štev. 3. Poštnina plačan« v gotovini. Ljubljana, dne 20. januarja 1926.
Leto Vm.
Kmet. delavec in obrtnik
naj kdo narodu vodniki
Izhaja vsako sredo. Naročnin« aa celo leto Din 30-za pol leta „ 15-za inozemstvo * za c®lo leto Din W-Inserati po tarifo. - Pls menim vpraš«»}esn na) se prtioSi znamko za od govor. — Nefrankirana pisma se ne sprejemajo.
Glasilo wZveze slovenskega kmetskega ljudstva".
Vsakdo u!lvai »se sadov« svojega dela !n marljivosti I
Rokopisi fc« na \Ti3 -čajo. - PUii In lo!H se v L)ufcl|>Bl. - Uredništvo In uprava je v Ljubljeni v Kolodvorski atlet 45ev. 7. - Tetsion tnter. it. 50«. - Kaftn prt poit. čekovnem za-vodu 11.30*.
V zadnji številki »Kmetskega Lista' sem poskušal v članku o proračunu povedati slovenski javnosti o težavah in prizadevanju finančnega odbora narodne skupščine pri delu za državni proračun za leto 1926/1927. Povedal sem, da je bil ves finančni odbor enodušen in soglasen v mišljenju, da je skrajni čas za Šparanje in da je treba zato pri državnem gospodarstvu izpustiti in zmanjšati vse, kar se more ali popolnoma pogrešati ali pa vsaj odložiti. Ker pa danes opozicija — kakor vselej — tako stvar izkorišča tako, kakor misli, da bo nalovila največ simpatij, je potrebno, da navedem nekaj številk, ki so merodajne zato, da je večina fin. odbora nepokolcbljivo na stališču skrajne Slednje. Mi iz vladne večine rešavamo vse v konferencah, moramo malo govoriti, a mnogo delati, opozicija pa, ki je vselej postavljena pred završen fakt, samo govori — o vsem mogočem in nemogočem — ter potem telefonira v svoje časopisje in tako zavaja nepoučeno javnost v zmoto.
Prva številka, ki je najstrašnejša, je skupna številka državnega proračuna, ki znaša dvanajst milijard devetsto milijonov dinarjev. Te vsote pri sedanjem slabem gospodarstvu ne zmoremo več. Če je to spoznana resnica, je jasno, da jo moremo in moramo samo znižati. Kje pa? Tam, kjer je najtežje!
Po vojni se je po vseh državah pojavila nova bolezen. Vse hoče v službe, v uradništvo. Zapušča se kmetija, obrt, rokodelstvo, trgovina, pa hajd na državni budžet! Razume se, da je strankarstvo največ krivo, da se ni niti gledalo na šted-njo, kaj šele na kvalifikacijo. Samo, da je partizan. Čehi sami so imeli nekaj časa okrog pol milijona javnih nameščencev, ki so jih pa že znižali pod 200.000. In pri'nas? Danes imamo v naši državi javnih uslužbencev:
I. kategorije 24.383 II. kategorije 31.966 III. kategorije 14.561 Zvaničnih	53.932
Slug	16.427
Dnevničarjev 8.888 Honorarnih 5.596
Skupaj . 155.753
To je ogromna številka. V to pa ni všteta niti vojska s svojimi oficirji, uradniki in šaržami, niti žan-darmerija, ki ima sama 559 oficirjev s tremi generali in 20.000 žan-darji. Samo za civilne uradnike plačujemo mesečno 271 milijonov
dinarjev ali letno tri in eno četrtino milijarde. Poleg tega imamo 26.442 upokojencev in 18.242 rodbinskih članov kakor udov in sirot ter 886 oseb z »narodnim priznanjem«, in to skupno število 245.569 oseb prejemlje letno 560 milijonov dinarjev. Torej plačuje naša država letno samo za osebne izdatke '3 milijarde 712 milijonov dinarjev, 'z drugimi besedami: eno tretjino ■ vseh državnih izdatkov trošimo | samo na osebne izdatke civilnih j nameščencev.
\ Ali more in sme kdo zameriti večini finančnega odbora, da zahteva tudi tukaj štednjo in da zahteva, da se začne zmanjševati število drž. uradništva ter da se zlasti takoj odpusti nesposobno, nekvalificirano ter se vrne svojemu prvotnemu poklicu. Taka reforma ne gre čez noč. Vsi vemo, da bo treba za to več let, mnogo dela, truda in napora, energije in volje in to ne samo od nas poslancev, nego od celokupnega naroda, predvsem pa od kmetov, obrtnikov in delavcev, ki največ trpijo in delajo zastonj vsled takih razmer. Zato se ne moremo pustiti spraviti s tega pota, pa naj uganja opozicija kakršnokoli hoče demagogijo. Kadar se bo polegel dim na bojišču, bo narod jasno videl: kdo je bil njegov resnični prijatelj in kdo sovražnik.
Doslej smo po teh principih j zmanjšali sledeča ministrstva:
1.	Ministrstvo socialne politike:; Število uradnikov zmanjšano za 276 oseb. Skupna vsota prihranjena za 8,916.859 Din.
2.	Ministrstvo Gradjevina: Število uradnikov zmanjšano za: 203 osebe. Prihranjena vsota v vsem: 5,574.236 Din.
3.	Ministrstvo narodnega zdravja: Število uradnikov zmanjšano za 6S1 oseb. Skupna prihranjena vsota: 13,896.218 Din.
4.	Ministrstvo pošte in telegrafa:' Števiio uradnikov zmanjšano za 382 oseb. Prihranjena vsota 50,714.107.
5.	Min. notranjih zadev: Tu mi v tem momentu še ni znana konečna, vsota in je vprašanje z ozirom na i število še nerešeno, dokler se ne ; povrne g. min. predsednik Pašič.
6.	Min. poljedelstva: Uradnikov nismo zmanjšali niti za enega, ker potrebujemo kmet. strokovnjake. To je zasluga naše politike in poročevalec sem bil jaz. Pri materijal-nih izdatkih pa smo prihranili samo za 3,640.000 Din. Ker je ta proračun že itak preveč mačehovsko obsekan izšel iz ministrstva financ. Če pa bi imel finančni odbor moč,
bi te postavke še povečal, kar bo rad storil, če g. minister predloži amandmane za naknadne kredite!
Danes smo končali pravosodje, popoldne bo agrarna reforma. Tu ne bo bogve kakšnih prihrankov, a po nekoliko povsod, ker moramo tudi pri najpotrebnejšem in najko-
ristnejšem ostati zvesti principu štedenja.
Dalo bi se pa prihraniti še veliko, veliko več. Toda to je v moči naroda. Pri prihodnjih volitvah naj se narod tega zaveda!
Beograd, 16. januarja 1926.
Ivan Pucelj.
Kmetje, vkup!
Že pred svetovno vojno so začeli kmetje v raznih državah spoznavati potrebo, da se združujejo v posebne stanovske politične stranke, ki naj uravnavajo politično delovanje v državi tako, da bo tudi kmetskemu ljudstvu na korist. Take stranke smo takrat opazili pri Čehih. Nemcih v Avstriji, Nemčiji in v Švici, pri Poljakih, Madžarih in drugod. Posebno Čehi in avstrijski Nemci so že takrat svoje kmetske (agrarne) stranke močno razvili.
Sedaj po svetovni vojni je postal ta pokret povsod še mnogo močnejši, to pa radi tega, ker je boj za kruh ali gospodarski boj po vojni mnogo težji in zato tudi mnogo hujši, kakor je bil pred vojno. To občuti vsak posameznik in vsak stan, kako da tega ne bi občutil tudi kmet in kmetski stan? In če kmet to občuti, kako da bi se potem ne začel gibati in združevati, ako si hoče priboriti bolje stanje?
Več razlogov je, ki govore za to, da se naj kmetje združijo v posebne stanovske agrarne stranke, potom katerih bodo skušali v političnem življenju v državi doseči za sebe koristi.
Prvi razlog je v tem, ker je kmetski stan tisti del naroda, ki celemu narodu prideluje kruh. Bili so časi, ko drugih stanov sploh ni bilo, nego je ves narod obstojal le iz kmetskega stanu. Kljub temu, da drugih stanov ni bilo, je narod vendarle živel, dasiravno ni imel niti advokatov, niti študiranih uradnikov, niti profesorjev, niti fabrikan-tov in bankirjev itd. Pozneje so se razvili razni stanovi. In zgodilo se je, da so pri nekaterih narodih ne-kmetski stanovi združevali v sebi vedno več prebivalstva. Prišlo je končno tako daleč, da vedno manjši kmetski stan ni več mogel pridelovati toliko hrane, kolikor je bilo potrebno za vedno večje nekmet-ske stanove. Taki narodi so bili prisiljeni, da so začeli primanjkujoče hrano uvažati od drugod. Če pa bi možnosti za uvoz hrane sploh ne bilo, kaj bi potem začel narod, v katerem je kmetski stan tako zaostal, da ni mcgel več pridelovati
dovoljno hrane za vse stanove? Le spomnimo se Nemčije, ki je bila radi napačnega gospodarskega razvoja prisiljena hrano uvažati. Ko je ta navidezno tako mogočna in silna država prišla v svetovno vojno in so ji sovražniki meje tako zaprli, da ni mogla več uvažati hrane, takrat se je zrušila vsa njena mogočnost. To je bila kazen za zanemarjanje kmetskega stanu! Isto bi se bilo zgodilo tudi z Anglijo, če bi se okoli te navidezno tako mogočne države zbralo toliko sovražnikov, ki bi ji dovažanje hrane onemogočili. Kajti tudi Anglija že dolgo zanemarja kmetski stan!
Narod, ki sestoji samo iz kmetov, lahko obstoji. Narod pa, ki razvija le druge stanove, a kmetski stan pusti propadati, mora končno sam propasti. Vsi nekmetski stanovi skupaj niso v stanu, narod prehranjevati. Pač pa ga more prehranjevati kmetski stan, tudi če bi nobenega drugega stanu v narodu ne bilo! To je resnica, katere nobeden pameten človek ne more zanikati. Iz tega pa nikakor ne sledi, da nekmetski stanovi ne bi mogli biti za narod koristni, zelo koristni. To pa le tedaj, ako se razvijajo samo v isti meri, ki ne ogroža prehranjevanja naroda s pomočjo lastnega kmetskega stanu. To je za nas važno spoznanje in prvi razlog, da kličemo kmetom: Združujte se v lastni stanovski politični organizaciji, kajti vi ste najvažnejši del naroda in je zato potrebno, da potom lastne stanovske stranke v političnem življenju govorite tudi svojo kmetsko besedo!
Drugi razlog izvira iz izkušnje, da se tudi v državnem življenju vodi boj za koristi poedincev in stanov. Kjerkoli ljudstvo samo soodločuje pri sestavljanju davčnih in drugih zakonov, povsod se je pokazalo, da skuša močnejši stan bremena odvaliti od sebe na druge stanove, a koristi, ki izvirajo iz skupnega državnega življenja, pograbiti za sebe, pa če je to tudi na največjo škodo drugih stanov. Nesrečen je narod, v katerem vso moč dobi v svojo oblast mali ali najmanjši stan! A najnesrečnejši je
2
1ET* Kmet, misli z lastno glavo! tC
«
oni narod, v katerem dobi vso oblast v svoje roke stan, ki ima za prehranjevanje in sploh za gospodarsko življenje naroda najmanj zaslug, najmanj pomena! Tak narod mora propasti!
V Jugoslaviji je do 90 odstotkov naroda na kmetih. Kmetski stan je številno najmočnejši in tudi gospodarsko najvažnejši. Ne le radi tega, ker nam kmetski stan daje hrano, nego tudi radi tega, ker naš kmefcki stan zavzema pri izvozu najvažnejše mesto. Le poglejmo spisek blaga, ki se izvaža iz Jugoslavije! Skoraj sami kmetijski pridelki! Zavzemajo v celem izvozu najmanje 95%! Ta številka v polni meri zadostuje za dokaz, kako silno važen je kmetski stan za Jugoslavijo! Ako se je dinar tekom zadnjih pet let popravil, je to v prvi vrsti zasluga kmetijstva, ki je pridelovalo toliko pridelkov, da je bilo dovolj za prehrano lastnega prebivalstva in da se je moglo razen tega še izvažati letno za mnogo milijard dinarjev! S tem smo plačali vse, kar smo od zunaj kupovali, razen tega smo še prihranili denarja, ki smo ga od zunaj prejemali, za svoje odvisne kmetijske pridelke. Ako je gospodarsko stanje v Jugoslaviji v ccloti danes kolikor-toliko povoljno, je to v prvi vrsti zasluga kmetijstva!
Kljub temu vidimo, da tisti stan v Jugoslaviji, ki največ dela in daje državi največ gospodarskih koristi, najslabše živi. Najbolj je obremenjen z davki kmetski stan in tudi drugače najslabše živi. Za šolstvo je ravno na kmetih najslabše. Za ceste se na kmetih najmanje skrbi. Za trgovino na kmetih se stori najmanje, a vse za mesta. Glede zdrav-ništva imajo mesta vse, kmetje pa često niti najpotrebnejšega. Isto je s pošto. V mestu se dostavlja pošta na državne stroške celo večkrat dnevno, a koliko je na kmetih krajev, kjer morajo kmetje sami hoditi spraševati na pošto, če je slučajno kaj prišlo za nje. In tako dalje! Vse polno je stvari, ki so za meščane dobro, če ne sijajno urejene, med tem ko za kmete nihče ne skrbi, dasiravno plačujejo največje davke.
Od kod vse to? Od tod, ker so drugi stanovi dobro organizirani v svojih političnih strankah, med tem ko kmetje niso. Samo poglejte, kako je sestavljena narodna skupščina! Nad 300 poslancev je v narodni skupščini. In dasiravno je 90 odstotkov kmetskega prebivalstva v državi, nimate v narodni skupščini niti ene tretjine kmetov poslancev. Sami drugi stanovi so! Pa mislite, da bodo zastopniki drugih stanov glasovali na korist kmeta, kadar so v razpravi zakoni, s katerimi se dele na poedine stanove bremena? In mislite, da bodo glasovali na korist kmeta, kadar se razpravlja o zakonih, s katerimi se delijo dobrote? Nikdar se to ni zgodilo in se nikdar zgodilo ne bo!
Kmetje so od nekdaj bili izkoriščani od drugih. V starem času so bili sužnji, potem so bili tlačani. Ali mislite, da so se suženjstva in tlačanstva znebili brez boja? Nikdar! V kolikor so si kmetje teKom stoletij in tisočletij izboljšali svoje stanje, so si ga izboljšali le s punti,
z bojem. Združevali so se, združeni so šli v boj proti svojim izkoriščevalcem in tako so v krvi in naporih sčasoma dosegli vsaj to, kar imajo danes. Ako hočejo kmetje doseči še več, morajo boj nadaljevati. A v to svrho je treba, da se združijo. Danes ni treba več združevanja za krvave pohode, pač pa je potrebno združevanje za volilne boje, za politične boje vobče. V to svrho pa je neobhodno potrebno, da imajo kmetje svoje stanovske politične stranke, v katerih odločajo oni sami. To je bistvo kmetskega pokre-ta pri nas in drugod. Ne verujte drugim, ko vas z obljubovanjem
kmetskih koristi vabijo v svoje stranke, nego gledajte le na to, ali
v	stranki, kateri pripadate, odločujejo kmetje ali odločujejo pristaši drugih stanov. Strank, v katerih
vi	kmetje ne odločujete, se izogibajte!
Kmetje, vkup! A v Sloveniji je za sedaj samo ena stranka, v kateri odločujejo kmetje sami. To je Zveza slovenskega kmetskega ljudstva. Te stranke se oklenite in borite se v njej za lepšo svojo prihod-njost! Obljubam nasprotnikov pa ne nasedite!
Kmetje, vkup!
Od stopnje do stopnje.
Približno pred 25 leti ni imel Stjepan Radič še nobenega poslanca na Hrvaškem. Z neumorno agitacijo med kmečkim ljudstvom si je polagoma priboril 3 poslanske mandate za hrvaški deželni zbor. Zdrava in močna kmečka misel, ki sta jo širila med hrvaškim ljudstvom Stjepan Radie in ranjki njegov brat dr. Anion Radič, pa se je kmalu zmagovito razširila. Število radičevskih kmečkih organizacij je rastlo, s temi vred pa tudi število poslanskih mandatov. Posebno krepko se je razvila kmečka misel na Hrvaškem po prevratu leta 1918. Hrvatstvo, mirotvornost, republika in kmečka vlada — to so bile one velike ideje, ki so združile skoro ves hrvatski narod v nepremagljivo celoto. To je bila prva stopinja razvoja: ves narod politično organizirati, s katerimi sredstvi koji, ker brez politične organizacije naroda je narod brez moči.
V drugi stopinji razvoja je nastalo vprašanje: Kako in kje izrabiti organizirano narodno moč in silo?
Organiziran narod pokaže lahko svojo moč ali z orožjem v roki ali pa v mirni parlamentarni borbi. Zvest svoji mirotvornosti se je Radič odločil za parlament, seveda šele tedaj, ko je videl, da bo v parlamentu kolikor toliko pomenil.
Šel pa je še dalje. On ni vstopil
samo v parlament, ampak tudi v vlado, da tudi na ministrskih sejah lahko od blizu gleda, kako se suče državni stroj. To je tretja stopinja razvoja. V vladi on sodeluje, toda tudi kritizira. Opaženih nedostat-kov pa ne hrani zase, ampak jih pove ljudstvu na glas!
Radič je bil prvi minister, ki se je upal povedati, da so stroški za naše oboroževanje preveliki in da je treba skleniti take pogodbe z našimi sosedi, da bo mogoče prora-1 čun za vojaštvo zmanjšati. Tako ni nikdar govoril kot minister niti dr. Korošec, niti dr. Žerjav!
Radič je bil prvi minister, ki se je odločno zavzel za varčevanje v državni upravi. Še nikdar ni pred njim noben minister tako odločno protestiral proti previsokim dnevnicam raznih komisij kakor minister Radie. In ker je dosleden, mora iz proračuna brisati marsikaj, kar je sicer dobro, a ne neobhodno potrebno, ker se drugače ne da doseči znižanja davkov!
Radič je prvi minister, ki se upa kontrolirati delovanje one vlade, v kateri sam sedi! On je član vlade, to pa ga ne ovira povedati ljudstvu resnice o uporabi državnega denarja!
Ali se more še kak drugi politik ponašati s tako odločnostjo? Kako daleč stojita za Radičem dr. Žerjav in dr. Korošec!
Volitve v Delavsko zbornico.
(Berite!)
Demokrati, zvezani z nekaterimi no-socijalni listi tudi kandidira, žalostnimi junaki iz narodno-soci- Delavsko zbornico pa imajo v ro-jalne stranke na eni, eselesarji na kah koruzni »socijalisti« in pa kle-
drugi in takoimenovani »socijalisti« — koruzniki na tretji strani — so razvili silno agitacijo med delavstvom za volitve v Delavsko zbornico. Kakšni »bratci« so vsi skupaj, je razvidno iz njihovega lastnega časopisja, v katerem drug drugega obkladajo z volilnimi sleparji in goljufi. Vsi skupaj pa hočejo delavstvo res ogoljufati, zlasti podeželsko delavstvo, ki ga je največ. Volilni red je tako zamotan, da ima pravzaprav uspeh že vnaprej zasi-guran tisti, ki ima oblast v delavski bolniški blagajni in v Delavski zbornici sami. Demokrati pa imajo vso oblast v rokah pri bolniški blagajni, katere ravnatelj je njihov politični eksponent g. dr. Jožef Bohinc in ki na demokratsko-narod-
rikalci. Da poštenemu delavstvu mi omogočimo, da mu ne bo treba voliti nasilnih demokratov, niti es-elesarjev, niti zlaganih koruznih socijalistov, je »Slovenska delavska zveza« postavila svojo kandidatno listo, to je listo »Slovenskega kmet-sko-delavskega ljudstva«, katere nosilca sta naša tov. inž. Milo Debelak v Ljubljani in Ivan Klemen, žel. ključavničar v Mariboru. Seveda se dobro zavedamo, da naša »Slovenska delavska zveza« organi-začno še ni dobro razpletena, ker je bila komaj ustanovljena, ravno-tako vemo, da dela ves upravni aparat Delavske zbornice in bolniške blagajne proti nam in za nasprotne stranke. Kakšni bratci pa so to, povedo dovolj sami, ko si
drug drugemu očitajo grde stvari. Čeprav zaenkrat mi še ne bomo dosegli takšnih uspehov, kakor bi si jih želeli, smo vendar polni poguma za bodočnost. Velika večina zavarovanega delavstva v Sloveniji živi namreč na kmetih. V Sloveniji je tega delavstva do 80.000. Od teh jih odpade na veiiko industrijo in premogokope največ 30.000. Torej živi na kmetih, to je po vaseh, skoro 50.000 delavcev, ki imajo volilno pravico v nove sedanje delavske institucije, to je Delavsko zbornico in bolniško blagajno. Ko bo »Slovenska delavska zveza« enkrat opravila po kmetih tisto veliko or-ganizatorično delo, ki je potrebno, bo zmaga na celi črti naša. Za sedaj pa se bomo zadovoljili s tem, da pokažemo: tu smo! Naš delavski človek ne potrebuje varuhov kakor so dr. Žerjav, klerikalci, prodani socijalisti in podobni.
Ponovno opozarjamo vse naše somišljenike, da se za te važne volitve zanimajo in priporoče v svojem delokrogu le listo »Slovenskega kmetsko-delavskega ljudstva«, na kateri kandidirajo sami pošteni
delavci, naši pristaši.
* * *
KAJ DENETE V KUVERTO?
Vsak naš somišljenik mora de-jati v kuverto, ki jo dobi, dve stvari: Uradno legitimacijo in glasovalni listek, na katerem je natisnjeno: Glasujem za listo »Slovenskega kmečko - delavskega ljudstva«, katere nosilec je Milutin Debelak, inženir v Ljubljani. To dvoje mora biti v kuverti, drugega nič. Kuverto potem zalepi. Na oddajni listek, ki se mora držati kuverte, napiše vsak svoje ime in priimek.
KOMU SE KUVERTA ODDA?
•
Vsak naš pristaš naj odda pravilno opremljeno kuverto zanesljivemu našemu zaupniku. Ta naj jih zbere in vse skupaj odda ali odpošlje na ime: Milan Mravlje, Ljubljana, Kolodvorska ul. 7.
Za vsakega mislečega delavca in delavko mora biti jasno, da moramo preprečiti, da bi v Delavski zbornici o delavskih koristih odločevali združeni klerikalci in demokrati. To je ena.
Drugo pa je, da moramo te ustanove pošteno in temeljito prelufta-ti. Kajti danes se je vrinilo notri nebroj popolnoma nesposobnih za-jedalcev, ki stanejo milijone in milijone, a delavec nima od vsega tega niti počenega groša. Zato na delo, tovariši, da napravimo iz delavskih ustanov res nekaj koristnega.
* * *
Narodnim radikaiom v mariborski oblasti!
Mestni odbor narodno-radikalne stranke je zaključil na seji dne 16. januarja 1926, da se priporoča pristašem in prijateljem narodno-radikalne stranke, da glasujejo pri volitvah v Delavsko zbornico za listo »Slovenskega kmečko - delavskega ljudstva«, katere nosilec je
Milutin Debelak, inženir v Ljubljani.
Predsedstvo oblastnega odbora NRS v Mariboru se s tem zaključ-
Nobena ideja In nobena misel ni zmagala brez žrtev.
3
kom strinja in poziva srezke in krajevne organizacije, da razvijejo agitacijo, glasujejo za to listo ter odpošljejo glasovnice na »Tajništvo Zveze slovenskega kmečkega ljudstva«, Maribor, Narodni dom.
Maribor, 18. januarja 1926.
Predsedstvo oblastnega odbora NRS v Mariboru.
Ponovno opozarjamo naše tovariše, da vse glasovalne kuverte vpoš-ljejo na mariborsko ali ljubljansko tajništvo. Kajti samo na ta način lahko preprečimo vsako zlorabo. Glasovnice, ki bi bile pred 2. februarjem odposlane naravnost na Glavni volilni odbor, so neveljavne.
Opozarjamo, da gredo vsi delavci pravočasno po glasovnice. Ker se dogajajo celo taki slučaji, da uradniki pri krajevnih volilnih odborih nečejo izdati glasovalne kuverte onim delavcem, ki so vpisani v volilni imenik, opozarjamo delavce naj nam takoj javijo te slučaje, da zamoremo javno dokazati vse zlorabe teh gospodov.
Mi ne gremo v volitve, da bi iz političnih razlogov zavojevali Delavsko zbornico, ampak hočemo imeti stvarno kontrolo v njej, da
preprečimo vse zlorabe.
* * *
Nezaslišan teror rdečkarjev v delavnicah državne železnice v Mari-
boru. Še predno je izšla v »Kmet. listu« naša lista za volitve v Delavsko zbornico, so razdeljevali kuverte in navalili na tov. Klemena z nesramnimi očitki, da agitira za Or-juno, kapitaliste itd. Zbeganim delavcem so z raznimi pretvezami in s pomočjo laži odvzeli glasovalne kuverte. Preskrbeli bomo, da obelodanimo izjave vseh onih tovarišev, ki so po prevari prišli ob glasovnice, da vidi javnost, s kakimi sredstvi se borijo skrahirani rdeč-karji, ki so si vtepli v glavo, da imajo monopol na vodstvo delavcev. Hvalabogu, da se večina delavcev otresa rdečih koristoljubcev, ki dijo v delavstvu samo molzno kravo, življenski interesi delavstva pa so jim deveta briga. Vse naše tovariše v delavnicah južne železnice (državne) pa pozivamo, da potom svojih zaupnikov javijo našemu tajništvu v Mariboru vse nekorektnosti in laži, kakor slučaje nasil-stva in pretnje, da zamoremo storiti potrebne korake, da ohladimo vročo kri rdečih hujskačev in teroristov. Svoje glasovalne kuverte pa oddajte vsi tov. Ivanu Klemenu, ki je na listi prvi za nosilcem liste inž. Milutinom Debelakom. Vse ponovno opozarjamo, na zadnjo številko »Kmet. lista«, ki naj gre od rok do rok. Naročajte »Kmetski list«, da bo imel čimveč naročnikov, ker bo potem uredništvo v stanu, da otvo-ri za delavstvo posebno rubriko.
ker nam je znano, da člani sokol-skih društev to odločno obsojajo in obsoja ga tudi cela organizacija ofi-cijelno, ker je to naše stališče tudi sama izrazila v številnih resolucijah na njenih sejah. Gospodje demokrati naj le pi^čitajo vse resolucije sokolske organizacije in če so pošteni, bodo videli v njih ostro obsodbo njihovega dela. In uspeh teh naših konstatacij so bili napadi »Jutra« na našo stranko, da je proti sokolstvu itd. Tako sramotnega in nizkotnega početja v naši javnosti nismo bili vajeni. Da je naše stališče pravilno, so nam dokaz številni dopisi z dežele od dobrih Sokolov, ki ga odobrujejo in nam svetujejo nadaljevati ta boj, dokler se ne iz-čisti javno mnenje. In to bomo storili. Ne proti sokolstvu! Hočemo pa sokolstvo čisto, kakor so njegove ideje čistet hočemo, da je sokolstvo v službi naroda, ne pa propadajoče demokratske stranke.
Dalje moramo konstatovati, da ni Radič kot minister prosvete pod-vzel niti enega koraka proti sokolstvu, ker je veliko bolj moder in
■ i Na osebne ljuboznjivosti, ki me je ž njimi, častil pretekli teden ljubljanski dnevnik »Jutro«, podajam sledeče stvarno pojasnilo:
Najprej ugotavljam, da pri ustanovnem občnem zboru abstinenč-nega društva »Treznost« dne 10. t. m. nisem govoril samo o sokolstvu, ampak tudi o orlovstvu in delavskih telovadnih organizacijah.
Izrecno sem naglašal, da načelno kot telovadni organizaciji ne nasprotujem nobeni; toda dejanske razmere, kakor so se razvile pri nas in jih posnemam tudi iz uradnih spisov, kažejo, da zlasti seda-
nji sokolsko-prlovski prepir po šolah,ne more vplivati dobro na vzgojo mladine, ker se na obeh straneh dostikrat gojita nestrpnost in sovraštvo, dasi potrebujemo miru in ne draženja. Stoječ na svobodoljubnem stališču, bi pač prepuščal staršem odločitev, da pošiljajo svoje otroke poleg šolske telovadbe ali k sokolski ali orlovski ali delavski telovadbi; a bilo bi prav, ako bi prosvetna uprava ne dajala nobeni telovadni organizaciji nobenih privilegijev.
V Ljubljani, 17. januarja 1926.
Dr. Drag. Lončar.
demokratičen državnik, kakor slavni Pribičevič, ki je izdajal naredbe, po katerih bi smeli šolski otroci telovaditi samo pri sokolskih društvih in je podpisal akcijo za preganjanje Hrvatskega Sokola. Znano nam je, da se je sokolstvo samo smejalo tem zelo »demokratičnim« naredbam in da so imele ta uspeh, da je na Hrvaškem vstalo čez sto novih hrvaških sokolskih društev in da so starši na Hrvaškem zabra-nili svojim otrokom pohajanje sokolskih telovadnic. Velik uspeh — kajne da, gospodje okoli »Jutra«? In kaj ie storil »veliki Sokol« dr. Pestotnik kot prosvetni šef? Ali je bilo sokolsko njegovo delo, ko je prestavljal brez vzroka učitelje Sokole, ker so bili drugega političnega prepričanj^ ko je gazil zakon z nogami, da je lahko ubijal cele rodbine učiteljev, ker mu niso slepo sledili na političnem polju? Če je tako pojmovati sokolstvo, in demokratski eksponenti ga tako pojmujemo, potem se bomo proti temu razlaganju borili do skrajnosti.
Razne oolftlčite vesti.
Sbkolstvo in naša stranka.
Samostojnim demokratom je zmanjkalo snovi za povzročanje sporov med našim ljudstvom, da potem lažje žanjejo za svojo propadajočo stranko. Le na ta način ulove še nekaj kalinov na lim in to so potrebovali tudi za Pribičevičev shod. Odreklo jim je učiteljstvo, ki ie vrglo iz svoje organizacije njihove eksponente in vrgla jih je na cesto »Orjuna«, ki je rešila spor Pribičevic-dr. Leontič v korist dr. Leontiča. Vsled tega ostane edino še sokolstvo, kjer hočejo še rešiti, kar se da. Ker vedo, da je mnogo naših pristašev dobrih in mogoče najboljših Sokolov, so morali najti kost, da na njej glodajo. V to svrho jim služi vsako sredstvo in nobena organizacija jim ni sveta, da ne bi povzročili v njej spora, ako ni slepo orodje v njihovih rokah. In ker jim Sokolstvo tudi ni hotelo služiti, morajo porabiti vsako sredstvo, da po-
vzročijo razdor v njegovih vrstah. Mi smo v našem listu konštatovali že nekaj takih žalostnih pojavov, kako hočejo demokrati izrabiti sokolstvo v svoje strankarske svrhe. Ugotovili smo že, da so obljubljali sokolskim društvom po deželi o priliki volitev toliko tisoč dinarjev, kolikor demokratskih glasov bo v vasi in da so seveda po volitvah pozabili na te obljube. Ugotovili smo, da je ustanovila stranka neko društvo za zgradbo domov, ki je dajalo sokolskim društvom podporo za zidanje, toda le onim, v katerih so bili glavni funkcijonarji demokratski agitatorji, ugotovili smo nadalje, da je bil sokolski dom na Taboru zidan z denarjem pristašev vseh sokolstvu naklonjenih strank in da je škandal, da se ga izrablja za strankarske prireditve, kakor je Pribičevičev shod itd. Vse to smo ugotovili in to v korist sokolstva,
Narodna skupščina še ne deluje, pač pa je marljivo na delu finančni odbor, ki pregleduje načrt državnega proračuna za leto 1926. do 1927. Vl'ade, v katerih so sedeli svoj čas eselesarji in pozneje Žer-javovi demokratarji, so izdelale proračun za 19 milijard izdatkov, to je za 6 milijard več, kakor je bilo poprej, kar bi pomenilo povišanje davkov za dobro tretjino. Sedanja vlada je na zahtevo Radiče-ve kmetske stranke morala proračun znižati. Znižala ga je tako, da bo manjši, nego je bil dosedanji. Lažnjivci iz eselesarske in demo-kratarske stranke vkljub temu trdijo, da bo nov proračun večji, ka-jkor je bil dosedanji. Tudi z lažjo 'ne bodo prišli nikamor, kakor niso prišli z obljubkarstvom in nasiljem.
Vlada je izdelala načrt zakona v centralni upravi. Glašom tega načrta se število ministrstev zniža za 4. Naj bi se še bolj znižalo! Eselesarji in demokratarji so znižanje ministrstev samo obljubovali, mi pa ga bomo dali, ne da bi ga bili kdaj obljubovali!
Predzadnjo nedeljo je imela ljubljansko poverjeništvo Udruže-nja jugoslovanskega učiteljstva (UJU) širšo sejo, na kateri je nastala taka burja, da je odnesla predsednika Luko Jelenca, najod-ločnejšega pristaša Žerjavovega. Tako pada list za listom!
22.400 dinarjev dnevno znašajo stroški za komisijo, ki je šla urejevat naše vojne dolgove v Ameriko in na Francosko — piše >Domo-Ijub« in dostavlja, da »ni bilo čuti, da bi se radikali in radičevci skregali med seboj zaradi teh visokih dnevnic«. To je res, čuti tega ni bilo nikjer, in zlasti na eselesarskih shodih ne, pač pa je minister Radič v svojem glasilu »Domu« tako ostro napadel svojega ministrske-(ra tovariša dr. Stojadinoviča zaradi nepotrebnih državnih izdatkov, kakor. si kaj takega še nikoli ni upal, napisati kakšen minister SLS
v času, ko so zastopniki SLS sedeli z radikali skupno v vladi! Tega sicer nihče ni čul, ampak brati je mogel tu vsak, kdor brati zna in mi bomo ob prvi priliki radičevske napade na finančnega ministra ponatisnili.
Redukcija uradništva. Na podlagi novega proračuna bo ukinjenih tudi več uradniških mest. Slovenije redukcija uradništva ne bo posebno trdo zadela, ker so izbrisali iz proračuna večinoma le nezasedena mesta. Zato je demokratsko in eselesarsko vpitje o redukciji uradništva v Sloveniji gola demagogija in popolnoma odveč.
Pribičevič v Ljubljani. Demokrate je zadnji Radičev shod v Ljubljani silno zabolel. Zato so tuhtali in tuhtali, kako bi si našli nekai tolažbe. No in končno so povabili Svetozarja, da jih potolaži. V nedeljo je zboroval na sokolskem Taboru. Pred vsem pribiiemo. da ie pred Eadičevim shodom že 14 dni prej govorila o Radičevem prihodu cela Ljubljana, med tem ko se za Pribičevičev prihod meščanstvo ni zmenilo niti najmanie. Udeležba: Ata >Narod« so povedali, da ie bilo na Pribičevičevem shodu 7000 liu-di. Pa so se ata sami udarili po jeziku, ker so v isti sapi zabeležili, da meri dvorana 800 kvadratnih metrov, a na galerijo gre 1500 ljudi. Torej v dvorani je bilo po atovem računu 5500 liudi ali 7 na en kvadratni meter. Še otrok ne spraviš 7 na en meter, a kako odrasle ljudi! Ata so se, kakor po navadi, zlagali v lastno korist za 150%. Zato beležimo, da je bilo na shodu do 3000 ljudi, med temi najmanie dve tretjini nedemokraiov in naimanje 500 dijakov! Komaj do 500 svojih ljudi so spravili demokratarji skupaj kljub temu, da so se tudi tokrat posluževali po svoji stari navadi grde goljufije. Zveza kulturnih društev je namreč rekla, da prireja na ta dan svoj kongres in tako ie dobila polovično vožnjo. Odziv je bil kljub
4
Razširjajte zavest o potrebi tematske politične samostojnosti!
tej zvitosti nenavadno majhen. Kar se tiče govorov na tem shodu, smo bili naravnost razočarani. Edino kar vedo demokratarji povedati, je, da še vedno lajnajo o »državnem in narodnem edinstvu« in da »ustavo branijo«, kakor bi rekel Bolta-tov Pepe. 0 tem, kako se naj ljud stvu gosoodarsko pomaga, ni bilo slišati niti besedice! Ko je Svetozar še kušnil Žerjava, česar se menda ni naučil od Radiča, je gospoda šla na večurno pojedino. Kmetov ni bilo na tej po edini in tudi na shodu ne. Pač pa je tu kakor tam bilo videti le gospodo, ki živi od kmeta!
Pribičevič se lovi za zadnje bilke. Dejstvo je, da mu je v Liki, kjer je bil poprej njegov najvažnejši tabor, tekom leta 1925 skoraj vse ušlo v radikale in v radičevce. Istotako so samostojni demokrati «v Sloveniji izgubili dve tretjini svojih pristašev, od kar niso več na vladi in torej ne morejo ljudi skupaj držati s podkupovanjem in z nasiljem. Tako stoji danes ta bedna stranka! To je resnica, ki je vse laganje »Jutra« ne more spraviti s sveta!
Radič je imel v nedeljo v Subo-tici velik shod. Ker ata »Narod« pravijo, da je bilo na Radičevem shodu 7000 ljudi, tedaj smemo mirno trditi, da jih je bilo 20.000! In to samega zdravega kmetskega ljudstva, ki je steber in bodočnost države in naroda.
Kdo odloča v slov. demokratski stranki? Kmet, delavec in obrtnik?
Kaj še! Predsedstvo SDS je sestav-1926 na 4. strani. In vsi ti bodejo da »Jutro« štev. 7. od 10. januarja 3 župani (mestni in tržki), 1 tajnik, ljeno tako-le: 5 advokatov in profesorjev, 4 direktorji, 3 uradniki, 1 inženjer in meščan. Od kmeta, delavca in obrtnika ni sluha ne duha! Še izrazitejše uradniško in meščansko je sestavljeno načelstvo in O. O. SDS, katero sestoji iz nič manj kot 13 (trinajst) direktorjev in učiteljev, 10 mestnih obrtnikov, 7 veletrgovcev in restavraterjev, 6 advokatov in profesorjev, 4 fabri-kantcv, 3 mestnih in tržkih županov, 3 hišnih posestnikov, 1 apote-karja, beri in čitaj 1 delavca (toda še ta je mestni!) ter preko 20 uradnikov in — 0 kmetov. Od vseh teh pa jih je samo 13, ki so doktorji! Kdor tega ne verjame, naj si pogle-skrbeli za blagor — kmeta!!! K temu dodati še kaj pojasnila je popolnoma odveč! Vsak, še tako pri-prost, toda pameten kmet, delavec in obrtnik si bode na podlagi tega lahko sam napravil pravilno sodbo. — S—s.
Radikali, pomagajte! Tako kličejo demokrati v Beograd, da bi radikali odstranili prosvetnega šefa v Sloveniji dr. Lončarja, ker ta noče slepo ubcgati samostojnih demokratov. — Pojavila se je zopet stara slovenska lastnost: hlapčevstvo in ovaduštvo, kakor je tako lepo cvetelo med nami zlasti ob začetku svetovne vojne. Takrat so ovajali eselesarji liberalce na Dunaju in pri c. kr. obla&tvih, danes pa hodijo drug drugega črnit in tožit v Beograd. Pa še trdijo eni in drugi, da niso »avstrijaki . Še kakšni! Poteklo bo še mnogo vode po Savi, predno bo iz Slovenije izginil
avstrijski duh policajstva in ova-duštva! Zato nas pa tudi Srbi in drugi tako visoko spoštujejo!
Deinokratarjem ni všeč, ker se tov. Pucelj tako vneto zavzema za šparanje v državnem gospodarstvu. Seveda, oni znajo le razmetavati, kar dokazujejo šume, rude, svinec, premog, lagromerkur itd., itd. O šparanju z javnim denarjem pri teh ljudeh ni govora, zato jim ne gre v glavo, kako more pravi ljudski poslanec v državnem gospodarstvu na korist davkoplačevalcev zahtevati šparanje. Saj se poznamo!
Slovenski »šparovec« Pucelj. — »Jutro« je podelilo posl. Puclju častni naslov slovenskega »šparov-ca«, ker podpira vladno politiko varčevanja. Obžalujemo, da dr. Žerjavu in dr. Korošcu ne moremo dati drugačnih naslovov, kakor naslov slovenskih »cirovcev«. Dr. Žer-
jav in dr. Korošec sta bila menjajoč se čelih 7 let na vladi, zato pa je tudi danes vsa Slovenija tako »scirana«, da bo moral posl. Pucelj dolgo let »šparati«, predno bo red.
Posl. Žebot in štajerske koline (furež). G. Žebot se v 2. štev. »Slovenskega Gospodarja« hvali, kako dobro se mu je godilo na številnih kolinah, ko je prirejal po Novem letu shode v Slov. goricah. Pametnejše za njega bi bilo, ako bi bil o tem raje — molčal! Mi namreč ne smatramo to za vredno delo nar. poslanca, ako se g. Ž. gosti na kolinah pri svojih lahkovernih pristaših, ter se o tem še javno pod svojim podpisom hvali. Pri dobrih svinjskih klobasah klobasariti in
no nastopajo proti kmetskemu gibanju — ki je vsem enako nevarno. naj nam bo to bodrilo k večji borbenosti in znamenje, da smo na
pravi poti.
Dopisi.
Kranjsko.
Zgornja dolina v Bohinju. Letošnje leto nam zopet nagaja vreme, da nimamo snega. Zelo trpi živina in vozovi, ali zaslužek je še manji. Veliko ljudi je brez dela, vsak ga išče, kjer more, da se preživi v tem času. Nekaj se sliši, da ima preve-farbati svoje lahkoverne pristaše, j like plačo občinski tajnik, 2000 K
res ni velika umetnost. Kako korist pa ima od tega slovensko ljudstvo, je seveda drugo vprašanje.
Shodi in razne prireditve.
V	Želimljah bo občni zbor krajevne organizacije v nedeljo dne 24. januarja ob 11. uri dop. pri tov. Kramarju. Poroča tov. Prepeluh
Škofja Loka. Občni zbor okrajne organizacije ZSKL bo 24. januarja 1926 ob 2. uri popoldne pri tov. Zakotniku na Trati. Zborovanja se udeleži tov. Mravlje.
V	Zg. Pirnčah bo sestanek v nedeljo 31. januarja ob 4. uri .popoldne pri tov. Jože Petaču. Poroča tov. Mravlje.
Na Logu pri Brezovici bo občni zbor krajevne organizacije v nedeljo dne 31. januarja ob 2. uri popoldne pri Vrbiču. Poroča tov. Marinko.
Sv. Andraž v Halozah. Naša kmetska »Čitalnica^ priredi v nedeljo dne 24. t. m. ob 14. v prostorih g. Vindiša na lastnem odru igro »Rudeči nosovi«, združeno z veselico ob pestrem sporedu. Predstava in veselica se vrši nepreklicno kljub ostri zimi in hudi eseles-arski protiagitaciji. Osobito sta vabljena sv. Vid, sv. Barbara in sv. Trojica. Zunanji dobe vabila po pošti. K številni udeležbi te lepe prireditve domačih kmetskih fantov in deklet vabljeni vsi! Nažo Lah.
Na željb tamošnjih somišljenikov se vrši v nedeljo dne 7." februarja ob 14. uri v Domovi pri Ptuju javen shcd za kraje in vasi Domova, Mez-govce, Žalmance, Podvince, Paci-nje in bližnjo okolico. O Radičevi politiki in gosp. vprašanjih poroča tov. ekonom Emeran Stoklas. Po shodu ustanovitev krajevne organizacije.
V	nedeljo, dne 31. januarja ob 14. se vrši javen shod v Jurovcih pri tov. G. Permu za kraje Juro-vec, Popovce, Nova cerkev, Pod-lehnik, sv. Trojica, Sela, Dolena, Lancova vas in Pristova. O gospodarskih vprašanjih poroča tov. ekonom Emeran Stoklas.
V	Konjicah se vrši ustanovni občni zbor Okrajne organizacije ZSKL v nedeljo, dne 24. t. m. i. s. ob 10. uri predpoldne. Zborovanje se vrši v hotelu pri »Jelenu«. Zaupniki, ki so dobili povabila, naj pridejo pclnoštevilno; ako pa kdo
vabila pomotoma ni sprejel, naj pride oz. se oglasi pri tov. Kranju švikaršiču v Vitanju. Ker je zborovanje načelne važnosti in se bo na njem obravnaval tudi politični položaj, posebno pa načrt za bodoče podrobno delo. naj tov. zaupniki skrbe za pclnoštevilno udeležbo naših najzanesljivejših borcev za našo kmeeko-delavsko Staro pravdo! —
Središče. Tu se je vršil dne 3. januarja občni zbor krajevne organizacije ZSKL v gostilni Bauman, ki je bil dobro posečen. 0 političnem in gospodarskem položaju sta govorila posl. A. Kelemina in posl. Žnidarič, katerih govori so bili z zadovoljstvom vzeti na znanje. Kog pri Sv. Bolfenku. Na Sv.
na mesec. Sedaj je opustil, ker mu noče nihče zvišati plače. Pravi, da ne more izhajati. Zahteva zvišanje plače ali pa da se mu da občinski sluga. Mi danes samo toliko ugotavljamo, da Ije lepa eselesarska politika. Pred ljudstvom vpijejo: Zastonj se bo delalo, nazadnje se pa vidi ravno narobe. Le tako naprej naj gredo eselesarji in veliko tcdo imeli povedati, kaj so naredili in dosegli, ko so na občini gospodarili.
Sp. Bernik pri Cerkljah na Gor. Za našo vas, kakor tudi za vse druge, ki spadajo v občino Cerklje, se je vršil v Ljudskem domu občni zbor okrajne kmetske zveze, ali bolje SLS. Vabljeni so bili samo pristaši SLS. Na zboru je poročal g. Brodar, nar. posl., o stanju organizacije Kmetske Zveze ter nekaj o političnem položaju. — Iz radovednosti so se zbcra udeležili tudi nekateri pristaši ZSKL, ker je Brodar izvoljen za naš okraj. Toda na zboru ni bilo drugega slišati, ka-
treh kraljev dan dopoldne se je.kor to, da so se vsi politični vodi vršil v gostilni Gregorinčič javen ;.elji nasprotne stranke pošteno shod pod predsedstvom tov. C. Za- opreklali, posebno predsednik HSS bavnika. Poročijo o političnem in j prosvetni min. Št. Radi:'. Na njega gospodarskem položaju v državi j so posamezniki izlili ves žolč. Pri-sta podala poslanca A. Kelemina j čakovali smo, da bode poslanec
in A. Žnidarič. Njuna izvajanja so prisotni mimo poslušali in vzeli na znanje.
Jastrebei. Isti dan popoldne se je vršil tu javen shod v gostilni Zabavnik. Tudi tu sta poročala posl. A. Kelemina in A. Žnidarič. Bili so prisotni tudi Medjimurci.
Rogaška Slatina. Tu je bilo 13. januarja zborovanje krajevne organizacije ZSKL pri »Tirolcu«. Govorila sta poslanec A. Kelemina in tov. Ivan Rojs.
Rogatec. Isti dan se je vršil sestanek zaupnikov ZSKL v Rogatcu v gostilni Siebenreich. Navzočim je poročal o političnem in gospodarskem položaju tov. posl. A. Kelemina.
Dobrovci. Tukaj se je vršil pro-šlo nedeljo sestanek, ki je bil jako številno obiskan. Predsedoval je tovariš Kac, poročala pa sta tov. Ben-de in Škrabar. Par'klerikalnih in demokratarskih razgrajačev je tudi prišlo z namenom, da motijo zborovanje in v bratski slogi delalo nekvalificirane medklice, za katere pa so dobili od poročevalcev take lekcije, da si bodo prihodnjič gotovo premislili delati medklice. Posebno značilno je, da eselesarji in demokratarji vedno in povsod slož-
vprašal svoje volilce kaj c gospodarskih potrebah in težavah v našem okraju, katerih imamo mnogo, zlasti poljske miši. Te so se tako razpasle, da nam resno ogrožajo obstoj. Lansko leto so nam napravile ogromno škodo. Nekateri kmetje so komaj toliko pridelali, kolikor so vsejali. Za živež morajo pa kupovati in prodajati živino, čeprav jo nujno potrebujejo za nabavo hlevskega gncja. Kajti kdor brez gnoja seje, brez srpa zanje. Vsa sredstva smo rabili za pokon-čavanje, vendar vse brez uspeha. Zato nas je silno osupnilo, da ni na zbora spregovoril niti ene besede ne poslanec ne volilci. Tovariši, kaj nam je storiti? Naša misel je takojšnja ustanovitev kraj. crg. ZSKL. Povabiti se mora vse pristaše SKS in SRS. Nato bomo sklicali velik shod in pr vabili naše voditelje, tov. posl. Puclja in Pre-peluha, da nam razložita sedanji politični in gospodarski položaj. Pri zadnjih volitvah je dobila SKS čez 50 glasov in SRS čez 30. Moramo hiteti, da nas niti državnozborske niti občinske volitve ne najdejo nepripravljenih in neorganiziranih. V enotni fronti ZSKL, in v skupnosti z bratskim narodom hrvatskim, ki
ja^- Naročajte in razširjajte »KMETIJSKO MATICO« I
5
|a organiziran v hrvatski seljački stranki, moramo v prihodnje volitve. Na delo tedaj sedaj v zimskem času in ne vpiti pri kozarcu vina živijo ter vmešavati se v družinske razmere drugih. Delati in zopet delati treba, da čim preje uveljavimo gealo, ki pravi: Kmet, delavec in ■obrtnik naj bodo narodu vodnik. Bivša pristaša SRS sedaj ZSKL.
Zg. Tuhinj. Pred 14 dnevi smo imeli pri nas kratko, a zelo veselo zabavo. Na shod sta se pripeljala dve mlada doktorčka, demokrata, se razume z avtomobilom, kot se za gospodo spodobi. Toda na njihovo veliko žalost so prevzeli govore samo naši pristaši, ki so jima povedali, da kmet nikoli ne išče k regiji« pri doktorjih, zato je pa tudi ■čisto odveč, če gospodje hodijo po kmetih in beračijo glasove. Dr. Rape je bil ves penast od jeze, ker ni prišel do besede in je zahteval, da se naši pristaši odstranijo iz hiče. Tedaj vstane naš drugi odločen pristaž in mirno izjavi, da bo-<k» preje vsi doktorji zleteli iz tuše, kot en sam kmet. Kot kafra sta zginila oba doktorja po teh besedah iz hiše. Predno sta odfrčala proti Kamniku, sta sklenila, da med Tuhinjske kmete ne prideta nikoli več prodajati doktorskih laži in modroeti, ker kmetje njihovo .robo preveč dobro poznajo. Tako je bilo špasa konec in tudi demokratov.
Drenov grič. — Cenjeni tovariš! Kakor vsaki teden, tako Bem tudi minulega tedna glasilo ZSKL težko pričakoval. Ko sem ga prejel, sem našel med drugimi dopisi tudi do-pia iz Maribora o Kmetskem Dnevnika in me je prav razveselilo, ko «em ga prečital, da se čuti, da je ljudstvu potreben, v kmečkem duhu pisan dnevnik. Vsi drugi 6loji imajo svoj dnevnik, v katerega tudi jaz skoro vsak dan vtaknem svoj nos, če ne v enega pa v drugega. Viaaih se mi kar milo stri, ko vidim, kako ogromna množica smo,
jeva za reklamo, saj pravi, da sva midva najhujša agitatorja za Radi-cevo stranko v Krčevini pri Mariboru. To naju zelo veseli. Tudi morava povedati, da midva nisva, kakor oni, ki so ljudem pred 1. februarjem 1925 obljubili vse, a ničesar storili. Lepo bi bilo, če bi se obljube izpolnile, saj je bilo časa dovolj. Zdaj ko se naše krajevne organizacije ustanavljajo, jim to ne gre v glavo. Krčevina z okolico je naša in nikdar eeelesarjom tukaj ne bo več solnce tako sijalo, kakor 1. februarja 1925. Le delajte reklamo za nas naprej in tudi mi bode-mo pridno naprej delovali za našo ZSKL! Prišel bo dan obračuna! — R. Škrober.
Krčevina pri Mariboru (zahvala). Podpisani se zahvaljujem članom ZSKL, da so me za časa moje bolezni podpirali in mi darovali znesek 150 Din«. Tudi obeeam, da hočem za to stranko, ki nas edino na pravo pot vodi, delovati in tudi drugo člane pridobiti, da bomo močno stali mož za možem za boljšo bodočnosti Pozdravljeni! — Ivan Krope.
Mariborska ekolica. O. posl. Fra-njo Žebot nas pridno obiskuje ter nam pravi goroetasne stvari, katerih pa mu nfti njegovi najzvestejši tovariši več ne verjamejo. Da je vse, kar se govori na eselesarskih shodih, sama farbarija, to že čivkajo vsi vrabci po šumah. Seveda g. Žebot se vozi na sestanke z avtom itd., ima lepo obleko, katere poprej, ko ni bil narodni poslanec, ni imel. Je torej čisto gotovo, da je politika za nekatere koristna reč. To občutimo tudi vsi davkoplačevalci. Stari eselesarji že uvidevajo, da od njih izvoljeni poslanci obljub ne izvršujejo in pravijo, da nas je g. Korošec slabo oženiL Eselesar-ski voditelji so seveda računali, da je njih obstoj do smrti zasiguran, ali to je bil račun brez krčmarja. Ljudstvo je sprevidelo njihovo nezmožnost in kratkovidnost ter za-
pa brez svojega dnevnega glasila.	eselesarsko taborišče. Koro-
Zato prosim, da storite vse, kar je šec novih moči za svojo izgub-
največ mogoče, da Be to čimpreje doseže. Jaz sem se nadejal, da se bo že z novim letom kaj ukrenilo, pa ni nič, ker vem, da to ni tako lahko. Kar je pri nas dozdaj naročnikov, je sigurno, da bodo tudi potem. Po mojem prepričanju je za podeželsko ljudstvo nujno potrebno, da dobi v kmetskem duhu pisani dnevnik. Zato le korajžno na delo, ker bHža se dan!
štajersko.
Ptuj. Za osnovanje močne kra-
ljeno armado po Hrvatski, Vojvodini, Bosni, Hercegovini in Dalmaciji, toda bo slaba, ker vojskovodjo brez zmožnosti pač nihče ne mara. Tako izgleda z eselesarijo pri nas Slovenske gorice. V medenih časih, ko je vladala Davidovic-Ko-roščeva žlahta in so sedeli pri koritu štirje eselesarski ministri, je bil po mili volji nastavljen poštni upravnik njihovega kova, a drugi prestavljen nekam v Bosno. Ker so prestavljenemu njegovi zaščitniki Narodnega bloka rekli, da bo v
jpvne organizacije ZSKL za Ptuj— v kratkem spet vladal njihov re-mesto se vršijo predpriprave. Vsi j zim, je premeščeni uradnik nena-aomišljeniki in prijatelji kmetskega doma obolel in je pri padcu Dav. pokreta iz mesta Ptuja se pozivajo, Kor. režima spet takoj ozdravel. Z naj 9e tozadevno zglasijo čimprej nastopom vlade žalostnega bloka in pri tov. Vinko Simonicu, mehaniku j nasilja je bil od Žebota ustoličeni r Ptuju v svrho zabeležbe točnega j poštni upravnik prestavljen bolj v naslova. Na ta način dobe vsi za- spodnje kraje obširne očetnjave.
nimanci vabila gotovo in pravočasna v roke. Vse drugo istotam ust-aaena — S—s.
Krčevina pri Mariboru. Ker tudi mi nočemo biti pozabljeni, če ravno »Straža« tov. švikaršiča in mene pridno zabeležuje, hočem ne-
A glej nesrečo, tudi ta je nevarno obolel, seveda na prigovarjanje eselesarskih dostojanstvenikov in tako bolehal več mesecev politično bolezen, a glej ga spaka, nerodni blok se je držal in primoran je bil nastopiti službo, nakazano mu na
kaj odgovoriti. Tov. švikaršič in i jugu. Pri nastopu vlade sporazuma jaz se »Straži« najlepše zahvalju-1 škega bloka je bil krivično prestav-
ljeni spet prestavljen nazaj na svoje E/.e6to in njegov tovariš bi moral nastopiti službo nekje drugje. Ker so je govorilo od strani cekinovih naprednjakov, da je vlada sporazuma le od danes do jutri, je prestavljeni uradnik spet nenadoma obolel, si iskal do rekonstrukcije vlade zdravje v neki bolnišnici in zdaj čaka in čaka. Ker se smatra, da so te vrste bolezni politična epidemija, bi bilo dobro, da preišče te vrste bolne uradnike zdravnik strokovnjak čistega duha a ne kak eselesar ali demokratar. Slične bolezni so v naši obširni državi posebno v Sloveniji mnogoštevilne^ zato bi bilo umestno pri sedanji redukciji te ljudi upoštevati. Pri pošti je itak premalo štedenja, to se vidi v premestitvi poštnega urada iz sredine trga celo izven * trga. Prejšnji lokal je bil mnogo primernejši in gotovo 200 odstotkov cenejši od sedanjega. Za take stvari je denarja dovolj, za uboge poštne odpravnike in selske pismonoše pa ni kredita. Ali je javnosti znano, da dobivajo poštni odpravniki 400 do 500 Din mesečne plače in mnogi poštni seji niti do 200 Din mesečno? Tako se skrbi za ljudi, ki naj delajo za kmetsko ljudstvo. — Pri ponovni oddaji poštnih voženj prosimo direkcijo pošte v Ljubljani, naj se ozira na interesente iz kmečkega stanu, kajti dolžnost državnih ustanov je, podpirati gospodarstvo kmetov, ne pa kapitalistične avto-družbe.
Iz ptujskega okraja. Poslanec za ptujski okraj in bivši minister g. Vesenjak je dobil pri zadnjih volitvah v ptujskem okraju od nas kmetov 5113 glasov. Poljedelci ptujskega okraja vprašajmo g. poslanca, kaj vse je že dosegel za nas, odkar je izvoljen? Vinogradniki iz Slov. goric ter revni Haložani pa ga bomo vprašali, ako še uvaža eselesarsko velepodjetje »Gospodarska zveza« v Ljubljani na stotine vagonov banaškega in dalmatinskega vina na našo ogromno škodo, kakor lansko leto? Naše vino leži neprodano v kleteh, a 20 eselesarskih poslancev gleda, kako propadajo naše kmetije, povrh pa uvažajo njihova podjetja vino od drugod tako, da našega pridelka ne moremo spraviti v denar. Za brezdelje in da bi eselesarska »Gospodarska zveza« nam konkurirala, Vas nismo volili! G. Vesenjak, kje je nadalje Vaša »avtonomija«, katero ste nam pred dobrim letom na shodih javno obljubovali? Mi smo Vam že takrat rekli, da je Vaš boj za avtonomijo mlateuje prazne slame! In imeli smo popolnoma prav! Kmetje ptujskega okraja pričakujemo in bi bilo krščansko in pošteno, da priznajo poslanci SLS, da niso popolnoma ničesar dosegli za slovenskega kmeta in da čimprej — odstopijo. Kmetje ptujskega okraja smo osiromašeni in ne bomo plačevali težke milijone dinarjev na dnevnicah onim, ki kot naši poslanci ničesar ne dosežejo. —• Več kmetov iz Sv. Marjete na Dravskem polju.
Šmarje ta ob Pesnici. V mariborski okolici so se že dalje časa pojavljale tatvine goveje živine in to precej slučajev ter je bilo vse za-
sledovanje orožniških postaj brezuspešno. Sredi meseca decembra lanskega leta je bila ukradena posestniku Ivanu Ribiču v Sp. Jakob-skem dolu telica. Zasludovanju od strani tukajšnje orožniške postaje in sicer komandirju J. Drevenšeku se je posrečilo predrzne tatove izslediti in "izročiti roki pravice. Pri aretiranih se je našlo vse meso od ukradene telice ter se je tatovom tudi dokazala tatvina ene krave pri posestniku Prahu. Ali so vlovljeni tatovi najbrž tudi z drugimi tatvinami v zvezi, bo dokazala nadalj-na sodnijska preiskava. Stari pregovor pravi: Vsak vrč gre tako dolgo k studencu, da se enkrat ubije, -i A. S.
Mariborska oblast. Demokratski >Tabor« je svojeČasno zagnal krik, da se namerava veliki župan Pirk-majer odstaviti ter je istega opisal kot enega najzmožnejših uradnikov. Če bi stale te vrste v »Zagreb-' ških Koprivah«, bi se nam ne zdelo čudno. Ali je rajna P. P. vlada gledala na zmožnost in sposobnost uradnika? Znano nam je, da je še mnogo bolj zmožnih in boljših uradnikov!
Maribor. Kaplan Hrastelj, o katerem je poročala božična Številka našega lista — je kot katehet odstavljen, ker se je med šolskim poukom nepristojno izražal o prosvetnem ministru g. Radiču — Kakor čujemo, je za svoje »junaštvo« nagrajen s tem, da pride v uredništvo »Straže«, kjer bo lahko nemoteno bruhal po onem možu, ki je v svoji pravicoljubnosti podvzel vse, da vrne samostanskemu učiteljišču pravico javnosti. Daleč, daleč so eselesarji od pojma hvaležnosti, četudi so — duhovniki.
Iz Maribora. Kako propala je eselesarska morala, najlepše svedoči dogodek, ki se je prošli teden odigral v Mariboru. Neki nepridiprav je po naročilu neznanih tipov raztrgal napisno tablo našega mariborskega tajništva v Narodnem domu Vročekrvni zagrizenec pa se ni zadovoljil samo s tem »plemenitim« činom, radi katerega bo od Eseles generalov brezdvomno povišan — ampak je na oglasno tablo društva Jugoslov. akademikov napisal izbruh svoje krščanske duše v slogu, ki ga najdeš samo na — straniščih. Istodobno si je izposodil Orjuno z enako nesramnostjo. Vse to so sadovi eselesarske vzgoje, ki stremi samo za tem, da vzgaja k sovraštvu in surovosti napram načelnim nasprotnikom.	I.
Iz celjskega okraja. Pri nas si ljudstvo zelo želi, da bi prišel g. St. Radič enkrat tudi v naše kraje. Razpoloženje za kmetsko stranko je tukaj sedaj najboljše. Pri nasprotnikih pa se opaža velika negotovost. Eselesarji v mirnem razgovoru sami priznavajo, da bodo pri prihodnjih volitvah mnogo izgubili. Zelo slabo se počutijo tudi Žerjavovi de-mokratje. Kmetje, obrtniki in delavci uvidevajo, da nimajo v Žerjavovi stranki ničesar iskati, a urad-ništvo se jim istotako vidno izmika. Delajmo, sedaj je naš čas! Doba praznih besed je minila! Sedaj nastopa čas pametnega gospodarskega dela. Zato kmetska stranka tudi pridobiva na pristaših.
6
Vsem mojim dopisnikom. Zadnje čase dobivam toliko pisem, da jili ne morem niti dobro preči tati, kaj šele, da bi za vsakega prosilca napravil po eno pot. Če še pomislim, da je v Beogradu znan običaj, da je iz ene poti dostikrat še deseta potrebna, potem je razumljivo, da ob toliki pošti ne zmorem vsega. Delo v finančnem odboru zahteva od vsakega člana izrednih naporov in časa. Življenje nam poteka približno tako: Ob 8. uri začenja konferenca naših članov finančnega odbora, ki je potem me-rodajna za potek razprave. Tu treba biti prisoten in pazljiv. Sigurno je, da se ima Slovenija bas temu mojemu delu največ zahvaliti, da bo pri sprejetju proračuna izšla z najmanjšo škodo. Že za trajanje konference pa pričenja debata v plenumu finančnega odbora. Tu sem dostikrat poročevalec ali pa traja konferenca še vnaprej, ker je vedno treba pripravljati vse potrebno za prihodnjo sejo, ki se drže druga druge, kakor raki v vreči. Dopoldanske seje trajajo do 1. ali 2. ure, popoldne pa pričenjajo ob 3. ali pol 4. uri in trajajo do 10. ali 11. ure v noč. Ne praznujemo ne praznikov ne nedelj. Nekaj intervencij sem izvršil med konferenco z navzočimi referenti in ministri, a ne utegnem niti poročati, ker nimam časa. Zato prosim vse dopisnike brez izjeme, da naj mi ta mesec, če le mogoče pišejo le preko tajništva v Ljubljani, vsaj pa ne na-ganjajo za odgovore. V februarju bom pa storil kar bo v moji moči za vse, ki so prosili za posredovanje. Ivan Pucelj.
Poravnajte naročnino! Kdor do konca meseca ne vpošlje naročnine, mu moramo list ustaviti! Naš list ne živi od premoga, svinca, šum, rud, bark in drugih goljufij, nego je odvisen le od naročnine, to je od stanovske zavednosti slovenskih kmetov, obrtnikov in delavcev!
K razpisu nagrad za nabiralce novih naročnikov »Kmetskega Lista«. Do danes so marljivi nabiralci poslali že zelo veliko število nabiralnih pol. Nekateri so dobili celo v zelo oddaljenih krajih nepričakovano lepo število novih naročnikov. Mnogi poročajo, da vpošlje-jo pole do 15. februarja. Vabimo vse, ki še zbirajo naročnike, naj spiske takoj vpošljejo, da moremo že sedaj pričeti z dopošiljanjem lista. Denar lahko pobirajo še naprej in ga dopošljejo najpozneje do 15. februarja, na kar se razdelijo nagrade.
Nov pravilnik za žganjetoče. Kdor prodaja žganje, pa nima osebne pravice za žganjetoče, m&ra do 31. tega meseca vložiti prošnje za osebno pravico pri pristojnem okrajnem glavarstvu. Poleg te prošnje mora napraviti še eno, tudi na glavarstvo p-pd^ sposobnosti lokalov. Tv-r-i rrljeni žganjetoči v prodair1""' (v zaprtih stekleni-
cah), kdor bi do 31. t. m. ne vložil'J Vintavcu pri Ptuju. Izvršil je zad-j teh dveh prošenj, ne sme po 1. fe- i nje mesece celo vrsto vlomov jn[
bruaTju več prodajati žganja.
Zasilni zakol živine. Iz nekaterih občin smp dobili pritožbe, da je. zasilni zakol živine in razprodaja mesa prepovedan. Kakor smo se informirali na pristojnem mestu, to ne odgovarja resnici. Zasilni zakol je dovoljen in tudi razprodaja mesa, meso pa se mora prodajati doma, ne na javnih prostorih, na štan-tih. Ako bi bil kdo, radi zasilnega zakola kaznovan, naj napravi takoj pritožbo na velikega župana in tu se bo krivica popravila.
Kakor izgleda, bo ljubljanski ge-rentski svet kmalu razpuščen. Posle prevzame uradnik. Tako želi ogromna večina občinstva.
Smrtna kosa. Dne 6. t. m. je preminula v Stražišču pri Kranju gospa Marija Benedik roj. Tratnik vdova po nedavno umrlem Val. Benedik, gostilničarju in trgovcu po daljši mučni bolezni. Pokojnica je bila daleč naokrog dobro znana po a veji gostoljubnosti in ustrežljivo-sti. Številno pogrebno spremstvo, katerega se je udeležilo tudi Sokol-sko in Gasilno društvo je dokazalo pokojnice vsesplošno priljubljenost. Ob hiši žalosti so zapeli pevci iz Stražišča in Kranja ginljive žalostinke. Vsem domačim in sorodnikom naše iskreno sožalje! Tebi, draga mama, večni mir in pokoj!
Za blaženega bo proglašen pokojni škof Martin Slomšek, slovenski pesnik in pisatelj.
Novi potresi. Ljubljanska potresna postaja je zaznamovala dne 12. t. m. jako slab potresni sunek v neposredni bližini Ljubljane. Dne 13. t. m. pa sta bila zopet dva potresna sunka nekje v jadranskem morju. To je znamenje, da se zemlja še ni umirila.
Zopet nesreča z orožjem. — Fr. Šavnik, 15-letni trgovski vajenec v Kranju, si je v nedeljo z nekim tovarišem ogledoval samokres. Dečka sta nepravilno obračala in poskušala orodje in naenkrat se je samokres sprožil. Strel je zadel Savnika v trebuh in ga smrtnone-varno ranil.
Boj med očetom in sinom. V Sov-jaku pri Sv. Jurju ob Ščavnici je i viničar Rižnar v prepiru ustrelil ! svojega lastnega sina. Stari Rižnar,
TEDENSKI KOLEDAR.
Dnevi:
tatvin, a nazadnje se je kar naselil | v bizeljskem paviljonu na velesej-§24. januarja: nedelja: Timotej.
(25. januarja: pondeljek: Pavel sp. ;28. januarja: torek: Polikarp.. 27. januarja: sreda: .Ivan Kriz. ■28. januarja: četrtek: Julijan. 129. januarja: petek: Franc SaL januarja: sobota: Martina d.
Sejmi:
;24. januarja: Radeče, Studenci, Koprivnica.
29. januarja: Rajhenburg, Št. Jur
ob Taboru. ■ 30. januarja: Rakek.
se godi ubogim ljudem v Rumuniji, kjer ima vso moč v državi istotako pokvarjena gospoda v rokah. Ni Čudno, da je odpor kmetskega ljudstva proti gosposkim divjakom tudi tam vedno večji.
Velike povodnji so v Srbiji in v Vojvodini. Radi deževja so rake
mu ter je od tam odnesel, kar se je le dalo spraviti v denar.'Razun tega ga je pridno vlekel iz tamkaj spravljenih sodov. Predkaznovan je že 11 krat in se je klatil po celem svetu.
Velik požar je nastal predzadnji ponedeljek zvečer v Poljčanah v tovarni upognjenega pohištva. Tovarna je bila polna lesene robe, zato se je ogenj hitro razširil. Na pomoč so prišle razne požarne bram-be, celo iz Maribora. Radi zelo oddaljene vode je bilo gašenje silno otežkočerio. Po de-seturaem napornem delu se je posrečilo ogenj omejiti in rešiti ostala poslopja. Škoda je ogromna.
Dojenček je zmrznil zadnjo soboto v Zagrebu neki ubogi družini, ki je standovala v podstrešju nekega gospodarskega poslopja. Peci v zelo narasle. Pred Zemunom m tem ? stanovanju« ni bilo, istotako Beogradom, kjer se zliva Sava v ne pohištva. Starisi m dojenček so Djnav0) je baje zopet celo morje.
ležali kar na tleh. Mati je izjavila, da je položila zvečer dojenčka poleg sebe na tla, zjutraj pa ga je našla mrtvega.
»Kmetijski koledar« za 1. 1926 se še dobi. Stane 10 Din, po pošti 11 dinarjev. Naročila na naslov: Kmetijska tiskovna zadruga v Ljubljani, Kolodvorska ulica 7.
Tam je na levi strani Donave sama ravnina in se pri poplavah razlije Donava mnogo kilometrov da-banatskem polju, da res fe-cela pokrajina kakor morje.
Madžarske goljufije s ponarejanjem tujih denarjev še vedmo razburjajo takorekoč celo Evropo. Pa
Koliko advokatov je v Sloveniji? ^ da gQ ^ tem zIo£inu ude^
J/10	^26t ie v celi |žcni takozvani ,naivišjk krogi, ka-
Slovemji 191 advokatov. Po ogrom- L . Horth ^^ madžarski vla_ m večini so demokratarji m eseles- d tem rami ministri M poli.
arji. Že po tem se lepo vidi, kako zelo sta demokratarska in eselesar-ska stranka ljudstvu prijazni!
Brez nog okrog sveta. Francoski vojni invalid Germain M. Parnot potuje sedaj peš okrog sveta, čeprav je brez obeh nog in ima lesene proteze. Parnot hoče dobiti
eije, en škof, razni plemenitaši in člani bivših nemških vladarskih rodbin. Taka zares pokvarjena gospoda se je pečala z največjimi go ljufijami na škodo ljudstva. Razen francoskih frankov so ponarejali tudi češke krone in naše dinarje. Vendar so Francozi najbolj priza-
nagrado 700.000 frankov, katero je ^ Zaradi t je francoaka vla. razpisal francoski vojaški klub. da posla]a svoje uradnike na Mad
Mora prehoditi 30.000 milj peš; od teh jih ima za seboj že 9.000. Parnot sam trdi, da prehodi s svojimi lesenimi nogami popolnoma dobro 25 milj na dan.
Divjaške razmere na Ruman-skem. V Sucavi so orožniki zaprli 14 letnega kmetskega fanta in g& obdolžili konjske tatvine. Ker fant tavine ni priznal, so ga orožniki začeli strahovito mučiti. Vodja orožnikov ga je najpreje pretepal z gor-
jki je bil poročen, je imel razmerje; jača Ker je ge vedno vztrajal pri
z neko drugo žensko, česar mu pa sin ni dovolil. Zato je prišlo med očetom in sinom večkrat do pre-jpira. Nekega lepega dne pa je sin I očetovo ljubico na cesti napadel in | jo s puško krvavo pretepel. Ko se je v pretep vmešal tudi oče, je sin. nameril nanj puško in ga hotel ustreliti. Oče pa je bil naglejši, iz-vil mu je puško iz rok ter ustrelil sina. Starega Rižnarja so seveda takoj zaprli.
Nevarnega tatu so vlovili v Ljubljani. Je to brezposelni delavec in [postopač K. Murko, rojen 1. 1895 v
trditvi, da je nedolžen, je orožnik fanta izročil dvema slučajno navzočima ciganoma, ki sta ga pretepala in trpinčila z razbeljenim želez-jem. Fant vkljub temu ni priznal zločina, ki ga nikdar ni zagrešil, na kar je orožnik določil, da bodo nesrečneža »pekli«. Orožnikova žena je zakurila železen štedilnik. Ko je bil razgret, so žrtev slekli in fanta nagega posadili na štedilnik. Nesrečnež je seveda omedlel. Ko se je zopet zbudil, je videl na sebi sirahovito rano. Zločina junaški
žarsko, da na licu mesta preiščejo vse te lumparije in da pazijo, ali bodo madžarske oblasti pač s potrebno resnostjo zasledovale goljufe, kar pa ni verjetno, če se nahaja med njimi sam madžarski regent (vladajoči).
Razoroži tvena konferenca. Vse države se bodo sestale na posvetovanje, da sklenejo razorožitev vseh držav. Najbolj pritiska na razoro žitev Amerika. Daj Bog, da bi ta konferenca rodila uspeh, potem bo vseh gospodarskih kriz konec, ker vojaštvo stane vsako državo največ.
35 dni brez hrane. Tak junak se je našel v Nemčiji. 34 dni je dobro vzdržal, 35. dan pa se je počutil že od ranega jutra zelo slabo. Končno je omedlel. Spravili so ga v bolnico, toda zdravniki dvomijo, da bi mogel okrevati.
Svctoletnih romarjev ie prišlo lani v Rim čez en milijon.
Brezposelnost v Avstriji. V de-
fent vkljub temu ni priznal. Takoicembru je bilo v Avstriji 240.000»
Pridobivajte naročnikov »KMETSKEMU LISTU«! ^C
brezposelnih. Drugod je potemtakem vendarle še mnogo slabše, nego pri nas. ;
Katoliških duhovnikov je na cele^ svetu 812 tisoč. Na Evropo jih odpade 200 tisoč.
Požar v Puli. V torek je začelo goreti skladišče tobaka v Puli. Ogromno skladišče je popolnoma pogorelo, škode je 100 milijonov lir.	:
»Dohodnina«. Kako se napoveduje in kako se delajo pritožbe. — Knjižica stane 10 Din, po pošti 11 dinarjpv. Naročila na naslov: Kmetijski tiskovna zadruga v Ljubljani, Kolodvorska ulica 7.
Samomor jo izvršilo v Zagrebu lani 35 oseb in sicer 23 moških in 12 žensk. V Zagrebu se moški večinoma obešajo (6 slučajev), streljajo (9 slučajev) ali skačejo v vodo (4 slučaji), ženske pa se zastrupljajo. Razun 35 izvršenih samomorov je bilo še 45 poskušenih samomorov. 16 slučajev odpade na moške, 29 na na ženske.
Ne hodite po železniški progi! To ni le kaznjivo, nego je tudi smrtno nevarno. Nedavno Smo poročali o nesreči mladega fanta, ki ga je vlak povozil v Št. Ilju nad Mariborom. Sedaj se o enaki nesreči poroča iz ljubljanske okolice.
Zaklad je našel neki kmet v bližini Doboja v Bosni. Nahajal se je precej globoko v zemlji in je bil spravljen v zaboju. Sodi se, da je fa zaboj ležal v zemlji najmanj 150 let Najditelj je z zakladom izginil.
Strašen strup so izumili Ameri-kanci za časa svetovne vojne. Imenujejo ga »Levisit«. Pripravili so ga vež jeklenih sodov. Ta količina •bi bila zadostovala, da bi pomorili z njim celo nemško in avstrijsko vojsko. Vendar takratni predsednik Zjedinjenih držav ameriških Wilson ni pustil, da bi se porabil ta strupeni plin, ki je devetkrat močnejši, kakor so bili najmočnejši v vojni rabljeni strupeni plini. Sedaj so celo to količino potopili v morje.
Najstarejša žena v Belgiji živi v vasi Wodecq. Je to gospa, ki se je rodila leta 1819. Pred kratkim jo je obiskal urednik nekega belgijskega lista. Ta poroča, da se 107 let stara ženica prav dobro podpiše brez uporabe očal, da nima niti enega sivega lasu in da prav dobro sliši. Poročila se je pred 76 leti in vzgojila 7 otrok. Vstaja ob 6. uri zjutraj, je z dobrim tekom petkrat na dan, največ jajca, meso, šunko, najrajša pa ima čokolado. Lani i o Je obiskala belgijska kraljica in pila z njo čašo šampanjca. Res, trdna korenina.
Ameriški Indijanci ne bodo še izumrli. Dostikrat smo čitali, da je severoameriških Indijancev vedno menj in da bodo v kratkem izumrli. Državni statistični urad Združenih ■držav severoameriških objavlja sedaj zanimive podatke, ki pričajo nasprotno: Ljudsko štetje 30. iuni-ja 1913 izkazuje 330.619 Indijancev. Liudsko štetje 30. junija 1925 pa 349.595 Indijancev. Torej skoro 19.90« duš več kot pred 12 leti.
Vera v čarovnice še dandanes. V najbližji okolici poljskega glavnega mesta Varšave se je pred nedavnim časom zgodil dogodek, ki spo-
minja na srednji vek. V neki. vasi varšavskega "'okraja je zbolela žena in zdravil jo je zakotni mazač z raznimi »zdravili«. Ko vse to ni nič pomagalo, je izjavil, da je njegova umetnost odpovedala Zato, ker je bolnico začarala čarovnica, stanujoča v soseščini. Da bi bilo doseženo ozdravljenje, je potrebno odvzeti čarovnici nekoliko krvi, ker s tem zgubi začaran je svojo moč. Takoj je odšel mož bolne žene s par ljudmi v hišo domnevane čarovnice, ki so jo s silo privlekli v ležišču bolnice. Tu so ji prerezali z nožem nekaj žil in lovili kri v posodo. To kri sta morali nato spiti čarovnica in bolnica. Ko je bilo to gotovo, so čarovnico nagnali, sami pa pokleknili okrog bolniške postelje in molili za ozdravljenje bolnice. Vsled izgube krvi leži čarovnica sedaj težko bolna, celo zadevo pa ima v rokah policija, ki bo poskrbela, da se vsa »čarovnijac-dostojno zaključi na sodniji.
Eoljševiški škof o Kristusu, škof Antonin, ki je naklonjen boljševi-kom, je imel v Petrogradu javno predavanje, na katerem je dokazoval — ob stalnih medklicih boljše-vikov —, da je Kristus v resnici živel. Pri tem je prišel do zaključka, da je boljseviška revolucija produkt — krščanstva. Boljševikom prijateljski profesor Gradescul je napisal nato v »Krasnaja Gazeta^ članek, ki odobrava škofovo stališče.
Monarhističen pokret ca Poljskem. Kakor poročajo časopisi, so se vršila v teh dneh v Poznanju posvetovanja delegatov monarhi-stičnih organizacij iz cele poljske republike. Pravijo, da so ugotovili znatno povečanje gibanja za upo-stavitev monarhije na Poljskem. Kljub temu izgleda, da Poljska Še dolgo ne bo kraljevina, čeravno si to razni grofi in baroni želijo.
Kje umira največ otrok? Po uradni statistiki umira na Japonskem od 1000 rojenih otrok približno 150—200, po nekaterih delih celo do 250. Ta izvanredno visoka številka umrljivosti otrok se razlaga s tem, da vladajo na Japonskem nezadostne zdravstvene odredbe ter da so japonske matere kaj slabo poučene o ravnanju z otroci.
Koliko parnikov izgine vsako leto? Danski časopis »Poliiiken« prinaša zanimivo poročilo o izgubah, ki jih utrpijo lastniki paroplovb celega sveta s tem, da gotovo število njihovih ladij ne prispe v namembno pristanišče, ne da bi se moglo o njihovi usodi zvedeti kaj natančnejšega. Število teh ladij v zadnjih letih stalno pada, kar je zasluga brezžičnega brzojava, ki omo-jgoča ponesrečeni ladji takoj obvestiti vso tudi daljnjo okolico o nesreči. V letih 1922 in 1923 je izginilo na ta način po 21 ladij, v letu 1924 že samo 17, a v letu 1925 samo 10. Zanimivo je tudi, da v času od aprila do novembra 1925 ni iz-| ginila nobena ladja in da se vse izgube zgodijo v zimi. Koliko žalost-j nih dogoaKov se je odigralo na teh j ladjah, ne da bi človeštvo zvedelo , zanje.
Oporoka ameriškega novinarskega kralja. V Njujorku so odprli
oporoko umrlega novinarskega kralja Munseya. Z izjema nekaterih manjših volil je zapustil vse svoje premoženje Metropolitneinu umetniškemu muzeju. Vrednost zapuščine se ceni na 40 do 50 milijonov dolarjev, kar znaša v našem denarju približno od 2 milijardi in 500 milijonov dinarjev.
Najvišja železnica na svetu je proga med Autofagasta in Bolivio v. Ameriki, katere najvišja točka leži še nekaj višje, kakor je visok Mont Blank (5100 m)."Če pomislimo, da znaša višina Triglava 2863 metrov, si lahko predstavljamo, po kakšnih višinah se spenja najvišja železnica na svetu.
Krščanske cerkve proti vojni. — Berliner Tagblatt« poroča, da se je vršila v Wašingtonu v Ameriki konferenca krščanskih cerkev. Konference se je udeležilo 31 raznih verskih sekt in neoficijelno tudi rimsko-katoliška cerkev. Na konferenci se je soglasno sprejela resolucija, ki proglaša vojno za zločin. Radikalnejša skupina je predlagala, naj konferenca obsodi tudi vsako obrambno vojno, vendar s tem predlogom ni prodrla.
Kdor hoče biti lep, mora potrpeti. Znano je, da se mostne gospodične zelo trudijo biti lepe s pomočjo raznih barv. Barvajo si lase, barvajo si kožo, obrvi itd. Ta stvar je pa cesto tudi nevarna, zlasti pri barvanju ustnic z rdečimi svinčniki. Pri tem se kaj rado zgodi, da pride nekoliko take barve s slinami v želodec, kjer povzroči močne prebav-ljalne nerodnosti. Posebno nevarno je' barvanje ustnic pozimi, ko ustnice vsled mraza pokajo. Če se take razpokane ustnice pobarvajo, pride barva v kri, ki se okuži, kar lahko za gotovih okolnosti povzroči celo smrt. Zato svetujemo našim dekletom, naj ne posnemajo mestnih gospodičen, saj je človek najlepši tak, kakršnega je ustvarila mati narava.
Prvi turški zakon po novih modernih predpisih. V Eski-Bekirju se je v preteklih dneh vršila prva poroka po predpisih novega zakona. Poročenca sta bila učiteljica in mestni uradnik. Podpisala sta dogovor, da uživata oba enake pravice in da se bo smatralo, za kaznjivo vsako dejanje, ki bi bilo v stanu, to svobodo — predvsem vendar svobodo žene — okrniti. V pogodbi je bilo tudi določeno, da se morata zakonca v slučaju, da postanejo življenjske razmere nevzdržne, vsak sam preživljati, kar pomeni toliko, da je mož oproščen dolžnosti vzdrževanja žene. Višina dote določila na 500 turških liber. če bi prišlo do ločitve, bo moral zakonec, ki bo ločitev zahteval, drugemu zakoncu izplačati znesek v višini dote. — Pri -slavnosti, ki se je vršila po izvršenem poročnem obredu, se je plesalo tudi šimi. — Nazadnjaška Turčija hoče kar čez noč prekositi cel svet v — napred-njaštvu.
Koliko las ima človek na glavi?'
Ljudje, ki nimajo pametnejšega de-jla, si belijo glave s takimi vprašanji. Tako si je nek angleški zdravnik privoščil zabavo, da je preštel lipe na glavi človeka in ugotovil, ^n' si glava r.dečeglavca približno
90.000 las, črnolasa glava 103.00C* in glava plavolasca 140.000 las. Kdor se hoče prepričati, če je ta gospod pravilno preštel človeške lase na glavi, temu zamoremo svetovati samo to, da naj jih prešteje tudi on in se tako sam prepriča. Mi mu rajše verjamemo.
V Baltiškem morju je, po poročilih iz Hamburga, zamrznilo 12 trgovskih ladij, ki so se vračale ir Petrograda. Zamrznjene v velike ledene plasti plavajo z njimi vred proti vzhodu in se ne morejo na noben način oprostiti neljubega in neprostovoljnega objema. Kakšna bo njih usoda, se ne da ugotoviti.
Skočila v Donavo. V Lincu na Gornjeavstrijskem je zginila 5. t. m. dopoldne žena trgovskega potnika Rudolfa Zaglauerja s 4 otroci, enim dečkom in tremi deklicami, v starosti 6—11 let. Sumi se, da je skočila s svojimi otroci v Donavo, ker so dobili na bregu obleko, ki jo je spoznal Zaglauer za last svoje žene in svojih otrok.
Izbrala si je ženina po amerikan-ško. Strelsko društvo v Utah (Severna Amerika) je priredilo pred kratkim zanimivo streljanje v tarčo. Gospodična Nellv Brownova, navdušena lovka po tamkajšnjih gozdovih, se je odločila, da si vzame za moža samo odličnega strelca. Ker je zelo bogata, ni bila za njo ta izbira težka. Izjavila je, da vzame za moža strelca, ki bo pri omenjeni strelski slavnosti proglašen za zmagovalca. Za streljanje je določila bogata Nelly težke pogoje in si sama izbrala tekmovalce v starosti do 35 let. Streljanje za nevesto je trajalo flva dni in tretjega dne zvečer je bil javljen izid. Za zmagovalca je bil proglašen 28-letni zdravnik dr. Schmitt, ki živi šele malo časa v Ameriki, a velja daleč naokoli za najboljšega strelca. Tako je postala Brownova, ki ni samo bogata, ampak tudi lepa, njegova nevesta. Drugi dan je priredila nevesta veliko pojedino, pri ka-j teri se je slavila zaroka. Ob tej priliki se je z nevesto razgovarjal tudi novinar, kateremu je izjavila, da bi imela svojega ženina rada že zato, ker je tako izvrsten strelec, tudi če bi ne bil tako krasen mož, kakor je.
Kdo je informiral med vojno italijansko vlado o razmerah v Avstriji? Kakor pri vse diplomatskih zastopstvih v tujih državah, tako se tudi med papeževim državnim sekretarijatom in posameznimi nuncijaturami vzdržujejo stiki s pomočjo posebnih kurirjev in ši-friranih (tajnih) brzojavk. Papeževi kurirji uživajo v Italiji isto varstvo, kakor ostali diplomatični kurirji. Skrivnost papeževih šifer pa ni prav nič bolj nerazrešljiva, kakor skrivnost šifer ostalih držav, in v Rimu se govori, da je bila italijanska vlada potom šifriranih brzojavk apostolskih nuncijev o situaciji v Avstriji in Nemčiji med vojno izborno obveščena. Tako či-iamo v Miillerjevi hnjigi »Papež in kurija«.
Varnost na angleških železnicah. V celem lanskem letu se je zgodila na angleških železnicah samo ena nesreča, ki je zahtevala človeško žrtev. Glasom uradnega poro-
40
Kmet, ljubi zemljo In brani svoje pravice t "3*1
sedanjo razvado, da so posestniki posejali nečisto seme in s tem okužili pogostoma ves okraj s predeni-co. Če se bodo vsi posestniki zanimali za čiščenje in če se bo videlo, da se poslužujejo posestniki čiščenja v izdatni meri, bo državna uprava postavila stroje tudi drugod v mariborski oblasti na važnih prometnih križiščih.
Posestnike in trgovce vabim, da se zanimajo za to pridobitev v naši oblasti in da se poslužujejo naprave, ki ima nar en koristiti našemu kmetijstvu in ki je bila dosedaj taka naprava pri nas še nepoznana.
V informativne svrbe objavljam še nekaj točk iz pravilnika, ki velja začasno, dokler ne bo sprejet od ministrstva in ki se mora vpo-števati, če se hoče, da bo vsak lahko prišel na vrsto in cla ne bo imel neprilik iz formalnih razlogov. Oni, ki želi, da se mu seme iz-čisti, naj to javi Kmetijski poskusni in kontrolni postaji v Mariboru vsaj 24 ur preje pismeno ali ust-meno s kolkcvano vlogo 5 Din (pet dinarjev).
Za prevoz in prenos v zavodovo Čistilnico s^monja, ki se ga hoče iz-čistiti, mora poskrbeti stranka sama.. Ona stranka, ki tega ne more, pošlje lahko primerni znesek Kmetijski poskusni in kontrolni postaji, nakar se poravnajo proti obračunu vsi stroški za prevoz, prenos in čiščenje.
Oni, ki čistijo sami, odnosno dajo zavodu delavca na razpolago, plačajo le pristojbino za obrabo strria v iznosu 5 Din (pet dinarjev) za 100 kg semena. Minimalna pri-stoibina izood 100 kg čiščenesra se-! mena je 5 Din (pet dinarjev). Či-1
ščenje je omogočeno vsak delavnik cd 8. do 12.
Vsi odpadki, ki nastanejo pri čiščenju semenja zapadejo in ne sme stranka z njimi razpolagati, ker jih bo postaja sproti uničila, da se plevel ne raznasa in razmnoži.
Inž. Henrik Mohorčič.
Izvo7 živine čez Boh. Bistrico— Podbrdo. Dne 8. decembra 1925 je bilo sklenjeno na seji SKS, da poslanec 5 p dvzame vse korake, d^ se dovoli izvoz živine tudi preko Boh! B . \ To so zvedeli gospodje od SI ^ in hitro napisali V \Dcm lju' . dši fe poslanec Ser-nec tisti mož, 1H se trudi doseči za Bohinjce ugodne*'1-! radi izvoza. Prav tako, klerikalni poslanci, ki jih je 19, naj podpirajo naše delo, pa se bo za nesrečno ljudstvo res kaj naredilo, neumno zabavljanje po klerikalnih listih čez naše delo pa samo škoduje.
Stare srebrne krone (avstrijske) se spet pojavliaio v večjem številu. Ljudstvo se nahaja v težkem gospodarskem položaju in morajo oni, ki so nekdaj pridno hranili dober srebrni denar, segati po teh zadnjih zalogah ter jih vnovčiti za dinarje. Pri tem pa brezvestni izkoriščevalci delajo ubogim ljudem veliko škodo, ker za srebrne krone premalo plačujejo. Nekateri dajo le 10 do 12 kron za srebrno krono, med tem ko je vredna najmanje 20 kron. Imejitelji srebnih. kron bodite radi tega previdni!
Za izvoznike vina v Avstrijo. Kdor hoče iz Jugoslavije izvažati vino v Avstrijo, mora imeti dovoljenje avstr. ministrstva financ (Bundesministerium fiir Finanzen).
Izvoz hmelja. L. 1924 se je izvozilo iz naše države 1077 ton hmelja, 1. 1925 pa 2941 ton. Vrednost je znašala 76 milijonov dinarjev v 1. 1924, a 229 milijonov dinarjev v letu 1225 Največ blaga se je izvozilo na C ško, na drugem mestu je Nemčija, na tretjem Avstrija.
Vinski sejm se bo vršil od 21. do 28. marca t. 1. v Zagrebu. Doslej je prijavi-onih že lepo število interesentov, gradnikov, vin-Iskih trgovcev in tvornic raznih al-jkoholnih pijači Prijave s rejema | in daje pojasnila »Uprava Zagrebškega zbora« v Zagrebu.
Žena v kmetijstvu. Žena je v kmetijstvu sotrudnica svojega moža mnogo bolj, kakor v vseh drugih poklicih. Žena dela na polju, v hlevu, v kuhinji, hodi na trg prodajat in kupovat in ko mož udobno kadi svojo pipo, ima še vedno polne roke dela. Ako kmetica umre, se če-stokrat dogodi, da začne domačija propadati. Ako umre kmet, si vdova zna navadno pomagati, baš zato, ker zna vse in je povsod sodelovala. Pozna tudi zdravilna sredstva in postreže bolnika, skratka povsod in vedno je delavna in si ne privošči praznika. Zato klobuk z glave pred tako, pogostoma prezgodaj Ostarelo in sklonjeno kmet-ško ženico, ker ona je ponos naroda. Ugled kmetice se mora pospeševati. Kmetica mora vedeti in se v polni meri tudi zavedati tega, da je gospodarska opora države. Ako to ve, dela z veseljem in ne le iz sile in potrebe. Po" deželi je tu in tam še mnogo dobrega družinskega življenja, ' Ako pa'bi kmetica ne imela Več veselja s svojim stanom, bi se to življenje zlomilo. Kakor do-
| biva kmet iz kmetijskih šol in društev korist in pobudo, tako se mora dati tudi kmetici vzpodbujanja in veselja do kmetijskega dela. Tudi ona potrebuje nadaljnjega izobraževanja v korist posestva. — V Moudonu v Švici imajo društvo kmetskih žena, katero vodi gospa Gilladet. Nekaj časa so društvo gledali po strani, šedn' pa ugodno uspeva. S" rbi za pouk kmetskih žena in za razpečevanje pridelkov. V zadnjih 20 letih je upadlo prebivalstvo na deželi v Švici za 12.1%, v posameznih krajih za 30 %. Pred vojno se je mislilo v glavnem na industrializacijo dežele in premalo na samoobrambo. Sedaj pa se je začela zopet upoštevati vrednost kmetijstva in kaže ,se smisel za pospeševanje istega potom šol in društev. Današnje potrebe silijo deželo na tako delo. V Franciji zahtevajo odlični možje kmetijske zavode za ženske, ki se vabijo na udeležbo pri kmetijskih društvih. Tudi Belgija je spoznala vrednost žene v kmetijstvu. V Švici pričakujejo od nove pobude za povzdigo kmetijstva potom ženske najboljših uspehov.
VI. Ljubljanski medn. vzorčni velesejem v Ljubljani se vrši od 26. junija do 5. julija. Sejmska uprava prične v najkrajšem času z razpošiljanjem prijavnic in se naproša vse razstavljalce, da nemudoma prijavijo svojo udeležbo Čimpreje se zbere prijavnice, tem lažje in hitreje se zamore razdeliti, razstavne prostore in izvesti čim boljšo organizacijo. Ker šo se letos razstavni prostori znatno pocenili, si bodo gotovo večia podjetja jiajelaa. obsežnejše' prostore. V iesni se vrši od 1. do 15. septembra velika Pokrajinska razstava vina, cvetja, sadja,
ki imajo svoje ensilažne naprave patentirane v vseh državah, računajo precejšnje zneske za upostavitev, ki pride vsled tega zelo drago stati. Kaže tedaj, da si znajo prizadeti posestniki sami pomagati in zgraditi take naprave.
Seveda unorabliajo tudi na tej kmetiji ostrvi za sušenje mrve, katere pa — kakor tudi vsa tamošnja okolica — pri vrhu celo pokrijejo s posebnimi lahkimi, pločevinastimi pokrivali storžaste oblike.
Na »zvezni poskusni kmetiji« se vzdržuje, kakor že omenjeno, Šfle»ijalna travniška šola. na kateri se vrše navadno osemdnevni travniški tečaji. Letno se vrši okrog 10 tečajev. Namen tečaja je, da se s pomočjo predavani in praktičnih del, kinematografskih slik ter ogledov vzornih travnikov in pašnikov poda kmetskim sinovom in samostojnim posestnikom vse potrebno znanje na polju travništva, pašništva ter pridelovanja krme sploh, s posebnim ozirom na meliioracije tal, postopanja z barskim svetom m zboljševania planin. Kakor smo se prepričali, imajo učenci na tečajih res vso priliko, da se ob raznovrstnem svetu od okrog 80 oralov dobro in praktično izučijo umnega travništva in pašništva, osobito ker ima zavod na razpolago vse moderne pripomočke in orodja za obdelovanje raznih vrst zemlje. Obisk teh tečajev je tudi našim mlaišim posestnikom, ki so zmožni nemškega jezika, zelo priporočati. Stroški niso visoki, ker dobe obiskovalci hrano in stanovanje na kmetiji.
Reči moram, da smo se poslovili oči državne vzorne kmetije pri Admontu z naiboljšimi vtisi, kajti zavod nas je v vseh ozirih silno zanimal ravno radi tega, ker se špeciializira v travništvu in pašništvu. Ni dvoma, da so potrebne enake speciialne vzorne kmetije tudi v Jugoslaviji, vsaj po ena za dve oblasti, kajti travništvo je mati vsesa kmetijstva, a na kmetijstvu sloni vsa gospodarska zgradba naše države.
3. PLANŠARSKA S0LA GRABNERH0F PRI ADMONTU.
Iz Admonta do planšarske šole »Grabnerhof« se rabi uro hoda. Je to pravzaprav splošna nižia kmetijska šola, na kateri se teoretično in praktično uče vse grane kmetijstva, ki prihaiaio za gorato Štajersko vpoštev. Na zavodu se pa vendar posveča največ pokornosti živinoreji, travništvu, pašništvu in planinarstvu z ozirom na to ker je živinoreja poglavitna panoga štajerskega kmetijstva. Ogledali smo si vse naprave s šolo združenega posestva ter videli marsikaj lepega, vzornega in
podučnega. Najzanimivejši, to se pravi najbolj podučni so na' ?avodu goveji hlevi, sviniaki, perutninske staje in učna mlekarna.
Goveii hlevi so zgrajeni po načrtih bivšega šolskega ravnatelja dr. Schuppli-ja, ki je rodom Švicar ter se odlikujejo po skrajni izrabi in štednii prostora: kratka stajališča za živino, z natanko odmerjenimi dimenzijami, — nič premalo, nič preveč, — jasli čisto nizke z dnom v višini tal, živali privezane z že omenjenimi »visečimi verigami«, vzorna kanalizacija, zračenje in svetloba. Vse naprave, do najnežnat-nejše, so sila preproste in absolutno praktične. Repe imaio živali zaradi snage privezane z vrvjo na podolžno napeljano žico. Snaga in red v hlevih sta nad vse vzorna.
Enako vzorni so svinjaki. Tu smo opazili praktično napravo, ki obvaruje mladiče, da jih svinia ne more zlahVa zmečkati. Navpično k steni in navpično k tlom svin'aka so pritriene železne palice v obliki pravokota. Teh železnih pravokotov, visokih okrog 30 cm, je pritrjenih po več ob vsaki steni. Mladiči so pod njimi popolnoma varni pred težkim životom svinje.
Gnojišče šolskega posestva je čisto švicarskega vzorca. Gnojnico se polni v gnoinične vozove na bližnji poti, ki leži primerno nižje od jame, od koder je napeljana k poti podzemna cev s pipo.
Kake rejske in gmotne uspehe lahko prinaša zadružno organizirana živinoreja, to smo videli na grabnerhofskem zavodu. Zavod je kupil mladega bika odličnih, v rodovnik vpisanih staršev in prastar-šev, ki so se v vseh ozirih odlikovali. Bikec je seveda tudi sam v vseh ozirih brezhiben in pravilno vzrejen. Za tega, dobrih pet mesecev starega bikca pinegavske pasme, težkega pa že nad 200 kg, se je plačalo ogromno vsoto deset milijonov avstrijskih kron ali 1000 šilingov, to je 8000 dinarjev! Dasi je bila žival, kakor smo se prepričali, res brezhibna, za naše razmere rekel bi, idealnih oblik, vendar pri kupni ceni niso odločevale toliko lepe oblike, temveč v prvi vrsti dokazila na podlagi rodovnika, da izhaja žival od odličnih staršev, iz česar se sklepa, da bo vsled podedovalne sile bik širil svoje podedovane odlične lastnosti stoterokrat naprej. Popolnoma pravilno stališče. Da bi že enkrat uvideli potrebo in koristi odbiranja plemenskih živali ter važnost rodovnika tudi naši slovenski živinorejci, ki žal hočeio biti — vsaj v gospodarstvu — vedno zadnji. Da bi se splošno tudi pri nas plačevalo primerno večje cene za prvovrstne odbrane ple-menjake, ni dvomiti.	(Dal}* sladi.)
IHT Poravnaj naročnino za »KMETSKI LIST« i __11
goveje živine in konj, higijene, umetnosti.
Sejm za kožuhovino v Ljubljani.
V pondeljek, dne 25. januarja se vrši v Ljubljani v prostorih Ljubljanskega vzorčnega velesejma tradicij onelni detajlni sejm za kožuhovino. Zbrali se bodo kupci in prodajalci — lovci iz vseh krajev naše domovine. Lovski plen se bo prodajal po komadih. Istega dne pa bode na prostoru velesejma sprejemala kožuhovino vse vrste tudi Lovska zadruga z upravo velesejma. Zbrana kožuhovina se bo sortirala in nekaj tednov kasneje dražbenim potom prodajala inozemskim in večjim domačim kupcem. Sprejemalo se bo posamezne kože od lovcev in večje, event. že sortirane partije, od trgovcev s kožuhovino. Uprava velesejma z Lovsko zadrugo je sprejela ■od zakupnikov lovišč v prodajo že večje število raznovrstnih kož. Vendar pa je količina še premajhna, da se sme povabiti inozemske kupce v Ljubljano. Zbog tega se je sklenilo, priredili najpoprej, to je dne 25. t. m. običajni kožni sejm s prodajo v detajlu, istočasno pa se sprejema na velesejmskem prostoru še nadaljnje kože v svrho kasnejše, organizirane prodaje na veliko.
stine znižale v Ljubljani hišno-na-jemninski davek od 20 na 12%. Ker so se s tem znižali tudi vsi državni pribitki, se je-ta davek samo za državo znižal za 22%. Če opusti tudi ljubljanska občina 35% občinsko doklado, se efekt zviša od 22 na 25%. Tako piše nestrankarski list. Ugotavljamo, da je to znižanje davkov izglasovala radikali^o-radi-čeva vladna večina in da so samostojni demokratje in eselesarji glasovali proti.
Naše trgovsko brodovje je v letu 1919 imelo 100.000 ton, v 1. 1925 pa že 214.000.
Gozdovi v Sloveniji. Celokupna površina Slovenije meri 1,582.481 ha ali 15.823 hvadratnih kilometrov. Od te površine odpada 1 milijon 515.679 ha ali 15.156 km0 na produktivna tla, ostalo pa tvorijo nerodovitna tla (pečevje, skalovje, meline, ceste, trgi itd.). Gozdov je v Sloveniji 679.578 ha ali 6796 km0" V odstotkih izraženo imamo v Sloveniji 42.9% gozda napram celokupni površini tal. Ker je Slovenija v upravnem oziru razdeljena na dve oblasti, naj razmerje gozda navedem tudi po oblastih. O območju ljubljanske oblasti, ki obsega 914 tisoč 353 ha, od kojih je 871.029 ha produktivne zemlje, imamo 406.555
bora. Med listavci je najbolj zastopana bukev, izvzemši Prekmurje, kjer je bukev redka, več pa je tam jelše, jesena, hrasta, akacije, topolov in dr. Po# goratih planinskih krajih nam prav dobro uspeva macesen, ob robu gozdne vegetacijske meje pa pokriva razsežna gorska pobočja rušje ali plazeči se bor, posebno v srezih: Radovljica, Kranj, Kamnik, Gornji grad. Z ruševjem obraščeni prostori v davč. katastru večinoma niso uvrščeni med gozde.
(Ing. Šivic v »Trg. listu«.)
Gospodinjski tečaji po deželi. V času od 15. novembra 1924 do 31. decembra 1925 je priredil Kmetijski oddelek ljubljanske oblasti 12 gospodinjskih tečajev, ki so se vršili povsod z jako povoljnim uspehom. Te tečaje je obiskalo skupaj 222 deklet. Te tečaje so vodile učiteljice Minka Odlasek, Helena Čer-ne in Minka Rožnik. — Voditeljica Minka Odlasek je vodila tečaj v Št. Jurju (20 deklet), 2 tečaja v Dolu pri Ljubljani (32 deklet in v Litiji (20 deklet); voditeljica Helena Čer-ne je vodila tečaje v Komendi pri Kamniku (19 deklet), v Moravčah (23 deklet), v Horjulu (16 deklet) in v Boh. Bistrici (26 deklet); vodi-
pljuč. 10, jeter 15 do 20, ledic 22.50, glave 7.50 do 10, parkljev 5 do 7.50, slanine 20 do 25, masti 30, šunke 33 do 35, prekajenega mesa 30 do 32, prekajenih parkljev 10, preka-jene glave 12.50, jezika 33 do 35, koštrunovega mesa 14 do 15, koz-ličevega 20, konjskega mesa 7 do 9; kg krakovskih klobas 45, debre-cinskih 44, hrenovk, safalad, posebnih 35, tlačenk 30, svežih kranjskih 32 do 40, polprekajenih 32 do 35, suhih kranjskih 67, prekajene slanine 30 do 32. Kokoš 25 do 35, petelin 30 do 40, raca 30 do 35, nepitana gos 60 do 80, domač zaj c 10 do 25, divji zajec 25 do 60, kg srne 20 do 35, kg krapa 26 do 32.50, linja in ščuke 25 do 30, sulca 50, klina 13.50 do 15, mrene 17.50 do 20, pečenke 8 do 12.50. Liter mleka 2.50 do 3.50, kg surovega masla 40, čajnega 50 do 55, masla 45, bohinjskega sira 38, sirčka 9 do 10, par jajc 3 do 3.75. Kg belega kruha 6, črnega in rženega 5. Kg luksuznih jabolk 8, jabolk I. vrste 6, II. vrste 5, III. vrste 4, ena pomaranča 1.50 do 2, limona 0.75, kg rožičev 10, fig 10, do 16, dateljnov 25, orehov 12, luščenih orehov 35, suhih češpelj 10 do 12, suhih hrušk 16. Kg kave 42 do 74, pražene ka-
Izvoz surovega masla iz Danske, hektarov gozdov, v mariborski pa, Znano je, da je kmetijstvo na Dan- ki obsega 668.128 ha, od kojih je skem vzorno. Posebno znamenito 644.650 ha produktivne zemlje, je je dansko mlekarstvo. Danske za- 273.923 ha gozdov. (Pri ljubljanski druge se v veliki meri pečajo z iz- j oblasti Kastva, pri mariborski Me-delovanjem sira in surovega masla, j džimurja nisem prištel.) Pretežna
V	letu 1924. se je proizvajalo toli-j večina gozdov stoji na absolutno ko, da se je samo surovega masla gozdnih tleh, ki pod navadnimi izvozilo 123 milijonov kilogramov. Približno dve tretjini tega blaga sta šli na Angleško, ostanek pa na Švedsko, Norveško, v Belgijo, Francijo, Nemčijo, Češko, Avstrijo in drugam. Ako upoštevamo ceno surovega masla, tedaj vidimo, da je Danska v letu 1924. samo za to blago prejela iz inozemstva več milijard dinarjev!
»Moj dom« je glasilo organiziranih hišnih posestnikov v Sloveniji.
V	zadnji številki lanskega leta je priobčil uvodnik pod naslovom »Leto 1925.«, v katerem ugotavlja uredništvo, da so se hišnim posestnikom razmere v tem letu znatno zboljšale z novim stanovanjskim
razmerami niso sposobna za izpre-membo v njivo, travnik in podobno. Med absolutna gozdna tla spadajo v prvi vrsti tudi izrazita kraška tla, ki jih poznamo prav dobro. V gozdovih Slovenije so zastopane raz-nolične drevesne vrste. Imamo ig-ličaste čiste sestoje (v ljubljanski oblasti zastopane z 28.2%, v mariborski s 44.2%), čisto bukovino (v ljubljanski oblasti 30%, v mariborski 19.54%), čisto hrastovino (v ljubljanski oblasti samo 2%, v mariborski 0.76%), dalje gozde, ki so v njih pomešani razni listavci (v ljubljanski oblasti 8.4%, v mariborski 6.5%); največ pa je gozdov, v katerih so pomešani iglavci z listav-
zakonom in da jim leto 1926. obeta ci (v ljubljanski oblasti 31.4%,
se novih olajšav. V naslednjem članku pa razpravlja pisec, da kljub novemu stanovanjskemu zakonu ni bilo hišnim posestnikom mnogo po-magano, ker se je povečana najemnina morala skoro vsa odšteti za davke, dokler niso zadnje dvanaj-
mariborski 29%). Med iglavci prevladuje smreka, na kraškem ozemlju (okoli Kočevja, Vrhnike, Cerknice, Snežnika, Logatca itd.) pa jelka. Po nizkem grmičevju in po naplavinah Save in Drave in po prekmurskih holmih so sestoji belega
i	»	' '	XV,	IVU V U -t-imJ Uv/ | Tj pi UtiV^Hv XVCl
teljica Minka Rožnik je vodila tečaj ve 56 do 88> kristalnega sladkorja na Jezici (14 deklet) m 3 tečaje za- j 13.50) v kockah 15, kavine primesi [poredoma na Mali Loki na držav- 22, riža 10 do 13, liter namiznega nem posestvu (skupaj 52 deklet), olja 20 do 22, jedilnega 18, vinskega — fem tečajem so se priključili kisa 3-50 do 4-50; navadnega kisa 10 dnevni tečaji za zdravstveno za-; 2 do 2.50, petroleja 6.50 do 7, mor-scito dece, ki jih je organiziral za-j ske soli 4, kamene soli 4.50, popra vod za socialno - higijensko zaščito !48 do 52; paprike 24 do 48, teste-dece v Ljubljani ir. ki so se vršili 'nih 10 do 14, pralnega luga 3.75. na pomladanskih tečajih 1. 1925 v . Kg pgenične moke št. 0 5.25 do Horjulu, Dolu in Mali Loki in na 5.50, gt. 1 5, št. 3 4.50, št. 5 3.75, jesenskih tečajih v Mali Loki, Litiji št 6 8 kaše 6 do 7, ješprenja 6 in Boh. Bistrici. Ti tečaji so se otvo- o ----HA
rili in zaključili s posebnim predavanjem zdravnikov omenjenega zavoda in dotičnega okrožnega zdravnika. Obdržala jih je pa popotna učiteljica dečje higijene, sestra Ana Kostomanjova, ki je dosegla povsod prav lepe uspehe. Pri
do 8, ješprenjčka 10 do 13 otrobov 2 do 2.50, koruzne moke 3.50 do 4, koruznega zdroba 4 do 4.50, pše-ničnega zdroba 6.50, ržene moke 8 do 9, ajdove moke 4.50 do 5, q pšenice 340 do 350, rži 260 do 290, ječmena 240 do 260, ovsa 245 do 260, prosa 275 do 300, koruze 230
otvoritvi kakor tudi zaključku je do 235, ajde 300 do 325, fižola 250 predaval tudi g. dr I. Ambrožič, do 360, graha 400 do 500, leče 600, ravnatelj tega zavoda. Obdrzavala q premoga 40 do 46, kub. meter so se v času tečaja večerna preda- trdih drv 160 do i80) mehkih 100, vanja o gospodinjstvu in higijeni q sladkega sena 75 do 80, polslad-otrok za odrasla dekleta in zene, kega 60, kislega 50, slame 50. Kg ki niso obiskovale gospodinjskega endivije 20 do 25, motovilca 18 do tečaja. Obisk je bil povsod vse 20, radiča 14 do 16, poznega zelja hvale vreden.	2 do 2.50, rdečegaselja 5 do 6, kis-
Tržne cene v Ljubljani, dne 9. lega 2.50 do 3, ohrovta 3, karfijol januarja 1926. Kg govejega mesa 7 do 9, kolerab 4 do 5, kolerab pod-Din 15 do 19, jezika, ledic, jeter, žemljic 0.75 do 1, špinače 15 do 20, možganov 18 do 19, loja 7.50 do 12, čebule 2 do 3, česna 15, krompirja vampov 9 do 10, pljuč 6 do 8, tele- 1.25 do 1.50, repe 0.50 do 1, kisle tine 17 do 20, jeter 25 do 30, pljuč repe 2 do 2.50, korenja 0.75 do 4, 20, prašičjega mesa 20 do 22..50, peteršilja 12, zelenjave za juho 8.
——m—a—————

IN
VLOGE NA KNJIŽICE IN TEKOČI RAČUN po najugodnejšem obrestovenju. — KREDI II v tekočem računu. - ESKONI MENIC. - INKASO. Bafun poštne hranilnice št 14257. — Brzojavke ..KMETSKIDOM".
reglstrovana zadruga z neomejeno zavezo
V UUBUANI
Tavčarjeva (Sodns) ulica 1, pritličje
0JILNI DOM
POSOJILA NA VKNJIŽBO, proti poroštvu, zastavi premičnin in vrednostnih papirjev. —
ČEKOVNI PROMET. — NAKAZILA. POSLOVNE URE: od 8.—12V, dopoldne in od 3.—4'/, popoldne.
Vsak naš pristaš mora foiti član »KMETSKE TISKOVNE ZADRUGE«!
PODHUŽNICE:
Gorica	Metkovič
Kranj	Novi Sad
Maribor Plu)
Sarajevo
Split
Trs!
Za splošno
kolarstvo
Krojači, šivilje in nešlvllje! S 1. februarjem pričetek
krojnih tečapv
Razpošiljanje in izdelovanje krojev po merah. Kroini pouk s pošto polom učnih risb.
Oipl. krojna šala, Stari trg št. 19/1., Ljubljana.
Najboljša in zato najcenejšc- kupit« edino le pri
kakor trpežne vozove, vo-žič«e, kočije in za vsa v to stroko spadajoča dela se priporoča
znamke GfftZOer, PtlOMK Sil M ffl
zsa rodbinsko, obrtno In Industrijsko rabo.
Delo lično I Cene ugodne
pletenine, maice,voino žepie robce, krauataF palica, nahrbtnike, 1 spodnje hlače, otroški trikot oerilo, kompletni potrebščine za čevl arje! krojače, sedlarje in šivilje
v Lj bliani
ob i/iod\, b\Sza Pfašer-
novega sporne lika.
Ofertna licitacija.
Državna uprava veleposestva Bogdana Fušič v Vitanjn
ima v smislu člena 14. zakona o državnem nadzorstvu in državni upravi veleposestev, Uradni list 4. z dne 11. januarja 1923, za oddati potom ofertne licitacije na pare. 38, 42 in 43 v Stenici pri Vitanju, okraj Konjice okoli
zlata, srebro, platin, srebrni denar, staro zobovje i. t. d.
TOl/ARNA m LOČENJE DRAGIH KOVIN
Ljubljana, Sp. Ši&ka
Sv. Jerneja cesta štev. 8.
TRGOV. - INDUSTRIJSKA D. D,
LJUBLJANA
Simon Gregorčičeva 13
TELEFON ŠTEV. 552 IliillHtlHHIIIIIIIIIIIIIIillllinilllllllllllllll TISKA ČASOPISE KNJIGE, POSETMICE, BROŠURE, LETAKE, CENIKE, TRG. TISKOVINE I. T. D. lllilllllllllllimilllllllllllllllllMIllllllllllll
Lastna knjigoveznica.
2000 m3 trdega lesa na panju.
Interesenti naj si blagovolijo ogledati les na licu mesta in položiti predpisano opremljene oferte do 26. januarja 1926 18. ure na državno upravo navedenega veleposestva v
Vitanju
Po odobreni pogodbi je kupec dolžan položiti 50% na-kupnine potom ene banke v Celju ter je obenem obvezan vzeti električno žago po dogovoru v najem.
Vitanje, dne 14. januarja 1926.
Fran jo švikaršič, drž. komisar.
cepljene na podlagi rip-portalis, kakor: veliki rizling, ranfol in tronta, nudi po zelo ugodni ceni 1 Din za komad.
cepljene na podlagi Porlelis in G6te 9. Cena za 1C0 kom.
Din 175'— Anton Rižnar
-Cvetkovc/ =:
Velika Nedelja
ponudite z navedbo cene
znamke DUBIED
za obrt In Industrijo. — Edina tovarniška »loga za Sloveni o.
loslp Peteline
Največje vrtnarsko podjetje v Jugoslaviji
IfDT Dž&mon'a in dru9°vi>
VKI dr. z o. zav., Maribor
Največji izbor raznovrstnih plemenitih sadnih dreves (čepov) v najplemenitejših vrstah in vseh oblikah. Plemenite vinske trte na ame-rikanskih podlogah, kakpr tudi eepe in podloge istih. Seme zelenjave, cvetja in gospodarskih rastlin. Cvetje v loncih in razno okrasno grmovje in drevje imamo celo leto. Zahtevajte cenike.
Ljubljana
Miklošičeva cesta 13
Ljubljana
blizu Prešernovega spomenika.
Podpisani Janez Škrlec, posestnik Dragovie, preklicem žaljive (jovortce glede Ane Čeh, posestniške hčere v Grlincih, ter izjavim, da so bile omenjene govoiice popolnoma neresnične.
Ptuj, dne 15. januarja 1926.
Janez Škrlec.
Za tiskarno iMerkurc ANDREJ SEVER.
Odgovorni urednik: MILAN AfKAVLJE. - Za Konz»rcij »Kmetskega lista«: IVAN PUCELJ, narodni poslanec.
00010200000200000001015353892353488923485353234800000102485353232323532348480153
135348482323532323532348234823232348