Političen list za slovenski narod.
F» poŠti prejemali velja: Za celo leto predplačan 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta
4 &M., za en mesec 1 pld. 40 kr V administraciji prejeman, velja: Za celo leto 12 pld., za pol leta 6 gld., za četrt leta • i1®" za en mesec 1 gld. V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 gid. 20 kr. več na leto.
Posamezne številke veljajo 7 kr. Naročnino prejema upravništvo in ekspedicija, Stolni trg št. 6, poleg „Katoliške Bukvarne".
Oznanila (inserati) se sprejemajo in velja tristopna petit-vrsta: 8 kr.. če se tiska enkrat • 12 kr ee se tiska dvakrat; 15 kr., če se tiska trikrat. Pri večkratnem tiskanji se cena primerno zmanjša
Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo,
VredniStvo je v Semeniških ulicah h. št. 2, I., 17.
Izhaja vsak dau, izvzemši nedelje in praznike, ob '/«6. uri popoludne.
Štev. 133.
V Ljubljani, v soboto 11. junija 1892.
Letnik XX.
An j 11 i predlog*
poslanca Pfeiferja in tovarišev.
V	včerajšnji seji državnega zbora je poslanec Pfeifer s tovariši stavil nastopni nujni predlog:
Dne 30. in 31. maja t. 1. je obširne okoliše črnomaljskega, novomeškega in krškega okraja zadela strašna toča, uničila sadje, vinske in poljske pridelke, vzela že itak revnemu prebivalstvu najpotrebnejši živež in setev ter provzročila veliko bedo.
Na podlagi § 42. poslovnega reda predlagam:
„Visoka zbornica naj sklene: C. kr. vlada se poživlja, da prej ko mogoče poizve, koliko škode je toča dne 30. in 31. maja naredila v dotičnih občinah črnomaljskega, krškega in novomeškega političnega okraja, ter na podlagi poizvedeb pomoči potrebnim občinam nakloni podpore iz državnega zaklada".
Ta predlog je utemeljeval, kakor sledi:
Vremenske nezgode, ki že nekaj let obiskujejo deželo kranjsko, postajajo vedno rastoča nesreča. Minolo leto so mraz, povodnji, toča, peronospera in trtna uš v nekaterih krajih dežele provzročile toliko revščino, da so deželni odbor in zasebni dobrotniki morali z darovi lajšati to nesrečo, o kateri se je dne 8. oktobra 1891 govorilo tudi v tej vis. zbornici ter naročilo vladi, naj nemudoma poizveduje o škodah in potrebno ukrene za podporo pomoči potrebnemu prebivalstvu.
Tudi na Češkem, Moravskem, v Šleziji, Galiciji, Dalmaciji, na Tirolskem in Štajerskem so lansko leto vremenske nezgode naredile veliko škodo in si. vlada je od zbornice zahtevala 360.000 gld. kredita, da olajša prebivalstvu revščino. In čudno, dežela kranjska od tega kredita ni dobila nobene pomoči! Državni zbor je bil pripravljen kaj storiti, tudi vlada je bila naklonjena, deželna vlada pa ni nasvetovala potrebne podpore, in tako so bili vsi koraki brezvspešni. Nadejam se, da vsaj letos brez vspeha ne apelujem na državo.
V	formalnem oziru nasvetujem, naj se ta predlog z vsemi mogočimi prikrajšavami, ki jih dopušča
opravilni red, izroči budgetnemu odseku v poročanje. (Dobro.)
Predlog je bil sprejet.
Nemški „schulverein".
Iz Celovca, 10. junija.
Kaj ne, g. urednik, gorka solza srčnega so-žalja se Vara je utrnila iz očesa, ko ste čitali o zborovanju e;o/ijv bojevitega nemškega „schul-vereina", kjer so zbrane visoko-nemške korifeje tako svetobolno in bridko jadikovale pred „inšpektoratom" pruskih profesorjev o „obupnem" (?) stanju „stiskanega" nemštva v Avstriji. Da ste pa čitajoč gostobesedne „Herzensergüsse" „ginjenih" nemških prvakov o „zatiranem in v kot postavljenem" nem-štvu vendar-Ie zmajevali neverojetno z glavo, — je več kot gotovo!
Moral je biti zares sijajen „dirindaj", ker so mu komuvale tako „visoke glave" kot minister ; Kuenburg, cesarski namestnik Kielmannsegg, župan ; Prix itd. No, vsekako je to vse za naše razmere | značilno in pomenljivo, čemur se pa ne smemo ' preveč čuditi. Da je bil pri zborovanju navzočen i j zastopnik nemškega „schulvereina" iz Berolina, katerega je načelnik avstrijskega „schulvereina" pozdravil kot „inšpektorja nemškega delovanja v Avstriji" — to mora menda že tako biti, ker se ponavlja prav leto za letom, kakor je znamenito in menda tudi „samo ob sebi umevno" i to, da dobiva naš „patrijotični schulverein" novce (in ne malo!) iz eldorada naših „schulvereinovcev", blaženega „reicha".
Potrebne refleksije k vsemu temu napravi si cenjeni čitatelj sam!
Kakor se d4 misliti, premlevali so „schulverei-novci" pri svoji skupščini i koroške razmere. Že prvi večer oglasil se je znani A. pl. D u m m r e i-cher, kojega baje spreletava vsakikrat, kedar sliši ime „Slovenec", pravcati „furor teutonicus", a ki nosi vkljub temu vse slovensko slovstvo pod pazduho po svetu (ipsissima verba!) — in tožil: „da se ni samo v severnih deželah za Nemce toliko go-
tovo shujšalo, in le negotova mrvica zboljšala, marveč so i na jugu nasprotniki nemškega življa tako napredovali, kakor nikoli poprej, ter so v najtemnejših urah narodnega boja v osemdesetih letih ni storilo toliko zoper „stare narodnostne razmere" na Š t a-jerskem ia Koroškem, kakor zadnjih dvanajstih mesecev."
Pač precej nadute smelosti mora imeti, kdor dejanjske razmere na tak način stavlja — na laž! Učeni g. Dummreicher brž ko ne sam sebi ni verjel, ko je izustil prej navedene besede, marveč se je izvestno hotel le malo pošaliti s svojimi potrpežljivimi poslušalci ter jim natvezal tako velikega medveda le v poskus, kakšna porcija drznih lažij se „razsodnemu nemškemu občinstvu sme brez ugovora ponuditi !?
Se bolj na široko je o koroških razmerah česnal poročevalec dr. pl. Krauss. Pokadil je najprej do dobrega kolovodjam germanizacije na Koroškem, češ, da so začeli delati po dobro premišljenem načrtu zoper „die Ueberwuche-rung des Windischen lm Lande!" Da bi se na shodu kakšnega slovenskega društva govorilo v tem smislu in na tak način, kako bi zagnalo krik vse nemško židovsko časopisje od sinje Adrije do Krko-noških gora, jadikovaje o „nestrpnosti" Slovencev! Da se pa tako beseduje na shodih „patrijotičnega" in „nepolitičnega" „schulvereina", to, bratec, je kaj druzega!
Mimogrede bodi omenjeno, da je lansko jesen rekel g. uaučni minister pl. Gautsch v znanem svojem odgovoru zoper poslanca Kluna, da na Koroškem Slovenci postopajo, boreč se za narodno jed-nakopravnost, preveč „po načrtu". Sapieoti Pa"Ca _(Konce sledi.)
Politični preg-ieri.
V Ljubljani, 11. junija. Notranje «ležele.
Schulverein in škof Bauer. Škof Bauer je sedaj priobčil v „Vaterlandu" pojasnilo o dogod-
LISTEK
Črtica o somatologiji.
(Po predavanju dr. Žlobudral-a priobčuje za kratek čas Lu-žarjev Prancelj.)
IX. Zobje.
Da moremo hrano že v ustih na pol prebaviti, kakor trde izvedenci, imamo zobe, ki so ob jednem potrebni tudi jeziku, da lažje in razločneje govorimo. Imamo jih pa tudi za to, da se jezik za nje skriva, kadar noče ali ne sme govoriti. Od todi tudi, .velevnik': „Jezik za zobmi!" — Po svoji kakovosti so lahko dobri, slabi ali pa ničvredni. Kakšni so prvi in koliko so vredni, ve najbolje, kedor jih še ni pokvaril. Kedor pa hoče iz lastne skušnje vedeti, kakšni da so slabi ali pa ničvredni, ima za to več pomočkov. Pri dijakih priporočajo posebno „Studentenfutter"; splošno pa tudi premrzlo ali prevročo pijačo, sol, sladkor itd. Neki Belokranjec je celo pravil, da ima slabe zobe za to, ker je precejšnjo „barigeljco" vina z zobmi nesel iz kleti.
Po velikosti so dolgi, kratki, lopatasti ali pa tudi taki, kakoršne imajo polhi in pa glo-
dalci sploh, da sta namreč podočnika daljša, nego drugi. Glede barve pa so beli, rumenkasti ali pa črni. Bele ima iz početka vsakedo, druge večji-del tisti, ki tabak žvečijo, črne pa kadilci in pa „kofetarji". Najbolj bele imajo zamorci, kar je posebno znamenito. Največji zob vsaj na Kranjskem, je „Babji zob" blizo Bleda na Gorenjskem, najmanjši pa ima čas, ker ga niti videti ni, pa vendar ž njim vse uniči, seveda le „s časoma".
Kar moramo v glavi prestati bolečin, še najbolj slove zobne bolečioe, ker vsled njih vsa glava trpi. Je pa res včasih tako ,h'd', da bi človek ,iz kože skočil, (kaj pa da, če bi vedel, da bo zopet srečno nazaj zlezel). Nekateri se pri taki priliki tako zvija, da bi bil prav dober za v kak ,cirkus1 kot „Kau-tschukmann". — Da se odpravijo, priporočajo kot najcenejše in najradikalnejše sredstvo ,klešče'; kedor pa hoče večkrat in dražje plačevati od njih, naj se izroči kakemu zobozdravniku, ali pa naj rabi razne ,zobne vode' in ,paste'. Kadar se začno zobje majati, je pri ženskah zadnji čas, da se moži. Ce pridemo ob zobe, damo si lahko ustaviti umetne, ki sicer precej veljajo, pa imajo to dobro, da nikoli ne bole. „Dandanes, pravijo, gre vse nazaj in peša",
—	tako je tudi z zobmi, kajti nekdanji ajdovski ljudje so imeli baje tako trdne, da jim je bila prava malenkost pregrizniti branji zob ali konjsko podkev.
Zverine imajo veliko huje zobe, kakor človek in bore tisti, ki ga ,pohrustajo', vendar pa je tudi hudo, če kedo ljudem ,v zobe' pride. Veliko nam lahko sitnosti prizadeva celo tak, ki se mu še „mleko" zob drži. Z zobmi se tudi .škriplje', kadar je človek prav jezen, ali pa „šklefeta", kadar mu je prav mraz. Kažemo je pa zlasti, kadar se sme-jamo. V šoli je smeh prepovedan, torej tudi profesorji nimajo radi, če kedo zobe kaže, namesto, da bi na vprašanje odgovarjal, n. pr. „Warum denn immer Zähne zeigen, wir habeu ja auch Zahne"!
—	Kar jemo, to se zob prime in človeku lahko prouzroči ukor, n. pr.: „Donner und Doria, reisst dort ein Kerl 's Maul auf! Der meint gewiss, weil 's heisst: .Morgenstunde hat Gold im Munde', er miisst der ganzen Corapagnie das Stück Komissbrot von gestern Abend noch zeigen!"
Pri malokaterem človeku so zobje toliko potrpežljivi, da bi učakali visoko starost, pa tudi v novič nočejo vzrasti, če smo je že zgubili. Pravili pa so
kih v Krumlovu in Ivančicah. Iz tega pojasnila raz-vidimo, da je v Ivančicab škofa Baura dr. Keckeis v šoli v imenu „schulvereina" tako nagovoril, daje bilo videti, da hoče sumničiti duhovščino, ki ni naklonjena „sehulvereinu". Vidno je torej, da so schulvereinovci mislili le škofa nahujskati proti duhovščini, pa so dosegli, da jim je višji cerkveni pastir nekaj nepovoljnih resnic povedal. V Krumlovu je škof Bauer v tretjem razredu nemške meščanske šole opazil, da so le trje učenci apostolsko vero v nemščini molili, drugi so pa molčali, ker so jo znali moliti le v češčini.
Čehi in Poljaki. Včeraj smo omenili, kako sodi ruski list „Denj" o potovanju čeških Sokolov v Naucy. Danes naj omenimo, da ta list pripisuje s slovanskega stališča veliko večjo važnost izletu čeških „Sokolov" v Levov, ki ima namen zbližati Po'jake in Cehe. Ta zbližanje, pravi ta list, je vse-k&ko več vreduo za Cehe, nego platonične simpatije Francozov do Cehov. Mi smo že večkrat priporočali zbližanje mej Cehi in Poljaki in grajali Mladočehe, ki s svojo politiko ovirajo tako zbližanje. Sedai pa vidimo, da celo v Rusiji poznajo važnost tega zbližauja v političnem oziru.
Vitanje države.
lin sija, Nemčija in Francija. V Kielu je ruski car bajé cesarju Viljemu zagotavljal, da on želi le mir in nikakor ne bode podpiral Francozov, ko bi hoteli sprožiti alzaško vprašanje. Cesar je imenoval cara admiralom „k la suite" nemške mornarice. V Nancy se je pa pripeljal ruski veliki knez Koastantin in s tem dal Francozom upanje, da se sklene zveza mej Francijo in Rusijo. Na videz je ruska politika tukaj v nekakem nasprotju, na jedni strani se kaže prijazno Nemcem, na drugi pa Francozom. V resmci pa to le kaže, da v Peterburgu niso naklonjeni niti Nemcem, niti Francozom, in bočeio ohraniti prijaznost obeh do odločilnega tre-notja, ko Dride vzhodno vprašanje na vrsto. Tedaj se bodo Rusi zavezali s tistim, kdor jih bode pri-pravlien podpirati. Kdo pa ima Alzacijo in Lotarin-g jo, to Rusom ni nič mar.
Bolgarija. Ruski listi vedó večkrat mnogo povedati o nasprotstvih mej Stambolovom in knezom Ferdinandom. Posebno „Novoie Vremja" je že nešteviluokrat trosilo v raznih oblikah take novice mej svet. Sedaj pa prihajajo celó ruski listi do pre-pričauja, da na vsem tem ni nič resnice. „Denj" misli, da te vesti razširjajo le emigrantje, kateri bi se radi pobotali s knezom Ferdinandom, da odstrani Stambolova in izmej n|ih katerega pokliče na krmilo. Mi smo že dolgo tega mnenja. Dobro je, da tudi v Rusiji prihajajo do prepričan)», da ni vse res, kar jim bolgarski enrgrantje natvezijo. Morda naposled v Peterburgu še celó pridejo do prepričanja, da emigrantje niso nič večji prijatelji Rusije, nego je Starabolov, da se ji le zaradi tega laskajo, ker želč, da bi jim Rusija pomagata na državno krmilo.
Makedonija. Pri bolgarski sinodi je vložil tožbo Teodozij, bivši škof v Skopljah, proti eksarhu, ki ga je odslovil brez sklepa sinode, kar je proti kanoničnemu pravu bolgarske cerkve. Kot povod, da je odstavil Teodozija, navaja eksarh, da se je ta škof prizadeval cerkev v Makedouiji odtrgati od eksarhata in s samovoljnimi sredstvi skušal povek-šati svoje dohodke. Bolgarski listi pa trdijo, da so proti Teodoziju intrigovali Rusi, ki si prizadevajo iz Makedonije odstraniti vse osebe, katere pospešujejo bolgarstvo v tej deželi.
zdrav katoliškemu shodu. Misel je bila izvrstna. Za I. slovenski katoliški shod se moramo nauduševati, moramo sanj «gitirati, ako hočemo, da bo slovesen,
Izvirni dopisi.
Iz Ljubljane, 10. junija. (Pozdrav katoliškemu shodu.) Kakor je „Slovenec" že poročal, priredili so ljubljanski gg. bogoslovci bin-koštni torek zvečer slavnostno akademijo, kot po-
o nekem .generalu', da je bil s sto leti popolnoma ob zobe in ob lase; ko pa je bil star 120 let, dobil je čisto rumene lase, pa tudi vse&obe. Koliko let je vžival to nenavadno srečo, — ni znano.
Kogar je že kedaj zob bolel, ali če je imel ¡skomine', pritrdil mi bo, da imajo zobje tudi mrvo ,elasticitete', ker se pri taki priliki .potegnejo'. Kedor je lačen in pride v gostilno, vpraša navadno, če imajo kaj „za zobe"; če mu pa oštir prinese le ,za en zob' kruha ali mesa, je seveda premalo. Zobje so včasih krivi, da se komu pri govorjenju jezik ,zapleta' in da vsled tega jeclja, kar je prav nerodno zanj in za druge. Neki tabakar te vrste prišel je v ,opalto' kupit si ,trabuko-smodko'. Na vprašanje, kaj
želi, pravi: „Tra—ta—ta—tra---„O vi
menite najnovejši „Marsch"; dobite ga pri knji-garju I. v sosedni prodajalnici", — odgovori mu prodajalka.
Z zobmi, pravijo zakonski možje, je kakor z ženskami: Sitnosti nam prizadevajo, predno je dobimo, ko je imamo, pa tudi ko je izgubimo. Toda: „Alles geht voriiber! Das ist das Ueble am Guten und das Gute vom Uebel".
V ljubljanskem semenišču gori ogenj naudu-Senja za shod — priča akademija — in to je velikega pomena, ker iz semenišča se bo razširilo s se-meniščniki po vsej deželi. Razven slovenski katoliški shod »o pa bogoslovei imeli še drugo misel pred očmi: katoliško vseučilišče vSolnogradu. In ta je bil prav za prav poglavitnr smoter večera. Kako so gospodje vnet/i za kitoliško vseučilišče, videlo se je očitno. V prosiovu je četrtoletuik g. Jos. Gruden omenil sicer najprej slovenski katoliški shod, zatrjujoč, da tudi bogoslovci vedno mislijo nanj, a hitro je prišel govor na katoliško vseučilišče; v res lepi, pesniški besedi je pripovedoval, kako se je glas po katoliškem vseučilišču čul že od leta 1856, a da je pozneje utihnil, a sedaj da hoče doihovska mladež vse širne Avstrije, zaupajoč v pomoč od zgoraj, gojiti to misel tako dolgo, dokler je Jie uresniči. In malo pozneje je stopil na oder gospod' semeniški duhovnik Ivau Renier ter nam v prekrasnem, moj-sterskem govoru slikal apostolstvo katoliškega vseučilišča.
Dobro je označil potrebo takega* vseučilišča uprav v Avstriji. Drugod so lažrivedo že potisnili v kot, pri nas je še v cvetju ; drugod so veri nasprotne podmene (h!poteze) že premagali, pri nas v Avstriji se še na vseučiliščih za-nje ogrevajo.. Moč ima pa pri nas sovražna veda zato tako, ker katoliška šo ni dovolj razširjena. Saj tudi jeseni, ko prirastejO' bledobarvene cvetke iz tal, one veljajo za najlepše, ker drugih več ni. Katoliško vseučilišče pa bo imelo nalogo, vzgajati verne može, katoliške učenjake, Avstriji verno udane državljane; to vseučilišče bo spajalo vseh avstrijskih narodov vseučiliščno mladež in s tem utrjevalo vez edinosti med narodi,, podpiralo torej Avstrijo samo.
Toda škoda se mi zdi govora, da bi;pravil njegove prelepe misli, g. govornik ga mora objaviti, da ga bode vsakdo lahko vsaj čital in se- ogreval ž njim, kdor ni mogel slišati žive besede.. Le to rečem: vtis je na poslušalce napravil ta govor — nepozaben.
Pa mladeniškemu naudušenju za veliko, katoliško idejo ni bile- še dosta, le z besedo razodevati svoja čustva; tudi oči, naše naj bi gledale že naprej, kako bo katoliško vseučilišče izvrševalo svoje apostolstvo.
Zadnja točka vsporeda je bila namreč „univer-sitas catholica",. alegorična živa podoba z melodramo, katero ji) uglasbil P. H.. Sattner. Bila je podoba čarobna. Na vzvišeuem kraju.j,e plaval genij, držeč v rokah križ, znak krščaustva, in v ta križ so se ozirale vse vede, zastopane po štirih akademikih: bogoslovcu (g. Levičnik)* modroslovcu (gospod Renier),. medicincu (g. Medved Anton), pravniku (g. Nadrah).
Lepe besede za melodramo je zložil J. Vole. Storil je pa za slavnostno akademijo mnogo tudi preč. g. p. Hugolin Sattner. Vodil je petje, slišali smo veličastni 135. psalm, Wittovo kompozicijo; uglasbil je tudi ganljivo melodramo. Kaj milo seje glasila tudi pesem „Ljubezen domovniška", zložil A. Medved, uglasbil Aßt. Förster. Ko sem čul to pesem, sililo se mi je vprašanje: „Ti gospodje naj bodo brezdomovinci, ko s takim žarom pojo: Potuje v daljno naj tujino, Pred sabo zre naj rojstni kraj, Ljubiti svojo domovino Vsakdo dolžan je vekomaj V
Pomagati sta morali lepi ideji onega večera pa tudi dve glasoeni orodji: citre in klavir, ki sta pokazali, da se goje v semenišču tudi lepe umetnosti.
Dospelo je pet telegramov, od goriških in mariborskih bogosloveev, od pomožnega škofa dr. Katschtbalerja in nadškofa Janeza iz Solnograda ter iz Tridenta, ki so bili vsi sprejeti z radostjo.
H koncu naj le še to omenim, da so mil. gospod knezoškof izpregovorili po slavnosti nekaj lepih besedij: bodrili so vrle gg. bogoslovce, naj se v teh hudih časih oklenejo poleg goreče molitve in stanovskih študij tudi modroslovja, in pripravljeni naj bodo za svete ideje katoliške tudi kaj trpeti — bre» trpljenja niso prišle to ideje med ljudi, brez trpljenja se tudi ohranile ne bodo. Potem so podelili vsem navzočim svoj višepastirski blagoslov.
Trajala je slavnost dve uri. Bilo je nekaj gospodov kanonikov, nekaj drugih gg. duhovnikov iz Ljubljane in z dežele in Alojzniki. To je bil po-
zdrav katoliškemu shoda, Upamo, da takrat bo prostor bolje porabljen in da bodo zantopani mnogi, mnogi razumniki svetnega stani», ker ta večer ni bilo videti nobenega.
Iz frage, dné 7. junij». (Grozna katastrofa v pfibramskih rudnikih.) [Konec.] lako je Dasta! požar v Marijinem rovu, še ni dokazana ; rudniški veščaki trdijo, d» vsled neprevidnosti ali ker je počila nekomu svetiljka. Vsled tega razpoka nastal je grozoviti požar, in baš ta je prouzročil katastrofo;: vsled požara so se- pa uneli po vseh hodnikih skfadi „dinamitovega praha", iz kojega se izcimijo pri požaru strnpeni plini, ki na mah zaduSé rudoÉfope. „Dioamitovi prah* so ostanki zgorelega dinamita, koji po vsakem razstrelu pri trganju skal v rovih pokriva hodnike kakor bela moka. Tekom 15 let rabijo v pribramskih rovih dinamit za razstrelbo skal;, in nabraia in nakopičila se je v tej dobi po vseh hadnikih Marijinega rova po stenah iQ na stropih taka množica tega prahu, da so ti skladi sličui kapnikom v postojinski jami. Ce se ti skiadi unamejo v»l«d velike vročina, za-duše se, ko bi trenil vsi ljudje takoj' po hodnikih in rovih, kar »e je i tu pripetilo.
Po verodostojnih virih! rudniških uradov in nadzornikov se je pri tej katastrofi po&eerečilo 413 pribramskih rudokopov. Toliko ljudij pogrešajo v rudniških seznamih. Ljudje sieer govore, da bode mrtvih nad pet sto, toda te vesti so pretirane in neresnične. Dokazano je, da se je usoctai dan peljalo v 4 brezovske rove 520 rudokopov;: izmed teh je o pravem časa pobegnilo 105; omamljenih so pa potegnili iz jam 13. Groze in žalosti vsled izgube svojih mož umrli ste včeraj ženi dveh rudokopov ; dopoludne je pa stekel celo pes, ki je begal v voz-dušju plinov, katari so pohajali od mrtvih nesrečnikov; psa so ustrelili na nekem. vrtu.
Videti je, da je previdnost božja odloèila, kako naj narod češki vedno ima v mislih, da je na svetu vse minljivo, in le višje blagre čisla.
Opuščeni vsled' pribramske katastrofe postali so povsod predmet javne in zasebne dobrodelnosti. Država, kot imetelj pribramskih rudnikov, lotila se je incijative; med prvimi je bil cesar sam, ki je dal 10.000 gld. Vsi praški listi objavljajo že prve zbirke za nesrečne rodbine.
Iz pribramskih rovov klicali so v groznem tre-notju zvonci — na pomoč. I jaz danes primem za zvonec in zvonim: Pomagajte sirotam in vdovam pfibramskim, teh. je 11001 Zvonite i Vi s srebrnjaki, za koje- so v Pribramu kopali srebro. Zvonimo z molitvijo, da bi bil Oče nebeški milostiv dušam ubogih rudokopov ; prosimo tudi Boga tolažbe za nesrečne ostala
iz Prage, dné 8. junija. (O pribramski nesreči.) Položaj, v kakeršnem se nahaja danes Pribram in okolica, opisati se d& z dvema besedama, te sta : solzé in — karbol l Žal in bôl in razkuže-valna sredstva, aoper okuženi zrak. Biva li človek samo dva dni v nesrečnem rudniškem mestecu, domov se vrača a rosnimi očmi, obleka pa izpareva^ karbol. Ménim, da ga ni človeka, kateri je bil prisoten kakemu skupnemu pogrebu, da ne bi bil plakal, če treba, skrivaj za. kakim spomenikom na grobišču ali kje v kotičku...
Tu nočem opisati na drobno, danes posamičnih groznih prizorov, ves obraz nečuvene strašanske katastrofe, čitatelji vedo. že iz prejšnjih poročil, svoje sožalje mogo skazati i dejanski!
„Debâcle" . . . skaza . . . bil je te dni primeren naslov grozni pribramski drami, kakor v Zolovem romanu,, koji opisuje smrt človeških tolp na bojnem polju, polnem gnijoëih trupel in kugo, morečo vsa. živa bitja, katera so ostal* p» mesarskem klanju pri. življenju . . .
Na stotine ia stotine boijepotnikov, koji so o. Binkoštih prišli od blizu in daleč, a tudi iz Prage k Materi božji aa Sv. Goro nad Pfibranam, bežalo, je pred otrovnim zrakom nazaj na pfiiramski kolodvor, kjer j» bila grozna gneča.
Ganljiv prizor vršil se je včeraj aa grobišču v Brezovih Gorah in v Pribramu. Namestnik grof P, Thun, dospevši rano v drugič v ta nesrečni kraj, obveselil je nesrečne rodbine i vesijo, da cesar in cesarica pošiljata osiročenim rodbinam 10.000 gld. Na to je šel naravnost s kolodvora na pfibramsko grobišče ter je oudi položil na skupni grob rudo^ kopov prekrasen palmov venec, okrašen z vijoliča-. stimi mačicami in šopki pestrobarvnih rož in ka«
(Dalje v prilogi.)
Priloga 132. čtev. „Slovenca" dné 11. junija 1893.
melij. Na dragoceni venec bila sta pripeta črn in žolt svilen trak, na kojih je blestel zlati napis:
„M 191 o d r ž i t e 1 k r & 1 o v s t v i Ceskčho včrnym obžtora s ve h o povohini!"
(Namestnik češkega kraljestva zvestim žrtvam svojega poklica.)
Sličen venec položil je namestnik na skupui grob rudniških žrtov na grobišču v Brezovih Gorah.
Rudokopi bodo jutri pričeli zopet svoje delo pri strojih, v puharnab, v plavežih, fužinah in upravnah. Zajedno sklicuje rudniško ravnateljstvo jutri vse delavce k rovom, kjer bodo prečitani seznami imen rudokopov, da se nadrobuo izvč, koliko tovarišev še nedostaje v njih vrstah iu koliko žrtev je ugonobila ta nepopisna nesreča.
V	Zagrebu, 9 junija. Zagreb dobi čez dve leti krasen spomenik pesnika P. Preradovica. Našel se je namreč mlad domoljub, poseben prijatelj hrvatske književnosti, ter je podar i 12.000 gld., da se postavi glasovitemu pesniku spomenik v mestu Zagrebu.
Vso skrb v tej zadevi je poveril mlademu ali temeljitemu pozoavatelju književnosti hrvatske, vse-učiliščnemu prof. dr. M. Šreplu, delo samo pa našemu dičnemu Bendiču. Kip bode vlit od medi v v telesnej velikosti, a podnožje bode od domačega marmorja. Spomenik mislijo postaviti na desno od akademične palače, dočim bi sčasoma prišel na levo spomenik Gundulidev.
Ime darovatelja je za zdaj zamolčano, samo toliko se je povedalo, da je privrženec stranke Star-čevitfeve.
Te dni je prispelo iz Trsta v Zagreb tudi po-prsje pisatelja Šenoe, katero je bila „Matica Hrvatska" naročila pri Bendicu za oni višek, ki je preostal od nadgrobnega spomenika pesnikovega. „Matica" bode izročila to poprsje o svojem času mestni občini zagrebški.
Ker je bil pokojni Šenoa pravi pesnik mesta Zagreba, — njegovi historični romani opisujejo stari Zagreb, — mislijo nekateri, da bi se njegovo poprsje postavilo v gornjem mestu, drugi pa so tega mnenja, da bi se na severni strani Zrinjskega trga postavil novi red poprsij znamenitih mož iz nove dobe, kakor so že na jugu iz stare d6be.
Ker se bode pa mestni perivoj razširil do novega kolodvora, treba bo misliti tudi na ta del, pa bi bilo morda dobro, da bi se tukaj postavil jeden red poprsij glasovitih mož hrvatske zgodovine.
Po devetintridesetletni delavnosti umirovljen je ravnatelj našega arheologičnega muzeja, prof. Sime Ljubic. Ze kot gimnazijalni profesor na Beki je bil književno delaveu, a ko je prišel v Zagreb kot ravnatelj omenjenega zavoda, ni minulo nobeno leto, da ne bi bil oglasil kakega temeljitega spisa o naših starinah.
V	zgodovinskih spomenikih, ki jih izdaje jugoslovanska akademija, zbral je iz benečanskih arhivov neizmerno mnogo gradiva za jugoslavensko zgodovino ; posebno pa se je proslavil z delom „Jugo-slavenski novci". Po tej knjigi je proslul po vsem učenem svetu ter je v tej stroki znauosti poznat kot jeden prvih učenjakov.
Bavno tako ju pa tudi čislan med učenjaki kot izvrsten poznavatelj prazgodovinskih in rimskih starin v naših krajih. Največji učenjaki te stroke so se obračali n&nj iz Nemčije, Francoske, Italije itd. Ob jednem je vredoval „Arheologični Vestnik" ter bil predsednik društvu arheologičnemu.
Širne Ljubic si je pridobil za znanost neizmernih zaslug, pa se mu bode našel tudi težko dober naslednik, ki bi onako slavno tudi v inozemstvu zastopal naš muzej. Vrh tega pa je Ljubic ostal domoljub stare korenine ter se ni dal omajati v nobenem pogledu. Čast takemu možu I
Pri nas se je petindvajsetletnica kronanja našega kralja in kraljice prav tiho obavila. Po cerkvah so bile svečane službe božje, mesto pa je bilo navadnega lica. Le na redkih hišah je bilo opaziti narodnih in cesarskih zastav.
Od hrvatskih dostojanstvenikov so povodom teh svečanostij odlikovani samo trije z naslovom tajnega svetovalca, namreč: nadškofijski vikar posvečeni škof Janko Pavlešid, grof Rudolf Erdiidi in baron Otteniels Gschwindt.
Mestno zastopstvo zagrebško ni bilo v deputa-ciji, ker ni ban vodil Hrvatov pred kralja, nego minister Szapary, Poslali so samo adreso, kakor je bilo v zadnji seji sklenjeno in sem v zadnjem dopisu omenil.
Dnev
3vne novice.
V Ljubljani, 11. junija.
(Imenovanje) dvornega svetnika gosp. Filipa Abraraa, miuisterskim svetnikom v pravosodnem miuisterstvu in personalnim refereutom za Štajersko, Koroško in Kranjsko je vzbudilo v neroško-liberaluih krogih veliko nevoljo, kajti g. Abram je rojen Slovenec in se kot uradnik oziral na narodno jednakopravnost. Graško nadsodišče je za to mesto predlagalo dr. pl. Filiigla in nemški vodje so delali z vso silo za-nj. Ker se jim trud ni posrečil, zato sedaj velik krik. Načelne važnosti je to imenovanje, ali pa bode imelo tudi kaj dejanjske veljave, o tem nas pouči bodočnost. Nikakor pa ni to imenovanje prezirauje Nemcev na korist Slovencem, kajti gospod Abram je le objektiven uradnik, ne pa politik.
(Premembe v pravosodni službi) Okr. sodnik M. Morocutti je premeščen iz Trbiža v Juden-burg; okrajnima sodnikoma sta imenovana pristav pri graškem deželnem sodišču, dr. Karol Pražak.. za Trbiž, in pristav v Mureku, Julij Schneider, za Gor. Zeiring.
(Iz Krškega) se poroča, da je državni in deželni poslanec g V. Pfeifer zaradi mnogih poslov odpovedal se županstvu. G. Pfeifer je v Krškem županoval od I. 1875 ter si v vsakem oziru pridobil mnogo zaslug.
(Od Kolpe) se nam piše: Poročalo se Vam je že o škodi, katero sta napravili toča in ploha po raznih krajih Bele Krajine in po sosednem Hrvaškem pretekli teden. Pa še zdaj imamo vedno slabo vreme. Vedno dežuje, bliska in grmi. Ploha nastane zdaj tu, zdaj tam. Odnaša rodovito zemljo, razdira ceste in pota. Delo je zaostalo, ljudje ne morejo okopavati koruze ue ogrnjati krompirja, kar je že silno potrebno. Tudi za grozdje, kar ga nam je še toča pustila, je zelo slabo, ker ne more cvesti. V Gradcu se je 7. t. m. zgodila zopet velika nesreči. Lahinja je vsled vednega deževja silno narastla ter prinašala hlode od Črnomlja. Dva moža stopita v mali čoln, da bi spravila hlode na suho. Veslanja nevajena prideta po neprevidnosti v deroči tok in se bližata slapu. Ko eden zapazi nevarnost, skoči v vodo in srečno priplava h kraju. Drugi, Petrovčič, ki ni znal plavati, ostane v čolnu. Čoln se prekucne čez slap in ž njim nesrečni mož. Prime se za čoln, pod slapom sučejo in vrte peneči valovi čoln in nesrečnega moža nad pol ure. Mož se drži tako dolgo čolna, da ga moči zapuste in izgine v valovih. Strašui prizor je gledalo sočutno mnogo ljudstva, pa nihče ni mogel in ni vedel pomagati nesrečnežu. Drugi dan v jutro so dobili njegovo truplo malo korakov od nesrečnega mesta na dnu vode. Petrovčič je zapustil vdovo in tri male otro-čiče. Vsakemu, ki je poznal rajnkega Petrovčiča, je žal pohlevnega, delavnega in poštenega moža. Bog mu daj dobro!
(Koroški učitelji zoper slovenski ponk!) Zadnjemu „Miru" se poroča iz Čač v Ziljski dolini, da tamošnji učitelj z nezuanskim pritiskom in na prav umazan način, ki nam zopet v piavi luči kaže koroške razmere, dela zoper slovenske ure, ki so se po ukazu koroškega deželnega šolskega sveta vpeljale na Koroškem. Omenjeni učitelj je na šolsko desko zapisal besede: „Der Gefertigte ersucht, eln lobl. Ortsschulrath in Sack miige sein Kind N. N. von dem Besuche , des stovenischen Uuter-richtes befreien." Nato je otrokom velel, naj ta stavek prepišejo, dado domd, od očeta prepisati iu naj listek z očetovim podpisom zopet v šolo prinesejo. — Koliko se jih je usedlo na te limanice in svoje otroke tako „oprostilo" slovenskega pouka, se ne povč. A v koliko se tako periidno ravnanje vjema z učiteljskim stanom, to nam je tudi nerazumljivo in mogoče le na Koroškem. — Tudi iz Št. Ja-kopa v Božu se poroča, da tam zaradi slovenske šole bega ljudstvo z lažmi iu popolnoma nezakonitim postopanjem kot hud nasprotnik slovenske šole že sloveči učitelj Oman. Učitelj Oman si prosti čas najrajši preganja s tem, da nabira pri odvisnih in nerazsodnih bajtarjih podpise zoper slovensko šolo, ki je njemu kakor njegovim pokroviteljem bodeč trn v peti! — Tako na vseh koncih in krajih delajo največ učitelji zmešnjave zoper slovensko šolo, a liberalni listi in deželni ter državni poslanci trobijo med svet laži, češ, da slovensko ljudstvo ne mara slovenskih Sol! Da, če na Koroškem peščica
nemčurskih učiteljev, ki je svojemu materinemu narodu že davno obrnila hrbet, predstavlja slovensko ljudstvo, potem imajo tudi nasprotni listi iu poslanci prav!
(„Zaveza slovenskih učiteljskih društev") je povodom svojega zborovanja v Kranju bnojavno presvetlemu cesarju izrazila svojo verno udanost ter prejela Najvišjo zahvalo. Predsednikom je bil izvoljen g. A. R i b n i k a r , nadučitel) v Dolenjem Logatcu.
(Ustanovna veselica) pevskega društva „Ljubljane, ki bode jutri na Koslerjevem vrtu, obeta povsem ustreči zahtevam. Pomnoženi, iz 18 Članov obstoječi odbor trudi se pošteno, oskrbeti vse potrebno. Izmej sedmih odsekov, v katere je imenovani odbor razdeljen, odlikujeta se dekoracijski in vese-lični odsek. Prvi omislil je marsikaj, kar bode p. n. obiskovalce zares iznenadilo ; ta pa je že tako sestavljen, da bode izvržil svojo nalogo v vsestransko zadovoljnost. Člani - pevci pa tudi nečejo zaostati, nego pokazati hočejo, da so pristopili v pevsko društvo z namenom, posvetiti se petju ter v teku časa pomnožiti število dobro izvežbanih pevcev. Po točni, vestni udeležbi pevskih vaj soditi — nad 50 jih vedno zahaja k pevskim skušnjam, katere vodi z le njemu lastno spretnostjo in požrtovalnostjo mestni učitelj gospod Josip Oepuder — završila se bode napominana veselica nepričakovano dobro. Opravičeno je tedaj pričakovati mnogobrojne udeležbe, katere je društvu glede na trudapolne, z gmotnimi žrtvami združene priprave le iskreno želeti. Cenjeni irudje so prosti vstopnine.
(Zanimiva najdba.) Pri Bevkah v vrhniški okolici so te dni uašli na močvirju precej veliko in zelô staro ladijo.
(Mnzej avstrijskega dela.) V 127. številki poročali smo, da nameravata nižje avstrijsko obrtno društvo in ravnateljstvo c. kr. tebnologičnega muzeja ustanoviti muzej avstrijskega dela. Ustanovni odbor obrača, kakor smo izvedeli iz na-daljnega naznanila trgovske in obrtniške zbornice, posebno pozornost na sledeče skupine, na katere se je v napominanem muzeju v prvi vrsti ozirati : I. Kemija, živila, industrija. II. Tekstilna in oblačilna industrija. III. Usnjarski obrt in industrija za izdelke iz surovega blaga in iz kavčuka. IV. Lesna industrija. V. Keramična industrija in obrt za ka-menite izdelke. VI. Metalna industrija. VII. Izdelovanje strojev in inženerstva. VIII. Znanstveno in kirurgično orodje. IX. Elektrotehnika. X. Glasbeni instrumenti. XI. Papirna industrija in grafične umetnosti. XII. Drobnina. Trgovska in obrtna zbornica ponavljaje svojo prejšnjo prošnjo prosi, da vsakdo, ki ima kako orodje, model, stroj, pripravo ali izdelek avstrijske industrije, kateri ima za zgodovino avstrijskega dela v tehničnem oziru kak pomen za imenovani mnzej in ga proda ali daruje v ta namen, da ji blagovoli to uaznauiti.
(C. in kr. miuisterstvo vnanjih rečij) naznanilo je vsled poročila c. in kr. konzulata v Cette-u tukajšnji trgovski in obrtniški zbornici, da se tekom meseca junija t. I. otvori v Nimes-u na Francoskem industrijsko-trgovinska, poljedelska in vinorejska razstava ter razstava cvetlic in zelenjadi. Razstavni predmeti vsprejemajo se od 1. junija dalje in jih je pošiljati franko pod naslovom: „M. le Directeur-délégué dé 1' Exposition à la Mairie de Nimes ou ti son bureau rue Tedenat, 5."
(Utonil) je dne 9. t. m. v Savinji pri Latkovi Vasi 16 let stari Jožef Hren, doma v Braslovčah,
i
i rojen v Nazarjih.
(Razdivjanost.) Slabo znamenje so mnogi umori 1 in samomori, ki se godé tako pogosto po deželi, i Tako so dné 8. t. m. uašli ustreljenega hlapca Flor.
Zoreta v Lazih pri Kamniku. — Minolo sredo sta j se sprli Frančiška Kraljič in Alojzija Jeršiu s Spod. Golega v ljubljanski okolici. Jeršin je Kraljičevo s toliko silo vrgla na tla, da je ta drugi dan umrla vsled padca.
Narodno gospodarstvo.
Doneski k razvoju obrta pa tehnološki obrtni muzej na Dunaju.
(Daljo.)
Na Laškem je 64 zavodov za obrtne stroke, za njih vzdrževanje izdaja država vsako leto 354.500 ; frankov. Najzuameniteje šole so v Neapolu, Milauu, ; Komu, Turinu, Padovi in Bimu. Tehnični elemen-1 tarni pouk je vpeljan v vseh mestih, celo v manjših
krajih. Obrtne srednje šole so le v večjih mestih; strokovne šole za posamezne oddelke imajo le Benetke, Genova in Turin. Cetralni muzej v Rimu ima nalogo, vse zavode za umetni obrt s potrebuimi učnimi sredstvi preskrbeti.
Razvoj obrtnih šol v Avstriji natančneje popisati zdi se mi potrebno ne samo za to, ker se za nje bolj zanimamo, ampak tudi radi tega, ker so služile deloma tudi drugim državam za uzor. Obrtna šola se je pri nas razvila iz ljudske šole. Ko so bile za vlade cesarice Marije Terezije ustanovljene prve ljudske šole z namenom, da bi si ljudstvo pridobilo najpotrebnejših ved za življenje, pokazal se je kmalu dober sad te naredbe, ob jednein pa tudi potreba, začeto delo nadaljevati. Kot nadaljevanje ljudske šole so se ustanovile obrtne in nadaljevalne šole; ž njimi se je povzdignila splošna omika iu pokazala neka mer v obrtni vedi. Za vlade cesarja Jožefa II. je postala ljudska šola zavod za vzgojo gospodarskih moiij; to kažejo zlasti ustanovitve večjega števila industrijaluih šol; tako je imelo Češko 1790. leta 232 ljudskih šol v zvezi z industrijalnimi šolami. Za cesarja Franca I. ste bile ustanovljeni dve tehnični šoli, jedna 1. 1806 v Pragi, druga pa 1. 1815 na Duuaji, toda obe ste služili le višji industriji in inženirstvu : zur obersten Ausbildung in den exacten Wissenschaften und gewerblichen Künsten. Zato pa se je čutila zopet kmalu potreba po zavodih, kakor jih rabi večina meščanstva za izobrazbo v obrtni stroki. Po statutu iz leta 1851 so se organizovale realke v zvezi s takozvanimi nadaljevalnimi šolami. Naloga realke je bila takrat dvojna : učence pripraviti za višje šole, dati priliko, da so izobrazijo na tehničnem polju ter si pridobe najpotrebnejših ved za svoj poklic. Ko so pa bile leta 1868. realke le kot pripravljalne šole za višje strokovne šole: politehnike, gozdarske, rudarske akademije itd. organizovane, pokazala se je v kiatkem času tako živa potreba duševno izvežbanih močij za obrtno stroko, da je bilo pričakovati neizogibnega popolnega propada obrta. Ta kritični položaj je dospel do vrhunca 1. 1873, ko je bila svetovna razstava na Dunaju. Tu se je pokazalo najjasneje, koliko so drugi narodi pred nami, koliko se z dobrimi zavodi, s pridnostjo iu delarnostjo doseže; inozemski izdelki pred vsemi pa francoski so domače po dovršenosti daleč presegli. To se je izprevidelo, ob jednem pa tudi, da je treba s treznim in vstrajnim delom dovesti domači obrt do boljše bodočnosti. Že leto pozneje je pričelo ministerstvo z organizacijo državnih obrtnih šol. Naloga takega zavoda je: decentralizacija tehnično in umetniško izobražene inteligence, razširjevanje idej in znanosti na publi-ciatičnem potu iu po ustnem pouku. — Že nekaj prej je bil ustanovljen po angleškem uzoru avstrijski muzej za umetnost in industrijo; sedaj pa se mu je pridružila še obrtna šola za umetne izdelke ter postala kmalu večjega pomena, kakor muzej sam. Muzej ima veliko zbirko slavnih del od stare do najnovejše dobe s posebnim ozirom na dekorativni del; tu je razstavljeno razno pohištvo, krasni gobelini, izdelki iz stekla, porcelana, faience itd. Navadno je tu tudi razstava najnovejših izdelkov, katero prirejajo prve avstrijske firme za umetni obrt. V šoli se uči risanje (zlasti dekorativno), slikanje, modeliranje, rezbarstvo, kemijo, zgodovino umetnosti in druge z umetnim obrtom v zvezi stoječe vede; poseben ozir se jemlje tu na dekoracijo ali obliko izdelkov. Kot analogični institut muzeja za umetnost in industrijo pa je bil ustanovljen leta 1879 tehnološki obrtni muzej; zavod, v katerem se ozira posebno na materijelno svojstvo izdelkov, ne pa na njih opremljenje. Radi tega je za nas ta zavod mnogo večjega pomena kakor oni.
(Dalje sledi.)
Raznoterosti.
—	Slaba letina preti letos nekaterim krajem na Goreuje-Ogerskem. Ozimoina je pozebla, jaro žito je pa vzela slana in pobila toča. Tudi miši močno uničujejo poljske pridelke. To je tem žalo6tnejše, ker je že lani bila v teh krajih slaba letina.
—	Žalostni časi za odvetnike nastopili so v Kijevu na Ruskem. Število pravd civilnih in kazenskih se je zadnji čas pomanišalo za več nego polovico. Prebivalci so prišli do prepričanja, da je bolje z lepo se pobotati, kakor pa tožiti.
—	Prva šola za zobozdravnike otvori se meseca avgusta v Moskvi. Sprejemali bodo v to šolo dijake, ki so dovršili šest razredov srednjih šol. Ta šola bode trajala 2'/s leta. Da se taka šola osnuje, ni n č posebnega, posebno je le to, da bodo vanjo vsprejemali tudi ženske. Mi si vsaj misliti ne moremo, da bi zobe dreti bil primeren posel za nežne roke kake gospodičine.
—	Vojska iz generalov in častnikov. Argeutinska vojska v Južni Ameriki ima 8 koruih, 10 divizijskih in 25 brigadnih generalov, 1375 častnikov in veliko število podčastnikov. Vsa vojska vkupe pa šteje v mirnem času 5800 mož. Na vsacega generala pride 134 mož, na vsacega častnika pa štirje prostaki. Ob vojnem času se pa vojska labko pomnoži na 25 000 mož.
—	Čudna pravda. Pred dvema letoma je v Malati zginil neki prodajalničar. Tedaj je pa bila v tem m^stu ravuo kolera. Da bi žena hitro
dobila njegovo premoženje, preskrbela si je neko mrtvo truplo in je proglasilo za svojega moža. Ob bolezni trupel neso dobro pregledovali, temveč so vsacega hitro pokopali, ko je bil naznanjen, da je mrtev. Tako so tudi to truplo hitro izročili materi zemlji. Sodnija je potem \eni-vdovi hitro priznala premoženje. Pred nekaterimi dnevi je pa mož prišel iz Južne Amerike, kjer je živel dve leti. Žena ga ueČe poznati in trdi, da je njen mož umrl. Sedaj bode on moral pred sodiščem dokazati, da je res on pravi ujeu mož.
— Kitajske žene. V angleščino prevedena je kitajska knjiga napisana pred 2000 leti, v kateri so navedena pravila, po katerih se je ravnati kitajskim ženam. V njej se pripoveduje, da mora žena spoštovati moža kakor sebe iu iti zanj v nevarnost. Za primero je navedena neka žena, katere moža sn bili v hudi letini napali vojaki, da bi ga pojeli. Žena je pa vojake prosila, naj puste moža, ki je suh, naj rajši njo pojedo, ki je debela in po-leg tega še črnikasta. Črnikasti ljudje pa imajo posebno okusno meso. Vojaki so se res dali pregovoriti in so njo pojeli. Kitajski ženi je v pričo moža prepovedano kihati in kašljati.
Popolnem svilene fnlarde S®,8^
meter (do 450 raznih vzorcev, pisanih, kariranih itd.) razpošilja na kosove poštnine in colnino prosto v hišo tovarna za svilo Gr. Iloiinoherg' (c. in kr. dvorni založnik) ZUrlch. — Vzorci z obratno pošto. — Pisma stanejo 10 kr. porto.	123 6 (6)
Telegrami.
Dunaj, 11. junija. Cesar in minister Kalnoky sta se vrnila iz Pešte.
Budimpešta, 10. junija. Krasna ba-klada in serenada sta završili slavnost. Cesar se je zvečer ob pol 10. uri vrnil na Dunaj.
Pariz, 10. junija. „Gaulois" zahteva od vlade pojasnila, ali je resnična vest, da sta veliki knez ruski Konstantin in predsednik Carnot podpisala francosko-rusko zvezo.
Barcelona, 11. junija. Delavci se puntajo in so napali več hiš fabrikantov; bili so odbiti, žandarji so oprostili ujete tovariše, oklicalo se bode obsedno stanje.
Novi Jork, 11. junija. Harrison je soglasno od republikancev izvoljen kandidatom za predsednika.
Mineapolis, 10. junija. Med pristaši predsednika Harrisona in Blaine-a je bil pretep. Eden drugemu so raztrgali zastave.
iJmrii «o:
8. junija. Iledvika Kisel, zdravnikova žena, 68 let, Poljanska cesta 14, srčna kap. — Julijana Rozman, prodajalka, 52 let, Poljanska cesta 19, plučnica. — Janez Kristane, delavec, 27 let, Ulice na Grad 12, jetika.
V b olnišnici:
8. junija. Jožef Sedlar, kajžarjev sin, 17 let, se je zadušil vsled epilepsije.
Tujci.
9. junija.
Pri Maliču: Blau, Goschel, Graf, trgovci; Oberman ; Ringel, Prlmel, Spitek, potovalci, z Dunaja. — Erhart, poto-valec; Neuman, trgovec; Schuster, tovarnar; Kisi, generalni ravnatelj železnice, s soprogo, iz Gradca — Stanrupoles, profesor, in Radakanakis, zasebnik, iz Aten. — Bolli iz Pulja — Kogolniceanu, graščak, s soprogo, iz Bukarešta. — Baron CodelU iz Trsta. — Hann iz Št. Vida. — Ekert, trgovec, iz Londona. — Suhleimer iz Kočevja. — Koman, župnik, z Gorenjskega. — Bock, nadinžener, iz Brna. — Supanz iz Celja. Radasavljevic iz Belega Grada. — Zechner in Brežic.
Pri Slonu : V tez Mayer pl. Monte Arabico, fual., in vitez Alfred Mayer pl. Monte Arabico, stotnik konjiče; Mar-heim s soprogo; Santrunk, kemik; baroninja Hasslinger, na-mestniškega svetnika vdova; Hofinan in Stern, trgovca, z Dunaja — Aufmuth, trgovec; Lukeschitz, antikvar; Parman, c. k. generalmajor, iz Gradca. ■— Berger, trgovec i lesom, in Arenstein iz Zagreba. — Prophet, trgovec, iz Magdeburga. — Leitner, trgovec s kožami, iz Lienca. — Prettner iz Opatije.
—	Wagner iz Linea. — Kaplja iz Litije. — Tuček iz Novega Mesta. — Riz/an iz Trsta. — Vesel, dekan, iz Trnovega. — Erjavc, dekan, iz Vipave.
Pri Juhiem kolodvoru : Itile in Neuinec z Dunaja.
—	Junker in Kr.'.mer s hčerami iz Pulja. — Skumovic, posestnik, iz Gorij.
Pri avstrijskem caru: Fritscli, trgovec, iz Gradca.
Tržne cene v Ljubljani
dne 11. junija.
Vremenako sporočilo.
Srednja temperatur 18", an normal
Javna zahvala.
Odbor akad. društva ,.Trighvu v Gradcu se tem potom toplo in iskreno zahvaljuje vsem p. n. udeležencem iz okoiice šinatske in gostom iz oddaljenih krajev, sosebno pa narodnim p. n. damam in gospodom trgov Šmarja in Št. Jurja, ki so z res redko požrtvovalnostjo in neumornim trudom deiovali na to, da se je naš izlet v Šmarje vzlic neugodnemu vremenu tako sijajno in vsestransko krasno obnesel. Nadalje se zahvaljuje odbor čast. g. županu trga šentjurskega, g. dr. G. Ipa-vicu, deželnega glavarja namestniku, g. dr. Jurteli, predsedniku šmarske čitalnice, g. kapelanu Š.abucu, in gg. pevcem iz Šmarja pod vodstvom g. nadučitelja Jurkoviča, in si. celjskemu kvartetu na blagovoljnem sodelovanju.
Šrčna zahvala tudi g. drd. Hugonu Kartinu, ki se je toliko potrudil za svoje brate Triglavane!
V Gradcu, dne 9. junija 1892.
Za odbor:
Drd. Ivan Jenko, Jos. Faganelj,
tačasni predsednik.	tačasni tajnik.
Razpis
N» novoustanovljenem zabavišču družbe sv. Cirila in Metoda na Greti pri Trstu
razpisuje se
služba otroške vrtnarice
z letno plačo štiri sto (400) goldinarjev.
Nekolekovane prošnje s RDosobnostnimi soriče-vali pošiljajo naj se do 20. junija t. 1. pod
naslovom:	3—2
Vodstvo družbe sv. Cirila in Metoda.
V Ljubljani, dne 6. junija 1892.
Izdelovatelja najraznovrstnejših in raznobarvenih. 23915—7
peči iz glinaste snovi
in
kahljic za štedilna ognjišča
Uran in Večaj,
v Igriški ulici štev. 8 v Ljubljani (v hiši gdč. Seunikove)
priporočata prečast. duhovščini in si. občinstvu v mestu in na deželi svojo bogato zalogo. Povabita tudi one, ki se zanimajo, na ogled svoje delavnioe in zaloge res izvrstnega, trpežnega v njihovo stroko vštevajočega se blaga.
Cene so jako nizke, ker se zadovoljiva z malim dobičkom. ^AAAAAAA^AAAAAAA^
Tinktura zoper kurja očesa
Najvarnejše in najboljše sredstvo, da se odpravijo kurja očesa, zagnanci in žulji. Na kurje oko ali na zagnanec se skozi 5—6 dni ta tinktura zjutraj s čopičem, ki je v steklenici, dobro namaže, ko to preteče, se vzame mlačna kopel, potem se kurje oko lehko z nohti izvzame. — Steklenica stane 25 kr., 10 steklenic 2 gld. 264 2
Piccolijeva lekarna „Pri angelju"
v Ljubljani, Dunajska cesta. Vnanja naročila se proti povzetju svote točno izvršujejo.
Umetne zobe in zobovja
stavlja na način, ki ne provzroči ni-kakih bolečin, ter opravlja vse zobne operacije in zobna plombovanja
A. PAICHEL,
(i2) 42 zobozdravnik (5) pri Hradcckcga mosta I. nadstr.
priprosta in iiua, izvršena v vseli slogih, dobi in naroča se pri
I ^eop. Tratniku
v Ljubljani, sv. Petra oesta 27. 267 52-5
Primerna darila za Binkošti
priporoča uljudno
Fran Čuden,
urar, preie J. GEBA,
v Ljubljani,Slonove ulice št. 11,
ter vabi uljudno preč. duhovščino in si. občinstvo na ogled svoje velike lzborne zaloge najraznovrstnejših žepnih ur, zlatih, srebrnih in nikelnatih, stenskih ur z nihalom, ur s stojalom in ur budilnlo (VVeckeruhren), ur z godbo in godbenih valčkov v ličnih politiranih omaricah, raznovrstnih verižio, prstanov in uhanov.
Gene žepnim uram so naslednje: Najfinejše nikelnate ure ... od gld. 3 80 do 6 — „ srebrne ure s ključem „ „ 7 50 „ 10-— „ srebrne remontoir - ure „ „ 7 50 „ 12-— iste z dvojnim oklepom „ „ 9 — „ 18.— „ zlate ure za dame . . „ „ 16 — „ 35-— „ zlate ure za gospode . „ „ 24'— „ 130-— Garantirani povsem za poštenost pri meni kupljenega blaga; za zanesljivost mehanizma pa poldrugo leto jamčim. — Cenjeni naročniki se mogo prepričati, da moje blago ni zamenjati z dunajskim tovarniškim blagom, vzlic temu, da prodajem dobro blago za res nizko ceno.
Popravila izvršujem točno in zanesljivo ter jamčim za dobro izvršbo — Vnanjim naročnikom postrežem po želji z obratno pošto. 17-4	205 38 10
afcS"" llustrovani ceniki na željo gratis In franko.
SPE


Vincenc Čamernik,
kamnosek,
v Ljubljani, Parne ulice i),
se najuljudneje priporoča prečastiti duhovščini v izvršitev naročil vsakovrstnega
q cerkvenega umetnega kamno- /J •K	seškega dela,	*

Icalcor: oltar jev obhajilnih miz itd.,
slav, občinstvu pa svojo bogato zalego najraznovrstnejših po najnovejših obrisih prav lično iz različnih vrst marmorja izdelanih
nagrobnih spomenikov.
Vse na tukajšnjem pokopališču stoječe in pri njem izgotovljene spomenike, kateri se vsled nedovolj-nega zidanega temelja nagibajo,p opravlja brezplačno dvakrat na leto in sicer spomladi in pred Vsemi svetilni.
Tudi p. n. stavbenim podjetnikom se priporoča v vsakovrstna
stavbinska dela,
katera fino, trpežno in ceno izvrši.	252 6—4
&
Filijalo sem popolnoma opustil.
——
Velika zaloga
vsakovrstnega žita, sočivja, isterskega in kraškega brinja ter družili deželnih pridelkov je na
prodaj po najnižjih cenah s točno in pošteno postrežbo pri
Ivan-u Knez-u
v Ljubljani
(276) (8-3)
Marije Terezije cesta štev. 3.

wv
t? SE
3 £3-C
Naznanilo in priporočilo.
Podpisani usojam si velečastiti duhovščini, cerkvenim predstojništvom, patronom in cerkvenim dobrotnikom uljudno naznaniti, da sem z dnem 1. maja t. 1. premestil svojo
delavnico cerkvenega orodja
iz Poljanske ceste št. H na Poljansko cesto ¿t. 8.
Zahvalim se ob jednem dostojno za meni dosedaj v obilici izkazano naklonjenost ter prosim, da mi blagovolijo tudi v bodočnosti čč. gg. naročevalci nakloniti potrebna pasarska dela; jaz pa se bodem trudil, da z dobrim, poštenim delom, nizko ceno in točno izvršitvijo opravičim zaupanje ter si tako pridobim vedno širši delokrog. — Priporocuje se v mnogobrojna naročila, beležim
velespoštovanjem
Ivan Kregar,
274 25	pastir in arebrar,
v ljubijani, Poljanska cesta št. S.
J. B ENI) Hi-a v Št. Valentinu
patentovana nepremočna mast za usnje
jo najbolje sredsTo v ohranitev usnja za obuvala, konjske oprave itd itd., s katero se lika usnje brez uporabe krtače. Bendikovo mast za usnje uporabljajo cesarski zavodi in vojaška oskrbovališča z izrednim uspehom in zadovoljstvom.	(279) (10-2)
V Ljubljani dobiva sc pri tvrdki Sclmssnig in H'eber v S]>italsl;i trtici.
Pozor! Pri nakupovanji zahteva naj se izrecno Bendikovo mast za usnje, ker le BKND1K je upravičen v Avstro-Ogrski v izdelovanje te masti.
Sargove
Od kar jih jo izumil in uvel F. A. Sarg, rabijo jih Nje velečastva cesarica in drugi člani Najvišjo cesarske iiiše in mnoge tujo knežje rodbine. Priporočajo je prof. baron Liebig, prnt'. p|. Hebra. pl. Zeissl, dvo-ni svetnik pl. Scherzer itd. itd., dvorna zdravnika za zobe Thomas na Dunaju. Meister v Gotbi itd.
Glycerinovo milo v papirji, kapicah, blanjicah in škatljicah. — Medno glycerinsko miio v lepenki. — Tekoče glycerinsko milo v lUkonih. — Toiletno karbolno glycerinsko milo. — Eucalyptus glycerinsko milo. — Glycoblastol (sredstvo za pospeševanje rasti las). — Chininsko-glycerinska pomada. — Glycerinska orSme. — Toiletni glycerin itd. itd.	(1420) 9
Ii \ 1	v.dravstvonooblastveno pre-
■iaxlii^f I/Vil I • skušena zobr.a erume.
F. A. Sarg-a sin & comp.,
c. in kr. dvorni zalagatelji na Dunaju.
Dob iva se v vseh lekarnah in parfumerijah.
) Do A^/
EjiTfclp] EjPIypq Gji/fcifa
m
Za bolne in zdrave
je najboljše hranilno sredstvo, silno potrebno za zdravje, priznano od zdravnikov kot „izvrstno" in od mnogih bolnikov s spričali nujtopleje priporočena
Tr nk<>czy-j e va
hmeljna sladna kava
z dobrim okusom iz lepo dišavo.
Zavitek s ljt kg. volja 30 kr. — Jako ceno pridejo lavitH 4 kg.
Dobiva se po poštni »dresi pri Ubaldu pl. Trnk6ozy-ju, lekarnarju v Ljubljani: na Dunaju imajo zalogo lekarnarji: Viktor pLTrakiczjr,V. okraj, Hundsthurmerstrasse 113; dr. Oton pl. Trnk6ozy, 111. okraj, Radetzk.vplatz 17, Julij pl. Tr»kOozy, VIII. okraj,' Josefstadterstrasse 30; v Gradcu (Stajarsko) Vendelin pl. Trnk6ozy, lekarnar: nadalje v vseh lekarnah, prodajalaloah diiav, kupoih itd.
(1391) Prekupci imajo obilen rabat. (19)
m
Usoiava si ponujati:
opeko z zarezo za streho I. vrste
(Str angfalzdaohziegel), lOOO komadov 45 gld.,
opeko z zarezo za streho II. vrste
lOOO komadov 33 gld., zraven spadajoč*» žlebake z ZareZO po 20 kr. komad.
Za trpežuost jamčiva tri leia iako, da, kar bi se utegnilo razzebsti te opeke, jo nadomestiva z novo H/tG brezplačno.
Na zahte\auie «va pripravljena poslužiu i uzorci. Prodata in zaloga je:
Itoiijnšiii trg št. 10 v Ljubljani.
(278) (8_3)	Knez ti Supančič.
m

__10
Elegantne
solnčnike
navadne vrste nejše iz zanes-blaga v najveci po čudovito dobro poznata
L«
15 Mestni ti-g v Ljubljani Mestni ti-«* 1.5.
Naročila na kostumne solnčnike, popravila in preoblačanja solnčnikov in dežnikov, izvršujejo so. najvestnejše in poceni. — Po pošti došla naročila sprejemajo in izvršujejo se točno proti povzetju.
Razprodajalcem so natančno razvrščeni ceniki franko na razpolago.
111 najelegant-ljivo dobrega izberi priporoča nizkej ceni tvrdka
213 6—6
III I. II I
Št. 143.
Razpis učiteljskih služeb.
2S7 1
j
Na I. in na II. mestni deški petrazrednici v Ljubljani s
slovenskim učnim jež kom je stalno popolniti po jedno novoustanovljeno
« jl ni » @
s službenimi prejemki, kakor j h določuje zakon z dne 29. novembra 1890, dež. zak. št. 23, mestnim učiteljem v III. plačilni vrsti.
Prošnje za ti dve službi, katere je vlagati po predpisanem poti. prejema
cl o -4. j n 1 i j t. 1.
podpisano šolsko oblastvo.
C. kr. mestni šolski svet v Ljubljani,
dn<* 4. junija 1892.
♦ ♦
M
M ♦
M
Zobni zdravnik iz Berolina
miiy. med.
R- J A O O
Stari trg št. 4, I. nadstropje, v Ljubljani.
ordinira od 9. do 12. ure dopoldne in Od 2. do 5. ure popoldne; ob nedeljah od 9. do 11. ure dopoldne.	38 24—23
Za uboge ob petkih od 9. do 10. ure dopoldne.

Št. 11 521.
(286 3-1)
V sredo, dne 15. t. m., ob II. uri dopoldne se bode pri podpisanem magistratu potom javne dražbe prodal
iiiaterijal sedaj mestnega poslopja „Igrišče"
v Igriških ulicah št. 1 pod pogojem, da kupec v določenem času na svoje troške podere poslopie iu odstrani dobljeni mat-riial.
To se daj-i na znan|e z dusUvkora, da se do določ nega ča-a sprejemalo tudi pismene ponudbe, in da je natančneje pogoje dražbe izvedeti ob navadnih uradni urah pri podpisanem magistratu.
Magistrat deželnega stolnega mesta Ljubljane,
dne 9. junija 1892.
Št. 12.242.
(285 1)
Košnja v najem.
V ponedeljek, dne 13. t. m., dopoldne ob 9. uri se bode '
košnja mestnih senožetij j
pod gradom Tivoli po očitni dražbi za leto 1892 kosoma oddala v najem. ' Dražba se ho pričela ob 9. uri dopoldne na senožetih v Latter '
manovem drevoredu poleg vojaške uskrbovaiuice.
Magistrat deželnega stolnega mesta Ljubljane,
die 10. junija 1892.
ti
d
>N
d
K azpr o daj a
Pozor!
i Pozor!
(■29) 42
-m
V prodiijalnici
Andr. Druškoviča
v lijubljani,
Mestni trg št. 9/10
dobiva se po najnižji ceni
IfSTnajboljša modrobcla postc-"3®B ^^ klen,jena ploščovinasta
^kuhinjska posoda
Tu dobiva se tudi vsakovrstno hišno in kuhinjsko orodje po najnižii ceni.
S tem ponuja se p u. aospod.niam, prečast. duhovščini, gostilničarjem, pred-Stoiništvom boluišn:c itd. naiboliša prilika svojo h šno in knhiujSKo orodie po ceni spopolniti ali pa si novo omisliti.
Cele kuhinjske oprave za neveste
od gld. 15-— do eld. 200'— Vnanja naročila izvrši» se takoj.
B I B p O .1 d Z 13 J (

Mfii
ima; čast naznaniti IlitailO VO
giro-oddelka
kar naj p. n. občinstvo blagovoljno vzame
na znanje.
i
Imovina v giro-računu
se obrestuje, cLokler se cLrugax5e ne določi, po
3°!o pro anno.
(Pojasnila za giro-oddelek se dobivajo brezplačno v menjalnici bančne hiše.) j
mtm

I > u n a j s k a borza.
Dni 11. junija.
Papirna renta 5%, lo% davka ....	95	gld	85	kr.
Srebrna renta 5%, 16% davka ....	95	,	45	„
Zlata renta 4%, davka prosta.....112	.	85	„
Papirna renta 5%, davka prosta ....	100	„	90	„
Akcije avstro-ogerske banke, 600 gld. . .	993	„	—
Kred tne akcije, 160 gld........32.1	„	75	„
London, 10 funtov stri..............119	„	40	.
Napoleondor (20 fr.)................9	„	48	.
Cesarski cekini....................o	„	67	.,
Nemških mark 100 ............58	..	50	..
Dne 10. junija.
Ogerska zlata renta ......
Ogerska papirna renta 5%.....
4% državne srečke 1. 1854., 250 gld. . 5% dižavne srečke 1. 1860.. 100 gld. . Državne srečke 1. 1864., 100 gld. . . . Zastavna pisma avstr. osr. zem. kred. banke 4 % Zastavna pisma „ „	„4",%
Kreditne srečke. 100 gld.......189
St. Genois srečke. 40 eld. . .... 63
110 gld. 50 kr.
100
141 151 183 96 100
65
50
25 50
Ljubljanske srečke, 20 gld.......22
Avstr. rudečega križa srečke, 10 gld. . .	17
Rudolfove srečke, 10 gld.......23
Salmove- srečke, 40 gld........63
Windisuhgraezove srečke, 20 gld.....64
Akcije anglo-avstrijske banke, 200 gld. . .	355
Akcije Ferdinandove sev. želez. 1000 gl. st. v.	2935
Akcije južne železnice, 200 gld. sr. . . .	100
Papirni rubelj . . ...............1
Laških lir 100..........46
gld. 25 - 70
, 50
kr.
24
limenjarnična delniška
Najkulantnejše se kupujejo in prodajajo v kursnein listu navedeni vrednostni papirji, »redke, valute in devize. Razna naročila taivrSG se najtočneje.
Za nalaganje glavnic priporočamo: 4% gališke propinaoijske zadolžnloe. 4' ]% zastavna pisma peitanske ogerske komer-
oijonalne banke. 4komunalne obveznloe ogerske hlpotečne banke z 10* premijo.
Na te papirje daje posojila avstro-ogerska banka in podružnice njene.
Državna dobrodelna loterija.
Žrebanje dni 23. junija.
Glavni dobitek (¡0.000 gld.
v 4% ogerskih zemljlsčnoodveznlh obligacijah.
1 srečka gld. 2'—; 2 srečki le gld. 360; 5 srečk le gld 9 - ; 10 srečk le gld. 17'—.
Izdajatelj: Dr. Ivan Janeii6.
Odgovorni v rudnik: Ignacij Žitnik.
Tis< .Katoliške Tiskate»-' v Ljubliuni