svojo korist je postalo prvak moštvo soboške ESS.
Čestitkam k občinskemu prazniku se pridružuje delovni kolektiv
KMETIJSKE Z\DRUGE
»KMETOVALEC«
LJUTOMER
Kmetovalci! Zadruga vam nudi kvalitetne strojne storitve, semena, gnojila in ostali reprodukcijski material po zmernih cenah ter odkupuje živino in kmetijske pridelke vseh vrst.
Priporočamo se za hitra in solidna popravila vseh kmetijskih strojev, traktorjev in ostalih motornih vozil.
Nudimo vam traktorske in avtomobilske prikolice priznane kvalitete.
Ob občinskem prazniku čestita vsem prebivalcem občine Ljutomer delovni kolektiv
OPEKARNE
LJUTOMER
Kvalitetno in solidno izdelujemo opeko vseh vrst po nizkih dnevnih cenah.
PREPRIČAJTE SE!
Poslovnim prijateljem in vsemu prebivalstvu občine Iskrene želje k prazniku!
Kolektiv
KRIŽE VSKE OPEKARNE
z obratom LUKAVCI
Potrošniki, nudimo vam veliko izbiro kvalitetne opeke vseh vrst po nizkih dnevnih cenah. Priporoča se kolektiv.
RAZPIS
za sprejem dijakov na GIMNAZIJO IN UČITELJIŠČE V M. SOBOTI za šolsko leto 1961/62
V 1. razred gimnazije sprejmemo največ 42 dijakov, v 1. razred učiteljišča pa ,72. Kandidati za gimnazijo opravljajo sprejemni izpit iz slovenskega jezika ter iz matematike ali iz angleškega oziroma nemškega jezika (24. in 26. junija ob 8. uri), kandidati za učiteljišče pa pridejo v soboto 24. junija ob 8. uri k preizkušnji posluha in na zdravniški pregled. Slabše učence bomo preizkusili z razgovorom. V primeru, da bo pravočasno sestavljen program učiteljske gimnazije (pripravljalne šole za pedagoško akademijo), bodo vsi na učiteljišče sprejeti vpisani na učiteljsko gimnazijo.
Kandidati naj vložijo prijavo za sprejem ravnateljstvu najkasneje do 22. junija na obrazcu DZS 1,20 (dobijo ga v knjigarni). Prijava se kolkuje s 50 din. Potrebne so naslednje priloge (kolkovane po 30 din):
1.	spričevalo o uspešno opravljeni osemletki;
2.	mnenje šole (velja le za kandidate, ki bodo to leto končali osemletko);
3.	lastnoročno napisan življenjepis;
4.	rojstni list.
Kandidati, ki jih priporočajo Zveza borcev, socialno varstvo, gospodarske, družbene ali strokovne organizacije priložijo tudi izjavo priporočnlka. Želimo, da se javi večje število dijakov za madžarski jezik, pa tudi da bi čimveč dijakov stanovalo v Soboti, zlasti v internatu.
RAVNATELJSTVO GIMNAZIJE IN UČITELJIŠČA
Komisija za štipendije Občinskega ljudskega odbora Ljutomer razpisuje za novo šolsko leto naslednje štipendije:
ZA MATEMATIKO-FIZIKO 3; NA VIŠJI ŠOU ZA MEDICINSKE SESTRE 1 ; ZA RENTGENSKEGA TEHNIKA 1; ZA SOCIALNEGA DELAVCA 1 ; ZA SREDNJO MEDICINSKO ŠOLO 4; ZA VIŠJO STOMAT. ŠOLO I; ZA SREDNJO GLASBENO ŠOLO 1 ; ZA SREDNJO ZOBOTEH. ŠOLO 4; ZA TELESNO VZGOJO 3; ZA UČITELJIŠČE 5; ZA MEDICINSKO FAKULTETO 2.
Kandidati za štipendije morajo k prošnji priložiti: potrdilo o premoženjskem stanju, prepis zadnjega šolskega spričevala, priporočilo organizacije SZDL ali LMS, življenjepis in potrdilo, da so sprejeti v eno omenjenih šol. Prošnje je kolkovati z 250 din in vložiti najpozneje do 31. julija 1961 pri referentu za šolstvo.	0-567
Delavski svet Trgovskega podjetja »Usnje« M. Sobota Sprejme delovno moč
V BLAGOVNO KNJIGOVODSTVO.
Pismene ponudbe pošljite DS podjetja do 15. junija 1961.	D-580
TEDENSKI KOLEDAR
Petek, 2. junija — Velimir Sobota, 3. junija — Milojka Nedelja, 4.- junija — Franc Ponedeljek, 5. junija — Ferdo Torek, 6. junija — Milutin Sreda, 7. junija — Zorica v Četrtek, 8. junija — Medard
KMETIJSKO GOZDNO GOSPODARSTVO LENDAVA bo na javni licitaciji prodalo razne
Se uporabne kmetijske
STROJE IN ORODJE .
Prednost nakupa imajo socialistična gospodarstva in KZ. Licitacija za social, gospodarstva in KZ bo 9. JUNIJA 1961 OB 8. URI. Ti morajo do tega roka dati svoje prijave.
V kolikor socialistična gospodarstva in KZ ne bi bile interesenti za nakup, bo licitacija za privatne kmete
11. JUNIJA 1961 OB 8. URI na KGG Lendava.	D-571
Čestitke
Na Veterinarski fakulteti v Zagrebu je diplomiral Dušan Rešek. Iskrene Sestitkel
Zagrebška Sekcija Kluba prekmurskih akademikov
Na Fakulteti za elektrotehniko Univerze v Ljubljani je diplomiral Koloman Varga. Čestitamo!
Prijatelji in kolegi iz Kluba prekmurskih akademikov
KINO
MURSKA SOBOTA - od 2.-4. junija ameriški barvni vistavisi-onski film: »Vremenar-«; od 5. do 6. junija italijanski kinema-. skopski film: »Pekel v mestu-«; od 7.-8. junija ruski barvni film: »Rdeče listje-«.
LJUTOMER — od 3.-4. junija ameriški barvni kinemaskopski film: »Mačka na vroči pločevinasti strehi-«; od 7.-8. junija nemški barvni film: »Kapetan lz Kepe-nika-«.
SLATINA RADENCI - od 4.-5. Junija ameriški barvni vistavision-ski film: »Iskalci-«; 8. junija italijanski film*. »Kabirijine noči*. GORNJA RADGONA - od 3.-4. junija angleški vistavisonski film: »Doktor brez dela*; od 7.-8. junija francoski film: »Tatovi draguljev*.
SALOVCI — od 3.-4. junija ameriški barvni kinemaskopski film: Richard Levjesčni*.
VIDEM. OB ŠČAVNICI - od 3.-4.
junija angleški film: »Hamlet*. KRIŽEVCI PRI LJUTOMERU - od 3.-4. junija italijanski film: »Branim svojo ljubezen*; 7. junija sovjetski film: »Pomladne zime*.
MALI OGLASI
HlSo ob cesti, z lepim gospodarskim poslopjem in posestvom vseh kultur, vodnjak pri hiši, prodam. Ivan Maček, Zg. Senarska 12., p. Gradišče v Slov. go-rlOAh.	M-562
ŠOFER kategorije D s dolgoletno prakso, govori tri Jezike, išče primerno zaposlitev v Murski Soboti zaradi preselitve. Lovro Kozar, Koroška 32, Maribor. MOŠKO KOLO, dobro ohranjeno, zamenjam za žensko, po možnosti italijansko, po potrebi doplačam. Naslov v upravi lista. PREKLICNA IZJAVA! Preklicujem govorice, katere sem širil zoper Jožefo Brunec iz Satahovec. Jožef Titan, Satahovci. M-572 TRI ŠTEDILNIKE, zidane, kompletne, obložene s ploščami, prodam. Skerbinek, Trg revolucije 1, Maribor	M-573
KUHINJSKO POHIŠTVO, kompletno, v' dobrem stanju, prodam. Jože Filipčič, Kocljeva 13, Murska Sobota.	M-574
HIŠO z gospodarskim poslopjem ter sadovnjakom y Petišovcih ugodno prodam. Vprašati pri Josipu Baligaču, Dolnji Lakoš 23. DRUGO NADSTROPJE hiše v zelo prometni ulici v Murski Soboti prodam. Naslov v upravi lista. HIŠO, leseno, za podreti, ugodno 'prodam. Les v dobrem stanju. Vprašati pri Fran'cu Dervariču, Radovči št. 4	M-578
KUHINJSKO KREDENCO, dobro ohranjeno, prodam. Tot, Stefana Kovača 19, M. Sobota.
enosobno Stanovanje, sončno, s pritiklinami, v Mariboru, zamenjam za stanovanje v M. Soboti;. „Iyanc, Moše Pijade 27, Malimi1.' "	M-582
GOSPODINJSKO pomočnico, vestno in pošteno, za tričlansko družino, z vsem znanjem, sprejmem. Pla6& dobra. Vilma Hribernik* Frizerski salon, Židovr ska lil. 6, v Ljubljana. M-531
POZDRAV POMURSKIH FANTOV!
Pomurski fantje: Emil Kerčmar iz Sela, Franc Horvat iz Nu-skove, Jože Ternar iz Turnišča, Andrej Vučko iz Srednje Bistrice, ki služijo vojaški rok v Sinju V. P. 4738, 'pošiljajo mnogo lepih pozdravov, in želja ob svojem odslužen ju kadrovskega roka in vrnitvi v domači pomurski kraj staršem, znancem in prijateljem. Posebne pozdrave pošiljajo svojim pomurskim dekletom in na skorajšnje svidenje!
umu
Vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki so našega skrbnega moža in očeta
KARLA KIKELA
krojača iz Murske Sobote
počastili, izrekli sožalje, darovali cvetje ter ga v tako velikem številu spremili na njegovi zadnji poti, prav prisrčna hvala.
Posebej se zahvaljujemo dr. Gabrijelu Kastelcu ža vso skrb in požrtvovalnost med pokojnikovo boleznijo in prav vsem, ki so nam kakorkoli pomagali v težkih dneh, še enkrat prisrčna hvala.
Žalujoča žena Helena, Gizela in Janko z družinami
Obveščamo ustanove, gospodarske organizacije in kmetijske zadruge, da smo prejeli iz uvoza večjo količino •
PISALNIH STROJEV
malih in večjih, po zelo ugodnih cenah. Na zalogi imamo tudi razne računske stroje.
Za naročila se priporoča
Knjigarna in papirnica »DOBRA KNJIGA« Murska Sobota	0-577
Upravni odbor Trgovskega podjetja »ŽELEZO« Murska Sobota razpisuje sledeča delovna mesta:
1 kvalificiranega delavca, po možnosti železninske stroke 3 nekvalificiranih delavcev za poslovalnico »KURIVO«
Plača po učinku. Nastop službe takoj ali po dogovoru.	0-558
RAZPIS
Vsem prebivalcem občinečestita k občinskemu prazniku
kolektiv podjetja
"Agrotehnika-servis" Ljutomer
Mladinci! 
INDUSTRIJSKA KOVINARSKA SOLA PRI TOVARNI AVTOMOBILOV MARIBOR razpisuje
za šolsko leto 1961/62 sprejem učencev za strugarje, rezkarje, brusilce, avtokleparje, kovače, avtomehanike, strojne ključavničarje, orodne ključavničarje, konstrukcijske ključavničarje in tehnične risarje.
Učna doba traja tri leta. :
Kandidati morajo biti državljani FLRJ In stari 14 do 18 let. Dokazati morajo, da so z- uspehom dokončali 8. razred osemletke.
Rok za prijavo je do 20. junija 1961.
Učencem, ki uspešno zaključijo Industrijska kovinarsko šolo pri TAM, je zagarantirana takojšnja zaposlitev v TAM, Metalni ali Elektrokovini. Po triletnem šolanju v Industrijski kovinarski šoU lahko nadaljuje vsak, ki to želi, šolanje v šolah Višje stopnje.
Pri . šoli je .lepo urejen dom, poslužl se ga lahko vsak. kandidat, ki vplača mesečno 8.000 dih vzdrževalnlne.
Socialno ogroženi kandidati lahko zaprosijo pri socialnih organih svoje občine za podporo.
Kandidati se morajo zglasiti osebno pri vodstvu Industrijske kovinarske šole pri TAM dne 28. junija 1961 oh 7. uri. Sprejem bo trajal tri dni. Kandidati iz drugih krajev bodo stanovali v domu učencev.
Interesenti morajo predložiti: 1. lastnoročno napisano in s kole-kom za din 50 kolkovano prošnjo z natančnim naslovom (mesto, kraj, ulica, hišna številka in pošta). 2. zadnje šolsko spričevalo! 3. lastnoročno napisan življenjepis.
Vsi učenci prejemajo mesečno nagrado, ln sicer v I. letniku din 2.500, v II. letniku din- 3.000 in v m. letniku din 3.500. 
Odlični učenci prejemajo za 40 odstotkov, prav dobri pa za 20 odstotkov višjo nagrado.
Vsak kandidat, lahko uporablja objavo za 75-odstotni popust na železnici (obrazec K-17). Objavo lahko kupi vsak kandidati pri najbližji železniški postaji. Objava je veljavna, če jo pred. uporabo potrdi vodstvo šole, ki jo je kandidat obiskoval.
Pojasnjuj razpis tudi drugim!
UPRAVA INDUSTRIJSKE KOVINARSKE SOLE PRI TAM MARIBOR
smemo spraševati obiskovalcev, razen če se zdi, da so potrebni pomoči ali če je kdo, ki nima tu kaj opraviti. Jaz ne vem. Peljal se je z glavnim dvigalom in to je vse, kar ,vam lahko o tem povem.«
»No, povejte vsaj, v katero nadstropje se je peljal?«
»Nimam pojma.« Pearson si je s prstom segel za tesni o-vratnik. »Ampak oprostite, gospod, ali bi smel vprašati, prosim? Kaj je pravzaprav narobe?«
»Izgubili smo sobo,« je rekel Ronald Denham in nekaj se mu je posvetilo. »Mogoče -nam vi lahko pomagate, poglejte, Pearson; vi ste v tem bloku že lep čas. Bili ste v večini stanovanj — recimo v dnevnih sobah, kajne?« 
»Mislim, da bi lahko rekel, da sem bil v vseh, gospod.«
»Dobro. Mi torej iščemo sobo, ki je nekako tako opremljena,« je rekel Denham. Tretjo pot je popisoval, kar je bil videl, in Pearsonov izraz je postajal nekam težak. Na koncu je odkimal z glavo.
»To ni nikogaršnja soba,« je vratar preprosto, odvrnila »V vsem bloku ni take dnevne sobe.«
Carter Dickson:
Kje je umrl Randolph?
Conyers je čepel v kotu dvigala in je zvijal vrat, da bi si lahko pobliže ogledal truplo, ne da bi se ga dotaknil. Zdaj se je zravnal. Videti je bil tako vznemirjen, da se je komaj obvladoval, in blage oči so se mu mrko zableščale.
»Pred nekaj dnevi sVa imela intervju,« je rekel Conyers. »Vi ga prav gotovo poznate, sir Rufus?«
»Ne, mladi mož, gotovo ga ne poznam. Zakaj?«
»Dan Randolph je, ameriški kralj nepremičnin,« je rekel Conyers, ne da bi umaknil pogled z Armingdala. »Vsi skupaj ste morali že slišati zanj: to je človek, ki odšteje denar zmerom na roko, četudi je to milijon dolarjev. Te naočnike bi spoznal kjerkoli. Kratkoviden je ko stara sova. Da.... če sem prav obveščen, sir Rufus, je prišel v Anglijo zavoljo neke kupčije z vami?«
Armingdale se je mrzlo nasmehnil. »Niste obveščeni prav, mladi mož,« je rekel. »In kolikor to zadeva mene, tudi ne boste. To je torej Dan Randolph! Vedel sem, da je v Angliji; ampak čisto gotovo mi ni predlagal nobene kupčije.«
»Mogoče pa je nameraval.«
»Mogoče že,« je rekel Armingdale čisto tako, kakor da govori oče svojemu otroku. Obrnil se je k Pearsonu. »Rekli ste, da ste ga našli v tistem dvigalu. Kdaj ste ga našli? In kako to, da ste ga sploh našli?«
Pearson je bil zgovoren. »Dvigalo je bilo v pritličju, gospod. Po naključju sem pač pogledal skozi stekleno okence in ga zagledal tamle v kotu. Tako sem torej pomislil, da bi bilo najbolje pognati dvigalo sem gor in poiskati vas. Kar pa zadeva dejstvo, da leži tam v kotu, gospod...« Pokazal je na gumb na zunanji steni dvigala. »Kar zadeva tole, pa vidite, da ga je lahko poslal dol kdorkoli iz kateregakoli nadstropja, samo pritisnil je na gumb. Gotovo ga rii dal nihče v dvigalo v pritličju. Razen tega sem ga videl, ko je nocoj prišel v hišo.«
»Oho?« je tiho vprašal Conyers. »Kdaj je bilo to?«
»Lahko da je bila enajsta, gospod.«
»Koga je prišel obiskat?«
Pearson je brez moči odkimal in se nekam nestrpno obregnil: »Saj veste, gospod, da v teh stanovanjih ne telefoniramo najemnikom, da so dobili obisk. Sami morate vedeti, da ne
Ob treh zjutraj je v stanovanja sira Rufusa Armingdala sedela mračna gruča ljudi in drug drugega sploh niso pogledali. Policija je svoje delo skoraj že opravila. Bister, živahen inšpektor, ki so ga spremljali narednik, fotograf in priljuden hrust v polcilindru, so zapisali izpovedi vseh prizadetih. A izpovedi niso odkrile ničesar.
Denham je doživel še en duševni pretres. Ko je stopil v stanovanje Rufusa Armingdala, je za trenutek pomislil, da je našel sobo, ki so jo pogrešali. Navadni stoli, prevlečeni z. umetnim usnjem, miza, izrezljane igračke, so ga pozdravili kakor mora, ki se je je megleno spominjal. In nad predalnikom je visela znana podoba — dekletce, ki postrani gleda čez naročaj rož.
»Saj ni tale?« je Anita hitro vprašala.
»Isti predmet, ne pa ista slika. Tale - je oljnata,...Kakšna skrivalnica neki je tale hiša?«
Anita je pogledala čez ramo. Preden so prišli ljlfdje s policije, se je bila oblekla; tudi se je, rto ga je zdaj zbodlo v oči, nekoliko bolj naličila, kakor bi bilo potrebno.
»Hitro, Ronald; preden pridejo drugi sem. Si govoril resnico?«
»Kajpada. Menda ne misliš ! .,?«
(Nadaljevanje na 8. strani)
POMURSKI VESTNIK, 1. JUN- 1961
7
POMURSKI VESTNIK - List izdaja in tiska Časopisno in založniško podjetje »Pomurski tisk* v Murski Soboti - Direktor in glavni urednik JOŽE VILD - Odgovorni urednik JUŠ MAKOVEC - urejuje uredniški odbor - List pošiljamo samo po predplačilu - Nenaročenih rokopisov ne vračamo in ne odgovarjamo zanje - Uredništvo: Murska Sobota, Kocljeva ulica 7 — Telefon 138 - Naročniški in oglasni oddelek: Murska Sobota, Kocljeva ulica 7 — Naročnina celoletna 600 dinarjev, polletna 300 dinarjev, za inozemstvo letna 1500 dinarjev — Tekoči račun pri Narodni banki v Murski Soboti št. 605—11
DROBNE ZANIMIVOSTI
RADIJSKI SPREJEMNIK NA PETROLEJ
Nekemu novemu tipu radijskega sprejemnika, izdelanega v ZDA, ni potreben električni tok, niti baterije. Najvažnejši del aparata je generator tQka, ki ga pritrdimo na špiritno ali petrolejsko luč. Ta generator spreminja toploto plamena v električno energijo. Ta radija ski sprejemnik ni dražji od ostalih.
»STOPINJE« KRALJEVIČA MARKA
Na bregu iznad naselja Ninski Stanovi, v zadrskem okraju, v večji kameniti plošči, globoko vrasli v zemlji, se vidita dve utis-njeni stopali, dolgi preko pol metra. Po ustnem izročilu so to sledovi »stopal« kraljeviča Marka.
Marko je, pravi izročilo, nekoč Šel preko teh krajev in, ko se je spočil na livadi pri bližnjem izviru, je s kamene plošče zajahal svojega Šarca. Pod Markovo težo se je kamen ugreznil in tako so nastali odtisi stopala.
NOGAVICE, KI JIH PO UPORABI ODVRŽEMO Na ameriškem trgu se bodo v kratkem pojavile nylonske nogavice po ceni 165 din za par. Nogavice bodo za ženske, ki jim leteče zanke, povzročajo veliko težav, zelo dobrodošla novost. Kdaj bodo te nogavice prispele tudi v Evropo in po kakšni ceni, še ni znano.
LISKO SE JE VRNIL
Pravo senzacijo je izzval v vasi Striži pri Paračinu konj z imenom Lisko. Božidar Uroševič, kmet iz te vasi, ga je pred časom prodal nekemu Vučku iz vasi Tekije. Vučko je konja prodal nekemu kmetu iz okolice Kruševca. Sredi maja je pozno popoldne Lisko sam prišel v Strižo in se ustavil na svojem nekdanjem dvorišču. Prišlo je do stave, ali je to res Lisko. Ta pa je, kakor prej, sam odprl vrata in odhitel v stajo na svoje staro mesto. Božidar je primer prijavil oblastem.
PROZORNA GUMIJASTA KOLESA
Te dni je pariško občinstvo imelo priložnost videti avto s prozornimi gumijastimi kolesi. Izlita iz enega dela, so ta kolesa iz plastične snovi neotana zelo trpežna. Ni jih treba polniti z zrakom, ker nimajo zraka in lahko se popolnoma osvetlijo, kar posebno ponoči povečuje vidnost in zmanjšuje možnost trčenja.
»Cele kula«
V	LISIČJI JAMI
Miodrag Raškov, sekretar lovskega društva v Zagajici pri Vršeli, je šel na lov na škodljivce in zasačil lisico, kako se oprezno približuje svoji jami, noseč v ustih kokoš. Ko je lisica šla v jazbino, je Raškov obvestil lovce v okolici, pritekel do jame in spustil pse na lisico. Psi so šli v jamo, a so se brž vrnili, ker jih je lisica zgrizla. Lovci so tedaj zažgali jamo, vendar je zveri uspe-lo pobegniti na drugi strani.
V	želji, da polovijo mladiče, so lovci začeli prekopavat jamo. V jazbini jih je čakalo nemalo presenečenje. Poleg štirih lisičjih mladičev so našli še 23 zajčjih lobanj. Lisica jih je zložila tako, da so bile podobne pravi »Cele kuli« iz zajčjih lobanj.
POSTNI NABIRALNIKI IZ PLASTIČNE SNOVI Zapadnonemška pošta namerava odstraniti vse stare poštne nabiralnike in jih zamenjati z novimi, narejenimi iz plastične snovi poliestera, pomešane s steklenimi vlakni. Tudi po obliki se novi poštni nabiralniki nekaj razlikujejo od starih, odlikujejo pa se po tem, da so izredno lahki.
PREPLAŠEN KONJ
USMRTIL MILIČNIKA
V	Ulici maršala Tita v Zaječa-ru so se nenadoma nekemu vozniku odpele vajeti in udarile konja po nogah. Preplašena žival se je vzpela in panično tekla po ulici. Meščani so prestrašeni gledali konja, 'ki je v polnem teku vlekel voz in voznika. Po ulici je slučajno prišel miličnik Aleksander Pe-šič in hrabro skočil pred konja
ter skušal preprečiti nesrečo. Vendar ni mogel uteči nesreči. Od dobljenih ran je po nekaj dneh umrl v bolnišnici.
LADJA BREZ POSADKE
Rano zjutraj je na poljski ladji »Sluta Baildon«, ki je plula po Severnem morju, nastala panika. Na radarju so opazili neko ladjo v veliki bližini. Ta ladja pa ni odgovarjala na radijske pozive, niti na svetlobne signale. Pozneje so ugotovili, da je bila to neka ladja, ki spada v prejšnje stoletje. Na ladji ni bilo nikogar. Ladjo iščejo sedaj Britanci, da bi jo potopili.
ŽRTEV VZPENJAČE
Alojz Tešikan, 29-letni delavec iz Sarajeva, se je smrtno ponesrečil na sarajevsko-trebeviški vzpenjači. Sedel je v kabini, ko pa je bila kabina okoli 500 m oddaljena od spodnje postaje, na višini 25 m, je Tešikan hotel izstopiti, prijemajoč se za debelo vrv. To mu ni uspelo. Padel je in bil na mestu mrtev. Zapustil je ženo in troje nedoraslih otrok.
RAKETOMANIJA IN
POSLEDICE
Pet italijanskih šolarjev v mestu Traniju, nedaleč od Barija, je hotelo zgraditi lastno raketo na podstrešju neke hiše. Ko so jo polnili s smodnikom, je neka iskra skočila v prah, kar je povzročilo hudo eksplozijo, ki je nenadoma razdejala streho hiše* in to popolnoma. Dva fanta je vrgla na ulico in uničila avto, ki je parkiral na cesti. Eksplozija je povzročila paniko v tem delu mesta. Zanimivo je, da niti eden »raketar« ni bil poškodovan.
KOMISIJSKE TRGOVINE
»NA DREVESIH«
V manjših mestih, kjer ni komisijskih trgovin, prodajajo stare obleke in one iz paketov na kakšnem prikladnem mestu bolj prometne ulice. Prodajalci tega blaga v Kuršumliji so se bolje znašli. Del trga, kjer je bil drevored, je postalo mesto, kjer sedaj prodajajo takšno blago. Veje dreves, ki jih je moč doseči z roko, so o-krašene z raznim blagom. Vsako drevo je postalo »trgovina«, vsaka prodajalka pa pozna svoje drevo, katerega se nihče drug ne dotakne.
MIS KRAVA
Ob natečajih za razne mis in »inis« res ni nikako čudo, da je sedaj izbrana tudi »mis krava 1961«. Volitve so bile v Amsterdamu, krava pa pripada znanim živinorejcem bratom Lind iz holandskega mesta Seveibergena.
DVOGOVOR PRI BRIVCU »Koliko računate za striženje?« »Devetdeset dinarjev.«
»Koliko pa za pipanje las?« »Nič!«
»Potem pa na svidenje!«
SLABO ZNAMENJE »Imate tek?«
»Nimam ga.«
»Slabo znamenje.«
»Kako in kaj naj mi bi še teknilo, doktor, ko pa sem bil pravkar na kosilu!«
Vohun na letališču
V JUŽNI SRBIJI IN MAKEDONIJI VEČ MILIJARD ŠKODE ZARADI POPLAV
Najlepše jutro v minulem tednu' je bilo nedeljsko. To jutro pa je bilo v južni Srbiji in Makedoniji tisočkrat prekleto — z njim so prišle kalne, pobesnele vode velike poplave.
Zabrneli so brzojavi in zahrumeli teleprinterji... Del Prištine in več okoliških vasi pod vodo ... Vardar prestopil bregove, park v Skopju poplavljen... Pobesnela voda pri Tetovem porušila most... Telefonska zveza med Prištino in Skopjem prekinjena... Sti-
hija zalila dnevni kop premogovnika pri Obiliču ... Akumulacijski jez na Batlavi pri Prištini — 30 milijonov kubikov vode! — v nevarnosti Dva
stranska jeza že porušena. To je bila sreča, jezero je dobilo ventile. Pri tem dve smrtni žrtvi, neidentificirani... Reka Jablanica se je razlila, porušila več mostov ... Vas Šilovo vsa pod vodo, čakajo na pomoč iz zraka ... Mesto Lesko-vac in okoliške vasi v nevar-
nosti ... itd. itd.
Po poročilih do konca minulega tedna tri smrtne žrtve, na tisoče družin brez strehe, več milijard škode, polja opustoše-na, ceste razrite. 
Za prebivalce omenjenih krajev: jutro v nedeljo 21. maja — bodi tisočkrat prekleto!
Sam sebi operiral slepo črevo
Rogozov, zdravnik postaje Novo-lazarevskaje.« Ta brzojav je prejel šef glavne uprave za polarne postaje A. Afanasjev.
Zdravnik Leonid Rogozov se lahko za svoje življenje zahvali svoji železni konstituciji, močnim živcem, da je lahko odposlal brzojav svojemu šefu. Ta nenavaden dogodek se je odigral v noči 1. maja. Zdravnik je začutil močne bolečine v trebuhu. * Zunaj je divjala
Novi mariborski most preko Drave bo iz betona
Gradilo ga bo pedjet-je >Teh-nogradnje« iz Maribora, dolg bo 293, a širok 22 metrov. Mariborčani so te dni veselo pozdravili vest, da se bo gradil novi most preko Drave. S tem bo rešen velik problem tega mesta: Most bo, kot rečeno, dolg 293 m, njegov največji razpon pa bo znašal 100 m. Širina mosta bo znašala 22 metra in to 14 m za motorni promet in na vsaki strani po 4 m za pešce in kolesarje. Kolesarji bodo imeli posebno pot. Na desni obali bo most meter višji, da bo »preskočil« staro cesto.
Računajo, da bo objekt gotov koncem 1962. leta, njegovo okolico pa bodo dograjevali
postopoma. Most in ureditev dohoda, posebno na levi obali Drave, bo stal okoli milijardo in 300 milijonov dinarjev.
INTELIGENCA HOBOTNIC
Zoolog Martin Walles, profesor na vseučilišču v Cambridgeu, je leta in leta proučeval hobotnice in ugotovil, da so nenavadno inteligentne. Glavna funkcija vsakih mož-gan je, da na najboljši način uporabijo svoja čutila. Prof. Walles trdi, da so čutila tega mehkužca zelo občutljiva. Oči hobotnice so enake očem človeka, a je vseeno razlika: leče v očeh živali se premikajo naprej in nazaj kot nos fotoka-mere, da bi bila slika čim jasnejša. Oči hobotnice lahko zaznajo razliko med raznimi svetlobnimi učinki, česar človek ne more. Tudi okus je pri
hobotnici zelo razvit.
Ta mehkužec okusi sledove kemikalij, ki so tako slabi, da jih človek ne more občutiti. Hobotnica ima pod možgani organ statocist, ki učinkuje kot opna v notranjem ušesu pri človeku. To ji kaže smer, oziroma služi za orientacijo. Ko so iz hobotnice iztrgali statocist, je postala nemočna, ker je izgubila smisel za orientacijo. Ce se ji izsekajo očesni živci, si pomaga s tipanjem svojih osmih krakov s pijgvka-mi, a ne more zaznati oblike in veličine predmeta, ki ga tipa. Hobotničini možgani niso tako popolni kot človeški.
snežna nevihta, drugi zdravnik je bil oddaljen v glavni polarni postaji in po taki nevihti ne bi mogel prispeti v Novo-lazarevskajo. Ugotovil je, da ima vnetje slepiča. Potrebna je takojšnja operacija ali pa takoj umre. Odločil se je, da se sam operira. Temperatura je naraščala in presledki med napadi so bili vedno krajši. Potegnil je močan požirek vodke in poklical svoja dva tovariša na postaji, meterologa Artvejeva in mehanika Tep-linskega, da razkužita instrumente in pripravita injekcijo.
Nobeden izmed njiju še ni prisostvoval nobeni operaciji, a v takem primeru so morali vse poskusiti, ker so na teh postajali navezani tovariši sami nase. Dr. Rogozov je stisnil zobe in vzel nožič v roke. Pred seboj je imel ogledalo. Roka mu je bila mirna; kritično je bilo, kako je zdravnik iskal v odprti trebušni duplini slepo črevo. Pa tudi to je minulo. Tovariša sta se bala, da se onesvesti. Končno je zdravnik-pacient izpustil nož iz roke, pazljivo zašli rano in zaspal. Operacija je bila končana. Trajala je dve uri.
Tovariša sta trepetala in prisluškovala njegovemu dihu. Toda vse je bilo dobro. Cez nekaj dni, ko je vihar zunaj ponehal, je bil zdravnik že na nogah. Sedaj dobivajo vsi trije tovaiiši čestitke iz vseh krajev Sovjetske zveze.
(Nadaljevanje s 7. strani)
:>Ah, ne vem in ni mi mar; želim si samo, da bi mi povedal, veš. Ronald, saj ga ti nisi ubil?«
Ni'‘utegnil odgovoriti in že ga je ustavila. Sir Rufus Armingdale, Conyers in Evans so prišli za njima skozi predsobo; in z njimi je bil priljudni hrust, ki je spremljal inšpektorja Davidsona. Pisal se je, kakor se je pokazalo, za polkovnika Mareka.
»Veste,« je razložil s široko kretnjo. »Tukaj nisem uradno. Po naključju sem bil v gledališču, potem sem pa zavil k inšpektorju Davidsonu na pogovor, in povabil me je, naj pridem zrayen. Če vam torej moja vprašanja ne bodo po godu, mi lepo povejte, naj utihnem. Seveda, povezan sem s Scotland Yar-dom...«
»Poznam vas, polkovnik,« -je rekel Conyers in se prisiljeno nasmehnir. »Vi ste načelnik oddelka D-3. Nekateri mu pravijo ,norišnica«.
Polkovnik March je. resno prikimal. Oblečen je bil v temen površnik, polcilinder je imel potisnjen nekoliko nazaj; če prištejemo k temu cvetočo polt, peščene brke in pohlevne modre oči, moramo reči, da je bil precej podoben zastavnemu polkovniku iz kakega humorističnega časopisa. Kadil je pipo in zdelo še je, da se počuti kar prijetno.
»To je kompliment,« je rekel. »Navsezadnje mora biti nekdo za to, da rešuje majhne pritožbe. Ne bi si mislili, da jih je toliko. Toda zdaj bo treba rešiti tole zadevo tukaj. Če vas ne bi motilo nekaj dodatnih vprašanj...«'
»Kolikor želite,« je rekel sir Rufus Armingdale. »S pogojem, da bo kdo rešil to prekleto...«
»Po pravici povedano,« se je oglasil polkovnik March, »ima inšpektor Davidson razloge, ki kažejo, da je problem že rešen. Dober, sposoben človek je tale Davidson.«
• Vsi so molčali. Zdelo se je, da se je v priljudnem glasu polkovnika Marcha nabralo nekaj žalostnega. Za trenutek si ni nihče niti drznil, da bi ga vprašal, kako to misli.
»Že rešen?« je nazadnje ponovil Hubert Conyers.
»Začnimo; postavim, pri vas, sir Rufus,« je rekel March nadvse vljtidno. »Povedali ste inšpektorju, da Daniela Ran-dolpha osebno niste poznali. A videti je, da je bilo splošno znano,-kako je prišel v Anglijo samo zaradi vas.«
Armingdale se je obotavljal. »Njegovih razlogov za to ne poznam. Lahko da je bil med drugim tu tudi zato, da bi obiskal mene. Mogoče, da je bil. O tem mi je pisal iz Amerike. Vendar še ni stopil v stik z menoj.«
»Kaj je hotel z vami?«
»Kupil bi rad pravico do uživanja neke nepremičnine v... vseeno kje. Povedal vam bom na samem, če bo potrebno.«
»Za koliko denarja je šlo?«
Zdelo se je, da se Armingdale bori sam s seboj. »Štiri tisoč mogoče kaj več ali manj.«
»Torej to ni bila kaka velikanska kupčija. Ste mislili prodati?«
»Verjetno.«
Zamišljene oči polkovnika Marcha so odpotovale k sliki nad predalnikom. »Še to, sir Rufus. Ali ni bil tale Greuze, »Dekletce s trobenticami«, pred kratkim reproduciran v naravni veliko sti, menda kot celostranska ilustracija v METROPOLITAN IL-LUSTRATED?«
»Da, tako je,« je rekel Armingdale, »kot sepija.«
Ob tej misli so se vsi nekam zdrznili in se zagledali vanj. Bilo je kakor na pol rešena uganka. Nihče ni vedel prav, kaj pomeni.
»Natanko tako. Še dve vprašanji. Mislim, da ima vsako od teh stanovanj zasilne stopnice, izhod za primer nevarnosti?«
»Da. Kaj ima to opraviti s tem?«
»Ali odpre en ključ vsa stanovanja?«
»Ne, seveda ne. Vsaka ključavnica je drugačna.«
»Hvala lepa. Gospod Conyers, zdaj pa vprašanja za vas. Ste poročeni?«
Dotlej ga je gledal Conyers prežeče kakor pobalin, ki bo razbil okno in pobegnil. Zdaj se je namrščil.
»Poročen? Ne.«
»In služabnika nimate?«
»Odgovor na to je glasen in dolgotrajen smeh, polkovnik. Kakšna je vendar v, tem primeru razlika, ali sem poročen ali ne, ali imam služabnika ali ne?«
»Velika,« je resno 'odvrnil March. »Zdaj pa vi, gospodična Bruce. Kakšen je vaš poklic, gospodična Bruce?«
»Dekoraterka sem,« je odgovorila Anita.
Začela se je smejati. Lahko da z odtenkom histeričnosti; a-li usedla se je na stol in smejala se je, dokler ji niso solze zalile oči.
»Strašno mi je žal,« je nadaljevala in iztegnila je roko, kakor da jih hoče ustaviti, »ampak ali ne vidite? Umor je zakrivil kak dekorater. To je vsa skrivnost.«
Polkovnik March je preprečil Armingdalu, da bi ugovarjal.
»Nadaljujte,« je rekel ostro.
»Na to sem najprej pomislila. Seveda soba ni zginila; neka
dnevno sobo je pač nekdo malo preuredil. Vse pravo pohištvo, mize pa štoli pa predalniki, vse to je v vsaki sobi enako. Ločite jih lahko le z malenkostmi — s slikami, senčniki, oporniki za knjige — to pa se da spremeniti v nekaj minutah.«
Za hip je utihnila, potem pa počasi nadaljevala.
»Ronald je po naključju stopil v morilčevo stanovanje tik po tistem, ko je morilec ubil starca. To je spravilo morilca v hude škripce.. Če premislim, mu ni preostajalo drugega, kakor da ubije še Ronalda, sicer bi ta lahko identificiral stanovanje. A domislil se je nečesa boljšega. Mrliča je spravil v liftu dol, Ronalda pa je zvlekel ven v tole vežo. Potem je kratko malo zamenjal okrase v svojem stanovanju. Nato je lahko preprosto sedel in kdo bi si drznil spoznati njegovo stanovanje za mesto, kjer se je zgodilo?«
Anitin obraz je bil zardel — ali od kljubovalnosti ali od strahu.
»Vznemirljivo,« je rekel polkovnik March. »Resnično vznemirljivo. Zato sem tudi premišljeval, ali bi nam prav vi ne povedali, kaj se je v resnici zgodilo.«
»Ne razumem vas.«
»No, ponovni dekoraciji se da ugovarjati. Morate predpostavljati, da v stanovanju ni bilo pred tem še nikogar in da nihče ni videl, kako je bilo najprej opremljeno. In potem, da je morilec našel nove senčnike, slike in opornike za knjige sredi noči? ... Malce napačno ste zagrabili, to je vse.«
»Napačno?«
»Nekdo je pripravil,« je rekel polkovnik March brez prejšnje priljudnosti, »nekdo je pripravil lažno sobo. Vanjo je namestil, preden se je karkoli zgodilo, nove senčnike, opornike za knjige, odtis znane slike, celo nekaj novih zaves. V to sobo je povabil Randolpha. In v tej sobi ga je ubil. Potem, seveda, je preprosto vse te reči zopet zamenjal s starimi. Toda to je bila soba, v katero je stopil Ronald Denham. in zato, gospod Den-ham, je niste mogli prepoznati...«
»Prepoznati česa?« se je zgrozil Denham. »Kje sem bil?«
»V dnevni sobi lastnega stanovanja,« je resno spregovoril polkovnik March. »Ko bi bili trezni, bi se bili nemara zmotili; toda bili ste tako polni šampanjca, da vas je nagon pripeljal v lastno stanovanje.«
V sobo je vodilo dvoje vrat in med vsakimi se je pokazala modra policijska uniforma. Na znak polkovnika Marcha je inšpektor Davidson stopil naprej. Rekel je:
(Nadaljevanje prihodnjič)
Pred dnevi je prispel s severnega tečaja v Moskvo brzojav naslednje vsebine: »Operacija je uspela. Zopet sem zdrav in o-pravljam svoj poklic. Z najboljšimi željami Vaš Leonid Ivanovič
POMURSKI VESTNIK, 1. JUN. IM
8