iw— 6. leto / številka 9 V Celovcu, dne 4. marca 1954 Cena 1 šiling Jasno sfaiišče Občinske volitve so pred vrati. Priprave, v kolikor jih (zahteva občinski zakon, so končane. Že nai prvih posvetovan jih zaupnikov Krščanske demokratske stranke je bilo jasno izgovorjeno, da gremo samostojno na volitve, da pa bomo /povsod' šli pot občinskih, interesov, tla bomo povsod pri vsej načelnosti gledali naše gospodarske in narodnostne potrebe. To je bilo gledanje vsega zaupniškega zbora pri vseh posvetovanjih glede ol>činskih volitev. To zdravo gledanje so naši zaupniki tudi povsod zastopali in se po tem ravnali. Ta sklep je bil od vsega počečka tako jasen, da nas v nobenem pogledu ni motil prvotni, sklep »Demokratične fronte”, tla bo sodelovala pri občinskih volitvah s socialisti. Ta sklep je bil jasno in enoumno objavljen v ljubljanskem »Slovenskem poročevalcu” z dne 9. januarja 1954. Našemu pozivu za samostojen nastop na volitvah so tudi v polni meri odgovarjale prilike po občinah in zadržanje nemških strank do najosnovnejših slovenskih zahtev v vprašanju dvojezične šole in v zahtevah enakih gospodarskih subvencij za južni del dežele, kakor jih dobiva severni del Koroške. Kako smo imeli prav v tem gledanju, pa je potrdil sam deželni glavar \Vedenig, ko je odgovarjal na očitke deželnega svetnika VdU-ja Raderja, češ da dobiva južna Koroška preveč gospodarske pomoči. V tem svojem odgovoru na te očitke je imenoval g. deželni glavar tudi številke, ki jasno izpričujejo, da je južna Koroška tudi po drugi svetovni vojni zelo mačehovsko oskrbovana. Naše stališče je bilo od vsega početka tako jasno, tla so zaupniki po občinah storili edino pravilen korak za največjo slovensko enotnost. Ko je bilo to stališče načelno tako objasnjeno, so tudi frontaši videli, tla le ni druge /poti kakor samostojen nastop in potem se je pričelo njihovo romanje od občine do občine, da bi tako rešili vrhovi svojo lastno kožo. Nas tudi romanja niso motila, ker smo poznali položaj, ker smo računali s treznostjo jnož po občinah. Ta treznost se je skora j v vseh občinah tudi uveljavila in ravno to daje možem na vaseh in občinah najboljše spričevalo politične zrelosti. Da pa si „Vestnik” pri nas v demokratičnih razmerah lasti pravico enemu ali drugemu predpisovati s kom ali kaj1 bo govoril, to pa tako zelo smrdi po diktaturi in policijskem aparatu, tla prikrivanje le ni več mogoče. Naše stališče v vseh narodnostnih in tudi v vseh nazornih vprašanjih je bilo vsak ras tako v privatnem občevanju kakor tudi pri oblasteh jasno in enoumno, da je katerokoli zavijanje le »gotovim” ljudem možno. Mi se ne skrivamo ne v »naprednih” in me v »nenaprednih množicah”, da bi zakrili 'vojo lastno onemoglost, smo možje dovolj, tla jasno povemo, kje stojimo in knji hočemo. Smo katoličani in Slovenci in na tem tudi vsa zlonamerna podtikavanja ne bodo nič spremenila. Nas tudi ne moti divji volilni boj med obema vladnima strankama. Tej volilni sliki sni o bili že ponovno priča in priča smo 'bili tudi vsa leta in smo vsak dan, da obe stranki sedita pri isti vladni mizi in navadno soglasno odločata o vseh gospodarskih Vemenih in še bolj soglasno, kadar je treba odločiti proti Slovencem. Dobro vemo. tla so volilni govori tu ali tam zelo zmerni v narodnostnem pogledu, da nam celo priplavajo pravice v besedi, za 'katere se sami upravičeno borijo za svoje rojake v južnem l irolu. če bi tem lepim besedam sledila tu-di dejanja, potem srno mi prvi, ki bi dali 'isti stranki polno zaupanje. Dokler pa tega ni, moramo sami storiti vse, da bomo v občinskih hišah tudi primerno zastopani. Dne 14. marca 1954, na dim občinskih vo- Nemčija se bo oborožila Po berlinski konferenci se je sestal parlament v Bonnu, da presodi nastali politični položaj in napravi potrebne sklepe. Kancler Adenauer je v svojem govoru povdaril, da je združitev in povezava za-padne Evrope v Evropski obrambni zvezi velika nujnost. Naglasil je, da se Zapadita Nemčija zaveda naloge, da napne vse sile in tako zabrani, dla bi postala, vsa1 Nemčija komunistična. Zapadna Nemčija bo z besedami in dejanji dokazala, da Nemci ne bodo nikdar pristali na to, da bi bila Nemčija razklana na dva dela. Berlinska, konferenca je pokazala, da se nemško vprašanje zase ne da rešiti'. Radi tega pozdravlja Nemčija vse korake, ki bi doprinesli k temu, da bi politična napetost na svetu ponehala, če bi ta vprašanja zadevala tudi vprašanja v drugih delih sveta. S posebnim zadovoljstvom je kancler Adenauer naglasil solidarnost zapadnih treh velesil na berlinski konferenci. V zvezi s tem zasedanjem parlamenta so pretresali tudi ustavna vprašanj;a, ki bi biila podlaga za zopetno oborožitev Nemčije. Zastopnik opozicije v nemškem parlamentu, vodja socialistične stranke Erich Ollenhauer se je odločno zavzel proti zopetni oborožitvi in zastopal mnenje, da bo ta korak še bolj razdvojil obe Nemčiji in tako še za dalj časa (preprečil njuno združitev. Nemški socialisti so tudi proti temu, da bi se Zapadna Nemčija povezala v Evropski: obrambni zvezi. Socialisti vseli zapadnih držav pa so zagovorniki te Evropske Obrambne zveze, to je potrdilo tudi zasedanje Socialistične internacionale v Brusslu, dne 27. in 28. februarja 1954. Is bUnjeni Vzhodu vre Bliskoma se je menjavala politična slika v zadnjih dneh v Egiptu. Nagib j,e bil za 48 ur odstavljen in se je potem vrnil kot državni predsednik, ne da bi tekli potoki krvi, ker je pač svet revolucije uvidel in dognal, da ne bi bil kos novim političnim težavam. Takoj po vrnitvi in nekolikem pomirjen ju v Egiptu samem, se je državni predsednik Nagib odpeljal v sosedni Sudan. Tam bi morali otvoriti novo izvoljeni parlament po težkem volilnem boju. V tem volilnem boju sta si stali nasproti dve stranki s popolnoma drugimi pogledi na bodočnost Sudana. Pristaši priključitve Sudana k Egiptu, so v severnem delu, ki mej i neposredno na Egipt dobili večino, v južnem delu dežele pa je zmagala so vsi navzoči vedeli in videli, kam je namenjena. Povedal je pri tem, da noče igrati strankinega hlapca, marveč je bilo od vsega početka njegovo urado-\ anje nepristransko in namenjeno vsem občanom in ne samo eni stranki. To zadržanje g. župana je bilo tudi vzrok, da so ga domači nestrpneži požugali in ga niso več hoteli postaviti na kandidatno listo. Takoj nato je okrajno vodstvo OVP poseglo vmes in postavilo Serajnika zopet za prvega kandidata. Podoben slučaj se je dogodil v Beli pri Železni Kapli, kjer so socialisti požugali dosedanjega župana in ga niso več stavili na kandidatno listo, ker je bilo, tudi njegovo lite v pa bomo vsi storili svojo dolžnost, da pridejo v občinske hiše domačini, ki poznajo ■potrebe in bolečine domačega ljudstva in bodo znali te potrebe tudi zastopati v dobro nas vseh, v dobro občin samih. uradovanje nepristransko in tako torej, ni služilo namenom in potrebam stranke. Kot značilen slučaj' bi navedli še sklep slovenskih frontovcev, ki so prvotno hoteli na volitve skujmo s socialisti in je zdravo ljudstvo na podeželju kupila 250.000 ton sladkorja v Kubi. Polovica blaga bo plačana v dolarjih in polovica pa v itali janskem blagu. Med Itali jo im Grčijo se gospodarski stiki ojačujejo. Večje število gospodarskih strokovnjakov je sedaj v Grčij i, da proučijo ■vse možnosti gospodarskega sodelovanja. Dosedanji avstrijski poslanik v USA Max L6wenthal Cblumetzkv se je poslovil pri prezidentu Eisenhosverju in na njegovo me--to je stopil bivši zunanji minister dr. Karl Gruber. Zgornje avstrijski kmetje se ne morejo znebiti svoje pšenice. Lanska letina je bila radii velike mokrote velika po množini, vendar slaba po kakovosti:. V Linzu imajo nad 10.000 ton v zadružnih skladiščih, kmetje sami imajo še enako množino tega žita doma. Izvoz avstrijskega lesa v prednjo Azijo je tekom zadnjih dveh mesecev nekoliko nazadoval, ker računajo azijske države s tem, da (bodo po vsej verjetnosti les v Rusiji ceneje dobile. Avstri ja je po rimski pogodbi iz leta 1952 z letošnjim letom zopet pričela obrestovati }>oso}ila iz predvojnega časa. Politični teden Po svetu ... Potem ko so štirje berlinski sodniki sklenili, leg tega pa ima še 6 do 10 milijonov milice. 25-letnica lateranske pogodbe (Od cerkvene države do vatikanskega mesta) Ko so 20. septembra 1870 piemontske čete olb kričanju naščuvane ljudske množice vdrle v večno mesto Rim, je prišel konec za cerkveno državo. Papež Pij; IX. se je uklonil premoči in tako je prenehala več sto let trajajoča cerkvena država. Nastala je nova italijanska država, ki je sicer dala svetemu očetu takoizva.no garancijsko postavo in Se zavezala, da mu plačuje letno rento v znesku 3,225.000 frankov. Na ta način bi postal papež podložnik italijanske države in ibi mu to onemogočilo vladati svetovno Cerkev ter hi postal le upokojenec svetne oblasti, t. j. Italije. Samo po sebi umevno, da je papež Piji IX. to ponudbo odklonil, isto so storili vsi njegovi nasledniki, kakor Leon XIII., Benedikt XV. in Pij XI. Papeštvo ni melo nobenih sredstev, da bi se osvobodilo tega položaja, preostala je le pot tihega molčanja kot .protest, in prekinitev vsake vezi do nove italijanske države. To so potrdili in držali vsi nosilci tridelne krone tiare, od Leona XIII. do Pija XI. in so 'bili taikozvanii prostovoljni vatikanski jetniki. Leon XII. je nosil to trdoto celih 25 let. To je Ibila težka žrtev, katero so vzeli papeži z izvolitvijo na svoje breme. To stanje je trajalo docela 60 let ter končno pripeljalo dd uspeha. »Rimsko vprašanje” je bilo tudi za italijanske državnike nerazveseljivo in neprijetno. Vsak poizkus rešitve so fanatični sovražniki Cerkve v parlamentu zavrnili. Zadevo je mogel rešiti le tak, ki je imel močno roko in se ni oziral na parlament in to je bil šef italijanske vlade Benito Mussolini. Dne 7. februarja 1929 je kardinal, državni tajnik Caspar.ri uradno pri Vatikanu akreditiranemu diplomatskemu zboru sporočil, da je rimsko vprašan je le dokončno rešeno. 11. februar je bil tudi zgodovinski dan, ko sta pooblaščenca obeh krononosi- tdjev, kardinal Casparri in Mussolini prišla v privatno rezidenco papežev v Lateran na Monte Celio in tam podpisala pogodbo ter tako zopet sklenila mir med državo Italijo in Cerlkvijo. Pogodbi je bil priključen tudi konkordat, kateri urejuje razmerje katoličanov do države. Za ta podpis so uporabili dva zlata polnilnika z gibom Vatikana in italijanske kniljievske-savojske hiše, katera je dal narediti guverner rimskega mesta. V trajni spomin na ta zgodovinski dogodek je dal' Mussolini odstraniti več starih hiš in napravil krasno cesto iz mesta do Trga sv. Petra in tej cesti so dali ime »Cesta 'pomirjenja” (Via reconciliazione). Naj-ibolj važno je v lateranski pogodbi to, da prizna sv. stolici popolno samostojnost. Naslov novi cerkveni državi je »Stato della Citta del Vatitano” (Država mesta Vatikana). Tukaj; je rimski papež z vso upravo priznan kot suvereni vladar. Vatikansko mesto kot država obsega 44 ha površine in je med vsemi državami na svetu najmanjSa. Papež ni zahteval večjega ozemlja zato, ker je s tem hotel zibližanje omogočiti ter dokazati, da papežem ni za zemeljsko, posvetno čast ali za moč, temveč le za to, da je popolnoma neodvisen od katerekoli posvetne oblasti. Papež Pij XI. je takoj po sklenitvi pogodbe nastopil 'kot samostojni vladar in z balkona cerkve Sv. Petra podelil svoj apostolski blagoslov »Urbi et orhi,” to je mestu Rimu in vsemu svetu. Papež kot državni poglavar sicer nima nobenih tankov, bombnikov, atomskih bomb in armad, toda je največja moralna sila na svetu in stoji danes trdnejše kot kdajkoli na skali, katere tudi peklenska moč ne more nikoli porušiti. L. E. Drago Petkovšek: Radijske pravljice V Trstu je Drago Petkovšek, ki sodeluje I pri slov. oddajali v tržaškem radiu, izdal lepo knjigo: »Radijske pravljice”. Knji- ga pomeni obogatitev mladinske književnosti in veliko kulturno dobroto našim najmlajšim. Prinaša štiri igrice, za dve je porabi! snov iz narodlne pesmi. »Sv. Miklavž, v radiu” nas prestavi v nebeški dvor k sv. Petru, kjer se Kerubinček, Serafinček in Kodrolašček pripravljajo, da ' sv. Miklavžem odletijo na zemljo. Pa tudi črni Rogatec se sv. Petru zmuzne sko/.i vrata, da skupaj z onimi na raketi prileti med nas. »Lepa Vida”. Narodna pesem poje o lepi deklici, ki je ob morju prala bratove ple- ničke, pa jo zamorec zvabi k sebi v čoln in jo odpelje v špansko deželo na kraljevi dvor. Prišel pa je tja princ iz sedme dežele snubit najlepšo deklico in ker mu je služabnica Vida bolj ugajala kot kraljična, jo ta iz maščevanja obdolži tatvine in jo naredi za najslabšo deklo. Razočarana je, vsa nesrečna hrepeni po domu, kliče očeta in le lastavički razodene svoje gorje. Slednjič res pride oče ponjo in jo odpelje v čolnu. Zaloti pa ju strašen morski vihar in bi se oba potopila, če bi ju ne rešila ladja, na kateri se je vozil princ Sedme dežele. Ta j,o vzame /a ženo in Vida postane kraljica Sedmega kraljestva. »Sirota Jerica” je prav tako prirejena po narodni pesmi. Je ganljiva zgodba sirote, ki ji je kmalu umrla mati. Mačeha pa z njo tako kruto ravna, da si Jerica želi smrti, želi v materin grob. Edino bratec Peter je dober do nje. Mačeha se je hoče znebiti tako, da ji skrije kravo in j,o mora Jerica tako dolgo iskati, da obupa in gre po tolažbo na materin grob. Tam je njeno telo zmrznilo, dušica pa je poletela k materi v nebo. »Krojaček Junaček” je (bolj! splošna znana povest o suhem revnem krojaču, ki je na en mah ubil sedem muh. Odpravi se po svetu in povsod oznanjuje svoje junaštvo, da jih je sedem naenkrat ubil, seveda ni povedal, koga. Z zvijačo je prekanil in odstranil dva strašna velikana, Bradača in Kosmača, CARINTHIA - V tem zvezku je g. dr. Franc. Kosohier napisal pokojnemu slovenskemu znanstveniku dr. Francetu Ramovšu jako lepe poslovilne besede im ga orisal kot moža, ki je steber v slovenistiki in neizbrisen steber slovenske univerze v Ljubljani. članek bomo objavili v celoti. K izkopavam jem na Magdalenski gori piše zopet prof. Egger obširno razpravo, v kateri 'kaže zanimive napredke v tem delu. Ta članek je tudi močno ilustriran in so zvezku dodane posebne karte izkopavanj, in lege posameznih delov. 700-letnico velikovškega mesta opisuje dr. VVanner in iposkusa dognati leto, v katerem je Velikovec postal mesto. Jakob Obersteiner je posvetil svoj članek koroškemu zgodovinarju Jakobu Unrestu. premotil; carja in kot največji junak dobil carjevo hčerko za ženo. Velika prednost teh pravljic je izredna nazornost in napetost. Radia niti treba ni. Že Ob branju uživajo stari in mladi. Pravljične osebe jih s svojio naivnostjo in prisrčnostjo tako pritegnejo, da z njimi doživljajo veselje in žalost, strah, ]>ogum in jezo. Ob teh pravi j icah moramo vsi postati otroci. Saj je vendar najlepše iz te krute, brezsrčne realnosti se za nekaj ur .{»otopiti1 v pravljični otroški svet, v svet 'brezskrbnega veselja in lepote. — Knjigo lahko kupite pri upravi »Našega tednika”. Stane 20,— šilingov. LETNIK 143-1953, ZVEZEK 3 IN 4 ki je bil župnik v Šmartnem nad Dholico. Kakor znano, je napisal Unrest »Avstrijsko” in »KoroSko kroniko”. V zadnji' obširno opisuje takratno življenje v deželi, ko so leto za letom prihajali Turki, ko so se v deželi vršile kmečke vstaje in ko so deželo obiskale jate kobilic in vse uničili. Obersteiner hoče v svojem članku dokazati, da je 'smrtno leto Umresta 1499 ali 1500. Dr. Gotbert Moro riše v svojem članku zgodovino najstarejšega koroškega kulturnega' društva »Musikvercin”, ki že 125 let služi v Celovcu izobrazbi v glasbi. Ta zvezek vsebuje še vrsto drugih zanimivih člankov kor. in drugih zgodovinarjev in /nantsvenikov. Člani zgodovinskega' društva dobijo publikacije »Carintbia” brezplačno. Letna članarina znaša šil. 20.—. Zlato se sveti Že v starih časih je bilo zlato najbolj za-željena kovina. Koliko poskusov so znanstveniki že tvegali, da bi iz drugih kovin producirali zlato. Vse zaman. Četudi je danes znanstveno dognano, da bi obstojala teoretična možnost za take pretvorbe materije, je vendar pri vsem tehničnem napredku ta pot do zlata neuporabna. Prej ko slej bo torej: vedno naravno zlato zaželjeno. Lem 1931 je znašala svetovna produkci ja zlata 685 ton. Od te množine je producirala južna afriška Unija 342 ton, potem so v presledku sledile šele Kanada. USA, Avstralija in Rusija, ki je tedaj producirala le 31 ton zlata, štiri leta pozneje pa jc ruska, produkci ja že narasla na 156 ton in s tem je Rusija stopila na drugo mesto meti svetovnimi proizvajalci zlata. Največja ruska najdišča zlata so v Uralu, ob reki Jenisej in v zapadni Sibiriji ter ob Bajkalskem jezeru. Svetovna produkcija je vedno naraščala in tako je tudi Rusija leta 1943 imela letno okoli 300 ton zlata na razpolago. V skrajni vzhodni Sibiriji so našli nove množine te zlate rude. Razumljivo je, da razpolaga Rusija sedaj s precejšnjo množino tega dragocenega blaga in ga spravlja tudi na svetovni' trg. Velika’ Britanija) je dobila Okoli Božiča 70 ton zlata, v Franciji so vrgli nekaj, tega blaga na trg in tako spravili ceno, katero je zlato imelo, na želo poševno ravnino. Zlato ne tehtajo na grame, marveč na unče. Eni' unči odjgovairja 31,1 grama. Cena eni unči znaša danes 35 dolarjev, to je 910 šilingov. VLOGA AMERIŠKIH ŽENSK KOT POTROŠNIC Ameriška zveza za domače gospodinjstvo je pred nedavnim v nekem poročilu izjavila', tla ameriške žene v vlogi, ki jo igrajo kot potrošnice, v veliki meri vplivajo na it govske podle. Skozi njihove toke gre več kot 90 odstotkov vseh družinskih dohodke\ in njim gre velik del zasluge za visoki ži\-Ijenjski standard ameriškega ljudstva. Bolje je z mladim praprot žeti kakor s starim cekine šteti. J. š. Baar — Al. Nemec: ZEMLJA IN LJUDJE Roman (58. nadaljevanje) Kje hodi ob tako lepem večeru Jan? Pri Roučkovih pred mlinom sedi na mlinskih kamnih in ob njem sloni Rozalka. Na večer je prišel' 'vprašat, če so že zmleli pšenico, ki jo je pred tednom pripeljal. Ne, do sedaj še ne. Toda naj počaka in sc usede, ko pride detič, bo povedal, kdaj, jo '>o nasipal, tako mu svetuje Rozalka in sede k njemu. Detič ne pride, da le ne bi, bo vsaj' lahko jutri zvečer spet vprašal. In tako tu dan za dnem poseda mladi Piksa z lepo mlinarjevo hčerko. Mlevci prihajajo na ve-čer v mlin in odhajajo ter se oziraje na dvojico mladih smehljajo. Smehlja sc oče, smehlja se mamica, smehlja se tudi Cimbura s svojo ljubo ženo. Na vasi že vedo, zakaj Piksa in Rozalka ne pojeta več v zboru. Kakor v mestih ljubimec !x>seda v gledališču pri operi ali pri koncer-Ut ob svoji nevesti, tako tukaj javno večer m večerom poseda Jan na kamnih ob Komiki in oba srečna ter blažena poslušata ganljive koncerte lepih večerov. V stolpu bije deset. Skozi večer hrumi ' lak iz Ražič k Protmnu. Na' griču pri čermi je nočni čuvaj nastavil velik bikovski 'og in, komaj je v stolpu odbilo, je zatrobil • ure” v tišino Vlažne noči, Pri gostilni so zalajali psi, ki so nepotrpe-djivo pa zvesto čakali na svoje gospodarje. Zvezdice so /rajale in se kakor /late čebelice usedle po nebesnem oboku okoli me-'eca. Na vasi so zadoneli koraki in glasovi. Puč v krčmi je ugasnila. Vratca ob ograjah se odpirajo in zapirajo. K Cimburovim v hišo se vračata Jan in Franček, / njima gre tudi mati, gospodar pa še sam /a hip počaka zunaj pod širnim nebom. Znova povzdigne oči k nebu, k migatajočim zvezdam, spet prisluhne šumenju dreves in žuborenju reke, .posluša tudi dihanje živine, ki prihaja i/. hleva k njemu. Del vsega tega se čuti Cimbura'. Spet mu je jasno, da življenje vse zajema, od zlatih zvezd pa do črne zemlje, in da je vse to za človeka ustvarjeno, človek sam pa za Boga. Vsega; se poiašča, si osvaja ta čudoviti večer, raznežena duša poželjivo vsrkava njegove vtise, se z njimi opaja in šepeta, nebesa prepovedujejo o slavi božji. — Končno se pa tudi on napoti s hvaležno molitvijo na ustnih k počitku. Tako je mineval pri Cimburovih dan za dnem, večer za večerom, drug drugemu podoben kakor jajce jajcu. Železnico so naglo končava li — po Otavi' so splavi jali pragove in brzojav ne drogove, iz 'kamnoloma ob •železnici so že z vagoni dovažali droben prod in skupine delavcev so ga s hrupom zabijale pod tračnice. Govorilo se je že o začetku vožnje, o prvem slavnostnem vlaku, toda preden je stekel, se jc zaslišal z Dunaja hrušč, povsem drugačen kot doslej. Tam se je končala svetovna razstava, o kateri se je tudi na Češkem govorilo kot o devetem čudu sveta. Toda na nezdravih temeljih in z nenaravno naglico povzročen razcvet industrije se je /rušil / velikim truščem najprej na Dunaju, s svojim nenavadnim in strmoglavnim padcem je zadel tudi Čehe. Po vsem cesarstvu je bilo slišati, in čutiti dunajski »krah”, potem pa je zavladala grozna tišina naokrog. V razvalinah je bilo pokopanih mnogo čeških samopomočnih društvenih podjetij. Vrsta posojilnic, sladkornih tovarn, žganjar n in pivovarn je bila pokopana in nad njihovimi razvalinami so stali obubožani člani upravnih svetov in odborov. Tuj kapital je navalil tudi na nas in prestrašeni, bojazljivi delničarji so prodajhli na javnih, prisilnih in prostovoljnih dražbah rade volje ne samo delnice in tovarne, ampak tudi polja in posestva in o ničemer drugem se ni govorilo kakor o licitacijah in likvidacijah o poprej premožnih ljudeh, ki se jim je vse klanjalo, ki pa so če/ noč prišli na beraško palico. Groza se je širila naokrog. Kakor so prej; brez določenega načrta, povsem nepremišljeno denar metali v obrtne delnice, tako so se sedaj ljudje spet cesto zastonj, prenagljeno in brez premisleka otresali teh nezanesljivih papirjev. To so bile kalne v ode itn sovražne roke so v n jih ribarile. To je bila doba1, ko so nam naši premogovniki, naši železni rudniki in mnogo sladkornih tovarn bili, za v edno oropani. Toda še večja je bila naravna škoda. Naenkrat ogoljufani češki kmet je postal nezaupljiv — nesreča špekulacije in kalkulacije je iz podrezala njegovo podjetnost za dolgo vrsto let v nepopravljivo narodno škodo. »Naglica ni nikjer prida,” Ije na svoj poseben način rekel Cimbura, ko se je pred njim govorilo o tem, »vse to je zakrivilo pivo. V gostilni so se ta podjetja ustanavljala, s pi vom se zali/ala, zato ni moglo drugače priti.” Vendar pa Cimbura ni imel časa ukvarjati se s temi stvarmi. Pri njih se je pripravljal prevrat, ki ni dopuščal misliti na kaj drugega. Prišla je zima, vlak je že vozil iz Putime v Pisek in Protivin. Posli niso peli več na mostu, ampak se shajali na preji v toplih sobah. Reka je zamrznila in nad zasneženo pokrajino so molela v zrak gola. pusta drevesa. Večer za večerom je odhajal Jan z. doma. Vselej se je skrbno oblekel, skrtačil obleko in si pred /realom počesal lase. Domov pa je prihajal bel in zaprašen. Pri Cimburovih so se muzali — toda rekli’ niso besede. Le Verunka, ki je bila že tudi, nevesta, jc bratu nagaljalla. »Ali pada sneg?” je nedolžno vprašala brata. »Kaj še — mraz je, da skotile pokajo,” je pošteno odgovoril Jan. »Mislila sem, da pada sneg, ko si tako bel,” ga je /bodla Verunka in oči so se ji hudomušno zabliskale. Jan je zardel ko kuhan rak in, ne da bi spregovoril, šel spat. Drugi dan pa se je spet napotil v mlin. Ni posedal več na kamnih pod milim nebom, ampak v družinski sobi / drugimi, in gledal Rozalka, kako si pridno šiva balo. Mlevci so pripovedovali ali poslušali. Čc je prišel v mlin kakšen premeten navihanec, popotnik, se je soba često tresla od smeha, ali pa je bilo tako tiho, da si slišal, kako voda šumi' pod kolesi. Va jenec je tekal naši,pavat, detič pa je tu pa tam šel ven, da namaže gredelj, da spusti kolo ali napne vzmet. Iz korita je prinesel mlinarju pokazat moko. Včasih so kolo ustavili, opaž odstranili in kamen pri luči' klepali. Toda mladi Piksa je sedel naprej; in gledal z nasmehom samo na Rozallko. Ko je spregovorila, je ves oživel. Na njeno željo je pripovedoval o vojski, o Italiji, kod vse je hodil in kaj je doživel. (Dalje prihodnjič) CELOVEC Vsako nedeljo in praznik je v stari bogoslovni cerkvi v Priesterbausgasse nedeljska služba božja ob pol 9. uri. NAROČNIKI V AMERIKI IN KANADI, POZOR! f Razveselili smo se ameriškega poročila, č da je gospod direktor Anton Grdina pri- ' pravljen, da sprejema naročnino za naš list. Naročnike v Ameriki in Kanadi naprošamo, da se te možnosti poslužujejo in pošiljajo zanaprej naročnino na naslov: Mr. Anton Grdina, North American Bank, (»141 St. Clair Ave, Cleveland 3, Ohio. One rojake, ki zmorejo, pa naprošamo, da se pri naročnini spomnijo še našega tiskovnega sklada. List stane celoletno 4 USA dolarje. Cena je zato tako visoka, ker je poštnina sila draga. Naročniki doma! T udi vas prosimo, da se poslužite položnic, katere smo januarja priložili listu. List stane mesečno tri šilinge, celoletno pa 36 šilingov. Kjer pa se oglasi naš inkasant, pa prosimo, da plačale naročnino njemu. Za Starčev spomenik so darovali: Cigler Hanzeji, GrebJnj, 5.0 šil.; Miklin Milka-, Vogrče, 20.— šil.; D. O. 242.— šil.; Ogris Andrej, D tabun a/e, 5.— šil.; Učakar Franc, Kazaize, 15.— šil. Za Limbarskega so darovali: Neimenovani, 50.— šil.; Pristovnik Elizabeta, Sele, 5.- šil.; Neimenovani 12 - šil.; D. O. 242— šil.; Neimenovana 12.— šil.; Fera Leonhard, Gonovece, 20.—šil.; Neimenovana, 50,— šil. OPOZORILO Opozarjamo tečajnice kuharskih tečajev v Ločah, Hodišah in na Radišah, da ko slike na vpogled ipri uredništvu „Našega tednika”, kjer si jih lahko naročijo. Isto velja za slike od pustne prireditve v Celovcu. HOMEC PRI PLIBERKU Spored božjih služb pri: Božjem grobu: Vsak petek se vršijo v postnem času romarski shodi. Začetek sv. maš ob 8. uri, ob 10. uri ipridiga in nato peta sv. maša. Na dan sv. Jožefa se prične sv. maša ob 9. uri, na velikonočni in binkoštni ponedeljek pa ob pol 10. uri. Vsako leto so častilci Božjega groba radi prihajali k nam, da smo tako s skupnimi močmi olepšali božje službe. Upamo, da boste nas tudi letos poigostoma obiskali. RUDA Politična zborovanja se vrstijo, brezplačni filmi naj bi zfoorovalne dvorane napolnili. Vsaka stranka se trudi, da bi na občinskih volitvah dosegla velik uspeh. Tudi mi Slovenci smo vložili svojo listo pid imenom Krščanska demokratska stranka, tudi mi hočemo pomagati, da se bo občina ozirala na obe narodnosti v občini, da se bedo otroci učili tudi slovenski jezik. To je bilo tudi dosedanje stališče našega zastopnika v občini. Vse, kar se je v občini pozitivnega naredilo, je bilo delo vsega občinskega odbora, ker so bili vsi občinski' sklepi soglasni. Na naši listi je tudi zannpreji vodilni kandidat g. Stefan Marktf, ki je tudi član okrajne kmetijske Zbornice. Tako bomo tudi mi volilci dne 14. marca 1954 storili svojo dolžnost, da podpremo svojo domačo listo. NONCAVAS Letošnji pust smo kar dobro opravili. Kar se tiče porok, smo imeli letos samo eno v naši vasi, a ta1 je bila zlata. Bivši nadučitel j v .št. Jakobu v Rožu, ravnatelj, v pokoju g. Valentin Paulič in njegova žena Marta, rojena! Ebenvein, sta si obljubila zvestobo za drugi del zakonskega ži vljenja. Pri slavnosti so vodili svete obrede domači prošt, č. g. Trabesinger ob navzočnosti bivšega našega dekana E. T umerja. Vsi gostje so bili prav dobre volje. Jubilantoma naše čestitke! BISTRICA V PODJUNI Liste so vložene! Popolnoma edini so socialisti, ki so vložili svojo listo. Imajo sicer pri nas do sedaj; premoč v občini. Opaža se pa, da dobivajo premoč oni;, ki so nekdaj bili v NSDAP. Mlada generacija hoče korakati naprej, a ne vemo, če bo to dobro, ker je ja duh ostal tak, kakor je 'bil nekdaj; v NSDAP! Gospodarska stranka (OeVP hi VDU) (W ir tsch altspa r t e i) sta na zunaj edini, gre kot volilna skupnost v boj. listo pa so vložili šele čisto zadnji dan, ker pri kandidatih niso mogli doseči edinosti. Kmetje so brid- n nas naTicrcšk ko občutili, da se jih poriva v stran, da naj hi dali samo glasove, drugače pa bi vladali rajši drugi. Radovedni smo, ko se bo lista objavila, kakšna bo. Tretja skupina, ki tvori svojo volilno skupnost, je slovenska skupina. Gremo na volitve skupno, da pokažemo svoje interese za blagor občine in pa za blagostanje naših kmetov in delavcev. Zato se tudi imenuje naša volilna skupnost ,,Stranka kmetov in delavcev.” Za vse hočemo skrbeti in vsi imajo v naših vrstah prostor in zaščito: kmetje, poljski delavci ih pa tudi vsi drugi delavci', ki večinoma, pri nas delajo ata kmetih ali izvršujejo svojo obrt ali svoje rokodelstvo med kmeti. Stranka kmetov in delavcev ima za občinske može take, ki j ih vidite vsako nedeljo pri sveti maši1, ki držijo svoje versko prepričanje visoko, ki so pripravljeni braniti! vero in pa tudi naše slovenske interese, ki bodo nam stali ob strani in gledali, da bo občina čuvala blagor vseh. Če gledamo druge liste, kolikor je nam znano, imajo med seboj može, ki jim je vera deseta briga, ki so druge vere ali pa so brez vsake verske izpovedi, torej brez Boga. Taki ljudje, ki ne poznajo nebene odgovornosti napram Bogu, ne bodo imeli prave odgovornosti napram svojim volilcem. Zato bomo volili vsi „Stranko kmetov in delavcev”, le tu so naše zadeve zaščitene. Kdor ve, kaj je dolžan Bogu, 'bo vedel tudi, kaj je dolžan volilcem po Kristusovi besedi: ,.Dajte Bogu, kar je 'božjega in cesarju, kar je cesarjevega.” ŽITARAVAS Nepodpisanih dopisov ne moremo objaviti. Uredništvo mora vedeti, kdo piše, ker odgovarjal za vsak dopis. GALICIJA Že v zadnji številki smo .poročali o naših razmerah. Danes se vse puli za slovenske glasove, pa je rdeče ali rjavo, če pa zahtevamo tudi košček pravic, ki nam pripadajo, tedaj pa nas nočejo .poznati. Danes pa hočemo bralcem predočiti naše kandidate. Mi gremo na volitve pod starim izkušenim imenom ..Krščanska demokratska stranka”. Domačine, kmete in delavce imamo na svoji listi. Vsi jih poznate, da s svojim pridnim delom služijo kruh sebi in svojim družinam, da od svojega pri-dellka redno dajejo tudi državi, kar je njenega in tako pomagajo vzdrževati občino. Ko je bila naša občina še v slovenski u-pravi, tedaji smo pač bili tudi na občini doma. Tudi danes mora biti skrb nas domačinov, da bodo domačo občino upravljali domačini. Na naši kandidatni listi so zastopani vsi dedi občine. Nosilec liste je Rožar v Galiciji, Jožef Lužnik. Na listi .so: Wolte Han-zej., ipd. Rogar, mladi Kavh, Joško Urank. Vsi se bomo za volitve potrudili, da pridejo v občinsko hišo možje, ki uživajo v občini splošno’zaupanje. ŠKOCJAN Fudi mi se pripravljamo na volitve. Postalo je sedaj na političnem polju zelo živahno. Po starem receptu smo se tudi tokrat odločili, da nas vodi v občini pd. Joger, Miha Kačnik iz Male vasi, ki ima mnogo življenjske izkušnje. Joger je tudi podpredsednik okrajne kmetijske zbornice v Velikovcu. Na naši listi je nadalje Mohar iz Žamanja, Adolf Picej, Furvon iz Št. Vida, škof Andrej. To so možje našega poznanja in tudi našega zaupanja. Domačini so, katerim smemo zaupati upravo domače občine. Tako se bomo tudi mi vsi potrudili, da gremo 14. marca 1954 na volišče in potrdimo to, kar bo v korist občine in tudi v korist nas samih. DOBRLA VES (V spomin Gundrovemu očetu) Po dolgi bolezni je v začetku t. 1. odšel v večnost blagi Cundrov oče v Kok ju — Ignac Cunder v 76. letu starosti. Bil je zelo zgleden družinski oče, globoko veren, dober sosed in zvest materini besedi, katere se ni nikdar sramoval. Naj bi naša mladina posnemala zglede tega značajnega očeta in gospodarja. Po kratki bolezni je nepričakovano umrla Furjanova mati v Bilovčah, Mari ja Cunder. Veliko je trpela v življenju, lepo pripravljena je odšla iz solzne doline. — Žalujočim naše sožalje. V Lovankah sta stopila pred božji oltar in sprejela zakrament sv. zakona Janko Rutar in Milka Cimpaser. Milka je pridna cerkvena pevka,, Janko pa skrben ih spreten zidar. Obilo božjega blagoslova na življenjski potil SELE - ZG. KOT Žagarjeva žena Barbara Plaznik, ki se je lani precej, dobra vrnila iz umobolnice domov, je 12. februarja vsled razburjenja zaradi družinskih razmer zopet dobila hude živčne napade, da so jo morali z rešilnim avtom odpeljati nazaj; v Celovec. Drugi dan pa ji je sledil v bolnico mož Primož, katerega je zadela delna kap. Tako sta ostala doma otroka, 13 letni Hanzej, in. 11 letna Hilda. Dobri ljudje so se sirot usmilili: Hilda je dobila zavetje pri botri žihrinji, Hanzeja pa je sprejela Hribernilkova družina v Kro-pivni. Na župnikovo prošnjo je „Krščanska dobrodelnost” iz Celovca poslala obema potrebno perilo in obleko. Pa tudi otroci obeh šol so iz sočutja priredili zbirko in iz svojih prihrankov zbrali zanju okoli 300.— šilingov za prvo pomoč. To je lepo spričevalo, da je med odraslimi in otroci še dosti usmiljenih src. SELE Župan z odborniki vodi gospodarstvo občine. V občinski odbor spadajo zato vestmi, preudarni in sposobni možje. Naša krščanska demokratska stranka v svojem volivnem predlogu kandidira za odbornike in namestnike med drugimi sledeče: Šajdo naj zastopa Janez Roblek, p. d. Kaomun, ki je nosilec liste; Freibach pd. Kvadnik, Pu-šelc in Rubinov Andrej; Cerkev Čertov, Sp. Jug in Rutar; Sr. Kot Spod. Malejev Albin, Hribernik, Lukan; Zg. Kot Zg. Mlečnik in Zg. Žerjav. Ti mož je in fantje uživajo splošno spoštovanje in bodo gotovo vestno sodelovali pri upravi občine. Zato naj naši volivci gotovo pridejo volit in oddajo glasovnico Krščanske demokratske stranke. Demokratična fronta ni Vložila svojega volilnega predloga. N jen dosedanji odbornik Bradač je presedlal med socialiste. Kočani so uvideli, da je edino naša' stranka zvesta krščanskim in slovenskim načelom in so odločeni, vrniti se -spet v naše vrste in voliti naše kandidate. Tako je prav, saji je bil Kot prej vedno steber slovenstva v Selah! Močna je bila pri nas želja, da ne pustimo domačega miru motiti po občinskih volitvah. Splošna je bila želja, da bi se stranke pogodile in bi tako mogle po občinskem za Posebna ponudba dokler traja zalogu - Po 1. februarju 1954 Rezalnica s pihalom za silo brc/, verižnega poležala šil. 2474,— Rezalnica s pihalom za silo z verižnim potezalom šil. 2!>12.— Moško kolo, kompletno, s sesalko zvončkom, lučko, in torbico z orodjem šil. 7!!0.— Jofaapfi Lomšek ST. LIPS, Post EBERNDORF Zastopnik za Rož: Matevž MIKLAVČIČ, GORINCICE pri St. Jakobu v Rožu komi volitve odpasti. Domači socialisti so bili z nami istega mnenja, dobili pa so od celovške centrale povelje, da je taka {x>t domačega miru kvarna in tako so se razgovori, ki so bili v polnem teku in uspešni razbili. Odločili smo, da gremo pod svojim lastnini imenom in smo prepustili drugim, da se uvrščajo v druge stranke. Pa, le ne moremo pozabiti, kar nam je povedal celovški okrajni' glavar dr. Pflegerl ob otvoritvi šole v Kotu, da je namreč Cerkev ovirala izo-Irrazbo, ker predobro vemo, da so nam Cerkev in njeni slovenski predstavniki pomagali na vseh poljih in pomagali v našem izobraževanju in tudi gospodarskem šolanju tedaj, ko je šola bruhala nam tu ji duh. Kakor smo šole v Kotu veseli, tako seve take šole, do katere smo imeli že desetletja pravico, ne smatramo za dar, marveč izvedbo tega, kar smo upravičeno predlagali in zahtevali. Tudi naša kandidatna lista z Janezom Roblekom na čelu. nam daje garancijo, da bodo prišli, v občino možje, ki se v ,polni meri1 zavedajo poverjene jim naloge. BISTRICA V ROŽU Kakor smo poročali že v zadnji številki j ista, se bodo Slovenci v naši občini udeležili Dobrolski igralci ponovijo v nedeljo, dne 7. marca igro GENOVEFA. Ves čisti dobiček je namenjen za nabavo zvonov. Pričakujemo obilno udeležbo iz vse okolice. — Igrali bomo v prosvetnem domu v Dobrli vasi ob 3. uri popoldne. ii iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiininiiiiimumn samostojno občinskih volitev. Predpriprave so se vršile mirno in vestno. Naši zaupniki so jemali to delo zelo resno, tako tudi zaželeni uspeh gotovo ne bo izostal. Volitve se bodo udeležile v teji občini sledeče stranke: C)VP in VDU pod imenom „Arbeksge-meinschaft der Gemeiinde Feistritz i. R.”, socialistična ter komunistična stranka; Slovenci pa bomo podprli listo domačinov, katerih lista je ».Krščanska stranka”. Tej listi bomo dali 14. marca vsi z glasovnico svoje popolno zaupanje. ŠT. JANŽ V ROŽU Mladi šentjanški igralci so nam pripravili v nedeljo, dne 28. februarja ob pol treh popoldne pri Tišlerju vesel popoldan. Prihi teli so na to veselo prireditev tudi Bistričani, Svečani in veliko drugih ljubiteljev slovenske pesmi in besede. V pozdrav je zapel moški sabor nekaj pesmi. Mladini, ki je v burkah ..Zakleta soba” in „Doktor Vseznal” pokazala mlade talente, se je izvrstno posrečilo spraviti vso do zadnjega prostora napolnjeno dvorano v smeh. Nekaterim .so od smeha kar lile solze in otroci so kričali, ko je asistent dr. „Vse-znal-a” pometal policaja in svoje opehar jene bolnike na tla ih povrhu še poizkusil trdnost svojih čevljev na njihovih trebuhih. Po teh dveh igrah so nas dekleta, kras in ponos šentjanške fare, s slovenskim narod n im plesom in petjem tako presenetile, da se dvorana ni mogla pomiriti. Izvrstni narodni ples in vsem ljube in znane pesmi so gledalce tako navdušile, da ploskan ja ni hotelo biti konec. Tako je na željo občinstva šentjamška krasota ob spremljanju harmonike še enkrat pokazala svoje tajen te v plesanju in pesmi. V tretji burki „Kofe in tobak” so odrasli prav luštno prikazali značilno ljubiteljico kave in prijatelja „fajfe ". Posebno priznanje gre gospodični Bliiml-ovi, ki je dekleta naučila ta krasni slovenski narodni ples. S tem je vidno pokazala, da se uče naša dekleta v gospodinjski šoli poleg šivanja in kuhanja tudi, poštene za-' bave. Visa čast in hvala pa gre .posebno še mlademu šentjanškemu režiserju, gospodu Korotaj-u, za ves trud, s katerim je pripomogel šentjanški mladini do takega uspeha in spoštovan ja do domačega jezika. Mladi igralci mi gotovo ne boste zamerili, da vas nisem po imenu navedel. Tega bi tudi ne bilo mogoče, ker ste vsi brez izjeme poskrbeli za smeh in veselje in izvrstno rešili svojo nalogo. Pomlad, na jlepši čas, se bliža, šentjanška mladina! Pokazala si, da znaš pripraviti ljudem veselje. Drugi odri, te kličejo, da bi pripravila užitek tudi tistim, ki se niso mogli udeležiti nepozabljjvega popoldneva. Fantje, dekleta, pogumno na delo! Pokažite se tudi na drugih odrih! SVEČE Sveče so bile ob času g. župnika Rup-rechta prosvetno zelo razgibane. Vsako leto je bilo več kulturnih prireditev, na katere so naši ljudje zelo radi prihajali. „Joj. koliko iger sem že videla v svojem življenju!” mi je dejala pred nekaj tedni stara ženica. Nadaljevala pa je: „Le .kaj je z. današnjo mladino pri nas, niti ene prireditvene pravi na oder, ali se ne zna več prijetno zabaval i in nuditi r igrami drugim veselja, ki ga je danes tako malo na tem svetu?” Veseli me, da je ta stara ženica še pri polnem zdravju in je tako mogla priti v nedeljo, 21. februarja t. 1. na igro »Svoje-glavček”, ki, jo je sveška igralska družina priredila popoldan in zvečer pri Adamu t Svečah. Smejala se je, kot gotovo že dolgo ne. (Prisostvovala je prireditvi /. velikim zadoščenjem in ugotovitvi jo, da mladina vendar stremi z velikim navdušenjem po izobrazbi in ji je poštena, zabava velika potreba. Pri ,jK»;polš vzgojil v značaj? Najprej moraš spoznati prava načela — ustvariti si svoje ideale, svoja stalna načela. 1’otem pa se moraš vztrajno vaditi živeti po teh načelih. To ni lahko. Treba je mnogo močne volje. Lahko je spoznati prava načela, a težko je vedno in povsod sc držati teh načel. Kaj pa so prava načela? Na primer pravo načelo do bližnjega je: Kar želiš, da bi drugi tebi storili, to stori tudi ti drugim. Tako imamo do vsake stvari pravo načelo. Živeti po pravih načelih, pa se pravi tudi — živeti tako, kakor Rog hoče. VZGLED ZNAČAJNEGA KMETA V času preganjanja prvih kristjanov so ujeli preprostega kmeta Baarlama. Peljali so ga pred poganski kip boga Jupitra ter mu ukazali naj vrže na ogenj timijan (di šavo) in daruje poganskemu bogu. „Nočem,” odgovori mirno kmet Baarlam. Rabeljni ga začno mučiti, a zaman. Nazadnje mu s silo stegnejo obe roki nad ogenj in vsujejo na dlan timijan. „Spusti in boš prost!” „Nočem,” odgovori Baarlam mimo stoječ s stegnjenima rokama nad ognjem in s timijanom na dlaneh. Plamen je objel roki in timijan je zagorel. Baarlam je vztrajal, da se mu je speklo meso na obeh rokah. To je značaj. Za ceno tako velike žrtve se je držal svojega katoliškega načela — o-stal je zvest svojemu Bogu. In ti? Morda že odnehaš zagovarjati svoje načelo, če se ti kdo iz družbe samo posmehne. Premisli sam sebe in začni klesati svoj značaj! Haifefiše oti Pari/ je doživel veliko presenečenje. Mnogo se po svetu vrši lepotnih tekem, in mnogo je neimmih in škodljivih, vendar pa 'tudi take prireditve 'l judem povedo kaj ,pametnega. Vrši la se je v Parizu tudi tekma za najilepše oči. Vsi tekmeci in tekmice so bili enako oblečeni v ..domino”. Obleka in maska sta osebo popolnoma zakrivali, samo oči so bile proste. Sodniki so korakali od para do para in opazovali: črne in rjave, modre in zelenkaste. Sive iskreče se in žametnogloboke oči so jim zrle polne upa nasproti, pa niso se mogli odločiti, dokler niso končno zagledali par, ki se je zelo ločil od ostalih. Oči so imele lepo obliko in barvo, paše nekaj več: bile so jasne in modre, prija/ne in vesele — takih oči sodniki še niso videli. Soglasno so prisodili nagrado temu paru. Srečna zmagovalka — bila je ženska — je nato odložila „domino”, in tisoči so nestrpno čakali, kakšno mora pač hiti obličje, 'ki nosi najilepše oči Pariza. Žena .pa je bila jako počasnih kreten j in čez obleko potegnjena halja ji je zdrknila na tla. Iz vrste gledalcev pa je priskočilo mlado dekle in ji jo pobralo. ,,Hvala ti, dete!” ji reče žena. „Mi pa še pajčolan i pomaga j. sneti.” Snameta tudi pajčolan in — prikaže se prijazno, nagubano lice sedemdesetletne mamice, obkroženo z vencem lepih belih las! Lahko si mislimo, kako je strmelo vse občinstvo, najbolj /orna mladina, ki misli, da j e samo ona vedno naj lepša in v vsaki tekmi prta. Mi pa se spomnimo na oči svoje matere . . . Oj, ve smreke, temne smreke, kaj šumite mi tako žalostno večerno pesem, da mi v duši je hudo? — Oj, ve smreke, temne smreke, zasumite pesem mi, pesem o mladosti moji, da mi dušo razvedri! . . . Oj, ve smreke, temne smreke, kaj mladost vam moja mar! — Le šumite, kar veli vam neba in sveta Vladar . . . J- P- <7^% iZzi ct/zict inhulhu IZ SLOVENSKEGA KULTURNEGA ŽIVLJENJA Na pustno nedeljo v Št. Rupertu Navada, da se šentruperški farani na pustno nedeljo popoldne zabavamo v samostanu šolskih sester, je postala že kar tradicionalna. Tako so nas tudi letos gojenke kme-tijsko-gospodinjskega tečaja povabile na zabavno pustno prireditev.. Ko smo farani med tednom videli v „Naišem tedniku” toliko vabil na pustne (prireditve, smo mislili, da bomo letos kar sami na prireditvi v .Št. Rupertu. Pa mi bilo tako. Precej: veliko dvorano smo do konca napolnili ljudje od blizu in daleč. S tem so le dokazati nefarani, da v St. Rupert res radi pridejo. Dekleta so predvajala prijetno zabaven spored. Vsaka točka zase je bila posrečena in nudila igralcem toliko užitka poštene zabaše. Nasmejali smo se prav do solz. Dekleta so dobro nastopala. Hvalevredno je, da smo na odru opaziti do 20 različnih igralk. Prav je, da se Vsa dekleta vadijo v nastopanju. To jim bo dalo tudi spretno- sti pri nastopanju v javnem življenju. Šolske sestre se res trudijo za vsestransko izobrazbo svojih gojenk. S svojo zaključno točko so nastopili tudi naši fantje in otroci Jz fare. Dobro so napravili. Le pogumno naprej! Približno dve in pol uri je trajal celoten program. Ko je bil program izčrpan, nismo mogli' verjeti, da je to res, dokler mani ni sestra voditeljica šole prišla povedat na oder, da1 je v resnici konec. Torej dokaz, da so nas nastopajoči dobro zabavali. Predvsem smo si želeli še lepega petja. Res so nam jih dekleta zapela kar 8 okroglih, a tako dovršeno, da bi jih kar naprej poslušali. Upoštevajte našo željo pri prihodnji prire-ditvi! Ob zaključku tečaja pa zopet na veselo svidenje v Št. Rupertu! Ne zamudimo strokovnih in kulturnih užitkov, ki nam jih bosta nudili tedaj razstava in prireditev! slovenska pposvuta Trst.^S.fVbruar Jg 1954 štev: Neredni cvet koroških Slovencev Celovec Ko smo preteklo nedeljo 34.februnrJa 1954 polageli na rednem letnem občnem zboru Slovenske prosvete raoune o nošen prosvetnem delu.io udeleženci enoglasno Izrazili željo,da iz. tega mogočnega zbora pošljemo svoje pozdrave. Zamejski Slovenci Koroške,Coriške In Trata smo ee po vojni le večkrat crečoli na Kep*ntsbru,na CoriShen in no Koroškem.Zelja naa vseh Je,da bi bili tl etiki čim tesnejši in pocostejši.Slovenske pronvete na Tršaškem ne more mimo lepo uspelega tabora na Repentabru.kl ate as ga tudi Vi oddelili po svojih zastopnikih in mimo kulturneja posveta dne 24.fligusta 1953. Delo t katoliških prosvetah nej naa vse veje v skupno družino ! V Z iskrenimi Tajnik: /r&C\ / Dr. Sim Maka,prof./ Via Palestrina 8.Trst. fprosoeUisi a Tjr-stu p&Uljajo s obeneijd zbora prurhie pozdrave nalil n presodnim delavnem v 3Cr-seaaski kulturni zvezi. Kulturno delo nas povezuje tudi preko vseh državnih meja, to delo bistri um in blaži srce. Temu delu se hočemo tudi v bodoče posvetiti še z večjo vnemo, ker bomo tako najbolj služili svojemu rodu in človeštvu ter naši skupni bodočnosti. MLADI ROD letnik IH., številka 7/8 Pomlad prihaja, to je osnovna misel nove številke. Vijolica, čebela in še ptička naznanjajo pomlad. Pravljica Rdeča kapica bo razveselila' otroška srca. Kratek življenjepis slovenskega* pesnika bo razširil tudi literarno znanje mladine. Pravljica o Vrbskem jezeru, opis cerkve ha Macni in še Žalik žene v triglavskem pogorju so lep doprinos k domoznanstvu. Smatramo tudi pogovore za prav koristne. Da se je oglasila itudi mladina sama in da so zastOjpami pesniki, pa se razume. Tudi ta številka bo napravila mladini mnogo vesel ja. Kjer otroci v šoli nimajo prilike, da bi. dobili list, tam naj starši lisi naroči jo ]K>d naslovom ,,Mladi rod”, Celovec, Vik-tringer Ring 2(S. Dvojna številka stane le 2 šilinga. K ODDAJI V ČETRTEK, 4. 3. V ČASU OD 18.30 do 18.55. Jakov Gotovac. — Jakov Gotovac, vojen leta 18115. se jc. proslavil predvsem s svojimi opernimi deli. Prvo njegovo delo tc vrste je bila scenska glasba za Gunduličevo pastirsko igro ..Dubravka”. Njegova prva opera je ,,Morana", najbolj znana pa je gotovo komična opera „Ero / onega sveta”. Odlikuje jo iivo dejanje, jasna melodika ter izrazit ritem. Ta opera je prevedena že ' osem jezikov. Gotova ra pa odlikuje tudi v njegovih orkestralnih delih, v zborih in samospevih posebna in živa iznajdljivost tonskih oblik. Gotovac je od leta 192S dirigent zagrebške opere. Slavko Osterc. — V moderni smeri, ki je že v romantiki uporabljala novejše harmonske pridohi-tve, je izstopil posebno Slavko Osterc (189.3 — 1911), ki je /anikaval vsako čustvenost v glasiti, s tem torej vsako romantičnost. Glasba je bila za njega neke vrste matematika: znanost, ki jo votli razum, a ne čustvo. Uporabljal je nova harmonska, ritmična in melodična sredstva. Podlaga njegovim akordom je velika sekunda in ne terca, kot je bilo to običajno, /anikaval je vsako melodijo, ki bi bila čustvena ter vsak uravnovešen ritem. S četrttonsko sistematiko, ki jo je pričel uporabljati, si je izoblikoval svoj posebni slog, kateremu pa kljub vsemu včasih ne manjka čustvenosti. Bil je zelo plodovit skladatelj. Poleg simfoničnih pesnitev, skladb ter SLOVENSKE ODDAJE V RADIU Poročila in objave pri vsaki popoldanski oddaji. Nedelja, 7. marca: 7.00 Duhovni nagovor. — 7.05 S pesmijo pozdravljamo in voščimo. Ponedeljek, 8. marca: 14.30-14.45 Poročila, objave. Teden in mi. — 14.45—15.00 Arije iz. oper „Car-men", ..Figarova svatba”, ..Andre Chenier" in „Tru-badur”. Pojejo: D. Čuden, L, Korošec in V. Bukovce. — Torek, 9. marca: 14,30—14.45 Poročila, objave. Zdravniški vedež: Kako zdravimo kukat. — 14.45 — 15.00 Slike i/ zgodovine: Protestantizem na .Slovenskem. — 18.30—18.55 Poje mešani zbor slov. Prosv. dr. ..Zvezda” iz Hodiš pod vodstvom Foltija Pavliča. Sreda, 10. marca: 14.30-15.00 Poročila, objave. Za ženo in dom. — Četrtek, II. marca: 14.30—15.00 Poročila, objave. ..Radi jih poslušate". (Sestanek s priljubljenimi pevci). - Petek, 12. marca: 14.30-15.00 Poročila, objave. Za naše male poslušalce. — Sobota, 13. marca: 8.15—9.45 (XI pesmi do pesmi — od srca do srca. (Oddaja voščil.) - 9.45-10.00 Športni obzornik. - 18.30-19.00 Za vesel zaključek tedna. simfonije Ideali, naj omenimo še njegove uverture, suite, variacije ter plese. Bogato je bilo njegovo udejstvovanje v komorni glasbi. Tudi samospeve jc oblikoval komorno, njegove zborovske skladbe so pa pisane deloma a cappella, deloma v instrumentalni sestav i. S svojo smerjo Osterc ni prodrl, pač pa lahko pišemo njemu v dobro, da so slovenski skladatelji začeli opuščati stare forme ter se posvečati modernejšemu glasbenemu ustvarjanju. ZA DOBRO VOLJO Vedno v stroki lllažkov oče je brivec. Blažek jih v šoli prav pogosto dobi s palico. Učitelj vse to pove očetu. Naslednje jutro prinese Blažek učitelju novo šibo. Učitelj: „Kaj naj s to šibo?” Blažek: »Očka jo pošilja /a mene. Ura vi, da ima tudi v naši (brivnici vsaka boljša stranka svoj brivni pribor.” # »Vaša pisava je prav čedna,” pravi šef novi uradnici. »Ali /nate tudi stenografijo?” ..Znam tudi, toda to traja delj!” MLADINA PIŠE: Svojim prijateljem - fantom V nekaterih prejšnjih številkah našega lista sem na mladinski strani, katero zelo rad prebiram, opazil, da se oglašajo tu pa tam tudi fantje. To veselje in zanimanje me je privedlo do tega, da sem tudi jaz zgrabil ziaipero in povem našim fantom, kar mi leži na srcu. Napisati hočem nekaj vrstic o neki zelo nevarni razvadi, rekel ibi celo bolezni, ki je /aUbog že tudi pri nas precej, udomačena, in sicer o pijančevanju. Pred kratkim sem Bral v nekem listu, kako se v Kanadi pogumno Iberijo proti pre-timanemu uživanju alkohola. Ahstinentske organizacije so dosegle v 1.128 župnijah 132.460 članov. Za uspeh svojega dela se močno poslužujejo tiska. Dali so natisniti nešteto brošur in oglasov. Da, dragi prijatelji, tista: »Jaz pa moj gvažek ..je dobila širom naše zemlje že preveč somišljenikov. Kje se dandanes največ zadržuj ejo in zabavajo fantje v prostem času? Mar ne ipo gostilnah? Tam puščajo težko zasluženi denar, ki bi ga drugod go- PROSVETAsi! VOJAKI STE V VOJSKI KRALJA MATJAŽA, STRAŽARJI SLOVENSKE NARODNE KULTURE NA KOROŠKEM! VRŠITE DOBRO IN SKRBNO SVOJO DOLŽNOST, DA BO NEKOČ: LAHEK VAS ZAGOVOR PRED ZGODOVINO IN PRED VAŠIM STVARNIKOM! tovo bolje naložili. To ne Ibi smelo biti tako, dragi prijatelji. Marsikateri postane lahkomiseln in si misli kakor pravi pesem dalje ,,... le naj se sovraži in tape cev sviet”. Postane plitev in sc ne zanima več za domače potrebe, (kaj, šele, da bi se zanimal za javne in narodne zadeve. Mnogo žalostnih obrazov mater in očetov srečavamo v vsakdanjem življenju, ki so se desetletja skrbno trudili za dobrobit svojih otrok. »Ta pijanost je namarnost...” Da, to drži in nemaren je vsak, ki se ji vda1. Mladi fantje in tudi starejši pa mislijo, da j,e lepo, če so na veselici alli na plesu /do pijani. Da bi ne smeli nič piti, tega nam seveda nobeden ne bo zabranil in tudi nobeden od nas ne zahteva. Nič hudega, če smo ut in tam malo dobre volje, samo jako važno je, da poznamo pri pitju pravo mero — se držimo gotovih mej. Kaj naj si o takih lumpih mislijo dekleta? Po tem, kar smo brali v eni zadnjih številk na naši strani v pismu naslovljeno na nas fante, gotovo vse prej, kot ka j, lepega in idealnega. O družinski sreči in lepoti družinskega življenja pri takšnih fantih sploh ni govora. »Svariva sem te poulbič lepu ...” poje pesem napreji. „ .. a ti pa nis’me poslušav ...” Mislim, da bi bilo včasih dobro, če bi poslušali tudi svoje dečle, če gre za to. »da je liimpanju treba vzet slovo .. Ta zadn ji očitek pa ne zadene nikogar od nas, 'kaj ti čas je še, da stopimo na pravo pot, treba jie samo malo dobre in trdne volje. Predlagal bi vam, dragi prijatelji, da začnemo s poboljšanjem in trdnim sklepom čimprej;, ker bo šlo danes lažje kot pa jutri. Zavedajmo 'se tega,, da nas čakajo v življenju še velike naloge, katerim bomo kos le tedaj, če bomo imeli vedno in povsod tre/no glavo. Vse, ki boste moj' članek brali, Vas najis-kreneje pozdravlja fant izpod Svinjske planine. GOSTOVANJE NaJVEČJE AMERIŠKE PLESALKE PO EVROPI Znana ameriška plesalka Mart ha Graham bo prišla s svojo družbo na gostovanje v Evropo. V mesecu marcu bo že prvič nastopila m predstavila sodobni ameriški balet v Londonu. Kasneje bo obiskala še Norveško, švedsko. Dansko, Nizozemsko, Švico, Italijo in Francijo. S svojo skupino je pripravila deset baletnih komadov, s katerimi bo nastopala po Evropi. To bo prvič, da bodo evropska občinstva imela priložnost občudovati baletno spretnost le sodobne ameriške »prime balerine.” Mtada Ida ptičica vesela; jo poslušam, sam za njo poskušam; pesem še izpeta ni, veja že se obleti. Oton Župančič Mlada leta — veja polna cveta; v soncu guga veter jo od juga; priletela Nakahfev ali siljenje krompirja Meseca junija in julija navadno prima-njkuje krompirja. Morda ga imajo še kje v zalogi, vendar star krompir, kar je v glavnem od sorte odvisno, ni več tako okusen. Zlasti v mestih in po hotelih je v tem času veliko povpraševanje po novem pridelku. Največ novega krompirja uvažamo iz Italije, ki ima za pridelovanje ugodno — toplo podnebje. Tudi v naših krajih moremo skoraji istočasno pridelati zgoden krompir, zlasti tam, kjer je sončna in zavetna lega njiv. Vazno je, da so njive ohrnjene na jug ali jugovzhodno stran in od severa zavarovane pred mrzlimi vetrovi. Zemljo že v jeseni močno pognojimo z. dobrim hlevskim gnojem, ki ga srednje globoko podorjemo. Ker krompir zahteva zemljo globoko zrahljano, napravimo tako, da s prvim plugom gnoj podorjemo, a dno brazde prerahljamo z drugim plugom brez obračalne deske. Kjer je bila njiva že prej prazna, jo glohoko preorjemo in pobranamo. V jeseni pa navozimo gnoj;, ki ga pravilno globoko podorjemo. Gnoj se čez zimo razkroji, in zemlja napi je vlage. Za pridelovanj e ranega krompirja je na jboljša rahla, nekoliko peščena vrtna zemlja. Za seme vzamemo dobro rano sorto, ki je v našem kraju najbolj preizkušena. Najbolj1 cenjene so sorte, ki imajo plitva očesci in tanko gladko kožo. Ker rane sorte dozore približno v 10—12 tednih po saditvi in kjer ga je mogoče saditi že meseca marca, ho pridelek zrel že koncem junija ali v prvi polovici julija. Zgoden krompir navadno ne režemo, ker z rezanjem zmanjšamo pridelek in odpornost proti boleznim. Kjer je mogoče, krompir prej nakalimo. V ta namen odberemo cele, kot kurje jajce debele krompirje (gomolje) z lepo razvitimi očesci. Ker se danes veliko govori in piše o siljenju krompirja;, naj na tem mestu opišem način siljenja, ki smo ga videli že pred 18 leti pri naprednem gospodarju na Češkem. Posestvo tega kmeta ima krasno zavetno lego. Vso zemljo ima močno gnojeno s hlevskim 'gnojem. Hlev velik, obokan, poln goveje živine in dva' para težkih konj. Pod stropom v hlevu je imd tako veliko dvojno ogrodje z lesami, da je nanje spravil 1000 do 1100 kg krompirja. V svetlem in toplem hlevu so kali v petih tednih lepo pognale in ozelenele. Že četrti teden je krompir posipal s presejano kompostno zemljo, v katero so pognale goste koreninice. Po ipotrebi je krompir na lesah poškropil z mlačno vodo. Zadnji teden, predno so ga sadili na njivo, je krompir poškropil z eno in pol procentno raztopino modre galice in apna. S tem škropivom se obvaruje krompir pred plesnobo, ki na krompirjevih nasadih naredi veliko škode. Zadnji, teden je tudi močno zračil, da so ostale kali nizke, a močne in ker je hil hlev dovolj svetel, tudi lepo zelene. V toplih pomladnih dneh, ko se je zemlja segrela že nad 7—8 stopinj. Celzija, so njivo pobranali in z osipalnikom naredili primerno globoke jarke. Krompir so z lesami vred na vozu na vzmeteh sproti dovažali na n j ivo. Vsak krompir jle bilo treba rahlo prijeti, da se niso kali polomile in kompostna zemlja s korenin otresla ter postaviti lepo pokonci na dno j a tka. Z železnimi grabljami in širokimi motikami so sami domači krompir previdno zasuli z rahlo in s preperelim gnojem pomešano zemljo. To .n jivo je že v jeseni dobro (pognojil in po brazdah, ki so se pri oranju sproti drobile, navozil gnoj, in raztrosil. Pod to odejo se je naredila godnja zemlja (Boden-gare), ki je za dober pridelek krompirja največje važnosti. Krompir so pravočasno okopali in dvakrat osuli. Ko je M v najlepši rasti in je bilo suho, vroče vreme, ki j!e precej' peščeno zemljo močno osušilo, so imeli ob majhnem jezeru motorno črpalko že pripravljeno in / njo črpali vodo na njivo ter zemljo dobro prepojili. S tem so imeli zagotovljen dober pridelek, ker krompir mora Imeti potrebno vlago, ko cveti. Kmalu po cvetju so kar z roko odgrnili rahlo zemljo in potrgali primerno debele gomolje, a previdno, da se drobnih nisodb-taknilii. Zemljo so potem rahlo z motiko prisuli k rastlinam. V 10—14 dneh so na isti način drugič pobrali dorasel krompir 14 dni po drugi ,,trgatvi” so krompir izo-rali. Po svežih .brazdah pa raztrosili primerno količino umetnega gnoja (kalij, in nekaj superiosfata) ter posadili isto sorto krompirja, ki je do pozne jeseni dal sredhje dober ipridelek. Izkopa vali so ga v drugi; polovici septembra. Nekaj dni prej. so pokosili krompirjevko, da se je na; nedozorelem krompirju utrdila mlada kožica. Tako seme je brez vsakih kali krompirjeve plesni. Drugače je pri krompirju, ki na njivi do-zor.i tako, da se vsi zeleni deli že na rasti posušijo. V tem slučaju gredo trosi v zemljo, kjer se skrijejo tudi v votline očesc in tako se s semenom prenaša plesen leto za letom. Pri pozni setvi krompirja, na primer v juniju, ostane krompirjeva cima v jeseni zdlena. Ako jo pokosimo in zvozimo na kompost, se s tem uničijo vse rastlinske bolezni, ki1 se na listih razvijajo. Tak krompir je za seme najboljši. Gnojenje sadnega drevja Sadnemu drevju je najboljše že v jeseni pognojiti s hlevskim gnojem. Raz trošen gnoj, se pod snegom lepo razkraja in raz-topljene snovi se naberejo v gornji plasti zemlje, kjer ima sadno drevo največ korenin. Prav primerno je tudi, akopodkapom ali koncem vej. v pol metra širokem kolo-'barju, z topa to odstranimo travno rušo in ves jarek napolnimo z dobrim gnojem, ki ga zopet pokrijemo z istimi kosi travne ruše. Pod kapam krošn je ima drevo največ koreninic, ki iz /eniije srka jo potrebno hrano. Dokler je trava majhna, tudi lahko vozimo gnojnico po vsem sadovnjaku Zeto praktično jie vlivati gnojnico v luknje pod drevjem, ki jih naredimo z železnim drogom. Tako gnojenje drevesu koristi, zlasti v suhih 'pomladnih mesecih, ko drevo cvete in rabi veliko vlage. Z gnojenjem prenehamo že v drugi polovici meseca junija, sicer zaradi 'bujne rasti konci enoletnih mladik v jeseni ne dozorijo. Ker je gnojnica v glavnem dušično gnojilo, četudi ima manjši procent kalijevih snovi, moramo pod drevjem potrositi nekoliko superfoslata, ki pripomore, da se cvet opraši in razvije sad. Kalij da sadju lepo in zdravo barvo, prijeten vonj. in okus. Enkratno apnen je pa zadostuje za več let. Poznam gospodarja, ki že v jeseni raztrosi po travnikih in zlasti' sadovnjakih Tomaževo žlindro (Thomas Mehi), ki ima do 50% apna in nekaj fosfornih snovi. Istočasno, ko 'pognojimo sadnemu drevju, pridelamo pod drevjem veliko prav dobrega sena., ki ima za dojnice in pravilno rast mlade živine potrebne organske in rudninske snovi. Na jboljši gnoj za sadovnjake je kompost ali mešanec. To je zmes preperelih smeti, plevela brez semena in cestnega blata, kateremu smo primešali' malo apnenega prahu in ga vse ‘leto 'polivali! z gnojnico. Snovi v kompostu so v vodi, lahko topljive, kar se pozna na bujni rasti trav in sadnega drevja. O vzgoji Pri 'kmetovalcih sem opazil, da ne znajo trto obrezovati in sploh z njo ravnati. Pesem pravi: „Rezatev je mehka, zapojem juhe, da se ne urežem Jaz v moje roke!” Rezatev sc prične zgodaj, spomladi, takoj, ko sneg skopni. Pozna rezatev trti škoduje, ker je v oživljenem, lesu sok, to je v vodi raztopljena hrana iz. korenin, ki ostane v odrezani mladiki. Pozno obrezana trta joče, slabi in se vsled tega celo posuši. Nizko trto obrežemo na dvai do štiri rezin’ke. To so enoletni poganjki, ki jim pustimo' tri do štiri očesca. Na močnem trsu pustimo sparon (bika), ki mu pustimo šest do osem očesc. Sparon pustimo v višini debla in ga v loku privežemo na bližnji kol. vinske trte To pa zato, ker vodoravno ali nekoliko navzdol viseča mladika bol j rodi, v njej ostane namreč: več hrane. Vigredi, odrežemo špa-ron od lanskega leta. Nizko na deblu, če je prihodnje leto potrebno trs znižati', pustimo čepek {kos enoletne mladike) na eno oko. Iz njega požene mladika, ki jo prihodnjo pomlad obrežemo na reznik. Stare šjpa-rone vigredi odstranimo, ker samo prvo leto rodijo. Ker je špari m rodna rozga', nam zlasti v obrajdi trto potegne. Le far je suhega se odstrani. Obrajda se reže tako, da se trta bolj razteza na vse strani. Zato reznike in šparone pustimo na več očesc. Obrajdo obrezovati na eno ali dve očesci je velika škoda. Trta iz prvega očesa ne da tako rodovitno rozgo, kot zrastejo iz naslednjih očesc. Zato na o-brajdi pustimo reznik na 4 do 6 očes, na šparonu pa 8 db 12 očes. Za vlačence ali grobanice pustimo rozgo na najnižjem mestu. Na pomlad v bližini debla izkopljemo primerno globoko in po-dblgaisto jamo, v katero všločimo rozgo; le vrh, ki gleda iz zemlje privežemo h kolu. Jamo zasujemo z zemljo. Iz očes, ki so v zemlji, poženejo korenine v zemljo, iz očes nad izemljo pa mladike. V jeseni pri deblu — starem lesu, odrežemo, a vigredi izkopljemo in posadimo kakor je potrebno. Pri izkopavanju pazimo, da novemu trsu ne poškodujemo tanke koreninice. Ključe narežimo iz. rožja (enoletni les — mladike) nai nekaj očes in talko, da, so vsi enako dolgi. Izkopljemo dovolj; globok jarek v katerega jih polagamo nekoliko poševno, drugega poleg drugega za dober prst narazen. Jarek zasujemo z dobro gnojno zemljo. 1 z zgorn jega'očesa požene mladika In iz očes v izemljipa korenine. Čejesuho leto, ključe nekajkrat tudi dobro zalijemo, da boljše odženejo. Spomladi izkopljemo, mladiko odrežemo na dva očesa ali bolj, močan trs na dva reznika; odstranimo korenine, ki so pognale iz zgornjih očes in pustimo tiste, ki so pognale iz spodnjega očesa. — Tako vzgojimo samorodnico ali divjo trto, ki ni1 cqpljena — ožlahtnjena. Samorodnice so: šmarnica, ki je bela; iz.a-bela je plava. — in črna, 'ki ji1 pravi mo bandera ali klimgton. Amerikansko trto z žlahtnim cepičem cepimo na. ključe. Cepič odrezan na eno oko vcepimo v rozgo in damo zakoreniti kakor druge kljtiče. Žlahtni n imamo mnogo sort in je od njih tudi najboljše vino. Samorodnice gojiti se izplača, a le za. lastno uporabo; zlasti šmarnico, ki je zelo rodovitna. Vino od samorodnic, zlasti' od šmarnice ima alkohol, ki je duševnemu zdravju škodljiv. Kdor ga preveč pije, pride ob pamet. Do 15. marca je treba trto že pognojiti in okopati. Pozneje, ko trta odganja, ni dobro okopavati, ker s tem ,,izmečemo” mla- dike, ker se z orodjem hitro odlomijo že precej odgnana očesca. Kjer trto ranimo, se tudi močno solzi. — Kakor za druge rastline, je tudi za vinsko trto hlevski gnoj najboljše gnojilo. Takoji, ko je trta okopana, povežemo rozge in šparone, da veter ne poškoduje poganjke. Trto na drevju ne obrezujemo. Spomladi' jo okopamo in močno pognojimo, Ko trta požene, jo oplevemo, to je: nepotrebne mladike odstranimo in privežemo one, ki smo jih pustili. O pletvi trte bi imel še mnogo povedati. Če bo zanimanje, bom o tem pisal pozneje. To je zelo važno poglavje, ker grozd le na soncu dozori in je sladek, v senci pa še lepe barve nima. Pred peronosiporo zavarujemo trto z več-kratn im šk ropi j en jem. Bivši vinogradnik Mirko Hajnžič ATOMSKO OBŽAREVAN OVES ZAŠČITEN PRED SNETLJIVOSTJO V laboratorijih komisije za atomsko energijo v Brookhavenu so s tem, da so oves v atomskem reaktorju izpostavili ohžareva-nju, dobili proti snetijiivosti popolnoma odporna ovsena zrna. Ta koristen način uporabe atomske energije bo lahko s- IkhIočc prinesel mnogo prihranka kmetovalcem v Združenih državah in drugih deželah. Snet-I jivost je rastlinska bolezen, ki vsako leto uničil pridelek žitaric v vrednosti mnogo milijonov dolarjev. VSTOPNINA NA DUNAJSKEM VELESEJMU Za spomladanski velesejem 1. 1954 ostane vstopnina neizpremenjena. Za enkratni obisk enega sejmskega poslopja stane vstopnica šil. 6.—; za obisk obeh sejmskih poslopij' pa šil. 10.—. Obiskovalci izven Dunaja morejo dobiti stalne vstopnice, ki stanejo šil. 20.— ih dajo lastniku pravico do neomejenih obiskov obeh sejmskih poslopij', do /nižanja vožnje na železnici in poštnih avtobusih za 25% in do /nižanja vstopnine pri državnem gledališču za 20%. Našim gospodinjam Red v družini Ženo, ki se zna žrtvovati, Bog poplača z mirom in tiho srečo. Svoje notranje /ado-voljstvo razodeva v vestnem izvrševanju svojih dolžnosti. Lepo urejen dom, snaga, skrbno urejena /unahjost žene, vse pomirjevalno vpliva na moža. Gorje, če bi žena zakopala te talente, ki jih ji je Bog dali Trpeti bo morala strašne posledice: mož bo bežal od take hiše, ki je včasih prava razbojniška jama, otroci sc bodo počutili slabo; hčere, ki se bodo poročile, največkrat ne bodo imele smisla kako ustvariti prijeten dom. Pregovor ,,Ohrani red in red bo ohranil tebe,” še vedno drži. Otroci, ki rastejo v takem domu, so sre t ni. Sprejemljivi so za dobrohotne opomine in nasvete, svetli vzgled matere jih navdušuje za krepostno življenje. Staršem so v veselje, v svet gredo utrjeni v dobrem in malokdaj se izgubijo. Po močnih ženah pride v domove toplota, sonce, člani družine so inedseboj’ pove-i-------------------------------------------- zani, zbližujejo jih družinski večeri1, nedelje, praznični, dnevi, godovi staršev in otrok. Da, kako lepo je lahko v družini! Žena na j se trudi' da izpolni svojo dolžnost in resnica bodo postala, družinske idile, ki jih beremo največkrat le še v povestih. Se bo babica pripovedovala vnukom zgodbe, poslušali jo bodo vsi, ‘tudi: oče, ki ne bo iskal družbe in razvedrila v gostilni, srečen bo doma. Na kolena, bo vzel na jmla jšega in /apeli bodo. A prvi pesmi! bo sledila še druga in tretja in še toliko drugih, ki razveseljujejo srce in razganjajo sence na obrazu. Tudi iz meščanskih hiš se .bo slišala molitev rožnega venca. Neprisiljeno se bodo ohranjale verske in narodne svetin je. Zaročenci se bodo sešli mesto po skritih krajih javno na domu staršev in zaslutili bodo kakšna sreča jih čaka po čisti ljubezni. Ustvarjali bodo srečne družine, močne stebre katoliške skupnosti, po katerih bo šel svet srečnejši bodočnosti naproti'. VELIKA NOČ SE BLIŽA! iudi li st/ofitn s&c&cUukotn Ch tutOMem v Jugoslaviji . Živila in tehnične predmete po znatno znižanih cenah KOLESA ŠIVALNE STROJE RADIO APARATE Zastopnik za Avstrijo: INTERENPORT - EXPORT & IMPORT DIPL-ING. LAMBERT MURI Celovec - Klagenfurt, Vikfringer Ring 26 — Telefon 43-58 Zahtevajte brezplačne cenike in pojasnila. Obiščite bre/obve/no naše zastopstvo v Celovcu. Kvaliteti §lra pri nakupu pohištva m m iiimf i Specialna izdeiava seScreterjev za sSanevanjske sobe —> Kompletne stanovanjske sobe in spalnice —> Kuhinjsko pohištvo —> Tujska soba z mizo, 2 stola 2350.— šilingov —> Sprejemamo tudi .."offlliGHinaditstiteine" m EisGnbalin-SparitassengiitscheiEie o Tlačilo na obroke HIŠA POHIŠTVA KULTERER _ BELlAK-VILLACSf, Italicner Str. 1 Tel. 60-24 o Lastne delavnice | j fjaBBEHHKBUBMBHnHflB 1 a psšiii m velika izbira Mhtjesislaniikov navadnih lososovih in prekajenih slanikov itd. MARINADE (norveški ruši, zviti slaniki, slanikove solate in majoneze, prigrizki, angeloti) Ribje konzerve sardine, sardelni obročki, fileji, tuna, antipasto, nemške ljudske konzerve vseh vrst SVEŽE MORSKE RIBE polenovka, file in brez kosti, lososov file, ostril brez kasti. Sladkovodne ribe (živi krapi, smuči in ščuke, postrvi in zmrzli jesetri) različne fine ribe PREPRODAJALCI (gostilničarji imajo 'posebne popuste) se naprošajo, naj pravočasno n a roče pri Ukiis Smeiner ribe na debelo CELOVEC-KLAGENFURT Domgassc 22, Tel. 13-84 Prodaja na drobno: Cjmeinec T-iscUe Celovec, Pemhartg. 35-20 in Pinicsterhausg. (Ceyerschiitt) riosj>odarski, zanesljiv, elegantni 1,5 in 2 tonski tovorni avtomobil, hitro dobavljiv sE~ Karl tornim CELOVEC-KLAGENFURT, Siidbahngurtel 38, telefon 44-31 KazKoito Asritve! Trgovina s semenj i Kauschej je odprla podružnico / dne 4. marca 1954 v Celovcu le.-Okister-SirsSe 4 Tudi tam bomo imeli na zalogi vse vrste semeni najboljše kakovosti. Dobavljamo razna krmila ter piščanec raznih pasem. Potrudili sc bomo kakor do sedaj vas solidno, točno in dobro jrostreči. KAUSCHEJ TRGOVINA S SEMENJ) KLAGENFURT, lO.-Oktober-Str. in Altcr Platz, tel. 179:’' Ki m o GELOVF.OKLAGENFURT PRECHTL Od 5. do 11. 3.: „Eiiie kunjgin reist um die \V'clt”. Barvni film, ki kaže potovanje angleške kraljice Elizabete II. STADTTHEATER Od 5. do 8. 3.: „Der Vogelhand-ler”, barvni film. Od 9. do 11. 3.: Radi prezidave zaprto. DOBRLA VES (i. 3. ob 20. uri in 7. 3. <>]> 15.30: „Hinter Klostemiaucrn”.(tudi za mladino). 10. 3. ob 20. uri: „Manon” (ni za mladino). Gumijasti škornji, delavski čevlji najceneje v trgovini s čevlji NEUNER - Klagenfoit Krmilna korita, betonska okna. premog in drva! Stefan BERGER i Burstenbcrger) Klagenfurt. Waag-ga»se 14 in Rosentaler Štravse 40. Traktor-privesnik, osi, ročaji ter rabljeni gumijasti obroči, kakor nadomestni deli za anglo-am c riška vozila ugodno pri Schrottvertrieb FRANZ RUMVVOLF Celovec - Išiagenfmt, Flatsdia-chcrstrasse 18, tel. 37-78. ŠVICA išče v tlobrih privatnih hišah, restavracijah, hotelih itd. izkušene kuharice, kuhinjske pomočnice, uradnice, strežnice in gospodinjske pomočnice. — Ponudbam priložite znamke za odgovor! — LIDO Internationale Stollenvenmtlung, Ztitich 27. Albsd Fleischmann KROVSKl MOJSTER CELOVEC-KLAGENFURT Wulfengasse 2a - Tel. 15-23 nasproti deželne vlade. Vogal Viktringer Ring-a ELBLIIOF-Enodnevni piitant; vedno zaželjeni in zahtevani Dobavljamo bele Leghom, je-rebičaste Italijanke, rodlendar-kc, Ney-Hampshire, Barrc-Rocks, mlade piške, gosja pi-ščeta, Peking-vace in bronaste putke Vsako sredo FS. in 2. 215BEE Cclovec-Klagenfurt, tel. 23-70 VODNE ČRPALKE na ročni, električni ali bencinski pogan, vodovodne cevi, polno avtomatične naprave po tovarniških cenah. Strokovne nasvete brezplačno. Hubert Hofcr, orodje, stroji, Celovec-KIa,-genfurt, Getreidegasse 7/8. Gumijaste škornje, gumijaste čevlje in galo-še kupite že sedaj NEUNER, Celovec - Klagenfurt. FUR S. 29-19 PRO WOCHE IHR EIGENTUM BUROMAf.CHtNENHAUS I Plašči iz balonske svile dežni S I in za motoriste najceneje v stro- [ | kovni trgovini V. TARMAN, j j Celovec — Klagenfurt, Volker- j markter Strasse 16. Damska frizerka Matilda Zotter, Celovec, Salmstrasse 3. PIHALNI INŠTRUMENTI: Krilovka, prvovrstne nemške kvalitete S. !180,—, trobente š. 1050.— itd. SAKSOFONI: Es - alt š. 2650.-B - tenor š. 2950. Glasb, hiša-Musikhaus HE53GETH Celovec - Klagenfurt, Burggassc 23 Blago za pohištvo, gradi za blazine, oprtnicc, motvoz, umetno usnje, afrik, juta, dekoracijsko blago najceneje pri NEDELKO, Celovec, 8.-Mai-Strasse II. HARMONIKE vseh svetovnih znamk Hohner, Marinucci, Soprani. Scandalli kupite najcenejše in na obroke Hfi&SGETH » Cclovcc-Kiagenfurt samo Burggasse 23 i Športni >n ležalni otroški vozički, posebno poceni idealni Kombi-Wagen ndmlich S 8,80 ansiall S 9,80 koslel jefzl die 20-dkg-Rolle Melanda. Das isi schon eine fiihlbare Preisser.kung-und det Meianda-Wurfel koslet nur mehr 65 Groscheu. Es isl also ieichter geworden. sich „einen gulen KafJee' zu kochen. etnen aus KAFPEEMiTTfC.WT SOHNENKAfFEE POCENI - GOSPODARSKO - HiTRO Brezobvezen obisk in nasvef« po uradnem Opel zastopstvu NIEMIEZ & HUPI \fsrtoes-VaUc0miark!, tel. 21S - Ponfavlialnica - Smm foto t f§lm Sila 'ijvivijUunviez BELJAK - VILLACH, POSTGASSE NR. 3 Poročne slike in slike za legitimacije ^ i z d e &. a w a ^ EWAkD MtJMOI Kupuje smrekov, stavbni les in hlode, tudi stoječ les. Prodaja premoga. Gelov ec-Klagf., Benediktinerpl. 8, tel. 28-75 Šivalni streji Truppe & Ermann BELJAK - VILLACH Widmanngasse 41, vogal Kirchenplatz plačila na obroke ICmetovaki, pozori Kdor rabi denar in ima na orodaj les. rabi STREŠNO O P E K O, CEMENT i. t. d. na j se zaupno obrne na tvrdko MM ŽAGAR CELOVEC-KLAGENFURT, Rampcnstr. 15 Kolesa, motorje, različne štedilnike, lastna delavnica za stroje, tlelo solidno Ln juncem v znani celovški mehanični delavnici Zanesljivi odjemalci dobijo tudi na obroke. M« lat ils MEHANIK in ključavničar KLAGENFURT, Feldmarsdrall-Konrad-Pl. 1 En starček je faiv, je SCHLEPPE rad piv, doigo je živ S i s c e m zanesljivo in katoliško gospodinjo v starost: kakih 35 let za podeželsko župnišče v Švici, ki bi opravljala samostojno delo v hiši, kuhinji in na vrtu. Prijave je podati, lahko tudi v slovenskem jeziku, na upravo ..Našega tednika" v zapiti kuverti, nntan w»iwMkrr%«M»trrj Ves Beljak govori o poceni in lepem POHIŠTVU ivnikc Cjfareher v novi trgovini BELJAK - VILLACH, Gerivergasse 2 1. Prodaja po produkcijskih cenah 2. Brezplačna dostavitev i. Ugodni plačilni pogoji brez. obrestovan ja I. 'železniški nastavljene! dobijo pohištvo brez iiaplačila Okna in vrata avstrijskih dimenzij v veliki izbiri na zalogi LODRON Strokovna trgovina za vaš dom lleljak-Villuch, Letlerergasse 12 Prešite odeje (kovtvi) m od roti — po- steljno perje — inleti — posteljno blagu ■ flanelaste rjuhe — blago za pregrinjala in pohištvo — preproge in tekači podloge za tla. — Kvalitetno in poceni. BOTRI, mislite že sedaj na svoje birmance in krMence! Deške obleke, velikost 3 .... . S 187.- Dekliške oblekce s kratkimi rokavi za 6 letne, od .... S 33.80 Deške hlače iz raševine...............S 28.60 Dekliške oblekce z dolgimi rokavi za šestletne, od .... S 46.- Dcški jopiči, velikost 3.............S 57.- Visita blago, od 8 '-80 ■nrrm-----^aj; r*pnavztAMtaflua r. nrrnnar.i t JimmuMMMMZMII— I Ufi. affll.iMmMBt—B NAJBOLJŠI NAKUP JE KOT VEDNO LE PRI »ARHUTH Usuetislafz 22 Lst izhata vsak četrtek - Naroča sc pod naslovom: ..Naš tednik .Celovec, Viktringer Ring 26. - Naročnina mesečni 3 HI. «. mozemstvo 4 dolarje letno. Ocpovetl za «. mesec nanrej. - letnik m »«» jatelj I^wodtai svet. koroških Slovencev. - Odgovom, urednik Albert Sadjak. - Tiska tiskala Dmtoc sv Mohorja, vsi v Celovcu Vikuingtrr King - Olcfon-Ua Hevdfca nrtslntstv., ... up.avc , . .