Ptitnloa plačana t gotovini.	IZHAJA	VSAK	TOREK,	ČETRTEK	IN	SOBOTO.	<'ena	ponamemi	itevtikl	Din	1*M.
TRGOVSKI LIST
Časopis za trgovino, industrijo in obrt.
Maročnlna za Jugoslavijo: letno 180 Din, za y2 leta 90 Din, za 14 leta 45 Din, mesečno 15 Din; za inozemstvo: 210 Din. — Plača in toži se v Ljubljani Uredništvo in upravništvo Je v Ljubljani v Gregorčičevi ulici Stev. 23. — Dopisi se ne vračajo. — številka pri poStm hranilnici v Ljubljani 11.95*.
Lete XIV.	Telefon	St.	2552.	Ljubljana,	V	soboto,	10.	oktobra	1931.	Telefon	St.	2552.	štev.	116.
Skupni davek na poslovni promet.
I.
Na katerem kraju se pobira skupni davek ?
Ministrstvo za finance je z razpisom z dne 2. oktobra 1031 o vprašanju, pri kateri davčni upravi se plačuje skupni davek v primeru, da ima podjetje centralo in podružnice, izdalo sledeče pojasnilo:
Pri plačevanju skupnega davka na poslovni promet velja princip, da ga plačajo vsi obvezanci, bodisi delniške družbe ali druga podjetja, ki so zavezana javni računodaji, ali industrijska podjetja ali fizične osebe, brez izjeme neglede na to ali ga plačujejo pavšalno ali po knjigi opravljenega prometa tam, kjer opravljajo promet.
Potemtakem so dolžni oni, ki imajo poleg glavnega obratovališča — centrale tudi podružnice na področju druge davčne uprave, plačati davek na poslovni promet posebej v vsakem kraju in sicer za promet, katerega opravlja centrala v centrali in za promet podružnice v kraju, odnosno pri davčni upravi, na koje področju se nahaja podružnica.
Vendar pa se s tem še ne zahteva, da vsaka podružnica, tovarna, žaga, skladišče, delavnica, agentura itd. vodi v vsakem slučaju tudi posebej za sebe knjigo opravljenega prometa. To ni treba niti takrat, kadar se nahaja knjigovodstvo ali vodstvo podjetja v drugem kraju, iz katerega se vrši prodaja ali kjer se vodi evidenca celega prometa.
Dovoljeno, je da vodi knjigo opravljenega prometa centrala za vse edinice podjetja in da centralno vodstvo vlaga davčne prijave za celoten promet. Brezpogojno pa se zahteva, da vloži centrala za vsako poslovno edinico, koja prodaja skupnemu davku zavezano blago, posebno prijavo in to pri oni davčni upravi, na koje področju se nahaja dotična poslovna edinica. Pri tej davčni upravi se mora hkratu plačati vstrežna vsota skupnega davka.
S tem je dana možnost kontrole o tem, jeli prijavljen ves promet dotične podružnice. Davčne oblasti, na kojih področju se nahajajo posamezne poslovne edinice, morejo v slučaju dvoma vpo-gledati skladiščne knjige in druge zapiske, katere podružnice vodijo, ter na ta način ugotoviti promet, to je količino blaga, katero je oddala v promet vsaka posamezna poslovna edinica.
'Na ta način bo. mogoče ugotoviti, ali je davek na poslovni promet v resnici plačan cd vsega prometa vsake poslovne edinice.
Tako ugotovljene podatke morajo davčne uprave poslati oni davčni upravi, na koje področju se nahaja centrala, ki je vložila prijave, da kontrolira knjige centrale, na podlagi katerih je centrala sestavila prijave.
II.
Mlini in davek na poslovni promet.
Ministrstvo za finance je z razpisom z dne 16. septembra 1031 št. 65.601 poslalo vsem davčnim oblastvom sledeče navodilo:
»Po zakonu o prodaji pšenice v tuzem-stvu je prepovedana trgovina z vsako drugo moko nego z ono, katero zmeljejo trgovski mlini. Potemtakem ne more v bodoče prihajati v promet moka, zmleta v mlinih na merico.
V	odstavku 2. pripombe k tar. postavki 114 in I14a tarife skupnega davka je bilo predvideno, da mletev za merico
podlega skupnemu davku na poslovni promet. Ta odredba je bila utemeljena s tem, da so kmetovalci prodajali v mlinih za merico zmleto moko, ki je s tako prodajo prihajala v promet. Brez te odredbe bi ostal pri tem načinu trgovanja z moko znaten del blaga (moke, kruha itd.) neobdačen.
iKer je tak promet z moko sedaj nemogoč, so z uvodoma navedenim zakonom indirektno razveljavljene tudi odredbe gori navedene pripombe, ki uravnavajo vprašanje pobiranja skupnega davka od inletev za merico. Vsled tega mlini na merico počenši od dne 1. septembra t. 1. niso več dolžni plačevati skupni davek na poslovni promet, nego samo 1 odstotni splošni davek na poslovni promet v vrednosti uslug, to je od merice. Na podlagi ocene davčnega odbora predpisani skupni davek za mline na merico se mora za čas od 1. septembra t. 1. pa do konca 1. 1931 odpisati.
Trgovskim mlinom, ki so se hkratu davili tudi z mletvijo za merico, se ta davek ne more odpisati.«
RENTNI DAVEK PRI ESKONTIRA-N JU BLAGOVNIH MENIC V INOZEMSTVU.
Na vprašanja, je-li so delniške družbe dolžne plačati rentni davek od eskontnih obresti, katere jim odbijajo inozemske banke ob eskontiranju menic, to je menic, katere dobivajo delniške družbe od svojih odjemalcev v inozemstvu za tja izvoženo blago jugoslovanskega izvora, je Centrala industrijskih korporacij v Beogradu na merodajnem mestu ugotovila, da take obresti ne podlegajo našemu rentnemu davku. Če. bi v konkretnih primerih davčne oblasti zahtevale od naših delniških družb plačilo rentnega davka od takih eskontnih menic, naj se dotična družba takoj obrne na ministrstvo za finance in o tem obvesti zbornico za TOI ali Zvezo indu-strijcev.
* * *
ZAPORA POŠTNIH NAKAZIL ZA INOZEMSTVO V AVSTRIJI.
Promet poštnih nakazil iz Avstrije na Poljsko in Češkoslovaško, Belgijo, 1' ran-cijo in Švico je bil pred dnevi ustavljen. Dne 7. t. m. pa se je zapora poostrila in je vsak promet poštnih nakazil v inozemstvo prepovedan.
* * *
KDOR HOČE SVOJE NAMIZNO SADJE DOR RO PRODATI,
naj ga pošlje na veliki sadni sejem, ki bo v Ljubljani od 25. do 27. t. m. Priglasila za ta sejem sprejema še do 12. t. m. Satljarsko in vrtnarsko društvo v Ljubljani, Resljeva cesta 24. Ondi se dobe tudi vsa pojasnila. Člani SV D in podružnice so posebno poklicane, da se udeleže s svojini pridelkom oziroma s pridelkom svojih članov te prireditve. Poglejte še enkrat določbe, ki so objavljene v 9. številki »Sadj. in vrtnarja« na strani 157!
* * *
NOVE ŽITNE CARINE NA ČEŠKOSLOVAŠKEM.
Nova češkoslovaška carinska odredba na uvoz žitaric izkazuje sledeče spremembe: pšenica neizpremenjeno 25’—, rž nespremenjeno 19*—, ječmen nespremenjeno 36'—, oves 18'— (do .sedaj 7'—), moka in mlevski izdelki 53'— (47-—).
Denarni položaj in
Odbor Zveze industrijcev je v svoji XXXIII. redni seji dne 9. oktobra t. 1. razpravljal o denarnem položaju in o splošnih poslovnih prilikah. Seji sta prisostvovala predsednik Zemaljskog Sa-veza Industrijalaca v Zagrebu g. Vladimir Arko in generalni tajnik Saveza g. Marko Bauer, od Zbornice TOI gen. tajnik g. Ivan Mohorič. Na podlagi temeljite razprave je odbor storil te sklepe:
Zveza industrijcev odločno nasprotuje vsakemu povečanju obtoka bankovcev preko one meje, ki je ustanovljena v členu 5 Zakona o denarju Kraljevine Jugoslavije z dne 1t. maja 1931. Odbor Zveze industrijcev je uverjen, da sta Kraljevska vlada in Narodna banka Kraljevine Jugoslavije trdno odločeni vzdržati vrednost dinarja, pa naslavlja na Kraljevsko vlado in na Narodno banko nujni apel, da brezpogojno vztrajata na tem stališču. Zveza industrijcev se najodločneje izreka proti vsakemu ukrepu, ki naj ograni-či obstoječe plačilne obveznosti.
Sedanje pomanjkanje gotovine povzroča velike težkoče, katere bi mogle dovesti do resnih socijalno-političnih pojavov in stopnjema do polnega zastoja gospodarskega življenja. Nujno se mora predvsem zasigurati gotovina, ki je potrebna za izplačilo delavskih zaslužkov, potem pa gotovina za carine, prevoznine in državne davščine.
Znano dejstvo je, da mnogi zadržujejo gotovino v lastni blagajni, ne da bi zadostili svojim pla-
Nova ureditev prometa
»Službene Novine« z dne 8. oktobra objavljajo tale pravilnik o deviznem in valutnem prometu na osnovi čl. 9. zakona o sporazumu med državo in Narodno banko v cilju izvajanja zakona o denarju kraljevine Jugoslavije z dne 11. maja t. I. Pravilnik se glasi:
Člen 1. S ligovino z devizami in valutami se morejo baviti razen Narodne banke samo oni denarni zavodi in menjalne poslovalnice z valutami, katere dobivajo pooblaščenje od Narodne banke. To pooblastilo lahko Narodna banka vsak čas odvzame.
Člen 2. Skupni devizni promet se mora vršiti po domačih borzah potom pooblaščenih denarnih zavodov. Na isti način se bodo izvršile vse kompenzacije, katere pooblaščeni zavodi vršijo za svoje komitente. Če je izvoznik istočasno tudi uvoznik, more od dobljenih deviz od izvoza potreben znesek za plačilo nabavljenega blaga v inozemstvu uporabiti, a je dolžan to porabo svojih deviz opravičiti na isti način, kakor kupno ceno pri Narodni banki ali od nje pooblaščenih bank. Kompenzacijo izvoz-niških deviz za plačevanje uvoženega blaga lahko vrše samo oni trgovci, kateri bi dobili predhodno dovoljenje od Narodne banice.
Člen 3. Za plačilo kupljenega blaga v inozemstvu se lahko nabavijo plačilna sredstva v inozemstvu samo po pooblaščenih denarnih zavodih. Pooblaščene banke morejo prodajati sredstva napla-čil v inozemstvu samo potom predhodne pismene obveze kupca, da bo v državo uvozil odgovarjajočo količino blaga naj-dalje v roku enega meseca. Brez te pismene obveze pa samo takrat, ako je kupec doprinesel originalno fakturo o že uvoženem blagu in carinsko deklaracijo. Bazen obveze, omenjene v prednjem določilu, morajo kupci deviz doprinesti dokaz o protokoliranju tvrdke, kakor
Zveza industrijcev.
čilnim obveznostim, s čimer sedanje težave še povečujjo. — Odbor nujno poživlja vsa industrijska podjetja v Sloveniji, da naj ne izvršujejo novih dobav onim, kateri niso poravnavali zapadlih računov oziroma niso zadostili svojim plačilnim obveznostim v okviru dogovorjenih pogojev in danega kredita. Če se bo vsa industrija držala tega sklepa, se bo znaten del gotovine, ki je sedaj prometu odtegnjena, vrnil v promet. Odbor je uverjen, da je za ozdravitev poslovnih prilik potrebno, da vsi zadoščajo svojim plačilnim obveznostim.
Kakor ima industrija trdno voljo storiti vs napore, ki jih sedanji položaj od nje zahteva, tako pričakuje, da bo Narodna banka Kraljevine Jugoslavije nudila industriji ono podporo, ki je v skladu z nalogami našega emisijskega zavoda in.ki je industriji neobhodno potrebna. V tem smislu naslanja Zveza industrijcev na Narodno banko nujni apel:
1. Narodna banka naj nemudoma zopet vpostavi kreditne kontingente po stanju od 8. avgusta 1931.
2. S sklepom Upravnega odbora Narodne banke od 8. avgusta 1931 odrejene restrikcije kreditov naj se prekličejo
3. Narodna banka naj dovoljuje industriji direktne kredite proti trgovskim menicam brez bančnega žira.
O	teh sklepih obvesti Zveza industrijcev Kraljevsko vlado s prošnjo, da jih vzame na znanje ter v svojem delokrogu pomaga do njih udejstvitve.
z devizami in valutami
tudi o že plačanem davku za prejšnjo in izteklo polletno dobo tekočega leta.
Člen 4. Po viziranih potniških dokazilih se morejo od strani pooblaščenih bank, odnosno menjalnic za valute, prodajati našim državljanom, kakor tudi tujim, ki stailno žive v naši državi, valute ter ostala plačilna sredstva v inozemstvu do višine 10.000 Din. Pooblaščene banke, odnosno menjalnice za valute so dolžne vpisati prodane zneske v potniške izkaze in kontrolirati, ali so preje prodane devize in valute po teh potniških dokazilih bile pravilno izkoriščene, to se pravi, ali so šle iz države in je potrebno potem vsak nepravilen slučaj prijaviti Narodni banki in oblastem finančnega ministrstva. Razen inozemskih plačilnih sredstev morejo naši državljani pošiljati iz države v našem denarju največji znesek do 3000 Din.
Clen 5. Za nabavo deviz in valut, na katere se nanaša čl. 3 in 4 tega pravilnika, je potrebno posebno dovoljenje finančnega ministrstva (odnosno državnega računovodstva ter budžeta — devizno valutni posli). Dovoljenje se more izdati samo na podlagi pismene prošnje, v kateri se mora pojasniti upravičenost zahteve in priložiti dokaze.
Člen 6. Pri izvozu blaga lz države, ki je vpisano v priloženo tabelo, in za vrednost večjo od 5000 Din, se mora vršiti zaščita valute in izvoz sam sme odobriti eden od pooblaščenih zavodov. Zaščita valute sestoji iz pismene obveze, ki jo napravi izvoznik, da bo prišel v državo poln znesek devize, katero je dobil za izvoženo blago. Na podlagi te dobljene pismene obveze izdajajo pooblaščeni denarni zavodi dokazila o zaščiti valute. Vsak izvoznik je dolžan, da dobljeno devizo takoj uvozi v državo, najdalje pa v roku treh mesecev, odkar je bilo blago izvoženo (formular), v ko-
likor se ne pokaže potreba za podaljšanje roka.
Člen 7. Po vseh predmetih zaščite valute ima pravico Narodna banka na odkup polovico zaščitenega zneska. Vsi pooblaščeni denarni zavodi so dolžni ponudili Narodni banki v nakup polovico vsake izvozniške devize aili valute, ki je bila uvožena iz inozemstva (da je valuta uvožena iz inozemstva, se dokaže z dokazilom, ki ga izda uvozna carinarnica).
Člen 8. Inozemci morajo zahtevati valuto (dinar), s katero morejo svobodno razpolagati v vsako svrho, to pa samo pri pooblaščenih denarnih zavodih in to pod sledečimi pogoji:
a) da je to povpraševanje po dinarjih nastalo z izročitvijo dinarjev za kupijo no blago, kar je bilo upravičeno v smislu 61. 3 tega pravilnika;
b) da je to povpraševanje po dinarjih nastalo s prodajo deviz in valut v naši državi potom Narodne banke;
c) da je to povpraševanje nastalo od naplačila kupnine in amortizacije obveznic državnega posojila, kakor tudi od naplačila kuponov z akcijami domačih denarnih zavodov, ter akcijskih društev, s item, da domače pooblaščene banke jamčijo, da so te obveznice državne. Pooblaščene banke morajo voditi privatne račune inozemoev, ker se nanašajo na svobodne dinarje, toda ti računi morajo imeti označbo »svobodni dinarji«. Terjatve po svobodnih dinarjih za' račun inozemskih tvrdk in na račun neke druge inozemske tvrdke pri istem pooblaščenem denarnem zavodu so dovoljene. Prenos na račun pri drugem pooblašče-nean denarnem zavodu pa Je vezan na prijavo Narodni banki. Zahteve dinarjev od strani inozemcev, kateri so se zatekli pri pooblaščenih denarnih zavodih, na dan, ko je stopil v veljavo ta pravilnik, »o dolžne banke prijaviti Narodni banki s pojasnilom njih izvora.
Člen 9. Pošiljke efektivnih dinarjev iz inozemstva se morejo vršiti samo preko Narodne banke in njenih podružnic. Zahteva po dinarjih, katere bi s temi pošiljkami efektivnih dinarjev iz inozemstva nastale, se morajo uporabljati tudi za vsako svrho po odobrenju Narodne banke. (Čl. 8.)
Člen 10. Povpraševanja po dinarjih od strani inozemcev, ki niso nastala po načinu, ki je predviden v čl. 8 in 9, se morajo uporabiti izključno za plačilo v naši državi in samo tedaj, kadar bodo osvobojena rednim ipotom.
Člen 11. Zadolževanje v inozemski valuti ali v dinarjih od strani denarnih zavodov, akcijskih družb, privat. tvrdk ter oseb, mora biti predhodno prijavljeno ministrstvu financ, da bi se na pod-
lagi te prijave moglo kasneje kupiti devize za povračilo prejšnjih dolgov.
Olen 12. Prodajo um ar ja v inozemstvu more vršiti samo Narodna banka. Ravno taKo more samo Narodna banica odkupovati devize, ki so izdane od domačih bank, trgovcev in privatnih oseb na neko domačo banko. To more biti honorirano, če imajo žiro inozemcev brez dvoljenja Narodne banke.
(Ten 13. Otvoritev kredita v dinarjih inozemskim tvrdkam, podjetjem in privatnim osebam se more vršiti samo potom predhodnega dovoljenja Narodne banke. Pooblaščeni denarni zavodi za promet z devizami in valutami motajo sami pri sebi odpreti poštne kredite inozemskim zavodom reciprocitelno, to se pravi, največ do zneska poštnega kredita, katerega uživajo pri teh inozemskih zavodih.
Člen 14. Nalogi za prodajo deviz v inozemstvu v namenu ustvariti povpraševanje po svobodnih dinarjih, kakor tudi devize, katere izvirajo iz posojil v inozemstvu, se morajo v celoti ponuditi Narodni banki v odkup.
Clen 15. Dovoljuje se nakazilni promet, kakor tudi promet denarnih pisem z inozemstvom, največ do zneska 3900 dinarjev, bodiai to v tuji ali v domači valuti,
Člen 16. Vsi denarni zavodi odnosno menajalnice za valute, kakor tudi borze v Beogradu, Zagrebu in Ljubljani, so dolžne, da vodijo posebno evidenco o vseh nakupih in prodajah deviz in valut in da podatke o tem nakupu in prodaji pošiljajo Narodni banki.
Člen 17. Izvoz vrednostnih papirjev je dovoljen de v tem slučaju, ako so bili isti kupljeni s svobodnimi dinarji.
Člen 18. Za vse one kupčije z devizami in valutami, katere niso predvidene / tem pravilniku, se mora zahtevati predhodno odobrenje Narodne banke.
Člen 19. Vse kazni po zakonu o kazenskih sankcijah radi izvršen ja ČJ. 9, dogovora med državo in Narodno ban- *| ko radi prekršitve predpisov istega pravilnika, bo izreklo finančno ministrstvo na podlagi referata, ki ga bo izdelal oddelek državnega računovodstva in bud-žeta — deviizno-valutni posli.
Pritožbe državnemu svetu po izrečenih razsodbah ne zadržavajo izvršitev razsodb.
Člen 20. Dosedanja pooblaščenja ministrstva financ za promet z devizami in valutami veCjajo do 81. t. m. Od tedaj naprej pa bodo veljala samo poblašoe-nja, ki so izdana od Narodne banke v smislu čl. 1 tega pravilnika.
Člen 21. Vsa tolmačenja, katera bi bila potrebna po odredbah tega pravil- j nika, bo izdalo finančno ministrstvo.
Padec funta in blagovni trgi.
Že itak težavne gospodarske razmere vsega sveta so se s padcem funta na novo .poostrile. Olajšanje, ki izhaja iz tega za angleški eksport, pomeni sunek proti izvozni sili iNemčije, Francije in Amerike. Prav tako kot je imela kriza funta •velik vpliv na skandinavske vrednote — zlasti za Dansko bi pomenilo nadaljnje obdržanje zlatega standarda izredno otež-kočenje njenega agrarnega eksporta — tudi ni izostal vpliv na eksotične vrednote! Dežele ali celi kontinenti, kot Avstralija, Argentina, Brazilija, Novi Ze-tand, Uruguay, Chile trpijo že dve leti pod katastrofalnim padcem surovinskih cen. Prodaja njih produktov se je dala deloma doseči le z bolj ali manj odprtim valutnim dumpingoin. Čeprav za razvrednotenje angleškega funta, surovinska kriza ni neposredno odgovorna, je bila na drugi strani ravno zmeraj ostrejša gospodarska kriza britanskih domini-onov in drugih potom posojil na Veliko Britanijo vezanih surovinskih dežel ono, ki je navsezadnje glodalo na zunanjem znaku britanske gospodarske moči, na funtu.
Zato je posebne važnosti vprašanje, kako so se razvijale svetovnotržne cene, merjene ob zlatem standardu, od 20. septembra dalje, to je od dneva razveljavljenja angleške zlate vrdnoste. Inflacijska konjunktura, ki se je javila v angleški železni in jekleni ter tekstilni industriji, je povzročila začasno večje nabave kovin in tekstilij. Kmalu se je pa pokazalo, da je po prvem prisilnem krit-
ju v kovinah, bombažu, surovem kavčuku, srebru itd. zvišanje blagovnih cen na Londonskem blagovnem trgu zaostalo za razvrednotenjem funta. To se je opazilo zlasti pri pšenici in surovem maslu, dalje pri džuti, volni, cinu, cinku in standardnem bakru. Majhno naraščanje sta pokazala samo svinec in srebro. Brez dvoma je, da se morata London in Liverpool kot svetovni tržišči kakor hitro mogoče vrniti k trdni vrednotni bazi s stalnimi merili, sicer bo odpotoval promet na način, ki za Anglijo ne bo razveseljiv, v druga trgovska središča s sta-bikio računsko bazo.
Ameriški trgi so bili po 20. septembru pretežno slabi in za številne predmete so dosegle za letos cene novo rekordno globino, tako za pšenico, koruzo, slanino, kavo, kakao, bombaž, kavčuk in surove kože. Slabi ameriški pšonični trgi so imeli svoj vzrok v novih ekspertnih tež-kočah, povzročenih po padcu funta in kanadskega dolarja. Koruza je v oeni stalno padala, slednjič v prvi vrsti vsled rekordnega pridelka v Rumuniji. Evropski trgi surovega masla so bili slabi; konkurenca dežel, ki surovo maslo eks-portirajo, se je na angleškem trgu zelo jasno pokazala. Zlasti Kanada in. Rusija pa tudi Južna Afrika so dovažale rastoče eksportne množine na angleški trg. Na trgih kave so pričeli Brazilci staviti svoje ponudbe v dolarjih; povpraševanje je bilo slabo in so cene zopet padale. Na svetovnem trgu čaja so londonske cene izenačile razvrednotenje funta; za fine kvalitete so se dosegle prav visoke cene. Svetovni trg kavčuka je bil v znamenju napredujoče baisse; poraba je
ostala popolnoma nezadostna, kar se more razvideti tudi iz vedno novih produkcijskih omejitev v ameriški avtomooilni industriji. Produkcija kavčuka sama na sebi je pa letos skoraj ista kot „e Lila lani; januar — julij loo.OOO ton.
Na ameriških bombaževih trgih se je moglo ponovno ugotoviti postopno padanje. Slabo sta vplivala po naravnost idealnem vremenu pospešani rekordni pridelek in pa namera Rusije, da vrže v doglednem času večje množine bomb** ža na srednje- in zapadnoevropske prodajne trge. Na trgu tkanin v Manchestru je trajalo povpraševanje v nezmanjšani izmeri naj)rej, pri čemer je med drugimi nastopila Kitajska kot nakupovalka v večjih množinah. — Trgi surov« svile so utrpeli majhne zgube v cenah; slabo je vplival spor med Kitajsko in Japonsko. Opreznost na trgu v Lyonu se je v zvezi z angleškimi razmerami nadalje povečala. Avstralske avkcije volne so se vršile ob živahni udeležbi Japonske in Yor.ks-hira (Anglija). V tendenci trgov bakra, cina in cinka se je zrcalil neugodni statistični položaj. Zanimanje za baker je ostalo zmerno. Stalno prekoračenje re-strikcijskih kvot na trgih cina je bilo spričo velikih vidnih svetovnih zalog prvovrstni motiv za baisse. Svinec je bil spričo angleških in ruskih naročil trdnejši, a tudi tu kličejo k pozornosti velike v Angliji se nahajajoče zaloge.
Tu podamo seznam običajnih vrst v Angliji in v USA. Baker je v Londonu standardni, v New Yorku elektrolitni.
Anglija:
18.-19. IX. konec sej)t. Pšenica	s/,	*]2	7/s
Surovi sladkor	5/2	fl/3
Bombaž	3J76	4-54
Baker	27-75	33-50
Svinec	10-69	14-19
Cin	111-0	123-0
Cink	10-37	1287
Srebro	12'94	16’37
Kavčuk	2-ai	2’81
Surova džuta	16-37	19‘0
Surova svila	—	—
Kava	—	—
'U..S. A.
19. XI. konec sept. Pšenica	48-25	45'25
Surovi sladkor	1"29	1-32
Bombaž	6-25	6-00
Baker	7-00	7-00
Svinec	4'40	4-40
Cin	24'50	22‘25
Cink	3'70	3'65
Srebro	27'75	28-12
•Kavčuk	5"06	4-62
Surova džuta	—	—
Surova svila	2-33	2-28
Kava	4-99	4-53
DEVIZNA NAREDUA V AVSTRIJI.
V Avstriji so izdali 9. t. m. navedbo
o	ureditvi deviznega prometa. Ta nared-ba ureja promet z vsemi inozemskimi plačilnimi sredstvi, s čeki, inozemskimi dobroimetji itd. Poseben šestčlanski odbor pri Narodni banki bo (nlločal o zaščiti interesov in nujnih gospodarskih potrebah po teh plačilnih sredstvih. Na-rodrva banka bo določila tečaje ter jih objavila v uradnem listu. Vsaka objava, ki bo različna od uradne objave, bo kaznovana. Najvišji znesek plačilnih sredstev, ki se lahko svobodno pošlje v inozemstvo, znaša 500 šilingov. V § 3. se ureja prisilno oddajo inozemskih plačilnih sredstev, dobroimetij itd., ki se morajo prijaviti v teku osmih dni. V blagovnem prometu z inozemstvom se morajo že vsote v tujih valutah v vrednosti 200 šilingov prijaviti. Dovolitev posojil v domači ali tuji valuti v inozemstvu živečim osebam je dovoljena le s pristankom Narodne banke.
»Marijan«, znana družba v Splitu, bo znižala glavnico cd 12 na 6 milijonov dinarje'. V zadnjem poslovnem letu je imela 5‘9 milij. Din zgube. Kot rečeno, je prešla družba iz italijanskih rok v francoske.
Zopet 350 vagonov pšenice iz Jugoslavije v Češkoslovaško je dovolil iniporti rati čslov. trgovski minister.
Bančne insolvence v U. S. A. se zopet množijo; v prvem tednu septembra jih je bilo 13, v drugem 23, v tretjem 31.
Egiptski funt hoče vlada osamosvojiti in ga odtrgati od angleškega funta.
Poskus Mednarodne zveze surovega jekla, da postavi na mesto funta drug način zaračunavanja, se ni posrečil in se je v to poklicani odbor razstal, ne da bi bil določil nov sestanek.
Redukcijo bombaževe produkcije sklepajo ameriške države druga za drugo. Sedanji pridelek zadostuje za svetovno porabo za dve leti.
Novi program nemške industrije je sledeči:	Več nastavljencev, manjše
mezde, nobenega krčenja delovnega časa, pomnožena produkcija, konkurenčna zmožnost in svetovni trg.
Obtok bankovcev v Ogrski znaša po zadnjem izkazu Ogrske Narodne banke 382 milijonov pengo.
NOVA TRGOVINA
znižane cene
premog — zdrava drva
PEČENKO. Celovška 37 (blizu velespjma)
20-odstotno znižanje zlatega kritja v obtoku bankovcev pri vseh centralnih bankah priporoča Quesnay, generalni ravnatelj Banke za mednarodna plačila. Vprašanje bo prišlo nabrž na razgovor v seji banke 12. t. in.
V	ameriški avtomobilni industriji so se izvršile ponovno velike obratne omejitve. Produkcija v septembru je padla proti lanskemu septembru za 20 odstotkov, proti predlanskemu za '60 odstotkov.
Tudi Danski gospodarska kriza ni prizanesla; tako je n. pr. zašla v velike težkoče »Handelsbanken«, največja med tremi danskimi velebankami. VzrOk tiči najbrž v njenih kupčijskih zvezah z angleškim trgom.
»Grem ij trgovcev za srez Kranj« je uvedel pri pododborih v Škofji Loki in Tržiču uradne dneive in sicer v Škofji Loki vsako prvo sol>oto v mesecu od 8. do 12. ure dopoldne v društveni pisarni Sokola v Sokolskem domu, v Tržiču pa vsak tretji četrtek v mesecu od 10. do 12. ure dopoldne v posebni sobi gostilne »Ljubelj«. — Načelstvo opozarja vse člane, da dobijo ob uradnih dnevih vsa pojasnila, katera žele v vprašanjih, tičočih se stanovskih zadev.
'fn v 94 lirah barva-	i«
MAj V U*. Ul ail kemižno nnaii »b loke, klobuke itd.
Skrobi in gvetlolika srajce, ovratnike in maflSete. Pere, noši, monga in lika domače perilo
tovarna JOS. REICH.
Dunajske velebanke naj bi se fuzio-nirale; tako želijo francoski finančni krogi in se po vesteh dunajskega »Mon-tagblatt«-a vršijo že tozadevna pogajanja.
Obtok bankovcev v Češkoslovaški je v znesku 7177 milijonov Kč krit v zlatu s 1520 milijoni Kč.
Zlate zaloge švicarske Narodne banke so dosegle rekordno višino 1500 milijonov frankov; to je pa prav toliko, kolikor znaša obtok bankovcev, ki je torej krit s 100 odstotki, prvič, odkar banka obstoji.
KU Rl VO;
PREMOG in ORVA
nudi po konkurenčnih cenah
RUDOLF VEUEPIČ, trš°vin“ ,
s kurivom
L)UBL|AN4 VII., Sv. Jerneja cesta 25
Mednarodna gospodarska konferenca
se bo vršila po izjavi dr. Briininga v začetku decembra. Proučevala bo finančna in splošna gospodarska vprašanja.
Tudi nekatere ameriške banke in hranilnice so sklenile, da spričo prevelikega dviganja ne bodo izplačevale vlog takoj, temveč le v enomesečnih rokih.
Opzarjamo na današnji oglas tvrdke Ivan Savnik, Kranj.
Strap 3. ■■■"■"'■■"im
Uredba bana Dravske banovine o cenah kruhu v obrtni maloprodaji.
Nu podlagi dopolnitve uredbe g. ministra *a trgovino in industrijo o cenah kruha X dne 23. septembra 1931, Službene novijie kraljevine Jugoslavije z dne 24. septembra 1931, štev. 22i/LXX/459 (Službeni lis-t kralj, banske uprave Dravske banovine z dne 30. septembra 1931, št. 59/392) določam
z veljavnostjo od danes naprej in do na-daljnega cene kruhu v obrtni maloprodaji na teritoriju Dravske banovine ia je računano za 1 kg tako-.le:
za beli kruh (iz pšenične moke št. 0) Din 4-40, za polheli kruh (iz pšenične moke št. 4 s 30% primesjo pšenične moke št. G ali ržene moke) Din 3-80,
za črni kruh (iz pšenične moke št. G s 30% primesjo ržene moke) Din 3-10.
Ta cenik mora biti nabit v prodajanih prostorih.
Opozarjam še na določilo zgoraj navedene min. uredbe odstavek 3., stavek 2V ki se glasi: »Mešanje poedinih vrst pšenične moke nižje cene, kakor tudi mešanje z drugo moko manjše vrednosti (ržena, ajdova, koruzna, krompirjeva in dr.) je dovoljeno samo, ie se cene takemu kruhu ustrezno znižajo.« Razume se pa, da mora biti ,t&ko mešanje mok označeno v prodajalni tako, da more kupec tudi neopozorjen to videti.
Upravna (policijska) oblastva ter občinske uprave so dolžne, da strogo nadzirajo, da se ta uredba ne bo kršila. Kdor bi uredbo kršil, bo najstrožje po zakonu kaznovan. Kraljevska banska uprava Dravske banovine.
V	Ljubljani, dne 8. oktobra 1931.
Ban: dr. Marušič.
Poravnalna postopanja.
V registru Zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani j© bilo v času od 1. januarja do 1. oktobra 1931 zabeleženih pri protokoliranih tvrdkah 21 uvedb poravnalnega postopanja, in sicer pri posameznih tvrdkah 1. četrtletje 5,
2. četrtletje 5, 3. četrtletje 7; pri jav. trg. družbah 1. četrtletje —, 2. četrtletje —,
3. četrtletje 1; pri komanditnih družbah 1 četrtletje —, 2. četrtletje —, 8. četrtletje —; pri družbah z o. z. 1. četrtletje
2, 2. četrtletje —, 3. četrtletje —; -pri delniških družbah 1. četrtletje —, 2. četrtletje —, 3. četrtletje —; pri zadrugah
1.	četrtletje 1, 2. četrtletje —, S. četrtletje —; skupaj 1. četrtletje 8, 2. četrtletje 5, 3. oetrtiletje 8. — Pri neproto-koliranih tvrdkah pa 58 uvedb poravnalnega postopajija, in sicer 1. četrtletje 21, 2. četrtletje 26, 3. četrtletje 11.
Pri protokoliranih tvrdkah je bilo v času od 1. januarja do 1. oktobra 1931. zabeleženih 13 končanih poravnalnih postopanj in 2 ustavitvi poravnalnega postopanja, in sioer 1. četrtletje končana
3, ustavljeno 1; 2. četrtletje končana 4> ustavljeno 1; 3. četrtletje končanih 6.
Pri neprotokolir&nih tvrdkah pa je bilo v istem razdobju končanih 21 poravnalnih postopanj, zabeleženih pa 7 ustavitev poravnalnega postopanja, in sicer 1. četrtletje ustavljeno 1; 2. četrtletje končanih 8, ustavljena 4; 3. četrtletje končanih 13, ustavljeni 2.
) HIEB.S
družba z o z
UUBUON«. S#.P.4racesta33
Soboshkarstvo in pleskarstvo
Vsa dela izvršuje z najmodernei&imi vzorci, točno po naroč/lu, solidno in pod garancijo
UKINJEN JE IZVOZNE CARINE NA OVČJO VOLNO.
V	»Službenih novinah« od 6. okt. je -objavljen razpis finančnega ministrstva, s katerim se ukinja izvozna carina na ovčjo volno iz št. 1*4., točke 1 izvozne carinske tarife.
HDIITOH
LASTNIK FRIDEK1K HERTLE Poduietjo z« moderne centralne kurjave, parne pral-nlce, parne kuhinje, sušilnice In idrat-‘tlvene opreme.
UUBIJHNB. KOLODVORSKA UL. ŠT. 18. - Tel«fon 3482
OGLEDALA
vseh vrst, velikosti ih oblik
STEKLO
zrcalno 6—8 mm, mašinsko 4—C mm, portalno, ledasto, alabaster i. t. d.
SPECTRUM D. D.
LJUBLJANA VII — Telelon 23-43
ZAGREB	CELOVŠKA 81	OSIJEK
fafoe.pouDia5euania
Za uvoz sadja v Amsterdam pridejo
v poštev naslednje tvrdke: Gebrs. Bos-nak; L. Grelinger & Co.; W. O. J. Nieu-wenkamp; Ph. W. Poolman.
Rag. Giulio Oatalauo, Catania, Italija, želi stopiti v stik s tukajšnjimi izvoznimi tvrdkami lesa, ki želijo biti v tem mestu zastopane.
Minozzi Pagani & Co., Monza, Via Cenisio No. 13, Italija, želi stopiti v stik s tukajšnjimi tvrdkami, ki se zanimajo za uvoz klobukov, odnosno s takimi tvrdkami ali osebami, ki bi hotele prevzeti zastopstvo.
W LUD. STRUKEl/N
IsPECIJALNI ATELJE ZA SPLOŠNO I
IČRKOI Ll K ARI T V01
I LJUBLJANA, CELOVŠKA C. 14 I
i	(NASPROTI VELESEJMA) i
Konkurzi in prisilne poravnave.
Društvo industrijcev in veletrgovcev ■r Ljubljani objavlja za mesec september 1931 sledečo statistiko (številke v oklepaju se nanašajo na isto dobo pretečenega leta):
1. Otvorjeni konkurzi: v Dravski banovini 2 (7), v Savski banovini 10 (4), v Vrbaski banovini — (—), v Primorski banovini 4 (—), v Drinski banovini 0 (—), v Zetski banovini 3 (3), v Dunav-ski banovini 9 (5), v Moravski banovini 5 (1), v Vardarski banovini 4 (2), Beograd, Zemun, Pančevo — (2).
2. Otvorjene prisilne poravnave izven konkurza: v Dravski banovini 9 (6), v Savski banovini 18 (4), v Vrbaski banovini — (—), v Primorski banovim — (—), v Drinski banovini 5 (1), v Zetski banovini 1 (—), v Dunavski banovini 18 (4), v Moravski banovini —(—), v Vardarski banovini 2 (2), Beograd, Zemun, Pančevo 3 (1).
3. Odpravljeni konkurzi: v Dravski banovini — (5), v Savski banovini 6 (7), v Vrbaski banovini — (—), v Primorski banovini — (5), v Drinski banovini 5 (10), v Zetski banovini 1 (—), v Dunavski banovini 4 (7), v Moravski banovini 4 (8), v Vardarski banovini 4 (11), Beograd, Zemun, Pančevo 2 (2).
4. Odpravljone prisilne poravnave izven konkurza: v Dravski banovini 10 (2), v Savski banovini 4 (2), v Vrbaski banovini — (—), v Primorski banovini
1	(4), v Drinski banovini 4 (1), v Zetski banovini — (—), v Dunavski banovini 28 (3), v Moravski banovini 2 (—), v Vardarski banovini — (—), Beograd, Zemun, Pančevo — (3).
Xjith\jjm\u boriti
Tečaj 9. oktohral931.	PovpiV šnvanje ^>in	Ponudbe Din
DEVIZE:		
Amsterdam 100 h. gold.	2256-65	42(53 49
Berlin 100 M .....	•—	—•—
Bruselj 100 belg . . .	782 04	785'—
BudimpeSta 100 pen<*0	•—	—•—
■ur ' l'1'	1098-45	1101-75
Dunaj 100 Šilingov . .	—•—	_. •—
	211-8(5	■>19 36
Newyork 1<H> .tolarjev .	f>589 (53	56061M
*rv> Ufi' '■	ril 1(58	221 34
nUH M«' t	('5’8(5	1(5(5-31 >
Stockholm «,-d. kr	•	•	
rit }IU'	'84H7	290 67
Kdor podpira »Trgovski list« koristi skupnosti, koristi pa najbolje tudi samemu sebi!
Iz carinske prakse.
Piše Just Piščanec, carinski posrednik.
(Nadaljevanje.)
LVI. Odločba državnega sveta štev.
40696/30 z dne 3. febr. 1931.
Stranko Gr. & Co. v Lj. je carinarnica pozvala, naj doplača na ime carine 10330-65 D, ker da je bilo premalo zaračunano in pobrano za netto 2184 kg smokev drugače zavitih iz t. št. 21/2 b navajajoč kot razlog, da se uverenje o poreklu iz Grške baje ne ujema s prijavljeno robo glede na število tovarkov, mark, številk, teže in države izvora blaga. Prijavil sem pritožbo na ministrstvo ter jo utemeljeval:
Uverenje o poreklu, izdano od trgovske zbprnice v Kalamati za 200/4 vreč s 5000 kg smokev, je carinarnica sprejela kot polnoveljaven dokument
o	poreklu robe, ter je še na istem uverenju zastopnik upravnika v smislu razpisa Cbr. 188/22 izdal pismen nalog, da se uverenje sprejme kot polnoveljavno, čeprav se glede znakov (mark) ni ujemalo z robo. Glede števila tovarkov in teže 200/4 vreč — 5000 kg (200 i 25 kg) je pa uverenje popolnoma pravilno, ker se je po tem uverenju ocarinil samo en del robe, t. j. 105 vreč k 25 kg; na vrečah pa ni bilo nobenih številk.
Kar se tiče države porekla, je bila v deklaraciji navedena — Italija kot država izvora, toda to po neljubi pomoti, kar se je deklarantu lahko pripetilo vsled nepoznanja italijanskega jezika, in ker je v uverenju iz Kala-mate videl, da je bilo z velikimi črkami napisano pour Trieste — Ita-lien.
Izven tega smatram rešenje carinarnice za nepravilno zaradi okol-nosti, ker uživajo smokve, čeprav grškega porekla vse ugodnosti izvirajoče iz trgovinske pogodbe ter je njih carinjenje po minimalni tarifi pravilno in osnovano v zakonu.
Pogoji za uveljavljenje minimalne stopnje so bili izpolnjeni s prikl j učenjem uverenja o poreklu k deklaraciji, ki Jo je carinarnica sprejela in potrdila za pravilno. Zaradi te okol-hosti je vsaka naknadna zahteva, da se doplača razlika izmed maksimalne in .minimalne stopnje neumestna in protivna zakonskim predpisom.
Lastniki blaga so po čl. 57 car. zak. pač dolžni doplačati vse ono, kar je bilo premalo vplačano, toda v našem primeru so bile davščine odmerjene pravilno, vsled česar se nima nič več zahtevati.
Znano mi je, da je naknado zahteval revizijski oddelek carinarnice, a vendar nekam čudno izgleda, da je carinarnica po petih mesecih spremenila svoje prvotno mišljenje in zahteva sedaj doplačilo razlike v carini zaradi uverenja, kateremu je ona sama priznala, da je polnoveljaven dokaz o izvoru blaga!
Ge se pa oblasti same med seboj ne strinjajo ali so različnih mnenj, ni pač nikjer predpisano, da bi moral za to nositi posledice — lastnik blaga. V takem slučaju je dolžnost obla-stev, da same rešijo spor ali da ga odstopijo višjemu oblastvu v razpravo, ne da bi se obrnile na lastnika blaga; to posebno ako gre za samo — formalnost.
Po svoji deklaraciji je stranka prijavila carinarnici robo ter ji predložila potrebna dokazila. Prijavo in dokumente je car. oblast sprejela kot pravilne; s tem in z vplačanjem pravilno odmerjenih davščin je torej za lastnika blaga prenehala vsakršna nadalnja odgovornost.
Naj se pa ima pred očmi, da bi bila po meni zastopana stranka deklaracijo gotovo zamenjala, če bi jo bila carinarnica zaradi nepravilnega vpisa izvirne dežele takoj zavrnila; v tem primeru bi se bila stranka sama obrnila na višjo oblast, da se uverenju prizna veljavnost, ako tudi je to veljavnost carinarnica že pripo-znala. Najglavnejše je pa, da bi stranka ne bila sploh robe ocarinila po maksimalni stopnji. —
Ministrstvo ni vpoštevalo nobenega
I
KOLINSKA TVOENUA CIKORIJE LJUBLJANA.
OKUSNA IN ZDRAVA
JE
KOLINSKA KAVA!
v pritožbi navajanih razlogov, marveč to odklonilo, rekoč »da uverenje priloženo uz deklaracij u ne može služiti kao punovažan dokaz o poreklu robe, pošto se ne slaže ni u pogledu marke, težine kao ni zemlje o poreklu.«
Tako rešitev sem moral smatrati za nepravilno, zaradi česar sem proti njej vložil tožbo na državni svet ter v njej zavzel sledeče stališče:
a) Uverenje o poreklu robe, ki je bilo priključeno prijavi, čeprav se ni ujemalo z robo v pogledu marke, je pa bilo sprejeto kot polnoveljavno, ker je na njem zastopnik carinarnice sam pismeno izdal nalog, da se sprejme kot tako.
b) Potemtakem ni na mestu sklicevanje, da se uverenje glede na znake ne ujema, že zato, ker je bila — formalnost, ki jo predvidevajo pred- * pisi za primer ako se glede znaka uverenje ne ujema z robo, bila izpolnjena z nalogom carinarnice na istem »da se sprejme«, s čemur je uverenje postalo polnoveljavno.
Trditev ministra, da se roba glede teže ne ujema, ne odgovarja dejstvom, ker se uverenje izrečno glasi na 200/4 — 5000 kg, a v ocarinjeni e se je prijavilo samo 105 vreč, t. j. 2295 kg. Pri carinjenju je torej bilo treba v fakturi odpisati samo prijavljeno količino, kar je po predpisih dopuščeno ker se more na eno uverenje ocariniti več pošiljk.
c) Tudi trditev ministrstva, da se uverenje ne ujema glede na izvirno deželo, ne odgovarja resnici, ker je to uverenje izdala trgovska zbornica v Kalamati (Grška) in so smokve prišle preko Trsta kot blago grškega izvora. Pravi izvor potrjuje tudi sam način pakovanja smokev v vreče po 25 kg, ki se rabi v Grški. Okolnost, da je deklarant v prijavi pomotoma navedel »Italija« kot deželo izvora, ne pomeni nič v tej zadevi, kajti za podlago in dokaz porekla robe služi edinole uverenje samo, ki je bilo priključeno deklaraciji, ne pa eventualni napačni vpisi držav v deklaraciji.
Deklarant je s priključenjem uverenja k deklaraciji izpolnil vse pogoje, ki so vezani na carinjenju robe po minimalni stopnji v smislu car. zakona, zaradi česar je zahtevanje doplačila razlike med maksimalno in minimalno stopnjo popolnoma neutemeljeno. Izvestno se pa uvoz suhih smokev vrši iz Grške, za katere je v trgovinski pogodbi z Grčijo predvidena ugodnostna carina; ni torej najmanjše sumnje, da bi se uvoz jedilnih suhih smokev vršil iz katerekoli druge države.
d) Deklarant je v tem primeru poleg deklaracije v smislu čl. 34 c. z. predložil uverenje o poreklu robe, katero se ni ujemalo s predloženo deklaracijo. Po tem je očividno, da v tem slučaju gre za nepravilno izpolnjeno deklaracijo in ne za nepravilno uverenje. To bi bili morali carinski organi, ki so primerjali deklaracijo z drugimi dokumenti, takoj pri sprejemanju ugotoviti in deklarantu po čl. 37. c. z. prijavo vrniti, da bi nepravilnost v naimenovanju izvirne države popravil s predložitvijo nove
deklaracije. Ker pa carinski organi niso izvršili svoje dolžnosti, ki jo jim nalaga 61. 37 car. zakona, se pač ne sme zvračati krivde za tako očito nepravilno postopanje na lastnika blaga ter od tega zahtevati, da doplača nekaj, kar državi niti ne pripada. Z ocarinjenjem predmetnih smokev po minimalni tarifi ni bila državna blagajna prav nič oškodovana, ker je šlo za robo porekla iz Grčije, ki je bila krita s pravilnim uverenjem o poreklu robe, katero je pogoj za carinjenje po minimalni tarifi. —
Državni svet je tožbi ugodil ter z odločbo št. 40696/30 z dhe 3. febr. 1931 »uzeo u rasmatranje tužbu J. P., podnesenu protiv rešenja ministra finansija br. 9154/30 IV, po traženju naknade razlike u carini izmedju minimalne i maksimalne tarifske stope zbog osporavanja uverenja o poreklu robe, pa pošto je proučio tužbu, ospo-reno rešenje i ostale akte, kao i odgovor ministra na tužbu... našao je da rešenje ne može ostati u snazi sa razloga što nisu uzeti u obzir propisi iz trgovinskih ugovora sa državama sa kojima ih je naša država sklopila, koji regulišu pitanja koja se odnose na uverenja o poreklu robe, kao i odredbe čl. II. zakona o medjunarodnoj konvenciji za uproščavanje carinskih formalnosti od 29. febr. 1929.
Zbog toga osporeno rešenje ima se poništiti na osnovu čl. 26 zak. o drž. savetu i upr. sud., s tim da nadležna carinska vlast dopuni pomenuti ne-dostatak u postupku, pa da ministar donese drugo rešenje imajuči u vidu da je sporno rešenje primljeno kao ispravno i da je na osnovu njega ocarinjena roba po ugovornoj stopi, a da nije postupljeno po čl. 37. car. zakona. Stoga D. S. presudjuje: da se poništi rešenje ministra finansija IV . br. 9154/30.«
(Dalje prihodnjič.)
Dobave. Gradbeni oddelek Direkcije državnih železnic v Ljubljani sprejema do 13. oktobra 1.1. ponudbe glede dobavg 500 komadov smolnatih bakelj. (Pogoji so na vpogled pri istem oddelku.) — Direkcija državnih železnic v Subotici sprejema do 16. oktobra t. 1. ponudbe glede dobave- medenine. — Direkcija državnega rudnika Velenje sprejema do 16. oktobra t. 1. ponudbe glede dobave 15.000 kg pšenične moke, 10 kg paprike, 1000 kg kave,' 300 kg testenin, 1000 kg otrobov, 10.000 kg koruze, 300 kg ječmenove kaše in 1000 kg mila; do 17. oktobra t. 1. pa glede dobave železa. — Direkcija državne železarne Vareš sprejema do 21. oktobra t. 1. ponudbe glede dobave izolacijskega inaterijala, 1000 komadov vijakov za les, 4 peci za kopalnice, 2000 m motvoza, 1500 kg bencina, pločevine in 400 kg silicium-žice. — Direkcija državnega rudnika Vrdnik sprejema do 22. oktobra t. 1. ponudbe glede dobave 200 m3 hrastovega lesa in 70 iplošč pločevine. — Direkcija državnih rudarskih preduzeča Sarajevo sprejema do 22. oktobra t. 1. ponudbe glede dobave cevi. — Direkcija državnega rudnika nreka sprejema do 22. oktobra t. 1. ponudbe glede dobave elektrotehničnega materijala, acetilen-generatorja in števcev. Direkcija državnega rudnika Breza sprejema do 22. oktobra t. 1. ponudbe glede dobave električnega materijala. — Dne 22. oktobra t. 1. se bo vršila pri Direkciji državnih železnic v Sarajevu ofertalna licitacija glede dobave lesa; dne 21. oktobra t. 1. pa glede dobave telegrafsko-telefonskega materijala. — (Predmetni oglasi z natančnejšimi podatki so v pisarni Zbornice za ± v Ljubljani interesentom na vpogled.)
Prodaja drv. Difekcija šum kraljevine
Jugoslavije v Ljubljani sprejema do 23. oktobra t. 1. ponudbe glede prodaje bukovih drv. (Oglas in pogoji so na vpogled v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani.)
TRŽNE CENE V CELJU dne 1. oktobra 1931.
Govedina: 1 kg volovskega mesa I. vrste Din 14, II. 12, 111. 10, kravjega mesa 10—12, vampov 7, pljuč 7, jeter
12,	ledvic 12, loja 5. — 1 kg telečjega mesa I. Din 14—16, II. 12—14, jeter 12, pljuč 12. — 1 kg prašičjega mesa I. Din 18, 11. 16, 111. 14, pljuč 12, jeter 12, glave 12, slanine I. 18—19, II. 17, na debelo 16, suhe Slanine 18, masti 20, šunke 22, prekajenega mesa 1. 22, II. 20, prekajenih parkljev 8, prekajene glave 12, jezika 20. — 1 kg konjskega mesa Din 6. — 1 kg krakovskih klobas Din 30, debrecinskih 40, hrenovk 30, safalad 30, posebnih 30, tlačenk 20, po/suhih kranjskih 35, braunšviških 15, salami 70—90. — Majhen piščanec Din 13, večji piščanec 20—23, kokoš 30, petelin 30, raca 30, manjši domači zajec 15, večji domači zajec 20. — 1 liter mleka Din 2-50—3, kisle smetane 12, 1 kg surovega masla 36, čajnega masla 40, masla 26, bohinjskega sira 25—28, trapi-stovskega sira 24, ementalskega sira 28, sirčka 12, eno jajce l-50. — 1 liter starega vina Din 12—20, novega vina 8—10, piva 10, žganja 35. — 1 kg belega kruha Din 4, polbelega 3-50, črnega
2-50, žemlja mala 0-50, velika 1.
1	kg jaboilk I. Din 4, II. 3, I-Il. 1, luksuznih hrušk 4, hrušk I. 4, II. 3, III. 2, breskev 6, navadnega kostanja 3, orehov 8, luščenih orehov 30, češpelj 4—5, suhih češpelj 8—10, suhih hrušk 8, ena limona 1, 1 kg grozdja 4—6. — 1 kg
kave Portoriko Din 76, Santos 52, Rio 40, pražene kave I. 92, II. 78, III. 48 do 68, čaja 68—140, kristal belega sladkorja 14, sladkorja v kockah 16, medu 16—20, kavne primesi 18, riža 1. 12, II. 10, III. 4-50, 1 liter namiznega olja 16, olivnega olja 16—30, bučnega olja 14, vinskega kisa 5-50, navadnega kisa 3, petroleja 7, špirita denat. 9, 1 kg soli
2-50, celega popra 44, mletega popra 46, paprike 30, sladic paprike 36, testenin I. 12, II. 9, mila 13, karbida 7, sveč 14, kvasa 32, marmelade 20—30, sode za pranje 2. — 1 kg moke št. 00 Din
4-05, št. 0 4-C5, št. 2 3-80, št. 4 3-65, št. 5
3-45, št. 6 3-20, ržene enotne moke 3-10, pšeničnega zdroba 4-45, koruznega zdroba 2-50, pšeničnih otrobov l-50, koruzne moke l-90, ajdove moke 4-40, kaše 3-80, ješprenja 3-40, ovsenega riža 7. Na drobno 25 par več. — q rži Din 180, ječmena 120, ovsa 200, prosa 250, koruze 155, ajde 250, fižola 300—350, graha 1400, leče 1200.	— q črnega trboveljskega premoga Din 44, zabukovškega 47, rjavega 25, 1 kub. m trdih drv 120, 100 kg trdih drv 32, 1 kub. m mehkih drv 95, 100 kg mehkih drv 24. — q sladkega sena Din 75, polsladkega sena 65, kislega sena 60, slame 50, prešana stane 8 dinarjev več. — Endivije 1 komad Din
0-50—1, 1 kg poznega zelja 1’50—2, kislega zelja 4—5, ohrovta 2, karfijola 8, 3 komade kolerabe 1,1 krožnik špinače
1-50, 1 kg paradižnikov 1, graha v stročju 5-50, fižola v stročju l-50, čebule 5, česna 10, krompirja 1-50, kisle repe 3, jurčkov 1 krožnik 5 Din.
Mariborsko sojmsko poročilo. — Na svinjski sejem dne 2. oktobra 1931 je bilo pripeljanih 400 svinj; cene so bile sledeče: Mladi prašiči, 5—6 tednov stari komad Din 40—80, 7—9 tednov stari 90—100, 3—4 mesece stari 150—250,
5—7 mesecev stari 300—400, 8—10 mesecev stari 450—500, 1 leto stari 550 do 750; 1 kg žive teže Din 7—8, mrtve teže 10—12. — Prodanih je bilo 155 svinj.
9i
rjiu
Kreditni zavciž zn trgovižie in indLuslvijct
Ejubljcma, ‘Prešernova
Brzojavke: Kredit Ljubljana. - Telefon št: 2040, 2457, 2548;
(nterarban: 2700, 2806. - Peterson International Banking Code
ObrtitofanJ« vlog, nakup in prodaja vsakovrstnih vrednostnih papirjev, deviz in valut, borzna naročila, predujmi In krediti vsake vrste, eskompt in inkaso menic ter nakazila v tu- in Inozemstvo, safedepositi Ltd.
raznovrstno *fl®nl,i moko in doiolno pridelka - Raznovrstno
rudninsko vodo
Veletrgovina
priporoča
Špecerijsko biago
Ivan Savnik
Kranj
Domača tvornica vsakovrstnih letnih in zimskih triko-rokavic
Zahtevajte ponudbe in vzorce 1
Najnovejie dvokolo z motorčkom,
1 V, K. S., dvo-kolesa, šivalni stroji, otroški in igračni vozički in posamezni deli najceneje
Ceniki franke
,,TRIBUNA" F. B. t., tovarna dvokoles In otroških vozičkov, Ljubljana, Karlo vika <»4
Pleskarstvo in ličarstvo
France Rebernik Ljubljana
Komenskega ulica H. 22
Izvršuje vsa v to stroko spadajoča dela, ter se toplo priporoča cenjenim naročnikom
Cene konkurenčne! Postrežba točna!
Telefon št. 3177
KLIŠE j I
vseh	joor
■folog rafijah^ ali risbah.
izvršuje
naj seri id n e/še
ki iš a mu
ST'DEU
LJUBLJANA
DALMATINOVA 13
čBrzofavi: SKrispercoloniale £ juhi; a na — ‘Gelefon št. 2263
Ant. Krisper Coloniale
Nasinih: cJosip Vez?lič
Zaloga špirita, ra žganji onjaka. ralne i><
Ceniki na razpolago
Ljubljana
cVelepraiarna kave.
raznega zganja in a kave. rj\ ■ ,	,	13	konjaka.
Zllini za dišave. JJtlTlCLJSKO. CCStCl JJ S\flineralne vode.
%oina poetreiba
‘Ustanovljeno leta 1840
ŠPEDICIJ SKO PODJETJE
R. RANZINGER
Tslsfon it 20-60	LJ U B UANA
prevzema vae ▼ to stroko spadajoč« posle. Lastno skladišče * direktnim tirom od glav. kolodvora Csrlsske skladiSCe. Msstna trošarina prosta skladišča. Carinsko po-sradoran a. P r a * a z pohištva s pohlštvanlml vozovi ln avtomob'1!
Iv. Brunčič
stavbni in pohištveni pleskar in lišar
Izvršuje vsa v to stroko spadajoča dela ter se toplo priporoča cenjenim naročnikom.
Ljubljana, Kolodvorska 23
Cene zmerne, delo solidno, postrežba točna
Teleion 54-16
Naznanilo
slav. občinstvu in cenj. zavodom, da staro renomirano splošno kleparsko in inštalacijsko tvrdko vodijo naprej
JAKOB F LIG L. dediči
Poslovalnica in delavnica: Rimska cesta 2 in Gregorčičeva ulica 5
Telefon štev. 33-53
Ureja ar. IVAN FLESS. - Zs Trgovsko - industrijsko d. d. »MERKUR« kot IsdejetelJ« ln tiskar)«: 0. M1CHALEK. Ljubljana.