http://www.mandrac.si, urednistvo@mandrac.si	t6d H j K
ČETRTEK 6.APRIL 2017 / ŠTEVILKA 1197, LETO XXII / POŠTNINA PLAČANA PRI POŠTI 6310 IZOLA - ISOLA / CENA: 1,50 EUR
1197
Čredni nagon s(m)o prenesli na ljudi
Čreda je skupina divjih ali domačih živali, ki se vedejo usklajeno. Izraz se večinoma nanaša na skupine sesalcev, posebej kopitarjev. Združevanje v črede je po splošno uveljavljenem mnenju odziv na plenilce.
(Mef) Presenetil in skoraj prestrašil me je sobotni pogled na novoza-prto cesto med Koprom in Izolo. Že na poti od središča mesta proti krožišču na Prešernovi sem z obeh strani ceste opazoval kolesarske, rolkarske in druge raznovrstne rekreacijsko vzradoščene družine in pare, pa tudi kakšnega individualista, ki mu je, verjetno, šla na živce vsa ta večja in manjša, kolesa vrteča, in nekam hiteča gneča.
Krožišče pri prvi črpalki je postalo komplicirano, saj imajo tisti, ki po prehodu prečkajo cesto, prednost, ker pa so isto pot ubirali tudi vsi ostali, je krožišče postalo gnečišče.
Še bolj nevsakdanji prizor se je odprl z nadvoza, saj se je nekdanja cesta spremenila v raznobarvno kačo resnih in nedeljskih rekreativcev in navadnih sprehajalcev, ki so očitno želeli v živo doživeti to, kar so ustvarili v pisarnah dveh županstev in enega ministrstva.
Pojav seveda ni nov. Poznamo ga iz življenja živali, ki pa se združujejo predvsem takrat, ko jim grozi nevarnost. Pri ljudeh smo pojav spoznali pri najrazličnejših beguncih, ki so se umikali pred različnimi grozotami, vendar pa pri ljudeh zasledimo čredni nagon tudi takrat, ko ni nobene nevarnosti v bližini.
Množica na obalni cesti je tak primer, tako kot odprtje tunela Markovec, odprtje trgovskih centrov, prvi obiski vojaških ladij v koprski luki pa ogledi križark, odprtje rekreacijske poti Parenzana, ogled prvojanuarskih kopalnih ekshibicionistov v Portorožu itd.
Obalna cesta ni zaprta od včeraj. Že vrsto let ima kolesarsko stezo in pot za sprehajalce, toda takšnega obiska ni imela še nikoli. Pa tudi takšne medijske podpore ni bila deležna nikoli pred tem, zato so na kolesarjenje, rolkanje ali sprehajanje prišle cele družine, tudi iz najbolj oddaljenih koncev Slovenije.
»Lep dan je, pa smo se odpeljali k vam«, mi je, skoraj kot opravičilo, povedal znanec, ki je prevozil pol Slovenije, da je lahko videl prazno cesto. Povabil sem ga na pijačo pa je pokazal na kolo in na otroka, ki »sta že utrujena in sitna.« Nedvomno je človek socialno, na nek način čredno bitje, toda, takšnega ga ni naredila narava. Človek nikoli ni imel večjih naravnih sovražnikov od samega sebe in v tem je specifika našega črednega nagona. Še več. Ljudje se združujemo tudi takrat, ko ni nobenega sovražnika v bližini. Zgodil se nam je čredni nagon z napako.
nnn
INTES4 SNMMOLO BANK
OGLAŠEVANJE in REKLAMNA SPOROČILA tel. 040 600 - 700
Pisma iz metropole
Vsak resen časopis ima dopisnika v glavnem mestu. In ga imamo tudi mi. Že res, da je vsak vikend “doma” v Izoli a vendarle. Zoran Odič je upokojeni a ne odpisani novinar z veliko začetnico. Tisti, starega kova. Vsak teden za Mandrač prinaša zanimiva spoznanja, zgodovinska dejstva in razmišljanja.
Avtor kolumne izraža svoje mnenje, ki pa ni nujno enako mnenju uredništva.
VIC, KI JE BOU RESNIČEN OD RESNICE
Moj prijatelj Pero mobitel ima takšno navado, da pokliče in pove vic. ne moti me, da je vic star, če je le zanj nov. Problem se pojavi, ko mu crkne mobitel. Potem pride k tebi domov, da mi pove vic. Tako se je M njo vračal domov peš, po najkrajši poti, po železniških tirih. Razmišljal je o tem, kako bo lepo, ko pride domov. Tako globoko je bil zamišljen, da ni slišal žvižganja lokomotive. Lokomotiva piska, žvižga, zavore škripajo, Mujo pade pod vlak, komaj preživi. Zdravniki ga zakrpajo in pošljejo domov. Žena mu pripravlja čaj, saj je bolan in bolnik lahko pije samo čaj. Kupila je novi čajnik, voda zavre, čajnik sprosti paro, zapiska zažvižga. Mujo skoči, razbije čajnik in pravi: »Žena, to je treba uničiti, ko je še majhno. Ko bo zraslo, bo postala lokomotiva.«
Pero mobitel se krohota sam sebi in svojemu vicu, ki ima že dolgo brado, pa ga vprašam, če je ta vic še kje in komu povedal. »Po vseh šankih na Petkovšku, in vsi so se smejali«, pove Pero. »Tudi policaji in ena plavolaska, ki je z njimi sedela, Vesna so jo klicali. Tudi oni so se smejali«. Tako je, vsaj po mojem mnenju. Pero mobitel kriv za vse, kar se je dogajalo pred enim tednom, ko je notranja ministrica odločila, da je edini način, da se uniči terorizem in potencialne teroriste ta, da se uničijo ljudje, ko so še majhni, ko so še otroci. In je policajem, nič krivim, nič dolžnim, naložila, da družino z enoletnim otrokom izžene. Česar so se policisti lotili dokaj neprepričljivo in so zato prišli še neki mišičnjaki v kavbojkah in jopicah s pištolami. Ti so, ob pomoči specialcev, nato razgnali protestnike, vlekli so jih po cesti na zelenico. Pero je vse posnel s svojim mobitelom in mi prinesel fotografije, ob tem pa mi povedal ta svoj vic z dolgo brado. Nekaj malega so objavili časopisi, med drugim to, da so policaji popisali protestnike, večinoma je šlo za nekaj mamic z otroki, pa reperja N’toka, popisali so tudi štiriletnega otroka in še nekaj starejših otrok. (Če se spomnite, je Mujo povedal nekaj podobnega: »To je treba popisati, dokler je še majhno. Ko zraste bo protestnik, ali pa terorist.«)
Naj žive vsi narodi sveta... pravi ena pesem, približno tako pa se začne tudi himna svobodne in humane Slovenije, ki svojo ljubezen do svobode vsak dan dokazuje tako, da pomaga nemočnim, kot je naprimer pomagala družini Korba Sulejman. Z izgonom, ne s sočutjem. Hudo mi je bilo, ko sem prebral kaj je napisala Ranka Ivelja v Dnevniku o usodi 17- letnega Ahmeda, ki je »po smrti staršev v Siriji, z mlajšim bratom prehodil 1215 kilometrov, dvakrat skoraj utonil v Sredozemskem morju in bolan umrl pred žico na Kolpi. Ker so se vsi ravnali po zakonu o tujcih.« In par vrstic naprej, v istem zapisu, preberem o tem, kako se je bolni Ahmed »v obupu vrgel na žico.« In umrl. Po zakonu o tujcih. Ki je zločinski zakon, a se je postopek njegove ustavne presoje ustavil kdo ve kje. Sploh ne gre za to, da je neustaven. To je nečloveški zakon, na temeljih katerega se dogajajo zločini v imenu države.
Država pa smo mi, ne vlada, ne ustavno sodišče, ne notranje ministrstvo. Naša dolžnost je, da jim to povemo in zahtevamo, da se o njihovem zločinu izrečejo slodišča, če ne slovenska, pa morda haaško, saj gre vendarle za zločine proti človeku.
Ali pa bomo samo povedali, kako nam je hudo za Ahmeda in ostalemu milijonu njemu podobnih, ter obrnili stran časopisa, oziroma zamenjali kanal na kablski TV?
Oljka postala članica EFA
Konec tedna je potekala skupščina Evropske svobodne zveze (EFA -European Free Albance), v sklopu katere je Oljka pridobila status polnopravne članice. Poleg stranke Slovenske Istre so v Zvezo sprejeli še stranki Patrie Frulane iz sosednje Furlanije Julijske krajine in Inseme s Korzike. EFA zdaj šteje 49 strank.
Predsednik stranke Valter Krmac je ob tem izrazil zadovoljstvo in poudaril, da je članstvo Oljke v tej prestižni zvezi veliko priznanje za Istro, za Oljko in za vse njene člane, ki širijo idejo regionalizma v Sloveniji. »Nevzdržna je aroganca države, ki si jemlje pravico, da odloča v imenu vseh nas, ne da bi prisluhnila našim predlogom,« je poudaril Krmac. Generalni sekretar stranke Patrik Peroša pa je dejal, da je dolgoročni cilj stranke združena Istra, vsi njeni trije deli, slovenski, hrvaški in italijanski. Le tako bomo lahko najbolje poskrbeli za svoje okolje, razvoj regije in dobrobit njenih prebivalcev.
Od vstopa v EU kar 90% manj ulova sardel
Ministrska konferenca o trajnosti sredozemskega ribištva se je zaključila s slovesnim podpisom ministrske deklaracije o trajnosti sredozemskega ribištva. Glavni cilj Slovenije v okviru skupne ribiške politike EU je, da naš ribiški sektor ohranimo za prihodnje generacije ter omogočimo njegov trajnostni razvoj. Slovenski predstavniki so ob tem poudarili, da je slovenski ribiški sektor eden najmanjših ribiških sektorjev v Sredozemlju; zato je za slovensko ribištvo pomembno, da se pri upravljanju ribištva upoštevajo specifike. Od pristopa Slovenije k EU se je ulov slovenskih ribičev na sardelo in sardona znižal za okrog 90 %; zato morajo ukrepi upravljanja upoštevati načelo sorazmernosti oziroma dejanski vpliv posameznih ribiških flot na staleže.
Brez dogovora v Makedoniji
Člani Evropskega parlamenta Eduard Kukan (EPP, Slovaška), Knut Flec-kenstein (S&D, Nemčija) in Ivo Vajgl (Alde), mediatorji za uresničitev t. im. dogovora iz Pržina, so se pred včerajšnjo obravnavo poročila o napredku za Makedonijo na plenarnem zasedanju Evropskega parlamenta sestali z makedonskim zunanjim ministrom Nikolo Popovskim. V sporočilu za javnost so, po koncu srečanja, zapisali, da ne vidijo nikakršnega opravičila za taktiko zavlačevanja, ki jo je uporabilo Sobranje, ki ovira imenovanje novega predsednika parlamenta in oblikovanje nove vlade. “Kot člani Evropskega parlamenta, ki smo podpirali vsa prizadevanja, da bi prešli sedanjo krizo, in ki smo si zelo prizadevali za podporo evropski perspektivi makedonskega ljudstva, z globoko zaskrbljenostjo spremljamo podaljševanje krize z naraščajočimi posledicami za državo, vključno s slabšanjem med-etničnih odnosov.”
žnider's izola
potrebujete denar?
v • i ■ i •
tel: 05 640 10 90
Cankarjev drevored 5
MANDRAČ je tednik Izolanov
Naslov: Veliki trg 1,6310 Izola, TRR: 1010 0002 9046 354
tel. 040 211 434
elektronski naslov: http://www.mandrac.si; email: urednistvo@mandrac.si Odgovorni urednik: Aljoša Mislej
Uredništvo: Aljoša Mislej, Drago Mislej, Davorin Marc, Primož Mislej (foto) tehnični urednik: Davorin Marc email: sektor.tehnika® mandrac.si Tednik izhaja v nakladi 2000 izvodov, cena 1,50 EUR. / Četrtletna naročnina: 18 EURO. Založnik: GRAFFIT LINE d.o.o., Izola; tel.tel. 040 211 434 / Prelom: Graffit Line Vpis v razvid medijev Ministrstva za kulturo RS, pod zaporedno številko 522.
Občinski svet
Zdaj nas tepe, da ne vemo, kaj bi radi
Dejstvo je, da Občina Izola nima strategije razvoja. Nima niti vizije, posledično tudi razvojni načrti nastajajo stihijsko oziroma, kakor kaj pride. Težko bi rekli, da je vse, kar se zgodi na tej poti slabo, dogajajo se tudi dobre stvari, kaj bo jutri pa se ne ve.
Ne bomo zlobni do te mere, da bi zdajle objavili nekatere predvolilne obljube posameznih kandidatov za najvišje funkcije v občini, saj vemo, čemu služijo takšne obljube in jih pametni volivci že dolgo ne jemljejo resno. Kdo bi verjel, da bomo v par letih zaposlili nekaj tisoč Izolanov, da bomo zgradili sto in nekaj stanovanj, da bomo povezali podeželje in mesto, oživeli stari del mesta, dali nov zagon podjetnikom in obrtnikom in postali najbolj zelena občina v Sloveniji.
Pa vendar smo marsikaj od tega poslušali v vseh predvolilnih obdobjih po uvedbi parlamentarnega sistema in nekateri so celo verjeli.
Toda, bolj kot njihovo zaupanje skrbi dejstvo, da v vsem tem obdobju nismo sprejeli dokumenta, ki bi nam bil svetinja na poti razvoja v turistično ali kmetijsko občino, v center obrti ali znanosti, v zgodovinskost ali modernizem.
Cesta seje kar zgodila
Zato nas je, na nek način, presenetila država, ko nam je prenesla v skrb in upravljanje obalno cesto, mi pa nimamo denarja niti za njeno pošteno vzdrževanje. Kot da ne bi verjeli, da se bo to res zgodilo, smo v proračunu za letošnje leto namenili urejanju ceste le nekaj deset tisočakov. S tem denarjem prav veliko ne bomo mogli storiti, zato se prav lahko zgodi, da bomo cesto enostavno dali v koncesijo ali najem. Tako kot, naprimer, javno razsvetljavo ali pa parkirišča, plažo na svetilniku, občinsko pristanišče.
Že res, da nam nič od tega ne more nihče odpeljati nikamor, toda vpliv na upravljanje vseh teh javnih dobrin, na ta način, vendarle polzi iz rok občanov in njihovih izvoljenih predstavnikov. Prav zanimivo je bilo te dni opazovati predstavnike občine Izola, ki so, očitnim investitorjem, razkazovali posamezna območja naše občine, za katera smo bili prepričani, da še nihče ne ve, čemu bodo namenjena. Recimo območje ladjedelnice in Delamarisa oziroma celega Viližanskega zaliva.
Rdeči križ
Ne mečimo hrane stran
Program viški hrane pod okriljem LIONS kluba Izola, s predsednikom Markom Starmanom na čelu in trgovskim centrom SPAR iz Izole, je s 13. Februarjem zaživel tudi na Rdečem križu Izola. Hrana, ki je tik pred pretekom roka uporabe in bi naslednji dan pristala v bioloških odpadkih, jo Rdeči križ razdeli svojim uporabnikom. Ta program dopolnjuje program prehranski paketi.
Rdeči križ Izola se zahvaljuje LION-SEM in trgovini SPAR.
V teh dveh mesecih (Februar in Marec) smo zbrali 960kg in razdelili 394 upravičencem. Istočasno se zahvaljujemo tudi Pekarni DAN IN NOČ in Pekarni KLAS Izola za podarjen krtih.	Rdeči križ Izola
OPN bo zbirka storjenega
V letošnjem letu naj bi menda bila pripravljena prva faza Občinskega prostorskega načrta, ki je le eden od razvojnih načrtov, toda gotovo najpomembnejši.
Žal o njegovi vsebini, razen posvečenih in tistih iz koalicije, malokdo kaj ve in zato je že zdaj slišati pripombe, da bo prvi del OPN-ja predvsem zbirka že sprejetih prostorskih odločitev, saj smo v obdobju od začetka izdelave pa do danes sprejeli lepo število podrobnih prostorskih načrtov, ki bodo zdaj lahko le vključeni v »veliki načrt.«
Kdo ve, ali bo v njem zapisana usoda vzhodnega zaliva in kakšna bo? Kdo ve, ali bo v njem narisana lokacija novega prireditvenega središča ali kulturnega centra o katerem Izolani govorimo že desetletja. Kdo ve, ali bo v njem zarisana lokacija velike garažne hiše, kdo ve, čemu bo namenjeno območje Arga, Ribe, Delamarisa in Ladjedelnice.
Morda kdo ve in zato ne hiti s sprejemanjem občinskega prostorskega načrta, ker bo brez njega lažje sprejemati odločitve, ki bodo rezultat trenutnih razmer, tako kot obalna cesta ali trikotnik pri Delfinu.
Pozabljena Agenda 21
Nekoč tako pomembna in deklarativno spoštovana Agenda 21, ki jo je leta 1992 sprejela generalna skupščina OZN in poudarja pomen participacije civilne družbe pri oblikovanju in izvajanju politik in programov, je ostala črka na papirju. Javnost bo v oblikovanje vključena šele v fazi odločanja pa še takrat preko svojih izvoljenih odposlancev s katerimi morda cel mandat ni spregovorila niti besede. d.m.
Učimo se hoditi po cesti
Tako izolska kot koprska občina sta v tem tednu na območju obalne ceste označili kolesarske poti, interventne poti, postavljena pa je tudi prometna signalizacija za vzpostavitev dogovorjenega prometnega režima: peš pot, kolesarska pot in interventna pot. Ker za vikend pričakujemo večje število sprehajalcev, rekreativcev in drugih obiskovalcev, smo pripravili kratka foto navodila, kako se z novo prometno ureditvijo pravilno gibamo po obalni cesti.
Z novo prometno ureditvijo je levi pas (smer Žusterna - Izola) namenjen dostopu do objektov, intervenciji in kolesarjem, ki imajo prednost pred vozili (sharrow), desni pas pa je namenjen pešcem. Rolkarji, osebe na skiroju, longboard-u ipd. lahko uporabljajo tako levi pas, ki je namenjen kolesarjem, kot desni, ki je namenjen pešcem. Pomembno je le, da pešcev ne ovirajo in prilagodijo hitrost, ko se gibljejo na desnem pasu. Sedanje območje trase Parenzane je z novo ureditvijo namenjeno izključno pešcem oziroma kopalcem v sezoni. Vse udeležence v prometu ponovno pozivamo, da upoštevajo prometno signalizacijo in spoštujejo pravila, da ne bi prihajalo do slabe volje ali nesreč.
Občinski svet -
Kam je izginila lastnina
Mestna knjižnica Izola je gostila burno razpravo o odtujitvi družbene lastnine.
Na živahni razpravi v Mestni knjižnici Izola, 31. marca 2017, so številni prisotni Izo-lani izrazili zaskbljenost nad plenilskim lastninjenjem naše nekdanje skupne družbene lastnine.
Gostje iz Podravja in s Primorskega mag. Veronika Županek, dr. Tonči Kuzmmanič, Rastko Plohl in Aleksander Županek so predstavili problematiko in odgovarjali na vprašanja publike, ekonomist Franc Krajnc pa je prvič temeljito predstavil klavrno 9-letno bilančno stanje obalno-kraškega gospodarstva.
Za vložitev pobude na ustavno sodišče glede ocene dveh lastninskih zakonov zbranih že 4.500 podpisov.
Da je treba vrniti delavcem pravico do nekdanje odtujene družbene lastnine, ki smo jo, ali so jo pošteno upravljali, delali, ustvarjali, delili dobro in slabo misleč, da bo vedno naša, smo po več kot 20 letih z zaskrbljenostjo ugotovili nekaj čisto drugega; krajo družbene imovine -in morda razen dveh ali treh izjem skoraj nobene odgovornosti.
Gospodarska slika je klavrna
Tudi zato je skupina državljanov prišla v Izolo na zanimiv pogovor, ki ga je povezoval ekonomist in nekdanji vodilni medijski delavec Franc Krajnc, ki je v uvodu predstavil bolj klavrne bilančne izkaze obalno-kraških gospodarskih družb, ki so v devetih letih (2007-2015) kar pet krat izkazale neto čisto izgubo v skupni vrednosti 540,95 milijona evrov. Opozoril je tudi na problematiko javnega zadolževanja Slovenije (32,2 milijardi evrov) in presežek javnega dolga v
BDP za kar 22,3 % tet tudi načine kako so propadala ali bila prodana obalna podjetja, zlasti tudi v sektorju živilsko-predelovalne industrije in turizma. Vsi prisotni so dobili v roke izčrpno analizo.
Gost okrogle mize Rastko Plohl je poudaril dejstvo, da je družbena lastnina zavarovana po 33. členu Ustave RS iz leta 1991. 69. člen Ustave RS dovoljuje razlaščanje osebne zasebne in skupne zasebne lastnine le v primeru javnega interesa. Pri razumevanju dejstva družbene lastnine se uporablja razlaga družbene lastnine iz Ustave Socialistične republike iz leta 1974.
Ločimo se med bogate in revne
Zgodila sta se dva zakona, ki sta očitno omogočila lahkotno »menedžersko« prisvajanje družbene lastnine, certifikatske špekulacije, sprejeli pa smo tudi nov družbeni red - kapitalizem, ki je ustvaril dva sloja Slovencev; bogate in revne, aktualna politika pa je ta narod še bolj razdvojila.
Prav zaradi tega je skupina državljanov pripravila pobudo za začetek postopka za oceno ustavnosti oziroma zakonitosti Zakona o lastninskem preoblikovanju podjetij in Zakona o zaključku lastninjenja ter privatizacije v lasti Slovenske razvojne družbe. Kmalu sledi razprava v DZ , v depoju Ustavnega sodišča pa se že nabirajo podpisi državljanov. Kar nekaj so jih zbrali tudi na srečanju v Izoli.
Iz celotne razprave publike je bilo moč razbrati, da smo vsi nekako zaskrbljeni, pa tudi, da mediji nekako ne dojamejo resnosti te problematike.
Naslednja razprava naj bi bila v Ajdovščini.
FK
JE NOVO RES BOUŠE OD STAREGA?
piše: Aleksandra Krejči Bole
Se dobiva Pri Lukcu, sem predlagala prijateljici, ko sva se menili kje naj bi se srečali. Hotela sem ji povedati kako sem se imela ; prejšnji mesec, ko sem bila na potovanju daleč, daleč stran.
Kje pa! Tam se ne moreva dobiti, ker je že nekaj časa zaprt. Zakaj, sem vprašala? Ne vem točno. Govori se, da je najemnina previsoka.
Takrat sem pomislila na vse dobre kave in kapučine, ki sem jih tam popila. Spomnila sem se vseh ur, ki sem jih tam presedela in preživela v objemu spomladanskega sonca. Skoraj vedno si moral čakati, da dobiš prazen stol pri njemu. Natakarji/natakarice so bile prijazne, vzdušje je bilo domače, okus kave je bil prav takšen kot si ga želel, možnost, da boš prav tam srečal prijatelja ali znanca pa velika. Pri Lukcu je našlo svoj kotiček veliko izolskih upokojencev, več ženskega spola (razumljivo) kot moškega. Mi ženske imamo zmeraj kaj novega in zanimivega, tudi opravljivega, seveda, za povedati ena drugi. Novice ne smejo dolgo ostati »skrivnost« - potem niso več novice.
Razjezila sem se, čeprav je v Izoli še kar nekaj dobrih barčkov. Misel, da so mi nepričakovano odtujili en lep delček nabrežja, me , je razjezilo in spravilo v slabo voljo. Kaj je narobe, če si privoščiš pol urce sproščenega klepeta z nekom, ki te razume, je tvoja gene-, racija, je oseba s katero se rada pogovarjaš, diskutiraš po dolgem in počez o zadevah, ki te zanimajo? In to narediš prav pri Lukcu.
Mi, Izolani se niti ne zavedamo kako nam je lepo medtem, ko mirno lahko sedimo in uživamo ob pogledu na privezane večje ali manjše čolne in jahte (teh jaz nikoli ne bom imela), poslušamo šumenje morja ali njegovo tišino, uživamo v prekrasnem sončnem zahodu, gledamo mimoidoče osebe - z eno besedo: uživamo.
Ni stresa, ki ga povzroča hrup, gneča, promet. Prehodi za pešce se redko upoštevajo. Greš kar čez cesto. Še pogledaš ne levo ali desno. Moteče je (za nekatere Izolane) slišati ljubljanski melos in »kvakanje«, ampak da se preživeti.
Nasploh, Izola je košček raja na zemlji. To čutiš z vsemi čutili posebej, ko prideš od kje daleč. Daleč od doma je vse drugače: ljudje so drugačni, navade so bolj zahtevne, hrana ima drugačen okus, sonce te bolj močno greje, slabše kave piješ, prehod čez cesto je nevaren, če ne pohitiš in pospešiš svoj korak.
Poznate tisti angleški pregovor: Home, svveet home. E, to drži 100 %. Povsod je lepo, doma je najlepše. Zato sem žalostna, ko se nekaj dobrega izgubi, zapre, neha delati, pa četudi coffee-bar.
Ugotovitev, ki me preganja zadnje čase, da se vse tisto, kar je bilo dobro umika novim projektom (po možnosti dražjim in nesmiselnim), da se daje možnost novim obrazom, ki jim je samo do zaslužka, osebam, ki niso Izolani, ne čutijo to našo izolsko dušo in vzdušje, postaja naš vsakdan. Ta brezčuten vsakdan nas pelje na slabše. In mi postajamo anonimneži brez besede. Okolje in navade se počasi, ampak zanesljivo spreminjajo v izolski občini.
Aleksandra Krejči Bole je upokojena profesorica angleščine in ruščine, kot upokojenka je aktivna v andragoškem društvu Morje. Rada piše in potuje. O sebi pravi, da verjame v človeka in njegovo pravico, da sam odloča kaj želi in hoče doseči v življenju. Njena stališča niso brezpogojno tudi stališča uredništva.
Izola - Strunjan
V	Strunjanu o Podbelvederju
V	prostorih krajinskega parka Strunjan je bila v četrtek tiskovna konferenca na kateri so predstavili urejanje izolskega vhoda v KP Strunjan, za katerega so dobili tudi evropski denar. Pa tudi o kadrovanju so govorili.
Na četrtkovi novinarski konferenci so direktor Krajinskega parka Strunjan Marko Starman, župan Občine Izola Igor Kolenc, Slavko Mezek iz Regionalno razvojnega centra Koper, ter predstavnika Krajevnih skupnosti Jagodje-Dobrava in Strunjan, predstavili evropski projekt s področja ekološkega turizma, kateri pilotski projekt bodo Be-vederske terase.
Kdo menjuje Starmana?
Na tiskovni konferenci je bilo slišati tudi nekaj vprašanj v zvezi z govoricami, da naj bi ministrica za okolje Irena Majcen za novega direktorja krajinskega parka že izbrala Roberta Smrekarja iz Portoroža. Marko Starman, ki park uspešno vodi od same ustanovitve, zadeve ni želel komentirati, je pa župan Igor Kolenc povedal, da sta s piranskim kolegom Petrom Bos-smanom podprla dosedanjega direktorja, nad zamenjavo direktorja pa je zaskrbljena tudi predsednica KS Strunjan Marina Knez, ki je omenila, da so se do sedaj, ob pomoči vodstva Krajinskega parka, dobro upirali pritiskom po pozidavi območja in jo zato skrbi, da gredo ob zamenjavi Starmana interesi v drugo smer.	ur
Območje pod Belvederjem predstavlja eno od vstopnih točk v krajinski park iz Izolske strani, prvi korak pa bo pridobitev idejne rešitve za ureditev prostora. Kot so povedali na tiskovni konferenci, je v načrtu postavitev info točke in didaktičnih igral ter ureditev prostora za piknik. Govora je tudi o izposoji supov in kajakov s prozornim dnom.
»Krajinski park Strunjan je park, ki ga obišče letno najmanj 300.000 obiskovalcev. Gre za odprto območje, ki ima več različnih vstopnih točk tako iz kopnega kot iz morja. Tekom projekta si želimo ugotoviti bolj natančno število obiskovalcev, določiti območja, kjer je pritisk na naravo največji in izdelati strategijo za zmanjšanje pritiska na naravo«, so zapisali v sporočilu za javnost.
Za izvedbo projekta, ki se bo začel izvajati predvidoma letos junija, so pridobili 431.000 eur za obdobje treh let.
Župan Igor Kolenc je omenil, da si želijo vzpostaviti zeleni koridor od Sečovelj do Miramara, del tega koridorja pa je že postala tudi nova pridobitev, za promet zaprta obalna cesta, predvsem pa je na območju pod Belvederja pomembno sobivanje človeka z naravo. »Krajinski park ne more biti sam sebi namen.«
Ob dnevu za spremembe, v soboto, 8. aprila, TD Solinar KS Strunjan in JZ Krajinski park Strunjan vabijo na ČISTILNO AKCIJO. Začetek akcije bo v soboto ob 9.00 uri v Krajinskem parku Strunjan. Zbirno mesto bo na parkirišču pred restavracijo Primorka
Parecag 31, tel.: 05 672 20 10
VELIKA IZBIRA OKRASNIH RASTLIN:
za parke, vrtove, cvetlična korita...
SADIKE:
pelargonij, verben, daliet, enoletnic....

Jvmitoce/v*'-/ \ •• /+~Korte J Sečovlje^ Parecag
V	soboto častimo naravo
V	soboto, se Izola že tradicionalno pridružuje vseslovenski prostovoljski akciji Dan za spremembe, ki poteka pod okriljem Slovenske filantropije. V izolski občini bo dan tudi letos potekal pod sloganom Izola - zeleno mesto, saj Komunala Izola in Občina Izola nadaljujeta s projektom ozelenitve mesta.
V	sklopu projekta Izola - zeleno mesto bo v mestu skupaj zasajenih 64 novih dreves, od tega jih je bilo približno 40 že zasajenih. V soboto se bo sajenju dreves na Velikem trgu pridružila tudi delegacija iz Gradeža.
Župana obeh občin, Dario Raugna in mag. Igor Kolenc, bosta okoli 11.30 skupaj simbolično posadila Drevo prijateljstva v znak dobrega sodelovanja med obema občinama. Drevesa bodo sicer v soboto zasajena tudi na črpališču pri ladjedelnici in v Bike parku Izola, kjer bodo na pomoč priskočili člani Andragoškega društva Morje.
Različne čistilne akcije v mestu in na podeželju
V	letošnji akciji bo sodelovalo tudi 60 zaposlenih iz javnega podjetja Komunala Izola, ki bodo v soboto izvajali različne aktivnosti. Skupaj z Društvom upokojencev Izola bodo uredili 11 ekoloških otokov, s prostovoljci iz Občine Izola in Društva Adrenalina pa bodo čistili območje obalne ceste in obale od območja pod Belvederjem do belih skal. Čistili bodo tudi naše morje, pri čemer jim bodo pomagali člani Društva Manta in člani iniciative Naredi Nekaj za Naravo, ki bodo s SUPi preveslali celotno izolsko obalo in na poti pobrali vse odpadke na katere bodo naleteli. Člani Rdečega križa Izola bodo čistili območje v okolici Mehana, Šparžnike pa območje okoli hostla Stara šola v Kortah. Člani MNK Izola bodo uredili zelenico za golom na stadionu za namene treningov mlajših selekcij. Stanovalci objekta Južna cesta 92-98 bodo uredili javni park za objektom. V podjetju Skat bodo prav tako očistili okolico, v KD Malija pa bodo z reciklažo plastičnih steklenic izdelovali različne uporabne predmete. Stanovalci Ljubljanske ulice in člani Društva Izolani bodo v soboto posadili prve začimbe in zgodnje bazilike na ulični zelenici. Zelo aktivni bodo tudi učenci vseh izolskih osnovnih šol in vrtcev, tako s čistilnimi akcijami, kot z ustvarjalnimi delavnicami in sajenjem rož.
Učno pravljični pohod Od drevesa do drevesa, ki se bo začel ob 10.00 uri izpred knjižnice, bodo organizirali Mestna knjižnica Izola, Lutkovno kulturno društvo Mari o net.tem, Zavod RS za varstvo narave, Tisa, Arboristično društvo Slovenije in Kmetija Gramona.
V	Galeriji Insula bo potekalo vodstvo po razstavi Sapana Gandharb - keramične skulpture, JSKD Izola pa ob 10.30 v Sončni dvorani organizira ustvarjalno delavnica za otroke in otvoritev razstave Ilenia mati zemlja.
V	sklopu priprave celostne prometne strategije si bodo občani v parku Pie-tro Coppo, kjer bo tudi potekal kulturni program, lahko ogledali predvidene ukrepe, ki jih ta prinaša in se okrepčali s kolesarskim zajtrkom. V zahvalo za sodelovanje v lanskoletni anketi o prometu in javnih površinah v občini, pa bo ob 11.15 župan Občine Izola mag. Igor Kolenc izžrebancu podelil električno mestno kolo.
Prejšnji teden so bili glavne zvezde člankov in komentarjev novinarjev, ki pokrivajo področje ekonomije in financ. Slovensko podjetje Parsek je namreč avstrijsko finski finančni sklad dokapitaliziral z več kot dvema milijonoma in na ta način podprl njihov projekt Vitaly, Solastnik podjetja je izolski občinski svetnik, Gašper Čehovin.
Parsek je mednarodno priznan ponudnik spletnih rešitev in digitalnih orodij za zdravstvo, pridobili pa so financiranje vodilnega evropskega sklada tveganega kapitala za visokotehnološka podjetja, 3TS Capital Partners.
Eden od ustanoviteljev in lastnikov ter sedanji solastnik podjetja Parsek je Gregor Čehovin, Izolan in občinski svetnik Liste Izolani v izolskem občinskem svetu.
-	Zakaj ravno finančni sklad?
-	Finančni investitor vedno investira zato, da ti pomaga financirati in reorganizirati podjetje zato, da ga kasneje proda strateškemu investitorju. On ni s tabo zato, da bi s tabo živel. Je neke vrste banka, ki namesto obresti dobi razliko v vrednosti. Cilj takšnega investitorja je, da po štirih ali petih letih gre iz firme in jo proda.
-	Je Vitaly vaš paradni produkt?
-	Prav gotovo in vse stavimo nanj, saj nimamo rezervnega načrta in tudi investitor pričakuje, da bomo, tako kot on, tudi mi, vse energije usmerili v ta projekt.
Odkril jih je Cisco
-	Kdaj ste je zgodil preboj?
-	Prelomnica je bila, ko nas je mednarodni tehnološki velikan Cisco uvrstil na svoj globalni cenik kot rešitev, ki jo, v našem imenu, ponuja kot eno od dveh s področja zdravstvene informatike v celem svetu. Druga prelomnica, ki je prepričala tudi investitorja, pa je bila sklenitev pogodbe z največjo nemško zdravstveno zavarovalnico AOK, ki dokazuje, da je ta poslovni model tisto, kar ta trg išče.
-	Kaj pa pri nas? Je morda problem zaščita podatkov?
-	Niti ne. Gre bolj za to, da je v digitalno transformacijo zdravstvene panoge pri nas vključenih zares veliko tistih, ki odločajo.
To so zdravstvene zavarovalnice, zdravstvene inštitucije, ministrstva, politika in tako naprej, tako, da šele ko, se vsi ti poenotijo, da je to prava pot, se lahko zgodi tak preboj. V Sloveniji do tega še ni prišlo, če pa se bo zgodilo bomo seveda z velikim veseljem ponudili svoje znanje.
Novo delo, nove zaposlitve
-	Kakšni so zdaj cilji?
-	Glavna sta okrepitev produkta in odpiranje mednarodnih predstavništev, česar sami nikakor ne bi zmogli financirati. Načrt je, da naslednje leto odpremo predstavništvo v nemško govorečih državah, sledijo pa Francija, Italija, Anglija in Irska v letu 2018 in nato morda tudi bližnji vzhod.
-	Koliko ljudi boste potrebovali?
-	Še letos zaposlujemo 12 novih inženirjev, na tujih trgih pa bomo zaposlili še 10 strokovnjakov, ki nam bodo pomagali pri prodaji našega produkta. Sicer pa nas je zdaj v podjetju malo manj kot 40. Torej nas bo v Ljubljani do konca 2017 okoli 60, na tujih trgih pa dodatnih 10. Najprej bodo vse prodajne operacije potekale z Dunaja od koder sicer prihaja investitor.
Sklad je z vložkom v višini 2.3 milijona Eurov dobil manjšinski delež, večinski pa ostaja nama s partnerjem.
Selitev na Dunaj
-	Sedež firme se torej seli na Dunaj?
-	To je bil eden od pogojev investitorja, ki želi s firmo sodelovati po zakonih države, kjer ima sedež, po malem pa nam to ustreza zato, ker je, posebej v nemško govorečih državah, drugače, če nastopiš kot podjetje z Dunaja ali podjetje iz Ljubljane. Žal je še vedno tako. Trg je pač neusmiljen. Vseeno pa je treba vedeti, da razvoj in pomembne funkcije ostajajo v Ljubljani. Tako da prispevke in dohodnino plačujemo Sloveniji, davek od dobička, ko bo, pa bo šel Avstriji.
-	Ti si ustanovil Parsek, ga zapustil in se spet vrnil?
-	Vrnil sem se v podjetje, ki je doživelo že najmanj tretjo preobrazbo. Najprej smo bili digitalna agencija, potem IT razvijalci, zdaj smo produktno usmerjena firma. Izkušnje, ki sem jih pridobil v obdobju, ko sem delal v firmi Joca Pečečnika bodo gotovo prišle prav, saj sem videl, kako se razvijajo produkti za globalni trg in te izkušnje prinašam v storitveno podjetje, ki je doslej operiralo predvsem na lokalnem trgu.
Kdaj ste bili cepljeni?
-	Vitaly hkrati povezuje zdravnika in pacienta.
-	Zdravstvena informatika je ena zadnjih panog na področju digitalne transformacije, saj imamo digitalizirano že skoraj vse.
2* d.o.o. Izola
Vladimir Apollonio
Pittonijeva 11, 6310 IZOLA
TENDE, SENČILA, ŽALUZIJE.	ALU IN PVC OKNA,
LAMELNE ZAVESE	VRATA, ZIMSKI VRTOVI
PL1SE, MENJAVA PLATEN	ROLETE, KRPANKE
GSM: 041-653-123 infotaims-sencila.si www.ms-sencila.si
Digitalizirano imamo državno upravo, zemljiško knjigo in bančništvo, do nakupa letalskih vozovnic ali česarkoli na Kitajskem. Naš produkt digitalizira mnoge procese v zdravstvu, poleg tega vključuje tudi pacienta, ki je bil doslej iz tega procesa izključen. Dvomim, da kdo ve, kdaj je bil zadnjič cepljen proti tetanusu, čeprav cepivo deluje samo 5 let. Z našim produktom ima pacient dostop do celotne svoje klinične poti, do vseh mogočih podatkov, do bivših in bodočih dogovorjenih pregledov, diagnoz in tretmajev.
-	Kaj pacient dobi s tem?.
-	Še do nedavnega je bilo moralno sporno govoriti o učinkovitosti v zdravstvu, s staranjem prebivalstva v Evropi in daljšanjem čakalnih vrst, ki niso le slovenski problem, pa se je začelo intenzivno vlaganje v digitalizacijo procesov v zdravstvu. Zdaj lahko evropski zdravnik preko sistema e - zdravja kadarkoli konzultira drugega zdravnika, pacient se kadarkoli lahko odloči za iskanje drugega mnenja, paciente se lahko usmerja v druge bolnišnice, kjer so krajše vrste za določene posege, pacient lahko prej zapusti bolnišnico a je vseeno deležen monitoringa z različnimi sistemi, skratka, zdravnik in pacient sta na ta način zares povezana. Pri nas pa se lahko zgodi, da pridem v Valdoltro z zlomljenim kolkom, potem ko dobim diagnozo in mi naredijo vse preglede v izolski bolnišnici. Vendar v Valdoltri teh podatkov nimajo in morajo vse opraviti znova. Naj bom še bolj konkreten. Grem na smučanje v Avstrijo, nemško ne znam, doživim prometno nesrečo in jaz končam v bolnici, moj avto pa na servisu. Tam bodo vpisali serijsko številko in o avtomobilu vedeli vse, v bolnišnici pa ne bodo vedeli niti tega, katero krvno skupino imam, na kaj sem alergičen, ne vedo, če je zlom posledica kakšne prejšnje fakture, za povrh pa jim še jaz ne morem nič povedati.
-	Koliko let se že dnevno voziš iz Izole v Ljubljano?
-	Letos je že deseto leto. Seveda je to nek napor, vendar to ni tak problem. Večji problem je izguba časa. Seveda se skozi čas navadiš, da ta čas izkoristiš za razmišljanje v miru, ker me tam nihče ne moti, pa za pripravo delovnika za tisti dan, za pripravo na sestanke in podobno. Če tega časa naenkrat ne bi bilo več, bi ga verjetno celo pogrešal. Glavni problem je pač to, da zmanjkala tisti dve uri in pol, ki bi jih lahko preživel z družino.
D.M.

Čigav je Delfin?
Zveza društev upokojencev brez društev
Člani društva upokojencev la-godje-Dobrava smo se zbrali na letnem občnem zboru v kavarni hotela Delfin v torek, 28. marca, zato, da smo pregledali, kaj smo počeli v lanskem letu, kaj nam je početi letos, zraven pa prediskutirali kar nekaj tematik, ki ne zadevajo le naše društvo, temveč vsa društva upokojencev.
Seveda smo tudi volili nove organe društva, saj so štiri leta minila v trenutku in smo zato morali opraviti tudi z volitvami.
Če gremo po vrsti, tako kot je potekal zbor, potem ugotovimo, da smo naloge iz lanskega leta, glede na obseg finančnih sredstev, ki so bila manjša za 20% od tistih iz leta 2015, opravili več kot odlično. Izpeljali smo vsa družabna srečanja, začrtane 4 izlete, športniki- balinarke in kartaši so bili uspešni na igrah južne Primorske, ki so bile odlične organizirane v Postojni, naši pevci so prepevali in nastopali kar 26 krat, za kar so tudi prejeli 4 priznanja in dve pohvali, medtem ko so naše prostovoljke in prostovoljci iz projekta starejši za starejše, opravili preko 700 ur prostovoljnega dela v obliki obiskov, pomoči, druženj, informacij in podobno. Vse kar je bilo v moči nuditi pomoči potrebnim.
Tudi dežurstvo v pisarni smo pokrivali enkrat tedensko, na novo smo pričeli z ročnimi deli, varovali naše otroke ob začetku šole na kritičnih točkah in ponudili varovanje tudi tekačem in kolesarjem, pa tudi organizatorjem vse-primorskega srečanja upokojencev, ki je bilo v Hotelu Delfin. Prav za organizacijo slednjega smo porabili vso občinsko dotacijo (tako Občine, kot tudi Centra za kulturo) v višini 7.600 eur in zbrano članarino 3.800 eur. Ker je bilo še premalo, so pevci za svoje nastope pridobili še dodatne prihodke. Izšlo se je, saj vemo, da smo generacija navajena skromnosti.
Potrdili smo letošnji plan dela 2017, ki je v veliki meri podoben lanskoletnemu z razliko, da so naši pevci odšli s 1. januarjem na samostojno pot, to je v svoje društvo Delfin. Zaželeli smo jim srečno pot, saj bodo na ta način lažje pridobivali dodatna finančna sredstva, ki so jim nujno potrebna za izpeljavo zahtevnega programa.
Na volitvah znani obrazi
Opravili smo tudi volitve, in ugotovili, da v kandidacijskem roku, to je mesecu februarju, ni bilo zadostnih prijav, zato smo opravili še dodatne razgovore, da smo zapolnili vsa mesta. Torej, nobene gužve, zato smo se odločili dosedanji člani upravnega in nadzornega odbora, da potegnemo voz še malo naprej. Čeprav je bila velika želja nekaterih članov, da izpregnejo, so pristali, da še nekaj časa sodelujejo. V tem času pa se bomo aktivno vključili v iskanje novih članov organov, saj nas večina vstopa v že tretji mandat.
Zveza brez društev
Pod zadnjo točko pa smo obravnavali še v veliki naglici sprejet statut ZDUS-a, in se čudili ter presenečeni ugotovili, da je zveza društev Slovenije ostala brez društev, to je svojih osnovnih, ustanovnih članov. Z imenom so še vedno ZDUS, vendar so kot svoje člane razglasili le pokrajine oz. pokrajinske zveze društev upokojencev. Vse je potekalo hitro, brez javne obravnave, v kateri bi lahko sodelovali dosedanji člani, to so društva. Mi imenujemo to kar izbris brez volje članstva. Zakon o društvih pozna le zvezo društev, ki jo morajo potrditi zbori vseh društev, ko jo ustanavljajo. Zato bi bilo za razumeti, da je možno tako zvezo po isti poti razvezati. Nič novega, saj se v življenju, ko sklepamo zakonsko zvezo, obnašamo podobno.
In ta zveza, tako pravi zakon, temelji na enakopravnosti članstva.
Kaj se je zgodilo z zvezo?
Zveza je očitno v želji po vladanju nekje na svoji poti izgubila svoje osnovno članstvo in to po zelo hitrem postopku tudi zapisala v statut.
Povprašali bomo na sedež ZDUS--a in tudi na upravno enoto Ljubljana, ki to potrjuje, kje in kdaj se je izgubilo ustanovno članstvo zveze.
Mi k takšni zvezi nismo pristopali, še najmanj, če v njej nismo enakopravni član. Na naše začudenje se je s svojo izjavo in mnenjem pridružilo tudi izolsko društvo upokojencev, ki je sodelovalo na našem zboru kot eden od povabljenih gostov.
Pohlep po Delfinu?
Zavedati se moramo, da je Zveza društev upokojencev lastnik, med drugim, tudi našega Hotela Delfin, mimo katerega hodimo vsak dan. Ni nam vseeno zanj, predvsem, ker je bil pri njegovem nastanku, pred 35 leti, aktiven tudi naš član društva Boris Debeljak.
To je ena od redkih skupnih lastnin in o tem lepo govori antropolog Rajko Muršič v Delu, 22. marca, ko pravi: »poznamo le zasebno in državno lastnino, tretjo možnost, to je skupno lastnino, smo črtali iz vsepovsod. Le zakaj?«
Pričakujemo, da bomo dobili na naša vprašanja ustrezna pojasnila in se nato odločali o nadaljnji poti in povezavah društev, saj delovati v zvezah, kjer nisi obravnavan kot enakopraven član, ampak vnaprej preglasovan glede na tvojo majhnost, postavlja pred nas vprašanje, čemu in zakaj?
Jožica Radujko
Tokrat smo v Domu upokojencev Izola in Domu Umag gostili fizioterapevtko Vesno Hojan. Zaposlenim, ki se pri svojem delu srečujejo z osebami z demenco, je predstavila nefarmakološke terapije in motivacijske tehnike, primerne za delo z osebami z demenco.
Gre za drugo od dvanajstih predavanj iz programa usposabljanja delavcev, s katerim v okviru čezmejnega projekta DEMENCA ACROS-SLO želimo dvigniti nivo kakovosti dela na tem področju.
Vesna Hojan, ki ima kot fizioterapevtka dolgoletne izkušnje pri delu s starejšimi, je zbranim predstavila uporabne tehnike sproščanja in bazalne stimulacije, poudarila je pomen spodbujanja smiselnih aktivnosti in prikazala številne motivacijske tehnike. Predavanje je bilo še posebej zanimivo, ker so zaposleni lahko tudi sami preizkusili priporočene dejavnosti, ki jih v domovih izvajamo z namenom izboljšanja kakovosti življenja oseb z demenco.

St**
Izolani popustili v zadnjih minutah

3. SNL zahod
Rezultati 18. kroga
Adria : Škou Ajd. 3 : 0 (2 : 0) Jadran D.: II. Bistrica 6 : 0 (2 : 0) ND Bilje : Tabor 0 : 1 (0 : 0)
NK Postojna: Farna Vipava 1:1 (0:1) Elta Izola : TKK Tolmin 2 :1 (0 : 0)
Elta Izola : TKK Tolmin 2 : 1 (0
: 0)
Izola, 01.04.2017 ob 16.00, gledalcev 70
Elta Izola: Gustinčič Tomaž, Pletikos Chris (80’ Ečimovič Nikola), Mandir Marin, Vidakovič David, Vidakovič Dražen, Požrl Jurij, Zupan Miha (84’ Memič Al-din). Topič Marko, Kamenčič Tilen, Lee-Him Kristian Franklyn, Wesley Gregory Stark Strelci: 0:1- Rakušček Danjei (49’), 1:1- Vidakovič David (53’), 2:1- Lee-Him Kristian Franklyn (79’)
Odločile zadnje minute
IP Izola Dol Hrastnik 27:31(16:12)
Dvorana v Kraški ulici, gledalcev 100, sodnika Strigi in Ivančič. Istrabenz plini Izola: Gregorič (12 obramb). Logar (1), Jurič 2, Stopar 3, Beganovič 7, Zorič Stepančič 6, Čolič 4, Žgavec 2, Smej, Vukovič 1, Poberaj, Radojevič 1, Redžič 1, Madžarevič. Trener: Peter Pucelj. Najboljši strelci pri gostih: Klepej 9, Ajdari 7, Brilej 4. Izključitve: IP Izola 4, Dol 6 minut; 7-m: IP Izola 4 (2), Dol 2 (1).
Izolski rokometaši so doma vnovič izgubili tekmo, čeprav jim je na tretji tekmi končnice za obstanek dobro kazalo, da prvič v sezoni pridejo do točk. Ekipa Dol Hrastnika je bila v končnici, tako kot Izola, še brez zmage in spričo vse boljše igre izolskih rokometašev v zadnjem času se je izkazovala možnost, da bi Izolani le prišli do točke ali dveh. In tako je tudi obetalo tri četrtine tekme, v kateri so bili Izolani vseskozi v rezultatski prednosti. V 46. minuti pa so gostje izenačili na 20. točki, kar je prineslo nepričakovan preobrat na tekmi.
Začetek je bil za naše fante obetaven in po prvi četrtini tekme so Primorci pri izidu 8:4 prisilili gostujoče vodstvo v minuto odmora. Ob dobrih obrambah svojega vratarja Martina Gregoriča bi lahko še bolje izkoristili svoje priložnosti v napadu. Njihove spodrsljaje pa so izkoristili Hrastničani, ki so prednost Izole zmanjšali na le en zadetek. Zadnje minute prvega dela pa so znova prinesle vzpon izolske ekipe, ki je s tremi uspešnimi protinapadi prišla do spodbudne prednosti. Izolani so dobro predstavo nadaljevali tudi v drugem delu, a le do polovice polčasa, ko je Hrastnik uspel izenačiti. Pet minut so domačini še vzdržali pritisk gostov, zatem pa deset minut pred koncem začeli popuščati. Odločilna je bila 56. minuta, ko bi ob minimalnem vodstvu gostov izolski rokometaši morali zaigrati na vso moč, a so odpovedali, Hrastnik pa je s tremi zaporednimi zadetki hitro določil zmagovalca dvoboja.
»Zmanjkalo nam je nekaj moči v odločilnih trenutkih. Sicer pa smo tekmo dobro odigrali in upati je, da bomo v kratkem vendarle prišli do točk«, je povedal kapetan David Zorič Stepančič.
Rokometaši Istrabenz plinov Izole so gostovanje pri Dobovi odigrali že v torek. Boljši so bili domačini, ki so zmagali s 23:17 (12:10). Naslednje srečanje igrajo naši fantje v Kraški in sicer v soboto ob 19.00 s ptujsko Dravo.
Gorenje tudi drugič močnejše od mladincev Izole
Z domačo tekmo se je tekmovanje za vstop v 1. državno mladinsko ligo prevesilo v drugi, zaključni del. V nedeljo, 02.04.2017, so mla-
dinci gostili ekipo Gorenja iz Velenja, ki v letošnjem prvenstvu še ni bila poražena.
V	tekmo so Izolani vstopili odločeni, da drago prodajo svojo kožo. Kljub temu so gostje na začetku hitro povedli s štirimi zadetki prednosti. Izolani so odgovorili s serijo zadetkov in se približali le na gol zaostanka. Po manjših napakah domačih so gostje dosegli nekaj zaporednih golov in na odmor odšli s prednostjo šestih golov, 9:15. Drugi polčas so naši fantje odigrali dobro in se v 40. minuti približali le na dva zadetka zaostanka. Še v 53. minuti so zaostajali samo 3 zadetke. V zadnjih minutah pa je zmanjkalo nekaj zbranosti in sreče. Tekma se je končala z rezultatom 19:25. Vseeno gre Izolanom čestitati za prikazan pristop v igri z močnejšim nasprotnikom. Naslednjo tekmo bodo mladinci odigrali naslednji vikend v gosteh pri ekipi Duplje-Radovljice.
Za RD Istrabenz Plini so igrali: Poberaj 4, Mičovič 3, Krmac-Finžgar, Stopar 3, Smej 2, Čolič 6, Logar, Blažič, Peharc, Madžarevič L
Kadeti z zmago iz glavnega mesta
V	soboto, 1.4.2017, so se kadeti odpravili na gostovanje k ekipi Mark Olimpija iz Ljubljane. Glede na trenutno pozicijo na lestvici smo pričakovali zanesljivo zmago. Sama tekma pa je pokazala, da si je potrebno zmago izboriti na igrišču.
V	prvem polčasu smo videli kar 37 golov (17:20). Ekipa iz Ljubljane sicer na tekmi nikoli ni vodila, je pa vseskozi pretila. Najvišja prednost v prvem polčasu je v 27. minuti znašala 5 golov.
Drugi polčas so naši fantje začeli odločno in kazalo je na lahko zmago. V 38. minuti je bila dosežena najvišja razlika na tekmi (18:24). Sledil pa je strelski mrk, saj so Izolani v 10 minutah zadeli le enkrat in domačini so se ponovno približali le na dva zadetka razlike (23:25). Izolani so se nato zbrali in tekmo varno pripeljali do konca. Končni rezultat je bil 27:31.
V naslednjem kolu bodo kadeti odigrali predzadnjo domačo tekmo v drugem delu prvenstva z ekipo Škofljice. Tekma bo predvidoma v petek, 7.4.2017 ob 17.30. Pridite na Kraško in podprite fante v borbi za finalni turnir!
Za RD Istrabenz Plini so igrali: Alessio, Poberaj 6, Mičovič 6, Krmac-Finžgar 3, Stopar 9, Smej 6, Logar 1, Šavle, Miklavec, Peharc.
Starejši dečki dobili obalni derbi
Ekipa starejši dečkov B se je v nedeljo odpravila v Koper, kjer se je pomerila s svojimi vrstniki v vedno razburljivem obalnem derbiju.
Obetala se je razburljiva tekma, saj so se v prvem medsebojnem srečanju igralci Izole zmage veselili z golom v zadnji sekundi. In kot smo pričakovali se je tudi zgodilo na parketu. V prvem polčasu je bila tekma večji del izenačena, v drugi polovici polčasa pa so do manjše prednosti dveh zadetkov prišli naši rokometaši. Prednost ob koncu prvega polčasa bi lahko bila tudi 3 zadetke, če strelu Felluge zadetka ne bi preprečila vratnica. Polčas 16:14 za Izolo.
Drugi del se je nadaljeval izenačeno, nakar so sledile črne minute Izolanov in domačini so to znali izkoristiti in povedli 22:21. Vendar so se Izolani znali pobrati in so rezultat z mini serijo 3:0 v nadaljevanju obrnili v svojo korist. Očitno pa jim je to dalo dodatnega zagona in so prednost še povečali na štiri zadetke, ter tekmo mirno pripeljali do konca. Končni rezultat 26:28 za Izolo. Izola v Polfinalni skupini A, s 10 točkami zaseda trenutno 5. Mesto in se bo z ekipo Mokerca borila za vstop na finale za razvrstitev od 5-8 mesta.
Starejši dečki A, pa so se odpravili na gostovanje v Ljubljano k tamkajšnji ekipi RK Krim-Olimpija
KAPUČINO
■flEESEH;

in zabeležili visoko zmago 22:36 (13:17). Za dobro igro velja pohvaliti vse igralce, z največ zadetki pa sta tokrat izstopala Vid Miklavec in Matej Galina, ki sta skupaj dosegla kar 19 golov. Ekipa starejših dečkov je v zelo dobrem položaju v svoji polfinalni skupini in se bo za vstop na final-four državnega prvenstva borila z ekipo Ribnice.
Sezona jestartalaz mednarodno regato
Veslaška sezona se tradicionalno začenja z mednarodno regato v organizaciji Veslaškega kluba Nautilus Koper ob ankaranski obali in tako je bilo tudi letos. Za letošnji pokal Luke Koper je v nedeljo, 2. aprila, tekmovalo skoraj 300 veslačev in veslačic iz Slovenije, Italije in Hrvaške. Skupno je največ točk zbal VK Ljubljanica, drugi je bil tržaški Timavo, tretji pa VK Bled. VK Izola je se uvrstil na osmo mesto, VK Argo pa na enajsto.
J®®
V 2. kolu judo lige za pokal judo zveze Furlanije - Julijske krajine v Spilimbergu je Sara Rožac članica JK Izola zmagala v kategoriji mlajših deklic do 38 kg. Na odprtem državnem prvenstvu za starostno skupino U-10 v judu na Ptuju je Alex de Faveri član JK Izola osvojil 1. mesto.
Prvi turnir v taroku v aprilu 2017 za posameznike je prinesel ponovitev uvrstitve z zadnjega turnirja v marcu. Ves izkupiček je ponovno pobral Ivica Grdič z 9 točkami in odlično razliko +1360, sledijo kar trije igralci s 7 točkami. O uvrstitvi med njimi je odločala razlika. Ponovno je bil najuspešnejši Cveto Ličen z zbrano razliko +756, sledita Marija Bolje z razliko +370 in Veronika Jakopič z razliko +60. Na petem mestu je pristal Lojze Hočevar s 6 točkami in razliko -36.
Naslednji turnir bo odigran v ponedeljek 10. aprila v kavarni hotela Delfin Izola s pričetkom ob 16.00 uri. db
teko (še) ni šel med vinogradnike
Izolski olimpijski šampion Vasilij Žbogar, ki je po zadnji olimpijski medalji napovedal slovo od aktivnega športa, je na petkovi tiskovni konferenci na sedežu Vina Koper predstavil načrte za prihodnost. Do maja meseca še ne bo tekmoval, saj z ženo Majo pričakujeta drugega otroka. Nato se bo odpravil na svetovno prvenstvo, ki bo na Madžarskem, naslednje leto pa bo lovil normo za olimpijske igre v Tokiju leta 2020. To sicer še ne pomeni, da se Vasilij pripravlja za naslednjo olimpijado, saj pravi, da bi normo lahko uporabil kateri od drugih slovenskih jadralcev.
In ravno skrb za prihodnost jadranja stoji za njegovo naj novejšo iniciativo. V sodelovanju z Vina Koper je namreč predstavil novo kolekcijo vina Shiraz, ki ga je sam spoznal med treniranjem v Južni Afriki. Izdelali bodo 2000 steklenic, od vsake prodane pa bosta dva eura namenjena mladim, perspektivnim jadralcem v regiji.
EMehme
Pjerinin memorial ob 35. obletnici ženskega balinanja
Prejšnji teden smo na balinišču v Izoli organizirali balinarski turnir, ki je bil posvečen 35-letnemu ženskemu balinanju v Sovenski Istri ter dvema balinarkama, ki sta imela pri tem pomembne zasluge. To sta bili Polda Buh, ki je bila v organizacijskem odboru, in Pje-rina Deško, balinarka z najdaljšim balinarskim stažem, saj je balinala več kot 32 let ter pri starosti 93 let osvojila tudi medaljo. Tudi od nje smo se poslovili lani.
Poudariti želimo, da je gibanje in druženje pomembno tudi v zrelejših letih, kar dokazujejo rezultati, ki jih dosegajo starejše balinarke.
Na turnir smo povabili balinarke obalnih klubov, s katerimi je Pje-rina najdlje balinala.
Prehodni pokal je prejela ekipa Jagodje-Dobrava, drugo mesto je pripadlo ekipi Izole, tretje so prejele balinarke iz Pobegov, četrto pa so osvojile balinarke Modrega Vala iz Kopra.
Obljubile smo si, da se prihodnje leto ponovno srečamo, ob tem se zahvaljujemo tudi vsem pokroviteljem, ki so nam pomagali organizirati turnir.
Konec tedna bo pol obale teklo
Ta vikend se veselimo ene večjih tekaških prireditev, ki združuje istrske občine - Intesa Sanpaolo Bank 4. Istrski maraton. Društvo Istrski maraton je na današnji novinarski konferenci predstavilo program, ki obsega obilo športnih užitkov, odlično organizirane teke, varno izvedbo in bogat spremljevalni program.
Tri tekaške preizkušnje - maraton, polmaraton in rekreativni tek - letos gosti koprska občina. Omenjeni teki bodo na sporedu v nedeljo, 9. aprila, ko bo Istro preplavilo okoli 4.500 tekačev iz Slovenije in tujine. Letos se nam pridružujejo tekači iz skupaj 25 različnih držav. Na maratonski razdalji se bo preizkusilo 500 tekačev, največ, kar 2.300 bo polmaratoncev. Iz Ankarana pa bo štartalo 1.800 rekreativcev. Z nami bosta tekla tudi zmagovalec olimpijskega teka na 10.000 metrov leta 1984 Alberto Cova, in dvakratni zmagovalec njujorškega maratona Orlando Pizzolato. Dan poprej se bo v Kopru, kjer bo tudi osrednje prizorišče dogajanja, odvil Kapkov otroški tek. Poleg tekov bodo tekači in obiskovalci lahko uživali v pestrem spremljevalnem programu. Obetajo se Istrski sejem športa, Get wet animacija, delavnice za otroke, raznolika gastronomska ponudba itd. Za zabavo bo skrbel DJ Lovro, predstavili se bosta tudi plesni šoli Plesni klub Svvank in Dance studio Petra. V nedeljo pa bo za zaključno pozitivno vzdušje poskrbela Tinkara Kovač s skupino.
Društvo Istrski maraton se zahvaljuje za podporo vsem, ki sooblikujejo letošnji dogodek, predvsem pa vsem prostovoljcem, ki iz leta v leto skrbijo za odlično izvedbo tekaškega vikenda! Občanom in drugim udeležencem v prometu se zahvaljujemo za strpnost, saj bo promet na dan prireditve na nekaterih odsekih omejen.
Formula 1
Iz Izole do Fernanda Alonsa in nazaj
Svet Formule 1 in Izola na prvi pogled nimata prav veliko skupnega, a prvi pogled je pogosto varljiv.
V svetu Formule 1, natančneje za velikana McLarna, namreč dela Olivier Helvig, ki si je prav v našem mestu ustvaril družino z izolanko Petro. In povedal nam je, kakšen je videti ta svet od znotraj.
Olivier Helvig je še do nedavnega delal za “majhno" ekipo Formule 1, Toro Rosso, kjer je pomagal razviti dirkalnik, ki je čudežnega dečka Maxa Verstappna izstrelil pri rosnih 17. letih med največje pilote na svetu.
Po odhodu Verstappna se je Olivier preselil v eno najbolj slavnih ekip »cirkusa«, McLaren, kjer prav tako opravlja naloge inženirja. Tedne tako preživi v Wokingu v Veliki Britaniji, kjer je sedež podjetja, a pogosto ga lahko ob koncih tedna srečamo na sprehodu po Izoli, z ženo in otroki.
-	Kakšna je tvoja vloga v ekipi?
-	Jaz sem »performance engine-er«. Moje delo je zagotoviti, da je dirkalnik čim hitrejši, torej skrbim malo za vse, od aerodinamike do motorja. Iz podatkov moram ugotoviti, katere so šibke točke dirkalnika in pomagati ekipi, ki razvija aerodinamiko ali motor.
-	Večinoma delaš za računalnikom, čeprav se seliš z dirkališča na dirkališče.
-	Vsako dirkališče se razlikuje in vsakič je avtomobil nekoliko drugačen. Moje delo je, da čim bolje uporabim kose, ki jih imamo na razpolago. Če vzamemo naprimer Monte Carl o, ki je zelo počasno dirkališče, seveda ni isto, kot če gremo v Monzo, ki je zelo hitro. Rešitve so vsakič različne.
-	Koliko ljudi je zaposlenih v posamezni ekipi?
-	Ekipa Toro Rosso, kjer sem delal lani, je majhna ekipa, saj nismo razvijali svojega motorja, pa nas je bilo 300 ali 400, ki smo skrbeli samo za karoserijo, ter zato, da vanjo vgradimo motor in gremo na cesto.
Sicer pa smo na dirkah omejeni na 60 ljudi, zato drugi ostanejo

na sedežu podjetja, kjer razvijajo dirkalnik in proizvajajo kose. Največje ekipe, torej Ferrari, McLaren, Mercedes in Red buli imajo več kot 800 zaposlenih, in to brez tistih, ki skrbijo za motor. Za tega je potrebnih še dodatnih 700 ljudi, torej govorimo o kakšnih 1500 zaposlenih, ki skrbijo samo za dirkalnik Formule 1.
-	Lani si delal z Maxom Versta-ppnom. Se piloti sploh zanimajo za vaše delo?
-	Morajo se zanimati zato, da razumejo, kaj vozijo in naše delo je tudi to, da jim prevedemo tisto, kar je morda prezapleteno, ali pa preveč strokovno zanje. Po drugi strani pa morajo piloti nam povedati, kako se obnaša dirkalnik in če to, kar razvijamo, gre v pravo smer. Sicer pa je Verstappen med najbolj perspektivnimi piloti, kot tudi Stoffel Vandoorne, s katerim trenutno delam. Sta mlada pilota, najhitrejša v svoji generaciji. Verstappen lahko postane novi Schumacher, Vandoorne pa novi Flamilton.
-	Preselil si se v McLaren, veliko in slavno ime. Kako je tam?
-	Zelo lepo. Je dobro podjetje, ki se ne ukvarja samo s Formulo 1, saj ta dejansko predstavlja manjši
del njihovega poslovanja. Tam nas 700 ljudi dela za ekipo Formule 1, a zaposlenih je več kot 3500 ljudi, saj izdelujejo tudi cestne avtomobile, tako kot Ferrari, ali pa elektroniko. Gre za zelo profesionalno in natančno delo.
-	McLaren ima novega lastnika, kajne?
-	Tako je, gre za novo obdobje McLarna. Trenutno sicer imamo še vedno nekaj težav, saj motor nima tiste moči, ki bi si jo želeli, zato pravih rezultatov še ni, ampak aerodinamika je dobra. Prepričani smo, da bo v prihodnje šlo na boljše, čeprav imamo nekaj težav z novim Hondinim motorjem, saj so začeli razvijati motor povsem na novo in zato jim še ni uspelo razviti dovolj moči.
A trdo delajo, da bi to popravili in nadoknadili zaostanek, ki ga imajo do konkurence, predvsem do Mercedesa, Ferrarija in Renoulta.
-	Si bil na dirki v Avstraliji? Kako ste bili zadovoljni z doseženim?
-	Ja, ravno sem se vrnil. Dejstvo je, da po zimskem testiranju nismo niti pričakovali, da bi zaključili dirko, tako da je bilo že to nekakšna zmaga.
Poleg tega se je Fernando Alonso tudi boril za točke. Mislim, da se bomo čez nekaj dirk borili za sredino lestvice, ko pa bo motor boljši, pa za prva mesta.
-	Si se že peljal s »formulo 1«?
-	Imel sem srečo, da sem bil sopotnik. Imamo namreč dirkalnike, ki so dvosedi, kjer lahko doživiš vožnjo pilota. Pred časom sem delal v kategoriji, ki se imenuje Formula Renault V6, ki je sicer nekoliko počasnejša in me je pilot, s katerim se delal, odlični argentinec Jose Maria Lopez, peljal nekaj krogov. Bilo je čudovito. Lopez je res dober, trikratni svetovni prvak turističnega razreda, letos pa bo vozil na dirki 24 ur LeMansa
-	Delovno mesto je daleč. Ste se z družino preselili v Anglijo?
-	Ne, živimo v Sloveniji. Vsak konec tedna, ko ni na sporedu dirke, sem v Izoli. Sicer je veliko dela, a okoli božiča imamo en mesec dopusta, poleg tega pa dva tedna v avgustu ne smemo delati. Takrat sem lahko v Izoli.
-	Stalno razmišljaš o avtomobilih?
-	Nekoč sem res, ko sem bil mlajši. Danes, z družino, pa gledam na avtomobil kot na nek nepotreben strošek. Poleg tega je toliko omejitev na cesti, da za dirkanje moraš na dirkališča, kar pa stane. ur
Z umetnostjo proti stresu
Društvo Alle porte in Čuječna soba sta v soboto organizirala brezplačno delavnico Čuječna izdelava mozaika Izola. Poleg učenja same tehnike izdelave mozaika, pa je bila delavnica namenjena tudi načinu, kako vtkati tehnike čuječnosti in sprostitve v samo izdelavo.
Na Elto se vračajo športni programi
Tako pravi direktor podjetja Aco Kabanica, ki je v boju z mednarodnim gigantom dosegel, da tudi majhni operaterji lahko nudijo šport po pravičnih cenah.
Pred nekaj tedni je kabelski operater Elta d.o.o. javno opozoril na težave majhnih operaterjev s podjetjem United Media Limited, sicer lastnikom pravic za predvajanje priljubljenih športnih programov Šport Klub. Kot so zapisali v sporočilu za javnost, je do težav prišlo, ker je omenjeni ponudnik televizijskih vsebin operaterjem ob podpisu nove pogodbe ponudil trikrat previsoko ceno.
Kot je povedal direktor podjetja Elta d.o.o., Aco Kabanica, so pogodbo sicer podpisali, a so United Media Limited tudi opozorili, da bodo podali prijavo na AVK (Agencija RS za varstvo konkurence), saj delujejo v nasprotju z načeli konkurence. »United Media Limited ni samo ponudnik kabelskih vsebin, temveč je tudi lastnik kabelskega operaterja Telemach. Pogodbo z njmi so v Sloveniji podpisali le največji, Siol, T-2 in Amis, medtem ko je za manjše operaterje povsem nesprejemljiva in smo zato prepričani, da krši načela pravične konkurence«, je povedal Kabanica
in dodal, da je od kakšnih dvajsetih majhnih operaterjev v državi le Elta podpisala novo pogodbo, za katero je bilo jasno, da je previsoka. »A nismo želeli, da bi naši uporabniki ostali brez priljubljenih športnih programov vsaj do takrat, ko bi AVK odločila o zadevi.« Težava je nastala, dodaja Aco Kabanica, ker jim iz United Media Limited niso vrnili že podpisane pogodbe in so zato morali izklopiti omenjeni paket programov. »To so naredili iz re-vanšizma, v to smo prepričani«, še pravi direktor Elte.
Kako potovati z malo denaija
Kulturno društvo Korte vabi na potopisno predavanje novinarke in svetovne popotnice Zarje Kambič, Kako potovati z malo denarja, ki bo v ponedeljek, 10. aprila ob 19.00 uri, v prostorih podružnične šole Korte.
Zarja Kambič je novinarka, svetovna popotnica in blogerka. Pred tremi leti je dala odpoved v službi na televiziji, kupila enosmerno letalsko karto in tri leta sama potovala po svetu, ne da bi se vmes vrnila v Slovenijo. Pravi, da je bila to nepozabna dogodivščina. Hodila je po ledenikih, vulkanih, fjordih, raziskovala, živela in delala z različnimi ljudstvi sveta, reševala velike želve na Pacifiku in tudi delala kot vodička za plavanje s kiti.
Po treh letih je sedaj prvič na obisku v Sloveniji, a ne za dolgo, saj se kmalu odpravlja raziskovat Aljasko, Kanado in južno Ameriko, nato pa ponovno na Tongo, kjer bo ponovno služila kruh s plavanjem s kiti.
Po Elti je še več manjših operaterjev vložilo prijavo na AVK, ki se je prav v teh dneh izrekla in zahteva od United Media Limited, da pripravi pogodbo, ki ima
»enake, poštene in nediskrimi-natorne pogoje za vse operaterje. To morajo narediti do 19. aprila, zato pričakujemo, da bomo do konca meseca lahko ponovno ponudili paket športnih programov našim uporabnikom.«
Sicer se pri Elti pripravljajo na še nekaj novosti. Ena od teh je »skrivnosti«, vedno bolj priljubljena, za nekatere pa tudi nujna možnost časovnega zamika za kabelske programe. »Možnost že imamo, a je ne promoviramo, saj bi morali iz tehnološkega vidika narediti korak nazaj. Trenutno je možnost uporabe časovnega zamika le, če imamo zunanji IP sprejemnik za televizijo, mi pa želimo to nuditi tako, da bi naši uporabniki še vedno lahko uporabljali le en daljinec. Zato že pripravljamo aplikacijo, s katero bi to lahko namestili vsaj na pametne televizorje. Bo pa treba počakati še nekaj tednov«, pravi Aco Kabanica.	AM
S telovadbo do druženja
Svetovna zdravstvena organizacija (SZO) je 7. aprila leta 1950 prvič razglasila Svetovni dan zdravja. O pomenu zdravja danes ljudje veliko več vedo in si tudi prizadevajo, da bi ga čim dlje ohranili.
Redna vadba je nekaj, kar potrebujemo vsi - mladi in stari. Metoda 1000 gibov Nikolaya Grishina, ki jo zdaj izvaja že tri tisoč članov Društva Šole zdravja, skrbi za vsakdanje razgibavanje sklepov in mišic celega telesa. Metoda 1000 gibov se izvaja vse delovne dni v tednu, ne glede na vreme, a vedno zjutraj, ob dogovorjeni uri. Po vadbi pride na vrsto vsakodnevno druženje ob kavici ali kar tako, da se izmenjajo novi recepti ali šale. Društvo organizira tudi počitnice in potovanja, člani se vključujejo v različne akcije v lokalnem okolju, v pevske zbore in podobno.
Svetovni dan zdravja je tudi priložnost, da razmislimo kako preživljamo svoj prosti čas in ali dovolj naredimo za svoje dobro počutje, kar tlakuje pot do dobrega telesnega in duševnega zdravja. Depresija, malodušnost in strahovi so pogosti spremljevalci sodobnega človeka, ki se jim je najlažje izogniti z redno telesno aktivnostjo in z ohranjanjem socialnih stikov. Društvo Šola zdravja skupina Izola, ki redno telovadi že deveto leto na plaži Simonov zaliv, vas vabi v svoje vrste in če greste kdaj mimo druščine v oranžnih opravah, se ji pridružite in poskusite potelovaditi še vi. Včasih je ta prvi korak dovolj, da se odprete nečemu novemu, kar še niste poznali.	Vodja skupine Marinka Štok
6.4.	četrtek
18.00	Galerija Insula Izola
otvoritev razstave Sapana Gandharb : Chordata misticae
19.00	Galerija Alga Izola otvoritev fotografske razstave
Marko Ferjančič : Blue ali odsotnost podpore
18.00	Mestna knjižnica Izola
predstavitev romana RAZPAD
Z bralnim klubom KI RA KNJIGA smo med platnicami prepotovali že dobršen del sveta, nikoli pa se še nismo ustavili v Afriki. Z romanom RAZPAD (izv. 1958, v sl. Založba */cf, 2007), temeljnim delom afriške književnosti, ki ga je ustvaril nigerijski pisatelj Chinua Achebe (1930-2013), se tokrat odpravljamo na konec 19. stoletja k plemenu Ibo,...
19.00	Mestna knjižnica Izola
potopisno predavanje Andamanski otoki
Z nami bo piranski župnik Zorko Bajc, ki je Andamanske otoke obiskal lani novembra in so ga popolnoma očarali.
7.4.	petek
20.00	Manziolijeva palača
ETHIMOINSULA 2017 italijanski kantavtor FRANCESCO BACCINI
21.15. Bariera
BARIERA KOMIK Zabavali nas bodo Admir Baltid, Marko Žerjal in Vaško Simič
21.30 Hangar
Feedback (instrumental,rock,jazz,fusion)
8.4.	sobota
DAN ZA SPREMEMBE IZOLA - ZELENO MESTO
Z različnimi akcijami poskušamo narediti nekaj dobrega v svojem okolju in pokazati, da s prostovoljstvom lahko spreminjamo sebe, druge in naše okolje.
10.00	Sončna dvorana - Odprtje razstave in brezplačna ustvarjalna delavnica za otroke Vlenia, mati Zemlja. Razstava sodeluje v projektu Izola zeleno mesto in je posvečena svetovnemu dnevu Zemlje. Na ogled do 26. aprila
10.00	Mestna knjižnica Izola - Krožni učno pravljični pohod od drevesa do drevesa po Izoli. Spoznavali bomo pomen dreves za Zemljo, drevesa Izole in njihove značilnosti ter poslušali pravljične pripovedi o drevesih in naravi. Pot se bo začela ob 10. uri pred Mestno knjižnico Izola.
od 10.00 do 12.00 - Park Pietro Coppo - Nastopili oz. predstavili se bodo: MoPZ Izola, MoPZ Delfin Izola, VSTamariska, ŽePZ Sinji galeb-DU Izola, KUD Balerima, KUD STEPS, KDLU LIK in TUBA, pevke šole Cirque ter TZ, CPS in Komunala Izola.
10.4.	ponedeljek
17.00	Mestna knjižnica Izola
Pozor, otrok prihaja.
Tema srečanja bo Dojenje in položaji za dojenje in kaj če dojenje ne steče.
11.4.	torek
18.00	Kulturni dom Izola
revija otroških in mladinskih pevskih zborov Naša pomlad Nastopili bodo: Mlajši OPZ OŠ Livade Izola, OPZ OŠ Vojke Šmuc Izola, OPZ OŠ Livade Izola, OPZ izolske podružnice Glasbene šole Koper, in MPZ Vesela pomlad z Opčin
19.00	Manziolijeva palača
ConosciamoCI / PredstavimoSE
cikel srečanj posvečenih predstavitvi raznih inštitucij Skupnosti italijanske narodnosti.
20.00	Alt kino Odeon Izola
taibach v severni Koreji. Film in glasba: Dan osvoboditve
12.4.	sreda
18.00	Kulturni dom Izola
predstavitev knjige Velika knjiga o siru
Glavni motiv knjige, ki je sir, lahko ustrezno nadomestimo npr. z denarjem, prijateljem, uspehom, srečo, ljubeznijo... skratka z vsem, o čemer se želimo pogovarjati. / Knjigo bosta predstavili avtorica Alja Furlan in ilustratorka Polonca Leban Grmek.
18.00	Manziolijeva palača
TEKMOVANJE VELIKONOČNIH SLADIC
Tradicionalna degustacija velikonočnih, in drugih, dobrot. Večer bo popestril glasbeni program.
13.4.	četrtek
19.00	Lonka, Izola
Pihalni orkester univerze Leuven (Belgija)
koncert / V primeru slabega vremena bo koncert v Kulturnem domu Izola.
20.00	Hotel Delfin
Slovensko-lslandski večer
Marjetka Popovski in 4. generacije Moški pevski zbor Lopar in Moški pevski zbor iz ISLANDIJE

Skrbimo za zapolnitev vašega prostega časa
http://center-izola.si
Center za kulturo, šport in prireditve	http://www.odeon.si
Centra per la cultura, lo šport e le manifestazioni Izola - (sola
BB
Ta tedleim w Iroli ne spreglejte...
rTnTte
posvojenega izdan,
Marka Ferjančiča BLUE ALI ODSOTNOST: PODPORE

iHŠ
w w w w
SPREMINJAJ tudi Tl. S SODELOVANJEM.
DANCA SPREMEMBE



Kulturni
teKMk)
& 0D3lbni33iBS ECISj Q
Rezervacija in prodaja vstopnic: Galerija Alga, Kristanov trg 1, Izola (t: 05/641 84 39, gsm: 051 394133, m: galerija@center-izola.si) - ponedeljek in petek: 10.00-12.00, torek, sreda in četrtek: 16.00-18.00; Art kino Odeon Izola, Ulica prekomorskih brigad 4, Izola (t: 051/ 396 283, m:info(5>odeon.si)
- vsak dan pol ure pred projekcijo;blagajna prizorišča- v uri pred dogodkom.
TURA
Sapana Gandharb - Chordata mistica
Otvoritev v četrtek, 6. april 2017, ob 18.00, Galerija Insula, Izola
V spominu imamo lanskoletno razstavo Sapane Gandharb v piranski krstilnici, kjer nam je ustvarjalka predstavila cikel keramičnih skulptur pod naslovom »Črna ptica«. Avtorica neustavljivo nadaljuje s svojim delo in razstava, ki jo po
slabem letu postavljamo
v izolski galeriji Insula odkriva zanimiv razplet njenega dela. Lahko bi rekli, da so njeni kiparski artefakti vseskozi vezani na indikativne vsebine in vsekakor je potreba po izrazu, po izpovedi globoko vsajena v avtoričino življenjsko izpolnitev, saj skoraj hiperproduktivno ustvarja nova in nova dela. »Črna ptica« se v času spreminja. Verjetno predvsem vsebinsko. Morfologija, ki ji sledimo v ciklu predstavljenih kiparskih del ima vseskozi izrazito avtorsko opredeljeno izpeljavo in se jasno nakazuje kot nadaljevanje utečenega snovanja. Iz telesnine, ki je pred letom opredeljevala predvsem ptice nastanejo bitja, ki imajo reference v polju širšega »kraljevstva živali«. Lahko bi rekli, da ptica
doživi metamorfozno transformacijo v bitje, ki je lahko zemeljsko, vodno, podvodno, leteče oziroma prestopa mejo »zemeljskega«. »Chordata mistica«* je živalsko deblo, ki se razvija v polju mitskega, mističnega, skrivnostnega. Odpira pogled v vzporeden svet realnega, v fantastično. Tu je ujeta mitologija, ki je narativna znotraj doživetja posameznika, mitologija nadnaravnega, ki odpira vrata drugi resnici.
Dejan Mehmedovič
*beseda je nekakšen neologizem oz. sestavljenka - chordata (lat.) - živalsko deblo strunarji; mistica (ita.) - mistično, skrivnostno
Galerija Insula
V četrtek, 6. aprila ob 18.00 vas vabimo na otvoritev razstave
Sapana Gandharb:
Chordata mistica
Razstava bo na ogled do 4. maja 2017.
Aleksij Kobal - Barvna stran teme
Otvoritev v četrtek, 6. april 2017, ob 19.00, Galerija Loža, Koper
Likovno ustvarjanje Aleksija Kobala neprekinjeno odraža sodobno globalno in lokalno družbo, civilizacijsko in tehnološko izpolnjeno, toda v bistvu odtujeno in osamljeno, čimer se zapisuje v krog družbenokritičnih ustvarjalcev. Hkrati raziskuje in eksperimentira z izbranim medijem: na njegovi tridesetletni slikarski poti sledimo različnim ciklusom, ki jih vedno znova na novo oblikuje in nadgrajuje. Ne glede na izbrano tehniko pa njegova dela na sebi lasten način demonstrirajo, analizirajo in komentirajo stvarnost konkretnega trenutka ter nakazujejo avtorjeve vizije prihodnosti.
V	razstaviščih Obalnih galerij Piran njegovo likovno ustvarjalnost ves čas spremljamo in predstavljamo. Nazadnje smo leta 2012 razstavili opus slik Nocturno v Monfortu, za kar je leta 2016 tudi dobil nagrado Prešernovega sklada. V Galeriji Loža bo tokrat na razstavi predstavil najnovejši opus slik, ki jih je ustvaril v zadnjih dveh letih in pomenijo kvalitativen preskok v izčiščevanju slikovne površine za avtorja nepomembnih detajlov v smeri zrelega in aktualnega izpovedno sporočilnega izraza.
Navidezna preprostost in minimalizem podob je intimna sublimacija in redukcija na bistvene elemente sporočilnosti, torej na že ekspresivno izrazno slikarsko govorico. Predstavljena dela pomenijo avtorjev intimni nostalgični in kritični nagovor, ki bo gledalce spodbujal k razmišljanju, jih usmerjal v različne interpretacije in iskanje odgovorov.
PLAČ IZOLANOV - Saša S. Merkandel: Znam - zmorem!
V	soboto, 8. aprila ob 11.00 bodo v galeriji Plač Izolanov odprli razstavo fotografij domačina, Saše Merkandelja, ki se je spoprijel s fotografijo, ko mu je pri šestih letih oče kupil prvi fotoaparat, v nižji gimnaziji pa je, z dvema sošolcema, že vodil fotokrožek. Dolgo let je bil aktivni čl a FKK »Odsev«, kjer je ustvarjal tudi
s kamero. Leta 1960 se je, za stalno, naselil v Izoli in nekaj let vodil »Mladinski foto krožek Izola. Rad fotografira Kras in Istro. Obsoja nasilne posege v naravo, zavzema se za sožitje z naravo in ne za njeno uničevanje. Zadnjih nekaj let pa se aktivno ukvarja s portreti in medčloveškimi odnosi.
Za tokratno razstavo je pripravil serijo fotografij članov Sončka, ki deluje v sklopu Zveze društev za celebralno paralizo Slovenije. V njihovem varstvenem centru v Kopru je 12 mladih in odraslih, ki se ukvarjajo z izdelovanjem voščilnic in priročnih daril. Fotografije, posnete na Markovcu, kažejo njihov vsakdan.
L	i
t “v; • t r
•v,	r
. . , . . - * •
* * * .* ; * \ *
•i - i ,	.
i A J,
Galerija Alga
V četrtek, 6. aprila ob 19.00 vas vabimo na otvoritev fotografske razstave
Marko Ferjančič: Blue ali odsotnost podpore
razstava bo na ogled ves mesec.
Galerija Plač Ljubljanska 32
v soboto 8.aprila ob 11.00 vas vabimo na otvoritev razstave
Saša Sergej Merkandel Znam - zmorem
Videofestival Narave 14
Otvoritev v torek, 11. april 2017, ob 19.00, Bežigrajska galerija 2, Ljubljana
Od torka do petka, 11.-14. aprila 2017, se na štirinajstem festivalu videa in filma predstavljajo avtorice Tesa D rev, Nadja Osojnik in Zvonka T. Simčič, ki so bile izbrane na podlagi razpisa. V okviru videofestivala se posebej predstavlja Davorin Marc z izborom filmov in videov iz obdobja 1978-2016.
Video dela festivala Narave temeljijo na podobah narave in na video delih, ki vključujejo posamezne sekvence ali pa imajo izhodišče v posameznih stvareh, ki se nahajajo v naravi ter tudi v naravi človekovega bivanja in prebivanja, razmerij med preteklimi in današnjimi dogodki ter njihovemu komentiranju. Video festival Narave zaznamujejo ljudje in njihove narave.
Predstavljena dela : TESA DREV, Vzporedna nepopolnost, NADJA OSOJNIK, Žabja pustolovščina,ZVONKA T. SIMČIČ, Tiha moč.
DAVORIN MARC, Film in video 1978 / 2016 Pregledna razstava enega izmed temeljnih avtorjev novega slovenskega filma in videa. Predstavljeno bo petih kratkih filmov in devet videov iz avtorjevega skoraj 40 letnega ustvarjalnega obdobja.
Bežigrajska galerija 2 hrani v svoji zbirki iz preteklih festivalov že 700 video del. Kustos razstave: Miloš Bašin
Kava bar TISA
fotografska razstava Univerze za tretje živi j. obdobje
Maksjmiljan Flander Črno-bela konja .'Hj

m
Jožef Fabjan Muzika je to
Kavarna ZVON
razstava slik Tanja Prezelj
Mestna knjižnica Izola
Razstava akrilnih slik Sonje Gombač z naslovom PTICE IN VODA, razstava ročnih del Narcise Antonac. In fotografska razstava OKOLI SVETA S KARIJEM KLEMELO. Kari Klemela, finski prevajalec, založnik in fotograf, ki živi in dela v Sauvoju na Finskem in tudi v Izoli, v pričujoči razstavi predstavlja izbor fotografij iz svojih potovanj širom po svetu.
TORKOVA PRAVUIČNA URA
vsak torek ob 17h. Namen pravljičnih uric je, da otrokom omogočimo prve prijetne izkušnje s potovanjem v svet pravljic, se z njimi pogovarjamo o zgodbicah in jim damo priložnost, da pravljico podoživijo. V čudoviti svet pravljic so vabljeni otroci od 4. leta starosti. Udeležba je brezplačna.
Tudi lovor ima težave s seksom
[zolan Jože Lango je upokojeni kemik in ljubiteljski botanik, ki s fotografom nenehno preži za vsem cvetočim in tako nam je v uredništvo poslal tudi fotografijo lovorovega moškega cveta. Ker o tem nismo nič vedeli smo ga prosili za kakšno pojasnilo. In smo ga dobili.
Ker vas najbolj zanima seks, najprej o njem. Zakaj pa letajo čebelice okrog? Na moškem cvetu si naberejo peloda, ki ga pustijo na brazdi ženskega cvetu. Pri nekaterih rastlinah pa to dela kar veter.
No dvodomnih rastlin ni ravno tako malo, na primer, pri nas so še: tisa, brinj, hrapavi oponec ... itd.
So pa tudi enodomne rasline toda z enospolnimi cvetovi, ki so na isti rastlini a ločeni. Na hitro naštejem: oreh, leska, pravi kostanj, smreka, bor, hrast.... pri katerih za seks skrbi predvsem veter. Rastline pa so prilagojene tako, da proizvajajo ogromno peloda v socvetjih moških cvetov: v grozdih, mačicah, storžkih, medtem ko je ženskih cvetov sorazmerno veliko manj.
Sramežljive hrastovke
Na primer črničje, množično posajeno po Izoli (druga imena: obmorski hrast, istrski hrast, črni hrast...), ki ima sicer liste bolj podobne oljki (celorobe, usnjate, suličasto eliptične), kot pa tipič-nio krpalo narezanim hrastovim listom. Je pa plod želod s kapico!
Oziroma kapica z želodom. Ob cvetenju vidiš le goste šope visečih mačic (4-6 cm), ki so socvetja moških cvetov s prašniki in proizvajajo ogromno peloda. Ženskih cvetov (premera do 2,5 mm) niti ne opaziš, ker so maloštevilni, majhni in še če veš kaj iščeš, jih le s težavo najdeš.
No kot zanimivost naj omenim še dobro poznano oljko, ki ima v istem grozdastem socvetju dve vrsti enospolnih cvetov. Ženski imajo plodnico z brazdo in zakrnele venčne liste, moški pa dva prašnika in razvite 4 venčne liste.
Naj bo sexa dovolj.
Kaj vemo o lovorju
Lovor spada v družino lovorjevk (Lauraceae), ki so pretežno tropske in subtropske rastline z velikim številom rodov in vrst. Večinoma so drevesa ali grmi, le nekaj je parazitskih plezalk ovijalk. Različni viri navajajo različne množice:
30-68 rodov s še dodatnimi nedo-končno definiranimi 48 rodovi, vse skupaj z 2000-3500 vrstami.
Sem spadajo, na primer: avokado, cimet, kitajski cimet, kafrovec in še nekatera, za večino pa ni niti slovenskih imen. To so vednozele-ne rastline s celimi usnjatimi listi. Plod pa je sočen (botanično jagoda).
Edini lovor pri nas
Pri nas iz te družine uspeva le navadni lovor (Laurus nobilis L.). Sicer poznamo iz rodu lovor še tri vrste: Laurus azorica, Laurus chinensis in Laurus melissifolia. Navadni lovor, z listi uporabnimi kot začimba, je tipično sredozemska rastlina, razširjena po celem Sredozemlju, prvotna domovina naj bi bila Mala Azija, Bližnji vzhod. Razširili so jo tudi v večino Amerike. Gojijo pa jo praktično po celi Evropi. Sicer zahteva toplejše sončne lege, a lepo prenaša gojenje v cvetličnem koritu in zimsko prestavljanje v hišo. Ostali lovorji so strupeni (in tudi nimajo prijetnega vonja).
V mitologiji je bil lovor, simbol večne slave, moči in modrosti, kar povzema tudi njegovo botanično ime: Laurus - slava, nobilis -imenitnost. Grške svečenice Templja v Delfih naj bi žvečile lovorjeve liste, da so dosegle stadij transa. Znano je da večje količine lovorjevih listov delujejo narkotično.
Še nekaj podrobnosti
Navadni lovor, značilno aromatično diši, je grm ali drevo, ki lahko doseže višino do 5 m (10 m) in starost 100 let mu ni tuja. Listi so celi, podolgastosuličasti s priostreno konico, usnjati, zgoraj nekoliko bleščeči, temnozeleni, razvrščeni spiralasto.
Lovor je dvodomna rastlina. Cvetovi odganjajo v zalistnih šopih, so enospolni s 4 venčnimi listi. Moški cvetovi imajo 12 prašnikov, ženski pa nadraslo plodnico z diskasto sploščeno brazdo. Plodovi so črne jagode.
Danes ga tudi gojijo kot okrasno rastlino, za kulinariko ali za zdravilstvo in kozmetiko. Listi se uporabljajo predvsem kot začimba. Olje iztisnjeno iz plodov pa v zdravilstvu in kozmetiki. Nekateri uporabljajo tudi posušene plodove za začimbo.
Listi vsebujejo eterična olja in grenčine, fenole, flavonoide in flavonole. Plodovi pa eterična olja, miricilni alkohol, maščobna olja (to so gliceridi laurinske, palmitin-ske, oleinske in linolne kisline) in čreslovine.
Sestavini eteričnega olja sta tudi linalol in cineol, ki naj bi podpirala delovanje možganov.)
Po p. Simonu Ašiču pripravki iz lovorja pomagajo pri revmatičnih bolečinah, krčih v prebavilih, slabosti v želodcu, nategnjenih kitah, izvinih, revmi ali ohromelosti. Lovorjevo olje (iz plodov) ima zaradi vsebnosti cineola tudi proti-gljivično in antiseptično delovanje, pospešuje prekrvavitev in se uporablja v kozmetiki in parfumeriji kot konzervans.
Včasih so bili lovorjevi listi uporabljani tudi zaradi insekticidnega delovanja v shrambah moke, žit in suhega sadja proti moljem, črvom in hrošču malem mokarju.
Ne gre pretiravati
Uporaba lovorja v zmernih količinah kot začimba, velja za varno. Le prekomerna uporaba lahko včasih izzove alergijo, zlasti uporaba olja. V nosečnosti pa uporaba lovorjevih plodov zaradi abortivnih učinkov in loverjevih listov zaradi narkotičnih lastnosti ni priporočljiva.
Če sežgemo lovorjeve liste v pepelniku, naj bi se prostor napolnil s prijetnim dimom voja po lovorju, ki pomirja in odstranjuje glavobol, (narkotik?)	]ože
Od drevesa do drevesa po Izoli
V soboto, 8. aprila, vas v sklopu prireditve Dan za spremembe in meseca krajinske arhitekture vabimo na krožni učno pravljični pohod od drevesa do drevesa po Izoli. Spoznavali bomo pomen dreves za Zemljo, drevesa Izole in njihove značilnosti ter poslušali pravljične pripovedi o drevesih in naravi.
Pot se bo začela ob 10. uri pred Mestno knjižnico Izola ter vodila mimo zanimivih dreves in parkov. Učno pravljični pohod bomo zaključili na vrtu izolske knjižnice z glasbo rastlin, razstavo knjig o drevesih ter dobrotah, ki nam jih dajejo drevesa. Pohod bo trajal približno do 13.00 ure.
Predzadnja
IEbceddkhuidb
INTERVENCIJE ZARADI POŽAROV
V minulem tednu so policisti skupaj z gasilci trikrat intervenirali zaradi požarov. V prvem primeru je zagorelo v stanovanju v Livadah. Policisti so evakuiral stanovalce ter zavarovali kraj in opravili ogled. V drugem primeru je zagorelo na Šaredu, kjer se je vnelo olje na štedilniku. Policisti so opravili ogled. V tretjem primeru je občanu izpod nadzora ušel ogenj, ko je kuril odpadne veje. Ogenj se je razširil tudi na bližnje grmičevje, vendar so ga gasilci požar kmalu omejili in pogasili.
Občane ob tem opozarjamo, da je razglašena velika požarna ogroženost v naravnem okolju in je potrebno spoštovati ukrepe, ki izhajajo iz te prepovedi (prepoved kurjenje na prostem idr.).
VIJUGAL PO CESTI
Policiste je poklical občan in naznanil, da po Izoli nekdo vijuga z vozilom po cesti. Policisti so izsledili voznika ter mu odredili preizkus alkoholiziranosti, ki je pokazal rezultat 0,77 mg/l alkohola v izdihanem zraku. Vozniku so policisti začasno odvzeli vozniško dovoljenje ter na pristojno sodišče poslali obdolžilni predlog.
POSEDOVAL »JOINT«
Policisti so v Livadah zalotili mlajšega moškega, ki je pri sebi imel ročno zvit cigaret, v katerem so bili posušeni rastlinski delci.
Policista sta zaradi suma, da gre za prepovedano drogo »konoplja« cigaret zasegla in uvedla hitri postopek. V primeru, da bo test potrdil, da gre za konopljo, sledi globa.
NEUSPEŠNA TATVINA MOPEDA
Policiste je sredi noči poklical občan ter prijavil, da je opazil moškega, ki vlamlja v eno od kolesarnic pred blokom v Livadah. Policisti so ugotovili, da je neznani storilec poškodoval manjšo ključavnico obešanko, vendar je od tatvine mopeda odstopil, saj ga je zalotil prijavitelj. Policisti ob tem svetujemo stanovalcem, da svoje kleti in kolesarnice zavarujejo z močnejšimi ključavnicami.
POŠKODOVANJE PNEVMATIK
Občan je prijavil, da mu je neznani storilec preluknjal pnevmatiki na vozilu. Policisti so opravili ogled in ugotovili, da je neznani storilec preko noči preluknjal dve pnevmatiki na vozilu, ki je bilo parkirano v centru Izole. Z dejanjem je lastnik oškodovan za 300 evrov. Zoper storilca sledi kazenska ovadba.
RAZGRAJAL PRED LOKALOM
Policisti so v Izoli zalotili moškega, ki je pod vplivom alkohola sam razgrajal pred zaprtim gostinskim lokalom. Ker so vsi gostje že odšli, je moški obračunal s stoli in kozarci, ki jih je razmetaval. Policisti so mu zaradi nedostojnega vedenja na javnem kraju vročili plačilni nalog.
Humanitarna akcija - pomoč družini ob požaru!
V noči na soboto jev Livadah pogorelo stanovanje v ulici Bogomira Magajne in trije člani družine so ostali brez strehe nad glavo in brez vsega imetja. Rdeči križ Slovenije Območno združenje Izola, katerega glavna naloga je pomoč ljudem, ki so se znašli v stiski, v ta namen organizira humanitarno akcijo zbiranja sredstev za pomoč družini.
Finančna sredstva zbiramo na našem transakcijskem račun št. 101000029190108 s pripisom “POŽAR”.
Veseli bomo vsakega zneska, ki ga boste nakazali na omenjeni TRR.
Iskrena hvala za darovana finančna sredstva. rks - območno združenje Izola
Nisi se izgubil kot zven v tihoto, nisi odšel v nič in pozabo, po tebi merim stvarem pomen in tvojo pesem skušam peti za tabo.
Zahvala
DARIJ HRVATIN
22.9.1949 - 11.3.2017
Ko je pomlad začela trkati na vrata in so zacvetele prve cvetice, se je izpisal zadnji list v knjigi življenja našega dragega brata in strica, Darija Hrvatina.
Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste ga imeli radi in ga spoštovali ter nam ob nenadomestljivi izgubi izrekli sožalje, darovali sveče in cvetje. Lepa hvala reševalcem, ki ste ga poskušali oživljati, pevcem za ubrano zapete pesmi in ge. Nelidi za poslovilne besede. Hvala vsem in vsakemu posebej, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti in ga boste ohranili v spominu.
Žalujoči svojci
Izola, april 2017
ODDAMO
-	Oddamo garsonjero cca. 30 m2 za daljše obdobje. Tel.: 040 865 336
-	Za daljše obdobje oddamo dvosobno stanovanje v Jagodju. Posebni vhod, parkirišče, internet. Tel. 05 6417224 ali 031/562 353
-	Za daljše obdobje oddam enosobno opremljeno stanovanje v centru Izole s parkiriščem. Najemnina je 400 eur, z vključenimi stroški. Pogoj: plačilo treh najemnin vnaprej. Tel.: 040/732-666
NAJAMEMO
-	Družina išče dvosobno stanovanje v Izoli po ugodni najemni ceni. tel 051 869 840
-	Mama z otrokom najamem sobo ali stanovanje do 300 eur mesečno. Če pa ima kdo na Obali v najemu in bi se selil v Domžale, se lahko dogovorimo z mojim lastnikom, da prevzamete 1SS v Domžalah, blok star 20 let, center. Tel: 051871114
-	Najameva stanovanje v Izoli. Zakonski par srednjih let brez otrok, nekadilca, redna plačnika. Zaželjeno v centru Izole. Tel.:070 217 562
PRODAMO
-	Prodam kmetijsko zemljišče v velikosti 1416 m2 na mirni lokaciji ob reki Dragonji. Tel.: 041/478-034 Oktavio
ZAMENJAVA
-	Zamenjam pol hiše z dvoriščem v Kortah za garsonjero v Izoli (doplačilo), tel 051 640 876
KUPIMO
-	V bloku ali hiši kupim svetlo in zračno stanovanje, najraje v Izoli, Kopru ali Strunjanu z okolico. Tel.: 031 218 485
-	Sod inox 1001 na nogicah z pipo z plavajočim pokrovom prodam za 50 euro 041 721220
-	V zameno za stare neuporabne mreže zašijem zastavice - dam tudi blago. Tel. 070 925 446
-	Prodam varjen kovinski nadstrešek 3.60 x 2.80 m, s pripadajočo kritino in žlebovi. Primeren za pergolo ali streho pomožnega objekta. Ogled pet., sob. in ned. Cena po ogledu in dogovoru. Inf.: 031 833 360
-	Občasno potrebujem storitve strugarja za izdelavo drobnih delov iz kovine ali plastike. V kolikor imate proste zmogljivosti, pokličite preko tel. št.: 031 235 319.
-	Prodam kavč, trosed, temno rjave barve z izvlečnim predalom. Tel.: 041 402 187
-	Prodam kmetijsko zemljišče, 2.306 m2, južna lega, odprt pogled na sečoveljsko dolino. Urejen javen kolo-voz-pot do zemljišča. Sončna lega je primerna za oljčni nasad, sadovnjak ali vinograd. Tel. 041666924
-	Iščem osebo, ki mi v Bevkovi ulici lahko cepi drevo kakija. Tel.: 05 641 346 / 031 572 110
-	Ugodno prodam omaro (psiho) z ogledalom in tremi predali. Dimenzije omare so 120cm x 42cm x 74cm. Višina z ogledalom je 172cm. Cena je 50 Eur. Prodam tudi starinsko omaro (55 let), zelo dobro ohranjeno dimenzij 119cm x 56cm x 178 cm s ključem. Ogled v Izoli, za več informacij tel. 051/33-66-25 (Denis)
-	Prodam 7 letne oljke istrska belica, 23 kosov. Izkop in odvoz v vaši režiji. Cena po dogovoru. Tel.: 030/341-550
Drugačen cirkus išče prostor
V Izoli iščemo primeren prostor, za izvajanje kulturno-izobraževalnih dejavnosti za otroke in odrasle, kot tudi predstavitveni prostor. Potrebna min. višina prostora je 6m in kvadratura 200m2. Potreben je tudi dovod elektrike in vode in pa dostopnost obiskovalcem.
ZAHVALA
Iskreno se zahvaljujem neznani dobri družini, najverjetneje »vikendašem« iz Ljubljane, ki so mi rešili avtomobil iz nemogočega položaja v katerem se je znašel na Belvederju. Še enkrat hvala. Takšni ljudje so danes redkost.
Krajanka Jagodja
+386 (0)41 858 473 Gotovo že poznate naše jedi z žara, zdaj pa pripravljamo tudi
bogate MALICE 4,00 € - 5,00 €
okusna KOSILA
7.00	€
prava nedeljska KOSILA
8.0	€
Saj veste kje? Med parkom in Lonko.
Najlepše je imela Marija
O tem ni dvoma. Najlepše pirhe v Izoli je vsako leto znova barvala in okraševala Marija Pianetzky, ki ima atelje v Koprski ulici. Vsak je bil drugačen in vsak je imel avtorski pridih.Upamo, da še vztraja in bo tudi letos del velikonočne ponudbe našega mesta.
Sicer pa Kulturno društvo Alle porte vabi v soboto, 8. aprila na Manziolijev trg, kjer bodo imeli brezplačno delavnico izdelovanja pirhov.
Vabljeni so otroci in starši, od 15.00 -16.30 in od 16.30 do 18.00 ure. Za material je poskrbljeno. Lahko pa prinesete tudi svojega. Spoznali boste tehniko patchvvork: stiroporna jajčka oblečena v blago z okraski. Delavnico bo vodila Darja Hrovatič - Društvo Enost
Evropa spoznava Izolo
Osnovna šola Dante Alighieri še do jutri gosti četrto srečanje projekta Erazmus+ “European possibilities”, ki združuje kar šest evropskih osnovnih šol. Poleg Izolske še osnovne šole iz Španije, Latvije, Danske, Poljske in Nemčije. Srečanje bodo zaključili v petek na plaži v Simonovem zalivu
Stiskama Ulandrač +366 040/43-29-43
splet: stiskarna.mandrac.si
fb: ujuuuj.facebook.com/ mandrac.si
mail: stiskarna.mandrac@gmail.com

majice
kape
šalice
itd
epke za avto nalepke za računalnik stenske nalepke urnik nalepke