88. številka. Maribor, 5, novembra 1915. Letnik VIL — fdvfaorfsv. - STRAŽA Rofeopfei «c ne vraSaj* ‘®r*0®ŽMw® 1». agomratiSto®* Maribor atte®, S. — T®iete® St 113, Z «rri8lit9M( se mere g«v®riš£ vsak đan sd 11.—IS. ure depoldss* Boji za Gorico. Lahi žalostni. — Grof Tisza o Srbiji in Rumuniji_Med Užicami in Višegradom se združile naše čete. — 100 kilometrov v Srbiji. — 10 kilometrov pred Nišem. Ureditev notrauj «političnih razmer po vojski. Zdaj je bilo štiri leta. odkar ima usodo čez notranje razmere v Avstriji ministrstvo Stürgkh v rokah. Ob tej priliki so prinesli dunajski in tudi budimpeštanski listi članke o činih in načrtih Stürgkhove vlade. Tudi »Pester Lloyd« je objavil Članek iz peresa »avstrijskega politika« o Stürgkho-vem štiriletnem vladanju v Avstriji. Treba je vedeti, da velja »Pester Lloyd« kot neuradno, a vendar napol oficiozno, ali recimo inspirirano glasilo našega zunanjega ministrstva za Ogrsko. Tem večjo pozornost zaslužijo naslednje besede o Stürgkhu: »Danes se sme povedati, da gro! Stürgkh ni izpolnjeval samo dnevnih dolžnosti, temveč se je brigal tudi za dolžnosti, ki mu jih nalaga bodočnost. Grof Stürgkh je vse pripravil, kar je za politično ureditev po vojski potrebno. Mogoče, da je ta skrb za bodočnost, da je to izvršeno delo po- j vzročilo, da je nekaj avstrijskih politikov zadnji cas poskusilo narediti nekoliko nemire v notranji politiki. Teda v vodo vržesi kamen ni povzročil večjih valov. In grof Stürgkh lahko vidi v tem naglo nastalem in ravno tako naglo izginulem dogodku najlepši poklon, ki so mu ga nasprotniki napravili nevede in nehote za njegov jubilej.« Grof Stürgkh je pri Ogrih persona gratissima, ker je kakor grof Tissa odločen zagovornik duali- i stičnega razmerja med Avstrijo in Ogrsko. Ko so se prišli Ogri na Dunaj poklonit svojemu kralju in našemu cesarju, je grof Stürgkh v izredno ljubeznivem, politično fino pointezanem govora pozdravil grofa Tisso in ta je istotako prisrčno odzdravil. Ob teh govorih so se stebri dualizma zopet trdneje postavili v zemljo. Potem je prišla ureditev grbov. Gotovo je, da novi grbi ne nasprotujejo dualističnemu državnemu naziv? nju. Stranke gosposke zbornice so imele na to sejo. Deputacija je šla k Stürgkhu. Na ta dogodek se ozira pasus v »Lloydovern« članku o vznemirjenju v naši notranji politiki. Istočasno je prinesla »Information* redak tionelno notico, ne da hi omenila deputacijo, da prevzame in nosi sedanja vlada sama vso odgovornost za vse, kar se sedaj godi, in da je vsled tega najboljše. ako seje pri njenem poslu ne moti niti z nasveti niti z željami, niti s prošnjami. Začele so se predpriprave za avstro-ogrsko nagodbo, ki je gospodarski izraz našega dualisličnega razmerja. Kako je prof Stürgkh pripravil ureditev no-tranje-političnih zadev po vojski, to se seveda odteguje naši vednosti. Podružnica vojno-žitno-prometnega zavoda w Gradcu, Gradec, dne 3. nov. Danes zvečer so bili povabljeni zastopniki uredništev štajerskih listov v sejno dvorano štajerske podružnice vojno-žitno-promet-nega zavoda, da si ogledajo ustroj in na- prave te organizacije, ki igra v sedanjem času tako važno ulogo*. „Straža,;i in „Slovenski Gospodar sta bila zastopana po svojem odgovornem uredniku. Obširno in dokaj pregledno poročilo o delovanju in načrtih vojno-žitno-prometnega zavoda je podal pisarniški vodja dr. Vetter. Vlado je zastopal nameštniški tajnik Kraus, kateri je pozdravni navzoče urednike in je posebno naglašal, da naša lista stalno prinašata vladne odredbe, ki se tičejo preskrbe prebivalstva z živili ter odredbe glede žita, moke i. fc. d. Navzoč je bil tudi deželni kulturni nadzornik Peter, ki je povabil časnikarje, da si prihodnji teden ogledajo naprave deželno-kulturnega inšpektorata, posebno pa oddelek, ki ima nalogo preskrbeti prebivalstvo s krmili za živino. Iz poročila dr. Vetterja posnemamo v glavnih obrisih sledeče: Podružnica se je ustanovila letos mesca julija. Namen podružnice je, da preskrbi štajersko prebivalstvo z živili, pred vsem z žitom in moko. Dosedaj je podružnica spravila že 14 vagonov tujega žita v deželo. Kot glavno nalogo si je izbrala podružnica, da skromne množine žita, ki ga pridela štajerska dežela, primerno porazdeli med prebivalstvo in da primanjkljaj krije z uvozom iz tujih dežel. Za nakup štajerskega žita ima podružnica po okrajih nastavljenih 75 komisijonarjev. Dosedaj se je na dan nakupilo in oddalo mlinom povprečno 10 do 15 vagonov domačega žita. Dunajska centrala pa dobi povprečno na dan 2400 vagonov žita. Ogrska je akcijo r nakup in uredbo žita in moke žal tako za -ovala, da trpi Avstrija radi tega veliko Škodo. Nastavila je namreč za žito, za moko in otrobe mnogo višje cene kot Avstrija in radi tega se mora za žito in moko, ki se uvaža iz O rske, doplačati na leto do 70 milijonov kron, ako se jo hoče prodajati za tisto ceno, ki je določena za naše pridelke in mlinske izdelke. Podružnica je uredila tudi delo v mlinih. Mi imamo tri vrste mlinov: 1. mlini, s katerimi je vojno-žitno-prometni zavod sklenil pogodbo; 2, okrajni mlini, ki dobijo žito za z. mlete v od okrajnih komisijonarjev in okrajnih aprovizačnih komisij in 3. kmečki mlini, kateri meljejo izključno žito za kmečko prebivalstvo Preračunjeno je, da primanjkuje štajerski na leto v vojnem času samo za preskrbo civilnega prebivalstva 1Ö.000—15.000 vagonov žita ali moke, (V mirnem času pa še navadno mnogo več) Ta primanjkljaj se mora kriti z uvozom iz tujiue. Podružnica vojno-žitno-prometnega zavoda se trudi, da bi ta primanjkljaj krila z ugodnim nakupom iz Ogrske in sedaj tudi iz Balkana. Žal, da so navadno transportne težave v sedanjem času tako velike, da je nemogoče pravočasno dobiti nakupljeno žito. Tako so n. pr. Ogri prodali letos poleti Štajerski 50 vagonov koruze. A naši ogrski prijatelji so tako dolgo cincali s transportom, da so nam nazadnje ostali eno tretjino nakupljene koruze dolžni. Na Štajerskem imamo glede pridelovanja žita tri vrste okrajev in sicer: 1. okraji, ki imajo zelo mnogo odvišnega žita, tako, da ga lahko večje množine izvažajo iz okraja. To sta pa samo okraja Ljutomer in Radgona (Mursko polje). 2. Okraji, ki razpolagajo s tolikimi množinami žita, ki zadostujejo za lastne potrebe prebivalstva v okraju in še imajo poleg tega manjše množine na razpolago za sosednje okraje. To so okraji Ptuj, Weiz, Hartberg in Lipnica, 3 Okraji, ki morajo kupiti svoje potrebe z uvozom. K tem okrajem spadajo vsi drugi štajerski okraji. Poročevalec je posebej naglašal, da se žito, katero se nakupi ali rekvirira na Štajerskem, ne odpošlje v drugede-žele, ampak se uporabi in porazdeli izključno sa štajersko prebivalstvo. Izvzet je seveda samo oves, ki se mora poslati armadi. Podružnica Vojno-žitno-prometnega zavoda ima tudi nalogo, da zalaga vojaštvo z moko in če potrebno, tudi z žitom. A določeno je, da se morajo potrebe za vojaštvo kriti edino s tujim blagom. Štiri veliki spodnještajerski mlini: Majdičev in mestni mlin v Celju, Šerbaumov in Frančev v Mariboru, zmeljejo polovico žita, ki se na jugu rabi za armado. Vsa moka, katero zmeljejo pogodbeni in okrajni mlini, se razdeli po navodilih podružnice okrajnim apro vizàcijskim komisijam. Poročevalec je omenil, da zahteva vojaška uprava ves fižol, ki se bo nakupil oziroma rekviriral v deželi, za se in da bi se fižol še le tedaj prepustil civilnemu prebivalstvu, ako bi bile potrebščine vojne uprave krite. Podružnica se v tem oziru pogaja z vojaško upravo in upa, da se bo vsaj na Štajerskem prepustilo večje množine fižola za preskrbo civilnega prebivalstva. Po tem poročilu se je razvil razgovor. Naš urednik je stavil na poročevalca in vladnega zastopnika več vprašanj, tako n. pr. glede fižola in preskrbe kmečkega ljudstva s semenom za jaro žito, ker se radi slabih vremenskih razmer na Slovenskem Štajerju ni moglo skoro nie ozimne posejati. Vladni zastopnik in poročevalec sta dala zadovoljiva pojasnila. Pri rekviriranju fižola imajo komisij onarji naročilo, da se naj ozirajo na ziv-ljenske potrebe prebivalstva. Če se n pr, pokaže, da je v kaki občini zelo malo krušnega zrnja, naj se pošlje politični oblasti prošnja, da se naj razpoložljivi fižol prepusti za potrebe domačega prebivalstva. Ce se prošnjam ne bo moglo popolnoma ugoditi, pa je upati, da se bo vsaj deloma ustreglo željam domačega prebivalstva. Glede semena za jaro rž, pšenico in ječmen je namestniški tajnik Kraus pojasnil, da je podružnica vse potrebno poskrbela, da bo spomladi dovolj teh vrst žita na razpolago za .primerno nizko ceno. Upati je, da se bo z Balkana dobilo obilo jarega semenskega žita. Po končani seji so si časnikarji ogledali upravni in pisarniški ustroj podružnice. Vladni zastopnik in poročevalec sta povabila udeležence, da se naj prihodnjič zopet odzovejo povabilu, ker je potrebno da so naši časopisi natanko poučeni o sedanjem velikopoteznem aprovizacijskem vprašanju. Oddaja kovin in kovina-stik zlitin« Ministrstvo je izdalo glede uporabe in oddaje gotovih vrst kovin in kovinastih z i-tin sledečo odredbo: V vojaške namene se morajo oddati sledeče tvarine: I. Aluminij, antimon, svinec (tudi trd svinec) baker, medenina nikel ter id-če zlitine v obliki sirove tvarine stareg« orodja in odpadki (izvzemši pepel in ostružki). II. Vse zaloge sledečih tvarin: 1, bron, tombak in cm v oboki si rove tvarine, starin in odpadkov. 2, ploče vine, žice in cevi v debelosti od pol milima ra in višje, nadalje table, plošče in palice iz alumiuija. svinca (tudi trdega svinca), nikla, bakra, brona, mede ine, rdeče zlit1 e, tomb saka in cin«., udi tedaj, če bi bi e te tvarina razrezane, prirezane ali na drug način za uporabo prikrojene, 3. Sirovi komadi ali kosi rdeče litine iz svinca, mkla, bakra, brona, medenine, torni-aka m cina ab kositra Izvzet je bron iz nifela in mangana. Po stanju d e 31. oktobra t I. morajo vsi lastniki ali ohranjevalci zgoraj označe ih vrst kovin vposlati vse te vrste ko vi», po možnosti ločene druga od druge, najdalje do 8. novembra po železnici na pristojno c. kr. prevzemno komisijo za kovine in zlitim (Gradec, Praga, Solnograd ali Dunaj) in sicer kot tovorno blago. Železniška postaja mora potrditi na voznem listu število in težo vsaki ga posameznega zavoja, nadalje označbo, je li vsebuje poslatev novo ali staro D arino, b^ker v drobcih i. t. d. Vojaška uprava pome odpošdjatelju vse stroške za p šiljanje kot voznino i. t. d. Za sl čaj, če bi vojaška uprava spoznala, da vpos1 n kovin ali zlitine niso vporabne ?a vojaške namene, vrne vojaška uprava dotično posiate v na lastne s roške. Čeprav je vsak lastnik ali shranjevalec kovin ali kovinastih zlitn po zakonu dolžan, da mora označeno kovinasto orodja odposlati imenovani prevzemni komisiji, še mora vrbutega naz aniti vse svoje zaloge kovin ali kovinastih zlitm po stanju dm 31. oktobra najdalj dne 8. novembra pri pristojni politični oblasti prve nstance. Vsak lastnik ali shranjevalec kovioastega blaga ali kovinastih zlitin mora istočasm , ko je odposlal svojo zalogo označenemu pre- vvemuen u uradu, tudi vposlati omenjenemu uradu seznam, v katerem mora biti -travederlo ime, bivališče, politični okraj kraj odreši-ljatve, natančna označba pošiljat-e, kot koliko vrst kovin, nadalje kosma- a in čista tež vsakega posameznega zavoja. Ta seznam mora biti podpisan od odpošilja'elja. N a rial j e mora odposlati, eden enako se glaseč seznam n o »redno m- c. kr. osrednjo rekvizicijsko komisijo (Dunaj I. vojno ministrstvo). Oddati ni tr-ba: I. Zalog, ki se neob-hodno rabio v ovarnah ali obratih, v katerih se izdelujejo predmeti za vojaško uprav . 2. Tistih zalog, ki ne znašajo več kakor pri aluminiju 2o kilogramov, pri antimonu 10 kg, svincu 100 kg, niklu 1 kg, ba' u 3’> kg, bronu, medenini, rdeči zlitini in t tobaku po 200 kg in činu 50 kg. 3. 50 odstotkov tistih kovinastih tvarin ki se jih rabi v obratih elektrotehnične industrije v svrho izdelovanja stro ev, aparatov in za el ktrične naprave. 4. 30 odstotkov v drugih slučajih. V slučaju, če bi pod točkama 3 in 4 navedeni deleži v odstotkih ne dosegli «modne določene v točki 2, se smejo prosto upori bij ati. Nadalj ni treba oddati: 5. Starih tvarin ali od p tikov, ki jih lastniki obdelajo v svojem ali tuje obratu. Uporabo iz rudnikov dobljene sirove kovin sme dovoliti ministrstvo le za slučaj, če se izdelujejo predmeti za vojaško upravo. 6. Zalog aluminija, ki jih rabi o lastnik', obratovališč za izdelovanje že eza in jekla, da krijejo z njimi s oje lastne p trebščiue do konca mesca decembra t. 1. 7. Končno ni treba oddati tiste množine kovinaste tvari e ad snovi, katero potrebuje lastnik za popravila v svojem lastnem obratu do konca mesca decembra 1915 Ta izjema je pa veljavna i za slučaj, ako bi dotičmk ne mogel nadomestiti dotičnih predmetov iz bakra, m den ne i. t. d. s predmeti D železa, karana i. t d. Prestopke zoper določila t naredbe kaznuje politična oblast prve instance % denarnimi globami do 5000 kron, ali z zaporom do 6 mescev. Svetozar Boroe?i5 pl. Bojna. Kipar prof. Robert Frange*, ki se je s slikarjem prof. Otonom Uekovičem mudil mesec dni na jugozapadni fronti in se sedaj vrnil v Zagreb, je takole opisal velikega vojskovodjo na e nepremagljive armade na jugu: Poznal sem Njegovo eksce lenco že od preje, torej samo kot človeka. Kot vojskovodjo v njegovem v jnem stanu, kot poveljnika in očeta milijonske armade sem ga imel videti sedaj. Ne domišljam si, da bi mogel podati popolno študijo o značaju tega silnega, mnogostran skega moža, kar sem pa mogel ujeti, v kolikor je mogel moj študij doumeti njegovo veličino, bi rad podal v tem bežnem portretu. Najtrajnejši in najmogočnejši vtis, ki sem ga prejel pri prvem srečanju in ki je Vedno nadvladoval vse druge, ie pristno vojaško samovladje in pronicujoča sili razuma. Na le-to je mogoče sklepati že po zunanjih znakih. Dejansko se razvija mišljenje v tej že fiziologično izredno izraziti glavi z najnatančnejšo jasnostjo in gotovostjo. General Boroevič kaže v vsakem položaju odlično in hitro doumljivost. To slave na njem vsi podrejeni poveljniki, čatniki in vojaki. Njegova nena adna bistro mnost se splošno priznava. Kar se tiče njegovega sarnovladja, je idealni tip vojak . Neizprosno strog nasproti sebi, dosleden do skrajnosti, poln dobrotne prizanesljivosti nasproti drugim. Prav, cel mož ki je osivel v zve stobi do samega sebe in svojega Naj višjega vojnega gospoda. Zunanji mir ob zadržani energiji, gospodujoča dejalnost in skrbno zaupanje, to tro-zvezdje izvaja nanj svojo magično moč. Njegova osebnost prevaja svojo nadkriijujočo silo na njegove vojne trume. Sicer pa nepotvorjeni, pravi prototip starega graničarja, inkarnacija vseh vojaških vrlin, ki so ž njimi junaki naših graničarskih polkov tako bogato obdajeni. Sama zvestoba, vdanost in hrabrost ga je, kakor dičijo vse vrle Hrvate. Razun tega pa uživa med svojimi častniki ia vojaki popularnost, ki ji ni para. On jim ni vojskovodja in naj višji poveljnik, ki se mu ne smeš približati. Za tako pojmovanje jim je vsem preblizu. On je za vse samo »Sveto«. Tako ga vsi imenujejo, in ia beseda jim je svetejša, kakor če bi rekli : »Naš general Boroevič«. Ponosno nagaša vedno svoje hrvaško pokok-nje. V visi Umrtiču pri Petrinji mu je tekla Zibelka. Tudi njegov oče je bij graničarski častnik. Hrvaški jezik ki ga goyori, je najčistejši, ki si ga moremo misliti, in često se pripeti, da komu popravi kakšno napako v pisavi ali. besedi. Vsepovsod pokaže svojo posebno ljubezen do svojega naroda. Najljubšemu konju, ki na njem vsak dan nekoliko po-jaha, je dal ime »Sokol«, »Dragica« pa dragemu. Oba je bil kupil iz konjušnice škofa v ‘Djakovu. Vse, kar se tiče Hrvatske ali Hrvatov, ga v najvišji meri zanima. Pobočnik mu je Hrvat, in večkrat sem slišal, ko ga je klical z domačim imenom »SUvko«. Kot Hrvatu se mi je zdelo tu v glavnem stanu kmalu, kakor da sem ob domačem ognjišču. Pri vsaki priliki zssvira godba kompozicije hrvaških skladateljev, tudi pri obedibr Ko e bil ban v glavnem stanu, so svirali Muhvičevo skladbo »Slovenac i Hrvat«. Čudovita je prožno -t, ki si jo je znal general Boroevič do današnjega dne ohraniti. Čvrst jezdec je, siiajen pešec in prenaša vse napore zlahka. Ko si že cele noči ni privoščil spanja, izvrši podnevi m ogokrat velike in naporne ture v spre nje črte, da si osebno ogleda položaj. Strogo urejeno življenje mu je v polni meri ohranilo telesno mladost Odkar je izbruhnila vojna, je postal popoln abstinent in ne pokusi nobenega alkohola. Telo si krepi vsak dan z borenjem in podobnimi vajami udov; tega tudi sedaj ni opustil. Ob desetih zvečer se poda od večerje v glavnem stanu k počitku; ni ga še tako izrednega dogodka, da bi to preprečit Okolica se je v moji navzočnosti večkrat zgražala, da »Sveto« te mrzle dni v gorovju niti pri vožnjah z avtomobilom noče obleči kožuha. Lahka bluza, — mnogokrat nima niti plašča — ga edina varuje proti mrazu in mokroti. Tako se general ul-trjuje. Čeprav je znan kot nežen soprog, vendar Sé m nikoli obiskal svoje soproge, ki skrbi na Bledu, v bolnišnici Rdečega križa za ranjence. Tako je hotel ustanoviti za častnike lep vzgled. Če bi pa kak častnik zaprosil dovoljenja, da sme obiskati svojo ženo, bi »Sveto« gotovo dovolil izjemo. V svoji okolici si vedno želi čim več veselosti. Zato» se je uvedla pri supejih zoret večerna godba, ki jet bila nekaj časa odpravljena. Svežost,duha in veselje srca sta po nj, govern mnenju brat m sestra, in za to je potrebno da se častnikom ob težavnih dolžnostih in velikih naporih ponudi tudi primernega razvedr la. General Boroevič je izrazit ljubitelj zdravega humorja, ki ga tudi sam še nikdar ni izgub 1 Ko so bdi nekoč italijanski topovi grmeli celo noč in tudi po dnevi, je dejal »Sveto« svojim: » Cadorna zopet nekaj namerava; no, pa naj le prid* !« Njegovo občevanje v k alkih prostih urah je vedno začinjeno z veselo, prijetno ironijo, ^aš vojskovodja si piše tudi dnevnik, ki bo svoje dni pač med najvažnejšimi zgodovinskimi dokumenti te svetovne vojne. Trikrat podnevi in večkrat ponoči sprejema general poročila, došla z boj šča.. Obveščen je o vsem najnatančnejše, tudi o navidezno najmanjših malenkostih, Nekega jutra em srečal vrhovnega armadnega poveljnika na njegovem jutranjem izprehodu. V desnici je držal vejico šipka in me ljubeznivo pozdravil, k kor zna le on. Med pogovorom šem se osmelil ga vprašati: »Dovolite mi, ekscelenca, vprašanje, ki se bo Vam morda zdelo naivno. Kakor občudujem odgovorno nalogo, ki jo vrši Vaša ekscelenca kot glava in možgari tega ogromega stroja, tako ne morem pojmiti, kako se more vojskovodja v tisočer osti svojih misli navidezno brez vseh skrbi docela ločiti od ogromnega vrvenja bojev in dobiti č sa in zmisla še za tisoče drugih reči, ki so ven- j dar poleg njegove strategiške umetnosti tako malo-pomembne« — »To se Vam morda tako dozdeva.« odvrne general milostno, »Vse bojišče imam topograf iško in strategiško v švoji »lavi. Znane so mi vse posebnosti v terenu ogromnega ožemi a, ki mi je poverjeno v hrambo, poznam takorekoč slehernega vojaka in sem o vseh dogodkih vedno natan- Po zavzetju Čačka je šel en oddelek naše armade proti Užicam ter je že prišel v stik s četami, ki operirajo proti Višegradu. S tem je zopet en del obroča, ki bi naj oajel srbsko armado od vseh strani, sklenjen. Proti Kraljevu s m tako napredovali, da se Srbi tukaj ne morejo umakniti proti jugu, ampak samo proti Kraševcu in Nišu. S tem postaja nevarnost za srbski stan vsako minuto večja. V Moravski dolini so naše čete zavzele Jagodino ter prodirajo proti Ćupriji. Zveza z Bolgari bo tudi tukaj krcatu dobljena, razdalje znaša komaj kakih 50 km. Na črnogorskem bojišču ob hereegovsko-dal-matinski meji smo odbili črnogorske napade pri Avtovcu iu Bilecb Izhodno od Trebinja se je začeta bitka med našimi in Črnogorci. Čačak zaseden Naše čete, ki so prodirale preko Gornjega Mi-ianovca. so dne 2. novembra zasedle mesto Čačak ob srbski Moravi. Čačak šteje skoraj 6000 prebivalcev. V Čačaku so bili slovenski ujetniki, n. pr. rajni dr. Sernec, dr. Jehart in drugi. Srbska armada pred odločilno bitko Iz Bukarešte se poroči, da h’'e angleške čete z vso naglico na pomoč srbski armado V prihodnjem tednu se pričakuje, da bo prišlo do velike odločilne bitke. Naše armade n Bal kr m. Petrograjski listi sodijo, da štejejo zavezniške armade osrednjih držav na srbskih bojiščih 900.000 mož. Všteta je seveda tudi bolgarska armada gen. Bojadjeva Iz soške bitke j s nastala goriška bitka. Kal jani so najprej napadali celo našo fronto. Dosegi* niso nič. Sedaj pritiskajo pri Gorici. Vojaški krogi z vso gotovostjo zatrjujejo, da tudi tukaj ne bolo nič dosegli, razven velikanske izgube. Ceni se, da so Italijani že sedaj prt Gorici izgubili zopet kakih 50.000 mož. Napalmi ei-H Nemčije, Londonski poročevalec »Stampe« poroča, fda angleško časopisje odkrito kaže obupnost glede vojnega položaja. Časopisje vprašuje, kateri so sedaj nadaljnji cilji Nemčije, ko je napravljena zveza med centralnima državama in Turčijo in prav verjetno se mu zdi, da se bo v kratkem pripravila vojna v Egipt. Časopisje pa dostavlja takoj, da sta Egipt in Sueški prekop za tak slučaj dobro pripra - ljena. Razen tega bi morali Nemci zgraditi 300 km dolgo že’eznico, da bi prišli s svojimi četami do prekopa. Tudi je vel ko vprašanje, ali morejo postaviti Nemci v trenutku, ko pričenjajo Rusi pri Dvinsku s svojo ofenzivo in ko so nemške čete v Srbiji zelo osiab-ša le, še dosti mož za tako vojno. Če pa pripravljajo kljub temu ekspedicijo v Egipt, se prične s tem doba kolonijalne vojne. V zadnji vrsti pa bodo to vojno tudi odločili dogodki v Evropi. Angleška vlada se bo morala odločiti za to, da odredi veliko ofenzivo angleških in francoskih čet. Če bo t» čveterozveza zmagala, je vse popravljeno, kar je izgubljeno v Srbiji. Iz Londona poroča »Corriere della sera , da je napravila združitev Nemcev in Avstrijcev z Bolgari in uresničenje srbskega hodnika med Avstrijo in Bolgarijo na Angleškem globok vtis. Sicer železnica Belgrad—Niš—Sofija še m v rokah sovražnikov pač pa jim je že Donava na razpolago. Kaj bo s Srbijo in Rumenijo ? Amerikanski časnikar pl. Wiegend je imel političen razgovor z grofom Ti s zoo vseh sedaj aktueliiih vprašanjih. Med drugi n ga je časnikar vprašal : »Kaj bo z usodo Srbije?« Grof Tisza: »Nečem ugibati in nočem govoriti o prihodnjih možnostih, nisem prorok, toda toiiko le goto ;o, da bo Srbija oslabljena in zmanjšana. Glede Romunije se je izjavil grof Tisza: »Ne izgleda, kakor da bi hotela Rumunija svoje sedanje zadržanje opustiti. Ne bib bi pametno misliti, da bi se Rumunija pri sedanjem položaju priklopila našim nasprotnikom. Na drugi strani pa mi niti ne računimo stem, da bi Rumunija šla z nami.« spici. čno poučen. Spo obnosti podrejenih mi voditeljev so mi docela znane ter vem, kje morem posameznike najbolje porabiti. Do stotnikov mvždol poz-n m gotovo vse svoje častnike ter vem, kaj zmorejo, iz rapurtov, ki jih dobivam po večkrat na dan, izvem o vsem kar se prijeti. Tako so ml na primer danes javili, da je bomba z italijanskega aeroplana zadela in usmrtila nekega rusKega vojnega ujetnika, ki je opravljal cestna dela na sprednjem polju v bližni sovražnikovi. Vem o vsem, tudi o najmanjših premikanjih č f, ter vsled tega ne potrebujem priljubljenih zastavic na generalnem zemljevidu. Naradoa, bai-vna črta mi pove vse, kar moram vedeti. S aros’avni grič, s katerega je poveljnik opazoval in vodil vojne trume, je dandanes ob veljavo; to je premagano stališče. Morda si boste mogli sedaj napraviti boljšo sliko o mo em položaju.« Bolprsta-srbsta bojlie. Na podlagi poročil zav. ema bolgarska fronta nasproti Francozom in Angležem, dohajajočim iz Soluna približno črto Strumica, Krivolak, Prilep, Kruševo Bolgari držijo črto m odbijajo vse napad;1. Tukaj podpirajo Bolgare tudi nemške čete, za to je sngleško-francoski nastop še tam bolj brezupen Drug oddelek Bolgarov je pretrgal obe ždez-nični zvezi Velesovo—Skoplje—Vranja in Velesovo —Skoplje—Priština. Najzahodnejši dei tega oddelka koraka proti Prištini ter ima nalogo zapreti pot v Albanijo. To bo tem lažje, ker so v Albaniji že tudi grški četaši na delu, ki bodo Srbom in Bolgarom branili pot v Albanijo. Zelo so napredovali Bolgari proti Nišu. Na severni strani stojijo samo 10 km oddaljeni od mesta. Zbirafije taršl ih čet v Trakiji. »Temps« javlja: V Trakiji se zbirajo številne turške čete, ki odhajajo bolgarski a madi na pomoč. Obkoljeuje Niša. Niš je vedno bolj obkoljen. Srbi se morajo umikati na vseh slraneh Proti Bolgarom so v dolini Nišave sicer poskusili ofenzivo, a je bila kmalu dorniipna. Tudi na tej črti so se morali umakniti. Tudi od juga sem, od Leskovca, prodirajo Bolgari med neprestanimi boji. Bolgarska poročJa pravijo, da se nahaja kralj Peter v N.šu m da obiskuje armado. Druga poročila pravijo, da je že zbežal v Črnogoro. Ne ve se torej nič gotovega. CetveroBporazum ne zaupa . Grčiji Četverosporazumovo, zlasti italijansko časopisje resno dvorni nad odkritosrčnostjo Grčije ter je mnenja, da se mora Grčijo prav ostro nadzorovati, da se zabrani vsako neljubo presenečenje. Amju Hum izjave o grški politiki V angleški zbornici je govoril mini drski predsednik Asquith o splošnem vojnem poožaju ter se pri tem dotaknil tudi grške poli ike s temi besedami: Ker mi je izjavil ministrski predsednik, ne prodajamo kakor Nemci, lasti svojih zaveznikov a njihovim hrbtom, je obstojal do zadnjega trenotka vzrok da smo mislili, da bo Grška izpolnila svoje zavezniške dolžnosti napram Sroiji. Venizelos je zaprosil dne 21. septembra Francosko in Anglijo za 150.000 mož, pri čemer se je določilo, da Grška mobilizira ; toda šele 2. oktonra e Venizelos do-vclil izkrcanje angleških in francoskih čet pod formalnim protestom. Dne 4. oktobra e izjavil Venizelos, da se mora Grška d žati pogodbe s Srbijo. Kralj te izjave ni hotel podati in Venizelos je od stopil. Nova vlada se je bia ila, stopiti iz n vtral-nosti, dasiravno je izrekla željo, da bi osta a z al iranci v pr.jatdjskem razmerju. ßwtrijsta-srtata bojišče. Naše čete so prodrle že 100 km v Srbijo, to je približno tako daleč, kakor od Maribora do Zagorja ali pa od Maribora do Velikovca. R zp loženje v Italiji V Italiji niso dobre volje. Tudi tretja ofenziva se je ponesrečila. Kmalu se bo se tal državni zbor in vojni hujskači ne bodo imeli pokazati na noben uspeh. Tem samozavestnejše dvigajo glave Giolit-tijanci in socialisti, češ, mi smo imeli prav, ko smo odsvetovali. Tudi dogodki na Balkanu niso za Italijane razveseljivi. Zavezniki jih ne pustijo na Bal an, da bi ne razdražili Grkov. Med tem pa so, kakor se zdi, Bolgari in Grki sklenili pogodbo kako si bodo brez Italijanov razdriili Srbijo in Albanijo. Nadvojvoda Friderik ©fo italijanski fronti. Maršal nadvojvoda Friderik je obiskal glavni stan naše južne armade in potem soško in koro ško fronto. BI je poln hvale in občudovanja za naše poveljnike in bojevnike. flustrijsta-riisHa bojišče. Rusi so se zaganjali zadaje dni ludi v našo fronto ob S rypi. Uradna poročila pravijo da brez uspeha. Boji ob Styru za koleno pri Czartorijski m se nadaljujejo za nas uspešno. Tudi pri Rigi in Dvinsku neprestano napadi in protinapadi. Posebnega nič. MMhsés tajim Na francoski fronti so Nemci sedaj v Artoisu in Champagni zelo živahni. Gre se jim za to, da polagoma dobijo nazaj v septemberski ofenzivi izgubljeno ozemlje. Korakoma se jim to posrečuje. V Franciji je vsled izjalovlje ija septemberske ofenzive nastal pesimizem, ki ga je zadnja miaisterska kriza še le pospešila. — S fronte pa nič posebnega. B land se predstavi. Dne 4. nov. se je predstavilo ministrstvo Bri-and irancosk« mu parlamentu. Briand je izjavil, da se bodo Francozi bojevali do končne zmage. To so fraze ! Kaj pa naj ministrski predsednik dragega uči, dokler ni mirovnih pogajanj. Politične vesti. Nemška politika v A*s Fiji in aredba jeiikov nega vprašanji». Na Dunaju so imeli posvetovanje zastopniki »Volksratov« in so se dogovarjali o smeri bodoče nemške politike v Avstriji in o uredbi jezikovnega vprašanja. Udeležili so se tega posveto-anja tudi celjski dr. Ambrositsch, mariborski dr. Orosel, ljubljanski dr. Eger in koroški nacijonalci Dobernik, dr. Steinwender in dr. Angerer. Raznoterosti. Duhovniške vesti. Cesar je imenoval č. g. Rudolfa Janežič, špirituala mariborskega bogoslovja, za la antinskega kanonika. Umri je Zagreba v nedeljo pomožni škof dr. Blaž Švinderman, ki je ponovno nastopil tudi v hrvatski politiki. Državni poslanec Lössl padel. Na bojišču je padel nemški državni in deželni poslanec profesor Ljudovik Lössl. Iz južne železnice. Premeščeni so: revident C. Platzer iz Tridenta v Maribor, giavni kolodvor, adjunkta Anton Tomoli iz Ale v Maribor, glavni kolodvor, I an Blumthaler iz Mezzolombarde v Šentilj Slov. gor.; prista i: Oskar Opatril iz Grobel-nega v Iaomost, Rudolf Plitenšek iz Pragerskega v Maribor in Maks Feuerstein iz Briksna v Sp. Dravograd; aspi antje: Ivan Markovič iz Ribnice— Brezna v Wa dbruck, Žiga Brynke iz Niederdorfa v Ribnico Brezno in Aleksander Taxenbacher iz Gornjega Dravograda na Grobelno. Bto&a i.________________ i 1 i Cesar]ey pravnuk operiran. 12 letni princ Franc Jožef, sin kneza Otona in kneginje Elizabete Windischgrätz, hčere rajnega našega prestolonaslednika Rudolfa, je bil na Dunaju operiran na vnetju slepiča. O poteku operacije se je moralo vsak dan dvakrat poročati cesarju. Princ je operacijo izborno prestal. Profesor Anton Rabuza padel? Kakor po roča »Slovenec«, je na italijanskem bojišču padel, zadet od granate, naš vrl somišljenik profesor Ant. Rabuza, rezervni kadet pri domačem pešpolku. Profesor Rabuza je bil rodom iz Št. Jurja ob juž. železnici in brat č. g. kaplana Rabuze. Poučeval je na samostojnih nemSko-slovensk h gimnazijskih razredih v Celju. Uradno še vest o smrti proie sorja Rabuze ni potrjena. Za nadporočnika v evidenci je imenovan črnovojniški poročnik dr. Anton Gosak. Odlikovan slovenski poštni uradnik. Cesar je podelil poštnemu asis entu Ignacyu Drozg, sedaj prideljemu poštnemu in brzojevnemu ravnateljstvu v Trstu zlati zaslužni križec na traku hra-brostne kolajne. Odlikovani je naš slovenskošlajer-ski rojak. Poroka, Poročil se je g. Janko Lešnik, učitelj na Vurbergu, z gdč. Pavlo Ž i h e r, nad-učiteljevo hčerko istotam. Tretje vejat posojilo. Danes in jutri je še čas podpisovati vojno posojilo. Na deželi sprejemajo naznanila tudi naše posojilnice in poštni uradi. Požrtvovalnost in domoljublje slovenskega ljudstva. Iz Št. lija v Slov. goricah se nam poroča: Pri tukajšnji slovenski posojilnici so naši obmejni Slovenci podpisali več tisoč kron zi tretje vojno posojilo. Zadružno delo v bodoči zimski sezoni. Ko nastopi pozna jesen in so poljska dela opravljena, nastopi ugoden čas za izobraževalno delo. Naša zadružna organizacija bo spet v posameznih okrajih zbrala funkcionarje zadrug da se posvetujejo o nalogah, katere čakajo organizacijo v bodoče. Vse zadruge razpolagajo z obilnimi denarnimi sredstvi, katera povzročajo vzlasti onim zadrugam mnogo skrbi, katere plačujejo več ko 4*/% % obresti za vloge. Zadružnim zvezam, katere morajo svojim Članicam naložbe obrestovati po 4 x/2 %, a same dob® pri bankah le 3 */2 % dela mnogo oivišnega denarja velike preglavice. Treba misliti nato, da se obrestna mera za hranilne vloge zniža, treba pa tudi misliti na to, kako varno, plodonosno in do-bičkanosno nalagati odvišen denar, katerega Izkazujejo in bodo izkazovale kmečke posojilnice v mirnih časih, kakor ga izkazujejo sedaj v vojnem času. Kmetijstvo namreč ni tako prizadeto od raznih k n z kakor drugi stanovi, dokaz temu razmere ob času denarne krize kakor tudi ob času sedanje vojske. Bolj ko kedaj prej se občuti sedaj pomanjkanje osrednje zadružne blagajne za vse zadruge v naši državi. Upati je, da bodo po vojski izginili razni pomisleki, kateri so do sedaj ovirali ustanovitev tega za kmečko denarno organizacijo prepotrebnega zavoda. Potrebno je nadalje, da posamezne zadružne organizacije skrbe za to, da pride kmečka denarna organizacija do veljave na svetovnem denarnem trgu. V ta namen so ustanovile češke zadružne organizacije banko v Pragi, nemške zadružne organizacije tudi v Pragi, slovenske in hrvaške zadružne zveze pa ustanavljajo Lirsko banko v Ljubljani, katere se bodo posluževale zadružne organizacije na jugu Avstrije. Vabijo se zadruge kakor tudi posamezniki, da nakupijo nekaj delnic te banke. Delnice se bodo obrestovale po 5 %. — Po vojski pa čakajo kmečko gospodarsko organizacijo še druge naloge. Paziti bo treba na to, da ostanejo kmečka posestva v kmečkih rokah, zabranili raz-kosevanje kmečkih posestev, zadružnim potom vršiti prodajo kmetijskih pridelkov i. t. d. Na letošnjih okrožnih zadružnih shodih se bo razpravljalo o vseh teh vprašanjih in storili tozadevni ukrepi. Okrožni zadružni shodi se bodo vršili v Mozirju, Ptuju, Konjicah, Mariboru, Mestinju, Celju, Rrežicah, Šoštanju, Podčetrtku, Križevcih in Ormožu. Funkci-jonarji zadrug se naj vobilhem številu udeleže teh shodov. Vojaški dan v Mariboru. V našem mestu se je ustanovil odbor, kateri nabira darove za božičnico ranjenih in bolnih vojakov v mariborskih bolnišnicah. Vojna zavarovanje. Življenje vojakov se lahko da zavarovati. Če vojak pade ali umrje, dobi dru-ž na, ali tisti, ki ga zavaruje, izplačano zavarovano iädajalttlj ia založnik: Konsorcšj „Ste-sik.“ svoto. Podrobne talke o tem se dobi na vsaki davkariji. Vpjno .rovanje je v Avstriji upeljano šele šest mescev. Zavarovanih je dosedaj že 60.000 oseb. Za varo. Ina svota znaša 60 milijonov kron. Zadnje dni s je sklenilo 1400 novih pogodb. Vplačalo se je dosedaj že 2 milijona zavarovalnih premij. Promet z zasebnimi postnimi zavoji z Lvovom dovoljen. Od 1. novembra naprej je zopet dovoljen promet z zasebnimi poštnimi zavoji z Lvovom. Teža posameznega poštnega zavoja ne sme znašati več kakor 5 kilogramov. Poštnina mora biti plačana pii oddaji zavoja. Poštni zavoji z označbo vrednosti, kakor tudi poštna povzetja so nedovoljena, istotako ekspresne pošiljatve. Z vsako poštno spremnico se sme pošiljati le samo eden poštni zavoj. Ustavljen poštni promet z vojnimi ujetniki v Srbiji. Ker je pretrgana poštna zveza med Rumu-nijo in Srbijo, je do nadalje ustavljen ves poštni promet z vojnimi ujetniki v srbskem ujetništvu. Pošiljanje razglednic prepovedano Od sedaj naprej je prepovedano pošiljati razglednice, na katerih so naslikana mesta, deli mest, kraji, mostovi, v vojaškem oziru važne naprave i. t. d. v inozemstvo. Dražba zakopa nžitninskcga toka. Finančno ravnateljstvo v Mariboru razglaša, da se bo vršila dne 15. novembra t. 1. ob 10. uri predpoldne na finančnem ravnateljstvu v Mariboru javna dražba zakupa užitniaskega davka na vino in meso za leto 1916, deloma tudi za leti 1917 in 1918 za sledeče občine: Žalec, Vransko, Sevnica, Sušice, Šoštanj in Velenje, Pobrežje, Sv. Benedikt, Maren-berg, Vuzenica—Ribnica, Poličane, Oplotnica, Rogatec, Slatina, Ormož—Mihovec, Cmurek, Velka in Sv. Jurij ob Ščavnici. Natančneji pogoji se izvejo na omenjenem uradu ter pri vseh finančnih kontrolnih in okrajnih vodstvih v področju mariborskega okrajnega finančnega ravnateljstva. ■ - Dopisi. Maribai*. V našem mestu je nastalo v zadnjih dneh zelo občutno pomanjkanje mleka. Vsled trajno slabega in deževnega vremena ne more ži vina na pašo in na sveži zrak, kar se zlasti pri kravah mlekaricah prav občutno pozna. Maribor. Mariborski trgovci so sklenili, da bodo imeli od sedaj naprej zaprte svoje trgovine od 12 ure opoldne do pol 2 ure popoldne, ker jim primanjkuje vsled vpoklica v vojake trgovskega osobja. Celje, 'Vsled ran, zadobljenih na bojiščih, so umrle v zadnjih dneh v tukajšnjih vojaških bolnišnicah sledeče vojaške os«be : Pešci Karol Szabo, Mihael Podhorodecki, Martin Podhegar, Lovro Hausknecht, Sandor Toth, Aleš Ljuba, Franc Lončar, Mihael Marginami, Stanislav Supik, Dömöter Sandor., Mijo Mimica in J. Kaszany, četovodja Varga Gabor, enoletni prostovoljec Stanko Vanda in vojaški delavec Sako Maksovič, Trbovlje. Pretečeni teden so neznani tatovi pokradli nekaj obleke in živil pri vdovi Gričar na Pleskem. Ker je omenjena že -tak sirota ter živi sama z majhnimi otročiči in ni posestnica, njen mož je že lansko leto padel na bojnem polju v Galiciji, je torej tem večja nesramnost za dotične brezvestne uzrn če, ki so okradli omenjeno revico. Hrastnik, Ha tukajšnji nemški šoli je zopet razpisano mesto učiteljice. ZsÈja porsi i došla v peti dm S. novembra. Najnovejše avstrijsko uradno poročilo. Uradno se razglaša: Dunaj, 4. nov. Kasko kolišče. Sovražnik je nadaljeval svoje napade na bojno črto ob reki Strypi. Sovražni napadi, naperjeni na našo postojanko pri Visnioczyku in Burkanovu so se izjalovili pred našimi ovirami. Pred strelskimi jarki dveh bataljonov so naše čete pokopale 500 ruskih mrličev. V vasi Siemikovce severno od Bieniave se še vrši srdit boj. Avstro-ogrske in nemške če’e so si zopet skoro popolnoma pribo- ®dg9TOmi urednik: Franjo žetafc. rile ta kraj. Število na tem prostoru ujetih Rusov znaša 3000. Tudi ob spodnjem toku r ■M fef ìAWì Hranilne vl©ge Za ultgs^j« go poiti k peitee femife» p&lošaiso (£7.078) aa aaspslsgg. Beatel to®k psseji &«®ias po 4*/s®/«, psroM tsirassašai odpovedi g® 4%*fa, CtasM m _ lamsja gožev tea?, ma is M ss spi akrssto vasjo k?jj jšieiea srna. Posolila m bajalo Šm "£ ££ preTs&sas pmažferi g©terni* TOaSffi! Uradne ar« »»*•«•*• <•«•«* •* ir. tgbfof« toK IPClf SSÜf^IllI datalo ** wak •* *. & S3. wc dspeläs® Ja od 2. do ß. wo pcfcUte*. #9 IS, wo IsgsMas te vsa&o asseto S. do IS. wo iapelds* iwaas& grassiS». V arabili tsa& co ffessflSaiea Issa ésjBÌ nm raspeìag© issasi® kraallne m&S^aSaiSz®. Stolna ulica št» S (med Glavnim trgom In stolu© cerkvijo! :a®ag»3SSi ®3S88#3SE Ljudska hranilnica in posojilnica v Celju feglifro^si^ is^fnps i mmm Itr^Kli^e wl®m 4U ©d dneva vloga de dneva vsdiga. Eentii ds¥©k plaöa poiöjiliiöa Bmm, Pal® pas®!!® na vknjižbo, na osebni kredit in na zastavo vrednostnih listin pod zelo ugodnimi pogoji. Prošnje za vknjižbo dela posojilnica brezplačno, stranka plača le koleke. Urada« hm za stranke vsak delavnik od 9. do 12. ure dopoldne. - Posojilnica daje tedi domač® hranilnike. - ¥ lastni itili motel sPri balsm goju*) v Calte,, Uralica cesta B*^aditr»|