LetoLXIX. št. mm L}rtl|aaa, pooedel)cfc 5. uliUifrt a tWk .^^■■^^^a^^^^B ^Hi^^^l^^B J^^^^^^^k ^^^^^^^^M^^^^^^^H ^^^^^^^^^^^^^^^ft ^^^^^^M ^^^^^^^B .^^^^^^^^^^^M ^^^^^^^^M ^^^^^^^^B ^^^^^^^^^fe ^^^^^^^k ^^^^^^^B ^^^^^^M ^^^^^^^^^^^^^^ .^^O^^B^k. ^HHnnnnnnn^^. «^naja naa jao popoiđD«, izvzemis aeđeije m prasuiK. — umna do 00 poen *ret a Din 2, do 100 vrst & DtD 2.S0, od 100 do 800 mt ft UtD ft. veejl insemtt petit rrsta Din *.-> Popust po dogovoru, tnaerami dave* ponebeg. — »Stovanakt Narod« reija meacćno « Jugoslaviji CMn 12.-. ca tnosematvo DtD 25» RofcopUB no ne vraCaja. C*BEDNt#TVO CM OFKAVN1*TVO LJUBU ANA« taofljevm n*e» oteo. 1* rattoo: n-a. n-ss. n-M. n-» t» a-at Pođratoiot: MARIBOR Blmnaiiiay»Jeva 3b — NOVO MKSTO, ljubljanska c. telefoo tt. 31 — ĆELA: oerjntoo arednUtfO: Wni—inijreijerm alica 1. telefon tt. 66; podružnica upmTo: gocano>»a oBca 3, telefon §L 190. — JT5SENICB: Ob kolodvoru Ml Pootsa oranOnica v Ljubljani šL 10351. Važcn uspeh Jugoslavije v žene vi: Mednarodno zatiranje zločiitskega terorizma Društvo narodov je nm pretilog Jugoslavije osvojilo stališ£e, da se morajo obsoditi vsa nasilja, vsi atentati in vsi umori kot sredstvo politične borbe fceneva, o. oKiumd. A A. Najvažnejše vpraš.inj«*, ki je na dnevnem redu 17. za-s*hJ . j i ski:j»xine DN, je vprašanje pobijanja mrdnarodnena terorizma in to aa tožho >?i]£Q^!a\ije z dne 10. lecembra 1f>34. Svoj i>n je obsodti atentat v Mar-&pju in totaj je bilo predviđeno, da se sklic* odbor *trokovnjakov, ki naj bi izda! mednarodno pogodbo o pobijanju terorizma. Ta odiv>r .jV izdelal d\a predln-jca medna rod no pogodbe proti pobijanju terorizma, flrn«;i odbor pa je sestavil predfoj: o ustanovitvi modna rodnoga sodi iča. l.etosnja skupnoina mora sprrjeti *klrp, da se ^kiire mrdnarodna diplomatika konfrrrnea. ki mora definitivno sprejeti besedilo pogodbe, ki bi se nato preložila ostalim državam v podpis in ratifikacijo. V prvem pravniškem odboru je prišlo v tem vprašanju do opozicije severnih držav. Ta opozicija pa ni prišla zaradi tega, ker bi te države me-ju!eT da ni treba pobijati medna rodne ga terorizma. Nasprotno, te države menijov da se pred togi ne sklada jo povsem s tradici jami azila, ki se mora dati političnim zločincem in ni v sklada s pozitivno zakon odajo o ekstradiciji teh političnih zločincev. To stališče je v prvi vrsti za-stopal belgijski delegat, ki v svojih izja-vah ni odo brava I političnih atentatov in atentatorjev in je po udari I, da bi takj zločini, kot se je prigodil v Marseju, resnično morali biti odpravljeni z mednarodno pogodbo, ki bi onemogočila mednarodni terorizem. Jngosla\ i ja, ki jo ta problem posebno zanima in ki je tuđi načela to vprasan je v DN, je tuđi to pot branila svoje stali-šče po svojem zastopniku dr. Slavkn Stojkoviću, ki je izjavil. da iniciativa za pobijanje mednarodnega terorizma ne izvira iz nikakih teoretičnih razlogov, ki bi bili abstraktnega značaja o orazninah mednarodnega prava glede pobijanja mednarodnega terorizma, ampak temelji na odločitvi sveta DN. ki jr bil o nriliki obtožbe Jugoslavije na temelja člena 11. paleta DN mnenja, da se morajo izpo-polniti sedanja med narodna pravila. Dr. Stojković je poudaril, da se z jogoslo-venskim predlogom ne ustvarjajo kakš-ne nove mednarodne pogodbe in obveze. Naslanja se samo na beeedilo odloeitve sveta DN z dne 24. decembra 1934 in tam pravi svet DN: Vsaka država je dolina zavmiti na svojem omvnlju sle-herno teroristično delavnost s politični-mi cilji in to dolžnost i majo posebno elani DN. Jngoelovenski zastopnik v tem odboru dr. Stojković je naglasi!, d* je rilj jngo-slovenskega pred loga ta, da se ohsodijo vsa nasilja, vsi atentati in vsi umori kot sredstvo politične borbe, pa naj bodo razlogi teh zločinov kakršnikoli. Vsak umor mora biti zmeraj vrednoten kot umor. Samo tako bo možen pravi napre-dek človeštva in civilizacije, če se enkrat za vedno izja\i, da se ne morejo brez kazni pobijati državnik! samo zato, ker izpovedujejo svoje politično preprićanje. Glede izjave belgijskega de?egata in senatorja Roulina o relativnosti političnih idealov in sistemov je g. Stojković izjavil, da je nad vsemi političnimi ideali fai sistemi človeško življenje, ki ne >me biti predmet političnih spopadov. Zato se mora vpostavitj ra^Tiotežje med med-narodnim pobijanjem terorizma in pa pravico azila za politične krivce, dugo-slovenski zastopnik v tej komisiji predla-ga v imena Jugoslavije takšno proceduro za rešitev najvažnejšega problema letošnjega zajedanja. Skupščina DN bo v načela sprejela predtog o sklicanja mednarodne konfe-rence za pobijanje terorizma in za spre-jem definitivnih pogodb. Svet DN bo do-ločil toren datum za sklintnje te konfe-rence, med tem Časom pa bo odbor stro-kovnjakov, ki bo skličan, na podlagi iz-raženih nnenj revidiral izdelan? predio- Kaj bo s šilingom? Fo mnenju avstrijskih gospcnlarskih xbornic se Avrtrija ne bo mogla izogniti đevnivadj^ Danap, 5 oktobra, r. Včcraj je finanč-ni miriJstpr Drachsler izjavil, da deval-vacija českoslovaškr krom* ne bo prisilila avstrijRkt' vlade k spremembi stališča jrlede šilinga. Slično izjavo je podal tuđi guverner Narodne banke. Ta izjava je v prvem trenotku vplivala pomirirval-no, v-endar so se dane^ z^pet ču.e vzne-rrirljive vesti. Sredi prejsnjega tedna se .^ na Hiinaj.^ki horzi čulo mnenje, da Av-Mn.ia ne bo prisiljena k izrednjm nkrr-p^m, d*>kl€»r se Ceškosiovašk-i ne odloči sprempniti vrednost svoje valute. Kn so prispelr prve vesti o nameravaneni ko-r^lni českoslr>\-aške vlade, se je /aradi te-gn Y]f"r\'o?.nost poveća te. kar fo jp poka-7jr'o v znatnom dvigu tećajev iolnie n^ diinaj^ki borzi, kjer je bilo veliko pov-p^&evanje po substanrnih -?-pdnofih. AT finarnih krnjih jr danrs v^budilo no-r^rnost pomeilo o seji kuratoriin av-ptrijskejra Zavoda za pospe^evanv zu-nanje trgovine, k^er so za-stopane vse gospodarsike zbornice. Kuratorij te^a zavoda sp je podrobno poral 7. možnimi p-s^eiica.mi ■ devalva. rij v državah zlat**^ blo-ka in ?;1a-ti v (**«pkoy.!ovaš-ki - ■nos^bnir.i oziror.i na Rvj^rijski \zvcvz. T.Tffotovijeno i- bi^f> da te y> za bodoče bati zman.;Sanjq Vcm- kurenčne zmožnosti avstrijske izvozne industrije. 2e pred nastopom devalva-cijskegfH. vaJa je avstrljski izvoz le s te, žavo in velikimi žrtvaini vzdrževal kon-kurenco na svobodnih znnanjih trži-ščih. Medtem ko je doslej šio prizade-vanje za tem, da se po možnosti poveća avstrijski iz\'oz, obstoja đanes skrb, da so izvoz v sedanjem abKefru vs.ij obdr-ži. Kuratorij je sojrlasno sklcnil skupoj z gospodarskim i or^anizacijami stavitj vladi konkretne preilogo g-lede ukrepov, da se avstrijsrki izvoz ^bdrži na sedanji visini, Po5^eben pomen pripisujejo v političnih krosrih prihodu bivšegrn fra^eoske-^a finanrncsrn ministra Pauh Renaul-di na Huna i. V zvezi s tem zatrjujcjo, da prihaja Renauld na Dunnj kot odpo-slanec francuske vlade, da,se n^^ja z Avstrijo o valutnih vprasanjih in o pri-stopu Avstrije k mednarodnemu vahjt-nenn: sTv^raT^imu. V poučenih krocrih menijo, da bo svstrijska vlada navzlic dosedanjemu odklonilnemu staliscu zaradi izvoznih tez.ko* in konkarence od strani dtf.av, ki so dcval'.irale valuto, zlasti pa od strani češkosiovaške, ven-dar pri^il.ieTia prej ali s^i revidiraiti svoip stališče. I cera] dopoldne so se v sejm dvoran Zndružrte Hnzpndamke banke 7bmli zasfop niLi stroko\'nih nrp.aniracij bank iz vse dr-ža\e na knnfercnco, kalem je vuđil predsed nik ljubljanskoga Društva bančnih /avodnv. U dr. Ivan SInkar. Konfercnci sn prhostvovali: dr. Vlada Markovič, predse'dnik Zdrurcnja bank ir Beograda, nadalje člana uprave te%H združe nja Jovan /ivanovič in Mifan D Stnjadmrt vič fer tajnik c. L llohr. h Zagreha sn biti predsednik Zvcre denarnih tavndov dr. /?^.^^A:o niverič. predtednik Združen ja bank fl irnntd f/rr/r>g. član uprave Ftr.njo Hru stič in tainik dr Mifjcnkn 'Uirknvič. // Splita je phšet tajnik združen ja tamoinjih bank dr I. Rafaeli. Zvezo jugostovanxkih hra mlnic iz Ljubljane sta zastopala predsed-nik.i g. Fran Pretnar in tajnik dr. Vladimir Murko. [ljubljansko Društvo hančnih za-vodov }e zastopal prcdxednik dr. Ivan Slo-kar, navznči pa so bili tuđi g Hanuš Krof-ta, pod pred ted nik društva in g. dr. Fran Pavlin, podpredtednik rdruženja denarnih /avodov, nadalje član upra\*e društva g. Smertnik iz Celja, Konferenca. ki ie trp tala nd JO. do 1.. te }e ba\-i1a prcd\-*em c rr^i'nrki, ki morajo \ ktatkem i riti v /\'P7i » iz\'fdbn uredba o dr f'nitivni likvidaciji kmečke zas&te. ^astopniki nemšfrega tiska v Ljubljani Ljubljana jim ie zelo všcč — Ofl«dali so si naše kulturne ustanove—Z Bleda se oifpeljejo domov I.jubljnna. 5. oktobri. Iz Za.£r*»ha so sf» pripeljali dane«« ponori <" F-jubljano ijp.m>ki novinarji. ki so prvič n.iii ^o^tjp Ze od 2o. septe^nhr.i. ko so pri-leteli iz Nemčije na lotališČe v Zemunu. ?o n^ potovanjn po Jujroplaviji kot jro^tje prfvisfvlnika vlnde. Bili so ie v BeogTadu. na OplPncii. v Nor^m Sadu. v Sarajevu in TTidzi. na TpHtiju. v Dubrovnika in Splitn •vi kod*»r so dopotovali v nedeljo v Zacrrpb hitri ob lO.ol &e bodo odoeliali % BleHa v domormo. Spren^tjajo jih po Jugoslaviji M |i»> «'iiij;ih-ski. naš tiskovni <*t.n*p v Berlinti jn zns4on-nika Oentralnejra Prr-sniroja iz Hro«rradn \\r Djordjp Bog-danovića in dr. Mojstje Ptojknv ki se jim je v Ljublja.ni pridruži) i*** Ijub ljanski dopisnik Pre»;birojn urednik Anton Zobec. XaSi jrostje »o vecinoma srlarni urednik i največjih nemških listov in novinantkih !>°dj>tij. Wilfi«Hi Bade y> vladni sretnik v mini«t.re--tvii »i propagando in šef jttfnOTX. hodn#gra novinarskoga ofcrofja. Ihde j# y©- n^ralni tnjnik Zvezc oemškega tiska, dr. Schmitt glavni urednik za ziinanjo ix>Iitiko pri giavnem organu Hitlerjeve stranke >V*olkieohei Beo-baohter*, o *»e aaj* bolje počutdli, kakor po izjavili, v Zagrebu. Upamo, da bodo tuđi v Sloveniji dobili vtuse ki jim bodo ostaH v ptrljetnem e*pi>minu in dokaze, da snio kulturen in izo+>ražen na-preden narod, dasj smo po or^anizarij« O^njeBih kriiev pol-kovn,k De b Roqie je osnoral b«to s«eia« listirno Mrank«. ki je vfenj priredila v parka prinr«T st«j prvi \*rmi maaifoetaei]-^ki sImhI. K*m«aisti s« priredili istotasa« protidenioimtraciio ter s« t bliiiai priredili driijri shod. Novi fraaeoski »^cialisti s« tbra. •i na sTojem sli od u 30.0ne\*m'lt« zmmtm razburja. Ve vršijo se občmske volitve radi »f/rv. Dnevnika«, mar\'eč so one drimv-na in narodna potreba prvo\Tstnc politične važnosti. Ako on tega ne uvidi, tem slabše zanj.U — Torej za enkrut o kakšnih poga-janjih med dr. Mačkom in JRZ ne more hi-ti govora! pripravljena voditi pokajanja o novi razdclitvi virov najgfavnejfuh sirovin. Na ta način bi po sodbi angleških krogov najhitreje prišlo do tesnejšega gospodarskega sodelovanja, s cimer bi problem koionij izgubit svoj sedanji revizionistični značaj. Novi spopadi med Arabci Jeruzalem, 3 oktobra, k. Vceraj je pnslo v Palestini do novih hudih »ipopackrv m^d Arabri in oddefcki angloitkc vojsko. Na **e#»ti Aikri^ahad fto *e skupine Arpbrp.v ntrdil* v jarkih in po^ebej zgraj>nih kavprnah t*»r so pripravile angles-kim čotam olo 7jun:* do. Arabcffv je bik> okr<>4 tif-o\ Ko j« pr;«pf*l oddelek ancleskejia vnjaitva, je pr;£lo do hudepopada v kaW'i>m so »meli tuđi Angleži nekaj izjjub. Ko fo prtela Angležom na pomoć letala. «> t1*1 Ara+v-i v divjem be*yu umaknili. Sno?i je r>il objavljen uradni komnnikf. po katerem je v zadnjem rami pri raznih ijieide-ntih padlo 3o an«;!eških vojakov. 1^*2 pa jih je bilo ranjenih. Arabce-v in Židov i> bilo, ubitih 315 ranjenih pa 1814 Jeruzalem, 5. oktobra z. Arabski unorni-ki so se zonet omcjili na noćne napade. V petek ponoči so nanadli moćne* obmejno stražo ob sirijski meji, v prctekli noći pa stražni oddc!e«k ob železniški progi v blizini Jeruzalema Anglcžem je /e trda predla. ker so porabili vse strelivo predno ie pn-spela pomoć. Vesti o ustavitvi arabskeg« upora v rvezi z intervencijo arabskih r*o-glavarjev «e vedno bolj /goščujejo, Tcndar pa z« enlcrat ni eš nobeneua konkretneff« sklepa o tem. Revizija kolektivnih pogodb v Franci|i Pariz, 5. oktobra. A A. Havas: Notranji minister Salengro je imel vceraj dolg telefonski pogovor 7, Blumom v 2enevi in je nato povabil k sebi ministra brez portfcli« Chautempsa. T\ ratg^jvori 9O bili v rveri s čl. 15. zakona o franku, ki se nanaša na borbo proti dra^inji po 1. oktobru r. 1. Ko se Blum vrne, bo imel takoj posvete / gospodarskim odborom ministrov v tej zade-▼L d. 15. govori tuđi o reviziji kolektivnih delonmih pogodb. Obisk ttirike^a vojne^a brodovja na Malti Pariz, 5. oktobra. AA. »Echo dc Parii« porovn, da bo turska mornarira v kratkim ohiokala an^lesko brodovje na Malti, London, 5. oktobra. A A. »Dailv Express« pii©, da je med Turčijo in Anjrlijo nriiSlo do »porastima, po katerom bo Ansrlija ntrdila Dardanele m vojni materijal dobavila aagtoSka vojna induatiija. Cnrih, 5. oktobra. Beograd ia —, Parte 20-30. London 21.44, New York 434.75. Bni^lj 7310. Milan 33.50. Amsterdam Z90, — Bertin 174.50, Dunaj 74. _ Var- I «nrva 91^0, m*m»Jla 3J». ------------+------------■ Konferenca bank v Ljubljani Razpravljali so predvsent o likvidaeii* kmeckih dat^ov Stran 2 »SLOVENSKI NAROD«, poaedeljek 5. oktobra 19». Stev. 237 ORLOVO GNBZDO (lF&Q HlIDOrillS FILM, Kl BO O6ARAL VSO LflTBUJLNO! ^P^ W^» ^^^»»w ^\__^_^^^^ I PrMe ▼ kfa» Unk* I Pilie v kfc» Unio«! aBHMHpMMMMMHMMflBMHMflBHHMMMi I Bežigrajska šola^ ]e zidana poceni Nobena draga Sala ▼ Lj«M)aal «ebo Imela tolik* mraka in miru kakor ta Ljubljana, 5. ofcfobra. Za bežigraj&ko solo, ki je zdaj dograjena in bo kmalu izročena svojemu namenu, se naša javnost precej zanima, pač ssato. ker je to največj© in najmodernejše iol&ko po-slopj« za osn. in mešč. solo pri nas ko so pa nekateri zvedeli. da gradbcni stroUci z opremo vred znašajo okrog 7.5 milijonm Din ic jim je zdelo, da je to mnogo ptevec in da bi ta denar lahko porabili Doli eko nomično. V replici imajo pri nas ljudje. rlasti oni, ki so Je vajeni kronske valute, •veto spoštavanjc pred milijonskimi števil-kami. Ko le na oko in pod prvim vtisom ocenijo delo, ki je zahtevalo nekaj milijo-nov stroškov, tuđi takoj sodijo in obsodijo. scveda brez stvarne podlage. Zato je potrebno, da prikažemo bežigrajsko solo v luči gradbenih stroškov. da preienemo na-mišljenc strahove še zadnjim nasprotnikom zidanja sole v gramozni »jami«. \* resnici je zidanje javnih poslopij v veliki mestni gramoznici za Bežigradom budilo pomislckc ćelo nekaterim strokov-njakom in ne !e laikom, vendar so se zdaj menda že ra/pr>ili skoraj vsi prcdsodki. Ljudje imajo pač žc nekakšen podzavesten odp-or proti gramoznici /aradi nesretnih ba-rak v nji. Toda samo po sebi se razume, da ik)!a ne bo imela nie skupnega z baraka-mi ter bo povsem loeena od njih, čeprav bodo se nek«j časa stale v »jami«. Ljudi tuđi moti že si\mo ime jama. Toda mestna gramoznica za Be/i^radom je tako velika — razsežna. ne globoka —. di človek nima vtisa. da je v kakšni jami. Ko so takšne "jame« zazidane ter urejene, mbče več za jamo niti ne ve. NTaj opozorimo samo na nckdanjo Tdnnicsovo gramoznico nasproti Sv. Krištofn, kjer je /daj četrt lepih vil in vrtov. Nikomur ne pride več niti na misel, čeprav ve. da je bila tam prejšnje Casc gra-moznica. da je četrt v jami. Mestna gra-mo/nica za Bcžigradom je glohoko 6.40 m od visine Vodovodne eeste ter že iz tega lahko »previditc, da šola ni sc/idana morda kjc pod zemljo, v kak^ni ra/bojniški jami. Kdor pa ima vsaj primitivne pojme o stavbfirstvu. se lahko takoj prepriča, da je to celo dobra stran sole, ker je sezidana ob đvch ra/liČnih talnih višinah. kajti zaradi tega so vsc etaže, tuđi kletne nad zemljo! na pokovskih njivah, kjer stoji zdaj ghnnartja. (Mtmogrede rece-no. grad-beni Jtroški gimnazije rnašajo okrog 8.5 mi-lijmia Din.) Meatna občina je dolžni dati banovini parcelo za gimnazijo. Ponujala jo je najprej v gramoznici. a te parcele ntso hoteli »prejeti, zato jim jo je prepustila na pekovskih njivah, in sicer 6.000 ms. Zdaj so tam parcele najmanj po okrog 150 I>in m1, dočim so T% Bežigradom do stare mitnice po 200 do 250 Din. Parcela, kjer stoji gimnazija, j« uredna okrog milijon J>in. Ako bi hotela mestna občina zidati solo na pekovakth njivah, bi morala kupiti za gimnazijo parcelo drugje, za kar bi ne bilo dovolj mfllion dinarjeT. Ceneje bi seveda tuđi ne mogla kupiti parcele za solo, če bi je že ne zidala t gramoxniciT dočim je parcelo na pekovskih njivah prepustila za gimnazijo. Pomislrti je treba, da obsega parcela z dvorišenimi parki in rgTišči vred v bivSi gramornkri 10.000 m*. Ali bi mestna občma lahko kopita tako veliko parcelo sa milijon Din sa BoUfradCMi? Nafbrž bine bfi dovolj niti 2 miBJoua Dfn! Kako bi naj torej seridafi m 73 nRDonm Din kjer drugje ie celo bol) itvpofltfRBo fMdopde c i OtMlteia ptuatuiiitiia Sale smš* 34JS2 m1. Ali morda veste koliko znašajo gradbe-ni stroski za m* obzidane prostomine? Lani so bila gradbena dela najcenejša, zdaj so pa re približno 15% dražja in tedaj so zna-Sali gradbeni stroski po najmanj 215 Din za m3. Morda je kdo zidal nekoliko ceneje. toda to so izjeme, pač pa lahko rečemo, da so zna>ali gradbeni stroski za marsikatero poslopje več. Zato bi morda kdo pričako-val, da znašajo stroški pri soli za ma obzidane prostornine mnogo veČ. že zaradi toga, ker je pač to zelo solidno sidand javno poslopje, in sicer zidano po vsch zahtevah higienc in modernih predpisih /a šolsica po-slopja. Ne smemo tuđi pozabiti, da ima dobro centralno kurjavo z ventilačno napravo, ki dovaja primerno ogret zrak. Ne pozabite tuđi na telovadnico, odnotno gle-dališko dvorano, ki ustreza tuđi vsem xa-h te vam Gradbeni stroški to z naša li 6.985.000 Din. In zdaj računafte. pa boste izračunali, da znašajo stroski za m* obzidane prostornine 203 Din! Torej celo manj kakor pri zasebnih poslopjih. Opremo so pa nabavili /a 515.000 Din, In sicer za 25 učilnic. upravne prostote, garderobe, ktbi netc, velico šolsko kuhinjo, uČUa. knjižnico, umetniiki okras itd. K tamu spada jo šc stroški sa gradbemj nad^ontvo. Ce prište-jemo stroike za opremo h gradbenim stro škom. znala jo stroaki za m* obzidane prostornine le 218 Din. Neupravicena je tuđi bojazen da bodo ie veliki ttroSkl z uredltvijo Solske okolice. Zazidana ploakev dole ina£a 2.124 m*; če to površino odštejemo od celotne parcele, ugo tovimo, da bo treba urediti okrog 7.800 ms tal. Postavili bodo lepo ograjo v dolžini več sto metrov. Stroški za vsa ta dela z vrtnar&kimi vred bodo znašali največ okrog 200.000 Din. S to ureditvijo bo pa seveda mnogo pridobila bežigrajska četrt in ne gre le za solo samo na sebi. Ko so se torej pred dvema letorna odlo-čili za zidanje sole v bivši gramoznici, ki jo je mestna občina ie *+ak povsem izkoristt-la in je t izdanjem i 'eno porabili ti cer brezpomcmben prostor, to ni bila tako slaba odločitev. temveč v resnict pametna, kar se je pač /daj, ko je *ola sezidana in stroski znani, najbolje i/kazalo. Dober vodnik Vodnik pokaže izletnikom v gradu vse za nimivoati. Ko atoje v zadnji »obi pred zad-njo sliko, jim pravi: — Tu vidite sliko grrofice Cipriane. TJmorjena je bila zaradi »voje lakomnoati in skopoati. Lakomnost in «kopo«t sta vir vsega sla. Dame in froapodja. ne pozabite, ptroflim. na vašega udanega vodnika. Milan Begović: Tuđi Lela bo nosila klobuk Proslava fcOletnice rofrtra odHčnega hrvatekega p—Mi- ka, novelista ia dramatika Ljubljana. 5. oktobra. Naslov obeta burko ali vsaj veseloigro. \'se-kako vzbuja smehljajoće ali čudeče te zanimanje. Tuđi naslov je va/en, in vsak pisatelj ima krize z naslovi. Kako bi na-slovil svojo novelo, svoj rcunan ali dramo, prizadeva avtorjem mnogo brige. Samo Begoviću gotove ne. Zakaj on je velik spretnjakovič v dramatski tebn;ki, v dosezanju gledaliških efeklov v zbujaoju napetosti in pričakovanju. Ce dobiš njegov roman z rwa.siovN*ii »K.utlna v kovčegu«, £a moraš čitati že zaradi naslova in će vid:5 lepak '/. naslovi »Božji človek«, »Pustolovec pred vrati«, »Ameriska jahta v splitski luki«. osupn« in greš v gleddliSče. Tak privlačen naslov. k; pomenj« 1% vsaj tretjiuo uspeha, ker dela maftio reklamo, inva ludi uajnovejša Begovićeva drama-»TikIt Leia bo nosil* klobuk« čitai in m k njiprej vesoliš. da bo s tem klobukom ve* lika zabava Tod« Begov iću sploh oe jfre za žcn&ki klobuk, nego z» najresnejši, rTfloiCTK) zaključen problem zakonske rve-stobe za duševne konflikte žene. ki omi* huje med možom in čestilcem. Lela bi rad« arešik, « noće grešdti. Bo-jjatega moža ima, ki yo ljubi in obsipa 7. vsemi dobroh:mi življenja, tuđi ona ga spošiuje in in>a rada, se.] jo jo rešil beae, j-» nare-dil /Si unići sebe. nego da bi prelomila zvestobo. omadeževaia svojo in može vo čast ter sp ixJcazaki za vse moževe dobrote, k«valirstv« in zaupanja nehvalei-nico in izdajico. Morda se mu je ta namen posr^čil v noveli, ni nas pa dovolj zgrabil in preveril s svojo dramo. Zato je publika po zaključku zmajata ciave, skom^gnila z rameni in nerno odšla. Pos^cus ploskanja je taJcoj zfimrl. Se cn-krat naj rečem: morda je taka zakonska ialoigra mogoča v Vrliki, a &t tam bi bila cisto izjemna, in t«ke izjemne Lcle »o pač tako redke kakor bele vrane. Poštena zakonska žena po vsem svetu pHha-ja često v tak položaj: med dva ognja. AH re§i se drugače: odslovi čestilca ali pa »c loči od moia m sledi stari ljube mi v nov zakon. Tako edino se rešujejo U&i kon-fl?kti pošteno in res znučajino. Teko je pokazat Begović •; tvojo dramo iznova svoi veliki «rtistifni talent, duhovito poi^Tav«T!Je s psihologijo m psihoamheo. izredno spretnoa« v gradnii drame in ka-rakteri«aciji cole rate c«eb, netiavadn« vefrčino v stopnjevar.ju napetosti in »ni-mivo*ti. Z« srce pa nas ni prijel m kotifin« ffiv> odhajali z oMtrtkom. da smo Siedan le zanimiv — teater. To* s francišk*novega. torej katoliike-sa stAViMa dvomVn, da bi bilo mogafce o Leli izjaviti, da je umrla brez greha. S tega staHSča je satnomor »greh«, a «po-minjam se zapovedi: »i»e M\ bltinjlka ze* ne«, ako %\ samo hrepeneče pogledat tn|o ženo, si ie greSH« i. d — aapovedt. H veljajo obrnjene pa* tuđi sa tene... Tako je vaekako oriffin*Hti Župnik Fra Jare po ramfh svojih izjavah vsaj rxjemw» Codak. Piedatana v skrbtri in zunanie oktunt re- žiji Bratka Krefta je bila prav dobra. Šest slik ostavlja nekam fra^mentareo vtisk in ćutiš drama t izaći jo. ki ne dosega novele. Glavno ulogo Lele je ^ral&ko moj-strtki podala S a r i č e v a, dasi ji uloga ne daj« dovolj pridiik za »proščeno doživl>atije v i sraz ih dokaj ornejene Lele. Sarićeva je tuđi t>reveč civilizirana in kultivirana Ev-ropkđ, da bi bila primerna po vsej »voji bitnosti za doživljen je dalmatiti&ke provin-cialke Odličen Joso Rabac. njen blagi, vendar neverjetno prezauptii in slepi mo2, je bi! S k r b i n 3 c k. Njegova umirjoaoart in zadrževanost kaže, da je umetmk naSel nov ton. ki sj ga želimo trajno. Lelilo mater daje s toplo rerii*ctko PoL JutIDO-va. neverjetneg* čudaka očeta, oštirja, ki blarno zida brez kap*ala. pa Potok ar, ki zmerorn prer* igrali živo rn učinJcovito Marija Veta, Bratma, Rafcarje-va, Slavčeva, Lcvarjeva, Plut in Pianecki. Boltarjevo pa sem opa»H le na lepaku. Mile Klopci* je usrtvaril pmv dober pre-vod. Gledat&ki list (Bratko Kfeft) pa se gorko in temeljilo spommJH attorjeve 60-lctnice izredno plodnega dek>vanja. Fr. G. Jubilej Milka Krapeža Ljubljana, 5. oktobra. Sokolsko društvo Ljubljana II. ]e y wr b-oto zvečer na skromen. toda na prisrčen način prosl.ivilo OO-lctni 2ivljenjski jubilej svuje^d dolsjoletmega pn>dstaroste in usrta-novitelja SokoU II br. Milka Krapeža. v salonu restavracHe br. Frana Dercnde na Kimski cesti. K intimnemu sok^>lskecnu slavju so se zbr«H poleg ćUmtrt Sokola II še zastopnik sokolske župe in Sakola I br. inž Lađo B e v c, dolgoletni učitelj davljene* br. dr. Viktor Murmk, »Uroeta Ljubljan&ke^a Sokola br. K a j z e 1 j. «ta-rosU Sokola III br. U r ban Ci«, staroga Sokola Vič br. Boritnik. »astopnik šte-panjskce« Sokola br. Kregar in borec »a obrtniSke težnn* m pravice pred?ednik ObrtnUkeoa drufttva hr. JoŽe Rebek. Ko je bila rbrana sokolaka družina, je oivoril sokolski večer starosta Sokoia II br. dr. Milan 5 u b i c, ki je najprej toplo po-zdravM vse navzoče predstavnike, potem pa v daljšem govom orisal alavljetičevo delovanie na sokolskem polju Podčrtal je nevenljive zasluge br. Milka Krapeža za Ustao društvo, katere(2a čJan je od ustano-vitve leta 1906. in kateremu je irivoval skoro vse svoje židjenje ia njegov obstoj in dobrobit. Da je Sokol II danes na taki viiini je velika zasluga tuđi današnjega skvijenca. ki je zasrtavil vse svoje sile, da je priilo druJtvo do lastneg« l«tne«a telo-vadišča tn da se je zbral gradbeni fond aa zgradbo Sokolskeg« kdoma. ki bo v bližn;i bodo&nosti zrastcl na novera telovadišču v Trnovem. Orisal je »lavljenca kot viome-ga Sokola in braU. ki mu je pri srcu ziasti sokolska in obrtnf*a mladina, za katero je pokazal svojo posebno naklonjenost m pozornost Ob zaključku Tvojeg* govora je Želei br. Milku ie nmogo zdravih In sreCnJh let m ga prosil. da bi tuđi še nadalje Ostal zvest pobornik sokolske misli za boljSo bodoČnost jugoslovensltega naroda V znak priznanja in «po$tov*nja mu je izrodi krasen marmomal kipec s sokolom z ^a^prostrtTm4 krili, na katerem je napis: »Bra.. Govoru brata staroste so sledile navduSene ovacije sla vijencu, v*a sokolska družina pa je navdušeno zapela »Pe«ern sokolskih letfij* V imenu iupne uprave, v kateri je br MiVco Kraptž U doigo let podstarosta in oi. Ogledali &o si mesto in nadaljev^li po kratkem potanku svoje potovanje. — Hu^a nesreća. V perfek je padla pri r.abiTanju orehov z drevesa v k«r»-itelj- sketn vrhu na Korošiki cesti 58-ietna služ-kinja Antonija Persuho\-a. Ncsrecnicn %\ je /lomila obe nagi rned kolenom. Poklic^Tii rpSevalci so poskodovanko prepeljali v bolnico kjer je umrla. — Gledalište. V torek bo v tukajinjem Narodnem gledališču prva repriza »Zdve-ga mrtvecu«. — Ker je svojega prijatelja okradet, se je tnoral v »oboto /a^ovarjati pred maLim kmzenskim senatom 47-lc^ni delavec Kal* man Bratec. Obtoženec je ukradel svojemu sostanovilcu v Selnici ob Muri vso obleko. perik) in denar in je bil za to svoje zlo-činsko dejanje obsojen na 6 mesecev strožega zapora in na izgon iz mesta ic oko-'ice za 3 leta. —' Velik« gospodarsko zborovanje v Maribora. Včeraj se je vr&lo pri »Orhj« zelo števibio obiskano gospodarsko zborovanje. ki so se ga udeležili vsi mariborski gospodarski krogi. Na zborovanju so razpravlj«li ^ važnih smernicah smotrenetia gospodarstva, ki edfno more rodili izboljšamje se-l^njih težkih prlkk. — Mariborski sadni se je na otvor jeo. Ean Jravske banovine «. dr. Manko Natlaćen ie v soboto dopoldne otvori I drugi Man-Horeki sadni sejom, ki obeta postati m, 'iaše mesto, njegovo zaledje in sadjarstvo radicijonalen. Slovesni otvoritvi je prtso-4vovalo zelo mnogo zastopnikov naših gospodarskih ustanov, ki so »i nato ogle-lali razstavljeno grozdje in sad je. Kritik« * prireditvi je porna laskavih priznanj. — Is vojatfeega urada. Sanrtetska pod-mstnilka Sola v NiSu »nrejme 25 gojencev "rftdpiaana »taro«* 17 do 21 let Zadevne SroJnje je oddati do 6. t. tn. Podrobne informacije dobe interesenti pri voj&em uradu mariborakc meatse občina. « 1 fia/ajSmea Daae«t fonedeljek. 5. oktobra kalotlca-caai PUeld. DANASNJB PRIHflDITVa IUb« Matka* Ave Manja (»amo ob Ift.) Zm>; Čardaka koeglnja ob 14,15 v M«. U«l. Kilo UmU: Svet te auco dalj«: Kiao ^Ma: Broadway Mt^lody 1^36 KJao UaUn: lncosnito. Klao dilka: Prinraaa lnrognito. Kiao Matto: ien.« aiavkajo. Kiao Koo>ljevo: Tajni kurir. Koaeart Giasben« Matice ob S0. T Filhar-moaicai dvorani. DEŽURNE LEKARNK l>&ae»; Mr. Leu*tek, He«(jeva ce#U I, Bahovec, Koag^reftui U a 12, Mr. Natla Komo-tar, ViS, Trž&J&a ceita. • j Naertoa sklra prtMtro^f« >Mo§nl< eo je iz|rubiljt na poli od karuieličank do L*eu. nlača. Kajditelj se napro^a, da jo o*ida w ureckni^tvu >Siov. Na roda ^. Tombola Sokola Ljubljana III Ljuo.j.na, 5. rktohr.i. Velika javna tomltnla sokolpke^a društva Ljubljana III. Beži^rad se j*» o i»r«tra ao-kotako drofttvo ▼ Stapan ji ra«i. 3r*£a »• jo razprftila ■ «K 3in#tvom rrod • Konsrr^nn^Cft frtr* na *m strani nai^g* meata. Cisti dobiosk ho zadovoljiv u dana4ta)* !*lnho fnse tn betfigTajsko (»okolfiko rtni«m ^ja uporabi t df»brod*\ln« socisiliwv n«fm*T>A Nss€ filcdiilisčc DRAMA Zsćetek ob 20. uri 5. oktobra pon&deljek: Kralj Lear Rr oktobra petek: ob 15. ari Prva legija. [>ijaška predstava. Cooc od 5 do 14 Din. Izven. o Premiera Labichci* komedije »Floren-tinski slamnik« v režiji ing. arh. Bojana Stupice, se ho vršila v sredo dne 7. t. nv Vscbinsko predstavlja lov z* flor&ntrn&kim slamnikom 7. najrazličncjAimi komitnimi za-pletljaji. V komedijo je vnešenih nekaj r>ri-ffinalnih popevk. ki jih je knmpontral Vinko SuSteršič. Predstava bo za prtmi^mki arw>n-mp OPERA Začetek ob 20. ari 5. oktobra poncdcljek: zaprto. 6. oktobra torek: Pod to goro zeleno... Premierski abonma. 7. oktobra i reda: Mati ja Gubec. Red Sreda 8. oktobra četrtek: Madame Butterfly. Go- stuje tenorist Anton Drmota. Irven. Ca-ne od 36 Din navzdol. 9. oktobra petek: zaprto. o Premierski abonma bo imel v torek esta pod mu/ikalnim vodstvom dirigenta Antona Veffara. V glavnih rtarti-jah bodo nastopili gdf. OljJfkonova. Ko*?r-jcva. ^upevfeva. Gostić, Janko, Kolacio. 7.u-ptn in Perrov^ič. Nezgode in nerodaostl Devi so nripctjati iz Kranja v ljubljansko bolnišnico delavca Matevža baklja, ki ga je včeraj neki dci.ivec z nožem sunil v trebuh. Njegov* noškfnfba ej 7elo huda in skorai ni upati. da bo ost«) pri življenju. Z Jesenic »o nripeljali v bolnišnico V) let staro Marijo ^erjav. ki io ie povo/il neki avtomobiTlst. ko »e ie ^ knV«om pel tala domov. Zlomlfe-no ima levn rokn In nude notranje po*Vo več-jih me^tih Jugoslavije. — Obhod trase in široko ion "gleii del na ieleini&ki zveii Sevnica—St. Jani, priredi z.a 6Al°Je *Iane ^ po njih vpeljane ga>t* I "druženj** juKO«»loveuskih inženjerjev in arhitektov, rekcija Ljubljana, v nedeijo 11. t m Odhot] iz Ljubij-ane 2' kolodv. $ pot-niAkim vlakom ob 5.30 do Sevnice 'nedelje fiki povratni vozni ltetek). Pod *iro«kovnini voi-Jfitvom obhod tra£p vidolž Mirne dji- vz£or do Trzišca (ca 3 ure normalne hoje). kjer bo ob 13. uri okupe;] obed. PopoldntJ f j*>l;uben ogled okokte. Odhod z vUkoni ob 1748 s pootajice Pijavice in prihod v Ljub- ljano ob 20.39. V primeru filabega vremena ee> ekskurzija preloži na poznejši ča«. Radi pravocasuega na ročila akupnega obeda v I Tržižču se mora vsadc udeleženec pismeno J ali ustmeno prijaviti tajništvu ljubljanske I rekcije UJI A najpozneje do petka 9. t. m. o[>CfIdae; na neprijavljene se ne bo moglo ozirati. — Konferenea izvcvznikov ii vse drlave. Z devalvacijo valute v poedmih državah eo zašli na5i izvoznik i v težak položaj, i« ka- i terega zaer.kra-t Še ne vidijo zhoda. Zato i je uprava združenja izvoznikov kraljevine ; -Jugoslavije ^kleniia eJclicati konferenoo vseh i /aintereesiranih izvoznikov, na kateri ee bo obraviia'valo to v prazan je Ln za ht evala na merodainem nte«tu pomoć, da *;e naiđe u- ! hod iz težk^pa položaja. Konforenca t?e priJ* j ne jutri ob 10. v dvorani beoi^rajtike trgo^'- e=ke zrK)r:ii «n NeapHj, 12 dni po Italiji, br-/nvlak, 19. oktobra, fteiietke—Padova, avio, i 10/ do 18. oktobra Nedeljski eao- in dvo* i dnevni i^loU Tr^t. Uorica—Tre;t. Beograd ( Dplenar. kraljev grob brzovlak 9 oktobra. i l^oja&ni-a }X)Ž!je zač.ton,i uprava >Po božj«rn ; c»vetuf, Ljubllana, Wolfovq 1. I / Pri obolenjih želođea in č.reves, pri (| \ Žolćnih kamnih, boleznih presnove, )1 { jeter, led vic in mehurja se je I ROGA6KA SLATINA I vedrio sijajno obnesla! / — Isredna hnd* slana. Po toplih. «ypar- I nih tlneh ;e prejŠJiji teden ne>nadno pritisnil za zadnje dni eeptembrn občuten mra*. vendar pa niisrno pričakovala tako hude $la> ne, kakor je padU v noći od eobote na ne-deljo. Včeraj zjutraj je pokrivala zimske. Aiu ivju podobna elana polja in travnike zla^tj v nižinah. Vsn ljubljanska kotlina je bila pobeljena. Že'erni&ki vagoni so bili po strehah beli kakor pozimi- Po hribih slan% ni bila Uko huda, vendar je pa povsod temeljio osmodila v»e, kar ie *e telenega. Zla«l hudo «o prizadeti vrtnarji. ki jim je elana pcmori-a vee je*en&ko cvetje, tako da bo*> m prM^k VMfc mn/đh te f«fslk d^ ▼ Mjrttji zađreffU ker ne bodo mo^i po* *rm* linđMi • cr*|«m. D*H * htšJk ma4 IhrtttttMlrii fcottino fo«tai bmhU te aat» »U-na ^ hUa Uko Mada. kafeor vtormi. pmb p* im Uto to kaite draftod, k|«r mi bilo om^k, V I^ttbUaai m*> Imeli davi o «*op*nj. TWd» mnlo J* bflo uao im ♦ Sarajevu. ■ DANBB OB MJ0 SMSH NA 8MKH! ■ I 2ENE STA VKAJOI ■ Najbolj sabaval film vseh Aaaov! I SavMjBBBjOne: Din 3.50 — 6.50.^aHBfl| — Vrene. Vremenaka oapov«d prafl, da ha epremealjiivo, hladno vreme. Včeraj je nekoUko dež«T«k> ▼ Beogradu, Sarajevu ia Skoplju, Najvišja temperatura je zna&ala v SpHtu 17, v Sarajevu 14, v Skoplju 13, v Ljubljani, Mariboru in Zagrebu 12. v Beo-(fradu 8. Davi je kazal barometar r Ljubljani 761 4, temperatura ie tnaiaHa i T^akega, ki «=e zanima za reeno plaebeno umetnoet je, da poseti noooj veliki koncert iilasbene Matjre ljubljanske in ljub'jasake Filharmonije, ki bo ob 20. uri v Hl harmonični dvorani. I^vajal «e bo Listlov oratorij Kr»tu<» za soli, zbor in or* keeter l'rvi d^l nam slika boiicni* dogodke pod na^k>voru Božični orator i n drugi del ima na-lov po razglašenju Go**jx>dc»vem, to je oni del Kri^tut?ovega življenja, v kalerem je uri! in vodil ^voje ljudstvo. Tretji dri pa na ni opisuje Kr'^tueovo trpljenje in vstajcMii«. l*redprodaja v«»topaic je v knii-garni bene Matice, opo^arjamo, da je na raz)K>'A^i £« dovolj ^e«1ežev od 15 do 4() Din »stojišra •*<> po tO, dijaAka po 6 l>in. Za-cetek konrorta je toono oh '20. uri. Vabimo k obiln tideložbi — \i>e naše ljubljanske naročnike, ki so z naročnino za tri mesece v zaostan-ku, vljudno proeimo, da jo poravnajo najkasnije do 8. oktobra, ker borno morali sicer vsem list ža! ustaviti. Iz Višnje gore — Ob£in*ke razmere. Viftnjegrorska ob-čina je nastala & »edmih bivših cibčln. 2e po svoji legri pa ti kraji nivakor ne spada jo skupa J. ker je občina zelo raz-sežaa in hribovuta ter imajo nekaten pre-daleč do občinake pUarne. Se manj pa spadajo ti kraji »kupaj po svojem go*po-darskem ustro>u. Sedet obClne j^ v me* a tu, okolica pa je popolnorna kmečka. Ražen tega so imele prejšnje občine raadič-ne doklade ta imajo z zdrulitvijo samo izgubo. Zato je bila v««tna z zdrutitvljo nezadovoljna in se je Vnaalu pojavila Se-lja. po odcepltvi. NajmočaejBe je to gibanje v ftatnl. ki je najbolj oddaljena- in naj-bolj prisadeta. Pobrali ao podpl*« sa oaa-mosvojitev in Ijudj« jo w% r upa»Ju, da doba aopat staro obfltoft, v^ pnđpiitti takt pt> so pridobili sa#e ie nakaj raai U občkM Grosuplje. Baaovina je oato prt-atalm ta poalaia »otrmajemu mmjatru pređ-loj, naj a« ustanovi nova obćina Salam, ki ae tzlo&i iz, litijske^a sresa ter ae pri-kijufti LjubUani-^koUcL S tem pa vaai Velika t& Mala Loka ter Uite niao aado-Toljne, zato ao takoj poalale pritoftbo na-rcrnoat na g. ĐOtranjegm ministra. Upa-jo, da bodo otklaatl upoiterale želje prt-aadetih, ker U pa« najbolj v«dot Kako bo njim t prid. Prav tako bi se radi osam?-avftjill obftini De. Tuđi tu so bili te pobrani podpisi in storjeni potretml koraki. Zaradi ten akclj pa ao menda odlotene o^ nske vo-Utve v VUnji gori. za katere vlada £e da-nea, ko ae ie sploh ne ^ve, kdaj b do.ve-UJco zanimanje. Iz Celja —c Shod trgovcev, obrtnikov ia goatil- oićarjev, ki ga je priredil mtarai akcijski odbor ▼ Celju v cedeljo dopoUlne v veliki dvoraai Narodnoga doma, je bj slabo ob-ifckan. Po pozdravnih besedah prtxipe*inLk«> akcijskega odbora vel ra^na-val oovelizacijo konkurznoga zakona in zakona o pora\nalnem jx>stopanju, potrebo uvedbe progresivne otKlavči« in dolo Čitve eksi^tenOnega minirna. prepovedi kar-telov. obdavćbe nabavi jalnih utdrug in kou-zumnib druitev. ki po^lujejo tuđi z ucčlan:. slično kakor velja i& vgt* druge trgov'ne potrebo prepovedi vseb sistemov industrij skih prodajiilu in velikih magazinov. vpra sanje reforme »ocialne zakonodaje, uvedbe pri6ilnega lavarovanja trgovcev, obrtnikov in gostilničarjev, potrebo ukinitvf monopolizacije trgovine odprave Ju^marstva iu pobijanja Delojaln. preiipisov. Tr^ovec g. Fazarinc je izncsel ne^katere pripainbe k referatu nakar je biLi sprejeta resoluoija. ki vaebuje vse v referatu navedena zahteve. —c Celjski mestru svet bo imel v p^t-ek 9. oktobra ob 1S. redno sejo. Na dnevneni redu #o poročila cdborov. —c Glasbena Matica v Celju jr imela v petek zvećer redni občni zhor. na kat«rem je bil izvoljen do*t»vo prijavilo 1?7 brezposeluih. de!o j*' bilo ponujeuo za 39 O£6t> Diie 80 fcepteinbra je ostalo v pvidenci 4ft5 br*»«po^^lnih (5^rt mo^kih in 1R9 žensk) nas proti 402 {'261 inoškun in i:>8 ženskam) dne 20 septembri. IMo dr>bo: po en devljar, hiftuik, hlapoc in mizarski vaje-nec, 3 ku'lfcarice. po dve privatni sobarici in služkinji. 1 kuharica, ki je zmožna franco-ske kuhinje ter po ena post rožnica in kmeč ka dekla —o Opera »Madame Butterfiv« v celjskem gledaliSču. Uprava MojJtnega g!e«laliKa po-roča, da bo otvoritv^na prelistava v Mest-n^m gledaliWu ▼ sTedo 11. t. m. ob 20. Za otvoritev bo ljubljansko Narodno g1edan">čc vpriTorilo Puccinijevo opero »Mađare« But-terflv«. Predstava je za abonma. Neahonenti dobe vstopniee v Slom&kovi ti«ko^'ni ?n.dru-gi v Pre§ernovi ulici. —c Umrla Je v »obrto na Lavi 20 žena upokoj^nega želefcnioarja Eiizal^ta Maetna-kova. —c Potren so čutili v sohoto tvkrog 16.45 piebivalci Celja is okolice. Potref ni po-vzročil nikake akode. Močno eo ga čutili stanovale; v višjih nadstTOpjih. —c Utoden padec V ćetrtek zveoer je padla 47lefcaa dninarira Terezija Zobčeva v P^dplatu pri RogaSki Slatini na travnati potl tako ne*reftno. da %i j© zJomila lfvo nogo. Ponearečeoko so prepeljali v celjsko bolnico. —c Zmaga SK Celja in SK Olimpa. V nedeljo popoldne »ta bili na Glaziji ob pri- : sotoosti 800 gle«iaLlc.ev dv# tektni v komt fonda bUfopokojMf* Vheak«g» kmlja Aleksandra 1. Zeđtniteija. Kot prvi par tu nastopil« SK. C#ije in SK. Jugoslavija. C* lje je vnagaio v raamerju 6 : 0 {3 : •)• Mo-»tTO SK Celja je predvajalo lo-p^- kombinu čije m je bilo ve# da« v abs«>lutni premoći. Jugoslavija je igrala brez volje in je biU u oel razred stabsa od Celja. Goli ta Ce lje &o padb' v prvem polčasu v Ifi. minuti po Pre«ingerju II. ▼ 87- minuti p<> fiob^-u in v 20. minuti po Pre»in?*»rju II. v dragem polčasu pa v 9. minuti po Presin^orju U v l7- minuli po Paot^ii^u in v 3*>. minuti p> Krivcu. Sodil je g. ?eitJ prav dobro. Sledi 1« je tekma med SK Olimpom \n Arietiki. Zmagal je Olimp v rnunerju 5 : 3 (1 : 1>. Obe mo.Uvi »t« nastopili v o*ltb!jenih po-stavah, Atletki pa m» morili v drujreni pot cmsu igrati samo 1 10 igral-ci. V' prvern pol-času je bila igra iz«nadena. po odmoiu pa je preSel Olimp v lajhko premoć Goli im Olisnp so p«dI i v 30. minuti prvejra polCa*M po Fliau ter v 8. (rinuti drupefra polča«a zopet po Fli«u v 10. minuti po Tkalolču v 17. minuti po Kantiliću in v ;>V m'nuti p*> R«p»«rju, goli ra Atletike pa v 40. minuti prvega poIČa«a po So.huhu II. t**r v 5 minuti drogega pol^a«t |«o Ko?.^iu n v 30. minuti po Schuhu I ienajb*metrovki > l>km*t je »odil {*. Veble to^no in itmpo c— S«kAUka k«i:nemoraf!ija ta h'afnp«, kojnim kraljem. Sokoi-ko r!"u>t\o v C^ljij ho priredilo v p*»t**k 9. t, mr or» 1H3O v \*?< Liik dvr»rani Narodn^tja dom.i U.->in*mora'i-io xa blagopokojnim Vi'eš'* m kralj«*in Aleksandrom I- (Viinitolipm. rd**l**#.Ni v rivi'u z makom obvezna c— VpraSanje jostifno palače \ i>lju. T >. ^ebaa komisija je v p^tek do|x»ldne v Ce« Iju izbrala ^.p!oSni na^rt za gradnjo justic« ne |>a!at%e na li laz.1 ji. Na podlaci te^a načra \vo graiibeni oddelek hajv*ke uprave izdeia* delajhie aaČ-rte in jih po^lal medini ob6U ni celjski v izjavo, naakr ho»»- match Celje^Maribor «e bo pričel v ned^ljo 11. t- m. ob 9. dopoldne na Gla/iji Nagto* i>i'i bodo najl>oljši cei jeki in mariborski lah. ko^ttleti Prohodni pokal si je pri prvecn sretan i u priborilo Celje, aedai ga \m brani Maribor. Iz Ptuja _ Ixlet v Uak>s« je priredilo včeraj cdroiženje želczni&kih uradnikov tz Ljubljane. Gostje. okoli 60 po številu, ao p^i-speli v ptuj s dopolb pol 10. uri. Na postaji je bil avećan #pre-jeoi. Ob prihodu vlaka je &ađvirala ptuj-ska mestna godba kora&nic^D, goste pa je pozdravil kot prvi tukajžnji poetajenadel-nik. V imenu Olepševalnega in tu jeko prometnega društva je pozdravii go-t« predsednijf šol*ki nadzornik v pok. a*. Pretner. Sprejema goctov »o se med drugimi udelažili tuđi odbor OlepAeTalnega in tujsko prometaega društva, naredni po-?lanec g. Brenčift, kapetan Botić, upravnik pošte g. <5ud in številno prebivalatvo. Gostje so odali v povorki na čelu Ji metstn godba v mesto. -:jer jih je pred m«stno hlSo »prejel z lepim nagovorom žwpAn g. dr. Rernec Alojzij. Gostje so nato kranilt v spremstvri v^'diteljev v mestni mtiz«j: ogledali ao »i d^pokine razne sanimivosti Ptuja, popoldne pa so napravili lilet 7 av-tobusih v naše prelepe HaJozo, odkoder ao odnesli najelpSe vtise, posebno Ie, ker je bilo vreme izredno lepo ln je sijalo toplo jesensko solnec. — Potresni siuiek smo ću U li v soboto tuđi v Ptuju. Ok.cxli 16.55. ure j« bilo t«* moćnih potresnih sunkonr, katere «> sla«tl cbčutili prebivale: t viSjih tiapjih. Šunki so trajali ka'<« tri sekunde ln so im^li smer proti jugo-jugozapad.11. Tu4i ▼ okolici Ptuja »o se potresni sunkj moftno čutiU. — Novi akrotttti na rrvi »o dospeli t# dni v Ptuj. So to naši d^ooačini is Gerečje vaši. NajmlajUi a^robat, ki je oV enem tuđi duša vsega, Je 15-letni Clhal. Svojo krstno predstavo so imeli koroaj pred dnevi pri Sv. Janžu na Dar. p. želimo jim obilo uspeha. RAZTRESENOST° Mlada žena je vsa iz icbe. — Kaj ie je »godilo? jo vprasa manec. — Ah, pomislite, moj mo2 je strasno raztresen. Po obedu ml Je p*istH na na«l napitnino in ko sem mu prineala klobuk la su^iijo, mi je tuđi dal napitnino. — To vendar ni niC hude^ra, taka je paft njegova navada. —2e res, toda jezi me, da m- je tuđi po-ljubil, ko ;«m my dala klobuk in ruknjo. Blago za moške suknie Največja in najlepša izbira in najsolidnejše cene! CL. Zeendet Ljubfjana — Mestni frg 22 Vas postreže n ajbol je 1 MALI OGLASI Beseda 50 para, davek Din 3.—, beseda 1 Din, davek 3 Din preklici Za pismene odgovore glede malih oglasov je treba prilotiti znamko. — Popu sto v za male oglase ne priznamo. B«*eda 50 r»ar. «1ave]c S Din NT»im«n^t znfvtpk 8 Din PRODAM '2 vteoki, *to.joci nasrobni sve* Uliki, razno obt*ko in pohiStvo. Chrifitof, Domobranska 15*1. 2376 Svrže najfinej§e norveško RUJE OLJE 12 lekarne DR. G. PICCOLIJA V LJUBLJANI »e priporoća bleđim in sla-botnim osebam. SREĆKE državne loterije kupite v Me-njalnici Eeicher in Tark. 2561 Beeeđa 50 par, davek 9 Din Najmaujši tnesek 8 Din Telefon 2059 Suha drva* w JC karbopaket« W^t dobite pri I. POGA6NK Bohoritevs ti tt. A. GHAMOFO!CE in gramofonske plo&e bivše rvrdie A. R*»berj«r dobite po razprodajnih cenah v DaJhmati* novi ulici 10, naeoroti hotela StrukelJ. 2590 BOSANSKE SLTVE prima, «uhe, saboj 10 kg 02 Dm, vreSe 50 kg 2S0 Din. Prima fiuhi orehi 50 kg 245 Din franko kolodvor razpoSilja G. i ĐtMfatiat, Tala. JBW ZA JESEN imo sope! eenejii. Trenebeoati S75 Dia> Hubertus 250 Din, pamparče izpod 100 Din. Modne hlače v ogromni izbiri. Pre. *ker, 9r. Petra c 14 6t IL B«seda 60 par, davejc S DiA Najmanjši znesek 8 Din STROJEPISNl PODK (po desetpretnem sistemu) Ve-?ernf tefiaj za začetnike in iz-rtdbanee Najniija Solnlna, oe-na ura samo 2 Din. Vpfsovanje dnevno. PrtČetek oovega teia* ia 5. oktobra ob 1R nri. Chri-irtofov uSnj zavod. Domobraiiaka Mftta IA. «Jft Z sobenliD drti^lnB w%> ■e morete do#e£f ess* lu^a oCtalca, icaJtor • f>a«|iHiiliii >^laaofik Ogmr delokrog je oe-onejen. Časopis prfcto 9 VSSJBD lkiS# 19 gOVOT) alku fe omjuspriacjls twaaMdJaw to prtftcaw iMrtati trgovoo ln Blago za damske plaše e I Največja in najlepsa r izbira in najsolidnejše cene! CL. Siiendct Ljub1 jana — Mestni trg 22 Vas poitreie najbolje! loseriraile v oašen ItstDP Makulaturni papir proda sprava „Sloveosketa Narođau Liabl|aaa, K«afli#va wBmm itmv. s ——^—~——~——^~—^~~—^-^^^—^^^^^^^^^—-.....______ Stran 4 »SLOVENSKI N A R O D«, poirdeljek. S oktobra 1M& *tev. 227 Dr. Herman Wendel_umrl [zgubili smo najvećega in najiskreae}iega prifatelia Jugoslavife Ljub.jaua, 5. oktobra. V Neuvillieu pri Parizu j© v soboto ne-nadoma uznri sloviti nemiki publicist in književnik, slavist svetovnega slove&a, velik prijatelj Jugoslavije dr. Heraoan Wen-del. Pokojni je bil rojen 2. marca 188-1 v Metni. Tam je dovršil gimnazijo, filozofijo in zgodio vino je pa štinliral na univrrzi v Miin-che-Tiu. Kot socLUni demokrat je posta] leta 19O."> sotrudnik lista »Savhsiso»l"e. Arheiter Zeitimg« v Dreadenu. 1. 190B urednik »Volkr stirnTne« v znan em neni-k*vm industrijskem mostu f-hemnitzu. 1. 1!K>7. urednik »Leipzi-ger VoJUs7«*itunir«. od leta 1008 do 1913 je bil pa urednik »Volksstimme« v Frankfurtu a-M. l.eta 1UI0 je postaj obAinski svetjiik Frankfurta, od leta 1912 do 1918 je Ih I pa narodni posl.mer. Leta 1!H8 jp bil na re\n revolucionarnPira vojafckep;;i sveta v Frankfurtu, leta 1011) pa delegat nvilm^a komita rja prupke^a dela nevtralne con*». Pokojni Wendel »e je pa kmalu umaknil H notranj*3 politike in popvetil vse svoje irredno bogate sposobnosti .Jugoslaviji. V letih 1000 do 1012 in v 1010 <]n 102") je vsa-kn leto potoval po Balkanu in leta 1011 je prepotnva! v sedlu tuđi Albanijo tja do Jadrana. Nj^ove knjige o južnoevropekih vprašarijih in problem iih kažeio naravnoet presenetljivo Mroko obzorje temeljitosti. •pretilosti in duhovitosti, kakršne ne najde-mo kmalu v svetovni literaturi. Zato ni čuda, da rad s*»jra po njih vsak. kdor hoče spoznati ju.trovzihodTK) Kvrnpo. posebno pa Jii«ro5iavtjo. o katrri je rolo malokaterinaS rrobraženef poučen tako tmreljito. kakor je biT pokojni Herman Wfrnlf!. \fed Makedonien nnd der Friede« ("Miincben 1917V >Sfido*;tenron?l'Ni'he Fmjren* (Berlin 1918). *Aus dei sudelawi6cb«*i Rifiorgimeu-to« iGotlia 1921), »Kieuz und quer durdb dcu slawischen Suđen« (Frannkfurt a-Mc 1. 1922) »Aus drei Kulturen« (Berlin 1923), »Šuslawiscbe Silbuetten« ^Frankfurt a-M 1924) in »Der Katnpf der Sudslawen und Frei heit und Einheit« (Frankfurt a-M. 1925). Iz tejra cik'a slovečih Wendelovih del ae dviga posebno visoko »Der Raoapf der Sud->lawen um Freiheil und Einheit« kot edin-stveno delo v tovrstni literaturi v netnškem jeziku. Skoraj v isto vrsto monumentalni) del spada tuđi Wendlov »Rreuz und quer dureh don s!awischen SOden«. Mož tako visoke inteligrence in žirokegn obzorja seve-da ni moire! ostati neopaien in globokega priznanja je bil deležen tuđi na najviših mestih. toda v svoji, vsa.kega pravega plemića kra-seči skromnosti, je do*»ledno <*1-klanjal ponuj^na mu visoka mesta. Tako $o mu leta 1020 ponudili me*to nem?kejra poslanika * Beogradu in tuđi to pofe* štite v je odklonil. Pokojni Hermann Wendel j« bil dopisni član an*r!eftke Sole za nlnva-fifrke studije, anjrle^ke^a kraljevskima kolegij* m londonske univerze ter častnl član Matie« Srpske. Beofrrajska univerza mu je leta 1929 podelifa čaatni doktorat. S Hermannora Wendelom odhaja v več-nost najveuji m cajiskrenejši prijatelj našega naroda. Pokojnega ni odlikova! samo velik talent, temveć tuđi plemenitost njeero-vega srca in vedrost njegovega duha. Kdor je imel pnliko spoznati ga osebno. je takoj začuti' v njem moža izredno močnega inte lekta in redkih osebnih vrlin. Ljubezen do nas je ostala v njeTn živa do zadnjejra 7>lihljaja. Se v agoniji je neprestano govo-ril. da mora v Heograd in da naj mu pri-pravijo vse [KJtrebno za na pot. Z največjo po-zonio^tjo je motril in spremljal vsak pokret v Jugoslaviji in izven njenih mejn ki bi nam mo^el kakorkoli školovati. Prav pravi naš ugledni diplomat Zivojin ftnluir džić v «%ojeni spomin.*kem članku da je .Jugoslavija iiriH;« in ima v zunanjem svetu «e mnosro prijateljev, ki so se zavzp»maH r.n njen obstoj in razvoj da pa nima nobetietra. ki bi knknr Wende| idejo vpp Jugoslavije tako sprejel v svoje l.-istno bit je in vide! v njenem napredku zmise! »vojp lastne de-lavnosti. O<] Jeta IOO7 od trenutka, ko je prvir stopi! v Ptik z no*;]ci juiroKinvenfike ideje je rsp >voj*» >ile posvetil monojrraf skim delom. rijih vsebina je bila samo Jugoslavija. Kot mladi še neurejeni državi je Jmro^la-viji dobro« 1 ošo! in potreban vsnk iBkrrn prijatelj v tujin? tem bolj pi prijateli Wende-lovej^a kovn 7/itn je zadeT 7 njecrnvo smrt jo tem lnij^i ttdare** v-?o .Tii^osT.Tvijo. ki p*» v rrlnhoki hvnležnosti klanja Wendlovemn »nominu Slava mu! Vera v delo jih združuje Izreden obisk ob otvoritvi razstave umetttiike skupine G. A. Kas, Miha Malei, France Gorie in Jan Slaviček Ljubljana, 5. oktoi>ra V^eraj ob 11. uri ie hi^a otvorjena v Jakopirevem paviljonu zanimiva razft'ava um^tniSkp »kupina Ko^. Maleš in Oor.*e. ki je povabila na ni7>tavo tuđi svojega znanca \7 ć'cško^lovaŠke unie-tnika Jana Slav^c-ka. K otvoritvi se je zbralo izredno ca^tno Mea-i!o umetnorit Ijubečocra občinstva, aicr je •Wip prijetno presenetilo, Kaj tso je dotrajalo zadnja leta, da *mn olvaruili uin^hiuike razstavp ob ze!o pitlein ^t^vilu obi^koval-c*ev. Kazfitava je torej Lakoj v začetku vzbu-dila izredno |>o/.oruop;l in jjo v«ej pravici, ker so unjetniki raz.-tavili vec:tu)ma nova Še nerazstavljeiia de'a. ki kaž/jo ni ih ra/voj in dozore'ost v zadnjih hMih Po pozdravu raz^tavljdica pro[. Ci. A.. Ko-m. ki je poudartl. da ra/^tavljalce druži predv^eni vcr^f v d^io. je dr. Hajko Ložar z lepimi bevedami ori*;a! naim^i iitiip'nških raz^tav e>ploh in znarihvont lihvar a uja jhi* fanieznih ra^>tavlialrt*v. Kljub mra/u v pa* viljonu *o ga v>i pažljivo f»o^hi^ali in \id nagradi-i £ ploška nj em. liovor dr lx>ži«ria je preuazdra-vil prof. \ av|xitit\ ki je izrazi! vn^el.e »%pri-?o tP2a. da ^o Tia^i umetn.iki jjovabili na raz**tavo hidi čvhoislovaka Slavioka in je iz_ razil željo, naj bi naši umciniki na la naC'in ludi v bodoce utrjevali Kulturne *4iko med nami in brati (''ehoslovaki. Ci bana jh pri otvoritvi za^topal njegov jH>močiiik dr .M^jct>n župana pa prof. Mole. NavZocni **o bili tuđi divirionar g. \e-deljkovir 6 soprogo. pred«*ednik Narodne galerije g. dr \Vindi«črher, gospa dr. Adlea-čeva in ^tevilni druci prcd^lavniki kulturnih zavodov in organizacij.. XO\ A DELA (i. A. KO5A I>a v/budiino /aiwinanie za to \e\x> razeta* vo med n«ij.Mršim občinptvom, objavljamo dane« ftledeca iuformativna pojasnila k s>H = kam Ci. A. Kotsa, kat eri m bodo sledila ^li^. na j>o.iac>nila o**ta;ih ra/stavlja lcev Sl.kar iiojmir Anton Ko» je raz^tavil 'J2 del. V kata^jju d^'e slika nUta vrw*jani. Res ^ade v on, da ima razestavljeno le krajine \n tihožitja. Sam slikar i>oja^njuje lo z opom-bu \ katalogu, da ra/^tav:ja namenoma to [H>t tramo krajine in tihožVtja. razstavo fj^u* rc. tn>rtrela in kompozicije pa pripravlja za bližnji cas. Od raz^la-vljenifa del je kar 18 noviji. Slike pru-ajo, da izhaja umetnik iz narave. kati*ro fku-sa podati s tolik^no elemontarno silo. kakor se najbolje da Pri lem se <**redolot*i na to. kar £a v naravi na;lv>'j zagrabi, kar pri'vlere vso niepovo ix>zorm*l. hela h> zato verinonia *prima< dela. to se pravi, na prvo n>ko izdelana in i/ražajo njegov prvi, silni občuteik. dočiv- Ijaj *i|>ričo narave. Nekatere njegove, slike pa pričajo. da pre-haja ie vedonia v stilizacijo in kompozicU )O (St. 1, 10, 16, 17, 18). Pri pokrajinah iiee reuni^no *^iko nas« dorenjske, brez dvoma «eveda gre pri lem za re«ni*no»t, ki ee kaže v njeni kot resničnoet. Slika pred. vsein SeL^ko dolino. Pokrajine iz Dalmacije «0 Sanimive zaradi razlike v pojmovanju in užnem ozračju. (t barv in toplo ta redko kdaj veje iz tihožitja. Nakaterp slike Lmajo značaj studije, kakor Gtrosdje (it. 2H) ia Ribe (št 2). Slike G. A. Rosa kažejo, da prehaja iz studija v zavestno gradnjo »like in v zavest, no u&tvarjanje likov. Baš * pokraj i na mi in tihoiitji, « k* ter i mi se je zadnje čaše intenzivno ukrarjal, gre ©vojo pot na vrhu-nec dozoreloetj in zwradi te«?a so ^ike,, ki jih je /daj ra/stavil, ključ do razutnevanja njegove umetniške rasti, ki ee nam bo raz* odela v đttojem vrhuncu na razstavi. ki |o je v katalogu na po v eda 1 _ Perilo je draftje od mila. Mno^o g^~ s|K>d'nj sledi pri milu in pri tem pozabi. da poceni in slabo mi'o more predratno unici-ti perilo. Vsaka gospodin ja štedi, če za pranje svojega perila uporabi ia Čisfo jedrnato m'lo, kakor je znano in priljubljeno Schiehto vo mik> z zaštitnim žigom Jel^n l»ku*e!ie gospodin je /oajo ceni.i dobro kakova-»t te< sra mila in ?o ponosne na svoie bek> pen-lo. ^Bratovščina magicnega kompasa4I Setixaci|a na Avedskem — Zdravnik kolovodfa zločinske organizacije Sala je eno onih slikovitih in veselih švedskih mestec, ki naletunu na njih opis v skandinavskih pravljicah in bajkaii. Oe-prav industrijsko sred^če, je bila Sala pravi raj na zemlji tako, da se je cioveku nehote vsiljevalo vprasanje. ćemu potrebu-je policijo in zapore in kaj nek: poćneta državni tožilec Stiernsti oni in komisar Thur. Kar naenkral se je pa pojavila v mestec u prava epidemija zloćmcev in ko-nec je bilo idiličnega življenja Zaćeio se je leta 1930. ko so našli v jezercu blizu mesta truplo umorjenega Soferja Swena Eriksona. Ustreljen je bil z revolverjem. Policija je uvedla strogo preiakavo in po-klicala na pomoć najboljše detektive iz Stockholma, toda morilca nišo mogli izslc diti. Sali so sledila tri sosedna mesteca, ena-ko mirna in prijazna namree Sorbo. K61-for in Vasterfamebo. Epidemija krvi in požarov je objela ves kraj Skrivnostni morilci so morili ženske ZHži^ah hiše. napadali in ubijan urarin.ke in nkasante. Zadnicgra med njimi, Pctersona so ustreli-li v Juliju ob belem dnevu. ko se je peljal s kolesom ćez polje, obenrm .so «;a pa oro-pali in odnesli 20.000 švedsk'h kron. Na polju zaposleni kmetje so sicer videli dva bežeća moža, toda vse. kar so mogli nove-dati o njima, je bilo da je eden podoben mlađemu lastniku elektiotehničnega zavoda v Sali Hedestromu. Policija se je lju-dem smejala. kajti Hedestrom je veljal za najuglednejšega meščana. Toda zve^er. ko so mu prijatelji v klubu povedali kaj se o njem govori, je mirno potognil iz že-pa samokres in dejal smeje: — Seveda sem umoril Petersona jaz. a tole je moje morilno orožje Zavarovalnica. kjer je bil Pcterson v službi je razpisala nagrado 2 OOO Švedskih krononemu. ki hi nomagal iz-sledti morilca. Kar se ir javil nolicji mlad uradnik Oke Winde!tmd in iTrpovedal da mu ;r Hedestrom predlagal. naj j«r»drTui** pri 'jmo-ni. Dejal mu je* — inni oi jda-§i. Socani postavijo v Ljubljani spomenik pesniku Simonu Gregorčiču Spomenik je že gotov, treba je Ic zbrati prispevfce Ljubljana, 6. oktobra One 24. novembra ll>3o poteče 30 let, kar je izdihnil rvajvečji sin neodr»v*Ane dom*>\-ine pp^nik^prorok Simon (Jrejorrič. Lepola nje., gorih pacmi je svojedobno navdušrta ves narod. Ljudje go t*e trgaH za njegove knjige, nov plamen, narodnecja navdušenja «*e je dvignil ob naših mejah, vr.epov«iod tio £e deklamirali in peh njegovi jzloboko občute-ni in zaradi tega v ^rce ^egajočt «*tihi. Pa tu« di dane*, je vsaka t>e«initev dorišicega eilav* pka duhovna ^ekcjja. ki nam oživlja spo-mine na izgubljen: planinirki raj, na e Irto ovite griče, na z oljkanii po«sejane bregove ob sinjom Jadranu, na čkalnato dolino, «*ko^ zi katero ee vije bistra Soča. na*? navdaja z upi in na« bodri na vedno novo delo . . . za ujedinjeno Jugoslavijo. $e nam pretresa ^rca njegova oda Domovini; K) vdova tožna, zapu5čenat ti mati to-Iiko*iro4!i. ki iedane^bolj ko kdaj resnična elika položaja. $e čujemo njegov pozi* na borbo v proroški peenitvi na#Joa'ljeno So^i, in njeeova »rveta oporoka nam klice: l*r*«t mora biti. pro«;t moj r*d\ ba sToji zemlji **o\ g os pod! Klanjamo ^e Kpominu velik*Ma j^vnikn, ki mu je narod lakoj ^o njegovi e»nir1i *'*!*•--nil p<"*itaviti spomenik Toda v 3:1 letih zbirka ni uspela . Ali ni zaradi tega naša naW>j;a, da se oddolžimo? Temholj Wer j« spornin na nje^a hidi Cipomin na tuge, *olze in trpljenje naših bratov . . . Zato mu postavimo >Socanic dcrom -n spomenik v pre^tnlnici Slovenije, v heli Ljubljani ?e leto*, da pocamtimo 'M) Wnieo njegove ?mrti in proisimo za prispev^k v^a* kogar, ki \e zaradi njegovih divnih pf**mi v/ljuhil rtvojc veliko domovino in ki želi. da bi portale rožnica proročke [H^nikove b*v.ede, t* katerimi je tolažil tsvoj rf»vni teptami rod: •Tt<»] je vstajenja đan!< Društvo So£a Matica v Ljubljani Vse priprave za posta vi te-v «0 dovršene. PesnLkov kip je iMitvaril naš aadarjem" kipar Zdenko Kalin. vlilo ga je domače ^i-varsko nodjetje Mot^ar na Galjeviri. Pr»ppv ke »prejema So6a Ljubljana, tr«i kralja Petra I. Oevoboditelja št 8. na ceicovni račnn poet. hran. St. 12727 in uprava »Jutrac. Otrok prinesel materi srečo Iz Hrazilije se je vračala neslavno z 1 tali jaaskim parni kom j August in< na Madžarsko siromašna vdova po in;idiar**krra rudar ju J. Bodnarju. ki je bi poetal irtev težke nesreće v rudniku. Na Ma zbrali med seboj 50.000 in jih izročili tedaj že srečni in veseli materi. V Trstu jo je pa ćakal uradnik parobiorlnc družbe, lastnico parnika >Augustin, ter ji sporoćil da bo njen sinček. Čim doraste. sprejet v služr*o parobrodne družbe. To je bila Že druga sreča. Nekaj dni po povratku v Kećkemet j« dobila Bodnarjeva poziv naj pr:de j« »vojim otrokom v Italijo. Otrok je nanireć dobil pri krstu ime ital^janskepa kralja Kmanue-la in ker je bil tuđi ro;rn na italijanakem parniku. «0 se v Italiji odlortli. da ho vzpo. j*»n na italijanske drtavnr !; \reme, porobila. .... \?,: ("'a^, *irtor*H. ohve«rila. — 1H.15: V*se mocoče, kar kdo hoče (plošče po žuljah). 14: \rrpra#, bor7». -- 18; Mladir^ka ura: Razroj promet« in prometnih sredVtf^v v Kriptu od naji*tar^j-.^dh ča#K>v do današnjih dn>i (g. dr. Vart^r Bohinee). __ 18.2O: LuMt*> i7 ponw|iPv (C- prof. Niko Kuret). __ 18 4O: D dedn^m pr.i« vii (AOiinik g. Bidovw Valentin). - i9: Č*aF, vTeme, poročHa, *ipored, ohve*tn«. — 1930; Nae. ura: Antologija nove*j*ie *»rlwk© lirika (Si«nila Kordif) Beograd — 19..V): Uvod v opero. 20: Preno* R. .S«vinor\'« opere Mati ja (iubec iz Narodnepa srl**dali-Wia v Ljubljani. V I. odmoru; <~»Uisb*»»no predavanje (<;• Vi^o Llcmar), v 11. odm : Ca«s vrenie, porobila, »jpor^d Kon*1** ob 23. FMILE GABOR1AU 25 ZAKONSKI IN rili MEZHKONSKI a? I II 7 O M \ N Noei je ljubi«! svojo .fuiio strastno. brez preini-slcka. neizmemo. zaprrili oči. Pri ryi k pozabliai na vso previdnost n mislil je na fflas. \T n:cncm budoar.iu >e vedno odk>žil krinko običajne neiskrenosti in njegovi grehi sd našli tu blagodejno to-lažho. kakor noge v topli kopel:. Zavedal se je tako dobro poman:kanja poRuina in moči napram nji. da ni nikoli poskustl spustiti se v borbo. Imela jja je v svoti oblasti. Včasih je poskusti upreti se njenim vrtojj'avostim. pa ga .ie prisilila ukloniti $e kakor vrbova šiba. Curi! te, da se r>od crnim: očmi tesa dekleta razblinijo vsi rtj-egovj sklepa hitreje. nego sneg na aprilskem solneu. ^Mučila ga k. n pa imela toliko moči. da bi bila vse zasladila z enim samim smehljajem. z eno samo solzo in porjubom Ce ie bi daleč od te čarovnice. se mu je včasth vrnUa zdrava pamet in v takih svet'ih trenutkih -e srovoril sam pri sebi: Ne ljubi me, i^ra se z menoj. Toda zaupanje mu je zapustik) v srcu tako gVobo-ke korenoe. da jib m rnojjel iznivati iz njega Ka-zal je strašno Ijubosumnost in omejeval se Je na ponizne očitke. Večkrat ie imel zelo tehtne dvome o zvestohi svoge ljubice, nikoji pa ni imel pogurna prejpričaf se o s\v>jprn sumničenju. Razmišljal « Ce bi s^ n^ vara!, bi k, moral zapu5tn*i ali pa v bodoče pritrditi na vse. Drhtd je že pri misli, da bi moral zapustiti .luHo in čutil >e, da je njegova si rast tako plaha, da b: se sramotno ukionil. Dal je prednost mučnini dvomom pred gotovostjo. še gro-znejšo. NapravHl ie nekau korakav do sobi. predno je po-tegnU iz žepa uro. rekoč: — Kmalu bo ena; zapustim te, draga prrjatekiica. Ka\ torei ne ostaneš pri meni? — Ne, zek> mi je žaJ. moja ma-ti je nevarno bolna. Potegni1 ie iz žepa bankovec oceta Tabareta in iili razložil po m4w. — Draga moja Julka. — >e de]a4. — tu ni osem, temveč deset trsoč frankov. Zdai me ne boš videla neka i dn:. Torej odhatjaš iz Pariza? — Nikakor ne r>ač pa bom zek> zaposl-.-n / za-devo. ki ie zame izredno važna Da. izredno! Ce se mi posreći, dušica bo nanna sreča zagotovljcna in potem boš videla. če te res Ijubirn. — Oh. Dover mi. kaj imaš v mislih. Noel? 1 — Ne morem. j — Prosim te. lepo te prosim. — je de?ala m?acta I Žena n se obesila svojemu Ijubčku na vrat. potem ! je pa stopila na prste, da bi se prise^ala s svojimi ustnami k njegovim. Advokat io ie 6&je\ m jel omahovati v svojem sklemi. — Ne. — ie deial slednjič. — ne morem, zares ne morem- Čemu bi ti delal varljivo radost? Zda; me dobro pos*usai dn^ca. Na* se zgodi karko*. ra- zumeš, naj bo to pod kakršnokolj pretvezo, ne hodi k meni kakor si nekoč neprevidno storila, pa tuđi pisati mi ne smeš. Ce bi me ne ubogala. bi mi storila nepopravljivo škodo. Ce bi se ti kaj zgodilo, me obvesrti po tem falotu Clergeotu. Pojutri§-njem menda priđe k meni. Jule se mu je iztrgala iz objema. — Tore] mi noceš povedati? — je de.ala jezno. — Nocoj ne. pač pa kmalu, — je odgovoril advokat, ki ga je bil spravi! rx>gled njegove ljubice v zadrego. — VečrK' tajne. — je zamrmrala JuHe ogorčena, da njeno prilizovarre ni rodilo nobenega usr>eha. — To bo zadnja, prisegam ti. — Noel. dragec moj, ti m4 nekaj prikrivaš. — f€ na dal je vala mlada žena z resnim g'asom. — Pc-znam te. ^ai veš. Ze več dni se neka i g^d s te boj. ves « izpremenjeri. -- Zagotavliam te... — Hz reoi ničesar. ne verjela bi ti. Le nikar no-bennh neokusnih šal. svarim te vnaprej. da sem ženska, k: se zna osvetiti. Advokatu je brlo očividno zelo neprijetno. — Ta zadeva se lahko prav tako posreći, kakor izralovi, — je zajecljal. — Dovorj je tega. — ga ye prekir>ila Julie. — Zgodilo se bo po tvoji vol>i. to tš obljubtjam. Pojdi in objertii me. ker grern spat. Za Noelom se se nišo bila zaprla vrata, ko je Charlntta že sedela na đivanu kraj svole gospodarice. Ce bi btl ostal advokat pri vratih. bi bi! lahko sli šal, kako ie dejala Julie svo-i kotrK>rnici: — Ne, ne morem ga več prenašati. Strašno dr»1j;o-casen je ta čk>vek. Ah, če bi ste ga ne bala, b< se ga že odkrižala. Toda. ta človek >e zmožen ubiti me! Komornica je posku^la branit; Noela. twda za-man. Mlada žena je ni poslušala, kaj ti sam.T pri sebi .ie zamrmrala: — Zakaj ne priđe in kaj snuje? Fcden dni za že ni in to je sumljivo. Pa se vendar ne vri\%\ oženiti? Ah. če bi to vedela!... DoigočasiS nie, dragec moj, in trdno sem prepričana, da te botri nekega lepega dne zapustila; ne dovolnin ti pa, da bi zapirstil ri mene. Te»ga bi ne prenc^la. Poizvedeti moram, kako in kaj je s to rečjo. Toda >foel rrt* prUltiskoval za vrati. Urr^ je od-šel v ulico Provence. z^vil je v uliort St. Lazare in se vrnil doinov skoz; vrata shrambe za vozove, kakor je bil odšel. Koma i je bil x>et minut v svojem kabineta, ic ri^kdo potrkai na vrata. — Gospod! — je zakMcala slu/kinia. — za brHEjo voljo vas prosim, gospod. odzovKc se rrrif Odpr! je vrata n vprasal nes v spalmoo gospe Gerdy;cvc. Zdcla ^c mu trjšn: .zpremenjena n ob pogledu na njo %* Je aehutc ^preletoia grost.