CELJE, 1. FEBRUARJA 1968 — LETO XXII. ŠT. t — CENA 60 PAR (60 Sdin)
GLASILO S0CL4LISTICNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA
Za zahtevnejše naloge več znanja
Spremenjeni odnosi v naši
dmžbi, zlasti tisti, fci jih
vnaša družbena in gospodar-
ska reforma, terja od komu-
nistov več znanja, temelji-
tejlo idejno-politično razgle-
danost in jasnost — vse to
pa terja od komunistov, da
se vsestransko izpopolnjuje-
jo, toda ne samo, da bi bili
informirani, marveč, da bi
lahko politično učinkovali.
Kako omogočiti komimi-
stom večje in poglobljenej-
še znanje? To nalogo je ko-
misija za idejno-politična pra-
šanja pri občinski konferen-
ci ZK v Celju obdelala s svo-
jim vsebinskim in organiza-
cijskim programom, ki ga je
pred dnevi potrdil tudi ob-
činski komite.
Izobraževalna dejavnost
naj bi po programu sodeč za-
jela vse komuniste v občini.
Metodološko bi ta prizadeva-
nja povezovali v treh oblikah;
z organiziranimi izobraževal-
nimi akcijami v občinskem
merilu in v organizacijah ZK,
z organiziranim in individual-
nim spremljanjem časnikov,
radijskih in TV informacij
ter končno z osebnim študi-
jem idejnih, političnih in eko-
nomskih gibanj doma in v
svetu.
Na ravni občinske organi-
zacije naj bi izobraževanje po-
tekalo prek politične šole, stal-
nih aktualnih predavanj, izo-
braževalnih dejavnosti v in-
teresnih aktivih ZK in občas-
nih oblik izobraževanja kot
so seminarji, p>osvetovanja it.
Izobraževanje v organiza-
cijah ZK bodo po sprejetem
programu morale povezati te-
orijo s prakso, povezati idej-
nopolitična stališča in izho-
dišča z razmerami in proce-
si v kolektivih in območjih,
ki so delovna domena po-
sameznih organizacij ZK v de-
lovnih organizacijah, združe-
nih organizacijah ZK in na
terenu.
Politična šola, ki bo v na-
slednjih dneh začela z de-
lom, je po svojem vsebin-
skem načrtu močno različna
od podobnih večernih pKJlitič-
nih šol v preteklosti. Prva in
najvažnejša karakteristika le-
tošnjega programa te šole je,
da so vse teme izredno ak-
tualne in da jih bodo sluša-
teljem posredovali najvidnej-
ši strokovnjaki in teoretiki
pri nas, saj je nad polovica
predavateljev iz vrst predava-
teljskega zbora Visoke šole
za politične vede v Ljublja-
ni. Politična šola ima letos
dva oddelka. V prvem je pri-
javljenih 27 slušateljev, pretež-
no takšnih, ki imajo višjo ali
visoko izobrazbo, v drugem
oddelku p>a je vpisanih 28
mlajših, vendar politično že
afirmiranih slušateljev. Na-
men šole je, da usposobi do-
ločeno število komunistov za
zahtevnejše dolžnosti v orga-
nizaciji ZK v občini, da pa
hkrati pojača število tistih
komunistov, ki bodo pri idej-
no-političnem delu v čvrsto
pomoč organizacijam ZK v
delovnih organizacijah in na
terenu.
KR.
Lemberška graščina sameva. Mnogo voda je že pre-
teklo v potoku pod njo, od kar so jo zapustili njeni
gospodarji. Edini, ki se zanjo še zanima je Zavod za
spomeniško varstvo, ki pa seveda ne more storiti
ničesar, da bi graščino tudi primemo zaščitil pred
zobom časa. Verjetno bi bil skrajni čas, da se pri-
stojni forumi nekoliko resneje lotijo reševanja tega
zgodovinskega spomenika, sicer se bo nekega dne
zgodilo isto kot z graščino v Višnji vasi, katere del
se je zrušil od tal do temena.
Kaj bo
z izobraževanjem ?
-Nov delovni čas, ki postaja stvarnost (ne
glede na to, da bomo večino problemov reše-
vali in urejali šele naknadno), postavlja v po-
vsem nov položaj, na primer, tudi izobraževa-
nje. Pravijo, da sodimo Jugoslovani, zlasti kar
zadeva izobraževanje odraslih, v vrh svetovne
lestvice, saj ni minute, ko ne bi bilo na tem
ali drugem koncu kakega tečaja ali seminarja^
predavanja ali česa podobnega, če smo sicer
po strokovni strukturi zaposlenih (nezaposleni
strokovnjaki so seveda izvzeti) verjetno bolj
na repu kake druge lestvice, lahko iščemo to-
lažbo potemtakem vsaj tam, kjer jo najdemo.
In vsa ekstenzivna ekspanzija je zdaj prav-
zaprav v nevarnosti.
Slišati je mnenja, da bo delovni človek, ki
bo delal po novem delovnem času, zjutraj delj
časa spal, po službi, iz katere se bo vračal pro-
ti večeru (odvisno pač od oddaljenosti od de-
lovnega mesta), bo najraje ostal doma; ostala
mu bo prosta sobota in nedelja, torej dva
dneva, in pravica, da ju izkoristi za oddih.
Kdaj bo torej našel čas za izobraževanje? Ali
niso ustanove, ki se ukvarjajo z izobraževa-
njem odraslih, pred velikim problemom?
Vsi taki in podobni pomisleki so popolno-
ma utemeljeni in logični. Sprememba delov-
nega časa prinaša splošne spremembe in bo,
če smemo soditi po razmerah razvitega sveta,
od katerega pravzaprav prevzemamo to »no-
vost«, brez dvoma izoblikovala tudi novo men-
taliteto. Pričakujemo lahko, da bodo recimo
tudi pri nas (v družabnem smislu) Bieder-
meierjevi časi, ki so v zadnjih letih očitno na
pohodu, povsem zavladali. Razumljivo je, da
bo veliko manj sestankov (kolikor ne bomo
nadaljevali železne tradicije in jih prirejali
med delovnim časom), kar je lahko kvečjemu
zelo koristno; poleg drugega pa je gotovo, da
bo tudi manj izobraževalnih akcij. To seveda
ne pomeni, da bomo zato manj pametni, saj
nam bo za te namene ostalo dejansko še ved-
no enako število prostih ur, ampak da bodo
morale ustanove, ki izobražujejo odrasle, najti
sistem in obliko, ki bo dovolj spodbudita in
predvsem sprejemljiva. Ali ni že Slomšek »po-
slal« Blažeta in Nežico v nedeljsko šolo?
D. HRIBAR,
STALIŠČE OBČINSKEGA KOMITEJA ZKS
K trem celjskim primerom
Kršitve odloka o zmrznjenju osebnih dohodkov
v Sloveniji je bilo 64 pri-
merov, da so delovne organi-
zacije med 22. in 31. decem
brom izplačevale dodatna sre-
stva nad povprečjem oseb-
nih dohodkov doseženih v no-
vemberski akontaciji. Med te-
mi so tudi trije celjski delov-
ni kolektivi.
9 Kreditna banka v Celju,
ki je izplačala 44 odstotkov.
0 Celjska zavarovalnica
»SAVA« 22 odst. in
9 Poslovno združenje za tr-
govino 56 odstotkov višje os.
dohodke v decembru, kot je
bilo povprečje akontacij v no-
vembru.
Občinski komite je na svo-
ji seji izoblikovali stališče, da
se sicer ne strinja z admini-
strativnim reševanjem neskla-
dja med gibanjem osebmh
dohodkov in realnimi gospo-
darskimi dosežki, da pa za-
časen ukrep pKDdpira, če je to
trenutno edini učinkovit na-
čin.
Občinski komite smatra, da
trije celjski primeri niso kri-
čeči, vendar obsoja ravnanje
kot moralni eksces, zlasti še,
ker je v Celju precej delov-
nih organizacij, ki so v tež-
kem položaju in so v zad-
njem času osebni dohodki
pri njih zdrsnili pod običaj-
no raven. Hkrati pa je ne-
spoštovanje predpisov prekr-
šek, ki je vreden obsodbe,
ne glede na to, ali je odlok
ustrezen ali ni. -ec.
STALIŠČA OB REELEKCIJI
NAJPREJ ZAKAJ - POTEM KAKO
z letom 1968 je na vrata
71 delovnih organizacij v Ce-
lju potrkala tudi X5ekkcija.
Reelekcija ni kampanja, zgle-
da pa taka, ker še ni posta-
la docela vsakdanji instru-
ment našega samoupravnega
mehanizma. To pa ni posta-
la zato, ker i>omen in na-
men reelekcije ni dovolj
znan.
Torej najprej je treba omo-
gočiti in poskrbeti, da bodo
delovni kolektivi v najširšem
pomenu besede spoznali in
razumeli, da je reelekcija sa-
moupravna pravica, ki omo-
goča, da kolektivi po i>otre-
bi dobijo boljše in sposob-
nejše vodilne kadre ali pa da
znova potrdijo svoje zaupa-
nje sedanjim. To vlogo se-
znanjanja z načeli in povezo-
vanje teh načel s konkretni-
mi prmieri morajo prevzeti
nase politične organizacije v
kolektivih. Ce bodo zadeve
okoli vprašanja ZAIvAJ do-
bro potekale, potem tudi ne
bo težko izdelati programov
z vprašanjem KAKO, kakšixi
naj bodo kriteriji, razpisi po-
goji (ki ne bodo harmoni-
ka za reševanje konkretnih
oseb, temveč izraz p>otreb ko-
lektivov), kakšna naj bo dol-
žnost in pravica od družbe
postavljenih članov »paritet-
nih razpisnih komisij«, kako
se rešiti različnih pritiskov,
sugestij, vpliva neformalnih
grup in kako vpnreči v voz
vse oblike pravočasnega, iz-
črpnega in davolji obsežnega
informiranja kolektiva ter šir-
še javnosti.
Torej najprej zakaj, po-
tem z lahkoto tudi kako.
-ec.
Pismo tovariša Tita
mladini Hrastnika
Pred dnevi je hrastniški ob-
činski komite ZMS prejel
pismo tovariša Tita. Predsed-
nik republike se je toplo za-
hvalil za čestitke in dobre že-
lje, ki mu jih je poslala hrast-
niška mladina s svoje nedav-
ne občinske konference ob
njegovem jubileju in jubileju
ZKJ.
V pismu je tovariš Tito za-
pisal, da je globoko prepri-
čan, da se hrastniška mladi-
na zaveda svojih odgovornih
dolžnosti in nalog v okviru
svoje organizacije, v družbe-
nopolitičnem življenju komu-
ne, učenju in za krepitev sa-
moupravljanja. Tovariš Tito
je vsem hrastniškim mladim
zaželel pri teh nalogah veli-
ko uspehov.
Hrastniška mladina je z ve-
likim veseljem in neprikritim
ponosom prejela pismo tova-
riša Tita. Občinsko mladin-
sko vodstvo je namreč z vse-
bino pisma seznanilo vse ak-
tive mladih v komuni, kjer
so poudariU, da jih želje, ki
jih je posredoval tovariš Ti-
to še v večji meri obvezuje-
jo, da bodo v celoti uresni-
čili svoje letošnje in prihod-
nje načrte.
Vlom in tatvina v Mozirju
Poinooi je neznani storilec
vrgel v izložbeno okno trgovi-
ne z reprodukcijskim mate-
rialom Kmetijske zadruge
Mozirje kamen, težak skoraj
10 kg. Z njim je naredil ve-
liko odprtino in segel v iz-
ložbeno okno. Odnesel je roč-
no motorno žago znamke
STIHEL brez verige in lista,
vredno 3200 ND. Storilec ni
pustil nobenih sledov, za njim
še poizvedinjejo.
V isti noči je neznanec iz-
vršil tudi tatvino na osnov-
ni m MOZIRJE, kjer je od-
nesel gramofon in mikrofon
Grundig. V šolo je prišel
skozi okno, v katerem je bi-
la razbita šipa. Iz pritličja
je odšel v zgornje prostore,
v zbornico in nato v upravi-
teljevo pisarno, kjer je vzel
iz omare gramofon in mikro-
fon, vredna 600 ND.
Vsi prostori v šoli so bili
nezaklenjeni.
Sledov v obeh primerih nd,
glede na uspešno delo orgar
nov javnega reda in miru pa
lahko upamo, da bodo nezna-
nega storilca kmailiu odkrili.
M. SENICAB
Zakon naj predvidi (udi vire financiranja
Izvršni odbor občinske kon-
ference Socialistične zveze
Celje je minuli teden razprav-
ljal o proračunski politiki v
letošnjem letu. PoudariU so,
da bodo zbori volivcev o pred-
logu proračunov spet razprav-
ljali z zakasnitvijo, kar se do-
gaja že nekaj let. To pa sla-
bo vpliva tako na kvaliteto
zborov vohvcev kot na nji-
hov odnos do proračtmov. Na-
to so dejali, naj bi v prihod-
nje zakonodajalci — kadar
nalagajo občinskim skupšči-
nam nove obveznosti — dolo-
čili tudi vire financiranja teh
nalog.
Ko pa so govorili o prora-
čunskih dohodkih v letoš-
njem letu, so menUi, da v
celjski občini ni mogoče pri-
čakovati bistvenega poveča-
nja   pri   dohodkih   od   ob-
davčitev kmetov. Ne samo,
"da večina kmetijskih povr-
šin leži na poplavnem območ-
ju, zaskrbljujoč je tudi sta-
rostni sestav kmetov, med
katerimi je čedalje več osta-
relih in osamelih ljudi. V zve-
zi z obdavčitvijo obrtnikov i>a
so menili, da mora biti učin-
kovita, vendar stimulativna
za razvoj terciarnih dejavno-
sti.
tedenski
mozaik
v   mnogih   zahodnoevrop-
skih državah imajo oblasti
zadnje čase polne roke dela
S   študentskimi   nemiri.   V
Španiji kar po vrsti zapirajo
fakultete na madridski uni-
verzi, ker študentje demon-
strirajo proti Francu. Zdaj
sta že več kot dve tretjini
madridskih študentov »brez-
poselni«. V Britaniji so neki
dan študentje demonstrirali
proti  premieru  Wilsonu  in
policijo, ki jih je skušala raz-
gnati, napodili s paradižniki
in gnilimi jajci. V Belgiji pa
so kar sedem dni trajali ne-
redi, ki so izbruhnili na sko-
raj vseh univerzah, ker so
hoteli odpraviti flamski jezik
in  ga  povsod  zamenjati  s
francoščino... V Italiji se je
začel proces o poskusu dr-
žavnega udara leta 1964. Glav.
ni krivec je general de Lo-
renzo, ki ga obtožujejo, da
je skušal s svojimi pristaši
prevzeti oblast in odpraviti
demokratične institucije. Pri-
mer kaže, da generalski ape-
titi po oblasti niso omejeni
samo na nerazvite države v
Aziji, Afriki in Latinski Ame-
riki ...   Grški  vojaški  šefi,
ki jim je za razliko od de
Lorenza udar uspel, priprav-
ljajo nov »strip-tease«. Vodil-
na četvorica polkovnikov je
že pred časom slekla unifor-
me in se prelevila v civiliste,
zdaj pa napovedujejo, da bo
še devet polkovnikcn^ ki vo-
dijo razna ministrstva odloži-
lo uniforme. Potem pa naj
po svetu še govorijo, da v
Grčiji vlada vojska... V Pe-
kingu so v nedeljo organizi-
rali javen proces proti enaj-
stim ljudem, ki so jih obto-
žili kontrarevolucionarne de-
javnosti. Dva so obsodili na
smrt in takoj usmrtili, dve-
ma drugima, ki so ju tudi
obsodili na smrt pa so kazen
odložili za dve leti Javnemu
procesu je prisostvovalo 10
tisoč ljudi, prenašala pa ga
je tudi televizija. Tokrat se
je v Pekingu prvič zgodilo,
da je bil proces javen, med-
tem ko so v šanghaju že ne-
kajkrat sodili »kontrarevolu-
cionarjem« pred veliko mno-
žico in televizijskimi kamera-
mi Na nekem lepaku v Pe-
kingu je bilo rečeno, da je
sam Mao Ce Tung rekel, da
so prenosi takih sojenj »zelo
vzgojni«...
Notranji natečaji
v delovnili organizacijah
stvar je že dolgo jasna: na
mnogih stolih v gospodarskih
Ln drugih delovnih organiza-
cijah ne sedijo pravi ljudje.
Prišlo je tako daleč, da tega
ne moremo več dovoljevati.
Zlasti še zato ne, ker imamo
»pravih« ljudi čedalje več (če
niti ne upoštevamo tistih, ki
odhajajo z diplomami v tuji-
no).
Toda pot od six)znanja do
rešitve tudi tukaj ni posuta z
rožami. Kako je mogoče de-
lovne ljudi brez pretresov in
težjih sporov razporediti ta-
ko, kot to najbolj ustreza pro-
lOTOdnji in v skrajni meri tu-
di njim sami? Vprašanje, ki
terja odgovor.
NOVOST O KADROVSKI PO
LITIKI
Začelo se je nekako sra-
mežljivo: v nekaterih delov-
nih organizacijah so bili raz-
pisani interni natečaji za iz-
popolnitev nekaterih delovnih
mest. Vesti o tem so bile bolj
skope. Bralci so imeli vtis,
da so i>rišle v časopise skozi
»stranska vrata«. Povrhu so
bile- še precej nejasne: inter-
ni natečaj — kaj to pravza-
prarv je?
Slo je v bistvu za pravcato
majhno revolucijo v kadrov-
ski politiki. Nekateri so jo
sprejeli z nera2aHnevanjem,
celo z odporom, češ ti interni
natečaji so že vnaprej obsoje-
ni na polom. Ali ni to smeš-
no igranje s samoupravlja-
njem? so tarnali drugi. Mar
nimamo operativnih vodstev
in strokovnih služb, ki so dol-
žne ocenjevati kvalifikacije in
sposobnost ljudi, ki pridejo
na ustrezna mesta?
Vendar interni natečaji niso
doživeli poloma, kot so si ne-
kateri obetali. Nasprotno. Ne-
davno so se v tisku, čeprav
spet precej plaho, pojavile
novice o razpisu internih na-
tečajev celo za dva tisoč de-
lovnih mest v nekaterih pod-
jetjih (»Pretiš« v Vogošču in
»Energoinvest« v Sarajevu).
Praksa torej kaže, da so taki
razpisi mogoči
RAZLOGI
Pravico do udeležbe v no-
tranjem natečaju imajo seveda
vsi delavci, katerih delovna
organizacija je natečaj razpi-
sala. Ta praksa se uvaja pred-
vsem zato, da se primer-
neje razporedijo moči de-
lovnega kolektiva — da pri-
dejo pravi ljudje na prava
mesta! Že to je vsekakor za-
dosten razlog, jih je pa še
več. S temi natečaji je dana
priložnost tako rekoč vsem
članom delovnega kolektiva,
da pridejo tudi na odgovorna
deloTOa mesta v podjetju. Ta-
ka priložnost pa seveda spod-
buja člane kolektiva k prido-
bivanju in širjenju strokovne
in splošne prakse.
Res pa je v tej stvari neka
nevarnost: praksa notranjih
natečajev se lahko uporabi
tudi za to, da se delovni ko-
lektivi zapro vase, zlasti tam,
kjer posamezniki in skupine
»držijo vajeti« v svojih rokah.
Tej nevarnosti se je mogoče
izogniti le tako, da notranji
natečaj postane samo del
enotnega procesa kadrovske
politike (drugi je javni nate-
čaj). Kajti ko detlovna orga-
nizacija na najboljši možni
način razporedi lastne kadrov-
ske moči, potem lahko bolje
in stvameje oceni, katere svo-
je potrebe bo morala kriti s
kadri zunaj kolektiva.
Nevarnost zapiranja kolek-
tivov vase pa nikakor ni za-
dosten vzrok, da bi do notra-
njih natečajev zavzeli odklo-
nilno stališče. Ta metoda na-
mreč najbolj ustreza razvoju
samoupravnega socializma.
Predvsem zato, ker ljudi, ki
na ta način pridejo na delov-
no mesto, prisili, da imajo
odgovornejši odnos do dela. V
tem primeru človeku, ki je
prevzel delovno mesto, ne iz-
kaže zaupanja posameznik,
tudi ne skupina »odgovornih«
ljudi, ampak praktično ves
kolektiv. Že samo to dejstvo
pa pomeni pot, s katero se
samoupravljanje uveljavlja in
utrjuje. M. BABIČ
Sto let tiskarske
organizacije
9. februarja letos bo po-
teklo 100 let, odkar so slo-
venski tiskarji ustanovili svo-
jo grafično organizacijo, ki
je bila hkrati prva delavska
organizacija na naših tleh.
Takrat se je zbralo na usta-
novni občni zbor 32 tiskar-
skih delavcev, zdaj pa je v
grafični organizaciji okoli
2500 članov. Visoki jubilej
bodo proslavili z vrsto prire-
ditev, avgusta pa bodo letne
igre grafičarjev, tokrat v C^-
Iju.
NAVZLIC SKRIVNOSTNEMU IZGINOTJU ene francoske in ene izraelske
podmornice v Sredozemlju ni promet pod morsko gladino nič manj živahen i
nič manj — nevaren. »RESOLUTION« prva angleška podmornica tipa Polar«
nalaga te dni v vojaški bazi v Charlestonu tovor 16 raket Polaris. Podmornica bo
jutri izplula proti Cape kennedyju (ZDA), kjer bo operirala ta mesec. Na sliki;
»RESOLUTION« v Charlestonu. Telefoto: UPj
TELEGRAMI
PREDLOG ZA NEVTRALIZACI-
JO AFRIKE — Predsednik Slono-
koščene obale Houphouet Boigny
in Konga (Kinshasa) Joseph Mo-
butu sta se zavzela za to, naj bi
bila Afrika popolnoma nevtralna
in naj bi njeno nevtralnost jam-
čile velesile. Tako bi ta celina
ostala izven svetovni spopadov in
bi se lahko bolj posvetila prema-
govanju zaostalosti.
ŽELEZNIŠKA NESREČA V
BRAZILIJI — V ponedeljek se je
v Južni Braziliji zgodila huda že-
lezniška nesreča, pri kateri je
bilo 41 ljudi ubitih, 57 pa ranje-
nih. Do nesreče je prišlo, ker sta
se zaletela potniški in tovarni
vlak.
KONEC POLETOV Z BOMBA-
MI? — Ameriški tednik »News-
week« piše, da je obrambno mi-
nistrstvo ZDA sklenilo, da bodo
ustavili stalne polete ameriških
bombnikov natovorjenih z jedrski-
mi bombami okrog sveta. V zad-
njem času sta se dve taki letali
zrušili, leta 1966 blizu španske
obale, pred kratkim pa na Gren-
landiji. Obakrat je prišlo do ra-
dioaktivnosti.
SOVJETSKA PARTIJSKA DELE-
GACIJA v TOKIU — v glavno
mesto Japonske je pripotovala
sovjetska partijska delegacija, ki
jo vodi član Politbdroja Mihail
Suslov. Delegacija se bo pogovar-
jala s predstavniki japonske ko-
munistične partije o normaliza-
ciji odnosov med obema par-
tijama.
tedenski zunanjepolitični pregled
Nevarna
igra okrog
Koreje
Prejšnji teuen so severno-
korejski piatruljni čolni blizu
»bal Severne Koreje zajeli
uneriško vojaško ladjo »Pue-
blo«. ZDA trdijo, da je njiho-
va ladja plula v mednarodnih
vodah, Korejci pa trdijo, da
je kršUa njihove ozemeljske
vode. Naj bo tako ali tako,
nastala je ostra kriza, ki je
celotni položaj v vzhodni
Aziji še bolj zaostrila. V ZDA
ni malo takih, ki menijo, da
bi moral VVashington kar naj-
odločnejše reagirati, če ne
gre drugače tudi z vojaško
silo, kar bi seveda pripeljalo
do nove vojne v Koreji. Sli-
šati je tudi bolj razumne gla-
sove, ki se zavzemajo za to,
da incidenta ne bi dramatizi-
rali in se igrali z ognjem. Naj
omenimo, da je tako stališče
zavzela tudi Sovjetska zveza,
ki je preko svojega premiera
Alekseja Kosigina pozavala
ZDA, naj incidentu ne pripi-
sujejo prevelikega pomena.
Zaenkrat še ni jasno, kako
se bo zadeva razpletla. Ame-
ričani pošiljajo okrepitve v
Južno Korejo, blizu severno-
korejskih obal pa plovejo
njihove vojaške ladje. Ozrač-
je je torej močno napeto, če-
prav je morda dobro zname-
nje, da se v prvih dneh po
incidentu še ni zgodilo nič
usodnega. Vendar je to le
delna tolažba, posebno ker
je položaj v tem delu sveta
tak, da vedno lahko pride do
eksplozije že ob najmanjšem
povodu. Tudi če se bo pri-
mer s »Pueblom« razpletel
brez najhujšega, bo še vedno
obstajala stalna nevarnost,
da se ob kakšni podobni pri-
ložnosti stvar konča slabše.
Vprašanje je, komu ozrač-
je stalne napetosti koristi in
zakaj so incident s »Pue-
blom« napihnili do takšne
mere. Prvič je res, da ZDA
stalno izzivajo s tem, ko po-
šiljajo svoje vohunske in
vojne ladje v skoraj vsa sve-
tovna morja in k obalam
drugih držav. Po drugi strani
pa je res, da tudi korejski
akciji ne manjka določene iz-
zivalnosti, posebno če prište-
jemo sem še naraščanje inci-
dentov v demilitarizirani co-
ni med Severno in Južno Ko-
rejo. Večina komentatorjev
meni, da incident ni bil slu-
čajen in da so tako ZDA kot
Severna Koreja imele pri
tem še posebne smotre. ZDA
zdaj ob korejskih obalah zno-
va demonstrirajo svojo moč
in znova dajejo vedeti vsem,
posebno pa Kitajski, da ne
mislijo odstopiti od svojih
interesov in v tem delu sveta
za nobeno ceno. Severni Ko-
rejci pa so s tem hote ali
nehote storili močan pritisk
na Američane v Vietnamu,
saj morajo del svojih vojt
ških sil zdaj uporabljati g
nadzorovanje položaja v Kft
reji, razen tega pa so pov
zročili napetost tudi v JvM
Koreji in jo prisilili, da p*
novno razmisli ali lahko
pošlje še več svojih čet i
Vietnam. Vsa stvar v zveii
z zaplembo »Puebla« je go-
tovo več kot le incident -
je politična igra (ki se kaj
lahko spremeni tudi v voj*
i
ško) v kateri gre za širše
stvari, kot le za vprašanje
kršitve ozemeljskih voda.
Te dni se nekoliko nen*
vadne in nevesele stvari do-
gajajo tudi pri naših sose-
dih Bolgarih. Bliža se 90. oh-
letnica osvoboditve Bolgarije
iz turškega suženjstva. V
pripravah na to proslavo pri'
hajajo pri naših sosedih ta
dan težnje, ki so vse prej kot
koristne za dobre odnose
med Jugoslavijo in Bolgari-
jo. Znova se namreč zastav
Ija tako imenovano »make-
donsko vprašanje«, katerega
smisel je v tem, da Bolgari
ne priznajo, da so Makedon-
ci suveren narod z lastnim
jezikom, zgodovino in kultu-
ro. Znova se v bolgarskem
tisku množijo trditve, da s«
Makedonci Bolgari, da j*
makedonski jezik le zahodn"
bolgarsko narečje itd. še veČi
znova govorijo o »veliki Bol;
gariji« to je o Bolgariji, ^
je nastala po sanstefanskem
miru leta 1878 in ki je ofr
segala tudi ozemlje današnj*
Makedonije in dele Srbije-
Ta »velika Bolgarija« je ob-
stajala vsega tri mesece, veff
dar očitno mnogi v Bolgari^
še do danes niso pozabil'
apetitov, ki so se tedaj z^fl'
dili. Priprave na bližnjo
letnico nosijo zaskrbljujo*^
veliko znakov bolgarskeg*
nacionalizma in šoviniziH^'
velikodržavne obsedenosti
ozemeljskih zahtev. Tako Pf
čet.ie je v hudem nasproti"
s politiko dobrega sosedst^*
in z zgodovinskimi de,istvi ^
nauki. Vsekakor zbuja v
kedoni.ii in vsej Jugoslaw
upravičeno zaskrbljenost '
ogorčenje. Zbujanje nacio«*'
lizma gotovo ne prinaša
tedenski notranjepolitični pregled - tedenski notranjepolitični pregled
Nova
vsebina dela
■ PLENUM CK ZMS O PRI-
PRAVAH NA KONGRES. Udeležen-
ci so ocenili dosedanje priprave iri
predloge kongresnih dokumentov,
ki biodo v oporo slovenskim dele-
gatom na februarskem kongresu
Zveze mladine Jugoslavije. Tam se
bodo zavzemali za nova program-
ska načela, pa tudi za novo vsebi-
no dela. Zveza mladine naj ne bi
bila le nekakšna kopija drugih
družbenih in političnih organizacij,
temveč organizacija, ki bo odražala
politična stremljenja in interese
mlade generacije.
Na plenumu so ovrgli nekatere
težnje po zvezi mladine kot ne-
kakšnem sodobnem SKOJ ali, kar
je druga skrajnost, kot zvezi mla-
dinskih organizacij. Zavzeli so s/
za to, naj bi se zvezno vodstvo
oblikovalo po republiškem načelu.
Plenum CK ZMS je podprl od-
klonilno stališče mladinskega ko-
miteja mesta Maribor do odloka
o javnem redu in miru, ki ga je
konec lanskega leta sprejela mari-
borska skupščina. Kakor je znano,
odlok določa, da mladi do 16. leta
po deveti uri zvečer ne smejo na
ulico. Ta vikrep je izzval pri mladih
po vsej Jugoslaviji ogorčene pro-
teste, mladinski časnik »Mladost«
pa je sprožil celo ustavni spor.
m VEČJA ODGOVORNOST NA
OBČINAH. Trije zakonski predlogi
s področja zdravstvenega zavaro-
vanja, ki jih je te dni sprejel iz-
vršni svet, precej povečujejo vlogo
občin na tem področju. Stopnje
prispevkov za zdravstveno zavaro-
vanje, dodatni prispevek za zdrav-
stveno zavarovanje, ki ga plačujejo
zavarovanci od dopolnilnega do-
hodka, in dodatni prispevek, ki ga
plačujejo zavarovanci — člani go-
spodinjstev, ki se ukvarjajo s kme-
tijsko dejavnostjo, naj bi po novih
predpisih določale skupščine ko-
munalnih skupnosti socialnega za-
varovanja s soglasjem občinskih
skupščin.
■ AKTIVNOST IZVRŠNEGA
KOMITEJA CK ZKS. Izvršni ko-
mite je na svoji ponedeljkovi seji
razpravljal o stikih s komunistični-
mi in drugimi strankami v sosed-
njih deželah. Med drugim je po-
udaril nujnost, da bi odnose Slo-
venije z zamejstvom širše preučili,
tako tudi vzroke, zakaj niso bolj
izrabljene možnosti za gospodar-
sko sodelovanje z obmejnimi po-
krajinami v Italiji in Avstriji.
Na seji so govorili tudi o tem,
da bodo v razprave o aktualnih
problemih mednarodnega delavske-
ga gibanja vključili vse članstvo
ZKS.
■ USPEH NAŠEGA NUKLEAR-
NEGA INŠTITUTA. V nuklearnem
reaktorju inštituta »Jožef Štefan«
v Podgorici pri Ljubljani so uspe-
šno prikazali delovanje novega re-
gulacijskega sistema za krmiljenje
reaktorja. Ta zapletena elektronska
naprava je naš domači proizvod,
plod sodelovanja z zagrebškim pod-
jetjem »Rade Končar«.
■ TEKMOVANJE KOOPERAN-
TOV ZA PRIDELKE PŠENICE.
V tekmovanju kooperantov za bo-
gate pridelke pšenice bo sodelo-
valo letos kakih 100.000 gospodar-
stev iz 200 zadrug ln obratov za
kooperacijo. Na njihovih posestvih
računajo s pridelki nad 40 metrskih
sto to v na hektar. Kmetijske stro-
kovne službe bodo pridelovalcem
pomagale pri uporabi agrotehnič-
nih ukrepov.
■ ZASEBNI PREVOZNIKI DA,
TODA... Odbor republiškega zbo-
ra za proizvodnjo in promet meni,
da ne bi smeli zatreti zasebnega
prevozništva, samo ga je treba
spraviti v sklad z našimi načeli o
osebnem delu. Družbena prevozni-
ška podjetja imajo sedaj precej
večje dajatve, zato zahtevajo, naj
bi zasebni prevozniki poslovali v
enakih razmerah z družbenimi.
Svet za obrt pri gospodarski
zbornici meni, da sedanji davčni
sistem ustreza, le izvajati ga je
treba.
Sindikati bodo posvečali več po-
zornosti delavcem, ki delajo v za-
sebnem sektorju in ki doslej niso
bili dovolj vključeni v sindikalno
dejavnost.
■ ELEKTRIKE NE BODO VEČ
OMEJEVALI. Zakon o omejevanju
dobave električne energije so raz-
veljavili. Odslej bodo vsi pogoji
dobave določeni s pogodbami med
elektrogospodarstvom in porabniki.
ENOTE FNO V SAIGONU — V
glavnem mastu Južnega Vietnama
so se pojavili letaki, ki pravijo,
da so se v mesto vtihotapile eno-
te Južnovietnamske osvobodilne
armade, ki pripravljajo napade
na za-radbe v kato'-^b      -"-^-'-^•'>-
2
DOLENJSKI UST * TEDNIK^VESTNIIC: vsak četrtek 60.000 izvodm/!
TOKOVI SAMOUPRAVLJANJA IN DELITVE
DeLOVNE enote med predpisi in prakso
Delovna enota se je močno
uveljavila ponekod bolj na
papirju, drugod pa bolj v
praksi. Prav giotovo ni delov-
ne skupnosti, ki ne bi v svo-
jem statutu oprede''a vloge,
mesta in fizognomije delovne
enote in točno določila nje-
nih pravic in dolžnosti. O
njih se pogosto razpravlja na
sestankih delo\-nih skupnosti,
v političnih krogih in na
znanstvenih sestankih.
V praksi pa je z vsemi te-
mi stvarmi vendarle precej
drugače.
DELOVNE  ENOTE  NISO
»PREHODEN   POJAV«
Ko smo pred desetimi leti
pričeli uvajaM delovne enote,
je vse kazalo, da je to pre-
hoden pojav, pa so zato
nanje gledali kot na modo.
Medtem pa se je kasneje po-
kazalo, da delovne enote za-
gotavljajo večjo proizvodnjo
in storilnost, pomagajo raz-
vijati samoupravljanje in tz-
IX)dbujajo delitev po delu.
Delavci so dobili možnost,
da več zaslužijo, podjetja pa
so znižala proizvodne stro-
ške, hkrati s tem pa so se
vključevala   v   mednarodno
delitev dela. Delavec je bil
živo zainteresiran, bolj kot
kd^. prej, da več in čim
boljše in cenejše proizvaja.
IZMIŠLJENE DELOVNE
ENOTE
Delovne enote se navadno
obliV jejo kot organizacijsko
samoupra\TU deli podjetja,
ki predstavljajo zaokroženo
celoto, sposobno za obliko-
vanje in delitev doh'xika in
za uresničevanje neposredne-
ga samoupravljanja. Vendar
pa so v mnogih organizaci-
jah na izumetničen način
pristopili k ustanavljanju
delo\-nih enot tako, da so v
glavnem sedanje organizacij-
ske oblike enostavno rreime-
novali v delovne enote. To je
bila najlažja pot in zato je
večina podjetij ubrala to
pot. Ponekod so jih istano-
vili' zaradi ustanavljanja sa-
mega. Tako so se pojavile
prav maj-hne in nabrekle de-
lovne enote, ki zaposlujejo
od treh do več sto delavcev.
SLUŽBE V ZATIŠJU
Ne glede na to, kako so
delovne enote ustvarjene, se
v delovnih skupinah že dolgo
bije bolj za zaslužek, za trg,
za mesto v podjetju in za
obstanek celotne delovne or-
ganizacije. Vendar pa v tem
boju ne sodelujejo vsi enako.
V zelo velikem številu delov-
nih organizacij je najpogo-
stejša praksa v tem, da vse
strokovne službe tvorijo eno
delovno enoto.
To praktično pomeni, da v
teh delih podjetja ni pogojev
niti za uF>orabo sistema de-
litve dohodka. Tako stanje
p>a pogosto p>ovzroča razprtje
iiniHiiiHiiii
med delavci v proizvodnji in
uslužbenci v skupnih službah.
Do take pisanosti in lahkot-
nega pristopanja k ustanav-
ljanju delovnih enot pride
tudi zato, ker obstaja mne-
nje, da so delovTie enote »po-
litična akcija in stvar sindi-
katov«. Posledica tega pa je,
da so ponekod t^elovne enote
.še vedno samo na p>apirju
oziroma v normativnih aktih,
nikakor pa ne v praktičnem
vsakdanjem poslovano'U.
B. L.
NAŠI MLADINI NA SRCE
— Bodimo odrasli! Proč z zastarelo
dudo — cigareto v usta!
NOVOST V ZDRAVSTVENEM
ZAVAROVANJU
Kakšno zavarovanje?
Nači't predloga za novi sistem socialnega
zavarovanja je te dni v odborih zvezne skup-
ščine sprožil veliko polemik, nič manj kot lani,
ko je M ta sistem predstavljen v obliki lez
zveznega izvršnega sveta. Načrt je sedaj rezul-
tat skupne komisije zvezne skupščine. V njem
s€" predlaga jamstvo za osnovno zdravstveno
varstvo vsem državljanom, popolno zdravst-
veno varstvo pa samo za otroke do sedmih
ali morda do petnajstih let.
Vsi drugi naj bi se vključili v varstvo po
svojih delovnih organizacijah, ki bi se včlanile
v skupnosti zavarovanj, za katere bi se izrekla
večina kolektiva. Te skupnosti bi se oblikovale
na teritorialni ali proizvodni osnovi. Predvideno
je posebno 2savarovanje za primer poškodbe
pri delu in za poklicna obolenja, pa tudi kmeč-
ko zavarovanje.
PRIPOMBE
Poslanci socialno-zdravstvenega zbora so
imeli v debatah tudi tokrat vrsto pripomb.
Predvsem so kot splošno zagovarjali načelo,
da se to varstvo osnuje na teritorialni osnovi,
proizvodno osnovo pa smatrajo za dopolnilno.
Na tej osnovi bi si posamezne delovne organi-
zacije lahko zajamčile višjo raven zdravstve-
nega zavarovanja. I*udarjali so posledice, ki bi
lahko nastale, med njimi tudi politične, saj bi
nekatere skupnosti bile »bogate«, druge pa
»revne«, odvisno od akumulativnosti posamez-
nih gospodarskih panog in dejavnosti. Terito-
rialna osnova pa postavlja široke meje delav-
ski solidarnosti.
Druge pripombe, ki jih je bilo slišati v od-
borih socialno-zdravstvenega zbora, so se na-
našale na tako imenovano poklicno zavarova-
nje, katerega, po njihovi sodbi, ne smemo lo-
čiti od delavskega zavarovanja. Navajali so pri-
mere nizko akumulativnih podjetij, rudnike,
kakor tudi različna poklicna obolenja, ker bi
te delovne organizacije spravilo v še težji po-
ložaj.
Odbor za zdravstveno varstvo tega zbora
sploh ni sprejel predlaganega načrta, sodeč,
da o njem ne more povedati svojega mnenja,
ker načrt ni p>odprt z materialnimi podatki.
KOMISIJA
Debata o predlaganem načrtu se je končala
s skupno sejo treh odborov socialno-zdravstve-
nega zbora, ka)&eri so se kasneje priključili še
člani zveznega sveta. Dosegli so sporazum.
Nova skupna komisija bo predlagani tekst do-
polnila s pripombami in nasveti, ki so bili
dani, oziroma bo enakopravno razločila predla-
gane alternative, da bi oba zbora zvezne skup-
ščine lažje povedala svoje mnenje in bi šel
tekst lahko že februarja v javno razpravo.
Naloga skupne komisije vsekakor ne bo
lahka. Od njenega uspešnega dela bo odvisna
tudi debata na bližnjih sejah zbora. Tedaj bodo
besedo dobili državljani.
S. T.
Najnovejše: deset tisoč ameriških
zdravnikov ne kadi več
Danes posebej poročamo na
reportažni strani o nevarnih
posledicah kajenja. Tik pred
zaključkom številke pa smo
zvedeli, da je po cenitvah dr-
žavnih organov za zdravstve-
no varstvo v ZDA kakih
10.000 zdravnikov prenehalo
kaditi cigarete — potem ko
so pred meseci objavih po-
ročilo zvezne ameriške agen-
cije za zdravstveno   varstvo.
kako nevarno je kajenje ci-
garet.
Agencija je s p>omočjo po-
sebne ankete ugotovila, da
pribl. 35 odst. zdravnikov ni-
koli ni kadilo, 36 odst. jih je
prenehalo kaditi, 29 odst.
zdravnikov pa še vedno kadi
cigarete. — V Ameriki, tako
sodijo tamkajšnji strokovnja-
ki, kadi 52 odst. odraslih mo-
ških in 34 odst. odraslih
žensk.
Slovenske kuharice
se bodo spet
pomerile
Kakor lani, pripravljajo v
ljubljanskem hotelu SLON
tudi letos tekmovanje gospo-
dinj, ki bodo pripravljale do-
slej še neznane slovenske na-
rodne jedi. Kakor lani, bodo
tudi letos najboljše jedi nato
uvrstili v jedilnik »narodne
kuhinje« hotela SLON. Tek-
movanja se bodo lahko ude-
ležile gospodinje iz vseh kra-
jev Slovenije.
Pred Vin. kongresom
ZMJ
Od 8. do 10. februarja bo
osmi kongres Zveze mladine
Jugoslavije. Pripravljen je že
osnutek novega statuta mla-
dinske organizacije ter drugi
organizacijsko politični pro-
grami za delo mladih.
Vendarle: ukinitve omejitev!
Izvršni komite CK ZKJ je podprl težnje po ukinjenju omejitev na zvezni
ravni in krepitvi vioge samoupravne baze
Konec lanskega leta je zve-
zna skupščina sprejela reso-
lucijo o temeljih ekonomske
politike v letu 1968. Pred tem
in med samim zasedanjem je
potekala burna razprava, ko
so nekateri trdili, da je reso-
lucija vnovič uzakonila omeji
tev skupne prispevne stopnje,
medtem ko so spet drugi tak
šne trdffve zavračali. V teh
razpravah se je zaostrilo
vprašanje funkcije in pristoj-
nosti organov federacije in
načina, kako sprejemajo za
vso jugoslovansko družbo uso
dne in pomembne odločitve.
Te dni je spregovoril o tem
tudi izvršni komite CK Zveze
komunistov Jugoslavije. V
svojem sporočilu za javnost
je jasno in odločno povedal,
da je ukinjanje omejitev sku-
ne prispevne stopnje na zve
zni ravni v dcthu sklepK)v 8.
se je CK ZKJ. Takšne omejit-
ve je nujno odpraviti, ker ovi-
rajo nadaljnji razvoj samoup-
ravnih odnosov, integracijo
in funkcionalno povezanost go-
spodarske dejavnosti.
Izvršni komite CK ZKJ pod-
pira tiste težnje v naši druž-
bi, ki terjajo hitrejši napre-
dek v razvoju metod dela or-
ganov federacije, demokrati-
zacijo postopka pri sprejema
nju odločitev na zvezni ravni
Ta proces mora iti hitreje v
prid krepitve vloge samoup-
ravne baze, republik in dru-
gih samoupravnih skupnosti
V uresničevanju funlicije fe
deracije mora priti do izraza
skupen interes republik in ož-
jih skupnosti. Pristojnost or-
ganov federacije naj bi se
omejile le na tisto, kar je ne
ogibno potrebno zato, da za-
gotovimo enotnost sistema in
zadovoljevanja skupnih druž-
benih potreb. Le tako se bo
mogoče izogniti nevarnosti, da
bi posegali tudi na tista pod-
ročja, kjer na zvezni ravni ni
mogoče ddVolj upoštevati po-
sebnosti razmer in različnosti
konkretnih problemov.
Izvršni komite poudarja
nujnost adekvatnejših odno-
sov med federacijo in repub
likami. V tej zvezi opozarja
na potrebo po izpopolnjeva-
nju metod dela zvezne skup-
ščine in njenih organov, 25ve-
znega izvršnega sveta in orga-
nov zvezne uprave. Precejšen
poudarek je tudi na strokov
nih službah, njihovih nalogah
in odgovornosti v pripravlja
nju analiz in predlogov za
zvezne organe.
Izjava izvršnega komiteja
CK ZKJ je dovolj zgovorna,
zato ni treba posebej poudar-
jati njenega pomena za na-
daljnji razvoj federacije kot
skupnosti enakopravnih naro-
dov. V njej je jasno prisotna
težnja po nadaljnjem še hit-
rejšem razvoju samoupravnih
odnosov. Očitno je, da so na-
sprotne težnje, ki so odkrite
ali za kulisami izpričevale
centralistične, birokratsko-eta.
tistične težnje, doživele še en
hud poraz.
F. ŠETINC
Vaše zaloge  so rtrtev kapital v si|[ailišeih» Raz^r9dajte
I ; jih in pcmiagajte si ^ jden^rjemr ki boste-
dobili na ia nadinJ Obvestite javnost in
■ kupt^, kolika odstotkov p o p ii s t a ste
I ivamenin za^blagoi iz zalog! Pri tetit Vam'
^fi^ižiibolj učinkovito pomaga oglas v lokal-
Bo res manj menjalnic?
Narodna banka je pred
kratkim znižala provizijo me-
njalnicam od 1,25 odst. na
0,50 odst., zaradi česar so v
raznih hotelih, agencijah in
turističnih organizacijah za-
čeli razmišljati, da bi zaprli
svoje dosedanje menjalnice tu-
jega denarja. V pribl. 4000
menjalnicah v državi dela
kakih 5000 uslužbencev, me-
njalnic pa je v državi glede
na naraščajoči turizem že ta-
ko premalo.
Postopno ozdravljenje republiškega proračuna
Predlog izvršnega sveta SRS: prispevna stopnja iz osebnih dohodkov naj bi
letos znašala 27,5 odstotka — Glavni del povečanih sredstev bo šel za
pokojninsko zavarovanje
Prejšnji teden se je v Ljub-
ljani nadaljevala seja izvršne-
ga sveta, ki jo je vodil pred-
sednik stane Kavčič. Sprejeli
so oceno razvoja SR Sloveni-
je za 1968, ki temelji pred-
vsem na možnostih razvoja,
ki je pogojen s predvidenimi
gibanji povpraševanja in po-
trošnje na domačem trgu kot
tudi na tujih tržiščih.
Izvršni svet je obravnaval
tudi predlog zakona o prora-
čunu SRS za 1968. Na osnovi
razgovorov s predsedniki ob-
činskih skupščin in s pred-
stavniki gospodarstva je bila
pred kratkim dogovorjena pri-
spevna" stopnja iz osebnih do-
hodkov v višini 27,5 odst. Pre-
težni del povečanja bo šel za
kritje potreb pokojninskega
zavarovanja. Predlog proraču-
na kaže močna prizadevanja,
da bi dosegli v Sloveniji ust-
rezno proračunsko gospodar-
jenje in da se začne proračun
postoix)ma sartirati. Vsi ko-
ristniki proračunov bodo mo-
rali v primerih, če ne pride
do uresničenja predvidenih
dohodkov, pravočasno uskla-
diti obseg potrošnje z dejan-
5kirm sredstvi oz. dohodki.
Kaj pričakujejo lahko obča-
ni v z!\'ezi s proračuni za 1968?
Predvidene so nekatere nove
obdavčitve, tako od
— povečane stopnje od zapo-
slenih upokojencev,
— povečanih taks na potne li-
ste,
— predlagano \yd so tudi po-
sebne nove takse na lastnino
osebnih avtomobilov in ka-
mionov.
Delovne organizacije druž-
benega sektorja bodo razen
polodstotnega povečanja pri-
spevne stopnje iz osebnih do-
hodkov plačevale tudi prispev-
ke od uporabe skladov skup-
ne porabe delovne organizaci-
je z izjemo sredstev, ki bodo.
porabljena za stanovanjsko
graditev. To p)omeni hkrati
za delovne organizacije, ki so
lani prispevale za strokovno
šolstvo, 1 odst. zmanjšanje
skupnih dajatev. 2e po zvez-
nem zakonu je predvideno, da
lahko znaša obremenitev teh
skladov do 8,2 odst., republi-
ke pa lahko zdaj po iK)sebnih
predpisih uvedejo zvišanje
stopnje za tiste delovne orga-
nizacije, ki imajo monopolen
položaj v družbi.
Ena streha za slo-
venske elektrarne?
v Dravskih elektrarnah se
pogovarjajo o združitvi s
termoelektrarnama Šoštanj
in Brestanico. Po tej zdru-
žitvi bi morda združili še
dravske, savske in soške
elektrarne v enotno republi-
ško podjetje. Cas bi bil,«da
bi zagotovili gospodarnejši
razvoj in bolj ekonomično
poslovanje naših elektrarn!
V maju: 150-letnica
Postojnske jame
Na pomemben in lep jubi-
lej so se začeli pripravljati
v Postojni: v maju bodo pro-
slavili 1,50-letnico Postojnske
jame. Pomagale bodo vse na-
še jamarske organizacije in
specialni instituti, v Postojni
pa bo takrat tudi razstava
»150 let jamarskega raziskova-
t^ja na Slovenskem«. Priprav-
ljajo tudi poseben prospekt,
Iti ga bodo tiskali v nakladi
četrt milijona izvodov in v
11 iezikih.
DOLEnUSKrUST* TEDNIK^VESTNIKr vsak Četrtek 60.000 izvodovf^^^
TRIDESET LET S TITOM IN PARTIJO
Čvrste vezi so spletene med državami, ki aktivno delajo za miroljubno sožitje
med vsemi narodi sveta: tovariš Tito s predsednikom Naserjem, v sredini pokojni
predsednik Indije Nehru (19. novembra 1961)
3. nadaljevanje
Brez zaupanja v ZKJ
in delavski razred -
pot nazaj!
že v letu 1954 so se poja-
vile pri nas politične tenden-
ce, katerih osnovna značil-
nost je bila ta, da so njih
nosilci izgubili vero v učin-
kovitost in sposobnost sploh
Zveze komunistov, da bi gra-
dila ter idejno-politično us-
merjala demokratično, socia-
listično družbo pa v delavski
razred kot temeljno driižbe-
no silo.
Glavni utemeljevalec teh na-
zorov je bil Milovan Djilas.
Iz teh osnovnih napačnih iz-
hodišč je kmalu pristal na
stališču, da socialistična dru-
žbena ureditev sploh ne us-
tvarja možnosti za svoboden
razvoj osebnosti in družbe;
zahteval je v bistvu likvida-
cijo Zveze komunistov- kot
organizirane p>olitične sile ter
uvedbo večstrankarskega na-
čina organizacije našega po-
litičnega življenja. Najbolj
značilno pa je, da v svojem
pozivanju za demokracijo
sploh ni opazil rasti samo-
upravne demokracije in se ni
zanjo opredeljeval. Zato je
razumljivo, da ni mogel za
taka stališča pridobiti niko-
gar niti v vrstah delavskega
razreda niti med inteligenco
(za katere reprezentanta so
ga predvsem slikali na zaho-
du). ZK je odločno odkloni-
la ta poizkus svoje likvida-
cije; nadaljnji razvoj je po-
kazal, da je bila tako odlo-
čitev pravilna.
Tito pa je že takrat upra-
vičeno opozarjal na pojave
razraščanja birokratiama, po-
sebno še v centralizirano or-
ganiziranem ter vodenem go-
spodarstvu (s centralnim za-
jemanjem akiunulaoije ter
cenitralnim razdeljevanjem
sredstev za razširjeno repro-
dukcijo).
Nov program na
VII. kongresu ZKJ
v Ljubljani
Glavne teoretične posplo-
šibve za nadaljnji dnižbeni
razvoj je Zveza komunistov
povzela na VII. kongresu t
Ljubljani — v novem progra-
mu. V njem je ZKJ tudi teo-
retično utemeljila našo samo-
upravno družbeno strukturo,
položaj proizvajalca, delovne
organizacije in komtme kot
osnovnih nosilcev republik
(narodov) in zveze. 2e v njem
so zasnovana glavna načela
socialistične tržne proizvod-
nje, pravica neposrednih
proizvajalcev, da razporejajo
ustvarjalna sredstva v eno-
stavno in razširjeno repro-
dukcijo. Skratka, ogromna
večina načel, ki jih je kasne-
je uzakonila nova ustava (le-
ta 1963). Posebno pomembno
je, da že program opozarja
na veliko nevarnost, ki preti
našemu demokratičnemu no-
tranjemu razvoju, kolikor bi
prihajalo do zraščanja držav-
nega aparata z vodstvi ZK.
VIII. kongres ZKJ, ki je
odločno podprl praktične na-
pore za uresničevanje teh
programskih načel, je spro-
žil burne notranje procese.
Tito se je v uvodnem refera-
tu kakor tudi zakLjučnem go-
voru na kongresu odločno
zavzel za to, da se naj ti pro-
gresivni sklepi tudi uresniču-
jejo. Gosp>odarska reforma je
bila največji korak v tej
smeri. Tito se je najodločne-
je zavzel zanjo.
Državna administra-
cija ne more biti
»varuh« socialistične
države!
Konservativne sile so kma-
lu začutile, da pomeni to
ostro spodrezavanje materi-
alne osnove in moči državni
administraciji, katero so očit-
no smatrale za poglavitno
■ »silo« in »varuha« socialistič-
ne družbene graditve. Tito
se je s celotnim CK ZKJ in
ob podpori vsega ljudstva zo-
perstavil tem silam in ten-
dencam. Uresničevanje go-
spodarske reforme, ki je bila
in je še tudi globoko druž-
bena, je s tem slavilo po-
membno zmago nad silami,
ki niso bile pripravljene več
sodelovati v naši demokratič-
ni socialistični graditvi; še
več — hotele so jo zavirati
oz. usmeriti nazaj. Zloraba
organov javne varnosti za
razne nečedne namene proti
mnogim občanom ln celo
proti tovarišu Titu so ogor-
čile široke množice naših
ljudi.
Tovarfš Tito -
resnični borec za mir
Pomembna dejavnost, ki je
ne moremo zanemariti v tem
zapisu, čeprav je kratek, je
Titovo delo pri graditvi poli-
tike   neuvrščanja  in  miro-
ljubne koek&istence, prek ka-
tere se je Jugoslavija vklju-
čila v široko areno medna-
rodnega dogajanja. Iz skoraj
popolne mednarodne osam-
ljenosti po spopadu z In.
formbirojem leta 1948 se je
pričelo na Titovo pobudo in
z njegovo osebno angažira-
nostjo obdobje vsestranskega
povezovanja Jugoslavije z
vsemi miroljubnimi državami
sveta ne glede na njihovo
družbeno ureditev. Jugoslavi-
ja se je združevala predvsem
z državami v razvoju iz Azije
in Afrike v mnogih akcijah
velikega mednarodnega po-
mena v boju za mir in med-
narodno sodelovanje, za po-
moč nerazvitim itd. (konfe-
renci neangažiranih v Beogra-
du in Kairu; svetovna gospo-
darska konferenca v okviru
OZN itd.). Mnoge mirovne
pobude (ob trojni agresiji na
Suez, spopadu na Bližnjem
vzhodu itd.) in druge diplo-
matsko-politične akcije so t
sklopu take politike ne le po-
nesle ugled in vpliv tovariša
Tita v svet, amp>ak tudi po-
večale pomen in vpliv Jugo-
slavije daleč prek okvirov
njene »fizične moči« (ki po
pravilu igra v svetu glavno
vlogo).
Obiski tovariša Tita, ki jih
je prav v teh dneh opravljal
v vrsti prijateljskih azijskih
držav, so ponoven prispevek
k utrjevanju položaja in ugle-
da Jugoslavije v svetu; ža-
lostno pa je, da država, kot
je Kitajska, ki se tudi de-
klarira za socialistično, spre-
mlja to pot s sovraštvom ln
zločinsko avanturističnimi po-
izkusi, kakršne bi sicer pri-
čakovali od CIA kje v Teksa-
su.
Tovariš Tito v domači delovni sobi: vsaka ura mu je dragocena, s številnimi dolžnostmi je izpolnjen vsak
njegov delovni dan
TITO: „Brez partije in Ijndstva ne
bi mo^el ničesar narediti"
že V uvodu sem nekajkrat omenil, cia je
težko opisovati pomen Titovega dela v zgo-
dovini tega dela Evrope zadnjih trideset let,
razsežnost njegove osebnosti, vpliv in priljub-
ljenost pri vseh naših narodih, spoštovanje
in občudovanje — neredko celo pri nasprot-
nikih. To ni težko le zaradi veličine tega dela,
za katerega opis bodo potrebna prav gotovo
še spretnejša peresa in podrobnejše ocene,
kot so pričujoče, ampak tudi zato, ker za vr-
sto najpomembnejših odločitev v naši zgodo-
vini ostaja njegovo ime in prispevek skromno«
enakopravno v vrsti njegovih soborcev. Ni-
kdar se pri nas ni uveljavila praksa, da bi de-
lo, zasluge partije pripisovali njemu; nasprot-
no: tudi on je svoje delo in uspehe vedno pri'
pisoval partiji in ljudstvu, ki mu pripada-
Tudi to njegovo lastnost naše ljudstvo pozna
in zelo ceni.
Za vseh teh trideset let pa velja, da se j^
v naj kritične j ših trenutkih naše družbe vedn^
oglasil tovariš Tito z odločnim in v prihcK^'
nost usmerjajočim stališčem in idejo; vedii^
se je zvrstil na čelu najnaprednejših sil ^
tendenc naše družbe. In v tem je njegov^
največja zasluga.
L. SKOI^
H DOLENJSKI um TEOm* VESTNIK: vsak četrtek 60.000 izvodov I
CILJ NOVE ORGANIZACIJE ZDRAVSTVENE SLUŽBE
Boljše zdravstveno varstvo
Razgovor z dr. Francem Fludernikom, v- d. direktorja ZD Cei^je
čeprav bi novi zdravstveni domovi morali tudi ior-
malno-pravno zaživeti že z novim letom, se to na celj-
skem področju ni zgodilo. Prav zaradi tega smo za-
prosili za razgovor dr. Franceta Fludernika, vršilca
dolžnosti direktorja novega zdravstvenega doma.
»Kateri so vzroki za zakas-
nitev ustanovitve regionalne-
ga doma in kdaj pričakujete,
da bo združena delovna orgar
nizacija povsem zaživela?«
»če ne bi prišlo do ustav-
nega spora, ki je bdi zelo
pozno razrešen, bi bile posa-
mezne enote gotovo prej iz-
vedle potrebne referendiune.
Tako pa so jih nekatere pre-
maknile prav na zadnji mož-
ni datum. Pa tudi zakon sam
je pomanjkljiv — na primer
pri določevanju postopka o
ustanovitvi medobčinskega
zdravstvenega centra. Poleg
tega je za ustanovitev regio-
nalnega zdravstvenega doma
p>otrebno še soglasje občin-
skih skupščin kot soustano-
viteljic nove delovne organi-
zacije. Nekatere občinske
skupščine našega območja o
tem še vedno niso rekle do-
končne besede, zadnja pa
bo celjska ki bi v sousta-
novitelostvo rada pritegnila
tudi vrsto delovnih organiza-
cij. Ko bo opravljeno to, bo-
do hitro urejene tudi ostale
formalnosti — gotovo pa v
prvi polovici februarja.«
»Večina nekdanjih zdrav-
stvenih domov je zaključila
svoje poslovanje v preteklem
letu s primanjkljaji. Bo torej
nov zdravstveni dom začel
svoje delo z minusom v bi-
lanci?«
»Ne bo! Vse enote imajo
približno 57 milijonov starih
dinarjev primanjMjajjev v md-
nulem letu. Od tega odpade
na celjska zdraATstveni dom
40 milijonov. Mimogrede: ko-
lektiv celjskih zdravstvenih
delavcev je uspel v razme-
roma kratkem času primanj-
kljaj 76 milijonov zelo občut-
no znižati. To, kar je ostalo,
pa bodo izravnali s. sredstvi
pvoslovnega sklada, kot bodo
to storili tudi v drugih eno-
tah. Zdravstveni dom bo to-
rej začel svoje poslovanje s
saldom nič, kar pa ne pK)-
meni, da se obeta ugodno po-
slovno leto. Vsaj za leto dni
se bo treba odpc>vedati vse-
mu denarju za nova osnov-
na sredstva in za obnavlja-
nje dosedanjih. To pa je ob
dejstvu, da so naša osnoi-na
sredstva draga, zelo tvegana
zadeva.«
»Kako pa je s samouprav-
ljanjem v tem vmesnem ob-
dobju? Kateri samoupravni
organi — stari ald novi —
pripravljajo normati\'ne akte
nove delovne organizacije?«
»Razmere v delovnih eno-
tah urejujejo še vnaprej sta-
ri delavski sveti. Le-ti bodo
sprejeli tudi lanskoletne bi-
lance. Toda že v začetku pri-
prav na reorganizacijo je bil
ustanovljen iniciativni odbor
novega zdravstvenega doma,
ter nekaj komisij, ki priprav-
ljajo novo organizacijsko she-
mo, F>a statut, sistemizacijo,
pravilnik o nagrajevanju in
druge akte. Vsi ti dokumen-
ti bodo kmalu v razpravi.«
»Kljub temu pa verjetno že
lahko poveste, katere bodo
najpomembnejše novosti v de-
lu in življenju kolektiva?«
»Predvsem kaže, da števila
zaposlenih ne bomo spremi-
njali. To pa ne pomeni, da
kvalifikacijske strukture, ne
bi bilo potrebno izboljšati.
Tako bo slej ko prej treba na
mesta, ki jih zasedajo bolni-
čarji in drugi profili zdrav-
stvenih delavcev, ki jih zdaj
ne vzgajamo več, dati medi-
cinske sestre. S tem pa ne
mislimo, da bomo neustrez-
no strokovno iis|X>sobljene lju-
di kar odpustili. Raje jim
bomo omogočili, da dokonča-
jo šolo za zdravstvene delav-
ce. To bomo stimulirali tudi
s primernim nagrajevanjem
in v ta namen odvajali tudi
več denarja iz skupnih virov,
Prav tako pomembne pa bo
do spremembe v strokovnem
delu. Uvajanje hišnega zdrav-
nika, pravilno sestavljen se-
znam zdravstvenih delavcev —
zdravnik, sestra v ambulanti
in patronažna sestra, ki bo-
do skrbeli za določen del
ix>puiacije — poudarek na me
dicini dela, uvajanje enot pc
strokovnih službah in podob-
no.«
Gotovo je, da so pred ko-
lektivom novega zdravstvene-
ga doma odgovorne dolžno-
sti. Predvsem bo treba ures-
ničiti pričakovanje ljudi, da
bo nova organizacija izven-
bolnične službe zagotovila
učinkovitejše in boljše zdrav-
stveno varstvo. To pa ob stal-
nem omejevanju sredstev, na-
menjenih 7& zdravstvo, ne
bo lahko.
I.B.
NOVOSTI V ZDRAVSTVENEM
ZAVAROVANJU KMETOV
Dvakrat
gospodarii
Novi republiški zakon o
zdravstvenem zavarovanju
kmetov je pustil regionalnim
skupnostim socialnega zavaro-
vanja nekoliko prostej.Še ro-
ke pri določevanju obsega pra-
vic in seveda tudi financira-
nja zdravstvenega varstva. Več
je bodo pravice, občutnejši
bo moral biti prispevek kme-
tov zavarovancev. To načelo
je razumljivo. Toda kmetje
zavarovanci pravijo, da pravi-
ce ne naraščajo skladno z na-
rašanjem prispevka za zdrav-
stveno zavarovanje. No, o de-
lu teh pravic bodo lahko od-
ločili sami na zborih kmetij-
skih zavarovancev, ki bodo
na območju celjske komunal-
ne skupnosti v februarju.
Skupščina te skupnosti pa je
pripravila gradivo, ki naj ga
zbori dop>olnijo s svojimi pred-
logi.
Tako je predvideno, naj bi
k vrsti obolenj, katerih zdrav-
ljenje gre v celoti na račun
sklada, dodali še zdravljenje
sladkorne bolezni. Poleg tega
bo »zastonj« tudi zdravljenje
v bolnišnicah, vendar samo
takrat, če bolnik leži v bol-
nišnici več kot 31 dni. Dotlej
pa naj bi za nekatere bolez-
ni zavarovanci plačali deset
odstotkov stroškov  zdravlje-
nja. Podobno kot za delavca
velja namreč tudd za kmetij-
ske zavarovance, da morajo
k določenim vrstam zdravstve-
nih uslug neposredno prispe-
vati še iz svojega žepa.
Sodeč po pripravljenem
gradivu, naj bi zaivarovanca
letos plačevali 8 odstotni re-
publiški prispevek, 9 odstot-
ni prispevek, ki ga doLoči
p>odročna komunalna skupnost
in 20 tisoč pavšaila za vsa-
ko gospodarstvo. Na ta način
se bo v skladu zdravstvenega
zavarovanja kmetov verjetno
zbralo dovolj sredstev, da ne
bo ob koncu leta zašel v iz-
gubo, če pa se bodo podra-
žile bolnišnične usluge in še
nekatere druge dejav. zdrav-
stvenih zavodov, potem bo se-
veda težje. »Prav tako kot go-
spodarimo doma, moramo go-
spodariti tudi z našim skla-
dom,« je dejal na zadnji se-
ji skupščine skupnosti zavaro-
vanja kmetov njen predsed-
nik Alojz Senica. In zanimi-
vo je, da se tega kmetje ve-
liko bolj zavedajo kot delav-
ca, pa čeprav imajo le4i več
pravic iz zdravstvenega zaiva-
rovanja kot kmetijski proiz-
vajalci.
_____. ._________    .....LB,
RAZSTAVA
»KULTURA
STAREGA EGIPTA«
V novi pivnici v Rogaški
Slatini, je bila od 30. dec.
1967 do 20. januarja 1968 raz-
stava »Kultura starega Egip-
ta.
V lepih barvanih slikah je
prikazana umetnost in kultu-
ra starih Egipčanov.
Razstavo je organiziralo
društvo za kulturo in prosve-
to ter turistično društvo iz
Rogaške Slatine.
F. FELTRIN
TRČENJE
Proti Celju se je po Cesti
na Ostrožno peljal z oseb-
nim avtomobilom FRANC DO-
LAR in na blagem levem ovin-
ku prehiteval dva pešca, ko
mu je pripeljal nasproti z ne-
ptrimemo hitrostjo voznik seb-
nega avtomobila VILJEM KO-
LER, ki je kljub zaviranju
trčil v prvi avtomobil. Laže
poškodovana sta bila voznik
Kolar in sopotnik FRANC Rd-
BEZL. Na avtomobilih je ško-
de za 6.000 ND.
OBČINSKI KOMITE ZKS V CELJU
Teze za razpravo
Pred 3. sejo občinske konference
Na zadnji seji je občinski
komite razpravljal o tezah,
fci jih je za široko razpravo
pred 3.' sejo občinske konfe-
rence ZK v Celju pripravila
posebna skupina. Teze, ki
obravnavajo nekatera idejno
politična vprašanja s področ-
ja družbenih dejavnosti v
celjski občimi, so na seji do-
polnili in tako dopolnjene
ix>trdili.
Teze bodo Jsot icGliQ$ii^ za
razpravo med komunisti v
celjski občini in med vsemi
zainteresiranimi občani, izšle
v naslednjih dneh v prilogi
časnika »Komunist«. Razpra-
ve o nekaterih vprašanjih
družbenih dejavnosti naj bd
bile zaključene v sredina fe-
bruarja, potem pa bodo vsi
prispevki zbrani v gradivo,
ki bo osnova za vsebiiisJd po-
tek 3. seje občinske konfe-
rence, kr.
OBRAZI
Mirko
Bizjak
Vsak dan se srečuje-
mo. Poznamo se površno
ali pa se nam zdi, da do-
bro. Toda prevečkrat se
zmotimo ali pa smo pre-
senečeni. Eno takšnih
presenečenj so doživeli
vsi, ki poznajo Trbovelj-
čana Mirka Bizjaka, nje-
govo umirjenost, priza-
devnost, bolj površno. Pr-
vikrat, ko je v poletnih
dneh iz Pariza prišla vest,
da je ta 58-letni športni
delavec, ki že 46 let dela
na telesno vzgojnem po-
dročju in 22 let kot tre-
ner trboveljskih telovad-
cev in prav toliko let tudi
kot sodnik, zasedel na
rang lestvici najboljših
mednarodnih sodnikov na
svetu v orodni telovadbi,
drupo mesto, ter nedavno
tega, ko je dobil plaketo
inž. Bloudka.
Mirka Bizjaka ob tem
ni nihče poveličeval in tu-
di sam bi se temu uprl,
če bi kdo to samo posku-
sil. Obe priznanji je spre-
jel s svojo značilno umir-
jenostjo, skromnostjo, ki
je nekako prirojena vsem
našim telovadcem.
»Telovadnica mi je dala
tisto neobhodno osnovo,
brez katere se ne bi mo-
gel aktivno ukvarjati še z
drugimi športnimi zvrst-
mi, od nogometa, skokov
v vodo, plavanja do atle-
tike, orodne telovadbe in
drugih športov.
Telesna vzgoja, kultura
telesa oziroma oblikova-
nje telesa od prstov do
glave, bi morala biti za
slehernega športnika prav
tako pomembna in odlo-
čilna, kot je za učenca ure-
jena abeceda. Pri nas pa
zanemarjamo rast telesa
ali pa smo pn tem preveč
površni. Cilj so nam sa-
mo rekordi. In zato ne
dosegamo vidnejših uspe-
hov.«
»Je to značilnost samo
zdajšnjega obdobja in ka-
ko je bilo v času rmše
športne aktivnosti?«
»S telesno vzgojo se
zdaj ukvarja malo šport-
nikov. O tem ni dvoma.
Kolikor poznam šport v
Trbovljah vem, da smo
takratni športniki šli vsi
skozi telovadnico.
»In kdaj ste se začeli
sploh ukvarjati s špor-
tom?«
»Ko mi je bilo dvanajst
let. Igral sem nogomet,
plaval, skakal v vodo, se
ukvarjal z atletiko, telo-
vadbo in drugimi športi.
Da sem se posvetil iz-
ključno telovadbi, gre za-
sluga takratnemu olimpij-
skemu telovadcu domači-
nu Slavku Hlastanu, ki je
zbral skupino fantov in
začel z nami intenzivno
delati. Intenzivno pravim
zato, ker so bila tekmo-
vanja, ki jih sicer ni bilo
veliko, zelo naporna. Vsak
telovadec je moral nasto-
piti z obveznimi in po-
ljudnimi vajami na vseh
orodjih, torej dvanajst-
krat, zatem pa še v treh
atletskih disciplinah (en
met, tek in skok), že za-
voljo tako obsežnega tek-
movalnega programa smo
trenirali vsak dan.«
»Kakšni so bili npr. po-
goji telovadcev?«
»Skromni. Bili smo v
pravem pomenu besede
čisti amaterji, saj smo si
celo telovadno opremo ku-
povali sami.«
Mirko Bizjak je s tem
povedal mnogo. Zavzetost
in prizadevnost ter trdo
delo, ljubezen do telo-
vadbe in športa v vseh 46
letih udejstvovanja na
športnem področju, so
Mirka Bizjaka uvrstile
med 280 mednarodnimi
sodniki na drugo mesto
(vr)
Za boljše gospodarjenje v kmetij-
stvu, za vsako vaško gospodarstvo
pomeni veliko pridobitev
ENOFAZNI MOTOR
ELEKTROKOVINE
tip EKSK 112 S 4
za dve konjski moči (1,5 kilovata)
In s 1430 vrtljaji v minuti.
Olajšajte si delo! Z enim motorjem
lahko poganjate več gospodarskih
strojev: mlatilnico, cirkularno žago,
slamoreznico, žrmlje, brus, sadni
mlin itd.
ENOFAZNI MOTOR
ELEKTROKOVINE   ,
je zgrajen za potrebe vaških gospo-
darstev, je enostaven in prenosljiv.
Priključite ga na enofazno napelja-
vo za luč, kakor druge gospodinj-
ske aparate Stroški za pogon elek- \
tromotorja so nizki Poraba elektri- |
ke se obračunava po števcu  in *
tarifi za gospodinjstvo.
Zahtevajte ponudbe v najbližji trgo-
vini s tehniškim blagom, pri
našem predstavništvu:
LJUBLJANA, Titova 28,
tel. 315-824
ali v naši tovarni.
ELEKTROKOVINA
MARIBOR, Tržaška 109
telefon: 31-120
TEDNIK, 1. FEBRUARJA 1968     5
OBČNI ZBOR OO ZB NOV GABERJE - HUDINJA
Brez fraz in puhlic
Člamd organizacije Združe-
nja borcev Gaberje—Hudinja
iz Celja so ena redkih or-
ganizacij, ki se lahko pohva-
li s tem, da je v celoti ures-
ničila sklepe, ki so jdh spre-
jeli na lanskem občnem zbo-
ru. To se je prav gotovo zgo-
dilo tudi zaradi dobrega dela
v prejšnjih letih, saj so na
primer vse o priznavanju po-
sebne dobe za člane svoje or-
ganizacije uredili že prejdlani.
Še vedno pa je na terenu
nekaj stanovanjskih in soci
alnih problemov, ki jim bo-
do v letošnjem letu po;>vetili
več pozornosti. Prii>ravili bo-
do tudi več razgo\'orov o
2!adevah, ki zanimajo tako
člane organizacije, k>t tudi
ostale občane. Prvi od teh
razgovorov bo o pokojninah
in predvidenih spremembah
pri obračunavanju pokojnin.
Na predlog večjega števila
članov pa se bodo zbrali
kdaj tudi na takšnem tovari-
škem srečanju, kjer se bedo
še sproščeneje iJOg^TOrUi o
svojih načrtih in aikcijaih.
Na občnem zbom, ki je bil
prejšnji teden, so veliko po-
zornosti posvetili tudi dej-
stvu, da petnajst članov nji-
hove organizacije ni poravna-
lo članarine za preteklo leto
in da so štirje sklenili izsto-
piti iz organizacije. Menili so,
da bd bilo prav, če se uprav-
ni odbor z vsemi temi tova-
riši še enkrat odkrito pome-
ni, saj bi bilo v redu, da v
organizaciji ostanejo.
In še nekaj — ob rob obč-
nemu zboru. Ko smo poslu-
šali njihove odkrite besede
in misli, v katerih ni bdio
prostora za fraze in govoriče-
nje, nas je preblisnila misel,
da bi se od nekdanjih bor-
cev še vedno lahko učili. Ne
samo zaradi prisrčnega vode-
nja sestanka, temveč zaradi
vsebine, ki je bila članom
nadvse blizu. Gotovo je to
tudi vzrok aa odlično ude-
ležbo.
____________________....._____XB..
v
Zebljica
živel turizem! Tako so
dejali šmarski lovci in na-
ročili v Šmarju 70 kosil
za »jagre« iz vseh koncev
Slovenije, živel turizem,
od njega živimo! — so
dejali tudi v gostilni in
razložili, da bodo zaraču-
nali po 300 S din več pri
kosilu, ker gre za večjo
skupino ljudi. Potem pa
še 15.000 S din za kurja-
vo, ker bo treba zakuriti
posebno sobo. čez čas pa
so se premislili in telefo-
nirali lovcem, da je pre-
cej hladno, zato bo treba
odšteti 30 tisočakov za
kurjavo, da se ne bi pre-
hladila kaka natakarica.
živel turizem! so dejali
šmarski lovci še enkrat,
kupili prašička in ga spe-
kli na ražnju. Gostilničar-
ji pa so se obrisali pod
nosom za masten zaslu-
žek. -jI-
Sosed sosedo nagaja
Dve družini sta st blizu
Laškega zgradili hiši. Hiši
ne stojita na zemlji, ki M
bila predvidena za načrt-
no stanovanjsko gradnjo.
Sama streha nad glavo in
tople stene pa niso vse,
kar sta si družini zaželeli,
želita namreč tudi vodo-
vod. Ker ne moreta ra-
čunati na priključek k
mestnemu vodovodu, pre-
daleč proč je, sta gospo-
darja novih hiš začela
iskati vodo v bližnji oko-
lici. In sta jo našla. Z
gospodarjem zemljišča,
kjer je bila voda, sta se
pogodila. Potem sta sto-
pila k drugemu kmetu
sosedu, da bi jima dovo-
lil prek njegovega zemlji-
šča potegniti vodovod.
»Zakaj pa ne? Saj smo
sosedje, kar dajte!«
Kmet je dal besedo, oba
lastnika novih hiš sta se
nanjo zanesla. Nekega dne
so prišli prijatelji in so-
rodniki, zavihteli krampe,
rovnice in lopate, ter sko-
pali jarek, v katerega naj
bi položili vodovodne ce-
vi.. .
. . . Zelo sta bila oba hiš-
na lastnika presenečena,
ko sta drugo jutro opazi-
la, da je izkopan jarek
zasut. Daleč od tega, da
bi jima kdo, ki je hotel
ostati neznan, pomagal
dokončati delo, saj v iz-
kopanem jarku še ni bilo
cevi.
Izkopan jarek je zasul
lastnik' zemljišča, ki je
dovolil, da napeljeta nova
soseda vodovod do svojih
hiš. Na vprašanje, zakaj
je to storil, je odgovoril:
»Saj se nismo pogodili.
Nič ni zapisanega.«
Res je nič ni zapisane-
ga.
Res je tudi, da bi lahko
nekaj zapisali, ko so pri-
šli ljudje z orodjem na
delo, ko so začeli kopati.
Sta bila lastnika novih
hiš malce prehitra in v
veselju, da ne bo ovir, po-
zabila vprašati, če ima
lastnik zemljišča kakšne
zahtevke, če je bilo tako,
bi ju kmet lahko opozo-
ril, ko je videl, da so de-
lavci prišli, pa se mu ne
bi bilo treba truditi z za-
sipavanjem jarka.
Vsem, ki bi utegnili pri-
ti v podobne težave, v
opomin:
TUDI NAJBOLJ MOŠKA
BESEDA NAJBOLJE DR-
ŽI ZAPISANA!
-ček
SOSED SOSEDU...,.
Dovolj dela za iiortikiiKiiriio društvi
Celjsko hoirtlkulturno dru-
štvo je lahko ponosno na ob-
seg m pomembnost dela, ki
ga je v prid mesta opravilo
v preteklem letu. Meščani re-
zultaite tega dela več ali
manj poznajo, o le-teh pa so
pred nedavnim spregovorili
tudi na letni skupščini dru-
štva, ki sta se je med dru-
gimi udeležila v imenu Ob-
činske konference SZDL Sla-
va Faletic ter v imenu Sveta
za urbanizem, gradbene, ko-
munalne in stanovanjske za-
deve sam predsednik dipl.
inž. Darko Maligoj. K uvodu
naj dodamo še to, da šteje
društvo 450 članov.
Vsekakor bo v zvezi z de-
lom hortikUiturnega društva
bolj zanimivo, kako so zasta-
vili delo v tem letu oz. kakš-
ne načrte imajo. Sklep o hor-
tikulturni posvetovalnici, kjer
bodo meščafii dobili pojasni-
la in nasvete, so že uresničili.
Poslovalnica bo s februarjem
delovala v pisarni celjskega
obrata KK Žalec na vogalu
Miklošičeve in Kocbekove uli-
ce. Tu bo odslej tudi sedež
diništva. Upravni oidbor je
minuli teden na svoji seji tu-
di sklenil, da bo društvo vse-
stransko podprlo akcijo Olep-
ševalnega in turističneg-a
društva Celje »100 dreves«.
V to bodo vključili tudi mla-
de hortikuitumike. Hortikul-
turno društvo predlaga, skup-
ni sestanek, da bi se natanko
domenili o izvedbi akcije. V
naslednjih tednih bodo med
dragim objavili apel vsem
šolam, hišnim svetom, delov-
nim organizacijam in dragim
naj  bi v tem letu posvetili
več poczomosti urejanju oko
lice in vzdrževanju zelenic j
nasadov.
Za člane pripravlja dr;
štvo v pomladanskem in po
letjiem času tudi tri poučn«
izlete; prvega v Budimp?
što, ki bo trajal dva dni, dr;
ga ■ dva pa bosta eno dnem
in sicer na Primorsko in i
Belo krajino. Na programi
so razen tega še stroko™
predavanja, ki se bodo začt
la že februarja ter praktiča
demonstracije na vrtnarskai
obratu v Medlogu, na Mm
sanu in morda še kje. Celj
sko društvo tudi v not
mandatni dobi vodi zelo agi
len odbor, na čelu društva pi
sta še naprej ostala Prani
Korber kot predsednik il
Janko Prislan kot tajnik.
Brez stanovanja in npanja
v hiišd Cesta v Tmovlje 4.
živi tričlanska družina Štefa-
na šagija, zaposlenega v celj-
ski žični. Stanujejo na pod-
s.trešju, v sobi, ki tega imena
ne zasluži. Tla so strohnela
in se vdirajo, strop in stene
sb raapokane, skozi okna pi-
ha, vlažno je, prostor je mož-
no ogrevati samo z električ-
nimi napravami. Tu živijo že
tretjo zimo, čeprav so slišali
že ničkoliko obljub, da bodo
kmalu dobili primerno stano-
vanje. Ne bi radi novega, saj
bi ga ttidi plačevali težko, sa-
mo suho kuhinjo in sobo po-
trebujejo, i>a bi bili zadovolj-
ni. Prostor, ki v njem živi-
jo zdaj, sd je ogledala tudi
komisija higiensko-epidemio-
loškega oddelka in ugotovila,
da za bi\'anje ni primeren in
da življenje v njem resno
ogroža zdravje zakoncev, po-
sebno pa otroka.
»šagijev primer« enako
dobro poznajo v žični, kot na
stanovanjskem uradu oibčin-
ske skupščine. Tudi i>a.tro-
nažni center ve zanj. Zdaj se
je družina že večkrat zglasila
tudi v našem uredništvu.
Poskušali smo jim i>oma-
gati.
»Samo šest milijonov dinar-
jev bomo letos imeli na raz-
polago za nakup stanovanj,«
je dejal Andrej Drole, sekre-
tar žične. »Za ta denar mo-
ramo kupiti stanovanje za
svojega preds.tavnika iz Ba-
nja Luke. Ostanek pa bomo
verjetno upoirabili kot soude-
ležbo pri nakupu sitanovanja
za družino, katere en zako-
nec je zaposlen pri nas, dru-
gi pa pri Kovinotehni, ki bo
verjetno dala drugo polovico,
šagijeve stanovanjske razme-
re so nemogoče, to vemo, to-
da ker mu je tudi to sta-
novanje dala občina, ima on
prav gotovo več možnosti, da
mu dodelijo primernejše sta-
novanje tam — kot pa kak-
šen drug član našega kolek-
tiva. Pri razdeljevanju stano-
vanj moramo seveda upošte-
vati tudi stalnost v podjetju
in še druge pogoje, zavoljo
česar ima marsikateri pred-
nost pred sagi jem«.
Na stanovanjskem uradu
pa smo slišali tovariša Sešler-
ja: »Vse skupaj nas je lah-
ko sram, da takega primera,
kot je šagijev, še nismo re-
šili. Toda za fco bi morala
poskrbeti predvsem delovna
organizacija. Po pravilniku, ki
ga 'je sprejela občinska
skupščina, dodeljujemo mi
stanovanja samo tistim, ki
so zaposleni v manjših delov-
nih organizacijah, pa zavodih,
skratka tam, kjer v te name-
ne res nimajo sredstev. Toda
žal v mnogih večjih podjet-
jih »rešijo« stanovanjske pro-
bleme svojih članov že s
tem, če uredijo razmere ne-
katerim vodilnim ' uslužben-
cem in stroko\'njakoan. Iz-
med približno 500 do 600 pro-
silcev je naša komisija izbra-
la 80 najnujnejših, ki imajo
zdaj realno upanje, da bodo
vsaj v prihodnjem letu dobi-
li primernejše stanovanje, ša-
gijeve družine ni med njimi,
ker tega ne dovoljuje pravil-
nik. Njemu podobnih prime-
rov pa je zelo veliko ...«
Tako torej šagdjeva družina
morda upa — če po vseh ne-
izpolnjenih obljubah sploh še
— zaman. Kaj se pravzaprav
dogaja z našo moralo? Mar
v takih primerih res ne mo-
rejo — v tretji osebi pišem
namenoma — drugega, kot
prenašati odgovornost in
pokazati malo sočustvo-
vanja?! To pa šagijevi punč-
ki ne bo zdravilo ozeblin,
njeni materi tudi ne prihra-
nilo te^kanja od enega zdrav-
nika k drugemu, mlademu^
očetu pa bo morda še več-
krat potisnilo v roke tisti po-
gubotnosni kozarec alkohola.
I.B.
ZANIMIVO
ZA ORGANIZATORJE
KLUBSKEGA
ŽIVLJENJA
v Zasavju je klubsko živ-
ljenje mladih ponekod bolj,
drugod manj razvito. Očitno
pa je, da je zasavska mladi-
na močno zainteresirana za
te oblike vzgoje, izobraževa-
nje, razvedrila in zabave.
Pred kratkim so na hrastni-
škem mladinskem vodstvu
predlagali poseben, dvodnev-
ni seminar za organizatorje
klubskega življenja, na kate-
rega so povabili svoje vrstni-
ke iz Trbovelj in Zagorja.
Tečaj bo začel z delom v
prvi polovici februarja, in
sicer v klubu »Svobode I«
v Zgornjem Hrastniku. K so-
delovanju so povabili neka-
tere javne in kulturne delav-
ce iz Ljubljane. Predvideva-
jo, da bi na seminarju ob-
ravnavali najmanj štiri iz-
brana poglavja, medtem ko
bi na zaključnem razgovoru
sprejeli nekatere konkretne
dogovore o bodoči organiza-
ciji klubskega življenja mla-
Oih v revirjih. ^
Reelektivitis
Jaka Stotnik je na vsem
lepem pričel vidno hujša-
ti. Mučila ga je namreč
nespečnost. Ko je legel,
so mu pred očmi pričeli
plesati stoli najrazličnej-
ših oblik. Zdaj se mu je
prikazal krasen usnjen fo-
telj, udoben in mehek,
zdaj tapeciran reks, pa zo-
pet povsem navaden lesen
stol brez naslonjala.
— Prekleti stoli! je sik-
nil.
— Že spet? se je oglasi-
la žena. — Tak nehaj že
vendar s temi stoli!
— Ti ne razumeš, je re-
kel Jaka. — Ti sploh ne
veš, kako krasni stoli!
— Glej ga! Kakor da mi
nimamo stolov? Da nisi
malo takole, malo usekan?
E, moral boš k psihiatru.
— Dobro, je rekel, —
pa pojdem jutri.
In je naslednjega dne
šel, kot je rekla žena, k
»psihiatru«.
— Pravzaprav tole ni
nič posebnega, je rekel
psihiater, ko mu je Jaka
razložil svoje težave. —
Kaj pa ste po poklicu?
— Funkcionar.
—- Ja, ja, sem si kar mi-
slil. To bo čisto navadna
stolomanija povezana z
rahlim reelektivitisom.
— Pa je to ozdravljivo?
je zaskrbljeno vprašal Ja-
ka.
— Je ozdravljivo, ga je
potolažil psihiater, — ven-
dar se boste morali zelo
potruditi, da svoje psihe
ne boste obremenjevali z
reelekcij skimi težavami,
kajti to bi utegnilo po-
vzročiti sekundarno stolo-
manijo in stoli bi se vam
prikazovali še v veliko
bolj razburljivih oblikah.
Priporočam vam, da vsak
dan po službi sedete naj-
manj za kakih pet ur v
udoben fotelj, vzamete v
roke kaJcšno obširno ana-
lizo in berete naglas.
Ko je prišel Jaka do-
mov, je takoj pričel s te-
rapijo.
— No, kaj pa je rekel
psihiater? je vprašala že-
na.
— Stolomanija poveza-
na z rahlim reelektiviti-
som.
— Kaj? Ti bom jaz že
dala elektrivitis! Delat
pojdi! Delo je najboljše
zdravilo!
DRAGO HRIBAR
6    TEDNIK, 1. FEBRUARJA 1968
Stalna zbirka
za celjisko galerijo
Likovni salon v Celju pri-
reja razstavo že vrsto let,
tokrat se je odločil za retro-
spektivno razstavo del, ki so
pirišla v last bodisi z odkupi,
bodisi kot darilo FK)sameznih
razstavljalcev. Kolekcija del,
ki je na vpogled je zanimiva
po umetniških osebnostih in
kvalitetni plati. Vsa dela so
namenjena bodoči stalni zbir-
ki slovenskih likovnih umet-
nikov v Celju. Zamisel je drz-
na, zametek zbirke pa kaže
draž za slehernega ljubitelja
naše umetnosti. Sredstva so
skromna, preskromna za ga-
lerijo, ki bi naj bila realizi-
rana v bodočnosti. Vendar
vstrajnost te dejavnosti bo
končno rodila pozitivne sado-
ve. Razstavišče Likovnega sa-
lona je samo po sebi tesno,
omogoča le posamezne raz-
stave, za stalno zbirko pa ni-
ma strehe. Treba bo potrpe-
ti, ko napoči čas, da se udo-
mi sedanja zbirka. Ni fraza,
iz malega raste veliko. Stalna
zbirka ima globlji pomen.
Mimo zbirateljstva estetska
vzgoja obiskovalcev, zlasti
mladine, ki obiskuje vse raz-
stave v lepem številu, če po-
mislimo, da se je 25ačelo zbi-
rati pred nekaj leti je obra-
čun časten. Dela dvanajstih
avtorjev sestavlja zbdrko:
Marjan Tršar, Drago Tršar,
France Mihelič, Floris Oblak,
Ive šubic, Marko šušteršič,
Vladimir Makuc, Avgust La-
vrenčič, Janez Vidic, Stane
Jarm, Vida Pakin in Niko
Omersa.
Nujno   bo   F>ovečatii   večjo
pozornost umetnikom iz na-
šega območja: obema Loren-
čakoma, Jelki žiiža, Jakiju in
drugim. Likovni pododbor
Društva likovnih umetnikov
Slovenije v Celju je pošteno
zaoral ledino, stvar naše jav-
nosti mora biti živa budnost
in materialna pomoč.
Ob kritičnem pregledu od-
kupov nimamo prigovorov.
Naša želja jih naj spremlja
za daljno uspešno rast.
A. S.
Slikanje, svet Miša Skornška
— Koga naj najavim?
Povem mu ime in priiimek
in še kar naprej stojim med
vratnimi podboji, ki držijo v
njegovo sobo. Z navajeno
kretnjo je pritisnil na gumb,
sporočil v tajništvo kar je
imel povedati in odložil slu-
šalko.
— A, vi ste .. .! Hvala lepa,
ker ste napisali za Delo ...
ste videli razstavo? Veste ...
tu, v Šaleški dolini .
No, naj vam ga predsta-
vim — sogovornika: Mišo
Skomšek, živahen, bister
človek, fci ne trpi nepošteno-
sti in krivic, ne trpd laži in
obrekovanj, ne trpi tudi brez-
brižnosti staršev do otrok, ne
trpd krutcsti, ki je v njegovi
dolini ne manjka. Rad bi
boljši svet, boljše ljudi. Zato
hoče tudi sam prispevati ne-
kaj, prispevati s slikanjem
ljudi, kakršni naj ne bi bih.
To je hkrati tudi svet moti-
vike slikarja amaterja Miša
Skomška. Dve desetletji sta
mu svinčnik in čojpič naj-
ljubše orodje.
Začel je — slikati — na
zdravljenju v Topolšid, po-
tem pa ni več nehal, vsaj či-
sto ne, in naposled, to je ne-
kaj let sem, se je oprijel sa-
mo čopiča. Kontrabas, elek-
trična kitara, dramsko udej-
stvovanje, ribištvo, za vse
to ni več časa. Mišo slika,
slika v svoji tesnd kuhinji v
Velenju ob družini in svoji
službi vratarja in je srečen.
— Domače motive imam
rad in iščem j'ih okrog sebe,
v sredini, kjer živim. Pijanci,
obrekovalke, nepreskrbljeni
otroci, objokane žene, skrat-
ka svet, ki po svoje zaživi
tam okrog plačilnega dne, to
me privlači, ta svet slikam.
Delam veliko, a malo nasli-
kam. Razstava olj v donav-
skem klubu Velenje je mo-
ja prva samostojna razstava
v tem kraju.
— Občudujem slikarje Ja-
kopiča, Jamo in njune so-
dobnike. Všeč mi je harmo-
nija barv na njihovih oijih.
Tako rad se zazrem vanje,
skratka v vse kar je lepo.
Miša Skomška zasebni svet
je skrb za družino, za dobro
in poštenost med ljudmi do-
line v kateri živi in tudi nje-
govo ustvarjanje, upodablja-
nje vizualnega teži k boljše-
mu, pravičnemu in poštene-
mu. F. KRIVEC
Zakaj Klagenfurt...?
Tudi k nam vse bolj in
bolj prodira izredno nagel
tempo vsakdanjega življenja.
Zato ni čudno, da sčasoma
postajamo tudi otopeli 2a na-
videzne »malenkosti«. Vsemo-
goče obveznosti pehajo da-
našnjega človeka marsikdaj
tudi k površnosti, k nekritič-
nemu sprejemanju tujega, i>a
s tem tudi k vedno večjemu
siromašenju človekove oseb-
nosti. Vendar se mi zdi prav
in nujno potrebno, da v ne».
katerih občutljivih stvareh,
ki se neposredno dotikajo na-
roda in njegove samobitnosti
(kar še prav posebno velja
za nas poldrugi milijon Slo-
vencev), zavzemamo bolj ko-
rekten odnos do vsega naro-
dovega in domačega. Bodi-
mo še tako »intemacionali-
stično« navdahnjeni, pa nam
je navkljub vsemu potrebna
domačnost, ki poganja s ko
renin in večstoletne tradicije
slehernega naroda na svoji
zemlji. In prav v tem mi-
slim, da je tudi zakoreni-
njen človekov občutek pri-
padnosti posamezni narod-
nostni skupnosti. V pričujo-
čem, zapisku se oglašam z že-
ljo, da bi množična komuni-
kacijska sredstva, kakršen
je tudi Celjska TEDNIK, z
večjim spoštovanjem in po-
sluhom priobčevala sloven-
ska krajevna imena s sloven-
skega ozemlja. Pobudo za 2»-
pis mi je dal prispevek J.
Severja: ŽIČNICA NA MO-
ZIRSKO PLANINO (CT z dne
14.12.1967, XXI, str. 7). Gre
predvsem za nepravilen, ali
vsaj za nas Slovence najbrž
tudi nedopusten zapis neka-
terih krajevnih imen. Seveda
krivide za zapis, kakršen je
bil objavljen, ne krivim sa-
mo podpisanega novinarja,
saj more marsikdaj tudi ti-
skarski škrat opraviti svoje.
Slednjemu smemo najbrž tu-
di pripisati napačen zapis za
1566 m visoki vrh MEDVED-
JAKA (ne pa Medvednjaka)
na Golteh.
Bolj pa me vznemirjajo
nemška imena namesto slo-
venskih, ki so še danes med
našim prebivalstvom v vse-
splošni rabi. Sprašujem, za-
kaj bd pisali KLAGENFURT
namesto slovenskega imena
za CELOVEC, GRAZ za GRA-
DEC pa VOLKERMARKT (v
CT je pomotoma zapisano
FELKEMARKT) namesto VE-
LIKOVCA? Oba, CELOVEC
in VELIKOVEC stojita na na-
šem slovenskem narodnost-
nem ozemlju, sicer že on-
stran državne meje, pa ju
prav gotovo samo zaradi te-
ga ne bomo ponemčili tudi
v našem jezikovnem zakladu.
Zdi pa se mi, da je Slovence
na Koroškem že dovolj kru-
to prizadejal proces nasihie
germanizacije. Ako danes na
nemškem jezikovnem območ-
ju uporabljajo nemška ime-
na za naselja na Slovenskem
Koroškem v Avstriji, pa bo-
dimo vsaj mi spoštljivo ob-
zirni do našega življa izven
Jugoslavije. Namreč neizpod-
bitno je, da se bo mogel na
svoji zemlji v tujini ohraniti
tudi z močjo, ki jo bo črpal
iz vsakodnevnih spoznanj in
odnosov, kakršne ima njegov
narod v naatdčni domovini do
svojih manjšin na tujem.
Poleg vsega ostalega se mi
odpira še vprašanje: Ali naj
tudi mi podpiramo številna
posredna ald neposredna pri-
zadevanja tujine za razvred-
notenje- in raznarodovanje na-
šega človeka na našem etnič-
nem ozemlju?
Poleg vsega ostalega pa se
mi zdi, da mora imeti CT še
p>osebno korekten odnos do
Slovenske Koroške in njene
celotnostne problematike v
sedanjosti. Saj se je namreč
v Celju, ki je danes naj-
močnejše gospodarsko in
kultumo-prosvetno središče
Savinjske Slovenije, neposre-
dno v letih pred 1. svet. voj-
no izoblikovalo jedro napred-
nega mladinskega gi'banja
(sprva sicer usmerjenega v li-
terarno dejavnost), ki je odi-
gralo pomembno vlogo v bo-
ju za osvoboditev in priklju-
čitev Slovenske Koroške k
Jugoslaviji (prim. F. - ROŠ:
MAISTROVA CELJSKA DO-
BA. Celjska zbornik 1957, str.
270—283). Prav iz te^ kroga
je izšed tudi Srečko PUN-
CER, dijak celjske gimnazije
in kasnejši urednik »JUGO-
SLOVANSKEGA KOROTA-
NA«, ki je izhajaj v VELI-
KOVCU (ne pa v VOLKER-
MARKT-u) na Koroškem!
S. Puncer se je z ostalimi
»koroškimi borci« boril za
slovenski značaj slovenske
zemlje in njenih Ijiudi na
Koroškem. Zato bomo tudd s
pravilno (slovensko) pisavo
stovenskih imen na vsem na-
šem etničnem ozemlju spo-
štovali žrtve in nesebična
prizadevanja vseh tistih sto-
tin in stotin Slovencev, ki so
se po prvi vojna zavzemali —
tudi z orožjem v roki — za
osvoboditev in priključitev
celotne Koroške k matični
Sloveniji.
MILAN NATEK
Priprave
za kulturni praznik
Da bi letošnji slovenski
kulturni praznik, 8. februar,
tudi v Celju prazaiovali čim
slovesnejše, so se na Občin-
ski zvezi kulturno prosvet-
nih organizacij v Celju odlo-
čili za obširen program pri-
reditev. Tako pripravljajo v
avM nove študijske knjižnice
razstavo vseh tisitih književ-
nih del, ki na kakršen koli
način govorijo o našem
pesniku Prešernu in o nje-
govem delu. Ob otvoritvi raz-
stave, ki bo ob 17. uri, bodo
člani SLG v Celju iajvedli
krajši kulturni program.
Zvečer bo v veliki dvorani
Narodnega doma slavnostna
proslava, na kateri bodo na-
stopili gojenci celjske Glas-
bene šole,  šolski simfonični
orkester, združena moška
pevska zbora »Ivan Cankar«
in »Svoboda« ter igraloi celj-
skega gledališča.
Recital Prešernove poezije
bo tudi v prostorih Mladin-
skega kluba. Ta kulturni ve-
čer pa pripravljajo dijaki
gimnazije, ki so čland kultur-
nega društva »Anton Aškerc«.
Občinska zveza kulturno pro-
svetnih organizacij ob slo-
venskem kaltumem prazni-
ku ne bo pozabila na tiste
amaterske kulturne delavce,
ki ves svoj prosti čas posve-
tijo napredku kultumo-pax)-
S(vetnih društev v celjski ob-
čini. Za najdelavnejše izmed
njih bo pripravila ix>seben
sprejem.
tv
SLIKA Z NAŠIH ULIC
Miniaturni
prodajalci
casapisav
Eden izmed celjskih go
stinskih lokalov je bil tu-
di tisto dopoldne poln.
Ob rdeči mizi se ustavi
drobno dekletce, oblečeno
v že precej obledel rdeč
plašček. Majhna glavica
ni segala kaj dosti c
rob mize. V naročju ie
držala precej velik kup
časopisov.
»Ljubljanski dnevnik?«
Gostje so jo nahitro po-
gledali, se nasmejali in
porinili deklici v roko
stotak. Dnevnika niso
vzeli.
»Koliko si pa stara?« ni-
so pozabili vprašati.
Dekletce se je sramež-
ljivo poslovilo in izgubilo
med kolono miz.
Prizor se je še nekaj-
krat ponovil. Eni so dnev-
nik kupili, drugi ne. Eni
so se punčki smejali in
ugotavljali, kako je to pa-
metno, da že otroka nava-
diš na delo, drugi pa so
nezadovoljni kremžili ob-
raz in obsojali tiste, ki
pustijo, da tudi manj kot
deset let stari otroci pro-
dajajo časopise. Igrače so
vse prezgodaj zamenjali z
borbo za denar.
Miniaturni prodajalci so
se vrstili v gosjem redu.
Prodajali so časopise, ne-
kateri tudi tja pozno v
noč. Predvsem ob nede-
ljah zvečer lahko v vseh
celjskih gostinskih loka-
lih in na mladinskem ple-
su vidite mlade proda-
jalce.
Med svojim delom ti
otroci vidijo marsikaj. Ta-
ko se že v rani mladosti
spozrmvajo tudi s temni-
mi stranmi življenja. Ra-
stejo sredi gostinskih miz,
kjer pogovor ni vedno
najbolj kulturen in nema-
lokrat tudi zabeljen s
krepkimi izrazi. Rastejo
sredi naših ulic ...
Nekoga bi bilo potreb-
no ob vsem tem poklicati
na odgovornost. Nekdo
mora s temi miniaturni-
mi prodajalci zelo lepo
zaslužiti, saj verjetno
otroci ne dobijo toliko,
kot bi morali starejši pro-
dajalci. Otroku je že do-
volj stotak. Za sladoled
ali zemljo.
Prišel pa bo čas, ko bo-
mo ponovno jadikovali in
vzdihovali nad našo mla-
dino. Vprašanja, zakaj so
takšni, verjetno ne bo nih-
če postavil.
Nekdo bi moral za takš-
ne stvari odgovarjati, kaj-
ti nekdo je za to odgovo-
ren.
Ne gre za lažno puri-
tanstvo. Toda vsaj naj-
mlajšim članom našega
mesta prihranimo pre-
zgodnje spoznanje tudi
temnih strani življenja.
Vsaj njim naj bo dovo-
ljeno, da pri svojih letih
uživajo v otroških igrah.
tv
Docent dr. Herbert Zaveršnik:
(8)1
Alkoliol in naša fetra
Kaj se pri tej bolezni v je-
trih dogaja? Jetrne celice, ki
opravljajo za človeka izredno
veliko zelo zamotanih del, po-
stopoma odmirajo, nadomešča
iih manjvredno vezivno tkivo.
Obenem nastajajo novi skup-
ki jetrnih celic, ki pa človeku
bolj škodujejo, kakor koristi-
jo, kajti te gruče celic in raz-
meroma trdo brazgotinasto
tkivo pritiskajo na še pre-
ostalo zdravo tkivo, zlasti na
krvne žile tako, da kri ne
niore več pravilno krožiti sko-
zi jetra.
Gotovo je, da ciroze ne pov-
zroča samo alkohol, ampak
celo v večji meri vnetje jeter,
tako imenovana epidemična
zlatenica ali hepatitis. Ta, ka-
dar se ne pozdravi, preide rav-
no tako v cirozo in je pravza-
prav od alkoholne ni mogoče
^Q<Jiti. Otroška ciroza gre pri
nas v glavnem na račim epi-
demičnega hepatitisa, medtem
ko gredo ciroze otrok v Afri-
ki in Indiji predvsem na ra-
čim izredno slabe beljakovin-
ske prehrane.
Moški obolea^ajo trikrat če-
šče kakor žene, kar bi tudi
odgovarjalo razmerju med mo-
škimi in ženskimi alkoholiki.
CMroza je v Evropi razširjena
zlasti v Franciji, Italiji in na
Irskem, torej pri tistih narodih,
kjer je čezmerno uživanje al-
kohola močno razširjeno. Za-
nimivo je, da je tudi število
ciroz nazadovalo vzporedno z
zmanjšanjem uživanja alkoho-
la, kar je bilo posledica ali
prohibicije ali izredno visokih
cen pijače.
Prvi znaki jetrne ciroze so
izredno nejasni; bolnika pri-
vede k zdravniku najčešče pre-
bavna motnja. Trebiila je. aa^
pet, vetrovi se zapirajo ali pa
so čezmerni, pojavljajo se ju-
tranje bruhanje, nelagodnost
v trebuhu, tope bolečine pod
desnim rebrnim lokom, otekel
trebuh ali rahli otoki v glež-
njih. Kasnejši znaki so mnogo
bolj iEraziti, tako zlatenica ali
močno povečanje trebuha za-
radi nabiranja tekočine v
njem. Neredko je prvi znak
močno bruhanje krvi. Pri teh
krvavitvah je smrtnost izred-
no visoka in 50 odst. bolnikov
irnire po prvi krvavitvi.
Zakaj cirotični bolniki sploh
krvave? Kot sem že omenil, se
pretaka kri iz organov tre-
bušne votline, to je črevesja,
skozi jetra, če pa so žilice v
jetrih zaradi brazgotin in no-
vonastalih jetrnih celic stisnje-
ne, potem si mora kri iskati
pot skozi želodec in požiralnik.
Stenje teh žil ^a je nežno, in
če sedaj pritisne nanje močan
dotok krvi, nastanejo krtice —
krčne žile, kakršne srečujemo
pri mnogih ljudeh na kračah.
Krtice lahko počijo in nastane
izredno močna krvavitev.
Jetrna ciroza je, kot prana-
mo, napredujoča bolezen, zlar
sti če bolnik ne ve ali pa no-
če vedeti, da je resno bolan.
Na srečo človek lahko živi le
z desetino jetrnega tkiva, toda
skoai leta in leta propada
ena celica za drugo, dokler ne
pride tisti čas, ko ni več niti
tiste desetine jetrnega tkiva
na razpolago; v takem primeru
nastopajo znaki zaspanosti,
zmedenosti in marsikateri bol-
nik je bil napoten namesto na
tntenii oddelek k psihiatru.
Zmedenost se počasi spremeni
v vse večjo zaspanost, človeka
ne moremo več prebuditi in
počasi pade v nezavest, v ka-
teri tudi umre.
Tako imenovana mastna je-
tra pri alkoholikih so tesno
povezana z uživanjem alkoho-
la, če bolnik preneha s pit-
jem alkohola, tudi izginejo.
Sicer pa tudi taka jetra po-
časi kažejo znake prave ciroze
z vsemi ostalimi usodnimi po-
sledicami. Zanimivo je, da o-
p«,žamo najmanj jetrnih ciroz
pri tistih, ki sicer uživajo red-
no, vendar ne prevelike količi-
ne dobrih kvalitetnih vin. Naj-
več jetrnih ciroz srečujemo
pri tistih, ki se namesto z vo-
do zalivajo s sadjevcem, in pri
tistih, ki mešajo n.pr. pivo z
rumom ali žganjem.
Ciroza se ne pojavi kar čez
noč. Pravijo, da je treba uži-
vati alkohol skozi 10-15 let.
Toda od trenutka, ko v bolni-
ci odkrijemo cirozo, boilnik
ne preživi 3 leta, če se točno
ne drži navodil in ne postane
popoln abstinent.
Vse do sedaj navedeno naj
bi bil poziv ne samo tistim, ki
uživajo čezmerne količine al-
kohola, ampak tudi vsem pro-
svetnim delavcem, da bi pou-
čili prebivalstvo, kako izredno
nevaren je alkohol in kakšne
posledice ima. Le z dobro pre-
ventivno službo bomo lahko
zlo alkoholizma zavrli in
zmanjšali število ciroz. Vede-
ti moramo, da ljudje s cirozo
ne dožive visoke starosti, razen
tega pa so dolga leta detoi aili
popolni delovni Inmlidi. ,
KONEC
NEKAJ BESED O GOSTINSTVU V ŠMARJU
Karte na mizo!
Ce človek čaka na avtobus
v nekem kraju in je zunaj
mrzlo se navadno napoti v
bližnjo gostilno na topel čaj
in sendvič. Obe avtobusni p>o-
staji v Šmarju sta točno
pred edinima gostilnama, ki
imata prav zaradi te lokacije
soliden promet. Gostinsko
podjetje Šmarje pri Jelšah je
nekoč združevalo več obratov,
danes pa ima samo štiri,
dva v Šmarju in dva v Ro-
gatcu. Pet gostišč so preda-
li   v   privatno   upravljanje.
ker niso mogli kupiti stavb, v
katerih so gostovali.
Direktor IVAN VICAR nam
je povedal, da promet v go-
stilnah ni tako dober, kot
drugod, predvsem zato, ker na
tem področju ni industrije,
kmetje pa imajo pijačo do-
ma. V podjetju je 30 zapo-
slenih v gostiščih in štirje v
upravi. Povprečna natakar-
ska plača je 86.000 SD, kar
je glede na osebne dohodke
natakarjev v Celju lep zaslu-
žek. V podjetju predvideva-
jo adaptacijo tujskdih sob in
dvorane za razne družabne
prireditve, saj takšne dvora-
ne v Šmarju kljub potrebam
nimajo. Na kratko, kolektiv
gostinskega podjetja Šmarje
pri Jelšah dobro de^, le dve
čnid točki sta, o katerih pre-
mišljujejo nekateri ljudje.
Prva je stanovanjski pro-
blem. Pri podjetju je zapo-
slena kuharica, ki ima z mo-
žem in dvema otrokoma, eno-
sobno stanovanje, istočasno
pa ima upravnica gostišča
Hram, ki živi sama dvosob-
no stanovanje s predprosto-
rom. Nehote se človeku vrine
misel, zakaj samoupravni or-
gani podjetja niso uredili za-
menjave, ki bi bila glede na
dane okoliščine popolnoma
mogoča. Zakaj, smo vprašali
tudi tov. direktorja. Povedal
nam je, da razp>olaga z in-
formacijo po kateri bi lahko
dobil mož stanovanje v Ce-
lju ali štorah in zato niso
mislili o stanovanjskem pro-
blemu kuharice. Vprašanje
je, če to drži in aJd bi lahko
bila kuharica še zaposlena v
Šmarju po preselitvi. Vseka-
kor pa menimo, da naj bo
tako ali drugače, stanje ni
pravično.
Druga črna točka pa meri
na higieno v gostišču Hram.
Za primer naj navedemo, da
imajo v obratih celjskega
gostinskega podjetja Na—na
telefone v kuhinjah. Ker pa
je kuhinja »svet« prostor, saj
v njej pripravljajo hrano za
goste, ti nimajo pristopa v
kuhinjo tudi, če bi želeli te-
lefonirati. V Hramu je neko-
liko drugače. Kot so nam
povedali ljudje, večkrat v ku-
hinji sedi zbrana družba in
karta, medtem pa kuharice
pripravljajo večerjo ali dru-
ge jedi. Tudi po obratoval-
nem času mislimo, da ni pri-
memo kartati v kuhinji ne-
kega gostišča. Vprašanje je
seveda, če to delajo gosti
samovoljno ali pa z dovolje-
njem upravnice, ki je gotovo
neposredno zadolžena za red
v lokalu. Upajmo, da občin-
ski sanitarni inšpektor — ne
bo nekega dne našel na je-
dilniku juhe z imenom »pi-
kov as«.
Pa brez zamere, mišljenja
smo le, da se morajo nekate-
re stvari ix>vedatd odkrit».
M. SENIČAR
Veliko mladih
v smučarskih tečajih
že prvi dan zimskih šol-
skih počitnic so bolj kot
kdajkoh prej zaživela smu-
čišča v Celju in okolici. Na
pobudo smučarskega dru-
štva, ki že dolga leta s po-
močjo smučarskih učiteljev
in vaditeljev pripravlja smu-
čarske šole za začetnike, je
tudi letos zaživela ta množič-
na oblika smučarskega šola-
nja. Nekaj sto otrok se je
vsak dan popK>lne zbiralo
Na gričku, zatean v Liscah
pri mostu, pri Marovšku, na
Polulah, Golovcu in prav ta-
ko v Štorah in Svetini. Lep
je bil pKDgled na te mlade
smučarje, ki so se pod vod-
stvom skrbnih učiteljev in
vaditeljev uvajali v smučar-
ske like, v osnovne elemente
sm.učanja. Bila je   šola,   pa
vendar drugačna od prave
To je bilo hkrati tudi razve
drilo, prijetno srečanje ^
nirjev, ki so uživali na sn^
pa tudi tedaj, ko so delai
»pike« in se p>otem znova po
stavijali na noge, da so lab
ko spet padli, če so bili
rodni.
Smučarski šport je po za
slugi teh šol dobil nekaj stt
novih pripadnikov. Nekaj sk
otrok bo poslej z večjim ve
seljem hodilo na smučanje
saj jim bo tudi znanje, ki sc
ga pridobili v teh šolah, da
lo več poguma in volje. Upaj.
mo, da bomo mnoge od teu
ki smo jih tokrat srečallll
prvem razredu smučanja. Je
čez leto, dve ali prožneje n
deli tudi med tekmovalci.
M.B,
SEJA SKUPŠČINE OBČINE ŠMARJE
PRI JELŠAH
Novi prispevki občanom
Občinska skupščina Šmarje
prt Jelšah je na svoji zadnji
seji med drugim sprejemala
tudi rebalans proračuna. Za
razliko od mnogih drugih, tu
ni bilo problemov, saj so
lansko poslovno leto končali
z 18 milijoni presežka. Od-
borniki so zato rebalans
sprejemali s veseljem, saj se
jim ni bilo treba ubadati s
problemom, komu bi od od-
merjenih sredstev odtrgali
kakšen znesek.
Potem'so sprejeli še nekaj
odlokov in poslušali več po-
ročil. Tako je veterinarska
služba ugotovila da še kar
naprej razsaja kurja kuga,
sanitarni inšpektor pa, da
še nobeno leto ni bilo tako
usi>ešno v preprečevanju na-
lezljivih bolezni kot preteklo.
Po odloku skupščine bod^
prebivalci morali plačevati ti:
di prispevek za uporabi
mestnega zemljišča in sice:
0,15 novih dinarjev od kva
dratnega metra v prvi katf
goriji in 0,07 novih dinarje;
v drugi kategoriji — ki je iz
ven ožjega središča. Obča:,
bodo plačevali tudi prispf
vek za kanalizacijo in sice:
tisti, ki so priključeni na ka
nalizacijsko omrežje pa a
majo vodovoda po 1 novi d;
nar na osebo mesečno, ostal
pa po 18 odstotkov od zan
čunane vodarine. Ta prispe-
vek bodo plačevali tudi tišt
ki še niso priključeni na lo
nalizacijo, pa bi zaradi njeiK
bližine že morali biti. Ta ,*
nar bodo porabili za vzdi*
vanje kanalizacije.
Po I L ldiiessw
BRODOLOMCA NA KORALNEM MORJU
Riše Miha Alič 
51. Moški so pili neznanske količine nekak-
šne ostre pijače, zavrete iz kokosovega mle-
ka in banan. Več ko so pili, glasneje so pe-
li in siloviteje plesali. Ženske so jih cvileč
bodrile. Neki mladenič, ki je s ponosom no-
sil peresa morskega jastreba, znamenje svo-
jega plemena, je nenadoma vstal in zamah-
nil z bodalom. Smeje se je jel izzivati voj-
ščaka iz plemena Morskega psa. Možakom
so se zaiskrile oči; v trenutku so pocenili
v krog in skušali zgrabiti bodalo, kot to ve-
levajo pravila igre. Mladeniča sta se besno
borila. Zdaj sta bila v zraku, zdaj na tleh.
»Morski pes« se je zvijal kot jegulja in pre-
ža!, kako bi zaril bodalo v »Jastrebov«
hrbet, toda že so ga zagrabile roke za vrat
in ga dušile, da mu je pohajala sapa. Rva-
la sta se kot blazna.
Tedaj je poglavar Mamoose nekaj zakli-
cal in bojevniki so planili nanju, da bi ju
ločili in pahnili vsaksebi. Spopadli so se
štirje drugi in se mikastili, da je bilo vese-
lje. To je bil boj do smrti, dokler nasprot-
nika ne zadaviš, toda nocoj — je ukazal po-
glavar — ne sme iti zares! Jakec se je živ-
čno presedal po travi, tako ga je prevzel boj.
Takega imenitnega rvanja ni bil bidel niti
na krovu »Charlesa Eatona«. Dasi so bili tu
sami gorjačarji, ni padel niti en udarec; bo-
ja s pestmi Merani niso poznali.
8     TEDNIK, 1. FEBRUARJA 1968
TUDI LETOS PRECEJŠNJE TEŽAVE ZAGORSKEGA RUDARSTVA
Kljub temu zmeren optimizem
Razen dveh, treh večjih zagorskih podjetij, so vse dru-
ge delovne organizacije za letos planirale enak obseg
proizvodnje, kot so ga dosegle v letu 1967 — Letos bo-
do v številnih podjetjih usmerili svojo pozornost na
nadaljne izpopolnjevanje organizacije dela, odkrivanje
notranjih rezerv in na večje ter stalnejše proučevanje
tržišč
številnim, takorekoč vsak-
danjim težavam, s katerimi
se ubadajo zagorske delovne
organizacije, se ponekod pri-
družujejo nove nadloge. V
tej zvezi kaže omeniti, da so
dve, tri, delovne organizacije
podvržene tudi sezonskim
vplivom in nihanjem. Indu-
strija Gradbenega materiala
je sicer doslej venomer uspe-
la med letom nadoknaditi
manjši obseg proizvodnje
apna v zimskih mesecih in
ga celo preseči. Prav tako v
Gradbenem i>odjetju, med-
tem ko so v zagorskem ru-
dniku lani poleti zelo moč-
no občutili »mrtvo sezono«.
Zmanjšanje investicij je lani
precej prizadelo tovarno
»Varnost«.
Čeprav so lani domalega
vsa podjetja izvedla vrsto
ukrepov za racionalizacijo
proizvodnje in sploh gospo-
darjenja, bo težišče poslova-
nja tudi letos usmerjeno na
to in nekatera druga področ-
ja. Bistveno bo vsekakor na-
daljne  izpopolnjevanje  orga-
nizacije dela, proučevanje tr-
ga in izboljšanje kakovosti
izdelkov. Podjetja so bila la-
ni v velikih škripcih zavoljo
pomanjkanja obratnih sred-
stev. Podoba je, da teh težav
niti letos ne bo manj, pa če-
prav so konec leta ponekod
bistveno zmanjšali zaloge go-
tovih izdelkov ali nedokon-
čane proizvodnje.
V zvezi z nadaljnjim zao-
strovanjem gospodarjenja ka-
že že zdaj na začetku leta
ugotoviti minimalne možno-
sti zaposlovanja novih delav-
cev. V Tovarni Elektropor-
celana na Izlakah so z do-
graditvijo nove sodobne i>eči
morali poiskati ustrezna de-
lovna mesta za nekaj desetin
kurjačev. Sicer pa je bilo pri-
čakovati, da bo z racionali-
zacijo gos|X)darjenja marsi-
katero delovno mesto vpraš-
ljivo. V letošnjih delovnih
programih nobeno p>odjetje
ne predvideva sprejemanja
novih delavcev. Edina izje-
ma so zasavski premogovni-
ki, kjer bodo bržkone za de-
lovno enoto zagor.skega ru-
dnika potrebovali nekaj jam-
skih delavcev.
Nekateri načrti razširitve
podjetja »Triglav« so prak-
tično brez osnove. Poskus
razširitve obrata »Lisca« v
Zagorju ob Savi za zdaj ni
dal rezultatov, čeprav ome-
njeni načrti še niso povsem
padli v vodo. čeprav trenut-
no število nezaposlenih v ob-
čini ni tako zaskrbljujoče,
problema ne bi smeli podce-
njevati. Ne gre namreč poza-
biti, da je do konca šolske-
ga leta le še nekaj kratkih
mesecev. Tedaj bo končalo
redno šolsko obveznost naj-
manj sto do sto petdeset
otrok. Ce odštejemo vse ti-
ste, ki bodo zagotovo nadalje-
vali šolanje, bo treba po-
iskati veliko število učnih
mest, ki jih pa glede na le-
tošnja gospodarska pred\ade-
vanja ne bo moč najti v ob-
čini.
Ne glede na težave, pa so
v zagorskih delovnih organi-
zacijah prepričani o realno-
sti letos začrtanih in spre-
jetih programov. Nobenega
dvoma pa ni, da bodo morala
vsa podjetja v komuni letos
po vsej verjetnosti še skozi
številne preizkušnje, ki jih
ne gre pK>dcenjevati.
— m
Novi »hunti« čakajo pred jaškom, da jih spuste v glo-
bino po zagorsko »črno zlato«... Foto: Berni
Pozor, pazi na vlak
Ne mine dan, ko lahko be-
remo v časnikih o težkih ne-
srečah, katerih vzrok je nepaz.
Ijivost državljanov oziroma
neupoštevanje predpisov. V Za
gorju sem oni dun opazil, da
so si prebivalci blokov za ben.
cinsko črpalko izsilili pravcato
stezo preko železniških tirov.
Nala.šč sem malo postal in ča-
kal, da vidim, Ce le ni pot
morda opu.ščena. Pa ni, ver je-
mite, da res ni; Ni minilo pet
minut, ko sta prišli dve šolar-
ki, ter brezskrbno, ne da bi se
ozrli na eno ali drugo stran,
prekoračili železniške tire. Po.
mislil sem, kaj bi se lahko
zgodilo, če bi morda v tistem
trenutku pripeljal vlak . . . No
vlaka na srečo ni bilo; kljub
temu, pa bo nujno potrebno,
da se pot opusti, za prebival-
ce pa oskrbi primernejši pre.
hod. Do takrat pa Zagorjani.
prosim pazite na vlak!     —KR
NA KHATKO;
POLLETNI
UČNI USPEHI
Na obeh zagorskih osem-
letnih šolah so dosegli ob
koncu pr\'ega polletja raz-
meroma zadovoljive učne
rezultate. Na osnovni šoli
narodnega heroja Ivana
Skvarča v Zagorju so imeli
80,4 odstotka pozitivno oce-
njenih, vključno s {X)druž-
ničnimi šolami pa 76,4 od-
stotka pozitivnih uspehov.
Nekoliko slabši uspeh so
imeli namreč v prvem pol-
letju v podružnični šoli v
2^ojilah. Na semletki na-
rodnega heroja Toneta Okro-
garja-Nestla v Toplicah so
dosegli skupno z oddelčnimi
učnimi ustanovami 76,4 od-
stotka uspešni izid. Topliški
učni rezultati so tembolj raz-
veseljivi, ker so prostori te
vzgojno-izobraževalne ustano-
ve dokaj slabi in kjer prak-
tično nimajo kabinetnih pro-
storov.
STRUKTURA
ZAPOSLENIH
V ZAGORJU
Po zadnjih, čeprav nekoli-
ko starih podatkih je zagor-
sko gospodarstvo zaposlova-
lo lani 3770 delavcev, med
katerimi jih je bilo samo ^2
ali 0,87 odstotka z visoko
izobrazbo, 3 z višjo izobraz-
bo in 170 z raznimi srednji-
mi šolami. Zanimivo je še,
da je v vsem zagorskem go-
spodarstvu zaposlenih samo
290 visokokvalificiranih de-
lavcev, kar je komaj 7,91 od-
stotka vseh v delovnem raz-
merju v gospodarstvu. Do-
kaj neugodna struktura za-
gotovo vpliva na gospodarje-
nje oziroma na poslovanje
podjetij. Čeprav so ponekod
že prizadevajo za večje zna-
nje svojih zaposlenih bo mi-
nilo še precej časa, predno
bo zagorsko gospodarstvo
razpolagalo z bolj usposob-
ljenimi   delovnimi močmi.
PRIPRAVE ZA
SPREJEM MLADIH
V VRSTE ZKS
Mladinska organizacija ZKS
v občini Zagorje si je v svo-
jem programu dela zadala
obveznost bolj skrbeti za
obnovo ZK. Posamezni mla-
di komunisti so v okviru
ustrezne komisije govorili s
številnimi mladimi ljudmi, ki
so pripravljeni stopiti v vr-
ste ZK. Računajo, da bodo v
prihodnjih mesecih vključili
v članstvo približno 20 mla-
dincev in mladink, predvsem
iz vrst prosvetnih delavcev,
mladih proizvajalcev iz za-
gorskih podjetij in drugih.
Deset novih mladih članov
ZK bodo po vsej verjetnosti
vključili v članstvo ZK febru-
arja, preostalih deset pa mar-
ca, aprila in maja.
ZIMSKE POČITNICE
BREZ SNEGA
Zadnjič smo na tej strani
pisali o dokaj bogatih načr-
tih zimske rekreacije zagor-
skih šolarjev. V času, ko pi-
šemo te vrstice se, žal, naše
napovedi, niso izpolnile. Sneg
je skopnel v nekaj dneh in
zdaj — ponovno poudarja-
mo, ko to pišemo — (vre-
me je pač muhasto) morajo
ostajati otroci doma. Nekate-
ri nadebudneži so nam po-
vedali, da so že tretjič zapo-
vrstjo v času zimskih počit-
nic ostali praznih rok, kar
smo razumeli, seveda, da jim
je bela odeja pokazala obisti.
Zares: otroci se rušo zmotili.
Vsako leto doslej se je sneg
pKJslovil prav v času začetka
zimskih počitnic in, naj .zve-
ni še tako nerazumljivo, spet
p>okazal prijazen bel na-
smeh, ko je bilo treba nazaj
v šolske klopi. Pa menda ja,
se ne bo ponovila stara pe
sem še četrtič, ko pa vendar
vemo, da gre samo v tretje
rado ...?
ZAGORJE
Javna tribuna mladih v Zagorju
Udeleženci so obravnavali pismo Revirskega komiteja
ZKS o osnovnih izhodiščih aktivnosti komunistov v
nadaljnjem razvijanju samoupravljanja, družbeno-po-
litičnih odnosov ter regionalnega sodelovanja na pod-
ročju Zasavja — Razen tega so se mladi seznanili z
gradivom za bližnji 8. kongres ZMJ in govorili o te-
zah: mladina v samoupravnih odnosih in naloge ko-
munistov, o čemer bo govor na priliodnji seji CK ZKS
Z nedavno prvo tribuno
mladih v Zagorju ob Savi so
tudi v zasavskih revirjih za-
čeli razpravo o aktualnih
vprašanjih mlade generacije.
O tem je na zagorski tribuni
govoril tudi sekretar revir-
skega komiteja ZKS, Marjan
Orožen. Uvodoma je udele-
žence seznanil z osnovnimi
izhodišči dokumentov za bli-
žnji 8. kongres ZMJ, pri če-
mer je opozoril na bistvene
in kvalitativne premike, ki
jih vsebuje gradivo. Program-
ska načela so rezultat obsež-
ne diskusije o vlogi, mestu
in oblikah organiziranosti
mladih v naši samoupravni
družbi. Dokumenti so dokaz
večletnih razprav o tem, kak-
šno je pravzaprav mesto
mladih v naši družbeni sku-
pnosti. Marjan Orožen je v
daljšem izvajanju opozoril še
na bistvene značilnosti pred-
loga novega statuta in posa-
meznih poglavij vseh petih
resolucij za razpravo na 8.
'kongresu ZMJ.
Posebej se je Marjan Oro-
žen zadržal na tezah: mladi-
na v samoupravnih odnosih
in naloge komunistov. Po
njegovih besedah je poteklo
dejansko skoraj deset let^ko
smo zadnjič organizirano in
na širši osnovi obravnavali
probleme mlade generacije.
Teze so dejansko zelo resen
poskus zagotoviti mesto mla-
dih v vseh procesih samo-
upravljanja, pri čemer se tu-
di kritično obračajo na dose-
danjo vlogo mladih v druž-
benopolitičnem življenju. Kri-
tična ocena tez naj bi obe-
nem vzpKKibodla med mladi-
mi lastno samokritično oce-
no dosedanjega delovanja
mladih predvsem v svoji or-
ganizaciji in na drugih F>od-
ročjih. Marjan Orožen je
med drugim opozoril na po-
men obnavljanja ZK in pouda-
ril, da kaže sprejemanju mla-
dih ljudi v vrste ZK p>osveti-
ti odločilno pozornost.
Na tribuni so sklenili zače-
ti odločnejšo akcijo za bolj-
šo organiziranost mladih v
Zagorju ob Savi, za poživi-
tev vseh oblik dejavnosti,
občinska mladinska konferen-
ca pa naj bi bila začetek te
po^ješene aktivnosti.
PRVE RAZPRAVE O PREHODU NA SKRAJŠAN ŠOLSKI TEDEN
V ZAGORJU
Pričetek z novim šolskim letom
Pred kratkim so se sešli v Zasavju ravnatelji osnovnih
šol — Na posvetovanju so obravnavali priprave na
prehod na petdnevni šolski teden in v zvezi s tem
govorili še o nekaterih drugih vsebinskih vprašanjih
vzgoje in izobraževanja
Naj omenimo samo neka-
tere konkretne zaključke.
Kot drugod po slovenskem,
bodo tudi v Zasavju prešli
na petdnerai šolski teden z
novim šolskim letom 1967-68.
Predvideno je, da bodo otro-
ci začeli s poukom 1. in ne,
kot doslej šele 5. septembra.
Proste dni bodo znatno ome-
jili. Tako bodo šolarji pouka
prosti samo 29. in 30. novem-
bra, nadalje 31. decembra, 1.
in 2. januarja; 1. in 2. maja
ter 25. maja. Prvo šolsko pol-
letje bo nekoliko dalje, kot
doslej. Zimske počitnice naj
bi trajale samo teden dni.
Doslej so tudi v Zasavju kon-
čali s šolskm letom najka-
sneje 21. junija. Poslej se bo-
do ix>letne počitnice pričele
šele 1. julija.
Na posvetovanju so govori-
li tudi o prostih sobotah.
Predlagali so bili, naj bi naj-
manj sedem prostih sobot
uporabili za športne dneve
in   sploh   za   telesnovzgojne
prireditve. Verjetno bo nov
šolski teden odprl nekatere
probleme, čeprav je pričako-
vati, da bodo do tega časa
bržkone več ali manj vse
ustanove in tudi delovne ča-
se prešle na nov delovni čas.
Skrajšan šolski teden bo za-
gotovo zahteval intenzivnost
pouka in sploh dela otrok.
Na drugi strani pa bodo pro-
ste sobote šolarjem omogo-
čile več časa za solidne j še
učenje in za razvedrilo in
zabavo. Ni dvoma, da bodo
morale s spremenjenim umi-
kom računati nekatera za-
gorska društva in društvene
organizacije pa tudi krajevne
skupnosti. Naposled ne bo
odveč že zdaj programirati
prireditve in druge oblike
rekreacije otrok, zlasti ob so-
botnih pofKDldnevih in ne-
deljskih dopoldnevih. Kultur-
na društva bodo imela še
prav posebno nalogo zagoto-
viti otrokom v sodelovanju s
šolniki nekatere nove oblike
kulturnega in drugega udej-
stvovanja, za kar pa bi mo-
rale imeti na voljo več de-
narja, kot doslej.
— m
^isem vedel kako naj se odločim ali za napis DRŽ. OSN. ŠOLA, ali pa OSNOVNA
»OLA, kajti oba sta močno »zbledela« ... Vedel pa sem, da bi se v hipu otUočil
»ZA«, če bi bil navzoč pri odločanju o tem ali naj se fasadi na šoli v Za!?orju
uredi ali ne! Foto: Berni
Razprava o reelekciji
Predsedstvo občinskega sin-
dikalnega sveta v Zagorju ob
Savi je pred dnevi obrav-
navalo nekatera aktualna
vprašanja kadrovske politike
in reelekcije ter politike za-
poslovanja v tej zasavski
komuni. Pri tem se je pred-
sedstvo sindikalnega sveta
zavzelo za to, da bi kazalo
razprave o kadrovskih vpra-
šanjih prenesti iz ozkih kro-
gov vodilnih delavcev v sa-
moupravne organe in druž-
benopolitične organizacije v
kolektivih, zlasti v sindikal-
na vodstva. V zvezi z reelek-
cijo pa so predlagali, naj bi
bolj upoštevali še nekatere
druge elemente, kot dohodek,
poslovni uspeh, napredek
proizvodnje, koncepte razvo-
ja delovnih organizacij, raz-
voj in urejenost notranjih
odnosov, delitvena razmerja,
nagrajevanje po delu in dru-
go. Na seji sindikalnega sve-
ta bodo še podrobneje ob-
ravriavali ta vprašanja.
nr
naši razgledi
TEDNIK, 1. FEBRUARJA 1968    9
NA KRATKO
SEJA OBČINSKE
KONFERENCE SZDL
V ponedeljek popoldan je
bila v Trbovljah seja občin-
ske konference Socialistične
zveze, na kateri so — med
drugim — obravnavali tudi
vzgojno izobraževalno delo v
osnovni šoli in materialne
pogoje za to delo. — Več
o seji občinske konference
SZDL Trbovlje bomo poro-
čali prihodnjič.
— N
MLADI PRED
VIII KONGRESOM
ZMJ
Trboveljska mladina se pri-
pravlja na bližnji kongres
Zveze mladine Jugoslavije.
V času priprav obravnava
program dela za, leto 1968 v
luči tez za VIII. kongres
ZMJ; v sredo, 24. januarja,
pa so bile teze za VIII. kon-
gres ZMJ tudd predmet raz-
prave na razširjeni seji ob-
činskega mladinskega vod-
stva, na kateri je sodeloval
tudi sekretar revirskega ko-
miteja ZKS in član CK ZKJ,
Marijan Orožen.
-nk
TEČAJ
Organizacija Rdečega križa
je razpisala vpis v tečaj
za nego bolnika na domu.
20-umi tečaj bo brezplačen,
prijave zanj pa zbirajo te-
renski aktivisti RK, krajevne
skupnosti in krajevne or-
ganizacije Rdečega križa do
15. februarja.
-š
SEJA SKUPŠČINE
KOLEKTIVA
v četrtek, 25. januarja, po-
poldan je bilo v Trbovljah
29. zasedanje skupščine ko-
lektiva Zasavskih premogov-
nikov. Na seji so pregledali
izvajanje sklepov, sprejetih
na zadnji seji, razpravljali in
sklepali pa so o dopolnitvi
organizacije podjetja, o do-
polnitvi pravilnika o delitvi
osebnih dohodkov, o organi-
zaciji samoupravnih organov
v posameznih enotah Zasav-
skih premogovnikov ter o
imenovanju oz. dopolnitvi
komisij skupščine kolektiva
Zasavskih premogovnikov.
-nk
DELOVODSKA ŠOLA
v začetku februarja bo za-
čela pri trboveljski delavski
univerzi z delom delovodska
šola elektrostroke; pogoj za
vpis je bil uspešno dokon-
čana vajeniška šola elektro
stroke ter od 3 do 5 let prak-
se kot kvalificiran elektro de-
lavec.
— š
KONCERT
Moška pevska zbora Zarja
iz Trbovelj in Zvon iz Šmar-
tna pri Litiji sta pripravila
prejšnjo nedeljo v Šmartnem
pri Litiji prvi skupni koncert
s pisanim sporedom sloven-
skih narodnih in umetnih pe-
smi. Zbora Zarja in Zvon sta
se pred nedavnim dogovorila,
da bosta v prihodnje kar naj-
tesneje sodelovala in širila
lepo slovensko pesem.-
— š
IZLETI V CELOVEC
Od 8. do 18. februarja go-
stuje v Celovcu dunajska dr-
salna revija s sporedom
»Epizode«. Za obisk predstav
dunaj.ske drsalne revije vla-
da v Trbovljah, podobno pa
tudi v Hrastniku in Zagor-
ju ob Savi, precejšnje zani-
manje. Obisk predstav orga-
nizira, med drugim, posloval-
nica SAP iz Trbovelj, v Ce-
lovec pa bo mogoče potovati
tudi s posebnim vlakom.
— š
KOMISIJE
Pri občinskem komiteju
ZMS Trbovlje bodo v pri-
hodnje delovale te-le komisi-
je: za gospodarska vpraša-
nja, za šport in telesno kul-
tiu-o ter organizacijska in
kadrovska komisija. Komisije
bodo imele po 5 članov.
— nk
RAZŠIRJENA SEJA SEKCIJE ZA IDEJNA, KULTURNA IN ŠOLSKA VPHAŠNJA
OBČINSKE KONFERENCE SZDL V TRBOVLJAH
Začetek akcije za zbiranje denarja
za investicije v osnovno šolstvo
— Stan,)e na trboveljskih osnovnih šolah nujno ter-
ja Investicijska vlaganja, saj bo mogoče le na ta način
dosegati boljše učne uspehe in uspehe na vzgojnem
področju. Takšno stališče so izoblikovali na zadnji
razširjeni seji sekcije za idejna, kulturna in šolska
vprašanja pri občinski konferenci Socialistične zveze
Trbovlje in sklenili, da ga bodo posredovali občinski
konferenci SZDL, ko bo le-ta na seji obravnavala
vzgojno izobraževalno delo v osnovni šoli ter material-
ne pogoje za to delo.
Razširjene seje sekcije so se udeležili predstavniki
osnovnih šol, izvršnega odbora temeljne izobraževalne
skupnosti, sveta za šolstvo in drugih organov, zraven
njih pa še predsednik občinske skupščine, Jože Laznik.
in republiška poslanca Kari Forte in Viktor Malovrh.
Na razširjeni seji sekcije
za idejna, kulturna in šol-
ska vprašanja pri občinski
konferenci SZDL Trbovlje so
še posebej poudariU, da mo-
ra zlasti osnovna šola izobli-
kovati učenca v socialistično
osebnost, zaradi česar še
bolj izstopa pomen procesa
vzgoje in izobraževanja. Ven-
dar zdaj v Trbovljah, ko
manjka prostorov za otrošlo)
varstvo, za podaljšano biva-
nje otrok v šoli, za organizi-
ranje izvenšolskih dejavnosti
itd., te bistvene naloge ni
mogoče v celoti uspešno iz-
polnjevati. Verjetno bi se ob
boljših materialnih pogojih v
osnovnih šolah na trbovelj-
skem območju bistveno
zmanjšal tudi osip, ki je nad
republiškim po\T)rečjem, za-
gotoviti pa bi bilo mogoče
vsem učencem tudi kolikor
toliko enak start za nadalj-
nje šolanje oziroma za živ-
ljenje.
Naglašeno je tudi bilo, da
bi morala biti investicijska
politika za potrebe šolstva v
nenehnem gibanju, saj so
predpogoj za dobro šolanje,
za socialno in varstveno pre-
ventivo, urejena materialna
vprašanja, v Trbovljah so
bili zadovoljni, ko so pr»d
leti zgradili novo šolsko po-
slopje na Plevčkovem hribu
za potrebe osnovne šole Ton-
čke čečeve, niso pa naprej
i*azmišljali o potrebi oz. mo-
žnostih za nadaljnje izbolj-
šanje pogojev za delo na
ostalih osnovnih šolah. Eno
od dejstev, ki govori v prid
predlogu, da je treba to pro-
blematiko hitreje reševati, je
tudi to, da se šola po delov-
nem času že močno razhaja
z domom; v dokaj šnjem šte-
vilu delovnih organizacij v
Trbovljah je že uveden 42-
urni delovni teden s siste-
mom prostih sobot, v šolah
pa je še vedno p>ouk tudi ob
sobotah. Vendar gre pri tem
še za več, saj bi v primeru,
da bd bil na_vcdjo na šolah
prostor, lahko zadovoljiveje
reševali vprašanja otrokovega
prostega časa, oblikovanja
navad in izboljšanja učnega
uspeha. Tudi skrb šole za
otroka bi bila večja, priprav-
ljali pa bi ga še za življenje,
za našo samoupravljalsko
družbo.
Organizacija Socialistične
zveze iz Trbovelj si je že
dalj časa prizadevala, da bi
izoblikovala konkretna stali-
šča, upoštevaje prizadevanja,
da bi zlasti še osnovno šol-
stvo hitreje napredovalo in
da bi dobili učenci v osnov-
ni šoli še več znanja. V tej
zvezi je bilo zdaj sprejeto
stališče, da je treba izdelati
načrte za postavitev nove
osemletke, za zgraditev telo-
vadnic pri šolah Ivana Can-
karja in Alojza Hohkrauta
ter za preureditev teh dveh
šol. To naj bi bila naloga, ki
naj bi jo s sodelovanjem
vseh skušali rešiti v Trbov-
ljah v naslednjih nekaj letih.
Točnejših izračunov o tem.
koliko bi vsa ta dela veljala,
še ni. prevladuje pa prepri
čanje, da naj bi dve tretjine
potrebnih sredstev za investi-
cije v osnovno šolstvo pri
spevale delovne organizacije
in občinska skupščina, eno
tretjino pa občani s samo-
prispevkom, podobno kot v
sosednjem Zagorju ob Savi
V sredo, 24. januarja, je
sklical izvršni odbor občin-
ske konference Socialistične
zveze Trbovlje razgovore tu
di s predstavniki delovnih
organizacij, na katerih so
podrobneje razpravljali o na-
činu zbiranja sredstev za in-
vesticije v osnovno šolstvo.
V kratkem pa bo o vzgojno-
izobraževalnem delu v osnov-
ni šoli in materialnih pogo-
jih za to razpravljala na seji
tudi trboveljska občinska
konferenca SZDL ter spreje-
ta stališča potem pcsredova-
ia občinski skupščini, obča-
nom in samoupravnim orga-
nom delovnih organizacij.
Po seji občinske konferen-
ce Socialistične zveze delov-
nega ljudstva Trbovlje pa
naj bi začeli tudi s široko za-
stavljeno družbeno-politično
akcijo vseh zainteresiranih,
katere namen bi bil — pod-
preti prizadevanja za zbira-
nje denarja za investicije v
osnovno šolstvo. Tovrstno
akcijo terja še posebej v
zadnjem času, da pri tem
ponovno ne omenjamo vzgoj-
nih in drugih prednosti, tu-
di prehod vedno večjega šte-
vila delovnih organizacij na
42-urni delovni teden in uva-
janje novega delovnega časa
s prostimi sobotami. Z zgra-
ditvijo nove osemletke in
preureditvijo drugih šol bi
bilo mogoče v Trbovljah za-
gotoviti pouk v višjih razre-
dih samo v 1 izmeni, celo-
dnevno bivanje otrok v šoli
ter samo petdnevni pouk v
tednu, se pravi, da bi lahko
tudi šolarji preživeli soboto
in nedeljo skupaj s starši
brez skrbi.
— nk
TAKŠNI SMO
Podoba revirjev se spre-
minja iz leta v leto. Vpra-
šanje pa je, kolikšen je
delež občanov pri tem. Mla
dina, pa tudi starejši, nam-
reč bolj malo skrbijo za
urejanje okolice zgradb
oziroma samih zgradb.
Kje si, komunalna in-
špekcija? -š-
Prizadevanja za lepšo podobo revirjev
Podoba krajev v zasavskih revirjih se spreminja iz
leta v leto. Rojaki, ki prihajajo na obisk v re\drje iz
tujine po desetih oziroma več letih, se ne morejo na-
čuditi napredku, pa tudi novi podobi revirjev, saj so
bili zasavski revirji do druge svetovne vojne znani
kot »črne, zadimljene doline«.
Osnova za lepšo podobo
zasavskih rudarskih revirjev
je prav gotovo urbano raz-
vijanje mestnih in drugih po-
dročij, vendar se še vedno
kaj rado dogodi, da investi-
torjem zmanjka denarja za
ureditev okolice hiš, ko so
lete zgrajene, ali pa, da le na
pol uredijo okolico. To je
eden od osrednjih proble-
mov, ki ga pa zdaj skušajo
reševati predvsem z denar-
jem, zbranim na račun pri-
spevka za uporabo mestnega
zemljišča.
Dokajšen prispevek daje pri-
zadevanjem za lepšo podobo
revirjev hortikultxmio dru-
štvo zasavskih revirjev, ki so-
di med najdelavnejše na tem
območju. Prireja predavanja
in razgovore za člane in dru-
ge občane, izlete itd., bilo pa
je tudi organizator strokovne-
ga ogleda nasadov in zelenic
v revirjih, ko so bili izobli-
kovani predlogi, kako še na-
dalje polepšati pK>dobo tega
področja. Turistično društvo
Trbovlje je v preteklih letih
razpisovalo    tekmovanja   za
ureditev okolice stanovanj-
skih zgradb ter za najlepše
urejena okna itd.
V prizadevanjih za lepšo
podobo zasavskih rudarskih
revirjev je bilo doslej čutiti
premalo sodelovanja posa-
meznih krajevnih skupnosti,
pa tudi stanovanjskih in ko-
munalnih podjetij, posebej pa
še občanov samih. V posa-
meznih občinah so uredili
nasade in zelenice ali pa oko-
lico hiš, vendar so otroci, pa
tudi odrasli, to kmalu uni-
čili. Občani pa premalo skr-
bijo tudi za lepšo ureditev
okolice blokov oz. hiš. Občin-
ske skupščine so sicer spre-
jele odloke, vendar nihče ne
nadzira njihovo izvajanje.
Verjetno bi bilo zato umest-
no, da bi zainteresirani de-
javniki, predvsem še stano-
vanjska in komunalna pod-
jetja, uvedla osebne nad-
zornike, saj bi bila podoba
zasavskih rudarskih revirjev
v prihodnje prav gotovo še
lepša.
-š
K lepšemu izgledu Trbovelj bi veliko lahko prispevali
tudi tisti, ki so odgovorni za odvoz smetL Prejšnji te-
den smo pred |blokom na Trgu Svobode 3 napravili
posnetek, ki dovolj zgovorno priča, da polne »kante«
in debeli kupi okoli njih, prav nič ne prispevajo k lep-
šemu izgledu osrednjega kraja revirjev.     Foto: Berni
RAZPRAVA
O TEZAH
O tezah »Mladina v samo-
upravnih odnosih slovenske
družbe in naloge komuni-
stov«, ki jih bo obravnaval
Centralni komite Zveze ko-
munistov Slovenije, razprav-
ljajo tudi v revirjih. Komi-
te revirske konference Zve
ze komunistov ZKS bo sku-
paj s sekretariati občinskili
konferenc ZKS Trbovlje,
Hrastnik in Zagorje ob Sa-
vi pripravil dvoje področ-
nih razgovorov o tezah, in
sicer s predstavniki organi-
zacij Zveze komunistov. Zve-
ze mladine in društev, prav
tako pa tudi s predstavniki
pedagoškega aktiva iz vseh
šol na pKxiročju zasavskih
revirjev.
TRBOVLJE
USPELE SANKAŠKE
TEKME
Minulo nedeljo so bile ^
Hrastniku že druge sankaške
tekme. Tokrat so se pomeri-
li v spretnostnem sankanju
odrasU in dosegli skoraj vsi
odlične čase. Na tekmovali
progi se je zvrstilo 50 delav-
cev in uslužbencev iz hras*'
niških delovnih organizacij'
Najboljši tekmovalec je pr*^'
jel nagrado občinskega si^'
dikahiega sveta — pravico na
desetdnevni brezplačni do-
pust v počitniškem dom^
hrastniških delovnih ljudi ^
Vrsarju v Istri, če bodo
snežne razmere dovoljeval^'
nameravajo v Hrastniku P''''
praviti še nekaj sankaških ^
smučarskih tekmovanj.
Počitnice mladih revirčanov
v prihodnje počitnice tedaj, ko bi bil sneg
— Ob semestralnih počit-
nicah je tudi tokrat tako, kot
je bilo že nekaj let nazaj,
tarnajo najmlajši revirčani.
Ponagajala je spet ta muha-
sta zima; ko je bil še pouk,
je bilo snega na pretek tudi
po mestih, zdaj pa je treba
na smučanje visoko v hribe.
Tako je nekaj tisoč najmlaj-
ših revirčanov prikrajšano za
največji užitek — za smuča-
nje, sankanje in drsanje.
Ob takšnem vremenu seve-
da ostaja na pretek časa za
obiske, branje knjig, za fk)-
čitek in drugo, prenekateri
mladi revirčan pa tudi te po-
čitniške dneve preživi ob
šolskih knjigah in zvezkih —
ob učenju ...
V Trbovljah so skušali za-
gotoviti učencem osnovnih
šol in dijakom srednjih šol
kar najbolj prijetne počitni-
ce. V načrtu je bilo, da bo
smučarsko društvo Trbovlje
pripravilo tečaje v bližini me-
sta. Vendar pa je načrte pre-
križalo muhasto vreme. Tr-
bovelj čani pa navzlic temu
niso odnehali; odločih so se
za organizacijo smučarskih
tečajev na terenih okrog smu-
čarske koče v Lontožu pod
Kumom, kjer je tudi vlečni-
ca. Najbolj vnete smučarje
odpelje vsak dan avtobus do
Dobovca, od tam pa nadalju-
je pot peš do Lontoža; po-
poldan pa so smučarji spet
doma v dolini. Zahtevnejši
smučarji pa so si poiskali
»svoj prostor na soncu« na
terenih na Vrheh, na Kumu
in na Mrzlici. Planinski in
turistični domovi v okolici
Trbovelj so bili te dni skoraj
polno zasedeni.
še nekaj dni in za večino
šolarjev bo konec breskrb-
nih počitniških dni. Nekate-
ri menijo, da bi kazalo v
prihodnje zimske počitnice
odrediti takrat, ko bi bil
sneg, saj bi tako mladež bolj
prišla na svoj račun. To bi
prav gotovo prispevalo k te-
lesni krepitvi mladih. O tem
bi veljalo seveda razmisliti,
saj so semestrahie počitnice
brez  snega  dolgočasne.  To
velja še posebej za Trbovlje,
kjer vsako leto v šoh smu-
čanja na Mrzlici vzgojijo po
nekaj sto mladih smučarjev.
Tisti, ki se nauče osnovnih
veščin smučanja na Mrzli-
ci, bi znanje radi utrjevali
ali pa se naučili še bolj viju-
gati po snegu, če pa ni sne-
ga, seveda s tem ni nič!
Osip učencev
v Trbovljah je osrednji
problem osnovnega šolstva
prav gotovo osip učencev. V
zadnjem šolskem letu je
namreč kar 99 učencev kon-
čalo šolanje v četrtem, pe-
tem, šestem ali sedmem raz-
redu. Na dokaj šen osip je
prav gotovo vplivala med dru-
gim slaba, oziroma nepopol-
na zasedba predmetov na
predmetni stopnji, pomanj-
kanje učil, neprimerne me-
tode, ki niso aktivirale učen-
cev, socialni problemi neka-
terih družin in pa ne na kon-
cu neprimeren odnos staršev
do šole in vzgoje otrok.
10   TEDNIK, 1. FEBRUARJA 1968
ODBORNIKI OBČINSKE SKUPŠČINE BODO NA PRIHODNJI SEJI
OBRAVNAVALI
Načrt dela za prvo polletje
Predsedstvo občinske skupščine, ustrezni sveti komisije
in strokovne službe v Hrastniku so pripravili osnutek
programa dela skupščine občine Hrastnik za obdobje
januar-junij 1968 — Osnutek predvideva razprave s
področja gospodarstva in financ in obravnavo številne-
ga gradiva s področja obče uprave in družbenih služb
Odveč bi bilo naštevati, če-
sa vsega se nameravajo lotiti
odborniki v prvih šestih me-
secih letošnjega leta. Zado-
stuje če omenimo, da pred-
lagajo ustrezne službe kar
22 pomembnih zadev samo s
področja gospodarstva in 11
zadev s področja obče upra-
ve ter najmanj šest poročil
o aktivnosti in dejavnosti
skladov, svetov in podobno.
Ce se bodo odborniki občin-
ske skupščine na prvi pri-
hodnji seji ogreli za predlo-
žen osnutek programa dela,
potem smemo že zdaj zapi-
sati, da si bodo naložili zelo
zahteven načrt, ki bo zagoto-
vo od vsakega posameznika
zahteval vsestransko in od-
govorno sodelovanje.
Nobenega dvoma ni, da
utegnejo biti najvažnejša ob-
ra-vnavana vprašanja, pred-
vsem s področja gospodar-
stva. Zato so jih predlagate-
lji uvrstili v prvi plan, ne da
bi s tem kakor koli zapo-
stavljali zadeve s področja
obče uprave in družbenih
služb, kot tudi poročila in
druge probleme. T>rži pa
ugotovitev, da bodo vpraša-
nja tekočega gospodarjenja
delovnih organizacij, proble-
mi izkoriščanja prispevkov
za urejanje komunalnih za-
dev, vprašanja urbanizma,
nadaljnje cestne povezave re-
virjev, problematika vodnega
gospKKiarstva in druga soro-
dna vprašanja v ospredju. Na
tem mestu kaže omeniti tu-
di skrb za probleme družbe-
nega standarda. Zato pred-
videva program dela razpra-
vo o težavah sedanjih pekarn
in sploh preskrbe s kruhom,
nadalje vprašanja programi-
ranja objektov družbenega
standarda na drugih področ-
jih. Odborniki bodo imeli na
voljo za vsako sejo obsežno
gradivo. Etosedanja praksa se
je izkazala za umestno in jo
kaže kvečjemu sarno še iz-
popolnjevati. Namreč: od-
bornikom bo znatno olajša-
no delo, če bodo za vsako
pomembnejšo zadevo dobili
skrbno in vsebinsko dobro
sestavljeno poročilo. Včasih
pa bo dovolj samo označiti
najvažnejše zadeve.
Revirska razglednica:... premog, premog ...
(Foto: Berni)
OB SPREJETJU PROGRAMA SINDIKALNEGA SVETA V HRASTNIKU
Skrb gospodarjenju in samoupravljanju
v obdobju dveh let predvideva sindikalni svet deset
plenarnih sej na katerih bodo podrobno proučevali
uveljavljanje gospodarsko-družbcne reforme, razvoj
neposrednosti samoupravljanja, nagrajevanje po delu
in sploh delitev v podjetjih, nadalje izobraževanje član-
stva, rekreacijo delovnih ljudi, zaposlovanje in celo
kultumoprosvetno življenje v občini
Sicer pa si hrastniški sin-
dikalni svet zamišlja svojo
prihodnjo aktivnost na osno-
vi doslej bolj ali manj skr-
bno pretehtanih idej o pove-
čani in okrepljeni vlogi sin-
dikalnih organizacij tako v
podjetjih, kot v družbenopo-
litičnem življenju komune.
Praksa, vsakdanje praktično
uresničevanje te pobude bo
pokajalo ali so hrastniški
sindikati pravilno zastavili
svoje delo.
Zanimivo ob tem je pred-
vsem to, da se je občinski
sindikalni svet dokopal do
prepričanja, da ga čaka naj-
več dela pri usposabljanju
vodstev sindikalnih organiza-
cij v podjetjih za njihovo
ustvarjalno in kreativno vlo-
go. V zvezi s tem so v pro-
gram uvrstili nekaj praktič-
nih napotkov, že prihodnjo
sejo namerava sindikalni
svet i>osvetiti poročilu orga-
nizacij sko-kadrovske komisi-
je, ki pravkar analizira dose-
danje delo sindikalnih orga-
nizacij, njihovih vodstev in
bo obenem predlagala ka-
drovske spremembe, vsepo-
vsod tam, kjer je to potreb-
no. Na isti seji namerava sin-
dikalni svet obravnavati še
poročilo ustrezne komisije o
trenutnih razmerah na pod-
ročju priprav za prehod na
42-urni tednik v hrastniških
podjetjih. Seveda bodo te
razprave v osnovi obravnava
stanja gospodarjenja, poslov-
nih rezultatov, doseženih v
zadnjem obdobju in v luči
konkretnega procesa razvoja
samoupravljanja v vsaki ix)-
samezni delovni organizaciji.
Zavoljo tega kaže še enkrat
opozoriti na to, da bo sindi-
kalni svet krepil dejavnost
sindikalnih organizacij pr-
venstveno na področju večje
skrbi za povečanje proizvod-
nje, za doseganje boljših
proizvodnih oziroma poslov-
nih uspehov, za povečanje
dohodka in s tem stalno iz-
boljševanje in izpopolnjevanje
delitvenih razmerij in nagra-
jevanja po delu.
To so ključne postavke
programa dela, in iz teh iz-
hajajo tudi vse druge, kot:
skrb za odpiranje novih pro-
duktivnih delovnih mest,
skrb za izobraževanje in
druge naloge. Samo mimogre-
de naj omenimo, da bo letos
za izobraževanje članstva na
voljo 7000 ND, da namerava-
jo na vsakomesečne seminar-
je, na katerih bodo predava-
li najboljši slovenski gospo-
darstveniki in javni delavci,
povabili vse predsta\Tiike in
vodstvene člane sindikalnih
organizacij.
Z druge strani pa se bo sin-
dikalni svet na osnovi f>o-
sebne analize zavzel za hitrej-
še družbenopolitično in stro-
kovno izobraževanje vseh za-
poslenih, pri čemer ne bo
prezrl potrebe po uveljavlja-
nju mladih delavcev. Nekaj
plenarnih sej bo namenjenih
proučevanju življenjskih raz-
mer članstva in izboljševanju
njihovih delovnih p>ogojev.
Komisije se bodo bolj kot
doslej samostojno ukvarjale s
proučevanjem problematike.
Tako bo komisija za rekre-
acijo ubrala nekoliko drugač-
no pot športnega in telesno-
vzgojnega udejstvovanja sin
dikalnega članstva, komisij?
za letovanje pa naj bi že v
prihodnjih mesecih storila
vse, da bi p>očitniški dom \
Vrsarju še bolj usposobili za
letošnje letovanje. Kot lani,-
se namerava tudi v prihod-
njem obdobju sindikalni svet
vključiti v prizadevanja za
razširitev kulturnoprosvetne-
ga življenja neposrednih pro-
izvajalcev. V ta namen pred-
videva program nekaj osred-
njih občinskih prireditev,
kot: revijo mladinskih pev-
skih zborov, revijo pevskih
zborov DPD »Svobod«, upri-
zoritev dramskega dela na
prostem, nadalje mladinsko
pokaži, kaj znaš? in drugt
prireditve. Za te namene bo
"sindikalni svet prispeval pre-
cej denarja, s čemer se bo
vključil neposredno tudi v to
področje ustvarjalnega dela
občanov in delavcev.     — an
N.4 KKATKO |
____________™_i
SEMINAR
ZA SEKRETARJE
ORGANIZACIJ ZKS
Revirski komite HKS v
Trbovljah je pred dnevi pri-
pravil drugi seminar za se-
kretarje krajevnih in drugih
organizacij ZKS. Tokrat so
se udeleženci zbrali v Hra-
stniku. Na seminarju so ob-
ravnavali pismo revirskega
komiteja ZKS o nadaljni ak-
tivnosti komunistov v razvi-
janju samoupravljanja, druž-
beno-političnih odnosov ter
regionalnega sodelovanja na
področju revirjev. Nadalje je
član Izvršnega komiteja CK
ZKS Stane Kranj c govoril o
aktualnih nalogah ZKS, ob-
ravnavali pa so tudi idejno-
politično usposabljanje in
izobraževanje članstva ZKS
in neposredne dolžnosti or-
ganizacij ZKS pri izvajanju
teh nalog.
ZBOROVANJE
ČLANOV
POČITNIŠKE ZVEZE
Aktivnost hrastniških članov
počitniške zveze je že dolgo
znana, v okviru te organiza-
cije so mladi Hrastničani vse
do lani pripravili vrsto zani-
mivih potovanj in se sezna-
nili z lejx)tami Slovenije. Na
minuli skupščini so zato naj-
več govorili o ukinitvi regre-
sov za popotovanja z avto-
busi in ugotovili, da utegne
to precej zmanjšati njihovo
aktivnost. Članstvo je že ne-
koliko upadlo in šteje zdaj
organizacija samo nekaj nad
150 članov. Na občnem zbo-
ru so osvojili predlog o usta-
novitvi za eno samo pvočitni-
iko družino in sprejeli pro-
gram dela za leto 1968.
— an
POSVET
O KRAJEVNIH
SKUPNOSTIH
Pred dnevi je bil v Hrast-
niku razgovor predsednikov
krajevnih skupnosti in stal-
nih predsedstev zborov vo-
livcev te komune. Na posve-
tovanju so obravnavali dose-
danje aktivnosti teh institu-
cij družbenega upravljanja in
dejavnost v letu akcij kra-
jevnih skupnosti. E>ogovorili
so se, da bodo v kratkem
pripravili ustrezne programe,
ki naj bi zajeli vsa področja
dela v letu 1968. O progra-
mih bodo kasneje ponovno
razpravljali v organizacijah
Socialistične zveze.
— an
. IZOBRAŽEVANJE
KMEČKIH
PROIZVAJALCEV
Delavska univerza Hrastnik
bo skupaj s kmetijsko za-
drugo Dol pri Hrastniku pri-
pravila tečaj za kmetijske
proizvajalce. Seminar je na-
menjen vsem kmetijskim
proizvajalcem, ki želijo svo-
je znanje izpopolniti. Pro-
gram predvideva, da bodo
udeleženci v času osmih dni
obravnavali orgeinizacijo in
ekonomiko kmetijske proiz-
vodnje, vprašanja poljedel-
stva, živinoreje in sadjarstva.
Tečaj bo brezplačen. S tem
bosta Delavska niverza in
kmetijska zadruga Dol pri
Hrastniku realizirala svoj
zimski načrt delnega izobra-
ževanja kmetov. Pričakovati
je, da se bo v tečaj prigla-
silo precej kmetov, zlasti
vseh tistih, ki neposredno so-
delujejo z dolsko kmetijsko
zadrugo.
POSVETOVANJE
ČLANSTVA SZDL
Minule dni so vodstva kra-
jevnih organizacij Socialistič-
ne zveze na področju občine
Hrastnik izvedla več razgo-
vorov s svojim članstvom.
Tokrat so govorili o vlogi
krajevnih skupnosti v druž-
benopolitičnem življenju ob-
čine, njenih načrtih in o do-
sedanji aktivnosti. Razen te-
ga so na sestankih govorili
še o nekaterih drugih nepo-
srednih nalogah Socialistične
zveze v letu 1968. Za obe
mestni krajevni organizaciji
SZDL pa je Izvršni odbor
organiziral zanimivo preda-
vanje o vlogi SFRJ v med-
narodnem svetu.
RAZGOVOR S HRASTNIŠKIMI UPOKOJENCI
„Še danes ne držimo križem rok"
v Zgornjem Hrastniku, »Pri Zavrašku«, imajo hrastni-
ški upokojenci svojo »bazo«. Dohod do hiše je tele
zimske dni sicer nekoliko tvegan, posebno ko se zmra-
ei; sicer pa semkaj prihajajo samo domačini, ti pa
dobro vedo kako usmeriti korak, da človeku ne spo-
drsne — Ker nisem domačin me je spremljala šolarka,
dokler nisva obstala pred velikim poslopjem — Rekla
je: »Tule so društveni prostori naših upokojencev!«
»Španca« sicer ne pijem,
tokrat pa me je pogrel, kot
me je grel razgovor z Ijud-
nii, ki so dolga desetletja
delali globoko pod zemljo,
prekopali tone zemlje in
nakopali sto in sto ton
»črnega zlata«. Pomenek je
stekel kot po loju. Beseda
sem, beseda tja, in že smo
bili sredi »problematike«, —
da ohranimo formo — hra-
stniških upokojencev.
Sicer pa naj poprej pred-
stavim so besednike. Besedo-
vali smo s predsednikom
društva up>okojencev Rudol-
fom Kladnikom, blagajni-
l^om Jožetom Rometom
in pevovodjo upokojenskega
zbora — Jožetom Zveplanom.
•Jože Rome je imel na mizi
veliko knjigo z neštetimi ko-
lonami in številkami. ATenda
smo ga zmotiU pri računski
operaciji ob asistenci Rudol-
fa Kladnika. Zborovodja je
primaknil stol.
— Vprašujete za naše pro-
store? — je začel Kladnik.
— Delo naših rok so — je
pribil, in nadaljeval:
— Najbolje bo, če pri-
čnem od kraja. Veste včasih
smo imeli upokojenci kotiček
v »Svobodi I«, v njihovih
klubskih prostorih. Ne re-
čem, da nam ni bilo dobro.
Vendar smo si vsa leta žele-
li svoje, samo naše prostore.
Slednjič je rudnik upošteval
naše potrebe in želje in nam
odstopil spodnji del te hiše.
Za najemnino seveda. Tule,
kjer sedaj sedimo, je bilo te-
daj stanovanje. Kje se lotiti
dela? Kaj storiti? Kje dobiti
denar? — vse to nam je tisti
čas rojilo po glavi, dokler
Bismo   sestavili   strateškega
plana. Pri Republiškem od-
boru upokojencev smo si
sposodili 800 starih tisoča-
kov, sami pa smo zavihali
rokave in se lotili dela. Nad
tri sto ur smo darovali; tu in
tam bodrili drug drugega, pa
je šlo. Uredili smo si najprej
tale prostor. Kupili gostin-
sko opremo, točilno mizo,
uredili kleti, sanitarije in
počasi dokuF>ovali, kar smo
potrebovali.
Kdo je dal pobudo za
ustanovitev pevskega zbora?
Jože žveplan ni pomišljal
z odgovorom, ko je dejal, da
upokojenci sami. Potem nam
je pripovedoval, da ni šlo
drugače, kot da so morali
urediti še en prostor. Poka-
zali so mi pevsko sobo — rav-
no pravšen prostor za vaje
pevcev, lepo opremljen in
skrbno zloženimi notami. 20-
članski zbor U!X>kojencev po-
znajo zelo dobro v Hrastniku,
kjer so že večkrat prepevali
bodisi na proslavah ali na
prireditvah zveze kultumo-
prosvetnih organizacij. Gosto-
vali so v domu onemo<:lih v
Loki pri Zidanem mosti;, kjer
so na vso moč razveselili več
kot sto starih, onemoglih
ljudi. Prepevali so v Planini
pri Sevnici in drugod, žve-
plan je mimogrede omenil,
da nameravajo letos sodelo-
vati na reviji upokojenih
pevskih zborov v sosednjih
Trbovljah.
Skratka: hrastniški upo-
kojenci še zdaj na stara le-
ta, ko so si pošteno zaslužili
počitek, ne znajo držati kri-
žem rok. V društvenih pro-
storih — ti niso nikdar
prazni — upoko"jenci šahira-
jo, vržejo karte, modrujejo
o starih in prihodnjih časih,
in kajpak spijejo kozarček,
dva, rujnega . ..
O tem so sicer zadnje ča-
se na občinski skupščini
razpravljali. Jože Rome in
Rudol   Kladnik   sta menila:
— Veste z izkupičkom, ki
ga imamo pri gostišču je ta-
kole: ,če bi plačevali prav
vse davščine, p>otem bi ga
naši upokojenci ne mogli pi-
ti po 3,60 ND, ampak po naj-
manj 7 ND. Prosili smo ob-
čino, naj upošteva naše niz-
ke pokojnine in naj nam
ugodi s pavšalom. Za zdaj so
to storili, kako pa bo naprej,
ne vemo.' Jože Rome preje-
ma za vso računovodstvo, ki
ga opravlja, za vse delo,
150 ND na mesec.
— Z izkupičkom skrbno
gospodarimo. Nismo zaprav-
Ijivci. Ponavadi gre ves de-
nar   za   plačilo   najemnine
prostorov, za prejemke nata-
karice, za odplačilo dolga
pri Republiškem odboru
upokojencev in predvsem za
podpore socialno ogroženim
upokojencem.
Hrastniško društvo upoko-
jencev nikoli ne pKJzablja na
svoje člane. Ob novem letu
so med 70 upokojencev raz-
deliU 6000 ND. Razen tega
so obiskali vse upjokojence,
priklenjene na bolniške po-
stelje, bodisi doma ali v bol-
nišnicah. Niso pozabili na
onemogle v Loki pri Zida-
nem mostu. Vsakemu svo-
jemu članu v tem domu so
darovali 100 ND, domu pa
posebej kot dotacijo za po-
pravilo prostorov 30.000 ND,
iz sklada za stanovanjski
prispevek.
Na zadnji seji so razdelili
denar od stanovanjskega
prispevka, in sicer še za le-
to 1966. Pomagali so s poso-
jilom najmanj 13 uix>kojen-
cem, ki si bodo p>opravili
svoja stanovanja.
In načrti za leto 1968? —
smo bili radovedni.
— Ko se bo otoplilo, nas
čaka delo zunaj. Radi bi ure-
dili beU)nsko plo.ščo na vr-
tu. Urediti moramo pot in
okolico hiše. Radi pa bi
spet, kot včasih organizirali
nekaj izletov za naše člane.
Zdaj je to težje, ker ni več
K l.S. Vendar ne mislimo
prenehati z izleti. Pnmo obi-
skovali pa okoliške kraje in
hribe, če bodo naše noge
za to.
Še marsikaj smo zvedeli,
zvedeli o tem, kako si hra-
stniški upokojenci lajšajo ve-
čer življenja, kako skušajo
ohraniti staro tovarištvo pri
delu. in predvsem kako na
razne načine skušajo poma-
gati drug drugemu. Vsega
resda ne morejo storiti, kot
seveda ne morejo zagotoviti,
da bi vseh 1300 upokojencev
lahko naenkrat prišlo v svo-
je društvene prostore. Ne,
tega zares ni moč uresničiti.
So pa poskrbeli, da imajo
vsi ti ljudje, kadar koli si to
želijo, možnost priti »K Za-
vrašku«, sesti za okusno po-
grnjeno mizo in si preganja-
ti dolgčas v družbi sebi ena-
kih. Včasih je to dosti več,
kot visoka pokojnina. Včasih
pomeni možat pomenek do-
sti več, kot si sploh lahko
mislimo. Pa tudi občutek da
imajo upokojenci sploh kam
iti, ni kar si bodi. Morda ne
bo odveč pristaviti, da so
upokojenci hvaležni za vso
dosedanjo podiX)ro, ki so jo
prejeli bodisi od družbeno-
političnih organizacij bodisi
od občinske skupščine, pa
čeprav je bila včasih podpo-
ra samo dobro razumevanje.
HRASTNiK
TEDNIK, 1. FEBRUARJA 190« 11
VOTEL ZVOK KAŠLJA NA POKOPALIŠČU
Lani septembra smo brali v slovenski šte-
vilki »PROSVETE«, ki je izšla 28. avgusta v
Chicagu, da je »vladni urad za javno zdravstvo
v ZDA« malo prej objavil oporočilo o posledi-
cah kajenja, ki povzroča raka in rakasta obo-
lenja. Že 1964 je 10-članska uradna Terryjeva
komisija, ki jo je postavila ameriška vlada,
ugotovila, da so med kajenjem In pljučnim
rakom tesne vzročne zveze. V lanskem avgu-
stu pa so v najdražjem hotelu sveta tri dni
kovali načrte za boj proti »najdražji in najbolj
škodljivi zabavi na svetu«: 450 zdravnikov,
sociologov in psihologov iz 35 dežel se je
posvetovalo v hotelu VValdorf-Astoria v new-
yorški četrti visoke družbe, kako odrešiti
človeštvo te »ogromne količine cigaretne ne-
snage«, kakor se je glasilo eno izmed poročil
posvetovanja.
Obseg »grmade cigaret« so pokazali nato
tudi vsej ameriški javnosti. 22. avgusta je
zvezni zdravstveni urad ZDA poučil kadilce
cigaret o strahotnih ugotovitvah: objavil je
povzetek najnovejših spoznanj o posledicah
kajenja, ki ga je zbral gremij strokovnjakov
pod vodstvom dr. Alberta C. Kolbyja. Ugoto-
vitev je strahotna:
vsakih 105 sekund umrje en
državljan ZDA za posledicami ka-
jenja.
I^a ne bo med kadilci
prehude zamere, kratko
pojasnilo: objavljamo pre-
vod razpravice o kajenju,
ki je izšla lani 11. septem-
bra v nemški reviji DER
SPIEGEL. Radi bi verjeU
našim najstrastnejšim ka-
dilcem, da »podatki iz dru-
gih držav najbrž ne velja-
jo za naše razmere« — a
jim ne moremo. Raje se-
znanjamo s posledicami
kajenja vse kadilce in ne-
kadilce, zlasti pa mladino,
ki ima žal povsod toliko
slabih zgledov, kar zadeva
kajenje.
Pameten in trezen člo-
vek bo znal presoditi, kaj
mu koristi in kaj škoduje;
če mu s temle prevodom
pri tej odločitvi lahko kaj
pomagamo, bo naša nalo-
ga opravljena.
Strokovnjaki so pregledali
več kot 2000 znanstvenih razis-
kav, ki so izšle od Terryjeve-
ga poročila iz začetka 1964
na temo »kajenje in zdravje«.
Izid teh ponovnih temeljitih
raziskav je, kot je ugotovil
»New York Times«, še osup-
Ijivejši kot Terryjevo poroči-
lo:
■ Glavni vzrok pljučnega
raka je cigareta — to ugoto-
vitev Terryjevega poročila je
Kolbyjeva komisija mogla po-
polnoma potrditi.
■ Kajenje cigaret lahko
privede do srčnega infarkta;
za to v Terryjevem poročilu
le kot sumljivo nakazano
medsebojno zvezo obstajajo
zdaj otipljivi dokazi.
Usodne posledice
modrih hlapov
cigarete ...
Smrt zaradi srčnega obole-
nja se je pokazala celo kot
glavni riziko za kadilce ciga-
ret. Sicer narašča verjetnost
obolelosti za pljučnim rakom
pri hudih kadilcih (20 in več
cigaret na dan) za več. kot
desetkrat v primerjavi z ne-
kadilci, medtem ko narašča
smrt zaradi srčnih obolenj, le
za dva-ali trikrat. Ker pa podle-
že skoraj vsak tretji Ameri-
čan zaradi okvare srca, je to
številčno razmerje v prid srč-
nih obolenj, in ne v prid
pljučnega raka, ki je manj
čest.
Pri cigareti je vzrok škode
n i k o t i n, ki vstopi v kri pri
pljučnih mehurčkih. Draži de-
lovanje srca in povzroča dvig
krvnega pritiska. Zato potre-
buje srce več kisika, vendar
je ravno dovajanje kisika
med kajenjem zmanjšano: ker
se z dimom vdihani strupeni
ctgljikov monoksid veže na del
krvnih telesc, ker jih ovira
pri donašanju kisika.
Komisija je ugotovila, da
kadilcem cigar in pipe tak
dodaten rizik infarkta skoraj
ne grozi, ker dima večinoma
ne inhalirajo. Pri potrošnikih
cigaret lahko pride do obre-
menitve srca čez mnoga leta,
če je srce kadilca popolnoma
zdravo. Toda že pri najmanj-
ših, cesto nezaznavnih okva-
rah imajo lahko modri hlapi
usodne posledice.
Razen infarkta in pljučnega
raka je Kolbyjeva komisija
predstavila še obsežen kata-
log drugih bolezni, ki jih lah-
ko pospeši cigaretni dim: rak
v tistih, na žrelu, požiralniku,
grlu, na mehurju, napenjanje
pljuč (emfizem), kronični
bronhitis, želodčne in čreves-
ne težave, kap, bolezensko
razširjanje glavne odvodne ži-
le, vnetje čelnih in čeljustnih'
votlin.
300.000 vsako leto
prezgodaj umrlih
Američanov
T^ mozaik rizikov raznih
bolezni so strokovnjaki zvez-
nega zdravstvenega urada
ZDA na 200 straneh poroči-
la povzeli v strašno bilanco
skrivnega množičnega umira-
nja in množičnega boJehanja:
■ Trenutno je kronično
bolnih enajst milijonov Ame-
ričanov, ki bi bili brez ciga-
ret zdravi.
■ Vsako teto imire 300.000
državljanov ZDA, ki bi brez
cigaret ostali živi.
■ Na leto izgubi gospodar*
stvo ZDA 77 milijonov delov-
nih dni zaradi bolezni, ki jih
povzroča kajenje, ostalih 307
milijonov dni pa delajo ciga-
retam vdani državljani le s
polovico svoje sile.
Dan po izidu Kolbyjevega
poročila je združenje cigaret-
ne industrije ZDA očitalo av-
torju »netočno razlago« znan-
stvenih dognanj in »razlago,
ki zavaja v zmoto«. Tovarnar-
je skrbi, da ne bodo upK>šte-
vali nekaterih študij, ki niso
našle nobene zveze med kaje-
njem cigaret in katerokoh bo-
leznijo: učinka kajenja na na-
stanek bolezni — tako trdijo
oni — ni mogoče dokazati z
vso gotovostjo. '
»New York Times« pa je
nasprotno temu pripomnil, da
ima standardni komentar ci-
garetne industrije (»netočen
in v zmoto zavajajoč«) —
spričo znanstvenih dokazov
— le še »votel zvok kaši j a na
pokopališču«.
Nižje premije za ne-
kadilce oz. za kadilce
pip in cigar!
Vsaj ena skoraj nič manj
računanja zmožna panoga v
ZDA pa je drugače kot ciga-
retna industrija iz odkritij
znanstvenikov že izvedla po-
slovne ukrepe: ameriška živ-
ljenjska zavarovanja zahteva-
jo zdaj manjše premije od
nekadilcev, kadilcev pipe in
kadilcev cigar, kot od kadil-
cev cigaret.
Vsi poskusi, da bi cigarete
napravili nenevarne, doslej ni-
so bili skoraj nič več kot le
glavne napovedi.
Z »glasnimi fanfarami«
(New York Tim») je na pri-
mer sredi julija napovedala
ugledna Kolvmibijska univer-
za v New Yorku dozdevno
senzacionalni cigaretni filter
kemika Roberta L. Strickma-
na, ki naj bi filtriral 70 od-
stotkov katranske in nikotin-
ske snovi iz dima.
Vendar so strokovnjaki z
dvomi sprejeli optimistične
napovedi univerze, ki je pri-
čakovala letni dohodek 100
milijonov dolarjev od pristoj-
bin za licenco. V nekem se-
natnem zagovoru je predsed
nik Kolumbijske univerze
Grayson Kirk končno priznal,
da je bila razglasitev filtra
»prenagla in obžalovanja vre-
dna«. Lahko bi minili še me-
seci ali leta, dokler ne bi iz-
najdba vzdržala vseh potreb-
nih testov.
Ugotovitve drugih razisko-
valcev pa nam vzbujajo dvom,
če je sploh možna nenevarna
cigareta s filtrom.
Primerni filtri in izboljšane
vrste tobaka bi sicer lahko
omilili nevarnost inhaliranja.
Kot je pojasnil vodja ameri-
ške zdravstvene službe Willi-
am H. Stewart, pa bi tudi ta-
ki filtri v cigaretnem dimu
vsebovane pline neovirano
prepuščali, med njimi tudi
strupeni ogljikov cianid, ki je
velikega pomena pri nastan-
ku poljučn^ga raka in pljuč-
nega emfizma.
Kaj vse škodljivega
se vrtinci v cigaret-
nem dimu?
Ustvariti učinkovite filtre je
toliko težje, ker doslej še niti
niso dognali, katere so vse
škodljive sestavine dima. Sa-
mo v zadnjih treh letih so na
ta seznam na novo prišle na-
slednje sestavine;
— nikelj, ki dozdevno pre-
prečuje človeškem-u organiz-
mu jvtraliziranje benzpire-
na, tj. sestavnega dela ciga-
retnega dima, ki povzroča ra-
ka;
— svinec, strupena kovina,
ki se počasi nabira v telesu;
— radioaktivni polonij, za
katerega še ni jasno, kakšne   •
so posledice njegovega vpliva
na organizem;
— miristicin,  ki  je  strup
za živce;
— selendioksid, ena naj stru-
pene j ših snovi na svetu — nje-
gove sledove dobimo pri upe-
pelitvi cigaretnega papirja.
Iskanje činiteljev v cigaret-
nem dimu, ki pospešujejo bo-
lezni, je šele pričelo. Dve
najbolj presenetljivi odkritji
izvirata iz najnovejšega časa:
cigarete so najbrž tem nevar-
nejše, čim milejše in čim
daljše so. Mile cigarete sesto-
je skoraj popolnoma iz toba-
ka, ki se ne suši počasi na
odprtem zraku, ampak hitro,
pri umetni vročini. Tobačni
listi, ki so jih obdelali na tak
način, vsebujejo posebno mno-
go cukrovine.
Londonski zdravnik profe-
sor Richard Passey je ugoto-
vil, da je v deželah, kjer da-
jejo prednost milim vrstam
cigaret, več obolelih za pljuč-
nim rakom kot v drugih pre-
delih, kjer kadijo počasi su-
šen tobak.
Katrana z žlico ne
jemo, s cigareto
pa...
Podobno kot s sladkorjem
prebogate mile vrste cigaret
so nedavno prišle pri zdrav-
nikih na slab glas tudi pre-
dolge cigarete. Tako je naj-
višji ameriški zdravstveni
vodja Stevrart svaril zlasti
pred 10 centimetrov dolgimi
cigaretami (»Super-Size«), ki
so pred kratkim v Ameriki
in tudi v Zahodni Nemčiji
prišle na trg z veliko rekla-
mo. Kdor jih kadi, inhalira
pri istem številu pokajenih
cigaret znatno več katrana,
če pusti enako dolg ogorek,
kot pri krajših vrstah: čim
daljša je cigareta, toliko boJj
koncentriran je koncentrat
dima, ki se zbere na koncu
ustnika in ki ga kadilec vsr-
ka z zadnjimi potegi.
In vendar vsa strašna po-
ročila o posledicah kajenja
cigaret očitno ne morejo pri-
vesti strastnih kadilcev do
abstinence. Ameriški in ev-
ropski kadilci prepuščajo ta
čas skozi svoje bronhije še
več dima, kot pred Terryje-
vim poročilom. Skrivni mo-
tiv te vztrajnosti — prepriča-
nje, da pekel obstaja le za
druge — drži ujete celo naj-
boljše poznavalce medicinske-
ga dejanskega stanja.
Od treh kadilcev v deset-
članski Terryjevi komisiji, ki
je zasedala 1964, sta dva čla-
na cigarete takoj opustila.
Eden, profesor kemije Louis
P. Fieser, je kadU dalje še
poldrugo leto.
V septembru 1965 so ugoto-
vili pri njem začetnega pljti^
nega raka. Fieser pravi: »Star
tistika me je pustila hladne-
ga. Ko pa nekoga zadene
osebno — not&m ip drueače.«
-ir V.
llllllllllllllllllilllllllllllllllllllllllllllllillllllllllllllllllllllllll^
I »V začetku je Bog ustvaril Ada- |
I ma. Potlej se mu je Adam zasmi- |
I lil in ustvaril je Evo. Zdaj šele se |
I je Adam Gospodu smilil in za j
I tolažbo mu je ustvaril tobak ...« |
I (Iz  nekega ameriškega  Svetega  pisma  za §
i črnce) 1
DIM,
MODRIKASTI
DIM .
Sredi 15. stoletja so v Evropi
samo odličniki uporabljali žli-
ce pri mizah. Evropa je imela
kulturo, bila pa je brez toba-
ka. Tobaka dotlej tu še niso
odkrili. V Nemčiji je takrat ži-
velo 12 milijonov ljudi, med
njimi pa ni bilo niti enega ka-
dilca!
Vendar: »kar ni, se še lahko
zgodi«. In zgodilo se je, Ko-
lumb se je pred malo manj
kot 500 leti podal na pot, da
bi odkril zapadno pot v Indijo.
Trgovina je mikala, daljne de
žele so vabile s svojimi zakla
di in dišavami. 2. novembra
1492 sta Rodrigo de Xeres in
Lojzek de Torres, oba Kolum-
bova služabnika in vojščaka,
na otoku Guanahanl namesto
na zlato naletela na » . . mno-
ge može in žene, ki so nosili
s seboj ogenjček, skrit v listju
nekega zelišča, katerega dim so
vdihovali . . .«
Bahamsko otočje je spreme-
nilo podobo sveta: Kolimib je
po sedmih mesecih prinesel ▼
Španijo zlato, srebro, sifilis in
tobak. Sto let kasneje je bilo
v Evropi tudi tobakovo seme.
Najprej so proti kajenju grme-
li duhovni, nato kralji in ce-
sarji. A nič ni pomagalo —
tobak je bil najprej zdravilo! Z
njim so zdravili kar vse od
kraja . ..
Od zdravila do užitka pa je
bilo le nekaj korakov: priSla Je
pipa, cigara, njuhanec in mno-
go kasneje tobakove klobase
za čikanje. Njuhali so cesarji
in papeži, emancipacija Je pri.
nesla pipe in cigarete tudi da-
mam. Kaditi so začele vojaške
kantinerke, končale gospe na
dvorih in v palačah. Dandanes
kadijo povsod in premnogi. Ci-
gareta je »zdravilo in užitek,
beg iz nervozne vsakdanjosti v
.pomiritev' in .rešitev'«. Cigare,
tnl dim morajo vdihavati do-
jenčki in otroci, z njim nas
posiljujejo v avtobusih in vla-
kih, na cestah in v (skoraj že
vseh) javnih prostorih.
Živimo v stoletju dima, mo-
drikastega tobačnega dima ...
Si utrujen, živčen, te tarejo
skrbi?
Kvalitetna cigareta ...
... te pomiril

Prava zgodba o deželi čokolade
Kdo ve, morda so bajke na-
stale prav tako. Pomorščaki
so jadrali že od nekdaj po
svetu in pripovedovali, kaj so
videli in doživeli na različnih
celinah. Morda je tako nasta-
la zgodba o deželi, kjer so hi-
še iz slaščic in strehe iz čo-
kolade. Dežela, ki bi to res
lahko bila, je Gana, zlato ob-
režje zahodne Afrike, kot so
jo imenovali. Ves svet uživa
čokolado, ki raste v tej pre-
lepi zeleni deželi afriškega
ekvatorja.
Čokolada ne raste, boste
rekli. Seveda ne raste: kuha-
jo jo v tovarnah, mešajo, pol-
nijo z mandlji, lešniki, z raz-
ličnimi sladkimi dodatki. V
velikih tovarniških kotlih vre
rjava, dišeča gmota, ki člo-
ve, ki ga pridobivajo iz ka-
kav, najfinejši prah lepe bar-
ve, ki ga pridodbivajo iz ka-
kavovca, ta pa raste po vsej
Gani, nad samim afriškim
ekvatorjem, ob Atlantiku.
Ganski otroci pomagajo
svojim materam in očetom
pri nabiranju kakavovca. To
je težko delo, pod zmeraj
vročim afriškim nebom. Son-
ce neusmiljeno pripeka. Zo-
rijo sadeži kakavovca, podob-
ni podolgovatim orehom. Ko
je sadež suh, je pravcata ro-
potulja, polna zrnja.
^slovni ljudje kujjčujejo s
to dragoceno surovino, ^te-
re največji izivoznik na sve-
tu je prav Gana. Kadar cena
kakava raste, si proizvajalca
na daljnih afriških plantažah
veselo manejo roke — delo
se je izplačalo. Kadar pa ce-
na kakava na svetovni borzi
pade, nastanejo za državo, ki
ga izvaža, velike skrbi. Plače
delavcev se znižajo, cene dni-
gemu blagu naraščajo. Toda
na poljih pod vročim afri-
škim soncem raste kakavo-
vec, brezbrižen za bor2na po-
ročila, mimodušen za veselje
in žalost svojih pridelovalcev.
In slednjič še grenka bese-
da o deželi čokolade. Ganski
otroci gojijo in obirajo ka-
kavovec. V rodovitna tla te
čudovite dežele posadijo ve-
jico, ki hitro požene liste, na-
to pa se stebelce razraste v
grm. »Ko si raztrgaš slamr
Ganski plemenski
poglavar s perjanico
nate sandale, grm že daje
sad,« pravijo v Gani.
Pa vendar ganski otroci
skoraj ne vedo, kaj je čoko-
lada, kakor tudi ne poznajo
mleka. Čokolado dobiš na
pultih trgovin v mestih. Tudi
v košarah branjevk, ki jim
tukaj pravijo »mami«. Toda
na poljih, kjer raste kakavo-
vec, čokolade skoraj ne poz-
najo. V veliki vročini niti ne
obstane — spremeni se v
pravo brozgo. To je tudi
eden tmed vzrokov, da bra-
nj evke nerade nosijo čokola-
do v svojih velikih košarah,
polnih vsakršnega blaga.
BLAŽENKA STEJIC
Sekanje kakavovih zrn
Miisli o ljubezni
LAMARTINE:
Samo dve čustvi bi zadostovali člove-
ku, pa čeprav bi doživel Metuzalemovo
strast: zamaknjenje in ljubezen.
REGNARD:
Ko si V oblasti ljubezni, se ji zaman
upiraš.__________________.^^.^^__._
Smeh pred
petdesetimi
leti
DOBRA RAZLAGA
»Kako se morate vendar
vsak večer napiti?«
»Vidite, to je tako. Ko
sem izpdl pet, šest vrčkov,
pa postanem kar drug človek.
No! In ta dirugi človek mora
tudi nekaj dobiti.«
BAHARIJA
Študent dobi priporočeno
pismo od svojega oče:a. Drug
njegov ga vpraša: »Kdo ti je
pisal?«
»Moj oče.«
»Ali ti p>ošilja tudi kaj de-
narja?«
»Da, pet kron!«
»Prava beračija! Kadaj mi
moj oče piše, mi pošlje kar
sto kron.«
»In ti pogosto piše?«
»Nitoli.«
MODROST BOŽJA
Učenjak pride na svojem
iaprehodu na planjavo, kjer
so se krave pasle. Medtem,
ko živino ogleduje, leti nad
njim ptiček in nekaj nepo-
voljnega od sebe izpusti, kar
učenjaku ravno na _ ramo pa-
de. Ko tisti odpadek briše,
misli sam pri sebi:
»Kako je pač bog modro
uredil, da krave ne letajo po
nebu.«
V mlinu in od otrok se
vse izve.
Voda in ogenj nimata
duše.
Voda kamenje ogladi.
Voda ni nikoli tako či-
sta, da se ne bi skalila,
pa tudi ne tako kalna, da
se ne bi očistila.
Voda veliko prinese, pa
tudi veliko odnese.
Sablja tvoja, roka moja.
Voda vse opere, samo
sramote ne.
Volk dlako premeni, a
narava nikdar.
Volk še ve. s čim si
sobe iztrebi.
Upil je od bolečin kakor
ptič v precepu.
V pregovorih leži zaklad
modrosti preprostega mo-
ža.
V premislekih bodi po-
doben polžu, v dejanju
ptici.
Vreme nikogar ne čaka.
Art Buchwa{d:
VSE ZA REVEŽE
WASHINGTON. — Imam
nekaj najboljših prijate-
ljev, ki so revni. ZoAnjič
sem naletel na Slatterpa,
ki je ravno žulil pivo v
gostilni na vogalu.
»Kako ti kaj gre, Slat-
tery?« sem ga vprašal.
»Precej slabo,« je ža-
lostno dejal Slattery. »To
leto ni nič kaj dobro za
reveže.«
»Za reveže ni bilo še
nobeno leto dobro.«
»O, imeli smo nekaj do-
brih let, ko se je vsakdo
zanimal za reveže in so
vsi govorili o tem, kako
premagati revščino. Ven-
dar sem vedel, da to ne
bo dolgo trajalo.«
»Zakaj ne?«
»Kaže, da se človek ne
more zanimati za reveže
kdove kako dolgo. Nekje
sein čital, da so se v Kon-
gresu ukvarjali s proble-
mi, ki tarejo reveže, na-
tančno 84 sekund. Tega
jim seveda ne zamerim,
saj imajo veliko važnejših
stvari, s katerimi se mo-
rajo ukvarjati, kot so vo-
litve, kriminal na cestah
ali koliko bombaža pri-
haja iz Hong Konga. Po-
leg tega reveži ne morejo
dosti prispevati za pred-
volilno kampanjo, le za-
kaj bi jim torej kandidat
posvečal kaj dosti časa?«
»Mislim, da pretiravaš,
Slattery. Saj vsak član
Kongresa, s katerim sem
se do sedaj pogovarjal,
pravi, kako se zanima za
reveže.«
»Seveda, zato so bili te-
daj, ko so povišali plače
zveznim uslužbencem, iz-
recno izvzeti tisti, ki se
ukvarjajo s programom
boja proti revščini.«
»Prepričan sem, da v
tem ni bilo ničesar oseb-
nega, Slattertj. Kongres
je verjetno čutil, da ljud-
je, ki se ukvarjajo s tem
programom, lahko shaja-
jo z manj denarja, ker
vedo. kako žive reveži. Ne
pozabi, Kongres je pač
moral nekje nekaj odkr-
siti in najbolj primemo
je bilo, da je to storil pri
revščini. Saj menda ne
misliš, da bi to lahko
storil pri vsoti, ki je na-
menjena za črpanje naf-
te.«
»Seveda ne,« je dejal
Slattery. »Glede tega ni-
sem noben fanatik. Toda
ne morem si kaj, da ne
bi pomislil na to, kako bi
reveži lahko dobili ves de-
nar, ki ga potrebujejo, če
bi le mogli podkupiti čla-
ne Kongresa.«
»Presenečen se?n, Slat-
tery, da te obhajajo take
zle misli. Ne spomnim
se niti enega sam.ega pri-
mera, da bi se na kakega
člana Kongresa dalo pod-
talno vplivati. Kakšne
predstavnike pa, misliš,
da imamo?«
»Najbrž imaš prav,« je
priznal Slattery. »Morda
so nam otežili življenje
samo zato. ker nas ne ma-
rajo.«
»No, to se sliši malo
bolj pametno Nihče ne
mara revežev, Slattery. V
ljudeh vzbujajo občutek
krivde, in odkrito poveda-
no, zaradi revščine pride
lahko dežela na slab glas.
Kongres verjetno čuti, da
se jim zato, ker so omrt-
vili program boja proti
revščini letos, ne bo tre-
ba več ukvarjati s tem
problemom drugo leto.
To bo prav gotovo poeno-
stavilo naše življenje.«
»Moje že ne.«
»Ti nikoli ne gledaš
stvari na splošno, kajne,
Slattery?«
»Sa] noben revež ne,«
je dejal in še vedno žulil
svoje pivo. »To je ravno
tisto.«
»Dobro misel imam,
Slattery, čeprav se morda
zdi malce divja. Zakaj
reveži ne začno izdelovati
obrambnega orožja?«
»Le zakaj neki?«
»Poglej, kakor hitro bo-
ste začeli izdelovati orož-
je, se lahko preimenujete
v ministrstvo za ekonom-
sko obrambo in Kongres
vam bo dal dvakrat to-
liko denarja, kot ga po-
trebujete.«
Jo,s i p Jurčič: 39

»Glej ga no! Kaj si tako neumen, da misliš, da ce-
sarica sama kuha? Kaj ne morete imeti ene kuharice
ali pa še dveh? Cesar ima drugače večjo družino kot ti
ali jaz. Bog ga vedi, koliko hlapcev in dekel ima in še
pastirjev, da mu konje paso. Zakaj oni se vozi gotovo
s štirimi konji, kakor so se njega dni grofje. In svojo
ženo ima, vem da, tako rad, da noče, da bi se s kuho
upirala in ubijala.«
»No, če vi bolj veste, pa vedite!« reče kmetic in
malo razžaljen, da so vsi z Matevžkom potegovali in
njegova ni obveljala, si natlači pipo tobaka in molči.
Krjavelj je v tem, hipu prišel in že na vratih vpra-
šal krčmarjr:
»Ti, glej ga! Zaupaj mi ga en lunek, pol fraklja,
žganega! Smolnjak bom poprodal in ne bom te po-
zabil.«
»Ti rad pozabiš, Krjavelj!« odgovori krčmar.
»E, ne bodi, ne bodi! Zaupaj! Zaupaj! Saj ti ni na
srcu zrastlo, ampak Hrvat ti ga je pritovoril na konj-
skem hrbtu,« prosi Krjavelj in krčmar ni bdi neusmi-
ljen ter je prinesel žganja.
»Saj ti lehko plačuješ, Krjavelj! Deseti brat, ki je
Pri tebi umrl, je imel dvajsetice,« reče eden kmetov.
»Kaj-je?« vpije Krjavelj, naenkrat ves srdit, ko je
glažek v roki imel. »Cucek ga podiši, desetega brata,
bigo mu bom pokazal, takole, kadar se snideva na
onem svetu!«
»Zakaj si tako hud?«
»Kaj? Ali se ni spodobilo, da bi bil jaz po njem do-
bil kakov denar, ko sem ga pasel in pod streho imel
in muham branil?«
»Ali nisi ničesar dobil?« ga vpraša Matevžek.
»Nič! Toliko ne, kakor je to žgano vince vredno!«
— odgovori Krjavelj. — »Jaz sem bil pomorski voj-
imel sem sabljo, in kjer sem bil, povsod so me v
<^islih imeli. Ta prekanjenec mi pa tako naredi. Le čakaj.
škodilo mu bo to! Ce mene Bog sliši in vidi, on ni zve-
ličan. To je krivica, taka ko tisti mutasti greh, ki v ne-
besa vpije.«
»Saj lažeš, gotovo si kaj pograbil, pa tajiš ko gad
noge.«
»Kaj sem pograbil? Kaj? Tri umazane dvajsetice
sem našel, to je vse! Kaj sem pograbil? In pa tiste nje-
gove čevlje imam doma na polici. Pa so mi še v urbasih
preozki! Deseti brat je imel pa še eno butaro bankov-
cev, Bog ve koliko. V ruto je imel zavite in zmerom jih
je nosil pri sebi, v nedriju. Ko je ležal, jih je imel v
zglavju. V ruto je bilo zavito in povezano in enkrat
sem videl, da je čudno pomalan papir notri. Kaj pak je
bilo tisto, če niso bili bankovci? In ko je umrl, sem
iskal pKivsod tistega, pa ni bilo nikjer. Kam je prešlo?
Gospoda so vzeli, ta lakomna gospoda!«
»Katera gu,:,^...-.-''« vpraša krčmar.
»Kaj ti vem, kateri je vzel? Tri dni popred, pre-
den je umrl Martinek, so bili trije pri njem. Tisti
Kvas, ki ni več na Slemenicah, fajmošter in stari s Po-
leska, ki je zdaj pobegnil, kakor pravijo.«
»Gospoda fajmoštra menda vendar ne boš dolžil
tatvine?« pravi Matevžek.
»Kaj,« vpije Krjavelj — »zakaj je bil pa tak lep
pogreb? Za pogreb in mašo denar velja.«
»To je vse plačal mladi Dražar, kateremu je de-
seti brat zaklad skopal. Le molči. Krjavelj, in pazi, kaj
govoriš!« ga svari krčmar.
»Tako sta pa ona dva kradla. Naj! Saj jima ne bo
nič zaleglo, če Bog mene sliši. Človek bi si bil vsaj še
eno kozo kupil, ko ne bi bili ti lakotniki bankovcev
požrli.«
In prav mil« se je storilo Krjavlju. Ni se dal pre-
veriti možem, da morda deseti brat ni imel bankovcev,
ampak kako drugo pisanje. Kako je bilo Krjavlju
hudo pri srcu, to utegne le tisti popolnoma umeti, ka-
teri je skusil kakor on, kako človeka je in peče, če vidi,
da mu je dolgega upanja sp>olnitev splavala po vodi. Ker
pa vemo, da je med našimi blagovoljnimi bravci malo
takih, ki bi poznah žalost in otožnost p>o kozi, ki bi
lehko bila, pa je ni, se bojimo, da baš večina ne bo
umela Krjavljeve reve in nadloge. Zakaj še kmetje,
Krjavljevi znanci, ki so bili vrh vsega tega še sami ko-
žarji, niso umeli Krjavljevega srca, ali ga vsaj umeti
niso hoteli. Brezsrčno so se smejali ubogenm možu.
Krjavlja, ki si je bil dobro v svesti, da je pametnejši
ko vsi ti praznoglavci, je to p)osmehovanje majhno
jezilo, in da bi svojo misel še bolj zatrdil in se tako
maščeval, je začel še bolj rentačiti in kleti desetega
brata, ki mu ni ničesar zapustil razen premajhnih čev-
ljev in treh dvajsetic. Ali kmetje tudi tukaj niso hoteli
biti njegovih misli, hvalili so desetega brata, rekši, da
ga je škoda, da je umrl, in Matevžek se je celo predrz-
nil Krjavlja proučevati, da pregrešno govori, če koga, ki
je umrl, tako obira. To je bilo pa poštenjaku vendar
preveč. Klobuk je jezno na glavo p>otisnil, vse žganje
naenkrat izpil in zavpil: »Kaj, vi boste meni pravili, kaj
je greh? Pa vi? Kaj boste zame plačevali ali kako? Vi
vsi vkup še ne veste, kdaj ste siti! Jaz sem bil p>omorski
vojščak, svet sem obhodil, pa nihče me ni učil, kaj je
greh! Učenega Hrvata sem imel na barki za prijatelja,
on je več vedel ko vi vsi in ni me učil, kaj je greh.«
In odhajaje zaloputne Krjavelj duri za seboj, da se
Je vsa Obrščakovina potresla.
DOLENJsmiST^TEDNlKmBSmiKi vsak tetrtekmOOO izvodov I
13
CESTNO PODJETJE
v CELJU
razglaša prosta delovna mesta za:
1. dva
GRADBENA TEHNIKA
2. ene^a
STROJNEGA TEHNIKA
Pogoji:
pod 1. srednja tehniška šola, gradbeni oddelek, z 10-
letno prakso v nizkih gradnjah, da je sposo-
ben samostojno voditi dela in da obvlada
kalkulacije ter dela v pripravi dela;
pod 2. srednja tehniška šola, strojni oddelek s pet-
letno prakso v operativi za nadzor in vzdrže-
vanje strojev.
Poseben pogoj na vseh delovnih mestih je tudi po-
skusno delo. — Nastop službe takoj ali po dogo-
voru. — Osebni dohodek po pravilniku podjetja. —
Razglas velja 15 dni po objavi oziroma do zasedbe
delovnega mesta.
Prijave z dokazili sprejema kadrovski oddelek pod-
jetja.
SLG CELJE
Petek, 2. februarja 1968 ob
19.30: Goldoni: KRCMARI-
CA. Premiera. Premierski
abonma in izven. Vstopnice
bodo v prodaji dan pred
predstavo ob 18.30 do 19.30
ure in na dan predstave
dve uri pred začetkom.
Sobota, 3. februarja ob 19.30:
Goldoni: KRČMARICA. So-
botni abonma in izven.
Torek, 6. februarja ob 19.30:
Goldoni: KRČMARICA. Tor-
kov abonma in izven.
Sreda, 7. februarja ob 17. uri:
Goldoni: KRČMARICA. A-
bonma za upokojence in iz-
ven.
Četrtek. 8. februarja ob 19.
uri: Goldoni: KRČMARICA.
III. mladinski večerni abon-
ma in izven.
Petek, 9. februarja ob 19.30:
B. Brecht: ŠVEJK V II.
SVETOVNI VOJNI. Gosto-
vanje v Šoštanju.
Sobota, 10. februar.ja ob 15.30:
Goldoni: KRČMARICA. I.
šoLski abonma in izven.
Nedelja. 11. februarja ob 10.
uri: Goldoni: KRČMARICA.
I. nedel.jski mladinski abon-
ma in izven.
CELJSKA
TURISTIČNA
ZVEZA
PROSTE KAPACITETE
V vseh turističnih krajih na
celjskem turističnem področ-
ju je dovolj prostih ležišč v
zdraviliščih in pri privatnikih,
rezervacije so potrebne le za
hotele Evropa in Celeio v Ce-
lju ter za Pako Velenje ob
sobotah in nedeljah. Odprti
so Planinski dom v Logarski
dolini, Mozirska koča na Gol-
teh, Dom na Gori Oljki, šmo-
hor nad Laškim, Celjska ko-
ča, Svetina, Dom na Lisci, za-
prto pa je gostišče Stari grad
nad Celjem in Dom na Rogli.
PRIREDITVE
V hotelu Celeia v Celju ter
Paka v Velenju imajo vsak
dan razen nedelje odn. pone-
deljka program. V Ro-
gaški Slatini imajo ob
sobotah in nedeljah ples v
Restavraciji Pošta. V Likov-
nem salonu v Celju bo od 12.
1. do 10. 2. 1968 odprta raz-
stava Likovnih del stalne zbir-
ke, v Kompolah nad štorami
je odprta privatna galerija
Vinka Pevcina.
Prostovoljno gasilsko društ-
vo priredi v soboto dne 3. fe-
bruarja 1968 v Drešinji vasi
tradicionalno maškerado s
pričetkom ob 19. uri. Igra
kvintet ROM, maske pa bodo
nagrajene.
Snežne razmere:
Celj.ska koča 30 cm snega,
Svetina 30 cm snega, Mozir-
ska koča 40 cm snega. Logar-
ska dolina 20 cm. Gora Oljka
20 cm. Gornji grad 20 cm,
Ljubno 19 cm, Šentjur 15 cm,
Šoštanj 20 cm. Vlečnice obra-
tujejo na Celjski koči, Sveti-
ni. Gornjem gradu, Šentjurju,
Libojah. Ljubnem in v Mo-
zirju. Vse ceste so prevozne.
POPRAVEK
V zahvali za pokojnim JOSI-
POM COMBACEM, objavljeni
v štev. 3 C. TEDNIKA je bil
pomotoma izpuščen tekst IN
GODBI NA PIHALA ŽPD
FRANCE PREŠEREN«, za kar
se prizadetim opravičujemo.
M A i. i
PRODAM
KREDENCO skoraj novo pro-
dam. Naslov v upravi lista.
KRAVO — 9 mesecev brejo
prodam. Velenšek, Celje,
Ostrožno 105.
ELEKTRIČNI štedilnik kom-
biniran na trdo gorivo, do-
bro ohranjen nemški kom-
biniran otroški voziček (glo-
bok — športni) in kuhinj-
sko kredenco poceni pro-
dam. Ing. Tomič — Celje,
Kersnikova 1
DOBRO ohranjeno spalnico z
vložki, mrežo in kavč pro-
dam. Ahtig, Celje, Čopova
12.
NOVO Hohnerjevo harmoni-
ko 96 basov in 12 registrov
prodam. Cena 230.000 sd.
Zglasite se na Hudinji, Je-
retinova 7.
LEVOROCNI šivalni stroj
Singer prodam. Ogled v po-
poldanskem času. Alojz
Kranjc, Pogorje nova hiša
šent,iur pri Celje.
POSESTVO vseh kultur z go-
spodarskim po3lop.iem pro-
dam. Spodnje Selce 7 —
Grobelno
UVOŽEN športni voziček pro-
dam. Cerenjak, Celje, Tr-
novi je 150.
TAKOJ vseljivo vrstno hišo
na Otoku v Celju prodam
ugodno. Interesenti naj se
javijo na naslov: Jože Brod-
nik, Ljubljana, Tugomirjeva
4.
TELICO 8 mesecev brejo pro-
dam. Naslov v upravi lista.
MOPED in stroj za izdelova-
nje strešne opeke z 300
kom. železnih modelov ugo-
dno prodam. Franc Bincl,
Škof ja vas 68.
FILMSKO 8 mm snemalno
kamero NEVA-2 in filmski
8 mm projektor »LUC« z
vsem pripada,)očLm pribo-
rom prodam. Naslov v up-
ravi lista.
OTROŠKI voziček znamke
»PEG« z globokim ležiščem
in športnim sediščem —
star 8 mesecev (športna
kombinacija še nerabljena)
prodam takoj. Naslov v up-
ravi lista.
HIŠO prodam. Pavič. Plečni-
kova 11.
PRODAM KUHINJSKO PO-
HIŠTVO IN ŠTEDILNIK
NA TRDO GORIVO. OG-
LED VSAK DAN OD 19.
URE DAL.TE. CELJE. ULI-
CA 29. NOVEMBRA 35.
KUPIM
VIKEND v bližini Celja ku-
pim. Pogoj: dovoz z avto-
mobilom. Naslov v upravi
lista.
PISALNI STROJ »Portabl« ku-
pim. Pismene ponudbe pod
»PRENOSNI«.
ZAPOSLITEV
ŠOFER BCDE kategorije, vo-
jaščine prost želi zaposlitev.
Naslov v upravi lista.
GOSPODINJSKA   pomočnica
(gostinstvo) išče zaposlitev
kjerkoli. Naslov v upravi
lista.
STANOVANJ/\»
OPREMLJENO ogrevano sobo
dam za pomoč v gospodinj-
stvu mlajši upokojenki. Po-
nudbe pod »KUHARICE
IMAJO PREDNOST«.
ZAKONCA brez otrok iščeta
sobo. Ivan Romih, Cesta v
Trnovlje 13, Celje.
TRIČLANSKA družina išče
prazno sobo in kuhinjo. —
Plača delno naprej. Ponud-
be pod »NUJNO«.
DVE večji sobi ali večjo sobo
in kuhinjo v mestu ali bliž-
nji okolici iščem. Dam na-
grado 2000 ND. Naslov v
upravi lista.
UPOKOJENKI oddam oprem-
ljeno sobo za manjšo po-
moč v gospodinjstvu. Na-
slov v upravi lista.
SOSTANOVALKO sprejmem.
Naslov v upravi lista.
OPREMLJENO sobo nudim
dekletu za instrukcije an-
gleščine za osemletko. Na-
slov v upravi lista.
RAZNO
NOVO avtomobilsko gumo z
zračnico 10,00 X 20 menjam
za dimenzijo 9,00 X 20. Na-
slov v upravi lista.
GARAŽO oddam. Naslov v
upravi lista.
OTROKA sprejme v varstvo
Hermina Volf, Breg 2 —
Celje.
V OSKRBO vzamem za 8 ur
predšolska otroka, lahko tu-
di dojenčka. Naslov v upra-
vi lista.
NUJNO potrebujem 25.000 ND
posojila. Vrnem v 6 mese-
cih. Nudim nagrado. Na-
slov v upravi lista.
G.'\RAŽ0 v Adamičevi ulici
oddam. Naslov v upravi li-
sta.
V VALILNICI V NAKLEM
PRI KRANJU SI V PREDSE-
ZONI DO 1. APRILA PRI NA-
BAVI VSAJ 100 KOMADOV
ENODNEVNIH PIŠČANCEV
LAHKO ZAGOTOVITE 10 "b
POPUSTA, CE JIH NAROČI-
TE VSAJ MESEC DNI NA-
PREJ! PIŠČANCE OD 20 KO-
MADOV DALJE POŠILJAMO
tudi PO železnici:
GRADITELJI HIŠ —
POZOR!
Izdelujem aluminijaste kar-
nise, Okvire za rolete, razne
ograje in opravljam vsa stav-
bena ključavničarska dela —
Priporoča se: MILOŠ KLI-
NAR, CELJE, Vrunčeva 14 —
tel. 30-51.
ZAHVALA
Ob smrti mojega dragega
moža
IVANA RAZPOTNIKA
se iskreno zahvaljujem zdrav-
nikoma celjske bolnice dr. Fa-
zarincu in dr. Lepinovi, medi-
cinskim sestram in strežnemu
osebju za njihovo skrb, kakor
tudi vsem, ki so ga spremili
na njihovi zadnji poti in po-
klonili cvetje.
Žalujoča žena Štefka
VRFMK
VREMEN SK.\ N,\POVED ZA
CAS OD ]. DO 11. FEBR.
NekaiEO do 8. februarja bo
prevladovalo suho oziroma jas-
no vreme z mrazom ponoči,
čez dan milo. Okrog 9. febru-
arja ohladitev s snegom do ni-
žin in burjo. V naslednjih
dneh razdobje mraza in pogo-
ste snežne padavine.
Dr. V. M.
Pojasnilo
v prispevku Težave tudi v Šmar-
ju, objavljenem v predzadnji šte-
vilki Tednika, je prišlo v zvezi s
knjižnico do neljube napake: miš-
ljena ni bila matična knjižnica t
Šmarju, pač pa knjižnica v Ro-
gaški Slatini. Ta je namroč v ne-
varno.sti za obstoj predv.scm zaradi
pomanjkanja finančnih sredstev.
ŽIVINO-
ZDRAVNIŠKA
DEŽURNA
SLUŽBA
Od 2. do 9. fe-
bruarja 1968
JANEZ ČERNEJ
veterinar
Celje
Kajuhova 11
blok 3-II
telefon 22-32
Iz dela in načrtov
Rdečega križa
v zadnji oddaji smo pou-
darili pomen krvodajalskih ak-
cij, poudarili njihovo huma-
nost in plemenitost. Vsak kr-
vodajalec je nedvomno pri-
spe-val k rešitvi nekega življe-
nja. Kri je dobil neznanec, ne-
znanka, ki nikdar ne bo ve-
del ali vedela, komu se lah-
ko zahvali. Rešitelji ostane-
jo neznani, brez zahvale. Po-
sebno razveseljivo pa je, če
se tej akciji priljučijo tudi
ljudje ki niso na svobodi. Za-
to moramo na tem mestu
posebej pohvaliti celjske za-
pornike. Priglasilo se jih je
57, od katerih je dalo kri
43, ostali pa so bili zaradi
mladoletnosti odklonjeni. Iz-
pričali so s tem resnično hu-
manost. Velja jim zahvala,
enako tudi organizatorju te
akcije tov. Polšak Dragu.
Rdeči križ pa stoji pred
novo pomembno nalogo, ki bo
zahtevala posebno pozornost.
To je pomoč starejšim lju-
dem, ki so ostali sami brez
svojcev, ter ostali brez po-
moči in dostikrat tudi brez
vsakega stika z skupnostjo v
kateri žive. To bo zahtevno
delo, ker bo treba takorekoč
zaorati ledino. Poleg ugotovi-
tev števila takih primerov,
problemov, načina kako pri-
stopiti kako organizirati tako
pomoč, ki naj bo trajna ob-
lika, bo treba še raz-
misliti o obliki dela z njj.
mi. Tu bo vsekakor dobro-
došla strokovna pomoč soci.
alnih delavcev, misliti bo tre-
ba nadalje, kako vključiti tu-
di mladino v te akcije. Tako
pomoč imajo v drugih že bolj
razvitih deželah, čeprav so
tam problemi drugačni. Kon-
čno moramo pomisiliti na to,
da so tudi oni prispevali velik
delež napredka v naši skup.
nosti in da je prav, da se jih
ne spominjamo le občasno,
skrb za njih naj postane
stalna. Vsak državljan bi se
moral zavedati, da se leta
samo prištevajo in je zato
prav da pomislimo včasih tu-
di na to. S tem bo dokazal,
da je resnični član naše ve-
like, plemenite družine!
ZAVIRANJE
NA LEDU
Proti Braslovčam je vozil
avtobus, ki ga je upravljal
ALOJZ TOMINŠEK, nasproU
pa mu je pripeljal z osebnim
avtomobilom FRANC ŠPORN.
Oba voznika sta pred sreča-
njem zavirala na poledeneli
cesti, da je osebni avtomobil
zaneslo v avtobus, škode je
za 5.000 ND.
Vsaka beseda v malem ogla-
su stane 0,50 Ndin (za naroč-
nike) in 0,60 Ndin (za vse
druge). Ob posredovanju na-
slova v upravi lista se zara-
čuna še dodatnih 1,00 Ndin;
za oglase pod šifro pa
2,00 Ndin.
Male oglase sprejemamo na*
čelno v upravi lista vsak te-
den do 10. ure v soboto. I^'
jemoma sprejemamo naročila
za male oglase iz rddaljenib
krajev, bolnišnic, zdravilišč,
zavodov in podobno tudi ^
pismih, če nakaže naročui"
istočasno ustrezno vsoto d^'
narja.
C. TEDNIK, OGLASNI OD-
DELEK, Celje. Gregorčičeva
5, pritličje desno; telefon
31-05.
14 TEDNIK, 1. FEBRUARJA 1968
pivo v krajšem postopku
A V JUGOSLAVIJI JE PIVOVARNA LAŠKO PRVA,
S KI JE ZAČELA PRIPRAVLJATI PIVO PO NAJSO-
1 nOBNEJŠEM, VELIKO RACIONALNEJŠEM PO-
m STOPKU. LANI VEC KOT 700 MILIJONOV STARIH
0 DINARJEV ZA NOVO TEHNOLOGIJO.
pivovarna v Laškem več
let sem intenzivneje vlaga svo-
ja in bančna sredstva v po-
sodobljanje proizvodnje. 2e
samo dejstvo, da bo v razdo-
bju od leta 1963 do 1970. da-
la za širitev in modernizaci-
jo več kot 3 milijarde starih
dinarjev, (od tega je večidel
nalog že realiziranih), dovolj
zgovorno priča o zdra\d ori-
entaciji. Brez tolikih vlaganj
pivovarna danes in jutri s
svojim pivom ne bi na trži-
ggu _ pri ljubiteljih piva —
pomenila tega, kar pomeni.
Pravcato revolucijo v tehno-
logiji pripravljanja piva je
pomenilo preteklo leto, ko so
se v pivovarni po daljših štu-
dijih odločili opustiti klasič-
ni način pripravljanja piva
in uvesti prvi v Jugoslaviji
dr. Welchoemerjev postopek.
Nov sistem je zasnovan na
posebni vrsti kvasovk, ki so
jih vzgojili v institutu dr. Wel-
choemerja v Zahodni Nemči-
ji ter omogoča v nadaljni teh-
nologiji skrajšanje časa vre-
nja in zorenja piva na vsega
11 dni. V novih pogojih po-
teka vretje piva v zaprtih ci-
sternah in traja 4 dni, zore-
nje pa nato še nadaljnih 7
dni. Po novem je čas od pri-
prave pivine do zrelega piva
za transport skrajšan za ne-
kajkrat. Ce bi laška pivovar-
na želela dati na trg seda-
njo letno zmogljivost 250 ti-
soč hektolitrov piva, bi mo-
rala (v kolikor bd pripravlja-
la pivo po klasičnem postop-
ku), vložiti v izgradnjo kle-
ti za zorenje piva več sto mi-
lijonov starih dinarjev.
S temeljito rekonstrukcijo
varilnice so si v pivovarni za-
gotovili modernejšo tehnolo-
gijo in povečali njeno zmog-
ljivost od 80 tisoč litrov na
140 tisoč litrov pivine v 24
urah. Celotna nova tehnolo-
gija omogoča pripravo tipa
piva, kakršnega poznamo iz
Laškega, razen tega pa tudi
omogoča nadaljno izboljša,
nje kakovosti te priljubljene
pijače. Prednosti pa so veli-
ke kajpak tudi v tem, da nov
postopek omogoča konstant-
no kakovost — tudi v glavni
sezoni, ko je potrošnja piva
nekajkrat večja kot pozimi.
Takim oscilacijam je kos ka-
paciteta varilnice in seveda
krajši postopek vretja in zo-
renja. Ce bi v pivovarni La-
ško pripravljali pivo sk02d
vse leto z enako kapaciteto
kot poleti, bi zmogli dati v
enem letu več kot 400.000 hek-
tolitrov piva.
Z odkupom licence za pri-
pravljanje piva po Welcho-
merjevem p>ostopku je pivo-
varna v Laškem dobila s po-
godbo tako imenovano fcvas-
no banko. Iz Welchoemerje-
vega inštituta dobivajo v la-
ške laboratorije samo rod
posebnih kvasovk, ki jih na-
to razmnožujejo. Laška pi-
vovarna je z odkupom dobila
tudi ekskluzivno pravico za
razmnoževanje kvasovk tudi
za potrebe drugih jugoslo-
vanskih pivovarn, v kolikor
bi le-te začele s pripravo pi-
va po Welchoemerjevem po-
stopku. Prvotno je namreč
vse kazalo, da se bo morala
tudi pivovarna Laško oskrbo-
vati s kvasovkami — že raz-
množenimi — iz kvasne ban-
ke v Italiji, kjer tudi zelo
uspešno uvajajo nov postopek
v pivovarski industriji.
Za potrošnike piva bo ne-
mara zanimivo, da pivovar-
na Laško pripravlja svoje kva-
litetno pivo vseh tipov že 9
mesecev po novem postopku.
Kakovost in stalnost piva se
je izredno izboljšala in pi-
vo sedaj ne vsebuje nobenih
sesedkov in posebnih prioku-
sov. Ce ne danes, potlej pa
prav gotovo jutri nastopa tu-
di čas, ko se bo laško pi-
vo mimo kosalo v kvaliteti
z vsemi mednarodno ptrizna-
nimi pivi. Kako daleč "so ta
prizadevanja je očitno že iz
tega, da je- laška edina pivo-
varna v Jugoslaviji, ki je
uspela prodreti v izvozu piva
na tržišče z izredno hudo
hudo     konkurenco. Kar za-
deva bodočo orientacijo^ ima-
jo v Laškem čisto prav, ko
trde, da je za njih najvažnej-
ša, če ne celo daleč najva-
žnejša naloga, držati na tr-
žišču kakovost piva na naj-
višji ravni. Količine so šele
na drugem mestu. V novih
pogojih Laščanom to nedvo-
mno ne bo povzročalo pre-
hudih skrbi, čeprav tudi
okrog nadaljnega razvoja ni-
so brez njdh.
F. KRIVEC
71 celjskih
direktorjev
pod udarom
reelekcije
v pon«ieljek je bila v Ce-
lju skupina seja izvršnega od-
bora občinske konference
SZDL in plenuma občinske-
ga sindikalnega sveta. Na se-
ja so na temelju v naprej te-
mielijito pripravljenega gradi-
va razpravljali o načelih, kri-
terijih in načinu izvajanja re-
elekcije v celjski občini. Da
zadeva, ki je bdJa na dnev-
nem redu ni malenkostna
in enostavna, dokazuje poda-
tek, da reelekcija letos zade-
ne 71 direktorjev delovnih
organizacij tako v gospodar-
stvu kot v družbenih službah.
-ec.
Prehlad,
ne gripa
Te dni je več ljudi obole-
lo za prehladom, pa se je
razširila bojazen, da je spet
začela razsajati gripa. V celj-
skem zdravstvenem domu so
nam povedali, da gre za obi-
čajne pomladanske prehla-
de, ki nimajo z gripo nič
skupnega. Obolelim priporo-
čajo veliko čaja z limono —
to pa bo dobro delo tudi z^dra-
vim ljudem, saj je v teh
dneh pomanjkanje vitamina
C zares očitno — pa morda
tableto ali dve Aminopirina,
če imajo malo vročine. Kadar
pa leta ne upade, pa je se-
veda potrebna zdravniška f>o-
moč. . ^
NA MLADINSKIH PLESIH:
Gnila jajca na glasbenike
Kdor se je udeležil zad-
njih dveh mladinskih plesov
v Narodnem domu, ki jdh
vsako nedeljo prireja Občin-
ska plesna šola, je bil nema-
lo presenečen. Neznani ob-
jestnem so si izmislili novo
igro; obmetavanje glasbeni-
kov z gnilimi jajoi in sneže-
nimi kepami.
Takšnih daril sta doslej bi-
la deležna dva ansambla. Naj-
prej so »prebarvali« člane
ljubljansko vokalnoninstru-
mentalne skupine Bele vra-
ne, nato - pa še glasbenike
edinega celjskega ansambtta
Sjmkope. Slednji so bili od
nepoznanih napadalcev delež-
ni še strožje »kritike«: poleg
gnilih jajc je na njih prile-
telo tudi nekaj sneženih kep.
Ob vsem tem je znano dej-
stvo, da celjski mladinski
plesi prav v zadnjem času
niso več tisto, kar od mladin-
skih plesov pričakujemo. Na
njih se vse pogosteje zbira-
jo otrocd, ki ne presežejo ni-
ti dvanajsit ali trinajst let.
V odmorih se opijajo v go-
stilni Ribič, kadijo in duho-
vičijo o svojih problemih in
težavah. Ples njim ne pome-
ni zdrave zabave, ampak
kraj, kjer lahko na najbolj
elementaren način izrazijo
svojo pubertetniško mladost.
Nikjer ni nobenega znaka o
pozna\'anju plesne umetnosti,
o   merilih   za   medsebojno
ček pa so si nekateri izbraM
še novo zabavno igro: meta-
nje gnilih jajc.
Vsekakor so pred Občinsko
plesno šolo in tudi ostalimi
faktorji v Celju odgovorne
naloge, kako na mladinskih
plesih ponovno vspostaviti
red. škoda bi bilo, da bd
ostali mladinci, ki jdm ples
pomeni razvedrilo, morali za-
radi objestnežev ostati bree
priljubljene zabave. ty
Otrok zanetil
požar
Pred dnevd je na osem
okenskem kozolcu Ivana
LESKOVARJA iz Kolačnega
1 pri Ločah, občina Sloven-
ske Konjice izbruhnil požar,
ki je uničil gospodarsko po-
slopje v velikosti 28 X 13 me-
trov, z njim pa tudi pridelke,
stroje in orodje.
V ognju je izginilo 10 ton
krme, 900 kilogramov (coruze,
30 kg ovsa, trije iniečki vo-
zovi, čistilnica za žito in mia-
tihiica, brana oirkularka, šest
kubičnih metrov žaganega le-
sa in razno kmečko orodje.
Škoda je bila velika. Lastnik
je imel pet stavb zavarova-
nih v višini 120.000 ND, ško-
do na pogorelem kozolcu in
pridelkih, strojih ter orodju
pa so ocenili na 125.000 ND.
Komisija UJV Celje .le na
kraju požara ugotovila, cia je
tega zanetil duševno prizadet
otrok, tri in pol letni L. R.,
ki je v kozolcu zažgal koruz-
no slamo. Z njim sta bila tu
di petletni I. L. in ",rlle;.na
O. L. M. S.
TELEVIZIJSKI
SPORED
NEDELJ.\, 4. n.
9.10 MADŽARSKI  TV  PREGLED
(za Pohorje m Plešivec) (Be-
ograd)
9.25 POROČILA   (Ljubljana)
9.30 NARODNO ZABAVNA GLAS-
BA — ansambel štirje kova-
či (Ljubljana)
10,00 KMETIJSKA ODDAJA (Beo-
grad)
10,45 MOKEDAJEVA MATINEJA
— filmski spored za otroke
(Ljubljana)
14,00 NEDELJSKO POPOLDNE
ZAGREB : REKA — nogo-
met (Zagreb)
15.45 MLADOST — PARTIZAN —
odbojka — Zagreb (Ljublja-
na)
17.15 TV   KA2IPOT   (Ljubljana)
17.35 CLOVEIK   S   FILMSKO   KA-
MERO — DILEME — dan-
ski film (Ljubljana)
19.10 BONANZA   —   serijski  film
(Ljubljana)
20,00 TV DNEVNIK (Beograd)
20.45 CIKCAK (Ljubljana)
20.50 TV MAGAZIN (Ljubljana)
21.50 ŠPORTNI PREGLED (JRT)
22.20 TV  DNEVNIK  (Beograd)
PO.NEDELJEK. 5. II
16.45 MADŽARSKI  TV   PREGLED
(za Pohorje in Plešivec) (Be-
ograd)
TEST Z GLASBO (za osta-
le oddajnike (Ljubljana)
17.00 POROČILA (Zagreb)
17.05 MALI SVET; oddaja za otro-
ke (Zagreb)
17.30 ARHITEKTURA LENINGRA-
DA — dok, film (Ljubljana)
18.00 TV OBZORNIK (Ljubljana)
18.30 PORTRETI — prof. Drago
Ulaga (Ljubljana)
18.50 REPORTAŽA — Skopje (Za-
greb)
19.20 SAMPINJONI — kuharski
nasveti (Ljubljana)
19.45 VOKALNO INSTRUMENTAL-
NI SOLISTI - zab. gl. odd.
(Ljubljana)
20,00 TV DNEVNIK (Beograd)
20.3.0 CIKCAK (Ljubljana)
20,35 TV DRAMA (Beograd)
21,35 TEME Z VARI J ACI JAMI
(Beograd)
22,05 TV DNEVNIK (Beograd)
T( REK, 6. II.
15.00 Grenoble: SLOVESNA OTVO-
RITEV ZIMSKIH OLIMPIJ-
SKIH IGER (do 16,30)
(EVR)
18,05 POROČILA (Ljubljana)
18,10 LUTKOVNI   FILM   (Ljublja-
na)
18,25 KAKŠEN NAJ BO SLOVEN-
SKI POGOVORNI JEZIK
(Ljubi janai
18.50 SVET NA^ASLONU - Mali
(Ljubljana)
19,30 TV  OBZORNIK  (Ljubljana)
20.00 CIKCAK (Ljubljana)
20.10 ZAKON JE ZAKON — franc.
celovečerni  film (Ljubljana)
21.40 NEIZTROHNJENO SRCE —
ob slovenskem prazniku
(Ljubljana)
22,10 ZADNJA POROČILA (Ljub-
ljana)
SREDA, 7. II.
16.05 TEK NA 30 km — posnetek
iz Grenobla (Ljubljana)
17.05 MADŽARSKI TV PREGLED
(za Pohorje in Plešivec)
(Beograd)
TEST Z GLASBO (aa osta-
le  oddajnike)   (Ljubljana)
17.20 POROČILA   (Ljubljana)
17.25 KLJUKCEVE   IXX50DIVSCI-
NE — serijska lutkovna igra
(Ljubljana)
17.45 KJE JE, KAJ JE (Beograd)
18.00 TV   OBZORNIK  (Ljubljana)
18.20 NE ČRNO, NE BELO (Beo-
grad)
19,05 PODELITEV PREŠERNOVIH
NAGRAD (I^jubljana)
19.45 CIKCAK (Ljubljana)
20.00 TV DNEVNIK (Beograd)
20.20 FILMSKI      PREGLED      IZ
GRENOBLA (EVR)
20.35 F.  S.  Pinžgar:  RAZVALINA
ŽIVLJENJA — TV igra (Ldll-
bljana)
21,35 CIRKUS V HIŠI — poljsM
serijski film (Ljubljana)
22,05 ZADNJA POR(X:ILA (Ljub-
ljana)
ČETRTEK, 8. II.
15,40 POROČILA (Ljubljana)
15.45 SMUK ZA MOŠKE — posne-
tek iz Grenobla (Ljubljana)
17.15 TIKTAK:   Prijatelj   s strehe
— II. del (Ljubljana)
17.30 ODDAJA ZA OTROKE (Beo-
grad)
18,00 TV OBZORNIK (Ljubljana)
18.20 NARODNA  GLASBA   (Skop-
je)
18.45 REPORTAŽA   —   TIT(X1RAD
(Beograd)
19,05 PRAVDARJI — humoidstična
oddaja (Beograd)
19.45, CIKCAK (Ljubljana)
20.00 TV DNEVNIK (Beograd)
20,20 Filmski   pr^led   iz   Greno-
bla (EVR)
20,35 CIKCAK (Ljubljana)
20,40 »AKTUALNI      RAZGOVORI«
— Tito o mladini
21.45 TV DRAMA (Beograd)
22.40 TEKMOVANJA    V    DVOSE-
DEŽNEM BOBU — posnetek
iz Grenobla (Ljubljana)
23.40 ZADNJA   POROČILA   (Ljub-
ljana)
PETEK, 9. II,    .
14.55 POROČILA (Ljubljana)
15.00 MOJ   PRIJATELJ  PLICKA —
serijski film (Ljubljana)
15.30 HITROSTNO   DRSANJE   —
500 m   ženske   —   posnetek
(Ljubljana)
16.30 GRENOBLL — hokej SZ  :
ZDA (EVR)
PRVI   ODMAR   —   CIKCAK,
II.   odmor  —  TV  OBZOR-
NIK (Ljubljana)
19.00 GLASBENI MAGAZIN (Ljub-
ljana)
19.30 A.  Papler:  OGULJENO ME-
STO — oddaja iz dkla Sa-
lon za smeh (Ljubljana)
19.55 CIKCAK (Ljubljana)
20.00 TV DNEVNIK (Beograd)
20,20 GRENOBLE —  filmski pre-
gled (EVR)
20,35 CIKCAK 'Ljubljana)
20,40 CELOVEČERNI FILM »MOŽ
« TISOČ OBRAZI — ameri-
ški (Ljubljana)
22,40 ZADNJA   POROČILA   (Ljub-
ljana)
SOBOTA, 10. II.
11.45 GRENOBLE — smuk za žen-
ske — prenos (EVR)
13,15 TEK NA 15 km — posnetek
iz Grenobla (do 14.15) (Ljub-
ljana)
16,35 TV KAŽIPOT (Ljubljana)
17.00 Novy Taufer: MOJCA IN ŽI-
VALI — lutkovna igra (Ljub-
ljana)
18,00 TV OBZORNIK (Ljubljana)
18.20 POKLICI     —     humoreska
(Beograd)
19.20 S    KAMERO    PO    SVETU
(Ljubljana)
19.45 CIKCAK (L)ubljana)
20.00 TV DNKVNIK (Beograd)
20.20 GRENOBLE — filmski pre-
gled (EVR)
20.35 CIKCAK (Ljubljana)
20.40 GRENOBLE — umetno drsa-
nje   za   ženske   —  pmios
(EVR)
23.00 ZADNJA   POROČILA   (IJa*-
RAt>IO LJUBL^EMia
VSAK DAN: poročila ob 5,15,
6.00 , 7.00, 8.00, 12.00, 15.00, 18.00,
19.30 in 22.00 Pisan glasbeni spored
od 4.30 do 8.00.
PETEK, 2. FEBRUARJA: 8.08
Glasbena matineja po madžarsko.
9.25 Ivanka Mrak poje slovenske
narodne. 10.15 Pri vas doma. 11.00
Poročila — Turistični napotki za
tuje goste. 12.10 Chopinove mazur-
Ice. 12.30 Kmetijski nasveti — inž.
Nada Puppis: Mlečnost krav v re-
jah, ki so na novo vključene. 12.40
Na kmečki peči. 14.05 Valčki in
uverture. 14.35 Naši poslušalci če-
stitajo in pozdravljajo. 15.20 Turi-
stični napotki. 15.40 Kulturni glo-
bus. 17.05 Človek in zdravje. 18.00
Poročila — Poročila doma in v
svetu. 19.00 Lahko noč, otroci!
19.15 Minute s pevko Jožico Svete.
20.00 Koncert Slovenskega okteta.
21.15 Oddaja o morju in pomor-
ščakih.
SOBOTA, 3. FEBRUARJA: 8.08
Glasbena matineja. 9.25 Dvajset
niinut z našimi ansambli zabavne
glasbe. 10.15 Pri vas doma. 11-00
Poročila — Turistični napotki za
"je goste. 11.15 Kar po domače.
12.30 Kmetijski nasveti — Jože
Kregar: Vrt v februarju. 12.40 Po-
Pevke iz studia 14. 13.30 Priporo-
čajo vam . . . 14.C5 Od melodije do
melodije. 15.45 Naš podlistek —
B L. Pasternak: Ljudje in situacije
— II. 17.05 Gremo v kino. 17.35
Igramo beat! 18.15 Pravkar prispe-
I9. 18.50 S knjižnega trga! 19.00
Lahko noč, otroci! 19.15 Minute s
pevcem Ivom Robičem. 20.00 Spo-
znavajmo svet in domovino. 22.10
Oddaja za naše izseljence.
NEDELJA, 4. FEBRUARJA: 6.00
do 8.00 Dobro jutro! 8.05 Radijska
igra za otroke — James Kriiss:
»Roženevet«. 9.05 Naši poslušalci
čestitajo in pozdravljajo — I. 10.00
Še pomnite tovariši . . . Neža Mau-
rer: Zveza mora ostati. 11.00—11.15
Poročila — Turistični napotki za
tuje goste. 11.50 Pogovor s poslu-
šalci. 12.10 Naši poslušalci čestita-
jo in pozdravljajo — II. 13.15 Iz
operetnih partitur. 14.30—14.45 Hu.
moreska tega tedna — J. Osenka:
Kronika nekega planeta. 15.05 Ne-
deljsko športno popoldne. 17.05
Arije iz Verdijevih oper. 17.30 Ra-
dijska igra — Janko Mlakar: Ka-
ko Je Trebušnik hodil na Triglav.
19,00 Lahko noč, otroci! 20.00 V
nedeljo zvečer. 22.15 Serenadnl
večer.
PONEDELJEK, 5. FEBRUARJA:
8.08 Glasbena matineja. 9.10 Iz Ju-
goslovanskih studiov. 10.15 Pri vas
doma. 11.00 Poročila — Turistični
napotki za tuje goste. 12.30 Kme-
tijski nasveti — dr. inž. Jože Ma-
ček: Vpliv industrijskih plinov na
gojene rastline. 12.40 Dva venčka
slovenskih narodnih. 13.30 Pripo-
ročajo vam . . . 14.35 Naši poslu-
šalci čestitajo in pozdravljajo.
15.20 Glasbeni intermezzo. 15.40
Nastopa mešani zbor iz Gorjancev.
17.05 Pojeta mezzosopranistka Bo-
žena Glavakova in tenorist Miro
Brajnik. 18.15 »Signali«. 19.00 Lah-
ko noč, otroci! 19.15 Minute s pev-
cem Vice Vukom. 20.00 Koncert
simfoničnega orkestra in zbora Slo.
venske filharmonije. 22.10 Radi ste
jih poslušali.
TOREK, B. FEBRUARJA: 8.08
Operna matineja. 9.25 Slovenske
narodne poje Amold Arčon. 10.15
Pri vas doma. 11.00 Poročila —
Turistični napotki za tuje goste.
12.30 Kmetijski nasveti — inž.
Tone Simončič: O prodaji in ku-
povanju plemenske živine. 12.40 Pi-
halni orkestri irskih gardistov.
13.30 Priporočajo vam . . . 14.25 Iz
pastitur Emila Waldteufla. 15.20
Glasbeni intermezzo. 17.05 Igra
Simfonični orkester RTV — Ljub-
ljana. 18,45 Narava ln človek —
Miran Borko: Človek in klima.
19,00 Lahko noč, otroci! 19.15
»Olimpijske igre Grenoble 1968«.
20.00 Radijska igra — Leopold Su-
hadolčan: Dobri divji mož.
SREDA, 7. ^i-EBRUARJA: 8.08
Glasbena matineja. 8.55 Pisan svet
pravljic in zgodb. 9.45 Glasbena
pravljica. 10,15 Pri vas doma. 11.00
Poročila — Turistični napotki za
tuje goste. 12.30 Kmetijski nasveti
— dr. Ivo Vome: Kako izboljšati
plodnost kobil. 13.30 Priporočajo
vam . . . 14.05 Igramo za razve-
drilo. 14.35 Naši poslušalci čestita-
jo in pozdravljajo. 15,45 Naš pod-
listek — F. Wefel: Hotelsko stop-
nišče — I. 17.05 Mladina sebi in
vam. 18.15 Odskočna deska. 19.00
Lahko noč, otroci! 19.15 Olimpijske
igre Grenoble 1968 . 20.00 Lucijan
Marija Škerjanc: »Sonetni venec«.
ČETRTEK, 8. FEBRUARJA: 8.08
Operna matineja. 9.40 Pet minut
za novo pesmico. 11.00 Poročila —
Turistični napotki za tuje goste.
12.30 Kmetijski nasveti — dr. Mir-
ko Leskošek: Spremembe v oskrbi
z gnojili v tem letu. 12.40 Domači
pihalni orkestri in ansambli. 13.30
Priporočajo vam . . . 15.20 Glasbeni
intermezzo. 17.05 četrtkov simfo-
nični koncert. 18.15 Turistična od-
daja. 18.45 Jezikovni pogovori.
19.00 Lahko noč, otroci! 19.15
Olimpijske igre Grenoble 1968.
20.00 (5etrtkov večer domačih pe-
smi in napevov. 22.10 Komorni ve-
čeri. ^ „
OBIŠČITE GOSTOVANJE DUNAJSKE REVIJE NA LEDU
Z NOVIM PROGRAMOM »EPISODEN«!
Revija bo od 8. do 18. februarja 1968 v sejemski dvorani v Celovcu (Klagenfurtu).
Začetek revije vsak dan ob 14,30 in 19,30 — v ponedeljek, 12. februarja, ne bo predstav.
Vstopnice pri potovalnih uradih:   ATLAS Zagreb, IZLETNIK Celje, KOMPAS Ljubljana,
LJUBLJANA-TRANSPORT Ljubljana, PUTNIK, SAP Ljubljana, TRANSTURIST-TT Ljubljana
DOLENJSKI UST* TEDNIK* VESTNIK: vsak četrtek 6000^ izvodov!
15
Trgovsko podjetje s tehničnim blagom na veliko in malo
lEHNO-RAERCATaR
C e I j e , se priporoča za nakup in vas tedensko obvešča
PRIDITE PO PRALNI STROJ S PRAZNO DENAR-
NICO. Trgovsko podjetje TEHNOMERCATOR iz Ce-
lja vam nudi superavtomatični pralni stroj GORE-
NJE na dvanajstmesečni brezobrestni kredit brez
porokov in brez 20-odstotnega takojšnjega pologa. —
IZKORISTITE TO ENKRATNO PRIL02N0ST ZA
ŽIVLJENJSKI NAKUP.
ŠPORT — ŠPORT — ŠPORT —   ŠPORT -- ŠPORT — ŠPORT —
Smučarji in drsalci
čeprav je vsa pozornost
posvečena zimskim olimpij-
skim igram, domačih špKjrt-
nih prireditev ne manjka. Po-
vsem razumljivo je, da so
tudi v zadnjem obdobju ime-
li glavno besedo smučarji in
drsalci.
V odlični organizaciji celj-
skega smučarskega društva
je bilo v nedeljo prvenstvo
celjsko-zasavske cone v vele-
slalomu za pionirje. Na star-
tu pri Celjski koči se je zbra-
lo 61 mladih smučarjev in
smučark iz Celja, Trbovelj,
Hrastnika, štor in Šoštanja.
Rezultati. MLAJŠI PIONIR-
JI: 1. Aleš Kavka 35.8, 2. Mla-
den Zelič 36.8, 3. Gojko Kli-
nar (vsi štore) 37.6, 4. Blaž
Drežek, Celje, 5. Joži Bevc,
Trbovlje. MLAJŠE PIONIR-
ke: 1. Jasna Veber (štore)
41.7, 2. Sonja Prelog 46.1, 3.
Manja Prelog 46,1., 4. Bori-
ca Lončar 47.7 (vse Celje).
STAREJŠI PIONIRJI: 1. Ja-
ni Jelen (Trbovlje) 65.4, 2.
Zoran Kompan 66.5, 3. Ado
Cverlin (oba Šoštanj) 66.8, 4.
Rado   Kolšek   (štore)   69.0,
5. Marko četina (Celje 69.4.
STAREJŠE PIONIRKE: 1.
Jožica Sore 72.0, 2. Irena
Eberlinc (obe Trbovlje) 72.2,
3. Pavlica Skobeme (Celje)
72.8.
Tekmovanje se     je torej
končalo s prednostjo štor-
kih in trboveljskih smučar-
jev. Od domačinov so se naj-
bolj izkazale mlajše pionir-
ke; sicer pa velja pohvaliti
tudi udeležbo starejših pio-
nirjev iz Šoštanja.
Mladinci iz Brna
navdušeni nad Celjem
Od sobote pa do včeraj so
bili v gosteh pri HDK Celje
mladi hokejisti gimnazije iz
Brna. Pod vodstvom svojega
ravnatelja in dveh profesor-
jev, so v Celju preživeli ne-
kaj prijetnih dni in imeli
dve prijetni tekmi. Prva se
je končala z zmago čeških go-
stov 5:2.
Organizator tega srečanja
se je zavzel, da so se gimna-
zijci iz Brna p>očutili v me-
stu kar najbolje; ogledali so
si njegove znamenitosti, mu-
zej revolucije, razen tega pa
sta zanje pripravili sprejem
tudi Celjska turistična zve-
za ter Občinska  skupščina.
Gimnazija v Brnu je edi-
na v češkoslovaški, kjer so
uvedli hokej na ledu kot ob-
vezni predmet. Gre za po-
skus, ki ga bodo pozneje
razširili na vse srednje šo-
le. Gre torej za pobudo več-
je razširjenosti in kvalitete
že tako odličnega češkega ho-
keja.
Prvemu srečanju mladih
hokejistov iz Brna in Celja
bodo sledili še drugi.
Reševanje tovornjaka, ki se je prevrnil pod cesto med Trojanami in Zagorjem,
prejšnjo soboto. Nesreča se je zgodila vsled tega, ker je na prednjem desnem
kolesu počila zračnica. Voznik je imel veliko srečo, saj je tovornjak obtičal za
drevesom, sicer bi se kotalil globoko v globel. (Foto: Berni)
Res po krivdi ponesrečenca samega?
Kot očividec nesreče, ki se
je zgodila 15. 12. 1967 na že-
lezniškem prehodu v Laškem
in katero obravnava J. Kr.
v svojem sestavku »Kako spo-
diti prežečo smirt od zapor-
nic v Laškem«, želim pojas-
niti dejanski potek in vzrok
nesreče.
S ponesrečencem, ki je moj
brat, sva se vsak v svojem
avtomobilu vračala z dela' v
Tremerjih pri Celju. On je
vozil prvi, jiaz pa v kratki raz-
dalji za njim. Ker je bila ce-
sta zaledenela sva vozila sko-
zi mesto s hitrostjo 30 km na
uro. Cesta je od Hrastela
do zapornic pregledna. Ker
se po tej poti vozim vsak
dan mi ne uide nobena ma-
lenkost v toliko prej, ker vem
kako nevaren je ta prehod.
Tudi tokrat sem usmeril po-
zornost na zapornice, ki so
bile   odprte.   Z   avtomobili
sva se počasi približevala pre-
hodu. Na kratki razdalji 4
do 5 metrov pred bratovim
avtomobilom pa so se nena-
doma pričele spuščati zapor-
nice. Zasvetile so se zavorne
luči na njegovem avtomobi-
lu. Zaradi kratke razdalje in
spolzke ceste pa mu zavo-
re niso nič pomagale, zato je
trčil v zapirajoče zapornice,
jih dvignil ter se znašel pod
kolesjem loikomotive. Ker
sem vozil dobrih 10 metrov
za bratom, sem v soju avto-
mobilskih luči videl tragiko
dogodka. Jaz sem zaviral, ko
sem videl padajioče zaporni-
ce in zavorno luč na avtomo-
bilu pred seboj ter sem se
ustavil pred zapornicami, do-
čim je brat storil smrt in to
samo zaradi malomarnosti
službujočega zaporničarja,
ki ni spustil zapornic v pred-
pisanem času, temveč šele ne-
posredno pred prihodom lo-
komotive in pred nosom av
tomobila. Mrtvi ne govore, za-
to jim je mogoče naprtiti kri-v-
do živih. Trdim pa, da je tu-
di tretja žrtev na tem preho-
du bila žrtev malomarnosti
odgovornih in neurejenosti
prehoda.
Ob tem bi pripomnil .samo
še to, da je teden dni po ne-
sreči tov. štormana tudi me-
ne skoro doletela sUčna ne-
sreča na prehodu v Marija
Gradcu, kjer je zaporničar
(iz istega delovnega mesta)
pozabil zapreti zapomice ob
prihajajoči lokomotivi. Samo
moji prisotnosti duha in pa-
zljivosti strojevodje, ki je za-
viral in opazarjial na nevar-
nost, se imam zahvaliti da ni-
sem tudi jaz postal žrtev ne-
odgovornega zaporničarja.
DRAGO HOMŠEK
VERIŽNO TRČENJE
Proti Celju je vozil s to-
vornjakom ANTON PETRIČ
in v Levcu zaustavil, da bi
obrisal šipe. Za njim je pri-
peljal z osebnim avtomobi-
lom ADOLF STAKNE, ki
zaradi goste megle ni pravo-
časno zagledal tovornjaka in
se zaletel vanj. V njegov av-
tomobil je zaradi istega vzro-
ka trčil še LEOPOLD OPLOT-
NIK z osebnim avtomobilom,
vanj pa ALOJZ AMBROŽIC.
Na vseh štirih vozličih so oce-
nili škodo na 5.000 ND.
NI UPOŠTEVAL
PROMETNEGA
ZNAKA
Proti Velenju se je peljoil
z osebnim avtomobilom NO-
VAK MILANKOVIČ. ki mu
je na zoženem odseku ceste,
kjer je imel prednost, pripe-
ljal nasproti z osebnim av-
tomobilom ZLATKO dr. MAR-
TIN, ki ni upošteval promet-
nega znaka »obvezen odstop
prednosti« in zapeljal na zo-
ženi del ceste. Pri trčenju je
bila laže poškodovana sopot-
nica v prvem avtomobilu DA-
NICA MILANKOVIČ, škode
na vozilih pa je za 7.000 ND.
POLEDENELA CESTA
Voznik osebnega avtomobi-
la DJORDJE DVORNIČ je vo-
zil iz Logarske doline proti
Mozirju. Nasproti mu je pri-
peljal s tovornjakom JOŽE
PECNIK. Oba sta vozila z
zmerno hitrostjo, vendar sta
se zagledala na razdalji 25
metrov in začela zaustavlja-
ti vozili. Cesta je bila zelo
poledenela, vozili se nista mo-
gli srečati. Pri trčenju je bi-
la laže poškodovana sopotni-
ca v osebnem avtomobilu UTI-
LIJA ŽEKAR. Škodo na vozi-
lih so ocenili na 6.000 ND.
MALA ANKETA
DOBRNA PREDVSEM ZDRAVmŠČE
Težave s katerimi se že
dlje časa srečuje kolektiv
zdravilišča v Dobrni so na-
šim bralcem že več ali manj
poznane. Dejstvo, da je so-
cialno zavarovanje omejilo po-
šiljanje zavarovancev v narav-
na zdravilišča na minimum je
imelo za posledico neizpros-
no resnico, ki se kaže pred-
vsem v majhnem številu go-
stov, oziroma pacientov, ki za-
hajajiO na Dobrno. Prizadev-
ni kolektiv, je bil že dvakrat
prisiljen zmanjšati število za-
poslenih (trenutno je zaiposle-
nih 80 delavcev), sa je nema-
Icikdaj preseglo število go-
stov; tsjko je tudi tokrat.
Trenutno se zadržuje na
Dobrni le 55 gostov, pred-
vsem iz sosednje Avstrije,
pravijo pa, da jih je bilo pre-
teklega decembra še mno^go
manj. Zanimalo nas je, kak-
šne so perspektive tega pozna-
nega zdravilišča in kaj bi ka-
zalo podvzeti, da bi se sta-
nje, kakršno je, čimprej spre-
menilo. Na positavljeno vpra-
šanje so nam anketiranci od-
govorili takole:
FRANC URH, v. d. direk-
tor zdravilišča Dobrna: »Per-
spektive, gledane iz trenut-
ne situacije, niso najsvetlej-
še, čeprav si kolektiv priza-
deva kolikor si le more. Pod-
vzeli smo vrsto akcij, da bi
pridobili čimveč gostov. Tes-
ne stike imamo s posamez-
nimi delovnimi organizacija-
mi, pa tudi z bolnašnioa:mi
in klinikami. Trenutno sha-
jamo z rezervo iz prejšnjih
let, toda le-ta bo lanalu po-
šla. Najhujši bodo meseci ne-
posredno pred pričetkom se-
zone; da bi omilili težave bi
potrebovali cca 10 milijonov
S din kredita. Za v bodoče
pa mislim, da bi se mora-
li programi usmeriti pred-
vsem v to, da ostane Zdravi-
lišče res zdravilišče in ne kaj
drugega.«
KAREL MANTEL, šef strež-
be v zdraviliški restavraciji:
»Osnovna naša hiba in prva
naloga s tem, je po mojem
mnenju propaganda. Ljudje
šiirom naše domovine in tu-
di zxmaj meja o Dobrni, ozi-
roma o zdravilišču, premalo
vedo. S prirejanjem raznih tu-
ristično gostinskih prireditev
problema Zdravilišča v bo-
doče prav gotovo ne bo mož-
no reševati. Osno"vni promet
v restavraciji ustvarjajo stal-
ni gostje, čeprav prehodni na
osebo potrošijo večje vsote
denarja. Sobotni plesi se niso
obnesli. Dobrna naj bi bila
po mojem v bodoče predvsem
zdraviiiški kraj in šele za tem
tudi turistični. Za. prvo pogo-
je že imamo, za drugo jih bo
potrebno šele ustvariti...«
IVANKA ZERDONER, me-
dicinska sestra zaposlena v
zdraviliški   ordinaciji:   »Kot
zdravstvena delavka sem se
le malo ubadala z gospodar-
skimi problema na sploh in
v našem zdravilišču. Konkret-
na situacija v kateri se na-
hajamo, pa terja, da mo-
ra človek razmišljati tu-
di o teh stvareh. V tre-
nutni situaciji mislim, da
so prizadeti predvsem bolni-
ki; socialno zavarovanje jih
k nam ne pošlje, stroški pen-
ziona in zdravstvenih uslug
pa so marsikomu ki bi bil
potreben zdravljenja pri nas,
nedos^ljivi. Čeprav turizma
ne gre zanemarjati, pa vendar-
le smatram, da bomo mora-
li dati prioriteto zdraviliški
dejavnosti.«
LOJZE dr.BRENCIC, gost v
zdravilišču: »Na Dobrno pri-
hajam z nekaterimi manjši-
mi vmesnimi prekinitvami že
40 let. Vsako leto pridem prak-
tično po dvakrat in to pred-
vsem iz zdravstvenih razlogov..
Zdravilišče s svojo vzorno
oskrbo, odličnim osebjem in
strokovno podkovano zdrav-
stveno ekipo, mora zadovolji-
ti tudi najzahtevnejšega gosta.
Redka so tovrstna, oziroma
klimatska zdravilišča, ki se
lahko merijo z Dobrno. Ta-
ko kot tu, sem se počutil sa-
mo še na Pokljuki. Prepričan
sem, da se bo položaj zdra-
vilišča v perspektivi uredil,
saj  ni mogoče, da bi tako
pomemben vir človekovega
zdravja še ddje časa ostajal
neizkoriščen.«
VIKTOR R02ANEC, nekda-
nji dolgoletni predsednik tu-
rističnega društva: »Kriza v
kateri se nahaja trenutno zdra-
vilišče je brez dvoma prehod-
nega značaja in bo prej aJi
slej premagana. Persp>ektivna
rešitev je nedvomno v kom-
binaciji  med  zdraviliško in
turistično dejavnostjo. DoW'
na je znan letoviški kraj;
približno 350 ljudi, koUkoi
jih živi na Dobrni oddaja
400 postelj! Brez znatnih na-
ložb v turistično dejavnost '
bodoče ne bo šlo, zdi pa se
mi, da razvoj turizma na D""
brni ni zgolj problem kraj*'
temveč ima širši pomen in ^
to bi bilo prav, če bi tudi
muna primaknila svoje
krat, ko bo potrebno iiresni^'
ti stare in nove načrte!«
BEUNll
Sednlli
TEDNIK — Uredništvo in uprava Celje, Gregorčičeva 5, poštni predal 161. Urejuje uredniški odbor. Glavni urednik TONE SKOK, odgovorni urednik BERNARD STRMCNiK
Časopis je ustanovil okrajni odbor SZDL Celje. Izhajal je kot »Nova pot«, »Na delo«, »Naše delo« (1945) kot »Celjski tednik« (1948—1950) nato kot »Savinjski vestnik« (l^^*^
19,54) in od 1955 ponoTOo kot »Celjski tednik«. S 1. januarjem 1966 so ga ustanovile občine Celje, Laško, Mozirje, Slovenske Konjice, Šentjur pri Celju, Šmarje pri Jelšah In Za^^'
TEDNIK izhaja ob četrtkih. Izdaja: ČP »DELC« — delovna enota »Informacije — propaganda« Celje. Tisk in klišeji: CP »DELO«. Rokopiisov ne vračamo. Cena posamezne števu*
60 par (60 starih din), letna naročnina 30 novih (3000 starih) din, polletna 15 novih (1500 starih) din, tujina 60 (6000). Tekoči račun: 507-1 1280 — TELEFONI: Urednist*
23-69, mali oglasi in naročnine 31-05, ekonomska propaganda 30-85, Radio Celje 20-09