Poštnina plačana » erotortnl LETO LIX V Ljubljani. ▼ torek 5. maja 19"M ŠTEV. 100 Cena 1 Din Naročnina mesečno 25 Din, za inozemstvo 40 Din — nedeljska izdaja celoletno 96 Din, za inozemstvo 120Din Uredništvo je ? Kopitarjevi ul. 6/111 SLOVENEC Ček. račun: Ljub* Ijana št. 10.650 in 10.349 za inserate; Sarajevo štv. 7563, Zagreb štv. 39.011, Praga-Dunaj 24.797 Uprava: Kopitarjeva 6, telefon 2992 Telefoni uredništva: dnevna služba 2050. — nočna 29%, 2994 in 2050 Z nedeljsko prilogo »Ilustrirani Slovenec« Izhaja »sak dan zjutraj, razen poudeljka in dneva po prazniku Krščanski socializem ali socialno krščanstvo Krščanstvo in socializem sta danes vodilni sili sveta. Neprecenljive vrednosti bi bilo, ko bi se obe duhovni velesili mogli združiti in »kupno v eni fronti pobijati veliko socialno zlo naših dni ter v Zidruženem boju osvojiti proletarijot iz euž-noeti, v kateri ga telesno in duševno drži kapitalizem. Ce natančno tehtamo izjave Ln pojave v obeh taborih, moremo opaziti, da si oba svetova ne stojita več tako ostro in odbijajoče nasproti, kakor še pred nekaj desetletji. Razmerje se je nekoliko omililo. Iz obeh strani se skuša nasprotnika pravičneje ocenjevati. Ze samo to j« pomagalo odstraniti mnoga nesoglasja. Lahko bi rekli, da se na obeh straneh uveljavlja večja strpljivost in nekakšna želja po izmiritvi. Iz krščanskih vrat se je oelo izvilo — najprej v protestantiznru. pozneje pa še v katolicizmu — gibanje, nazvano krščanski socializem, ki zastopa nazor, da sta krščanstvo in socializem (marksizem) dvoje bistveno sorodnih in združljivih svetovnih naziranj. Pristaši tega gibanja hočejo biti dobri in delavni kristjani, a obenem tudi zavedni socialisti. Med njimi je sicer več struj, ki se med seboj nekoliko ločijo, a v splošnem bi vsi radi, da bi se krščanstvo in Cerkev postavila ob stran socializmu in z njim roko v roki delala zn socialno pravičnost. Njihov znaik je Srn križ na rdečem polju. Njih cilj: pomagati [»roletarijatu v boju zoper kapitalizem in izgraditi nov družabni red socialne pravičnosti. Gibanje krščanskih socialistov je iz nemških dežel seglo ludi med Cehe in zajelo zlasti naše mladinske vrste. Zato bo zanimalo, kaj piše o tem vprašanju Anton Worlitschek v svoji pravkar izdani knjigi Soziales Christentum (Kosel & Pustet, Miincben. 1931, str. 216). Delo preveva od prve do zadnje vrste radikalno, a pravično in plemenito socialno mišljenje. Uvodoma govori pisatelj tudi o krščanskem socializmu in pravi, da zavzame stališče le radi stvarnosti, jasnosti ]2i resnice. Voditeljem krščanskega socializma priznava, da delajo iz poštenega osebnega prepričanja, hc/teč s svojim ravnanjem najbolje služiti interesom proletarijata. Mase, ki slede gibanju, tudi ne razmišljajo toliko o načelni plati kakor o gospodarskih ugodnostih, ki bi jih stvar mogtn roditi. Med krščanstvom in marksizmom so brez dvoma gotove skupnosti. Oba tapovedujeta spoštovanje pred človekom m njegovim delom. Zahtevata izenaoujočo pravičnost, ljubeaen in bratstvo med ljudmi. V svojih programih oba nosita idejo skupnosti, solidarnosti in spravljivosti med narodi ter se borita za mirovno misel. Oba nastopata proti gospodarskemu in duševnemu zatiranju slabejših ter pobijata namišljene privilegije, ki si jih v družbi laste bogatini. Krščanstvo in sooialiBeni odklanjata pretiran, poganski nacionalizem in obsojata brezvesten kapitalizem, oziroma mamcoiizem t vseh njegovih odtenkih. Skratka, mnogo je načel in zahtev, kjer stvarno in imenoma obe gibanji zastopata enako stališče. Rekli smo: imenoma, kajti da dožjenemo resnico in popolno jasnost, moramo takoj vprašati, če se stvarno in imensko ista načela tudi formelno vedno mdejstvujejo v istom namenu in nameri. Na to pa je v imenu resnice trebn ugotoviti, da besedno enako se glaseča načela po svojem duhu. globini, akcentu, nagibih tor razlagi gredo dokaj močno narazen, tako da končno, ko gre za odločitev, niso več docela ista. Uveljavlja se staro un-čdo. si dno faciunt idem non est klerm. Ako dva isto delata in govorita, ni docela isto. Besede: bratstvo, enakost, skupnost... so v dveh ustih različno barvane, kakor pač odgovarja duševnemu. rvetovnona®orn«nu mišljenju. V imenu resnice m jasnosti p« je žal treba ugotoviti, da so med kr-Sčonstvom in marksizmom elementarna na-■ protstva, preko katerih zaenkrat ni mogoče potegniti nobenegn mostu. Worlitschek se omejuje le na religiozno, svetovnonazomo stran marksističnega programa. Marksizem kot sistem še ni revkliiral do sedaj tvojega krščanstvu tujega in sovražnega »tališča. Ni še preklical izjave enega svojih najodličnejših voditeljev, da si krščanstvo in socializem stojita nasproti kakor ogenj in voda — ali drug socialističen izrek: Vera je opij zn ljudstvo. Marksizem 5e ni opustil načelnega in praktičnega ateizma. Zgradil si je materialistični svetovni nazor, ima svoje zgodovinsko pojmovanje, po katerem se vsi kulturni pojavi tja do religije nujno razvijajo iz vsakokratnih spreminjajočih se gospodarskih prilik. Njegov mcsijanizem je uravnan zgolj na zem-sko-časne dobrine, ne pozna pa odrešenja od nrav-ne-duševne krivde. Marksizem zameta sploh vse nadnaravno, izpoveduje goli naturalizem ter mu je »vera« le neko privzgojeno, nedoločno čuvstvova-njp brez vsakih objektivnih, avtoritativnih norm in dogem. Cerkvi je sovražen. Neprestana socialistična propaganda za verski odpad to dokazuje. Kjer ima moč, se kol zakonodajalec zavzema za ločitev zakona, odpravo plodu, za brezversko šolo in druge krščanstvu sovražne reforme. Mnogo je še drugega, a vsaka naštetih točk že samaposebi stoji v razmerju do krščanstva kakor >oge.uj in voda<. Krščanski socialisti sami dobro vedo in to tudi poudarjajo, da v teh stvareh krščanski človek ne more pristati na noben kompromis. Zato — sklepa Worlitschek — je izraz »krščanski socializem*, zelo neprimeren, nekako podobno, kakor sladka sol ali kisel sladkor. Radi tega bi pa še ne bilo modro, prepustiti marksizem 9amemu sebi ln se enostavno omejiti na to, da ga zanikamo in kritiziramo. To bi bila ne-krečaneka in dooela pogrešila taktika. Ce »e ne Preizkušnja Mate antante Posvetovanja se vršijo za zaprtimi vratmi - Nemška -avstrijska carinska zveza glavni predmet pogovorov Bukarešta, 4. maja. or. Letošnji sestanek Male antante je vzbudil toliko vseobčega mednarodnega zanimanja, da se je prvič, odkar obstoji Mala antanta, zbralo toliko število časnikarjev iz vseh evropskih držav, posebno pa Iz Francije, Nemčije in Italije. Prišli so celo zastopniki preko-morskih večjih časopisov, kar bi pričalo, da tudi rasne ameriške države polagajo važnost na sklepe sedanjega zasedanja Male antante. Do sedaj je ta zveza izredno dobro funkcijonirala v pogledu stališča nasledstvenih držav do Madjarske. Glede drugih političnih problemov, na katerih jc bila ona ali druga članica interesirana. pa enoten na-1 stop ni vedno prišel do izraza. Tako se niso mogli sporazumeti glede priznanja sovjetske Rusije, - za kar bi bila eventnelno Cehoslovnška pripravljena. Tako tudi Romuniju ni mogla dobiti od svoje severne zaveznice pristanek na pravno pripadnost Besarabije k Romuniji, tako je tudi Jugoslavija v svojih razpravah z Italijo ostala ver ali manj sama in ni mogla računati na moralno pomoč svojih zaveznic. Tudi lansko leto sklenjena prijateljska pogodba med Cchosloraško in Bolgarijo ni spadala v okvir interesov vseh treh zaveznic. Ravno tako tudi lanska seja v Strpskem Plesu ni rodila od vseh treh držav zaželjenega gospodarskega uspeha, ker sc je pokazalo, da nimajo vse tri države enake vidike glede reševanja gospodarske krize v vzhodni Evropi. Med tem je mednarodna politika šla mirno svojo pot naprej ter nenadoma rodila ta tolikanj obrekovani stvor, ki se imenuje avstro-nemška I carinska zveza. Prvi odmevi iz držav Male antante v odgovor na nemško izzivanje, niso enako zveneli, niti niso bili harmonični. Protestni val, ki je prihajal iz severne članice Male antante, je bil mnogo močnejši, kakor pa oni iz jugovzhodne Evrope, kjer so bili listi, ki so zavzemali jasno stališče proti nemški carinski zvezi, zelo, zelo redki. Sedanje zasedanje ima po prvih vtisih uanien spraviti v harmonično soglasje vse tri države Male antante glede naciranja o koristnosti ali škodljivosti nemške rarinske zveze ter zgraditi gospodarsko obliko medsebojnega sodelovanja, katero je Jugoslavija predlagala ie lani na sinajski konferenci, s katero pa ui prodrla, ker ni naletela na razumevanje pri svoji severni prijateljici in zaveznici. Pričakuje sc, da bodo politična izkustva zadnjih mesecev mnogo pripomogla k lomu, da se izkristalizira na konlcrcnci delovni program, ki bo obenem dejansko odpomagal našemu kmetu, na drugi strani pn kolikor toliko zaščitil vzhodne države pronsil jivega nemškega prodiranja. Bukureši. 4. maja. tg. Konferenca zunanjih ministrov Male antante se jc začela včeraj dopoldne v romunskem zunanjem ministrstvu, ki je imelo razobešene samo zastave teh treh držnv. Konferenca pa se jo vršilu zu zaprtimi vrati in sc bo izdal samo en komunike po končani konferenci. Cuje sc, da so se v nedeljo dopoldne ministri med snl»o informirali. Dr. Beneš je pojasnjeval stališče Češkoslovaške glede avstrijsko-nemške carinske unije. Popoldne pa sta dr. Marinkovlč in Ghikn odgovarjala nn Bc- nešev ekspoze. Zvečer ob 19.30 je bila ta konferenca preki.nje.ua in se je nadaljevala danes. V nedeljo zvečer jc imel dr. Beneš še sestanek s francoskim poslanikom Puauxom. Posebno izjavo jc dal včeraj zvečer dr. Beneš nekaterim časnikarjem, ki so ga obiskali. Na vprašanje, kuj se obruvnava, je 6dgo-voril: Vsa vprnšanjn, ki so na dnevnem redu Sveta Zveze narodov, razen nemško-avstrijskih gospodarskih vprašanj. Vitarul«. ki je ponavadi dobro informiran, pa izjavlja, dn se obravnava med državami Male antante o skupnem stališču glede nemško-avstrijske carinske zveze. Romunija in Jugoslavija imata kot agrarni državi, ki sta enako oškodovani radi ruske dumping konkurence, enake gospodarske interese, češkoslovaška, ki razpolaga sama z močno agrarno produkcijo in industrijo, pa zasleduje tendenco, da dn svojemu narodnemu gospodarstvu vodno več iudiistrijnlnegn značaja. Tako se nemško-nvstrijskn carinska pogodba kaže za češkoslovaško v drugačni luči kakor za Jugoslavijo in Romunijo, kateri se velike nemške industrijalne organizacije ni-mnta bati. Na konferenci bo treba odločati o tem, da se izravnajo industrijski interesi CSR /. agrarnimi interesi obeh drugih držav. Bukarešt, 4. maj i. tg. Konferenca Male antante se je nadaljevala danes dopoldne. Dopoldanske seje sta se udeležila tudi romunski finančni minister Argetoanu in trgovinski minister Manoilescu. Na dopol lanski in popoldanski seji se je naduljevnla razprava o nemško-avstrijski carinski uniji. O |>oteku seje pa se ni moglo ničesar zvedeti, ker je bila seja tajna. Danes zvečer bo romunska vlada priredila * zunanjem ministrstvu banket, kateremu bo sledil velik sprejem. 99 Mi bomo storiti vse za mir" Lava1 odklanja avstro-nemško pogodbo - Ne več politihe parad na polju žitne politike, je trebn skušati doseči Pariz. 4. maja. tg. Včeraj je imel ministrski predsednik Laval v občini Courneuveu, severno od Pariza, kjer je Laval obenem župan, velik govor kot začetek parlamentarne poletne kampanje. Prisotnih je bilo na banketu 2000 ljudi, med njimi osem ministrov in osem državnih podtnjnikov. Laval je izvajal: -Francija je vedno poudarjala svojo voljo za mirom, ne da bi mogla pri tem pustiti v iiemar skrb za lastno varnost. Pridružila se je vsem odredbam za zbližanje med narodi. Sama je večkrat povzeln iniciativo za metodično organiziranje miru. Francoski parlament je to politiko odobraval vedno z ogromnimi večinami. Dunajsko carinsko pogodbo jc »zda Francijo na znanje z veliko bridkostjo. Na njo pa ni pristala uiti stvarno, se manj pa z ozirom nn nepričakovano hriskno postopanje. S trm je nnstulo mote v> v mednarodnih odnošajih. V interesu svobodnega sodelovanja narodov se taka dejanja iip bi smela pripuščali. Mi hočemo mir. Mi bomo storili vse. da ga organiziramo, toda z respektom pred našo častjo, in odločeni, da se nc dotaknemo časti ostalih narodov. Z ozirom na težki gospodarski položaj na vsem svetu se ne smemo zazidati t ozkosrčni egoizem. Mir |>a ne bo mogel biti trden in trajen, če ne bo zgrajen na organizaciji gospodarskih odnošajev med narodi.« Nato je nadaljeval Laval: »Kar sc je doseglo tudi za ostalo agrarno in industrijsko produkcijo. Ta metoda mora dovesti do sklepa številnih gospodarskih kartelov. Ce se bodo narodi, ki ho sedaj vznemirjeni, odločili, pristopiti k mednarodnemu sodelovanju, se ho okrepilo čuvstvo zaupanja in varnosti ua svetu. Tn politika, ki je sedaj potrebna bolj kol kdaj. se lahko pospeši in okrepi z odredbami finnnčne pomoči. V Ženevi, kjer Francija nikdar ni zamudila svoje dolžnosti, bo predlagala sedaj drugim nnrodont povsem sprejemljiv gospodarski akcijski program. Ce hi se za ta program ue mogla najti nohenn soglasnost, bo Etropa razklana in oslabljena. Ker hoče posebno Francija prevzeti soodgovornost za to. je taval na korist zunanje politike globoko segajoče koorili-rncije odločen, dati francoski diplomatični akciji potrebna sredstva tfi nadaljevanje njenega konstruktivnega programa. Za lo ne zadostuje politika prestiža in parad. Potrebna je solidarnost dejanja. Med žitno politiko, petrolejskn politiko, preomgorno. jekleno in dušikovo politiko je treba ustvarili direkten mednarodni mehanizem. — Razsodišče, varnost in razorožitev so one magične tormule sveta, ki ga je treba nn novo organizirati, ki se ne ho mogel rešiti, če se prej ne spravijo r soglasje materialni interesi. Komisar za varčnost na de lu Avstrijski varčnostni diktator hoče reducirati 16.000 uradnikov Dunaj. 4. maja. Dr. Lčbell, na novo imenovani komisar za štedenje, je s svojim novim načrtom redukcije državnega uredništva vzbudil v interesiranih krogih precej nevolje. Njegov program redukcije urndništva bi imel r celoti skrčiti celotno avstrijsko državno uradni-itvo za ItiOOO uradnikov. Preračunan je na 1 leta. Vsako leto zapusti državno službo 4000 uradnikov, Metode rimskega imperijalizma Fašistična početja v Atriki in na Dodehanezu London, 4. maja. Tukajšnji tisk se obširno lw»vi z uradnim poročilom, ki gn je izdala rimska vlaskem časopisju, so izrabili grški izseljenci z Dodekaneza za svojo propagando proti fašistični Itn li j i radi preganjanja Grkov nu zasedenih otokih. Grški publicist Aleksnnder Pallis. ki živi v Liverpoolu. je poslal vsem večjim angleškim in drugim evropskim listom agi-tacijski članek, člnnknr pripoveduje, knko so mornln vsa afriška plemena, ki so dozdaj živela v oaznh v srcu Tripolitnnije, nn ukaz osvnjevalnih Italijanov zapustiti svoje rodne kraje in se nnseliti v ozkem pasu oh Sredozemskem morju. Okoli 80.000 ljudi je moralo zapustiti svoje domove. Ista usodn je zdaj zadela prebivalce Kufre. člnnknr trdi. dn fašistična obla.stva grdo ravnajo tudi z Grki na Dodeknnezu. Nedavno je bil na otoku Kalvm-nos ustreljen italijanski orožnik. Vzroki umoru še do danes niso znani. Kljub temu je italijansko brodovje blokiralo otoke Kalvmnos in Leros. Italijanske čete so vdrle na Knlymnos in poiskale tistega Grka, ki je bil obdolžen umora, ter ga nn mestu ustrelile. Pisec omenja tudi preganjanje na Južnem Tirolskem. moremo ogreti za krščanski socializem, potem sc moramo tem bolj zavzeti SA socialno krščanstvo. Vsi pravi katoličani morajo v boj za socialno krščanstvo in sicer teoretično in praktično. Skrajni čas je že, da prodremo v globino krščanstva m doumemo njegovo imanentno socialno vsebino. Zal, da poanamo Često manj socialna krščanska načela kakor vulgarne marksistične šla-gerje. Premalo so poznani socialni nauki, ki jih uči evangelij, apostolska pisma, krščanska dogma in krščanska morala. Ne poznamo socialnega nauka oerkvenih očetov in premalo se je izrabila sloveča delavska okrožnica papeža Leona XIII. Postati bi morala vir socialnega znanja ne le za profesorje in pridigarje, temveč, »n vse vernike, ki so često brez hrambe izpostavljeni marksistični nroru»oaadi. Socialno krščanstvo pa se mora predvsem kazati v svojih delih. Nauk je treba prenesti v socialno življenje. Mnogo imenovana" katoliška akcija lahko tu zastavi vse sile. Neizmerno delovno polje se ji odpira, da vrši svoj socialni apostolat in da poslane »v družbi delujoča cerkev*. Naloga nas vseh je, da se borimo za aocialnokrščanski red, ki naj bo utelešenje in zunanji izraz socialnega krščanstva. Socialnokrščanskega duha mora Izživljati vse naše zasebno in javno življenje. Marsikaka poštena revizija bo tu potrebna, da se zmanjša razdalja meri idejo in resničnostjo, med načelom in prakso, med zahtevo in izvedbo. Kadar bodo pravice lačni in žejni na drevesu Evangelija videli socialne sadove, ne bodo več zapuščali cerkve in hodili i&lM utehe v vaievie marksiania. od katerih jih nekaj ponirje. večina jih pa gre t pokoj. S tem se izpraznijo vsako leto IIHH) absolventom srednjih ozir. visokih šol mesta zn vtfop v državno službo. Ker je pa po mnenju dr. I.ii hclla v državi preveč urndništva. ki so raimero-nin precej dobro plačani, jih jc treba reducirati. Itedukrija sc pa naj izvede nn tn način, da se do leta 1031 ne bodo sprejemali novi uradniki, kar znese po 4 letih, knkor ie omenjeno 16.000 uradnikov manj. Kakor znano se nnhnjajo avstrijske finance v skrajno slabem stanju in je izdntkov veliko več kot dohodkov. Ce pomislimo, da je bilo lansko leto samo nu Dunaju čez 2100 absolventov srednje šole, letos jih bo pa še nekoliko več, lahko uvidimo, da je tn odlok komisnrja za štedenje vzdignil precej kolikor toliko upravičenih protestov in nevolje Večina avstrijskega čnsopisjn jo ostro kritizirala odlok l.obella. Češ, da se s tem obsoja mladina ie v mladosti na brezdelje in upa, da se odlok ne bo mogel v popolni meri izvesti. Dvignili so se glasovi strokovnih organizacij, ki so direktno tnngirane nn izvedbi tega načrta in ki očitajo komisarju Lo-bclu. da ustvarja s tem nove sloje duševnega pro letarijata. Seja m:nistrshega sveta Belgrad, 4. maja. AA. Danes od 9 do 10 se je vrSila pod predsedni.štvom predsednika ministrskega sveta generala Petra Zivkoviča, seja ministrskega sveta, na kateri se jc razpravljalo o tekočih zadevah. Vse ostane po starem v Bolparifi Sofija, 4. maja. AA. Bolgarska agencija porota: Kriza vlade se je konfala tako, da ostane na oblasti kabinet Ljapčeva brez vsake spremembe. Oster boj v Romuniji Bukarešt, 4. maja. ž. Današnje »Novosti« prinašajo vest, da se jc včeraj začela volilna borba po celi Romuniji. Začetek je bil zelo oster. Nacionalna kmečka stranka je proglasila sedanjo vlado v Romuniji kot diktatorsko. Mnniu je imel več zborovanj v Erdclju. na katerih je govoril o sedn-njeni političnem slan ju v Itomuniji. Prof. Satic-gann je izključen iz stranke radi lega. ker jc šel v vlado. Nacionalna kmečka stranka je odločila, da izključi vsakega svojega člana, ki bi v novi vladi sprejel kakršnokoli funkcijo. Dr. Mnniu je naglasih da ho vodil ostro borbo proti prol. Jorgi kot unifcTalrn parlamentarizma. Zagrebška vremenska napoved. Oblačno, južno in vetrovno vreme. Vreme sc bo poslabšalo. Damske flor . . Pili 1'50 flor . . «t 13— svilene . t« 13 — flor . . ♦i 14— flor . . n 18 — Nogavice Otroške od iflš 4*-naprej Otroški Din 22— •i n Damske serija DIR 14'-- Serija BiH 10- Serija Serija DUl 2®'— Glaee Mil Serija Dlil 30. Ženski Šivani v različnih barvah z leseno peto . . . Z eno zaponko v črni in rjavi barvi šivani . _ Kombinirani z leseno peto šivani .... Troter z usnjato in leseno peto v vseh razšli --ličnih kombiniranih barvah..... Mošlce srafce: Serija MM $2'— Serija D!il 35 ~ Čevlji: Moške par po Din i— par p° 5 — par p° 650 % par p° 8- par p° 10 — Serija Moški M « 115 125 165 Polčevlji v rjavi barvi zbiti.... Polčevlji v rjavi ali črni barvi šivani Visoki v rujavi aH črni barvi šivani Polčevlji v kombiniranih barvah šivani 0 0 0 II 95-140 150 154 Serija DIH 58 ~ Serija DiR 68 ~ Serija Din 108 — Serija DlR 118"— HomDinele s«!ene Din 55 — Svilene reform Hlače Din 26— do Din JO Mestni trg št. 26 ANT. KRISPER Stritarjeva ul. 3 in druga taka opravila preskrbi najkulantneje društvo I. Ljubljanskih po-streščkov r. z. z o. z. v Ljubljani, po jako zmernih cenah v mestu in na deželi" Na razpolago so veliki pohištveni in drugi ročni vozovi, ter vse k temu spadajoče priprave. Za vsako škodo in točno izpolnitev naročil se jamči. 1 RAZPIS Občinski odbor občine St. Vid nad Ljubljano razpisuje oddajo težaških, zidarskih, železobetonskih, tesarskih, kleparskih, krovskih del, vodovodne inštalacije, električne inštalacije, dalje oddajo mizarskih, ključavničarskih, steklarskih, pleskarskih, slikarskih, pečarskih del, ter dobavo parketov za zgradbo občinskega doma v št. Vidu nad Ljubljano. Potrebni načrti, proračuni in razpis se dobe v občinskem uradu St. Vid nad Ljubljano od 30. aprila 1931 od 8—12 naprej in sicer po 100 Din za zidarsko deto, po 70 Din odnosno 20 Din za vsa ostala dela. Tam so tudi na vpogled splošni pogoji. Pravilno sestavljene in kolekovane ponudbe je vložiti v zapečatenem ovoju do dne 13. maja 1931 do pol 12 dopoldne v pisarni občinskega urada St. Vid nad Ljubljano. Občinski gradbeni odbor si pridrži pravico oddati delo ne glede na najnižjega ponudnika. Kavcija, sestoječa iz gotovine, vrednostnih papirjev ali garancijskega pisma priznanega denarnega zavoda v iznosu 5% ponudene vsote za domače, oziroma 10% za inozemske podanike, je deponirati pri občinskem 'iradu v St. Vidu nad Ljubljano. St. Vid nad Lfobljano, dne 28 aprila 1931. 2upan Babnik. Birmanska darila kupite poceni in dobro pri H. SUTTNER LJUBLJANA 2 Prešernova ulica št. 4 Lastna protokolirana tovarna ur v Švici. Razpošilja se na vse kraje Evrope, Amerike, Afrike, Avstralije in Azije. Velika zaloga urzznam-kami Glasliiitte, J.W.C, Schaffhaitsen, Solvil, Ornega, Longines, Doxa, Omiko, Iko, Axo itd. Zahtevajte veliki ilustr. cenik zastonj in poštnine prosto od H. SUTTNER. LJUBLJANA 2 AmcriSha naglica ¥ delti ln nemšha natančnost sta ustvarila stroj za obdelavanje les* znamke „TE1CHERT" k? Mnofjostransko ga ponarejajo pa nikdar ne dosežejo. Vodilna nemška znamka strojev brez jermenja. — Drauocene novosti za racijonelni način dela Ugodni idarilni pogoji. Znižane ceni ^ Zlata svetinja Bratislava 1930. TEICHERT & SOHN - LIEGNITZ 35 Beograd: Robert Fleischer, Zrinjskoga 58 / Ljubljana: Ludvik Ileršič, Stari trg 26 Na ljubljanskem velesejmu od 30. maja do 8. junija dragocene novost Pohištvo Predno se odloČite za nakup pohištva, zahtevajte ponudbe tvrdke Franc IzgorSek, Šmartno pri Litiji Moderno urejene delavnice in velika zaloga suhega lesa Vam jamči za dober in soliden izdelek. Prevzema tudi stavbna dela, opreme aa hotele, banke itd. f Priporoča s« prvi slovenski zavodi Vzaiemna zanaroiiaimca L|nbl!ana v lastni palači ob Miklošičevi in Masarykovi cesti PODRUŽNICE: Celje. Palafa Ljudske posojilnice, Zagreb. StnrčevlSev trg ti, Sarajevo, Aleksandrova cesta 101, Split, Ulica XI.puka 22, Beograd, Poincareova 2 ZADRUŽNA GOSPODARSKA BANKA BRZOJAVNI NASLOV:GOSPOBANKA TELEFON STEV. 2057. 2470. 2979 D. D. V LJUBLJANI (Miklošičeva cesta io) Vloge nad Din 500,000.000- Kapital in rezerve nad Din 16,000.000- Izvršuje vse bančne posle najkulantneje Poslovne zveze s prvovrstnimi zavodi na vseh tržiščih v tuzemstvu in inozemstvu biKoslovanskc tiskamo « Ljubljani: Karel Ce*. Udu ja teli. Iv um Uakuve«. Urednik; Fran« Kremžar. Slovenci v Franciji Naš stari znanec, častiti gospod Maks Goričar, | nas je zadnjo nedeljo nepričakovano obiskal. Kakor smo zvedeli, jc prišel v Francijo, da obišče naše raztresene kolonije in ustanovi po možnosti tam doli novo prepotrebno postajo Jugoslovanske katoliške misije. V nedeljo zgodaj zjutraj je bil prišel v Aumetz k našemu g. župniku Kaslelicu, s katerim sta se pripeljala po Aumeški božji službi v Tucque-gnieux. Tako smo imeli zadnjo nedeljo Tikenjčani med seboj dva slovenska duhovnika. Slovenske božje službe se je bilo udeležilo 35 mož, 5 žensk in nekaj otrok. V Franciji imamo še vedno vpeljan poletni čas in je bila ura ravno v noči od sobote na nedeljo pomaknjena za eno naprej, zato je bila udeležba nekoliko slabša kakor sicer. Videli pa smo, da je bilo nekaj naših tudi pri francoski maši. Ker šteje kolonija Tucquegnieux danes 45 slovenskih družin in kakih 150 naših delavcev, z otroci vred pa skupno blizu 300 Slovencev, kar je toliko kot kakšna majhna župnija na Slovenskem, se boste morda doma kar ustrašili nizkega števila obiskovalcev domače božje službe. Zato je treba pač po-vdariti, da smo v Franciji, in ne doma. Treba je pripomniti, da nekateri zaradi dela v cerkev ne morejo, drugi bi prišli zelo težko. V srcih večje polovice slovenskih izseljencev pa je žal ugasnil plamen vere in jih zato v cerkev razumljivo nič več ni. Večinoma so bili že doma suhe veje na drevesu Cerkve, ki niso živele ne iz nje, ne z njo, in ni bilo treba velikega viharja, da jih je od Cerkve popolnoma odlomil in vrgel na tla. Verjemite mi, da obilo naših ljudi precej dobro poznam, vendar nikogar, ki je doma zatrjeval, da je »tudi« kristjan, da nima ničesar ne proti veri, ne proti Cerkvi, da jc samo proti klerikalizmu, in je zalo hodil svoja pota, čim bolj daleč stran od Cerkve in od cerkvenih ljudi, bodisi kulturno, bodisi politično, nikogar izmed takih ne poznam, ki bi tu v Franciji še kdaj prestopil prag cerkve, izvzemši prve dni iz radovednosti, ali pozneje za poroko ali krst ali morda za božič in veliko noč (kako nesmiselno), in seveda zaradi kruha in klobas na rudarski praznik svete Barbare. V splošnem so najslabši kateri so prišli iz kulturno zaostalih krajev in mislijo, da so se jim v Franciji oči odprle. Med dobrimi vsaj navidezno dober ostati ni torej nič posebnega. Nekaj bolj posebnega je ohraniti zvestobo Bogu in veri tudi v razmerah, kjer bi dejal, da vse človeka naravnost trga od Boga, vere in Cerkve. Kakor pa se med francosko družbo grupirajo četice občudovanja vrednih, neverjetno požrtvovalnih krščanskih junakov, ki jih je vedno več in se zajedajo v vse razkristjanjenc francoske poklice, najbolj med izobražence, da jih prekašajo in na tihem kristjanijo, tako, da se že cele skupine in po-klici ozirajo krog sebe in čudijo, češ saj smo že spet kristjani — tako bo treba začeti med slovenskimi izseljenci. Jugoslovansko izseljensko katoliško akcijo, ki slišimo da se organizira, čaka veliko in lepo delo. Bog ji daj svojega blagoslova in obilo uspehov. Nikakor pa, da bi padli vsi ti očitki izključno na Slovence v Tucqucgnieux, marveč je to bolj Ali ko zaprosi pri mašnikovem blagoslovu ves zbor: ■Blagoslovi naj nas vse mogočni Bog, — Oče, Sin in Sveti Duh.« Taka božja služba napravi mogočen vtis na tistega, ki se je je enkrat udeležil; kateri stalno prihajajo k njej, morajo pa resnično biti ali postati božje sveto ljudstvo, vneto za dobra dela, ki mu mora omrzeti vsaka pijanost, nečistost, nespodobno govorjenje, ali zdražbe, ali obrekovanje in vsaka krivica. Nadalje so naročile tikenjske družine 34 izvodov Mohorjevih knjig, redno pa pokupijo od naših kolporlerjev po 10 nedeljskih Slovencev, 20 Domoljubov in 14 Bogoljubov. Poleg časopisja, ki je prejemajo na lastne naslove. Tudi skromno knjižnico imamo na razpolago, ki pa žal ni taka, kakor bi jo radi in nc vzdrži seveda nobene primere z aumeško. Osnovanje vredne knjižnice mora biti ena prvih nalog našega društva. Društvena pravila so bila šele te dni od vseh strani pravilno in končnoveljavno potrjena. Ima pa društvo pogoje, da se popolno uveljavi, predvsem dovolj članstva, ki mu nc manjka dobre volje in veselja za društveno življenje. Tudi gmotna pomoč nam je obljubljena. Seveda ne iz domovine. Poglavje zase je slovenski učitelj v Tucqueg-nieux. Zaradi njega so Tikenjčani po pravici razburjeni. Saj nihče nc zahteva da bi se morala domovina za domače učitelje tako brigati, kakor na primer Poljska za svoje. Za malo pa se nam zdi. da so v neki drugi koloniji odgovorni ljudje — vsaj za take so se predstavili — domačega učitelja ponujali (žal so ga izseljenci tiste nesrečne kolonije, ki je zaenkrat nc maramo imenovati, skoraj soglasno odklonili, in je izpadlo celo veliko zborovanje naravnost prazno), skoro istočasno pa je bil iz Tucquegnieux odpoklican gospod učitelj Jan- I kovič, ki se je v kratkem času med nami požrtvo-| valno uveljavil in si pridobil ne samo naklonjenosti. ' marveč naravnost liubezen vseh izseljencev brez ! izjeme, in ne more nazai. čeprav smo se zavzeli ' zanj na vse mogoče načine in je vseh petero naših društev, ki izključno zastopajo jugoslovanske izseljence lorenskega železorudnega ozemlja, podpisalo peticijo na pristojno mesto. Po zamisli naših jugoslovanskih društev naj bi stanoval slovenski učitelj v Tucquegnicux, hkrati pa obiskoval tudi raše kolonije Mancieullcs, Girau-mont in Aumetz in dosegel tako približno 150 slovenskih šolskih otrok, katerih število pa se vsako leto veča. ker so vse slovenske družine (hrvaških ali srbskih družin tukaj skoraj ni) mlade in njihovi , prvi otroci ravno doraščajo šoli. Seveda bi mogel 1 do njih samo izven francoskega šolskega pouka in j bi tako njegovo delo ne bilo strogo šolsko, kar ima I več prednosti in bi zaenkrat zadoščalo. Hkrati bi | bil tolmač našim ljudem in bi pomagal tudi našim društvom pri njihovem socijalno — prosvetnem rn morebitnem gospodarskem delu. Jugoslovansko — francoska delovna pogodba jc naša druga bolečina. Izmed množice narodov s katerimi živimo skupai. bo poleg nas Jugoslovanov komaj mogoče najti še kakšnih ljudi, ki bi jih ne ščitile posebne delovne pogodbe. Jugoslovani smo zato, ker take pogodbe še nimamo, v marsičem na slabšem, kakor naši tovariši drugih narodnosti. Naše delavne razmere so sc zadnji čas precej poslabšale. Plače so šle nizdol in šc praznujemo tu in tam po kakšen dan. Vendar pravijo, da je drugod še slabše, saj delajo ponekod že dalj časa stalno samo po 4 šihte na teden. Kdaj da bo konec te ] krize, nič ne vemo. Bili smo doslej neorganizirani in ■ zanemarjeni in nimamo v vse te svari nobenega 1 vpogleda, še veliko manj pa moremo kaj odločati. splošno popisovanje duhovnega stanja naših izse-i sclcga- IP^H pov« skib Slovencih samih tudi marsikaj lepega in ve Že tista njihova domača božja služba jc nekaj dostojanstvenega in dvigajočega, kakor je skromna, preprosta in slabo obiskana. Ker ne moremo organizirati petja, molimo vsakih štirinajst dni skupno in na glas prastare kata-kombske masne molitve, iste kakor mainik pri al-tarju, ki so čudovito lepe po svoji prisrčnosti, »pokornosti m visokem mnenju o krščanskem človeku brez razlike, naj je ravnatelj, inženir ali pa preprost delavec, spoštovana gospa ali pa preprosta gospodinja tam kje sredi Marinske, de la garske ali staro-tikenjske kolonije. Vi bi morali sliiati veličastnost počasno povdarjene, pristne in ne ponarejene reci-tatorjeve molitve, ko sredi kolonij«, ki se ne meni za Boga, predstavlja takoj po povzdigovanju Bogu samemu peščico zbranih Slovencev, češ »mi Tvoji služabniki in Tvoje sveto ljudstvo« in mu zbor Slovencev odgovarja in prosi vsemogočnega: -daj nam milostno delež v občestvu Tvojih svetih. Sprejmi nas, prosimo, v njih družbo, ne zaradi naših zaslug, marveč zaradi avojega usmiljenja.« Ali ko malo red obhajilom vsak zase glasno in ponižno prosi oga: »Daj, da s« bom vedno zvesto držal Tvojih zapovedi in ne dopusti, da bi se kdaj ločil od Tebe.« E Skakalne tekme na Stadionu Kolo jahačev je priredilo v nedeljo popoldne ia Stadionu vsakoletno prireditev, ki je letos prav dobro uspela. Letos ie sodelovalo veliko večje število kakor prejšnja leta. Zaenkrat je bila večina tekmovalcev iz Zagreba, kakor pa kaže, bo prihodnje leto število domačih tekmovalrev zopet naraslo. Nastopilo je največ častnikov. Od domačinov bi predvsem omenili g. dr. Lukmana in marljivega 1'avlovčiča. Oba sta v močni konkurenci uspešno zastopala domače jahalce. Dr. Lukman jc prejel ludi častno nagrado za lepo jahanje. Ravno tako tudi stari znanec Ljubljančanov Dudiškin. ki je bil brez dvoma najboljši jezdec na prireditvi. Splošno je prireditev prav dobro uspela, le škoda, da je dež oviral pravilen potek. ■ \ •* . * * Nova nasilja v tržaških cerkvah Poročali smo že. da so na Belo nedeljo fašisti grozili z nasiljem proti slovenski božji službi pri Sv. Jakobu v Trstu, iu da so teden pozneje v llar-kovljah dejansko nasilje izvajali, ko so po cerkvi rogovilili in vpili, naj se neha slovensko pridigo- | vati. V nedeljo 19. aprila je stopil barkoveljski i župnik na prižnico, ila bi prebral berilo in evan- J gelij v slovenskem jeziku. Tedaj so fašisti i/, ozadja 1 dvignili velik hrup in zahtevali, naj župnik bere j v italijanščini. Župnik je razgrajačem lepo razložil, i I da je za Italijane naslednja sv. maša. Fašisti so j I vpili dalje: Tu smo v Italiji in pridige mornjo i biti italijanske!" Župnik jih prepričuje očetovsko,. I da more samo sv. oče odpraviti slovensko pridigo i ali škof: on lega ne sme storiti in raje umrje ka- j I kor zapustiti prižnico. Fašisti so odgovorili s še t glasnejsim vpitjem. Slišali so se vzkliki: -Zakaj 1 smo žrtvovali pol milijona mo£?l< Otroci iu ženske so tedaj hoteli /.bežati iz cerkve, a župnik jih je zadržal. Fašisti so nato odšli, prej pa so obljubili, da se tinslednjo nedeljo vrnejo. Zares so se v nedeljo 20. aprila nasilni prizori ponovili. V Barkovljah je bila zopet ob 8 običajna sv. maša za Slovence. Cerkev je bila polna ljudstva. Vmes je bila manjša skupina barkov-tjanskih fašistov, morda petorica. Ko je župnik med sv. mašo izpred oltarja začel tirati evangelij slovensko, so vpili in protestirali, da župnik ne sme brati slovenskega evangelija Župnik jim je odločno ugovarjal, dokler se niso odstranili. Potem V Trbovljah praznujemo naprej! Trbovlje. 4. maja. Praznovanje v rudnikih TPD sc nadaljuje. V zadnjem času smo poročali, da se bo pričelo bolj ' redno delo v rudnikih. Ozirali smo se pri tem na poročila raznih deputacij NSZ, ki so prihajala iz Belgrada. Sedaj pa izvemo, da bodo rudarji praznovali pri sedanji oddaji premoga še kar vse leto po nekai dni v tednu. Tako je za mesec inaj določeno praznovanje dedeče dni: I ,4, 9, 14. 16, 18, 23. 25 in 30. In če prištejem šc pet nedelj in dva praznika, je skupno 16 dni praznovanja. Delali bodo meseca maja le 15 dni. Rudar bo na minimalni plači prejel Din 600 zaslužka za ves mesec! Bolj primerno bi bilo, ko bi zastopniki v de-putaciji sporočali rudarjem objektivno, tako, kakor je, da vedo delavci s tem računati. Nesreča ne počiva Mur*kn Sobota. H. maja. Otrok pml motornim kolesom. Včeraj proti večeru je hitelo staro in mlado proti Kardoševi železni trgovini. Kmalu se je zbralo pred njo na stotine ljudi. Nudil se jim je pretresljiv prizor. Na cesti je ležal šolar 1. razreda osnovne šole. sinček klobučarja Sukiča. Postal je žrtev motornega kolesa. Fantek je je hotel nič hudega sluteč prekoračiti cesto. Komaj je naredil par korakov, je priropotalo v divji naglici motorno kolo. Še preden se je mali zavedel, kaj se godi. ga je kolo podrlo na tla in mu je šlo čez vrat. Ljudi, ki so bili na cesti, je objel strah. Nekateri so skočili k otroku, ki je ležal ko mrtev in so t;a se je božja služba nadaljevala. Ob desetih, ko je pridiga in maša za Italijane, seveda ni nobenega fašista blizu, da bi poslušal božjo besedo v jeziku, za katerega se toliko poteguje, pa ludi ostalo laško občinstvo, kar ga je v Barkovljah, se presneto malo briga za cerkev in božjo službo. Fašisti so zagrozili. dn se vrnejo prihodnjo nedeljo in da ne bodo prej nehali razgrajati, dokler ne bodo dosegli svojega namena. Isti dan 20. aprila so fašisti naredili kraval v cerkvi Sv. Jakoba. Ta cerkev je obsežna kakor ljubljanska stolnica in ob 9 je bila pri slovenski pridigi polna. Med pridigo so fašisti zagnali vpitje in protestiranje, nakar je župnik stopil mednje in zahteval, naj se odstranijo. Ljudstvo je bilo preplašeno. Nekateri so se razjokali, drugi jeli glasno moliti. Ko so prišli orožniki, so se fašisti odstranili in sv. maša se je mogla izvršiti potem v miru. Kasneje so bili nekateri razgrajači aretirani, a orožniki so jih takoj izpustili. Ljudstvo zelo komentira te dogodke in se čudi, da vlada nima več potrebne moči, da bi zasigurala vsaj spoštovanje katoliškega bogoslužja. To nasil-slvo v tržaškem javnem mnenju nima prav nobene zaslombe, ampak se naslanja le na vero v vsemo-močnost črne srajce. V Barkovljah n. pr. vodi vso to nezmiselno gonjo načelnik fašistovskega krožka, a razen njega in njegovih par junakov ni v vsej fari krsta, ki bi odobraval to početje. Podobno je pri Sv. Jakobu. Če ima vlada resno voljo, bo tega hitro konec. dvignili. Takoj so ga spravili v bolnišnico Zadevo so prijavili orožništvu, ki je voznika aretiralo. To je trgovski agent, ki nima niti šoferskega izpita, niti kolesa prijavljenega. Nesrečen pader s kolesa. Zadnji čas so kolesarske nesreče precej pogoste. Taka nesreča je zadela tudi uciteljico v Krogu. Peljala se je proti Soboti. Ko je že zapuščala vas, ji je kolo hipoma zdrknilo in preden se je mogla pripraviti, da bi obdržala ravnotežje, je bila že na tleh. Vstala je le s težavo. Ko se je oprla na levo nogo. je začutila silne bolečine. Morala se je vleči. Noga je kmalu močno otekla. Po zdravnikovi odredbi bo gdč. učiteljica morala najmanj štiri tedne biti v postelji. Z voza padla in si strla nogo. Posestnica Sedonja Vilma iz Brezovec se je peljala z njive. Sedela je spredaj na vozu in je držala noge na rudu. Pred njivo je bil precej globok jarek. Ko sta šle prvi kolesi preko jarka, se je voz močno nagnil. Kmetica nn to ni pazila. Z vozom vred se je tudi ona nagnila in je padla pod voz. Ker krave niso obstale, je Sel voz Čez njo. Prizadel ji je več poškodb, razen tega pa ji jc stri tudi nogo. Kanjenko so prepeljali v tukajšnjo bolnišnico. Komunisti v Ljubljani obsojeni f Nadučitelj Janko Baje št. Vid nad Ljublj.. 4. maja Danes se je vršil v št. Vidu nad Ljubljane pogreb upokojenega nadučitelja Janka Bajea. Pravijo, da takega pogreba že dolgo niso imeli v Št. Vidu. Sprevod se je raztezal iz Vižmarij pa do Št. Vida Večina udeležencev pogreba je bilo do- mače ljudstvo l g. županom Bahuikoin in 2 gg. občinskima odbornikoma na čelu. Ljudstvo je s tem pokazalo, kako ljub jim je bil pokojni nadučitelj. Med pogrebnimi udeleženri smo opazili tudi mnoge odlične gospode, kakor Josipa (iostinčarja. bivšega ministra, direktorja dr. Juga. dr. Korilnikii. vseučiliškega profesorja dr. Demšarja in več drugih profesorjev z ljubljanskega liceja in iz škofijskih zavodov. Med učiteljstvom smo opazili večje število učiteljev veteranov z upokojenim sreskim šolskim nndzornikom Josipom Turkom nn čelu. Precejšnje število jc bilo tudi aktivnega učiteljstva z banskim šolskim nadzornikom Fortunatom Lu-iarjeni. Pogreb sta spremljevali tudi obe »entvidski Soli: osnovna iu meščanska v spremstvu učiteljstva. Prav lepo število dijakinj je |>os!ala licejtska gimnazija iz Ljubljane v izraz sožalja profesorju dr. Antonu Bajcu, sinu pokojuikovem. Za šolami smo opazili številne vence tako učiteljskega zbora osnovne šole, krajevnega šolskega odbora, ljubljanske licejske gimnazije, Slomškove družbe in druge. Sprevod je vodil Č. g. dekan Zaliret ob asistenci 7 duhovnikov. Domači pevski zbor, pomnožen z nekaterimi učitelji, je zapel pred hišo žalosti >Usliši nas. Gospod;, v cerkvi, v kateri sc se istočasno darovale tri sv. maše, pa je odpel »Človek, glej dognanje svoje<; na grobu »Spomladi vse se veselit. Nagrobni govor je imel predsednik Slomškove družbe Iv. .štrukelj. Ta je orisal pokojnikovo delo in življenje v šoli in izven šole, nn-števajoč vrline pokojnikove, ki so na dičile. Posebno je poudaril njegovo živo vero in značajnost, j kakor tudi ljubezen do šolske mladine, družine in ; podrejenega mu učiteljstva. Po tem govoru pa so zapeli še učenci mešč šole pod vodstvom ravnatelja R. Pečjaka »Vigred se povrne*. Pogrebni udeleženri so se le počasi razAli. Zdelo se mi je, da vsakemu berem raz obraz željo-»Počivaj v miru naš blagi, nepozabni nam Janko! Belgrajski agronomi na Slovenskem Ljubljana, 4. aprila. V soboto »o obiskali pod vodstvom bivšega ministrskega predsednika in profesorja na belgrajski univerza g.dr. Antona Korošca dijaki agronomskega seminarja na belgrajski fakulteti, Ljul>-ljano in si ogledali najvažnejše Institucije, tičoče se zadružništva. Slika nam jih kaže z dr. Korošcem nn vrtu v Mariianišču Dudiskin ua Lieblingu skače tez najtežje ovira. kap. Djurovljevič na Leli, s katero ie priboril več nagrad. Ljubljana. 1. maju. Razprava proti komunistom v ljubljanskem procesu se je zaključila v nedeljo ob pol 2 zjutraj, in je trajala ves prejšnji leden. Govor državnega pravduika je trajal štiri ure. Govori zagovornikov 5 ur. Sodišče se je posvetovalo štiri in pol ure. Poldrugo uro pa je trajalo čitanje razsodbe. 15 obtožencev je bilo oproščenih. 14 obsojenih. 1 slučaj, to je obtoženca Franceta Žlebnika. pa je bil izlo-en iz te razprave. Obsojeni so: Peter Cvek na 14 mesecev zapora. Franc (Jerbic na 12 mesecev zapora. Alojzij Kusold na 10 mesecev, Anton Žuiek, Konrad Kova* in Alojzij Konjar na 8 mesecev, Ivan (Jašper ~ič na 7 mesecev, Pankracij Krivograd na 0 mese ev, Josip Nakrst na 5. mesecev. Alojzij Strojnik na 4 mesece. Anton Crnologur. Anton Ivertnik in Josip Harim na 3 mesece. Vsi so bili obsojeni na apor. Maks Viternik je bil obsojen na 7 dni apora. Oproščeni pa so bili: Vidigar. Opeka. Trtnik. vorošer. LTlc. Vihar. Leks. Knlišnik. 64 letna Frančiška Laznik. edina ženska v tem procesu, Ifriber-nik. Razpet, stembrov, lTran in akademik Marjan !*relr. Zadnjega je branil odvetnik dr. Ivan Stanov-nik. Marjan Prelc je blf član Krekove mladine in ko je bil aretiran, je neki časopis njegovo aretacijo zlobno izrabil. Sedaj se je izkazalo, da Prelc nima nobene krivde. Obtoženci so sprejeli sodbo z zadovoljstvom ia znanje. Razlogi sodbe utemeljujejo, da so bili ■bsojeni obtoženci člani komunistične organizacije in da so širili komunistične letake. Vsi obsojenci so svojo kazen že odsedeli, razen dveh. Peter Cvek bo sedel se deset tednov v zaporu, Franc Gerbic pa bo odsedel svojo kazen 14. L m. V nedeljo so se odpeljali na Gorenjsko, kjer ! so si ogledali nekaj važnejših kmetijskih zadrug in obiskali Bled. Davi pa so odpotovali v Maribor. • Iz Maribora se bodo odpeljali naravnost nazaj v J Belgrad. Iz Ljubljane so odnesli najlepše vtise, zlasti pa so navdušeni za Gorenjsko, katero bodo v počitnicah obiskali v večjem številu r.a dalj časa Naše dijašivo Kraljevska banska uprava Dravske banovine * Ljubljani je dovolila ustanovitev društva »Akademsko društvo AOc po § 0. društv. zakona z dne 15. novembra 1867. drž. za k. št. 134. Društvo je zadobilo pravno osebnost s sklepom ustanovnega občnega zbora dne 2. maja 1031. Odbor: Predsednik: Zemlja k Jožko, stud. phil.; načelnik: Lah Ivan. cand. ing.; tajnik: Piko Karel, stud. med Fašizem polemizira z Vatikanom Arnaldo Mussolini prisvaja fašizmu vse civilno življenje Kini, 4. maja. Pismo papeža Pija XI. milanskemu kardinalu Schusterju, v katerem poglavar katoliško cerkve brani eksistenčno upravičenost Katoliška akcijo zlasti z ozirom na vzgojo mladine v duhu nadnaravnih resnic, kakor tudi njeno . ra-vico do verskega prešiujenja javnega življenja bito z ozirom na perečo socialno vprašanje sedanjega časa, je fašistične kroge precej vznemirilo. Pismo papeža, ki je pisano v zelo pomirljiv m, čeprav odločnem tonu, je bilo odgovor nu govor geueralnega tajnika fašistične stranke Giuriatija. Zato se je čutil režim dolžnega, da nanj odgovori ne samo v meritornem pogledu, ampak tudi odo, da razprši vedno bolj tako v Italiji kakor v i.io-zenvstvu utrjujoče se prepričanje, du so odnoJ.tji med Sveto stolico in italijansko vlado Čedalje b ilj napeti. To mnenje namreč režimu škoduje. Zalo jo brat Mussolinija. Amaldo. napisal v ?Popolo dTtaliac članek, v katerem se pod krinko polemike z Vatikanovim glasilom »Osservatore Romano:: trudi izpodbijati trdiive svetega očeta. Zelo pa se opazi skrajno koneilijantni ton članka, ki hoče diference med Vatikanom iu režimom predstavljati kot malenkostne in skuša naprtiti vso odgovornost za "-pretiravanje teh dilerene uredništvu vOsservatorac. Kljub odločnemu poudarjanju, da je fašizem - katoliški-, pa Mussolinijev brat, ki velja za ideologa fašizma, ni mogel opustiti zolo ostre formulacije fašističnega stališča glede na principi-oLno razmerje fašistične države do Cerkve, 1uko da bo ta njegova formulacija brez dvoma zopel povod za repliko od strani Vatikana. Arnaldo Mussolini uvodoma pravi, da katoliku ne samo da ni lahko, ampak popolnoma nemogoče polemizirati s papežem. Kajti to bi ne bilo samo zanmu, ampak naravnost bedasta domišljavost. Toda -.Osservatore Romano, jc to priliko zopet uporabil za komentarje od svoje strani, ki izzivajo j odgovor. S katoliškimi žurnalistj pa je polemika vsekakor dopustna, meni člankar. Nato govori o Katoliški akciji in pravi: Fašizem je katoliški, sprejema rosuico Evangelija, ne osporjuje dogem, spošiujo in ceni versko bogoslužje in daje cerkveni hierarhiji mesto, ki ji gre. Vse je v redu in če je kje knkšno ti'enjo, se lahko sproti popravi. Mladina raste v veri svojih očetov. Imamo enotno državno šolsko knjigo, ki sprejemu brez rezervo katoliško resnico iu jo uči. Zdi se pa, da je nekaterim žal, da se fašistična država v oznanjanju teh etičnih resnic obrača na vse, na maso, ker bi radi, da bi se te resnice gojile samo v malih krožkih, v katoliških cerklih, v j>o-sebnih dijaških in podobnih' udruženjih, kakor da bi hoteli organizirati celice, pripravljene, da prevzamejo oblast jutri. Tu se totalitarni režim brani in črta meje, ki se ne sinejo prekoračiti. Država zlasti spričo modernih zahtev življenja, obdana od notranjih in zunanjih sovražnikov, v okoliščinah, ki zahtevajo vodstva velikih mas ln velikih interesov, tako materijalnih kakor duševnih, ne more odstopiti dela svoje komande takorekoč napol v najem. Fašist katolik se drži vere, ljubi bližnjoga. je zvest zapovedim Evangelija in v leni oziru posluša Cerkev in njf-nega poglavarja. Kadar pa hoče pravično živeti, delati, svojo domovino braniti, skrbeti za vzgojo svojih otrok, spraviti svoje življenje v sklad z življenjem bližnjega, izpolnjevati svoje mesto kot voditelj ali kol član organizacije, sodelovati pri napredku države in narodu, z eno be.-tdo, kadar hoče živeti ves kompleks narodovega življenja, kakor so ju udoj-stvilo v lije^a .-.lavni zgodovini in ne udejstvuje v sedanjosti na vseh poljih telesne in duševne kulture, polom posluha samo zakonito oblasti civilnega življenja. Naravne in nadnaravna | zedeve, vse ie zapopadeno v resnicah, ki jih ,;e narod izkusil tekom stoletij po tvorbah in ustanovah državo in ni spremenljivih resnicah rimske Cerkve. Mejo so Jhsne iu nnloge' oslro ločene. Čemu to jasno in svollo sliko zatem u je vini? Kljub zadnjemu stavku, ki hoče nekoliko zabrisali ostro začrtano mojo med tem, kar člankar pripisuje na eni strani kot kompetenco Cerkve, nn drugi strani kot kompetenco države, ostane jasna formulacija, ki hoče Cerkvi podrediti zgolj bogo-služuo, molitveno in notranje-versko življenje, izključujoč iz njeno kompetence vse, kar tvori oblast duhovno kulture in moralnega ter socialnega so-življenja iu praktičnega udejstvovanja, čeprav je pri katoliku tuJi lo podrejeno normam nadnaravnih verskih in niora-lnih resnic. Splošna sodba je, da 5c nikoli od merodajne strani antikatoliška teza glede na razmerje med Cerkvijo in državo, civilnim in verskim življenjem ni bila s tako ostrostjo postavljena kakor v tem članku "Popolo dTtaliac. Zato se s tem večjim zanimanjem pričakuje odgovor najvišjega cerkvenega mesla. Sploh jc danes napelo! med državno in cerkveno oblas-ljo v Italiji v ospredju notranje politike in zanimanja široke publike. KJ oclaUzem in patriotizem Pariz, 4. maja. fr. Predsednik zunanjepolitičnega rs 1 bor a v francoskem parlamentu, Paul Boncour, je imel nu občnem zboru rudarske strokovne zveze velik govor, v kaierem je ožigosal vse liste, ki očitajo *oriali.*toui in socialističnemu pokroiu sploh brezdomoviuslvo iu nepatriotično čuvslvovauje. >Kako bi se mogle besede, kakor ni treba armado, ali niti enega moža in enega snutinia za državno brambo, izgovoriti v stranki, ki jo je ustanovil veliki Jeau Jaurcs? Socialističen voditelj je pozval rudarje, da naj sr ..pomnijo na umrle v elike vodje francoskega socialističnega pokreta. ki so bili vzorni domoljubi iu katerim socialistične ideje niso ■iakrivalo najvišji ideal, ki jih je vezal na »jih domovino, namreč njeno obramba. Oni. ki trdijo, da lic ob-itojajo nikake iczi mul delavskim razredom iu med domovino, taliju dostojanstvo francoskemu delavcu, ki je vciiuo smatral za sTojo najvišjo in n«jlcp>o dolžaokl, darovati svoje žhljcujc zu obrambo »roje ocetnjavc. Jeau Jaures. Guesd, Fullieres Albert Thunias. vsi ti Teliki predniki uirialisličncKU pokrela so »b odločilnem trenutku storili svojo doliim-l. prvi je padel v trenutku, ko um je *rro viplt-mlel« v najfinejši Ijnbciui do do-aioviue ob iihrnhu svetovne vojne, drugi je stojo Medn. vzorčni sc'm v N. Sadu Brlgrail. I. maja. ž. Za toletno mednarodno razstavo in vzorčni sejem v Novem Sadu so prijavile sodelovanje mno^o tvrdkc iz vseh evropskih držav. Trgovinsko in poljedelsko ministrstvo je s svoje strani odobrilo velike kredite, dn bo ta razstava čimbolje uspela. Dalmatinsko društvo v Trstu Tr*U 4. maja. ž. Včeraj se je vršila letnu skup-tčiua dalmatinskega društva. Društveni sekretar Verbano je predložil obšiien referat o dolu lega d rušiva v preteklem letu. Drušlvo jo protestiralo proti okrožnici prevzvišenegu nadškofa g. dr. A. Bauerja; v Vilorialu, rezidenci d Annunzla. so postavili dalmatinski steber, ki naj bo priča italijanske kulture, kateri naj bi zakril značaj barbar-ke-ga in spačenega spomenika Gregorja Niu-kega, ki maže peristil v ilalijun-kem Splitu. Z glavne #k'ip-ičlue .-o bili poslani pozdruvi zatiranim bratom v Dalmaciji. Dalmatinsko zastavo so pokrili s črno kopreno, ki fe bo jiolugoma trgala tako. kot se bo osvobodila ta zemlja iu dokler it rimskih in bene-čunskih stolpov cd R iba do Porasta ne bo xaplapolala savoj-ka zastava, simbol osvobojene Dalmacije. Jugost.-poljski kongres zaključek Varšava, 4. maja. AA. Jugoslovanski delegati Ha poljsko-jugoslovanskcm kongresu, ki se nahajajo v Krak ovu. so si ogledali včeraj mesto In se udeležili proslave poljskega narodnega praznika. Delegati so položili včeraj venec na grob slavnega poljskega pisatelja Sienkievvicra. Na krakovski univerzi je bila svečana seja, kjer je v svojem govoru predsednik kongresa Kmblevski naglasil, da predstavlja jugoslovanski-poljski kongres velik napredek v zbližanju med obema narodoma. Govorili so ic rektor univerze, podpredsednik l'govske zbornice Kviatkovski, Zavilirski, ki j« govoril srbo-hrvalsko, profesor krakovske univerze Mole, ki i* govoril poljsko in srbehrvatsko ter naglasil da jc našel na Poljskem svojo drugo domovino, in končno so govorili še predstavniki poljsko jugoslovanske lige ii Poznanja in Varšave ter predstavnik iz Vilne. Trgovska zbornica ic priredila na čast delegatom svečan banket. Fuziia v slovenskem časopisju T ozirom na članek pod gornjim naslovom dne 20. aprila smo prejeli: V imenovanem članku ste zapisali tudi, da «e bo pri Zvn«i slovenskih zadrug v smislu tega sporazuma izvršila izpremembn. Ta vest ni resnična, zakaj merodajn! organi Zveze niso niti sklepali o tem niti se ni sicer kdai o tem govorilo. Prav tako ludi ni res, da bi se izvršila v načelstvu Zveze taka spremembo radi kakega zunanjega povoda. Upravo Zveze voli ssmo njen občni zbor in lo popolnoma neodvisno In samo z zadružnih vidikov. Z odličnim spoštovanjem: Zvczii slovenskih zadrug v Ljubljani, r. z. r. n. z. genialno.t stavil na razpolago obrambi domovine, kot organizator iuuuslrije za municijo in za tetko artilerijo, s katero si je Francija priborila končno zmago. Delavske mase liodo tudi v naprej imele oči obrnjene v to smer ter hudo znale v odločilnem trenutku, kadar ho treba braniti dom. dvigniti orožje ter pregnati sovrainika, da ne bi oue-caščal inalerne zemlje. Kakor tranenski socialisti, je končal sloviti advokat Paul Boncour, lako mislijo tudi drugod, kajti povsod, kamorkoli sega socialistična ziimi ifl, ni prostora za brezdomovinstvo. (Paul Boucour je danes eden najbolj znanih advokatov mednarodnega slovesi •< r spa.la kljub svojim stikom z levičarskimi socialisti med najbolj zaželjone povabljence visokomeščaneko pariške m mednarodne družbe. Mnogokrat se je njegovo ime že imenovalo v zvezi z ministrstvom za zunanje zadeve, katero bi bd on radevolje sprejel, da mu ni socialistična stranka prepovedala sodelovanje v vladi, v kateri bi sedeli preveč zagrizeni desničarji. On se je prepovedi uklonil ter ostal neutrndljlv aspirant za večje vloge, katere bi on brez dvoma igral z isto virluoznostjo, katero je pokazal kot najodličnejši govornik francoskega parlameriia, kot nepremagljiv protivnik razorožitvejiega pngrani.i pri Zvezi narodov v Ženevi in kot pravni zastopnik velikih mednarodnih obtožencev modre krvi.) Lep uspeh jugoslov. letalcev Pruga, 4. maja. AA. CTK poroča: Na mednarodnih letalskih tekmah v Plznu jo bila podeljena nagrada predsednika Musaryka jugoslovanskemu letalcu Tadiji Sondermajerju, nagrado češkoslovaškega ministra za notranje posle pa jc prejel Jugoslovan Andra Mitrovič. Bolgarske voUtve Sofija. 4. maja. A A. Bolgarska agencija javlja: Ministrski svet jc sklenil, da se vrše volitve v sobranje 'JI. juniju t. 1. Pri mednarodnem uradu za delo Ženeva, 4. maja. AA. Ves maj bo v Ženevi zasedanje mednarodnih organizacij za delo. Od vseh zasedanj bo eno najvažnejših zasedan e mednarodne konfeicace za delo, ki bo trajalo od 28. maja do srede junija. Poleg teh konferenc bo otvorjeno tudi 53. zasedati c upravnega odbora mednarodnega urada za delo. Dne 8. maja se /ačne v Londonu zasedanje odbora mednarodnega urada za delo za proučevanje nesrečnih slučajev. Dno 18. maja bo v Ženevi seja konzultativnc komisije intelektualnih delavcev, ki bo med drugim razpravljala iudi o vprašanju kolektivne pogodbe novinarjev in o vprašanju izbere in namestitve intelektualnih delavcev. Kongres mednarodne trgovske zbornice Nevvvork, 4. maja. tg. V Wushingtonu se je otvorilo zasedanje mednarodnih trgovskih zbornic. Piedsednik Hoover je imel pozdravni nagovor, v katerem je opozarjal inozemske delegate na potrebo, da so izvede mednarodna razorožitev. Nobeno vprašnnjo nima v tem trenutku tako pomembnih gospodarskih, socialnih in političnih posledic kakor problem razorožitve. Ravno tako imajo državniki možnost, zajsmčiti svetu mirno bodočnost. Na leto se izdaja 5 miljard dolarjev za oboroževanje. To svojo zahtevo je izrekel Hoover v kratkih besedah, pa v ostri obliki. V \Vushingtonu jc zbranih 1000 delegatov mednarodnih trgovinskih zbornic, med njimi 400 iz tujih držav. Glavni predmeti razgovorov so: problem ruske trgovine, stabilizacija srebra, pri čemer je posebno interesirana Kitajska, in vojni dolgovi. Po Hooverjevem govoru je podal poročilo predsednik mednarodne trgovinske zbornice, Belgijec Theunis. O možnosti ustvaritve panevropske trgovinske zveze jo poročal bivši član reparacij-ske komisije. Parmentier. Zakaj padajo cene? London, 4. maja. AA. Trgovinski minister Wil-liam Graharo je v svojem govoru v Leithu priznal, da ni veliko upanja na znižanje svetovnih carin. Vendar je potrebno, da se v bodoče regulirajo ce. ne in produkcija poglavitnih živil. Sedanji padec živilskih cen {e ▼ veliki meri zakrivila neracionalna produkcija, ker se ni znalo, s kako velikimi zalogami razpolagajo producenti. Padec cen je imel za polcdico veliko brezposelnost tako v protckcio-nističnih državah kakor v državah s svobodno trgovino. Vse to je desorganiziralo javne finance kar je pa zakasnilo izvedbo važnih socialnih in industrijskih reform. Rešitev teh vprašanj je v veliki meri odvisna od svetovnega sodelovanja in od uvedbe zlate podlage v kreditnih in valutnih sistemih. Najvišje avtoritete priznavajo da je koncentracija kapitala v Franciji in v Združenih državah povzročila tem in drugim državam velike težkoče. Iz Španije M.-uliid. 4. maja. AA. Zaradi spora z Zamorro v katalonskem vprašanju je notranji minister Mavra odstopil. Novinarjem je dejal, d« je bil Zamorra proti separatističnim težnjam Kataloncev preveč popustljiv, kar ogroža špansko republiko. Dunajska vremenska napoved. Severne Alpe in vzhodni rob Alp: loplo. jugozapadui vetrovi, nagnjenje k nevihtam. \ /hodna Tirolska in /apadnu Koroška: razjusuitev, toplo, nagnjenje k nevihtam. Zopet izgredi v Egiptu Kairo, 4. luuju. AA. Včeraj popoldne je prišlo v Denisuefu do krvavih spopadov med policijo :u demonstranti. Policija jo streljala, ubila osem in ranila 10 oseb. Ranjenih je bilo tudi sedem stražnikov. .Notranji mini.-ter poroča, da jo bilo ubitih samo Sest oseb in tri ranjeno. Nemiri so nastali pri prihodu Nahasa pašo, ki je prispel v spremstvu šestih članov izvršilnega odbora vafdistične stranke. „Do X" v Afriki Pari/. 4. maja. A A. Iz Saint Louisn poro« o«jo, da je pristalo tamkaj veleletalo »Do X*. Ko je obnovilo svoje zaloge goriva, je nadaljevalo polot v Bolnnio v portugalski Gvineji, odkoder bo letelo preko Atluntskegu oceanu v Južno Ameriko. Izpred sodišča za zaščito državt> Vrhpolje. Belgrad, 4. maja. 1. Danes se je nadaljevala obravnava proti atentatorjem. Točno ob po! 9 zjutraj je bil zaslišan obtoženi Anton Herman, kateri jc obložen, da je v preteklem lelu sprejel od Seletkoviča v Pečuhu okrog 5 kg eksploziva in 1 revolver, sistema »Brovvning«, ter vse to vtihotapil v našo državo z namenom, da ruši državne objekte. »Ali sle krivi in v koliko?« »Sem kriv, toda ne toliko kolikor me obtožnica dolži.« »Ali ste bili v Madjarski?« »Bil sem! Enkrat sem govoril s Tilmanom in sem mu takrat rekel, da sem brez posla, nakar mi je on rekel, naj grem na Ma-djarsko,« Herman se je povabilu Tilmana tudi odzval, prekoračil madjarsko mejo in odšel v Pe-čuh, kjer jc prevzel navedene sivari. Predsednik sodišča dr. Armerič je prečilal njegove prejšnje izpovedbe, v katerih je on priznal mnoga dejstva, katera sedaj zanika. V prejšnjem zaslišanju je priznal, da ga je neki nepoznani gospod poučeval v rokovanju z eksplozivom in revolverjem. Tem vajam je prisostvoval tudi Selet-kovič, kot jc izpovedal obtoženec. Po dolgem zasliševanju je potem predsednik prečital še konfron-tacijo med Tilmanom in Hermanom. Tilmanova izpoved med to konfrontacijo se znatno razlikuje od njegovih prejšnjih izjav. Predsednik je nato prekinil razpravo, ki se bo vršila jutri dopoldne. Jutri bosta zaslišana obtoženca Gross in Budrovcc. Razprava o umoru T. S legija Zagreb, 4. maja. ž. Danes ob četrt ua 9 se je pričela glavna razprava proti Marku Hraniloviču in drugim, ki so obtoženi umora Toniju Šlegla. Ko je veliki senat, ki mu predseduje predsednik sodnega dvora g. Bubunj, prišel v dvorano, so prišli tudi državni tožitelj dr. Marko Ružič, mto zastopnik dr. Pečarevič in branilci dr. Vlado Maček, dr. Mirko Košutič, dr. Ivan Pernar, dr. Sitofan Ko-šutič, dr. Pobor, dr. Josip Hrovat, dr. Ivan in Anton Ramljak, dr. .lančikovič, dr. Dražio, dr. Milan Budak, dr. Iliju Jakovljevič, dr. Protulipac in drugi. Ko je senat zavzel mesto, so pvipeljuli ▼ dvorano 23 obtožencev. Predsednik sodnega dvora Bubanj jo olvoril razpravo tn pozval državnega to-žitelja dr. Ružiča, da prečita obtožnico. Dr. Rutjc je začel čitati obtožnico in obširne razlage. Večina njih je obtožena po zakonu o zaščiti države. Na glavno razpravo je pozvanih 83 prič. Prečitalo se bo tudi veliko število izjav raznih prič med preiskavo, daljo strokovua mišljenja, grafološka mišljenja, izjava pufkarskih strokovnjakov, pirotehničnih veščakov, električnih veščakov itd. Procesu prisostvuje tudi soprogu pokojnega Šlegla, tehnični oddelek banske uprave, direkcija državnih železnic v Zagrebu, komanda žendarmerije in drugi. Današnje ^Novosti ua 15 polnih straneh drobnega tiska prinašajo obtožnico proti morilcem Tonija Šiegla. Belgrajske vesli Belgrad. 4. maja. ž. Da bi se popravilo težko stanje mornarjev na trgovskih ladjah radi slabih plač, je zahtevala splitska delavska zbornica pri ministrstvih trgovine in socialne politike potrebno korake, da sc s pomočjo vlade regulira vprašanje plač mornarjev nu trgovskih ladjah. Belgrad. 4. maja. ž. V teku jirihodnjega me. seca bo v Belgradu osnovana podružnica jugoslo-vansko-inadjarske trgovske zbornico v Budimpešti. Belgrad. 4. maja. ž. V Sofiji so zoključenn pogajanja med Jugoslavijo iu Bolgarijo glede dvo-lastniških |>osesiev. Jugoslovanski delegat Jankovi« bo po svoji vrnitvi v Belgrad poročal o potoki' pogajanj. Belgrad, 4. maja. ž. Pogajanja, ki so se vodila za snovanje privilegirane družbo za izvoz živine so končana. Naloga le družbe jo organizacija izvoza živine v Češkoslovaško, Grško in Madjarsko. a razven tega bo delala družba tudi nn tem, da bo živina, ki se bo izvažala, odgovarjala vsem zahtevam Inozemskega trga. Kmet, tvoja zemlja je zdrava • • • Zan.miu poljedeljski program nemških narodnih socialistov — Zemljo treba rešiti vseh vknjižb Punci, 4. maja. d. Listi so zopet objavili zanimiv kmetski pro^iam, k&tenga so i.e picd enim letom (30. marcu H'3C) zdelali nemški narodni socialisti za Nemčijo, kakor ludi za Avstrijo. Pra-grein je tako obširen in posega (ako globoko v sodobno stanje poljedelstva, kakor tudi v splošno poljedelsko politiko, da ga je treba vsaj registrirati kot zanimivost, kajti za enkrat šc ne obstojajo nikeki pogoji, da bi se brez soc:alnc rcvotucijc mogel v celoli izpeljali. V naslednjem navajamo poglavitne točke te!»» program*. Narodni »ocialisti zahtevajo: 1. Da sc zni-a zem jiški davek in vsi drugi davki, ki obremenjujejo poljedelstvo. 2. Carinska politika mora koristiti i.izvoju poljedelstva. 3. Zemlia mora biti pravno lako zašrTlena, da bo služila edinole prehrani rem?'rcga ljudstva. 4. Dedna pravica nai ostane, toda samo pogojno, da sc bo zemlja izkoriščala v spiofino dobro vsega naroda. 5. Ustanovili se mora stanovsko vrhovno razsodišče, ki bo čuvalo, da se ia pogoj izpoltjuje. 6. Zemljo mora lastnik obdelovali sam. 7. Drsava kot najvišje oblast obdrži neke vrste splošno prodajno pravico. 8. Vsaka vk .i žba na zemljo jc prepovedana in država mora nuditi poljedelcu potrebne kredite. 9. Davki mornro bi i v sorazmerju tO. Država ima v gotovih slo^a-ih pravico razlastitve pred vsem. kadar ugotovi, da sc zemlja slabo obdeluje, ali kadar jc zemlja last nc-emških posestnikov. U, Krivičnim potom pridobljena zemlja se brez odškodnine odvzame. 12. Država naj skrbi za snolerno kolonizacijo. 13. Foljcdelsko dc avstvo naj bo potom posebnih delovnih pogodb zaščiteno in uviščeno v kmetske družine. 14. Ta program nc bo izvedla stanovska, nego politična organizacija. Ne^olj zanimava točka v programu je prepoved zemljiških vknjižb. Do sedaj sc la zahteva šc ni nikoli tako izrazito poudarila in morebiti tudi Se nikoli ni bila kaiclska zemlja potrebna zaščite, kakor dandanes. Akoravao, kakor zgoraj omenjeno ni lahko mislili, da bi ta zahteva v doglednem času postsla dejstvo, Jc vredna posebne beležbe, ker odfiovaija dejanskim potrebam povojnega kmetijstva. Morebiti jc ta zahteva v svoji splošnosti preostra, morebiti niti ni potrebna za nemškega kmeta, ako se pa pomisli na stanje kmeta po nekaterih vzbodno-cvropf.kih državah, kjer je zemlja postal« last bank in raznih oderuhov, postane takoj jasno, kako velikanske važnosti bi bila zakonodaja, ki bi strogo kontrolirala vknjižbe in tako rešila kmeta pred propadanjem. Druga zanimivost tega programa, na kalero je tudi treba opozoriti, je način, kako globoko .sega propaganda nemških rasistov, ki hoče dosledno iztrebiti iz mei nemške države vsakega inozemskega lastnika nemške zemlje. Gotovo je, da se ta grožnja nc bo izvedla, vendar pa naj služi za opomin vsem onim, ki računa:o s tem, tla bo vseemštvo kdaikoli zavzelo boli «oravljivo stališče napram drugim narodom. Belgrad. t. maja. \A. Na predlog oddelka zn ngrorno politiko, naj zakonski načrt o poljedelskih zbornicah in poljedelskih šolali proufe tudi zastopniki baiiovinskih uprav in poljedelskih "druženj, j,. miinsu.,- za poljedelstvo sklical konferenco o pretresu teli dveh zakonov na dan 11. maja t. 1. Nu konferenco o poljedelskih zbornicah so povabljeni načelniki poljedelskih oddelkov baiiovinskih uprav, predstavniki poljedelskih ustanov. Glavnega zadružnega saveza. Srbskega polje-delskees društvn, Olavnegn saveza srbskih zemljo-radniških zadrug, Poliedelskego udružeiija v Som-boru, Saveza poljedelcev v Velikem Bečkereku, Kmetijske družbe v Ljubljani. Saveza hrvatskih soljaškib društev v Zagrebu, Zadružnega Saveza v Splitu. Saveza poljedelcev v Skoplju, Srbskega zadružnega saveza v Sarajevu, Hrvatskega zadružnega saveza v Sarajevu. Na konferenco o poljedelskih šolah so povabljeni načelniki ministrstva dr. Stojkovič, Pro-haskn in Gjurič in načelniki poljedelskih oddelkov brniških uprav, po en profesor poljedelskih fakultet v Belgradu in Zagrebu, ravnatelji srednjih poljedelskih šol, ravnatelji nižjih poljedelskih šol in po eu zastopnik poljedelskih društev. Sejo konference bodo popoldne in dopoldne v oddelku za agrarno politiko v poljedelskem mi-nistrstvu. Razpravljali bodo u vsakem zakonskem nnčrlu posebej. Dnevna 0 Koledar Torek, 5. maja: Pij V. papež; Ireuej, škof. Novi grobovi ■J- V Kranju jo umrl mag. phar. g. Franc Savni k, lekarnar, posestnik in občinski svetovalec. Zadela ga jo kap. Pokojni jo bil zelo blagega srca in zato splošno priljubljen. Zapušča mlado vdovo iu tri otročičke. Mag mu spomin! Žalujočim naše iskreno sožaljel Osebne vesli = Podporočniški izpit so na šoli za rez. konjeniške častnike z odličnim uspehom napravili Slovenci: Danilo Gregorfč (prvi v činu), Ljubljančan Jelko Runt '(drugi v činu) in Mirko Maček iz Celja. V eskadronu je služilo 99 dijakov. _ Sostihiičarii! Udeležite se zborovanja gostilničarjev Dravske banovine dne 11. maja ob pol 10 dopoldne v Mari- ; boru! Po zborovanju ogled vinskega sejma. Legitimacije za polovično vožnio po železnici zaprosite pri Vinarskem društvu v Mariboru, Gregorčičeva ulica 6. — Priložite 2 Din v znamkah! Ostale vesti — Polovična vožnja zu občni /bor Zadružne zveze. Železniško ministrstvo je dovolilo z odlokom z dne 24. 4. t. 1. pod štev. 10.056 polovično vožnjo zu udeležence občnega zbora Zadružne zveze v Ljubljani. Delegati naj voznih listkov pri odhodu v Ljubljano ne oddajo, ker veljajo s potrdilom o udeležbi na občnem zboru tudi za nazaj. Potrdila o udeležbi se bodo izdajala na občnem zboru. Občni zbor bo v sredo, dne 6. maja ob 10 dopoldne v Beli dvorani hotela »Union«. Polovična vožnja velja za čas od 3.—9. maja. — Ustanovitev podružnice turistovskoga kluba »Skala« v Lučali. V nedeljo sc jc vršil ustanovni občni zbor Savinjske podružnice turistovskega kluba »Skala«. Ustanovni občni zbor je otvoril predsednik centralnega društva iz Ljubljane prof. Janko Ravnik. Občnega zbora se je udeležilo poleg domačinov lepo število gostov iz Ljubljane. Navzoč je bil tudi gornjc-grajski okrajni načelnik, ki je s kratkim nagovorom želel ustanovljeni podružnici veliko lepih uspehov in razmnli ter jc pristopil sam kot član. Ustanovitev podružnice je bila sprejeta soglasno v velikem navdušenju. \ odbor pa so bili izvoljeni: ravnatelj škof. posestev ing. Žutner za predsednika, odvetnik Teodor Zbrizaj iz Zgornjega grada zu podpredsednika, dr. Jože Arh iz Luč zu blagajnika. Novoustanovljeni, podružnici želimo lep napredek. 4- Koncert »Oljke« v Gornjem gradu«. \ nedeljo se jc vršil koncert pevskega društvu »Oljka« iz Celja v veliki dvorani škof. gradu v Gornjem gradu. Konccrt je prav lepo uspel pri obilni udeležbi občinstva. Koncerta sc je udeležil tudi nadškof g. dr. Anton Bona\cnturn Jeglič. — Okrajni cestni odbor Maribor razpisuje drugo javno pismeno licitacijo za oddajo gradbenih del na ccsti Sv. Pcter-Ložane 2.64H do 5.727 km (tretji del). Licitacija bo v uradnih prostorih Srczkcga cestnega odbora Maribor, Koroška ccsta 26-11 v torek, dne 19. maja 1931. ob II dopoldne. Pogoji, načrti itd. so rcflektnn-tom na v pogled mod uradnimi urami pri okr. cestnem odboru Maribor. Ponudbe je predložiti v obliki enotnega popusta v odstotkih na cenc uradnega proračuna, ki znaša 1,441.128.25 Din. — Udelcženccm medna rudnega velcsejina v Budimpešti sc nudijo poleg običajnih ugodnosti in olajšav (znižana vožnja, prosta ali zjii-žana vstopnina le raznim prireditvam itd.) tudi uvažovanja vredna možnost, dn obiskovalec velesejma po znatno znižani ceni obišče bu-dimpcstnnska zdravilišča in sanatorijc v dobi od 4. do 25. maja. Sejmska uprava opozurju tudi na veliko cvetlično razstavo v mestnem logu, za katero jc znižana vstopnina za 60%. — Za Protituberkiilozno ligo. Na svatbi gdč. Marice Pretnar-Jerinove pri Sv. Neži pri Kovorju so zbrali 6vatje za Osrednjo protituberkoluzno ligo 120 Din. Požrtvovalnim Kovorjanom se za lep dar najlepše zahvaljujemo in želimo, da bi jih posnemali trudi drugod. — OPTL. — Za 50.000 Din cel milijon. Pred subotiškim sodiščem so je te dni vršila zanimiva razprava proli ciganskemu muzikantu .lovanoviču, ki je bolel nekega nemškega posestnika ogoljufati s poua-rejenim denarjem.' Dno 7. aprila jo prišel Jova-novlč k njemu in mu sporočil, da ima neka žen-ika v Bački Topoli vse polno ponarejenih bankovcev in da zamenja za 50.000 pravili Din cel milijon ponarejenih. Nemškemu posestniku pa se jc ?azdela stvar sumljiva. Ko sta pozneje zopet enkrat prišla skupaj, mu je izročil kuverto, v katero jo nabasal papirja. Cigan pa je v veliko vrečo nabasal časopisnega papirja, na vrh pa položil raztrgan tisočdinarski bankovec. Tako sta drujj drugega ogoljufala. Zadeva jo prišla pred sodišče in Jovanovlč je bil obsojen na Iri mesece zapora. — Lastnega moža oslepila. Pred subotiškim sodiščem se je te dni vršila razprava proti Mariji Nemeth, ki jo dne 14. septembra preteklega leta oslepila svojega moža. Tega dno jo prišel njen mož domov in se takoj vlegel v posteljo. Ona pu je brž skuhala lužno esenco in ga s tem polila po glavi. Mož je takoj oslepel. Bestljalno ionsko so aretirali. Slepi mož, ki jo tudi nastopil kot priča, pa je izpovedal, da ga jo njegova žena varala z drugim in da je v tem iskati vzrok njenega dejanja. Na vprašanje, ali ima še kaj pripomniti v svojo obrambo, jc joknje odgovorila, da se svojega dejanja silno kosa in da bo, ko bo prišla iz zapora, vso storila, da bo svojemu slepemu možu olajšala življenje. Obsojena je bila na 5 let. težko ječe. — Izšle so »Zgodbe malega Gvidona«. — Likovič Jozr.: Prodano duše jc pretresljiva povest o trpljenju Slovencev onstran meje. Žalostna kronika groznih dogodkov z našo kraške vasi, ki jo žo deset let pustošijo tujci ter poskušajo z vsemi sredstvi zatretl slovensko besedo. Vsi dogodki in osebo po resnični: učitelj Cesnik, ki mora v sveti noči bežali preko meje, župnik Gaber, ki je nedavno umrl mučeniške smrli zaradi svoje požrtvovalnosti, s katero jc branil svoje farane pred neznosnimi nasilneži. Povest v lepi opremi so dobi zn ceno 30 Din v vseh večjih knjigarnah In neposredno pri pisatelju v Ljubljani, Rihnrjevn ul. 4. kronika — Boja domačih zajcev. Spisal dr. Štefan Vosz-ka. Založila Jugoslov. knjigarna v Ljubljani. Cena 10 Din. — Knjižica zlasti razpravlja o postanku domačega zajca, njegovi naravi in načinu življenja, o plemenskih vrstah (s slikami), o hlevih in kletkah (s slikami), o krmljenju in krmilih, o ple-inenitvi in negovanju (s slikami), boleznih in pa škodljivcih, kako je zajca zaklati in kako ie njegovo meso okusno pripraviti (s slikami) in še o raznih drugih vprašanjih, ki utegnejo zanimati našo zajčjerejce. Priprava zajčjega mesa v domači kuhinji bo vsakogar gotovo zanimala. Navedenih je tudi 11 kuhinjskih receptov zn pripravljanje raznih okusnih jedi. Zajčje meso nI nič slabše kot teletina. po redilnosti pa je šc več vredno. — Moške srajce, kravnte, nogavice ima na j-cenejc Stcrk nasl. Karničnik, Stari trg 18. — Albert špeletič, sobno slikarstvo. Ljubljana, Emonska ccsta. Vzorci na vpogled. Cene konkurenčne. — Vaša žena, Vaša hčerka, Vaša nevesta, Vaša deca Vam bode hvaležna, ako ji kmpite retlilno in zdravo mlečno »Mirim čokolado« s i slikami. V zameno za 100 slik dobite krasen | album v barvah. > — Za pomladanske izlete vam nudi najboga- ' tejšo izbiro provijanta velemesarija Slamič na Go- i sposvetski cesti. — Oglejte si iiložbc v Ljubljani v Prešer- 1 novi 1 urarske tvrdke F. Čuden. — Noseče matere se morajo skrbno varovati vsakega zaprtja z uporabo naravne >Franz-Josef< grenčice. Predstojniki vseučili-ških klinik za ženske hvalijo soglasno pristno >Franz-JoseI« vodo, ker se lahko zaufiva in se gotovo pojavi v kratkem času odvajajoči učinek brez neprijetnih stranskih pojavov. »Franz-Jo9ef< grenčica se dobiva v lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. Izlet Avtomobilskega kluba kralj. Jugoslavije ua Kosovo polje, Kumanovo in Kajmakčalan. Udeležencem Izleta Jugoslovanskega Auto-kluba, ki ga namerava prirediti v drugi polovici lega meseca, se bo nudila najugodnejša prilika, ogledati si zgodovinsko najpomembnejše kraje naše južne domovine in se pokloniti ob tej priliki ma-iiom padlih junakov na Kosovem polju, Kumano-vem in Kajmakčalanu. O zmagovitih pohodih naše armade čez Kajmakčalan, o zgodovinsko važnih junaških bitkah pri Kumanovem ter o slavnem Kraljeviču Marku na Kosovem polju in o neštetih grobovih junaških sinov mujke Jugovi-ecv, ki so še danes priča nekdanjih ljutih bo-jc\ junaške srbske vojske, bodo predavali na licu mesta delegati našega vojnega ministrstva. Na vsej progi bodo občudovali udeleženci izletu klasične zgodovinske stavbe in lepote krajev, kjer jc teklu zibelka srbskim junakom, .■reštete munastirc, cerkve, gradove, med njimi znameniti grad curo Dušana, cerkcv Sv. Špa.sn \ (Odrešenika) v Skoplju ter Knršumli-llon. kakor tudi številne muzeje, ki čuvajo dragocene spomine prošlih dob. Nnjkrnsncj:ša točka, ki sc obeta izletnikom na celi progi, bo Ohridsko Jezero s svojo bujno floro in fauno in bogatim ribolovom. Prijetna bo tudi vožnja po jezeru samem. Pot nus bo vodila dalje proti Bitolju, Prilepil, Vclcsu do Soluna. Podrobni program izleta je sledeč: V sredo. 20. maja dopotujejo ljubljanska, mariborska in zagrebška sekcija z vlakom in siccr za polovično ceno v Belgrad. Za brezplačni transport avtomobilov udeležencev izleta gorenjih Sekcij je določen posebni tovorni vlak iz Zagreba v Belgrad. V četrtek. 21. mnjo. dopotujeiu Sarajevska iu Splitska sckciju preko Užic, čafka in Kraljeva v Vrnjačko banjo, kjer sc sestaneta z ostalimi sekcijami, ki odpotujejo po skupnem obedu iz Bclgradn preko Mludenovca, Topole. Krngujevca in Kraljeva. — 201 km. V petek, dne 22. maja. se nadaljuje izlet i/ Vrnjačko banje preko Kraljeva, Manastir Studenice, Raškc, Kosovske Mitrovice do Peči, k jer se prenoči. — 262 km. Sobota, 25. maja, zjutraj odhod iz Peči preko Dečan, Djakovicc—Prizrcna, preko zgodovinskega Kosovegu polja—Gračanicc-Uro-šcvca, znamenite Kananičke klisurc do Skopi jo. - 258 km. V nedeljo, 24. maju, ostanejo izletniki v Skoplju preko celega dne ter si ogledajo vse znamenitosti mesta, cerkev Sv. Spnsa, znameniti grad Cara Dušana. Kuršu.mli-llan itd. G. ban priredi ob tej priliki izletnikom v čast slavnostno kosilo, na večernem banketu počasti goste predsednik občine. Tudi za ta dan je določeno prenočišče v Skoplju. V ponedeljek. 25. moja, odhod iz Skoplja prilično ob 7 zjutraj v Tetovo, Gostivar, Strugo do Ohrida, kjer sc bo vrnila skupna večerja, katero priredi v čast avtomobilistom predsednik občine. Tu bodo imeli izletniki priliko, da si ogledajo najstarejše cerkve in manastirc, med njimi manastir Sv. Nauma. Tu bodo udeleženci izleta tudi prenočili. — 204 km. V torek, 26. maja. krenejo avtomobilisti iz Ohrida v Resan, kjer jim priredi občina banket. Po banketu ob prilično 2 odhod v Bi-tolj, kjer se prenoči. Tudi bitoljska občina nri-redi v čast izletnikov slavnostno večerjo. — 70 km. V sredo, 2" maja, zjutraj odhod iz Bito-; Ija na Kajmakčalan. Ogledovanje grobnic in spominskih kapel ter ostalih sledov vojne. Po kosilu j c odhod preko Bitolja v Prilcp. Po slavnostni večerji, ki jo na čast gostov priredi prilepsku občina, sc odpeljejo avtomobilisti v Gradsko, kjer pustijo svoja vozila in nadaljujejo pot v Solun z vlakom. Četrtek, 28. maja. Ta dan je določen za ogledovanje mesta in okolice ter vojaškega pokopališča. V petek. 29. maja, zjutraj oNa trgu: in Medvedovo >Ljubezen In pomladr. □ Mestno načelstvo razglaša, da jo izgotov- j ljen seznam s pripadajočo odmero vseli v mestu Mariboru ljudskemu delu podvrženih oseb na podlagi člena 17 kr. banske uprave o uporabi ljudskega dela na nedržavnih cestah in je zavezancem na vpogled do vštevši 17. maja pri mestnem knjigovodstvu na Slomškovem trgu 11. , □ Grobovi. V nedeljo je umrl na Pobrežju na Tržaški ulici 17 70 letni paznik v p. Ivan Vidma-jer. Pogreb bo danes ob 15 iz mrtvašnice na mag-dalensko pokopališče. V splošni bolnišnici je umrl Jožef Janžek, mizarski pomočnik, star 60 let. Pogreb bo danes ob pol 16 iz mrtvašnice na magda-lensko pokopališče. — V starosti 55 let je umrla v Mesarski ulici Karolina Jakin, soproga posestnika. Pogreb bo danes ob pol 17 iz mrtvašnice na mestno pokopališče. Rlag jim spomin, preostalim naše sožaljel □ Dobrodelna tombola Krščanske ženske zveze v prid »Doma revežev« se vrši v slučaju lepega j vremena dne 10. maja. □SKAS. Drevi ob 20 sestanek v dvorani Zadružno gospodarske banke. □ Mariborski motoklub priredi v nedeljo, dne : 10. maja, v slučaju slabega vremena pa prihodnjo i nedeljo, ocenjevalno vožnjo okoli Pohorja. □ Ljudsko gibanje. V preteklem mesecu jc bilo v vBeh župnijah medla 92 rojstev, 59 smrtnih slučajev in 31 porok. Na posamezne župnije odpade: stolnica: rojstev 21 moških in 30 žensk, mrličev j 6 moških in 9 žensk, poroke 3; frančiškanska: rojstev 7 moških in 4 ženske, mrličev 1 moški in 3 ženske, porok 16; magdalenska: rojstev 20 moških in 18 žensk, mrličev 21 moških in 18 žensk, porok 11; pravoslavna 1 smrten slučaj in 1 poroka; evan-goljska 1 rojstvo. □ »Dogodek r mestu Gogi« bomo v kratkem videli v našem gledališču. Ta originalna groteska, ki jo jo spisal slovenski pisatelj dr. Slavko Gram, je drugod upravičeno vzbudila zanimanje občinstva. Režija je v rokah režiserja J. Kovica. □ Puienjakovo »Slmultanko< priredi Trgovsko obrtno društvo danes ob pol 20 v društveni sobi - Narodnem domu. G Zaščitno cepljenje zoper osepnice bo vršil mestni fizikat od danes naprej do 9. t. m. v svojih uradnih prostorih v Frančiškanski ulici in sicer v času od 9 do 11 brezplačno. Cepljenje je obvezno za vse v prejšnjem letu rojene otroke in one, ki so stari najmanj 3 mesece. Starši se opozarjajo, da se opustitev kaznuje po zakonu. □ V baraki, ki je last mestne občine v Stritarjevi ulici, se je vžgal proti večeru iz neznanega vzroka dimnik. Požar so pogasili že domači, tako da gasilcem, ki so prihiteli na mesto, ni bilo treba stopiti v akcijo. □ Jezik si jo odgriznil. Devetletnemu Francu Gorniku iz 1'olskave ee je pripetila huda nesreča. Plezal je včeraj na drevo in z drevesa tako nesrečno padel na glavo, da si je pri padcu odgriznil jezik in dobil močne poškodbe na glavi. Prepeljali , so ga v bolnišnico. □ Nesreča z motorjem. Iz Radvanja sta se vozila Samaluk Marko in njegov tovariš na motornem kolesu. Na ostrem ovinku jc motor spodrsnil in jc pri padcu po nesrečnem* naključju prišel Samaluk z levo nogo pod kolo, ki mu jo močno poškodovalo stopalo. Prepeljali so ga v bolnišnico. □ S peči jo padel. Komaj eno lelo starega | Joška, sina posestnika Frangeža iz Cirkovc, 30 pri- , ' peljali v tukajšnjo bolnišnico, ker si jo pri padcu s I peči zlomil levo nogo. □ P" lastni neprevidnosti jo padla raz kolo Elza Novak v Košakih včeraj popoldne in dobila pri padcu občutne poškodbe, tako da je obležala v nezavesti. Rešilni oddelek ji je nudil prvo pomoč in jo prepeljal na njeno stanovanje v Frankopanovi ulici 55. Celje & Spored koncerta KPD slovenskih šaljivk ; 9. maja ob 20.30 v Ljudskem domu v Celju: KIc-menčič: Kadar vince duše vnema. Dr. F. Kimovec: j Plavala je galija. A. Lajovic: Pastirčki. O. Dev: . Kaj sem prislužil. A. Lajovic: Medved z medom. I Dr. F. Kimovec: Zvonovi pritrkavajo. Dr. Schvvab: ! Vlak. — Odmor. — E. Adamič: Kaj pa fantič dela. ! Al. Mihelčič: Rajanje. P. Jereb: Črn mož. A. La-I jovic: Kroparji. Dr. A. Schvvab: Zvonovi. A. La-' jovic: Ples kralja Matjaža. Iv. Ocvirk: Rože je tr-j gala. M. llubad: Potrkan ples. & Tatvina pri dr. Sailniku. Prejšnji teden smo poročali, da je sobarica pri dr. Sadnifiu odnesla razne dragocenosti v vrednosti 14.000 Din in jo popihala. Dr. Sadnik je pa slutil, da se bo podala v Oradec ter je stopil v stik z ravnateljem graške policije, ki je "njegov dober znanec. Včeraj je dobil g. doktor telefonično poročilo iz Gradca, da je po-| licija aretirala v Gradcu sobarico Amalijo Potoč-j nik, pristojno v Ptujsko goro, in Renčana Josipa, I pristojnega v Trst, starega znanca policije, s kate-; rim je skupno pobegnila iz Celja. Dobili so skoraj i vse ukradeno blago pri njej, tako da dr. Sadnik no ; bo trpel prevelike škode. & Zopet požar. Včeraj ponoči okoli 2 so opazili iz kavarno vračajoči se ljudje v smeri proti I/Ovcu, kako je žarelo celo nebo ln so takoj obvestili ognjegasce, ki eo odhiteli po nekaj minutah na kraj požura. Kmalu so opazili, da gori znani J os tov mlin v Medlogu. Ko so prišli na lioe mesta, je bil mlin že čisto v plamenih, kljub temu, da so bili že pridno na delu gasilci iz Levca, Gaberja, Lopate, in Babnega. Mlina samega niso mogli več rešiti, pač pa ao rešili še strojnico, kjer jo bila lo-komobila v vre* ln osti 200.000 Din. in sosednja poslopja. Goreti je začelo po poročilu sosedov okoli ' četrt na dve. Domači sin in sluSkinja, ki eta spala j v poslopju, o požaru nista ničesar slutila, tako da so ju komaj rešili sosedje. & Umrla je 3. maja v Liscali Toplak JJome-1 nika, žena želeamifikcjra upokojenca. „Mlin za kavo4' kateri pa ne melje praiene kave, temveč odstranjuje jedro od kavine črešnjc. Taki mlini se uporabljajo včasih še tam, kjer se skrbljivo predcla-vajo dragocene višinske rastline. Noben trud ni prevelik, samo da se nabavijo najdragocenejše višinske rastline za kavo Hag brez kofeina. Kava Hag se pred praženjem ponovno pre-rešeta in opere v modernih ^trojih, nato se po patentiranem postopku odvzame kavi kofein. Kofein pa ni z aromo in okusom kave v nobeni zvezi, pač pa lahko radi svojega razdraž-Ijivega delovanja na srce, živce in Icdvice škoduje mnogim ljudem. Ne najdete bolj okusne kave kot je kofeina prosta kava Hag. Pri tem je kava Hag za vsakogar zajamčeno neškodljiva. Tudi otrokom jo lahko dajete brez pomisleka. Prepričajte se sami! V vseh dobrih trgovinah se dobiva kava Hag; servira se pa tudi v hotelih in kavarnah. Ptuj Kulukarji in sicer tisti, ki so se javili za ročno delo, se zbero 11. maja, ob S zjutraj pred Zupančičevo gostilno. S seboj morajo prinesti lopato ali kramp. Delali bodo na Ljutomerski cesti in sicer na dan 8 ur, od 8 do 12 in od 2 do 6. Vozniki se zbero v petek, 15. maja; do tega dne morajo opremiti vozove za prevoz gramoza,— V pomladni dobi 1931 se bo kuluk izvršil v treh enotah za lansko leto, za tekoče leto se izvrši v drugi polovici leta. Ceste bodo letos gradili prav pridno. Šc v prvi polovici aprila jc komisija ogledala traso bodoče banovinske ceste Leskovec—Sv. Trojica v Halozah. Proti koncu aprila je prišla komisija za odkup zemjišča in določitev trase Zavrč—Turški vrh. Ta je popolnoma uspela: S posestniki zemlje so se primerno pogodili, da ne bo nikjer zamere. Cesta se bo zgradila s prispevki privatnikov, okrajnega cestnega odbora in banovinskega sklada za socialno skrbstvo. Že gradnja sama bo ubogim Haložanom dala možnost zaslužka. Slikovite Haloze se bodo s tem odprle svetu, tujski |iromet bo prišel v doslej od sveta odtrgano haloško zemljo. Korist od tega bodo pa imeli predvsem potrebni domačini in to še posebno, ko se bo pričela avtobusna proga v te kraje. — Sedaj grade cesto od Jurovcev do Maj-šperga. Trenotno so pri Majšjiergu. Cesta bo vsekakor letos gotova. Alpinski motoklub v Gradcu je v nedeljo na-pravil izlet v Ptuj. Dva ogromna avtobusa sta vozila jiotnike, ki so z zanimanjem ogledovali mesto in napravili prccei fotografskih posnetkov. Pot so nadaljevali v Maribor. — Popoldne so pri Bračiču napravile akademijo dijakinje mariborskega ženskega učiteljišča pod vodstvom prof. Mlakarja. Kranj Iz občinske seje. G. župan jc poročal, da se je pred 14 dnevi mudil v Kranju arhitekt g. Plečnik, ki je ogledal načrt za šolo, prostor za šolo in dal razne nasvete. Po njegovem mnenju bi bilo pametnejše postaviti šolo nekoliko proč od prve v regu-lačnem načrtu projektirane ceste, ki bo šla blizu jjokopališča, ter jo pomaknili bolj proti nekoliko severnejc projektirani cesti. Pretekli torek sta obiskala Kranj gg. dr. Krek, komisar OUZD v Ljubljani in ravnatelj dr. Bohinjec. Ogledala sta razne prostore, ki bi prišli v poštev za gradnjo ambu-latorija, tako prostor g. Janka Sajovica, župnijski prostor za pokopališčem, dalje stavbišče g. Schind-ierja in prostore severno od vile g. Pahorja. Odločitev za prostor še ni nadla. — Soglasno se je odobril računski zaključek mestne občine za leto 1930. računski zaključek mestne klavnice in ubož-nega zaklada ter se je občinski upravi izrekel ab-solulorij. — Odobril se jc tudi računski zaključek vodovodnega odbora za I. 1930. — Gostilničarski zadrugi se je na njeno prošnjo dovolila j>odpora 2500 Din za kritje stroškov servirnega tečaja. — Proračun za adaptacijo pungerške cerkve se je odobril. Načrte za adaptacijo je izdelal arhitekt gosp. Vurnik. Adaptacija stolpa iu cerkve bo zahtevala po sedanjem proračunu ca Din 110.000.— Dela se liodo razpisala in oddala najnižjemu ponudniku. Zbranega denarja je sedaj Din 35.000. Ostala vsota se bo dosegla s posojilom, za katero bo jamčila mestna občina, ter se bo dolg polagoma izplačeval, i Stolp bo po predloženih načrtih res nekaj umetniško 1 dovršenega in ko bo tudi zunanjost cerkve poprav ljena, bo ta lepa stavba v kras mestu. Cerkveni vestnih Zgodbe malega Uvidona. Priredil F. K. Založilo škof. vodstvo Marijinih družb. Cena 10 Din. Pravkar je izšla najnovejša mladinska knjiga, ki jc pravi biser mičnega življenja enajstletnega pariškega dečka Gvidona. Zgodba je kratka, n s-| nična; saj se je odigrala v naši dobi od 1913 dr. I 1925. Skromen, tih otrok, s to iu ono slabostjo, j ki pa že v prvih lotili globoko dojmi duhovno življenje in raste vedno bolj v čednostih, da je deležen najintimnejšega božjega v sebi. Je to zlasti prvo sv. obhajilo, ki jo postalo središče in žarišče njegove nedolžne duše. Obe jioglavji o sv. obhajilu sta tako polni močnih duhovnih dogodkov, da mora ob njih otrok in odrastli občutiti vso silo in lepoto evharističnega doživetja. Poglavje o razmerju do Matere božje zopet odkriva tega »čudežnega otroka, ki je zajel v kratki dobi višek sreče i t. popolnosti. Knjižica je niz, dogodbic, ki stalno rastejo in bogalijo vzorno povest. V slov. priredbi se prav prijetno bere in bo najlepše čtivo zn našo mladino 1'osebno priporočamo tega vzornika presv. Evliari-stije prvoobhajancem. Knjiga jo lepo opremljena in na finem papirju in v večjem formatu. Gotovo bo postala najpriljub-nejša naša mladinska nabožna knjižica. V isti založbi so izšlo tudi podobice Gvidon? Fongalanskega s slovenskim besedilom in bo prav primerne za obdarovanje. Knjižica in podobice se dobe v Pisarni Marijinih družb v Jugosl. tiskarni v Ljubljani, kamor naj se sporočajo ludi naročila. A. K. Poizvedovanja Pos-ptičar, rjav z belo liso na pršili, kratek rep, z znamko št. 985, so je zatekel in sc naj odda: Butara, Dunniska cesta SO. Oiai pravite? Neki isrek pravi: Če hočeš vedeli, kaj sv rpodobi, vprašaj plemenite ie ne! Te dni smo doživeli nekaj, (jlede tesar zelo ielimo izvedeli sodbo našega ienstva. V Ljubljani imamo operetno noviteto *Oj, ta preimentana ljubezenU glasbil jo je mlad slovenski skladatelj. Nas veseli vsalc napredek do-mate umetnosti in privoščimo iz srca mlademu komponistu vse priznanje, ki ga je bil deležen j.ib premieri v gledišču. Nekaj drugega pa je bilo, kar nam pri tej premieri ni bilo všeč: lo je način, kako je bil v nekaterih prizorih *oblečen« baletni zbor. Njegova toaleta se je včasih vendar ločila od Evine toalete ob odhodu iz raja. Seveda nam niti na misel ne pride, da bi v leni oziru valili vso odgovornost na posamezne članice baletnega zbora. Ples pri predstavah je njihova služba, njihov kruli in one nastopajo pač o taki obleki, kakršno jim predpišejo njihovi delodajalci, oz. kakršne obleke jim daje gledališče na razpolago. In tu moramo reči: nam se zdi neso-cialno, ce delodajalec zahteva od uslužbenk nastope, s katerimi se uslužbenke žalijo v svoji žen-\ki časti. la mesec se bodo praznovali po širnem svetu in ludi pri nas materinski dnevi; govorilo in pitalo se bo o ženskem dostojanstvu. Brali bomo. da glejmo v vsaki ženski bodočo mater in da naj ji ne storimo ničesar, česar bi ne storili svoji materi ali svoji sestri. Ali se bomo takrat ■vprašali, bi li zahtevali od svoje matere ali sestre, da nastopajo javno v oblekah našega baletnega zbora? Ali bomo pa imeli žensko dostojanstvo samo na jeziku, sicer bomo pa molčali k temu, kako se spoštuje žensko dostojanstvo pri članicah baletnega zbora. Vrsto ženskih organizacij imamo, ki se burijo s proučevanjem ženskega vprašanja in z za-ščito ženinega dela, njene osebnosti in njene časti. Naše odlične žene delajo pri teh društvih, ki so že marsikaj slorila za žensku varstvo. Zato se obračamo mi vse naše ženske organizacije brez razlike z željo, naj se izjavijo o tem, ali smatrajo take in stične baletne nastope zu dopustne ali ne. Ne gre namreč farno za način uprizoritve prej imenovane operete, ampak za sistem. To opereto smo navedli za primer samo radi tega. ker se baš srdaj uprizarja. V mesecu maju se po srelu mnogo razpravlja o vseh zadevah, ki so v korist in v rast ženi. Prosimo, da smatrajo vse ženske organizacije te vrstice za pobudo, da se prečisti tudi rprašanje Izkoriščanja članic baletnega zbora. Kamnik Sv. maše na Žalah ne bo v nedeljo 10. t. m. kakor je pomoloma poročal v nedeljo 3. ra. Slovenec«, pač pa bo sv. maša v Florijanovo proslavo v nedeljo ob pol 11. uri v nadžupni cerkvi na Sutnil Nogometna tekma Kamnik — Tržič sc je odigrala v Tržiču v nedeljo 3. t. m. s rezultatom 6 : 2. Umrl jc v Mariboru g. Slane Kcnda, sin ugledne kamniške rodbine! Žalujoči materi in ostalim sorodnikom naie sožalje! Vrhnika Vrhniška nedelja je potekla v znamenju prireditev. Kat. društvo rokodel. pomočnikov je izvrstno igralo Stari in mladi . Največja slovesnost je bila na Stari Vrhniki, kjer sc je vršila slovesna blagoslovitev gasilskega prapora. Ob 3 je imel v podružnični cerkvi stolni kanonik g. Mihael Opeka slavnostni govor, nakar je blagoslovil zastavo, /a kuma sta bila g. Iva Orom, živmozdravnik na Vrhniki in ga. lulija Mesec. Pri vsej slovesnosti, paradi pred gasilskim domom in pri zabavi, ki se je nato vršila, je igrala vrhniška godba pod kapelnikom g-Ulmanom. /al, je dež pokvaril veselo zabavo. Zastava je veljala 10.000 Din. _ Zdaj je izšel II. ZVEZEK Dr. M. Opekove KNJIGE POSTAVE Vsebina : ('(•trla zapoved, I. O avtoriteti. II. —IV Dolžnosti otrol; do starSev. V. - VI. Dolžno-i staršev (io otrok. VII. Dolžn >ttti podov iloaospodnrjov. Vil t.Dolžnosti B"»p»dnriev ,j0 pohIov. IX. Oblastniki iu polložniki. I'eta zapoved. I. O samomoru It. O umoru in uboju O molitvi se ue ro'cnili. IV. <> dvoboju. V. O pohnjManlu. VI. Ku.) peta božja zap ved zapoveduje. Cena: Din 23'— 32-— (poiplatno), 1J'-(olegantao) Naroča se v prodajalni H. Nlčmasiovi, Kopitarjeva Ljubljana. Ljubljana Smrt Antona Likozarja mL Ljubljana, 4. maja. Današnji »Slovenski list: jo poročul o tragični nesreči g. Antona Likozarja ml., sina občinskega svetnika in magistralnega uradnika. Antona Likozarja jo namreč podrl na Celovški cesti avto in so ponesrečenega pripeljali v bolnišnico, kjer jo umrl. Nesreča se je pripetila tako: Približno ob zvečer se je Likozar peljal s kolesom po Celovški cesti v smeri iz št. Vida proti Ljubljani. Likozar je vozil pravilno na desni strani, vendar pa zelo počasi, ker je poleg njega šla služkinja Uaševa iz Šiške jie.š in se je Likozar pogovarjal z njo. Približno 300 111 od mestne meje pa sta prihitela za Likozarjem dva avtomobila. Prvi je bil Magistrov avtobus, ki je prehitel Likozarja. Takoj za njim pa je vozil avtomobil tvrdkc »Slograd«. Tega je soliral 25 letni >.Slogradov« šoler Andrej Batič. Z Batičeui pa je bila še neka postrožnica. Avtomobil je butnil v Likozarjevo kolo. tako da je kolo odletelo v jarek, Likozar sam pa je padel pod avtomobil, ki ga je vlekel približno 20 m daleč. Na krike ljudi, zlasti Ilaševe, je pričel Batič avto ustavljati. Likozar je obležal nezavesten na cesti z veliko odprlo rano na glavi, iz katere mu je tekla kri. Poklican je bil takoj reševalni avto, ki je Likozarja pripeljal v bolnišnico. V bolnišnici so mu takoj nudili vso zdravniško pomoč, vendar pa se Likozar ves čas ni zavedel in je ob 11 zvečer za poškodbami umrl. Pokojni Auton Likozar je bil rojen 1889 v Goričauih pri Medvodah. Dovršil je 8 razrednico na Grabnu Bil je nekaj časa uradnik Ljublj. kreditne banke, potem pa je prakticiral v magistratni službi, kier je bit lani imenovan za pisarniškega oticiala. Osebno je bil zelo skromuega in krotkega značaja, tih in nevsiljiv, v službi pa zelo marljiv. Njegovi tovariši v uradu so ga imeli zelo radi zaradi njegove ust reži jivosti. Pogreb bo v torek ob 4 popoldne iz mrtvašnice ljubljanske Splošne bolnišnice. — Pokojnikovi rodbini naše iskreno sožalje. Ljubljanski tramvaj Ljubljana, 4. maja. Viški tramvaj je s svojimi tračnicami že pogledal iz Rimske ceste v Gradišče. Delo jc šlo hitro izpod rok, zlasli zato, ker na ovinkih tračnic | ne varijo. V glavnem varijo tračnice le na ravnih 1 progah in manjših ovinkih. Na ostrih ovinkih pa jih le močno zvežejo, to pa radi tega, ker se tračnice na ovinkih ninotto hitrejo izrabijo. Tam jih večkrat zamenjajo, dočim je ravua proga še uporabna. Zamenjavauje pa bi bilo zelo težavno iu dražje, če bi bila proga zvarjena. V Šelenburgovo ulico so delavci danes tudi prinesli z ogromnimi kleščami precej tračnic in jih položili na betonski temelj, nekako do trgovine Meinl. Sedaj jih varijo, potem jih bodo podložili s klobučevino, da bo manj ropota. Remiza tudi prav pridno raste iz tal in pojutrišnjem bodo začeli od konca sedanje proge v Šiški razkopavali cesto za temelje nove proge. Najprej seveda samo do remize, tako, da bodo mogli hitro spravili nove vozove v novi remizi. Posebna novost za Ljubljano pa so uovi tramvajski vozniki. Ker bo v kratkem prišlo v promet deset novih vozov, bo treba zanje voznikov. Seveda uprava Maloželezniške družbe ni razpisala teh služb. Kljub temu pa je dobila nad tisoč prošenj. Sprejetih je bilo 36 prosilcev, med katerimi so večinoma ključavničarji, kleparji, mizarji in drugi obrtniki. Sedaj se učijo voziti po Ljubljani. Na vsakem vozu stoji sedaj poleg voznika v civilni obleki star preizkušen voznik, ki nadzoruje, kako vozi učenec. Za sicer enostavno upravljanje tramvajskega voza je potrebna gotova praksa in preden se človek navadi pravilno pomikati ročico s št. 1 do št. 7. ua potrebnih mestih zavirati in voziti brez toka, mine gotovo par dni. Bolniško osebje brez plače Ljubljana, 4. maju. Danes smo že 4. maja in imajo vsi državni uradniki, pa tudi privatni že svoje plače in večina jih je najbrže tudi žo uporabila. Vsi, razven enih: osebje ljubljanske bolnišnice še ni dobilo svojih plač. Ves čas, odkar bolnišnica obstoja, pod bivšim deželnim cdborom, pod oblastnim odborom in pod banovino jo lo osebje redno prejemalo svoje plače dne 1. vsakega meseca. Pred enim mesecem pa je ljubljanska bolnišnica prešla v upravo države in ob trm prehodu so najbrže nastale nekatere uradne težave, kar je povzročilo, da so se plače osebju bolnišnice nekoliko zaknsnile. Plače ni do sedaj v bolnišnici še nihče prejel. Ne zdravniki, ne uradniki, ne strežniki in ne sluge. Ker večina osebja živi takorekoč iz ust v usta, priporočamo oblastem, da to zadevo pospešijo, tako da pridejo nameščenci bolnišnice čimprej do svojih plač. Tragedija dveh starčkov Ljubljana, 4. maja. Danes popoldne se je pripetila na Ilovici mala žaloigra in jo bridko zadela dvojo starih revnih ljudi, ki sta v miru živela do danes. Sedaj bosta pa brez strehe. Na Ilovici št 41 sta živela v stari in napol podrti bajti zakonca danez Torkar in njegova žena. Oba starčka sta žo tako oslabela, da si s svojim delom nc moreta služiti kruha in sta bila predvsem odvisna na podporo svojo hčere in pa na javno podporo. Hišica je bila lesena ter krita s slamo. Poleg hišice pa je bil še majhen hlev. Danes približno ob pol 1 popoldne je pričelo v tej hišici goreti. Vnele so se namreč saje v dimniku. V nekaj minutah je plamen objel vso hišo in na pomoč so pritekli sosedje. Z Rudnika je telefoniral g. Zebal po ljubljanske poklicne gasilce. Ti so odhiteli (7 po številu) z motorno brizga I110 na kraj požara. Vodil jih je gasilec Buh. Tik pred ljubljanskimi poklicnimi gasilci pa so bili na licu mesta že gasilci z Barja pod vodstvom svojega načelnika g. Vrbinca. Barjanski gasilci so imeli motorni agregat. Skrajnemu naporu gasilcev se je posrečilo, da so vsaj lokalizirali požar, čeprav hišice same niso mogli rešiti. V bližini goreče hišicC je namreč še ena prav taka hišica, krita s slamo, in je le malo manjkalo, da se ni vnela še ta. Gasilcem in sosedom se je posrečilo, da so rešili vsaj del bornega Torkarjevega imetja, to je, da so znesli iz goreče hišice pohištvo, ki pa je bilo prccej obžgano, prav tako so rešili tudi vso obleko. Gasilci so na kraju požara ostali do pol 3. Torkar, ki je sedaj s svojo ženo brez strehe in odvisen od dobrih ljudi, trpi približno 20 do 25 tisoč dinarjev škode, ker mu je hišica pogorela prav do tal in ker ni bila zavarovana. Kai bo danes Drama: Zaprto. Opera: »Sneguioč!:a«. Red D. Ljubljanski dvor, kino: Predavanje dr. Tičarja: s O tuberkulozi«. S filmom. Ob šestih zvečer. OUZD, dvorana: Skioptično predavanje dr. Tičarja: »Kako očuvati deco pred tuberkulozo«. Ob osmih zvečer. Union, velika dvornnn: Skioptično predavanje g. Leona Poljanca »O deželi Togo«, ob osmih zvečer. Nočno službo imata lekarni: tur. Sušnik. Marijin trg 3 in mr. Kuralt, Gosposvetsku 10. po znižanih cenah pri L. VILIIAR, ura r Ljubljana, Sv. Petra c. 36 O šolski pevski zbor in orkester klasične gimnazije v Ljubljani, pomnožen z nekaterimi gojcukami in gojenci drž. učiteljišč, priredi v soboto, 9. maja ob 20 v veliki dvorani hotela ■ Union« dijuški koncert pod vodstvom g. su-plcntu Ivana Repovša. Nastopi dvesto dijakov in dijakinj z narodnimi in umetnimi pesmimi, f^redprodaju vstopnic v Matični knjigarni. 0 Zanimivo skioptično predavanje priredi Slovensko planinsko društvo v torek 5. maja ob 20 uri v veliki dvorani hotela Union. Predavatelj g. Leon Poljanec iz Maribora nam bo s skioptičnimi slikami nazorno predstavil zanimivo deželo TOGO v Afriki, kjer je sani več let živel. O Vaclav Talich, dirigent evropskega slovesa, bo dirigiral v ponedeljek, dno II. t. m. v Unionski dvorani koncert praške Češko Filharmonije, Ime slavnega mojstru nuni jc nujbolj.ši l»orok, da bo |k>nedcljkov koncert višek letošnjo precej bogate naše koncertne sezone. Natančni program priobčimo jutri. Prosimo f). 11. občinstvo, du si kupi vstopnice takoj že v pred-produji. Brez dvoma bo uavul velik in bodo zadnje dni vstopnice gotovo pošle. Zunanji udeleženci naj takoj naroče vstopnice pismeno pri Glusbeni Matici ali pu v Matični knjigarni. © Kolesarsko in motociklistično društvo Lj. zvona-. In vmes vse generacijo, ki jih je >Zvon-zbudil: romantič. idealisti: Stritar in predhodniki v novo dobo: Jurčič, Kersnik. Lovec. Druga družba z Aškercem, ki ni homogena, staplja se s prvo: Gregorčič, Tavčar, Mencinger, Trdina, Erjavec in Govekar- Tretja je -slov. Moderna, najjačja, naj-homogenija, najpozitivnija, najplodnija: Cankar, Kette, Murn, Župančič.« Za temi: Alojz Gradnik, Golar, Sorli, Levstik, F. Albrecbt, Kraigher, Fer-do in Juš Kozak, Golia, Milčinski. Najmlajša, ki vprav sedaj prihaja, se Se ni do zadnjega izrazila: Sr. Kosovel Jarc, Ocvirk, Kresi A. Vodnik Peljite me do št. 50U šofer: »Katera ulica?« Gost: »To sem pa žalibog pozabil. To mi bo že med vožnjo prišlo na misel !< V dekliški šoli je poskušal učitelj prvega razreda pojasniti pomen besede »nasprotje«. Mož se je trudil in naštel ukaželjnim dekletcem celo vrsto primerov, kjer nastopi nasprotje: dolg-kratek, veiik-majhen itd. Jvo se mu je zdelo dovolj primerov, je vprašal: »No kaj pa je nasprotje od »prosto«? Promptno se je glasil odgovor: »Zasedeno, gospod učitelj!« Rabindrauatli Tagore, svetovnoznani indijski pesnik, bo 6. maja obhajal 701etnico svojega rojstva. Nekaj njegovih del je prevedenih tudi v slovenščino. Leta 1931 je dobil pesnik Noblovo nagrado za literaturo. Al Caponeja bodo zaprti Pred nekaj časa je naš list že obširno poročal o kralju ameriškega podzemlja Al Ca-poneju, ki je eden najmogočnejših mož v Chi-cagi, pred katerim imajo celo oblasti velik respekt. Ce smemo verjeti poročilu, ki je 2. maja datirano v Chicagi, se Al Caponeju bližajo težki časi. Državni pravdnik v Chicagi je namreč odredil, da mora policija Al Caponeja takoj aretirati. Povod za aretacijo je nov umor, ki so ga odkrili v noči od 1. na 2. maja v Chicagi. V neki ledenici so našli mrtvo truplo Al Caponejevega konkurenta Mike Heitlerja. Tega so neznani morilci najprvo ubili in potem njegovo truplo sežgali, tako da je popolnoma zogljenelo. Državni pravdnik je mnenja, da je pravi krivec Al Capone, ki je bil smrten sovražnik Heitlerjev. Heitler je bil namreč poglavar Al Caponeju nasprotne zločinske organizacije. Oba poglavarja sta se že dolgo časa srdito borila med seboj, kdo bo v zločinskem svetu zmagal. Zato je državni pravdnik mnenja, da je Heitler žrtva svojega konkurenta, ki se ga je hotel na ta način iznebiti. 0 pristašev Al Caponeja je že zaprtih. Kje se skriva Al Capone, ni znano. Vendar policija upa, da bo skoro prijela kralja chi-caških zločincev. 13 letni šolar - junak Iz Newyorka poročajo 1. maja, da je predsednik Združenih držav Severne Amerike sprejel isti dan dva znamenita obiska. Najprvo je Hoover v Beli hiši sprejel kraljevsko dvojico siamsko, za njima pa 13letnega šolarja Bryana Untledta iz Tovverja, ki se je pri nekem snežnem viharju tako odlikoval, da je s svojo hrabrostjo in previdnostjo rešil več otrok, da niso zmrznili (O istem dogodku je »Slovenec« obširno poročal. Bilo je proti koncu marca, ko se je poln avtomobil šolarjev vračal iz mesta domov; med potjo je naenkrat nastal silen snežni metež in nastopil je silen mraz, tako da je avtobus obtičal v zametu; pri tej priliki je zmrznil šofer in pet šolarjev.) 131etni Brian se je med to nesrečo obnašal zelo požrtvovalno ter je sam, da bi rešil manjše šolarčke, tudi skoro zmrznil. K sreči so ga rešili. Ležal je ves prezebel več tednov v bolnišnici. Tega malega junaka je sedaj, ko je okreval, hotel počastiti sam predsednik Združenih držav. Sprejel ga je z enakimi častmi, kakor je isti dan sprejel kralja in kraljico iz Siama. Ko je fantek po dolgi železniški vožnji prišel na washingtonski kolodvor, ga je tam pričakoval gala avtomobil, ki ga je odpeljal v Belo hišo. Hooverju se je mali gost tako do-padel, da je moral obedovati z njim in tudi prenočiti v Beli hiši, čeprav so bile za fantka v najlepšem hotelu rezervirane najimenitnejše sobe. Popoldne se je mali Brian v spremstvu uradnika Bele hiše z avtomobilom peljal na sprehod in si ogledal glavno mesto velike Amerike. Največji raketni avtomobil sveta. V Berlinu so te dni preizkusili Heylandtov raketni avtomobil, ki ga goni tekoči kisik. Na sliki vidimo na levi s trdim klobukom na glavi nemškega prometnega ministra Guerarda, na desni ob avtomobilu pa iznajditelja dr. Heylandta. Prastara židovska vas mornico. Ta stvar je v teoriji čisto enostavna, toda v praksi utegne postati težavna. Za slučaj, če se podmorničneinu potapljaču ne bo posrečilo razbiti ledene odeje, bo moral VVil- kins skušati razbiti ledeno skorjo s pomočjo dveh velikih svedrov, ki sta nameščena v podmornici, S pomočjo teh dveh svedrov, ki bosta izvrtala v led luknje, hoče VVilkins skozi te-luknje, široke 18 cm v premeru, potisniti zračne cevi. Na ta način hoče iz podmornice odstraniti pokvarjeni zrak in se preskrbeti s svežini zrakom. Med tem časom bi napolnil tudi baterije. Toda to je tudi težavna stvar. Da bi napolnil baterije, bi podmornica morala biti nepremično zasidrana v led več ur. Sicer je malo verjetno, da bi mogla ostati nepremična. Kako iz globine priti ua površje, to je najvažnejše vprašanje za to potovanje na severni tečaj v podmornici. Vsa druga vprašanja so manj važna. Res je, da bi podmornica, ko bo plula pod ledom in pod ledenimi gorami, bila v nevarnosti, da se zadene v dno kake plavajoče ledene gore. Toda, če bo plula dovolj globoko, ji ledene gore ne bodo nevarne, ker ne segajo prav posebno globoko. Za vsak slučaj pa ima VVilkinsova podmorni- ca spredaj pritrjen dolg orientacijski drog na vzmeteh. Kadar bi se imela podmornica zadeti v kak trd predmet, se bo najprvo zadel drog in bo s tem preprečena nevarnost trčenja. Prav tako so napravljene na podmornici druge naprave. Da bi se podmornica zadela ob morsko dno, tudi ni pričakovati, ker je morje okrog severnega tečaja zelo globoko. Vsekakor je na podmornici ukrenjeno vse, kar je po človeški pameti in znanosti mogoče in potrebno, da se omogoči uspeh. Brez dvoma ima potovanje pod morjem prednost pred potovanjem po zraku v zračni ladji, katera je zelo odvisna od vetrov. Na drugi strani pa preži na podmornico vedna nevarnosL ali bodo aparati delovali, ko se bo potreba dvigniti izpod morja. Če se bo VVilkinsu le nekajkrat posrečilo, da se dvigne, smemo upati, da se mu bo potovanje posrečilo, če ne posežejo vmes okolnosti, ki jih človeški razum in znanost še ne poznata. Po zadnjih vesteh bo to potovanje na severni tečaj zelo napeto, ker bosta istočasno tekmovala ameriška podmornica • Nautilus« in nemška zračna ladja »Zep-peliiK, ki se tudi pripravlja, da poleti na severni tečaj po zraku. Kateri od obeh bo srečnejši? 12 milijard bi rad podedoval. Odvetnik dr. Wendel iz Borkenn pri Kasselu je priglasil svojo pravico do 12 milijardne zapuščine pred kratkim umrle Američanke Ele Wendel, čije predniki so se iz-j selili leta 1800 iz Nemčije v Ameriko. Dr. VVendel izpodbija oporoko umrle. „Neznanec iz Collegna" Pred kratkim smo poročali o zanimivi pravdi v Firenzi, ali je mož, ki je bil več časa zaprt v blaznici pod št. 44.170, pogrešani profesor Canella iz Verone ali potepuh Bru-neri. Profesor Canella, ki je bil znan učenjak, je namreč izginil med vojno. Pozneje se je pojavil nek potepuh, ki je dejal, da je on profesor Canella. Canellijeva družina je res izjavila, da je to on. Oglasila se pa je tudi dru-I žina Bruneri, ki je dejala, da je neznanec Bru-neri. Neznanec, ki je bil potepuh, večkrat zaprt in v blaznici, je bil res podoben Canelli, podoben pa tudi Bruneriju. Ta stvar se je pred sodišči dolgo časa pletla, dokler ni ape-lacijsko sodišče v Firenzi ugotovilo, da štev. 44.170 ni profesor Canella, ampak slepar in potepuh Bruneri. MALI OGLASI Vsaka drobna vrstica l-SO !iln aU vsaka besedo »O par tVa|man|£l oglas t- . S Ulit. Oglasi nad devet vršile se računalo vit*. Za odgovor inanhol Na vpratanla brez znamke ne odgovar|amo! i! Službe iičejo Mizarski pomočnik išče službo v mestu ali na deželi. Zna tudi delati na vsaki žagi, na vodni ali električni pogon. Naslov v upravi pud 49S2. Službo sluge ali kuj sličnega išče v Ljubljani mlad čevljarski pomočnik, ki lo vsled pomanjkanja dela v čevljarski obrti brezposeln. Naslov v upravi pod št. .11)70. Dekle srednje starosti, išče mesto služkinje za vsa hišna dela; gre tudi v župnišče, vajena je tudi poljskega dela. Naslov: Marija Hribar, Vače št. 50. Upokojenec srednjih let, samski, iščem zaposlenosti sluge ali temu podobno v Mariboru. Alojzij Ostrouška - Bet-navska cesta št. 56. Mladenič vojaščine prost išče mesto sluge ali tekača. Naslov v upr. »Slov.« pod št. 5052. 17 letno dekle vajeno notranjih poslov išče službe na deželi pri učiteljski ali kaki drugi družini. Naslov pod št. 50 »Slov.« pod št. 5054. Izpraš. sod. pripravnik išče mesta odvetniškega koncipijenta. Cenj. ponudbe na upr. Slov.« pod »Koncipijent št. 5053. Mužbodobe Medičar. pomočnika mlajšega sprejme takoj Petschnig, Ljubljana, Sv. Petra cesta 59. Učenec za trgovino meš. blaga, pošten iu priden se išče. Ponudbe poslati: Franc Aledik, Velika Nedelja. Mizar, pomočnika dobro izvežbanega, vajenega delati ua deželi — sprejmem takoj s hrano in stanovanjem. Plača po dogovoru. Urban Pogačnik, mizar, Bukovica 21, pri Skolji Loki. laislužek Zastopnike akviziterje za obisk privatnih strank išče denarni zavod. Seriozne ponudbe prosimo na upravo pod Osigurana štednja«. Iščemo povsod zmožne gospode za glavne agente. Brez potovanja, brez lokala, le enostavno izvajanje naših navodil. Mesečni dohodki najmanj 5000 Din tudi kot stranski posel. Interesenti, ki obvladajo nemščino, naj pošljejo svoj naslov pod -E. P. 1098 na »Pu-blicitas*, d. d., Zagreb. Ilica 9. iT /v, v v^VV .1* '9- /UGOČEŠKA PRALNA SVILA - DAGMAR - ..EMONABEMBERG" * „CREP-SLO VENE-BEMBERG" * „PARI-SETTE-BEMBERG" ★ „CREP MONGOL« MODNO BLAGO Z/l ŽENSKE OBLEKE, KOSTUME, PLAŠČE. MODNO BLAGO ZA MOŠKE OBLEKE, KAMOARN, ŠPORTNI ŠEVIOT ČEHOSLOVAŠK! — ANGLEŠKI IZVOR TELESNO /N POSTELJNO PERILO ČEH OS L O V A S KO - SCLIROI. LOVO Stanovanje se odda v Kamniku. Poizve se v trgovini Golob, Ljubljana, Florijanska 28. Prazno sobo t rog parket, elektri-. Izve se v Slov.« pod št. 5062, pod Rožnikom, strogo se-parirano, parket, elektrika, oddani. Izve se v upr. Zdravo stanovanje v novi hiši, 3 velike sobe, predsoba, kuhinja in pri-tikline na razpolago s 1. avgustom. Udobno, se-pariran vhod. Naslov v upr. »Slov.« pod št. 5056. Iščemo prvorazredno stenotipistinjo s perfeklnim znanjem hrvatskega, nemškega jezika, obeh slenografij, hitra strojepiska. - Nastop je mogoč takoj. Ponudbe poslati ua ravnateljstvo tovarne »Titan«, d. d. v Kamniku. Vsakovrstno Stanovanje 3 sob, kuhinje, pralnice, klet in drvarnica, event. tudi vrl oddani. Cemento-va ul. 32, I. nadstr. Ljubljana 7. le Kuharico prvovrstno moč, ki opravlja tudi druga do mača dela, sprejme tri-tlhnska družina v Kranju. .-Ponudbe na upravo pod en. »Pridna in poštena'< št. 4907. Kleparskega vajenca sprejme takoj Hrastnik Konrad, splošno klepar-stvo, Ljubljana, Zaloška cesta 7. 10 dobrih izvežbanih pomočnikov in 1 vajenca sprejmem za soboslikarsko in pleskarsko obrt. Nastop takoj. -Urbar Viktor, Jesenice, Gorenjsko. Kuharico samostojno v lini mešč. kuhinji, iščem za slovenski penzijon v Primorju. Naslov v upravi •■Slov.* pod št. 4977. English lessons free from a Iady vho wants to spend her Sunimer - ho-lidays in the country or provincial lown. Particu-lars to oddresses lelt Ad-miuistration. 5061. Čamernikova šoferska šola Ljubljana, Dunajska c. 36 (Jugo-avto), Prva oblast, konccsijonirana Prosnem št. 16 zastonj. Pišite ponjl Stanovanja Soba s posebnim vhodom, me-blirana, se takoj odda gospodu v bližini cerkve sv. Petra. — Naslov se poizve v upravi pod ŠL 4971. Sobo in kuhinjo v področju mesta išče s 1. avgustom mirna zakonska stranka (vpokojenec) brez otrok. Plača pol lela naprej. Ponudbe na upr. Slov. i pod »Maj 16«. Trgovski lokal zraven hotela Stara pošta v Kranju se odda v najem. Več se izve pri gosp. Fr. Gorjancu v Kranju. Lokal pripraven za krojaško ali pekovsko obrt v prometnem industrijskem kraju oddam. Naslov v upravi pod št. 4073. po naivišjih cenah ČERNE. iuvelir. Ljubljana Woltova ulica št. 3. Poslovni lokal (3 prostori) ua prometni točki Ljubljane, primeren za trgovino ali pisarno, se odela v najem z avgu-stovim terminom. Naslov v upravi pod štev. 196o. V najem damo v Zagrebu veliko skladišče za lesni materijal z betonskimi podlogami in veliko sušilnico. Na istem dvorišču velika mizarska strojarna in telefon, neposredna bližina centra. Zadruga »Stan«, Tratin-ska ccsta 4a, tel. 49-10. Kupimo Srečke, delnice, obligacije kupuje Uprava »Merkur«, Ljubljana - Šelenburgova ulica 6, II. nadstr. Preklic. Podpisani preklicujem žaljive besede, katere sem izrekel dne 22. aprila nasproti Zupančič Marjeti, posestnici iz Malega Li-poglava, in se ji zahvaljujem, da je odstopila od tožbe. — Brezovar Jože. Posestva . > »■ -V^v.^ug-ltj^AVL-'« V: . 'v-Ai Posestvo okrog 7 oralov njiv, gozda, sadovnjak v ravnini prodam. Antonija Mohorko, Pobrežje pri Ptuju. Gozd in travnik v bližini čmuč in Jezice prodam po primerni ceni. Interesenti naj pošljejo' naslov pod »Posestnik« št. 4930 na upravo >Slov.« Proda se posestvo z vodno močjo in nekaj vrta, elektrika (žirovni-ška) poleg hiše v Pod-brezjah, Gorenjsko. Dopise na Ivan Zupan, us-njarna, Kranj. Elektromotor znamke Elin za trofazni lok, tipe DF 10-4 za 15 ks, 220-380 voltov, 50 pe-rijod, 1100 okr. v min., z jermenico, fund. garnituro in oljnim zaganjačeni, malo rabljen, ceno naprodaj. Naslov v upravi »Slov.« pod št. 4889. Veliko žganjekuho urejeno, prodam. Ponudbe pod značko »Sigurna eksistenca« na upravo. Dve parceli po 700 m3 prodani po ugodni ceni. Vrt popolnoma urejen. Izve se Ceinen-tova ulica 32, I. nadstr., Ljubljana 7. Učenca poštenega, zdravega, dobrega računarja, sprejme v trgovino mešane široke Ludovik Šešerko, Planina nad Sevnico. Gostilna prostorna s kegljiščem, vrtom, trgovino na prometnem kraju se radi družinskih razmer pod ugodnimi pogoji proda. Naslov v upravi ^SlOv.« Maribor - Aleksandrova c. Za birmo ure, zlatnino in srebrnino nudi najcenejše Ivan Pa-kiž, Ljubljana, Pred Škofijo št. 15. Puhasto perje čisto čohano po 48 Din kg. druga vrsta po 38 Din kg čisto belo gosie po 130 Din ke in čisti puh po 250 Din kg. Uazpoši-Itam pc poštnem povzeliu L BROZOV1C - Zagreb. Ilica 82 Kemična čistil-oica pcria. Dlačice no brodi itd. Vas ženirajo, cenj. dame, kvarijo Vam Vašo lepoto, eleganco in sramežljivost. VENERA-eliksir Vas reši v par sekundah vseh nepotrebnih dlak. Naročite šc danes lepo dišeči VENERA«-eliksir. Ne bo Vam žal. Bočica 10 Din (predplačilo), povzetje 18 Din, dve 28 Din, tri 38 Din, razpošilja: R. COTIČ - LJUBLJANA VII, Kamniška ulica lOa. -v-;*• «.•■;'<■ •';V,.; jHfefiJ&iiitofci ■ '..i'' i-. JU Globoko užaloščeni naznanjamo, da je naš iskrenoljubljeni soprog, predobri, skrbni oče, sin, brat, zet, svak, stric in bratranec, gospod mr. ph. Franc Savni k lekarnar in posestnik po kratki bolezni, v 54. letu svoje starosti danes, 4. maja ob pol 10, previden za pot v večnost, nenadoma izdihnil svojo blago dušo. Pogreb predragega nam pokojnika bo v sredo, dne 6. maja 1931 ob 17 iz hiše žalosti na tukajšnje pokopališče. Sveta maša zadušnica se bo darovala v četrtek, dne 7. maja ob 8 zjutraj v tukajšnji farni ccrkvi. Nepozabnega nam pokojnika priporočamo v blag spomin. V Kranju, dne 4. maja 1931. * Lcopoldina Šavnik roj. Jugovic, mati. Boga, Vida in Franek, otroci. Slavka Šavnik roj. Kavčič, soproga. In vse ostalo sorodstvo. Brez posebnega obvestila. Več šivalnih strojev Singer od 500 Din naprej prodam. Kolodvorska 27. Kanarčki Imam še nekaj harških kanarčkov naprodaj. Piskar Alojzij, Sv. Petra cesta št. 52. Brezalkoholne sokove dobavlja stalnim strankam z 10% popustom: Brezalkoholna produkcija Ljubljana, Kolodvorska 3. štedilnik j skoraj nov, se p.-oda poceni. Karlovška c. 11-11 J. Pleško. Možko kolo dobro ohranjeno, f poceni naprodaj. Ogleda 'se ob večerih ali v nedeljo. Na- ] slov v upravi pod št. 5057 j Železen štedilnik radi selitve poceni prodam. Dunajska cesta 31-1. (čez dvorišče). J J rjrsi Tvrdka ft. V0CK liutillaiin. llesljeta c«ia 24. amll najct-ocj« »&e vrsta Dtenično moko m < t r u l- o ailevske izdelke. Zahtevajte cenik! Motorno kolo Puch 6 PS, še novo, se radi družin, razmer po ugodni ceni proda. Račnik , Janko, Hoče p. Mariboru.1 Starejša trgovina sredi Ljubljane se takoj proda. Pisma na upravo »Slov.« pod »-Plačam takoj Din 120.000.. Čitajte in širite »Slovenca«! Kravate majice, srajce, spodnjo hlače, nogavico, igrače, žlice itd. — Ig. Baloh, Maribor, Vctrinjska 18. nnnBHnaaaMRBafln sACa£t v^tat i {£&wencii zaiarnčiionaipopoine;ii usc:ii BBfiHKBBBBBBBnBBB Zahvala mojega dobrega in r Antona Bregar Ob bridki izgubi mojega dobrega in nepozabnega soproga, gospoda višjega uradnika drž. žel. v pokoju se zahvaljujem vsem, ki so mi z izrazi iskrenega sočutja in sožalja nudili uteho v težkih urah, nadalje se zahvaljujem vsem, ki so spremili blagopokojnega na poslednji poti in vsem darovalcem vencev in cvetja. Prisrčna zahvala godbenemu društvu »Sloga« kakor tudi »Grafiki« za pretresljive žalostinke. Rodi c a -Ljubljana, dne 5. maja 1931. ROZI BREGAR in ostali sorodniki. w Prostovoljno gasilno in reševalno društvo v Kranju javlja tužno vest, da je umrl dne 4. maja njegov častni član, gospod v mr, ph. Franc Šavnik lekarnar v Kranju Blag pokojnik si je pridobil nevenljivih zaslug za društvo. Pogreb bo v sredo, dne 6. maja ob 17 iz hiše žalosti. Vzornega in požrtvovalnega člana ohranimo v trajnem spominu. V Kranju, 4. maja 1931. Odbor prostovoljnega gasilnega in reševalnega društva Kranj. Nepričakovano nas je sinoči po kratki in mučni bolezni, prav na petintrideseto obletnico svojega rojstva, za vselej zapustil naš nadvse ljubljeni, dobri in nepozabni soprog, oz. oče, sin, brat, svak in stric, gospod Stane Kenda blagajnik Posojilnice v Mariboru (Narodni dom) Blagoslovitev pokojnika se bo vršila v Mariboru v ponedeljek, dne 4. maja ob 17 v mrtvašnici splošne bolnišnice, od koder se prepeljejo zemeljski ostanki v rodni Kamnik. Pogreb v Kamniku se bo vršil v torek, dne 5. maja ob pol 17 iz domače hiše na kamniško pokopališče. Svete maše zadušnicc se bodo darovale v Mariboru in Kamniku. Prosimo le tihega sožalja. Maribor-Kamnik, dne 3. maja 1931. Fini, soproga. Bogdan, sinček. Rodbine: Kenda, Stepic, Regally, Kratner in Pere. Brez posebnega obvestila. Pozor pred čoliuii! ■ ■ Ljubljana, 4. maja. Že nekaj rasa je ljubljanska pošta opazovala, da prihajajo v Ljubljano razna pisma in poštne pošiljke ua razne ljubljanske tvrdke, katerih ni v Ljubljani, za katere ne vedo ne magistrat, ne jioli-c i ja in ue Zbornica za TOI. Del teh pošiljk je morala pošta vrniti odpošiljateljem. Sedaj se je izkazalo, da so vmes prav znatne sleparije, ki jih vrše neznani ljudje. Tako je neki goljuf, ki pod imenom Vinko Stertič nabira naročila v južnih krajih države, in sicer največ v vardarski in donavski banovini. Ta možakar nabira naročila za električne predmete za tvrdko »Elektrona v Ljubljani, Krekov trg 16. Goljuf prejema seveda uaplačila za naročene predmete. Take tvrdke pa v Ljubljani ni. Drugi ali pa morda prav isti goljuf nabira pod imenom Jovan DjunoviS naročila za razno blago, tako za konfekcijo, za tvrdko Sendeger & Co. v Ljubljani. Tudi ta goljuf prejema naplačila. Pa tudi take tvrdke ni v Ljubljani. Ta goljuf je star približno 25 let. V zadnjem času se je drugi goljuf pojavil tudi v brežiškem okraju, kjer nastopa pod istim imenom iu nabira za isto fiktivno tvrdko naročila. Ljudem moramo svetovati največjo previdnost, da ne bodo oškodovani, krajevne oblasti pa opozarjamo, da imajo tega goljufa v evidenci. Mozelj Mozel|. Semenj dne 25. aprila se je razmeroma zelo dobro obnesel. Živine in kupcev ni manjkalo, le cena ni bila kaj prida. — Za občinskega blagajnika je bil izvoljen g. Pangretič, tuk. trgovec. — Ob pregrupaciji občin naj bi pripadlo naši občini: Črni potok, Zajčje polje, Knežja lipa in Spodnji log. — Glede nove ceste na Škrilj smo še vedno na mrtvi to6ki. Bi šlo, če ne bi bilo treba več šteti, kot občina zmore. — Glede ceste smo zadovoljni. Presenečeni pa smo bih, ko smo zvedeli, da je občina odklonila malo povišico pismonoši za okoliške vasi. Pravzaprav so mu zvišali plačo, oziroma nagrado, samo v tej obliki, da bo sedaj nosil pošto po okoliških vaseh samo dvakrat na teden in ne več trikrat. S tem pa ni volk sit in tudi ne koza cela. Povsod gredo korak za korakom naprej, te pri nas je menda narobe. Torej, zaradi borih sto dinarjev na mesec naj dobi okrog 600 ljudi samo dvakrat na teden pošto! Vedno kaj — novega! Radio 5 : 1 priborila prvenstvo že prejšnjo nedeljo. V t«j rsdnji tekmi • Hermesom, ki jc dosege! lahko zmago t 5 : 0, smo videli moštvo prvaka, ki bo zastopal naše mesto v finalnih tekmah v slabi formi. Po tej igri je skoro gotovo, da Ljubljana ni bila še nikoli tako slaba zastopana. Prvenstvo bo šlo v Maribor. Ostale drugorazredne tekme so končale z rezultati, kakor smo pričakovali: Jadran je s težavo premagal Reko z 2 : 1. Ponovil je slabo igro od prošle nedelje, ko je podlegel Slovanu. Agilni Korotan je pa gladko premagal Natakarja s 4 : 0. V Mariboru so pa imeli mednarodne nogometne tekme. Nastopil je klub iz Solnograda. Proti mariborskim klubom ni mogel doseči nobenega uspeha. Maribor je zmagal s 3 : 0, Rapid pa celo s 4 : 0. Gostje niso pokazali ravno najboljše igre. V prvenstveni tekmi — zadnji v sezoni — je Maribor odpravil Svobodo s 15 : 0. Pričelo se je pa tudi že državno prvenstvo. Najzanimivejša tekma bi morala biti ona v Zagrebu, kjer sta se srečala državni in zagrebški prvak. Obe moštvi sta igrali brez elana in je rezultat tekme tudi nepravilen; iekma je ostala neodločena s 1 : 1. Ti moštvi nastopita prihodnjo nedeljo proti našim zastopnikom. Hašk v Ljubljani proti Primorju, Concordia pa proli Iliriji v Zagrebu. Ostale prvenstvene tekme v diugih skupinah so pa prinesle žc prve zmage. Soko je na lastnih tleh odpravil Saška s pičlim rezultatom 2 : 1. Lokalna rivala v Subotici Bačka in Sand sta igrala doma prvo tekmo. Zmagala je Bačka z 1 : 0. Tudi v Osi-jeku sta domača kluba odigrala prvo tekmo. Gra-djanski je premagal Slavijo z 1 : 0. Z istim rezultatom je končala tudi tekma Mačva Vojvodina v Šabcu. Edino jasno zmago je dosegel Obilič iz Vel. Bečkereka nad najslabšim klubom v tej skupini, SK Pančevo s 5 : 1. Proti kombinirani reprezentanci Budimpešte je belgrajska Jugoslavija dosegla zmago z 2 : 1, Ta tekma se je vršila v Novem Sadu kjer je tamkajšnji Radnički Klub priredil zelo zanimiv turnir. Na igrišču je bilo rekordno število gledalcev bez 4000. V Zagrebu io se vršile tudi velike mednarodne motociklistične dirke. Sodelovali so poleg najboljših domačih tekmovalcev tudi inozemci. Startal je pa tudi naš Janko Šiška ki je dosegel v močni mednarodni konkurenci zelo lepe uspehe. V treh skupinah je dosegel druga mesta pred Štrbanora in celo pred Uroičem. V Šiški bomo dobili v najkrajšem času odličnega dirkača. Od ostalih prireditev bi omenili hazensko tekmo med Ateno in Celjem. Zmagala je domača družina v razmerju 17 : 1. V Novem mestu je vršila tekma za prvenstvo pokrajine. Domžalski Disk, ki je podeželski prvak, je podlegel Elanu s 5 : 4. Kljub porazu pa ostane prvak, ker ima večje število točk kakor Elan. Tekma je bila zelo zanimiva. SK Ilirija. Redna plenarna seja upravnega odbora se vrši danes ob pol 9 v posebni sobi kavarne Emona. Načelniki sekcij naj predlože običajna mesečna sekcijska poročila. Programi Radio-Liubliana t Torek. 5. maja: 12.15 Plošče (solospevi. du-» najska glasba) — 12.45 Dnevne vesti — 13.00 Čas, plošče, borza — 18.00 Radio orkester — 19.00 Dr. L Rakovec: lz življenja predpotopnih živali — — 19.30 Dr. Ivan Grafenauer: Nemščina — 20.00 Novakov večer: a) Samospevi Milana Juga, b) Kla-vir-solo Marjan Lipovšek — 21.00 Koncert Radio orkestra. Sreda. K. maja: Opoldanski program odpade. — 18.00 Radio orkester. — 19.00 Literarna ura: Gustav Strniša bere drobne novele. — 10.30 Dr. N. Preobražetiskij: Ruščina. — 20.00 Samospevi gdč. Milene Verbič. — 21.00 Valčkova ura, igra Radio orkester. — 22.00 Časovna napoved in poročila. Dragi programi i Sreda, 6. maja: Belgrad: 12.30 Radio orkester. 17.00 Vokalni koncert. 17.30 Koncert radio orkestra. 20.30 Berlin: Simfonični koncer. — Zagreb: 12.30 Plošče. 20.30 Zvočni film. — Budapest: 17.00 Mladinska ura. 17.30 Dunajske arije. 20.40 Komorna glasba, nato plošče. — Dunaj: 15.20 Koncertna akademija. 20.00 Koncert dunajskega moškega pevskega zbora. 21.40 Večerni koncert. — Milan: 12.00 Pestra glasba. 20.45 ->Orfej v podzemljuc, opereta. Offonbach. — Praga: 20.30 Violinski koncert. 21.00 Orkestralni koncert. —■ Langenberg: 13.05 Opoldanski koncert. 20.00 Operetna glasba. 20.30 Simfonični koncert radio orkestra. — Rim: 21.05 Vokalni in orkestralni koncert. — Tonlouse: 19.45 Operni spevi. 20.30 Violina. 30.45 Operni dvospevi. 22.45 Vojaška godba. — Miihlacker: 19.15 Dvospevi. '20.00 Komedija. 21.15 Plesna glasba. 22.15 Komorna glasba. — Barcelona: 17.30 Orkestralni koncert. 19.00 Koncert. 21.05 Radio orkester. — Mor. Os trava: 18.25 Radio orkester. 19.00 Praga. Nedeljski spori Pretekla nedelja je bila v pogledu športnih »šlagerjev« skromna. Naši vodilni so počivali pred glavno bitko, ki bo prihodnjo nedeljo. Za naše klube se prične šele prihodnjo nedeljo državno prvenstvo. Doma smo imeli le manj važne nogometne tekme. Od teh je bila glavna zadnja prvenstvena tekma v prvem razredu. Ni bila sicer odločilna, ker si je Svoboda z zmago nad Grafiko s ' -V - ^ , • - , -.'im*-;. ■■ . .. -rim .•. ' •' J-'aA!efci *•*:¥•'<•» ••• i »Vttt .... , ' >*<*• t. ■ V' Dsnes zjutraj ob pol 9 je nenadoma umrl naš zvesti, za slovensko farmacijo veiezaslužni član, gospod mr. pli. Franc Savnik lekarnar v Kranju Nepozabnemu, dragemu tovarišu in prijatelju večni mir! V Ljubljani, dne 4. maja 1931. Gremij lekarnarjev za dravsko banovino. Poslužite se sami v na novo odprtem l avtomatičnem biffetu Vedno sveži, nenadkriljivi zendviči in zakuski za mal denar. Prepričajte se! Očarani boste! v Ljubljani Selenburgova ulica Vedno sveže pivo, vino, likerji in amerikanske pij a čel Vse avtomatično. a ■ o > S > o «.5 j« J ~ «-, T* v t; cs nO ® rS O N pi - sL s « co _: Z? f —1 o ^ . ■f-^čite = 1 = 3 jSS.S rt) PH =» n? cs S o S* - S S5 S —. .- d > CC -"I-" I« « I s 5 "3 -n c - n CO M > (M -r m xi .. S . *■ J* - 1 Jl , l S n > » a N 'Si t N » .5 4> Earl Derr Biggers: Kitajčeva papiga ~ «o • S 8.3^ 1 v . ~ •— S e ••» o o c Q = . O Si 3® » -E-tT ^ _ . "Z « Igo gn I »To vse neverjetno zveni. Sploh pa — takile klateži brez doma, ki se večno potikajo po puščavi, postanejo na stara leta malo čudni. In kar je ta Cherry dejal o svojih očeh in o doktorju v Rad-landu ...« »Morda! Vendar pa sem trdno prepričan, da je govoril resnico. Po teh malo dneh, ki sem jih preživel pri Maddenu, sodim, da je zmožen vsega. Neupogljiv značaj. Kdor mu hodi v napolje, ga spravi s poli. Kak revež mu je delal napoto — pa ne dolgo. Kdo je bil? To morava šele dognati.« »Morava? »Kajpada. Tudi vi ste se zapletli v to zadevo. Sedaj pa morate hočeš nočeš pomagali!< »Mislim, da hočem!« je mirno obljubila Pavla. Oddala sta utrujene konje v hlev, použila skromno večerjo v .hotelu' v Seven Palmsu ter sedla v vlak proti Eldoradu. Tam sta že čakala Charlie in Will Holley. »Dober večer, Pavla!« je pozdravil časnikar. ; Kje ste neki tičali, gospod Eden? Tudi Ah Kim je tukaj. Madden ga je poslal po vas/: »Bog vas živi vse skupaj k je veselo zaklical Bob. Preden se Ah Kim in jaz odpeljeva na farmo, moram še marsikaj povedati. Pojdimo v uredništvo!« Tam jim je sporočil: "Sedaj se jasni! Končno vem nekaj gotovega. Toda najprej, gospodična Wen-dell, vam li smem predstaviti Ah Kima? Tako se nazivlje tukaj. V resnici pa imate čast. videti pred seboj gospoda Charlieja Chana, kriminalnega uradnika iz Honoluluja.« Kitajec se je dostojanstveno priklonil. »Me veseli, tako znanje je redko!' se je posme-jalo dekle ter sedlo na svoj prostorček na Holleyjevi pisalni mizi. Ne glejte me tako očitajoče, Charlie! se je smejal Bob. Na gospodično Wendell se lahko popolnoma zanesemo in ona o vsej zadevi več ve, kakor vi. Ta zamakljivo lepa mlada dama me je namreč vzela s seboj na ježo po puščavi. In pri tem sva naletela na tistega moža s črno brado, našo puščavsko podgano, ter ga izprašala.« »Primaruhak je ves radoveden vzkliknil Holley. In Charliejeve oči so se zabliskale. »Kitajci so tenkočutni ljudje, Charlie — to hočem pojasniti vsemu svetu! Vohali ste popolnoma pravilno! Preden sva prišla na Maddenovo farmo, so bili tam priredili majhen umorček. In sedaj poznam morilca!"'; »Thorn!« je zaklical Holley. »Ne — visoki šef — sam P. J. Madden. Prejšnjo sredo zvečer je počil nekoga, ki mu ni bil po godu. Priljubljena zabava trmastih milijonarjev, se mi zdi.« »Neumnost!« se je zagnal Holley. »Prosim, poslušajte!« In Bob jim je povedal Cherryjevo zgodbo. Chau in Holley sta poslušala z nemim začudenjem. In kje je sedaj stari rudosledec? je povprašal Kitajec. To je edina kočljiva točka. Pustil sem ga, da je šel svojo pot. Moremo ga pa dobiti, če bo treba. Za sedaj imamo važnejše opravke. Chan se je zamislil. »To je najbolj čuden slučaj, kar sem jih kdaj doživel. Pri navadnih umorih leži truplo na preprogi, jaz pa po raznovrstnih okoliščinah sklepam, kdo je storil in zakaj. Toda tukaj? Duham, da nekaj smrdi. Po dolgem iskanju je to prvi žarek, ki mi je pokazal, kdo je krivec. Kdo je bil pa umorjen? In zakaj? Bo še težko delo, dovolj dela!« Menda vendar ne menite, da bi poklicali sodnika?« Ka.[ bi to hasnilo? Potem bo prilomastil policijski inšpektor Bliss z velikimi nogami in bo pri vsakem koraku vse skvaril. Madden ga bo oplašil in se tako izmuznil iz zanjke. Ne, stvar bomo sami dognali. Sedaj pa odrinimo!« Pred hotelom je Bob dekletu podal roko. To je bil zame lep dan, da še nikoli ne tako! Z eno izjemo.« »Kako?« »Wilbur! Neznosno mi je misliti nanj.« »Ubogi Jack! Preveč ste hudi nanj. Lahko noč, in ...« »No, in?« Bodite previdni! Tam zunaj na ranehi, menim!« Med vožnjo na farmo je bil Chan zelo molčeč. Na dvorišču sta se ločila. Ko je Bob stopil v patij, je zagledal Maddena, ki je ogrnjen v površnik, sam sedel ob ugašajočem ognju. Milijonar jc skočil kvišku. »No?« »No?« Bob je popolnoma pozabil, po kakih opravkih je odšel v Barstovv! »Ste li našli Draycotta?« »Ah, tako?« Mladi mož se je naenkrat spomnil. Zopet mora slepariti — kdaj bo tega konec? »Jutri točno opoldne pred banko v Pasadenik je tiho povedal