LfitO LXV	PoStnfoa plaSan« f jolovlnl
V Ljubljani, v nedeljo, dne 9. maja 1937
Stev. 104a Cena 1- Din, z ilustrirano prilogo 3- Din
š^. ^^^^^^^^^^ ^^m.	^^^^^^^^^^	ček. račun: Ljub*
^^^r ^	^^^ r	^^^r ^^ ijana st
^	____^^^^ m	________~ 10.349 za
m Bm ^^^^ a
^	a ^^^M ^^M	Zagreb
gy m J ^f m -m ^
MBMBV 9	^ dBMHP	Uprava: Kopitar-
jeva nlica štev. o.
— Izhaja vsak dan s|ntraj, razen ponedeljka in dneva po praznika — Ilustrirana priloga „Teden v slikah"
Naročnina mesečno 29 Din, za inozem-atvo 40 Din — nedeljska izdaja celoletno % Din, za inozemstvo I2f Din
Uredništvo je v Kopitarjevi nI. 6/111
Telefoni uredništva io oprave: 29-92, 29-93, 29-94, 29-99, 29-96
V francoskem parlamenta
„Mi nismo pustolovci"
Btum roti delavce, naj dajo mir
Francija ne sme živeti v bodoče tako, kot je živeta do sedaj
Nemški plemenski bes
Dočim je nemški narodnosocialistični režim dozdaj skušal izpodkopavati krščanski verski in moralni red na več ali manj zvijačen način, da ga Cerkev ne bi mogla obtožiti kršenja kon-kordata, je sedaj vodja države kot odgovor na papeževo okrožnico »S silno skrbjo« (Mit bren-nenaer Sorge)) v svajem prvomajskem govoru dal znamenje za splošen in organiziran napad na katoliško Cerkev. Sveto stolico dolži, da jc ona kršila konkordat, ker se je s svojo okrož nico od dne 17. marca vmešala v notranje zadeve države, državljane hujska k odporu proti državni avtoriteti in ogroža temelje obstoječega državnega reda. Država da je popolnoma neodvisna na področju civilne morale in vzgoje, dočim se mora Cerkev omejiti izključno na privatno religijozno življenje. Država, tako je končal nemški vodja, ima popolno in neomejeno pravico, da vzgaja državljane po svoji volji, ne da bi si smela Cerkev lastiti kakršnokoli pravico v tem oziru in ni upravičena niti do Kritike.
Te besede same, s katerimi ee skuša zavrniti očitek, da je nemški režim prekršil konkordat in se s tem postavil v očitno nasprotje s svojim tak(5 zelo poudarjenim moralnim načelom, da se nemška rasa ne sme za nobeno ceno onečastiti s prelomitvijo kakršnekoli častno prevzete obveznosti, v polni meri potrjujejo stališče svete stolice, da je miselnost in zato seveda tudi praktično postopanje sedanjega režima v popolnem nasprotju s svobodo vere ter njene pravice do verskomoralne vzgoje ter moralnega udejstvovanja v javnem življenju sploh, kolikor ji ga konkordat sam priznava kot njeno zakonito nalogo. Vodja je s temi besedami sam vse državno življenje postavil na nekrščansko podlago, tako da je s tem režimu vzeta vsaka utemeljena pravica, da bi se pritoževal nad papeževo okrožnico, ki ne trdi ničesar drugega kakor to, kar je vodja sam označil za osnovno načelo svojega režima. Ce bo vodja na tem stališču vztrajal, si ni mogoče predstavljati, kako bi se moglo nesoglasje med nemško državo in vodstvom katoliške Cerkve končati drugače kakor s polnim prelomom.
Nemški narodni socializem drvi zadnji čas z nenormalno naglico in bolestno stapnjujočim se fanatizmom v borbo s krščanskim prepriča; njem velike večine nemškega naroda, ne da bi se zavedal, kakšne posledice bi moglo imeti tako razburjanje religioznih čustev in surovo poseganje v nravstvene tradicije krščanske Nemčije. Zakaj zagrizenost skrajnezev nemškega plemenskega nacionalizma je tolika, da siti lojalno katoliško ljudstvo na borbo za življenje in smrt. Desni radikalizem v Nemčiji je pritiral nacionalno paganstvo v prav tako skrajno na-eprotstvo do krščanstva, kakor levi radikalizem mednarodnega komunizma. Tudi metode boja zoper krščansko religijo so zdaj v Nemčiji iste kakor v sovjetski Rusiji, Španiji in Mehiki. Tudi idejna podlaga je enaka, čeprav pod dvema nasprotnima vidikoma. Levi radikalizem dolži krščansko Cerkev, da potrjuje vsak obstoječi red, da je samo »španska stena kapitalizmu« in da ji ni na tem, da bi suženj postal gospodar, ampak samo za to, da se nadnaravno izvelica in postane »boljši suženj«. Nasprotno pa desni radikalizem trdi, da je krščanstvo »vera sodr-ge«, da draži nižje sloje k sovraštvu do vlade heroičnih nadljudi plemena, da je soknvo suženjskega upora francoske revolucije in da je njegov cilj, da bi se ustanovilo na zemlji božje kraljestvo enakopravnih bratov in sester, prav tako, če ne še bolj opasen naravnemu redu družbe kakor komunizem sam (dobesedno po nacističnih ideologih). Krščanstvo označujejo ideologi nemškega nacionalizma naravnost kot »praboljševizem« ali kot »stopnjo k zavladanju sodrge in njene morale«. Ne bomo se tu pečali z zavračanjem teh norih stališč, ki ne vidijo, da Cerkev nima neposredne naloge, da ustanovi tak ali drugačen konkreten družabni red, kar Bog prepušča svobodni volji, stremljenju in sposobnosti v državo organiziranega naroda, ampak da gre v prvi vrsti za tem, da medsebojne socialne odnošaje ljudi ponravstvi in v čustvu krščanskega dostojanstva vsake osebe in funkcije v družbi moralno poglobi, da preko vseh sporov privede krščansko družbo tudi do zunanjega miru in reda, ki odgovarja njenemu religioznemu idealu pravičnosti in ljubezni. Očitkj proti krščanstvu, ki prihajajo do tak<5 med seboj protislovnih trditev, kakor desni radikalizem na eni, levi na drugi strani, v tem protislovju sami sebe pobijajo. Važno je zaenkrat samo to, da plemensko poganstvo sedaj navija strune do skrajnosti v enaki meri, kakor komunizem, in postavlja Cerkev v enak položaj, da se mora Braniti z vso moralno silo svojega nauka in svoje ukoreninjenosti v ljudskih srcih v preizkušnji mučeniškega poguma in vztrajnosti, s katero je edino mogoče rešiti krščansko misel preko viharja dveh brezumnih zablod in s tem tudi z obnovljenimi silami človeštvo zopet privesti do novega, človeški pameti in srcu odgovarjajočega družabnega reda.
Zadržanje katoliških škofov in katoliškega ljudstva v Nemčiji je junaško, neustrašeno in bodro, pa ima za seboj vse tiste človečansko kulturno misleče elemente, ki jih je narodni socializem sam6 z zunanjo silo prisilil k molku in potlačil. Tn to gotovo niso najslabši elementi Nemčije, ampak po vsej priliki njeni najboljši in na jplemenitejši duhovi. Borba jc seveda težka, zakaj režim je deloma uničil, deloma k jiopolni pasivnosti prisilil ves tisk, tako da nemški državljan po pisani besedi ne izve več resnice. Tudi znanstvo in umetnost sta popolnoma postavljena v službo za poganske nazore narodnega socializma, ki skuša iz ljudi napraviti same mašine, ki kimajo. Nahujše je na polju vzgoje, v kateri je pripadnost k narodnosocialistični mladinski organizaciji s 1. decembrom 19% postala za vsakega mladega nemškega državljana obvezna. Režimu pa ni zadosti, da po tej svoji organizaciji skuša z vsemi razpoložljivimi silami države, proti katerim ni mogoča nobena opozicija, razkristjaniti vso mladino, ampak se je sedaj v popolnem nasprotju s konkordatom s katoliško Cerkvijo lotil »udi nemške verske šole, ki obstoja polee državne. Režim izvaia
Pari«, 8. maja. AA. (Havas). Po odmoru je na snočni seji francoske poslanske zbornice jx>vzel besedo predsednik vlade Leon Blum, ki je izjavil:
Politični jx>ložaj se je pomiril. Vlada je že ponovno naglasila, zakaj je potreben »odmor«, in kakšna je njena politika finančnega ravnovesja. Opozicija trdi, da vlada ne more izvesti svojega »odmora«, češ da ji njen komunistični zaveznik tega ne dovoli. Dalje nam očitajo, da smo brez potrebne avtoritete in da se dežela približuje anarhiji in samovoljnemu režimu. Desnica zahteva, naj odložimo del ljudskofrontnega programa, ki ga zahteva večina v naši državi. Drugi pa zopet pravijo, da odmor vobče ni bil na mestu in da bi bili morali izvesti ves svoj delovni načrt.
Moram zopet ponavljati, kar sem že povedal: Dogodki zadnjega leta so pokazali, da so v programu ljudske fronte hude praznine, toda ta program veže večino in vlado. Izven tega skupnega programa ne mislimo na nobene druge ukrepe. Ta
z vsem svojim ogromnim pritiskom po V6ej Nemčiji »plebiscite«, ki naj pokažejo, da je katoliško ljudstvo za državno šolo, tako da bo verska šola morala sama propasti. Ker ni dovoljeno proti tej tendenci, ki jo režim na vse kriplje razglaša, pisati, javno govoriti ali kakorkoli že zoper njo zavzemati kakšno stališče, zato se ni čuditi, da je na primer v Monakovem, k jer je bilo leta 1934 od 100 otrok vpisanih v verske šole 80, to število padlo leta 1935 na 65.5%, leta 1936 na 34.9, leta 1937 pa na katastrofalno nizko število 39, ker so vsi starši, ki glasujejo za versko šolo, izpostavljeni nevarnosti, da sami izgubijo službo in svoje otroke obsodijo na življenje manj vrednih državljanov, Cerkev sama pa ima le to možnost, da zoper to proti-krščansko gonjo in nasilje odgovarja s prižnic. In tako se godi na vseh področjih javnega življenja, kjer hoče po besedah odgovornih voditeljev samih nemško nacionalistično poganstvo zavzeti mesto krščanske vere in cerkve in postaviti namesto Boga na presiol »absolutno, samovredno in najvišjo nemško raso, kri in zemljo ter rasne nagone nemškega človeka.«
program je porok za vsako stranko, ki ga je podpisala. Prav tako je za vsako obvezen. Za zdaj je za nami samo eno leto, program je pa zamišljen za zakonodavno dobo štirih let.
Nikdo naj ne misli, da smo na oblasti samo kot kaki pustolovci, ampak vsakdo naj ve, da smo zastopniki velikih strank. Mi vladamo z vsem narodom. Narod bo živel tudi za nami. Pod tem vidikom obravnavamo mi vse probleme. Francija ne more živeti v bodoče tako, kakor je živela v teku zadnjih let. Nikomur ničesar ne očitam, govorim pa tako, kakor je. Abnormalno je, da mora vsako leto država zbirati toliko izrednih vsot, ki so skoraj tako velike kakor cel proračun.
Nato pa se je Blum obrnil na delavstvo s temi besedami: Mi smo storili mnogo za vas. Sicer pa vem, da se mora zaupanje ljudstva zopet znova vsak dan pridobivati. Toda vem tudi, da se vsaka nova pravica poplačuje z novimi dolžnostmi napram ljudstvu. Delavci imajo svoje interese, toda
Sedaj izživljajo narodnosocialistični fanatikj svoje sovražne nagone v tem. da so vprizorili procese zoper duhovnike, ki jih žc v naprej ne samo po časopisju, ampak tudi po radiu, še preden se začnejo sodne obravnave označujejo kot krive raznih nravstvenih pregreh, pri čemer ne povedo, da so jih sodišča že veliko število oprostila, ker so bili očito žrtev lažnjivih ovadb, izmišljenih pod pritiskom strankinih agentov. Tudi je treba pomisliti, da se obravnave same vršijo pod najhujšim pritiskom režima in da morajo časopisi o njih poročati po oficielno prikrojenih vzorcih, pa da se posamezni slučaji, kjer se je ta ali oni po človeški slabosti pregrešil. krivično posplošujejo na vso posvetno ali redovno duhovščino po sistemu, ki je danes v nemški justici sploh postni pravilo tudi v procesih zoper druge ljudi in ustanove, ki se nahajajo v črni knjigi režima kot »protidržavni elementi«. Vrhutega so ti procesi vprizorjeni namenoma in kot taki tudi bili predoznanjeni. da bi se izvršil pritisk na Vatikan, naj bi v borbi z.a pravice in svobodo katoliške vere in cerkve odnehal in pustil prosto pot bolnim fanatikom
ti interesi so v zvezi z interesi vsega naroda. Francoska demokracija mora biti vzgled vsem ostalim.
Na delodajalce pa se je obrnil Blum s temi besedami: Avtoriteta delodajalcev sloni gotovo na nekih merilih, in sicer najbolj na pogodbah. Ta avtoriteta pa 6loni na zakonu. Pozivam delodajalce, da se naslanjajo na svobodo, ki jim je bila zaščitena v pogodbah, posebno v vprašanju arbitraže. To ni poziv vlade ali pa enega človeka, to je poziv vsega naroda. Francoska demokracija hoče vezati svojo voljo za socialni mir in napredek s svojo voljo za disciplino in ohranitev republikanskih ustanov.
Nato je bila seja ob 20.25 zaključena in sa bo danes do{X>Idne nadaljevala.
Pariz, 8. maja. c. Debata se je v parlamentu zaključila z zaupnico vladi. Za vlado je glasovalo 380 poslancev, proti pa 199. Med zadnjimi je govoril tudi preds. radikalnega kluba Campinchi, ki je podprl vlado.
narodnosocialistične stranke, kakor je znani Lu-dendorf, ki je te dni v svoji reviji svojo lastno ženo proglasil za nekako »božico nemške rase«.
Da taka umazana in nemške časti nedostojna gonja ne bo dosegla svojega končnega cilja, o tem smo lahko trdno prepričani. Režim je že danes dosegel s to svojo bolj.šcviško metodo sam6 to, da sc je stvorila v Nemčiji močna krščanska fronta, pa sploh fronta vseh boljših elementov zoper poganstvo, ki jc nevredno sodobne kulture in more računati samo na barbarsko nasilje in izrabljanje gole moči. Dočim je režim moral in mogel mobilizirati v tej borbi na svoji strani samo najbolj manjvredne elemente iz tiste sodrge, ki bi z enako divjimi in razrušilninii nagoni pomagala preganjati kulturno institucijo Cerkve komunistom. Ni čudno, da je za Cerkev napočila velika noč trpljenja, če pomislimo, kako zrlo so sodobni duhovi zmedeni in kakšno skrajno stopnjo so dosegle desne in leve zablode. Toda kadarkoli jc Cerkev morala stopati po križevem potu. se je na koncu zasvetilo vstajenje k novi moči za njeno božje poslanstvo v služili človeštva.
Do sedaj 34 smrtih žrtev
nesreče zrakoplova „Hindenburg
Lakeharst, 8. maja. AA. Havas: Zjutraj se je pokazalo, da znaša število mrtvih 34, dasi šest trupel še niso našli. 64 oseb je ostalo živih, vendar pa so skoraj vsi več ali manj opečeni. Na zrakoplovu je bilo vsega 97 oseb, in sicer 36 potnikov in 61 članov posadke. 16 potnikov in 17 članov posadke je mrtvih ali pa jih še pogrešajo. Neki nastavljenec na letališču je tudi mrtev.
Prijatelji in sorodniki mrtvih so žalostno ko-' rakali ves dan mimo mrtvih, ki so jih položili na oder v hangarju. Vso noč so radijske postaje poročale podrobnosti in prosile avtomobiliste, naj ne prihajajo v Lakehurst, da bi rešilni in mrtvaški vozovi lahko odvažali žrtve. Zjutraj so vojaki še zmeraj razdirali ruševine in iskali ostanke, kmalu nato pa je prišla na kraj nesreče sodna komisija.
Od vseh strani so se začele valiti velike množice, toda vojaki so zasedli ceste in nihče ni mogel blizu letališča. 2e zjutraj je posijalo na letališče solnce in truplo »Hindenburga« je strašno zevalo v svoji nesreči. Na čelu ruševin je še kraljeval propeler. Cela je ostala samo poveljnikova kabina na poveljniškem mostu. Drobci šip jasno kažejo, kje so vdrli v ladjo prvi reševalni oddelki.
Kapitan Lehmann umrl
Poveljnik letališča v Lakehurstu je sporočil mornariškemu ministrstvu tole:
Vse priprave za pristajanje so bile izvedene pravilno. Vrv za pristajanje so vrgli iz višine približno 60 m. Nekako 4 minute po začetku pristajanja se je v ozadju pojavil ogenj. Ogenj je kmalu zajel vso ladjo. Zrakoplov je počasi padal na tla in udaril z zadnjim delom na tla. Ta del je bil^že ves v plamenu. Gorelo je nato več ur in so požar pogasili samo s kemičnimi sredstvi. Samo delno so gasili z vodo. Kako je nastal požar, še ni mogoče ugotoviti. To naj ugotove preiskovalne oblasti.
Kapitan Lehmann je podlegel ranam snoči ob 18.05.
Zdravstveno stanje ranjenih kapitanov ponesrečenega zrakoplova, Prussa in Sammta, kakor tudi zdravstveno stanje radijskega oficirja Specka se je toliko izboljšalo, da so mogli vse tri prepeljati v newyorško bolnišnico.
Umrlemu kapitanu Lehmannu posvečajo ameriški listi tople spominske članke.
Goring:
,,Sedaj šele bomo začeli..
Berlin, 8. maja. AA. DNB: Letalski minister Goring je objavil, da bo šele sedaj Nemčija začela uvajati promet z zrakoplovi čez Atlantik.
Dosedanji številni poleti so pokazali, da je potovanje popolnoma varno in Goring je prepričan, da bodo nemški graditelji svoje delo še bolj izpopolnili in tako zaščitili zrakoplove pred vsemi nesrečami. Goring je odredil, da se naj pospeši delo za zgraditev novih zrakoplovov v Friedrichshafenu.
Po botjševiškem zgleda ...
Nemčija prodaja umetnine, da si nabavi valute
London, 8. maja. b. V Berlin je prišlo veliko trgovcev umetnin, in sicer na $est, da berlinski državni muzej prodaja 777 umetniških predmetov, med njimi tudi 11 starih italijanskih kijiov, 46
bronastih statur, ki so delo slavnih svetovnih umetnikov, 20 nemških in italijanskih miniatur, 120 porcelanskih kipov ter 214 raznih drugih dragocenih predmetov. Razen tega sc prodaja na dražbi tudi 128 slik, med njimi tudi dela van I)yka, Bel-Iinia, Lorenca, Coste, Tintoretta in drugih. Vsi predmeti se bodo prodajali samo za tujo valuto, kar pomeni, da bodo vsi predmeti odšli v inozemstvo, ker noben nemški državljan ne razpolaga s tujimi devizami. Londonski listi komentirajo to prodajo zelo ironično in trdijo, da je šla Nemčija po korakih Sovjetske Rusije ter pričela prodajati umetnine, da bo lahko nabavila tof>ove.
Potrjujejo so vesti o prodaji večjega števila umetnin iz nemškega državnega muzeja. Dražbo teh umelnin bo izvršila trgovina Lephe v Monakovem. Poudarja se, da se umetnine prodajajo na dražbi samo zaradi tega, ker za nje ni prostora v muzeju, kamor pridejo boljše umetnine, ki so bile pozneje nabavljene.
Zagrebška vrem. napoved: Pričakovati je jasnega in stalnega vremena.
Dunajska vrem. napoved: Večinoma jasno, nekoliko topleje, nevihte.
Zcmunska vrem. napoved: Deloma oblačno vreme. Ponekod niso izključene nevihte in plohe.
Med Anglijo in Italijo napeto
Korzika baje — angleška letalska trdnjava Italija pretrgata tiskovne zveze z Anglijo
Rim, 8. maja. b. »Volonta d' Italia« poroča, da je francoska vlada sklenila z Veliko Britanijo pogodbo, na podlagi katere je dobila Velika Britanija od francoske vlade dovoljenje, da sme n a Korziki ustanoviti svoje letalsko oporišče. Znani italijanski publicist Pesro-solido komentira to vest in povdarja, da je s tem francoska vlada stvarno prepustila Korziko Veliki Britaniji, ki ji bo služila kot važno letalsko oporišče na Sredozemskem morju. Velika Britanija si je tako zagotovila letalsko zvezo z Indijo in južno Afriko in ne bo dolgo trajalo, ko bo postala Korzika druga Malta na Sredozemskem morju. — Znano je, da je Velika Britanija hotela svoj cilj doseči že za časa abesinsko-itaiijanske vojne, ko je bila napetost med Italijo in Veliko Britanijo izredno velika. Posledice sporazuma med Francijo in Anglijo je zaenkrat nemogoče predvideti.
Tiskovna vojna z Anglijo
Pariz, 8. maja. c. Vsi pariški listi zelo obširno pišejo o tem, da je italijanska vlada prepovedala skoraj vse angleške časopise v Italiji in odpokli-eala tudi italijanske dopisnike iz Anglije. V Italijo smejo prihajati samo trije angleški listi.
Pariški listi pišejo, da je nastal prav za prav
Italijo in Anglijo. Ta incident jo uku med Mussolinijem
nov 6por med
bil dogovorjen baje na sestank in von Neurathom. Hussolini je ie v dneh Neu-rathovega obiska izjavil, da je zelo nezadovoljen s pisanjem angleškega tiska. Londonski listi so pisali čisto napačno o sestanku v Benetkah in angleški listi tudi napačno poročajo o italijanskih prostovoljcih, ki v Španiji pomagajo nacionalistom.
Še večji pa je pomen te italianske geste, če se pomisli, da dosedaj italijanska vlada še ni določila svojega poslanstva na kronanju v Londonu. Italijanski časnikarji so bili ravno odjjoklicani na predvečer teh velikih londonskih svečanosti. Pariški listi seveda takoj tudi namigujejo, da ni izključeno, dn je Mussolini hotel poostriti spor med Italijo in Anglijo tedaj, ko se je skušala Nemčija po drugi poti zbližati z Anglijo.
London, 8. maja. c. Londonski uradni krogi ne dajejo nobenih izjav o poostritvi odnošajev med Anglijo in Italijo. Posebno izjavljajo, da angleška vlada ne bo storila nobenega diplomatskega koraka zaradi prepovedi angleških listov v Italiji. Vlada se bo postavila na stališče, da v Angliji nad listi ni cenzure in je angleški tisk fx>jx>lnoma svoboden in neodvisen. Zato vlada tudi ne more sprejeti stališča, da bi bil spor zanimiv za vlado.
S kom je težko razpravljati? I oaukovavia
Naj članek pred dnevi, v katerem smo vprašali »Jutro«, ali ni mogoče vzrok ali vsaj glavni vzrok, da centralistični valjar v naši državi melje pod «eboj samoupravne pravice naroda, ta, da Slovenci nismo v obrambi svojih osnovnih narodnih pravic solidarni oziroma da liberalna stranka ta centralizem načeloma podpira in tako slabi našo odporno moč proti njemu, je sproži! debato, k! se je hitro končala z nepričakovanim uspehom za nas. Glasilo JNS, ki se je v svojem prvem odgovoru še krčevito branilo priznanja, da je vidovdanska ustava centralistična, v svojem drugem odgovoru pravi: »Vidovdanska ustava je nesporno imela centralistično tendenco.« Po tem priznanju res ne vemo, čemu »Jutro« sploh še z nami debatira, saj je s tem potrdilo v bistvu to, kar smo mi trdili, »Jutro« se izgovarja, češ, da je bila patriotična dolžnost slovenske liberalne stranke, da je s svojim glasovanjem omogočila, da je naša država v težkem času dobila svoj osnovni zakon. Toda naša država bi bila svoj osnovni zakon dobila tudi v slučaju, če bi bili imeli naši liberalni prvaki 1. 1921 toliko poguma in slovenske narodne zavesti, da bi bili glasovali proti centralističnemu ustavnemu načrtu za tak načrt, ki ne bi samo dopuščal »precejšnjega okvira za avtonomistično izživljanje«, kakor »Jutro« pravi, ampak ki bi bila sploh anticentralistična in bi bila že v načelu sankcionirala našo nacionalno avtonomijo z upoštevanjem nujno potrebne enotnosti države. Sicer pa moramo »Jutro« vnovič vprašati, če je vidov-d-anska ustava v resnici dopuščala »avtonomistično izživljanje«, zakaj demokrati, ki so bili po glasovanju te ustave dobrih šest let na konju, niso teh avtonomističnih možnosti realizirali, ampak so nasprotno vsako avtonomistično težnjo označili kot separatizem in celo besedo samo proglasili kot izraz protidržavnega mišljenjal
Pa recimo, da gospodje takrat niso imeli časa oživotvarjati »avtonomističnih možnosti« vidov-danske ustave, zakaj se tega prevažnega dela niso lotili za časa diktature, ki jo »Jutro« v svojem odgovoru z neverjetno naivnostjo opravičuje, češ, da je bilo »treba napraviti konec režimu, ki je gnal državo in narod v razpad in je pod vidom demokracije in parlamentarizma etabliral absolutno nadvlado oligarhije v naši državi.« Saj »Jutro« samo pravi, da je imela iz diktature rojena nova ju-gcslovenska ustava od 1. 1931, pod katero sto podpisana prvaka slovenske JNS dr. Kramer in Pucelj, nalogo, da postavi osnove novemu državnemu življenju. Ne da bi se danes bavili z drugim presenetljivim priznanjem »Jutra«, da se z uvedbo diktature popolnoma strinja, moramo »Jutru« samo staviti drugo vprašanje, kako da za časa, ko so Zivkovič, Srskič in Uzunovič vladali na podlagi te druge ustave, zastopniki slovenske JNS niso zastavili svojih sil, da se uredi naše politično življenje na podlagi »avtonomističnega izživljanja«, ki ga »Jutro« v svojem odgovoru proglaša danes naenkrat kot svoj politični ideal? To je tembolj ne-
I z tava
Na občnem zboru Akademske zveze dne maja je bila sprejeta naslednja izjava:
»Slovenski kntoliški akademiki, zbrani na občnem zboru Akademske zveze, protestiramo proti pisanju revije »Dom in svet« kot se je razodevalo iz v zadnji številki objavljenega članka g. prof. Kocbeka pod naslovom »Premišljevanje o Španiji«.
Nova slovensha stranha
Še za nekaj sekt in ločin je v slovenskem življenju prostora. Zunaj nekja v daljnem svetu nastopi kak pojav in takoj najde med nami kako skupino, ki ga hoče hvaliti, razlagati in se celo docela posvetiti. V zadnji »Delavski politiki« neki »Železničar«, pa je morda tudi krovec ali avtomo-bilist, opisuje neko debato o Franciji pod Blumovo vlado. Tisti, ki pravi, da je Blumova vlada za Francijo in zlasti za delavca dobra in blagodejna, je proglašen za pametno glavo, ostala dva, ki to oporekata. pa sta proglašena za »zmešani glavi«, ker si je »Delavska politika« prilastila pravico deliti pamet in nespamet. Ob koncu praznega članka pa pisec z nekim ponosom pravi: »Mi slovenski blu-movci ugotavb amo. .. .« —■ Slovenci smo že vse imeli; slovenske živkovičevce, slovenske jefličevce, slovenske samostojneže, slovenske demokrate, slovenske socialiste in komuniste, sedaj imamo pa še — slovenske blumovce! Morda nam bo zgodovina kdaj toliko naklonjena in nam bo vsaj za kak velik praznik popoldne privoščila še — slovenske Slovence! Da bi nam jih pustila vsaj toliko časa, da bi sejih nagledali!
razumljivo, ker pravi glasilo JNS, da: »obtoževati ustavo (od 1. 1931), da je centralistična, bi značilo trditi neresnico,« Če ta ustava ni centralistična, kakor je bila vidovdanska ustava, zakaj JNS, ki je takrat sama neomejeno vladala, ni dopustila »avtonomističnega izživljanja« te slavne ustave? Zakaj je nasprotno vsako tako izživljanje s kruto silo preganjala, naše narodne voditelje kontinirala, anticentraliste zapirala po ječah ali jim drugače grenila življenje ter jih za veleizda-jalcc proglašala? Mislimo, da je po teh naših ugotovitvah vsakemu jasno, da je, ako kdo hoče braniti nevzdržljivo stvar, od resnega do smešnega Samo en korak. »Jutro« 6e poskuša še enkrat izviti iz tega zanj vsekakor neugodnega položaja s svojim starim sofizmom, da šestojanuarska načela, ki so ikona, pred katero kleči JNS, niso centralistična, pač pa samo unitaristična, to je, da stojijo na temelju teze, da smo vsi en sam, to je ju-goslovenski narod, da slovenskega naroda torej sploh ni. Zato moramo postaviti »Jutru« tretje vprašanje: Kako misli slovenska JNS braniti slovenske učne knjige, pravico slovenščine, da se upošteva v uradnem dopisovanju, poslovanju in napisih, osobito slovensko kulturo proti znanim jugoslovenskim unitarističnim tendencam in naše slovenske prosvetne zadeve in institucije, kakor pravi v svojem prvem odgovoru od 1. maja, ako stoji JNS s sedanjo ustavo vred na stališču strogo unitaristično pojmovanega narodnega edinstva? Kdor je unilarist, ta je tudi centralist in ne more biti avtonomist in zato tudi slovenskih narod-n i h institucij ne more braniti, kakor bi zdaj hotela naša JNS.
Trditev o možnosti avtonomističnega izživljanja v okviru vidovdanslce ustave ie zato prav tako kakor besedičenje o možnosti decentralizacije v smislu zadovoljitve slovenskih narodnih zadev, kakor vidimo, mlačva prazne slame, če ni ne-odkritosrčen poizkus izmotati se spričo naraščajoče slovenske narodne zavesti iz centralistično-unitaristične goščave, v kateri JNS načeloma brez izhoda tiči in bi se je na več ali manj časten način hotela rešiti, pa se ne more. In dočim »Jutro« noče izmoliti konfiteorja, da je centralizma kriva v prvi vrsti njegova politika, nismo mi nikoli zatajili svojega političnega čredo, da za nas narodno edinstvo ne pomeni izničenja naše naturne slovenske narodne individualnosti, kar smo poudarjali tudi za časa sedanjega režima v svojem protestu 20. februarja 1936 in poudarjamo danes, pa bomo poudarjali tudi v bodoče in vedno. V tej zadevi si ne pustimo od nikogar ničesar predpisovali, ker to ni naša politična kaprica niti kakšna taktika ali tržna roba, ampak zahteva in svetinja vsega slovenskega naroda. Sedaj pa -»Jutro« diskusijo lahko nadaljuje, ker resna in odkrita debata je z nami, kakor bo vsak razvide!, vedno mogoča, tež-ka pa je z »Jutrom«, ki se gotovih fiksnih idej in političnih dogem na noben način ne more iznebiti.
Hrvatska delavska ortfan}zacija
Na Hrvatskem se že dolgo vodi borba med pristaši marksistične ideologije, ki so združeni v marksističnih delavskih organizacijah in tudi delujejo v tem smislu, in med delavci, ki hočeju tudi kot j delavci, kot poseben stan biti de! naroda in podpirati njegovo prizadevanje za lepo bodočnost. Ti so združeni v Hrvatski delavski zvezi (HRS) in vodijo hude boje z marksisti, ki po načelu proletarske diktature drugim stanovom med narodom ne priznavajo nobene odločujoče prav:ce. HRS izdaja tudi svoje glasilo »Hrvatski radnik«, ki je v zadnji številki objavilo osnutek pravil sekcije grafičnih delavcev, na katera želi svojo organizacijo razširiti. Osnutek op'isu:e zgodovino Hrvatskega tipografskega društva, ki j S bilo sploh prvo delavsko društvo med Hrvati, ustanovljeno leta 1870., ko o kakem marksističnem skrbstvu za delavce še ni bilo ne duha ne sluha. »Pred vojno je vodstvo društva prešlo v roke jugomarksista Jurice Demetroviča in podobnih, po vojni pa so ga jugomarksisti popolnoma zavzeli in društvo se je preimenovalo v Zvezo grafičnih delavcev Jugoslavije.« Iz proglasa, ki je pridejan osnutku pravil, se razodeva trdna volja, da hoče HRS tudi to trdnjavo prebiti in ustanoviti f last nem delokrogu sekcijo za grafične delavce. Danes še ni mogoče reči, koliko se mu bo namera posrečila, dosedanje delovanje IiRS-a pa je dokaz, da zabija trd k!in v prepletenost marksističnih niti, ki so še pred nekaj leti nesporno tvorile edino organizacijo med delavstvom.
Zanimiv po'av v slovenskem tisku
Tednik »Kmelski listi je gotovo nekaj posebnega med Slovenci, če ne v vsej Evropi. Ce ga še bolj pazljivo prebiraš, pa ne moreš uganiti, komu je namenjen in čemu izhaja. V njem dobiš mešanico vseh kulturnih in političnih nazorov, samo slovenskega in katoliškega nič. Piše pa v slovenskem jeziku, najbrž zato, ker izhaja med Slovenci. V zadnji številki slavi Petra Živkoviča, kateremu že nihče več v Jugoslaviji slave ne poje, takoj zraven njega pn dr. Mačka. V uvodu k poročilu o potovanju Petra Živkoviča po Šumadiji, ki je kaj neopaženo Slo mimo ostale jugoslovanske javnosti, pravi, da sla »šumndinfiki kmet in slovenski dobrovoljec porinila bodalo v prsi avstrij-sko-židovskemu klerikalizinu in iz njegovega poraza je zasijalo sonce svobode tudi Slovencem^, zraven pa kliče k neki novi borbi za svobodo, za >osvobojenje v kmestviK in hvali in razlaga geslo francoske revolucijo »svoboda, enakost, brastvot.
seveda proti komunizmu, pravi pa, da »pred to druhaljo ni treba klicati na jionioč organizacijo kakor je Sokol', in <ln se je ob zadnjih preganjanjih zastopnikov katoliške Cerkve v Nemčiji berlinsko državno sodišče prepričalo, da je Kaplan pripravljal skupno fronto katoliške in komunistične mladine v borbi proti sedanjemu režimu*, iz česar bi mogel kratkoviden čitatelj sklepati, da bi tudi pri nas smel kaplan pripravljati skupno fronto katoliške in komunistične mladine v borhi proti sedanjemu režimu, ki je seveda >Kmctske-nut lisluc kakor trn v peli. — Ko pregleduješ to namembno nejasnost in zvodniško mešanje pojmov in idej, v katero nič kaj nadarjeni učenci gosp. Ivana Puclja hočejo vplesti še slovensko borbo. In če zraven še premisliš, kako krvavo nam je potrebna enotnost in jasnost vsaj v vprašanju Petru živkoviča in <lr Mačka, moreš v vsem osem strani obsegajočem listu pritrditi sam ostavk u z druge strani, ki pravi: >To imenujemo mi pokvarjen*"" Ali nam boste oporekali?«
Belgrad. 8. maja. AA. Z odlokom ministra za telesno vzgojo dr. Josipa Rogiča, se skupščina olimpijskega odbora, ki bi imela biti 9. t. m., od-godi na dan 6. junija.
Belgrad. 8. maja. m. Predsednik Češkoslovaške republike dr. Hndža je povabil 50 jugoslovanskih kmetov v goste za 15 dni.
Belgrad, 8. maja. m. Na predlog ministra za vojsko in mornarico je hilo odlikovanih več funkcionarjev v našem civilnem letalstvu. Med drugimi so odlikovani: z redoin Belega orla V. stop. Zvoriimir Megler. pogodbeni uradnik štaba vojnega zrakoplovstva; z redom jugoslovanske krone IV. stopnje dr. Stane Rape in dr. Dušan Deli leva; z redom jugoslovanske krone V. stopnje topniški major Franjo Kor d a; z redom sv. Save 111. stopnje industrijalec Rado Hribar; z redom sv. Save IV. stopnje kapetan korvete Julij S a k, dr. Anton K uhelj in inž. Stanko Bloudek; z redom sv. Save V. stopnje Ivan Mrak, Franjo P i v k o, Stanko K a z u o ž n i k, Boris S i j a m iu Štefan V e r k.
Belgrad, 8. maja. tn. Iz Slavonskega Broda poročajo, da je pričela Sava zaradi zadnjega deževja zopel naraščati vse do Belgrada. Na nekaterih krajih je Sava porušila tudi obrambne nasipe in poplavila rodovitna polja.
Belgrad. 8. maja. m. Prihodnji pelek bo seja ožjega odbora Glavne zadružne zveze. Na seji se bodo pretresala razna zadružna vprašanja, med temi tudi vprašanje proslave zadružnega dne, ki bo letos še posebno slovesno proslavljen 7. julija.
Temperamentih:
Od dne do dne je lepše živeti ČOKOLADNO KOLO* mi vžiga kri, da plove skozi žile kot motorni vlak.
V čokoladnem kolu* so 3 kosi različnih čokolad (mlečna, mlečna s kavinim okusom, mlečna z lešniki), vsaka v posebnem stanijolu. Prijetni in različni okusi zadovolje vsakokratno razpoloženie in priliko. — Zavitki po Din 3'—, 6'—, 12'—.
MIRIM
KRALJICA ČOKOLADE
,Smrtni ples v rdečim taboru'
Kaj pomeni upor anarhistov v Kataloniji
visno druga od druge nastopale in uveljavljale vsaka svojo lastno krajevno diktaturo. Nedavno pa je hotela osrednja vlada te postranske diktature iztrebiti in je odredila splošno razorožitev nevojaških oseb. To je razburilo anarhiste, ki so v tej odredbi videli poskus, da sega vlada Kominterne po njihovi deželi. Sledil je upor. Priključili so se anarhistom tudi trockisti, ki so v Barceloni močni. Upor se je razširil tudi na podeželje. V trenutku, ko to pišemo, še ni jasno, kakšen bo izid tega »smrtnega plesa v rdečem taboru«, kot neki nemški list imenuje krvave dogodke v Kataloniji.
Z izbruhom anarhističnega upora v Kataloniji je državljanska vojna v Španiji stopila v novo razvojno dobo, kajti pokazalo se je, da vlada v rdečem taboru popolna needinost tako glede vodstva vojne kakor glede bodoče ureditve Španije v primeru, da bi rdeči zmagali. Še važnejše pa je, da se je krvavi ples v rdečem taboru začel v najbogatejši španski pokrajini v Kataloniji, ki šteje dva in pol milijona prebivalcev ter je zaradi 6vojega bogastva še najbolj občutljivi del države, da ne govorimo o starodavni želji Kataloncev, da se odtrgajo od Španije in si ustvarijo svojo lastno neodvisno državo.
Kako je prišlo do izbruha anarhističnega upora, ki so navalili na komuniste in socialiste ter med njimi napravili strahovito krvoločno klanje, ni znano. Verjetno pa je, da se je vrhovno rdeče vodstvo, ki stoji, kakor znano, neposredno pod poveljstvom Kominterne prizadevalo, da bi dobilo tudi katalonsko ironto pod svoje nadzorstvo in tamkaj zaseglo denar in druga bogastva, da bi dobilo sredstva za nadaljnje vojskovanje na drugih irontah. Tudi se je vrhovnemu rdečemu poveljstvu bržkone zahotelo, da si podjarmi Katalonijo, ker bi od tamkaj moglo dobiti močne vojaške oddelke zizvrstnim orožjem, da bi jih vrglo na druga bojišča, kjer rdeča ironta povsod omaguje. To stremljenje moskovske komande v Valenciji je dalo anarhistom v Kataloniji povod, da so se uprli proti 6vojim lastnim zaveznikom in položaj obvladali.
V Kataloniji sta bili, odkar je bila v Španiji proglašena republika, najmočnejši levičarski skupini socialistična in anarhistična. Odkar divja državljanska vojna sta si ti dve skupini strnili v eno samo fronto ter skupno iztrebili vse nasprotnike. Anarhisti imajo na razpolago dve mogočni organizaciji: FAI (Federacion AnaTquista Iberica) in CNT (Confederacion Nacional del Tra-bajo). Socialisti, na katere 6o se obesili tudi redki komunisti, so organizirani v UGT (Union General Trabajadores). Sicer niso znane točne številke o številčni moči enih in drugih, toda vsi poznavalci razmer se ujemajo v tem, da so bili anarhisti znatno močnejši.
Kdo so anarhisti
Kdo so anarhisti? Kakšen je njihov nazor? Kaj hočejo? Anarhistični nauk 60 izumili štirje »preroki«, to so: Anglež Dodvvin. Francoz Proug-hon, Nemec Sti mer in kajpada Rus Krapotkin. Iz vseh njihovih naukov pa je potem sestavil pravi anarhistični nauk zopet Rus Bakunin. Anarhistom je neomejena osebnostna svoboda najvišji zakon. Oni zanikajo tndi državo in vsako p o -stavo, ker omejujeta človekovo svobodo. Red v človeški družbi se bo »sam od sebe« ohranil brez postav in brez zakonov. Njihova zastava je črne barve.
Zaradi teh čisto posebnih razmer v Kataloniji je bil tudi notranjepolitični razvoj od začetka državljanske vojne sem različen od razvoja, recimo na primer v Madridu. Govorilo se je, da je v Kataloniji ustanovljena komunistična država po sovjetskem vzoru. To ni bilo res, ker takšno državo bi bili preprečili anarhisti 6ami, pač pa je bilo res, da so anarhisti in socialisti ustanovili po katalonskem ozemlju celo vrsto lastnih vlad, ki so neod-
Uredba o zaposlitvi
tujih državljanov
Belgrad, 8. maja. AA. Na osnovi točke 6 čl. 4 odst. '2 in točke 1 čl. 29 uredbe o zaposlitvi tujih državljanov ter po upoštevanju mnenja zainteresiranih ministrstev je minister za socialno politiko in ljudeko zdravje izdal tale navodila za ove-rovljenje in evidentiranje dovoljenj za zaposlitev tujih državljanov, izdanih na nedoločen čas:
Čl. 1. Tuji državljani, ki so dobili dovoljenje za zaposlitev r.a nedoločen čas, so dolžni vsako leto meseca maja predložiti svoja dovoljenja krajevni državni policijski oblasti, kjer pa te ni, splošni upravni oblasti prve stopnje, da se prepriča ali še' nadalje drže razlogi, ki so zaradi njih dobili tu dovoljenja. Kdor ima dovoljenje na nedoločen čas in ga je dobil od 1. januarja do 1. maja istega leta, ga predloži v pregled meseca maja prihodnjega leta.
Čl. 2. Ako oblast, ki vrši ta pregled, doženo, da po določilih točko 4 in 5 čl. 4, odst. 2 čl. 17 in čl. j8 omenjene uredbe ne obstoje več razlogi, ki se je zaradi njih izdalo dovoljenje, je dolžna o tem obvestiti tisto oblast, ki je dala dovoljenje za nedoločen čas, da ukrene, ali naj takšno dovoljenje ostane še nadalje v veljavi.
Čl. 8. Oblast, ki pregleduje in evidentira dovoljenja za nedoločen čas, in doženo, da še nadalje obstoje razlogi, ki so narekovali izdajo dovoljenja, bo to dovoljenje potrdila za prihodnje leto in to storila bodisi na dovoljenju samem bodisi na poklicnem listu (sive barve) po obrazcu 3, ali bo pn evidentirala takšno dovoljenje na poklicnem iistu samem (modre barve) po obrazcu št. 3a. Če se odredi ln kadar oe odredi plačevanje pri-
stojbine za zaposlitev po čl. 28 omenjene uredbe, se bo la pristojbina pobirala pri letnem pregledu dovoljenj na nedoločen čas.
Čl. 4. Najkasneje do 15. junija vsakega leta. je oblast, ki je izvršila potrditev ali evidentiranje dovoljenj za nedoločen čas, dolžna v potrjenih ali evidentiranih dovoljenjih obvestiti tisto oblast, ki je ta dovoljenja izdala, in v svojem poročilu navesti tekočo številko, ime, priimek tujega državljana in ime njegovega očeta, poklic, državljanstvo, označbo številke in datuma podelitve dovoljenja in ime oblastva, ki je dovoljenje izdalo.
Čl. 5. Če oblast, ki vrši pregled, ne bi mogla takoj potrdili doovljenje ali poklicni lisi (sive barve) po obrazcu šl. 3, ali pa evidentirati takšno dovoljenje na poklicnem listu samem (modre barve), ali poklicnem listu (modre barve) št. 3a. je dolžna izdali prizadeli osebi potrdilo (reverz), da je dobila takšno dovoljenje ali poklicni list v potrditev ali evidentiranje.
Čl. (i. Ker se to potrdilo ali evidentiranje vrši v javno korist v smislu odst. 2 čl. 5 te uredbe, so po točki 1 čl. 0 zakona o pristojbinah vse vloge in prošnje, ki bi jih lastniki dovoljenj za nedoio-čen čas vložili pri pristojni oblasti za potrditev ali evidentiranje takšnih svojih dovoljenj, proste pristojbine, prav lako pa tudi potrdilo ali evidentiranje teh dovoljenj samo in izdajanje potrdil (reverzov).
Čl. 7. Ta navodila stopijo v veljavo, ko se razglase v Službenih novinan. Takrat izgube veljavo z dne 23. inaja 1936, št. 4088.
Anarhisti v Franciji
V zvezi z anarhističnimi dogodki v Kataloniji je treba mimogrede omeniti tudi anarhizem v sosedni Franciji. Skrajni levičarji v Franciji, ki so v 24 urah hoteli državo spremeniti v sovjetsko republiko, so nezadovoljni z režimom Leon Blumove ljudske fronte. Na skrajni levici ljudske fronte se torej zbirajo temni oblaki. Središče nezadovoljnosti so anarhisti, ki so organizirani v 6vojo »Union anarchiste«, ki ima po vsej državi svojih 200 pod-zvez, med njimi posebno disciplinirane in udarne mladinske anarhistične organizacije, ter izdaja v Parizu najstarejši anarhistični dnevnik na svetu »Le Libertaire« (Svobodnjak), ki izhaja v 30 do 35.000 izvodih. Anarhisti so strokovno organizirani pri marksistični strokovni organizaciji, kjer pa tvorijo zelo hudo levo krilo, ki se bori proti parlamentu in sploh proti vsaki državi. Anarhisti ustanavljajo posebno v kovinarski industriji svojo celično organizacijo, ki močno izpodriva komuniste. Med katalonskimi in francoskimi anarhisti obstoje organizatorične zveze.
Vedno hujši izgredi v Barceloni
Gibraltar. 8. maja. b. Davi so prispele semkaj vesti iz Barcelone, iz katerih se vidi, da vlada v katalonski prestolnici največja ararhija. Nemogoče je bilo zvedeti, kdo je danes gospodar položaja. Anarhisti imajo še vedno večji del mesta v svojih rokah, po ulicah pa še vedno regljajo strojnice. Bržkone je prišlo do novih spopadov med anarhisti in vladi zvestimi pristaši. Izid borbe še ni znan. Dva vladna torpedna rušilca iz Valericije sta zasidrana zunaj luke, ker se vlada boji, da bi ju anarhisti napadli v luki. Na obeh rušilcih je vse pripravljeno za borbo, vendar pa doslej šo nista stopila v akcijo V Barccloni so vse trgovine zaprte. Trgovci so imeli gromno škodo, ker so tolpe razbile številne izložbe in pokradle blago. Zaradi tega je prehrana mesta izredno težavna ter je po zadnjih vesteh zavladala v širših slojih lakota. Razen tega je ustavljen ves promet v lukl in hrana ne prihaja redno iz inozemstva. Vsi pozivi vlade, da bi zdravniki prišli na pomoč ranjencem. so bili brez uspeha. Nihče noče na ulico, ker se boji, da ga ne ubijejo. Tudi poziv vlade na delavstvo, naj se vrne, ni imel nobenega uspeha ter vse tovarne že pet dni stojijo. Vojaki, ki jih je vlada pozvala, naj se vrnejo na svoja mesta v vojašnico ali pa na fronto, se niso odzvali pozivu.
Po bojiščih
Vittoria, 7. maja. AA. (Havas.) Republikanske čete 60 imele včeraj v gorskem predelu Soude več ko 400 mrtvih in ranjenih. Dva bataljona sta poponoma uničena, kar ie ostalo živega, pa je ujeto.
Salamanca, 8. maja. AA. (Havas.) Stnočnje uradno poročilo pravi:
Na severni in aragonski ironti se je le malo streljalo iz topov.
Na baskovski fronti smo popravili postojanke, ki smo jih prejšnji dan zavzeli. Dvojni sovražni napad je bil odbit. Miličniki beže na našo stran. Pri Santadru smo odbili sovražni po6ku6 protinapada.
Na madridski fronti smo izvedli nekaj strateških napadov ob reki Tajo in Toledu. Osvobodili smo s temi napadi vso okolico mesta. Vsi sovražni jarki so zdaj v naših rokah. Na bojišču pri Soriji in Alavi ni bilo nič novega.
Na južni ironti se je le malo streljalo iz pušk in topov.
Franco napada pri Toledu
Salamanca, 8. maja. b. Nacionalistične Šele so pri Toledu pričele t veliko ofenzivo, ki dobro napreduje. Pri Arge so nacionalistične čete zavzele postojanke vladnih čet, ki so bile zaradi nenadnega sunka zelo iznenndene. Po daljšem zastoju so včeraj nacionalistična lelala napadla zopet Madrid in bombardirala posamezne vojaške objekte ter rdeče postojanke.
Premeščen jc na katastrsko upravo v Ljubljano Josip Sever, doslej v Derventi.
Vsem Slovencem!
Letos bo 1. septembra minilo 30 let, odkar je bila na Brezjah, največji slovenski božji poti, veličastna slovesnost: kronanje čudodelne podobe Marije Pomočnice.
Primerno in hvalevredno je, da se spominjamo tega veličastnega dogodka in da pokažemo svojo ljubezen do svetega kraja, ki je drag in ljub vsem Slovencem. Saj se ne imenujejo Brezje zastonj slovensko »Censtohovo« in gorenjski »Lurd«, kamor prihajajo tako radi Slovenci iz naše domovine, pa tudi Slovenci, ki žive v tujih krajih in deželah. Odveč bi bilo opisovati vsa romanja iz bližnjih in daljnih dežel, odveč bi bilo naštevati vsa telesna in duševna ozdravljenja, ki so se izvršila na priprošnjo Matere božje na Brezjah. Koliko žalostnih in zdvojenih src je tu našlo tolažbo, koliko obupanih človeških otrok je dobilo pri Materi na Brezjah pomirjenje!
Zato je sveta dolžnost vsakega Slovenca, da se spomni letos Marije Pomočnice na Brezjah! Kako ji hočemo pokazati svojo ljubezen in vdanost?
Prav ob BO letnici njenega kronanja smo si zamislili, da bi bilo potrebno preurediti prostor pred cerkvijo, da bo že ta prostor pričal o svetosti kraja in da bo že zunanjost kazala, da smo blizu svoje Matere. Načrt je v splošnem zasnovan tako-le:
Na prostoru pred cerkvijo naj bi nastal velik park, v katerem bodo spomeniki naših zaslužnih mož in Marijinih častilcev. Tu naj bi stal grob neznanega slovenskega vojaka, spomin vseh slovenskih vojakov, katerih trupla leže križem sveta, po vseh deželah, kjer je vihrala vojna morija. Spomenik naj bo priča kasnejšim rodovom o velikih žrtvah, ki jih je prinesel slovenski narod, za svojo svobodo, dasi se je bojeval za tujo korist. Nekje v parku se bo dvigal steber, iz katerega bo vrela voda, kot simbol vrelca ljubezni Marijinega srca. Na vrhu stebra pa bo kip Marije Pomočnice.
Načrti so izgotovljeni po šoli našega svetovnega mojstra arh. prof. Plečnika, ki je poveril zdelavo osnutkov arhitektu Valentinčiču. Izvedbo tega načrta pa je prevzela Zveza bojevnikov, da se tako oddolži umrlim vojakom iz svetovne vojne in da pokrepi vero v pomoč Nje, h kateri so se zatekali v najhujših dneh in pri kateri se zbirajo vsako leto v zahvalo in počaščenje. Prav letos bodo bojevniki petnajstič po svetovni vojni obiskali Brezje.
Zamisel je lepa in velika. Na Vas, dragi Slovenci, pa je, da jo uresničite. Obračamo se torej na vse, ki jim je lepota božje poti »Marija Pomagaj« pri srcu, na župne urade, na naše občine, na denarne zavode in na posameznike, da z gmotnimi sredstvi podpro to lepo akcijo. Na ta način bomo najlepše proslavili 30 letnico kronanja in pokazali, da smo kljub velikim žalostnim trenutkom, ki so nas v tem razdobju zadeli, ohranili vero, da smo vredni nasledniki rodu, ki je izvedel načrte za kronanje.
Še je v nas ljubezen do nebeške Matere, ki bo naše delo blagoslovila. Uslišala in bogato nagradila pa bo tudi vse tiste, ki bodo pripomogli, da bo njeno bivališče na naši Gorenjski tudi na zunaj kazalo čustvo in srce našega naroda. S tem bomo vsemu svetu pokazali, da smo Slovenci res »Marijin narod«.
Častni odbor: Dr. Marko Natlačen, ban.
Dr. Ant. Jeglič, titl. nadškof.
Dr. Juro Adlešič, župan ljubljanski.
Dr. Gregorij Rozman, knezoškof ljubljanski.
P. Bonaventura Resman, rektor svetišča in gvardjan na Brezjah.
Dr. Alojzij Juvan, župan mariborski.
Alojzij Mihelčič, župan celjski.
Dr. Ivan J. Tomažič, knezoškof lavantinski.
Dr. Alojzij Remec, župan ptujski.
Za župansko Zvezo: Ferdo Novak,	Jože Sirnad,
načelnik.	tajnik.
Zveza bojevnikov:
Mirko Ratej, predsednik.
Rudolf Lukež, tajnik.
Rudolf Wagner, I. podpredsednik.
Ivan Gajšek, blagajnik.
Anton Drobnič, II. podpredsednik.
Rado Šturm, odbornik.
Zavod za raziskovanje raka
Ljubljana, 8. maja.
Letošnji banovineki proračun je določil subvencijo 500.000 Din za ustanovitev in vzdrževanje instituta za raziskavanje raka in zdravljenje rakastih obolenj. Slovenci tak zavod silno potrebujemo, saj statistika dokazuje, da je poleg jetike rak naša najbolj razširjena bolezen. Ce upoštevamo dejstvo, da se ta bolezen tudi močno drži med kmečkim prebivalstvom, moramo priznati, da je med kmečkim ljudstvom rak celo bolj razširjen kakor jetika. Glede na to, da je zdravljenje raka izredno težko, dolgotrajno in drago, pri čemer je popolnih ozdravljenj razmeroma le majhen odstotek, ni dvoma, da je zlasti za naše kmečko ljudstvo nujno potrebna ustanovitev zavoda, ki se bo v celoti posvetil zdravljenju rakastih obolenj. Tega se je v polni meri zavedala tudi banovina, ki je bila pripravljena žrtvovati ne majhno vsoto za ustanovitev tega zavoda.
Zavod za zdravljenje raka pa ni samo potrebna, ampak tudi nujna zadeva. To je upošteval tudi tehnični oddelek banske uprave, ki je v čimkraj-šem času na podlagi zahtev strokovnih komisij izdelal vse potrebne načrte za nastanitev tega zavoda. Ugodno naključje je hotelo, da 6e je našel tudi primeren prostor v Ljubljani, tako da bo mogoče zavod čimpreje urediti. V naši javnosti so se že mnogokrat pojavili glasovi, naj bi se stara šentpeterska vojašnica v Ljubljani preuredila, tako da bi mogla razbremeniti sedanjo splošno bolnišnico, ki je na vseb oddelkih pretesna. Hvala Bogu, ti načrti niso nikjer našli odziva, kvečjemu odpor. In tako je ostalo v šentpeterski vojašnici še dokaj prostorov, Ki bi se dali s primernimi preureditvami uporabiti za druge namene. Tako je v enem traktu prvega nadstropja nastanjen državni bakteriološki zavod, v drugi trakt pa se bo-po dovršenih preureditvah mogel vseliti zavod za zdravljenje raka.
Po načrtu tehničnega odelka banske uprave se bo preuredil zavodu pripadajoči trakt, tako da bodo našle v njem prostora tri večje bolniške sobe, nadalje operacijska soba, ambulanca s čakalnico, laboratorij, rentgenska preiskovalnica in sobe za setre in strežnice. Prav tako ne bo manjkalo vseh drugih pritiklin, kakor kopalnic, čajnih kuhinj itd. V pritličju bo na dvoriščni strani postavljena posebna toplovodna naprava, ki bo oskrbovala ves zavod s toplo vodo in hkrati tudi ogrevala radija-torje cenlralne kurjave. V pritličju bodo prostori za namestitev poizkusnih živalic, na katerih je treba študirati razvoj rakastih obolenj.
— Osebam, ki se ne morejo zadostno kretati, pa trpe vsled tega na zaprtju in motnjah pri prebavi, združenimi s pomanjkanjem teka, nudi večtedensko zdravljenje z naravno »Franz-Josefovo« grenko vodo zelo dobre uspehe Uživa se dnevno 1 časa »Franz-Josefove« grenke vode zjutrai na tešče ali zvečer preden greste k počitku Offl. rog S, br. 50474/81.
Proračun^za adaptacijo pripadajočega trakta šentpeterske vojašnice v zavod za raziskavanje raka določa 71.000din za zidarska, težaška, železo-betonska, tesarska dela in za napravo ksilolitnega tlaka. Mizarska dela so preračunana na 31.000 riin, svinčena obloga sten na (21.000 din, slikarska in pleskarska dela na 16.000din, instalacija tople in mrzle vode na 34.000 din, električne instalacije, tapetniška in steklarska dela in peči pa na 44.000 dinarjev. Celotna preureditev prostorov je preračunana na 217.000 din in se bo krila iz subvencije banske uprave, ki je bila zavodu že nakazana.
Da se bodo dela čimbolj pospešila in da bo mogoče z njimi čimprej začeti, je g. ban. dr. Marko Natlačen te dni potrdil oddajo zidarskih, težaških, železobetonskih in tesarskih del ter napravo ksilolitnega tlaka polom neposredne pogodbe s tvrdko Emil Tomažič. Gradbeno podjetje je prevzelo vsa ta dela za 69.000 din in bo z deli že te dni začelo. Ker bodo šla vsa preurejevalna dela hitro izpod rok, smemo upravičeno pričakovati, da bo na jesen zavod že mogoče izročili svojemu namenu.
Spomenike, grobnice, kapele cerkvena dela obloge v mar morjih izberete po nizki cen' pri kamnoseško k parsken-/	podjetju
Franjo Kunovar
pokoualiite Sv. Kril ■ UUBUAHf.
Olegujejo kožo -polepšajo polt!
ELIDA BELI ŠPANSKI BEZEG
omamljivega vonja — snežnobele barve
Dr. Lojze Simonili:
Jetika in
Po svojih gospodarskih prilikah predstavlja Slovenija mešano kmetsko industrijsko deželo z zelo razvitim tujskim prometom. Toda velika večina njenega prebivalstva je vendarle sestavljena iz kmetskega stanu. Tako nam je Filip Uratnik v svoji zanimivi knjigi: »Pogled na družabno in gospodarsko strukturo Slovenije« s točnimi podatki pokazal, da 60% vseh Slovencev se bavi s poljedelstvom, 20% z industrijo in rudarstvom, 20% pa jc razdeljenih na ostale poklice. V letu 1930 je bilo v Sloveniji 160.000 hiš z zemljiško posestjo, toda na žalost le mali del kmetskega prebivalstva se lahko preživlja s samo kmetskim delom. Saj isti avtor pravi, da nimamo v Sloveniji nad 110.000 posestnikov, ki bi imeli vsaj po eno kravo. Da se z donosi takih kmetij ne da živeti, je pač jasno. Zato se pri nas povsod, kjer je industrija dobro razvita (Jesenice, Tržič, Kranj in drugje), zatekajo nAli kmetje v tovarno. Na ta način si prislužijo, česar jim kmetija ne more dati. Ustvarja se tako mešani tip kmetsko industrijskega delavca, ki je gotovo v kvar tipu našega kmetskega ljudstva. Toda tu niso na mestu irrealna javkanja, ker življenje terja svoje. Še težji je položaj sezonskih poljedelskih delavcev iz Prekmurja. Ti si morajo v letni sezoni iskati pičli in trdi zaslužek v tujini. K tem ugotovitvam dodajmo še to, da je cena poljedelskih pridelkov sramotno nizka in v nikakem razmerju z industrijskimi proizvodi, katere vsak človek pa tudi kmet rabi, potem si šele lahko predstavimo, kako težke čase preživlja naš kmet in z njim večina prebivalstva Slovenije. Da vse to ne more biti brez posledic na zdravstvene razmere kmetskega prebivalstva, je očividno. Če si ogledamo statistične podatke o umrljivosti za jetiko v Sloveniji, bomo videli, da je umrljivost največja v izključno kmetskih okrajih in daleč prednjači pred industrijskimi. Tako vidimo, da imajo izključno kmetski okraji Mursko Sobota, Dolnja Lendava, Ptuj, Brežice, Dolenjska z Belokrajino najvišje številke umrljivosti (18 do 20 na 10.000 prebivalcev). Najmanjšo umrljivost imaio okraji s pretežno industrijskim prebivalstvom kot so Kranj, Radovljica in dr., kjer se umrljivost za jetiko suče okrog 10 na 10.000 prebivalcev. Še bolj prepričevalno za to trditev govorijo številke protituberkuloznega dispanzerja v Trbovljah, kjer sem po dr. Prodanu, ki je v teh krajih začel borbo proti tuberkulozi in jo postavil na solidne temelje, prevzel vodstvo dispanzerja in kjer so mi razmere še posebej dobro znane.
Okoliš dispanzerja sestoji iz skoro izključno rudarsko - delavskih revirjev (Trbovlje, Zagorje, Hrastnik) ter mešanih kmetsko-delavskih občin (Laško, Rajhenburg). Iz poročila za leto 1936 je razvidno, da je umrljivost najmanjša v skoro izključno rudarskem in delavskem centru v Trbovljah s 6.6, v Zagorju 10.6, v Hrastniku 8.44 na 10.000 prebivalcev. Čemu naj pripišemo ta zanimiv in na prvi pogled čuden pojav? Do pred nedavnim smo mislili, da je naše kmetsko prebivalstvo v pogledu jetike na boljšem kakor industrijsko delavstvo. Toda gornje ugotovitve in številke govorijo ravno nasprotno. Brez dvoma imajo gosto naseljeni industrijski kraji žc za seboj najvišjo točko umrljivosti in so sedaj na boljšem, ker so prej prestali vrhunec epidemičnega vala. Vendar mislim, da sc ne molim, če naglasim, da so k temu pripomogli tudi drugi činitelji. To so boljša zdravstvena preskrba, soci-jalno zavarovanje, splošna prosveta in večji smisel delavca za higijenske predpise in pridobitve. Delavcu je danes dana možnost, da se more zdraviti v primeru bolezni, tudi če je bolezen dolgotrajna, kakršna je jetika. Koliko v tem oziru stori sociialno zavarovanje, nam povedo številke ljubljanskega okrožnega urada za zavarovanje delavcev, ki je za zdravljenje jetike izdal od prvega julija 1922 do 31. decembra 1933 nič manj kot 62 milijonov dinarjev.
Oglejmo si sedaj razmere pri našem kmetu. Ugotoviti moramo, da kmet nima še te sicer pomanjkljive preskrbe, ki jo ima delavec in da jc v slučaju bolezni popolnoma prepuščen samemu sebi. Pri današnjih težkih razmerah, ko je kmet gospodarsko popolnoma na tleh in komaj živi, si pač le v največji sili privošči zdravnika. Da bi se mogel podvreči dolgotrajnemu zdravljenju v bolnišnici oziroma v zdravilišču, ni niti misliti. Ako k temu dodamo še priroieno konservativnost in nezaupanje našega kmeta, nam poslane sedanji njegov položaj še jasnejši razumljivejši. Tako vidimo, da bolnik-kmet povečini gara in dela, dokler je še kaj sile v
Dva zdravstvena tedna v Ponikvah
Zdravstveni dom v Ponikvah in Zdravstvena zadruga sta priredila, kot po vseh zdravstvenih ustanovah, od 2,—9. maja protituberkulozni teden, ki je pokazal izredno razgibanost in agilnost sanitetnega vodstva obeh ustanov. 2. maja ob II je bilo na Vidmu otvoritveno predavanje z naslovom: »Jetika, socijalna bolezen«, ki je bilo obenem krstno predavanje najnovejše serije diapozitivov o jetiki, last tligijenskega zavoda v Ljubljani. Po predavanju je bil predvajan še kulturni film. Ob treh popoldne je bilo drugo predavanje, prav tako v dvorani prosv. doma na Vidmu, s temo: »Protituberkulozna liga, njen tiamen in pomen«. Tudi to predavanje je bilo spremljano s filmom in diapozitivi. Publika je obakrat napolnila dvorano do skrajnosti, za popoldansko predavanje računamo do 1000 poslušalcev Tretje predavanje je bilo namenjeno šolski mladini in je bilo 7 V .ob Vi II ter ga je pojasnjeval film «Dva brata«. V nedeljo. 0. maja je ob 'AS zjutraj zaključno predavanje v tem tednu, posvečenem borbi proti naši narodni morilki.
Ob 3 popoldne pa je otvoritveno predavanje za dečji teden, ki ga priredita navedeni ustanovi pod naslovom >Teden otroka« Spremljal bo :o predavanje film *Dve ses*ri« last Hicriipnskpfr« zavoda
v Ljubljani. Da dvignemo smisel in čut za higijeno in pravilno nego otroka bode poslovala, aprila ustanovljena posvetovalnica za matere in ki posluje v torkih od 3—5, v tem tednu vsak dan s praktično demonstracijo o negi otrok.
V petek bo drugo predavanje za može s temo: Kaj mora mož vedeli o otroku«, v nedeljo, 16. maja pa zaključimo dečji teden z revijo otrok.
Pokazati hočemo, koliko smo napravili in kakšen jc naš uspeh. Ob enem bo posvetitev otrok Alateri božji, obdaritev mater in pogostitev otrok. Bo to nekako otročje slavje, otroški praznik, ki bo vendarle stvar za sebe. Zato vabimo, da pridete na binkoštno nedejo v go:te v Ponikve, kjer se za 'a dan najskrbneje pripravljamo. Da pa uredimo glede prevoza s kolodvora in kosila, prosimo, da nam to javite najkasneje do petka. Prosimo cenjene goste, da javijo prihod oz. udeležbo na naslov Dr. Joža Hertort, šef zdravstvenega doma v Ponikvah pri Dobrempolju.
Sanitetno delo v Ponikvah sc jc neverjetno razmahnilo in uredilo, tako da smo trdno prepričani, da bo tudi to dečje slavje najlepše uspelo na splošno zadovoljnost in procvit higijene na deželi, zlasti hieriipne otrok, ki so vendar seme naše bodočnosti.
naš kmet
njem. Zdravniku se pokaže po navadi šele tedaj, ko ta potem nima drugega posla, kakor da ugotovi nepopravljivo stanje in ga, s par tolažilnimi besedami, pošlje domov, oziroma v bolnišnico, da tam dokonča svojo težko življenjsko pot. Iz vsega le<.<n opisanega torej vidimo, da je pri nas jetika najbo' razširjena ravno med kmetskim prebivalstvom. Č-. pa sedaj pomislimo, da je 60% vsega prebivalstva Slovenije kmetskega stanu in se mora preživljati s poljedelskim delom in da velika večina tega sestoji iz malega kmeta, bajtarja, viničarja, ki komaj životari, potem šele lahko uvidimo važnost in tragiko tega dejstva.
Radi tega je nujno, da oblastva posvetijo vso svojo pažnjo temu problemu, in da sc tudi našemu podeželiu posveti največja pozornost z ustvarjanjem protituberkuloznih ustanov. Storiti se mora vse, da bo našemu kmetskemu človeku, pa tudi bajtarju, viničarju, malemu kmetu, dana možnost, da se bo lahko zdravil in da mu ne bo treba radi tega spraviti svoje majhne, za borno življenje družine potrebne kmetije na boben. Kako naj se to izvede, je pač vprašanje zase, ki bo zahtevalo obširnega študija. To je problem, za katerega se morajo zanimati oblastva, predvsem naše občine, banovina in država sama. Najlažje in po mojem mnenju tudi kmalu izvedljivo bi bilo, če bi se število dispanzerjev pomnožilo tudi še v onih kmetskih okrajih, kjer jih danes še ni. Ker pa dispanzer som brez zaledja, kamor lahko pošilja svoje bolnike, praktično zelo malo pomeni, zato se morajo pri vseh naših podeželskih bolnišnicah ustvariti in opremiti mali oddelki za jetiko, sestoječi iz par sob, kamor bi dispanzer mogel pošiljati svoje bolnike in kjer bi ti tudi dobili vse potrebno zdravljenje, kot ga danes nalaga moderno zdravstvo. To bi moral biti prvi korak k nadaljnji pomoči. Ravno tako je nujno, da se v Ljubljani in Mariboru izpopolnita in razširila oddelka za jetiko, kamor naj bi se pošiljali iz podeželja le oni slučaji, ki bi bili potrebni špecijelnega kirurškega zdravljenja v kompliciranih slučajih. Istemu namenu naj bi služila tudi naša zdravilišča, dokler sc ne bo našel način, kako omogočiti tudi širšim slojem ceneno zdravljenje v zdraviliščih. N^ša banovina in zdravilišče na Golniku storita v tem pogledu že sedai veliko dobrega in daleč prednjačita pred drugimi banovinami in zdravilišči v naši državi. Toda vse to je še veliko premalo za odpomoč vsem potrebam našega človeka, posebno kmeta. Toda ne samo javne ustanove, država in banovina, ampak tudi privatna incijativa jc potrebna za vsestransko borbo proti jetiki. Tudi tu nam dajejo lep zgled druge, napredne evropske države, predvsem bratska Češkoslovaška, ki si je s privatnimi sredstvi ustvarila res zadovoljivo stavbo protijetičnega skrbstva. Zbuditi vest javnosti, dvignili čut odgovornosti do sebe in naroda, to jc smisel protituberkuloznih prireditev minulega ledna. Brez lega čuta odgovornosti in medsebojne povezanosti ne bomo dosegli tega, kar so dosegli drugi narodi v boju proti tej ljudski bolezni.
Shod mož in fantov pri Sv. Joštu nad Kron em
Binkoštni ponedeljek bo pri Sv Joštu nad Kraniem shod mož in fantov kranjske dekanije.
y nedeljo zvečer ob Ave Mariji litanije in slovesno zvonjenje. V ponedeljek ob 6. prva sv. maša s pridigo, — ob 10. druga sv. maša s pridigo, katero bo imel p. provincial dr. Odil Mekinda. Vmes še tihe sv. maše. Spovedovalo sc bo v nedeljo zvečer in v ponedeljek dopoldan.
Po drugem opravilu zborovanje pred cerkvijo.
fimiNSKU uo ofohu Hrhii
Molel-restavracija ¥r«<*!av
ra nailenfii promenadi mesta 'lir ob morlu druilnBka bifta, vsaka aoba z raz-ledom na morje. Nova, moderno urelenn restavracija, hladna veranda nroti morju, cene zmerne, domaČa in Internacionalna kulvn'a
7Jata no roka
Iz Dola pri Hrastniku poročajo: Vedno bolj redke postajajo slovesnosti zlatih porok. V tukajšnji fari sta bila zadnja deležna le milosti stara Draksler-črdečana, katera žc oba krije hladna žemljica Zato pa se lahko o letošnjem letu trdi o posebni sreči, saj sta v minulih dneh stopila pred altar že kot tretji par ziatoporočenca Drakslcr Janez in Marija, po domače: Šenljurčev oče in mati. Oba pridna in skrbna, sta nad 40 let bila vestna in poštena gospodarja na Marnein. Šc oba trdna pri zdravju, se posebno materi ne poznajo lela dela in truda. Kakor za ziatoporočenca, tako je bi! ta dan slovesen in prazničen tudi za ostale farane, ki so se strnili okrog zlatoporočencev s tiho željo: Ljubi Bog jima daj dočakati v zdravju in zadovoljstvu še biserne poroke!
Drobne novice
Koledar
Nedelja, 9. maja (6. povelikonočna nedelja):' Gregorij Nacijanski, cerkveni mučeni k.
Ponedeljek, 10. maja: Antonin, škof; Janez A vil,--ki. Mlaj ob 14.18. Hersc-bel napoveduje spremenljivo vreme.
Osebne vesli
— Poroke. Včeraj se je v cerkvi sv. Jakoba v Ljubljani poročil g. inž. Jože Sodja, šef propagandnega oddelka »Slovencar, z gdč. Slanovčevo. — V cerkvi sv. Cirila in Metoda v Ljubljani se je včeraj poročil g. Zori Verovšek, solastnik tvrdke Schneider & Verovšek, z gdč. Stimrovo. — Danes se poročita v Ljubljani g. Fritz Noth, sin generalnega ravnatelja Kranjske industrijske družbe na Jesenicah, in gdč. Ruth Fischer s Slovenskega Ja-vornika. Vsem novoporočencem želimo obilno sreče in blagoslova božjega.
= Iz banovinske službe. Za banovinskega uradniškega pripravnika pri kmetijski poskusni in kontrolni postaji v Mariboru je postavljen inženjer Nerima Albin. Banovinski tehnik Pisk Karel pri okrajnem cestnem odboru v Kranju je premeščen k okrajnemu .cestnemu odboru v Skofji Loki.
Premestitve v iinančni kontroli
Premeščeni so podinspektor Bojovič Brani-slav iz Šoštanja v Kruševac, višji poverjenik Sta-jer Koloman iz Kočevja v Varaždin, podjiover-jenik Franc Tominc iz Celja v Šoštanj, pregledniki: Dobrovolje Ivan z Rakeka v Bohinjsko Bistrico, Hočevar Ivan iz Zvoncev v Ljubljano (mesto), Kramer Marko iz Kale v Malinsko, Krištof Karol iz Bogomila v Prevalje, Lesničar Alojzij z Jesenic v Bosanski Novi. Pogačnik Franc iz Sav-nika v Radence, Pogačnik Franc iz Šavnika v Radence, podpregledniki: Fras Anton iz Djevdje-lije v Sv. Jurij ob juž. žel., Gajda Andrej iz Hodoša v Virpazar, Jevnikar Ivan iz Tuzi na Rakek, Jugovič Ivan iz Janjine na Rakek, Knapič Josip iz Priloga v Bohinjsko Bistrico, Mlakar Ivan z Rakeka na Jezersko, Mohar Rudolf iz Starega grada pri Senju na Rakek, Orlič Franc iz Žitkovca na Jerzersko, Poženel Pavel iz Velesa v Toplice, Rupnik Alojzij iz Bos. Novega na Jesenice, Sene-kovič Ernest iz Prištine v Maribor, Sikič Pavel z Jezerskega v Novi Sad (okolica), Trojar Feliks iz Kladova v Radovljico, Turnšek Edvard iz Kačani-ka v Sv. Jurij ob Sčavnici, Tušek Josip iz Prilepa v Črno in pomožni podpreglednik Snoj Josip iz Mrežička na Planino pri Rakeku.
Kdor je prizadet!
V Florjanski ulici št. 15 se vam nudijo najcenejša birmanska darila. — Državnim nameščencem tudi na mesečno odplačilo. — Štefan Ferant, urar, Florjanska ulica 15 — Ljubljana
—	Odbor za pomor svojcem s t o r -žiških žrtev t T r i i č h je zaključil nabiralno akcijo, ki je lepo aspela. V imenu hudo prizadetih svojcev se župan občine Tržič vsem darovalcem najprisrčneje zahvaljuje! Poimenska objava darevalccr bo v listu $al morala Uo^tati, ker je $fevtJo preveliko in je težko prikrajšati bedne stojee za denar, kar bi stala objava imen t listih. Zato naj se vsi oni, ki so velikodušno darovali,5 zadovoljujejo s to, res iskreno zahval«!
—	Prvi čebel ni roj jz A. Žnidaršiča je dobil v sredo, dne 5. maja letos Martin Stud en v Žab-Ijah pri Trsteniku; roj je tehtal dva in pol kilograma. Isti čebelar pričakuje že dva roja.
—	Za občinske volitve, ki se bodo vršile junija meseca 5e v nekaterih občinah Slovenije priporoča Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani sledeče tiskovine in zakone: Kandidatna lista — komad din 2, Izjava (za odbornike in namestnike) komad 25 par, dalje knjižico Za občinske volitve (vsebuje Zakon o občinah, Uredba o sestavi kandidatnih list, Zakon o volilnih imenikih) din 5.
—	Romanje na Trsat in izlet na prekrasni otok Rab o binkoštih 15. do 17 .maja. Posebni vlak, posebna ladja. Nad 5 ur vožnje po morju v eno smer. Pošljite takoj 175 din na naslov: >Po božjem svetu« Ljubljana, Sv. Petra nasip 17. da boste še pravočasno dobili vozni red in druga pojasnila.
— Slovesni praznik Marije Pomočnice na Rakovnik« pri Ljubljani «e letos obhaja v nedeljo, dne 23. maja. Na predvečer praznika bo ob poi 8 zvečer akademija pri Jurski votlini, nato procesija s »svečami. Ob 9 bo svetišče bogato razsvetljeno. Od 11 do 12 ponoči je ura molitve pred Najsvetejšim z govorom. Cerkev je vso noč odprta. V nedeljo se začno #v. uaa^e ie ob 4. Ob pol 10 je ponti-fikalna sveta maša, pri kateri poje zbor gojencev in bogoslovcev ob spremljavi orkestra. Petje bo oddajala ljubljanska radijska postaja. Po slovesni 6veti maši se vrši shod salezi janskega sotrudnišlva pri 1 urški votlini. Ob pol 12 je zadnja sveta maša. Popoldne ob poM je govor v cerkvi, nato slovesna procesija s kipom Marije Pomočnice. Med procesijo ee pojejo lavretanske litanije in Marijine pesmi. Nameščeni bodo zvočniki, tako da bo slišati govore in petje iz cerkve tudi zunaj na dvoriščih in daleč naokrog po okolici. Romarji se lahko poshižijo znižane nedeljske vožnje, ki velja že od sobote opoldne do ponedeljka opoldne.
dUi&ettno mi lo, tzs domače, ${ove\\$ko mifo!
—	Vr«ne««ka napoved. Evropa i Visok pritisk z deloma oblačnim vremenom vlada nad vso Evropo. Slaba depresija se vzdržuje v okolici La Mancha in inia za posledico oblačno vreme z dežjem v Nemčiji, v severni in zahodni Evropi. — Jugoslavija: Vedro v dravski in savski ba-norini ter na Primorju. Deloma oblačno v ostalih delih. Dežuje v reteki banovini. Temperatura se je zvijala. Najnižja je zabeležena v Ljubljani +2. najvišja pa v Mosiarju +24. — Napoved za dane«; Deloma oblačno vreme. Tu in tnin nevihte in kratki nalivi.
—	Za Binkoštni izlet »Putnika« v Postojno, Gorico in Trst z udobnimi avtokari od 16. do 17. maja (2 dni), cena s popolno oefcrbo in prenočišči ter viznmom le 500 Din, se sprejemajo prijave do ponedeljka, dne 10. 1. m. zvečer. — »Putnik-. M®riKnr — Celje.
—Za dekliške prireditve v maju odnosno koncem šolskega leta, na dan prvega sv. obhajila, za materinski dan ali za proslavo Marijinega vrtca priporočamo posebno lepo in primerno spevoigro od V. Lovšina »Vcnčarica«. Cena 10 din. Pravice do uprizoritve ima vsak, kdor kupi 3 izvode. Naroča se v trgovini H. Ničman, Ljubljana, Kopitarjeva ulica 2.
—	Avstrijska Radio prometna delniška družba (Radio-Verkehrs-A. G.) bo za Avstrijce v inozemstvu priredila binkožtno oddajo »Klic domovine«, ki bo prinesla velik pomladanski potpourri z orkestrom in petjem. Predvajanje bo v soboto, dne 15. maja t. 1. od 20.05 do 21.40 srednjeevropskega časa, prenašano na avstrijske oddajne postaje (VVien Bisamberg, val 506.8 m, Graz-Linz, val 338.6 m, kakor tudi na vse druge vmesne oddajne postaje). V dravski banovini živeči Avstrijci so na-prošeni, na dostavijo avstrijski Radio prometni d. d., Wien I. Johannesgasse 4a, prejemna naznanila in sporočila, kako je program dopadel.
—	Za hinkoštne praznike priredi »Putnik« sledeče izlete: trodnevni izlet Benetke—Padova 585 din s prehrano in prenočiščem, trodnevni izlet Trst 155 din, vožnja, dvodnevni izlet Trst 145 din, vožnja, trodnevni izlet na Koroško 585 din b prehrano in prenočiščem, trodnevni izlet Su-šak—Crikvenica 485 din s prehrano in prenočiščem. Prijave do najkasneje 10 maja 1937. Podrobne informacije pri vseh biljetarnicah »Putnika«, Ljubljana.
—	Elektrika v R e p n j a h pri Vodirah. Tako bi se moral pravilno glasiti naslov članku, ki smo ga objavili v včerajšnjem »Slovencu« na i strani, o napeljavi elektrike v Repnjah.
—	Za 100 Din si lahko ogledaš o binkoštih Trst in Postojno. Informacije v biljetarnicah >Put-tiikac, Ljubljana in lzlctni pisarni »Okorn«.
—	Tovarna aluminija v Dalmaciji. V Lozovcu pri Sibeniku grade veliko tovarno aluminija, ki bo edina te vrste v naši državi. Stroji, potrebni r a to tovarno, so že prišli ter jih nemški strokovnjaki že montirajo. Sredi meseca maja bo tovarna otvorjena. Tovarna bo zaposlila mnogo delavcev.
—	Za naša pristanišča. V Splitu je bila te dni glavna skupščina delničarjev Jugoslovanskega Lloyda. Zborovalci so ugotovili velik uspeh naše trgovske in potniške mornarice, zato je bila tudi mezda nameščencem jx>višana za 20%. Zborovalci pa so tudi naglašali, da je nujno potrebno preurediti naša obmorska pristanišča, ki so pretesna in prenatrpana.
—	Binkoštni izleti s »Putnikoviml« avtokari. Postojna, Oorica, Trst le 500 din, popolna preskrba in prenočišče 2 dni: od 16. do 17. maja. I/Ogarska dolina, vožnja 130 din, 2 dni: od 16. do 17. maja. Graz, vožnja in vizum 110 din, 2 dni; od 16. do 17. maja. Grossglockner (Heiligenblut) smučarski izlet, vožnja in vizum le 270 din, 3 dni: od 15. do 17. maja. Prijave in informacije »Putnik«, Maril>or—Celje.
—	Da boste stalno zdravi je potrebno, da redno pijete Radensko, ki deluje proti boleznim ledvic, srca, proti kamnom, sklerozi, sečni kislini in si. Radenska vam ohrani zdravje in mladostno svežost.
K
Na ulici in na promenadi
vidite Cesto elegantno silhueto povsod priznanih TIVAR OBLEKI
ram, kjer je mnogo oči naperjenih v Vas. Vam daje obfiutek sigurnosti In neprtsiljenostl Vaša brezhibna In nad vse
elegantna obleket
NAŠE STROKOVNO ZNANJE IN PRAKSA v obftevanju s stranko In naSI dolgoletni zvesti In strokovni sodelavci, kakor tudi na tlsoCe naših stalnih in zadovoljnih cenj. odje-matoev. Vam daje popolno Jamstvo najboljše postrežbe I
Ml NE DAJEMO BLAGO NA KREDIT, za to pa Imajo prt nas naši cenjeni odjemalci prednost najnižjih cen. kljub visoki kakovostni vrednosti naših proizvodov.
PrepriCajte se sami z neobveznim obiskom naše prodajalne
TIVAR OBLEKE
CUVNA ZALOGA
ANTON BRUMEC
LJUBLJANA
H"»»tl |l »oite, Frtleraeva ol «4
Minister za gradnje v Dubrovniku. V petek je minister za gradnje dr. Kožulj obiskal Dubrovnik ter se zanimal za nujno potrebne gradnje v tem mestu. Zlasti je obljubil, da bo država jiomagala me6tu izboljšati njegovo vodovodno omrežje.
—	Skrivnost škofovskega prstana pojasnjena;* Kakor smo poročali, so nedavno našli v neki hrvatski kaznilnici v kosu mila skrit dragocen škofovski, prstan. Pred sodiščem v Šibeniku je bil zaslišan zastopnik škofije dr. Poljak, ki je prstan takoj sjx>znal in izjavil, da nedvomno izvira iz tatvine v cerkvi Matere božje v Skradinu. Ta prstan so v zadnjem času nosili škofje ob slovesnih prilikah na desnem kazalcu.
Pri umetnem višinskem solncu uporabljajte Tschamba Fii. Drogerija Gregorič dr. z o. z. Ljubljana, Prešernova ul. 5.
j— F. S. Finžgar: Iz modernega sveta. To splošno priljubljeno delo, naš prvi družabni roman, je izšel v novem natisu prav kakor za sedanji čas, ki je jnoln družabnih nasprotij in kliče po pravici in človeški dobroti. Novi natis se odlikuje po krepkem jeziku, kakršnega poznamo v vseh Finžgarjevih najboljših delih. Z novo izdajo tega romana je vrsla Finžgarjevih zbranih spisov, ki izhajajo pri Novi založbi v Ljubljani, zopet popolna.
—	V Službenem listu kraljevske banske uprave dravske banovine od 8. t. m. je objavljena »Ustanovitev državnega mlekarskega zavoda v Školji Loki«, »Pravilnik za izsledovanje in pridobivanje rudninskih olj in za proizvajanje rudninskih olj iz trdnih in plinskih bitumnov in drugih organskih tvarin« in» Objave banske uprave o pobiranju občinskih davščin v letu 1937/38, in sicer za občine Borovnica, Fram, Gotovlje, Jesenice, Marija Gradec, Moravče, Pobrežje v okraju Maribor — desni breg, Sv. Peter v Sav. dolini, Tržič, Videm v brežiškem okraju, Vojnik - okolica, Zg. Kungota in Zidani most.
— Prepovedan tisk. Službene novine št. 101 objavljajo, da je državno pravdništvo v Zagrebu prepovedalo prodajati in razširjati št. 334 lisla »Hrvatski dnevnik« dalje št. 14—15 časopisa »Pekarc in letakov z naslovom »Hrvatskoj javnosti-- in »Kolegama sveučilištarciuia i čitavoj hrvatskoj javnosti«, ki izhajata oziroma sta bila tiskana v Zagrebu.
—	Poziv krvodajalcem za transfuzijo. Da oddajanje krvi ni nikak poklic niti stalna zaposlitev, je razvidno iz tega, da je možno le enkrat v leku 4 tednov in da po večkratni oddaji oziroma tozadevnem posegu na povoljnem mestu končno ostanejo sicer brezjx>membne brazgotinice, ki pa naposled onemogočujejo radaljna poseganja. To je slučaj sedaj pri večini stalnih krvodajalcev naše holnišnice. Zato vabimo povsem zdrave in krepke osebe, zlasti abstinente, ki doslej še niso dajali svoje krvi, naj se javijo od 9 do 10 ob ponedeljkih, sredah in petkih na I. kirurgičnem oddelkn bolnišnic«. Honorar 250 dinarjev. Zvišati ga nikakor ne moremo glede na skromne kredite, ker gre to bonoriranje na račun izdatkov za zdravila, torej na škodo sicer j>otrebiiih medikamrntov, honorarji krvodajalcev pa «o lani znašali skoro din 40.01 K). Višina honorarja po bolnišnicah v drugih krajih je seveda znana tudi nam, toda bolnišnična uprava je vezana na odobren ji proračun, za katerega porabo je odgovorna pristojnim nadzornim oblastem. Zato pa tudi odklanja vsa tozadevna očitanja. Uprava sjilošne državne bolnišnice v Ljubljani.
—	V Pari* na svetovno razstaTo z novim udolrnitn avtokarom »luksnz-ekspres*. Od 13. do 27. junija. Preko divnili pokrajin: ital. in tranc. Riviere — nazaj preko Švice in Dolomitov. Trajanje izleta 15 dni, vožnja, popolna preskrba in prenočišča, ogledi mest le 3900 din. Zasigurajte si čimpreje mestal Vse informacije, prospekti in prijave pri »Putniku«, Maribor—Celje.
—	Tihotapstvo opija. Zagrebška policija je aretirala nekega Džosa iz Kavadarja, ki je imel pri sebi nenavadno dosti kovčegov. Policija je v kovčkih našla okoli 100 kg opija, ki ga je Džoso pritihotapil iz južne Srbije v Zagreb in ga hotel : tatfi ^vnovčiti.
—	Skupščina Inženjerskih zbornic. Danes bo v Novem Sadu skupščina vseh inženjerskih zbornic v državi. Skupščina bo obravnavala razna stanovska vprašanja.
—	Katastrofalen vihar natl Bosno. Nad vehTrim delom vrbaske banovine je divjala v četrtek katastrofalna nevihta, ki je [povzročila milijonsko škodo. Zlasti so prizadeti kraji okoli Banjaiuke. Voda je preplavila tudi del železniške proge med Bosanskim Novim in Prijedorom.
—	Policaj ia detektiv obsojena. Okrajno sodišče v Varaždinu je obsodilo policijskega agenta Štefana Markovca na 45 dni, mesinega redarja Š. Novaka na 30 dni strogega zaj>ora, pogojno na tri leta, ker sta v zaporu pretepala in mučila kmeta Ivana Talana, da bi na ta -način izvabila iz njega priznanje, da je ukradel kolo.
—	Posetite manulakturno trgovino Kmečki magazin, Ljubljaua, Krekov trg 10, ki Vas postreže najbolje.
v — Cerkvena koračnica. Za godbo na pihala zložil Stanko Premrl, stolni kapelnik, v Ljubljani. — Lepa in mogočna skladba bo še posebno dobrodošla našim godbam j>ri procesiji ti a praznik Pre-svetega Rešnjega Telesa, kakor tudi pri drugih cerkvenih prilikah in verskih obhodih, oziroma manifestacijah. Izšla je v zalogi Jugoslovanske knjigarne in velja din 36.
—	Kupimo knjig«: Beg, Slovensko nemška meja na Štajerskem. Ponudite Jugoslovanski knjigarni v Ljubljani.
—	Vsem gg. prodHcentom in izToznrcarjem orehovega lesa v državi. Naprošate se, da dne
10. t. m. sigurno in nepreklicno pridete na sestanek v Belgrad, ki bo ob 10. uri dopoldne v »Hotelu Petrograds zaradi ustanovitve našega udruženja in sporazuma o bodočem delu naše široke, posebno pa glede možnosti svobodnega izvoza. Sklicatelji: Ji. Guberina. Karlovac, Drag. Damjanovič, Ušče, špiro Jokič. Sužak.
Proslava znamenite filozofske 300 letnice na naši univerzi
Filozofsko društvo r Ljubljani bo julri v ponedeljek v zbornični dvorani na univerzi priredilo svečano akademijo v proslavo 300 letnice Kartezi-jevih »Misli o metodi«. Ta spis pomenja značilen prelom v enako značilni prihodnji dobi prve polovice XVII. stoletja in je vrh tega eden prvih znanstvenih spisov, ki so v tedanjem času bili pisani v narodnem jeziku. To obldnico bo proslavil tudi ves kulturni svet na letošnjem mednarodnem filozofskem kongresu, ki se bo vršil začetkom avgusta v Parizu.
Temu velikem« pomenu Karlizijeve miselnosti bo posvečena tndi naša domača prireditev, ki bo imela ta-le podroben spored:
L Dr. Francc Veber: Uvodna beseda.
II.	Dr. Aleš Ušeničnik: Descartes in sv. Tomaž.
III.	Dr. Alm-a Sodnik: Descartesov racionalizem.
IV.	Dr. Evg en Spektorski: Descartesov vpliv na socialne vede.
V.	Dr. R&ard Zupančič: Descartes et les scien-ces exactes au XVII eme sičele. (Descartes m pri-rodoslovje v XVII. stoletju).
VI.	Jean LacrOix: Actualitč de Descartes [So-debni pomen Descartesa).
Proslava se bo začela ob 10 in končal« pred 12.
Filozofsko društvo ponovno vabi k tej proslavi vse naše izobraženstvo, da postane naša počastitev spomina na velikega francoskega misleca tem bolj očitna in splošna.
Vstop je vsakomur prost.
Odbor Filozofskega društva.
Tabor
fantov in mož na Ptujski gori v nedeljo, tlne 28. maja, obeta biti lepa manifestacija katoliške in slovenske zavesti fantov in mož Slomškovega fantovskega okrožja. Spored tabora je 6ledeči: Do 9 zbiranje vseh udeležencev ob križu pod Ptujsko goro. Ob 9 odhod k službi božji. Ob pol 10 pridiga, nato pontifikalna »v. maša mil. prošta Greifa iz Ptuja. Med mašo ljudsko petje. Po maši slavnostno zborovanje, na katerem govorita zastopnika Podzveze iz Maribora in zastopniki posameznih dekanij. Ob 2 jx»poldne kratka pobožnoat v cerkvi ter skupen odhod. — Možje in fantje! Vabimo vas, odzovite se v častnem številu. Ob 100 letnici knjige »Življenja srečen jx>t« katero je Slomšek pred 100 leti poklonil slovenski mladini, hočemo ponoviti obljubo neomajne zvestobe Slomškovim vzorom. Opozarjamo fantovske odseke, prosvetna društva in p. n. župne urade na okrožnico in podroben program, ki smo ga razposlali.
Javna zahvala
Karitativna prireditev: O gluhonemih — za gluhoneme v Frančiškanski dvorani je prav lepo uspela. Zahvaljujem se v prvi vrsti prevzvišenemu škofu g. dr. Rožmanu, ki je v ljubeznjivem pismu blagoslovil prireditev, zastopniku banske uprave g. prosv. šefu dr. Sušniku in zastopniku g. župana g. ravnatelju dr. Svetelu, gosp. nadzorniku kanoniku Volcu! Vsa hvala g. župniku dr. p. Angeliku, ki je pod zelo ugodnimi pogoji dal dvorano na razpolago, nadalje Ijubeznjivemu g. prof. Ranči-gaju, ki je e svojimi harmonikarji razvnel občinstvo. Iskreno zahvaljam g. gvardijana p. Krizosto-ma, ki mi je dal na razpolago »Frančiškove Križarje«, ki so nad vse častno rešili svojo vlogo. C. s. Hermirta iz Marjanišča jih je vzorno naučila, rta so pesnitev m. Elizabete res iskreno prednašali. Topla ji zahvalal Ne smem pozabiti naše bogonadiir-jene pesnice č. m. Elizabete, ki je za to prireditev tako mojstrsko zapela pesem o glubomenih, v kateri se je z globokim umevanjem in občutjem poglobila v dušo »siromakov narave« ter res izklesano podala sliko trpečih gluhonemih. Originalno deklamacijo: ^Gluhonemega tožba< so gospice Šoukal, Bradeško, Majcen, Pregelj in Zupančič i. vso resnostjo podate. Kar silno je vplival simpatični pretresljivo zveneči glas g. Soukalove. Iskrena jim hvala! Iskrena hvala še zlasti gospici strok, učiteljici Pianecki in slrok. učitelju g. Omerzi, ki sta z veliko požrtvovalnostjo in potrpežljivostjo gluhoneme otroke tako lepo naučila simbolične vaje. Dobrotni Bog naj jima bogato (»ovrne ves trud! Najlepša hvala tudi iskrenemu deklamatorju g. Perhaviču, ki je navdušeno proslavljal največjega dobrotnika gluhonemih, učitelja in ki je s svojim trudom mnogo pripomogel, da je prireditev tako sijajno uspela. Zahvaljujem se tudi vsem tvrdkam, ki so v izložbah izvesile plakate. Ta karitativna prireditev je razveseljiva še zlasti iz tega ozira, ker je tako močno razgibala neštete blago-misleče ter je podala dokaz, da imajo čuteče srce. Vsem ,ki so se blagovolili te prireditve udeležiti, iskrena hvala! Onim stotinam, ki so morali brež vstopnic oditi, pa kličem: najbrže se še vidimo pozneje kedaj.
Sočustvujte še in še z ubogimi »sirotami narave«, z gluhonemimi! Ne pozabite jih v molilvah!
Hvaležni katehet gluhonemih, T,on>Č5
••- '-m žjIsetS
Kamnih
■ ijtiOt »t -i)f
Na t. c bodočega velikega Kamnika vedno"'Wj razburja našo javnost, zlasti napredna žvižga že vse melodije na politični piščalki. Sedaj so na vrsti uj>ravičenci Meščanske korporacije v Kamniku: nanje je izšel v »Jutru« poziv na upor zoper povečanje občine Kamnik, češ da bodo v novi občini ob vsak vpliv in bo nova občina uničila Maščansko korporacijo. Upravičenci naše Meščanske korporacije so doživeli že razne potegavščine, a tako neumne gotovo še ne. Upravičenci prav dobro vedo, da je stari spor z mestno občino o lastnini gozdov že rešen, in sicer ugodno za Meščansko korporacijo. Komisija za agrarne operacije jc še pred leti ta spor razsodila, potreben je le še prepis v žemlji-£ki knjigi. Ne sedanja, n« bodoča večja občina ne moreta na tej razsodbi prav nič spremeniti — pravice so priznane in ostanejo v veljavi. Nevarnosti od zunaj za našo Meščansko korporacijo ni in ne inore biti — o notranjih nevarnostih pa vedo upravičenci že več kot dovolj. Ze sedaj se pripravljajo tla za bodoče občinske volitve. Poziv upravičencem meščanske korporacije in ostala znamenja kažejo, da se snuje stranka meščanstva zoper okoličansko »kmetavzarstvo«. V zanimivem precepu bo kamniško in okoliško delavstvo: Ali bodo pomagali in podpirali borbo meščanstva? V zvezi s temi pripravami beležimo ve«t, ki kroži po mestu, da bo nosilec te liste znani kamniški trgovec,
Jesenic*
Kino Krekov dom predvaja danes ob 3 popoldne in pol 9 zvečer film po odrski umetnini največjega dramatika W. Sbakesperea »Sen kresne noči«. Režija Mak* Reinhardt. glasba F. Men-delasOhn, balet Nižinska. Kot dodatek k filmu se predvajajo 6e običajne predigre!
Laško
Občinski proračun za leto 1937 38 je banska uprava potrdila. Izdatki so preračunani na 406.857 din, skoraj za 80,000 din manj kakor lani. Vsled tega znašajo tudi doklade na neposredne davke za tekoče proračunsko leto samo 40% (lanski 70%). Kes je, da je občina z delnim prevzamom bremen za šolstvo po banovini precej razbremenjena (postavka za šoUtvo znaša ietos 32.300, lani 68.776 din), vendar pa je ta mina* skoraj izenačen z višjimi po-" gradbeno stroko (62.175 din, lani 45.600 din) ter zvišano postavko za socijalno skrbstvo. Kljub temu pa je doseženo uravnovešanje proračuna ter eo pri tem posamezne trošarinske itd. postavke kakor n. primer trošarina na vino in vinski mošt celo znižane (od 150 din na 135 din na 1 hI). Kavno lako so se socijalno šibkejšim znižale vodovodne pristojbine, nekaj siromašnejšib pa je sploh oproščenih plačevanja. Tudi glede davščine na pse predvidela novi proračttn delno spremembo s tem, oa se je uvedla glede te davičine kategorizacija psov ter znaša davščina za luksuzne pse 80 din, za in j ® ^ 50 <i™' ™	40 dm, za čuvaje
10 din. Glavno postavko v gradbeni stroki tvori postavka za kanalizacijo. V okvirju proračuna so s« predvidena kanalizacijska dela že izvršil« kakor n. pr. kanalizacija ob železnici proti vili »Karola«, ki je bila nujno potrebna. Ravno tako ji določen večji kredit za delno preložitev cevovoda novega zajetja občinskega vodovoda v glavni zbiralnik Vsa v proračunu predvidena dela bodo znatno pripomogla k pav zdi gi Laškega, kjer se od leto do leta slopnju-I« tujski promet, in kar je glavno, davkoplačevalci ne bodo pri dajatvah vsleg tega prizadeti, marveč celo razbremenjeni.
Tn""\ ..........................
^^OJlJBBli®®*^	PROTI ZOBNEMU KAMNU
Ali bomo gradili lučko cesto, ali ne!
(Dopis iz gornjegrajskega okraja)
Lučka župnija, lučka občina in ... lučka cesta! Marsikateri Lučan — ne Lušan — je kratkomalo prešel v naših časopisih članke o gradnji »luške ceste«, misleč si: »To me ne zanima. Nekje so neke Luše, tam grade cesto. Ko bi le našo hoteli graditi.« Zato ne sledimo onim, ki se prepirajo o Logarski dolini, ako je logarska aH logarjeva, temveč bodimo z ljudstvom in Lučani ter govorimo o lučki cesti. S to cesto bi se razdalja od Logarske doline do Ljubljane zmanjšala skoro za 20 km in ni dvoma, da bi se tujski promet v tej najlepši naši gorski dolini dvignil na nesluteno višino.
Koncem aprila se je mudila na terenu med Črno - Črnivcem - Rakom in Lučami banovinska komisija za gradnjo lučki ceste, ki naj bi vezala bivšo Kranjsko s Štajersko, bolje rečeno središče Slovenije preko Kamnika in Raka ter Luč z zgornjo Savinjsko dolino. Komisijo so tvorili gg. dr. Likovič, inž. Porenta in Plevnik, dodeljen pa je bil tudi tehnični referent gornjegrajskega okraja. Naloga komisije je bila, da stopi v stik s korporacijami, ki jih ta cesta zanima, v prvi vrsti pa, da se domeni z vsemi lastniki zemljišč, preko katerih bo tekla nova cesta glede odkupa za gradnjo ceste potrebnega zemljišča. O prihodu komisije na teren sta bila pravočasno obveščena v poštev prihajajoča cestna odbora kamniški in gornjegrajski, občina Kamniška Bistrica in Luče, ter občini Kamnik in Solčava, kateri bosta imeli pač največji dobiček od nove gorske ceste. S to cesto pa bo gotovo največ pridobila občina Solčava, kajti ves promit tuicev bo osredotočen ob severno vznožje Kamniških planin, ki se bo, vračajoč se, razlil po vsej Savinjski dolini. Jasno je torej, da bo od dograjene ceste imela dobiček cela Savinjska dolina in da je delovanje »Po-ljancev« in onih iz Zadrečke doline proti gradnji lučke ceste naravnost nesmiselno in v škodo interesom splošnosti. Poljanci se silno motijo, it si mislijo, da jim bodo Kranjci zvozili lučki in solčavski les čez Volovjek in Raka na Kranjsko. Ne, nef Tako hudo ne bo, kajti platanice rajše potujejo _po Lučnici in Savinji navzdol, kakor pa ▼ hrib čez 1029 m visoko sedlo Volovjek - Rak. In Zadrečani bodo s to cesto dobili več obiskovalcev, kot jih imajo sedaj, saj avtomobilisti, ki bodo obiskovali Logarsko dolino, ne bodo vozili tja in nazaj isto pot; vedno se bodo vračali po drugi poti in v poštev bo v prvi vrsti prišel Črnivec s prelepo gornje-grajsko kotlino.
O prihodu komisije na teren obveščene občine so pozvale vse lastnike zemljišč, da naj podajo svoje izjave glede prodaje sveta za gradnjo ceste. Pozvani so bili tudi sodno zapriseženi cenilci — občinski možje, ki naj odločajo v slučaju, ako bi se komisija ne mogla zediniti z lastniki zemljišč. Na kranjski strani, t. j. od Črnivca preko Kališ do Raka je Ie malo posestnikov; vsi so zahtevali za svet primerno odškodnino, dasi se j t pričakovalo, da bodo uvidevni in da bodo z brezplačno oddajo zemlje pripomogli k uresničenju prepotrebne gradnje.
Drugače je bilo na štajerski strani Občina Luče in v prvi vrsti njenemu uvidevnemu županu se bo moralo priznati dobršen del zaslug, ako se bo gradnja ceste izvedla. Obveščen o prihodu komisije, je g. župan sklical vsi lastnike zemljišč, po katerih bo tekla cesta in jih je pozval, naj ne bodo pretirani v svojib zahtevah, opozarjajoč jih, da je mogoče ravno od njih odvisno, ako se bo cesta sploh dogradila. Imel je popolen uspeh! Razen par lastnikov ter onih malih posestnikov, ki zgube skoro vso zemljo in katerim bodo porušili hiše, so vsi Lučani oddali svet brezplačnol Da so žrtvovali mnogo, naj povedo številke. Na teritoriju lučke občine od sedla Raka do vasi Luče bo znašala dolžina ceste skoraj 14.5 km. Ako računamo s širino projektirane ceste in z večinoma hribovitim terenom, potem bo znašala površina nove ceste na lučkem ozemlju okrog
700 dinarjev
10 dni
maj—junij
stane bivanje v Radenskem zdravilnem kopališču. Vse vračunano: stanovanje (sobe po lastni Izbiri u vsaki vili ali Terapij! 1), hrana (običajna ali di/elna), zdravniški pregled in od nJega predpisane zdravilne kopeli, velika analiza seči, vse takse, postrežba, če le potrebno tudi pregled t ROntgenom.
Zahtevajte prospekte/
145.000 m». Od tega so Lučani odstopili brezplačno preko 120.000 m*. Žrtve posameznih posestnikov: Obcir 18.000 m5, Selišnik 22.000 m», Mlinar 22.500 m», Žagar 2000, Podpečnik 6800, Markovnik 7500, Hri-bernik 8000, Tomaževec 4000, Prek 5000 m' itd. Ako vemo, da je v teh hribovitih krajih vsak košček zemlje zaklad, potim je jasno, kaj so ti priprosti kmetje žrtvovali. Mislili pač niso na sebe, temveč na svoje potomce, zavedajoč se, da bodo z novo cesto prišli v pokrajino boljši časi.
Dne 23. aprila je komisija v lučki občinski pisarni končala svoje delo. Vodja komisije je ugotovil veliko požrtvovalnost Lučanov in je izrazil upanje, da se mora izpolniti več kot polstoletna želja Lučanov, da enkrat pridejo do poštene zvize s Kranjsko in Ljubljano, kamor gravitira gornjesavinjski kot. V pogovoru s člani komisije smo ugotovili, da bodo znašali stroški za gradnjo ceste s Črnivca do Luč okrog 7 milijonov dinarjev, prej več kot manj. 50% stroškov naj bi nosila banovina, ostalo pa bi se razdelilo tako: okrajna cestna odbora kamniški in gornjegrajski po 15%, 10% občina Kamnik, 5% občina Luče, občina Kamniška Bistrica 3%, 2% pa občina Solčava. Žalostno je, da sta baje cestna odbora odrekla svoj pristanek na ta predlog, medtem ko so se zastopniki občin v principu strinjali s predlogom. Priznanje dalekovidnosti v bodočnost zaslužita najbolj gg. župana občine Kamnik in Luče. Kategorično odklanjati svoj pristanek pač ni umest-
no. Iskati bo treba potov, ki vodijo k cilju. Naj merodajni faktorji iščejo, da se bodo našla denarna sredstva za gradnjo, občinam pa brezobrestna posojila ter možnost dolgoročnega odplačila. Mnenja smo, da se bo dalo tudi državo zainteresirati in doseči njeno pomoč.
Gg. člani komisije, ki so videli, kje bo tekla cesta, ki so spoznali svet in ljudi in so motrili boj našega človeka za boren vskadanji kruh ter so mogli oceniti požrtvovalnost naših ljudi, bodo gotovo podali na pristojnem mestu tako temeljito poročilo, da si bo nemudoma pričelo z nadaljevanjem gradnje tam, kjer se je prenehalo v jeseni. Upamo, da bo to poročilo pripomoglo, da se začne z gradnjo ceste tudi na lučki strani. Mineva čas zaslužka naših kočarjev pri splavljanju lesa. Grozi brezposelnost! Pri gradnji ceste bi si naš človek zaslužil vsaj boren košček kruha. Naj se tudi vpošteva dejstvo, ki ga je vprav umestno navedel lučki župan, da bi bil vsak kilometer dograjene ceste na lučki strani aktiven, kajti dolina Lučnice in njenih pobočij je do farne podružnice sv. Antona v Podvolovjeku prav gosto naseljena in naš kmet je navezan na kolovoz, ki se nahaja v skrajno zanemarjenem stanju, ob deževnem vremenu pa je skoro neprehoden in neupo-rabljiv. Prepričani smo, da je banovinska komisija v svojem poročilu to dejstvo posebno povdarila. Prosimo g. bana, da vpošteva požrtvovalnost Lučanov, da uvidi potrebo nadaljevanja del na kranjski strani in da da nalog za nričetek gradnje na lučki strani ter s tem pomore do bornega zaslužka ljudstva na obeh straneh kranjskega Raka, centrumu Slovenije pa da možnost za lahkoten in cenen obisk naših Savinjskih planin in bisera naše zemlje — Logarske doline.
16. MAJA---DlnhoSIno nedelja
vsi v POSTOJNSKO JAMO
VELIKA PODZEMNA VESELICA
POSEBNIVLAKI li UnMIane, Maribora, loenlc 1	ln tmesnlh postaj
Prllave »»^»prejemalo
12.mala pri PUTNIKU v Ljuo-liani, Gajeva ulica st. 3. — v Iiletni pisarni H. 0K0RN, Llubllana, hotel Slon, pri PUTNIKU v Mariboru, Aleksandrova cesta 35.
Dr. Valentin Vari, šef drž. protituberk. dispanzerja v Mariboru:
Borba proti jetiki v Mariboru
Maribor, 8. maja.
Pretežni del borbe proti jetiki v Mariboru vrši Državni PTD v Mariboru, ki posluje v prostorih pljučnega oddelka ekspoziture OUZD v Marijini ulici in je vedno na razpolago predvsem siromaš-nejšim slojem, ki so od jetike najbolj ogroženi. Dispanzer vrši preglede šolskih otrok, učnih moči, delavcev in drugih, zdravi obolele, daje na podlagi preiskav strokovna mnenja in predlaga PT Ligi in Postaji za rekonvalescentne delavce pri Ekspozituri OUZD v Mariboru bolnike za podpiranje.
Iz statistike za leto 1936 naj navedem najvažnejše številke. V preteklem letu je bilo:
Prvih in ponovnih pregledov 3092 Pregledi z Roentgenom	787
Razne injekcije	464
Sedimentacija krvi	2572
Pneumothorax	641
Hišnih obiskov	244
Dispanzer vodi od 1.1927 naprej točno statistiko umrlih na jetiki. V to svrho ima velik zemljevid Maribora, na katerem po ulicah in hišnih številkah sproti beleži vse smrtne slučaje in na ta način ustvarja točno sliko razširjenosti jetike, ki nazorno kaže, v katerih ulicah in hišah so legla jetike. Odlično nalogo vrši skrbstvena sestra dispanzerja, ki obiskuje stanovanja na jetiki obolelih in daje ogroženim stanovalcem navodila za preprečitev okužitve. Razkuževanje stanovanj vršita desinfektorja okrajnega glavarstva in mestnega fizikata.
Po podatkih, ki jih je zbral dispanzer, je od leta 1929 do konca 1936 v Mariboru na jetiki umrlo 636 oseb, kar je za Maribor brez dvoma velikanska številka, čeprav so vštete tudi osebe, ki so prišle iz province in so umrle v mariborski bolnišnici.
Po statistiki je na jetiki umrlo največ oseb med 20. in 30. letom, in sicer 162. Sledijo osebe
med 40. in 50. letom (101), nato osebe med 1 in 10 letom (96). Jetika je razširjena tudi med starimi osebami, saj je umrlo 66 oseb, ki so bile stare od 60 do 80 let.
Na jetiki je umrlo največ delavcev, m sicer 232, njim sledijo obrtniki (118), nato železničarji (98). Zasebnikov je na jetiki umrlo 80, uradnikov 72, učiteljev 19 in 23 dijakov.
Statistike pričajo, da je jetika med mariborskim prebivalstvom silno razširjena, ne le med delavstvom, marveč med vsemi poklici in da ji podlega mlado in staro. Baš radi močno razširjene jetike zavzema mariborski protitub. dispanzer v borbi proti jetiki odlično mesto. Javnost bi morala z vsemi silami podpreti vse ostale ustanove in društva, k< so si nadela nalogo, da se borijo proti jetiki. Vsakoletni protituberkulozni teden naj bi opozarjal na trajno nevarnost, ki jo za narod in vsakega posameznika predstavlja jetika in navajal najširše plasti k podpiranju akcije proti njej.
Studenec pri Sevnici
Malokdaj se oglasimo iz naše vasice. Tudi tu smo delavni, čeprav smo v težkih prilikah. Nimamo še svojega doma, zato smo vedno gost v šoli. V nedeljo bo tukajšnje prosvetno društvo priredilo v šoli materinsko proslavo. Sodelovali bodo šolski otroci. Na sporedu je govor, deklamacije, petje cerkvenega zbora in dramatični prizori. Pridite, ne bo vam žal.
Mengeš
Danes priredi dramatski oder sv. Krištof iz Ljubljane v našem društvenem domu ob pol 4. popoldne igro »Župnik iz Cvetočega vinograda«. Vse prijatelje iger najvljudneje vabimo k udeležbi. Prosvetno društvo Mengeš.
Timotej:
Flores Mariani
9. Pater Louis G. Fiter S. J.
10. novembra 1902.
V sedanji bratomorni vojni v Španiji eo se mnogi možje in mladeniči brez ozira na mučeniško smrt zavzeli za Kristusove vzore.
To so bili večinoma učenci z kongregacijske šole 6lovečega vzgojitelja p. Fitčrja. Iz svojega središča, iz Baroelone je pošiljal Marijine apostole na vse strani. Vzgojil je nov rod praktičnih in pogumnih katoličanov. Samo ne pričakujte, da bi drevo dajalo in moglo dati obilen sad, preden ee je dobro razrastlo. Španska vihra je našla Fitdrjevo kongregacijo še v razvojni dobi.
»Drugega plačila nočem od vas«, je bilo njegovo naročilo: »kakor da sle dobri kongreganisti.« Kaj je s tem mislil, nam bo v naslednjih besedah še pojasnil.
Rad bi spopolnil in napolnil vaše duše, ne da bi pri tem polnil ali praznil vaše žepe. Ako hočete kdaj obdarovati mene, spomnite se z miloščino kongregacije in njenih dobrih del. Nič drugega!«
Slo mu je za značaje, ne za prijatelje. Njemu je bilo deset osebnih prijateljev manj ko en dober kongreganist: »Živite za Marijo in kongregacijo; ne za voditelja in zamelc To njegovo načelo spolnjujejo učenci še danes.
Živa in praktična vera se ne meni za osebno-sti, marveč se tiče lc stvarnosti. Ako boste gledali na osebe, boste videli le strahove in vaša značaj-nost ne bo stala. Ako boste pa giedaii na stvar, bosle lhibili Marijo in vaša zvestoba obstane «
Vsa navodila tega apostolskega moža 60 se naposled strnila le v eno geslo: »Ljubite Imaku-lato, svojo Varuhinjo in Vodnico!«
Po tej poti so prišli posamezni okraji v Barceloni, v katerih si prej, pred 30. leti, ni upal noben mož in mladenič pokazati svojega krščanstva, do pogumnih in odločnih dejanj, po katerih so v sodobni Španiji zasloveli novi inučenci Kristusove Cerkve.
10. Conlardo Ferrini
17. oktobra 1902.
Gore so bile njegov najljubši dom. Vedno, a v maju je najrajši odpiral svojo najlepšo molitveno knjigo — božjo naravo.
Sedaj v maju je njegov grob v Suni, pod vitkimi planinami, ves ogrnjen v cvetje in zelenje. Vseučiliška in druga mladina od vsepovsod prireja majniške izlete na grob profesorja Ferrinija.
Poleg rimskega prava je Ferrini z največjo vnemo proučaval lepoto božjega stvarstva. Bil je idealen planinec, zato se je čutil v gorah popolnoma domačega. Na svojih gorskih potih je mislil na Boga, ki ga je nosil v svojem srcu, in pogovor z njim mu je bil v toliko uteho, da ni videl in čutil neprilik svojega napornega planinskega potovanja. Vse to po zgledu nazareške Device, ki je v istem duhu pohitela v gore, kakor si je to premišljevanje »O kreposti in prednosti blažene Device< po Ludo-viku da Ponte zapisal Ferrini v svoj ročni zapisnik.
Vmaju: 27. V. 1909: je bilo, ko je dejal Pij X. župniku iz Sune, kjer je Ferini pokopan: »Z največjim veseljem bi vseučiliškemu profesorju izkazi čast krščanskega oltarja. Kakšna častitljiva pobuda bi to bila za našo dobo! «
In zopet je bilo v maju: 29. V. 1910: ko je voditelj milanskih katoličanov ob skupnem romanju na Ferrinijevem grobu v Suni govoril o silnem zgledu velikega značajnega moža. »Ako je res, da je katoliški znanstvenik iz laiških krogov, ki je z vso dušo vdan svoji veri, najlepša apologija krščanstva in več vreden kakor vsako drugo utemeljevanje, potem velja to še bolj o možu, ki je imel svetovni sloves učenosti in je v svetu živel kakor popolen redovnik, še več, kakor ■»vetnik.«
Trojno nagnjenje ee je v njegovem srcu izoblikovalo v močni vidni obliki: do narave, do umetnosti, do znanosti. Ali nikoli ni v njem eno pre-rastlo in zamorilo drugo, ker je vse troje sjirem-ljala in vodila zvesti molitev v najlepši skladnosti. »Molitev mi vnema ljubezen do zbranosti, do samote, do dela«, je v kratkih potezah Ferrini 6am orisal svoj značaj.
Vsako uro je pozdravil Marijo s posebnim pozdravom. A to ni nič motilo njegovega dela in ni nič zmanjšalo njegove vrednosti v znanosti, ne njegove pozornosti na druge. Marsikomu bi bilo morda uganka, kako more biti tak v Bogu zbran človek poraben za življenje. »Le zame je uganka!« odgovarja Ferrini: »kako se more človek vzdržati v življenju — brez molitve.«
Za pet tihih minut
(Nedeljsko berilo: 1 Pelr, 4, ?—ll.)
Ko je bil Jezui iel o nebo, so se apostoli vrnili z Oljske gore o Jeruzalem in šli r> fior-njo izbo — najbrž o hiši, kjer jih je bil šest iednoo poprej Gospod zbral k sooji zadnji večerji. iVsi so enodušno vztrajali v molitvi, z ženami, z Marijo, materjo Jezusovo, in z njegovimi brati< (Apd 2, 14). To je bila prva krščanska srenja. Vsak izmed njih je bil z živo vero in srčno vdanostjo zvezan s poveličanim Gospodom, med seboj pa so bili povezani o skupnost in se zavedali, da so udje duhovnega občestva. Gotovo je vera in versko življenje osebna zadeva posameznika, toda ne takd, da bi ga ločila od vseh drugih, ampak takd, da ga z drugimi spaja v skupnost. Zavest verske skupnosti o fnri, škofiji, je danes premalo živa. Pripadnost k župniji se zdi danes premnogim nekaj zgolj zunanjega, zgolj pravni odnos; pa je mnogo več. Poglavitno pri župniji ni župnijska pisarna, kjer dobiš krstni list, se oglasiš za oklice, dobiš samski ali poročni list; središče župnije je župna cerkev s svojim krstnim kamnom, kjer se človeški otroci prerajajo v božje otroke, s svojim oltarjem, kjer redni dušni pastir vsako nedeljo in vsak praznik po svoji službeni dolžnosti daruje sveto daritev za vse župljane, župna cerkev s svojo prižnico, kjer po strogi cerkveni zapovedi dušni pastir uči in opominja, župna cerkev s svojim tabernakljem in Gospodovo mizo. Župnija bodi Gospodova družina t močno, živo družinsko zavestjo. To zavest zbujajo nedeljska berila iz apostolskih pisem, ki so osa namenjena krščanskim občinam in zato tako pogosto in krepko poudarjajo dolžnosti, ki jih imajo udje občin drug do drugega in kreposti, ki naj življenje v krščanski srenji urejajo v lepo ubrano sloinost. Beri n. pr. odlomek iz 1 lista so. Petra, ki je danes za branje določen, i Bodite pametni in trezni, da boste mogli moliti/t Ko greš v nedeljo v cerkev, moliš z drugimi; pred oltarjem zbrani verniki so moleča družina, ki skupno časti svojega Očeta; potrebe vsakega posameznika so zadeva vseh in skupne potrebe so zadeva slehernega uda. In dalje: >Predvsem imejte močno ljubezen med seboj, ker ljubezen pokrije množico grehov. Bodite drug do drugega gostoljubni... Strezite drug drugemu .. < Takšna skupnost, prepojena z živo zavestjo, da jo vežejo duhovne, nadnaravne vezi, da je pred Očetom eno, bo dosegla svoj namen, tda sc bo v osem slavil Bog po Jezusu Kristusu, ki ima slavo in moč na vekec.
LJubljana
Komenskega uL4 T.i.foo iu SS2S
Dr. Prane Dergaie M-priauij timg.iM.tp.
Ordlr.tr«: 11.« i.
— Pri zaprtja, motnjah v prebavi vzemite zjutraj na prazen želodec kozarec naravne »Franz-JoseJ grenčice«.
Misijonski teden v Grobljah
Ljubljanski škofijski list je 24. aprila objavil sledeče priporočilo za Misijonski teden v Grobljah: Od 13. do 20. junija se VTŠi v Misijonišču v Grobljah misijonski teden. Skozi ves teden bo odprta velika misijonska razstava, ki bo nazorno kazala misijonsko delo, ki ga vrši sv. Cerkev med pogani v Afriki, Indiji in na Kitajskem. Posebna soba na razstavi bo odločena našemu največjemu misijonarju in svetniškemu kandidatu, škofu Frideriku Baragu. Predvajan bo tudi poseben misijonski film. Glavne slovesnosti bodo v nedeljo, 20. junija. Po sv. maši na prostem bo veliko misijonsko zborovanje, ki bo deloma posvečeno tudi škofu Frideriku Baragu, saj se vprav letos spominjamo stoletnice njegovega obiska domovine.
Pozivam vse vernike in duhovnike, da se teh slavnosti po možnosti udeleže. Nujno je potrebno, da se čimbolj navdušimo za misijonsko delo, h kateremu nas sv. Cerkev tako nujno kliče. Vsem dušnim pastirjem naročam, naj opozore vernike na misijonske slavnosti v Grobljah.
V	Ljubljani, dne 10. aprila 1937.
t Gregorij, škof.
Podobno piše tudi Oglasnik lavantinske škofije in poročilo taJtole zaključi: Želeti je, da bi s« teh veličastnih misijonskih proslav udeležilo čimveč duhovnikov in vernikov, da s tem pokažemo, da razumemo nujne pozive sv. Cerkve, in izpričamo, da hočemo biti tudi Slovenci koristen ud katoliškega občestva. Dušni pastirji so naprošeni, da opo« zore svoje vernike na to.
Iz tega se jasno vidi, kako naša višja pastirja odobravata naše misijonske slavnosti in kako želita, da bi se jih čim več vernikov udeležilo.
V	Pariz na svetovno razstavo
Jutri zapade v plačilo sedmi obrok v znesku Din 250.—. Pri tej priliki ponovno vljudno prosimo, da pišete imena na položnice čitljivo in vedno na* onega, za katerega je bil nakazan prvi obrok, če se event, med tem udeležbe enega ali drugega ni kaj spremenilo.
Ponovno sporočamo, ma znaša razlika za II. razred v vlaku Din 500.—. Kdor reflektira torej na II. razred v vlaku, mora gornji znesek doplačati, in sicer najkasneje do 15. junija t. 1., da si še pravočasno zaaiguramo vozove II. razreda. Gornje doplačilo se lahko nakaže na isto položnico in istočasno z nakazilom mesečnega obroka, le na hrbtu položnice je to treba označiti v svrho točne evidence.
Značaj naše študijske ekskurzije postaja v pravem pomenu mednaroden, kajti med prijavljenimi imamo tudi inozemce iz Češkoslovaške, Avstrije, Italije, ki se nam bodo priključili deloma že v Ljubljani Tudi to je znak solidnosti in zaupanja v organizacijo naše ekspedicije. Inozemce ponovno opozarjamo, da morajo imeti 6voje osebne potne liste, ker ne morejo potovati iz našim kolektivnim potnim listom.
Ker imamo na razpolago še nekaj mest, prosimo in opozarjamo vse one, ki žele z nami potovati, pa se doslej še niso definitivno prijavili, da store to čimpreje, da ne bo prepozno.
V	teku tega tedna prejmete vsi definitivno prijavljeni napovedano prvo okrožnico.
Nadaljnje prijave sprejema in daje prospekto Jože Hvale, Ljubljana. Miklošičeva c<wta in. Prijavite sel — Vodstvo.
Občine, skrbite za otroke!
Koga ne bi obradovala prireditev
»Dečji dnevi«. V Stični, 7. maja 1937. Nadškof dr. A. B. Jeglič.
Tudi letošnjim dečjim dnevom želim obilo uspeha in prosim božjega blagoslova za vse tiste, ki ka) dobrega storijo v blagor nežne dece in nedolžne mladine. — V Mariboru, 5. maja 1937. Dr. Tomažič, škof lavantinski.
Ni to zgolj 6lučaj, da smo v današnjih dneh občutili močno potrebo, da se prične posvečati naši mladini, v prvi vrsti zanemarjeni, izprijeni, ter kakorkoli že telesno pohabljeni, več pozornosti, kakor pa se je posvečalo v preteklih dneh. In razmišljanje o teh prav za prav zelo očitnih pojavih je pripeljalo narode do zaključka, da samo razmišljanje in »ukvarjanje« s to mladino še ni dovolj, marveč je treba tukaj seči po najizdat-nejših ukrepih, po zaščiti. Ni samo dolžnost posameznikov, da se bavijo s temi vprašanji, dolžnost celokupne družbe je, da zaščiti vse one, ki 60 smisel njenega življenja, one, ki bodo prevzeli nadaljevanje započetega dela, ki bodo šli dalje po začrtani poti, da se približajo kar najbolj za-željenemu cilju: Ustvariti duševno in telesno zdrav in krepak človeški rod, ki bo zmožen voditi svoj narod mimo vseh težav in naporov skozi stoletja in stoletja v daljno bodočnost.
Ni zaščita mladine stvar, ki bi jo lahko odlagali z opravičbo, da imamo danes drugih, nuj-nejših 6tvari, vprašanj, problemov itd., ki so važnejši od vprašanja sedanjosti in bodočnosti mladine, marveč je zaščita mladine problem, ki je danes najbolj aktualen, najbolj pereč in ki nujno terja največ pozornosti celokupne družbe. Vsa naša prizadevanja so brez smisla, nimajo opravičenosti, nimajo podlage in sploh forme, ki bi jim dajal vrednost, ki bi jim določil smer in cilj, če puščamo v nemar tisoče in tisoče 6vojih otrok, ki predstavljajo za narod, njegov napor in fizično ter moralno silo več kakor pa vse drugo, nad čemer zapravljamo toliko svojih dragocenih sil za prazni nič. Zato je zaščita otrok na vseh področjih, še prav posebej za na« Slovence, naravnost življenjsko vprašanje.
Ko nam prihajajo pred oči vsa ta spoznanja, ko smo se počasi začeli zavedati pomena in vrednosti dela za pravilni in pravični duševni in telesni razvoj naših otrok in mladine, ko smo se začeli zavedati njenih pravic in svojih dolžnosti, pristopimo h konkretnem delu. Naj ne bo nobenega Slovenca, ki ne bi posvetil vsaj malo svojega dela in skrbi za otroke, če svojih nima, pa jsa tuje. Naj ne bo nobene družbe, ki bi ji bilo vprašanje naših otrok in mladine tuje, brezpredmetno, ali celo odvratno. Vsi se moramo 6trniti v močno fronto, ki naj bi jo vodila zavest, da je treba vsakemu slovenskemu otroku dati vse možnosti zdravega duševnega in telesnega razvoja, da mu je treba dati 6vobodo, da bo lahko po svojih najboljših močeh razvil svoje sposobnosti v svojo korist in korist vseh.
Od 9. do 15. maja t. 1. se vrše po vsej državi »Dečji dnevi«, ki jih prireja Jugoslovanska unija
Ljubi lana
V nedeljo, dne 9 .maja.
Gledališče
Drama: Nedelja, 9. maja: Rivala. Izven. Znižane cene od 20 Din navzdol. — Ponedeljek, 10. maja: Zaprto. — Torek, 11. maja: Dr. Izven. Gostovanje g. Dušana Radenkoviča iz Belgrada. Znižane cene od 20 Din navzdol. — Sreda, 12. maja: Peter in Aleksej. Premierski abonma. — Četrtek, 13. maja: Rivala. Red Četrtek.
Opera: Nedelja, 9. maja ob 11: Mladinski koncert. Izven. Znižane cene od 24 Din navzdol. — Ob 20: Madame Butterfly. Izven. Znižane cene od 24 Din navzdol. — Ponedeljek, 10. maja: Zaprto. — Torek, 11. maja: Zaprlo. — Sreda, 12. maja: Veseli studenček. Red Sreda. — Četrtek, 13. maja: Plamen. Red C.
Predavanja
Slovensko zdravniško društvo v Ljubljani priredi v okviru tečaja o tbc. XLV. znanstveni sestanek v ponedeljek, dne 10. maja ob 18 v predavalnici internega oddelka splošne državne bolnišnice v Ljubljani s predavanji g. primarija dr. Lojzeta Simonitija o tuberkulozi črevesja, in g. dr. Otona Bajea o tuberkulozi peritoneja. Vabljeni vsi gg. zdravniki in medicinci!
Francoski institut opozarja na predavanje v francoskem jeziku, ki bo v torek, 11. t. m. ob 20 v društvenih prostorih v Narodnem domu. Predaval bo g. prof. dr. Franc Zwitter, in sicer o »Francoski revoluciji v sodbi poznejših rodov.«
Salezijanska prosveta na Kodeljevem. Pojutrišnjem ob 8 (po šmarnicah) za vse odseke skupaj predavanje o Mariji Ma-azarello, ustanoviteljici Družbe hčera Marijo Pomočnice. Vabljeno celokupno članstvo!
Prireditve in zabave
DMK (Križanke) priredi v dvorani Delavske zbornice zvečer ob 20 znano Laveryjevo dramo: »Prva legija'. Sedeži: 10, 8, 6, 4 Din, stojišča 3 (z dijaško legitimacijo 2) Din. Pokažite j> polno-številnim obiskom, da še spremljate težnje najstarejše dijaške kongregacije v Ljubljani!
Ža opereto »Ribič Marko« se dobija danes dopoldne vstopnice na frančiškanski porti (tel. 34-28) in zvečer od 7 naprej pri blagajni. Predstava je zadnja, danes ob 20. Vsi, ki se zanimate za delo Marijinih kongregacij, pridite in sc je udeležite ter dajte s tem svojim mladim priznanje za delo in trud, ki ga je bilo s pripravo te igre zelo veliko.
Danes ob pol 11 dopoldne nastopijo v ljubljanski ope«ri otroški in mladinski pevski zbori in mali harmonikarji prof. Pavla Hančigaja. Nastopi 180 otrok in konservatorist-violiniet Marko Sever. — Cena od 24 din navzdol.
Svetopisemski večer bo v ponedeljek, 10. maja ob 8 zvečer v dvorani št. 1 na frančiškanski porti. Vstop prost. Vsi, ki 6e za to zanimajo, iskreno vabljeni. _ Odbor kongregacije Marije Pomočnice (za
gospe).
Jngoslovansko-češkoslovaška liga v Ljubljani
priredi v sredo, dne 12. t. m. ob 17 v mali fil-harmonični dvorani zaključek tečajev češkega jezika obenem s proslavo 100 letnice Kollarjeve Vzajemnosti. JČliga vabi na to prireditev razen čeških tečajnikov tudi vse svoje članstvo in vse prijatelje češkoslovaškega naroda. Vstop je prost. Odbor JClige.
Sestanki
T<1riji«ni	«a<>ehni in trgovski nameščenci —
podružnica v	Ljubljani — bodo imeli redni letni
občni zbor v	torek, dne 11. maja ob 20 zvečer v
za zaščito dece pod častnim predsedstvom Nj. Vel. kraljice Matere Marije. Geslo letošnjih dečjih dni ie: »Občine, skrbite za otroke!«
Iz tega gesla je razvidno, da so letošnji dečji dnevi posvečeni predvsem našim občinam, prav za prav ideji čim širšega razmaha občinskega mladinsko-zaščitnega in mladinsko-skrbstvenega dela. In to povsem upravičeno, 6aj bi morale biti vprav občine tiste, ki bi morale posvečati največ pozornosti svojim bodočim pokolenjem. Pri nas je ta zavest ie zelo malo prodrla, dejstvo pa je, da igrajo danes v sodobni zaščiti otrok v večini evropskih in ameriških držav vprav občine eno glavnih vlog.
Jugoslovanska unija za zaščito dece v Ljubljani kot vrhovna predstavnica vsega slovenskega mladinsko-zaščitnega in mladinsko-skrbstvenega prizadevanja privatne iniciative, si je nadela ob priliki letošnjih dečjih dni nalogo, da opozori vse slovenske občine še posebej o potrebi 6im širše organizacije mladinske zaščite in skrbstva pri občinah. Eden glavnih vzrokov, ki jo navajajo k tem je ta, ker se je v teku njenega dela pokazala predvsem ta pomanjkljivost, da so občine pokazale premalo zanimanja za to važno panogo naše socialne politike. Povsem zmotno je danes naziranje, da obstojajo mladinsko zaščitna in mladinsko skrbstvena vprašanja samo po večjih mestih. Nasprotno! Tudi danes velja kakor vedno in povsod resnica: Zdravo podeželje, zdravo mesto! Danes imamo mestno mladinsko socialno skrbstvo že kolikor toliko organizirano, dočim moramo ugotoviti, da je podeželje v tem pogledu še povsem neobdelana poljana. Zato imamo danes v podeželju tako visok odstotek umrjivosti, ogromno število manj nadarjenih, telesno in duševno nepravilno razvitih otrok, kar prav gotovo ni samo posledica splošne krize, marveč je v mnogočem kriza posledica takega stanja. Saj je jasno, da si bo mogel napraviti in bolje urediti življenje le duševno in telesno zdrav rod, tisti rod, ki bo vsaj začutil lepoto in vrednost svojega telesnega in duševnega zdravja, ter bo le tako mogel začutiti vrednost svojega življenja za družino, občino, narod in državo.
Upamo, da ne bo slovenske občine, ki ne bi v otroških dneh od 9. do 15. maja t. 1. posvetila vsaj ene svojih sej vprašanju, kako pomagati tistim otrokom, ki so pomoči potrebni, da ne bo slovenskega župana, ki bi ne začutil žive potrebe, da del svojih skrbi za občane posveti tudi mladinskemu skrbstvu. Če se bodo naše osnovne narodne edinice, občine, tega zavedle in pričele z resnim delom tudi na tem področju, potem bo za naš narod in državo, za njeno moč in trdnost ter vero v njeno boljšo bodočnost storjenega največ dela, kar se ga je napravilo do sedaj.
Unija se zaveda svoje velike odgovornosti, upa pa, da ji bodo 6tale zvesto ob strani ter jo podpirale vse slovenske občine, S tem bodo storile svojo dolžnost, ker le ves naTod, tesno povezan in medsebojno podprt, bo mogel uspešno vršiti svoje najvažnejše delo, skrbeti za duševno in telesno zdravje 6vojih bodočih generacij.
dvorani Rokodelskega doma. Za vse Slane je udeležba obvezna, vabljeni pa so tudi prijatelji društva. — Odbor.
Redni občni »bor Muzejskega društva za Slovenije se vrši v ponedeljek, 10. maja ob 17 v čitalnici Narodnega muzeja v Ljubljani.
Cerkveni vestnik
II. vnanja Marijina kongregacija pri uršulin-kah v Ljubljani ima danes ob 14 shod. Pridite vse! Voditelj.
Duhovne vaje — dvodnevne — za tovarniške delavke bodo v Domu Device Mogočne od 15. do 18. maja v binkoštnih dneh. Začetek 15. (v soboto) zvečer ob 8, sklep 18. (v torek), tako zgodaj zjutraj, da bodo mogle udeleženke odpotovati z vlakom ter priti pravočasno na delo. Oskrbnina znaša 70 Din. Prijavite se na: Predstojništvo Lichten-thurnovega zavoda, Ljubljana, Ambrožev trg 8.
Kino
Kino Kodeljevo. Ob 3 matineja: »General Garcia« (Wallace Beery), ob 5 in pol 9 in jutri »General Garcia« in »Škrjanček poje, žvrgoli« (Marta Eggerth, Ilans Stihker).
Kino Vič predvaja danes ob 4, 6 in 8 pustolovski film »Anatok (Gustav Frohlich).
Lekarne
Nočno službo imajo lekarne: V nedeljo: mr. Leustek, Resljeva cesta 1; mr. Bahovec, Kongresni trg 12, in mr. Komotar, Vič. — V ponedeljek: dr. Piccoli, Tyrševa cesta 6; mr. Hočevar, Celovška cesta 62, in mr. Gartus, Moste.
Pisarniške prostore
dve, oziroma trisobne oddamo Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 72%
1 Razstava v Jakopičevem paviljonu. Druga pomladanska razslava Društva slovenskih likovnih umetnikov kaže veliko pestrost, ki izvira odtod, ker posamezna dela niso bila sprejela pod nekimi določenimi vidiki in merili, temveč so jih svobodno izbirali zase društveni člani. Na ta način bodo vsi lahko javno ocenjeni in društvo bo na podlagi uspehov in porazov pregledalo svoje članstvo. Tako se torej pripravlja reorganizacija društva, ki hoče poudarili umetništvo. Na vsak način je treba pozdraviti vse ležneje, ki hočejo v umetnosti strogo uveljaviti načelo kakovosti, kar postaja pri nas pereče v vseh panogah umetniškega oblikovanja: v besedi, liku in tonu. Tako bo najbrž olajšan ludi splošni položaj slovenskih umetnikov. Na razstavi sodeluje štiridest članov vseh starosti, smeri in moči. Zato je razstava poučna za dobre in slabe poznavalce umetnosti, ker se dajo ugotoviti razlike in vrednote primerjati z manj vrednimi stvarmi. Obisk je doslej zadovoljiv in upamo, da bo razstava še v naprej budila pozornost s svojo privlačnostjo. V kratkem boino objavili strokovno oceno razstavljenih del.
1 Danes vsi na Kongresni trg, zakaj samo danes se dobi za 2 din motorno kolo. Lo danes je ta priložnost. Kako bo lepo, če se boš lahko z motorjem peljal na izleti Naši poštarji pa so preskrbeli presenečenje ludi za gospodinje in dekleta. Med glavnimi dobitki bo tudi lepa kuhinjska oprava. Dekleta, vas pa čaka tam lep modern šivalni stroj. Katera ga dobi, ai 1)0 lahko sama šivala balo. Tudi za malčke imamo mnogo lepega. Glejte, kako poštarji skrbijo za vse! Zato le pridite, veliki in mali, s lombolekimi kartami na Kongresni trg, na njem bo danes popoldne srečal
1 Korošice — Korošci. V ponedeljek, 10. maja popoldne prispe v Ljubljano trideset slovenskih
deklet iz Podjune na Koroškem, da si ogledajo Ljubljano. Zvečer ob pol 9 jim priredimo družabni sestanek v restavraciji pri »Šestiei«. Iskreno vabljeni. — Klub koroških Slovencev.
1 Pogreb g. Pirkovič Ane bo danes popoldne ob pol 4. is Rožne dolin« Cesta VIII., it. 27.
1 Večerni kulturni tečaj, ki ga priredi ženski odsek Šentjakobske prosvete, se bo pričel v začetku junija. Vršil se bo trikrat na 'teden. Prijavili se je do 25. t. m. pri ge. Poženelovi, Jegličeva 13, kjer se dobe tudi podrobnejša pojasnila vsak ponedeljek, torek in četrtek od 11 do 14.
Mozart: Requtem
za soli, zbor, orgle in orkester v počastitev spomina
Mateia Hubada
jutri, v ponedeljek, 10. maja v veliki filharmonični dvorani
1 Posctnikom kina Union sporoča uprava, da je žreb prisodil prosto vožnjo v Lurd onemu obiskovalcu ki je ob času predvajanja filma »Lurd v žaru svojih čudežev« kupil karto Rdečega križa serija 83 številka 004. Lastnik te vstopnice naj se blagovoli javiti upravi.
1 Požar avtomobila. Na dvorišču palače na Ajdovščini se je včeraj zjutraj ob 8. uri vnel avto trgovca Staneta Derganca. Šofer je nalil v tank avtomobila zalogo bencina, vendar pa se je bencin kljub vsej previdnosti vnel. Grozila je eksplozija. Šofer je hotel pogasiti požar z gasilnim aparatom, toda to se mu ni posrečilo in je moral poklicati poklicne gasilce, ki so prihiteli z orodnim avtom na pomoč. S pomočjo posebnega aparata, ki je spuščal pene, so gasilci v nekaj minutah zadušili ogenj, Uničan pa je sprednji del avtomobila in trpi trgovec okoli 7000 dinarjev škode. Škoda je krita z zavarovalnino.
I Kopališko zdravljenje vojnih invalidov. Mestno poglavarstvo opozarja vse vojne invalide, bivajoče v občini ljubljanski, na razpis o kopališkem zdravljenju vojnih invalidov, nabit na mestni uradni deski.
1 Srednješolci! Pomoč v vseh predmetih se vam nudi v privatnem učnem tečaju ua Zrinjskega cesti štev. 8.
^ 1 Zaprta ulica. Mestno poglavarstvo opozarja občane, da je Kobarideka ulica od Vošnjakove do Smoletove ulice zaradi popravila ceste za kak leden dni zaprta.
1 Prepoved uporabe ledu iz nečiste vode. Mestno poglavarstvo je dalo preiskati vodo v ba-jerjih, ki služijo pridobivanju naravnega ledu, ki se uporablja za konzerviranje živil in pijač v raznih obratih in trgovinah. Tako kemična, kakor tudi bakteriološka preiskava sta pokazali, da voda ne ustreza zdravstvenim predpisom, ker je onesnažena, vsebuje celo bolezenske klice, v nekaterih primerih pa gnojnico. Ker ogroža uporabo takega ledu zdravje prebivalstva, prepoveduje mestno poglavarstvo v smislu sklepa zdravstvenega odbora v Ljubljani na podlagi pravilnika o nadzorstvu nad pilno vodo čl. 1, točka 1 in čl. 2, točka 4 v zvezi z zakonom o zatiranju nalezljivih liolezni § 59 uporabo vodnih virov, bajerjev in drugih stoječih voda v svrho proizvajanja ledu za konzerviranje jedi in pijač ter razpečavanje takega ledu. Kršilci te odredbe se kaznujejo po § 61 zakona o zatiranju nalezljivih bolezni v denarju od din 1000 do 5000, v kolikor ni dejanje kaznivo ludi po kazenskem zakoniku. V vseh trgovinah in obratovalnicah z živili in pijačami, kjer se te izdelujejo, hranijo in prodajajo, se sme uporabljati le umeten led iz čisle. vodovodne vode.
I Mestno poglavarstvo v Ljubljani kot ustanovno oblastvo Kollmanove ustanove razpisuje ustmeno licitacijo za zakup košnje na posestvu Kollmanove ustanove ob Večni poti v izmeri 24.000 mJ na dan 12. maja 1937 ob 16 na dvorišču posestva ob Večni poti. Izklicna cena Din 20c0,—.
1 K žaloigri mladega dekleta. Prejel sem več obvestil, ki odobravajo moj protest proti nelepemu postopanju z reveži v mrtvašnici splošne bolnišnice. Obveščen sem pa tudi, da imajo reveži velike težave s pogrebi. Če revež umrj, vozi voznik tako naglo na pokopališče, da svojci sploh ne morejo dohajati mrtvaškega voza. Tudi proti takemu postopanju mora veljati protest vse javnosti. Moj včerajšnji članek pa je treba razumeti tako, da uboga in izmučena Milenca ni bila žrtev kake moške naslade, temveč je umrla v otroški čistosti, pač pa je bila izmučena od napornega dela. — C. k.
1 Pisalne in računske stroje vam strokovno popravi Simandl, Kolodvorska ulica 11, tel. 24-37.
Maribor
m Šematizem Lavantinske škofije za 1. 1937
je izšel. Naroča se pri Skof. pisarni, Maribor, Slomškov trg 19. Cena broš. 60 Din, vez. 65 Din in poštnina. Šematizem obsega poleg običajnih podatkov še sezname vseh občin, krajev in vasi, župnij in podružnic Lav. škofije, osebni imenik duhovnikov, redavnikov in redovnic, razne statistične preglede, vse poštne, telefonske in brzojavne postaje, vse šole itd. na področju lavantinske škofije. Šematizem bo dobro služil ne le župnijskim uradom, temveč tudi raznim drugim uradom in pisarnam.
m Gibanje okoliških kmetov in viničarjev.
Kmetje in viničarji iz bližnje in daljne okolice Maribora so v zadnjem času pričeli akcijo za reguliranje cen mleka, ki je v drugih večjih mestih že izvršena. Neregulirane cene povzročajo, da so producenti izpostavljeni nečastni konkurenci s strani prekupčevalcev. Zahtevajo naj veljajo sledeče cene: mleko za dojenčke 3 Din, mleko postavljeno na dom ali na trg 2 Din, mleko za pre-prodajace in bolnišnice 1.75 Din, industrijsko mleko 1.50 Din, sladka smetana 15 Din za liter. V zvezi s temi zahtevami je posebna deputacija kmetov, viničarjev in zastopnikov mlekarn obiskala mariborskega župana dr. Juvana in ga prosila naj njihova prizadevanja podpre pred vsem s tem, da nastopi proti ilegalnemu prekupčevanju z mlekom in da poostri kontrolo mleka, ker ravno prekupčevalci dovažajo nehigijensko in mnogokrat nepristno mleko. Dogajajo 6e slučaji, ko prekupčevalci zlasti pred prazniki kupujejo pri mlekarnah posneto mleko, katerega potem prodajajo po 3 do 4 Din. — Zupan je deputaciji obljubil vso pomoč, ker je spoznal, da je to v interesu mariborskega prebivalstva, ki mora čestokrat uživati ne-odgovarjajoče mleko. Po zahtevi producentov naj bi nove regulirane cene veljale od 15. maja naprej.
m Frančiškova mladina je na slovesen način proslavila materinski dan v četrtek, 6. maja v Mladinskem domu. Proslava je bila jako dobro izbrana, posebno je ugajala tridejanska igra: »Po trnju do cvetja«, katero so izvajale večje Klarice; posrečen je bil tudi prizor: Mamica praznuje svoj god, od p. Krizostoma.
m Rekruti dijaki, ki želijo, da bodo še letos v jeseni vpoklicani na odsluženie vojaškega roka «e pozivajo, da se javijo najkasneje do 18. t. ra. v • mestnem vojaškem uradu.
Tratnl kodri i ie nedosegljivi kakovosti ln lepoti ter v valoviti oo iki z aparaiom nainoveisega sisuma
„WELLA-JUft!OR-LUX"
višek nemsie tehnike. Tr.iine kodre v dovršeni oblllu pri primeinm cenab vam nudi
salon DsbaJ, Maribor, Gosposka 38
m Društvo rejec malih živali priredi od 3. do 6. junija v prostorih pivovarne Union razstavo malih živali, produktov, literatura in predmetov, ki se uporabljajo v reji malih živali.
m Mrtvaški zvon. V Bavarski ulici 6 je umrl čevljarski mojster Karel Golob, star 63 let. — V bolnišnici sta umrla 49 letni trgovski zastopnik Kari Bastjančič in 16 letni bivski vajenec Bruno Zemljak. Naj počivata v miru!
m Trije moderni literatje v Ljudski univerzi. Jutri v ponedeljek ob 20 je v Ljudski univerzi II. in v letošnji sezoni zadnji literarni večer. Nastopijo gg. Magajna, Kocbek in Vodušek.
m K našemu včerajšnjemu poročilu o pojasnjenih velikih vlomih dostavljamo še. da v poročilu navedeni Jožef Golob iz Studencev ni identičen ali pa v sorodu z viakovodjo g. Jožefom Golobom ali njegovim sinom, poslovodjo g. Jož. Golobom.
m Z nedeljenim uradovanjem začnejo na mestnem poglavarstvu takoj po binkoštih. Uradne ure bodo od pol 8. do pol 14.
m Selitev magistratnih uradov. Popisni urad se bo kmalu preselil v nove prostore v I. nadstropje hiše na Slomškovem trgu 6.
m Tajna razprava se je vršila včeraj pred malim senatom mariborskega okrožnega sodišča proti 28 letnemu italijanskemu državljanu Francetu Met-likovcu, ki je bil obtožen po čl. 3 zakona o zaščiti države (komunistična propaganda). Metliko-vec je bil obsojen na tri mesece strogega zapora, pogojno na dve leti.
m Prav dobre birmanske ure dobite pri grajskem urarju v Mariboru. Znižane cene.
m Trajne kodre in negovanje las najsolid-nejše izvršuje damski frizerski salon Hermina Skrabl, Gosposka ulica 11.
m Svileno perilo, letni jopiči, klobuki, čepice, najugodneje v konfekciji Jakob Lah, Maribor.
m Kupujte v manufakturi Grajske starinarne, Vetrinjska 10, kjer je zares poceni!
m Pred nakupom birmanskih daril ne pozabite pogledati veliko zalogo po nizkih cenah pri zlatarju in juvelirju A. Stumpfu, Maribor, Koroška cesta 8.
Celie
c Mesečni duhovniški sestanek bo v četrtek, dne 13. maja v opatiji ob pol 11.
c Zahvala. Mestni ubožni svet se zahvaljuje: gg. Borlak Štefanu in Kukovec Vinku, lesnima trgovcema v Celju za dar vsak po 100 Din, katerega sla darovala namesto venca na grob umrlega odvetnika dr. Laznika, rodbini Franc Rebeuschegg v Celju, ki je darovala enako vsoto namesto venca na krsto Sucher Josipa, tvrdki Peter Majdič v Celju, ki je darovala ubožnemu svetu 200 Din namesto venca na grob Kalana Franja.
c Iz preiskovalnega zapora je bil te dni izpuščen ugledni gospod Senica Viktor iz Dol. Logatca, kateremu so hoteli naprtiti krivo pričevanje. Četudi zadeva še ni končana in četudi je še kdo v zaporu, smo prepričani, da se bo nedolžnost izkazala.
Kino MetrODO« prinaša danes ob me,r°P®! 16.15, 18.15, 20.30 senzacionalni artistični velefilm »TRUXA« — Kralj artistov; ob 10, 14 matineja« ŠPIJONKA SUZI«. Jutri ob 16.15, 18.15, 20.30 »TRUXA«
c Davčna uprava v Celju razglaša: Glasom razpisa kr. banske uprave dravske banovine štev. VII 8447-1 z dne 28. IV. 1937 morajo vsi delodajalci, ki zaposlujejo hišno služinčad, nabaviti še banovinski kolek za bednostni 6klad v znesku 25 Din in ga nalepiti na že nabavljeno davčno karto. Oni delodajalci, ki so za leto 1937 že delno plačali banovinski bednostni sklad v gotovini, nalepijo na davčno karto samo razliko. Vsi delodajalci pa morajo predložiti davčne karte, kakor tudi morebitne pri-znanice poštnih položnic o že plačanih zneskih za bednostni 6klad Davčni upravi v Celju zaradi evidence in kontrole.
c Operi »Cavalleria rusticana« in »Glumači« se bosta peli koncem meseca maja v tneslnem gleda* lišču v slučaju, če se priglasi do 18. maja zadostno število poslušalcev.
c Smrtna kosa. Včeraj popoldne je bil pogreb 18 letnega ključavničarja Škofca Franca iz Lokrovca 17, ki je umrl v celjski bolnišnici. Bil je dober fant, ki se ie z velikem veseljem udeleževal sestankov fantovskega odseka in je bil vnet telovadec pri naših društvih. — V Novi vasi je umrl Jožef Vedlin, upokojeni železničar. N. v m. p.!
Advokat
dr.
Juhart
naznanja, da je otvoril advokatsko pisarno ter jo pridružil pisarni gospoda dr. Ivana Belleta, advokata v Celju, Ulica dr. Žerjava 7
c Neznan utopljenec v Savinji. Včeraj dopoldne ob pol 12 so potegnili delavci iz Savinje kakih 100 metrov od mostu v Levcu neznanega utopljenca, oblečenega v raztrgane sive hlače in v temnozelenkasto suknjo, obutega v »Bata« čevlje z gumijastimi podplati. Očividno je bil po poklicu delavec, star od 30 do 40 let, postave je močne, kostanjevih las in zelenkastih oči ter močno obdelanih rok. Umreti je moral šele včeraj, kar je dognala komisija iz Celja, ki se je podala opoldne na kraj sam.
c Zopet nokaj novega v Celju! Volneno blago v dvajsetih barvah prodaja »Stermecki« po 11 din.
c Mestno poglavarstvo v Celju bo nabavilo nove službene obleke in obutev za organe policijske straže in razpisuje nabavo teh del. Informacije se dobe na stražnici v poslopju mestnega poglavarstva.
Središče ob Dravi
Letos poteče 25 let, odkar z uspehom deluje pri nas Kat. prosvetno društvo. Da proslavi ta jubilej, priredi društvo v dneh 16. in 17. maja. t. j, na Binkoštne praznike proslavo 251elnice s sledečim sporedom: 1. Na binkošti ob 3. popoldne v Društvenem domu slavnostna predstava ljudske igre »Graničarji«. 2. Zvičer kresovanje na Gradišču. 3. Na binkoštni ponedeljek ob 9. zbiranje udeležencev in gostov v Društvenem domu, nato sprevod k službi božji, ki bo ob 10. v župni cerkvi za vse rajne člane društva. 4. Ob 19. slavnostni banket v Krekovi dvorani. 5. Ob 2. pop. večernice. 6. Po večer-nicah slavnostno zborovanje in javen športno-gim-nastični nastop mladinskih odsekov na dvorišču Društvenega doma, nato istotam prosta zabava, srečolnv itd. Sodeluje m?stna godca iz Ormoža. Domačini in okoličani, prijatelji kot. pTosvete vljudno vabljeni.
Žaloigra nemškega zrakoplova
Goreči ljudje skakali iz gorečega zrakoplova
Grob kralja Alaritha so našli
Ta bo urejen kakor kak razkošni parnik. Že Hin-denburg vozi v Ameriko en dan manj kakor pa »Graf Zeppelin« .
Brž pogledamo še v notranjost trebuha. Na obeh straneh velikanskega hodnika stoje posode, v katerih je 60.000 kil olja za mazanje. Vodik šumi skozi cevi v celice. Pripeljejo našo prtljago ter jo spravijo v kabine. Pride poveljnik, ki nad/.ira, kako spravljajo zrakoplov iz lope Moštvo nastopi .. . Vsi popotniki smo srečno zbrani. »Giiickab — Srečno doli na izletu v novi svet!< Ta članek je izšel v listih tisto jutro, ko je zvečer nato zrakoplov padel doli.
Cosenzo umrl leta 411, ko je oblegal to mesto. Francozinja ima seboj tako merilne aparate, ki ji naznanjajo, kje je pod zemljo skritih kaj kovin. Tako upa s temi aparati dognali, kje so skriti zakladi, katere so pokopali s kraljem vred. Prav gotovo so Goti takrat s kraljem pokopali premnogo zakladov, katere so naropali v tedanjem Rimu.
Ko je gospodična dognala, da jo nekdaj v starih časih reka Busento tekla po drugi strugi, ki je šla tamkaj, kjer mislijo sedaj napraviti novo apnenico, je brž prišla s svojimi aparati tjakaj, da bi sedaj tam preiskala, kje so skriti gotski na-ropani zakladi in kje je pokopano truplo kralja zahodnih Gotov, junaškega Alarika. In sedaj la gospodična naznanja, da so njeni aparati naznačili, da 7 metrov pod zemljo leže veliko množin p plemenitih kovin, iz čebar se da sklepati, da je tam pokopan tudi gotski kralj Alarik.
Iz zgodovine je znano, Ha je kralj zahodnih Gotov Alarik s svojo vojsko pridrl globoko v Italijo ter je na svojem pohodu izropal tedanji Rim. Ta siloviti gotski kralj je potem umrl v Italiji. Kakor se glasi pripovedovanje, so Goti svojega kralja Alnrika pokopali blizu Cosenze, in sicer so mu izkopali grob blizu reke Busento. V grob so ga položili sedečega na njegovem konju. Ko je bil pogreb končan, so tok reke Busento napeljali čez kraljevi grob, da bi nihče nikdar in nikoli ne zvedel, kje je pokopan njihovi junaški kralj.
Sedaj pa poročajo iz Italije, da so blizu Cosenze začeli kopati temelje za veliko apnenico, ki naj bi stala ob reki Busento. Pri tej priliki so delavci odkrili v jami ^avzaline in ostanke nekdanje stare zgradbe, za kar se je posebno začela zanimati francoska arheologinja gospodična Curvolin, katera že od lanskega septembra okoli reke preiskuje, kje bi bil grob nekdanjega gotskega kralja, ki je Dred
Zgoreli zrakoplov Hindenburg v svoji lopi
V četrtek zvečer nekako ob osmih našega časa se je v Ameriki zgodila strašna nesreča. Nemški orjaški zrakoplov »Hindenburg«, ki je pravkar pri-vozil v Ameriko, je na ne\vyorškem letališču Le-kehurst eksplodiral ter zgorel. V njem je bilo takrat kakih 100 ljudi, ki so se iz Evrope pripeljali v Ameriko. Od teh jih je bilo pri nesreči 36 mrtvih, drugi pa so po veliki večini skoro vsi poškodovani. Seveda zanesljivih poročil o njihovih poškodbah še ni. Vendar si moremo samo misliti, da so po večini poškodovani, ker so se morali reševati iz gorečega zrakoplova, ki je visel kakih 100 metrov nad zemljo.
Očividec pripoveduje
Časnikarski poročevalec H. P. Rau. ki je prišel na letališče gledat, kako bo orjaški zrakoplov pristajal, in ki je nato imel priliko gledati velikansko nesrečo, pripoveduje:
»Ko so iz zrakoplova naenkrat švignili velikanski plameni ter je nato zrakoplov začel spočetka počasneje potem pa vedno hitreje padati na zemljo, se je množice čakajočih polastila silna groza. Nekatere je tako prevzelo, da so kar zbežali in Irfšo^tHBfh gledati tega, kar se je dogajalo.
Drugi pa, ki so imeli boljše živce, sorplanili k gorečemu orjaku, da bi pomagali ljudem, ki so bili <v zrakoplovu. Ženske, ki so imele v zrakoplovu so-todnikš ali prijatelje, so začele glasno kričati, nekatere so omedlele in popadale po tleh. Med tem pa so med tulenjem siren že pridrveli prvi gasilski avtomobili in reševalne ambulance naravnost k Ognju. Iz avtomobilov je poskakalo moštvo ter se nemudoma vrglo k žarečim kovinastim razvalinam zrakoplova, med katerimi so iskali živeče ljudi in omedlele. Te so naglo nalagali na avtomobile ter z njimi brž odhajali v bolnišnice. Vse letališče pa je mrgolelo blodečih ljudi in vozil.
Zato ie bilo reševanje spočetka bolj počasno, zlasti pa zato, ker je primanjkovalo ambulanc in zdravnikov. Ko so se ti pripeljali, je bilo še težje odvažati ranjence, ker so bila vsa pota na letališče zaprta po tisočerih vozilih, ki so pripeljala radovedneže gledat nesrečo. Nazadnje se ie morala policijska straža pomnožiti za 125 mož vojaške milice, ki je skupaj s cestno policijo omogočila reševalcem, da so žrtve mogli hitreje odvažati.
Nosač, ki je prišel na letališče, da bi odnašal prtljago, je pripovedoval: Iz gorečega zrakoplova je naenkrat planil star možak, ki so na njem goreli lasje in obleka. Siromak je dirjal naravnost k meni ter klical svoje sorodnike. Moral sem metati na njegovo glavo in obleko cele pesti prsti, da sem udušilo ogenj. Malo poprej pa je planila iz nekega okna kabine gospa, ki se je zgrudila na tleh tik poleg tega moža Pri padcu se je hudo poškodovala, vendar še živi. — Tudi goreče pse so reševali iz zrakoplova, iz katerega so sicer nosili ožgana človeška trupla.«
Rešeni časnikar in njegov članek o zrahoplovslvu
Med rešenimi popotniki, ki so se vozili z zrakoplovom, je tudi časnikar dr. Stolte-Adelt, ki je pred odletom zrakoplova napisal članek, v katerem popisuje priprave za tako popotovanje ter napo-
veduje tudi zgradbo novih zrakoplovov Med drugim popisuje tudi popotnike, ki se vozijo z zrakoplovom ter takole pravi:
»Naši popotniki so najrazličnejših narodnosti, poklicev in starosti Najstarejši je 03 let star, najmlajši pa 3 mesece. Zrakoplove imajo najrajši no-voporočenci na ženitovanjskem jx>[>otovatiju. Ena izmed naših mladih zakonskih dvojic se je seznanila na zrakoplovu med Evrojio in Ameriko. Premožni Američan rad prebije poletje, ki je v New Yorku tako vroče, v Evropi, tako da so zrakoplovi na sf>oni]ad polni iz Amerike v Evro|w, na jesen pa nazaj. Letos pa še zlasti vabita kraljevo kronanje v Londonu ter svetovna pariška razstava.
Ko bo dograjen zrakoplov LZ 130 bosta v severno Ameriko vsak teden vozila dva zrakoplova s skupaj 140 posteljami. Jeseni prihodnjega leta pa bo dograjen še LZ 131, ki bo tretji zrakoplov te serije za promet čez Atlantski ocean. Ta bo nadomestil Hindenbtirga ki bo začel voziti v južno Ameriko. LZ bo imel prostora za 100 pojx>tnikov.
Zločin ali nesreča
Glavni organizator nemških zrakoplovov je bil jx> vojski dr. Eckener, ki se je te dni mudil v Gradcu skupaj s svojim prijateljem zrakoplovnikom f>odj>olkovnikom Breithauptom. Ko je dr Eckener dobil sporočilo, kaj se je zgodilo, je bil za čuda miren. Vendar pa spočetka ni hočel nič izjaviti. Pozneje so ga časopisi od vseh strani sveta nadlegovali, naj jim da o nesreči svoje mnenje, (iraškim listom je o nesreči dal tole mnenje, preden je odpotoval nazaj v Berlin, kamor so ga klicali:
Mnenje, ki ga prinašajo graški listi, je jiovedal dr. Eckener dr. VVieslerju in se glasi: Kolikor se da žalostni dogodek presoditi iz Gradca, je dvoje mogoče: Ali se je zgodil zločin ali pa je med pristajanjem med nevihto eksplodiral plin.
Sumu zločina se ni mogoče docela izogniti, ker je tudi sedaj malo dni pred odhodom Hitidenburga v Ameriko iz Amerike prišla karta na Zeppeli-novo družbo, v kateri je nepodpisani pisec svaril, naj zrakoplov ne vozi v Ameriko, ker bi se mu tam »utegnilo kaj zgoditic. Seveda so taki opomini prihajali tudi že poj>rej, kadar sta se »Graf Zejv pelin« in »Hindenburg« pripravljala na odhod v Ameriko. Vendar pa se za taka pisma nikdar nihče ni zmenil.
Kadar med nevihto pristaja zrakoplov, mora spuščati vodik, iz katerega se dela potem pokalni plin. V takem slučaju zadošča samo ena iskrica, da se užge ta plin, ki silno močno eksplodira. Takih nesreč je bilo med vojsko precej. Pojiotniški zrakoplov pa bi nikdar med nevihto ne smel pristajati, če ga k tlom ne silijo drugi važni vzroki.
Iz tega mišljenja dr Eckenerja, ki je največji strokovnjak za zrakojilove, kar jih imajo Nemci, bi sledilo, da je zrakoplov med nevihto, ki je res-bila, skušal pristali ter se je pri tem vtiei plin. Ko bi bili nemški narodni socijalisti poslušali dr. Eckenerja, ki je svetoval, naj polnijo zrakoplove z drugim plinom, takozvanim helijem, ki ne eksplodira, bi te ne sreče ne bilo. Vsekakor pa je ta nesreča nov dokaz, da človeška tehnika, če je še tako pojx>lna, nikdar ne more izključiti nesreče, ki izhaja iz naravnih sil, ki jim človek nikdar ne bo kos.
Mesec majnik v zgodovini letalstva
Dne 2 majnika letos ie minilo 30 let, ko ie Francoz Bleriot na svojem letalu prvikrat letel 6 metrov daleč.
Dne 3. majnika 1927 je Nemec Schulz jadral i svojim jadralnim letalom 14 ur in 6 minut.
Dne 8. majnika istega leta sta na svojem poletu izginila francoska letalca Nungesser in Coli, ki sta hotela preleteti Atlantski ocean.
Pač pa je 20. in 21 majnika lete 1927 preletel Atlantski ocean ameriški letalec polkovnik Charles Lindbergh, kar se ie zgodilo prvič v zgodovini. Razdaljo med Newyorkom in Parizom je ta letalec preletel v 33 urah in pol
Dne 25. majnika 1917 so med svetovno vojno Nemci hoteli prvikrat z letali in Zeppelini napasti London ter ga bombardirati, kar pa se jim ni posrečilo.
Avtobusna stavka v Londonu
London brez avtobusov
V Londonu so stopili v stavko šoferji in sprevodniki velikih avtobusov, ki so bili glavno prometno sredstvo večmilijonskega mesta. Zaradi tega je v Londonu nastala velika zmešnjava, zlasti za-
niobili v največjem številu. Zraven pa so avtomobili prevzeli nalogo, da nadomesti; avtobuse. Toda tudi v tsm je težava. V avtobusu se je vozilo navadno lahko jx) 56 ljudi, v navadnem avtomobilu
radi tega. kei je London sedaj tik pred kraljev- j pa se vozijo kvečjemu dva ali trije. Zato pa sedaj skimi slavnostmi. Pomisliti je namreč treba, da v 1 naenkrat drči [x> londonskih ulicah kakih '20.000 Londonu prebiva kakih 8 milijonov ljudi, ki po ve- j novih avtomobilov, ki so poprej stali lej>o jx> ga čini stanujejo v zunanjih predmestjih ter se jiotem ! ražah. S tem pa nastaja za organizacijo cestnega daleč vozijo v sredo mesta vsak dan v službo. Teh j j>rometa policiji nova težka naloga, ljudi, ki so se vsak dan z avtobusi vozili v službo, j Ko so jjo iondonskih ulicah še vozili avtobusi, je menda kakih 5 milijonov. Ni čudno, če je sedaj i je zlasti jx> ožjih ulicah lako smrdelo po bencinu,
da so ljudje v tistih hišah morali imeti okna vseeno zapeta, ker je bil zrak od bencinskega plina
v Londonu velika stiska zaradi prometa.
Atvobusni nameščenci so baje odločeni stavkati, kolikor časa bo treba, ker imajo na razpolago velik stavkovni fond, ki znaša baje celih milijon funtov šterlingov, kar bi bilo v našem denarju nekako četrt milijarde dinarjev, kar je že nekaj za Slavko. Ker je torej avtobusna stavka tako resna, so stopili na plan navadno osebni avtomobili, katerih sedaj na londonskih ulicah kar mrgoli, med tem ko jih |x>prej ni bilo kdo ve koliko videti. V Londonu je bila jioprej stvar z avtomobili takale:
Bogati Londončani so seveda imeli vsak svoj avtomobil. Z njimi pa se navadno [>o mestu niso vozili, ker je šlo zaradi varnosti prometa prepočasi. Zato so porabljali svoje avtomobile le ob sobotah, ko so se z njimi peljali kam na deželo na oddih. Kadar pa se je navadni londonski bogataš vozil po Londonu, je storil to ali v avtobusu ali pa v fiodzeineljski železnici, ki je vozila dovolj hitro, ker je ni oviral cestni promet. Tako je celo londonski prvi župan večkrat sedel v |x>dzemeljski železnici poleg guvernerja angleške banke, kar ni bila nobena sramota, pač jia je bilo to pametno, ker je bilo hitreje.
Ker pa so čez noč izginile z londonskih ulic najhujšp prometne ovire, kar fo avtobusi vsekakor bili, so se takoj drugi dan pokazali na cestah avto-
ves zastrupljen. Zato so določili, da morajo jx> ožjih ulicah avtobusi voziti le v eno smer, čeprav bi sicer ulica bila dovolj široka za obe smeri. Sedaj j>a se v tistih ulicah gnete 4-krat več avtomobilov Lakor je bilo jioprej. Avtobusi so [»oprej jx>rabili na dan po 50.000 galon bencina, med tem ga avtomobili sedaj porabijo skoro četrt milijona galon. Zato pa sedaj v sredini londonskega mesta neznansko grdo smrti po bencinu.
Kolikor bolj pa je sedaj obremenjena cesta z avtomobili, toliko liolj je obremenjena tudi podzemeljska železnica, katera mora sedaj trikrat toliko ljudi prevoziti kakor poprej. Pred slavko se je s jiodzeineljsko železnico vozilo na dan kakih 2 in jx>l milijona ljudi, 6edaj pa se vozi z njo nič manj kakor 6 in pol milijona ljudi. Ker je bil naval na podzemeljsko železnico tako velik, so morali zapreti nekaj postajališč, da bi zmanjšali naval.
Toda Londončani z veselim humorjem prenašajo nadloge te stavke. Tako so gledali te dni starejšega gosjioda, ki si je oblekel kratke hlače, se odpel srajco ter kakor kak turist marširal jto iondonskih ulicah. Na hrbtu pa je imel pritrjen listek z napisom: »Pešhoja človeku pomaga do moči in lepote. »Avtomobili, ki so drčali iz okolice v London, so imeli napise: »Dva sedeža za središče mestal« Bogatejši lastniki avtomobilov so uživali veselje, da so zastonj vozili v mesto manj premožne someščane, ki bi bili morali drugače cele ure mar-širati. Nekje zunaj mesta se jo zbrala cela gruča trgovskih vajencev, ki so stopili v vrste ter jx> vojaško in jx>joč prikorakali na kraj svojega službovanja. Vsak je nosil na hrbtu nahrbtnik, čezenj pa lepak, na katerem je bilo z velikimi rdečimi črkami napisano: »Mi smo pijonirji za telesno okrepitev človeštva!«
Stvar pa bo nehala biti zabavna takrat, kadar
V porušenem mestu Guernicn, ki je narodno in versko svetišče katoliških Baskov.
ZA OSLABELE BOLNIKE IN J ETIČNE Telečja vranica — nadev za na kruh
Telečja vranica (ali vranica mladega prašička) dobro zmelješ z mesoreznico. To goščo vržeš k opraženi čebuli na mast, dodaš inajarona. žbic, soli, popra in drobtin. Ko je vse dodobra dušeno, namažeš s ietn gorke četrtine žemelj in daš še vroče na mizo.
Ledvične rezine
Pečene telečje ledvice zmelješ z mesoreznico z mastjo vred. ki se jih drži in dušiš goščo v primesi s peteršiljem, drobnjakom itd. dodaš razmehčanc žemlje, 1—2 rumenjaka, poprj, soli in toliko žlic kisle smetane, kolikor je rumenjakov. To zmes namažeš na kruhove rezine, potreseš z drobtinicami, pokapljaš z raztopljenim presnim maslom in še na hitrico opečeš v pečici
BirmansKa darila
po nizkih cenah pri
I. VŠ8!iar, urar
Ljubljana, Sv.Petrac.36
pri Zmajskem mostu
začno stavkati tudi cestni železničarji, katerih je 12.000. Vendar je upati, da bodo pogajanja ugodno potekla.
Zasebni avtomobili zastonj vozijo ljudi po londonskih ulicah. Taki prizori so sedaj povsod po Londonu
Dr. Jure Koče, narodni poslanec:
tvor slovenskim JNS-arjem
Odgot
Moj govor v Narodni skupščini o slovenski JNS je vzbudil precej prahu. Kdor ga čita po stenograf-skih beležkah Narodne skupščine, bo videl, da sem prikazal slovensko JNS v pravi luči in da je doktor Pirkmayer med drugim služi! samo kot primer tistih merodajnih faktorjev JNb, ki jiui mi odrekamo legitimacijo, da nam merijo nacionalizem. Seveda »Jutro* in tudi »Slovenski narod« sta zavila moj govor tako, kakor da se nanaša zgolj na doktorja Pirkmayerja kot osebo, ker jima to pač bolj konvenira. Skrajni cinizem pa je, da je anonimni člankar v »Naši Misli«, kakor tudi v »Slovenskem narodu« označil moj govor za nesramen napad. Točno je, da so napadi s strani slovenskih JNSar-jev »sprožili težak problem naše politične morale, ki po svoji nizki stopnji ne izključuje več niti napadov na najsvetejše vsakega človeka: na njegovo čast in dobro ime«. Te besede si morajo gospodje od JNS vsak dan ponavljati, ker le tako je pričakovati, da se bodo odvadili svojih ogabnih metod. Njim bo gotovo znano, kakšno zločinsko klevetni-ško gonjo so zagnali proti meni mnogo pred mojim političnim govorom v Narodni skupščini, menda samo radi tega, ker sem naprošen od Sokola in »po njihovo vzeto« naprednega človeka rekel par besed učitelju, ki se je obnašal tako, kakor se ne sme obnašati samo državni uslužbenec, ampak sploh noben državljan. Tudi samemu dr. Pirmayer-ju je dobro znano, kdo je naročil posmrtni oglas s podpisom nacionalna Ljubljana. Zalo mu bo sedaj tudi znano, zakaj sem baš njega izbral za primer. Pa ne samo to. Anonimni letaki so eu masse krožili ne samo po Sloveniji, ampak po vsej državi in me prikazovali kot morilca in ubi jalca. V anonimnih pismih se mi je očitala tudi dragatuška žrtev, ki mi je še ni očital niti eden od prebivalcevDra-gatuša. ampak mi jo, anonimno seveda, očitajo gospodje od JNS, čeravno tudi ta žalostni dogodsk pada samo na njihove somišljenike. No in vrhunec vsega! V teh anonimnih pismih se je zverinsko blatil spomin na to, kar je vsakemu človeku najdražje in česar nikdo domačinov ni do danes ne naredil, ne 071a7.il, pa je samo od moralnih pro-palic, ki pišejo ta anonimna pisana, pričakovati, da kaj takega napravijo. Očitali so mi dalje soudeležbo pri zločinu in požigu, odnosno nizkotno intervencijo v izogib kazenskih posledic. In končno v anonimni' pismih s« celo navaja, da sem korupcionisl in da si pustim drago plačati cvoje intervencije. Vse to anonimno, »o tudi drugače naši javnosti dovoli znanemu dr. Kocetu*. da se po-siužiin načelne kvalifikacije >Julrovega« uvodnika, ki se lahko šele v gornji zvezi dobro razume. Poudarjam vso to brozgo najhujših klevet in žaljivk, ki res žali vsak še tako majhen čut človeškega dostojanstva in ki se studi tudi vsakemu dostojnemu nasprotniku — mnogi od njih so mi to sami rekli — so zlili name, predno sem sploh enemu samemu političnemu nasprotniku rekel žal besedo, kaj šele kaj storil. Toda te kukavice, ti zločinski klevetniki, ki se skrivajo pred belim dnevom, ti so menda po naziranju »Naroda« moralno vzvišeni, a to. da sem jaz nastopil javno proti slovenskim JNSarjem in njihovemu vzoru dr. Pirkma.verju, to seveda predstavlja za otopelo pojmovanje : Naroda nesramen napad. Mislim pa, da je možato in moralno. ako kdo javno pove resnična, četudi težka dejstva in da je nemožato in nemoralno, ako se kdo. kakor kukavica, skriva in anonimno -blati ter jemlje čast človeku v današnjem času, ki je res v političnem življenju porušil čut dostojnosti in spoštovanja'. I)a. čut dostojnosti in spoštovanja je zelo porušen pri slovenskih JNSarjih. Naj vzamem tu -za primer človeka, ki je delil letake proti meni. t. j. poslanec Rajko Turk. Ta je izdal brošuro s ciničnim naslovom »Občinske volitve v luči resnice«, kjer je iznesel tudi cel kup klevet proti moji malenkosti. Javno mu rečem, da je grdo kleveta! in obrekoval. Ta predstavnik nacionalne Ljubljane se je postavil v skupščini s saksofonom, s časopisom si je brisal spodnji del telesa. V plentunu Narodne skupščine je napravil nekaj, kar se na tem meslu ne da povedali in se da kvalificirati
samo s skrajno nemogočo ordinarnostjo, katero tudi med najprimitivnejšimi narodi ne najdemo, ta je v pleiiumu Narodne skupščine na glas napravil neko stvar, da je dejansko smrdelo, smrdelo po slovenski JNS. Rdečica je morala obliti vsakega Slovenca radi opazk, ki smo jih radi obnašanja predstavnika »nacionalna Ljubljane« morali slišati od naših srbskih in hrvatskih tovarišev. Seveda moralno otopeli anonimni pisec »Slovenskega naroda« in revije »Naša misel« — naj bo le Vaša — bodo mogoče rekli, .da je to zopet nedotakljiv javno-politični delavec, ki je izbran za objekt političnega sadizma in cinizma«. Nasprotno pa je ros, da sem bil jaz izbran opetovaiio od slovenskih JNSarjev kol objekt političnega sadizma in cinizma. Toda v najbližji bodočnosti 6e bodo slovenski JNS-arji še bolj prepričali, da so imeli »slabo srečo pri izbiranju najprimernejše žrtve«, moje malenkosti, ker bom še bolj nastopil proti moralni otopelosti, cinizmu in sadizmu patent-patriotične gospode. Ti6ti »vitei« na čelu svojih maloštevilnih oprodov, ki je tihotapil tobak, ki ima nešteto uničenih eksistenc radi premostitev na vesti, da mu navedem samo ime Lonček,, ki ga je on dal premestili v Črno goro, naj ve, da si bo sam kriv, če bo prav kmalu dobil zasluženo plačilo za svoje uživanje
—	kakor on pravi — nad svojimi žrtvami. In tisti učiteljski zakonski par, ki me je svoječasno v dvsh zadevah prosil in sem mu brez nadaljnega ustregel
—	dobrota je sirota — naj raje pometa pred svojim pragom, kajti sicer bom javno prikazal njegov »vzgojni- vpliv v šoli in izven šole. Omenil sem že, da se mi anonimno očita korupcija, zato bom kmalu javno razkrinkal nekaj JNSarskili korupcio-nistov, ker le tako bomo prišli do razčiščenja naše politične morale. Hočem dati priliko vsem tistim kukavicam, ki so me anonimno mesece Ln mesece blatile in končno iz vale do mojega šele prvega nastopa, da sedaj javno nastopijo proti meni. Kar ee tiče samega dir. Pirkmajerja, pa tu še enkrat po-
novno poudarjam in zato nosim pokio odgovornost, kor nisem nobeno orodje »Slovenca« ali kogarkoli da je dr. Pirkmajer napisal knjigo, katere kritika z Dunaja se glasi: »Da« Buch i«t im k k. Geiste geschrieben«. Res je, da je dr. Pirkmajer v 'ej knjigi predlagal dvojne mere. ki se naj uporab-ljajo proti kmetom, ki radevoijno dajejo državi žilo. in onim, ki so pri tem malomarni. Toda samo dejstvo, ga je bil dr. Pirkmajer f>oslavljen na tako važno mesto v takratni Pluj kot ic.rae.ito oenjčursko trdnjavo, nam dokazuje, da je bil popolnoma a»v-strijeko-nemško navdahnjen. Seveda je bil takrat mlad knaripiet, kot pravi. Ali baš v tem leti bistvo stvari. Ako taki ljudje danes sebe proklamirajo za nacionaliste, potem je najmanj, kar moremo mi zahtevati, to, da nas ne skušajo proklamirati za a nacionaliste, ker za to nimajo v nobenem jx>gtedu legitimacije. Za enkrat samo to. Ce se bo pa še ob to obregnil, mu pa ne morem pomagati, če mu bom moral (»ostreči Se z novimi dokazi, za liar mu bron stal na razpolago pri sodišču in se ne bom skrival za imuniteto. Res je žalostno, da se mora tako perilo prati tudi v sami Narodni skupščini in to mi je bilo vedno odvratno, ter nisem v skoro dveletni dobi niti enkrat govoril jwlitično. še manj pa v takih stvareh. Toda če so nasprotniki skozi celo proračunsko debato tako blatili naš narod in njegovo zgodovino, sem končno moral v skupščini govoriti, ker jje tn pričakovala in zahtevala večina skupščine in ker je to zahtevala naša čast. Kriv je (iotični, ki izziva in ne tisti, ki z argumenti in dejstvi končno reagira.
Na kosiru še enkrat pozivam vse pisce anonimnih letakov, da se javijo s svojimi imeni, kajti sicer se lahko zgodi, da bo zaradi imonimnih letakov odletela še marsikatera JNSarska veličina v moralno očiščevalnieo. Ce se pa oni JISarji, ki me anonimno blatijo, ne javijo, in ker «e ne morem boriti kot Don ■Quichote de la Macha z mlini na veter, bom pač izbral tiste JNSarje, o kateih mislim, da norijo odgovornost za iako mentaliteto in moralno otopelost.
Opomba: Ta odgovor se je zakasnil, k.rr sem slučajno dobil šele pred kratkim v roke »Slovenski narod« z dne 27. III. 1937.
Dr. Jure K o c e.
Predavanje ministra za telesno vzgojo naroda g. dr. Josipa Rogica
Tudi šport naj sluzi boljši

bodočnosti našega naroda!
Dne ti. maja je imel minister dr. Josip Rogič v Belgradu pnsdavanje »Šjx>rt in država«, katero «0 prenašale vse tri jugoslovanske radio postaje. Z ozi-10111 na jioinembnost izvajanj g. ministra, objavljamo njegovo predavanje v celoti. Pripominjamo, da se bodo odslej vršila vsak prvi in tretji četrtek v mesecu v okviru nacionalne ure šfiortna predavanja v režiji ministra za telesno vzgojo naroda.
Problem .»šport in država« ni aktualen le sedaj, ko je tudi naša država jiokazala odločno voljo, tla jMispeši telesno vzgojo naše mladine, isti problem je obstojal in je bil aktualen že pred 2500 leti, v dobi slavne grške antike. Cilj klasične grške vzgoje je bil človek, ki ni bil le izobražen in moralno čvrst, temveč tudi telesno zdrav, odporen in lep. Skrbi za telesni razvoj državljanov je posvečala antična Grška mnogo časa in sredstev in je tako ustvarila originalen način vzgoje, kateremu se mi danes jio 2500 letih zopet približujemo.
Pod antično »gimnastiko« niso razumeti samo telesno vegojo. gimnastika je bila tudi šola časti

Vprašanje mestne ženske
realne gimnazije v Ljubljani
in junaštva. Omeniti hočem le tekme na čast boginji rodovitnosti Artemidi Orthiji. Pri teh tekmah se mladeniči niso borili le v plavanju ali tekih, temveč v prenašanju liolečin: Pred oltarjem, katerega so slavnostno okrasili, so pretepali gole mladeniče. Največja sramota je bila, ako je mladenič zastokal, ali če je na katerikoli drug način dal izraza svojim bolečinam. Mladenič, ki je vztrajal do konca, je postal zmagovalec. Tekmovanje na čast boginji Artemidi Orthiji je trajalo včasih tudi po več dni. Poročajo, da se je tudi zgodilo, da se naj-odpornejšj mladenič ni vdal, dokler ni v bolečinah umrl. Umreti za čast s<o smatrali Špartanci za naj-plemenitejši zaključek življenja.
Tekmovanje na čast boginji Artemidi Orthiji moramo vsekakor smatrati kot primer skrajne enostranske vzgoje, katere po naših pojmih ne moremo niti odobravati, niti razumeli. Mislim pa, da tudi antični Špartsnci in GTki ne bi razumeli nili odobravali oni sistem vzgoje, ki tolerira propadanje zdravja in degenerariio telesnih sjx>sobnos1i. Pravilna vzgoja je vsekakor nekje v sredini, v harmoniji meri duševnostjo in telesnostjo, med vsebino in njenim izrazom.
Med tem, ko je vzgojni sistem preteklih stoletij nekako pozabil na važnost in potrebo športa, naletimo začetkom 19. stoletja na francoske, angleške in nemške reformatorje, ki si prizadevajo, da bi splošno vzgojo spo polnili s telovadbo in športom. Človeku 19. stoletja jjostaja vedno bolj jasno, da je ustvarjen za nek naravnejši način življenja, da so njegove mišice ustvarjene za delo. da so pljuča potrebna čistejšega zraka, čim bolj se je človek oddaljil od narave, tem bolj čuti potrebo po športni igri in borbi.
uioslne ženske realne gimnazije je bila že delj časa predmet javnih razprav, predvsem v časopisju. Po sklepu bivše občinske uprave se namreč ta gimnazija polagoma ukinja, razred za razredom. Razlogi, ki so narekovali bivši občinski upravi ukinitev le gimnazije, so bili jjiedvsem finančnega značaja. Mestna občina bi se bila rada znebila težkega bremena, saj žrtvuje letno nad J.200.000 din za vzdrževanje tega zavoda. Mislili so tudi, da bo zavod ali vsaj profesorski zbor prevzela država. Toda to se nj zgodilo. Pač se je ustanovila ženska realna gimnazija na učiteljišču, kjer pa prostori še daleč niso zadovoljivi, najmanj pa takšni, kot so lepi in zračni prostori na Mestni ženski realni gimnaziji.
V Ljubljani je čedalje več učeče se ženske mladine, ki hoče obiskovati gimnazijo. Po zadnji statistiki jo je okrog 2200. Sedanji zavodi , tako državni kot privatni, so odločno premajhni za Iako veliko število učenk. To je en razlog, iz katerega je sedanja občinska uprava začela resno misliti š'.' na nadaljnji obstoj mestne ženske realne gimnazije. Drugi razlog pa je usoda profesorjev, ki bi z ukinitvijo gimnazije prišli ob kruh. To je dalo tudi povod anketi o mestni ženski realni gimnaziji, ki jo je sklical in jo vodil župan dr. Adlešič ob sodelovanju finančnega odbora mestnega sveta, upravnega odbora mestne žem»ke realne gimnazije ter vabljenih zastopnikov kr. banske uprave, društva »Šola in dom«, Banovinske ženske zveze, društva Krščanska šola ter univerzitetnega profesorja dr. 06valda Karola.
Predsednik dr. Adlešič je v svojem uvodnem govoru pojasnil namen tega sestanka, ki je: obravnavanje vprašanja, ali naj se mestna ienska realna gimnazija Se pasti r življenju, ali ae. Vsa prizadevanja mestne občine, ki teko od prevrata dalje, da naj bi država prevzela zavod in vse profesorje, so ostala na mrtvi točki in zato ni nikakega upanja. Kdaj je treba rešiti vprašanje, ali naj ee nadaljuje pred dvema letoma začeto postopno ukinjenje gimnazije in naj 6e s tem v zvezi reducirajo vsi profesorji, ki še nimajo pravice do pokojnine, ali naj se zavod na en ali drug način dalje obdrži. Upravni odbor meatne ženske realne gimnazije je pred časom predlagal rešitev tega vprašanja v tem smislu, da bi se ukinila samo višja gimnazija, uvedla in obdržala pa naj bi se nitja. Na tej naj bi [KHičevalo dosedanje učno osebje, v kolikor pa bi bik) tega premalo, naj bi ee pritegnili brezposelni profesorski kandidati. Novih učnih moči ps bi mestna občina ne nastavljala več. Toda preden bo
to vprašanje dokončno rešeno, je potrebno zvedeti še mnenje vseh prizadetih faktorjev, čemur naj služi ta sestanek.
Ravnatelj mestne ženske realne gimnazije dr. Raje je |»oročal. da vzdržuje mestna občina na zavodu zdaj še šest razredov s šestimi vzporednicami, torej skupno 12 razredov. Poleg tega je tatu tudi trgovski tečaj s pravico javnost i. Učnih moči je zdaj torej štiri več kakor veleva zakon. Toda trije od teh so bolni, eden pi je dodeljen magi-statu, tako da so ostali zaposleni nad minimalno učno obveznost. Če pa se bo postopna likvidacija gimnazije nadaljevala, bodo v naslednjih dveh letih nadštevilne tri učne moči. pozneje pa vsako loto štiri. Da ne bo pri reševanju tega vprašanja kake prenagljenosti, ga je treba premotriti 7. vseh vidikov.
Vzgojna stran tega rprašanja govori za ohranitev zavoda, kajti pri 2200 učenkah v ljubljanskih srednjih šolah je razumljivo, dn naš zavod v Ljubljani ni nepotreben, kor razbremenjuje državne zavode in to: [»polno žensko gimnazijo na učiteljišču, popolno mešano na Poljanah in nižjo gimnazijo pri Uršulinkah. Tadi socialni vidik govori proti likvidaciji; kajti šest j>rofesorjev, ki še nimajo za dosego pokojnine potrebnih 10 let službe, bo odpuščenih, ne da bi imeli upanje na sprejem v državno službo, vsi ostali pa bi morali biti nj>o-kojeni relativno zelo mladi, v kojikor bi ne bili zajMisleni še nadalje v mestni službi.
Ob upoštevanju pedagoškega in socialnega momenta pa govorita gospodarski in pravni moment za t«, da se izvede likvidarijja višje gimnazije ter postopoma uvede spet nižja gimnazija, s čimer nikakor ne bo kršen sklep mestnega sveta, napravljen pred dvema letoma v dobri veri, da bo gimnazijo in učiteljstvo prevzela država. Uvede naj se splošna šolnina mesečno po 50 din, ki bi jo starci radi plačcVali v zavesti, da njihovi otroci ne sede v prenatrpanih razredih. S šolskim letom 1937-38 naj se odpre prvi razred nižje gimnazije. Ko se bo potem v štirih letih dopolnila, naj bi imela sjtecia-len učni načrt za deklice, ki bi s trgovskim tečajem in gospodinjsko šolo »Mladiko* tvorila skladno celoto in dopolnjevala teoretično gimnazijsko izobrazbo a praktične strani.
Vsi prisotni zastoj>niki eo živo posegHli v debato in pozdravili načrt, ki naj reši to pereče 1 vprašanje. Ta načrt bo podrobno pretresal Se fi-! nančni odbor mestnega sveta in nato mestni svet sam, preden ho dokončno odloČi! o nadaljnji usodi lega važnega šolskega zavoda v Ljubljani.
Planinske koče in športna igrišča — simbol
novega pokreta
V družabnem življenju preteklega stoletja se polagoma pojavljajo nove organizacije. To so telovadne zveze, nogometna, veslaška, lahkoatletska in druga športna društva. Počasi jH-odira šport tudi v šole: poleg šolskih stavb se jx»javljajo dvorane za telovadbo in športna igrišča, v »olske učne načrte se sprejema nov predmet, ki se po antičnem vzgledu imenuje »gimnastika«. Po visoki.h Alpah gradijo planinske koče. Čim naprednejša je dežela, tem več je planinskih domov, katere so postavili jx> prekrasnih in včasih težko pristopnih visokih planinah. Planinske koče, smučarski domovi, plavalni bazeni, nogometna igrišča, vse to je le simbol novega močnega pokreta, ki osvaja tisoče in milijone mladine.
Navdušenje za nov pokret se je razvilo in razširilo čisto naravno, v nekaterih deželah hitro, v drugih le počasi. Skoraj sto let pozneje kakor na Nemškem in Angleškem, se je razširilo športno gibanje tudi pri nas.
Do ustanovitve ministrstva za telesno vzgojo naroda sta bila v naši državi telovadba in šport le stvar privatne inicijative. Telesno vzgojo je gojilo na eni strani Sokolstvo, na drugi pa športno društvo. Dostikrat pa delo teb športnih društev ni pomenilo koristno dejavnost v duhu prave telesne vzgoje. Šjjortnemu jx>krehi, ki ni imel_ niti enotnega vodstva, je pretila tudi v naši državi nevarnost, katero je karikiral znani publicist Egon Ervin Kisch s sledečimi besedami: »V arenah in na igriščih bodo ostali samo še profesionalni črnci in drugi pisani kolonijalci, med tem, ko bodo njihovi beli gospodarji sedeli na tribunah, gledali in ploskali, debatirali in navijali.« Resnično, takšen Iport, kateremeu gre le zt senzacije in rekorde, ljudstvu ne more biti koristen in takšno športno orientacijo moramo odklanjati. Da izjavim konkretno: za državo ni važna premoč tega ali onega športnega kluba: telesnovzgojni cilji države so na drugi strani: da se pomnoži število aktivnih športnikov, da se priključijo smučarjem in plava-tem, sokolom in atletom, nogometašem in planincem tudi oni krogi, ki Se vedno sodelujejo le kot gledalci.
Šport mera podpirati drianie vzgojne eilje
Pred ustanovitvijo ministrstva za telesno vzgojo so bila pri nas velika nesoglasja v gledanju na
satnen in pomen športa. Razen tega jc bilo število one mladine, katera je sodelovala v Sokolstvu ali
športu razmeroma neznatno, presegalo ni niti 6% našega naroda. Me>d tem, ko so druge države skrbele za hiter razmah športa, ko so ga usmerjale v ofočekoristno drarovanje, tudi anša država fli smela ostati liezainteresirana.
Potreba, da pride do sodelovanja med držav-iiim vodstvom in Športom, je bila dan za dnem večja, zakaj šf>ortni pokret je bilo treba finansi-rati; država pa more podpirati le takšno športno udejstvovanje, katero vpliva na zboljšanje rodu in katero služi državnim vzgojnim ciljem. Z ustanovitvijo ministrstva za telesno vzgojo je postal naš šport več ali manj veja na drevesu državljanske splošne vzgoje. Nameni, katere ima država v zvezi s telesno vzgojo, bi se lahko izrazili takole:
Jugoslovan, katerega danes vzgajamo, naj bi postal izobražen in zdrav, bister in hiter, odporen in vztrajen, skratka pojjoien in lej». V mladem rodu. katerega vzgajamo, naj bi bili nekoč vidni sledovi naših duhovnovzgojnlh in telesnovzgojnih prizadevanj! Pri športnih vajah naj bi se navadili naši mladeniči ceniti svoje zdravje, šport naj 1k> posrednik bigijene, šport naj bo činitelj, ki vabi mladino iz kavarniškega življenja v naravo.
Razen tega pričakuje država od športne vzgoje, da bo vcepila mladini potrebno borbenost, karakter in čast, da bo izoblikovala rod, ki bo sposoben za službo domovini v mirnem kakor tudi vojnem časti Pototn ženske telesne vzgoje pa želi država vzgojiti prave žene — bodoče matere, ki se bodo z vsemi svojimi sposobnostmi posvetile napredku družine in negi otrok.
Ko govorim o nalogah, katere nalaga država športu kot narodnemu gibanju, se moram dotakniti tidi vprašanja narodne obrambe. Kdor zasleduje [M edvojaško mladinsko vzgojo v inozemstvu, mu je znano, kako se dečki raznih organizacij igrajo s puškami, kako vršijo stražarsko službo, kako disciplinirano in resno korakajo, kako se mladeniči vadijo v strel,janju, kako so spretni bilo na smučeh, luotociklu ali letalu Znane so nam tudi slike, kako se spoznajo na strojne puške in telegrafske aparate, kako ee celo dekleta vadijo v vojaških disciplinah. V Evropi Skoraj ni države, kjer bi ne obstojale najrazličnejše organizacije, katere gojijo telesno vzgojo v najožji zvezi s predvojaško vzgojo. Ob tej priliki želim naglasiti staro izkustvo, da so ljudje, ki so športno utrjeni, nedvomno uporab-nejši za obrambo domovine kakor oni. ki so ne-sprelni, počasni in telesno slabi.. Iz narodnostnih ozirov bi torej lahko rekli: smučanje, alpinistiko. kolesarstvo, borbene športne, veslanje, atletiko in druge športe cenimo tudi radi tega, ker jx>menijo koristno panogo predvojaške vzgoje.
Namen zakona o obvezni telesni vzgoji:
moralno in telesno čvrsta mladina
če bi se del državne telesnovzgojne incijative našanalo samo na obstoječe športne organizacije, ki so na žalost številčno prav šibke, tedaj pač ne bi mogli pričakovati posebnih uspehov. Volja in vpliv ministrstva za telesno vzgojo se mora razširili na narod kot celoto! V mislih imam zakon o obvezni telesni vzgoji, ki je bil izdelan in sprejet v duhu zgoraj navedenih telesnovzgojnih ciljev. Želeti je, da bi se ta zakon začel jx)stopoma izvajati, da bi se na ta način vsa jugoslovanska moška mladina jiodvrgla onemu sistemu vzgoje, kateremu je cilj zdravje in moralna moč. Vzgojni smoter zakona o obvezni telesni vzgoji naroda bi lahko na kratko karakteriziral takole: Jugoslovan bodočnosti naj bo rezultat načrtno vzgojenega človeka.
Poznavajoč razmere v naši državi, morant priznati, da obstojajo težave v zvezi z izvajanjem novega zakona. Mnoge občine še nimajo potrebno število športnih prostorov, kjer bi se naj vršili praznični tečaji. Manjkajo nam tudi sposobni inštruktorji. ki bi telesno vzgojo praktično vodili. Mislim pa. da bomo preskrbeli i prvo i drugo, ako bomo imeli dovolj razumevanja in [x>žrtvovalnosti za skupne interese. Ministrstvo za telesno vzgojo je že začelo s tečaji, ki bodo dali mesečno po 50 do 100 kvalificiranih vaditeljev za praznične tečaje. Drugo vprašanje, preskrbo potrebnih igrišč po vseh krajih ,bodo morale rešiti občine same.
V raznih državah obstojajo zakoni, po katerib so občine primorane preskrbeti prebivalcem zadostno število telovadnih prostorov. Ako so razne inozemske občine od države predpisano število športnih igrišč že podvojile, upam, da tudi pri nas ne bomo naleteli na ljudi, ki ne bi imeli razumevanja za najosnovnejše potrebe telesne in narodnostne vzgoje. Z ozirom na sodobne, kakor tudi na bodoče jx>trebe se mi zdi prav opozorili našo športno javnost na gradbeni zakon iz 1. 1931. Da se zaščiti načrtno zidanje naših mest, predvideva la zakon jx>leg ostalih zahtev modernega urbanizma tudi rezerviranje prostorov za parke in javne nasade, za gozdiče in (kar je za nas važno) prostore za otroška ter športna igrišča, za plavalne bazene in stadione. V smislu tega zakona so torej občine obvezne, da rezervirajo primerna zemljišča za telesno vzgojo prebivalcev. Mnoge občine so na lo jiozabile, in tako smo prišli marsikje do lega, da v nekaterih inestih ni dovolj prostorov niti za šolsko telesno vzgojo!
Belgradu, Zagrebu in Ljubljani so potrebni
reprezentativni stadioni!
Razen javnih telovadišč, lei eo namenjena ši-. rokim plastem naroda, so nam potrebni tudi reprezentativni stadioni, kjer naj bi se vršile velike narodne in telesno kulturne manifestacije. Po naših načrtih naj bi se gradil velik moderen stadion najpreje v Beigradu. To bi bil samo začetek, kateremu mora slediti gradnja stadiona v Zagrebu in Ljubljani, kjer je ravno privatna iniciativa pokazala velike uspehe. Moja zelja je, da zgradimo modeme stadione najpreje v naših kulturnih središčih. Prve zgradbe bodo morale biti tako vzorne in lepe, da bodo tudi ostala jugoslovanska mesta navdušile za slično gradbeno agilnost.
Graditi športna igrišča in stadione, podpirati športno gibanje, skrbeti za napredek telesne vzgoje v naši državi, — se pravi polagati granitne temelje za srečno bodočnost našega naroda!
Današnji šport
Nogomet v Ljubbljani
Ljabljana: Austria
ob 16 na igrišču Primorja. Ob 14.30 prodtekma LjuMjana II : Kranj.
SK Slavija :SK Moste
prvenstvena tekma ob 10 dopoldne na igrišču Mladike.
Motošport.
»Lav na Hsieo«. Nastop ob 12, etart ob 13.15 pred kavarno Evropa.
•
SK Slavi}*. Dane* dopoldne ob M igramo zidnjo prven tekmo • SK Monte na iifrtllto Mladike. Postava moitv« Je v knjigi. Lapajne »ifurro. — Tajnik.
V bej 23 nase časopisje!
K l/ C T V n Ji
ua
Naša narodnostna vzgoja
Vprašanje slovenske skupnostne vzgoje, ki postaja zmerom bolj očividno, nima še svoje enotne zasnove in tako tudi ne izvedbe kljub številnim prosvetnim organizacijam. Nekaj tehtnih misli o tem pripoveduje avtor odnosnih razprav v »Času« ter »Domu in 6vetu«
DR. STANKO GOGALA
Vsi načini vzgajanja, ki segajo v vsa mogoča kulturna področja, imajo pri Slovencih osnovno izhodišče in namen v tem, da bi odstranili in zmanjšali naše narodnostno malodušje in majhnost ter ustvarili in oblikovali našo narodnostno zavest, ponos in čast. Med temi vrstami vzgajanja je gotovo najvažnejša narodnostna vzgoja sama, ki ni nič drugega kot priprava za najširše kulturno vzgajanje ali kultiviranje našega naroda. Predvsem je namreč potrebno, da se res začutimo in doživimo kot narod. Potem bo pač vse naše javno, gospodarsko in kulturno življenje postalo precej drugačno, ker bo imelo svojo živo korenino in enotno smer. Saj smo prenesli v naše narodno življenje marsikaj, kar ni v skladu s svobodnim razvojem naše narodne kulture. Poznajo se še sledovi kulturnih vplivov drugih narodov, ki so tem močnejši, čim kulturnejši so bili narodi, od katerih smo bili kako odvisni. Za nas pa je važno, da vemo, kaj smo brez kulturnih in političnih primesi drugih narodov, kaj je naš narodnostni duh in kaj je tisto, kar je med vsemi narodi dano samo nam.
Pri narodnostni vzgoji gre torej za oblikovanje narodnostnega duha, t. j. tiste žive vezi, ki učlenjujejo posameznega človeka v narodovo občestvo; saj postane nekdo član naroda šele tedaj, kadar nosi v sebi svojega živega narodnostnega duha. Pri narodnostni vzgoji pa imajo razen naših kulturnih delavcev, znanstvenikov, umetnikov, moralnih in socialnih reformatorjev itd., zelo odlično in važno mesto tudi vse prosvetne inštitucije, šole in prosvetna društva.

Boris Kalin: Portret žene.
Osnovna smernica za njihovo podrobno delo naj bi bila, da je treba slovenskemu človeku resničnega in zavestnega pogleda ter spoznanja tega, kar imenujemo narodnostna last in narodnostna kultura. Našemu človeku narodnost ne sme pomeniti prazne besede ter fraze in njegovo spoznanje narodnosti naj ne bo samo razumsko in logično ali pa celo izzvano samo po dejstvu, da je danes zelo moderno razpravljati o narodnostnih vprašanjih. Spoznanje narodnosti naj bi postala naša notranja, »srčna« in osebna zadeva in radi lastne osebne potrebe naj bi skušali prodreti čim globlje v skrivnost tistega pogleda za splošno kulturo, kakršen se je izoblikoval v slovenski duši. Zato naj bi bU naš študij posebnosti slovenskega naroda po možnosti poglobljen, kar pomeni tudi podroben in natančen. Naj bi se ne zadovoljili samo s splošnimi označbami, kot so n. pr., da se kaže narodnost v narodni pesmi in v narodni umetnosti, v narodnih navadah, pregovorih in rekih, v svojstve-nosti jezika, pojmovanja itd. Dasi je vse to res, je vendar za tislega, ki naj bi postal slovensko vzgojeni človek še mnogo premalo, če bi samo v teh šablonskih besedah zajel narodno svojstve-nost in jo znal z njimi izraziti. Takih besed se je mogoče tudi naučiti. Delo naših prosvetnih ustanov naj bi šlo v to smer, da bi vsak od nas s svojim osebnim duhom proniknil v narodno pesem in s srčen občutil ono njeno posebnost, ki odjekne v duši in jo zato sprejmemo kot našo. Resno in podrobno naj bi študirali naše narodne umetnine, dokler ne bi zagledali v njih estetskega izraza našega narodnostnega duha. Treba nam je tudi neposrednega pogleda za svojstve-nost živih narodnih šeg in navad, ki niso le zgodovinski in muzejski spomeniki naše preteklosti. Mnogo premalo je, če znamo na pamet nekaj narodnih pregovorov, kajti uživeti bi se morali v njihovega duha in videti v njih izkustvo in duhovitost našega človeka, razen tega pa še njegovo miselnost in njegov svetovni nazor. Tudi naš jezik nam ne bi smel biti samo slučajno izrazno sredstvo. Gledali naj bi ga tako. da bi našli v njem narodnostno estetsko in psihološko posebnost. Jezik bi nam moral pomeniti neposredni izraz naše duše, v katerem na najintimnejši in na najbolj doživet način izražamo naša spoznanja. Ob velikih tvorcih in oblikovalcih našega jezika bi morali resno študirati lepoto, mnogoiičnost, izrazljivost, notranje blagostanje in harmonijo slovenske besede. Prav tako je mnogo premalo, če samo z besedo poznamo svojstvenost narodnostno-značilnega pojmovanja življenjskih in kulturnih pojavov; podrobno bi se morali poglobiti v ta pojmovanja in primerjati n. pr. slovensko pojmovanje dobrote, pravičnosti, človečnosti itd. s pojmovanjem teh vrednot pri drugih narodih.
Za slovensko vzgojenegn človeka pa je še premalo, če bi samo razumsko študiral in poznal narodnostne in kulturne vrednote slovenske posebnosti. Nujno je potrebno, da se v njem vzbudi tudi močno in živo ter osebno ocenjenjeva-
n j e naših kulturnih vrednot, t. j. spoznanje notranje vrednosti naše narodnosti in njenih svojstvenih potez. Saj je je mogoče, da kdo zelo stvarno in podrobno pozna posebnosti lastnega ali tujega naroda, pa jih kljub temu ne vrednoti in ne smatra za vredne, da bi jih cenil in ljubil. Slovenski človek naj stopi v stik s vojim narodom po svojem duhu in po svoji duši, tako da bo spoznal svojo narodnost in da jo bo tudi ljubil. Važna posebnost pa je ta, da se ljubezen do lastnega naroda ne vzbuja samo ob stvarnih vrednotah, ob posebnostih in lepotah jezika, ob duhovitosti pregovorov, ob globini pojmovanja, ob etičnih in moralnih kvalitetah naroda. To čustvo se vzbuja že ob samem dejstvu, da je to »naš a« narodnost. Saj je mogoče, da ima kaka druga narodnost mnogo več stvarnih vrednot kot naša, toda nje ne ljubimo tako iskreno iz enostavnega razloga, ker ni naša. Smisel tega čustva je zelo dobro zadel odgovora otroka v »Našem rodu«, ki je povedal, da ljubi svojo domovino, ker je pač njegova ip to ne glede na lepote in na drugačne njene vrednote. Vrednost, ki jo prikazuje narodnostno čustvo torej najlaže izrazimo z besedo »kulturno in narodnostno naše«.
Vsak prosvetni delavec pa bi moral vedeti, da je vrednostno utemeljena pot do narodnostne ljubezni samo ena izmed mnogih drugih. Razen nje poznamo še tisto neposredno ljubezen do lastnega naroda, ki jo najdemo največkrat v otroških dušah in ki ni prav nič v naprej pripravljena in je nič ne posreduje. To je ljubezen, ki jo doživlja naš preprosti človek, čeprav nič ne pozna prikritih in finih narodnostno-kut-turnih vrednot. On pač ljubi svoj narod, ker živi med njim, ker se čuti neposredno njegov del in mu je tak odnos do naroda prirojen. To je sploh najosnovnejša oblika narodnostne ljubezni. Pri globjem pogledu pa najdemo, da se prej omenjena vrednostno utemljena narodnostna ljubezen šele gradi na tej neposredni. Ta preprosta ljubezen, ki bi jo morali tudi zase in neposredno gojiti, je mnogo naravnejša, zato tudi trdnejša ih drži tudi tedaj, ko bi druga vrednostno utemeljena ljubezen že prenehala, ker bi mogoče ne našla dosti razlogov za svoj obstoj. Zato naj bi naše prosvetno delo v slovenskem človeku gojilo tudi to preprosto in naravno narodnostno ljubezen, ki je in bo najtrdnejša podlaga za vso narodnostno vzgojo.
Narodnostna vzgojenost pa vsebuje tudi notranjo zahtevo po gojitvi narodnostnega duha v svoji duši in v dušah drugih ljudi. Ljubezen do lastnega naroda še ni nujno povezana s potrebo, da bi tudi zavestno in hote gojili narodnostne vrednote. Kajti taki ljubezni bi lahko manjkalo osebne dejavnosti, ki se ne zadovolji samo s spoznanjem in z občutenjem vrednosti lastne narodnosti, temveč hoče gojiti, bogatiti in kultivirati tudi svojega osebnega narodnostnega duha. Kakor pri umetnosti ali pri religioznosti ni zadosti, da samo spoznavamo in priznavamo umetnostne in verske resnice ter vrednote, temveč je treba za živo umetnostno in versko vzgojenost, da tudi dejavno gojimo svojega umetnostnega in religioznega duha, tako naj bi slovenski človek dejavno gojil tudi svojo narodnostno kulturnost. Kakor je mogoče še vedno pomnožiti in poglobiti umetnostnega in religioznega duha, tako je to mogoče tudi pri narodnostnem duhu.
V tem smislu naj bi se slovenski človek ne zadovoljil samo z enkrat spoznano narodnostno svojstvenostjo in z enkrat občuteno ljubeznijo do vsega, kar je slovensko, temveč naj skuša trajno in vsestransko zasledovati razvoj lastnega naroda, ki je živ organizem in ne neprestano razvija ter kaže vedno nove in do tedaj še neizrazite poteze. Ker je bistvena stran naroda njegova kulturna tvornost, zato naj bi šlo slovensko prosvetno delo v to smer, da bi naš človek spremljal z živim zanimanjem tudi razvoj naše narodne kulture in da bi dobil svoj osebni odnos do poedinih kulturnih del, do umetnin, do znanstvenega raziskovanja, do raznih socialnih in moralnih dejanj itd. Naša narodna kultura naj bi nam ne pomenila samo umetnostne, znanstvene in drugačne kulturne vrednosti, temveč naj bi ob nji vedno znova začutili tudi bogastvo in plodnost, izrazitost in svojstvenost onega narodnostnega duha, iz katerega so bila tak dela ustvar-
Fr. Zupane: Zabjek pod Durmitorjem.
jena. Zato naj bi se slovenski človek ne zadovoljil s tem, da bi prečital kdaj kak kulturni pregled o delih, ki po mnenju drugih pomenijo obogatitev naše kulture, temveč naj skuša čitati in študirati ta dela sam. Ce bi s predavanji v naših prosvetnih društvih pokazali našemu človeku pot, kako in kaj naj črpa iz slovenskih kulturnih del, potem bi se ob njih ne kultiviral samo znanstveno, umetnostno itd., temveč bi gojil tudi svojega osebnega narodnostnega duha ter postajal vedno globji in bogatejši slovensko vzgojeni človek.
Slovenska narodna vzgoja torej ni prav nič sentimentalna ali kako romantično čustvena, temveč je povsem stvarna. Svoj cilj ima v tem. da naj bi dobil slovenski človek svoj osebni odnos do slovenskega naroda in do slovenske kulture. Naša stvarna narodna vzgoja naj bi se vršila ob naših kulturnih ustvaritvah, ob katerih bi se naš človek kultiviral na dva naiina. Najprej v smislu tiste vrednote, ki je značilna za kako kulturno delo, pri umetnini umetnostno, pri
znanstvenem delu znanstveno; razen tega pa bi se ob vseh teh delih kultiviral tudi narodnostno, ker bi ob njih začutil stvariteljsko moč slovenskega naroda, ob kateri bi mu upravičeno zrasla narodnostna samozavest in prepotrebni narodnostni ponos.
Med Angleži in Slovenci
Ko se je vrnil iz Londona, je rade volje odgovoril na nekaj vprašanj mladi slovenski esejist in pisec novel
PETER DONAT
Res, pred mesecem dni sem se mudil v Angliji. In čeprav mi pravijo prijatelji — po pravici ali krivici — da sem glob-trotel, sem vendar zelo slab popotnik. Tudi na potovanju me zanima svet prav toliko, kolikor ga lahko opazujem s svoje mansarde, kjer se še najbolje počutim. To moram povedati v opravičilo, ker je moj londonski potopis v Modri ptici prej razprava kakor potopis. V tem žanru piše včasih — si lioet... — tudi nemški filozof Keyserling. Esejistični potopis torej ni nič novega, upam pa, da kdaj napišem tudi še kak pripoveden potopis.
večjega ni vazn
;a modernega angleškega prozaista. Pri njih Sno ugotavljanje, marveč motiviranje in označevanje, čeprav delajo to le z znanstvenimi sredstvi. Od kritika ne smemo zahtevati samo pravilnost, zakaj tudi pravilna kritika še ni nujno dobra. Umetniška in tvorna 6tran Lavrinovih knjig ni v pripovednosti, pač pa, kakor pravi angleški mislec Orage, v njihovi dramatičnosti.
Kakovost naše kritike 6e je zadnja leta nedvomno dvignila. Njen namen pa 6e zlasti pri nas kjer je neprimerno več kritikov kakor umetnikov, močno pretirava. Naša kritika ni namreč tvorna. Ne glede na njeno zgledno nesolidnost — saj poprečni kulturni nivd kritikov ne dosega niti poprečnega bralčevega nivoja — ji manjka pred vsem izvirnosti in vsakega humorja. Če izvzamemo nekaj dobrih kritik, se izživljajo naši ocenjo-valci v večnem ponavljanju in uzurpiranju literarnih, »duhovnih«-, »vitalnih«, »socialnih« in drugih truizmov in šlagerjev, ki plavajo v zraku že vso povojno dobo.
Naša proza 6e tudi nedvomno dviga. Po vsem svetu opažamo katastrofalno propadanje kulture in zdi se, kakor bi ji že za vse večne čase odklen-kalo. Mi še nismo dosegli niti trenutnega svetovnega nivoja, lahko pa 6ino veseli, da tn prav pri nas stalno rase. Kakor v vseh drugih panogah, pa tudi v prozi še vedno pogrešamo velikega teksta. Saj je vsa naša kultura celo v najvišjih vrhovih tako rekoč večen fragment. Za veliki tekst potrebuje vsak narod ne le politično, marveč tudi družabno tradicijo, pa naj gre za meščanski ali pa za proletarski razred. Najboljši in najbližji dokaz je prav Krleža, na katerega se tako sklicujejo »novi
t>. Vavpotič: Vodnikov trg. (Slike so z 2. pomladanske razstave.)
V6e angleško življenje in mišljenje je čudovito preprosto, kar je samo po sebi lahko dobra ali pa zelo slaba lastnost. Nemara imajo Angleži prav zaradi tega poleg običajne literature tudi nenavadno razvito popularno književnost. Tuda tudi ta presega marsikatero »visoko« literaturo, ki je bila pri nas v modi zlasti v povojnih, zanesenjaških letih. Mislim, da je za bralca še zmerom vzgoj-nejši dober kič, kakor pa visoki nič.
V Angliji bi lahko mnogo storili za propagando naše kulture, saj je ta dežela središče vse inozemske propagande. Neprekosljivi mojstri so v tem zlasti Madžari, ki so nam mnogo škodovali. Prepričan sem, da bi nam lahko napravil mnogo uslug prof. Lavrin, če bi bili mi nekoliko manj brezbrižni. Tako je na primer propadel načrt nekakšne angleško-slovenske revije, ki jo je nameraval izdajati eden največjih londonskih založnikov. Da načrt ni uspel, ima 6voj vzrok v tem, ker bi morali Slovenci odkupiti nekaj izvodov te revije za kritje klišejev slovenskih slik, kipov itd. Le prof. Lavrinu se imamo zahvaliti, če bo revija, seveda v nekoliko drugačni obliki, vendarle izhajala. Prav tako je z umetnostno razstavo, ki je šla po vodi, Čeprav bi za ča6a kronanja prodali tako rekoč vse slike. Bojim se, da bo prav tako tudi z antologijo slovenske proze, ki jo je pripravljen izdati neki drugi založnik. Meni namreč, da bi uspela, le če bi bila razkošno opremljena. Odkupiti moramo pač nekaj izvodov za klišeje slovenskih slikarjev in grafikov, ki bi knjigo opremili. Antologija ne bi delala propagande le za našo prozo, marveč tudi za oblikovno umetnost. Bilo bi vsekakor napak, če bi zamudili tudi to priliko.
Prof. Janko Lavrin ee namerava v bodoče ukvarjati tudi s slovenskimi problemi in slovensko književnostjo. To je vsekakor treba pozdraviti, saj njegovo delo lahko štejemo med vrhove sodobne esejistike. Njegove knjige niso zgolj kritično, marveč tudi tvorno delo, ki ga lahko mirno postavimo ob bok nekaterim esejem Merežkovskega, Th. Manna in Stracheyja, ki upravičeno velja za naj-
realisti«, in ki se je moral zateči v povsem ne-hrvatski, gosposki milje...
Danes je v modi trditi, da je naša najmlajša proza že premagala tradicijo Cankarja, ki res ni bil nikak dobeseden in stoodstoten pripovednik. Iznebila se je nekaterih njegovih najslabših lastnosti, ki so bile vso povojno dol>o prav tako modne kakor pa novopečeni realizem. Naj omenim lo Bartola in Magajno (njegov »Pogrebnik« izide v kratkem v angleščini), ki sta šele zadnja leta napravila vratolomen skok iz visoke v dobro literaturo. Skoraj vsi drugi pa so zašli le v nasprotno skrajnost, v regionalizem. Človeka, ki bi obdelal in moralno ocenil naš centralni družabni milje, pa še nimamo. Morda pa je ta tudi še premalo izrazit, da bi ga bilo sploh mogoče obravnavati v večjem pripovednem tekstu.
Knjižni trg res trpi na poplavi prevodov, zlasti še obskurnih. Domače knjige 6e ne le slabo prodajajo, marveč jih tudi nihče ne piše — kljub vsej hiperprodukciji literatov. Ni mi znano, da bi kateri količkaj kvaliteten roman ne našel založnika. Zbirke novel pa so tudi pri vseh drugih narodih povsem netrgovski podvig. Če je torej treba kaj obsojati, je treba obsojati pred vsem razmere pri revijah, ki so še vedno središče vse književnosti in so se razvile v nezaslišane »neodvisne« klike. Pisatelj in kritik morata zarati tega često gostovati v reviji, s katero se ideološko ne strinjata, samo zato, da se jima ni treba intelektualno udinjati pri reviji, ki jima je idejno morda bližja. Nazorske razlike so same po sebi nujne, potrebno in plodne. Danes pa so često le še krinke za klike, ki jih po navadi vodijo ljudje, ki že davno več no ustvarjajo, če so sploh kdaj kaj ustvarili. Bolj kakor kdaj je danes potrebno osamosvojiti književnika in povdarjati kakovost nad vse drugo. Takšna akcija, ki se bo ukvarjala z vsemi nepravilnostmi v našem javnem kulturnem življenju, pa je že v teku. Razmere v naši literaturi res da sodijo včasih bolj v zgodovino običajev kakor v literaturo, vendar jih je treba, kolikor zadevajo javnost, tudi javno obelodaniti.
O slovenski drami
so pač najbolj poklicani soditi avtorji sami. Pisec letos uprizorjene drame »Kadar se utrga oblak« 6e je rad odzval in spregovoril o postavljenih vprašanjih, in tako objavljamo mišljenje, ki ga ima o tem
JOKA 2IG0N
Prav za prav je vprašanje, če imamo Slovenci res svojo dramo. Prav lahko rečem, da slovenske drame še ni, ker je ne predstavlja en avtor, ki kaj napiše, temveč obsega to vprašanje cel kompleks: poleg avtorja igra odločilno vlogo tradicija, potem publika in gledališče. Na vsak način dramo tudi pri nas še lahko ustvarimo, ko izpolnimo te pogoje.
Avtorjev nam med mladimi ne manjka. To so talentirani pisatelji, katerih imena so že bila omenjena na tem mestu. Vprašanje je, kaj bo iz njih napravila naša resničnost. V tem namreč tiči ves problem literature pri nas. Če pogledamo v svetovno književnost, lahko ugotovimo, da jo 90% ustvarjajo s r e d n j i talenti, ki pa zaradi ugodnih okolnosti razvijejo vse 6voje sile. Komaj 10% je genijev, ki stojijo v vrhovih svetovne književnosti, med tem ko vsi drugi tvorijo samo široko osnovo zanje.
Pri nas ni teh ugodnih okolnosti, oziroma jih tisti, ki odločajo, ne znajo ali pa ne morejo ustvarjati. Imamo na primer »Drnmatično društvo«, ki ima menda celo denar, ne vem pa, da bi bilo kaj za dramo storilo. Pač pa pošiljajo baletke na »študij« v inozemstvo. Leta 1933 se je ustanovilo »Društvo prijateljev gledališča« — ali ste že kaj slišali o njem? Jaz še nič. Vršil se je ustanovni občni zbor, izvolili so ugledne narodno tribune in potem ugledno zaspali.
Tudi o gledališču je težko reči, da stori za slovensko dramo vse, kar bi moglo. Saj bi prav lahko poiskalo način, da bi za vsako leto razpisovali nagrade za najboljša dela. O drugih javnih Činiteljih, ki bi tudi lahko marsikaj storili, rajši ne razpravljam.
Za ljudsko igro bi se morala pobrigati naša prosvetna društva in zveze. Imamo več sto ljudskih odrov. Če bi vsak izmed njih dal letno vsaj nekaj dinarjev, bi 6e prav tako lahko razpisal natečaj za najbolj:o ljudsko igro.
Da privatni založniki spričo takih razmer nimajo kaj prida interesa za dramo, je razumljivo. Da se pa na primer Slovenska matica, katere naloga je skrbeti za domače literarne pravice, ukvarja skoraj izključno s prevodi, je milo rečeno narobe svet. Pri Matici odpade v zadnjih desetih letih na leposlovje dve tretjini vseh izdanih del, na izvirno književnost pa samo 0% ((50% odpade na prevode, 33% na znanstvena dela). Po teh številkah je vsaka beseda odveč. Morda kdo poreče, da domačih kvalitetnih del v vseh teh desetih letih ni bilo: prvič, to ni res, drugič pa bi morala Matica sama vzgojiti mlade, talentirane avtorje, ne pa da ravna z. njimi na tak način, kakor doslej.
Če se razmere v kratkem ne bodo spremenile, potem ee bo z našimi talenti zgodilo najbrž tako, kakor se je že z neštetimi. Morda bo edino Kreft uspel, to pa zato, ker je imel srečno misel, da si je gledališče izbral kot poklic, in ker ima velik smisel za reklamo. Drugi pa se bodo poleg svojega poklica, s katerim si morajo služiti kruh, ukvarjali »tudi z literaturo«. Ostali bodo literarni amaterji. V tem pa je jedro vsega zla. Literatura zahteva zase celega človeka. — Dokler ne tiomo ustvarjali našim pisateljem možnosti, da bi živeli samo za knjigo in samo od nje, ne pričakujmo nobenega napredka glede kakovosti drame iu vso književnosti, Prešerni 60 samo izjeme.
MLADI SLOVENEC
Pomlad

te

M
n
prišla j« »valovat n« polje
in s sabo je prinesla sto košev dobre volje. Kdor truden je, bolan, naj brž nastavi dlan: nasula mu bo sonca in zdravja za dva lonca, da bo kot knez bogat. A kdor je čvrst in mlad, veselo naj zavriska in na piščal zapiska najlepšo pesem si, ki v srcu mu kipi.
Gašperček in peklenšček
Osebes Gašperček, Micka, Peklenšček, Oko postave, Muki.
1.	prizor ček.
(Zvečer v sobi. Micka prinese večerjo na mizo.)
Micka: Ne vem, kaj ie danes Mukiju. Ves čas skače k oknu in bevska v noč.
Gašperček: Večerja ie nocoj imenitna! Tako mi že dolgo ni teknila. Muki, pojdi sem! Na, mestno kost!
Muki (bevskajjoč priskaklja k Gašperčku, pa takoj spet plane k oknu in laja skozenj).
Micka: Jojmene, gotovo so razbojniki. Na pomoč, na pomoči
Gašperček; I, počakaj no, saj ne gori voda. Zaenkrat ie ni nobenega. Čakaj, pojdeim pogledat. Milki, * menoj! (Odide.)
Micka (prestrašeno): Gašperček, ljubi Gašperček, le-po te prosim, ostani! Jojmene, če pade razbojnikom t pest! Kaj bom potlej sama počela?
2.	prizorček
(Pred biio. Gašperček se previdno ozira na vse strani. Muki skače okoli njega.)
Peklenšček (se prikaže): Kdo pa si ti, a? Gašperček (se zasmeje); Mene bi pa že lahko poznal. Vsak otrok ve, kdo sem, zato sem pa tako slaven. Jaz sem Gašperček.
Peklenšček: Ali veš, kdo sem jaz? Gašperček; Ne. Po obrazu te ne poznam. Hu, kako si črn! Ali bi rad dimnik ometa! ? Pridi raje rjutraj, zdaj moramo večerjati. (Hoče oditi, pa mu peklenšček zastavi pot.)
Peklenšček; Stoj! Pote sem prišel. Jaz sem peklenšček. Same norčije imai v glavi.
Gašperček: Milost, milost, gospod peklenšček, saj se bom poboljšal! Kaj pa hočete, da se učim? Kitajsko aH japonsko?
Peklenšček: Prepozno je tvoj« kesanje. Alo, z menoj!
Gašperček: Pridite raje jutri pome, gospod peklenšček. Posloviti se moram še od svoje Micke Peklenšček; Naj bo. Jutri ob tem času se vrnem. Kot jamstvo pa vzamem Mukija s seboj. (Se zažene proti Mukiju.) Alo, mrha pasja, z menoj! (S silo odžene Mukija.)
Gašperček (kliče v noč): Muki! Muki!
3.	prizorček
(V sobi. Gašperček vstopi.)
Micka: Hvala Bogu, vrnil si se. Jojmene, kako si bled! In treseš se po vsem telesu. Kaj pa se je zgodilo. Povej vendar!
Gašperček: Pe-pe-klenšček me ho-boče vzeti. Skoči hi-hitro po po-po-po!icijol Micka: Takoj! Takoj! (Odhiti.) Gašperček (sam); Oh, kakšen revež sem! In Muki, ubogi Muki! Gotovo bo peklenšček napravil iz njega ogrski golaž.
Micka (se vrne s stražnikom): Tako. Hrabro oko postave je že tukaj. Sem mu že vse povedala.
Oko postave: Sicer ei velik nepridiprav, Gašperček, a vseeno bi ti rad pomagal. Toda proti peklenščku je tudi moja bridka sablja brez moči. Se bom jutri oglasil, ko te bo peklenšček že odgnal, da bom vsaj Micko lahko tolažil. (Odide.)
Gašperček: Takšno je hrabro oko postave! Zdaj ni zame nobene rešitve več. Micka, pojdiva spat. Vsaj eno noč bi rad še v miru smrčal, saj bo to gotovo zadnjikrat. Lahko noč!
Micka: Lahko noč, Gašperček! Zjutraj ti bom pripravila prav močno pijačo, da se ne boš tako bal.
4.	prizorček,
(Spet večer. Gašperček čaka pred hišo peklenščka, ki se kmalu prikaže.)
Gašperček: Aha, že prihaja! Hvala Bogu, da mi je Micka skuhala liter čudodelne pijače za ko-rajžo. Zdaj se čutim močnega kot velikan.
Peklenšček: Tako, sem že tukaj. Ali si se že pripravil? Glej, glej, saj nisi tak strahopetec, kot sem si mislil. Prav nič se ti ne tresejo hlače. Stojiš pred menoj kot junak.
Gašperček: Nikar se mi preveč ne približaj, grdoba kosmata, drugače bom napravil iz tebe 6ežano!
Peklenšček: No, no, le nikar tako predrzno! (Se obrne.) Nekdo prihaja.
Gašperček: Jaz ne slišim ničesaT. Odkod prihaja?
Peklenšček (pokaže v smer, odkoder prihaja Stražnik): Tamle, glej! Ali si slep?
Oko postave: Pozdravljen, Gašperček! Ali je to novi dimnikar? (Pokaže peklenščka.)
Gašperček: Nak, hrabro oko postave, to je peklenšček. Pojdi Micko tolažiti
Oko postave (prestrašeno): Kaaaj? Pe-pe-pe-klenšček? Potem naj se pa Micka kar sama tolaži! Adijo! (Zbeži.)
Peklenšček (se smeji): No, ta je pa strahopetec! Beži, kakor da ga že držim za vrat. Ampak ti si mi pa junak, Gašr rceki Nič se ne boj, eaj te ne bom vzel s seboj.
Živalski ples
i.
Hudo je, če burja zavija in tuli okrog hišnih oglov. Človeka zebe in mraz se mu boleče zareže za nohte. Tudi gospe mački Mehkodlački je skozi špranjo v zidu bridko zapihalo med kremplje na nežnih šapah. Kar streslo jo je in šele mraz jo je opozoril na razpoke v podstrešju, Saj je bil drugače njen domek prav udoben in nadvse prijeten, toda kaj hočete, bajta je bila že stara in je razpadala na vseh koncih in krajih.
Poklicala je svojega moža Petra:
»Hej, Peter, slišiš! Hitro teči v gozd po mah. Ali ne čutiš, kako grozno piha burja pod noge? Treba bo zamašiti luknje v zidu.«
Možiček pa se je le obiral in nič kaj všeč mu m bilo, da bi v tem vremenu hlačal v gozd. — Mehkodlačka ga je grdo pogledala izpod čela in ga ozmerjala:
»Kaj pa onegaviš? Mar naj zavoljo tvoje lenobe vsi zmrznemo. Na otroke pomisli! Se ti nič ne smilijo?«
Očka Peter je globoko vzdihnil in se udal v voljo svoje žene. Počasi se je skobacal s tople peča in godrnjaje koracal proti gozdu. Kaj se hoče, otroci so otroci in zanje je treba nekaj žrtvovati.
Medtem sta pridrvela rsa zasopla iz šole domov otroka Fiii in Muki. Skregala sta se med potijo in še doma nista dala miru. Kričala sta kakor jesdharj« in si skočila v lase, da je dlaka kar frčala naokoli. Materi Mehkodlački pa je bilo kmalu dovolj in je oba muca nagnala ven. Kar oddahnila se je, ko sta zaprla vrata za seboj, tak blažen mir je nastal v kuhinji. Toda ni trajalo dolgo. Kmalu je nekdo potrkal na vrata m vstopil je vrabec Pridanič. Bil je pismonoša in je prinesel Mehkodlački pismo. Izročil ji ga je in takoj spet odfrčal.
Mehkodlačka j« odprla pismo in brala:
»Ljubki gospe muci Mebkodlački in spoštovanemu gospodu mačjemu Petrul
Najvljudneje Vas vabimo na ples, ki bo nocoj ob osmih žveč«r. Za zabavo bo skrbela godba znanih bratov Murnov in Čričkov. — Srečolov, šaljiva pošta, akrobacije slavnih umetnikov na vrvi Pajkov in še druge lepe stvari.
Vstop samo proti vabilu. Obleka slavnostna.
VSI NA VELIKI PLES V GOZDNI DUPLINI!
Z živalskim pozdravom opica Lola za Društvo gozdnih živali.«
Mehkodlačka je bila navdušena. Brž je pohitela k svoji prijateljici lisici Zvitorepki, da bi ji sporočila veliko novico. Toda Zvitorepka je že
modro in rožnato barvo, rdečih trakov seveda tudi ne sme pozabiti. Peter se je rad ali nerad odpravil na pot. Žena mu je hitela zabičevati:
»Kar k volkulji Ostrozobi pojdil Ona ima največjo izbiro.«
Mož je šel, otroka pa sta morala medtem z mahom mašiti luknje in razpoke v zidu.
Čez dve uri ee je mož vrnil in razgrnil nakup-ljene stvari po mizi. Mihkodla&ka je bila zadovoljna. Ker je vedela, da bo s pripravljanjem obleke veliko dela, je pohitela s kosilom. Kmalu se je kadila na mizi juha iz žabjih stegen. Nato je prišla na vrsto prikuha iz hroščevih vranic in polževe solate. Pa tudi mišjega hrbta ni manjkalo. Bilo je pravo slavnostno kosilo.
Popoldne sta si Peter in Mehkodlačka prebarvala svoje kožuhe. Bila sta v resnici lepa. Peter je celo presenetil svojo ženo s posušeno marjetico v gumbnici.
Zvečerilo se je. Mehkodlačka je spravila Fifico in Mukija spat. S Petrom sta odšla k lisici Zvitorepki, nakar so jo vsi trije mahnili v gozdno duplino.
2.
Duplina je bila slavnostno okrašena. Naši trije znanci eo našli tam že opioo Lolo, volkuljo Ostro-zobo, kozo Dolgobrado, psa Sultana tn zajca Kla-pouhca. Vsi so imeli prekrasno barvane kožuhe. Vsa zbrana družba je navdušeno pozdravila naše znance. Kmalu so gostje napolnili prostrano dvorano v duplini, ki so jo razsvetljevale kresnice.
Spored se je pričel. Slavnostni govor j« imela ovca Dolgodlaka. Zelo lepo je govorila. Prosila jo ps«, naj ne preganjajo mačke, mačke je prosila, naj ne preganjajo ptiče in miši, lisice, naj ne zavijajo vratove kuram in še mnogo tega. Vse živali naj bi se ljubile med seboj. Po njenem govoru so ai živali obljubile večno prijateljstvo in zvestobo.
Veverica je zaigrala na jesenov list veselo melodijo. Vsem je bila zelo všeč. Sledila je najlepša točka večera: slavček in kukavica sta skupaj zapela tisto lepo narodno: »Mica Kovačeva pila, nič plačala ...«
Živali so bile ganjene do solz. Mehkodlačka je potočila tako debelo solzo, da se ji je na lepem svetlomodrem kožuščku poznala dolga lisa.
Nastopil je osel la kot klovn in počenjal take neumnosti, da eo živali vsevprek mijavkale, bev-skale, meketale, žvrgolele, mukale, kJkirikale in se drle, kakor bi se sprle in na vse glas prepirale.
Ko se je smeh polegel, so se živali šle okrepčat k čebeli Brzokrili, ki je prodajala osvežujoče mrivljinčje mleko in sladki med.
Tedaj je zaigrala godba bratov Murnov in Čričkov veselo koračnico in vse živali eo hitele
Kako pravimo in kako bi bilo v resnici
dobro stopil obrekljivemu Kramerju na strupeni jezik. Kako bi bilo, če bi Kopitar v resnici stopil Kramerju na jezik, nam kaže slika, ki jo je narisal Vladimir Voršič, učenec II. raz.-, ljudske šole v Celju.
k" ' i V7 / '	'
„Na jezik mu je stopil..."
Kdor ima predolg (to se pravi obrekljiv) jezik, stori mnogo hudega svojemu bližnjemu. Tudi sosed Kramer je nekoč hudo obdeloval svojega tovariša Kopitarja. Užaljeni tovariš si je poiskal pravice in zadoščenja na sodniji, ki je obrekljivega Kramerja hudo kaznovala. Ljudje so govorih, da je Kopitar
„Avto s šestimi cilindri..."
čim več cilindrov ima avtomobil (pa ne takšnih cilindrov za na glavo, ampak čisto drugačnih), tem močnejši je motor. Kako smešno bi bilo, če bi imel avtomobil prave cilindre, nam kaže slika, ki jo je narisala Sonja Kamušič, učenka I. r. gimnazije pri uršulinkah v Ljubljani.
vedela. Začeli sta razmišljati, kako bi se za ples najlepše oblekli.
Mehkodlačka se je prva spomnila in rekla: »Ah, Zvitorepka, jaz že vem, kakšno obleko bom imela. Kožuh si pobarvam svetlomodro, okoli oči in gobčka pa si napravim rožnate obroče. Okoli šap in vratu pa si privežem rožnate trakove.«
Zvitorepka tudi ni hotela biti zadnja: »Moj kožuh bo pa temnordeč, samo šape bodo vijoličaste. AH se bova postavili!«
Mehkodlačka pa je medtem že premišljevala, kako bi oblekla moža. Sam bi si gotovo ne znal pomagati, ko je pa tako neroden in njegova obleka zmeraj tako povaljana. Ni dolgo ugibala, kmalu je vedela:
»Moj Peter mora biti črn, da bo lepše pristo-jal k moji obleki. Samo prsa in sprednje šape bodo bele. Pa gobca in oči tudi ne smem pozabiti. Obkrožene morajo biti od belih obročev.«
Dolgo sta se posvetovali Mehkodlačka in Zvitorepka. Nazadnje se je Mehkodlačka dvignila in obljubila Zvitorepki, da prideta z možem zvečer ponjo. Ko ie Mehkodlačka prišla domov, je Peter že spet sedel za toplo pečko. Prinesel je mah in mislil, da je s tem že vse opravljeno. Še dobro, da je dobila Mehkodlačka vabilo za ples, drugače bi mu pošteno zagodla. Tako mu je samo naročila, naj pohiti v mesto in tam kupi črno, svetlo
Gašperček: Kaj pa se je z Mukijem zgodilo, ospod peklenšček? Ali ste že napravili iz njega ogrski golaž?
Peklenšček (zapiska). Muki (veselo priteče in skače okoli Ga-šperoka).
Peklenšček: Takole, pa sta spet skupaj. Dobro se imejte! (Izgine.)
Oko postave (se previdno priplazil: Kaaaj? Ali si še živ, Gašperček? Veš. saj tudi jaz nisem mel nobenega strahu pred peklenščkom, samn - bal m se ga, drugega nič! (Zastor.)
nazaj v dvorano. Pričel se je ples. Pari so se vrteli kot veter in tudi kresnice niso hotele za-ostati. Med odmorom so sestavile v zraku krasno žareč napis:
»NAJ ŽIVI SLOGA MED ŽIVALMI!«
Nazadnje eo bile živali vendarle že trudne od plesa in so hotele domov. Medtem pa ee je zunaj vlila ploha, da ni bilo mogoče nikamor. Opica Lola je naprosila lastnika dupline prašiča Kru-ljevca, naj dovoli živalim, da počakajo pri njem še toliko časa, da zunaj preneha deževati. Kru-ljevec je dovolil. Ko so se živali vrnile v razsvetljeno dvorano, je nastal še hujši hrup kakor ob nastopu osla la. Zakaj? Barv^eo se na dežju zmočile, tako da so bili kožuhi živali pisani kakor mavrica. Bile so videti, kakor da bi prišle na maškerado.
Živali so spoznale, da je še bolje tako, ker je bilo vse bolj veselo. Nič ni pomagalo! Godci so moraH spet zaigrati vesele viže. In pari so se vrteli, da se je duplina tresla.
Ko je prenehalo deževati, so gostje odšli domov. Peter in Mehkodlačka še doma nista mogla pozabiti, kako veselo je bilo nocoj.
Mehkodlačka se je glasno zasmejala, ko se je spomnila svoje prijateljice Zvitorepke:
»Veš kaj, Peter, najbolj smešna je bila pa vendarle Zvitorepka. Ali si videl, kako čudno je bila oblečena?«
»Videl, videl!« je zagodrnjal Peter in široko zazdehal. »Zdaj pa zaspiva, Mehkodlačka. Truden sem. Lahko noč in dobro spančkaj!«
»Pa ti tudi!« je odgovorila Mehkodlačka in se zleknila po mehkem ležišču.
Čez pet minut sta že oba trdno spala.
Najvišji kraj, kjer ljudje slalno prebivajo. Je v Tibetu, 481(5m nad morsko gladino.
Kri napravi v žilah vsako sekundo 15 cm ' ,rro pot.
Eno jajce je dobro, dve dovolj, iri nieveC. Kilogram medu izdela 80.000 čebelic.
MLAD A NJIVA
Majnik
Drevje h grmovju se sklanja, liho, skrivnostno šepeče: »Majnik v deželo prihaja, vsak naj se v novo obleče!«
V mlaki na kraju gozdiča žabji zbor »Rega« ee zbira; kvak. kvak! zelenke regljajo, Tolstokrat jim dirigira.
Ptički v zelenem gozdiču žvižgajo, plešejo kolo, tenorist slavec na veji poje tovarišem sok).
Jutro budi se za goro:
majnik v deželo prihaja;
kakor prekrasnega princa
sonce ga zlato obdaja.	O al.
STRlCKOV KOTIČEK
Preljubi Kotičkov striček! — Vedno berem Tvoj kotiček in mi je zelo všeč. Doma sem iz Velikih Blok, zato Ti hočem malo opisati Bloško planoto.
Bloška planota je na jugu in je soseda Rakitni-ške planote ob razvodju Dolenjske in Notranjske Podnebje je zelo zdravo in zrak čist, ker je tukaj do6ti gozdov. Jetike in drugih bolezni skorajda ne poznamo. Vse ozemlje spada pod občino Bloke. Občina je precej velika, saj šteje 42 vasi. Nekatere vasi so bolj velike, pa tudi majhne so vmes. Blo-ščica je potok, ki teče skozi vas Velike Bloke, potem ponikne za vasjo ter spet priteče na dan pri vasi 2erovtiici. Nad Velikimi Blokami je studenec, iz katerega je napeljan vodovod v vas.
Zelo slaix> je, ker je železnica tako oddaljena, vendar se tolažimo s tem, da imamo vsaj avtobusno zvezo Ljubljana-Nova vas na Blokah.
O binkoštih pridem na Rakovnik. Prosim Te, pridi tudi Ti tja, da 6e kaj pogovoriva.
Na svidenje na Rakovniku!
Te pozdravlja Mirni Rudolf, učenka V. razr. ljudske šole na Blokah.
Draga Mimi! — Bloško planoto si mi tako lepo opisala, da jo vidim kot živo komaj pet pedi pred nosom. Ce pa iztegnem roko, mi izgine izpred oči kot prikazen iz sanj... Prekrasna je res ta vaša Bloška planota, tako krasna, da mi zdaj noč in dan ne da srce miru: kar iz prs hoče skočiti tja med vas in se napiti lepote in miru tamkajšnjega kraja do mile volje. Pa zaman trka ob steno prs in hrepeni na dan. Kakor ubogi kužek k utici je priklenjeno k telesu. Hrepeni v daljavo, pa ne more napraviti niti koraka iz svoje tesne kamrice. Je pač križ s takimi nemirnimi srci, kot je srce Kotičkovega strič-ka! Ali je tudi Tvoj srček kdaj tako nemiren in neugnan?
O binkoštih prideš na Rakovnik? Ce si res tako vroče želiš, da bi še jaz prišel, naj pa bo, noi Prišel bom — ampak kako me boš pa spoznala med gosto trumo ljudi? Ni izključeno, da bo tistega dne vse polno bradatih in sivolasih mož na Rakovniku, ki bodo za las podobni meni. Vsakega posebej pač ne boš mogla vprašati: »Hej, hej, mož, slišite, ali ste vi Kotičkov striček?« Saj bi Te utegnil ta ali oni prav pisano pogledati izpod košatih obrvi in zarohneti nad Teboj, da bi se Ti kar zabliskak) p^fld i Zategadelj bo pač najbolje, da se dogovoriva,' že vnaprej, kakšne znake bova imela. Dobro si og'ej vsakega starega, častitljivega moža! Tisti, iri bo imel za klobukom junaške krivce, v gumbnici rdfcčna-gelj, na nogah visoke škornje, v rokah nMvhiv' relo, v ustih pa pol metra dolgo viržinko, iz katere se bo kadilo kot iz dimnika — tisti bom jaz, Kotičkov striček! Ce pa nobenega takšnega moža tam ne bo, potlej se boš pač morala sprijazniti z mislijo, da nisem mogel priti. Se mi namreč vse tako zdi, da bom imel tistega dne hud revmatizem — v glavi in v žepu ...
Torej na veselo svidenje, 6e Bog da! — Kotičkov striček.
Dragi Kotičkov striček! — Uh, kako sem jezna! Pomisli, dragi striček, kaj se mi je pripetilo. Ko sem bila zadnjič izžrebana za nagrado, sem se osebno napotila do Tebe po nagrado. Grozno smolo sem imela. Ko sem v tiskarni prosila dve gospodični, naj mi povesta, ali lahko govorim s Teboj, sta mi zabrusili v brk, da si skrit Žalostna sem odšla domov, seveda brez knjige. To Ti sporočim, da boš vedel, kaj se o Tebi govori. Zdaj Te pa prosim, sporoči mi, kara naj pridem po knjigo »Krojaček junaček«.
škoda, da se nisva videla. Zbogom, striček! — Tvoja Boža Pleničar, učenka II. razr. vad-nice v Ljubljani, Miklošičeva cesta 10.
Draga Božal — To so pa res grozne reči. Svojim očem nisem mogel verjeti, ko 6em bral Tvojo žalostno zgodbo. Zasmilila si se mi v dno sivolasega srca in samo za drobcen noht je manjkalo, da nisem zavekal na vse grlo: U-hu-huu! Pa sem se premagal in raje na tihem potočil pol Škafa bridkih solz. Ko sem tako storil svojo človekoljubno dolžnost, sem v ljuti vnemi nabrusil svinčnik, da je bil oster kot meč ter tako oborožen od-lomastil do tistih dveh gospodičen, ki sta Te tako grdo potegnili za nos. Takole sem zarobantil nad njima in jima grozeče pomolil bridki svinčnik pred oči:
»Primojkokoš, ali je res, kar trdi Pleničarjeva Boža? t
>1, kaj pa trdi?« sta me presenečeno vprašali.
>Da sta ji zabrusili v brk: .Kotičkov striček
se je skrili'«
»Pojdi no, pojdi !c sta zaregljali in me nedolžno pogledali. »Le kako bi mogli kaj taksnega storiti I«
»Zdaj pa še lažeta!« sem se razjezil in debelo pljunil v pljuvalnik. »Fej in fuj, ali ne vesta, da ima laž kratke noge?!«
»Veva, veva,« sta mi ročno odgovorili, »ampak lo nama povej, Kotičkov striček: kako pa naj bi ji zabrusili tiste besede v brke? Saj punčka nima brkov!«
Vidiš, draga moja, takšne sta se iznebilil Potlej ju pa ozmerjaj, če ju moreš. Moral sem jima priznali, da imata prav — vsaj kar se brkov tiče ...
Bova pa ob kakšni drugi priliki trčila skupaj, če nama 1» sreča naklonjena! Masko besedo Ti dam, da se ne bom skril pred Teboj, če jo prima-baš v tiskarno. Samo sporoči mi prej, kdaj prideš, da si bom utegnil j>rej prav lepo zlikati preljubo mi plešo in še lepše počesati častitljivo mi brado - kajti ni majhna reč, če človek dobi lako imenitnega gosta, ko si Ti, Pleničarjeva Boža. Za takšen visok obisk se je treba dostojno pripravitil
Knjigo si medlem gotovo že dobila. Piši mi, če Ti je knj všeč. Lep jjozdravčekl — Kotičkov striček.
STRIC IN KANON.
Stric pripoveduje sosedu: »Jaz vsak dan po '. osilu ležem na zofo in zaspim kot k.mnn «
To-č?>k ga začrdno pogleda in vpraša: »Stric, ali tudi kanom na zoji ležijo 7«
D R V Ž I N A
Živi žrtvenik
Jutri obhajajo po vsem sveta dan mater, hi smo ga mi
praznovali 25. marca
Bili mati, to je želja vsake porofene žene; ne-poznanje bolečin poroda pomaga veselju, s katerim pripravlja zibelko novorojenčka. Šele otrok pove materi, kako vzvišeno je materinstvo. Drugega otroka pričakuje že malo manj brezskrbno, pa še vedno v V6ej 6reči. Ko pa se družina množi in izčrpava življenje matere, ko ta pri vsakem otroku čuti, kako ginevajo njena mladost in njene moči, ki jih še tako zelo potrebuje za nego in oskrbo prvih otrok; ko postaja 6teza življenja bolj strma, ko iluzije izginejo, ko pridejo bolečine, tedaj, o mati, potrebuješ čuta dolžnosti in ljubezni božje, da še sprejmeš novih porodov. Mati, ko ti je telo klonilo pod vedno večjo težo materinstva, ti je belina teh malih dušic, teh preprostih src, blaženi smehljaj njihove nedolžnosti očaral pogled. In tako je prišlo poletje z moškim bojem in popolnim raz-cvitom materinskega življenja.
S kakim globokim spoštovanjem si nosila pod srcem kot v kakem božjem svetišču, milost od Boga! S kakim tajinstvenim zaupanjem v božjo dobrot-ljivo6t, s kako skrbnostjo si mislila na vsako teh dušic! Ko si zvečer sklepala te male ročice, kdo bi te ne bil zavidal za tisto čisto kadilo, kot je bilo to prvo jecljanje malčkov, ki se je dvigalo v nebo kot molitev?	, ,
Veselje številne družine! Prvi že hodi v šolo, zadnji šteje en dan! Zima je huda. Prati, likati, Bivati, kuhati in še stanovanje v redu in snagi drMU^KHo pač to zmore? Veseljel Ali je res mo-55e<eWtam, kjer se stiska toliko bitij, tanv kjer se dozdevno ječanje množi z bitji, ki se rode, da jolpjp, ali je res mogoče, da tam tudi sreča m
veselje še najdeta svoj domek? Mati, o tem ne dvomimo, 6aj vemo, da tam, kjer vsi otroci bolečine rastejo jx>d vplivom Kalvarije in pogledom s Križa, da je tam med temi bitji neko medsebojno izžarevanje nežnosti in ljubezni, ki skupno veselje le še veča z veseljem vsakega posameznega.
Smehljaj otroka je sončni žarek naših domov, in čim več je takih smehljajev, tem bolj tak domek žari. Število pa ljubezni ne manjša, marveč veča. Danes, na god mater vsega 6veta. povejmo, da je krščanska mati lepša kot vrtnica sredi trnja, živa vrtnica je, z vsemi listi kronana, z vso lepoto ovenčana. O lepoti govorim, a mati pozna skoraj 6amo trpljenje! Da, nikdar ni mati lepša ko v krogu svojih otrok, venčana s trpljenjem, in ko nosi na čelu. v brazdi, katero je bolečina začrtala, tisto dopolnilo človeške lepote, tisto, česar nobena hčerka Eve ne more nositi na čelu, če trpljenje ai začrtalo svoje sledi.
Medtem ko si dala življenje trem najmlajšim, je bilo pri prvih treh, ki so že hodili v gimnazijo, že treba energične roke za izoblikovanje značaja in volje. Vedela si, mati, da za to delo ni treba iskati posebnih priložnosti. Vedela si, da se pravi oblikovati značaj tudi v otroku vzbujati vest, voditi ga k resničnemu, odkrivati mu vse dobro in lepo. Razumela pa si tudi, da otrok, ki vidi pred seboj vsa vrata odprta, ki mu na njegovem potu ni treba nobene skale razdrobiti, najmanjšega strmega vrha preplaziti, da to bitje ni iz brona, marveč iz stekla, ki se hitro razbije. V svojih otrokih si znala vzbujati ideale, kazati jim košček sinjega neba.
-ijiii bvvm	-
Dnevi prvega svetega obhajila
V beli obleki
Deklica piše o dnevu prvega svetega obhajila
Mama je bila revna in mi ni mogla dosti kupiti. Ce ni nihče videl, sem pretočila obilo solz, saj so imele moje sošolke krasne obleke, svilene in najmodernejšega kroja. Ko je moja tovarišica pripovedovala moji materi o svoji lepi obleki, mi je dejala mati: »Veš, take lepe obleke ti ne bom mogla kupiti. Sama ti bom sešila preprosto, belo volneno obleko iz blaga, ki ga že dolgo hranim zate. Ne smeš biti žalostna, saj je poglavitno, da imaš lepo, čisto, belo dušo.« Seveda sem se potrudila, da bi •e ne žalostila, vendar sem se zvečer prebridko jokala.	,
Tisti večer pred dnevom prvega svetega obhajila se je mati usedla k moji postelji in mi je brala lepo povest o prvoobhajanki, ki je bila tudi revna in ni imela take krasne svatovske obleke za prvo sveto obhajilo, ki ji je bilo pa v duši vendar tako lepo, ko nikoli ne prej ne pozneje v življenju. Tudi jaz sem bila že potolaiena in sem mirno in trdno zaspala.
Mati mi je bila vse pripravila k postelji: obleko, perilo, čevlje, molitvenik in molek. Prav mirno
me je oblačila in mi pri tem pripovedovala povesti. In ko sem se nato pogledala v zrcalo in se videla v »novi« stari obleki, z belim venčkom na glavi in lepo svečo v roki, sem bila zadovoljna, da se je materi tak- lepo posrečilo sešiti mi belo obleko.
Mati me je za roko vodila do cerkve in vso pot nisva spregovorili niti besedice. Preden sem stopila v cerkev me je mati prekrižala in zdelo se mi je, da ima solzne oči.
Pogovorila sem se v cerkvi s svojim malim, velikim Gostom in mu govorila tudi o stari — novi obleki in o obljubi, da hočem biti pridna. Kar kmalu sem bila zunaj cerkve, v svetli sončni luči, sredi živžava otrok Videla sem, kako je pristopila mati k meni in mi zašepetala:
»Daj. da te poljubim na te ustnice, kjer si pravkar sprejela Odrešenika.« Potem sva se sprehajali po parku in šli v slaščičarno, kjer sem si smela izbrati najlepši kos torte, ki sem že zdavnaj sanjala o njej.
In zgodilo s« ie, da sem tisto obleko častila ko sveto podobico.	(G.)
{opice bolero.
Te jopice so spet jako moderne in jih različno oblikovane nosimo k vsem oblekam. Na sliki vidiš progasto svileno obleko, ki ima bolero z enobarv nimi revprii Dalje ie obleka iz modrega krepa. ki ima vzorčasto bluzo kričečih barv. Bolero je podložen z blagom bluze. I retja obleka je iz enobarvne svile z bolerom iz »srebrnega« blaga brez rokavov.
Se je bil prvi komaj nekaj mesecev 6tar v zibelki. ko si čutila, da prinaja Bog sam, ki bo utrgal cvet, ki se je bil razvil pod skrbno roko. Res je, da je zapisal nesmrtni Renč Bazin, da se najdejo matere, ki imajo duhovniško dušo, katero podarč svojim sinovom, vem pa, da ti je duša hotela zapeti Magnificat, ko je prvorojeni razodel željo, da hoče postati duhovnik. Bog sam mu je zaklical: »Tu e6 sacerdos in aeternum!«
Vem, da je ta najsvetlejši demant materinske krone, njen najbogatejši cvet dobil prvo hrano na tvojih kolenih, ki so mu bila prvi klečalnik.
Drug za drugim so odhajali v gimnazijo, najmlajši še v razrede. Sredi lepih počitnic 1914. v trenutku ko so se evropski narodi bratili polni upanja v mirovne obljube, ki so jih proučevali v Haagu, izbruhne svetovna vojna. Dva sinova sta kmalu pod orožjem. Materinih solz ta dva nikoli ne bosta poznala, ko si videla nad njima že plavati 6mrt in ju v mislih gledala ranjena in krvava. Še si imela moč in si jima govorila o zmagi, o srečni vrnitvi. Kljub vsemu trpljenju, ki ti je življenje spremenilo v mučilnico, je bil Getzemanski vrt še obdan s svitom upanja. Kleče si ponavljala besede Učenika: »Gospod, ta kelih mi odvzemi!« Nisi se pa drznila pristaviti: »Pa ne moja. ampak Tvoja volja naj se zgodi!« O mati, ki si ptoznala ta vrt upanja, našla si 6voja sinova; vrnila sta se. Toda medtem, ko je prvorojenec že bil slišal tisto naročilo: Tu es sacerdos in aeternum (duhovnik si za vekomaj) se je poslovil še en sin. Petnajst let mu je komaj, pa je že spoznal in doumel, kako lepa m močna je Kristusova armada. Da nosi resnico v vseh časih in preko vseh deželi, da govori po jetnišnicah, po grmadah; da govori učenjakom in da se z isto ljubeznijo sklanja nad sirote in zapuščene, nad sužnje in bogatine. Tudi ta je slišal: »Tu es sacerdos in aeternum!«
Dolgih 25 let hodijo otroci v gimnazijo, ko je prvi začel in zadnji končal. Koliko skrbi, koliko dela! Vse to so zmogle pridne roke. Med tem vsakdanjim delom, na zunaj malenkostnem in neznatnem 6e je približala jesen in otroci so se izšolali V tem poznem času, ki je navadno brez toplote, ko namesto bleščečega se in dehtečega cvetja le suho listje pokriva pota in steze, je petje utihnilo, v srcih se je končal slavospev in namesto mladostnih sanj, najde človek le razočaranje, bridke spomine, in kjer je mislil natrgati cvetja, najde le trnja.
Zate. krščanska mati, zemlje ni objela tema. čas ni uničil vseh minljivih cvetk, ni še izpet slavospev četudi ti je bolečina večkrat objela srce. četudi'eo leta odnesla mladost in njen čar, četudi je vsakdanje delo odneslo zdravje in moči.
Res, treba je, da na zemlji postane noč. da se dvigne žareče sonce večnosti! Vse sanje morajo zamreti, da se prikaže nebeška resničnost.
V tej življenjski jeseni, mati, se prikazuje ves blesk tiste krone, materinstva, ki 3i ga v prividu gledala v svoji pomladi. Bila je vsa iz vdanosti in požrtvovalnosti spletena. Sprejela si jo. kljub grozni resnobi. Res je večkrat okrvavela čelo. zdaj pa je trnje pognalo cvetke, nebeške cvetke, poslanke upanja, jamstvo večnega plačila. (Julija p)

Pletena otroška obleka z vzorcem, kakor ga vidiš na sliki.
Rokavice in torbice
Rokavice so letos bolj pestre ko sploh kdaj prej, da niti ne omenimo krasnih, pajčolanastih rokavic, ki imajo na narti cvetice ali metulje in da ne omenimo rokavic, ki »o znotraj in zunaj iz kačje kože ali iz antilopine in nojeve. A tudi navadne, uporabljive rokavice izražajo veliko domišljije in veselja do lepih barv in odkar so spoznali, kako ljubke in nežne so videti vezene rokavice, so tvorničarji začeli take tudi izdelovati.
Tudi torbice so zanimive, dasi imajo čudovite oblike. Po barvi so peščenosive in oranžno rumene. Ti dve barvi sta precej praktični in se prilegata skoraj vsem barvam oblek.
Kako prišijež obročke na zastor za v kopalnico?
Iz enako velikih koščkov blaga narediš najprej primerne pentlje za obročke. Ko zastor zgoraj ro-biš, porivaš pentlje z obročki v primerni razdalji pod rob in jih trdno prišijež (Glej sliko!)
JM: ste že poravnali naročnino? I
Svilene nogavice bodo bolj trpežne, če jih na
močiš v tri odstotni aluminijev sulfat (dobiš v dro-gerijil). Nove nogavice pomočiš v vročo raztopino, jih nato posušiš in previdno izpereš. Pravijo, da postanejo nogavice na ta način jako trpežne.
N AJNOVEJSf-MODNE TKANINE
MANUIAKTUKA
»Ljubi gospod, moja žena bo strašno huda, če bom prišel brez denarja domov.« »Moja tudi!«
Svetujem ti!
Svilene nogacije ujx>rabiš za marsikaj, ko jih ne moreš več zakrpati in jih hočeš že zavreči. Zbiraj stare nogavice in jih uporabi za nagatenje blazin. Stopala odreži, zgornji del pa razreži na 5 cm široke proge. — Stare svilene nogavice so tudi pripravne, da sešiješ iz njih vrečice za spravljanje čevljev, če kam potuješ in podobno.
Čemu je gorčica? Gorčica ni živilo, a svoje dobre lastnosti ima vendarle: gorčica pospešuje tek in prebavo; njena jedkost je naravna, zato ni škodljiva. Dobra gorčica ni le za to, da 60 jedila bolj okusna, marveč tudi za to. da so težka jedila nekako razrahljana v želodcu. Gorčica poživlja želodčne sokove in je zato skoraj neobhodno potrebna za dobro prebavo.
Zoper prehlad
V pomladanskem vremenu je prehlad 6koraj v vsaki hiši. Tole je zdravo: Zavreš četrt litra vina in daš vanj 6—10 koščkov sladkorja in 3 žbice io malo cimeta. To piješ in se ti v prsih kar omeči. — Tudi gorko pivo je izvrstno zoper prehlad in se po njem močno spotiš: Pol litra piva s 5 do 6 koščki sladkorja in rumenjakom dobro žvrkljaš. daš na ogenj, še žvrkljaš, da prevre in piješ. — Zoper hripavost je dobro, če piješ zmes iz rumenjaka, žlice medu in žlice jesiha. — Kdor ima angino, čeprav že hudo, naj grgra vroče: Žlico jesiha. žlico medu, žlico bezgovega čaja — zavreš in to grgraš. Ce potrebuješ za večkrat, skuhaj fe zmesi večl
Binkoštno pecivo in druga huha
Orehovi upognjena
Stepemo trd sneg iz 5 beljakov, dodamo 20 dkg vanilijevega sladkorja in 40dkg zmletih orehovih jedrc. Vse dobro zmešamo, nakar narežemo iz kosa oblata (dobimo v slaščičarnah) trakove, ki so 3 cm široki in 10 cm dolgi. S to orehovo zmesjo nama-žemo te koščke oblata za 1 cm visoko ter polagamo eno poleg druge na namaščen model za upognjeno pecivo (ciobi se v trgovini z železnino). Pečemo jih 10—12 minut v srednje vroči pečici (Rumenjake shranimo za drugo pecivo.) Orehovi upognjena so prvovrstna slaščica.
Masleni venčki
25dkg bele presejane moke zmešamo z 1 pecilnim praškom (Adrija), dodamo 20 dkg presnega masla, 2 jajci, limonine lupine, 12 dkg vanil. sladkorja, nekoliko žlic smetane ali mleka, zgnetemo testo ter oblikujemo z modelčkom venčke. Pečemo jih 10—12 minut pri mirnem ognju. Ohlajene namažemo s čokoladnim ledom.
Kraljevska solata
20 dkg kuhane rdeče pese, 20 dkg kuhanega krompirja. 5 dkg čebule. 5 dkg hrena in dva kisla jabolka zribaš in pokapljaš z limonovim sokom. V porcelanasti skledi zmešaš 4 do 5 pretlačenih rumenjakov s 5 decilitri olja, dodaš 5 do 6 sesekljanih, očiščenih sardel, 1 žlico paradižnikove me*gc, 5 dkg sesekljanih orehov in 1 deciliter kisle smetane; to osoliš, okisaš po okusu in jiomešaš to goščo s prejšnjo skupaj. Solato zvrneš v stekleno skledo, kjer narediš kupčke iz nje in garniraš z beljakom, sesekljanim dronnjakom, sesekljano solato in s podobnim (Ta solata je priljubljena jed kraljice Marije, ki jo večkrat tudi sama pripravi.)
Omaka iz redkvic
Prikuha za h govedini, pečeni zelenjavi, ocv tim jajcem in zrezkom iz zelenjave — to so redkvice. sesekljane dušene, zgoščene s prežganjem, zalite z vodo od redkvic, pretlačene ali nepretlačene, s soljo in muškatom začinjene in še enkrat prevrete.
Ista omaka, ki jo začiniš z gorčico, pretlačiš in ohladiš, je izvrstni dodatek za k mrzli pečenki in gnjati.
Artičoke
so razmeroma Izvrstna	(
načo, juho — in ne pozabi na drobnjak! — Ce imaš kaj več v žepu, je zdaj doba za piške, kozliča in jagajetino.
zmeroma poceni, dnlje beluši, kolerabice. grah. tna je kisiica, ki napraviš iz nje solato, špi-
!..ui :_______u! J__i__;„,„S
Zelena solata
ni draga, je sočnata in sveža, imej jo dvakrat 1» dan — za kosilo in večerjo. Ce daš zraven v trao kuhana jajca, je to izborna in zdrava večerja.
»Dokler se moj mož ni zavaroval za življenje, sem bila /intriai tako v skrbeli, kadar 6c i£ katn odpeljal!«
Naš
i zdravnik
O. O. R. Spehovanje več ur po jedi in bolečine čez želodec in v prsih vas nadlegujejo že nekaj let? Zdravniki so glede vzroka bolezni različnega mnenja, celo rentgenski izvid ni razjasnil stanja. Slične težave 6em časih opazoval pri ljudeh, ki 6o ali preveč zraka požirali ali pa se jim je tvorilo preveč plinov med prebavo v želodcu ali črevesju ali pa so imeli pretegnjen želodec Dajte 6i natančno pregledati želodec v bolnišnici z dobro opremljenim oddelkom za notranje bolezni ali v primernem zdravilišču.
F. J. G. Živčna razburljivosl se najlažje odpravi, ako se ugotovi njen vzrok, ki je največkrat nevšečen doživljaj in ta vzrok ali preboli ali drugače spravi v pozabo. O živčnosti sploh je bilo že letos pisano menda več ko dovolj!
M. Š. C.Senčni drob je staro domače zdravilo. Vam je pomagal pri trganju v stopalih in 6icer tako, da ste držali nogi v pari nad zavrelico senenega droba do 15 minut in sicer dobro odeti, nato si jih 6kopali v topli zavrelici, nato polili z mrzlo vodo in najx>sled 6uho odrgnili. Imenitno!
A. B. C Njuhalnih pripomočkov je mnogo, domači kis, amonijak in kolonjska voda. v lekarni 6e dobi metov cvet. na zdravniški predpis pa še mnogo drugih. Za vaše potrebe pa se mi zdi vsako sredstvo, tudi njuhalno, popolnoma odveč. Zadevo treba zagrabiti či6to drugače!
P. P. T. Vnetje bedrnega živca (ali ishias) vam noče preiti? Vzroki te nadloge so mnogi in različni, med te spada bivanje in delo v mrzlih ali celo vlažnih prostorih. Skrbite, da vam bodo noge stalno tople. Topliško zdravljenje (najmanj tri tedne) je umesnto. Ce ne bo konec nadlege do jeseni, dajte 6e temeljito preiskati.
A. S. Š. Belokrvnost ni več neozdravljiva bolezen, kakor je še bila pred nekaj desetletji, tudi ni kužna, t. j. za druge nevarna. Potek te bolezni [e različen, časih zelo nagel (komaj nekaj tednov), časih prav počasen (raztegnjen na več let)). Vašega primera ne morem presojati, ker ga ne poznam.
P. Z. L. Razširjene žile na nogah (menda golenih) so 6e vam ponovile navzlic operaciji? Ugotoviti bi trebalo, kje je vzrok, da vam ne more odtekati kri iz bedra in po možnosti ta vzrok odstraniti ali vsaj kakorkoli omiliti oz. zmanjšati. Večkrat je motnja v žilju medenice ali trebuha ali pa pri 6rcu. Ko se to dožene in kar 6e da popravi, poskusite pred pionovno operacijo z izsušenjem krčnih žil, kar se časih sijajno posreči (tudi pri bližnjem količkaj spretnem zdravniku).
r. v. R. Starost kostnega preloma *e da precej gotovo določiti, če se gre ali za tedne ali za leta in sicer že po navadnem pregledu, še bolj po rentgenski sliki. Odločilnega pomena v sporni zadevi bo zdravnikovo izvedeniško mnenje.
H. J. K. Zvončki — srčno zdravilo? V tem predelu lista, ki sem zanj in samo zanj odgovoren, ni bilo nikdar napisano, pač pa se spominjam, da sem bral o tem v tem listu v drugem predelu in sicer 6 pomilovanjem. Bržkone je dotični pi6ec pojx>lncma najsačno prestavil nemški izraz zi šmarnico (bot. convallaria maialis, Maiglockchen) z zvončkom (bot. galanthus nivalir, Schneeglockchen). V šmarnici je res zdravilo za -neke srčne bolezni, tako tudi v mnogih drugih znanih rastlinah, ki pa ne spadajo v domače zdravstvo, ker so nevarne r.idi premočne učinkovitosti ali strupenosti. Za vaše srce je domače zdravilo čaj iz špajke (bot. valeriana officinalis) in mete (bot. mentha piperita) ali melise (bot. melissa off.).
F. Š. P. Večmesečno solzenje s pekočimi solzami je vendar tolikega pomena da vam kaže iti k zdravniku po uspešnejša zdravila ker domača vam niso pomagala. Kakšne vrste je vaše očesno vnetje, ne morem presoditi, točna zdravnikova preiskava pa je vam nujno potrebna.
S. P. Lj. Jecljanje štiriletnega dečka ne f>omeni še nič hudega, zlasti če ima otrok dneve, ko mu leče jezik gladko. V tej dobi ni treba drugega, kakor da otroka, ko se mu govor zatika, z vso obzirnostjo pripravite, da ponavlja zgrešene besede, dokler ne zadene pravilne izgovarjave. Vaše ravnanje, da ne karate otroka, je pravilno, varujte se pa, da ne bo
v vaši popustljivosti ničesar, kar bi bilo otroku v potuho. Morda bi kazalo, da otroka podsmešno posnemate v njeovih porednih al iobjestnih govornih spodrskih.
I. H. L. Velike rjave pege po obrazu že izza zime 60 morda izraz »drugega stanu« ali kakšne motnje v prebavi ali notranji presnovi. Ker mi o vsem tem nič ne poročate, nimam osnove, da bi vam odgovoril.
Ista. Ogrci na obrazu in po vratu vam »cveto« navzlic krušnemu kvasu, ki ga pijete (po mojem navodilu) z mlekom. Kako dolgo, ne pišete. Pustite vso mesno hrano in jajca, uživajte po malem dunajski liakerski prašek šest tednov in poročajte o 6vojem »lepotnem« stanju po treh mesecih.
Ista. Špajkov (bot. valeriana olficinalis) čaj miri živce, ne odpravlja pa 6krb. in drugih zadev, ki vznemirjajo živce. Ne bo škoda, če ga po pameti in o potrebi uživate samega ali z dodatki (meta, melisa ali kamilica).
Z. L. C. Kar dva cureža pri hiši, ko je že eden preveč? Dajte otroka natančno pregledati, če nimata morda kakšne telesne napake. Časih je povečana nosna drgalka posredni vzrok nadlegi. Od kosila naprej naj ne dobivata otroka nikake tekočine, niti redke jedi. Za večerjo je primeren 6lanik, oso-ljeno maslo, slan 6ir s kruhom in solato, tudi močna-te jedi, kaša in slično. Otroka naj ležita na trdi žim-nici brez zglavja še bolje, ako imata postelji dvignjeni v podnožju. Odeja naj bo kar se da lahka. Da ne bosta leža vznak, všijte jima v spalni srajci 6redi hrbta gumb, debel za palčev člen. Potrebo naj opravita predno ležeta z glasno obljubo, da se V6ak sam zbudi, če bi ga zatiščalo. Zbudite ju po poldrugo-urnem spanju. Ko bo toplo, oblivajte ju zvečer po ledjih in križih z mrzlo vodo.
A. D. B. Za sladkorno bolezen je glavno navodilo, da bolnik uživa samo toliko hrane, kakor jo resnično troši, t. j. za življenje nujno potrebuje, torej čim manj in kar se da v priprosti obliki. Izmed domačih zdravil sta na glasu čaj iz borovnič-jega listja in čaj iz regrata (bot. leontodon terasa-cum), cele rastline s koreniko ali seme korenike.
Isti. Klecanje v kolenu, škripanje v sklepih, okornost na pol života so togobe, skoraj da redne spremljevalke vaše dobe. Pojdite vsaj za tri tedne v katere domače toplice, menda vam bo prihodnjo zimo lažje.
E. Š. Lj. O rasti in izpadanju las je bilo pisano na tem mestu letos že dvakrat.
I. P. P. Srčno bolezen zdraviti na daljo je nemogoče, še v neposredni bližini je težko. Sicer pa imate zdravnika na voljo in bolnišnico.
R. Z. I. Spuščaj pod dojkama se vam kar noče 6taIno pozdraviti z zdravniško mažo? Napravite tale pioskus! Očistite si vneto kožo ali z o!|em ali s presnim maslom, zvečer si davajte obkladke s presnim mlekom .sicer 6i bolno kožo posipljite s smuk-cem (ali lojevcem).
Ista. Splošni srbež je znak raznih bolezni, največ v prebavi ali notranji presnovi. Kaj je pri vas vzrok, ne morem uganiti na daljavo. Vsekakor je umestna nesoljena hrana brez mesnih jedi vsaj za tri mesece.
A. M. Lj. Želodčno bolezen vam zdravijo blagajniški zdravniki brez usjjeha, celo izvidi rentgenskih pregledov se ne ujemajo. Kaj naj vam svetujem, ko vas nič ne jx>znam? Časih se da bolezen, kakor je pri vas, precej hitro zboljšati in celo odpraviti z vbrizganjem zdravil, časih je umestno več (6) tedensko mirovanje in stradanje po načrtu. Pogovorite se o podrobnostih s svojim zdravnikom.
L. H M. Solzavost, t. j. prevelika razdražljivost solznih žlez, kako naj se odpravi ali vsaj omili? Sitnost tiči globlje in 6icer v onem delu duševnosti, ki oskrbuje čustvovanje. To je zrahljano. Kako naj se čustvovanje utrjuje in urejuje, je bilo že večkrat ojiisano. (Zadnjič je označeno 4. pr. meseca.)
Isti. Olje da škoduje koži, Gospe v starem Rimu, ki so dobro poznale lejx>tno nego, 6o si obraz čistile samo z oljem. Zoper pege dobite zaščitne maže v vsaki lekarni in mirodilnici.
I. J. J., F. M. Lj. Brez izkazila ali opravičila roma vprašanje — v koš.
Kmetijski nasveti
Umetno gnojilo za koruzo in krompir. L. Š. K.
— Za koruzo in krompir potrebujete gnoja. Ker hlevskega nimate, bi radi gnojili z umetnimi gnojili, ne veste «pa. s katerimi in koliko bi jih bilo treba na 1 oral. — Koruza in krompir jx>trebujeta v zemlji mnogo hranilnih snovi, ker dolgo časa rasteta. Če nimate hlevskega gnoja, ga lahko nadomestite z naslednjimi umetnimi gnojili: apneni dušik, 6Uf>erfosfal in kalijevo sol. Na en oral potrebujete 120 kg dušika, 150 kg superfosfata in 120 kg kalijeve soli. Apneni dušik potrosite pred oranjem ali vsaj pred brananjem, da se dobro zmeša z zemljo; sujjertoslat in kalijevo 6ol pa povrhu ter ga z brano zmešajte z zemljo. Ta umetna gnojila naročite pri tamošnji kmetijski podružnici ali v bližnjem mestu.
Izprememba njive v trajen travnik. B. M. B. — Ilovnato njivo, ki meri okrog treh mernikov posetve, nameravate spremeniti v trajen travnik. Želite nasveta, kako treba zemljo obdelati, zagnojiti in posejati. da bo uspeh zagotovljen. — Če je bila njiva dosedaj dobro gnojena s hlevskim gnojem, ji ga sedaj ni več treba. Zadostuje, da jo preorjete. pripravite za setev in posejete na njo najprej oves (25 kg), ga zabranajte. nato travno mešanico (15 ker), ki jo zavaljate z z lesenim valjarjem. Ker hlevski gnoj nima dovolj losforne kisline, bo travam zelo koristilo 100 kg kostne moke, ki deluje več let. Travna semena kupile že v mešanicah pripravljena v semenski trgovini in zahtevajte tisto travno-deteljno mešanico, ki je za težke ilovnate zemlje. Oves pustite, da dozori, potem ga šele požanjite; jeseni boste imeli že malo košnjo trav in detelj.
Zelena galica ni za škropljenje hmelja. M. R. S. R. — V boju proti peronospori na hmelju in drugih rastlinah se jjosebno priporoča modra galica. Radi bi vedeli, je-li je za tako škropljenje uporabljiva tudi zelena galica. ki je znatno cenejša. — Zelena galica ni dobra za napravo škropiva proti peronospori na hmelju in trtah, ker osinodi liste. Zaradi tega zahtevamo tudi. da nima modra galica niti najmanjšega odstotka primosi zeelne galice. ker taka slabo učinkuje pri škropljenju. Če bi ta vrsta galice bila v ta nnmen jKirahna. bi jo go'ovo prej uvedli, ker je znatno ceneiša nego modra, ki jo pridobivajo iz dragega bakra. Pač pa rabimo ze-
niiiiiiitiiimiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiimim 0DRE2ITE niiiiiiitiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiititiuHtiiiitii

sx OJISIIT mmHTAUN"1
| odgovarja samo na vprašanja, ka- | 1 terim je priložen tale odrezek. g
| .Slovenec4', 9. mafa 1937 |
g tf intimnim .mimimmimmimmimmimimimimimmimimimimimimimmimiimiiiiiimiir.
leno galico proti drugim rastlinskim boleznim, kakor so kloroza — bledičavost na trtah, rak na trsu in črni palež, pri katerem operemo tnsje z raztopino te galice. Iz tega lahko razvidite, da se zelena galica ne da uporabiti za škroj>ljenje listov.
Razmnoževanje pelargonij. I. L. K. G. — Vsako leto imate krasne balkonske pelargonije, ki pozneje dobro prezimijo. Ko jih pa obrežete ter jih hočete 6 potaknjenci razmnožiti, se vam to ne posreči. — Pelargonije se razmnožujejo z najboljšim uspehom avgusta meseca, ker je tedaj najbolj toplo in se potaknjenci hitro vkoreninijo. Potaknjence napravite kvečjemu 10 cm dolge, rajši krajše, porežite jim liste, pustite jim pa nekoliko peclja. Potaknite jih v zaboj s čistim peskom, ki mora biti vlažen, toda ne preveč moker Zaboj postavite v toplo gredo pod steklo. Vsak dan morate pesek nekoliko ovlažiti in v desetih dneh bodo potaknjenci že pognali korenine. Sonce pa ne 6me pripekati na steklo, oziroma na rastline, amnak je bolje, če so te v senci. Dobro je tudi, če okoli zaboja zemljo dobro za-lijete, da vlaga izhlapeva in da 60 potaknjenci v toplem vlažnem zraku, kar pospešuje odganjanje korenin. — Da se vam potaknienci niso vkoreninili, bo najbrž vzrok ta, da ste jih razmnožili ob nepravem času in ob jTomanjkanju toplote.
Glistav konj. V. P. Š. — Imate močno glisla-vega konja, od katerega gredo približno eno ped dolge in kot svinčnik debele gliste. Zdravili ste ga po zdravniškem receptu, pa mu nič ni pomagalo. Dobro ga hranite, pa je vzlic temu vedno slabši in peša. — Ce živinozdravnik ni mogel odpraviti glist, ne vemo. če jih boste mogli f>o starem nasvetu »Domačega živinozdravnika«, ki ga je spisal živinozdravnik Dular. Ta se glasi tako-le: »Glistavemu konju ne daj 12 ur piti. Nato raztopi v pol litra vroče vode 10 g bljuvalnega kamna in ga zmešaj s pol škafom hladne vode. To pijačo mora konj popiti; če takoj ne, dobi pozneje še ostanek. Ko jo je izpil, mu ne daj 12 ur nobene krme. Nato napravi iz 20 do 40 g lopatike (Aloe), moke in vode testo, ki ga konju vsili. Bljuvna sol pomori gliste, lopatika jih pa požene iz črev.« Tako pravi Dular. Je pa mogoče tudi zdravljenje z arzenom, ki ga pa mora natančno predpisati živinozdravnik.
Steklo se ne da topiti v domači peči. S. M. C. Poskusili ste v ognju raztopiti steklo navadne okenske šipe, toda se je samo razžarilo in zvilo, nikakor pa ne raztopilo. Želite vedeti za take kemične pripomočke, s katerimi bi bilo mogoče raztopiti 6(eklo v ognju. — Takih kemičnih pripomočkov ni, ki bi omogočili raztopitev slekla v ognju. Steklo se raztaplja samo v posebnih lončenih pečeh, ki se kurijo z obrnjenimi plini pri vročini od približno 1200" C. Takih peči si pa doma ne morete napraviti, tudi ne proizvajati tako visoke vročine, kajti »igrača« bi vas stala preveč. Steklo se sicer topi v nekaterih zelo močnih kislinah, toda to ima pomen samo za kemično pretvorbo.
Mah na sadnem in gozdnem drevju. Pred dobrim mesecem sem prišel v te kraje, kjer zdaj stalno bivam. Močno sem se začudil, da je v tem kraju toliko mahu po sadnem in gozdnem drevju. Vzorec Vam pošiljam. Gotovo ta mah, zlasti sadnemu drevju močno Škoduje, ker ga ovira v rasti in rodovitnosti Kako se imenuje ta mah? Kaj ie vzrok, da tako bujno raste? Kako naj bi se zatrl ta zaje-davec? (H. P. R. iz Št, D.). — Doposlana veja je napadena od hrastovega mahu (lišaja); nekaj malega tudi od hrastovega zelenega mahu (lychen querci, 1. barbatus). Tega mahovja je pri nas na sadnem in gozdnem drevju vse polno, zlasti v zaprtih dolinah po hribih in obronkih. O zatiranju mahu na sadnem drevju je mnogo pisalo v »Sadjarju in vrtnarju«. Da se ta lišaj tako razvija, je pripisovati obilici vlage in slabi oskrbi sadnega drevja. Svetujte ljudem, naj sadno drevje pognojijo, ga očistijo in ostržejo mah zlasti po deblu in debelih vejah ter obivežejo. Krono (vejevje) sadnega drevja naj pa pozimi poškropijo z arborinom ali s kakšnim drugim karbolinejevim sredstvom. Prav dobro se v ta namen oponaša tudi škropljenje s Theobaldovo apneno-kalijevo brozgo (10—12 kg živega apna se raztopi v 50 1 vode, 8—10 kg 40% kalijeve soli tudi v 50 1 vodi raztopi, dalje primešati še tričetrt kg navadne pralne sode in tričetrt kg vodotopnega stekla). S takim škropljenjem uničimo vsak mah na sadnem drevju in tudi druge sadne škodljivce.
Kdo* mh&Q& A&dl
trpi večkrat radi neredne stolU ce. Dobro odvajalno sredstvo je D a r m o I. Je dobrega oku-sa In deluje brez bolečin. Vzemite zato tudi Vi D a r m o I.
••1-rafct.arJOM-DMUM

Hrastov mah nakupujejo razne tvrdke, ker ga uporabljajo v vojno-kemične svrhe za napravo duš-ljivih plinov; se tudi izvaža v tujino.
Drobci stekla v marmeladi. Kozarec z marmelado se je med potjo razbil. Kaj napraviti, da bo užitna in se bo brez skrbi jedla, ker so v njej ostali drobci razbitega stekla? K. A. — C. Največ, kar bi se dalo napraviti z marmelado, v kateri so stekleni drobci, je to, da bi marmelado toliko razredčili z vodo in jo nato razgreli, da bi se dala precediti skozi prav gosto siti ali platno. Vendar pa tudi tedaj ni mogoče povsem zanesljivo reči, da bi pri precejanju ne prišli prav fini drobci stekla z marmelado vred skozi sito ali platno. Zato vam moremo svetovati le to, da ne rabite take marmelade za prehrano.
Pravni nasveti
Kriva prisega. M. I. Kdor pred sodiščem kaj lažno pove jx>d prisego, se kaznuje z ječo. Taka kriva prisega zastara čez 10 let. Priča, ki ni prisegla, pa je lažno pričala pred sodiščem, se kaznuje s strogim zapx>rom do petih let in z izgubo častnik pravic. Tako krivo pričevanje zastara v petih letih. Lažne izpovedbe pred upravnimi oblastmi n. pr. pri policiji, pri okrajnem načelstvu, se kaznuje z zaporom do 5 let in zastarajo tekom dveh let.
Kdaj je goljufija hudodelstvo? Goljufije do zneska 1000 Din so prestopki, ki jih kaznujejo okrajna sodišča, preko zneska 1000 Din so pa prestopki, ki jih sodijo sodniki f>oedinci pri okrožnih sodiščih. Kot hudodelstva se smatrajo goljufije, ki se izvršujejo obrtoma, ali goljufije pri državnih nabavah, ali goljufije v svrho pridobivanja zavarovalnin od zavarovalnic. O takih goljufijah sodijo senati treh 6odnikov in okrožnih sodiščih. Prestopki goljufije, ki spadajo pred okrajna sodišča, zastarajo v dveh letih, ostali pa v petih letih. Hudodelstva goljufije zastarajo v 10 letih.
Stroški tožbe radi žaljenja časti. D. f. V. Tožili ste nasprotnika radi žaljenja časti po odvetniku. Bile so tri razprave pri sodišču in vsakokrat ste morali plačati odvetniku za takso. Nasprotnik je bil obsojen. Vprašate, če vam je odvetnik dolžan jx>vrniti takso, ker je nasfwotnik obsojen? — V tožbah radi žaljenja časti mora tožnik plačati sproti takse za zapisnik in razsodnim). Kar ste dajali za takse odvetniku, to je plačal za vas. Ker je nasprotnik obsojen, vam bo moral povrniti vse pravdne stroške. Seveda, če nič nima, mu ne bo nič vzeti in boste sami morali trpeti vse pravdne stroške, to so sodne takse in nagrado svojega odvetnika.
Zarubljena terjatev. K. G L. Dosegli ste da je sodišče zarubilo terjatev, ki jo ima vaš dolžnik napram tretji osebi. Vendar pa ta oseba zarubljene in vam preodkazane terjatve noče izplačat*. — Potem vam ne preostane drugega kot da v tretje dolžnika tožite na izplačilo zarubljene terjatve.
Izvabljen prstan. U. J. H. Ce je fant izvabil od vaše hčerke j>retan, ki je bil vaša Ia6t, lahko vi kot lastnik tega prstana zahtevate, da fant prstan vrne. Če ne vrne zlepa, ga tožite. — Če pa je hčerka fantu pretan prodala potem ne morete od fanta več zahtevati prstana, ampak vam le hčerka odgovarja za škodo.
Tako se je končala ljubezen... X. Z. Dekle je imelo 15 let razmerje s fantom. Službodajalec je dekletu zagrozil, naj pusti fanta ali pa službo. Dekle je zapustila službo, a sedaj se je ohladil tudi fant, ki se namerava z drugo poročiti. Ali lahko zahteva dekle odškodnino? — Od fanta lahko zahteva odškodnino, če je bila zapeljana pod obljubo zakona. Radi izgubljene službe tudi lahko zahteva odškodnino od fanta, če je službo le radi tega odpovedala, ker ji je fant zagotovil skorajšnjo poroko, sedaj pa te obljube brez krivde dekleta noče izpolniti.
Pravdni stroški žene. J. P. V. Žena, ki je pravdo j zgubila, mora sama plačati pravdne stroške. Mož ni dolžan za ženo j>cravnati stroškov izgubljene pravde. Z izvršbo lahko rubi nasprotnik le ženjno premoženje in ženine dohodke. Le če 6e mož posebej zaveže plačati ženine stroške, postane dolžnik.
Dolg napram razpuščenemu društvu. R. F. V.
B. Dolžni ste bili društvu, ki je bilo razpuščeno in se je tedaj oblasti javilo, da ni nič društvene imovine. Sedaj se je ustanovilo slično društvo Vprašate. če in koliko časa je še kdo upravičen terjati jx>vračilo tega dolga, — Vaš dolg bo zastaral šele tekom 30 let. Razpuščeno društvo je moralo imeti v pravilih določbo, komu pripada društvena imovina ob razpustu Dotični koristnik je upravičen, da od vas izterja bivši društveni dolg.
Plačilo dote. R. F. V. B. Če je mati zemlje-knjižna lastnica posestva, lahko vsak čas odstojM hčerki kos sveta za doto. Če pa ima mati le dosmrtno gospodarstvo in so zemljeknjižni lastniki vsi otroci jx> enakih delih, potem morajo pač za odstop sveta privoliti otroci. Nedoletne otroke mora zastopati skrbnik. Prepričajte se o tem na sodišču v zemljiški knjigi, ki je javna!
Ločenec. A B. S. Ce ste bili kot katoličan poročeni s katoličanko in je 6edaj vaš zakon sodno ločen, se ne morete kot katoličan veljavno drugič poročiti tako doli?o. dokler vaša ločena žena živi. Za katoličane prizna tudi sedanji državljanski zakonik. da se epravilno sklenjeni zakon le « 6mrtjo razveže.
Rodbinska doklada za otroka drž. upokojenca.
Državni vpokojenec prejema za 30-letnega sina, ki ie nesposoben za pridobivanje, rodbinsko doklado. Sin bi rad sprejel občinsko službo Ali bi v tem primeru oče izgubil zanj rodbinsko doklado? — Rodbinska doklada za otroka očetu ne pripada, če ima otrok v javni ali privatni službi več ko 150 dinarjev na mesec ali mu daje poslodavee brezplačno vzdrževanje brez nagrade. Ce je 30-letni sin. za katerega oče prejemi rodbinsko doklado le izjemoma, ker se je ugotovilo, da je tra;no nesposoben za pridobivanje, sposoben za službo, očetu ne pripada več rodbinska doklada zanj.
»Po krivici obsojen«. F. G. Vaš sorodnik je bil obsojen radi nekega pisma, glede katerega je sodišče zaslišalo grafologa. ki je izjavil, da je to pismo napisal vaš sorodnik. Dokaze, ki jih ie sorodnik ponudil za dokaz svoje nedolžnosti, je sodišče zavrnilo. Sedaj govorijo, da je bil pisec nekdo drogi. Zdi se vam. da so zakoni pomanjkljivi, ker more sodišče obdolženca obsoditi na podlagi gra fologove izjave. — O vprašanju, ali naj se smatra ali ne smatra kakšna činjenica za dokazano, odloči sodnik po svobodnem prepričanju, ki ga je dobil na jiodslavi vestnega pretresa in ocene vseh dokazov, podanih na glavni razpravi in ni vezan na nika-
kršna dokazna pravila. Tudi v vašem primeru velja to. Sodnik se je na podlagi pretresenih dokazov prepričal, da je obdolženec kriv, pa ga je res obsodil. — Ako obsojenec res ni kriv in more predložiti nove činjenice in nove dokaze, ki so sposobni 6ami po sebi ali v zvezi s prej preiskanimi dokazi, povzročiti njegovo oprostitev, naj predlaga obnovo kazenskega postopanja.
Trošarina od vina. M. Š. Vinogradniki ne plačajo trošarine od vina, razen če so istočasno tudi točilci. Ti smejo prodajati doma v svoji hiši v vaseh nad 5 litrov naenkrat, v mestih ali trgih pa nad 10 litrov.
S. E. »Varuški denar«. Ne moremo vam drugače odgovoriti, kakor smo vam odgovorili dne 3L januarja 1937. Vaše mnenje, da se posojilo vaše žene ne zniža za polovico ni v skladu z uredbo o likvidaciji kmetskih dolgov.
»Nepopolna srednja šola«. A. B. Vprašate, ali je res izdalo prosvetno ministrstvo odlok, da more uradnik z dovršeno osemrazreclno osnovno šolo napredovati do VII. (sedme) skupine. — V »Službenem listu« z dne 24. junija 1933, kos 51, je objavljena uredba o činu strokovnih šol nasproti srednji šoli in fakultetam. Po členu 2. uredbe ustreza izobrazbi nepopolne srednje šole in daje šolsko kvalifikacijo za zvanja, ki se razporejajo od X. do vštete VII. (sedme) položajne skupine po § 45., odst. 1. zakona o uradnikih med drugimi »prejšnja osemrazredna višja ljudska šola«. Tej šoli vsekakor odgovarja osemrazredna ljudska ali osnovna šola.
Komisijski stroški. V. V. Ako bo potrebna za zgraditev gnojišča komisija, kar boste zvedeli na občini, boste seveda morali plačati vse komisijske pristojbine.
Ženini pravdni stroški. T. J. Stroške, ki so naloženi v plačilo ženi, je dolžna plačati ona in ne njen mož.
Bivanje v hlevu. T. J. To stvar naj uredi ^občinsko obiastvo; sosed naj se pa ne vnieŠaV^ -
Služba v žrebčarni. J. M. Vprašajte pri vodstvu žrebčarne, ali vas rabijo in kakšne jppgoie morate izpolniti, da vas sprejmejo.
Omejitev možitvo za učiteljice. I. S. V zmoti ste, ko trdite, da imamo premalo učiteljev, a da učiteljica, ki se poroči z neučiteljem, izgubi službo. Res bo od 1. avgusta t. 1. dalje učiteljica izgubila službo, če se omoži z osebo, ki ni učitelj. Zato nam pa učiteljev ne bo zmanjkalo. Samo v Sloveniji jih čaka 700 na službo.
Zaščita. I. S. Leta 1931 sta posodili kmetske-mu posestniku vsoto denarja in bi radi vedeli, če je glede tega dolga zaščiten. — Dolžnik je zaščiten. Le, če živi v boljšem gmotnem položaju, kakor vi, upnik, ne uživa zaščite.
Nesocialen sklep občinskega odbora. J. E. V svoji hiši imate najemnika, ki se preživlja s poštenim delom, nima pa lastne imovine. Občina vam je naložila, da morate najemniku stanovanje odpovedati, očividno zato, da ne bi pridobil do-movinstva v občini. Zdi se vam, da tak nalog ni upravičen. Tudi vam občina preti, da bo najem-nikova družina v poznejših letih, če obuboža, padla vam v breme in oskrbo, ako ji ne odpoveste stanovanja. — Tak nalog občine za vas nima nobene pravne veljave. Svetujemo vam, da ga pošljete okrajnemu načelniku, da da občinskim očetom primeren pouk. Tudi pretnje o oskrbovanju najem-nikove družine se vam ni treba bati.
Nične pogodbe trgovskih potnikov. Z. M. Radi bi zvedeli, kateri zakon govori o netožljivosti zahtevkov, ki izvirajo iz naročil, ki jih sprejemajo potujoči agenti v stanovanjih privatnih strank. — Po obrtnem zakonu (§ 143.) smejo imetniki obrtov sami ali po svojih trgovinskih potnikih na stalnem poslovnem sedežu ali zunaj njega iskati naročil za kolonialno in specerijsko blago, za kmetijske in rudninske izdelke, kakor tudi za inanu-fakturno, konfekcijsko in galanterijsko blago in perilo samo pri podjetjih, ki obratujejo s tem blagom. Pri drugih osebah sinejo iskati za tako blago naročil samo na poziv. Po § 145. obrtnega zakona so opravila trgovinskih potnikov, sklenjena z osebami, pri katerih po zakonu ni dovoljeno iskati naročil, nična.
Vloga v hranilnici. M. B. Ce se je hranilnica okoristila z zaščito, vam je dolžna izplačevati le toliko, kolikor predpisuje odobreni odplačilni načrt.
Občinsko potrdilo zaradi zaščite. T. J. Če je
občina dolžniku izdajo potrdila tem, da je kmet, odklonila in je sodišče ta odlok občine potrdilo, je vprašanje dokončno rešeno. Ni pa zadržka, da dolžnik ponovno prosi za izdajo takega potrdila, če more dokazati, da je kmet po predpisih uredbe o likvidaciji kmetskih dolgov.
Taksa od prodane hiše. F G. Pri davčni upravi vam bodo izračunali, koliko znaša taksa od kupno-prodajne pogodbe za hišo. V višini taks pa smo že večkrat pisali.
700 dinarjev
10 dni
maj—junij
slane blvanie u Radenskem zdravilnem kopališču. Vse vračunano: stanovanja (sobe po lastni Izbiri o vsaki vili ali Terapiji t), hrana (oblča/na ali dl/elna), zdravniški pregled in od njega predpisane zdravilne kopeli, velika analiza seči, vse takse, postrežba, če je potrebno tudi pregled z Kontgenom.
Zahtevajte prospekteI
Pri materi
Deseto leto se ie vračam k osameli materi. Devet in dvajseiič prihajam iz mesta, v eni roki kovčeg, v drugi dežnik. Po neskončno znani, a vendar že odtujeni stezi stopam domov. Vas je ostala zadaj, z vsakim korakom se poveča samota in tišina, samo kosi prepevajo. Naglo se uirači. tla so zmočena od pomladnega dežja in noge drsijo. Nazadnje se ustavim pred leseno hišico s slamnato 6treho, globoko vdahnem značilno vonjivi domači zrak in rahlo potrkam na zaprta vežna vrata. »Mamal«
Zaslišim vzklik presenečenja in drsajoče korake. Majhna, 6uha in bedna obstoji mati pred mano. Očitajoče pravi:
»Oh. kje bi si mislila, da boš zdaj prišel! Zakaj pa nisi pisal?«
»Niste dobili? Oh, ta pošta!« Mučno mi je. Sklonim se, da se ne zadenem v tram, odložim prtljago, sedem in se razgledujem po sobi. Nič 6e ni spremenilo v treh mesecih, čisto nič.
»Kaj boš pa zdaj jedel?« »Nimate nobene stvari? Tudi kruha ne?« kaj boste pa vi večerjali?«
»laz?« pravi skromno. »Jaz sem opoldne jedla.« Ne vem, ali naj se jezim ali naj se razjokam. Takšna je in takšna bo ostala zmerom. Nerodno je, čutim veliko krivdo in molčim. Pravim, da sem lahko kdaj brez večerje, toda ona v2amc kanglo in gre v vas.
Nažgem petrolejko, odprem svojo knjižno omarico in gledam. V oči mi pade mohorski koledar. Vzamem ga, zalistsm po njem m obstanem. S svinčnikom je drobno napisanb:
14. marca je strašansko pihalo, tako da sem morala pu-noči pribežati v skedenj.
Domislim se, kakšne so take noči. Tema je. Nekje v hribih se prebudi silen predspomladanski veter, plane čez pobočja in dobrave, razinaje brste-če drevje, da strahotno tuli. Škarnice v slamnati strehi škripljejo. v stropu nekaj poka, stene se stresajo, okoli voglov veter vzdihuje, stoka, ječi, vpije, vrisk«, udarja s slivovimi vejami po okencu. Mati se predrami, trepeče pod odejo is moli rožni venec. Nikogar ni blizu, neugnani valovi vetra hrumijo, se divje zaganjajo drug za drugim in zdi se, da 6e bo zdaj zdaj vse porušilo. Mati se zavije v odejo in zbeži v skedenj. Tam ni čuti pretresljivega, do 6olz žalostnega vzdihovanja duš. ki se vicajo v viharju, med vejami, ob vogalih, na podstrešju. Mati čaka. da se razbesnele sape umirijo. Ko se ob jutranjem svitu prezebla vrača, vidi kupe sajaste slame, ki jo je veter iztrgal iz šopa in raznesel po vrtu. Tudi trije izprani kamini, ki so čuvali najvišji vrh strehe, ležijo na tleh. Mati sklene roke in s tihim jokom stopi na prag. Nihče ne vidi njenih solz in nihče ne ve za njeno žalost Ona takrat najbrž misli name in računa, koliko časa bom še v šolati. Potlej bo vse boljše: imel bom denarja in ji bom pomagal, o kako bo to lepo — — A kaj sem delal tisti večer jaz? Odprem dnevnik. ki ga pišem že tri leta.
14. marca. Našli smo se štirje, v muhavosti si izbrali nebotičnik fn 1stn do polnoči govorili: o osebnih in splošnih problemih .o dolžnostih, ki nas čakajo, o trpki bodočnosti. Žrtvovati bo treba svojce, odpovedati se za krajšo ali daljšo dobo družini, tako rekoč zatajiti samega sebe in zgrabiti življenje, Mi štirje smo tesno povezani, a nismo sami. Velika delavna družina nas je.
Ko bi mati vedela, kako sem daleč od nje! Aforebiiti mi pa vidi v srce.
»Na,« postavi predme skodelico mleka in velik kos kruha, »jej, da ne boš kot trska!« »Nič mi ne manjka zgoraj, mama —« »Bogu hvala! Potlej si pa od 6krbi tako 6uh. kajne?«
»Da. skrbi,« zamišljeno potrdim. »Kako dolgo se boš še mučil?« »Dve leti. če pojde po sreči. A to ni najhuje,« ji trpko pravim. »Najhuje bo potlej, ko bom doma. Dosti jih je. ki že čakajo —«
Mati molči, nekaj premišlja in rdi se mi. da sem ji razpihnil vse sanje, ki si jih je bila t ljubeznijo splela. —
Dež pada, tako spokojno moči spomladanski dež spočito zemljo, ki bo ob prvem soncu vzkipela v bohotni rasti. Skozi raztrgano streho kaplja na strop zdaj tu zdaj tam, bolj ali manj enakomerno. Bridko mi je. kot da kaplja na moje srce. Ne morem epati čujem, kako mati zdihuje na svoji postelji.
Ko se zdani, grem na podstrešje in vidim, da je veter dobro opravil svoje delo. Tla so čisto mokra. Mati mi podaja deske. lri jfh zatikam za letve in škarnice, v črno. smrdljivo slamo. Z ognjišča se dviga dim, duši me in solze silijo v oči. Nato podstavljam: tri banje, nečko. dve skledi, dva lonca in kozo za kuhanje masla. Najdem Še staro zarjavelo pločevino za zapiranje peči, Podstavim jo poševno, da bi se voda odtekala v banjo. Sedim pri mizi in hočem brati. Trnk, tiiik. tenk — tenk — tenk. tink — — »Poslušajte, mama. kaj ne zvoni lepo?« S prstom kažem na podstrešje in se smejem, nato Eis*o resno pravim:
»Vidim, da ne 1» drugače, dokler ne bomo napravili nove hiše —«
Pogleda me, se posmehne in me zbadljivo oponaša:
»Vse bomo imeli: kravo bomo kupili, skedenj bomo pokrili z opeko, novo hišo bomo Bezidali — — Lahko je povoiriti —«
Krava--Pred desetimi leti 6mo jo nazadnje
imeli. Sla je za mojo prvo študentovsko obleko, za prve kniifje. Odtlej njivice zaman hlepiio po gnoju, mleka nimamo, seno prodajamo za vsako ceno.
Skedenj bomo prekrili —■ da bomo imeli zdra-vo fcapnico. Kakih tisoč dinarjev bi stalo. To ni tako velika vsota — —
Hišo bomo sezidali — — Prostor sem že sam izbral n« vrtu in naredil površen načrt. »Kje boš vzel denar?« me je vprašala mati. ko setn tako vsakdanje omenil zidanie. »Povest bom napi6al. debelo knjigo.« »Povesi? O čem pa?« »O življenju, o ljudeh — —« Dvomljivo me je pogledala.
Misliš, da že tako vse poznaš? ie hotela reči. Povest sem res napisal a ko io prebiram, čutim, da ii še nekaj važnera, nepogrešljivega manjka. Poznani e življenja in ljudi?	, , ,	.
Kje ste še — kravica. z opeko pokriti skedenj in zidana hišica sredi sadnega drevjal
Cakaimo — morebiti bo pa le prišel čas--
Neprenehoma dežuje. Kanlie padajo v devetero pndstavljenih posod, lar slišim samo tiste, ki udarjajo na strop, in one. ki zveneče tleskaio na pločevino. Ležim na hrbtu in se prijetno oečut-m na gveži šumeči beliavini. Zunai ni posebno temno, podoba te. da se nekie jasni. A mirna, bleda svetloba prihaja od prvega spomladanskega	» tih in neviden potujp z,i zavesami deževnih oblakov Cnanec ie daleč, kaiti obhaja me toplina — in nri tri in dvai«etih letih zdrav človek ne more zaspati- kadar bi rad.
Tenk___tenk - tenk----<mk -
,OI> Dc? je jental, še boli nostaia svetlo iti kmalu se motno zariše tis bledi steni okenski križ.
morem zaspati, mislim na žrtev, ko se bo treba odpovedati ustvaritvi družine, pozabiti na osebno srečo zaradi blazno valujočega življenja. Ne morem ubežati strašni eili spomladi.
Rože cvete j o, a kje je še veter, da jih opraši!
Mati enakomerno diha, da ji skoraj zavidam njeno sjjokojno spanje.
V veži sta dva kotca: v euem je mlad petelin, v drugem kokoš. To je mati kupila za praznike. Zaradi dehorjev, lisic in kraguljev nsinreč ne goji perutnine. Zdaj siplje koruzo. krompir, igance. da se odebelita.
Vsako jutro, ko se prične daniti, peielin -kiki-lika, sicer še okorno, a vendar imava občutek, da sva sredi vasi. Vse bolj domače jx>slaja pri nas. Kokoš pa že nekaj dni zaporedoma nese jajca.
»škoda bi je bilo zaklati, ne?« Mati me vprašujoče gleda.
»Zaridi mene kakor hočete, ni mi dosti za kuretino. Saj kokoš ne more biti debela, če vsak dan nese.«
»Seveda, petelin je pa tudi suh. ker jioje —*
»Dobro, bomo pa svinjine kupili malo več —«
Na binkoštno soboto ni nobene smrti pri naši hiši. V toplem vremenu hodim jx> vrtu, s škarjami Izrezujem na sadnem drevju vodne poganjke, strgam iišsje in mah. lomim sube veje. Brstje se napenja in poznajo se že bodoči cveti. Tišino moti samo ubrano prepevanje ptic. Sinice, kosi. ščinkavci, pe-nice, slavčki — vse tekmuje, vse pozdravlja spomlad, toplino, svetlobo. Nič mi ne manjka, ne čutim nobene bolečine, hrepenenje je umrlo, želim si le, da bi bila ta tiha sreča brezčasna, brezkončna. Ni je mladenke, ki bi dal zanjo to občutje blaženosti.
Zvonovi so se začeli oglašati iti zdaj veselo klenkajo. Iz hiš se vije dim in vse je že praznično. Mati peče kruh iu polico. Z ognjišča se širi prijeten vonj.
Med ljudi grem in se trudim, da bi bil čim bolj neprisiljeno domač. Pa čutim, da sem neroden Vikajo me in niso več tako zaupni kot včasi. S|xj-znavam, da so me v mislili že zdavnaj soglasno izključili iz svoje srede in da sem jim že dolgo tujec. Govorimo o slabih časih, ki so prišli na svet. Boža nas pomladni veter, ki prihaja nekje iz brste-čih gozdov preko njiv, in spet valovi dalje nad spočito zemljo. Sredi vasi se sliši vriše veselih otrok, mi pa se tiho sjx>gleditjemo in mislimo nazaj...
Nato kar naenkrat planejo črešnje v cvet. Velika svežost diha iz (»krajine: po vrtovih, dobravah, "bregovih, med trtji, na samotah in ob stezah cvetoče črešnje. Čudovito diši zrak. nepozabni so večeri in ponoči sem od bogvečetsa pijan. Zdaj ni več daleč čas. ko pojdem nazaj.
Mati postaja tiha in si jirizudeva, d« bi mi v vsem ustregla.
Gledam hišico, ki je na šopu pokrita z novo, svtllo škopo. in spet omenim novo hišo.
»Ti boš lahko zidal novo hišo, ti. Pa tudi jaz bom imela kmalu novo. samo tista bo lesena —«
Mati v šest in petdesetem letu misli na smrt! V zadregi umolknem in se zagledam v preproge belih marjetic pri skednju.
Stopim v trtje ki že deset let umira v zapu-ščeuosti in starosti. Vse plemenite vrste so ie zdavnaj shirale. Ni več trt muškatelca, kraljevine, špa-
njolca, portugalke. Le še hotela se skuša upirati, a grozdje, ki ga rodi, je drobno in kislo, da ga celo ptiči ne marajo.
Kot jesenska megla prihaja vame občutje krivde in žalosti. Ali bom kdaj popravil, kar sem zagrešil?
— — — Nato tridesetič odhajam. Sonce sije in ptice pre|ievajo v slovo, da mi lopi srce. Zelenje diši opojno kot belo nedrje sedemnajstletne device.
Crešnje izgubljajo cvetje in veter ga ljubeznivo trosi po travi kakor deklice pri telovslci procesiji. Letos bodo obrodile, da se bodo veje upogibale do tal.
Moj Bog. še nikdar nisem šel tako težko z doma.
Mati stoji na pragu in gleda /a menoj. Preden se na ovinku skrijem, me še enkrat jiokliče. Za zadnji trenutek ima zmerom shranjeno kako vprašanje, opozorilo, naročilo, prošnjo.
»Lejx> pozdravljam vse tiste, ki ti toliko dobrega storijo in ki jih jaz ne bom nikdar videla ne f>oznala! Imaš rožni venec? Piši kaj!«
Mati ostane v samoti, v morju ljubega sonca, sredi ptičjih pestni, toplih sap, cvetočih jablan in revščine, jaz pa utonem v struji hitečih in zaskrbljenih ljudi, v sivini bučnih ulic in prahu, v mreži obveznosti, drobnih poslov in truda. Cas je docela razbit. Zdrava barva, ki sem jo prinesel z doma, počasi zapušča moj obraz.
Čez mesec dni dobim materino pismo. Najprej me užaljena vprašuje, zakaj ji nič ne pišem, iu se hkrati tolaži, da imam pač dosti skrbi. Nato mi sporoča, da je kragulj razmesaril kokoš — šla je predaleč od hiše — in da se je zelo jokala. Tudi smrkovci da so se skrivaj pritepli iz vasi, obrali in olomili mlado črešnjo-ceniko kraj vrta.
Ko lo berem, me obide velika jezi. Zmlinčil bi jih, ako bi mi prišli v roke! A spomnim se. da sem bil v njihovih letih prav lak in da ni bilo nobeno zgodnje sadje varno pred menoj. Nasmehnem se in pride mi na misel, da se zdaj nemara maščujejo moji otroški grehi.
Nazadnje piše, ds bo letos dosti sena in bi lahko redili dve kravi, kaj šele eno!
Krava, skedenj, hiša — jaz pa še za današnje kosilo nimam več denarja — Zamahnem z roko, da bi odjiodil nadležne misli, nato stopim k oknu i« se iz tretjega nadstropja zazrem v valove vrtoglavo naglega življenja, ki brez konca drvijo po ulici
Ali sem gospod ali kmet?
A to vprašanje je odveč. Z zadovoljstvom čutim, da ne bo ljubezen do tihih, skromnih ljudi in skope domačije nikdar popustila ali umrla, naj me Življenje zanese kamorkoli. Več in boljšega mi mati v resnici ni mogla dati.
Nap>osled pa — o tem sem trdno f>repričan — se bom utrujen povrnil v samoto k pticam in divjim rožam, k lišaja6tim drevesom in zapuščenim njivicam. To bo krasen, zmagoslaven povratek. saj bo poslednje romanje živega človeka pred končnim odhodom v blagoslovljeno zemljo, k materinim strohnelim kostem.
Vinko Beličič.
Poslednja na šafotu
i*
(Znamenita pisateljica Gertruda de le Fort, ki že naš list pisal o njej, i« iedala iz dobe francoske revolucije zbirko novel s tem naslovom v obliki pisem. Iz te zbirke je tudi ta lepa slika.)
Na praznik Naše ljube Gospe Karmelske, so obsodili šestnajst karmeličank iz Compiegnea na smrt.
A ne bojte se, draga moj«, da vam prisodim pogled na krvavo giljotino! Ljuba moja, saj jaz sama ne prenesem pogleda na to strahotno ropotijo. Ali mi verjamete, da bi že laže gledala živega rablja pri njegovem delu, torej človeka, ki ima ko-rajžo, da sam udriha z mečem; laže bi gledala roko iz mesa in krvi. k' se vsaj kaj zaveda, ko vrši tisto grozotnost. .Nikar življenja s strojem streti! Toda^ saj je vprav to simbol naše usode: draga moja, stroj ne pozna nobene razlike, stroj nima nobene odgovornosti; njega ni ničesar groza; stroja ničesar ne gane, stroj brezbrižno udriha po vsakomur, bodi, da je to najplemenitejši človek in najčistejši ali najbolj zločinski; resnično, stroj je vreden ud kaosa, je tako rekoč njegova krona, ki jo nosi navdušenje brezdušne množice, ki ne verjame v božje besede: »Bodi!«, mirveč, ki ve le eno, satansko besedo: »Uničujl«	'
Stala sem sredi rjoveče drshali. Nikoli, draga moja, nisem brezupnosti našega stanja tako obupno
občutila ko tedaj! Saj veste, da nisem visoke postave: dobesedno sem stala do glave v metežu, da se mi je obraz te pogrezal vanj. Nisem mogla zares ničesar videti, kar se ie dogajalo, mogla sem vse le slišati. Razumete, draga moja, da so se vsa moja čutila zatekla k temu «dinemu čutilu, da sem morala t njim skoraj nadnaravno vse zaznamovati?
Karmeličarke so pojoč prihajale na Plače de la RčvoluHon: že od daleč je bilo slišati njih prepevanje psalmov Tako čudovito jasno je prodiralo skozi kričanje druhali — ali pa so umolknili izbruhi krutih množic ob pogledu na njihove žrtve? Prav natančno sem razločila poslednje besede »Salva Regine« in koj nato prve od »Veni creator«. Nekai svetlega in ljubkega je bilo v petju, nekaj nežnega, raeno pa jako trdnega in mirnega, — nikoli bi si ne bila mislila, da se more takšno petje glasiti iz ust na smrt obsojenih! Prei sem bila jako razburjena; pri tem petju pa sem postala čudovito mirna. »Creator spiritus, creator spiritus«, zdelo se mi je, '•da venomer slišim ti dve besedi; bilo je, ko da sta se tako rekoč zasidrali vame.
Medtem se je vilo petje čisto in polnozvočno dalj*, P« petju sodeč — saj videla nisem ničesar — so vozovi prav počasi vozili; najbrže se je množica ustavljala pred njimi. Imela sem občutek, da še dolgo ne bodo prišle. A to petje je občutek
CRIKVEHICA
Vodilno kopališče z zredno plažo in komfortnimi hoteli Kompletni pension od 60'— do
120'— Din. Prospekte daje kopališka uprava.
HOTELI: Therapia s 100 ttv., Miramare , 62 ttv , Crikvenica s 45 tv., Dom dr. Seidl s 62 tv., Liburnija s 24 tv.. Eden s 23 tv. Wien s 21 tv., Crnkovič s 20 tv., Slavija s 20 tv.. Danica s 20 ttv., Esplanade s 10 tv., Julijana s 16 tv., Ivančič s 15 tv.
PENSIONI: Vila Ružica s U ttv., Adria s 23 tv., Vila Luisi s 16 ttv.
RESTAVRACIJE: prenočišča: Bellevue s 16. Europa s 8, Gjurašin s 7 tv., Restavracija Vinodol.
GOSTILNE: Zelengaj s 6, Morava s 7, Peichl s 7, Slovenac s 7, Dalmatinski podrum s 5, Shang-hay s 5, Hrvat s 3.
KOŠER KUHINJE: .Kraus« in »Engei«.
S soba, tv. tekoča voda, ttv. = tekoča topla in mrzla voda.
V zasebnih vilah in hišab zelo mnogo lepo opremljenih sob po zmernih cenah.
za čas popolnoma popilo vase. tudi prostor je odstranilo, odstranilo |e veliki, krvavi Plače de la Revolution, odstranilo je giljotino, to creator spiritus, creator spiritus je odstranilo ludi dojeni kaosa: iznenada sem spet občutila, da sem med ljudmi! Zaeno pa mi je bilo, ko da mi pravi nekdo prav na uho: »Francija ne pije samo krvi svojih otrok; ona preliva tudi svojo kri eanjo, svojo najpleme-nitejšo, najčisteišo kril« Strahoma sem se zdrznila: mrtvaško tiho je bilo zdai na Plač« de la Revolution. (Ljuba moja, niti pri obglavljanju kralja ni bilo tako tiho!) Tudi petje se je dozdevalo tiše. Lojtrnce so se očividno odstranile, mogoče so i* dospele na svoj kraj Srce mi je začelo močno udarjati, a zavedela sem se, da ie zmanjkal v zboru neki prav jasen glas, — koj nato je manjkal š« en glas. Mislila sem, da se usmrtitev niti še začela ni, v resnici pa je bila že skoraj končana.
Petje sta nosila rdaj samo dva glasova: za hip sta plavala ko blesteča se mavrica nad Plače d* la Revolution, nato je bilo, ko da je ugasnila ena stran; druga se je še dalje lesketala. A ž« je r.a obledeli sijaj prvega, poprijel drugi glas —, bil je prav majhen, nežen, otroški glas. Zdelo se mi je. ko da ne prihaja r višine šafota, marveč se dviga od nekod iz globine množice kvišku, ko da sam sebi odgovarja.
Tedajci se jc stlačena gneča hrupno zagibala, pred menoj sc ie naredila reža: sredi vrtinca strašnih žensk sem zagledala Blanche de la Force: njen mali, bledi, stisnieni obraz se je kar irbočil iz svoje okolice, jc to okolico kar vrgel s sebe kot ruto. Nisem je poznala — tako brez vsakršnega strahu je bil obrazek te Blanche: pela je Pela s svojim drobnim, slabotnim, otroškim glasom, ki sc ji ni nič tresel: nasprotno, žvrgolela je ko ptiček. Popolnoma sama je pela nad velikim, krvavim, strašnim Republikanskim trgom »Veni creator« svojih sester do konca:
Doo patri sit gloria et Filio, qui a mortuis surrexit ac Paraclito in saeculorum saecula!
Natančno sem slišala vero v edinega Boga —, amen« nisem slišala več (Saj veste, da so divje ženščine na mestu ubile Blanche.) In zdaj. ljuba moja; mavrica nad Plače de la Revolution je ugasnila in vendar sem občutila: revolucije ie konec. (Resnično je čer deset dni minila doba strahovlade.)
Zdi se mi, da vidim v Vaših toplih očeh dvoje solz: počasi in svečano zdrkneta na Vaše Toke. Vaše ustnice so stisnjene, rekla bi, da so sklenjene. Ganjeni ste, zaeno pa ste vznemirjeni in jaz vem, zakaj: pričakovali ste zmage junakinje in ste doživeli čudež v slabotni!
Dva potnika
Ne
Na neki majhni poslaji je vstopil upokojenec Brunien v vlak. Največ voz je fcilo praznih, s ker je Brunien Hjubil druščino si je Izbral oddelek, kjer sta sedela dva gospoda. A ta dva sta bila tako zatopljena v neki razgovor, da nista niti utegnila odzdraviti sopotniku, ki se je skromno usedel v neki kot in videti je bilo, da ga onadva sploh nisla opazila.
Spočetka je trušč pri odhodu vlaka preglušil njune besede. A nato se je Brumenu posrečilo, da je ujel nekaj besed njunega pogovora.
»Jaz ti bom razodel svoj načrt,< je dejal mlajši, ki je bil videti pustolovski prefriganoc prve vrste, »in zanašam se na tvojo pomoč. A če me pustiš na cedilu. . .< Pesti so se mu skrčile in oči za-bliskale.
»Že prav,t ga jo miril starejši, čigar zabuhli obraz je jasno povodni, da je to človek razbrzdanega življenja, »name se že morete zanesti. Saj ni prvikrat, da sva skupno eno skovala, ali ne, JanTt
»Res je, Štefan. Torej, čuj.. .«
»Pazile ga jc prekinil Štefan, »ali se ti ne zdi, «la je tisti tam nekakšen .zaneseni' detektiv?«
»Koj mi je bil sumljiv,< je brž odvrnil Jan, »a ta nama ne bo nič storil. Ciin bo odšel odtod, mu bo naš človek sledil. In če naju bi le poskušal izdati, bo dobil kroglo v trebuh.c
Brumen se je nemirno prekladal na svojem sedežu.
»Ali ne bi rajši počakal, dokler ne bo izstopil?« je šepetal Štefan.
»Prav ni« časa ne moremo izgubljati,« je Jan mrko odvrnil. »Oes nekaj minut bova doliila torbo.. .c
»Kdo jo prinese?«
»Tom.«
»Ta pa že ne. Tom je
»Ušel je,« je odvrnil smehom.
»USel?«
»Nocoj — s pomočjo mojih ljudi.«
»Ab, saj vendar ne iirtige-l sem ...«
v ječL«
Jan s hudobnim
na-
»Tom more vse! Kako bo napravil, ne veni. Vem le to, da nama bo čez nekaj minut izročil torbo.«
»V njej pa bo?<
»Dinaniit!«
Brumenu jp zastajala sapa. Trepetal je, oči so se mu ir.buljile. Kaj naj stori? Ali naj kliče na pomoč? Nikogar ni bik), ki bi ga mogel slišati. Ali bi potegnil za zasilno zsvoro? A je bila ondi, kjer sta sedela ta <lva! Da bi pobetrnil? A zunaj bi ga zlikovci prijeli!
Onadva sta ga poaorno opanovala. »Ali vam je slabo?« ga je vprašal mlajši. Njegov tovariš pa je vzel stoklcnico konjake: »Ali bi ga kapljico?«
Brtimen je že vedel, kaj to pouicni! »Omamiti, zastrupiti me hočeta!« si je mislil. In vse sile jo napel, da je mogel reči: »Hvala, meni ni nič.«
»Oprostite,« je dejal starejši nejevoljno. Na-točil si je šilce. »Ali bi ga požirek?« se je obrnil do tovariša.
»Rad,« je oni odvrnil in viel cigaretno Škatlico v roko. »Ali ti morem postreči s cigareto?«
»Ka j posebnega.'«
»Seveda,« se je mlajši nasmehnil.
TTbogi Brtimen je zapledoval vse njune kretnje. »Kakor v romanu,< sc je spomnil, »cigarete za omotičnost, zastrupljen konjak. Ce oboje naglo učinkuje, bom nemara še mogel zbežali, preden bo prišel oni Toui s svojo dinaniitno torbo.«
Stareiši je potegnil dim cigarete vase:
»Ali ni opij v njej?«
»Malo že. Neka angleška sorta je, ki mi jo je-poslala neka prijateljica iz Londona.{
»Menda itnaš v vsakem mestu kako prijateljico?«
»Saj vaš, da pride človek našega stanu dosti po svetu!«
Starejši je zrl zlovoljno na napolnjeno Šilce s konjakom, ki ga je bil tovariš postavil poleg sebe na klop. »Zakaj pa ne pijež?<
»Prosim.« je odvrnil oni. A ko je prijel šilce v roko, je padlo na tla in se razbilo.
»Ta je pa pameten,« si je mislil Brumen.
Starejšega pa to ni zmedlo: »Nič za lo. Pa iz steklenice pij!«
Oni je malo okleval, nato pa jo prijel zn steklenico in je pil. A bister j»ogled Brumenu je zapazil, da je le malce srknil.
»N'o, žejen pn nisi kdovrknjl' je pripomnil starejši zlovoljno. Obrisal je rob steklenice in pil v globokih požirkfh.
»Tu naj se sam vrag spozna-,f je zabrundal izmučeni Brumen. »saj je ludi samomorilec I«
Mlajši se je zdrznil: »Nikar ne trativa finsa.«
»Res. Dejal si mi prej. da je v Tomovi lorbi dinaniit.«
»Seveda. Dinaniit.«
»Zadosti?«
»Toliko, da ho šlo nekaj hiš v zrak -
»Pa se ne boji, da bi gu sjioznali'.'
»Ima ponnrojene brke ...
Tedaj je vstopil sprevodnik.
Brumenove oči so se od groze razprle: Obraz s košatimi brki. 1orl>a —
»Tom!.- je hotel zakričali, a nobenega glasu ni spravil iz stisnjenega grl«.
Nihče ni zapazil njegove razburjenosti Karle, prosim,« je dejal vstopivši prav prijazno.
Oba goepodn st« pokarala |>olovično karto in svojo legitimacijo.
»Aha?« se je začudil sprevodnik, !«osj>oda sta igralca! Lep poklic!«
»No,< je starejši utrujeno odvrnil, »lep poklici A večna gonja! Danes tu. jutri tam, spotomn pa še učiti se besedila — vef-na gonja!«
(M. G.)
Dobrna pri Celju
la srčni, ilvCna in Isnske baletni I« m one. ki so počitki potrebni!
Akri.tolerma 37" C, naravac ogllUtovo-kltle kopali. Izboru) adravUai učinlci pri boleznih srca, llvcev, tenslcib boleznih, bolezn)h ledvic, mehurla. aslabeloitl, kroničnih telortčnlh in črevesnih katar))!.. Krasen park. divna okolica - Od 16. aprUa do 30. lunlla ln od 1. septembra 4o al. oktobra 20 dnevno pavšalno zdravljenje za pavšalno cono Din 1100- rto Din 1S50- (autohus Celle—Dobrna ln narsi, soba. hrana, kopeU, »drsvnlk in takiei. r.nhte-valte prospekt«
Kurenčkuva Neška ma tud beseda
Zadenč, ke ee je naveličal tisteh šter-deset mučeniku za nas ureme regulirat, je začeu pa kar naenkat sonček tku Iepu skuz ublake špegat, de ga je blu kar vesele za pugledat. Sevede, jest usa vesela, de boni šla lobka spet enkat pu dougem čas mal na lft, sem s hiter pu krila klubuček na glava in šla plonk kar brez montelna gor pud Ti-buli na špancir. Pa na smete mislt, de sem dala že montel u za-staulaunca spraut, koker ga dam epumlad ponavad. Buh na przaden. Za zastaulaunca je ja še čas. Sej gnar čluvek zmeri prou pride. Taka reč je zmeri bulš, de se mal ud-luži, 6aj za tulk časa, de začne čluvek voda u grl tečt. Mal bul topel je blu bolt, pa sem montel kar duma pestila že zatu, de sem bi šlonk vn vidla. Kumi t pa pridem gor pud Tibuli du tiste ta nove eerkuce, ke ji je rank Trubar kar hrbet ubrnu, pa zagledani moja prjatelca Juhanca, ke je tam ukul kuluvratla, ket kašna zgeblena koza.
»Juhanca !< sem ja puklicala, pa je prec prletela h men, prjela me za pudpajzha, pa sva ja mahnle tam mem Jakupičuga paviljona preke tistmu drevu-red, ke ni nč dreuja.
Kumi tri je blu ura — scer se prau pu ta novem petnajst, ampak jest nečem legat, ke u resnic kažeja ure sam du dvanajst — pa 6e ble že use klupi tam gor skuz zasedene, koker de b Iblan-žani na mei druzga dela, koker hodet ke gor na klupi douhčee predajat.
Več ket ena ura sva z Juhanca mogle prume-nirat gor pa dol, de se je uzignu en zalublen parček g klupi in udšou gor preke špricbrune. H sreč sva ble medve z Juhanca tku Jlink, de sva zasedle hiter tista klop, preden sa drug prdeujal du klupi. Jest sem bla že tku trudna, de sa me use kusti bu-lele. Kumi eva se pa dober usedle, se je pa že začela Juhanca neki repen« in čez naš rotuž šimfat. »Veš kaj, Neška, mal več klupi b pa že rotuž ziber tlela puetavu, de b se mogu Člouk saj kam usest, koder je le preveč truden. Zavle tega b mu mende na blu treba še kunkurza napuvedat,« se je jezila. »Verjameš, de sa men takla parki, ke ni dreuja ne grmouja velik bi ušeč, koker pa tist, ke se iz dreuja pa grmouja še parka na vid? Jest b ta narrajs ceu dan tlela sedela, pa šinkučke futrala.«
»Tu t rada verjamem, Juhanca. Zdejla spumlad je res lušten tlela gor. Keder bo pa začela urucma prpekat, pa tlela na sonce na bo za sedet. Tekat boja tud teb tak parki, ke ee iz dreuja na vidja, koker prauš, prou pršli. Pa še neki. Takla parki tudi za zalublene Idi nisa puseben prpraun,_ ke sa Idam preveč na zubeh, zatu se velik raj drzeja bl med grmoujam. Za use ni nekol prou. Vis, zatu je
Rešitev ugank
z dne i. maja 1937.
Rešitev križanke:
Vodoravno: 1. časomer, 8. umor, 12. slak, 16. Azov, 17. iperit, 18. urica 19. soba, 20. noga, 21 teden, 22. ar, 23. prod, 24. uharica, 25. doba, 27 Tit, 28. uta, 29. tul, 31. ura, 32. lov, 33. nra, 35. Hasan, 37. era, 39. deža, 40. Celovec, 44. enoU, 45. je«, 46. akacija, 47. cekin, 48. Uda, 50. h az en a, 52. tetek, 56. Edip, 58. ino, 60. tolar, 62. opat, 63 ave, 64. pi, 65. mesec, 68. Eros, 71. ahat, 72. etan, 73. Aten«, 74. hip, 75. oče, 76. car, 77. oko, 78. nakana, 79. lak.	.
Navpično: 1. čas, 2. Azon, 3. sobota, 4. minuta, 6. epoha, 7. rega, 8. urar, 9. Mitilene, 10. otec, 11. rudar, 12. sreda, 13. linolej, 14. Aca, 15. karavana, 23. ptica, 26. Bože, 29. taca, 30. Unec, 31. urok, o4. vek, 36. seja, 38. Atika, 39. dan, 41. laz. 42. ocet, 43. vino, 48. ud, 49. Divača, 50. hipec, 51. Amta, 52. Tacen, 53. arena, 54. torek, 55. ep, 56. etapa, 57. petek, 59. Omar, 61. leto, 63. ah, 66. eno, 67. sak, 69. oha, 70. sin, 75. ol.
Rešitev Hevilnice:
Pskov, rgib, mlaj, šef, tun, žrd. — Kdor nima o svetem Filipu in Jakobu še voza krme, ni gospodar svoje živine.	_
Stevilnica
12.	2. — 5. 3. 4. 15. 4. 9. 2. — 8. 14. 16. 2. 12. 2 _ 5. 17. 12. 10. 4.-9. 17. 14. 1. 14. — 14. 18. 11. 7 12. 17. — 18. 17. — 3. U. 12. 2. — 18. 17. — 5. 7. 2. 16. 1. 17. - 13. 4. - 6. 2. - 15. 2. — 16. 2. 12. -6. 14. 11. 14. 17. 5. 11 — 15. 14. 15. 2. — 7. 4. —
10.	3. U. 13. 4. 1. — 14. 17. 16. 11.
Kljnč:
1. 2. 3. 4. 5. — os«ba iz Jurčičevega Desetega brata,
6. 7. 8. 9. — poljsko orodje,
10. 11. 12. — kovina,
13.	14. 15. — božanstvo starih Slovanov,
16. 17. 18. — kraj pri Domžalah.
Če zgornje številke nadomestiš s pravilnimi črkami, ti povedo slovenski vremenski pregovor za mesec maj.
Zlogovnica
Iz 44 zlogov: ap, av, az, bas, be, bed, ber, best, če, dr, e, gelj, gla, i, i, ječ, jel, jer, ka, kev, klo, kra, le, lje, lo, men, mež, na, na, no, no, no, o, rar, red, se, ša, ši, tar, to, var, vi, ze, zeg — sestavi dvaindvajset dvozložnih besed z naslednjim pomenom:
1. lesena posoda, 2. zidarska potrebščina, 3. goveja krma, 4. pletena posoda, 5. državna blagajna, 6 lepotna cvetica, 7. prevozno sredstvo, 8. poljski pridelek, 9 .lepotna rastlina, 10. opoldanska jed,
11.	del pluga, 12. listnato drevo, 13. čevljarska potrebščina, 14. šivalna potrebščina, 15. domača jed, 16. gozdni delavec, 17. poljski pridelek, 18. nezgor-ljiva snov, 19. alkoholna pijača, 20. kovaška priprava, 21. ribje jajce, 22. pogosta bolezen.
Če izbereš pravilne besede, ti prve črke, brane ed zgoraj navzdol povedo slovenski pregovor.
Ravnatelj je svojega uradnika pozval predse: »Včeraj ste prosili za dopust, češ da bi šli radi za pogrebom svoje tašče. Proti večeru pa sem vašo taščo srečal na promenadi. Kako hočete opravičiti vaše ponašanje?« »Gospod ravnatelj, saj nisem rekel, da je tašča umrla, marveč, da bi le rad Sel za njenim pogrebom.«
Pošljite naročnino! —
pa rotuž gledu, de je usem daukuplačvaucem ustre gu, ta mladem in ta starem.«
»Noja, če že ni drgač, nej pa enkrat toja ub-vela. Ampak tu m pa že moreš pestit ubvelat, de b rotuž žiher mal več klupi tlela |>ustavu. Za kua je tu dober, de klupi tku deleč narazen stujeja? A še bujeja, de b Ide eden ud druzga kašne bele kuge na nalezel, al kal? (blančani b bli prou gvišen ro tuže velik bi hvaležen, če b blu tlela mal več klupi. pa raj mal mn taks pa duklad. Jest grem kulker čš s taba staut, de b teb tud bl ustregel s klupmi, ko ker pa z novem dukladam, ke s hišna pusestnca.«
»Tu je tud res. Ampak, če b ble klupi bl na gost pustaulene, b tud na blu dober. Kene, Iblan-čanke že zavle tega hodja tku rade semla gor sedet, ke tlela lohka kar brez skrbi ena čez druga upraula. Klupi sa že tulk narazen pustaulene, de drug na morja slišat, če kej česne rečeš. Puglej, Juhanca unala afna, ke tamla zraven na klop sedi, kašen pukluftan pinč ma na glau. Če b bla tista klop tlela zraven, b me slišala, kua sem rekla. Juter b mela pa že tožba na glau. Viš, za ta tal je prou, de 6a klupi tku deleč narazen, de me ni mogla slišat.«
»Sej nč na rečeni. Ampak klupi b blu pa use-glih žiher mal več. Kene, te klupi zasedeja prec sam brezposeln, ke maja ceu dan čas. Mi, ke morma pušten in točen dauke in usak let ene parkrat pasje takse plačvat, morma pa tlela gor pa dol caplat, de nas kusti buleja in pu klupeh sline cedeja, tu pa
tud ni prou. Kene, brezposeln pa lepu tlela sedeja in se iz nas norce delaja.c
»Juhanca. tu tud n« bo držal. Men verjeui, če brezposeln zasedel. Sej veš, de jih je tulk, ket listja tulk klupi tlela gor pustauja, jih buja glih tku prec in trave. Pa jih bo še čezdali več, ke nam Austrija naše Idi nazaj pušila. de lobka soje Idi nastaula. Mi sma pa tku gostoluben, da mama raj tujce u službah, koker pa dumačine. Sej b t jib lohka ene par kar naštela, pa sem raj tih. Če b mela jest kej pr te reč za guvort, b hmal tku uštimala, de b blu še preveč klupi tlela gor, u mesten kas pa tulk gnarja. de b ne vedel kam z nim. Ti prou gvišen na veš. kuk pu drugeh velikeh mesteh tu nardeja. Puglej, jest sem bla soje čase z mojmu mužam na puročnem putvajn. Jest na vem več, u kerinu meste je blu že tu. Pa tu je tku useglih. Ke sva z inožam že use cerkve in muzeume ogledala, sva 3e pa mal usedla u enmu parke na klop. Kumi sva dober sedela, pa že stop h nama en mužakar s taka kapa na glau, koker jib maja pr nas iblajtari, pa pugerva^ ud naj tulk in tulk za usak sedež. Kua sva tla? Plačala sva mu, pa je blu fertik. Na ta viža b blu pr nas hmal tulk gnarja skp. de b rotuž lohka pustu psičke kar pr gmah.«
»Ti, Neška, tu b blu pa res fajn. Usacga, ker b se usedu, b mogel pa še preb zvagat, de b vedel, kuk je težek. Pol b jib moael pa raztalat u kategu-rije. Du 60 kil težek b mogu plačat 2 din za sedež. Ud 60 do 100 kil, 4 din. Ker b vagu več ket 100 kil, pa kar celga kuvača. Kene, ker vaga dondons čez 100 kil, more bit pa pr gnarjeh A b blu tu pušten in pravičen? Žvau nej b pusti pa prgmah, ke je na-doužna.	K- N.
Šah
Po turnirju v Margate sta se zmagovalca Fine in Keres udeležila turnirja v Ostende, na katerem jc igral tudi dr. Tartakover. Ta turnir je prinesel polno iznenadenj. Švicarski mojster Grob je premagal vse tri favorite turnirja Finea, Keresa in dr. Tarta-koverja in je imel prvo nagrado že takorekoč v rokah. Pozneje je pa popustil in Fine ter Keres »ta ga dohitela. Rezultat turnirja je bil sledeč: Fine, Grob in Keres 6, Landan in List 5, Koltanovski 4 in pol, dr. Tartakover 4 in trije holandski mojstri s slabšim uspehom. Keres je na tem turnirju izgubil tudi s Tartakoverjem in si je časten uspeh priboril z zmagami proti drugim udeležencem. Po turnirju v Ostende je Keres odšel na turnir v Prago, na katerega je bil povabljen tudi naš mojster dr. Trifunovič.
V Bremenu je bil pred kratkim turnir četvorice nemških mojstrov. Zmagal je Bogoljubov z 2 in pol točke pred Šamischem in Reinhardtom 1 in pol in Carlsom pol točke. Bogoljubov se je s tem revan-žiral Samischu za Berlin, kjer je malo preje na slič-nem turnirju Samisch premagal Bogoljubova in dosegel pred njim prvo mesto. Ni pa uspel Bogolju-bovu revanš, ker je proti Samischu dosegel samo remis. Najvažnejša partija turnirja, med Bogoljubovim in Šamischem, je vzbudila veliko zanimanje. Oba mojstra sta se v tej partiji potrudila in borba je bila do konca partije izredno ostra. Bogoljubovu je proti koncu partije uspelo, da je prišel v prednost. toda je ni izrabil in Samisch je na poučen način dosegel remis. To zanimivo in poučno partijo dan«« prinašamo.
Samisch — Bogoljubov.
1. d2—d4, d7—d5 2. c2—c4, d5Xc4 (v svojem drugem matschu z Aljehinom j« imel Bogoljubov zelo pogosto priliko spoznati podrobneje varijante sprejetega damskega gambita, ker je Aljehin večkrat gambit sprejel. Zato ni čudno, da se je Bogoljubov v tik o važni partiji odločil za sprejeti dam-ski gambit, čeprav je želel ostro igro.) 3. Sgl—f3, Sg8—f6 4. Sbl—c3, a7—a6 5. a2—a4, e7—e6 6. e2— e3, c7—c5 7. FflXc4, Sb8—c6 8. 0—0, Lf8—e7 9. b2—b3, 0-0 10. Lcl—b2, c5Xd4 11. e3Xd4 (beli
v otvoritvi ni mogel veliko doseči in je že celo izpostavljen neprijetnostim, ki jih more prizadeti izoliran pešec v sredini. Kljub temu pa ima njegova pozicija še precejšnjo ostrino radi močne točke e5, ki je zadostna kompenzacija v zvezi z e linijo za slabosti izoliranega d pešca.) Sc6—a51 12. Sf3—e5 (če bi beli umaknil lovca iz c4 bi prišel črni z Dd8 —b6 in Tf8—d8 do inicijative.) Sf6—d7 13. Ddl—c2, Sd7Xe5 14. d4Xe5, Sa5Xc4 15. b3Xc4 (beli je moral prepustiti črnemu prednost dveh lovcev, ima pa sedaj izglede na d liniji.) Lc3—d7 16. Tfl—dl, Dd8—c7 17 Sc3—e4, Ld7—c6 18. Se4—d6, Le7Xd6 (konja je seveda treba vzeti, ker izvaja prehud pritisk na črno pozicijo.) 19. e5Xd6, Dc7—d7 20. a4— a5, f7—f6 (proti neprijetnemu pritisku lovca iz b2 je potrebno napraviti utrdbo.) 21. Tal—a3, e6—e5 22. Ta3—h3, g7—g5 (lep primer aktivne obrambe, ki jo omogoča pritisk lovca c6 na točko g2.) 23. Dc2— e2, Tf8—f7 24. c4—c5, Ta8—d8 25. Th3—g3, Tc7—g7 26. Tdl—el, Dd7—e6 27. De2—d2, h7—h5l (lepa parada proti grožnji f2—f4.) 28. f2—f4 (s tem privede beli v partijo velike zapletljaje, ki pa se končno razvijejo v korist črnega.) h5—h4 29. f4Xe5, h4Xg3 30. e5Xf6, g3Xh2-f 31. Kgl—hI, Lc6Xg2-f 32, KhlXg2, De6—g4+ 33. Kg2—hI, Tg7—h7 (črni je dobil kvaliteto, mora pa igrati sedaj zelo previdno, ker je beli napad nevaren.) 34. Dd2—d3, Dg4—d7 35. f6—f7 + l, Dd7Xf7 36. Tel—e7, Df7—h5 37, Dd3—d5+, Kg8—f8 38. Dd5—f5+, Th7—f7 (proti silnemu napadu belega črni vedno najde obrambo, tako da izgleda, da je beli izgubljen.) 39, Lb2—!6I (zadnji poskus, predreti obrambo črnega. Beli grozi TXf7+ i. t. d.) Dh5—dl+ 40. KhlX h2, Ddl—d2+ 41. Kh2—h3? (potrebno je bilo iti s kraljem nazaj in črni bi držal remis z večnim šahom.) Dd2—c3+! 42. Lf6Xc3, Tf7Xf5 43. Te7Xb7 (da bi prodrl s pešci žrtvuje beli še figuro.) Tf5— f3+ 44. Kh3—g4, Tf3Xc3 45. Tb7—c7, Tc3—a3? (s tem dovoli črni belemu, da se še reši. STd8—b8 bi bila partija dobljena,) 46. Kg4Xg5, Ta3Xa5 47. Kg5—f6, Ta3—al 48, Tc7—f7+, Kf8—g8 49. Tf7 g7+, Kg8—h8 50. Tg7—g5 (grozi Kf6—e7.) Tal—el 51. Kf6—f7l (grozi mat na h5 in izsili remis, čeprav jma trdnjavo manj.) Td8—d7+ 52. Kf7—f6 in mojstra sta se sporazumela za remi. Beli grozi Tg5—e5, kar more črni parirati samo s Td7—d8, na kar pride zopet Kf6—f7 z grožnjo mata in beli izsili remis.
Krizanica
1	2	3	1	h	6	7	8	g	,o|	I"	12	13	14
15				I	I 16		•	1	1"				
18			1						1	1"			
21		22		n	b	25	26		1 27				29
30	31			I 33 "				35	1	r		37	
38		1	135			J	L			i	I1'		
42		1	I'3			44 1	1 45			i	| 46		46 a
47			J	r					1	Ll			
50	51		M		r			1	M	56		57	
58		5y		_ | 60	i	61	02	1		64	65		66
67				1	| 68								
70			1						1	r			
Besede se začno pri številkah, nehajo pri debelih črtah ter pomenijo:
Vodoravno: 1. tekočina, 5. domača žival, 11. vrsta kazni, 15. otok v Sredozemskem morju, 16. zgodovinska pokrajina v Bosni, 17. kos polja, le. trgovski uslužbenec, 19. cerkveni obred. 20. leposlovna oblika, 21. velik kamen, 24. del roke, 27. prizor. 30. sorodnica, 33. posmrtno bivališče, 36. kaznivo dejanje 38. družinski ud, 39. moško ime. 40. železniška postaja blizu Vinkovcev. 41. svetopisemska oseba 42. jugoslovanska reka, 43. azijska država, 45. arabska državica, 46. zver, 47, prvi letalec, 48. razlelesovalec, 49. Verdijeva opera. 50. kraška gora, 53. cerkveni do-tojanstvenik 55. spokornik. 58. ud izumrlega naroda, 60. molitev, 64. del noge, 67. bližnji sorodnik, 68. u<1 izumrlega naroda, 69 nekdanji prebivalec dela grške države. 70. mohamedaBski bog. 71. prebivalec dela nekdanje grške države. 72. znamka čevljev.
Navpično: 1. vpil je. 2. del stavbe. 3. nastane pri goreniu, 4. zavetišče. 5. del strehe, 6. jugoslovanska planina. 7. drevo. 8. prst. 9 hrvaška pokrajina. 10. žensko ime. 11. sorodnik. 12. začimba, 13. domača žival. 14. posmrtno prebivališče, 21. ruski samodržec, 22. kazaški poveljnik, 23. južni sad, 25. finsko mesto. 26. jed. 27. mesni izdelek, 28 moško ime 29. predplačilo, 31. nravoslovec, 32. ud izumrlega naroda, 34 zagon 35. slovanski kralj 36 bližnja sorodnica. 37. rimski pesnik, 44. |x>ljska cvetlica 45. moško krstno ime. 46 a. del panja, 51. svetopisemska oseba, 52. sadno drevo, 53. obrambno sredstvo. 54. kraj pri Kost« lu 56. spojitev, 57. se stavina zraka, 58. leposlovna obbka. 59 žensko ime, 60. ruska reka, 61. Jezusova beseda na križu, 62. nedoločni števnik 63. bo Iczcn. 65 Žensko i m?, 66. srbsko moško ime.
Razvezano snopje
Davki v srednjem veku
(Od 1. 800—1400.)
Slovenci niso v srednjem veku nikomur rade-voljno plačevali davkov, ki so bili staremu slovanskemu zadružnemu življenju sploh neznani. Razen cerkvene desetine je nakladala davke kmalu posvetna vlada. Franki so jih nalagali vsem podjar-mljenim narodom in so jih pobirali večinoma o veliki noči. Franki sami pa niso plačevali davkov, ker so plačevanje smatrali za znamenje odvisnosti. Davkov prosta so bila tudi posestva darovana cerkvi in posestva cerkvene in frankovske gospode. Ti posestniki pa so imeli zato druge dolžnosti: gostiti ob kraljevih obiskih njegovo y>remstvo, ob gotovih prilikah dajati prirodnine itd. Splošno davčno dolžnost pa vlada kar ni mogla uvesti v državi, ker so imeli plemeniti stanovi pravico dovoljevati davke na državnih zborih, kjer so žilavo branili svoje stare pravice. Ko je v 12 stoletju skušal Henrik V uvesti splošen davek, so se mu uprli stanovi tako, da je moral odjenjati. Niti njegovim naslednikom se ni posrečilo uvesti splošnega davka.
Nekak resnični osebni davek so v srednjem veku plačevali cesarju Židje. Osebni davek so naložili pozneje tudi samostanom in opatom kot odškodnino za oprostitev vojaške dolžnosti in pa državnim vazalom, ki niso imeli nikake druge davčne dolžnosti. — Šele 1. 1421. je bil prvi splošni davek.
Prosvela na Slovenskem konec srednjega veha
Izobraženih stanov ni bilo med slovensk. ljudstvom. Gospoda je bila vsa ponemčena in nemška, oziroma laška in prepad med slovenskim tlačanom in njegovim gospodom je bil tako strašen, da si sploh ne moremo misliti nobene duševne zveze med njima. Zato je bil upravičen nazor, da je vse hlapčevsko in zaničevanja vredno, kar je slovenskega, in da mora biti vsak boljši, premožnejši in gosposki človek Nemec ali Lah. To pogubno naziranje, ki se je v srednjem veku zasadilo našemu narodu tako globoke v kri, je ponekod še dandanes živo, čeprav so se razmere tako do dna spremenile in popravile.
Plemiči so znali pa tudi le za silo čitati in pisati, sicer pa so skrbeli bolj za telesno vzgojo. Duševno izobrazbo je plemstvo kaj rado zanemarjalo. Po omiki stremečim mladeničem so se tovariši posmehovati, kakor n. pr. Žigi Herbersteinskemu, ki je v Vipavi hodil v šolo in se učil tukaj slovenščine. Radi tega je moral slišati ostre opazke, Vendar ga zasmehovanje ni odvrnilo od slovenskega jezika, ki mu je bil pozneje ob različnih prilikah na korist, zlasti na potovanju po Ruskem, kjer je zato z lahkoto razumel ruski jezik. Doma na Slovenskem nimamo v tej dobi nobenega važnega kulturnega središča.
Kaj pravi tehnika
Neizrabljena sila vetra v našem gospodarstva
J rt d ' • ' ' Vi '
Že od davnih časov izrabljajo ljudje za gospodarske potrebe silo vode (prvotni mlini na vodo), kjer pa vode v bližini ni bilo, so postavili mline na veter z orjaškimi loputami, ki jih je gnal'veter ter tako izkoriščali to brezplačno silo za pogon mlinskih kamnov.
Te primitivne »machinae« so se obdržale toliko časa, dokler ni nastala zahteva po boljših vrstah moke in otrobov, kar je spet zahtevalo boljšo ureditev in gradnjo mlinov na veter, da so mogli gnati več strojev.
V severovzhodnem, nižinskem delu Slovenije je še nekaj mlinov na veter, zastopan pa je tudi že tip modernih motorjev, ki jih žene sila vetra (prodajalna Radio Ljubljana na Miklošičevi cesti ima v izložbi mali dvokrilni tip za polnjenje akumula-. torjev). V vsej nižinski Jugoslaviji pa je na desetine mlinov na veter, od najstarejše okorne lesene konstrukcije pa do najmodernejših naprav.
Mlini
turbine na veter
V	krajih, kjer znajo ljudje gospodarsko računati, kakor Amerika, v Evropi Holandska, Danska, deloma Nemčija in Avstrija, v novejšem času tudi Jugoslavija in druge balkanske države, so se namesto starinskih »veternic« pojavili v velikem štev. novi t. zv. »amerikaaski« mlini ali turbine na veter; njih sestavni deli so 1. Stojalo (grušt), 2. veternica s posebno konstrukcijo kril in krmila za samodejno obračanje, 3. gred ali os za prenos gibanja (vrtenja). Izdelujejo te »amerikanske« tipe v Ameriki, Nemčiji in Danski.
Amerikanski tip ima pred starim mlinom na veter te odlike, da daje znatno večjo silo, da se sam obrača v smer proti vetru in še to posebno konstrukcijo, ki v slučaju viharja tako obrne veter-nico, da veter ne naleti na upor v njenih krilih, varuje ves mlin pred uničenjem.
Č« pomislimo, da je sila vetra samega brezplačna, moderni mlini na veter pa opravljajo najrazličnejša dela v vsem gospodarstvu, se moramo res čuditi, da jih je pri nas tako malo, v drugih kulturnih krajih pa jih deluje na tisoče in tisoče.
Ne moremo si tega tolmačiti s tem, da pri nas ne bi bilo dovolj vetrov; bolj verjetno bo, da jo temu vzrok premajhen' trgovsko-računski smisel naših ljudi (pa tudi odpor nekaterih krogov proti izboljšanju našega gospodarstva!).
V	Jugoslaviji in prav tako v Sloveniji imamo v vsem letu povprečno le 29 dni popolne tišine, a so predeli, kjer je takih dni komaj 16. Dalje imamo 321 dni z vetrom nad 3 m-sek, od tega pa 229 dni z gibanjem vetra nad 5 m-sek. Amerikanski tip mlina na veter deluje že pri neznantnem gibanju vetra tako, da pomanjaknje vetra ne more biti vzrok, da se pri nas te zračne turbine ne razširijo. Dnevi brez vetra pa nas ne smejo preveč vznemirjati, kajti nikoli ne traja popolna tišina delj časa. Sicer pa ima vsak stroj, pa bodi to na parni pogon ali bencinski ali na nafto ali pa na vodo, dobo počitka in nobeden teh ne deluje vse leto brez prestanka.
Z amerikanskimi mlini na veter poganjamo navadno več naprav in strojev tako, da moremo ob času tišine izrabiti dodatne naprave. Tako se izognemo presledku pri nepretrganem delu, če bi radi pomanjkanja vetra mlin ne deloval. Amerikanski tip nam žene n. pr. dinamo in osvetljuje vso vas, v času tišine pa vklopimo akumulatorje, ki smo jih napolnili ob dobrem vetru. Če nam dalje poganja veter črpalko za vodo, si napolnimo rezervoar, ki ga praznimo v dneh brez vetra itd.
Prosimo, rešitev ne vec pošiljati, ker ni razpisanih nobenih nagrad
Znaki gospodarskega izboljšanja
Prejeli smo niesefni statistični izkaz. Narodne banke za marec 1937, ki kaže ponovno dvig v našem gospodarstvu. Iz tega izkaza posnemamo nekatere statistične podatke:
Dober dotok drž. dohodkov.
Dotok državnih dohodkov je bil v marcu izredno dober, kot ga v marcu že leta nazaj ne poznamo. Skupno so znašali marca letos državni dohodki 943 milij. din (marca lani samo 817 milij.), od česar odpade na neposredne davke 162 (lani marca 142), posredne davke 271 (241), monopole 149 (138) in gospodarska podjetja 353 (283) milij. dinarjev. V prvih 3 mesecih letos so dosegli državni dohodki 2622 milij. (lani v prvih 3 mesecih 2397, 1935 2203 in 1934 2342 milij.).
Vloge naraSčajo
V teku meseca februarja so se hranilne vloge v naši državi povečale za 59 milij. Din na 10.991 milij, Din, od česar odpade na Poštno hranilnico in Drž. hipotekarno barko 57 milij. Din. Od tega naraščanja vlog torej zasebni sektor našega bankarstva ni imel koristi, ampak samo privilegirani denarni zavodi. Skupno so vloge dne 1. marca 1937 bile višje od onih 1. marca 1936 za 684 milij. Din ter so skoro dosegle 11 milijard dinarjev. S tem so dosegle stanje sredi leta 1932, zaostajajo pa se daleč za vlogami junija 1931, ki so presegale 14 milijard Din.
Promet na borzah in tečaji.
Promet na borzah je narastel. Tako je znašal efektni promet marca letos 47 (lani 27), devizni pa 292 (217) milij. Skupno je znašal efektni promet v prvih 3 mesecih 1937 100 milij. (lani 64 milij.), devizni in valutni pa 773 (635) milij. din.
Tečaji so bili v marcu naslednji (v oklepajih februar 1937 in marec 1936): vojna škoda 410.03 (392.40, 357.42), 7% investicijsko posojilo 88.48
inarec	febr.	marec
1936	1937	1937
8(1.5	«8.1	67.8
55.6	62.7	64.3
81.1	84.8	87.6
69.7	74.0	75.4
70.0	70.9	72.1
na drobno:		
81.1	80.0	79.5
82.8	82.1	82.7
86.1	83.2	83.0
86.4	86.6	84.9
Bilance
Dolenjedravska hranilnica, d. d. v Dolnji Lendavi. Glavnica 1.0, hranilne vloge 7.5 (8.0), tek. računi 0.15 (0.07), gotovina 0.1 (0.14), hipot. posojila 0.86 (0.91), menice 2.66 (2.7), posojila na poroke 2.14 (2.3), tek. računi 2.7 (2.86), čisti dobiček brez prenosa 0.04 (0.06) milij. Din.
Jugoslovanski Lloyd. Lansko leto pomeni znatno izboljšanje razmer v našem parobrodarstvu. Tudi leto* je zaposlenost izredno dobra. V linijski službi za južno Ameriko se sedaj mesečno prevozi lO.flOO kub. metrov stavbnega lesa. Družba je lani kupila znaten paket delnic Prekomorske plovidbe. Pri brutodonosu znaša čisti dobiček 11.99 milij. Din. Dividenda znaša 15.56%, za prenos na novi račun ostane 5.66 milij din.
Prekmorska plovba na Suiaku izplačuje za 1936 10% dividende.
Carinska in javna skladišča v Zagrebu izkazujejo za 1936 izgube samo 2.951 Din, dočim je znašal prenos izgube 375 milij Din .
Čakovskomedmurska hranilnica d. d. ima pri glavnici 1.5 milij. Din 23.8 (22.3) milij. vlog. Čisti dobiček za 1936 0.37 (0.26) milij. Din.
- - Frane«sko-srbska banka.. Poročali smo že o ugodnem poslovnem. uspehu te, banke. Sedaj . po-, snemamo iz poročil o občnem zboru* da je lani bilančna vsota družbe narasla od 147.5 na 176.2 milijona^ francoskih frankov, kar je v zvezi, z devalvacijo franka, pa tudi z zvišanjem vlog in tekočih računov v dinarjih. Poročilo nadalje omenja lansko dobro letino, da je banka odprla kredite za uvoz oljnatih rastlin in da je imela koristi od pro-speritete v svojih rudarskih podjetjih.
Zveza jugoslovanskih kmctskih in gospodarskih zadrug v Belgradu ima občni zbor 23. maja v Belgradu.
*
Stanje naiih kliringov. V nemškem kliringu je naš aktivni saldo narastel od 28. 3. na 29.08 milij. mark. — V italijanskem kliringu znaša naš stari aktivni saldo 47,220.000 lir (prejšnji teden 47,148.000 lir), v novem kliringu pa je naš dolg narastel od 29. 8. na 31.1 milij. lir. — V poljskem kliringu so se naše terjatve povišale od 6.13 na 6.64 milij. Din. — V turškem kliringu je naša aktivnost narasla od 2.62 na 2.63 milij. Din ter se mora radi slabega prometa dolgo čakati.
1 milijarda Din za podpiranje živinoreje v Angliji. Angleški parlament je sklenil, da podpore za živinorejo v Angliji ne smejo presegati zneska 1.190 milijonov Din. Tako misli Anglija — industrijska država — na svoje živinorejce. Seveda je treba vpoštevati, da je Anglija klasična dežela umne živinoreje, saj se j t že pred 100 leti tam začelo sistematično gojiti konjerejstvo. Naša država je izrazito kmetijska država, pa vendar moramo reči, da so sredstva za podpiranje živinoreje premajhna. Toda taki izdatki, so najbolj produktivni, ker povečujejo produkcijsko zmožnost naše agrane države. — P.
Lovska razstava na spomladanskem velesejmu v Ljubljani bo v paviljonu »M«. Poseben odbor, ki skrbi za prireditev, je v imenu Zveze lovskih dru-š-tev razposlal svojim društvom in privatnikom posebne okrožnice z natančnimi navodili za zbiranje in pošiljanje rastavnega materijala in zlasti trofej. — Zavarovanje predmetov je že sklenjeno z Jadransko zavarovalno družbo in stopi avtomatično v veljavo, ko so predmeti odposlani. Zavarovalnino, kakor je določena po odboru za mednarodno razstavo v Berlinu, nosi Zveza. Vsakdo pa more zavarovalnino na svoje stroške poljubno zvišati. Vsako društvo bo imelo za svoje področje zaupnike, ki bodo z delom in nasvetom pomagali razstavljalcem. Vsi naj se pa točno ravnajo po navodilih okrožnic, da bo delo gladko potekalo in da bo kratek čas do otvoritve dobro izrabljen. Do srede maja mora biti razstavni materijal v rokah odbora, da ga bo ta mogel razporediti in raz-mestiti. Tudi program razstave je bil razposlan in tudi že objavljen. — Važno pred vsem je, da zbere razstava čimveč značilnih trofej ter vseh predmetov domačega izvora, ki so kokorkoli z lovom v zvezi, tako starinskega orožja, lovske opreme in orodje, lovske umetnosti, starinskih lovskih naj-denin (izkopin), značilnih, doma narejenih pa6ti za lovljenje razne divjadi od pahov do šklopov in slično, ker so mnoge teh pasti domači izumi. Poglejmo v častitljive lesene hiše naših hribovcev, kjer so često pozabljeni dragoceni predmeti našega lovstva in neznane trofeje, ki nam lahko prineso svetoven sloves in reklamo za nas tujski promet. Pokažimo svetu, kaj imamo, da nas bo upošteval.	. .	, „
Občni zbori: Združene papirnice Vevče, Gori-čane in Medvode v Ljubljani 28. maja ob 9. v Lj kred. banki; Črna - Kaolin, d. d. v Ljubljani 22. maja ob 11; Novobor, splošna industrijska d. d. v Ljubljani 22. maja ob 10; Dolnjelendavska hranilnica, d. d., 24. maja ob 14.
Nova pomožna blagajna. V register pomožnih blagajn je bila vpisana: Preskrba delavcev tovarne Zabret in Čo., kranjske tovarne lanenega olja in firneža, družba z o, z. v Britofu pri Kranju.
(87.58, 80.94), 4% agrarni 52.11 (51.96, 46.13), 6% begluške obveznice 75.57 (72.10, 65.24). Indeks delnic je dosegel v marcu 574.0 (februarja 73.3, marca 1936 70.9 (v % vplačane glavnice.
Dvig cen.
Od februarja na marec je narastel splošni indeks cen na debelo od 70.9 na 72.1. Na jiosaniez-ne skupine se indeks razdeli sledeče:
rasti, proizv. živina in proizv. miner, proizv, industr. proizv. skupni indeks
Ce
Belgrad Zngreb Ljubljana Skoplje
Promet naraiča
V marcu je bilo na naših železnicah natovorje-nih 122.000 vagonov, v februarju samo 108.000 in marca 1936 samo 112.000 vag. Rečni promet je izredno oživel in je državna rečna plovba izkazala za marec 88 milij. prevoženih kilometrskih ton (marca 1936 samo 3' milij., februarja 1937 29 milij.). Pomorski promet je tudi višji kot lani, na razpolago pa so šele podatki za januar, ko je bil promet za skoro 200.000 ton višji kot prejšnjega leta.
Rudarska proizvodnja
Indeks rudarske proizvodnje (produkcija 1926 do 1930 — 100) je znašal v marcu letos 111.8 (februarja 1937 114.8, marca 1936 109.9), indeks topil-niške proizvodnje pa 147.8 (126.1, 156.6).
Važno za šole in druge učne zavode! Izkoristite priliko otvoritve ljubljanskega velesejma za poset naši beli metropoli Obiščite velesejemsko razstavo,, ki je let06 bogato založena z najraznovrstnejšinii novimi in praktičnimi izdelki naše domače industrije in obrti. Poset velesejma pa ne bo zgolj v pouk! Spoznanje, da sami zmoremo z marljivim in vztrajnim delom kriti, neodvisno od inozemstva, vse svoje lastne potrebe, naj dvigne nacionalno samozavest naše mladine. Mnogo zanimanja bodo gotovo vzbudile posebne razstave v okviru velesejma: Gospodinja. Lovska. Reja malih živali, ki bodo tudi razstavljene. Pohištvo. Avtomobili in motorna kolesa. Poljedelski 6troji v obralu. — Končno bodo našli na veseličnem prostoru tudi zabave: razne vrtiljake, strelišča, muzeje, komedije, lutkovno gledališče itd. Velesejem bo od 5. do 14. junija.
Razstavni prostori 1. kategorije na ljubljanskem velesejmu so za spomladansko prireditev, ki bo od 5. do 14. junija, že do zadnjega kotička oddani. Vse tvrdke, ki so imele namen razstaviti na spomladanskem velesejmu, opozarja uprava velesejma, da je na razpolago le še nekaj mest II. vrste, ki pa- bodo tudi v najkrajšem času oddana, ker se oglašajo vsak dan številni novi razstavljala. Spomladanski velesejem v Ljubljani bo torej z ozirom na velika.število raz&tavijajočih tvrdk in zaradi pestre množine razstavljenega: blaga zelo .zanimiv in bo nudil velika izbiro. £»>'■?•».:	"
Veliko zmanjšanje i nezaposlenosti v Češkoslovaški. Iz Prage poročaj«, da Se ie od marca na april število nezaposlenih zmanjšalo za 124.449 na 502.809, kar je najnižje aprilsko število od leta 1932. Najvišje število brezposelnih je bilo zabeleženo aprila leta 1933 s 795.919.
Napredek romunske tekstilne industrije. Do leta 1933 je imela Romunija v bombažni industriji samo 37.720 vreten. Toda do konca leta 1936 je število vreten naraslo na 142.000, letos pa bo dograjenih še nekaj tvornic, tako da bo skupno imela Romunija na koncu leta 242.000 vreten. Uvoz surovega bombaža je naraste) na 130%, uvoz bomb. prediv pa se je zmanjšalv primeri z letom 1934, ko je bil dosežen višek, za 22.3%.
Borza
Dne 8. maja 1937.
Denar
Ta teden ie znašal devizni promet na ljubljanski borzi 5.598 milij. Din v primeri s 6.953, 9.691, 5.438 in 6.09 milij. Din v prejšnjih tednih.
Curih! Belgrad 10, Pariz 19.63, London 21.58, New York 437.25, Bruselj 73.825, Milan 23, Amsterdam 239.80, Berlin 175.75, Dunaj 81 (81.70), Stock-holm 111.25, Oslo 108.115, Kopenhagen 96.35, Praga 15.23, Varšava 82.85, Budimpešta 86, Atene 3.90, Carigrad 3.45, Bukarešta 3.25, Helsingfors 9.53, Buenos-Aires 132.25.
Žitni trg
Mednarodni kmetijski zavod v Rimu je izdal te dni statistiko o žitnem trgu, ki kaže nastopno stanje:
Izvozni presežki znašajo 191 milij. stotov, kar prekaša oktoberske cenitev za 8 milij. stotov. Izvozni presežki so se v primeri z lanskim letom znatno zmanjšali ter so se zmanjšali v primeri z najvišjim stanjem kampanje 1928-1929 za 41%. Eno četrtino tvori pšenica starejših letnikov: kot 1936 in eno tretjino pšenice letnika 1936. Konsum v uvoznih državah cenijo na 158 milij. stolov, kar pomeni povečanje za 10 milij. stotov (predvsem v nekaterih evropskih državah). Konsum pšenice evrojiskih držav cenijo letno na 118, lani na 114 milij. slotov. Tudi konsum izvenevropskih držav je ocenjen višje: 40 proti 34 milij. stov. Iz primerjave presežkov za izvoz in konsum je razvidno, da je lanska letina bila deficitna in da bo treba poseči za 19 milij. stotov na stare zaloge, ki znn-šajo 52 milij. stolov. Tako se bodo te zaloge do 1. avgusta 1937 zmanjšale na 33 milij. stotov, kar pomeni zelo ugodno statistično pozicijo za prehod v novo kampanjo.
*
Pšenica je v večini naših krajev zelo dobro prezimila. Upati je na dobro letino. Seveda je stanje različno po posameznih krajih, vendar v splošnem prevladujejo ugodne vesti. Posebno se dobro drži setev v onih krajih, kjer so sejali naše dobro banaško blago. Če se stanje ne izpremeni, potem se lahko računa na donos 12—16 met. stotov na katastralni oral. Zadnje deževje je v Vojvodini zelo dobro delo posevkom. V Sloveniji jc pšenica dobra, posebno v onih. krajih, kjer je močnejša zemlja. Slabo sta se prezimila rž in ječmen. Pšenica pa nasprotno dobro kaže.
Tržni položaj je v glavnem neizpremenjen. Zunanji trg je zadnje dni čvrst in pričakovati je čvr-stejše tendence tudi na našem trgu. Tudi Prizad bo najbrže povišal cene. Nekateri mlini so ustavili prodajo moke. V splošnem pa prevladuje vzdržnost od ponudbe s strani producentov. Ker pa bomo morali radi pogodbenih vezav izvoziti še znatne količine pšenice, bo moral tudi radi tega Prizad zvišati cene.
Trenutno se gibljejo cene za baško in banatsko blago 170, za koruzo pariteta Indjija 94, ban. 92, moka stane po kakovosti v Vojvodini 260—265, slavonsko blago pa 245—255.
Živina
Cene na živinskih sejmih v Ljubljajni, Kranju, Novem mestu, Mariboru in Ptuju so bile sledeče:
Voliš Ljubljana : I. vrste 5—5.50, 11. vrste 4.50—5 Din, III. vrste 4—4.50 Din. — Kranj: I. vrste 6 Din, II. vrste 5.50 Din, III. vrste 5 Din. — Novo mesto: l. vrste 5. 50 Din, II. vrste 4.50 Din, III. vrste 4 Din. — Ptuj: voli 4.50—5 Din. — Maribor: Debeli voli 4—5 Din, poldebeli voli 3.50—4.50 Din, uprežni voli 3.30—4.30 Din.
Krave: Kranj: 1. vrsti 5 Din, II. vrste 4.50 Din, III. vrste 3. 75 Din. — N o v o m e s t o : I. vrste 4 Din, II. vrste 3 Din, III. vrste 2 Din. — Ljubljana: krave debele 3.50—5 Din, krave klobasa-rice 2-3.25 Din. — Ptuj: krave 2.50—4 Din. — Maribor: klavne krave debele 3.50—4.50 Din, plemenske krave 3-—4 Din, krave klobasarice 2 do 2.50 Din, molzne krave 3—3.60 Din, breje krave 2.75—3.25 Din.
Telice: Kr a n j : I vrste 5.50 Din, II. vrste 5 Din, III. vrste 4.50 Din. — Novo mesto : 1. vrste 4.25 Din, II. vrste 3.75 Din, III. vrste 3 Din. — Ptuj: telice 3.50—5.25 Din.
Teleta: Kranj: I. vrste 7.50 Din, II. vrste 6 Din. — Ljubljana: teleta 6.50—7 Din. — Maribor: 5—6.50 Din.
Prašiči: Kranj: prašiči špeharji 9.50 Din, prašiči, pršutarji 7.50 Din. — Ptuj: prašiči pršu-tarji 6.25—6.50 Din, plemenske svinje 5.75—6 Din. — Maribor: prašiči 5—7 Din.
Vse navedene cene se razumejo za 1 kg Žive teže.
Prašički za rejo: Kranj: 8 tednov stari 180 do 220 Din komad. — Ljubljana: prašički za rejo 140 do 230 Din komad, — Ptuj: prašički 6 do 12 tednov stari 70—160 Din komad. — Maribor: prašički 5—6 tednov stari 85—100 Din, 7—9 tednov stari 110—120 Din, 3—4 mesec« stari 430 do 165 Din, 5—7 mesecev stari 190—220 Din, 8 do 10 mesecev stari 350—420 Din, 1 leto .stari 550 do 895 Din komad.
Scjmsko poročilo iz Kranja 6. maja
Cene goveje živine so bile sledeče: voli I. vrste 6 Din, II. vrste 5.50 Din, 111. vrste 5 Din za 1 kg živo teže; telice I. vrste 5.50 Din, H. vrste 5 Din, III. vrste 4.50 Din za 1 kg žive teže; krave I. vrste 5 Din, II. vrste 4.50 Din, III. vrste 3.75 Din ta 1 kg žive teže; teleta I. vrste 7.50 Din, II. vrste 6 Din za 1 kg žive tezt?.
Prašiči špeharji 9.50, prašiči pršutarji 7.50 Din za 1 kg žive teže.
Mladi prašiči 8 tednov stari 180 do 220 Din komad.
Goveje meso I. vrste 10—12 Din, II. vrste 8 do 12 Din, III. vrste 7—9 Din za 1 kg.
Svinjina 16 Din, svinjska mast 19 Din, slanina 16 Din, čisti med 24 Din, neprana volna 24 Din, oprana volna 32 Din za 1 kg.
Kmetijski pridelki: pSenica 205 Din, ječmen 195 Din, rž 180 Din, oves 185 Din, koruza 145 Din, fižol 250 Din, krompir 90 Din, lucerna 2000 Din, sena 100 Din, slama 55 Din, suhe češplje L vrsto 1000 Din, II. vrste 900 Din, III. vrste 800 Din, pše-nična moka 300 Din, koruzna moka 250 Din za 1 q. Mleko 2 Din liter.
Slovenjgradec
Med. Univ. Dr. Stane Strnad
v Slovenj gradcu — redno ordinira
Potjčane
1. maja se je preselil občinski urad v hišo delavskega konzumnega društva, ker je bil dosedanji prostor premajhen in skrajno nezdrav. Veliko zadovoljstvo pa je skoro pri vseh občanih selitev vzbudila tudi zato, ker se bo urad v novih prostorih osvobodil vplivov, katerih bi se bil moral že davno znebiti.
»Sv. Elizabeta« na prosvetnem odru. Zelo prijetno nas je presenetila Marijina družba ob svojem jubileju. Nabito polna dvorana je pričala, da naše jjudstvo še zna ceniti, kar je res slovenskega in katoliškega. Igra sama, ki je bila zelo primerna za to proslavo, je hvaležna za naše prosvetno društvo; kajti malokateri podeželski oder ima toliko nadarjenih igralskih moči. Dasi so nekateri prvič stopili ob tej priliki na oder, so vendar svoje vloge zelo dobro rešili. Drugi, kakor gdč. Potočnikova v vlogi »Elizabtta«, g. Žen kot »valpet« in gdč. Zo-rbVa v vlogi »cesarice«, so nam pokazali izredne igralske talente, s katerimi lahko nastopijo pred Vsako publiko. Želimo samo, da bi bile prireditve v prosvetnem domu čim bolj pogoste, ker ima naš Hovek edino tam pošteno in vzgojno razvedrilo;
Zagorje
Poroka. Danes se poroči v Tržiču g. Kokalj Albin z gdč. Jerebovo. Oba sta bila več let v Zagorju, kjer sta se uspešno uveljavljala v svojih poklicih. Zavednemu katoliškemu paru iskreno časlitamo!
Zagorski gasilci proslave florjanovo nedeljo s sv. mašo pri Sv. Urhu. Gasilci iz Lok in Izlak pa bodo praznovali skupno na Izlakah svojega patrona.
Vurberg
Tudi pri nas smo imeli protituberkulozni teden. Člani lige so prodajali znamke, knjižico »Jetika«, kupone so pa prodajali tudi šolski otroci. Na Vne-bohod po sv. maši pa je imel g. dr. B. Okolokulak v župnijskem domu podučni govor, v katerem je opisal zgodovino jetike, sredstva, kako se je obvarovati in kako jo zatirati. Njegov poziv je bil, da se ves narod mora združiti v boju zoper jetiko.
Mariturcsto tileclališts
Nedelja, 9. mnja ob 15. uri: «Nn ledeni ploSči«. Znilmic
cene. — Oh 20: "Rdeči nageljni<• Znižane cone. Ponedeljek, 10. maja: Zaprto. Torek, 11. maja ob 20: .Školjka'. HcU A.
Črnomelj
Razpis
Mestno poglavarstvo v Ljubljani razpisuje dobavo raznega materijala, cementnih cevi, lesa, cementa in litoželeznih izdelkov. Interesenti se opozarjajo na razglas v Uradnem listu kos 36, z dne 5. maja 1937. III. Ret. VI/2.
Akademski pevski zbor sc je na splošno željo Belokranjcev odločil, da priredi na hinkoštni..ponedeljek v Črnomlju koncert slovenskih umetnih in narodnih pesmi, med njimi nekaj krasnih belokranjskih. Kljub temu, da so koncerti, ki jih priredi kak ljubljanski zbor izven Ljubljano, .posebno pa še v tako oddaljenem. kraju, kakor je ravno Bela Krajina, zvezani z velikimi stroški, _se Akademski zbor ni ustrašil uiti. teli denarnih žrtev, 6aj se zaveda, da je-za. nesebično .kullyrpo delo, kakršnega opravlja v slovenski javnosti .Ž« polnih deset let. treba biti pripravljen, tudi ,.ua žrtve. Prireditev v Črnomlju, bo izključno kulturnega značaja in naj je nihče no zamudi,, kajti podobne mogoče ne bo tako kmalu.
i -
Razpis o Bšcfaciji
Krajni šolski odbor na Črnučah pri Ljubljani razpisuje za oddajo gradbenih del pri pre- in dozidavi šolskega poslopja na Črnučah I. javnO pismeno ponudbeno licitacijo na dan 10. junija 1937 ob 11 dopoldne v prostorih narodne šole na Črnučah.
Ponudbe naj se glase v obliki popusta v odstotkih (tudi z besedami) na zneske odobrenega uradnega proračuna Din 46S.862.72 za 1. (zidarska dela), za Din 54.7.14.84 za 2. (tesarska dela) in za Din 48.520.80 (krbvska in kleparska dela) za 3. skupino.
Predpisana '-kavcija znaša 10% proračunske vsote.
Pojasnila in ■ ponudbeni pripomočki se dobivajo proti, povračilu napravnih stroškov pri kraj-nem šolskem odboru na .Črnučah, 'kjer Sc dobe tudi vse podrobnejše informacije.
Krajevni šolski odbor na Črnučah pri Ljubljani,
dne 8. maja 1937.
Zahvala
Za premnoge dokaze iskrenega sočutja, ' ki smo jih prejeli ob težki izgubi našega nepozabnega soproga, predobrega očeta itd., gospoda
Valentina Hiopčiča
. se tem potom najiskrenei.e zahvaljujemo. Posebno se zahvaljujemo vsem darovalcem lepega cvetja, ter vsem prijateljem in znancem, ki so pokojnika v tako častnem številu spremili na njegovi poslednji poti. Sv. maša zadušnica se bo darovala v torek, dne 11. maja 1937 .ob 6 zjutraj v župni cerkvi Trnovo.
Ljubljana, dne 9. maja 1937.' Žalujoča žena z otrokoma.

Radio
Programi Radio Ljubljana i
Nedelja, 9- maja: 8.0« Vesel nedeljski pozdrav (plošče) — S.3II Telovadba a) za damo. b) /n gospodo (vodi g. prof. M. Dobovšek) - 9.00 Cns, poročila, spored
—	9.15 Prenos cerkvene glasbe iz frane. cerkve — 9.1.) Verski govor (p. dr. Gvido Kant) - 10.00 Otroška ura: Jurček in Jeriču v tujih deželah (zvočna slika) — 10.30 Prenos koncerta Rnneigajcvih harmonikarjev — 12.00 Kar imamo, to Vam damo (plošče po željah) — 13.00 C'as, spored, obvestila - 13.15 Opoldanski koncert Radijskega orkestra — Ifi.ftn Domači zvoki (Radijski orkestor) — 17.00 Kužne bolezni mladih živuli (g. dr. L. Hribar) — 17.20 Za zabavo in /a smoli (Sodelujejo Magistri in Veseli bratci) — 1K.15 Preno* iz St. Vida: Nastop dijaškega zbora - 19.00 Cns. vrom«, poročila, spored, obvestila — 19.30 Nnc. ura: Zgodovinska duša Balkana (prof. Vladimir Dvornikovič) - 19.50 Prenos šmarnie iz cerkve sv. Petra v Ljubljani — 20.15 Slovensko Marijine božje poti II.: Legenda o ViSnrJnh.
—	Igra za radio. Napisal Niko Kurct, izvajajo člnnl rad. igr. družine, sodelujejo (s posnetki n.i ploRčah) Akademski pevski kvintet in sestro Stritar. Vodi I. Pongov — 20.45 Pesmice drobne o nežnih stvareh, nekaj za srčke In nekaj za smeh (.ložek in Ježek) — 21.30 Koncert s sodelovanjem Radijskega orkestru in gdč. Vido Rudolf ove — 22.no fias. vreme, poročila, spored
—	22.15 Koncert s sodelovanjem Radijskega orkestra in gdč Vide Rudolfove
Ponedeljek, 10. maja: li.on Majniški sprehod (plojie)
—	12.45 Vreme, porodila — 13.00 (ns, spored, obvestila
—	13.15 Citraške in mundolinlfitlffne točke (ploSče) — 14.00 Vreme, borza — 1R.00 Zdravniška ura: O sladkorni bolezni (g. dr. Ivan Mntko) - 1K.20 Glaznnnv: Slenka Razin. simfonična pesnitev (plošče) — 18.40 Maksiin Gorkij (g dr. Nlkola Proobraicnskij) — 19.00 Cas, vremo, poročila, spored, obvestita — 19 30 Nnc. nra: Belgrad v Ilirskem pnkrotu (dr. I. \»ve.«tlč) — 19.50 Zanimivosti — 20.no Rezervirano za prenos — 21.00 Cfts, vreme, poročila, Bpored — 22.15 Zvoki v oddih (Radijski orkester).
Drugi programit
Nedelja, 0. maja: Belgrad: 19.50 Ljudske pesmi
—	20.30 Radijski orkester — 21.»I Orkestralni koneort —22.21) Plesna glusbu — Zagreb: 20.011 Tamburaški koncert — 20.45 (iodba na pihalu - 22.20 Plesna glasba — Dunaj. 19.35 Pesmi — 20.115 Koncert — 21,111 Plošče — 22.30 Zabavna glasba — Praga: 19.05 Radijski orkester
—	20.40 Pesmi — 21.20 Orkestralni koncert — 21.55 Ploščo
—	l'aršava: 19.20 Scliuhert iu Sehumuuu — 21.30 Skr-jablnovo skladbe - Milnn-Tr.it: 19.50 Krali Edip, opera 21.05 Gledališki večer — Ritn-llati: 21.05 Simfonični koncert, — 22.30 Plesna gliisba — Brrlib: 20 00 Pester večer — 1'ralislava: 20.H0 Vojaki pojo — Frankhirt: 20.(Ki (^jicrn »Nižava. — Hamburg: 19.10 Londonska filharmonija — 20.00 Rerlin — Kiiiiifjshrrg: 20.10 Pester program — Monakovo: 20.00 Materinski dan, koncert
—	Stuttgtart: 19.30 Opora >Tosca-.
Ponedeljek, m maja: Ttrlijradr 20.Oo Romunski vo-čer — 21.00 Poljudne pesmi - 22.20 Radijski orkester
—	Zagreb: 20.00 Cel. koncert — 20.30 Večerni koncert
—	22.20 Plesna glasba — Dunaj: 19.25 Govalleria lin-sticana — 22.20 Radijski orkester — Milan-Ttit: 20.40 Pestra glasba — 21.00 Vokalni in instrumentalni koncert
—	23.15 Plesna glasba — Itim-Hnri: •! 1.(111 Vokalni in instrumentalni koncert — 19 25 Gledališki večer 20.10 IJrnska filharmonija — 22J0 Plošče — I'priara: :'».?.• Vloloneello — 21.(ie 1? Ihsenovih -'ram - 21.30 Ploščo
—	Berlin: 20.10 Vojaška godba — 1*ratt.slara: "».10' Poster koneort za plavi ponedeljek — Frank\u7t-K6ln: 20.10 Pester zabavni večer
Torek, It. maja: llelurad: 19.50 Slovenske pesmi
—	20.30 Radijski orkestor — 21.30 Plesna glasba — Zaflrcb: 20.01) Prenos oj» re — Dunaj- 19.40 Veseli vojaški spomini — 2(1.40 l(tia — 23.00 Koncert po željuh
—	Milnn-Trst: 21.00 Othello, opera, Verdi — Hlm-Rari: 21.00 Violinski koncert — 22.00 Komedija — Prana: 19.25 Operetni program — 21.05 I.itavska glasba — I <tr-šava. 19.20 Pesmi — 21.00 Salonskn glasba — 22.40 Salonska glasba — Berlin: 20.10 Ploščo - 20.40 Veseloigra
—	I ratislava: 20.10 Radijski orkester — 1'rank/urt: 20.10 Zabavni koncert — 21.011 Schubert — Hambu.ro: 20.10 Poster večerni koncert — 21.01 1'oljud.ii koncert
—	Krilu: 20 10 Zanimivosti r. razstave v DiisseMnrfii
—	f.ipsAn; 20.10 Pester ve!Wnl program — Monakoro: 20.10 Pofclor večer — Stulluarl: 20.10 Godba na pihala.
V malih oglasih velja vsaka beseda Din 1'—; ženitovanjskl oglasi Din 2*—. Najmanjši znesek za mali oglas Din 10"—. Mali oglasi se plačujejo takoj pri naročilu. — Pri oglasih reklamnega značaja se računa enokolonska, 3 mm visoka petitna vrstica po Din 2*50. Za pismene odgovore glede malih oglasov treba priložiti znamko«
mm		m
BSMTEIEEH		
Velelllm iz dobe francoske revolucije
V senci giljotine
Ronald Colman,	Ell^abeth Allan
MATINEJA danes oo 11 uri
Chopinov poslovilni valCeh
Danes nepreklicno zadDllkrat film
ROSE M A. RJE
ki si ga mrre ogledati vsakdo Doeeda) |e videlo la fllm nad 10.000 Oudi.
Danes oo 11. uri
ROSE MAR1E
MS.
Veseli film iz dobe velikega Napoleona
Noč s cesarjem
Jennv Jugo	Klcliard Romanowsky
dober vozač, išče službo. Gre tudi za slugo, hišnika ali kaj sličnega. Ponudbe v upravo »Slov.« pod »Dobra spričevala«
Dekle
pridna, poštena, vestna, vešča samostojno kuhe in hišnih del. Išče službo na Gorenjskem. - Ponudbe v upr. »Slov.« pod »Zanesljiva« št. 7213.	(a)
200 Din nagrade
onemu, kdor preskrbi mesto za 9 letnega pastirja 6amo za hrano. Ponudbe v upravo »Slovenca« pod Slfro »Lepa prilika« 72.10.
Kuharica-gospodinja
mirna, poštena, išče službo v župnišču ali kjerkoli. Ponudbe v upravo »Slov.« pod »Kuharica« St. 7121.	(a)
Dekle
za vsa gospodinjska dola, Išče službo. Ponudbe upr. »Slov.« pod »Toštena« št. 7364.	(a)
Hotelska sobarica
z znanjem jezikov, delavna, želi zaposlitev v boljšem hotelu v Ljubljani ali izven za dobo se-zije. Ponudbe v upravo »Slov.« pod »Varnost« št. 7376.	(a)
Dekle
vešča kuhanja in šivanja, Išče mesto pri samostojnem gospodu ali mali družini. Nastop 15. maja ali 1. junija. — Naslov v vseh poslovalnicah »SI.« pod št. 7408.	(a)
Strojni ključavničar
s absolvlrano strojno de-lovodsko Solo, ki je popolnoma samostojen izvrševati vsa strojnostavb-na, ključavničarska, elektrotehnična, železostru-garska dela ln dela avto-genskega varenja. Zmožen samostojnega vodstva delavnic. Ponudbe v upravo »Slov.« pod »Veselje do tehnike« št. 7375. (a)
1000 dinarjev
ln tudi več lahko zaslužite s primerno majhnim Investiranjem, mesečno z delom doma. Pošljem tna-terijal. prevzamem gotove Izdelke. — Zahtevajte prospekte, priložite znamko. • »Hemlpa«, Pančevo, Brače Jovanovič br. 20.
»HI« i M
Deset tesarjev
dobro Izvežbanih — rabi Petkoš, Obrtniška ulica, Jesenice.	(b)
2 čevljarska pomočnika
za finejša dola, sprejme takoj Mohorlč, Ljubno, p. Podnart.	(b)
Risarja ali tehnika
kateri ima veselje krajev no potovati, sprejmem. -Ponudbe upravi »Slov.« pod »Zastopnik« št. 7327.
Mlajšega hlapca
kateri bi pozneje nastopil učno dobo mehanika — .-sprejmem. Dopise v upr. »Slov.« pod »Ljubljanska okolica« št. 7350. (b)
Krepko dekle
zdravo in pošteno, vajeno kuhe in drugih hišnih del, dobi službo takoj. -Ponudbe s sliko pošljite upravi »Slovcnca« pod »Gorenjt-ka« 7037. (b)
Služkinja
ki posodi za 2 meseca 3000 Din, dobi dobro službo s plačo 400 Din mesečno. Ponudbe v upravo »Slov.« pod »Garancija« St. 7308.	(b)
Dekle
okoli 30 let, lz kmečke hiše, vajena vseh del, pridna in poštena, dobi mesto. Naslov v upr. »SI.« po<l št. 7219.	(b)
Deklo
30 do 40 let, pridno, pošteno, iščem za poljska dela. Nastop takoj. Plača po dogovoru. - Valentin Jalen, Hlebce St. 5, p. Lesce.	(b)
Mesarskega pomočnika
izvežbanega sekača, vojaščine prostega ln ne-oženjenega, sprejmem — Ivan Javornik, Ljubljana. Wolfova ulica 12. (v)
Fanta
ki ima veselje do vrtnarstva. sprejme K r a j n c Stanko, Zg. Radvanje 7, Maribor.	(b)
Za Sarajevo
iščem, pridno, zdravo in pošteno služkinjo, z dobrimi spričevali, ki zna kuhati in ima rada otroka, k manjši družini, kjer bo dobro preskrbljena. Z navedbo plačo naj se javi na naslov: Edita Kajon, Sarajevo, Fra Ju-kiča l-II.	(b)
Izprašan kurjač
prvovrstna moč. za Woif-lokomobilo, dobi službo. -Ponudbe z referencami poslati v upravo »Slov.« pod »Izprašan kurjač« št. 7191.	(b)
Kravarja (švajcerja)
dobrega molzača z jobrl-mi večletnimi spričevali iščemo za takoj. Ponudbe z zahtevami plače na Prosekdvor, Bresternioa Maribor.	(b)
Dva mizarska pomočnika
za šperano In fornirano pohištvo, samostojna delavca - sprejme Krže F., pohištvo, Vrhnika, Idrijska c. 2.	(b)
Ksilomni (lah
ie najideatnejši pod za kuhinje, kopalnice, lokale, trg. lokale, tovarne, hodnike i. t. d. Zahtevajte prospekte m cenike pri izdelovalcu
MATERIAL. Llubllana
Telefon 27-16	Tyrševa cesta 36 e
Mizarskega pomočnika
In vajenca, sprejmem. — Vengust, Smlednik št. 14.
Hlapca
h konjem ter za poljska dela, sprejme Juvan, mlin Gameljne pri LJubljani. -Plača po dogovoru. (b)
Urno stenotipistinjo
venske in srbohrvatske s perfektnim znanjem slo-stenografije — iščemo za Avstrijo. Prednost imajo z znanjem italijanščine. -Ponudbe s prepisi spričeval, zahtevo plače, ev. s sliko na »Publicitas«, Zagreb, pod 45305.
Nadzorstvo-reparature
Interesenti za službo, ki so se Javili pod gornjo šifro, naj pošljejo Se svoje zahtevke po plači. Oni, ki so v službi, tudi sedanjo plačo. Pri nas mesečna plača, prosto stanovanje, neoženjenl event vso oskrbo. Ponudbe pod isto šifro št. 7189.	(b)
Fiksum in provizijo
nudim gospodom, ki bi sodelovali za naš zavod v Celju in vsej Savinjski dolini. Ponudbe v upravo »Slov.« v Celju pod »Stalna služba« št. 7389. (b)
Dober zaslužek
se nudi upokojencem v mestu Celju in okolici. -Ponudbe v upravo »Slov.« v Celju pod »Dlskrecija« št. 7390.	(b)
Služkinjo
zmožno nekaj kuhe — sprejmem. Poljanska cesta 15, I. stopn., vrata 2.
(b)
Gaterist
prvovrsten, se sprejme. -Aljančič, Bistrica, p. Pod-brezje.	(b)
Nadarjenega vajenca
iščem za slikarsko obrt. Pismene ponudbe v upr. »Slov.« pod »Vajenec« St. 7337.	(v)
Organist in cerkovnik
dobi takoj službo. Zupnl urad Buče.	(b)
Mizarskega pomočnika
sposobnega, za najfinejša pohištvena dela — takoj sprejmem. - Fr. Erjavec, mlz.arstvo, Brod, pri tacenskem mostu.	(b)
Krojač
mlad, samski, prvovrsten prikrojevalec, se Išče v zdraviliškem kraju. - Na razpolago dobi lokal pod najugodnejšimi pogoji. — Predpogoj prvovrstna izdelava. Dopise v upravo »Slov.« pod »Gentlemen« št. 7101.	(b)
Krojaškega pomočnika
sprejme takoj Konjar Franc, Zgor. Pirniče 107 pri Medvodah.	(b)
Kuharico
perfektno, zdravo, pošteno ln pridno, z dobrimi spričevali, ki govori tudi nemško, ne starejšo od 40 let, ljubiteljica otrok, pestunja v hiši, ki zna in hoče opravljati tudi druga hišna opravila — Išče dobra hiša v Zagrebu z dobrim postopanjem. — Oglasiti se pri: Dr. Fa-kln, Ljubljana, Emonska cesta 10 a.	(b)
9la Miklošičevi cesti oddamo Trgovski lokal
z dvema stranskima prostoroma. Povsod ,	centralna kurjava.
Dvosobno stanovonte
z vsem konfortom. Centralna kurjava, plinski štedilnik, dvigalo.
Enosobno samsko sfanovante
z umivalnico. Centralna kurjava. Vsi prostori so fakol na razpolago.
Resni reilektanti moreio dobiti potrebne informacije vsak delavnik med 8. in 14. uro v V/OlCmnl
zavarovalnici v llubilnnl - MlNio$ifeva
CCSla St 19. Telefon 25-21 in 25-22.
Trgovino
dobro vpeljano prodam -ali pa sprejmem družabnika. Ponudbe pod »Dobro vpeljana - 7284« na upravo »Slovenca«. (b)
Postrežnico
Iščem za dopoldanske ure. Biti mora snažna in poštena. Naslov v upravi »Slov.« pod št. 7309. (b)
Dobra gospodinja
poštena, zanesljiva, dobi stalno nameščenjo v boljši hiši z dvema osebama v Južni Srbiji. Ponudbe v upravo »Slovenca« pod »Inženjer« št. 7177. (b)
Dopisnik (-ica)
perfekten v slovenskem in hrvatskem, po možnosti tudi v nemškem jeziku - se Išče za takoj. — Pismene ponudbe na Publicitas, Zagreb pod 46176
Dekle
srednjih let, iz boljše kmečke hišo, vajena nekaj kuhe in vseh gospodinjskih del, se sprejme s 1. Junijem v trgovsko hišo na deželi. Ponudbo poslati tvrdkl A. F. Iršič, trgovina z lesom in meš. blagom, Gornji Doli", p. Mislinje.	(b)
Knjigovodjo
sprejme mlin blizu Ljubljane. Ponudbe v upravo »Slov.« pod »500« št. 7362
Kmetsko dekle
za vrtna ln hišna opravila, sprejme Klemene, Vič 91.	(b)
Trgovska pomočnica
s 6000 Din kavcije — se takoj sprejme v bližini Maribora. Naslov v upr. »Slov.« v Mariboru pod št. 874.	(b)
Natakarico
za gostilno sprejme Pačnik, Laško.	(b)
Pošteno dekle
dobi službo v trafiki. Potrebno 2000 Din kavcije. Ponudbe v upravo »SI.« pod »Kavcija« št. 7377. b
Prodajalka
samostojna moč, z nekaj kavcijo, se sprejme v trg. z mešanim blagom. Trgovina sc da tudi v najem. Pismene ponudbe v upr. »Slov.« pod »10.000« 7361.
mm\
Pekovskega vajenca
močnega, starega 18 let, sprejmem. Naslov v upr. »Slov.« v Mariboru pod št. 860.	(v)
\WBM
Motorno kolo »Puch«
250 ccm, prodam za 4800 Din. - Stožice 110, p. Je-žlca.	(f)
Diesel motor
srednje velik, za cca. 20 k. s. - kupim. Kupim tudi dobro ohranjen motor na oglje, tudi za cca. 20 k. s. Ponudbe v upravo »Slov.« pod šifro »Diesel« 7346. f
Zamenjam osebni avto
Kreysler (De Sotto uix) v najboljšem stanju, vo-žen 35.000 km, za isto-tako limuzino ali novejši tip, z doplačilom. Ponudbe na Franjo Cerne, Podeče.	(f>
Miele Sachs motorji, najnovejši modeli In prestave, najlepša oprema.
Kolesa Športna ln torlng, nemflka, znamke ,,Mlele" so najboljša. - Veilka izbira, cene niilte. - Kolesa tudi na ugodna mesečna odplačila.
Remec Oskar
Ljubljana, Dolenjska cesta 9
Motorno kolo
500 ccm, s prikolico, prodam. Vaupetlč, mlekarna, Jernejeva cesta.	(f)
Izredna prilika!
Dobro ohranjeni avtomobili po zelo nizkih cenah : Pontiac dobavni voz 600 do 700 kg. zaprt; Fiat 503 odprt; Chevrolet 4 cil., odprt; VVlppet 6 cil., odprt. — Poizve se: Desa, Celovška 38.	(f)
Posojilo
(polletno) 8000 do 10 000 Din iščem. Plačam 60% obresti proti vknjižbi. — Ponudbe podružnici »Slovenca« pod »Nujno 7281«.
Hranilne vloge
raznih denarnih zavodov, delnice ln vrednostne papirje - nakup ln prodajo izposluje najbolje proti gotovini takoj koneesijo-nirana tvrdka Al. Planin-šek, Ljubljana. Beethovnova ul. 14-1., telef. S5-10
Dobroimetje
pri Občinski hranilnici na Vrhniki v znesku 41.000 Din, prodam. Ponudbe v upr. »Slov.« pod »35.000« št. P 7229.	(d)
Hranilno knjigo
50.000 Din, izplačljivo mesečno 1000 Din, zamenjam za Mestno. Zlrovnik, Tavčarjeva 6.	(d)
Bančno kom. zavod
Maribor, Aleksandrova 40
Vam vnovčl vloge vseh denarnih zavodov najboljše. Pišite samo na naš naslov, nakar Vam bomo poslali gotovino po
pošti vnaprej. Za odgovor 3 Din znamk.
Iščem družabnika
za povečanje trgovine na deželi na prometnem kraju štajerske. Potrebna kavcija 10—20.000 Din. -Prednost ima, kateri si hoče pridobiti trgovsko izobrazbo. Vsota sodno zajamčena. Ponudbo pod »Ugodnost 1937« št. 7260 upravi »Slovenca«. <d)
Tvrdka A. & E. Skaberne
LJUBLJANA, javlja, da jemlje do preklica v račun zopet
hranilne knjižice
Mestne hranilnice. Ljudske posojilnice.
Želim soudeležbe
pri že obstoječi, doblčka-nosnl trgovini ali podjetju. Dam na razpolago 100.000 Din in bi sodeloval. Ponudbe pod značko »Trgovec« v upravo »SI.« v Mariboru.	(d)
Posojila dajeno
državnim ln privatnim nameščencem v LJubljani v gotovini ln blagovnlb bonih Hermes. Informacije. Tavčarjeva 2.	(d)
AL Plaisinšek
Ljubljana. Beethovnova 14/1,
telefon 35-10 v n o v t i vloge
vseh denarnih zavodov najkulantneje takoj v gotovini in daje informacije brezplačno.
Vrednostne papirje
vseh vrst kupuje Slovenska banka v Ljubljani, Krekov trg 10, tel. 37-62.
Ureditev dolgov
potom sodnih ln Izvensodnih poravnav. Nasveti v konkurznlh za devah In VBeti drugih rrgovsko • obrtnih poslih Strokovne knjigovodske revizije, sestava In apro-
bacilu bilanc. Preskrba kreditov, vsi posli KtneCke za 9 tli e, H" din h koncesljonlrana komereljalna pisarna:
Lojze Zaje
Ljubljana, Gledališka ul. i Telefon 88-18
Hee. hr. '2007/32.
Vno^čujem
hranilne vloge vseh denarnih zavodov proti takojšnji gotovini zelo ugodno.
Rudolf Zore
Ljubljana, Gledališka 12 Telefon 38-10.
Vložne knjižice
bivše Slavenske banke kupujemo za gotovino. -Zazip, Zagreb, Gajeva 7.
Denarne posle:
Posredovanja Kreditov -Vnovtenje vlog pri denarnih zavodih — NaloZbe kapitala Poravnave - Upravo nepre mičnra - DavCne napoved) - Inlormaclle — Ureditve revizije, bilance in siamc Kontrolo knjigovodstva tei vse druge trgovsko gospodarske posle izvede
SVETOVALEC
koncasilonlrans trgovsko - gospodarska gostoval nlca v Ljubljani,
Cesta 29. oktobra (Rimski cesta) Stev. 7
Posojilo na posestvo
v znesku 5000 Din, Iščem. Obresti po dogovoru, dolg vračam mesečno. - Cenj. ponudbe prosim v upravo »Slov.« pod šifro »Pošteno vrnjeno« št. 6648. (d)
Lastno vlogo
ljubljanske Kreditne banke, približno 100.000 Din, prodam promptno 80%. — Ponudbe v upravo »Slovenca« pod »Brez posredovalca« št. 7347. (d)
Masivno češnjevo spalnico
proda po nizki ceni mizarstvo »Ličen«, Celovška cesta 209.	(S)
Spalnice
masivne, proda Martinec, Ljubljana, Prule 8, telef. št. 24-32.	(S)
Moderno in kvalitetno
POHIŠTVO
vso zajamčeno — že od 1700 Din šperane spalnice 675 Din kuhinjske oprave 375 Din kuhinj, kredence 400 Din omare 150 Din postelje — itd. Oglejte si veliko izbero pohištva pri
»OPRAVA«
zaloga pohištva Ljubljana, Celovška c. 50
Malenšekovo pohištvo
je najkvalitetnejše in najcenejše!
Prepričajte sel Najnovejši modeli t Tovarna in razstava : Dravlje, tik tramvajsko postaje — »Slepi Jane*« - Ustanovljeno v Svlcl. - Dolgoletna
Inozemska praksa! Zaradi dvajsetletnega Jubileja 5% ekstra-popust1
GH2SI
Oblastv. koncesijonirana
šoferska šola
I. Gaberščik
bivSI komisar za šoferske izpite, Slomškova ulica 6.
Telefon 28-26.
-
Otroke poučuje nemščino
uspešno gospodična v dopoldanskih ln popoldanskih urah. Gre tudi na dom. Naslov v upr. »SI.« pod St. 7133.	(u)|
Šivilje!
Krojni tečaj
za d a m s k a oblačila se bo vršil od 18. maja do 5. Junija 1937. Priglasitve sprejema
Teodor Kune
Ljubljana Aleksandrova c. 6, IX. nj
II
Radio
»
Tri nove moderne fotelje
prodamo za polovično ceno. Ogledati pri »Opravi«, Celovška c. 50, Ljubljana.
Denar prihranite
Krasna jedilnica in vrednostni Inventar skrajno poceni prodani. Ponudbe na upr. »Slov.« pod »Družinsko razmere 728(1«. s
Pohištvo
moderno, velika zaloga. -Izdelujem tudi po naročilu. — Cene solidno. — Andlovlc, Komenskega ul št. 34.	(š)
Radio
baterijski, 5 + 1 covnl^ prvovrstne znamke, skoraj nov, s spec. kovče-gom in mizico - ugodno prodam. Naslov Inž. Mat-ko, Ljubljana, Gajeva ul.' St. 8-III.	(1)1
toplice
idealno letovišče ln ter« malno kopališče pri Zagorju o. S. Odprti bazeni,-krasni sprehodi, dobra in solidna postrežba, nizke cene. Prospekti In informacije pri upravi kopališča in Putniku. (L)!
lili««
Gumbe, plise, entel, ažur
predtlsk In monograme hitro Izvrši Matek & Ml-kes. Ljubljana, poleg hotela Štrukelj.	(t);
Trajno ondulacijo
in barvanje las izvršuje točno ln solidno damskl česalni salon »OLGA« — LJubljana, Beethovnova ulica 14.	(t)
IlCIliP v ševro-u, boksu in laku, v vseh bar-•'•'■■I*' vah, še vedno po starih cenah. Prvovrstne podplate na drobno in debelo — Čevljarske potrebščine, damske torbice, pasove, aktovke, nahrbtnike in kovčege Vam nudi po nainižjih cenah
FRANC ERJAVEC, zaloga usnja
llubllana, stori trg 18.
Cenjenemu občinstvu
vljudno naznanjam, (la tem fine 1. maja odprla trgovino s špecerijskim In delikatesnim blagom na Trgu kralja Petra, v Durinijevl hiši, ter se za cenjeni obisk najtopleje priporočam. Tončka Lam-petova, Novo mesto, (o)
Otvoril sem
novo kovaško ' delavnico. Izvršujem vsa nova dela in popravila, spadajoča v to stroko. Nizke cene. — Erbežnlk Alojz, splošno kovaštvo, Kožarje št. 39, Dobrova.	(o)
»II
Naprodaj
zaradi bolezni dobro ido-če kopališče e več stavbnimi parcelami. Prevzem možen takoj. - Več pove lastnik Anton Stim, Jožica pri Ljubljani. (p)
. Mesarski voz
flobro ohranjen, na olje -kupim. Peterneij, Kam-nica pri Mariboru. (k)
Stiskalnice (preše)
vretenasto, frikcijsko in ekscenter, kupimo. - Ponudbe prosimo na »Sava«,
Bfička Topola.	(k)
Acetilen aparat
redučnl ventil z navzdol obrnjenim regulatorjem, gorilniki pridejo najbolj v pOKtev »Aga«, Ruše — kupim. Ponudbe v upravo Slov.« pod »Gotovina« št. 7143.	(k)
Vsakovrstno
sEafo kupuje
po aatvUjib cenab CERNE. mrelir, Liublians Wolfova ulica H. 3.
Železne cevi
10—15 cm v premeru in golo bakreno žico 6 mm kupi Salezijanski^ zavod, Rakovnik.	* (k)
Slamoreznico
dobro ohranjeno — kupi 3. Trampuž, Črnuče 11.
Hrastove hlode
Kitnske sečnje. vsako množino, kupi Remec Co, DupUca-Kaninlk. Poslovalnica Ljubljana, Kersnikova 7.	(k)
Kupim štiri obroče
'(Felge) 32X0 za tovorni \-oz Saurer, kompletne ali brez plaščev. Ponudbe s popisom stanja lor najnižjo ceno lia naslov : Franjo Cerne, Radeče, k
Staro zlafo, zlato zobovje
ln srebrne Hrone
kupujem oo najviSjib dnevnih cenah. A. KAJFE2 urar
tiuhlian*. Miklošičeva (4
Bencin-pumpo
rabljeno, kupim. Ponudbe v upravo »Slovenca« pod »Bencln-pumpa« št. 7196.
Drva
bukove, hrastova, gabro-va, brestova, več vagonov za eksport, kupimo. Ponuditi: »Exportles« — Ljubljana, Tyrševa 15. k
Blagajno Wertheim
manjšo vrste. kupim. Naslov v upravi »Slovenca« po« St. 7X29.	(k)
Staro železo
tn kovine kupuje po naj višji dnevni ceni Jugo-Lutz. Ljubljana. Šiška, k
Lutzovo peč
kupim. Ponudbe v upravo »Slov.« pod -Peč« 7225. k
Kopalno banjo
BtaiM, kupim. Ponudbe v npr . sir,v « pod »Banja« St. 717».	(tO
Modroce
posteljne mreže, železne zložljive postelje, otoma ne. divane In tapetniške izdelke nudi najceneje
KIJDOLF RADOVAS lapetnik. Mestni trs lil Ugoden nakup morske trave, žime, cvitha ra modroce in blaga za pre vleke pohištva.
Za birmo
priporočam veliko zalogo ur, zlatnine tn srebrnine po najnižji cent. - Josip Janko, Kamnik, Sutna, nasproti farne cerkve. — Podružnica v Mariboru, Jurčičeva "J.	(I)
Kolesa
000 do 1600 Din. dve leti garancije, šivalne stroje od 1900 Din dalje dajem na obroke. — C. Kinetič. p. Dob 110.	(1)
15 Din
stane popolnoma nova gramofonska plošča svetovne znamke Horaocort. Prvovrstne gramofone poo nabavno ceno - nudi, dokler traja naloga : Ljubljana, Šiška. JerneJeva
m. a«.	<n
Cunje
krojaške od rezke, atan papir, tekstilne odpadke, ovčjo volno, govejo dlako
(aravco) — kupi vsako množino
ARBEITER • MARIBOR
Dravska 15
Modroce,
otomane, kauče, fotelje, zajamčeno solidno Izdelano, kupite po najnižjih cenah pri tapetniku Kobilica Avgustu, Ljubljana, Tyrševa 36. Tel. 22-23
Knjižna omara
ki je uporabna tudi za perilo, in mizica za pisalni stroj, naprodaj. Naslov v podružnici »Slovenca« v Celju.	(1)
Kose
škropilnice
orodje
specerijo
kupite najbolje pri
J. Jagodic
Celje
Gubčeva ul. 2 Glavni trg 14
BOTERCE, BOTRI,
pridite za sv. birmo po slaščice v Ljubljano k
Dolencu, Wolfova ul. 10
Kolesa
najcenejša ln najboljša samo pri Remec Oskar, LJubljana. Dolenjska cesta G.	(1)
Stavbno In pohištveno okovje si nabavite najugodneje. tudi na knjižice ljubljanskih zavodov pri »JEKLO« Stari trg.
Vrtalni stroj
težak, za ročni in nožni pogon, prodamo. - Jugo-Lutz, Ljubljana VII. (1)
Rolo
železni, 195 x 250, ugodno naprodaj. Ogledati : Ivan Kralj, ključavničar. [111-{erjeva.	(1) ' kleparstvo, Radeče.
Železen štedilnik
dobro ohranjen — poceni proda Družina, Reber 17.
vinskih drož
za žganjekuho prodani -Maček, Cankarjevo nabrežje 17.	(1)
Črna prst
v množini ca. 200 m', ta koj naprodaj nn frančiškanskem vrtu. Odpeljati se mora prve dni prih tedna. Zglasitl sc treba pri vratarju franč. samostana.	(1)
Svež« najfinejše norveško
ribje olje
iz lekarne dr. G. Piccolija v Ljubljani se priporoča bledim in slabotnim osebam
Vrtne stole
zložljive, proda Tribuč, Gllncc, Tržaška 6, telefon 3t. 26 05.	(1)
Wertheim blagajno
St. 2, prodam. Naslov v upr. »Slov.« pod št. 7366.
Ljutomersko vino
letnik 1936, prodam za hranilne knjižice Mestne hranilnice v Mariboru. -Ponudbo v upravo »SI.« v Mariboru pod »Ljuto-merčan« št. 7404.	(1)
Ugodno naprodaj
dve prav dobro ohranjeni lončeni peči, vrata, okno in dve postelji. — Hotel »Slon«. LJubljana. (1)
malo rabljena, prvovrst nlli znamk, moška in ženska, po smešno nizkih cenah naprodaj pri
»PROMET«
(nasproti križanske cerkve) .
Več železnih oken
z ventilacijo (Giterfen-ster) 125X215 — 1:15X225 + 210X315 cm, zelo ugodna prodam. Prodam tudi krasno železno ograjo r.a stopnice In balkone, za kg samo 3 Din. Zlbrct,
n>
Novi poljedelski stroji
raznovrstni, kot na pr, ročtle ali pa motorske mlatilntce, razne slamo-reznlce, več žitnih čistilnikov ter beneln-motorjev razprodamo po zelo nizkih cenah zaradi opustitve skladišča v Dalmaciji. Vsi stroji se nahajajo sedaj v Ljubljani. -Sporočite nam vaš naslov In priložite znamko za odgovor in poslali vam bomo ponudbo z razpro-dajniml cenami. Dopise v upravo »Slov.« pod »Priložnost« št. 7244.
Svotovnoznano nemško znamko
»BRIENNABGR« DV0K0LES
petkrat kromlranih In odporno emajllranih. t nezlomljivim okvirom dobite po ugodnih obročnih odplačilih pri tvrdki
Kleindienst & Pcsch
Maribor Aleksandrova cesta 44
Rabljen motor na surovo olje
ležeče konstrukcije, 12 PS, 180 obratov na minuto, fabrikat Wsrschalovsky, Wlen, v teži ca. 1200 kg, prodamo.
Prometni zavod za premog d. d.
v LJubljani, Miklošičeva cesta št. 15-1.
Stanbianja
ODDAJO:
Dvosobno stanovanje
oddam čisti ln mirni stranki. Zapuže 34, v bližini gostilne pri »Slepem Janezu«.	(č)
Oddam
dvo- in trisobno stanovanje z junijem. Podmllšča-kova ul. 27. Bežierad. (č
Odda se
trisobno in petsobno komfortno stanovanje v sredini mestn s 1 junl.iem t. 1. Naslov v upravi »SI.« pod št. 731 S.	(č)
Dvosobno stanovanje
s kuhinjo in kletjo, oddam. Šmartno ob Pakl, Podgora št. 20.	(č)
Dvosobno stanovanje
sončno, s pritikllnami — oddam v Kavškova ul It
Dvosobno stanovanje
sončno, v I. nadstr., s kopalnico, se odda s 1. avgustom t. 1. — Pojasnila daje pisarna dr. Frlana.
Miklošičeva c. št. 4, Ljubljana.	(č)
Trisobno stanovanje
s pritikllnami se odda v
bližini sodišča. Naslov v upravi Slov. pod št. 7297.
3 velike oleandre
in nekaj malih, prodam. Poizve se pri lastniku :
Snoj, Lesce, Gorenjsko. 1
Cepljene trte
in korenjake proda	M. I trga. Sv. Lenart, p.	Velika Nedelja.	(D
VINA
m vse prilike naročite pr
Centralni vinarni v Liubliani.
TELEFON ŠTEV. 25-73
Otroški voziček
globok, dobro ohranjen,
prodani. Sv-etje 3, p. Medvode.	<')
Dva roloja
s portali 235 x 135. poceni prodam. Tavčar, Ljubljana. Kodeljevo. Zadružna št. 14.	<n
Železno blagajno
prodam. - Poizve se pri trgovcu Koželj. Mokronog
Generator 16KVA
izmenični tok, v prav dobrem stanju, prodam. — Ogleda se pri g. T. Per-člnllč, elektrotehn. podjetje, LJubljana, Gosposvetska 16.	(I)
Gospodinje!
a do 6 Din vas stane 1 kg domačega pralnega mila, če ga kuhate z milnim ekstraktoin »R u h a« po najnovejšem navodilu, ki ga dobite brezplačno v drogerljl
R. Hafner
Ljubljana. Celovška c. <1 Tel. S5-«5.
KOLESA
najboljših tovarn: Torpedo, VVanderer, Hcrku-les Itd. kupite najceneje v Sloveniji le pri najstarejši tvrdki na deželi :
M. R, PLEVEL
v Preski pri Medvodah
Najcenejši zajtrk
večerjo ln razni sir najceneje v mlekarni »Drama«, LJubljana, Erjavčeva 2.	<1)
Fige - pomaranče
grške fige, male vence in rinfuza. pomaranče, rdeče oval .španske, suhe slive, egiptovsko čebulo, kokosovo moko. vse samo kvalitetno blago, kupite ugodno v LJubljani. Tyr-ševa (Dunajska) cesta 4S »Zaloga južnega sadja«.
Čevljarski čistilni stroj
poceni proda Snlezijaneki
zavod. Rakovnik.	(1)
5000 kg sena
proda Martinec, Prule S, LJubljana. Telef. 2^-32. (1
KOLESA
moška ln damska, naprodaj v največji izberi po neverjetno nizkih cenah.
Nova trgovina
Tyršcva cesta št. J«
TrenchcoaU
vetrne suknjiče, oovoatl za športne obleke - nudi ceneno Presker, 8v. Petra
cesta 14.	(D
Salonska garnitura
kompletna, črn les, yk>-žen z biserno matico (Perlmntter), rdeči žamet. ee no naprodaj. Na-j slov : Uoman. Rariovijiai.
Ploščice za štedilnike
in oblogo stene, prvovrstne in najcenejše - dobiš pri : Zsstopnik »Soniag-Wandplatten Werke« v
LJubljani. Tyrševa 53. (1
SEJMARJI!
pridite po lect v Ljubljano k Dolencu. Wolfova ul. 10
»SINGER«
»PFAFF«
skoraj novi šivalni stroji poceni naprodaj pri
»Promet«
nasproti križanske cerkve
Čevlji
vseli vrst. v solidni Izdelavi, se dobe najceneje pri
»Triumf«
prodajalna čevljev. Kolodvorska ulica št. 11 (prej Dunajska. Pollak). Za birmo in za leto izredno ugodni novi modeli. Roba Je samo sveža, garantirana, iz prvovrstnega usnja.
Dvosobno stanovanje.
podprltllčno s pritiklina-mi, oddam z junijem — Tyrševa 91.	(č)
Dvosobno stanovanje
moderno, s kopalnico, k.i-binetom takoj oddam ftiški. Vprašati: Trafika
Pasaža.	(č)
Dvosobno stanovanje
poceni oddani. — Stožice št. 126. (č)
SVEŽOST
PRI PREBUJENJU!
Kako je prijeten občutek, ko se zjutraj prebudimo z dobro odpočitimi udi! Samo nekoliko kapljic kolinske vode „Soir de Pariš" Vas osveži, okrepi in ponovno poživi. Ta sijajna tekočina jc dvojno pnr-fumirana z Vašim priljubljenim znamenitim parfumom „Soir de Pariš" Bourjois.
cUiu Cc^b^ri^
BOURJOIS
* Soir de Pariš *
Dvosobno stanovanje
nadpritlično, oddani s 1. Junijem. Vprašati: Predo-vlEeva 19. Moste. (č)
Dvosobno stanovanje
z vsem komfortom. oddam 1. Junijem. PovSetova št. 9-1., Kodeljevo (č)
Z avgustom
oddam stanovanje treh sob in kopalnice Zarni-kova 9-1.. pri sv. Jožefu
Enosobno stanovanje
oddam na .Vodovodni c. št. 77.	(č)
Dvosobno stanovanje
krasno, s kopalnico in pritikllnami, oddani boljši stranki ob Tvrševi c.. v bližini Jesharne Produkta. Poizve sc Vošnja-kova 6.	(č)
Trisobno stanovanje
komfortno, sredina mesta, oddam s 1. avgustom. — Naslov v upravi »Slov.« pod št. 7407.	(č)
Enosobno stanovanje
z vsemi pritikllnami - od-dam. Moste. Detelova 8.
Dve stanovanji
enosobno iti trisobno, s
pritikllnami, oddam s t. junijem. Kolodvorska ulica 11.	(č)
Štirisobno stanovanje
z vsemi pritikllnami, oddam z avgustom v vili. Naslov v upravi »Slov.« pod št. 7379.	(č)
Zakonski par
dobi dvosobno stanovanje s kopalnico za oskrbovanje stare gospe. Ponudbe
v upravo »Slovenca« pod »V Ljubljani« št. 7301. č
Enosobno stanovanje
s kuhinjo in vsemi pritikllnami. v suterenu - se odda z julijem.
Dvosobno stanovanje
s kuhinjo in vsemi pritikllnami. v suterenu - se odda z junijem ali julijem
Trisobno stanovanje
komfortno, s kopalnico ln vsemi pritikllnami, v visokem pritličju, se odda z avgustom. Moste — Clglerjcva 18
Sostanovalca
za 120 Din sprejmem. — Smld, Stsri trg 2/TTI. (s)
3 sobe
oddam v najem na Ižanski ocstl 876.	(si
Prazno sobo
purketlrano, s posebnim vhodom, v centru, takoi oddani. Naslov v upravi »Slov.« pod št. 7111. (s)
Sobo z vso oskrbo
oddam s 15. majem ali 1 junijem. Naslov v upr. »Slov.« pod št. 7414. (s)
Resno!
Gospod, srednjeleten, flobro situtran. simpatičen, poroči takoj simpatični?, neoporečno gospodično' (vdovo) do 35 let. Pogpj : veselje za domačnost ln gospodinjstvo, nekaj pre-. muženja. Dosmrtna preskrba zagotovljena (posest, rent«). Resne ponudbe v upravo »Slov.« v Ljubljani pod »Lastni dom 120« St. 7326. (ž)
Mlad obrtnik
v riekmurju, žoli poročiti dekle s premoženjem zaradi povečanja obrti. -Cenj. ponudbe s sliko v upravo »Slov« pod šifro »Kovač« št. 7345.	(ž)
Zaposlena intelektualka
doma gonpodinja — fceli
resnega poznanstva v Fvrho ženi t ve. Ponudbe v upravo »Slovenca« pod »Beseda« St. 2727. (?.)
39-letno dekle
lope preteklosti, tnlrno, 8000 Din dote. poroči poltenega gospoda od 39 do r»0 let s kakršnokoli slitfc-bo. Ponudbe upravi »Slovenca« pod *t. 7250, (?.)
Naročajte in širite »SLOVENCA«
Za blrmance:
vsakovrstne molitvenike kot; »Pri Jezusu«, "Večno življenje« i. t. d., rožne vence, verižice svetinjicc, trakove, mirtine venčke in šopke, ročne torbice kupite najceneje v trgovini:
H. NIČMAN, Ljubljana
Kopitarjeva ulica 2.
Izdelovalnita
»PATRIH«
industrija za predelavo papiria in lepenke v Osijeku

Tk W "m	MjI najmodernejše oblike
LA. ^^ JCi kupite ie vedno naiugodneie pri
EGON ZAKRAJŠEK
Ljubljana, MlkloSICeva c.
Telefon 34-84
NI
I
Parcelo
1008 m' s stanovanjsko barako, proda Ivan Kav-eie. Ljubljana, Brdo. (p)
Za vsak denar
(vrednost 160.000 Din) -prodam prijetno vilo Pod hribom 3-242 (Šiška), (p
Dve moderni hiši
tristanovanjskl, poedini, z vrtom, na periferiji Ljubljane, prodam. Naslov v upr. »Slov.« pod št. 7322.
Hišo z vrtom
prodam za 40.000 Din. — Frankopanova 6, Pobrež-Je pri Mariboru.	(p)
Novo visokopritlično hišo
z vsemi prltiklinaml, prodam. Vrhovnik Pavel, vas Bakovnik 6, p. Kamnik.
Kupim
v okolici Ljubljane stavbno parcelo, hišo ali posestvo. Ponudbe upravi »Slov.« pod »Gotovina takoj« št. 7328.	(p)
Nova dvodružinska hiša
naprodaj. Vlžmarje, Pod klancem št. 128, St. Vid nad Ljubljano.	(p)
Stavbne parcele
na Jezici poceni naprodaj. — Naslov v upravi »Slovenca« pod 7244. (p)
Stavbno parcelo
v Medvodah ob vodi Sorl blizu kolodvora, pripravno za letovišče — takoj proda Jesih, Medvode, p
Mlin na 3 pare kamnov
ln stope, z gospodarskim poslopjem, nekaj zemlje in travnikov, na prometnem kraju Dolenjske, naprodaj. Naslov v upravi »Slov.« pod št. 7175. (p)
Parcela
1S00 m1, pod Rožnikom -ugodno naprodaj. Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Mirno« št. 7174. (p)
Hišo prodam
takoj na mestni meji, s tremi stanovanji, velikim vrtom in sadovnjakom. -Franc Slvec, Pobrežje pri Mariboru, Aleksandrova cesta 7.	(p)
Stavbne parcele
v Vižmarjih in št. Vidu ob železnici in kolodvoru -xelo ugodno naprodaj -tudi na obroke. Vodovod in elektrika poleg. Naslov v upravi »Slov.« pod št. 724«.	(p)
Srednje veliko posestvo
v neposredni bližini me-Fta Maribora (stanovanjska hiša, gospodarska poslopja, vinograd, pado-nosnlk, travnik. njive, stavbne parcele) po primerni ceni naprodaj. Naslov v upravi »Slovenca« Maribor št. 864.	(p)
V Brežicah
In okolic) so naproda.i hiše. Krasna atavblšCa vinogradi, sadovnjaki In gozdovi ter zaokroženi deli Attemsovega vele posestva. • Pojasnila pn Inž. Mlklau Otmar, Bre žice.	(p)
Hiša
sredi Vrhnike, s 4 sobami ln pritikllnami, električno razsvetljavo, vodovodom, parket ln vrtičkom, B minut od kolodvora, naprodaj za 36.000 Din. Polzve se v upravi »Slovenca« pod šifro »Ugodna prilika« 7090.	(p)
Prevzema
v nakup in prodajo
posestva, hiše, vile, parcele, pensione ter prevzema ln oddaja v najem gostilne, lokale itd.
Posredovalnica »Triglav«
Maribor, Aleksandrova 12 Telefon 20-81
TRGOVSKA HIŠA
Radovljica, Glavni trg 21
enonadstropna, tik dekanijske cerkve, glavarstva ln lekarne, se ugodno proda Novak Albin. Maribor, Glavni trg.	<P>
Tristanovanjska hiša
mesečni donos 800 IJln, naprodaj za 70.000 Din. Potreben kapital 60.000 Din. Aleksandrova c 101, Pobrežje, Maribor. (p)
Hiša
Lepe parcele
naprodaj v bližini nove III. gimnazije za knjižice Mestne hranilnice. — Naslov v upravi »Slov.« pod št. 7294.	(p)
Posestvo:
hiša, hlev. skedenj, svinjaki 10 oralov zemlje, kjer se redi 10 glav živine, na lepem prostoru blizu cerkve in postaje -naprodaj. Ivana Gaber, Vnanje gorice 54. (p)
Posestvo
pri Borovljah na Koroškem. ob državni cesti, 5 min do kolodvora, zamenjam za hišo v Ljubljani ali okolici. Jesenko, Cesta na Rožnik 29. (p)
Hiše, parcele
vseh vrst, kupite ali pro-daste najugodnejše potom pisarne AdamlO ■ Ljubljana, Gosposvetska 8-II. Telefon 32-86.	(p)
Trgovina z meš. blagom
pri Mariboru (8 km) — ugodno naprodaj. Ponudbe v upravo »SI.« v Mariboru pod »Dobro vpeljana« št. 7398.	(p)
Enonadstropna vila
s 3. stanovanji, z velikim vrtom za vrtnarstvo, lepa lega, ugodno naprodaj. -Ponudbe upravi »SI.« pod »Ugodno« št. 7306. (p)
Hiša
pri Stadionu, 6 sob itd., lep sadni vrt 900 m!, uporaben tudi za zidanje stanovanjske ali vogalne trgovske hiše - ugodno naprodaj. Pojasnila daje Urbančič, Bežigrad, Hra-nllniška 7.	(p)
z gospodarskim poslopjem, v Zg. StSkl, naprodaj. Vodnikova c, 121. (p
Gospodarsko poslopje
veliki prostori, za skladišče aH obrt, prodam. -Tomačevo 26, pri LjublJ.
878 m',
Parcelo
Livarski,
Dve parceli
v zelo lepi legi ob Strmi poti in Streliškl ulici naprodaj Natančnejše podatke izveste v elektro-trgovini v pasaži palače Viktorije.	(p)
Novo zidana hiša
nekaj zemljišča, oddaljena 2 minuti od kopališča Radio-Therma Laško, pripravna za upokojenca ali letovlščarja, naprodaj. — Naslov: Zorko, šmthel, Laško,	(p)
Enonadstropno hišo
na prometnem kraju v Strojnimi, proda žirovnik, treUi notrj izdelana pe.
Tavčarjeva 6.
(P)
Parcelo
karlja, pripravna za gostilno in trgovino ter ima krasne vinske kleti, pro-946 m«, vogalno, Podrož- dalrl za 190 00« Din. Na-nik, po 75 Din — proda Rlov: Jože Petrovfiič, pos., Zirovnlk, Tavčarjeva 6. p Cerknica št. 167.	(p)
Majhno posestvo
hiša, hlev, njive, travnik,
Posestvo
obstoječe iz hiše, gospo-oddaljeno 26 minut od darskega poslopja, njiv, Celja, naprodaj. Naslov: travnikov in gozda, 10 Zorko, šmihel, Laško, (p minut od trga in železnl-————— ške postaje, ob banovln-
Manjšo hišo '8,51 cesti> riaProda.t p°iz-
v Ljubljani (tudi na pe-
ve se: Hrušovec 20, Sv
Jurij ob juž. žel.
(P)
riferiji), kupim. Ponudbe v upravo »Slovenca« pod
»do 100.000« št. 7096. (p) _ jpgovska hfša v Mariboru
na prometni točki, v sredini mesta, pripravna za vsako podjetje: lekarno, drogerijo, kavarno, trgo vino - poceni naprodaj. -Potrebno malo gotovine. Vprašati : Društvo hišnih posestnikov v Mariboru.
Enodružinska vila
velik vrt s sadjem, sončna lega, blizu glavnega kolodvora in parka, naprodaj. Tremi, Janežičeva št. 1, Tomšičev drevored, Maribor.	(p)
MAJNIŠKE KIPE
vseh velikosti, umetniške in navadne izpeljave, bele in barvane kupite po nainižjih cenah v trgovini
H. Ničman, Ljubljana
Kopitarieva ulica štev. 2,
Zahtevajte v vseh javnih lokalift najboljši dnevnik »SLOVENEC«!
A. VERDAJS
LJUBLJANA
Brzojavl: Verbajs Ljubljana
GOSPOSVETSKA CESTA 10 t«j. 2mt - tek. »tun 11.355
Tovarniška zaloga elektrotehničnega inštalacijskega materiala, radio aparatov, detektorjev in vseh sestavnih de ov. Prevzema T izvršitev vsakovrstne instalacije. Elektromotorji vseh vrst in velikosti ter njih popravila.
Čevlji za birmo
kakor tudi novi pomladanski vzorci so dospeli. Največja izbira — najboljša kvaliteta — solidne cene)
Zalogo čevljev HREBG IH., Slovenska S, Maribor
+
Vsemogočni je poklical k sebi našega dobrega soproga, očeta, brata in starega očeta, gospoda
Franca Rozmana
nad učitelja v pokoju
Poslovil se je od nas v starosti 74. let. Na poslednji poti ga spremimo v nedeljo, dne 9. maja ob 14 na tukajšnje pokopališče.
St. Ilj, Mislinje, dne 7. maja 1937.
Žalujoče rodbine:
Roiman, Pečnik, dr. Radšel, Dolina r.
|k|aZa lAffllla 80 iz najboljšega materijala, vedno ■^€§«•€1 JfSUlICI sveže pripravljena, zato moremo nuditi stalnim In dnevnim gostom v bogati izbiri ledilnega lista, priznano, ceneno in prvovrstno hrano. / Po želji pripravljamo tudi dletično hrano. / Poizkusite In prepričajte se o naši hrani, ob priiazni postrežbi bodete vedno zadovoljni. / Vljudno se priporoča za obisk
Nova kuhinja • Ljubljana, Aleksandrova 5

IŠČEJO:
Gostilno
v mestu ali okolici, vzamem v najem. Ponudbe v upr. »Slov.« pod »Gostilna« št. 7097.	(m)
ODDAJO:
Trgovino z meš. blagom
zaradi bolezni v družini,
takoj oddam v najem. — Potreben kapital 20.000 D. Prednost samsko trgovke od 30—50 let. Naslov v upr. »Slov « pod 7028. (n
Lokal
za trgovino z mešanim blagom, v Žalcu, se odda najem. Ponudbe na F. Sirca, Žalec.	(n)
Oddam
lokal, zraven tudi stanovanje 2 sob in kuhinje, vse skupaj Cesta v Rožno dolino št. 36.	(č)
Odda se
lokal v sredini mesta s junijem t. 1. Naslov v upr. »Slov.« pod 7317. (n
Posestvo z gostilno
na prometnem kraju, prodam ali dara v najem. — Ponudbe v upr. »Slov.« pod »5 minut od postaje« št. 7228.	(n)
Priloga »Teden v slikah« se pošilja le onim naročnikom, ki so jo posebej naročili. Stane na mesec 2 Din. Novim naročnikom postrežemo lahko še z vsemi iiišlimi številkami. Toliko vnovič v pojasnilo onim naročnikom, ki bi jo radi še naročili. Priloga se najenostavneje plačuje obenem % naročnino za list.
Lepi poslovni prostori
pripravni za fotografa ali skladišče ln pisarno, se oddajo v Wolfovi ulici 12, pritličje. Pojasnila v trgovini Erjavec.	(n)
Hišo
2 sobi, kuhinja, klet in shramba, elektrika, vodovod. 5 min. od postaje in župne cerkve - oddam v najem. Vprašati : Karneval K.. Plešivica 15, Višnja gora.	(n)
Posestvo na deželi
z dobro idočo gostilno ln trgovino, oddam v najem. Istotam naprodaj knjižnica s približno 2000 knjigami. Ponudbe v upravo »Slov.« pod »Poceni« št. 7214.	(n)
Trgovina z meš. blagom
na prometnem kraju, brez konkurence, se ugodno odda v najem. Naslov v podružnei »Slov.« v Mariboru pod št. 859. (n)
Arondirano posestvo
700 m nadmorske višine, ugodno za letovišče oddam v najem ali prodam. Naslov v upravi »Slov.« pod št. 7287.	(n)
Trgovski lokal
svetel, s skladiščem, oddam sredi LJubljane. Dopise v upravo »Slovenca« pod »Takoj« št. 7373. (n)
Nov trgovski lokal
na prometnem kraju, primeren tudi za lesnega trgovca, se takoj odda v najem. Naslov v upravi »Slov.« v Mariboru pod št. 873.	(n)
Kmečki mlin
v dobrem stanju, ki melje samo na kamnih, najraje v celjskem okraju — iščem v najem. Natek Iv. ml., p. Sv. Jurij ob Taboru.	(n)
Mlekarna
se zaradi izpremembe obrti odda. Naslov v upr. »Slov.« pod št. 7371. (n)
Fanta ali dekle
od 5 do 15 let, poštenih staršev, kateri mora imeti tudi 10.000 Din dote za Izročitev posestva, sprejmeta zakonca brez otrok. Naslov v upravi »Slov.« v Mariboru pod št. 858. r
Vsi obiskovalci Zagreba
ne pozabite obiskati tudi krčmo »Ljutomerčan« v llatzovi ulici 12 — olizu glavn. kolodvora. Center Prlekije. Najboljša ljutomerska vina toči Alatič.
Kožuhovino
v shrambo čez poletje ln ob tej priliki se na željo temeljito popravi pri: Josip Dolenc, krznarstvo. Sv. Petra cesta 19, Ljubljana. Telef. 22-62. (r)
V nedeljo vsi
v restavracijo »Pod Skal-co«. Mestni trg 11. Točimo fina dalmatinska, dolenjska in štajerska vina. Dobra kuhinja ln razna mrzla jedila. Vina: črno po 8 Din, rizling 12, rdeče 12 Din. — Sprejemajo se abonentl na dobro hrano. — Za obilen obisk se priporoča S m o n. (r)
Načrte
za vse vrste mizarskih izdelkov, kakor pohištvo, stavbno mizarstvo, izložbe, lesene stopnjice, stenske obloge In strope - izvršujem po nizkih cenah. Naslov v upravi »Slov.« pod fit. 7094.	(r)
Halo!
Vsi v restavracijo Rahne. Točijo se dobra vina, črna ln bela po 8 Din. čez ulico 7 Din. Rdeče 10 Din, rizling 12 Din, kakor tudi razna Jedila po zmerni ceni. — Priporoča se: Rahne, Moste, Ciglerjeva št. 26.	(r)
irrmni
Brezp/acen pouk * igronjuf
MARIBOR s
Klavijolina
naprodaj. Poizve se pri trgovcu Koželju, Mokronog.	(g)
Zefl« ne imore nthCei
zamenjavamo sta-re plošče, gramofone, "adlo aparate zano-e proti primernemu 'oplačllu.
MUZIKA MIMailEeva c.«
Prodaja klavirje, muilkalttne Instrumente, strune, glasbU-ne potrebtilne. Popravlja ln nglainje vsa glasbila staro-kovnjaftko ln najcenej«.
Zahvala
Vsem, ki so mojega dragega, nepozabnega moža, oziroma brata, strica in svaka, gospoda
Josipa Urbaniča
veletrgovca in posestnika
spremili na zadnji poti, ga obsuli s krasnim cvetjem in prisrčno sočustvovali, izrekam iskreno zahvalo. Še posebej pa se zahvaljujem čč. duhovščini, zlasti preč. gg. dr. Kotniku in dr. Levič-niku za podeljena tolažila sv. vere, g. primariju dr. Lavriču za ves njegov v resnici požrtvovalni in dolgotrajni trud, da bi mi ohranil pokojnika, g. dr. Krajcu za njegovo neutrudno vnemo, da je čim bolj olajšal pokojniku trpljenje, ter čč. sestram in vsej upravi »Leonišča« za ljubeznivo strežbo. Nadalje se zahvaljujem pokojnikovim gg. stanovskim tovarišem, ki so ga v tako lepem številu spremili na njegovi zadnji poti, istotako pa tudi gg. pevcem za pretresljive žalostinke.
Vsem še enkrat iskrena hvala in Bog plačaj!
V Ljubljani, dne 8. maja 1937.
Josipina Urbanič in sorodstvo
M Zanimalo J Vas bo.
da ima tvrdka
„Pri Škofu"
na zalogi vse vrste
SVILE
kot crep de chine, crep marocaine itd. v najnovejših modnih vzorcih, i
Cene	M
zelo ugodne f fl
• B
l
Bolni na pljučih!
Tisoči že ozdravljeni)
Zahtevajte takoi knjigo o moji
novi umetnosti prelironlevanla
ki ie že marsikoga rešila. Ta more ob vsakem načinu življenja pomagati, da se bolezen hitro premaga. Nočno znojenje in kpšeh prenehata, teža telesa se zviša ter po poapnenju sčasoma bolezen preneha.
Resni možje
zdravniške vede potrjujejo prednost te moje metode in priporočajo. Cimprei začnete z tnoiim načinom
io radi i
prehranjevania. tem bolie
Popolnoma zastonj in poštnine prosto
dobite mojo knjigo, iz katere boste Črpali mnogo koristnega.
Pišite takoj
zadostuje tudi dopisnica, na naslov: Zbiralnica za poŠto:
ERNST PASTERNACK, Berlin S.O. Michaelkirchplatz IS. A.bt. Z. 516.
Radiotermalne, znane, za vse bolezni priporočljive
ŠMARJEŠKE TOPLICE 27° R
sprejemajo v predsezoni od 1. maja do 30. junija na 10 dnevno penzijo (3 krat dnevno dobra domača hrana, stanovanje in kopeli) za Din 400'—. • V glavni sezoni od 1. julija do 31, avgusta na 10 dni Din 450 — za osebo. • Uprava kopališča NOVO MESTO.
Velika izbira
K01C8
„Durkopp", „Torpedo" itd.
po najnižjih cenah
,,lednih'
J.Banjai
Ljubljana - nihlošICeva cesla 20 Največia Mioga tenia>
•■«>;*• e t
. raketov, nogometnih V	žpg jn' p o t r e b š či n. . ,

Zahtevajte povsod nai list!
NAZNANILO l
Dovoljujem si Vam naznaniti, da sem otvoril v Ljubljani, Gosposvetska «.13
trgovino s špecerijskim in delikatesnim blagom
Na zalogi bom imel specerijsko in delikatesno blago, likerje, rum, konjak, dnevno sveže praženo kavo, najfinejše aromatične mešanice, poleg tega tudi svežo zelenjavo in sadje. Na željo bom dostavljal p. n, odjemalcem na dom. V pričakovanju, da me počastite z Vašim cenjenim obiskom,sepriporočam in beležim z odi.spoštovanjem
GERBEC FRANJO, Ljubljana, Gosposvetska c. 13
(KOlIzej), trgovina s špecerijskim in delikatesnim blagom.
/Mikirikiiii
B017ŠEGA OD
HROVATovega
FIRNEŽ*
Zavarovanje kolesarjev!
Nezgode kolesarjev zavarujemo:
Ako ne kolesar smrtno ponesreči, Izplačamo 10.000 Din, ako postane kolesar trajni Invalid, Izplačamo 40.000 l)in, ako kolesar, (lo smrti povozi eno osebo. Izplačamo 30.000 Din, ako poškoduje ali povzroči smrt večlli oseb, izplačamo 100.000 Din, ako kolesar poškoduje tujo lastnino, izplačamo za stvarno škodo do 10.000 Din. Letna premija za eno kolo stane vsega skupaj samo 50 Din.
Zavarujemo osebe proti vsem vrstam nezgod zavarujemo trgovine, privatna stanovanja, urade proti vlomski tatvini ln ropu. Kdor lioče lilSe, premičnine, trKovine zavarovati solidno, naj so obrne na slavni zastop Vzajemne zavarovalnice«, Maribor, Loška ulica 10 (slavni zaBtopnik Franjo 2ebot).
f«1
SOFRA"« kartoteke
predstavljajo višek preglednosti. Prihranile Vam bodo mnogo časa, napora in denarja.
Pišite po prospekte. Zastopniki se sprejemajo.
.SOFRA'-MARIBOR
Mektandrova 43 Tel. 2510
Razpis
Uprava občine Fram, okraj Maribor desni breg, razpisuje pragmatično mesto občinskega tajnika. Šolska izobrazba: 4 razrede srednje ali njej enake 6trokovne šole. Varščina 5000 Din.
Pravilno kolkovane prošnje, opremljene z listinami po čl. 7. in 8. uredbe o občinskih uslužbencih, je vložiti v roku enega meseca po objavi razpisa v »Službenem listu« pri upravi občine.
Uprava obflne Fram,
dne 7. msja 1937.
Občina Sv. Katarina, okraj kranjski, razpisuje mesto občinskega tajnika. Šolska izobrazba: 4. razredi srednje ali njej enake strokovne šole. Prošnje po uredbi o občinskih uslužbencih je vlagati v roku enega meseca pri tej občini.
Prednost imajo organisti.
Občina Sv. Katarina, dne 7. maja 1937.
Zahvala
Vsem, ki so sočustvovali s tolažilnimi besedami v najtežjih trenutkih in počastili s svojo navzočnostjo na zadnji poti našega nepozabnega očeta, gospoda
Andreja Jančar
naša najiskrenejša zahvala. Ljubljana, dne 8. maja 1937.
Žalujoči ostali.
CENIK IN VZORCI ZASTONJ
Vsah parni hotel brez razllhe
bodisi v industriji oll centralni hurlovl
lokomobile, stabilne motorje, razne mlatllnlce
avtomobilske oll aeroplonshe hladilnike
morete očistiti kotlovca (Kesselstein) v obratu brez razkladanja in de-montiranja z ameriškim preparatom »TEPALIN-om«, s katerim sc tudi ovira tvorba kotlovca in usedlin. Popoln uspeh zajamčen. Preizkusili so ga in ga priporočajo najslovitejši specijalisti in državne oblasti. Prihranek na kurivu do 50%, inštalacija in cevi pa trajajo mnogo dalje. — Vsa pojasnila in prospekte z navodili pošilja generalno zastopstvo tvrdka »HOBBY« A. R., Beograd, Uzun Mirkova 10. — Telefon 23-013.
pošta Brežice železniška postaja
Brežice in Dobova, najbolj vro6 55" C radioaktivni vrelec v DraV* ski banovini Sezona od 1. maja do 30. septembra -rrr,-v pred in posezoni znatni popusti, zahtevajte prospekte. Z reprekosljivjm uspehom se zdravijo bole?nj: Visoki krvni pritisk, revmatizem, vnetje, protin, išias, nevralgično trganje, kronični katarji, ženske' bolezni i, t. d.
TOPLICE
• • . ■ i
■ .--	_ j .Jj
arar'—«t ' " 1
SS Prestolonaslednik Peter
JADRANSKA PLOVIDBA D. D. — SUSAK
Dnevna hitra paroplovna služba s BuSalta za Oalmaclto ln obratno. (Jtlhod b Su-Saka ob 16. url.
Dnevna večkratna zveaa za vsa Kopališča ln letovišča lugoRlovanuke obale. Ugodna turistična potovanja s SuSaka za Dalmacijo tu GrSko po nizkih paušal-ull) cenab.
Euspresne turistov^ke proge lz Benetk za Dalmsctlo. . Prvovrstni parnikl - izvrstna kuhinla.
Prospekte in pojasnila dale direkcija na SuSaku, vse njene agencile ln vsi uradi .Putnika' ln druStva ,,Wagon-LKs-Coolt".
Rudolf Timmermans:
41
Junaki iz Alcazarja
Za hip poide miličnemu častniku sapa in ne more do glasu.
To je torej stotnik Vela! To je tisti, ki se ga rdeči miličniki bojijo najbolj izmed vseli mož v Aležzarju; to je tisti, ki je znan po svoji hrabrosti in korajži. — To je torej oni
»Če je pa stvar taka, gospod stotnik, potem pa prosim. Mi ga imamo v izobilju!«
Častnik izroči Veli šest, osem zavojčkov tobaka.
»To vse.«
>... nič ne dč! Za to lahko odgovarjamo. Radi tega nas ne bodo obdolžili, da pomagamo sovražniku,« reče častnik in se smehlja.
»Dobro. Potem pa vzamem tobak za svoje tovariše in se vam zahvalim v njihovem imenu.«
Se enkrat zdrkne vrvica nizdol in potegne zavojčke navzgor.
Majorja Roja so z zavezanimi očmi odvedli po trdnjavi.
Vodijo ga mimo vojakov in po stopniščih.
Ničesar ne vidi, a dozdeva se mu, da občuti poglede oblegancev, ki ga vodijo mimo njih, da občuti bedo in pomanjkanje, ki prebiva za zidovi Alcazarja.
Potem vodnik nenadoma obstane. Snamejo tn.u obvezo z oči Čeprav je v slabo razsvetljenem prostoru, se mu morajo oči vendarle šele privaditi svetlobi.
Zda je v Moscardojevi pisarni. Tamle stoji polkovnik. Njegovi lasje so mu popolnoma osiveli v tem
času. Gube njegovega obraza, ki ga obroblja siva brada, so globoke in izrazite.
Oba moža pozdravita drug drugega in se usedeta za veliko mizo, ki zavzema skoraj četrtino obširne sobane. Okno je do višine moške rasti zadelano in zato je v sobi le mračna luč. Na stenah je nekaj zemljevidov in fotografij ravnateljev častniške akademije. Vse je brez okraskov in trezno.
Razen Moscarddja in majorja Roja je tu še častnik Blas Pinal, kot priča.
Major občuti hladnost, umerjenost, odklonitev, kakor so ga z njo navzlic vsej vljudnosti sprejeli.
On, častnik, občuti vse breme in vso težo svojega naročila,, da naj predlaga predajo nasprotniku, ki je sicer glede na številčne moči veliko slabejši, a ki stoji v svoij hrabrosti, odločnosti in časti nevklonljtvo in neoslabljeno pred njim.
S počasnimi besedami, brez vsakršnega uvoda, začne Rojo takoj stvarno razpravljati.
Pravi, da prihaja k poveljniku Alcfizarja po naročilu vodstva mitičnih čet, ki so v Toledu, z zahtevo, da naj preda trdnjavo.
>Tu so pogoji.«
Rojo vzame iz žepa kos papirja, ki nj večji ko stran šolskega zvezka in ga predloži polkovniku.
Moscardo bere pogoje:
1.	Garaulia completa de la vida de todos los residenles enel Alcazar.
2.	Libertad imediato de todos los nmjeres, sol-datos y uifios nieuos de 16 anos.
3.	Todos los demds seran entregados a los Jueces para que delimiten su culpabilidad.
1. Popolno varstvo za življenje vseh, ki so zdaj v Alcazarju.
2 Neposredna svoboda vseh ■ žensk, vojakov in
otrok pod 16. leti.
3. Vsi drugi bodo izročeni sodišču, da jim razjasni njih krivdo.
Na pisanju je pečat z napisom: >Comite de De-fensa, Jefature de la Columna de Operationes, Toledoc in podpisi pol ducata oseb.
Vela in oba častnika govorijo spodaj pri vhodu.
Čudno zračje je med njimi. Sovražniki so si in so tako blizu drug drugega po svoji preteklosti v španski vojski. Nasprotniki so si po svojih nazorih in vendar sorodni — vsi trije — radi svojega viteštva in poštenega mišljenja in oba milična častnika, skoraj bi človek sklepal to iz njunih besed in vsebine pogovora, nekam obžalujeta, da vprav teh lastnosti ni pri onih, ki jim poveljujeta.
Vela pravi:
>Ko smo pred nekaj dnevi enega izmed vaših častnikov smrtno zadeli, smo vašim ljudem dali odmor in smo pustili, da so mogli priti po truplo. A ko so oni ustrelili našega tovariša pri izpadu, nam niso tega dovolili. Toda ponoči smo. šli po mrtvega tova-. riša. Jaz sem šel ponj.«
To ni osebni ponos, ki je v besedah Vele, marveč je izraz čuvstva:	,
Storite, kar hočete! Mi smo ena družina, ki smo z bedo in borbo združeni v en smoter. Nobeden nikogar ne zapusti, tudi v snirli ne in ne v nevarnosti za življenje!
Pri nekem oknu v Alcazarju sloni Nicolas, mladi falangist. Kako je to lepo, ko more spet vsaj brez skrbi gledali skozi okno iu videti preko postojank oblegovalcev in bližnjih hiš dalje v mesto.
nnt £
erer« JT J?" 3
o o S.
o
B 3
_o ti K B o
a.2 ° 5
|?5' 0 t" fr
e- fl
»"■Si
-J p O-
z' *•* 3
o--
« <0 < K"
a
"I a
S B
S ° .. O s- "
o
VI
On"" J o a «
*	S"«-*-
CflH.S.o
*	B B !
M n n ul
5 S S » 2» 3-g
o o °
O oo3
^ 5 5" 50 »N
"••JI >11'
.f, «... ..;■,:.-o; f
'v • ... vr^'i



1	i*;-
' V'	.'.
lllili B
"'i.'- '
Pol d€ECfltl, pralni po Din s - pri Trpinu, Maribor, Vefrinfsha 15
Civi!no<inžcn;erska pisarna
ing. AnS, Stebi, Ljubljana
izvršu e projekte in proračune za stroine in električne naprave in elektr čne centrale, ocene za obstoječe naprave, predloge za ra-cijonalizaciio obratov, nadzorstvo pri novih napravah in preureditvah, ekspertize i. t. d.
OtroSkl vo^lCKl na|- Dvokoleaa.	Šivalni stroji
novelfilh modelov motorji, trtcikljl, poffre lllvl Po zelo mkl cent! Ceniki frankol ..TRIBUNA" F. BATJEt, LJUBLJANA, «arlov6ka % Podružnica: Maribor, Aleksandrova cesta 26.
Obholilne
slike
čez 50 različnih vzorcev po velikosti od Din 1'--dalje nudi trgovina
II \\lm\, LJUBLJANA
KOPITARJEVA UL. 2
Dobro in poceni želi biti vsak postrežen! Vse to Vam nudijo radovoV{no naši inserenti!
EXPOSITION
INTERNATIONALE
MAINIK - NOVEMBER 1937
ŠTEVILNE UMETNIŠKE, ZNANSTVENE, LEPOSLOVNE IN ŠPORTNE PRIREDITVE
PROPAGANDNI ODBOR ZA JUGOSLAVIJO: BEOGRAD, KRALJA FERDINANDA UL.3
HOTEL Mil LUCIJA
Aleksandrovo - otoh Ifrk
Z restavracijsko teraso nad morjem in ostalim komfortom. Stanovanje in hrana vključno takse od Din 50-— do Din 59-— dnevno. Radi nižjih cen se priporoča bivanje v juniju. Prospekti pri »Putniku« in pri direkciji hotela.
Raipssujemo
sukcesivnodobavo večjekoličine zdravih, dobro suhih
bukovih drvtcepanic)
brez okrcglic in klad zimske sečnje 1935/37. Plač-Ipvo takoi po prejemu. Ponudbe z navedbo množine, označbo kvalitete in najnižje cene za 100 k<?, fco vagon nakladalne postaje poslati na: Nai6avl;alna zadruga usl. drž. že!., Ljubljana, Masary-kova cesta K 7.
Znani SALVAT-CAJ
proti žolčnim kamnom in boleznim žolčnega mehur-a se dobi v pri glavnem
zastopniku Lekarna pri Sv. Ivanu. Zagreb, Kaptol 17.
Oel reg. S. br. 27870.
Zastoni pošiljamo prospekte o zdravljenju.
za škropljenje iz domačih tovarn dobavi j a
v Ljubljani,Tyrševa 29
Za Jugoslovansko tiskarno v Ljubljani: Karel Cet
Izdajatelj: Ivan Rakovec
Urednik: Viktor Cenfiii
\