9D. žtnflta. V LlubUaal, i imadaljab, 21. aprila 1913. XLVI. leto i .Slovenski Narod* velja: v Ljubljani na dom dostavljen: celo leto.......K 24 — pol leta .«••••• . 12*— četrt leta . 6*— na mesec •••••• • 2*— v upravnic v u prejeman: celo leio. ...... K 22-— pol leta .«•«••• . 11** Četrt leta , 5*50 na mesec ••••>• . 1*90 Dopisi naj se frankirajo. Rokopisi se ne vračajo. Uredništvo s Knallova nllca št. 5 (v pritličju levo,) telefon it 34. Iihafa vsak dan zvečer izvzemal nedelje in praznike. Inserati veljajo: peterostopna petit vrsta za enkrat po 16 vin., za dvakrat po 14 vin., za trikrat ali večkrat po 12 vin. Parte ?n zahvala vrsta 20 vin. Poslano vrsta 30 vin. Pri večjih insercijah po dogovoru. Upravništvu naj se pošiljajo naročnine, reklamacije, inserati L t d., to je administrativne stvari. ——— Posamezna številka valja 10 vinarjev. u_ Na pismena naročila brez istodobne vposlatve naročnine se ne ozira. „Narodna tiskarna11 telefon it 81. , Slovenski Narod za Avstro-Ogrsko: celo leto.......K 25*— pol leta četrt leta na mesec 13 — 650 230 velja po pošti: za Nemčijo: celo leto ... . . K 30'— za Ameriko in vse druge dežele: celo leto.......K 35.— Vprašanjem glede inseratov se naj priloži za odgovor dopisnica ali znamka. Upravništvo (spodaj, dvorišče levo). Rnaflova ulica št. 5, telefon št. 85; Stebri države. Henrik Ibsen je z veliko pesniško silo združeno z neusmiljenim resnicoljubjem pokazal svetu gnilobo, sebičnost in licemerstvo tistih ljudi, ki veljajo za stebre človeške družbe; kar se je zdaj zgodilo v Galiciji, nam je pokazalo katoliške škofe kot stebre države; vredni so, da bi jih ovekovečil dramatik Ibsenovih kvalitet. Velika je kriza, ki vlada že mnogo let v Galiciji. Nasprotje med Poljaki in med Malorusi je prikipelo do take mere, da je postalo nemogoče vsako delovanje ne samo gališkega deželnega zbora, nego tudi državnega zbora. Vrh tega zahtevajo mednarodni oziri najnuineje, da se doseže sporazumljenje med Poliaki in med Malorusi, saj meji Galicija ob — Rusijo. Podlaga vsakemu sporazumlje-tiju med slovanskima narodoma, ki prebivata v Galiciji, je volilna reforma za deželni zber. Malorusi so v svojih pravicah tako prikrajšani, da |e izključeno vsako odnehanje v boju, dokler se ne premeni volilni red za deželni zbor. Sila še kola lomi. Velike težave, & karerimi se ima država boriti, so yaluevule, da je vlada z vsemi moč-tni poskusila, doseči sporazumljenje med Poljaki in med Malorusi. Težko delo je to bilo; sto in stokrat je bilo vse prizadevanje v največji nevarnosti, da se razbije, a naposled se Je vendar posrečilo. Najorej se je doseglo sporazumljenje glede vseučili-škega vprašanja in naposled po mnogih krizah se je dosegel tudi kompromis glede volilne reforme. Večina poljskega kluba se je skporazumela in zedinila z Malorusi in kar je posebne važnosti, je to, da so se sporazumele prav tiste stranke, ki zastopajo mase ljudstva. Ta veliki dogodek je bil v prvi vrsti zasluga gališkega namestnika. Dr. Bobrzvnski je bil kot vnet pristaš galiških klerikalcev imenovan za namestnika in Malorusi so ga sprejeli z največjim nezaupanjem, toda interesi države so ga pripravili do tega, da se je z vnemo lotil spo-razumljenja med Poljaki in Malorusi in posrečilo se mu je, kar se je doslej Še vselej izjavilo. A prav v trenotku, ko je namestnik dosegel ta veliki uspeh, so nastopili gališki škofje in so z enim udarcem uničili vse njegovo delo in ubili med večino poljskega kluba in med Malorusi sklenjeni kompromis. Gališke škofje so protestirali proti sklenjenemu dogovoru glede volilne reforme in s tem razbili tisto večino, ki se je v poljskem klubu izrekla za ta kompromis. Poljska ljudska stranka je pač ostala zvesta dogovoru, odpadli pa so privilegirani poslanci. Gališkega deželnega zbora odsek za volilno reformo je odgođen za nedoločen čas. Kompromis je za sedaj uničen. Vlada hoče pač še enkrat poskusiti, da reši ta kompromis. To bi se moglo samo doseči, če bi tako-imenovana podoljska stranka ostala zvesta sklenjenemu dogovoru in se ločila od škofov. Vprašanje je torej: Kdo ima večji vpliv, ali dunajska vlada ali gališki škofje. A zdi se, da bo vsak poskus brezuspešen. Namestnik dr. Bobrzvnski je že prišel na Dunaj in je vladi ponudil svoj odstop — in dalnja posledica nastopa škofov bo razpust deželnega zbora gališkega, bo pa tudi kriza v državnem zboru, ker ne bo mogoče rešiti finančnega načrta. Cela država bo v največji meri občutila kolosalne posledice te gališke katastrofe. In vse to je delo galiških škofov. Ti stebri države so se pokazali kot največji škodljivci države. Poiiske in maloruske ljudske stranke so šle v popustljivosti prav do zadnje meje in naredile konservativnim poljskim strankam največje koncesije. Vodili so jih pri tem oziri na težki mednarodni položaj monarhije in oziri na krono — a vse to pri škofih in njihovih pristaših ni prišlo v po-štev. Škofje se niso zmenili ne za mednarodno situvacijo, niso imeli ozira na krono, vodil jih je samo njih destruktivni egoizem in hladnega srca so ubili ljudski dogovor, vsled česar je postal najbrž neizogiben strahovit bratomoren boj m najbrž neizogibna velika kriza v Galiciji, katera kriza bo segla tudi v državni zbor. Škofje — stebri države — da, pa le dotlej, dokler morejo državo izrabljati za svoje neljudske, sebične namene, je dokler jim država tla-cani. Umazano perilo v nemškem državnem zboru. V proračunski debati v nemškem državnem zboru je prišlo na dan mnogo stvari, ki so zelo neprijetne nemškim oficialnim krogom. V petek in soboto je razkazoval seci-alnodemokratični poslanec dr. Lieb-kneeht javnosti umazano perilo raznih patrioticnih tvorničarjev, kar je vzbujalo največjo senzacijo. Izjavil je, da je tvrdka »Deutsche VVaffen-und Munitionsfabrik A. G.« lansirala agresivne članke proti Nemčiji v franoske liste, posebno v »Figaro«, da s tem izsili nova naročila od strani nemške vojne uprave. Nadalje je povedal, da je imela tvrdka Krupp še pred kratkim v Berolinu nekega agenta z imenom Brandta, ki je bil prej topničarski ognjičar in ki je imel nalogo, da je podkupoval vojaške in mornariške uradnike, da so mu izdajali razne skrivnosti, ki so interesirale tvrdko, predvsem podatke o konstrukcijskih uspehih poskusov in pa o cenah, ki so jih z^+^vale druge tvrdke, oziroma ki so /ini bile že dovoljene. Brandt je imel na razpolaganje ogromna sredstva, da je podkupoval pruske uradnike ter jih zavajal k prodaji vojaških tajnosti. To se je godilo več let. Dr. Liebknecht je o tem že prej poročal vojnemu ministru, ki je uvedel preiskavo, ki je dognala vse to, kar je dr. Liebknecht trdil. Vojni minister pl. Heeringen je nato izjavil, da je dozdaj le dognano, da je neki poduradnik tvrdke Krupp poskušal razne podčastnike, da so mu razkrivali stvari, ki bi jih ne smeli. Pri tem pa nikakor ni šlo za izdajanje vojaških tajnosti. V kolikor pa je ravnateljstvo tvrdke Krupp pri tem prizadeto, pa še ni znano. V soboto je vsa zadeva prišla še enkrat v razgovor. Dr. Liebknecht je zavračal vodnega ministra ter izjavil, da se tajna poročila, ki jih je dobivala tvrdka Krupp, niso nanašala edinole na konkurenco, temveč tudi na konstrukcije. Tvrdka ima večje število LISTEK. Rabo je prišel Matija Čebavs do mastne službe. Spisal Ivan S t o j a n. I. Mlečnik! Saj vam je znano to fine? Morda še kdo ne ve, kaj naj pomeni? Med nami se seveda še vedno dobi kak nevednež, ki še ne pozna kraja tega imnena. Da bo pa vsem znano, kdo in kaj, zakaj in čemu je Mlečnik, povem na kratko, da je Velika vas, ki leži menda še na Slovenskem. Lepo lego ima Mlečnik. Leži v krasni zeleni dolini, ki jo obdajajo krog in krog košate gore in hribi, na katerih štrlijo proti nebu bele cerkvice. V Mlečniku je velika farna cerkev sv. Lovrenca. Vprašal se bo kdo, odkod je dobila ta vas ime Mlečnik? Morebiti od doline, ki ima obliko go-jide, to je posoda za mleko? Morebiti so tukaj ljudje boječi, da se jim lahko reče, da so inlečnozobi? Mogoče je tukaj mnogo kravje živine, ki donaša mleko? Ime »Mlečnik« ni prišlo od doline, ki ima obliko golide, tudi niso tukaj ljudje boječi, marveč korajžni in bojeviti, in tudi kravje živine ni mnogo. Odkod in na kak način je dobila ta vas ime »Mlečnik«, še sam ne vem in tudi stari očanci ne, ki sem jih po tem spraševal. Zato pustimo to terminologijo pri miru; čisto goiovo pa mi smete verjeti, da je nekje na Slovenskem vas Mlečnik. Kakor že rečeno, vas Mlečnik je velika vas, ali če hočemo biti natanč-neji, dolga, ker stoji ob beli široki cesti, vijoči se iz vasi na goro in na ono stran, ki je ograjena z lepo vrsto kostanjev; trgovine in gostilne ti nudijo najboljše za tvoj želodec in suho grlo. Ce si siten in se imaš o čem pritožiti, ti je na razpolago orožništvo in slavno županstvo pri cerkvi. Res, prekrasno in nebeško je življenje v Mlečniku, pravi paradiž! Ljudje so, kakor sem že tudi omenil, korajžni in bojeviti. Sicer so pobožni in za čast božjo in debelega fajmoštra vneti, toda če so zaslutili, da je v njih sredi kak človek napredne misli, so pozabili na krščansko ljubezen, spravili so se nanj in ga na-klestili do krvi. Kajti Mlečničani so bili korajžni in bojeviti, vrhutega pa pobožni in za čast božjo in debelega fajmoštra vneti. Mlečničane je imel bog rad, ne samo rad, ampak zelo rad, zakaj njih njive so vsako leto dobro obrodile, njih živina je bila debela in plodonosna, njih smreke v gozdu so rastle tako hitro, da so jih slišali rasti, njih otroci so bili zdravi in čvrsti in njih fajmošter je imel dan za dnem večjo blagajno, kar je pobožne Mlečničane zelt veselilo. In da so se te prijet- nosti in sladkosti in blaženosti dogajale v Mlečniku, se je zahvaliti le temu — kakor so gaspud fajmošter vedno lagali — ker so Mlečničani vrli klerikalci. Gospod fajmošter Tone Debeluh je bil plemenit in dober človek za svoje ovce klerikalnega duha. »In če je med vami kak liberalni brezverec in nevernik in antikrist, tega pobijte do krvi...« Tako je vsako pridigo končal fajmošter Debeluh in pobožne njegove ovce so se začele križati, da bi odgnale od sebe hudobnega duha, ki bi jih rad skušal. Ljudje so govorili, da je fajmošter samo suh ovsen kruh in pije mlačno vodo. V resnici pa se je mastil gospod Debeluh vsak dan — tudi ob petkih in druge zapovedane postne dni s pečenimi piška-mi in najboljšimi vini: to je pričal njegov obširni trebuh. Kakor fajmošter, tako je bit tre-bušast tudi oče Spechar, župan mleč-niški. Oče Spechar je bil pravzaprav rojen Špehar, toda v starejših letih se je začel podpisovati za Specharja, zakaj to, kar malo nemško diši, je lepše. Gotovo. Človek, ki ima nemško ime, več velja. Prav bi bilo, da bi vsi ljudje ponemčili svoja imena. Več bi veljali. Seveda. Iz tega vzroka je oče Spechar tudi uradoval nemško, kar je bilo tudi fajmoštru zelo, zelo povšeči... Da pa ne boste mislili, da nameravam opisati vsakega Mlečničana posebej, bodi za zdaj dovolj, da sta vam znana vsaj fajmošter in oče žu- takih tajnih poročil v svojih tajnih predalih v Essenu. Mahinacije nemških tvornic za orožje in municijo so bile že dve leti znane, vendar pa se ni ničesar ukrenilo. Preiskava v zadevi tvrdke Krupp se je raztegnila celo na ono osebo, ki je bila na sumu, da je zadevo razkrila dr. Lieb-kneehtu. Dr. Liebknecht je označil vojne predloge v Franciji in Nemčiji, ki tvorijo največjo nevarnost za evropski mir, kot produkt onih patriotov, ki delajo s svojim patriotizmom dobre kupčije. Končno je dr. Liebknecht pozval državno zbornico, naj prime železno metlo v roke ter izme-deto umazarijo. Tako izgleda torej ona velepa-triotična tvrdka Krupp, ki je pred kratkim slavila z največjit i pompom svojo stoletnico, katere se je udeležila vsa oficialna Nemčija. Eden izmed prvih gratulantov je bil nemški cesar, ki je slavil tvrdko kot prvo dobrotnico nemškega naroda. Iz tega celega škandala pa ie tudi razvidno, kje tiče pravzaprav oni provoka-terji, ki že mesece in mesece vznemirjajo evropski mir in ki Ščuvajo na vojno, in ti so — med seboj zvezane tvornice za orožje in municijo in pa od teh tvornic plačani in podkupljeni individui. _ Vojna na Balkanu. Iz Skadra. Iz Podgorice prinaša »Albanska korespondenca« sledeče poročilo o Skadru: Sin kavasa ruskega konzulata v Skadru je preplaval s tremi drugimi krščanskimi miadeniči Ska-drsko jezero ter dospel tako v Črno goro. Ta mladenič pripoveduje sedaj o usodi Skadra in njegovega prebivalstva sledeče: Esad paša je zapo-vedal svojim četam, da ne smejo pustiti nikogar iz mesta. Kdor bi poskušal priti iz mesta, naj ga zadrže in če se ne da zadržati, naj ga ustre-le. Zato so morali biti tudi mladeniči, ki so preplavali Skadrsko jezero, zelo previdni. Kljub temu so jih zapazile straže s Taraboša ter so začele na nje streljati, mladeniči pa so bili že predaleč. Plavali so 4 ure, predno so se mogli zopet približati obrežju. Položaj skadrskega prebivalstva je strašen, zlasti pa trpi krščansko prebivalstvo, ker so vsi mestni deli, v katerih žive kristjani, skoro popolnoma uničeni. Mnogo prebivalcev je tudi že umrlo gladu, drugi se hranijo s travo. Najboljše živilo je še kruh iz konoplje. Skof je zdrav, angleški podkonzul je tesko ranjen, med obstreljevanjem mesta je zadela granata konzulat in oodkonzul je bil ranjen od drobcev okna, pri katerem je ravno stal, na glavi. Celo mesto je močno poškodovano, edino oni del, Ki leži najbližje Brdici, je še precej dobro ohranjen. Bazar je popolnoma razdejan, stolp katedrale se je porušil. Mnogo žen in otrok je bilo ubitih od granat, dogajali so se strahoviti prizori. Tako so na en dan pokopali neko ženo in 5 njenih otrok. Glavni poveljnik nad vsemi v Skadru se na-hajajočimi četami je Esad paša. Mo-liamedanski prebivalci mesta so sestavili meščansko gardo, kateri zapoveduje skadrski veletržec AluŠ Loja. Kljub strašni situaciji mesta ne misli nikdo na predajo. Zlasti moha-medanci so' trdno odločeni, braniti mesto do zadnjega moža. Odgovor Balkanske zveze. Kakor zatrjujejo v Belgradu lrf Sofiji, so se zavezniki že sporazumeli glede odgovora Balkanske zveze na noto velesil. Tudi Srbija je v principu zadovoljna s posredovanjem. Kljub temu pa Balkanska zveza velesilam še ni odgovorila in to zlasti zato ne, ker zavezniki, zlasti pa Srbija in-Črna gora.niso zadovoljni s severno in severovzhodno mejo Albanije. Tudi Grška želi nekatere izpremem-be note glede Egejskih otokov in vse balkanske države soglašajo v tem, da se morajo določitve vojne odškodnine bolj natančno precizirati. »Politika« poroča iz Belgrada, da bodo izročili zavezniki zaradi severne in severovzhodne albanske meje velesilam noto, v kateri se pritožujejo ter bodo zahtevali korekturo te meje. Tudi ne bo tako dolgo, da se korektura ne izvrši, Srbija od-poklicala svojih čet iz onih pokrajin Albanije, ki jih je zasedla. »Lokalanzeiger« zopet poroča, da obstojajo glavne teškoče samo še v določitvi vojne odškodnine. Ta lis* prinaša iz Sofije sledečo brzojavko; pan; zato bom začel s stvarjo samo... Tisti čas — bil je vroč poletni dan — sta prikorakala na goro dva mlada moža, ki sta sedla vsa izmučena v mehko travo, da se odpočije-ta. Pod njima je ležal Mlečnik v vsej svoji blaženosti in svetosti. Eden izmed njiju je bil domačin v Mlečniku, drugi bo danes šele prvič stopil na sveta tla mlečniška. Prvi se kliče na ime Matevž Purgartnik, drugi pa se piše Matija Čebavs. Matevž Purgartnik, doma iz Mlečnika, in Matija Čebavs, rojen v Mostah na Nemškem, doma pa v Novem mestu v patrovi državi, sta bila že izza šolskih let velika prijatelja. Pohajala sta namreč v en in isti razred slavne latinske šole v škofovih zavodih v Št. Vidu. Medtem, ko je Matevž Purgartnik dovršil vseh osem^šol z odličnim uspehom, so Matijo Čebavsa brcnili že v peti šoli ven, ker so ga sumili za nevarnega svobodomiselca. Njegova odkritosrčnost je bila vzrok, da je moral zapustiti blagoslovljeni prostor, po katerem je že hodila noga našega svetlega ^kofa ljubljanskega. Potem so se ločila njiju pota. Matevž je prevzel doma veliko posestvo svojega očeta, Matijo pa je gonila okrog po svetu kruta usoda, dokler se nista srečala danes z Matevžem v Ljubljani, v tem prokletem liberalnem mestu. »Kaj počneš?« ga je vprašal Matevž, ko sta se sešla pred slovensko univerzo. »Kakor deseti brat tavam po svetu. Primerne službe iščem,« mu je odvrnil Matija. »Dobro! Pri nas se ti obeta mastna služba. Kar z menoj!« ... In šla sta in zdaj sedita v mehki travi na gori, pod katero se njima nudi krasen razgled na sveto vas Mlečnik. »Vidiš, to je tista sveta vas,« je razlagal Purgartnik prijatelju, »tu bivajo pobožni in korajžni ljudje, tu je kraj, kjer te čaka sreča. Samo spreobrniti se boš moral . . . Klerikalec moraš postati.« Matevž ga je ostro pogledal in se nasmehnil. »Klerikalec!« se je začudil Matija. »Kajpak, če hočeš kaj veljati in živeti kot človek. Moj bog, da se že ne naveličaš tega življenja! Pomisli, kako dobro se ti bo potem godilo.« »Dušni nemir bi vseeno kalil ugodno življenje,« je dejal Matija in se ozrl na nebo. »Poznam te dobro,« je rekel nato Matevž. »Če bi bil ti že kot študent mojega mišljenja, bi bil zdaj že velik gospod. Hinavec bi moral biti in prilizovalec. Ali ti si bil vedno odkritosrčen in resnicoljuben. Poglej, tudi jaz sem moral takrat verovati v laž, težko je šlo, ali hlinil sem se. Toda zdaj sem navajen. Verujem v laž, ki se mi zdi gola resnica. Glej. tako se boš tudi ti privadil, zadobil bol mir v srcu in ž njim srečo v živ* ljenju.« (Dalje prih.) Za Bolgarsko, Srbilo in Grško le daj tudi Črna gora brezpogojno sprejela predloge velesil. Enotno pa še ni bilo mogoče redigirati odgovor zlasti zato ne, ker v vprašanju vojne odškodnine še ni dosežen popolen sporazum. Najbrže se bo glasil odgovor Balkanske zveze sledeče: Dasiravno obstojajo med zahtevami zaveznikov in zadnjimi predlogi velesil, zlasti v vprašanju vojne odškodnine diference, sprejmejo zavezniki vendar predloge velesil kot podlago mirovnih pogajanj s Turčijo, vendar pa si pridržujejo pravico, da sv vprašanje vojne odškodnine, ob-mejitve Albanije, usode Egejskih otokov in natančne določitve mej \ T rakiji Še obravnava. Kakor poroča isti list, so sporočili v soboto poslaniki ministrskemu predsedniku Gešovu sklep velesil glede obmejitve Albanije na severu in severovzhodu. Tam naj seg Albr nija do Ohridskega jezera. Meje Albanije. Zastopniki velesil so sporočili predvčerajšnjim bolgarskemu zunanjemu ministrstvu od veleposlanikov določeno severno in severovzhodno mejo Albanije. To je že tretja verzija, tako da danes ni mogoče vedeti, katera verzija je prava. Meja se naj prične ob izlivu Bojane, naj gre ob reki navzgor do vasi Gorice na desnem bregu reke. Tam gre ob grebenu pogorja pred Skadrskim jezerom in Tarabošem, tako da ostane Tara-boš albanski. Pri vasi Žogaj gre meja Čez jezero do zaliva Lihemi - Hotls, rato ob meji med plemeni Hotijev in Gruda, ki pripadeta Črni gori na eni in plemeni Kastrati in Klementi na drugi strani do pokrajin Gusinje in Plava, in sicer vedno na gorskih grebenih. Nato se obrne meja proti jugovzhodu, tako da ostane Djakovica pri Zvezi, končno doseže meja Beli Drin zahodno od Prizrena, nato gre meja med pokrajinama Prizren in Ljumo. tako da ostane Uuma pri Albaniji. Nato gre ob grebenu gore Ko-rat, tako da ostane pokrajina Dibra pri Albaniji, mesto Dibra in pokrajina Reka pa pri Zvezi. Nekoliko severno od Dibre zapusti meja gorski greben in se obrne proti zahodu in gre po razvodju reke Drina in Skumbija proti zahodu in jugu, tako da ostane Struga ob Ohridskem jezeru pri Zvezi. Ob vasi Lip pa doseže meja zopet Ohridsko fezero. * Srbski konkordat. Iz Belgrada prihaja privatna brzojavka, da je specijalna komisija, Jti ima preddela za konkordat, že končala svoje delo in zbrala ves- materijal ter odstranila vsa nesporazumlje-nja. Komisija je zbrala ves materijal in odstranila vsa nesporazumljenja med vodilnimi krogi. Srbska vlada stoji s posredovanjem visokostoječe cerkvene osebe v privatni zvezi z vatikanskimi krog; in je dobila zagotovilo, da se bo konkordat v najkrajšem času sklenil. Kadar bo prišlo v glavnih točkah do sporazuma, bo odšla posebna srbska deputacija v Rim, da se konkordat definitivno sklene. odpoklicana, niti enega polka na pomoč Srbom. Pač pa je poslala Srbija svoji bolgarski zaveznici na pomoč 50.000 mož v Trakijo. Na drugi strani pa Srbija ni mogla prisostvovati poslaniški konferenci v Londonu v Času, ko se je ravno razpravljalo o onem delu Albanije, ki bi imel pripasti njej. Srbija je v tem oziru odnehala volji velesil, kar pa je bilo oportuno tako zanjo samo, kakor tudi za Bolgarijo, ki radi velikih bitk v Trakiji ni mogla poslati Srbom na pomoč 100.000 mož za slučaj, da bi radi Albanije in Drača prišlo do kakih konfliktov. Treba je konstatirati, da vladajo med bolgarskimi in srbskimi mero-dajnimi krogi povsem prijateljski od-nošaji in da je popolnoma izključeno, da bi radi bodočih meja prišlo do kakega oboroženega konflikta med Bolgarijo in Srbijo. Velike afere iz teh mejnih nesporazumljenj delajo razni Bolgarom, zlasti pa Srbom sovražni inozemski listi, katerim slepo slede tudi nekateri šovinisti tako \ Bolgarski, kakor v Srbiji. Da pa ta gonja ne bo rodila sadov, za to jamčijo modri in trezno misleči srbski in bolgarski državniki z Gešovom in Pašičem na čelu. Štajersko. Bolgarsko-srbski odnošaji. Po poročilih iz Londona so glavne točke bolgarsko - srbske zavezniške pogodbe te-le: 1. Vse ozemlje na zapadni strani Kumanova mora brezpogojno pripasti Srbiji. 2. Vse ozemlje, ki leži vzhodno od reke Strume mora pripasti Bolgarski. Pokrajine, ki se nahajajo na sredi med tema črtama, so proglašene kot preporne. a tudi glede teh se je končno dosegel sporazum. 3. Radi nekaterih prepornih točk so se zedinili na to, da se prepusti odločitev glede njih razsodbi ruskega carja Nikolaja. V vsakem slučaju pa morate mesti Kumanovo in Skoplje pripasti Srbiji. 4. Srbija mora postaviti na bojišče 150.000 mož, Bolgarska pa 200.000. Bolgari bi morali 100.000 mož poslati Srbom na pomoč na Vardar. • m 5. Skadrski sandžak in Drac bi morala pripasti Srbiji. V slučaju, da bi Srbijo napadla Avstro - Ogrska, bi Bolgarska poslala Srbom na pomoč 200.000 mož. Glede Odrina ni bilo ničesar sklenjeno, ker se ni računalo z možnostjo, da bi bilo mogoče Turčijo prisiliti, da bi odstopila to mesto. Tako se glasi pogodba, ki je bila sklenjena 12. septembra lanskega leta. Toda to pogodbo so spremenili dogodki sami. Srbija je oborožila 310.000 vojakov. Bolgarska ni poslala razen ere divizije, ki Je bila poslana v srednjo Makedonijo, odkoder je bila kmalu Sli je še v veljavi ustava? V Dalmaciji ni več v veljavi, kakor se zdi, avstrijska ustava in na vsi črti gospoduje Bachov absolutizem. Kakor je znano, so spljetskega župana Vicka K a t a 1 i n i ć a obtožili radi ščuvanja proti državnim organom, ker je svoječasno govoril na manifestacijski prireditvi za zmagujoče balkanske narode, ter je za to obravnavo delegirano deželno sodišče v Celovcu. V Spljetu je bilo več oseb, ki so zaklicale »Živio črnogorski Skader« in »Živela balkanska zveza« policijsko obsojenih v Udnevni zapor po Bachovem patentu in na to še izročenih sodišču, da jih obsodi po § 305. kaz. zak. Iz Dubrovnika je bil kazenskim potom premeščen sodni svetnik pl. Grisogono, ker je pri neki prireditvi deklamiral pesem, proslavlja-jočo zmago balkanskih bratov. Tu v Dubrovniku je bil suspendiran notar Luka marki Bona, ker je govoril na manifestacijski skupščini za balkanske narode. Takisto suspendiran je bil tudi odvetniški kandidat dr. M i č i č. Odpuščena iz službe sta bila ravnatelj Kri le t j ć in profesor Jak. C a r i ć na učiteljišču v Dubrovniku, ker sta spesnila odo na balkanske zmagovalce, katero je potem čital sodni svetnik pl. Grisogono. Nadalje je oblast ukazala Jovanu Pero vicu, posestniku in ab-solviranemu pravniku, ki se je rodil v Dubrovniku in biva tu že nad 40 let in si je tam pridobil že domovinsko pravico, da mora tekom 3 dni zapustiti avstrijsko državno polovico in se preseliti. Češ da je nevaren javnemu miru in redu.« Nadalje je državna oblast v Dubrovniku posamnim osebam omejila osebno svobodo ter odredila, da smejo samo ob gotovih, točno določenih urah na ulico. Končno je bil na ukaz pravosodnega ministra suspendiran od službe državni pravdnik dr. K r o n j a , ker ni hotel obtožiti radi veleizdaje že gori imenovanega notarja markija Bono. Z ozirem na te persekucije piše zadrški »Narodni List«, glasilo državnega poslanca Biankinija: »Globoko smo prepričani, da je to, kar dela naša diplomacija, dosti bolj na škodo naše države kakor naši platonični izrazi bratskih simpatij. Za interese naše države bi bilo dosti bolje, da si pridobi ljubezen in naklonjenost balkanskih Slovanov, kakor pa da Albanija dobi Skader. Ali misli naša vlada, da bo s takimi policijskimi odredbami udušila glas naroda in da bo s tem preprečila, da se zunaj ne bo vedelo za nesoglasje avstro-ogrskih Slovanov z oficijalno politiko, ki jo vodilo dunajski ih peštanski državniki'f To so samoprevare, zakaj vsakdo zunaj ve, kako mislijo Slovani avstro-ogrske monarhije. Ali so dunajski državniki čitali Pinonov članek v »Revue des deux Mondes«? Ali sploh čitajo francoske in angleške liste? Resnica se ne da prikriti z Bachovim patentom iz 1. 1854.! Mi zato, zavedajoč se svojih pravic, ki nam jih daje ustava te monarhije, protestujemo proti obnovitvi Metternichovega sistema in zahtevamo, da se uvažuje glas Slovanov v tej monarhiji in se ga ne zatira s policijskimi sredstvi. Zahtevamo, da se spoštujejo določbe ustavah zakonov iz L 1867.« Pozor, veleposestniki! Izkušen ekonom, Slovenec, je izgubil nenadoma vsled nemškutarskih intrig službo, v kateri je bil dosedaj neprenehoma 10 let. Kdor bi pomogel zavedno jiarodnemu možu, ki se razume na vse panoge kmetijstva, do službe, prosimo, naj piše štajerskemu uredništvu »Slovenskega Naroda« v Celju. Iz Celja. (Delavsko podporno društvo) priredi v soboto, dne 26. aprila v »Sokolskem domu« društven večer, na katerem predava tajnik »Zadružne zveze« gosp. M. S t i b 1 e r o »konzumnih zadrugah«. Učfteljsko društvo za celjski okraj zboruje v četrtek, dne 1. maja ob 11. dopoldne v okoliški šoli v Celju. Dnevni red prinese stanovsko glasilo. Avtomobilna zveza Celje-Vran-sko-Ljubljana je zagotovljena. Redna vožnja se začne s 1. majnikom. Prvo polovico meseca bo vozil samo en avtomobil, od 15. majnika dalje pa dva. Tretji voz bo v rezervi. Vozovi bodo veliki (avto-omnibusi) in bo imel vsak prostora za 20 oseb. Proga Celje-Vransko-Ljubljana je dolga 75 km. (Celje-Vransko = 25 km, Vransko-Ljubljana == 50 km). Prevozil bo avto to progo približno v treh urah. Ob celi progi vlada za to pre-potrebno prometno zvezo veliko zanimanje in navdušenje, posebno Sa-vinska dolina komaj pričakuje otvoritve. Postajališča, vozni red in cene se bodo razglasile pravočasno. Slavno občinstvo opozarjamo že zdaj na to zvezo in želimo, da se je poslužuje v obilni meri. Prihranilo si bo s tem mnogo na času in denarju, obenem pa podpiralo domaČe, narodno podjetje. Opozarjamo tudi, da je vsak pasažir zavarovan v tistem trenutku, o stopi v avto proge Celje-Vransko-Ljubljana za slučaj smrtne nesreče za 20.000 K, za event. poškodbe pa seveda razmeroma manj. Izzivalno imenovanje okrajnega sodnika v Šoštanju. Kakor beremo v današnjih jutranjih listih, je imenovan za naslednika nemškonacijonal-nega okrajnega sodnika R o s t o -c k a v Šoštanju renegat dr. Viktor P a v 1 i č e k. Ljudje, ki pazno zasledujejo dnevne novice iz Spodnjega Štajerja, se bodo pri imenu Pavli-č e k spomii. grdega prizora, ki se je izvršil v neki rogaški gostilni. Sedanji šoštanjski okrajni sodnik dr. P a v 1 i č e k je dal tam na skrajno sirov način vreči iz gostilne potovalnega učitelja C. M. D. g. P r e -k o r š k a samo za to, ker je ta govoril slovenski! Svet se je takrat čudil predrznosti in nesramnosti tega c. kr. sodnika; zaslužene kazni ga je rešila samo mila prošnja tasta Ferschniga, spremljana s primernim darom za slov. narodne namene. P a v I i č e k je hitro na to tudi zginil iz Rogatca in pnšel v Brežice. No in v razmeroma zelo kratkem času je mež imenovan za okrajnega sodnika v docela slovenskem okraju! Prišel je na sodišče, pri katerem bi trebalo, kakor smo že s konkretnimi slučaji sodnika Selveva dokazali, železne metlje in strogega reda. Ali bo Človek, ki je dal iz javnega lokala vreči Slovenca zaradi slovenske govorice, tega zmožen? Ali bo imelo slovensko prebivalstvo zaupanje do njega? To so vprašanja, ki se nam kar nehote vsiljujejo in ki že sama na sebi dovolj jasno osvetljujejo žalostne sedanje justične razmere na Spodnjem Štajerskem, katerih je v prvi vrsti kriv justični minister Hochenburger. Iz Pragarskega nam poročajo: Postajenacelnik Schneider je prestavljen v Gradec. Najlepše spričevalo njegovemu načelništvu je dal pač prometni ravnatelj Južne železnice N e s s 1 e r sam. Dejal je, kakor pravi farna, Schneiderju, ko se je ta pritoževal, da se ga da iz Pra-gerskega in je ob enem zahteval, naj se ga vsaj kje drugje imenuje za načelnika večje postaje, sledeče: Sie haben mir Pragerhof versaut, nun werden sie mir keine Station mehr versauen! Na Pragerskem so nastale pod Schneiderjem strašne razmere; cela postaja je bila bolj ekskuren-da SUdmarke in pa najbolj divje nemškonacijonalne agitacije kot važno prometno križišče, na katerem se ima v prvi vrsti gledati na gladko poslovanje in pa na opravičene jezikovne interese domačega prebivalstva. Upamo, da bo pod novim načelnikom vse v redu. Kozje. Veliki živinski in kramarski sejem se vrši 26. aprila t. L v Kozjem. Sejmarji se opozarjajo na novo mostno tehtnico, katera bo ta dan brezplačno na razpolago. Vstop v sejmišče za živino je vstopnine prost. Ker je pričakovati ogromno število lepe živine, se kupci vljudno vabijo. — Trško županstvo. Vprašanje predstojništvu c. kr. okrožnega sodišča v Mariboru. Pri Sv. Lenartu v Slov. gor. je pri c. kr. sodniji sistemizirano troje mest sodnikov. Že več kot pol leta pa je najmlajši sodnik odsoten na substitucijah. Kakor nam je popolnoma dobro znano, ne leži vzrok za redno odsotnost ravnotega sodnika v njegovi specijalni dobri usposobljenosti za substituta, marveč je vzrok temu to, da so nekateri navedenemu g. posebno nalkonjeni visoki možje, tudi med njegovim zasebnim življenjem — in to proti volji tega gospoda. Vprašamo samo, kaj ima kak zasebni šport — za katerega nimajo več smisla že starejši in naravno mirnejši — opraviti z uradnim poslovanjem kake osebe. S čim se morejo opravičiti visoke substitucijske pristojbine ravno enemu in istemu sodniku? Če se že ne smemo ozirati na zdravje in življenje ostalih sodnikov, ki so isto ocividno prodali c. kr. sodni upravi, vendar lahko vprašamo, kako pridejo stranke še bolje pa zastopniki do tega, da radi pomanjkanja sodnika občutno trpe? Če že misli kdo — kdo ne vemo — da mora igrati v tem slučaju vlogo angelja varuha — potem naj tega ne stori na naš račun, marveč naj nam pošlje tretjega sodnika — magari na substitucijo. Tako ne gre več naprej. G. Iz Ivanjkovec pri Ormož«* V soboto večer dobili smo hudo severno burjo z dežjem, kateremu i** sledil sneg; zapadel je 10—15 cm visoko. Sever pihal je s tako močjo dalje, da je na več straneh drevje podrl ter napravil tako zimo, da nam je v nedeljo in ponedeljek skoraj vse sadno drevje, kakor gorice popolnoma po-zeblo. Vsled izvanredno milega vremena v svečanu in sušcu b:lo je letos oboje najmanj za 4 tedne naprej. Vinogradi so izvanredno lepo gnali, a vsak popek, kateri se je le malo že zganil, je moral sedaj to s smrtjo plačati. Polne trgatve pričakovati je le cd taistih trsov, ki so še popolnoma ;pali zimsko spanje, teh pa je itak zelc malo, na lepih solnčnih legah nič. Udarec, kateri je nas vinogradnike zadel, je velikanski in nima v zadnjih 20 letih svojega primera. Ljudstvo je celo zbegano, pretečeni teden imelo je še na vseh koncih toliko dela, a sedaj ne ve, kaj da naj pravzaprav začne. Iz Ptuja. Podružnica mariborskega dramatičnega društva v Ptuju vprizori dne 4. majnika t. 1. kot zaključno predstavo v tej sezoni priljubljeno narodno igro »Deseti brat«. S to predstavo zaključi naše mlado društvo svojo sezono in upamo, ker se ta igra ponavlja na našem odru šele po preteku desetih let, da bo si. občinstvu te igre se v velikem številu udeležilo. Koroško. Vzorno poročilo deželnega šolskega sveta. Kako zahrbtno in umazano delajo Nemci na Koroškem s svojimi sosedi Slovenci, kako zahrbtno izrabljajo uradno oblast in zapostavljajo na vse možne načine, dovoljene in nedovoljene načine slovenske šole in učitelje kaže jasno poročilo deželnega šolskega sveta koroškega o stanju ljudskega šolstva za 1. 1912. Kdor bere to poročilo in Če ne pozna razer na Koroškem, ta bo gotovo uverjen, da so na Koroškem vse šole nemške in da mora biti Koroška enojezična nemška kronovina. Naravnost in perfidno lagati si ti ljudje sicer še ne upajo v uradnem poročilu, pomagajo pa si s tem, da izpuste, kar ne ugaja nemškim težnjam. Tako n. pr. dež. Šolski svet ni objavil števila slovensko - nemških, takozvanih utrakvističnih šol, katerih je na slovenskem delu Koroške dobra Četrtina, izpustil pa je seveda tudi slovenske. Izpuščena je tudi razdelitev šoloobveznih otrok po narodnosti in niso omenjeni učitelji, ki so usposobljeni za pouk v obeh deželnih jezikih. To so samo nekatere točke. Izpuščenega pa je še veliko, kar ne prija. Nemcem in Je to poročilo vse prej kot točno. Smešen je ta strah, in ostal bo brezuspešen. Obsojen kaznjenec. Egidij Čarf, 21 let star, je bil dne 10. januarja obsojen pred celovškim deželnim sodiščem na 10 mesecev teške ječe za-radi tatvine in javnega nasilstva.Ka-zen je moral Čarf takoj nastopiti. Ko so ga hoteli tretji dan prepeljati iz ene celice v drugo, se je Čarf uprl paznikom in ni hotel iti v diugo celico, češ, da je v nji kaznjenec, s katerim se smrtno sovražita. V Čarfovi celici je nastal pravi boj, ki se je končal s tem, da so Čarfa oblekli v prisilni jopič, dva paznika pa sta bila ranjena. Čarfa so postavili zopet pred sodišče in je bil obsojen na 18 mesecev ječe zaradi javnega nasilstva in besednega žaljenja paznikov. Čarf je vložil ničnostno pritožbo, katero Je soisal sam v ječi in v kateri trdi, da so pazniki delali proti predpisom in da bi ga ne smeli tepsti, suvati in končne obleči v prisilni jopič. Kasa-cijsko sodišče je njegovo pritožbo zavrnilo. Ponarejen zlatnik za 50 dolarjev. Na kolodvoru v Beljaku je vzbudilo v soboto precej pozornosti 200 ameriških izseljencev, ki se vračajo v domovino. Na brzojavni ukaz policije iz Inomosta, so namreč orožniki in policija pozvali vse izseljence iz voz in jih natančno preiskali. Preiskali so vso prtljago. Na kolodvoru v Inomostu, in sicer v restavraciji, je namreč eden izmed teh izseljencev menjal ponarejen zlatnik za 50 dolarjev (približno 250 K). Preiskava je ostala brezuspešna. Gozdni požar. Na Krištovem hribu v Št. Vidu se je vnel velik gozd, ki je skoro popolnoma pogorel. Škoda je zelo velika, ker je bilo v gozdu lepo drevje. Zažgal je neki hlapec iz neprevidnosti. raj. Prva iudske inj šole naj Deželni zbor tržaški. V zadnji seji deželnega zbora je interpeliral poslanec Černivc vlado glede ustanovitve šole za pomorske strojnike, ki je nujno potrebna in že dolgo nameravana. — Poslanec dr. Puecher pa je vprašal vlado, kaj misli odgovoriti na interpelacijo glede vporab-ljanja mornarjev pri zadnjem štrajku kurjačev. Protestiral je tudi proti nezaslišani konfiskacijski praksi, ki se je uvedla v Trstu. — Nato je bila brez daljše debate vsprejeta sprememba zakona glede povišanja cen zemljišč in sprememba lovskega zakona. Nato se je razvila dolga in živahna debata glede spremembe § 98. mestnega statuta, ki določa avtonomno upravljanje občinskih prometnih podjetij. Do glasovanja ni prišlo, ker je dež. glavar prekinil sejo in se debata nadaljuje pri prihodnji seji. Slovenske zahteve glede šolskega nadzorstva v Trstu in okolici. K novemu načrtu zakona o šolskem nadzorstvu zahtevajo Slovenci sledeče: Uvede naj se na šolskem polju nacijonaiua avtonomija in naj se napravi nacijonalni kaiaster. — Opusti naj se razdelitev okolice v šolske okoliše, kakor tudi ustanovitev kraj-nih šolskih svetov za nje. Trst z oko? lico naj tvori eden šolski okraj. Prv< nadzorstveno instanco za lji meščanske, obč. in zasebne tvori okrajni šolski svet, razdeljen v dve sekciji, slovensko in italijansko. Slovenski odsek naj nadzoruje slovenske šole, občinske in zasebne, v Trstu in v okolici in naj obstoja iz 7 članov. — Tudi deželni šolski svet naj bo razdeljen v slovensko in italijansko sekcijo. V skupnih šolskih zadevah naj bi imeli obe sekciji skupne seje. — Stroške za zgradbo in upravo ljudskih in meščanskih šol naj trpi občina. Uprava šol pa naj bo v rokah okr. šolskega sveta, ki preskrbuje vse potrebščine na stroške občine. — S tem bi bil izključen vsak nacijonalni spor iz šolskih nadzoro-valnih obtesti, ker bi lahko vsaka narodnost v okviru zakona skrbela za svoje šole. — Laška večina je te predloge v deželnem odboru zavrnila in sprejela načrt nespremenjen irj brez koncesij Slovencem. Kako se bd stvar završila / deželnem zboru pa še ni gotovo. Tržaška zastavljalnica — dobrodelen zavod. Občinski svet je sklenil, da bo vračala mestna zastavljalnica potrebne predmete revnim strankam brez odškodnine, tudi če so že zapadli. Seveda se bo pri tem strogo pazilo, da se ta dobrota ne bo mogla izrabljati. Primanjkljaj zastavljalnice se bo pokril s prostovoljnimi darovi dobrodelnih ustanov in društev. Poskusen vlom. Neznani vlomilci so vdrli v soboto v pisarniške prostore Društva za izkoriščanje vodovodov v Dalmaciji in sicer v ulici Stadion v Trstu. Vlomilci so navrta-li na več mestih železno blagajno, v kateri je bilo 300 K denarja in ček za 7000 K. Toda do denarja in do čeka niso prišli, ker so bili bržkotne med delom orepodeni. Ker so bila vezna vrata popolnoma nedotaknjena in pravilno zakljenjena, ko je prišel zjutraj vratar, sumi policija, da morajo imeti vlomilci v hiši sokrivca, ki jim je vrata odprl. Za narodno sovraštvo. Uboj, ki se je izvršil pred kinematografom pri Sv. Jakobu v Trstu razglaša sedaj tržaški »Piccolo« za sad narodnega sovraštva. Ime osumljenega morilca Kriščaka zveni slovensko in to dejstvo je porabil laški list za umazano gonjo prgti Slovencem in neti narodno sovraštvo. V pričo tega dejstva konstatira »Edinost«, da sta zahajala Kriščak in Nardin, kljub temu, da so njuni starši narodni in pošteni ljudje, vedno le v italijansko družbo in sta bila laškega mišljenja. »Piccoiovi« samilljeniki so jima bili 90 štev. SLOVENSKI NAROD. Stran 3. učitelji in se lahko vesele uspehov »vojega pouka. Aretacija zaradi fotografiranja iristanlšča. Policija v Pulju je prije-a poštnega tajnika Hugo Albertha z Tiibingena, ki je stanoval v hotelu Vliramar, in zasebnico Marjevsko t Dunaja, ki je stanovala v hotelu Riviera, ker sta kljub ostri policijski irepovedi, o kateri sta bila obvešče-ia, fotografirala puljsko pristanišče. Iz Dalmacije. — Preganjanja vlade. Na predlog naučnega ministrova je bil odstavljen ravnatelj uči-eljišča v Dubrovniku profesor Kriket i č. KriletiČ je zložil himno na *ast balkanskim junakom zmagoval-;em. Ta himna se je javno predava-«a, himna je uglasbena in jo občin-;:vo zelo rado poje. — Obenem je odstavljen na ukaz justičnega ministrstva državni pravdnik v Dubrovniku dr. K r o n j a in sicer zaradi tega, ker ni hotel dvigniti obtožbe proti notarju Luki Boni. Bona ie namreč povodom neke manifestacije za zmage balkanskih bratov v dubrovniškem gledališču imel slavnosten govor, v katerem so baje ;jdle veieizdajalske besede. Pobegli notar — ponevcril 100.OOO K- Veliko pozornost vzbuja v Piranu nenaden beg notarja dr. jurja Lorenzinija. Dr. Lorenzini je pobegnil že pred več dnevi. Bii je v Trstu. V petek pa se je zopet vrnil. Zaklenil se je v svojo pisarno, kjer je bil celo popoldne, zvečer pa je pobegnil. Oškodoval ie svoje klijente rkroglo za 100.000 K. Okrajno sodišče v Piranu je poslalo za njim tiralico. Vzrok njegovega poloma sta aha uprava pisarne in hazardna •era. Stavka na Reki. Ker delavci v y nji dr. Pavla Samasse za od-vecje porabe vode; samostalni d log obč. svetovalca Jožefa Mieria glede zgradbe mestnega tališča v Ljubljanici v bližini šent-^obskega mostu. Na dnevnem redu ine stje so: Naznanila predsedstva poročila o dopisu Mestne hranilni-glede napredovanja uradnikov Ntne hranilnice v smislu novih agmatičnih določil; o dopisu župa-em glede reorganizacije in po-nitve mestnega stavbnega urada; lopisu magistrata glede dovolitve e stavbne doklade; o dopisu ku->rija mestnega dekliškega liceja o >šnji dveh licejskih učiteljev za dno potrditev ter izposlovanje pro-sorskega naslova in poročilo o po-išaniu užitninskega zakupa za adaljno zakupno dobo treh let. 4- Iz deželnega odbora. Ker je • vela izkazala pri zakupu državne tnine za leto 1911 105.000 K izgu-ie finančno ministrstvo odpustilo zakupnine za to leto 80.000 K. — /j užitninski zakup v Ljubljani se debela ne zanima In mestu ne bo delala nkurence. To je oficijalna izjava elnega glavarja na dotično internacijo deželnega odbornika dr. K. rillerja. — Zakon z dne 4. junija fyl2, s katerim se je vpeljala deželna davščina od prirastka na vrednosti "tpremičnin, še vedno ni prodrl za-iio do spoznanja prebivalstva, ^čutne kazni so zbog te malomar-i na dnevnem redu. Vsled tega ini odbor naprosi tudi notarsko w odvetniško zbornico, naj opozorita svoje člane, da je treba Ijud-o nujno poučiti o dolžnostih, re mu nalaga ta zakon. — Finančni uspeh te davščine, od katere, kakor znano, dobe polovico °bčine, utegne biti nad vse pričako- vanje ugoden. — Pogorelcem v Zla-tempolju se podari kot prva nujna pomoč za 1200 K krme. — Deželni vladi se priporoča razpust gospodarskega odbora za vas Šmarje in tamošnjega vodovodnega odseka, ki baje sploh nima zakonite podlage. Za gerenta se predlaga deželni nadofi-cijal Kristan. — Dvema, pri požaru v TomaČevem ponesrečenima članoma gasilnega društva v Stožicah se dovoli naknadno še po 300 K podpore. — Vzame se na znanje, da je država dovolila za preganjanje peronospore v kranjskih vinogradih 50 tisoč kron prispevka; spričo katastrofalni pozebi pa bo deželni odbor prosil vlado še izdatnejše pomoči. 4- Čudne kupčije. Na nemško-nacijonalnem shodu v Jabloncu na Češkem je govoril tudi poslanec Zen-ker. Poudarjal je med drugim: »Izjavljam, — videl sem namreč sam dotične akte —, da je Avstrija v času te krize prodala Bolgarski 50.00U Manlicherjevih pušk in da je ista Avstrija v času, ko so avstrijski rezervisti morali v raztrganih hlačah in v razdrapanih in tenkih letnih oblekah okrog hoditi, prodala ruski vladi več tisoč domobranskih hlač, da bi se bilo torej lahko zgodilo, da bi morali slabo oblečeni avstrijski rezervisti streljati na ruske vojake, ki so bili oblečeni v neporabljene, dobre avstrijske domobranske monture. Kupna pogodba nosi podpis sedanjega vojnega ministra Krobatina.« — Manlicherce je prodal bolgarski vojni upravi prejšnji vojni minister general Auffenberg, kakor je to spravil na dan senzacijonalni Zsiffra-Brucki. Zaradi te in drugih afer je Auffenberg moral odstopiti. Javnost je bila seveda prepričana, da se je z osebno spremembo v vojnem ministrstvu spremenil tudi tamkaj vladajoči sistem, ki je že v marsikaterem oziru že mejil na korupcijo. Toda kakor kaže izjava poslanca Zenkerja, cveto tudi pod ministrom Krobatinorn razne kupčije, ki neso razne provizije. Morda nam že bližnja bodočnost prinese nov proces Cziftra - Brucki in ž njim novo škandalozno afero. Res, srečna Avstrija! + Družba sv. Mohorja, njeno gospodarsko poslovanje in kulturno-narodno delovanje. Naš list je objavil v zadnjem času več člankov (n. pr. štev. 38. dne 15. febr. 1913.: Družba sv. Mohorja in inteligenca; štev. 67. dne 22. marca 1913.: Na naslov družbe sv. Mohorja; štev. 73. dne 1. aprila 1913.: Družba sv. Mohorja), v katerih je zavzel svoje sta-'išče napram družbi sv. Mohorja in med drugim kritikoval njeno gospodarsko poslovanje kot potratno in razsipno, da se družba sv. Mohorja (vsled tega) ne upa z natančnimi, de-tajliranimi računi v javnost, da je družba podpirala nemške kulturne in narodne namene ter da je svoje narodne dolžnosti zanemarjala. Kakor smo se pa prepričali iz prvega vira, so naša tozadevna izvajanja slonela na napačnih podatkih in so bili dotični očitki tako glede družbenega gospodarstva kakor tudi glede njenega kulturno-narodnega delovanja neosnovani. Priznavamo, da je družba v slovenske kulturno-narod-ne namene, zlasti v narodno-ogroze-nem ozemlju doprinesla velike žrtve. Ce o tem svojem delovanju družba sv. Mohorja ni poročala slovenski javnosti, vsled Česar so nastala razna, dejstvom ne odgovarjajoča domnevanja, je temu iskati vzroka v specifičnih razmerah na Koroškem, ker ne kaže brez družbene in narodne škode sploh obešati njenega narodnega delovanja na veliki zvon. + Tudi S 305. kaz. zak. Odvetnik v Krškem gosp. dr. Dimnik je obtožen zaradi pregreška po tem paragrafu od državnega pravdništva v Novem mestu. Inkriminirane so besede, katere je baje izpregovoril v družbi topničarskih prostovoljcev v Krškem in s katerimi je baje napeljava! k nezakonitim dejanjem. + Dve odlikovanji. Stotnik M i -lan vitez Bleiweis Trste-n i š k i iz generalnega štaba, dodeljen c. kr. domobranstvu, je bil odlikovan z vojaškim zaslužnim križcem. V priznanju za njegove izredne zasl1,r*'-je izrekel cesar nadporočniku Josipu Rusu domobranskega polka Ljubljana št. 27. svoje najvišje priznanje. — Proslava 2001etnega jubileja pragmatične sankcije na mestnem dekliškem liceju. V soboto ob pol 9. zjutraj se je zbral ves učiteljski zbor mestnega dekliškega liceja in društvene ljudske šole »Mladike« z go-jenkami liceja in ljudske šole v praznično ozaljšani telovadnici, da proslavi v smislu ministrske naredbe dvestoletnico pragmatične sankcije. Po pesmi »Domovje moja, Avstrija«, je gdč. Frida Kiečeva v dovršenem in navdušenem govoru razložila pomen pragmatične sankcije za državo in pesebej še za Kranjsko. Kranjski stanovi so bili prvi, ki so spoznali in cenili vrednost združitve vseh avstrijskih dežel v nerazdeljivo državno celoto. V svoji garanciji (19. juni- ja 1720) poudarjajo, da je nasiedstve-ni red najboljše jamstvo za blaginjo in varnost vseh avstrijskih dežel. Enotnost države, trdijo Kranjci ob tej priliki, vzdržuje slogo, prepreči inozemske invazije in krepi njeno moč. Enake nazore gojimo tudi mi. Da je bila tudi druga Karlova naredba, o nasledstvenih pravicah ženske vrste velepomembna reforma, se je uveljavilo že v naslednji dobi, z nastopom njegove dedinje Marije Terezije, največje vladarice iz habsburške rodovine. — Nato je sledila lepa deklamacija Aškerčeve pesmi »Pred cesarjem Maksom L«, gojenke pa so še zapele pesem »Bit če Avstrija za vse«. — Naprisrčneiši pa je bil kratki dramatični prizor, ki ga je zložila za to priliko in vprizorila gdčna. Marija G r o Š 1 j e v a. Vsebina je sledeča. Po novi postavi postane žena samostojna vladarica. Težka je krona, odgovorno je vladanje, vendar Marija Terezija hoče biti dobra mati svojih podložnikov in skrbeti za njih pravico in svobodo (monolog). K avdi-jenci prideta barjan in tlačan. Prvi se zahvali cesarici, da skrbi za osuševanje barja, drugi pa prosi odpomoči proti krutemu graščaku in se zahvali za njeno dobroto. Zadnji pa nastopi mali šolarček Janezek z Gorenjskega ter daruje cesarici šopek s slovensko trobojnico, zagotavljajoč jo o svoji in svojih drugov zvestobo. Prizor je napravil zelo ugoden vtisk na navzoče. Male deklice iz »Mladike« so vzele vso stvar zelo resno. Mala pre^staviteljica Marije Terezije je bila ava vladarica, ki varuje svoje dos. ijanstvo; barjan in tlačan sta dobro pogodila nerodno kretanje naših kmetov pred tako visoko gospo, a govorica je bila samozavestna, po* sebno pogumen pa je bil mali Janezek. — S cesarsko pesmijo se je končala ta priprosta in prisrčna slav-nost. — Lepa karijera Slovenca - pevca. Na mestnem gledališču v Moravski Ostravi je bil za letošnjo sezijo angažiran mladi slovenski baritonist Ivan L e v a r. Prišel je šele iz operne šole. Takoj pri svojih prvih nastopih je pokazal svoje obsežne zmožnosti, ki so vzbujale vsepovsod veliko pozornost. Pred kratkim je gostoval v Ahnu, kjer sta njegov krasni bariton in njegov nastop tako zelo ugajala, da je bil takoj za dve leti angažiran. Med poslušalci je bil tudi glasbeni ravnatelj Hans Richter, ki je takoj povabil Levarja, naj mu poje za poskušnjo. Po tej poskušnji se je Richter takoj odločil, da predlaga Levarja, da naj se ga angažira za prihodnje slavnostne igre v Bav-reuthu. Richter se je začel pogajati s Siegfridom Wagnerjem. Posledica teh pogajanj je bila, da se je naročilo Levarju, naj naštudira vlogo Am-phortasa v »Parzifalu« in pa Holand-ca. Pač lepa karijera našega mladega rojaka, ki je star šele 27 let. Mi le želimo, da bi dosegel kar največje uspehe ter proslavil sebe in pa slovensko ime v tujini, med onimi Nemci, ki jim je bil Slovenec dosedaj barbar. — Uradne ure v deželnih uradih. Od 1. maja naprej vpeljejo se po sklepu deželnega odbora v vseh deželnih uradih zopet dopoldanske in popoldanske uradne ure, in sicer od 8.—12. in od 3.-6. — Jurjevanje na Gradu se vrši drugo nedeljo, dne 27. aprila od jutra do večera. Kakor je bilo skraja zamišljeno in zasnovano, tako se vrši tudi letos proslava sv. Jurja na grajskem dvorišču v korist družbe sv. Cirila in Metoda. Šentpeterska podružnica bo imela svoje stojnice ob zidu na desni strani pred kapelico, šentjakobsko-trnovska pa na levi strani. Pri obeh se bodo dobile alkoholne in abstinentne pijače, mrzla Jedila, slaščice in dr. Cene bodo zmerne, mestne, dobiček je pri obeh podružnicah namenjen družbi. Naročili smo lepo vreme, ako ne bomo uslišani, pridemo tudi ob slabem. Pobirali bomo prostovoljno vstopnino za družbo. Še tako majhen dar ne bo narodu na kvar. Na Grad vabimo ljudi vseh stanov, vseh poštenih na-ziranj, mlade in stare, vele- in male turiste. »Gjurgjev danče hajdučki sa-stanče!« tako so vnemah na Balkanu guslarji spomladi na handžarsko klanje; mi smo trezni in mirni državljani, nočemo razsajati, a kličemo vam: Naj postane Jurjev danek vsem dobrotnikom sestanek! Pridite vsi v goste k stojnicam obeh imenovanih podružnic! Ako bi kdo izletnikov na Orad še kaj dvomil o potrebnosti naše družbe, naj si tisti o priliki ogleda veličastno slovensko šolo pri Sv. Jakobu v Trstu in druge naše šolske stavbe v obmejnih krajih, pa se bo prepričal, kako smo potrebni in kako nam je iz malega zraslo veliko. — Izredno napredovanje poštnih uradnikov. Predsedstvo »Postbe-amtenvereina« je bilo pri generalnem poštnem in brzojavnem ravnatelju, sekcijskemu letu Wagner-Jaureggu na Dunaju in Je prosilo za izredno napredovanje po enega letnika poštnih asistentov in oficijalov brez ozira na časovno pomladansko napredovanje. Ravnatelj je sprejel to intervencijo, ki je bila vložena že tudi pri finančnem ministrstvu na znanje in je obljubil, da bo stopil takoj v zvezo s finančnim ministrstvom glede izvedbe te zahteve. O uspehih te akcije, ki ima zasigurano odobrenje tudi pri trgovskem ministrstvu, bomo poročali. — Dva aretov nca pobegnila iz policijskih zaporov. Kakor znano, je policijsko ravnateljstvo strašno pomanjkljivo urejeno, vrhunec pomanjkljivosti pa so policijski zapori, ki se nahajajo na dvorišču sedanjega polic, ravnateljstva. Iz drvarnic in nekdanjega hišnikovega stanovanja zbili so nekaj zaporom podobnega skupaj, kar je tako slabo, da bi tudi jetičnega arestanta ali pa otroka ne držalo. V te zapore — vas Šmarje ali Želimlje bi zgradila gotovo boljše — so dejali v soboto nekega žepnega tatu, rodom Hrvata, in nekega Ljubljančana. Ljubljančan imel je odse-deti 24urno kazen, Hrvat pa je moral biti navaden mednarodni žepni tat. Ker pa Hrvat še nikoli ni sedel v tako slabih zaporih in ker je videl, da je treba pri teh »imenitnih« zaporih brcniti samo kos trhlenega lesa z nogo proč, pa se pride na svetlo in svobodo, ušel je, z njim pa tudi Ljubljančan. Pri ravnateljstvu pa sedaj tarnajo : Takega strokovnjaka, ki je uredil ta zapor, reši nas Gospodi — Popravljamo. V poročilu o občnem zboru »Dramatičnega društva* v Ljubljani naj se odstavek o izvirnih slovenskih dramah glasi takole: Napovedane izvirne slovenske drame se niso vprizorile, ker jih avtorji, ki so jih zanesljivo obljubili, niso vposlali. — Izostala je pripomnja, da je gosp. prof. K o b a l intendantske posle opravljal samo do srede decembra, ko je po nesreči opasno zbolel, od tedaj pa je slovensko gledališče vodil dramaturg g. O. Zupan-č i č. Prof. Kobal se je intendantova-nju odpovedal. — Nogometna tekma Vzajem-nost-Ilirija vrši se na praznik, L maja na igrišču v Tivoli. — Ker je to prva prireditev te vrste v tem letu, pričakovati je velike udeležbe. — Stojišče po 30 vin., sedeži pa po 60 v. — Interesentje se opozarjajo na to, da bode dne 28. aprila t. 1. ob 11. uri dopoldne pri tukajšnjem c. kr. okrajnem sodišču v izbi št. 16 dražba Josipini Pust iz Ilovice štev. 58 lastnega zemljišča vlož. št. 661 kat. obč. Kar lovsko predmestje. Cenilna vrednost znaša 7724 K 87 v, najmanjši po-nudek pa 5176 K 58 v. Birma na Vsču. Pri včerajšnji birmi na Viču je bilo do 400 birman-cev in birmank, od katerih so imeli ljubljanski obrtniki toliko dobička, da ga bodo komaj spravili. Viški župnik je sicer prepovedal, da ne smejo birmanci zaužiti niti kapljice vina, kar pa seveda ni držalo. Zopet nesreča pri streljanju. V Dragomlju pri Domžalah so fantje med neko poroko streljali s topiči. Med streljanjem se je eden izmed možnarjev predčasno vnel ter Janezu Kokalju, po domače Strmoletovemu, odtrgal desni kazalec in mu razdrobil vso roko. Ponesrečenca so prepeljali v deželno bolnico. Takšne nesreče se v zadnjem času tako množe, da bi bilo najbolje, ako bi se streljanje s topiči sploh prepovedalo. Mestna občina / Kranju izročila je v soboto javnemu prometu novo mostno tehtnico, katera stoji na istem mestu v kokriškem predmestju, kjer je bila prejšnja. Naročilo je izvršila tvrdka za vsakovrstne tehtnice Cc Schember & Sohne, Dunaj, Atzgers-dorf. Imenovana tehtnica dviga težo 6099 kg ter stane cela naprava 2400 kron. Zazidani cekini. Pred nekaj dnevi prišel je v jutro posestnik Janez Galjot, vulgo Kne, iz Cerkelj pri Kranju v svoj hlev. V svoje začudenje našel je v jaslih — 30 cekinov, kateri so padli iz luknje v zidu, katerega je preglodala miš. Cekini imajo letnice 1514 do 1568, torej so stari okoli 300 do 400 let. Nekateri imajo velikost 2kronskih srebrnjakov in drugi 20kronskih zlatnikov. Elektrarna v Selcih. Posestnik in Žagar Gašper Šturm v Selcih uporabil bode vodno moč (katera goni njegovo Žago) ter napravil dinamo-stroj, kateri bode vas Selce preskrboval z električno eneržijo glede razsvetljave in električne moči. Predpisani komisijonelni ogled se je v pričetku tega meseca že vršil ter se mu je naprava elektrarne dovolila. Avtomobilsko poštno zvezo med Kočevjem In Črnomljem namerava vpeljati gosp. Stalzer v Kočevju. Ker je ta okrajna cesta te proge ponekod preozka in pozimi izpostavljena snežnim zametom, bo treba pred vsem na podlagi komisijonalnega ogleda dognati, kako naj se ti nedostatki odpravijo. — Pravično in umestno bi bilo pač, da se ta cesta inkamerira med državne cesti. Avtomobilsko poštno zvezo med Trojano in Zagorjem vpeljuje za svoj tovorni promet antimonska družba v Trojani. Baje je pripravljena na lastne stroške rekonstruirati prešib-mostove ter prevzeti tudi vzdržava-nje ceste. — Ta družba razpolaga tudi z bogatimi premogokopi ter namerava spravljati premog po posebni žični železnici na postajo Savo,odtod pa po Južni železnici v Ljubljano, kjer misli ustanoviti tovarno brike-tov. Utonil je pri izviru Vipave v soboto brat deželnega poslanca Per-havca, Ljudovik. Pokojnik je bil že dolgo božjasten. Dobili so mrtvega, dasi je ležal samo z obrazom v vodi. O vohunski aferi Jambrič, o kateri smo svoječasno poročali, javljajo sedaj listi še te-le podrobnosti: Pod parketom v sobi, kjer sta stanovala brata Jambrič, so našli več vojnih načrtov. Ker se originali nekaterih teh načrtov nahajajo v arhivu peštanskega kornega poveljstva, se domneva, da so v to afero zapleteni tudi nekateri peštanski častniki. V zimski suknji Jambričevi so našli potni list za Rusijo in več važnih dokumentov. Dosedaj so našli pobotnice za 150.000 K, ki sta jih prejela brata Janbriča. Osem njihovih tovarišev, ki so bili tudi aretirani, so dobili skupaj pol milijona kron. Pred celico, v kateri je zaprt nadporočnik Čedomil Jambrič, straži noč in dan vojak z nasajenim bajonetom na puški. Nagrada železniškemu sprevodniku. Železniški sprevodnik Josip Nemeth, ki je povodom velike železniške nesreče pri Ogulinu rešil izpod spalnega voza 71etnega sina zakonskih Eltoto, je dobil od staršev kot nagrado za požrtvovalno rešitev sedem tisoč kron. »Quo vadiš?« v filmu. Neskončna množica oseb, ki jih srečavamo v Sienkiewiczevem romanu, se nam sedaj v prirodni pristnosti predstavlja na platnu kinematografa. Vzor-delo kinematografije je to. Leto dni so trajale priprave, Cirkus maximus v Rimu se je v ta namen zgradil na novo, najeli so na tisoče statistov, navadili divje živali, da se je sestavil velikanski aparat, čigar uspeh je predstavljanje silnih prizorov, kakor nam jih slika Sienkiewicz. Te rafi-nirano-buine veselice na cesarskem dvoru, grozotno-lepi požar svetovnega mesta, odurno pobijanje kristjanov v cirkusu in umiranje na koleh — vse to nam ta orjaški film predvaja v strahotni prirodnosti. Vče-rajšna posebna predstava v Beethovnovi dvorani, kjer je predsednik kinoindustrijcev g. Josip Somlo predvajal to vzorno delo rimske tvornice »Cines«, je napravila globok vtisk na poslušalce, med katerimi smo opazili nadvojvodo Leopolda Salvatorja, grofa Jana Wilczka, kneza Montenuovo, policijskega predsednika vit. Brzezowskega itd. — Tako je poročal dne 9. marca t. 1. dunajski dnevnik »Die Zeit« o predstavljanju filma »Quo vadiš?«, ki se od 22. do 28. aprila t. 1. predvaja tudi v tukajšnem kinematografu »Ideal« na Franc Jožefa cesti. Kinematograf Ideal. Samo še danes še se predvajajo tri učinkovitosti: »Po zavzetju Odrina«, »Pogrebne slavnosti grškega kralja v Atenah« in pa krasna, kolorirana drama: »Polet za življenje«. Jutri velikanski zgodovinski film »Quo vadiš« po svetovnem Sienkiewiczevem romanu, ki je dosegel največji uspeh povsod, koder se je predvajal. Ta orjaški fi!m se predvaja dve uri. »Vse to ljubezen stri...« Včeraj popoldne je v praterju počakala pred vrtiljakom neka omožena ženska neko kuharico, ki ima baje z njenim možem ljubavne razmere, ter jo krc-menito oklofutala, kar je privabilo k prizoru mnogo občinstva. Posredovala je policija. Tatvina. Danes zjutraj okoli 3. ure se je neznan tat splazil v kuhinjo gostilničarja Jerneja Jeleniča na Stari poti št. 1 ter ukradel veliko kuhano šunko, s katero se bode lahko cel teden mastil. Današnji list ima za cenjene naročnike prilogo kinematogrfa »Ideal« o filmu »Quo vadiš«. Narodna obramba. Družbi sv. Ciri'a in Metoda je poslal g. dr. Milan Gorišek, odvetnik pri Sv. Lenartu v Slov. goricah 1Q kron, kot del zaslužka iz tožbe zoper nemški »Schulverein«. Pri poroki g, A. Arriglerja se je nabralo 15 K 36 v, in mesto venca na krsto g. Močnika, c. kr. gozdarja, je podaril g. A. Arrig-ler 5 K in g. I. Komei 2 K; vsoto je poslala gdč. Ljudmila Erjavec, druž-bina učiteljica v Krminu. Gospa Tilč-ka Stuhec v Celovcu je poslala 5 K 60 v iz tužnega Korotana, zbrane v veseli družbi. G. Al, Basa je poslal 10 K, katere je daroval g. Lojze Hof-bauer v Hrastniku pred odhodom na nabor v veseli družbi svojih prijateljev. Vrli g. Hofbauer ne zamudi nobene prilike, da se ne bi spomnil C. M. družbe. G. F. GregoriČ v Novi vasi je nakazal 10 K 30 v, dar vesele družbe pri g. Ivanu Modicu, Fara. V vedeli družbi Novomeščanov je nabral g, Fr. Majzelj v Beli cerkvi 20 kron. Hvala. »Jurjevanje« na ljubljanskem Gradu se vrši letos v nedeljo, 27. t. in. z običajno ljudsko veselico. C. M. podružnice Šentjakobsko-trnovski in šentpeterski bodo, kakor čujemo, sodelovale tako požrtvovalno in ljubeznivo, kakor pretekla leta. Društvena naznanila. * Dijaški Izgredi v Bolonji. Dija- i z ozlrom na splošno razpoloženje ški nemiri v Bolonji so se v petek svojega ljudstva ne more ugoditi za-ponovill Kakih 2000 dijakov, katerim i htevam, In da vztraja na tem, da dobi so se pridružili tudi drugi ljudje, je \ Crna gora Skader. Delavski štrajk in njegove posledice v gospodarskem življenju. N. S. Z. je priredila včeraj dopoldne v Narodnem domu predavanje pod I da so zašli v gnezdo roparjev, in ho- skušalo priti pred avstro-ogrski konzulat, kar pa je vojaštvo preprečilo. Kavaierija je izpraznila zvečer trg Viktorja Emanuela. Pri tem so padli štirje vojaki raz konj. Mnogo demonstrantov in dvanajst policistov je bilo ranjenih. Tudi v Padovi in Modeni so priredili dijaki demonstracije ter povzročili, da so zaprli vseučilišča. * Tepenl nemški izzivači v Nan- cyju. Poročali smo že o teh nemških junakih, 6 po številu, ki so si drznili v Nancvju, na francoskem ozemlju, zabavljati proti armadi francoski in izzvižgati francosko predstavo. Ti ljudje, ki sedaj trobijo v svet po nemških rajhovskih in avstrijskih listih, tem naslovom. Predavanje je bilo dobro obiskano. Predaval je g. dr. Tone G o s a k , ki je žel za svoja dobra in temeljita izvajanja o tem aktualnem socijalnem vprašanju obilo priznanja in zahvale. Natančneje o predavanju še poročamo. Slov. pevsko društvo »Ljub- čejo to aferico, ki se jim je pripetila, razvpiti kot vnebovpijoče grozodejstvo, ki prekaša grozodejstva, s katerimi polnijo odijozni nemški, pan-germanski listi, svoja predala glede Grkov, Bolgarov in Črnogorcev, ki kar v svoji razgreti pangermanski so zaslužili res, da bi bili dobili to, Ijanski Zvon« v Ljubljani vabi tem fantaziji blodijo. Pod prisego izjav-p-)tom vse cenjene podporne in izvr- I Ijajo, da so bili neusmiljeno tepeni, ŠujoČe člane ter Članice na redni letni I letali so klobuki raz glav, in na nji-občni zbor, ki bo v petek, dne 25. t. I novih barokah so se lomile palice in m. ob 8. zvečer v društvenih prosto- J dežniki. Francoski čevlji so prišli v rih Narodni dom 1. nadstr. desno. | neljubo dotiko z njihovimi hlačami in Bar, 21. aprila. Zadnji srbski bataljoni in zadnje srbske baterije so zapustile pozicije pred Skadrom ter so na poti proti Lešu. Črnogorci so tako) po odhodu Srbov zasedli njih pozicije tako, da je Skader zopet popolnoma obkoljen. Slovo od Srbov je bilo prisrčno. Grške transportne ladje so dobile nalog, da naj zopet odpeljejo srbske čete iz Medove v Solun. To pot plovejo grške transportne ladje pod zaščito mednarodnega brodovja. Dunaj, 21. aprila. Danes opoldne dospele vesti zatrjujejo, da je kralj Nikolaj odredil z današnjim dnem nov silen bombardement na Skader. Vrhovni poveljnik general MartinoviČ je povabil vse Časnikarje, da naj odidejo v glavno taborišče in pnsostu-jejo generalnemu naskoku na Skader, ki se bo sedaj pričel. Zanesljiva poročila pravilo, da ni res, da bi bili odšli izpred Skadra vsi Srbi, marveč so ostali močni srbski oddelki pred Skadrom in se bodo udeležili, preoblečeni v črnogorske uniforme, generalnega naskoka. Pariz, 21. aprila. Iz Cetinja poročajo, da je črnogorski ministrski s^t priporočal kralju, da naj se odpove prestolu. Kralj jc to kategorično odklonil. Port Said, 21. aprila. Gršf"> vo]-! no brodovje ie dobilo povelje, da na) Dnevni red: 1. Poročilo predsednika, pred francoskimi častniki so se mo- I spremlja srbske in grške transporte 2. Poročilo tajnika. 3. Poročilo blagajnika. 4. Poročilo revizorjev. 5. Volitev. 6. Raznoterosti. Bolniško in podporno društvo pomožnih In zasebnih uradnikov za Kranjsko ima v sredo, 30. aprila t. 1. ob pol 8. zvečer v steklenem salonu hotela -Ilirija svoj XXIV. redni občni zbor z običajnim dnevnim redom. Ker pride na tem občnem zbo- rali visokorodni nemški izzivači vre- ■ iz Drača in iz Epira v Solun in druga Či celo v prah, pokloniti in prositi od- i pristanišča. puščanja. Res je, da bi bili to tudi doživeli, da niso prišli v roke tako ka-valirskim in kulantnim ljudem, kot so ravno Francozi. — Francoske oblasti so uvedle na vsa ta sumniče-nja preiskavo. Preiskava je sedaj končana. Pokazala je cel dogodek v pravi luči in vse nemške laži so ovr- ru v razpravo tudi prememba §§ 6. I žene. Nemški listi sami morajo sedaj in 7. društvenih pravil, se gg. člani vabijo k polnoštevilni udeležbi. Slovensko zidarsko in tesarsko društvo v Ljubljani naznanja tem potom vsem cenjenim rednim in pod- pisati, da so staknili izzivači samo to, kar so zaslužili, in še to v prav mali izmeri. — Dokazano je, da ni bil udeležen pri eskortiranju nadležne-žev na kolodvor niti eden francoski pornim članom, da se vrši v nedeljo, I častnik, in da torej ni bilo Nemcem dne 27. t .m. ob 9. dopoldne v društvenih prostorih na Sv. Petra cesti izredni občni zbor. Dnevni red: 1. Sprememba društvenih pravil, oz. naslova. 2. Slučajnosti. Občni zbor Slov. planinskega društva. Osredni odbor S. P. D. ima v sredo, dne 30. aprila t. 1. ob S. zvečer v restavracijskih prostorih Narodnega doma v Ljubljani svoj redni treba poklekovati pred francosko uniformo. Res je, da jih je razžaljeno občinstvo izgnalo iz lokala in jih obsodilo na sramotno pot na kolodvor, od koder so jih poslali Francozi nazaj v Metz. Toda dokazano je tudi, da niso Francozi dejansko napadli niti enega Nemca. Tudi v vlaku so jih pustili Francozi na miru in so se jim samo posmehovali, ko so gledali sko- občni zbor. Dnevni red obsega: Po- j zi okna kot razjarjene opice iz svoje ročilo predsednika, tajnika, blagajnika in računskih pregledovalcev; volitev enega člana namestnika ter slučajnosti. »Društvo za otroško varstvo in mladinsko skrb v sodnem okraju Višnja gora« ima 23. aprila ob 2. po- gajbice. Res pa je, da je bilo navzočih nekaj dijakov, in da se bo uvedla proti njim preiskava, toda to je brezpomembno. Mlada kri se hitreje razburi, častno pa je kljub temu za nje, da so se držali v tistih dostojnih mejah, katere je natančno označila poldne v sobi št. 6 c. kr. okrajne sod- I preiskava. Tako se Nemci iz Rajha v ti aferi, s katero so hoteli bog zna kaj doseči temeljito pogoreli in so poleg balkanskih blamaž, ki so jih doživeli bogatejši še za eno francosko blamažo. MvalDi odbor narodno-napređne stranke priredi na željo ljubljanskih naprednih političnih društev v sredo, dne 30. aprila 1.1. javen nije v Višnji gori svoj občni zbor. Izpred sodišča. Kazenske obravnave pred deželnim sodiščem. Nepobolšijiva sleparica. — 1000 kron za tabernakelj škofu. Terezija Martinčič, bivša delavka iz Št. Ru perta. je trosila minulo jesen po Hradeckega vasi, kjer je stanovala, lažnjivo govorico, da je zadela na srečko 90.000 K, katerih pa še ne more takoj dvigniti. Da pa mora j v veliki dvorani Mestnega doma vsled Škofovega naroČila takoj poplačati za neki tabernakelj 1000 K, katere si mora pa šele izposoditi. V Stanežičah, kjer je beračila, je našla svojo žrtev v osebi Katarine Zaletel. Ker je znala obdolženka tako prepričevalno govoriti in obenem pa ponudila za 1000 K posojila 2000 K vrnitve, se je na prigovarjanje svoje matere Marije Babnik, hči Katarina Zaletel vendarle odločila za to posojilo, katerega ji je izročila v tu-kajšni frančiškanski cerkvi. — Obdolženka je ta denar potem Iahko-mišljeno razsipala in njena žrtev je prišla kmalu do prepričanja, da jo je obdolženka osleparila. Obdolženka, ki dejanje priznava, je bila obsojena na 2 leti težke Ječe. Obsojen kaplan zaradi svinjarij v šoli. Pred okrožnim sodiščem v Gradcu je bil v soboto obsojen kaplan Alojzij Bauer v Gnasu, ker je uganjal različne svinjarije v šoli s Šolskimi deklicami, na 6 mesecev težke ječe. Cela afera je provzročila med prebivalstvom veliko razburjenje in silno ogorčenje proti takim odgojiteljem šolske mladine. Belgrad, 21. aprila. Listi prinašajo uradno izjavo tiskovnega urada, ki dementira vesti, da bi se bila Črna gora uklonila zahtevam velesil, ter poudarja, da Črna gora brez Skadra živeti ne more. Ultimatum Črn! gori. Kotor, 21. aprila. Danes dopoldne je priplula semkaj avstrijska torpe-dovka »Mdve« z francoskim častnikom na krovu. Častnik se je izkrcal ter tako] odpotoval na Cetinje. Častnik nosi sabo noto v rhovnega povelj- Srbsko - bolgarski spor. Dunaj, 21. aprila. »Wiener Ali-gemeine Zeitung« izve baje iz dobro podučene sofijske strani: Bolgarski poslanik v Parizu Stanciov je francoskemu zunanjemu ministru Picho-nu obrazložil pritožbe Bolgarske proti Srbiji. Posebno slab vtisk je baje napravila izjava srbskega finančnega ministra, da bo Srbija demobilizirala šele ko bo zavzeti teritorij definitivno razdeljen. Najslabši vtisk pa je napravila izjava srbskega oficijainega časopisja, da mora zahtevati Srbija revizijo zavezniške pogodbe. Bolgarska vztraja na tem, da se mora pogodba v polnem obsegu vzdržati. London, 21. aprila. Tukajšni vladni krogi presojajo situacijo vsled spora med Bolgarsko in Srbijo pesimistično. Govori se, da bo zahtevala Bolgarska po sklepu preliminarnega miru od Srbije, da odpokliče svoje vojaštvo iz onih makedonskih pokrajin, ki naj pripadejo po pogodbi Bol-garsik in ki so jih sedaj Srbi zasedli. Gre pred vsem za Bitolj, Ohrid, Pri-lep, Stip in Veles. Pariz, 21. aprila« Srbski poslanik Poviovič je izjavil, da je prepričan, da bo prišlo do sporazuma med Srbijo ir Bolgarsko. Če bi tak sporazum ne bil takoj mogoč, bo car razsodil. London, 21. aprila. V informiranih krogih so mnenja, da se bo Pa-siču posrečilo obvladati situacijo. Če bi Srbija prelomila pogodbo z Bolgarsko, to še ne pomeni vojne, marveč bo Bolgarska poslala v Makedonijo svojo vojsko in vzela, kar ji gre. Srbom je potem na prosto voljo, kaj store. London, 21. aprila. V Trakiji in Makedoniji že deluje grško-bolgar-ska komisija. Zdi se, da je Bolgarska pripravljena dati Grški odškodnino na severni obali Egejskega morja za primerne koncesije v Makedoniji. Za Bitolj se potegujejo Bolgari, Srbi in Grki. Sofija, 21. aprila. Listi poročajo. nika mednarodnega brodovja pred da Srbi z vso naglico utrjujejo svoje Barom, admirala Burnsvja, v kateri pozicije pri Bitolju, Skoplju in Ku-se v obliki ultimata zahteva, da Črna j manovu. Te utrdbe so baje naperje-gora brez odlaganja odpokliče svojo I ne proti Bolgarski. Z ozirom na to, vojsko izpred Skadra, sicer da bodo | da hočeta Srbija in Bolgarska vzdr- velesile zasedle črnogorsko ozemlje ob Skadru in Ulcinju ter Sv. Ivan Medovanski. Sv. Ivan Medovanski, 21. aprila. Vse srbske čete so zapustile pozicije pred Skadrom ter se odpeljale na grških ladjah proti Solunu. Srbske topove bodo te dni vkrcali na grške transportne parnike. London, 21. aprila. Iz Bara poročajo, da se je angleška torpedov ka blokadnega brodovja ob črnogorski obali potopila. Podrobnosti niso znane. Izpred Skadra. Belgrad, 21. aprila. »Samouprava« piše, da so začele srbske čete zapuščati svoje pozicije pred Skadrom. Preliminarni mir. Carigrad, 21. aprila. Turški odposlanci, ki so se udeležili mirovnih pogajanj pri Bulairju, so dospeli zopet v Carigrad. Vsled tega sklepajo, da bo v kratkem preliminarni mir tudi formalno sklenjen. Vesti, da se je to že zgodilo, se ne potrjujejo. Kelmorajn, 21. aprila. »Kolnische Ztg.« poroča iz Sofije, da je bolgarski ministrski svet sklenil pod gotovimi pogoji na lastno pest podpisati po svojem generalu Savovu na bojišču preliminarni mir. Bolgarska bi bila k takemu postopanju primorana z ozirom na dogodke v Makedoniji. Grška hoče izročiti vojne ujetnike. Carigrad, 21. aprila. Grška vlada je po nemškem veleposlaništvu ponudila Turčiji izmenjavo vojnih ujet- žati svoje vojski v vojnem stanju, dokler niso rešena vsa vprašanja glede Makedonije, je sklenil tudi bolgarski ministrski svet, da ostane v vojnem stanju tudi bolgarska, dokler ne bo rešen ves kompleks balkanskih vprašanj. m Skupni ministrski svet — odpoklica-nje reservistov, Dunaj, 21. aprila. Danes opoldne se je sestal pod predsedstvom zunanjega ministra Berchtolda ministrski svet, katerega so se udeležili tudi skupni finančni minister Bilinski, vojni minister Krobatin in oba ministrska predsednika. Ministrski svet se je posvetoval o številu vojaških novincev in o razdelitvi na obe državni polovici. Ministrski svet je hotel tudi sklepati o odpustu reservistov na južnih mejah monarhije. Z ozirom na zadnje vesti o zopetnem obstreljevanju Skadra pa ministrski svet ni več sklepal. Dunaj, 21. aprila. Po oficijoznem poročilu današnji skupni ministrski svet ni imel oficijoznega značaja, marveč se je bavil samo z aktualnimi političnimi in trgovsko političnimi vprašanji. Češke volilne reklamacije na Dunaju. Praga, 21. aprila. Upravo sodišče je v zadevi čeških volilnih reklamacij na Dunaju razsodilo, da morajo volilne komisije na Dunaju sprejeti Češke dokumente in priloge na nikov pod pogojem, da se isti ne ude- I znanje, da pa morajo biti pritožbe pi-leže nadaljnih vojnih operacij. Grška | sane v nemščini. Razne stvari. * Bojkot nemškega blaga na Francoskem. Iz Karlsruhe poročajo: V različnih francoskih obmejnih krajih so nasvetovali raznim agentom nemških tvornic za ure, naj ne hodijo na Francosko prodajat svojih ur, ker je ljudstvo zahtevalo, naj francoske tvrdke vržejo iz razložb nemške izdelke. DNEVNI RED Boj za električno centralo ob Ljubljanici. Na shodu govorita mestni župan gosp dr. Ivan Tavčar in državni poslanec :: gosp. dr. Vladimir Ravnikar, s: Vsi, ki so vam mar gospodarski interesi Ljubljane, pridite na shod. Plače valci direktnih in inderektnih davščin, agitirajte za udeležbo na shodu, da i njim dokažemo, da se ljubljančani iz-^. ■■ ■ mozgati ne damo! ===== Telsfonsfca in brzojavna poročila. Vojna na Balkanu. gbleganje Skadra, se nadaljuje. — rnogorci pripravljajo generalni naskok. Dunaj, 21. aprila. Vesti, da |e kralj Nikolaj sprejel brezpogojno mi- je pripravljena izkrcati prvi transport 7000 ujetnikov v Mersini, pod pogojem, da transporta turške vojne ladje ne napadejo. Turki v Epiru. Carigrad, 21. aprila. Avstrijski in italijanski veleposlanik sta priporočila velikemu vezirju, da naj Turčija pokliče ostanke armade podDja-vid pašo v Valoni, ker bo to mesto pripadalo Albaniji. Odgovor Balkanske zveze na noto velesil. Sofija, 21. aprila. Redakcija odgovora zveze na zahteve velesil se Je zakasnila zaradi nekaterih srbskih zahtev. Odgovor pa izide danes ali jutri. Dve konferenci. Dunaj, 21. aprila. Oficijozno se konstatira: Danes bi se morali vršiti dve veleposlaniški konferenci v Londonu in v Petrogradu. Žal, da Je izostal odgovor balkanskih držav na zadnjo noto velesil. Pridržki balkanskih držav se bodo najbrže tikali vojne odškodnine. Bombardiranje Skadra se nada- rovne pogoje velesil, se ne potrjujejo, j Nasprotno je poklical kralj Nikolaj ljuje in general Martinoič je odredil zastopnike velesil k sebi In Izjavit, da ! glavni naskok. Denarna kriza na Češkem. Praga, 21. aprila. Vsled zavlačevanja Češko-nemških spravnih pogajanj je zmanjkalo Češkemu deželnemu odboru denarja. »Samostatnost« piše, da se bo izplačalo višjim deželnim uradnikom s 1. majem ali 1. junijem samo 75% v gotovini, 25pa v brezobrestnih blagajniških nakazilih. Nov jezikovni ferman na Češkem. Praga, 21. aprila. »Samostat-nost« poroča: Poštno ravnateljstvo je izdalo v takozvanih normalijah sledečo odredbo: Po naročilu poštnega ravnateljstva z dne 28. marca t. 1. se naroča uradnikom, da se morajo opravičbe v zadevah pisemske pošte in tozadevna pojasnila vršiti v nemškem jeziku. Do sedaj so to delali češki uradniki v češčini, nemški pa v nemščini. List zahteva, da store češki poslanci primerne korake, Gališka volilna reforma. Dunaj, 21. aprila. Kakor smo že poročali, namerava gališki namestnik grof Bobrzvnski te dni demisijo-nirati. Zadnje njegovo delo bo, da zaključi deželni zbor, razpustil ga bo že njegov naslednik. Grof Bobrzvnski se hoče nato zopet posvetiti parlamentarnemu delu. Dunaj, 21. aprila. Gališki deželni zbor bo baje razpuščen 25. t. m. Če se bodo izvršile tudi izoremembe v osebah, ni gotovo, baje pa je gotovo, da bo dr. Bobrzvnski vodil še nove volive med 12. in 15. majem. Dunaj, 21. aprila. V političnih krogih zatrjujejo, da bo demisija grofa Bobrzvnskega sprejeta še le, če se bodo ponesrečila pogajanja med vlado in gallškimi konservativnimi strankami. Gališki škofi imajo danes konferenco pri Sturgkhu, ki jim bo nasvetoval, da naj prekličejo svojo protinarodnostno izjavo. Vladni krogi upajo, da se bodo škofi uda-li, sicer groze poljske in rusinske stranke z najostrejšo obstrukciio ne samo v Galiciji, marveč tudi državnem zboru. Razmere na Ogrskem. Dunaj, 21. aprila. Cesar je spr\s jel danes dopoldne ogrskega ministrskega predsednika Lukacsa v posebni dolgi avdijenci. Lukacs mu je poročal o politični situaciji na Ogrskem in cesar je odobril njegovo politiko. Ogrski državni zbor se zopet sestane 5. maja. Takrat se zopet konstituira. Baje na izrecno željo cesarja bo grof Tisza zopet izvoljen za zborničnega predsednika. Delega-cijsko zasedanje se vrši na jesen na Dunaju. Vlada hoče ponuditi opoziciji primerno zastopstvo v predsedstvu. Gotovo pa je, da bo opozicija to odklonila. Občinske volitve v Zagrebu. Zagreb, 21. aprila. V III. volilnem razredu je bilo oddanih 1146 glasov. Dobili so kandidatje združene hrvaško-srbske koalicije in stranke prava: Rudolf Erben 1074 glasov, Josip Pompe 1069, Gjuro Šun-tešič 1058, Josip Š i n e g e r 1053, Vaclav W i 1 d e r 1036, Josip Z o -č čečk 10 33 in Paja G a š p a r o v i ć 952 glasov. Kandidatje socijalnode-mokratske stranke so dobili 52 do 156 glasov. Papež. Rim, 21. aprila. Papež je toliko okreval, da se sploh ne bodo izdajali več oficijozni buletini. Romunska zbornica. Bukarešta, 21. aprila. Poljedelski minister je demisijoniral, na njegovo mesto pride Konstantin Arion. Minister za javna dela zahteva kredit 405 milijonov za železnice. Bivši minister Gradisteanu je in-terpeliral ministrskega predsednika, če dolgotrajnost petrogradske konference ni v škodo Romunski. Ministrski predsednik Majorescu je odgovoril, da je nasprotnega prepričanja. Hancin. Bukarešta, 21. aprila. Hancin, ki je streljal v zbornici, je bil izpuščen. Sodnijsko najbrže ne bodo postopali proti njemu, pač pa ga bodo najbrže izgnali. Deputacija makedonskih Ro-muncev je izjavila notranjemu ministru, da makedonski Romunci s činom Hancinja niso v nobenem stiku. Novo francosko notranje posojilo. Pariz, 21. aprila. V finančnih krogih so prepričani, da bo Francoska svoje finančne potrebe za tekoče leto v znesku poldruge milijarde frankov pokrila z notranjim posojilom. Deficit za 1913 znaša 419 milijonov, za nova naročila vojnega materijala je treba 420 milijonov za zvišanje plač častnikom, mornariški min. zahteva 500 mil. za mornarico. Francoska viada smatra finančno moč naroda tako visoko, da upa. da bo Francoska poleg tega še lahko posodila v inozemstvo denar. Poslano. Drnštvo zdravnikov kot &rgdni* zacifa zdravnikov na Kranjskem. V zadnjem času se množe slučaji, da se v časnikih, da, celo v posmrtni-cah priobčujejo zahvale zdravnikom za uspešno in požrtovalno lečenje. Odbor društva zdravnikov je vsled tega primoran opozoriti, da so take javne zahvale po enoduŠnem naziranju vseh zdravniških organizacij stanu neprimerne. Ugledu zdravnikov nikakor ne koristijo, nasprotno mu morejo le Škodo-dovati, ker vzbujajo sum, kakor da bi se zdravniki skrivali za neko indiretno reklamo in se z njo identificirali. Ce se je zdravnik z uspehom in požrtvovalno posvetil svojemu bolniku, je sto* ril le svojo dolžnost. Velecenjeno občinstvo torej prosimo, da v interesu ugleda idravniškega stanu v bodoče opušča vsaktero javno zahvalo zdravnikom. Za odbor društva zdravnikov: Dr. Dćmeter Bleiweis-TrstcniSll t. č. predsednik. htnšnji list obsega 6 strani. Izdajatelj In odgovorni urednik: Valentin Kopitar. Lastnina 1b tisk »Narodne tiskarne« *H 09 90 štev. SLOVENSKI NAROD. Stran 5. vedno sveža v zalogi pri: Bratih Robe, Novo mesto Lilijskomlečno milo s konjičkom Bergmanna A Co., Dečln n. L. ostane prejkoslej nedosežno po svojem učinku proti pegam, dalje neutrpljivo za racionalno negovanje kože in lepote, kar potrjujejo vsak dan prihajajoča priznalna pisma. Dobiva se po 80 h po lekarnah, drogerijah, parfumeri jskih trgovinah itd. Istotako se obnaša Bergmanna lilijna krema »Manera« čudovita za ohranitev nežnih damskih rok; v lončkih po 70 vinarjev povsod. Žitne cene v Boidimpe Dne 21 apria 1^ gostilna Florfijanska nlica št, 0. ra*__i naj obišče v* • 845 80 moderno urejenih sob, električna luč, lift, kopeli, kavarna, restavracija z izvrstno kuhinjo. Zmerne cene. Edini slovenski hotel na Reki. Spoštovanjem Pero Trpinac. Sprejmeta so dva ■ e % f. Schatfer nadzornik c. kr. državne železnice v Beljaku prosi, d« se mu dopoŠIje 11 škatelj tako izborno učinkuj očih 4544 Salmi Jakovih .*. pastilij .*. (kašelj lajšajočih, slez razkrajajočih) leaarja PICCOLI v Ljubljani, c. in kr. dvornega založnika, papeževega dvornega založnika. Ena škatljica 20 v, 11 škatjjic 2 K. Naročiia po povzetju. Naslov na upravništvo »Slov. Naroda«. 1420 Za zobotehnični atelje 1410 stanovanje v I. nadstropju v sredini mesta, obstoječe iz 4 svetlih sob, kuhinje in prostora za služkinjo, za avgust. Ponudbe pod Šifro „Zobctehcik" na upravništvo »Slovenskega Naroda«. Sladni ča] m • i 50 0/0 prihranka tudi na mle-J\nl kn In sladko ju in okusen zajtrk, jniino dosežejo oni, ki namesto kave, čaja, kakao, sladne kave, pijejo sladni čaj, Ako ne ga uporablja pri dojenčkih namesto moke za otroke, so otroške Dolezni manj nevarne. — Je za polovico cenejši. Dr. pl Trnk6czyjev sladni čaj ima ime Sladin in je vedno M^r I bolj priljubljen. Povsod lUkg za-jllVW • voj 60 vin. Tudi pri trgovcih. Po pošti pošlje najmanj 5 zavojev lekarnar Trnk6czy v Ljubljani. Ta lekarnar je svojih 8 otrok zredil s siadnim čajem. Glavne zaloge na Dunaju: lekarne Trn-7#|p4iltilf kćczv; Schonbrunnerstrasse tm\i\&V)K 1 §t. 109, Josefstadterstrassešt. 25, Radetzkyplatz št.4. V Gradcu: Sack-strasse št. 4. Priporočljiv zlasti za one, ki se čutijo bolne in slabe. Za resničnost tega naznanila jamči 5 tukaj navedenih tvrdk Trnk6czyjevih, istotako ugodne sodbo zaupanja vrednih oseb. išče dama bodisi v pisarniški stroki alt šivanju in ročnem delu- — Ponudbe pod šifro „Boljša prihodnost11 po« štno leteče, LJubljana. 1402 kokošje perje kilo 56 vinarjev, razpošilja na povzetje Fr. Podlipnik, Maribor« __140o_ Išče se za 1. maj stanovanje s 5 sobami in pntiklinami ali pa vzame vila z vrtom in hlevom v najem. Ponudbe pod „1000" na upravništvo »Slovenskega Naroda«. 1404 cnonadstropna iii jga v kateri je že čez 40 let trgovina z mešanim blagom in gostilna ter trafika; lepi lokali zraven tudi vrt in ledenica za gostilno. — Ker se sedaj tukaj gradi železnica, je jako velik promet. Hiša je oddaljena kakih 7 minut od kolodvora in stoji na prav lepem prostora poleg ceste. Cena po dogovoru. Odda se tudi v najem vsled družinskih razmer in bolezni. — Itaniel Moro, Orada c 5 Belokrajina. 1375 E 22/13/10. Dražbeni oklic. 1429 Po zahtevanju g, Josipa Seidla v Spodnji Šiški, zastopanega po gosp. odvetniku dr. M. Pircu v Ljubljani bo dne 16. in 17. majnska 1913 vsak dan dopoldne ob 8. uri na Veliki Loki in v okolici na licu mesta parcel dražba zemljišč vi. št. 21 in 212 kat. obč. Velika Loka, to je hiše štev. 34 na Veliki Loki a obče znano gostilno ne daleč od kolodvora z gospodarskimi poslopji z zemljiškimi parcelami in s pritiklino vred, ki sestoji iz pohištva in nekaj gosp. orodja« Nepremičninama, ki ju je prodati na dražbi, je določena vrednost na 60.471 K 04 h, pritiklini na 802 K 04 h. Najmanjši ponudek znaša 40.994 K to je nekaj malega več nego s/a cenilne vrednosti; pod tem zneskom se ne prodaja. G. kr. okr. sodnija Trebnje, odd. II,, dne 6. aprila 1913. Naznanilo prodaje. Podpisani upravitelj konkurznega sklada Ignaca Firm, bivšega trgovca v Št. Jurju ob Taboru, naznanja, da se bode vršila dne 28. aprila t. 1. ob 10. dop. v Kaplji pri Vranskem počenši, prodaja v konkurzni sklad spadajočega U se nahaja v bivših prodajalnah v Kaplji in v S*. Jurju ob Taboru. Blago se bode prodalo, in sicer zaloga v Kaplji zase v celoti, zaloga v Št Jurju ob Taboru pa tudi zase v celoti, kakor leži in stoji, brez jamstva konkurznega sklada za kakovost in količino blaga, ponudbenim potom najboljšemu ponudniku. Ustmene ponudbe sprejemal bode navedeni dan oskrbnik konkurzn. sklada. Vsaj eno tretjino kupne cene mora kupec plačati takoj, ko se mu naznani, da je njegova ponudba sprejeta, ostanek kupnine pa se ima plačati nr j dalje do 3. maja 1913, do katerega dne mora kupec tudi blago prevzeti. Ako ne plača kupec pravočasno ostale kupnine, zapade v prid konkurznega sklada od kupca že plačani delež kupnine. Blago, ki se nahaja v bivši prodajalni v Kaplji, je cenjeno na K 4864*97, blago pa, ki se nahaja v bivši prodajalni v Št. Jurju ob Taboru na K 930*80. Inventurni in cenilni zapisnik v prepisu je na vpogled pri upravitelju konkurznega sklada, kateri slednji daje vsa natančnejša pojasnila prej, kot tudi na dan prodaje. Vransko, dne 16. aprila 1913. Mihael Jezovšek, t40i c kr. notar kot upravitelj kenkursoega sklada. TEHNIČNI BIRO IN STAVBNO PODJETJE :: Centrala: Ljubljana, Resljeva cesta it. 26 (poleg plinatms). — Podružnice: Gorica, Trst, Zagreb, Beton * železobeton * mostovi, * stropi * dvorane * zazidki turbin. ::::: Strokovna izvršitev vseh vrst načrtov * prevzetje zgradb * ; tehnična mnenja. Vodovodi * elek-tinčne centrale * turbine * mirni * žage * ;;;; opekarne in modeme apnenice. * * * Obisk strokovnih inženirjev na željo. 83 57 842990 82 34 MD LC 01302301000200027231015302020101 67 67 Hizfee cm! Hovosti sukna u mošta is modnega blaga za danske obleka! Zahtevajte vzorce! stanovanje s Štirimi sobami, kopalno sobo, sobo za služkinje, 983 se odda za majev termin. Eliiabetaa cesta štev. 5. Dve ali tri elegantne ln svetle brez kuhinje, primerne za pisarne aH stanovanje, 1381 se takoj oddajo. Naslov pove upravniJtro »SI. Naroda«. ^Krasne modeme Tzostume, obleTce, moderne jope, plašče, vrhnja 'krila, raznovrstne blaze, otroške obleJzce, bele oblek.ce za birmance — v največji izbiri in dobrega oTzasa priporoča J\lodncL trgovina JP. 2£agdić 1226 Ljubljana, nasproti glavne pošte. Mirna stalna stranka (3 osebe) išče solnčnato, lično 1382 stnnouonle s 3 sobami, izven mesta v kaki vili ali majhni hiši za novembrov termin, Naslov pove upravništvo »SI. Naroda«. Trnovski iz poštene rodbine 139; se i a ko j sprejme.] Prednost imajo tisti, kateri so dovršili j nekaj razredov srednje ali meščanske ?o!e s^r j Franc Lapajne, Idrija. [i pravi francoski parfumi in vsi v to stroko spadajoči predmeti v najfinejši kakovosti. Za obila naročila se priporoča 930 Otilija Bračko Ljubljana, Dunajska cesta 12, v Mathianovi hiši. Radi prevelike zaloge blaga 20 °\0 popusta na vse pomladne najnovejše damske kostume, krtin, bluze kakor tudi obleke in površnike za gospođe in dečke najmodernejšega kroja. — Postrežba točna in solidna. Angleško skladišče oblek -C. ^Bernatvvič, X;'< ubijana, j^lestni trg 5. Aa^nanilo in priporočilo. Podpisana cenj. odjemalcem drož iz tovarne Priporoča se ANTON S ABC trgovina s perilom, pralnica in likalnica Ljubljana, Selenburgova ulica .5. 874 J os. Košmerl vljudno naznanjam, da niso resnične \ vesti, da bi bilo podjetje po smrti mojega soproga prodano komurkoli. Podjetje ostane dalje last dedičev A. Košmerla, t. j. last moja in mojega sina ter je bom pod dosedanjo firmo vo- \ dila dalje. Velespoštovane dosedanje gg. odjemalce zagotav- \ ljam7 da, bom poznavajoč iz večletnih izkustev pravi način {zbornega izdelovanja drož, vestno skrbela, da dobe v resnici le najboljše \ blago in da podjetje v polni meri ohrani nji/iovo naklonjenost ter si z vestnim in točnim poslovanjem pridobi še nove odjemalce. 1403 Vljudno se priporočajoč za nova naročila, beleži z najodlićnejšim spoštovanjem za tovarno drožjon Koš meri \ Ljubljana, Frančiškanska ulica 6, Jfatinka Jfošmerl, roj. J\{utej Prava in neprava ijtan. 1:: Opatov piapmli.: S Povest. — Spisal Blaž P o h lin. Zgodovinska povest. Spisal Iv. Remec. Cena broš. 1 K 60 vin., vez. 2 K - j Cena broš. 1 K SO vin., vez. 2 K | 50 vin., s pošto 20 vinarjev več. 1 r 70 vin., s pošto 20 vinarjev več. i ■ Ti najnovejši zabavni in veseli knjigi priporoča najtopleje I " Narodna knjigarna v £jubljani.|— Žalni Motel veto f zalogi. — Potravilr n sprejemajo in točno izvtšojejo.^^^l solidna tvrdka damskih in otroških slamnikov v najnovejših oblikah, vseh vrst in raznih športnih čepic. LJubljana, Židovska ulica štev. 8. i Teorija Qotz! Zunanja naroČila se razpošiljajo z obratno poŠto. i r~,n~nJ"i i ■ h^i"~-ij~" Kolesarji! Ako si hočete prihraniti znatnih nepotrebnih izdatkov, tedaj ne kupite in ne naroČite nikjer koles ali kolesarskih potrebščin, si dokler ne poznate naših cen za leto 1913. ss Najboljši ln najcenejši nakup pri ivrdki Earel Čamernik & Ko. LJubljana, Dunajska cesta štev. 9-12, specijalna trgovina s koles«, motorji, avtomobili in posameznimi deli. — Mehanična delavnica in garaža. 621 Jadranska banka filijalka v Ljubljani 9 Centrala v Trstu. Filijalke v Dubrovniku, Kotoru, Metkoviću, Opatiji, Splitu, Šibeniku, Zadru. s Zivaiuts x?eu z Ameriko. Delniška glavnica K 8,000.000. Nakazila v Ameriko ln akreditivi. Kapale in prodaja vrednostne papirje 1 Sprejema vloge na Hranilne kjlžlee I Eskomptira: menice, devize in faktore. _ . . .___... ■ 1 *~__- *~wm mAh« 373 1 — Zavarovanie vredn. naplriev proti (rente, zastavna pisma, delnice, srečke | ter na žiro ln tekočI račun. itd.) — Valute In devize. — Promese | Obrestovanie od dne vložitve do dne dviga. k vsem žrebanjem. ===== | Rentnl davek plača banka lz svojega. — Zavarovanje vredn. papirjev proti knrznl izgubi. — Revizija žrebanja srečk brezplačno. — Bombours-kredltL ..... Borzns naročila. — Innaso. — C-A 3404 1833