149. številk«. Ljubljana, v četrtek 2. julija 1896. XXIX. leto. bhaja vsak dan «ve*er, isimfti nedelje in prarnike, ter velja po pofiti prejeman za »vetro-ogerska de£ele za VBe loto 1~> gld., ttK pol letu 8 gld. r.a četrt leta 4 g!d., za jeden meseo 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano brea pošiljanja na dom sa vce leto 13 gld., za četrt leta 3 gld. 30 kr., sa jeden mesec 1 gld. 10 kr Za pošiljanje na dom računa se po 10 kr na mesec, po 30 kr. ea četrt leU. — Za tuje deželo toliko več, kolikor poštnina znafia. Za oznanila plačnje ne od Stiristopnt pet it-vrste po 6 kr., če sa osnantlo jedenkrat tmk.i, po 5 kr., če se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tieka. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se no vračajo. — Uredništvo in upravništvo je na Kongresnem trgu St. 12. U pravniltvn naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne »tvari. Shod nemških zaupnih mož v Pragi. V nedeljo je bil v Pragi shod zaupnikov nemške liberalne stranke na Češkem. Sešlo se je bilo kacih 300 zaupnikov, mej njimi več državnih in) deželnih poslancev. Ta shod naj bi pripravil tla za bodoče državnozborske volitve. Poročila na tem shoda so prevzeli samo neposlanci, najbrže samo možje, ki bi radi poslanci postali in so ta shod porabili, da svet izve njih sila malo znana imena. Splošna pritožba na tem shodu je bila, kako vlada prezira Nemce, da nemški poslanci zastonj na Dunaju podpirajo vlado. Mislil bi bil kdo, da bodo govorniki vedeli povedati celo vrsto dogodkov, v katerih so se kratile Nemcem njih narodne pravice. Toda baš govori na tem shodu so pa kazali, kako malo so opravičene nemške tožbe o preziranja nem siva. Povedati so vedeli dva slučaji, reci v vsem dva slučaja, a de v teh dveh se Nemcem ni nobena krivica zgodila. Prvi slučaj se niti ne tiče češke, pa tndi ne eedaaja vlade. To je osnova dvojezične gimnazije v Celja. Pri tej točki se je slišalo tudi nekaj ostrih zoper vse one liberalne poslance, ki se niso odločneje uprli osnovi tega zavoda. Res vprašati se moramo, kakšna krivica se je v Celju Nemcem pri-godila? Za Slovence se je osnovala posebna gimnazija, kar je naravno, ker je celjski okraj skoro čisto slovensk. Nemcem se je postila njih gimnazija, ka-koršna je. Nemški otroci imajo ton j isto priložnost omikati se, kakor so jo imeli poprej. Droga pritožba je pa ta, da vlada ni bila dovolj hitro prepovedala shoda, katerega so nameravali prirediti čoški Sokoli v Toplicah na Češkem. Ta shod se pa niti vršil ni. Pa ko bi se bil tudi vršil, bi a tem ne bili Nemci nič prikrajšani v svojih pravicah. Celo čudno je, da stranka, ki tako rada naglasa, da je liberalna, tako rada kliče policijo na pomoč. Če se morajo taki slučaji porabljati, da se sploh more govoriti proti vladi, potem se mora pač Nemcem dobro goditi v Avstriji in Slovani si le moramo želeti, da bi se nam kedaj tako dobro godilo. Kako je pa pri nas Slovencih drugače! Pritožiti se imamo, da se slednji dan ruši nam v škodo narodna jednakopravnost, da se nam ne dajo potrebne ljudske in srednje Šele, da se nastavljajo slovenščine Na dnu morja. Novojorški bogataši ho ho že vsega naveličali. Nobena stvar jih ni več mikala, uobeua zabava jim ni ugajala. Sedaj so si izmislili nov šport, kateri je pa tak, da utegne postati največje važnosti za znanost, a tudi za praktično življenje. Rečeni, vseh užitkov prenasičeni bogataši so ustanovili društvo, kateremu je namen, gojiti doslej povsem neznan genre zabave s katerim se zlasti imoviti krogi do sedaj niso pečali. Društvo so kratili „družba potapljalcev" in zložili prav lepo svoto v društveno prvo svrbo: preiskati dno morja in sestaviti de viso zemljevid morskega dna na ameriškem obrežju. Razni angleški in francoski listi so te dni obSirno razpravljali o poročilih, katera je .družba potapljalcov" poslala londonskemu geografičnemu društvu. Celo Angležem imponira novojorških boga tafiev najnovejši šport. In kaj bi jim ne! Kdor prečita poročilo v londonskih listih, tistemu so zdi, da čita kak roman Julesa Vernea. Po unpeliu prvega izleta pdružbe potapljačev" ni dvomiti, da nevešči uradniki po naših uradih. Ko bi hoteli navajati podrobnosti o krivicah, ki se nam gode, morali bi pisati celo knjigo. Če tudi Nemci nimajo nobenega povoda pritoževati se, vendar so napovedali vladi najhujo opozicijo v državnem zboru, ako bode zlasti še nadalje koketovala z Mladočehi. Če so zbrani Nemci zares mislili na tako opozicijo, mi jako dvomimo. Hoteli so najbrž pokazati svojo odločnost pred volitvami. Če pa Nemci zares pojdejo v opozicijo, bodo le sami Rfbi škodovali. Vlada bode potem prisiljena, bolj ozirati se na druge stranke. Leta 1878. so liberalci onemogočili z opozicijo čisto nemško vlado in posledica je bila, da je prišel grof Taaffe in so se .stvari za nemške liberalce neugodno zasakale. Ravno tako bode tudi sedaj, če misli liberalna stranka začeti boj proti vladi. Vrgli grofa Badenija ne bodo, a doBegli bodo, da bode grof Badeni vladal brez njih in proti njim. Pretenje levičarjev v vladnih krogih ni vzbudilo onega strahu, kakor so se nadejali govorniki na shodu v Pragi, temvtč le pomilovalno smehljanje. Vladni listi nikakor ne odgovarjajo nemške levice od opozicije, temveč pišejo, da liberalci lahko »tore, kar hočejo. Vlada si bode pa drugje poiskala večin«. Levica se bode le sama uničila, ako začenja opozicijo iz ;ako ničevoih razlogov, kot je kaka sokolska slavnost. S tem se le močno osmeši. Vladni listi pišejo popolnoma prav. S tem si levica ne bode nič pomagala, če se postavi na skrajno narodno stališče. S takim postopanjem bi le potrdila, da postopanje dosedanjih liberalnih voditeljev ni bilo pravo. To bi bila voda na nemško-narodni mlin. Govori na shodu v Pragi bodo nem-Škonarodni stranki lahko najboljše orožje proti liberalcem. Nemški nacijonalci bodo sedaj trdili, da so liberalci sami priznali, kako je njih stranka na Dunaja premalo branila nemške koristi. NemAki liberalci mend* ne spoznajo, da niso ob zanpanje pri narodu zaradi tega, ker so bili premalo nemški, temveč zaradi njih gospodarske politike in zaradi zveze z Židi. V tem oztru pa praški shod ni sklenil nič pi ■•men; t i politike, da celo izrekel se je za to, da bodo branil jednakopravnost državljanov, in pod to frazo se raznmeva, da hoče braniti židovstvo. V gospodarskem oziru Re je pa na shodu spregovorilo samo nekaj fraz, ki so brez vsacega pomena. Zato smo pa prepričani, da ta ahod ne bode ustavil propada nemške stranke, pač ga pa utegne še pospešiti. Tudi to jej ne bode pomagalo, da si je pridejala stranka novo ime, ter se bode imenovala „nemška napredna" stranka. Samo novo ime ne bode nič pomagalo, treba je novih idej, spoznanja potreb časa, a v tem oziru je nemška stranka popolnoma nerodovitna in nepoboljšljiva, in zato jo doleti tak konec, kakeršnega si je zaslužila. _ Govor delegata Višnikarja v avstrijski delegaciji v Budimpešti dne 18. junija t 1. Visoka delegacija! Oglasil sem se za besedo, da se na kratko bavim z rečjo, o kateri se je že opetovano razpravljalo tako v visoki delegaciji kakor tudi v proračunskem odseku. Gre namreč za premeščenje garnizijske bolnice in vojaškega oskrbovališča z jednega naioblju-denejših delov mesta ljubljanskega na mestno periferijo ali na kak drugi, v to svrho primerni kraj mesta. Rečena, skupaj držeča se objekta sta na jedni strani glavna ovira razvoju mesta prav na dotičnom kraju, kjer bi se stavbinska delavnost mogla najbolje razviti, na drugi strani pa nikakor ne odgovarjata svrham, katerim sta namenjena. Vsled tega se poteguje mestna občina ljubljanska že nekaj desetletij za to, da bi se premestili ti dve, Bicer zelo slabi poslopji iz mestnega središča, a doslej ni to imelo zaželeuega aspeha. Vojaška uprava se ne kaže naklonjeno in dobrohotno mnogim prošnjam in tudi prav primernim ponudbam mestne občine glede teh poslopij. Mestna občina je v zadnjih desetih letih mnogo storila za asanacijo mesta. Z velikimi žrtvami je napravita izvrsten vodovod in preskrbela mesto z najboljšo pitno vodo ter na željo visoke vojaške uprave zgradila vel-ko, vsem modernim zahtevam odgovarjajočo vojašnico za p« šake. Tudi dežela kranjska je sezidala veliko vojašnico za domobrance v Ljubljani. Vojaško skladišče in bolnica sta pa v tako izgubi tekom nekaj let morje, ta živa neskončnost, kaker jo zovejo pesniki, vso svojo tajinstvenost, da se razkrijejo ljudem vse njegove skrivnosti in to vsled novih naprav za potapljanje. Potapljalne priprave so že star izum. Že začetkom osemnajstega veka ho se izumile razne take priprave, katere so omogočile, da se je potapljalec podal na dno morja in se tam nekaj časa mudil. A vse te priprave so bile jako oskodne in je nevarnost za potapljale.i bila sila velika. Pred kacimi petdesetimi leti so se te priprave znatno zboljšale. Dandanes so mogoča že vsa dela na dnu morja. Potapljalec obleče posebno, nepre-močljivo obleko, na glavo dene od kovine narejeno pokrivalo, v katerem so stekla, da vidi skozi nje, dočim se mu po posebni pripravi dovaja zrak z ladje. Dotični potapljalec se poda brez strahu na dno morja, samo njegova prostost je jako omejena, ker se ne more svobodno gibati. Odvisen je cd ladije, katera mu po kavčukovi cevi daje svežega zraka, vrh tega pa mora na dnu morja hoditi tja, kamor vozi ladija. Ta velika ovira je doslej onemogočila vsako resno in temeljito preiskavanje morskega dna. „Družba potapljalcev" v Novem Vorku rabi za izlete ua dno morja nove, znatno zboljšane priprave, katerih poglavitno svojstvo je to, da je potapljalec od ladije povsem neodvisen, da gre lahko kamor hoče. Potapljalec nosi na hrbtu vojaškemu telečaku podoben reservoir, v kateri se je stisnilo toliko zraka, da zadostuje za več ur. Na gorenjem koncu tega reservoirja je narejena mehanična priprava, katera skrbi, da uhaja zrak povsem normalno, kakor je potrebno za dihanje. Od reservoirja sta napravljeni dve kavčukovi cevi, katerih jedna dovaja sveži zrak, dru^a pa odvaja izdihnjeni. S pomočjo tega komprimiranoga zraka Be mora potapljalec dve ali tri ure muditi na dnu morja. Če še dostavimo, da ui more potapljalec z ltuhmkorf-fovo električno svetilko razsvetljevati pot na dnu morja in da torej vse vidi, kar je krog njega, sije lahko misliti, a kako unemo se je „družba potapljalcov" lotila novega špoita. „Družba potapljalcev', komaj ustanovljena, je takoj priredila izlet na dno morja, kateri se je sijajno obnese!. Pri Neu-Jersevu jo Alo trideset potapljalcev v morje. Oalali so na dna dobri dve uri in naredili kakih Sest kilomotrov dolgo pot. Prinesli derutnom stanji, da njiju odstranitev zahteva že dostojnost. Starodavni poslopji sta zlasti po potresni katastrofi leta 1895. postali skoro podrtiji. Nadstropje pri skladišči — v katerem so se, kar je bilo jako neprimerno, uaatanjali tudi bolniki, dočim je spodaj pekarna — se je moralo podreti, in tako pristriženo poslopje se je provizorno pokrilo. Pri tej priliki moram konstatirati, da je visoka vojaška uprava o potresu dala težko zade,-temu mestu takoj vojištvo na razpolaganje in da je isto pri pomožni akciji znatno sodelovalo. Izvršuje prijetno dolžnost izrekam za to podporo v imeni mosta ljubljanskega visoki vojaški uprAvi naj toplejšo zahvalo. Prosim samo, naj bi vojaška uprava tudi za nicsto vitalnemu vprašanju, o katerem je govor, bila naklonjena. Bolniško poslopjo ce odgovarja niti najskromnijem zahtevam niti po velikosti, niti po stavbeni uredbi. C« so se bolni vojaki le za silo stlačili v te prostore, kadar so bile sanitarne razmere ugodne, dovoljujem si vprašati gospoda vojnega ministra, kaj hi se zgodilo v slučaju kake večje epidemije ali v slučaju vojno? Prav blizu garnizijske bolnice sta oba prva hotela ljubljanski in novo poštno poslopje. Vrh tega se bode že v prihodnjem letu, tik r.a bolničnim vrtom gradilo veliko gimnazijsko poslopje. Mej temi poslopji pač ni primerno mesto za bolničuo podrtijo, torej je le te odstranitev nujro potrebna tudi iz sanitarnih ozirov. Tudi dežela kranjska je iz jednakih nagibov premestila iz mesta civilno bolnico, dasi je stala na dosti ugodnejšem m.stu, nego stoji vojaška, in je zgradila novo moderno bolnico, katera je vvljala menda 700 000 gld. Z» vojaško skladišče bi bilo najprimernejše mesto v bližini vojašnice za pešake in blizu južnega kolodvora. Tndt primernih in razmeroma cenenih stavbi-V" za bolnico no primankuje, vprašanje pa je, bouc-li te ngodne razmere še dolgo trajale. Mestna občina je pripravljenu storiti v tem oziru znatne žrtve in je vojaški upravi gotovo stavila ugodne pogoje. Ne mislim navajati posamič-n^stij dotičnih pogajanj, saj so visoki vojaški upravi natančno znane. Končno si dovoljujem naglašati, da s - splošno priznava potreba, premestiti povsem nezadostujoči in razdrti poslopji z najbolj frekvontiranega dela mesta in da je to nujno, nerazumljivo pa je, zakaj se ta nujna stvar ne dožene. Dovoljujem si z itega-delj, visoko vojaško upravo nujno prositi, naj hudo zaleti Ljubljani izkaže svojo blagonaklonjenost s tem, da vzprejme dotične ponudbe mestne občine in rečeni poslopji premesti. Upam trdno, da se to zgodi. V I J u 1» I Ju n I, 2. julija. Nemški Schulverein je v veliki denarni zadregi. TrtlM mu bode zaradi tega opustiti tri šole v praški okolici. V te šole so hodili največ češki otroci. Schulverein nakrat dotičnih * 1 ne more zapreti, temveč se še obrača do praških Nemcev, da bi jih nami vzdržavali in jim hoče dajati v ta namen še 5000 gld. letne podpore. Praški Nemci pa niso posebno radodarni in bode le težko te šole so soboj mnogo jako bizarnih rastlin raznih vrst, mej njimi (udi takih, katere so bile doslej povsem neznane. Botaniziranje na dnu morja utegne pač biti dokaj interesantnejše, nego botaniziranje na Šmarni gori ali v mestnem logu ljubljanskem. Novojorški putapljalci poročajo tudi, da so našli velikansko ostrigo, katere pa niso mogli soboj ponesti, zaradi nje težkote ; dolga je bila kakih G0 centimetrov, težka pa vb ij BO kilogramov. Listi tndi popisujejo obleko pogumuih novo-jorških potapljancev. Oblečeni so bili v obleko od kavčuka, narejeno iz jednega kosa. Ta obleka je povsem nepreuaočlj iva in vzdrži največji pritisk. Hlače so narejene skupno s suknjo in z obutalom, katerega podplati so od svinca. Na prsih je imel \ .'ak potapljalec oklop, narejen od aluminija, da voda ni stiskala prsi. Rokavi se končajo v roko-vice, katere so narejene tako, da je vsak prst lahko pregibati. Potupljalci ao Be s svoje prvo ekskurzije vrnili oduševljeni in pridobili mnogo novih prijateljev. Navduši nje za ta novi šport je v Novem Vorku voliko in ni dvorna, da so ndomači tudi drugod. ohranili. ŽiJje so se naveličali podpirati nemške naprave, nemški nacijonalci pa samo kriče in ničeBa na dajo. Za temi šolami pač pridejo še druge, ki se bodo morale opustiti. Čuditi se pa ni, da darovi za „Schulverein" več ne prihajajo v tako obilni meri, kakor so sprva, kajti ljudje spoznavajo, da njegove šole niso potrebne. Za nemško šolstvo se Že povsod dovolj skrbi. Kreta. Kristijani na Kreti zahtevajo, da sultan imenuje kristijanskega guvernerja in sicer kakega moža, katerega mu bode priporočil grški kralj. V to pa sultan ne bode privoLl, ker to bi bil znaten korak k zjediujenju Krete z Grško. Grška bi gotovo priporočala za guvernerje lo take može, ki bi delali za zj^-dinjenje Kreta z Grško. Da bi pa novemu guvernerju nikdo ne delal ovir, naj se pa odpravi vojaški guverner. S Krete naj se odpravijo vsi turški vojaki in za varstvo dežele naj so nabere domača milica, če se vse to izvede, bode kmalu turška oblast na Kreti sama senca. Kristijani mislijo v kratkem organizovati svojo vlado. Turki pa naj se pogajajo potem s to ustaško vlado, če hočejo. Z narodnim sobranjem se tako pogajati ne morejo, ker se ni sešlo. Francoska vlada nima že posebno ugodnega Btahšča. Kmalu se jej utegnejo omajati tla. V Parizu napreduje opozicijski duh, kot je proti koncu meščanskega kraljestva ali proti koncu cesarstva. Opozicija se pa no obrača le proti vladi, temveč tudi proti predsedniku republike. Te dni je bila petdesetletnica „lige javnega pouka". K tej sliv. nosti sta prišla predsodnik Faure in učni minister. Slavnostni govor je pa imol Bourgeois. Bivši ministerski predsednik je z ostro ironijo napadal vlado. Zorani profesorji in učenjaki so mu pa pritrjevali. Videlo se je, da vlada v Parizu nima več najvišje inteligence na svoji strani. Na njeni strani je eamo ve liki kapital. Mnogo upliva je pa vlada zgubila, ker se je preveč približata monarhistom. Pruski trgovinski minister Berlepsch ki je odstopil, ni imel največjih nasprotnikov mej liberalci, kakor bi kdo sodil, temveč onemogočili so ga konservativci. Kakor v Avstriji, tako so tudi v Prusiji konservativci iznašli krščanski socijalizem. Ko je pa vlada resno začela delati na izvršenje so cijalnih reform, ao pa vsi konservativci ee potegnili za interese d^lod-njaScav. Krščanski socijalisti so b:li le tako dolgo, dokler tega niso čutili njih žepi. Kavno tako je tuii v Avstriji. Nekateri veleposestniki, ki so še nedavno radi govorili o krščan skem socijalizmu, ko je pa šlo za zboljšanje stanja in varnosti rudarskih delavcav, so pa ti možje vselej nasprotovali, celo pobožni grof Faikenhavn ni nikdar pokazul srca za delavce. Nemški državljanski zakonik Nemški državni zbor je odklonil predlog Rooaov, da se morejo zakoni skleniti s cerkveno poroko ali pa pri stanovskem ur: du. Ta predlog daje torej popolno svobodo, a zanj je glasovalo le 33 poslancev. Katoliški centium torej zanj ni glasoval, če tudi bi se JMlino ž njim omogočila cerkvena poroka. Klerikalci bi radi, da dobi zopet cerkev popolno oblast v tej stvari v reko. Se ved* to še ne bode tako hitro. Civilnega zakona še niso skoro v nobeni državi odpravili, kjer je bil vpeljati in ga tudi v N- naciji ne bodo. Jedina pot za njt-g >vo odpravo je bil Roonov predlog. Večina ljndij bi potem se poročila v cerkvi, samo kjer bi duhovščina delala kake ovire, bi se zakon sklenil civilno. Kako naj se organizujejo slovenski kolesarji? n. Vso kolesarje naj bi družila: Zaveza slovenskih kolesarjev, koje vodstvo bi jedenkrat za vselej bilo v Ljubljani, kot duševnem in z- mlje-pisnem središču Slovencev. Nam* n zavezi bi bil, skrbeti za dirke na lastnem dirkališču, na katerem bi slovenski kolesarji dostojno tekmovali z drugimi kolesarskimi društvi tujih uarodnoatij. Imeti več dirkališč bi bila pač gola potrata, ne glede na to, da pi Io število udov tega ne pripušča. Skrbeti pa bi se moralo, da bi slovenski kolesarji kolesarstvo gojili kot Aport in bi svojega dirkališča ne prepuščali raznim špekulacijam, ki idejo le izkoriščajo v Bvoje osebne ruaterijelne namene. Slovenski kolesar naj bi si štel v sramoto, dirkati kakor preganjana žival, radi tega, da dola reklamo za svoje kolo, temveč, dirkalo naj bi se le za to, da Be pokaže moč in vztrajnost posameznikov toda v gotovi meri, nikakor pa ne pretirano. Slovenski kolesar naj ima svojo kolo s>bi v krepilo in razvedrilo, nikakor pa mi j se ne spušča v otročje in škodljivo dirkanje, saix.o rudi tegu, da '/4 sekunde prej dosiže svoj cilj nego drugi. Kajti pri takem dirkanju nima društvo nikakega haska, ker pravi športsmen ne bo gledal v kolikih sekundah prileti na svojem izleti v določeni kraj, temveč skrbel bo, da mu bo kolo v ubavo in veselje, ne pa v kvar. Tudi tega naj nihče ne misij, da je ono kole boljše, na kojem je kolesar prej pretekel gotovo daljavo, od onega, na kojem je delj vozil. To so škodljivi nazori, ki so že marsikoga opeharili gmotno in telesno. Vez, ki naj bi slovenske kolesarje v „Zivezi-naj bolj vezala, naj bi b)il skupen, dobro urejevan „Slovenski kolesar". V njem naj bi kolesarji opisovali svoje dogodke na različnih potovanjih, opisovali naj bi izkušnje, ki ho si jih nabrali pri rabi svojih koles, opisovali naj bi nove iznajdbe v tej stroki; priobčilo bi se lahko kratke humoreske in povesti, iu na zadnji strani dni^tvene stvari. Tak list bi bil v čast kolesarjem iu vsem Slovencem ; list pa je mogoč le tedaj, če se združijo s svojimi prispevki vsi koleearji v zgoraj omenjeno „Zavezo". V „Z tvezinem" odboru naj bi bili izkušeni, zanesljivi kolesarji, ki naj bi Uitco svetovali vsakemu, če bi potreboval njih pomoči. Pomoči pa je potreben posebno kolesar na deželi, ki je eam, odd ilto i od mesta. „Zaveza" naj bi pomagala posameznikom s svetocn pri kupovanju kolesa ali pa tudi pri prodaji. Zanesljivim vozačem kupila bi „Z i m7.iia kolo pet cassa, a njemu ga oddala na obroke br«z lastnega dobička; poslednje seveda bi bilo moči le tedaj uresničit;, ko bi imela „Zaveza" že nekaj glavnice. „Zaveza" naj bi skrbela, da se izdajo ali v društvenem glasilu priobčijo opisi potij iu daljav po naši domovini, odnosno tudi daljšti ture v tujino. Take opise izpopolnjevale naj bi slike, posebno pa karte v profilu (glede o^st). „Zivez*u naj bi dajala h .-rta in pomoči kolesarjem tudi v v pravnem oziru, k"r ima večkrat vozač sitnosti z ljudmi in organi, kojim nasproti s-> ne ume uspešno braniti. Tako bi naštel lahko tunogo drugih točk, koje izvrševati bi bila nalog* »Zaveze". Vsa delovanje naj bi se v pravilih natanko določilo, posebno pa skrbelo, da so odborniki odkriti in nesebični možje. Taka zaveza, koje sedež bi bil v Ljubljani, bi cspešno delovala, ker ima momente, ki so posamezniku v resn ci koristni. Dandanašnje pa kolesarske družbo donašajo vražje malo, ozirom* n č haska, nasprotno, se sitnosti napravijo človeku, ker ga večkrat preveč vežvjo v prosti vožnji; kolesar na deželi pa sploh ne ve, čeiau da je ud. Vsako društvo le tedaj živi, če ima za življenje potrebne materijelne točke, to jo če ima kolesar od društva kako korist. Biti v društvu pa le za to, da : oj'm znamenje in nisem „divjak", je smerno. Slovansko Sokolstvo. „Ljubljanski Sokol". Pretekli ponedeljek so priredili telovadci svoj II popoludanskt izlet v ljub ijanako okolico. Na prvem izletu se je vadilo pravilno korakanje v pohodnih tvorbah, drugemu je bila namen vadba korakanja v čelni vrsti in premen bočnih vrst čelno in bočno v čelne vrste. Te vaje so se urile poldrugo uro na vojaškem vadišču. Tako dolgo strumno stopanie pa ni utrudilo vrlih telovadcev. Dokaz toga so proste vaje in skupine, katere so z velikim veseljem in brez vsacega zria-monja utrujenosti izvajali telovadci po kratkem odmoru, in okropč.kvši se v krčmi „pri sedmici", na pripravnem travniku zadaj gostilne. Točno ob */a9., kakor je bilo določeno, so po ravno isti cesti kakor prej, namreč ob južni železnici, odšli v štiri -stopH združeni Sokoli krepkih korakov proti domu. Ob veselih popevkah, izmenjevanih po močnih zvokih Sokolskih rogov, so dospeli proti V« 10. do mesta in so razšli, v zvesti si koristno in pametno prržitega dne. — Prihodnjo nedeljo bo III. popoludanskt izlet v Škofljico, tje in nazaj sevoda peš. Spletski „Sokol" je oni dan o priliki odkritja spomenika Tomasea v Šibeniku s svojim lepim in mnogoštevilnim nastopom vzbujal občno pozornost. Sokolska četa 8 starosto na čelu je štela 80 članov, javne telovadbe se je popoludne udeležilo 20 telovadcev. Ob zvokih sokolske koračnice „Lvi silou", so stopili telovadci v rdečih srajcah in čepicah s peresom na no t o- visok oder. Po kratkem raju se je ustopilo v krog IG telovadcev, 8 zunaj, 8 znotraj, 4 eo ORtali na odro vili konceh, da po potrebi namestijo telovadcs, izvajajoče igro z meči, nazvano „spletaka mareška." Vsak telovadec je bil oborožen z dvema mečema, krajšim v levici, daljšim v desnici Na dano znamenje so pričeli Sokoli z igro in ob godbi izvajali seke v vseh možnih smerih. Vaje so bile izvedene popolnoma broz napako in je izvestno bilo treba zanjo mnogo vadbe. Moral je biti to divou pogled na 32 križe-čih se mečev in na mesto i u stoj vedno menjajoče igralce. S to javno telovadbo je pokazal splp-tski „Sokol", da ne spi, ampak da verno spolnuje svojo ualogo. Slovstvo Sboinik Sokolskv. Ta vsega priporočila vreden, lično fSMO koledar lakaja že 13 let in priuaša poleg koledarskih stvar ij, spise sokolske in tolovadske vsebine. Ildaja ga A. V. Pr ager, načelnik Tvršove župe v IColiuu. Letošnji „Sbomik" obsega 223 etraui in stane 80 kr. Posvečen je - Dulje v prilogi. -$gjj| Priloga „Slovenskemn Narodu" St 149, dn6 2. jnlija 1896. Karlu Vaničku, najpopularnejšemu sokolskomu pisatelju na Češkem, ki že dolgih 15 let deluje neumorno v prid in razvit sokolske Btvari. Mej daljšimi članki navajamo tu dr. Scheinerjev „Pfehled čin nos t i sokolsko za rok 1895." Lansko leto se je ustanovilo 64 novih sokolskih društev. Koncem leta 1895 je bilo na Češkem 329, na Moravskem 85, na Sleškem 5, na Dunaju 5, v Gradcu 1, skupaj 425 čeških sokolskih drnŠtev. V članku „Tfi navrhi" predlaga A. V. P/ager mej drogim, da naj bi se vsakih 5 let prirejali vsesokolski izleti v večjih, ne samo čeških, temveč tudi drngih slovanskih mestih, kakor v Ljubljani, Krakovu, Zagrebu, Zadru itd. S tem bi se gojila slovanska vzajemnost in bi nastalo živahnejše gibanje v snovanju sokolskih društev, csobito na Jugoslovanskem. Popravek. V sobotnem „Slovanskem Sokol stvu" se je po neljubi pomoti, izpustil cel sta vek. Konec tretjega odstavka naj se glasi tako: „ Ampak pokazali je „Sokolu", koliko se je izuril v skupnih, to je redovnih in prostih vajah, s katerimi se je, rekli bi, spopolnil telovadbeni sestav ljubljanskoga „Sokola*. Dnevne vesti, V Ljubljani, 2. julija. — (Pomožni odbor ljubljanski) je imel včeraj dopoludne v mestni dvorani svojo zadnjo sejo, katere se je udeležil tudi odborov častni pred sodnik gosp. baron Hein in njegi namestnik gosp. De tel a. O odborovem delovanju je poročal dvorni svetnik g. dr. Račič. Odbor je nabral 72.788 gld. 3 kr. darov, troškov jo pa imel 1887 gld. 37 kr. Ker je odbor dobil v dar nekaj slik, priredi posebno loterijo na korist oškodovancem po potresu in je v ta namen volil poseben komite. Duž. predsednik in dež. glavar eta se odboru zahvalila za vrlo delo vanje, zahvala se je pa izrekla tudi blagajniku g. Luckmannu in načelniku, dvornemu svetniku g. dr. Račiču. — (Društvo „Narodni dom.) Upravni odbor diuštva sklicuje po § 7. društvenih pravil občni zbor za soboto 11. dan julija točno obpolsedmih popolndne v malo dvorano društvenega poslopja. Na dnevnem redu je: 1. Nagovor predsednikov. 2. Porodilo tajnikovo. 3. Poročilo blagajnikovo. 4. Poročilo pregledovalnega odseka. 5. Volitev predsednika. 6. Volitev upravnega odbora. 7. Volitev pregledovalnega odseka. 8. Posameznosti. — Ker je treba za sklepčnost navzočnosti tretj'ne opravičenih glcsiv, želeti je mnogobrojne udeležbe, b kateri gospode dmštvenike najnljudnejše vabi upravni odbor. — (Društvo „Pravnik") bode imelo danes zvečer v čitalničnih prostorih • Ioni. — (Učiteljska konferenca) Danes dopo ludne vršila se je v mestni dvorani okrajna konferenca učiteljev slovenskih in slovensko - nemških ljudskih šol ljubljanskih. Župan Hribar, ki se sedaj mudi na Dunaju, je konferenco telegrafično pozdravil. — (Dež. predsedniku baronu Heinu) je občinski odbor budanjski danes po posebni deputaciji kot budanjskemu ČAstnemu občanu dal vročiti krasno diplomo. — (Pričetek elektrotehniških del) Včeraj došel je z Dunaja od obč sveta ljubljanskega za elektrotehniška dela imenovani inženir g. Schlauf, ki bode vodil pripravljalna dela za to napravo. 11 raduje v I. nadstropju mestne hiše (poleg mestne davkarije in blagajne.) Ostala dela izvrševala se bodo začasno v barakah nna ledini*. — (Petdesetletnica , Alojzijevisča") se je praznovala včeraj jako slovesno z veliko akademijo, katera se je pod vodstvom g. A Foersterja priredila v tem zavodu in katera je jako dobro uspela. — (Novo društvo.) Kakor se nam poroča, je deželno predsedstvo potrdilo pravila novo osno vanega društva .Zaveza ljubljanskih meščanov, hišnih posestnikov, samostojnih trgovcev in obrt nikov" e sedežem v Ljubljani. Namen novemu društvu je, „varovati in braniti meščanska prava hišnih posestnikov, trgovcev in obrtnikov ter podpirati evoje člane v vseh zadevah javnega življenja". Kot sredstvo, da se ta namen doseže, navaja § 3. dru štvenih pravil mej drugim pisarno za brezplačno pravno in finančno posredovanje in posredovanje glede stanovanja, službe, dela itd. 1> uio videli, če bo kaj kruha iz te moke. — (Vrtni prostor „Narodnega doma") pred in s« poslopjem bode dal odbor tekom tega i in prihodnjega meseca »ravnati, zasaditi in a pri- mtno ograjo obmejiti, tako da bodo do otvoritve tako dela v poslopju, kakor ona zunaj njega do cela dovršena. — (Uvaževanja vreden migljaj ) Piše se nam: Dne G julija t. I se bo na javni dražbi pro dajala hiša rajne^ga FV. SiOfšo p;> domače Solana, na Poljanski cesti št. 41 ali na Z'tnem tr^u št. 3 pri sv. Potra mostu v Ljubljani. Ta hiša jo bila po potresu hudo poškodovana in je komisija dolo čila, da r»e mora podreti ter se vsled regulacijskega načrta no bo ondi več nova zidala. Ker je gotovo v interesu vsega mesta, največ pa Poljamanov, da ne pride ta prostor v roke kake privatne osebe, bilo bi gotovo jako umestno, da kupi to Ivšo občina, zlasti sedaj na dražbi; kajti nobeden po«ri-meznik bi jo pozneje ne oddal za to ceno, za katero 86 lahko sedaj dobi — (Slavnostni večer,) katerega priredi pev sko društvo „Slavec" na čast „slovenskim narod* njakinjam", vršil se bo v soboto 4 julija na vrtu in v stranskih prostorih hotela „L'oyd" s prijaznim sodelovanjem režiserja gospoda R Inemanna. Godba c. in kr. pefinolka Leopolda II. kralj Belgijcev. I. Petje: 1. Forster: „S*mo", zbor s čvete-rospevom; 2.) Sachs: „Pozdrav m,«jniku", zbor; 3.) Volarič: „Domovini", zbor s tenor in bariton samospevom ter s spremljevanjem orkestra ; 4.) Ned-včd: „Venec slovanskih pesmi", veliki zbir. II „Na-rodnjakinjam", prolog, spisal g. E. G tngl, govori g. R. Inemann. III. Godba svin 12 komadov. Ve selica vrši se v korist družbi sv. C rila in Metoda. Začetek ob '/«9, uri zvečer. Vstopnina 40 krM damo so vstopnine proste. Z ozirorn na blag namen ve selice, se veledušnosti ne stavijo meje. Zi, slučaj neugodnega vremen** bode veselica prihodnjo soboto dne 11. jojija. — (St. Peterska moška in ženska podruž niča družbe sv. Cirila in Metoda) pmedita v proslavo slovanskih btagovestmkov v d« deljo, dne 5 julija 18i)6. I*ta na vrtu Hafnerjeve restavracije na sv. Petra cesti št. 47 vol-ki sve anostuo vrtno veselico Iz posebee naklonjenosti sodelujejo: čestiti gospod lan R štan, učitelj mestne nemške deske šole; slavni moški čveteiospev „11 rija" ; «lavni tam-bupaški zbe r ljubljanskega „Sokola** \r, slav i pevski zbor „^1 ivecu. Vzpored: 1 Natovtr preds 'n ka podružnice, preč-ot gospoda Mirt na Mdenšeka. 2. Jenko-K^tkč: „Na^rei 1" koračnica, nd.-rja tam buraški zbor „Sokola". 3 I. But : „Dattfof*, tam buraški zbor. udarja tamburaški z or „Sokola". 4 Volarič: „Moja domovini", ftbor, izvršuje pevsko droštvo .Slavec*. 5 „Slavnost-.i g^vor", gjv«,n glavne diužbe blagajnik, državni poslanec, prečastiti gospod Anton Koblar. 6 „Čvet^rosnev", prednaša fcveteroepev ,11.rija" 7. pl. Zijc p>. Farkaš; „11 boj", koračnica, udarja tambura-ki zbor „Sokola". 8 Bendl: „Svoji k svojim", zbor, izvršuje pevsko društvo „Slavec". 9- S-m. Gregorčič: „Bla«oveafnikom", deklamacija, deklamuje gosp. Ivan R štan. 10 „čve teroopev", pr^doaša čveterospev „Ilirija1'. 11 M.lutin pl Farkaš: .Saiafan", ta-nborašk: kvartet, udarja tamlurašfci zbor „S ko'a". 12. S-ul.s: „Poo-irav msjaiku", izvršuje ;e tko društvo „Slavec". 13 Mijn Majer: „Hrvatsko naiodno kolo", tamburaški i-bor, prednaša tamburaški zbor „Sokola". 14 Fue ator: „Samo", zbor, izvršuje pevsko društvo „Slavec". 15 V. G. Brož: „Molitva m< rnara", fiuta-.ija brač 1. solo z variacijami, zbor, prednaša tamburaški zbor „Sikoltt". 16 Milnim pl. Farkaš: „Karišek hrvatskih n>rodnih pesmi", zbor, prednaša tamburaški zbor „Sokola". Ustopnina za osebo 20 kr. Preplačila so brdo hvaležno sprejemala Zt'etet ve selice ob 7. nn zvečer. — („Slovensko planinsko društvo ) je začelo dne 15. junija staviti Triglavsko kočo na Kredarici Avgusta meseca bo slovesna otvoritev, katere se ud-leže tudi br*t|e (Nhi in Hrvatje. Otvo ritev nove koče v Vratih bode v čet rt k due 0. ju lija t. 1 ob devetih zjutraj. 0 ihod iz Ljubljane z opolooČnim vlakom ob 12 mi 5 minut, prihod na Dovje Mojstrano ob 2. uri 85 minut ; odtod ob 5. uri zjutraj po kolovozu' poti mimo Peričnika ob vodi B strici do koče v Vrat h. Hoje di k« Te je 8 ure. Voz za dve osebi stane 8 gld Povrat ek z Dovjega z večernim vlakom ob G uri 2 7 minut, prihod v Ljubljano ob 9 uri 4 minute. Jedil in pijače bo ta dau dovolj dobiti v koči. OJ nove koče „Slov. plan. društva- je predi ven razgl.d na celo vrsto gorsk»h velikanov. Ob njej se razprostira velik travnik in lepa šuma. prav blizu pa izvirata dva bistra studenca in stoji pastirski stan, kjer dobiš mleka in sira. Za vso ugodnosti in prijetno zabavo pri otvoritvi je poskrbljeno. Kd >r le utegne, naj se udeleži lepe »Javnosti, ki se bo vršila te dan pod našega Triglava vrhovi konec veleromautične doline Vrat. — (Izgubljene reči i Tekom meseca junija bile so pri mestnem magistratu ljubljanskem zgla-šene sledeče izgubljene reči: S-st denarnic s ski pnim zneskom 270 gld, zlata ura z verižico, dve srebrni uri z verižico, zlata zapestn ca z diamanti, zlati naočniki, zlat obroček, srebrna zapestnica, zlat medaljon, dve srel r n verižici, zlat prstan z ametistom. — (Najdene reči) Pri meslnem magistratu ljubljanskem bile so tekom meseca junija zglašene, oziroma oddane sledeče rajdene reči: Dve denarnici s skupnim zneskom 11 gli. 41 kr., dve zlati uri z verižico, lista zapestnica, srebrn obroček, »edem dežnikov, dva solnoniks, ženska obiska, plašč, vreča moke, naočniki, vrečica orehov, vrhna suknja, mantila, črn klobuk in jedna blazina. — (Ljubljanica) je vsled zadnjega deževja in nalivov narasla za 120 m. — (Z Barja) se nam piše: Z dnem l. julija se je pri šoli napravila pisemska nahiralnica. Ta ima zvezo a poštama v Ljubljani in na Igu. Zjutraj se prineso pisma iz Ljubljane, zvečer pa pošiljamo svojo korespondenco tj-a. S tem se j9 odpravil nedostatak, da so morah Barjani sami v mesto hoditi po pisma. M^j drugimi faktorji ima zaslugo v tej stvari tudi naša mestna občina, katera je prevzela troske za razne reči. — Sedanjo vreme je silno neugodno za košnjo. L^tos itak ni mnogo mrve, a 5e te ni mogoče pod streho spraviti. Vsled vednpga deževja so vode na Barji zelo narasle in odnesle mnogo pokošene mrve. Kar je ostalo, gnije po travnikih. Krme bo letos jako malo. — (Ploha in sneg.) Vsled včerajšnje ploho in mej njo nastalo burje preteklo noč palo je po kamniških planinah obilo svežega snega. — (Zanimiva kazenska obravnava) se bo vršila dne IG. julija pri okrožnem sodišči v No/em mestu. Obteženi hudodelstva goljulije pedeli bodo na zatožni klopi : 1 skovški dekan in župnik dr. J. Štrbenc, njegova kuharica, leskovški mežnar V p. k s e 1 j in le-tega žona. — (Voda v zemljo udrla ) Pri Mlešcevem v občini G »renjavas v litijskem okraju je dne 2G. junija c.b polu sedmih zjutraj se odela struga Višnjict, podkopana po podzemeljski vodi. Nastala je dva metra široka votlina, v katero se je zgubila voda. Votlina je bila precej globoka m je imela podzemski odtok. Z bobnenjem je tekla voda v oj' no globnčino. Vsled t-gi je h lo šest mlinov in jedna žagi in mnogo vasij v daljavi 10 kilometrov do iztjka Viš.ijice v Krko zgubilo vodo. Še lo po večurnem delu so z imaš li za silo odprtino toliko, da t>čh voda po po.r ini. Popo'noma trdno pi bodo odprtino mogli še 1^ zamašiti, ko se voda smanjas. Sedaj, ko se ve, kakšen je podzemeljski svet, bode mor dri mogoče vod.) ki včasih preplavljt njive in travnike, izpeljati p d zemljo. — (Najden mrtvec) V Moščeniku pod Savo so našli v nedeljo popoludue otroci že močno zgnito moftko truplo v nečem grraovji Ponesrečenec je prileten, precej dobro opravljen tujfc. Pri sebi ni imel niLtcib listin, niti denarja. 17. p. m. se je potikal po Savi, pri povedo vavši, da kaui v Krjnin in da je bulf.n. Na savski postaji je prosd, naj se ga „na vero" pošlje na Dunaj, kjer misli po prihoda poravnati pristojbino, ker hoditi ne more, češ, vozim se rad celo v „pasjem vozu", ali v kakej ,lowry". S veda ee ni moglo ug id'li ujegovi želji. M -ž jo je torej kienil dalje, spotoma najbrže zašel na kako strmino, ter zvrnil se v globel. Mrtveca so prepeljali v Št Lamb^rtsko mrtvašnico. — (Z Dolenjskega) se cam piše 28 junija: Pravijo, da y> I>«to po k.k-m v -j-m potresa d-»bra letina. Res je na Dolenjskem tako kazalo. Žito, katerega ni lani nič bilo. prezirni'o je kakor mogoče dobro in raslo e U pO} detel ia je precej dobro /rasla in tudi krme bi bilo precej, dasi jh solnca m njkalo, ki bi bdo spodnjo r^st trave pospešilo. Ali to grdo deževno vreme v kn snem ttdou! Pokositi se mora trava v tem tednu, ker spravljati je potem je. men in drugo žito, bliža se ajdova setev ia skrbeti je, da ima otava prostora rasti. Reče se lahko, da je bdo v okrajih: Novo mesto, Kostanjevica, Mokronog, Krško, do 30 tisoč stolov krme v pretočenem teduu pokošene in dva, tri dni na dežju. Spravila se je v nedeljo in na Petrovo, ali zgubila je dosti redilae moči iu spravljen;e je bilo dražje. Pa tudi toča, ta ljuboznjiva nepnjateljica Ddenjske, se je tu in taru grdo obnesla. Toča še v vreči zavezana ni dobra, pravijo, ali ob Pr>mo8teku na Belokranjskem, ob Poljubnem v novomeškem okraju je grdo delala. Iu vinska trta je zdaj v ovejjil L-tos kaž* jako lepo po Daiih vinogradih, a če se vreme ne izpremeui, bo slabo odevetelo. Svinjski kontumac imamo zdaj tudi na Dolenjskem. Kdo je prej kaj por.;jtal i i prešičjo seruojo! Z laj ee n. pr, v Novem mesta, ko je ob tržnih dnevih trg prazen, ko se lahko ljulje s* štejejo, ki pridejo v mesto, zdaj se vidi, kaj je svinjska reja in ta trgovina za Dolenjsko. — (V morskem kopališču v Gradežu,) kamor pošiljata kranjska dežela in ljubljansko mesto vsako leto več škiofulozuih otrok, konča tekom prihodnjih dnij sezona in dotično število otrok se vrne domov. Ta zavod se bode do prihodnje pomladi za jeden oddelek razširil. — i Slovansko pevsko društvo" v Trstu) priredi v nedeljo 5. julija na vrtu „ Al Moudo nuovo* z blagohotnim sodelovanjem tržaških in škedenjskih tamburaš-iv veselico z jako raznovrstnim iu zanimivim vzporedom. Pri vesel < bo shirala veteranska godba pod vr.dstvom gospoda M ijoamv Začetek ob 7. uri pop. Ustopnina za osobo 20 novč. — (Akad. društvo „Slovenija'' na Dunaju) priredi v soboto dne 4 julija svoj IV. redni občni zbor. Lokal: Kastoorjeva restavracija aZum Magistrat" 1. Začetek ob 8. uri zvečer. Slovanski gosti dobro došli! * (Francoska svetovna razstava.) Dunujska vlada se je odločila za to, da so Avstrija udeleži oficijelno svetovne riustuvo, katera bode v Parim za 1. 1900. * (Zadnje zavetišče — ječa) Dunajsko sodišče je obsodilo na štin leta težke ječ« nekega Joži fi Hellvviftserja in sicer radi žaljenja Velečanstva. Hellvvioser je berač; svoj čas je v neki tovarni po-nesrečll in morali so mu amputirat* obe nogi, grbast je in na jedno oko slep. Ker nima na Duuajr domovinske pravice, ga vselej, kadar pa zasačijo, spra vijo po odgona v domovinsko občino, daleč na Gorenjem Avstrijskem. T< m sn godi mržu slabše kakor psu, vsled česar so vselej vrne na Dunaj. Siromak ž»vi Pokor plaha zver. Kadar ga primejo, stori nalašč žaljenje Velečanstva, da pride v zapor kar za dlje časa in s: daj jo dobil kar štiri leta. Da bi fifi temu siromaku zagotovilo vsaj življenje, na to nihče no misli! * (Ujet zavdajalec svojih žen ) Dunajska policija j*-, aietovala človeka, kateri je dve svoji ženi zastrupili Janez tSohuiale^gor, rodom z Gore-njega Štajerskega, ne je po smrti svoje prve žene, katero je najbrž tudi zastrupil, dasi on to še taji, oženil z nekim dekhtora, s katerim je imel intimno znanje še, ko je prva žena živela. Po poroki so je z drago ženo, nekaj mesecev po smrti prve žene, Sobmalegger presolil na Dunaj in vzol roboj polsestro svoje žene. Kmalu je imel tudi s to intimno znanje. Zona jo svojo polsestro odpravila iz hiše, vsled česar je rJehmalegger cklenil, jo usmrtiti. 0 binkestih je Sclirnalcgg^r primešal neki jedi nekoliko arzenikn. Zena in oba otroka so jedli to jed, groznemu človeku se niti lastna otroka nista smilila. Ker jo bilo arzenika premalo, so vsi trijo oboleli, a osdraveli. Ker se to pot u^aor ni posrečil, je Schmal* ::gf>r poskusil b.>lni svoji ženi deti arze-nika v zdravilo in v vodo. Končno se mu je r»rozui namen posrečil in iena je umrla. S Schmaleggerjem je bil sporazuroljen tudi njogov hlapec. Ko sta se nekaj prickala, je neka žemka slišala njiju pogovor in vse ovadila. Sobmalegger, njegova ljubimka in njegov hlapec so se koj izročili sodišču. * (Za klobukom v — smrt) Dunajski trgovec Makso Neuman se je v nedeljo peljati z lokalnim vlakom v Bađen. Neuman je stil pred vratmi vagona. Rahel ve'rec je odnesel Neumanu klobuk, mož pa je skočil za njim, dasi je vlak hitro vozil, in padel tako nesrečno, da je umrl, še prodne so pa prinesli v bolnVo. * (Podjetni fantiči ) Uiizu Znoječa na Mo ravskeiu so štirje, ljudsko šolo obiskujoči fjntiči stavili mi j Behoj za nekaj krajcarjev, da dva od njiju ustavita — železniški vlak. Ko se je približal vlak, je jeden fantov skočil na rels. sedel nanj in se krepko uprl z nogami ob tla, misleč, da s svojim hrbtom ustavi vlak. Na srečo je strojevodja fanta še pravočasno zagledal in ustavil vlak. Fantiči so so na to iz strojevodje še norca delali. Dva sprevodnika sta fante vlovila iu ju izročila postaje-načelniku, kateri je dotičnim stana" m toplo priporočil izdatno porabo *taros!avnega zdravila za vse take muhe in preš^rnosti, namreč dobre brezovke * (Umor in samomor vsled nesrečne lju bežni) Koncipist pri finančnem ravnateljstvu v Sopronju dr. Fran Bcgđanv je imel dije časa intimno znanstvo 8 soprogo šopronjftkega veleindustrijalca Lenka, znano krasotiOO, sicer pa iako zapravljivo žensko. Ker je gospa Lenk to ljubavno razmerje pretrgila, je dr. Bogdai y sklenil, maščevati sr K0 se je gospa Lenk pred-.', r. jšnjim 8 svojo s.'stro sprehajala po gozdu »n trg ia OVttlioe, ustreli jo je zapuščeni ljubimec iz zatišja, potem pa ust si I samega s- be. * (Drznost budimpeštanskih roparjev. V ponedeljek zveocr je prišla oedco oblečena ženska v stanovanje mestnega zdravnika budimpeštanskoga dr. Sclnvarza in ga je prosila, naj hitro pnde k neki nevarno bolni ženski. Zdravnik je takoj šel. Ko je stopil v sobo, kjer naj bi ležala bolnica, zgrabila sta ga dva meža, jeden vojak in jeden civilist, ter mu hotela vzeti uro in listnico. Zdravnik se je krepko branil in posrečilo se mu je uteči na ulico, kjer je Blnčajno dobil redarja, kateri je takoj šel ž njim v hišo nazaj in na stopuicah prijel napadalca. * (Mala revolucija.) V vasi M haidika pri Lugošu na Ogerskem, so orožniki aretovali nekaj kmetov. Sosedje so hoteli orožnike z vilami in ko-eami prisiliti, naj izpuste nivtovance. Uoel se |e krvav boj, pri kateiem je bilo osem osi b ubitib, 2'.l pa ranjenih. V vasi se je razglasilo nekako „obsedno stanje". Politična oblast je v vsaki hiši nastanila po pet vojakov ali orožnikov da skrbć za red in nadzirajo razburjene ljudi. Vas ima 2000 prebivalcev. * (Štirikraten umor zaradi stare suknje i 1M1 i nareki hlapec Gabor Ta če v Silu pri Peču je bil dolžan židovskemu krčmarju Adlerju nekaj goldinarjev za žganje. Ker jo zapustil službo, je Adler zahteval, naj mu mlinnr da Tačetovo suknjo. Tace je v jezi prišel ponoči v Adlerjevo hišo, ubil kr&marja in dva njegova otroka, žeui pa odsekal glavo. * (Pogumen kanonik.) Pet razbojnikov jo v vasi Biaarjamo napadlo 70 let starega kanonika Compagna. Zvezali so ga in ga zaprli v neki skedenj, od njegovih sorodnikov pa pismeno zahtevali odkupnine 40.000 frankov. Dotično pismo je moral kanonik sam pisat'. Oakaje odgovora je pri kuno ni lin na stiaži Stoječi liigant zaspal Kanonik ga je ustrelil, se polastil pušek in tekel skozi vas. Ljudje ao ga hoteli prijeti, a starec js kričal; Jaz sem kanonik Compagno ; lidor se mi dotakne, tega ustrelim. Ljudje so se nmtiknili in kanonik je srečno prišel do orožnikov, kateri so hrigante hitro ulovili. * (Umor v cerkvi.) Angela Parze, lepa 17!etna deklica, v Ligoi pri Florerci je bila delavka v on-dotni tovarni za slamnike. Kt so jej stariši umrli, Živela je pri svojem neoženjenom br^tu, ki jo jako pazil na njo. Vzlic temu se je dekle zaljubilo v to-vamarjevega sina Sin je znal tako uravnati, da je Angela imela popnludne dve uri prosto, in tačas sta se shajala. Tovarnarjev sin je pa odšel na neko trgovinsko potovanje. Ta ć>s sta si pridno dopisovala io pieraa je dobivalo dekle pii neki stari 80-roduici, kateri sta vso stvar zaupala. Ta noroduica je pa nmrla Ko je brat ravno prišel v stanovanje te porodnico, da ukrene nekaj zaradi pogreba, pride pismonoša in njetnu izroči pismo naslovljeno na njegovo sestro. On pismo hitri odpre in je prebere; potem pa teče v cerkev, kjer je bila njega sestra in jo zakolje blizu oltarja, kjer je molila, zaklicavši: Ti nesramnica! Potem se jo sam tako zabodel, da nikakor več ne ozdravi. Kmpolski škof je pa potem prišel cerkev znova blig slovit. * (Napadalec deklet) V Barolinu so je nekaj dnij gem primerilo več jako čudnih napadov. Doslej nezasačen človek se priplazi skrivaj k dekletom, starim 9 ali 10 let, zabode jedno iz njih z nožem v zadnjo plat in zbeži. Doslej je na ta načiu ranil pet d-klic. Vsa prizadevanja policije priti na Bled temu brez dvoma blaznemu človeku ao bila doslej zaman. * (Ženska revolucija) Delavke v tabačni tovarni v Madridu so v soboto uprizorile veliko demonstracijo. Vodstvo tabačne tovarne je vsled po-mankanja dela in ker je izostal tabak, kiteri se je sicer dobival z otoka Kube, sklenilo odpustiti četrtino delavk. Vsled tega so se delavko zbra'e pred tovarno in jelo demonstrirati, potem pa s'e pred parlament, kjer so s kamni hotelo v kozji rog ugnati narodne zastopnike. Redarji so poskusili najprej iz lepa raz-gnati razjarjene žensko, a delavke so jih z nohti in s kamni tako obilovale, da so morali redarji seči po orožji. Unel so je dosti dolg in ljut boj. Jedna deiavka jo bila tr.ko nevarno ranjena, da je kmalu potem umrla, Vfč drugih pa lahko ranjenih. Slovenci iu Slovenke! ne zabite družbe sv. Cirila in Metoda! I Književnost. — .Ljubljanskega Zvona" 7. zvezek pri- naši nastopno vsebino: 1.) Trosan: Dve noči, ro manca; 2.) Biibael Mhijlov: Na otčevem grobu. 3. ) Bogdan Vet od : Jiibič, beneška naredna balada. 4. ) Fran Govekar: V krvi. (Dalje); 5.) Mdenko: Tja na križec; 6.) Vladimir L^vec: Upori goierjskih kmetov v 17. in 18 stoletju; 7 ) 1. N. Resman: Vrabci; 8) Pavlina Pajkova: Dušne borbe. (Ddje); 9.) Simon Šubic: Kameneni dež. (Dalje); 10.) Fr. Dolinčan : Srečavanja I K.elina. (Dalje); 11.) Fri-dolin Kavčič: Znameniti Slovenci; 12.j Mihael Mi-hajlov: V katedrali; 13) Aleksander Orel: Hrast. (Dalje in konec); 14.) V. H—z: Umetniško potovanje po Italiji; 15.) Marica: Slike in sličice iz življenja II ; 16.) List k: f Anton N-dvši. — Prošnja. — Občni zb.r „Matici Slovenske*. — Še nekaj pojasnila. — Slovanska knjižnici. — D la pesnika Josipa Pagliaruzzija (Krilaoa). — Narodna vzgoja. — V kjasnenje in utrjenje. — Najcenejša in najhitrejša obnovitev opustošinih vinogradov. — Izvestja muzejskega društva za Kranjsko. — Prak-tiache Philosophie. — Br. Benjamina Ipavca nove skladba: Nezakonska mati. — Najnovejše kiparsko dAo Alojzija Gangla. — Iz naroda i o narodu. — Brizinski spomeniki. — PUčiteljski tovariš" ima v št. 13. naslednjo vsebino: B Gaugl: Anton Ned ed; „ Nizka duša": Povišanje po službenih letih in tajna kvalifikacija; Fr. Orožen : tlitavoznanstvo; J. Ravnikar : Martin in Jara; Drd. Iv. Borštnik: K šolski higijeni; Voitnik; Uradni razpisi učiteljskih s'užeb. — ,.Planinski vestnik" ima v št. (i naslednjo vsebino: J M.: Skozi Luknjo iu Trento v Bole ; L. VVo'fling: 0 plezanju po visokih gorah; A. G.: Javornik; J. H. Np.: izlet „Planinskih piparjev" čez Janče-Prežganj Obovno v St. Vid pri Zatičini; Društvene vesti. 3^rjzio3a.'\riic:o. Dunaj 2. julija. Profesor novomeške gimnazije Ivan Fon je premeščen na nižjo gimnazijo v Cilju, profesor novomeške gimnazije Matevž Suhač pa na višjo gimnazijo v (Vlju. Začasni učitelj veronauka na gimnaziji v Kranju dr. Franc Peru6 je imenovan stal Dim učiteljem na istem zavodu, suplent na veliki gimnaziji v Ljubljani Ivan Vidmar pa profesorjem na gimnaziji v Novem mestu. Dunaj 2. julija. Dno 13. t. m. se začno iz nova posvetovanja mej avstrijsko in ogersko vlado glede pogodbe z Ogersko. Ogerska vlada je baje že privolila, da se zvišajo komumni davki. Carinska pogodba se dne 31. decembra ne odpove. Načrt novi pogodbi se predloži parlamentoma, če ne ves, pa vsaj nekateri deli. Oficijozi povdarjajo, da želi krona, naj se obnovi pogodba z Ogersko še pred novimi državnozborskimi volitvami. Dunaj 2. julija. Cesar je dovolil, da se v proslavo petdesetletnice njegovega vladanja postavi nadvojvodi Albrehtu spomenik. Sofija 2. julija. Oficijoziii listi javljajo, da prideta sredi meseca septembra črnogorski knez in srbski kralj sem kot gosta kneza Ferdinanda. Bero lin 2. julija. Drž. zbor je z veliko večino vzprejel novi občni državljanski zakon. London 2. julija. „Daily Nevvs" javljajo, da je v Bukollesu blizu Kaneje nastala te dni krvava bitka mej kristijani in turškimi vojaki. Vojaki so bili pobiti. Kristijani so jim odvzeli več topov. Narodnogospodarske stvari. — Bilanoa kmetske p sojilnioe ljubljanske okolice v Ljubljani) z dne 30. junijom 189G. Aktiva: Posojila 318 764 gld. Dinarji naloženi pri denarnih zavodih 78 709 gld. 23 kr. Ziostale obresti G003 gld 59 kr. Prehodnih zneskov 04 gld. 63 kr. Inventarja 423 gld. 08 kr. Gotovine v bla-gajini 7030 gld. 71 kr. Pasiva: Glavni deleži 10 000 gld, opravilni d let stara, iz dobi« hišo, Tiprejm« ■*« takoj v pru«7«*»* JWSi 'r*. *** /fPk^*&LdS* «\&\ Lekarna Trnkoczv, Dunaj, V. 31 3« i Doktor pi. Trnk6czy-jeva tinktura za toja očesa. (■elovo NrcdHtvo proti kiirfim očeso m in proti utr)«*i l!. »;č.ni ozuačont >o v urmilu.!<'<"» n>|.s)t «'in čiistl (1705-149) Oillio«! c, (Imiinilnii, Soliiojfrail, 1......: i.. i r : i >, Zoll Ba jnzcrn, Inomont, S'«yr, J.iiic, Mi • u via Amatnttcn. —OliH. uri irimin r.j titraj nio-uin vl.ik v K.m.vj.., Nuvii in«'stu. — Ob 7. uri 10 min. Otobnl Tlak v Trbiž, 1'imtaliel. Ili>lj»k, GflOTtO, Vran-irimfoHt.«, I.jiiliiui, Dnuai ioz Htilstbal t SolnOfTTadi Sti>yr, I. i tu-, i . n,-.>, lisenj, Marijino vare, Hnb, Frtmoro mru, Karlova ▼ur«, Prago, l.i|mko ioa Amitottnii na Dunaj. — Ob IfJ. uri f>r. min popoludn« Doiani vUlc t Koonvje, Nov« meato.— Oli 11. uri 50 min. dopoludn« osol.ni vlak v Trlit*, 1'oiititbel, llcljak, Colovoc, Kraiizotiifosl", Ljubno, Hdztlial, OiiiinJ. — Ob 4. uri popolndn« mobtli vl»k v Trhli, Moljlk, OelOVSO, Ljubim, b%m Sola-tbnl v Huln uifr.ni, Ijornl-CJastoln, Ziill n» jeciirn, lutnmigt, Hroir.jiic, Ourih, OonoTo, I'arlr., Sloyr, I.ino, (Smunilon, Iuohl, Niulcjrv icp, l'ltmij, Munjino viiro, Hnli, Krmicovo vari', Karlovo v»ro, Pr*go, dipskOi Dunaj vii* Am itottnn. — Oli ti. uri 3D min. evi-čor mcaatii vl*k v KoOuvjo, Novo m*«kO, — Ob 7. Uri 44 min. ».večer osolmi vluk v Lcncc-ltlol. — Vrini togi ob 6. url 39 min. popolmluu maku nuli-ljn i ti praznik v Ij.-hco-IUcmI. l'rilio«l v ».t rii»!jii»i'» ju*, kol.). Ob 5i url .'.J min. tjnliaj oaobni vUk i t>•■ ri ii» vii Anidtctlon, Rolnotrriiilii, HrnitiMif«, JiKiiuonta, Zella na jraortl, Iii-ml-Oaiiloini«. I.inoa, 8t«)r». (lin iiniloini, Inuhla, Aunnoca, IjJiiIiiim, (Vli.vcn, boljitka, Fraiizunt-fmttn, 1'rliKa. — Ott H. uri njutraj oaolini vlak iz LiMO-Dtacla. — Ob H. url 1!* ni In r.J ii. traj mnaMiii vluk iz Kocovja, Noveg*. innt.i, -- Ob II. uri "2b min, dopuluiluo u«obni vlak i Dunaja vin AinUnttni, Lipski-Ma, 1'ra^i*, Krancovilt vimv, Karlovih varov, llnba, M,ri:uiili nrnv, 1'lrnja, liiitlojo-vic, rlolnotjrinlrt, I.inca, Kti.jra, Parila. OilU^vn, Ciii-ih«, Hri^inicii, Ino-moita, /allatiA jcr.oru, I,i>ml-(i .Mtnina, l.julnii '«■ 1.-m i, 1'outablu, Trbiža. — Ob 3. uri 'M min. pnpnluiluo mvnaiii vlik i/. Kotovja, N'ovutfa iiinata. — Ob 4. 'li i r>r> min. popotudtli MObnl vlak r. Mi-niia, l.jiibna. SuDtliala, Itolj-ikii, C.lnv.i, I-'ruti .'<.|i»f'Htii, 1'oiitabla, Tim/..| ul. s, uri :tri min. ivočnr inuauni vluk iz Kucovja, Novoga inotti — Ob 9. uri 4 min. avooor oaolnii vluk z Dunaja preko AiiiBtuttmiB, w. \.\y i , , 1'r.un, Kraurovib vnrnv, K»rluvili varuv, HkIi.i, Jlarijlutti v»rov, Planjl, Hm 1 cjrvic, Soluograila, [tfabUa, IJi'ljiika, Celovca, J'ontabla. 'l'rbi/a. VrllU l^.i uli 10. uri 'Jft min. zviićer vsmku noilclju in |ir»/.tiik I/. [jaMcBlvda, c (dri. kol.) v Kamnik, (ll> T. uri V.i min. zjutraj, oli 2. uri B i.n i" ipol mino, ob I), uri r>0 min. cvečur, ob 10. uri UTi min. evočor. (Po .inji vlak lo ob uuili'ljuh in prazniki b) l'rlli«»G min. Kjutnij, oh It. url 10 min ilopulininn, ob I. url JO min. ivočer, ob U. uri fi5 min. zvočit. (PoiloduJI vlak 1« ob uoili'ljali In prazniki b ) N,ajvečji izbor. ^ ^ Z darili odlikovana lastna umetniška dela v lesorezbarskem blagu. Točna izvršitev okvirov sa fotografijo in podobe po meri pri najcenejši postrežbi. (2597—7) Fr. Stampfel, Ljubljana, Kongresni trg, Tonhalle. Trgovski pomočnik ve«u slovenskega in nemikega jezika, želi takoj vstopiti v trgovino z mešanisn blagom. Ponudbe naj se pošiljajo poti J. Z. na uprav-ništi-*o „Slovenskega Naroda". (2628—2) Na prodaj je po jako nizki ceni malo rabljeno p^so) kolo (bicikelj). \eč s* poizve v gostilni g. Antona Vilfan-a (p. d ,,pri Alešu") na Jezici pri Ljubljani. Na prodaj: ~> 3 nta Mm, 2 mlinska Kamila in raznovrstne mlinska oprava. Povprana naj se pri J. Spalek-u v Kamniku. e^e«noM»«»oftieesee«enao9«eetf s i ■ te t? > *! •oj 'r - ii (188Ž) Ljudevit Borovnik (26) suqo a fziufe r / O \ o puškar v Borovljah (Ferlach) na Koroškem § se priporofia v izdelovanje vnuKo^rHtnih piišek O lov ce in strelce po najnovejših sistemih pod popol- O nini jamstvom. Tndi pre«leliii<- Ktare »amokreBnice, £ vzprejeitui vsakovrstne |»«prn«ilia in jih točno in S dobro izvršuje. Vse puške so na c„ kr proskuSevalnici • in od mene pm,kus priporoča po zelo znižanih cenah Andi*. Druškovio trgovec z železnino fai78—84) v I^jnl>ljiiiii, uši roti javnim nasadom prezracuvati iu stepati posteljno Opravo, zimnice, prt-proge, cunje i. t. d. Prestopek t»-h prepovedi kasnuje se no «5 7. ces. namlbfl z dne 20. aprili ls.*»l l.| II 96 drž. zak., z gliibo od 1 do 100 gld. ali z zaporom od G ur do 14 dmj. (Magistrat deželnega stolnega mesta Ljubljane d ii- 17. junija 189t>. L luser jev obliž za turiste. Veliko priznahiih pisom |e aa tud v L-Liviii raipeiiijiiiki: Schvvenk-a lekarna »'■o iuui'A iui\ ml in pao IM ;'tnko in podplSt tortj naj $6 par.i rredae ponAroioe. rriaten • i jui»i|huI i j M«yr, MiinliMsrhl.ijjer, U. pl. rriik('K!iy,(i.PuMi*ku A. I Iiir k i - « Hr»> ■■M K Slivnik; v lta«l- K\ v ICh«I»V'|>vI A. Bob v <'H}i ;;. <; i v <■.-- ■MMMlIU » B*, Haikn. 1 Damske bluze najnovejše fapone v 11*1 j vo< *j i izberi priporoma L-jubljann, Zvezda. («525—4) St. 19.748. (2608—2J Pri podpisanem magistratu je Izpraznjeno službeno mesto lcoiieeptneKn i3ristava b plačo letnih 1000 gld., aktivitetno priklađo letnih 200 gld. in s pravico do dveh petletnic, in pa služim konceptnega praktikanta za katero je določen ađjutum 600 gld. na leto. Prosilci za ti dve službeni mesti morajo dokazati, da so zvrsili juri-điena študije in prebili z dobrim vspehom teoretične državne izpite in pa praktični izpit v političnem uradovanji. Oni, ki praktičnega, izpita še nimajo, namestijo se provizorno in se morajo zavezati, da narede ta izpit VBaj v ^ku treh let. Vrli tega je dokazati starost, potem znanje slovenskega in nemikega jezika v govoru in pisavi in vse druge merodajne razmere prosilčeve. Prošnj«, opremljene z omenjenimi dokfisili, vložiti je , v biši društva. Društvena aktiva dno 81. decembra l^*t>4.......... kron 188,416.476'— Letal dohodki na premijah in obrestih dno .'11. decombra 1H94 . . „ 2.r>,'J19.tJ6S'— Izplafitvo zavarovalnin in rent in zakupnin itd. za obstanka društva (1848}................... , 804,848.598*— Mej letom 1884 je druStvo izpostavilo 9888 polic z glavnico ... „ 78,786*000'— Prospekte in tarifo, na podlagi katerih izdaja družba police, kakor tudi obrazce za predloge, daje brezplačno glavna agentura v Ljubljani, na Tržaški cesti št. 3, Ii. nadstropje pri O-\7-Id.023.uL Zescliko-tu. riooa—i8j ^ Važnu za kolesarje!^ 1M1 Usojam si naznaniti, da sem svojo m.«li.ex.ri.Ičrxo dela-r-nico sedaj uredil tudi za. raznovrstno popravljanje koles (bi* oiklor), Istotako imam vedno v zalogi kolesa (bicikle) najnovejše ter najboljše vrste po najnižjih cenah I t ter poskrbujem na posebno zeljo zajedno tudi LUJ razpečavanje ie rabljenih, a sc dobru ohranjenih koles. S*.U Velcspostovaje (8882—17) l(|J Fran Kaiscr, puškar v Ml ^eleri"te\xrrjfo-v© -celice fit. <3- .. Ljubljani« i t t i Razumna žena ni nikdar zapravljiva, a ne sti.tsi se tudi vinarja, za kateri je dobro blago dražje od slabega. Razumna žena n. pr. ne bode nikdar kupila družeča mila. nego slovito Doerlng-ovo milo a sovo, kot- \i\ da z njim ohrani lepoto in tsvezost polti, da daljo dobi najbolje, kar nudi milna struku, iu navzlic temn vondor kupi po cini. Cena povsod 80 k r. V Ljubljani proJsjuta na drbtlo: A. KrktU in \. iVIrijić. Generalno in-l»|^:nt: A. Holirli, Dujiaj, I., Lut?eck Nr. 5. vesr nag- Popolna razprodaja manufakturnega blaga pn (2569—12) v Spitalsliih ulicah. "Si "SI Ifcsr! ! ! Veliko pod tovarniško ceno !! ItjBO Naznanilo. Na c. kr. veliki g-imnaziji v Ljubljani se vr.".' v poletnem obroku vzpreJHmni izpiti za vstop v I. razred šolskega leta 1806/97 dn6 16. julija, počenši ob 8. tiri zjutraj. Učenci, ki želo delati ta izpit, naj so npremliani od svojih starišev ali njih odgovornih zastopnikov oglase duš 12. julija mej 8. in 12. uro pri gimnazijskem ravnateljstvu ter s seboj prineso krstni list in obiskovalno spričevalo, ako so doslej obiskovali ljudsko šolo. Plačati morajo tudi 3 gld. 30 kr. pristojbine, ki se njim vrne, ako vzprejemnogu izpita ne zvrše* z dobrim vspehoru. Vnanji učenci se k v/prejetnnim izpitom tudi lahko oglasi* pismeno, ako pravočasno po pošti pošljejo gori navedeni listini in pristojbine. Po naredbi voleslavnega deželnega šolakega sveta z dre 28. avgusta 1894. I., štev. 2351, smejo se odslej učenci, ki po svojem rojstvu in po rodbinskih razmerah prioadajo ozemlju C. kr. okrajnih glavarstev v Črnomlju, Kranju, Novem mestu in Radovljici in ozemlju okrajnih sodišč v Kamniku, Kostanjevici, Mokronogu in Zatičini, v ljubljanski gimnaziji vzprejemati Ih izjemoma, v posameznih, posebnega ozira vrednih slučajih, in to le po dovoljenju c. kr. deželnega šolskega sveta. Zaradi tega se opozarjajo stariši onih učencev, ki potrebujejo takega dovoljenja, da si je po posebni prošnji priakrbe pri veleslavnem 0. kr. deželnem šolekfm svetu. V Ljubljani, dne 29 junija 1S96. (2620-2) Ravnateljstvo c. kr. velike gimnazije. Starcslavno žvepleno kopališče 1121 Ill'VIlt S-5li«MIl ^.TVaraždinsketopliceSia1; ob zagorski železnici (Zagreb-Čakovec). Analiza PO dvornem svetniku profesorju dr. Ludvvigu I. 1894. fj«*° vro« vreht'. /*« |>I }<-<>" •••»*••<»v (•*. nedosegljivo v svojem delovanju pri iiiIAN>iiI Mkriiinl in Uowt«*»l»i ▼ •M**iiklli, holrauili v »gibIU in otrpn«'ii|u pi» vut-licl in lioml (»•»! )ii Kosti . proliuii . ilW'»^i»lk M<*rt|ij A lekMttiMl ■ <»> !«•. v«*llkl knei ruNkl, Al. lol. IMesne zah^ve, koncerti i t. d. (22051—111 Nit postaji Varaždinske toplice pričakuje Blelierni dan oranibus goste. Tudi so na razpolago posebni vor.ovi in se je zaradi istih prej obrniti na oskrbnistvo kopališča Zdravniška pojasnila ditje kopališki zdravnik tir. A. I.oiiiclilno. — Prospekte in brošure razpošilja zatitonj in poSinine prosto OSkrblliŠtvo kopališča. Trgovinsko naznanilo. S tem naznanjaiuo, da bode prodajo Thonias-Ove fosfatne moke vseli čeških Thomas-ovih tovarn, katero so do sed.ij oskrbovali gospodje Hoverinann (t Co., oskrboval.i W*r Oli f. Julija« IMfMft i/Kij uril «> tvrdka fosfatne moke razprodajalni burcau čeških Thomas«ov8h tovarn jHffiT v Pragi, Marijine ulice 11 ~^pg in prosimo, da se od tega dne pošiljajo vsa vprašanja, narocbc in pisma, ki se tičejo prodaje Thomas-ove fosfatne moke, imenovanemu but eall-U. Podpisani fosfatne moke rasprodajatnl bureau si bode prizadeval, s točno in kulantno odpravo naročil prid«»biti zaupanje p. n. poljedelcev in interesentov sploh, OSiroma ohraniti, in bode ustrezal vsem željam, kolikor bode mogoče. V PRAGI, meseca junija lSuo. Fosfatna tovarna HOYERMANN & Co. BUBENC (2816*8) Prodajalni bureau vseh čeških Thomas-ovih fosfatnih tovarn Praga Marijine ulico 11. Izdajatulj iu odgovorni urednik: .lom p No 11 i. Lnatnina in link „Narodno Tiskarne". 85