POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINL POST. HRAN. fcACUN 10.712. TELEFON 210». METOVAIE GlASIL0 KMETIJSKE DRUŽBE DIJUBLJANI Inserati se računajo po naslednjih cenah: '/»« strani . :.....Din 80 — Vi» strani.......Din 160 — Vs strani.......Din 250 — Ve strani.......Din 350 — V« strani.......Din 500 — Vs strani.......Din 700 — '/2 strani.......Din 1000 — Vi strani.......Din 2000 — Priloga listu stane Din 100 za 1000 kom. Mala naznanila do 20 besed stanejo Din 20'—, vsaka nadaljna beseda 1 Din. štev. 7. V Ljubljani, 15. aprila 1930. Leto 47. Kmetijska družba ima za svoje ude v zalogi naslednje kmetijske potrebščine. Njene zaloge se nahajajo: v Ljubljani, Turjaški trg 3; v Mariboru, Meljska cesta 12: v Celju pri kolodvoru; v Brežicah pri Zvezi kmetijskih podružnic; v Ivanjkovcih pri Lovro Peto-variu: v Murski Soboti pri kmetijski podružnici: v Novem mestu pri kmetijski podružnici; na Rakeku pri Matevž Stržaiu: v Ptuju pri Kmetijskem društvu. 1. Umetna gnojila. Cene veljajo za nadrobne in vagonske pošiljatve. Amonijev sulfat 20/21% po Din 500 za 100 kg. Apneni dušik 16—19% v pločevinastih posodah po Din 260 za 100 kg v vrečah po 235 Din. — Za 1 ha 200 do 300 kg. Čilski soliter, 15.5% dušika, v vrečah približno po 100 kg po Din 3.20 za kg. Pri vagonskem odjemu po Din 3.05 za kg franko vsaka postaja v Sloveniji. Kalijeva sol 42%. pri odjemu 10 ali 15 tonskega vagona po Din 176 za 100 kg franko vsaka postaja, na drobno Din 180 za 100 kg, vreče po 50 kg stanejo 90 Din. Za 1 ha 200—300 kg. Kostni superfosfat 18/20%. Cena Din 126 za 100 kg Ljub-Ijana-Maribor. Na hektar 300 kg. Pri pol ali vagonskem odjemu cena po dogovoru. Nitrofoskal - Ruše, mešano gnojilo, za polje, travnike in vinograde, ki vsebuje 8% kalija, 4% dušika in 8% fosforove kisline po Din 172 za 100 kg, vreče po 50 kg Din 90. Pri odjemu 5000 kg po Din 168 za 100 kg franko vsaka postaja v Sloveniji. Za 1 ha 500 kg. Razkiejena kostna moka. 30% fosforove kisline, V>% dušika po Din 115 za 100 kg. Vreče po 100 kg. Za 1 ha 250 do 300 kg. Rožena moka, izborno dušičnato gnojilo za vinograde po Din 200 za 100 kg. Vreče po 100 kg. — Za 1 ha 300—500 kg. Rudninski superfosfat, 16% po Din 92 za 100 kg, v vrečah po 100 kg. Pri pol ali vagonskem odjemu cena po dogovoru Za 1 ha 300—500 kg. Surova kostna moka z 10—12% fosforove kisline in 4% dušika po Din 110 za 100 kg. — Za 1 ha 300—400 kg. Tomasova žlindra na bazi 18%, pri odjemu 15.000 kg po Din 115, za 100 kg, pri odjemu 10.000 kg po Din 116 za 100 kg, pri odjemu 5000 kg po Din 117 za 100 kg franko vsaka postaja v Sloveniji. Na drobno po Din 122 za 100 kg franko skladišče Ljubljana, Celje, Maribor. Vsak odstotek več kot 18% po analizi tovarne se zaračuna Din 6 pri 100 kg. 2. Semena. Kmetijska družba ima letos v zalogi najčistejša in najbolj kaljiva semena in jamči pri deteljnih semenih in mačjem repu za popolno brezpreaeničnost. Din Domača detelja ...............19.— lucerna italijanska..............18.— bela detelja.................32.— mačji rep..................15.— angleška ljulika................14.— Zmesi travnega in detelinega semena, sestavljene po strokovnih navodilih z gori imenovanih vrst stanejo: III. za srednje težko zemljo kg Din 24. Korenjevo seme, dolgo, zlatorumeno po Din 45 za kg. Semenska pesa. in sicer: Mamut, rdeča po Din 26 za ke: Olive, rumena po Din 28 za kg. — To seme je jamčeno pristno severonemško, najvišje kaljivosti. Semenska grahora (grašica), jara po Din 4.50 za kg. Semenski oves, rumeni Ligovo po Din 2.75 za kg; orig. češki po Din 3 za kg. Vreče iz jute kakor poštnina se posebej računa po lastni cenah. 3. Krmila. Klajno apno v izvirnih vrečah, težkih 50 kg po Din 2.7f> za kg, na droono Din 3.80 za kg, najmanj 5 kg. Lanene tropine z 38/40% beljakovin in tolšče po Din 3.50 za 1 kg v vrečah po 50 kg. Orehove tropine 48% beljakovin in 8% maščobe po Din 3.80 za kg. Ribja moka v originalni vreči 50 kg po Din 6 za kg, na drobno Din 6.50 za kg, najmanj 5 kg. Promiul, pravilno sestavljena krma za perutnino, pospešuje nesnost kokoši. Na drobno po 12 Din kg, najmanj 5 kg. Živinska sol v vrečah po 50 kg za Din 72 (samo v Celju 4. Živinorejski in mlekarski predmeti. Slamoreznlce Borek: JS8 po Din 1680, VSI« po Din 1750, VFS12 po Din 2150. VFSR12 z verigo po Din 2250, VFS14 z verigo po Din 2770, Alpina 12 po Din 2350, HLC za ročni pogon ali motorni pogon po Din 2500, z varnostno varovalko Din 2800, CAS za motorni pogon Din 3400, z varovalko Din 3700, EBBS za motorni pogon Din 3800, z varovalko Din 4100; Rapid 12 po Din 4300, z varovalko Din 4700. Drobljač (šrotar) „Gloria 6" po Din 4550, „Gloria 3" Din 3600. drobljač za ove» EMO po Din 2000. Repnreznlcs, domača, mala 400 Din. velika 800 Din. Keporeznlca ..Borek", EVVAD po 630 Din, Borek EWB po Din 760, EWC po Din 980, EWL po Din 740, EWO po Din 740. Telečil napajalniki po Din 130. Gumijevi seski za napajalnike po Din 30. Posnemalnik Vega E za 75 lit. po Din 1250, E2 za 100 lit 1 po Din 1400, F za 140 lit. po Din 2000; G za 200 lit. po Din 2800. ..Baltlc" posnemalnik HF za 35 lit. Din 700, MO za 60 lit. Din 1350, za 100 lit. KI. po Din 1850, za 130 lit. s podstavkom Din 2750. Pinje št. 1 za 5 lit. po Din 620, št. 2 za 10 lit. po Din 750. Laktodensimeter (za določanje gostote mleka) po profesorju Gerberju po 50 Din. Sirišče dansko originalno Hansenovo v prahu (iz Koda-nja), v škatljicah po 25 gr po Din 15, 50 gr po Din 25, 100 gr po Din 45, 500 gr po Din 180. Zivinozdravniški predmeti (češki izdelek); požiralnikove cevi za teleta po Din 70, za goved po Din 180; trokarji za teleta po Din 70, za goved po Din 60; irigatorji kompletni (po 3 litre) po Din 80; obroči za bike poniklani po Din 25, navadni po Din 20; toplomer za merjenje vročine po Din 20; znamke za perutnino po Din —.25 za komad. 5. Sadjarski in vrtnarski predmeti. Cepilna smola v škatljicah po % kg po Din 8.— ; v škatljicah po K kg po Din 15.—; V* kg po Din 28.—. Najboljši cepilni noži, pripravni za vse načine cepljenja sadnega drevja od Din 34 do Din 150. Prvovrstni vrtni noži, (obrezači) od Din 50 do Din 54. Navadne drevesne škarje za obrezovanje sadnega drevja in trt od Din 20 do Din 42. Drevesne škarje za obrezovanje vrhov, rezanje cepičev in gosenčnih gnezd Din 135 do 150, peresa k škarjam po Din 1. Drevesne škarje Kunde od Din 40 do 190. Drevesne žage Din 40 do 90. Drevesne ščeti (krtače), za čiščenje debel in vej na starem drevju od Din 18 do Din 40. Strgule za drevje po Din 22 do 26. Škropilnice za sadno drevje in hmelj „Unikum" od tvrdke „Nechville", ročno-prevozne z dvemi cevmi po 3 m, štirimi po-daljševalnimi cevmi po 75 cm, 2 bambusovimi cevmi po 4 m in patentnim razpršilmkom Din 2900. Samodelna nahrbtna škropilnica A. H. 20 tvrdke Nechwile z 4 m dolgo bambusovo cevjo skupno po Din 1300. Samodelna nahrbtna škropilnica Vega francoski sistem po Din 1250. Škropilnice ročne, Perras, bakrene po 1 lit. Din 220, po 2 lit. Din 230, ponikljane 1 lit. Din 230, po 2 lit. Din 250. Podaljšane cevi za te škropilnice po Din 30 za komad. Škropilnice, Flickove nahrbtne po sistemu Jessernigg po Din 640 komad, s pumpo na poteg po Din 640 za komad. Škarje za striženje mej od Din 40 do Din 120. Papirnati drevesni pasovi za lovljenje mrčesa po Din 3 za meter, v zalogi Maribor. Šotor lepilo po Din 50 za kg v zalogi Maribor. Papir za lepljive pasove po Din 1 za meter. Dobi se v zvitkih po 50 m, v zalogi Maribor. Vrtne zallvalke „Jajag" 12 lit. Din 200, 14 lit. Din 215, 16 lit. 225. Arborin, sredstvo zoper drevesne škodljivce, v steklenicah po 1H kg po Din 20, v ročkah po 3 Yt kg Din 50. Tobačni izvleček v sodih po približno 200 kg po 5 Din kg na drobno v pločevinastih kantah po 4 in pol kg vsebine po 40 Din, v steklenicah po 2 kg po 15 Din in po 1 kg po 8 Din z embalažo vred. Po pošti se razpošiljajo le pločevinaste kante. Rafljevo ličje, kg po 20.— Din. 6. Vinogradniški in kletarski predmeti. Trtne škropilnice, bakrene, original Vermorel po Din 480, prava francoska Superieur po Din 500, in original Austria po Dni ouu za komati. Potrebščine k škropilnicam: kolenca po Din 10, razpršilnik Duet po Din 130, navadni razpršilnik po Din 18, Flickov razpršilnik za trte po Din 90 za komad, razpršilnik za trte mali po Din 40, za drevje in hmelj po Din 110 za komad. »Stopp" nastavne za Škropilnice impni zatvor iz medenine) sistem Fr. Nechville po Din 140. Gumijeve cevi za škropilnice po Din 15 za meter, tenke po Din 8. Azbest Clarlt za čiščenje vina po Din 70 za kg. Eponit za čiščenje vina po Din 50 za kg. „Jullien" za čiščenje vina, za belo in rdeče K kg Din 30, X kg Din 50, 1 kg Din 90. Žveplovl trakovi na azbestu po Din 16 za kg. 2veplalnik za sode po Din 60 za komad. 7. Poljedelsko orodje in stroji. Gnojnične sesalke (gnojne pumpe) 330 cm po Din 930, 360 cm po Din 950, 390 cm po Din 975, 420 cm po Din 1000, 450 cm po Din 1025, 290/420 cm po Din 1150. Gnojnične sesalke E 450 Din 900; F 400 Din 980; F 450 Din 1000. Gnojnična sesalka »Kremžar", dolžina 3 m Din 1250, 3.5 m po Din 1300; podaljšek 1.50 m Din 250. Lopate za štihanje po Din 24. Lopate za štihanje, nasajene po Din 64 do Din 80. Lopate za nakladanje po Din 24. Grablje železne, 10 do 16 zob po Din 12.50 do 20. Vile železne, s tremi roglji po Din 14, s štirimi po Din 15. Vile, garantirane, s štirimi roglji po Din 25, s tremi roglji Din 23. Sackovi plugi in plužni deli: R14MN po Din 1600, D10MN po Din 1050, D9SS po Din 1100, D8MN po Din 1000, D7MN po Din 900,— s plužno na vijake Din 1100, D6MNR 750, D5MNR 700 Din, dvojni obračalni plug BW5 po Din 165U, dvobrazdni plug ZH9 po Din 1520, obračalni plug NW7 po Din 1150, obračalni plug NW5 po Din 1130. Osipalnik BHR po Din 400; DHUN po Din 700. Glave D9SS po Din 410, D7MN po Din 300; D6MN po Din 270; SUN na dve brazdi 420 Din, za osipanje 300 Din; HNW7 po Din 470. Lemeži za D8 po Din 35, za D7 po Din 30, za D6 po Din 25, za obračalne pluge po Din 35, 6R24 po Din 48. Črtala za D8 po Din 30, za D7 in D6 po Din 25. Deske za D6MN po Din 90; za D7MN po Din 100. Prevozna priprava za D7, D6 in NW7 po Din 190. Kultivator FZBVR s 7 noži po Din 1600, z 9 peresnimi noži po Din 1700. Izruvač za krompir sedemdelni 350 Din. Plužne, enotcolesne po Din 151). Peresni pogiabljač po Din 650. Plugi HSCS: znamke UP5 po Din 825. Brane. Trodelna njivska brana IVa po Din 1300; dvodelna IVb po Din 900. Konbinirana travniška in njivska brana KWA1 po Din 950; kombinirana travniška in njivska brana WWA2 po Din 1350. Lahke poševne IVaL po Din 520; IVbL po Din 450. Travniške brane z zvezdnatimi členki 3 po Din 900. Lipsia L3d po Din 850, L4d po Din 1000, L5d po Din 1150. Planeti št. 8 — kot okopalnik, osipalnik in kultivator, glo-bočina izpremenljiva, teža okoli 40 kg, Din 750. Kunde dvovrstni ročni okopalnik (kompleten z vsemi deli) po Din 690. Sejalni stroji 5 vrstni H5b po Din 1650, Budučnost po Din 4500. Sack 1.50 m širok devetvrstni BETTA po Din 4550. Sack 1.50 m širok, enajstvrstni BETTA po Din 4800. Trijerjl (originalni Heidovi), razr. 11/2 po Din 3100, 11/la po Din 2250 komad, V/2 po Din 4500. Trijer „Fenlks" po Din 3500, špiralni po Din 1500. Trijer Feniks 11/20 po Din 3100, 11/23 po Din 5600. Robkači za koruzo EMR po Din 1120. Robkač ročni Mig-non po Din 100. Izluščevalec za deteljo, EVSM Din 1650. Vitelj (gepelj) EGF po 3230 Din; EGF za 1 ali 2 konja po Din 2680, transrnisija za vitelj ER po Din 1630, D800 po Din 540. Bencin-motor Lorenz 3 HP po Din 11.500, 4HP po Din 15.500, 3 HP s pumpo 17.000 Din; Benzin-motor Lorenz 3 HP stabilni po Din 10.000. Jermena za pogon strojev: 120 mm po Din 112 za 1 m, 100 mm po Din 87 za 1 m, 90 mm po Din 78 za 1 m, 80 mm po Din 60 za 1 m. 70 mm po Din 49 za 1 m, 60 mm po Din 32 za 1 m, 50 mm po Din 27 za 1 m, 40 mm po Din 25 za 1 m. Francoski ključi (francozi) Rapid, mali po Din 35, srednji po Din 62, veliki po Din 100 za komad. štev. 7. V Ljubljani, 15. aprila 1930. _Leto 47. VSEBINA: Cena modri galici. — Vsi v boj zoper hroščeve armlade. — Več pozornosti gozdom, kmetovalci! — Gnojenje z umetnimi gnojili. — Poletno škropljenje sadnega drevja. — K saditvi in oskrbovanju mladega drevja spomladi. — Iz domovine montafonca. — Otelitev po dnevi. — Enodnevna piščeta. — Reja kuncev. — Hmeljarstvo. — II. Razstava perutnine in kuncev v Ljubljani. — Vprašanja in odgovori. — Kmetijski tečaji in predavanja. — Gospodarske stvari. — Kmetijske novice. — Vestnik odseka za rejo kuncev. — Vestnik odseka za rejo perutnine. — Književnost. — Družbene vesti. — Uradne vesti. — Tržni pregled. — Inserati. Izhaja 15. in zadnjega v mesecu. Člani Kmetijske družbe dobivajo list brezplačno. Cena listu za nečlane 20 Din, za inozemstvo 30 Din letno. Posamezna številka stane 1 Din. Uredništvo in upravništvo je v Ljubljani, na Turjaškem trgu št. 3. Urejuje Viljem Rohrman. Cena modri galici. Ministrski svet je v seji 22. marca 1.1. znižal uvozno carino na modro galico od 12 na 9 zlatih Din na 100 kg. To ponienja, da bo znašala letošnja carina na galico 99 para (lani le «6 para) za 1 kg. Na podlagi te odredbe je Kmetijska družba določila ceno modri galici za svoje člane kakor sledi: Pri odjemu celega vagona kg na Din 7-80 za 1 kg franko vsaka postaja y Sloveniji. Na drobno na Din 8 za 1 kg franko kolodvor v Ljubljani, Celju in Mariboru. Cene so torej še nižje nego lani, četudi je letos uvozna carina podražila galico za 33 para. Večina naročene galice je že zaarana, Družba jo ima le še malo na razpolaganje, ker jo je naročila samo toliko, kolikor jo predvidoma potrebuje za svoje člane-vinogradnike, ki so se pravočasno za njo priglasili. Kmetijska družba v Ljubljani. Vsi v boj zoper hroščem armade! Prihodnji mesec se bodo pojavili gosti roji maj-nikovega hrošča. Škoda, ki jo povzroča ta hrošč s svojimi črvi, je ogromna in traja od leta do leta, dokler spodjedajo korenine raznih naših kultur. Največ trpijo naši poljedelski sadeži, ki dajejo spričo te škode po prizadetih krajih slabše pridelke. Boja proti temu najbolj razširjenemu in skritemu sovražniku se moramo poprijeti vsi od kraja in sicer takoj ob nastopu prvih gostih rojev. Druge izdatnejše pomoči pa v tem boju nimamo kakor otre-sanje in pobijanje hroščev. Vse to delo se mora pa naglo vršiti, ob zgodnjih jutranjih urah, ko čepijo hrošči napol otrpnjeni po listju raznega drevja. Naglo pobrane črve je popariti s kropom, da prej poginejo. Tega boja se moramo udeležiti vsi! Vsaka občina, vsaka vas in vsaka hiša se mora poprijeti pokončevanja, da iztrebimo tega škodljivca, ki pri- zadeva tako ogromno škodo po naših poljanah. Nobenega odlašanja in prizanašanja ali omalovaževanja ne sme biti med nami! Če hrošča ne bo, tudi njegove zalege ne bo! Zlasti imajp tudi naše osnovne šole nalogo, da posežejo s svojo mladino v ta boj. Najbolj pridni nabiralci hrošča naj se odlikujejo oziroma obdarijo, da bo več veselja in zanimanja za ta boj. Po občinah naj se sploh uvede primerna organizacija za to borbo in naj se izberejo tudi potrebni voditelji in nadzorniki, da bo več uspeha. Potrebni stroški za ta boj naj se krijejo iz sklada občinskega kmetijskega odbora in, v kolikor bi ta ne zadostoval, naj se potrka še naprej. Izpolnovati je treba v tem pogledu tudi določila novega zakona o zatiranju škodljivcev kulturnih rastlin, ki je bil pred kratkem razglašen! Vsi v boj proti hrošču! v Nabirajte nove člane! — Citajle in shranjujte „Kmetovalca Več pozornosti gozdom kmetovalci! (Dalje.) Še večje napake se gode pri prodaji lesa. Tu se kmetovalec dostikrat in prav občutno sam oškoduje. Pri poljskih pridelkih in tudi pri živini je navadno točno poučen o tržnih cenah in se ravna po njih. Les pa proda z neverjetno lahkomiselnostjo, brez preudarka in brez posvetovanja s kakim ve-ščakom, iz celega gozdnega dela kar „na čez" ali »povprek" in zavrže pri sedanjih lesnih cenah včasih lepa imetja. Večinoma gre za bukove gozde, a tudi za je-lovino in hrastovino. Ali ni mnogo preprostejše, da se proda les tako kot poljski pridelki, torej po enotnih tržnih cenah? Drva se v skladih izmerijo na prostorne metre, včasih tudi stehtajo, stavbeni les se meri na kubične metre, in če so kaki železniški pragovi vmes, se zaračunajo po komadih. Pri taki prodaji ne bo nihče oškodovan. Seveda se je treba podrobno pogoditi zaradi lesnih odpadkov, izvoza itd., da se prepreči vsak nesporazum. Še nekaj! Naš kmetovalec je od mladih nog rad v gozdu. Privajen je gozdnemu delu. Prav naši ljudje slove daleč naokrog kot prvovrstni sekači, drvarji, tudi oglarji. Zakaj ne bi posekal in pripravil kmetovalec svoj za prodajo namenjeni les sam in s svojimi ljudmi, ga spravil ali zvozil s svojo priprego iz gozda? Dobro bi se mu izplačal trud in živina bi mu zaslužila v času, ko poljsko delo počiva. In kar je zelo važno: če lastnik sam gospodari v gozdu, bo gotovo najbolje varoval ostalo drevje in posebno naraščaj. — Pri sedanjem živahnem izkoriščanju se mora najprvo skrbeti, da se gozdi ohranijo in da se omogoči trajno vsaj skromni užitek. Za gospodarski napredek to ne zadostuje. Potrebno je ustvariti v gozdih take predpogoje, ki zajamčijo za bodočnost večje dohodke. Z razumnim gospodarstvom: z gojitvijo tlom in legi prikladnega dragocenejšega drevja, z izrabljanjem naravnih pogojev in primerno vzgojo se da v gozdu izdatno pospešiti rast oziroma prirastek, povečati porabna vrednost lesa in s tem dohodki. O tem pač nikdo ne dvomi. Predvsem kmetovalcu premalo donašajo njegovi obsežni bukovi gozdi. Bukev je kakor ustvarjena za ilovnata in vap-nenčeva tla naših krajev in izvrstno uspeva na pe-činastem kraškem svetu, kjer požene svoje čvrste korenine globoko v razpoke kamenite podlage. Neizmeren je njen vpliv na zemljo, katero s svojim gostim listjem leto za letom gnoji kakor nobeno drugo gozdno drevo. Na prostem zraste, podobno hrastu, v mogočno košato drevo. V sklenjenem gozdu razvije visoka, ravna gladka debla. Kdor je kedaj hodil po senčnatih bukovih gozdih na gorskih planotah naših Gorjancev, bo pritrdil, da so veličastni. Bukov les je izvrsten za kurjavo. Sicer se pa močno osuši in napne, se zveži in razkolje, tudi v zemlji v kratkem segnije. Večino napak so v zadnjih desetletjih premagali in mnogo bukovine se žaga, pari, barva in porabi v mizarstvu, veliko se je impregnira za železniške pragove, itd. Ali v ceni se bukov les ne more kosati s smrekovim. Vrednostna razlika postane še večja, če se vpošteva, da je bukovina polovico težja od smre-kovine, da smreka veliko litreje doraste (v ravninah s 50 leti) kakor bukev in da da smreka nerazmerno več gradbenega lesa kakor najlepša bukev. V kmečkih bukovih gozdih zraste le malo drevja in semena, večina požene iz štorov. Lepa, za mizarja rabljiva debla, ki bi se dražje prodala, so redka. Kmetovalec dobi navadno iz svojega bukovega gozda nekaj lesa za orodje, drva za dom, morda kak voziček za prodajo, in pa za kmetijo neizogibno potrebno listje. In to je premalo! Na istem gozdnem prostoru bi imel lahko pri pravilni vzgoji še stavbeni les, ne da bi bil kaj prikrajšan na drveh ali na stelji. Za malega gozdnega posestnika je vzor mešani gozd, ki omogoča, da na omejenem prostoru zraste različni, posebno dragocenejši stavbeni les. Tudi vobče ima mešani gozd velike prednosti. Žlahtno listnato drevje v okrilju bukovega prav dobro uspeva, in smreki, jelki, a tudi borovcu med bukovjem zelo ugaja. Predvsem so mešani gozdi mnogo varnejši pred vremenskimi vplivi, požari in škodljivim mrčesom. Ni še doldo tega, ko je lubadar osušil v gornje-štajerskih smrekovih gozdih stotisoče kubičnih metrov najlepšega drevja in so gosenice smrekovega prelca ogolile na Češkem tisoče hektarov gozda do zadnje iglice. Pri nas se seka zdaj veliko smrekovine in vkljub vsej opreznosti je vedno nekaj zalege lubadarjev. Bati se pa ni, da bi ogrožali gozde, ker raste smreka večinoma med drugim drevjem. Očiščena posekovja v bukovih gozdih se nasade navadno spomladi s smrečicami. Ker bodi prihodnji gozd mešan, je treba saditi bolj redko in le tam, kjer ni naravnega naraščaja. Gospodar bo že poskrbel v svoj prid, da se izvrši delo pravilno. Pazil bo, da ostanejo koreninice sadik vedno vlažne, da se izkopljejo jamice zadosti velike, da se prst dobro zrahlja, da se vsade sadike tako globoko, kot so stale poprej, in da se k lepo razgrnjenim koreninicam prst primerno pritisne. Smreke bodo na gnojnih tleh bivšega bukovja izvrstno uspevale. Koristno je, da se zaseje ali zasadi na pripravnih krajih nekaj hrastov, jesenov, javorjev i. dr., ki so že itak radi samorasli naseljeni med borovjem. V solnčnih legah z globoko zemljo bo dobro uspeval kostanj. Po več sto let stari očaki tega izvrstnega lesa in okusnega sadeža so večinoma šli svojo pot v usnjarne in prav bi bilo, da se nado-meste z mladim drevjem. (Dalje prih.) Gnojenje z umetnimi gnojili. Ker je krompir glavna hrana za prašiče in je tudi za ljudsko prehrano največjega pomena, je potrebno, da posveča vsak kmetovalec posebno pažnjo krompirju, ako hoče pridelati na majhnem prostoru veliko množino krompirja. Krompir uspeva v vsaki zemlji, ako le ni preveč težka ali prevlažna, zahteva pa dobro zagnojeno zemljo in gnoj v lahko raztopni obliki, da ima krompir takoj, ko začne rasti, zadosti hrane na razpolago. Z hlevskim gnojem je gnojiti najbolje v jeseni, da se do pomladi zadostno razkroji; gnojimo tudi lahko pozimi, ako je zima ugodna. Saditi ga je pa bolje nekoliko pozneje, ko se zemlja že osuši in ogreje; le v peščeni suhi zemlji ga lahko nekoliko zgodneje sadimo. Veliko napako delamo pri sajenju krompirja, da orjemo pregloboko, ako ga sadimo pod brazdo; ako delamo to še v zgodnji pomladi, nam neenakomerno izkali in se ves čas slabo razvija. Ne sadimo ga torej več kot 10 cm globoko in ne prezgodaj spomladi! Priložena slika nam kaže krompir, pognojen z hlevskim gnojem in z umetnimi gnojili in sicer s 300 kg superfosfata, 200 kg kalijeve soli in 100 kg čil. solitra na 1 ha. Hlevski gnoj je bil podoran v jeseni, superfosfat in kalijeva sol sta bila raztrošena pri sajenju pod brazdo in sicer po vrhu, na to pa kladij in jabolčni zavijač. Tema dvema zajedalcema posvečamo še vedno premalo pozornosti in znaša škoda, ki jo povzročata leto za letom, težke milijone. Skrlup dela nevšečne pege in kraste na sadju in ga napravi za trgovino manjvrednega, često docela nesposobnega; obenem napada listje, da ne more vršiti naloge presnavljanja in proizvajanja redilnih snovi, ki so za popolni razvoj sadja in rast drevesa neogibno potrebne. Gosenica jabolčnega zavijača je povzročiteljica črvivosti, vsled katere gredo po zlu baš najlepši in najdebelejši plodovi, odnosno so uporabni kvečjemu za sadjevec in krmljenje prašičev. V našem lastnem, kakortudi narodnogospodarskem interesu je, da poskušamo škodo po teh zaje-dalcih čim bolj omejiti. Dandanes stvar ni več tako težavna, kajti v kombiniranem poletnem škropljenju imamo enostavno sredstvo, s katerim omenjene za-jedalce zanesljivo uničimo. Kakor potrjujejo šte- 'h 110 mmfšmmtm ■jJ&tf. , ,.«rv >, i-^Sfe^AMi j. ... jj iJLJ b^j^itj n 1 111 w m SI. 18. Uspeh z umetnim gnojenjem pri krompirju. Na levi strani je bil pognojen, na desni pa ne. zavlečena z brano, čilski soliter je bil podkopan pa pri okopavanju. Na parceli gnojeni z hlevskim gnojem in z umetnimi gnojili je dal krompir pridelka na 1 ha 16.500 kg, na drugi parceli, kjer je bil gnojen samo z hlevskim gnojem, pa 9.200 kg na 1 ha. Posebno ugodno vplivata na krompir kalij in dušik. Priporočam stanovskim tovarišem, da delajo poskuse z umetnimi gnojili tudi pri krompirju; prepričan sem, da bodo s polnim gnojenjem dosegli uspehe, ki jih sami niso pričakovali. F- Vide. Poletno škropljenje sadnega drevja. Letos se obeta, ako ne bo kake uime, dobra sadna letina. Čisti donos naših sadovnjakov pa m odvisen le od množine, marveč v glavnem od kakovosti sadnega pridelka. Izmed mnogih zajedalcev ogrožata kakoyost v največji meri škrlup ali fusi- vilni poizkusi pri nas in v inozemstvu, učinkuje proti škrlupu jako povoljno 1% bakrenoapnena zmes, kakor jo uporabljamo že zdavna za škropljenje vinske trte proti peronospori. Da ugonobimo istočasno jabolčnega zavijača, pridenemo na vsakih 100 litrov modre galice 120 g Urania-zelenila. Priprava za 100 litrov škropiva je sledeča: najprej odtehtamo IV2 kg gašenega apna ter primešamo 120 g Urania-zelenila. To zmes dobro pregnetemo, razredčimo s 50 litrov vode, precedimo skozi sito ter prilijemo 50 litrov vode, v kateri smo raztopili 1 kg modre galice. Pri tem načinu priprave se Urania-zelenilo ne usede na dno posode (škropilke), kar se pripeti, ako ga bakrenoapneni tekočini enostavno primešamo. Najmanj polovica uspeha je odvisna od pravočasnega škropljenja! Prvič škropimo s to zmesjo prvi teden po cvetju, neposredno potem, ko se je cvetje osulo. Tretji, najkasneje četrti teden po cvetju moramo škropljenje z enakomočnim škropivom ponoviti. Navedeni termini so v tesni zvezi z razvojem obeh zajedalcev (škrlupa in jabolčnega zavijača) in se jih moramo strogo držati. Za škrlup jako občutljive sorte, kakor inošancelj, grafensteinc, zlata parmena, talefček, londonski peping, Boikovo jabolko, kaselska reneta, jesenski kosmač, damason-ski kosmač i. dr. bi kazalo v gorkih in vlažnih letinah, ko bolezen močno nastopa, poškropiti koncem junija, začetkom julija še v tretjič. Navadno pa dvakratno škropljenje v vseh slučajih zadošča. Prav povoljno učinkuje proti škrlupu tudi 2M> do 3% žveplenoapnena brozga, s katero škropimo dvakrat v istih razdobjih, kakor je bilo zgoraj omenjeno. Zveplenoapneni brozgi pa Urania-zelenila ne smemo dodajati, ker bi taka zmes listje močno opa-lila. Namesto tega primešamo na 100 1 brozge 150 g apnenega arseniata v obliki praška, oziroma 400 g apnenega arseniata (Calciumarseniat — Ca:> (ASO^) v obliki pašte. Ker žveplenoapnena brozga baker razkraja, smemo uporabljati samo škropilke iz medne pločevine (mesinga), oziroma škropilke, ki so pokositrene. V splošnem moramo biti pri škropljenju z arsenikovimi preparati previdni, da si ne povzročimo kake škode vsled zastrupitve. Isto velja za žveplenoapneno brozgo. S pravilnim škropljenjem dosežemo povprečno 95% zdravega sadja, dočim ga je na neškropljenem drevju komaj kakih 20—40%. Da se spričo tega škropljenje pri namiznih sortah izredno dobro izplača, pač pa ni treba posebej omenjati. Poudariti je treba, da je opisano poletno škropljenje potrebno brez ozira na to, dali smo v zimski dobi škropili drevje z drevesnimi karbolineji ali ne, kajti karbo-linej škrlupa in jabolčnega zavijača ne uniči. Za škropljenje drevja so potrebne posebne drevesne škropilke z močnim pritiskom. Po vsestranskih izkušnjah lahko dandanes avtomatične na-hrbtne in ročno-prevozne škropilke sestava Holder, kakortudi ročnoprevozne Nechvillejeve škropilke (Unikum 2064) vsakomur z mirno vestjo priporočamo. V količkaj večjem sadonosniku se nabava take škropilke v prvem letu obrestuje. Jos. Priol, Maribor. K saditvi in oskrbovanju mladega drevja spomladi. Letos, kakor že dolgo ne, se je vse drevje iz drevesnic na mah prodalo. Tolikega povpraševanja po mladem sadnem drevju že dolgo ni bilo. Vesel pojav je to, ki priča, da se je naše ljudstvo začelo za sadjarstvo izredno zanimati. Res je pa tudi, da je lanska huda zima napravila veliko škode v sadovnjakih in se je vsled tega pokazalo veliko pomanjkanje na drevju; prvo in drugo dejstvo sta pripomogli, da se je zanimanje za to panogo povečalo. — Pri nas so kmetovalci še mnenja, da je treba drevje saditi le spomladi. Bolj uvidevni se pa že držijo jesenskega sajenja. Ti zadnji so letos prav dobro odrezali, ker so dobili dovolj lepega materi-jala za saditev in razmeroma poceni. Veliko pomladanskih naročnikov je ostalo brez drevja. Izkušnja jih bo naučila, da se bodo tudi ti morali poprijeti jesenskega sajenja. So pa še napake, ki jih delajo naši sadjarji pri saditvi drevja, ki jih ne smemo prezreti. Predvsem bi bilo omeniti, da se jame kopljejo premajhne in na drugi strani tudi preplitve. Namesto l Vi m široke jame, vidimo čestokrat komaj ¥2 m široke in tudi tako plitve. Nočejo se držati 45—50 cm globokosti. Velike pogreške se delajo tudi glede razdalje drevja. Kdaj bodo naši kmetje uvideli, da potrebuje vsako drevo dovolj prostora nad zemljo in pod zemljo? Že samo preudarek, kako se ima drevo razviti v širino in višino čez 30 ali 40 let, nas mora obvarovati takih napak. Mnogi kmetovalci si niso na jasnem, tudi glede obrezovanja mladega drevja, in ne obrežejo krone v prvem letu, ampak šele drugo leto. Ta nepravilnost se čestokrat maščuje. Edino pravilno je, da drevesce obrežemo na koreninah in kroni, v pravem soglasju, tik pred saditvijo. Vsako razmotri-vanje o tem je odveč. SI. 19. Pravilna drevesna vez. Mnogokrat opažamo, da prične mlado drevje hirati in da celo vsahne; vzroki so različni. Nekateri sadjarji nestrpno pričakujejo, kdaj bo drevje pričelo roditi ter se veselijo, če nastavi veliko cvetja. Sicer je to razumljivo, ali obilo cvetja je kvarljivo za mlado drevo. Taka prenagljena rodovitnost običajno pokvari drevo, da zastane v rašči in začne hirati. Priporočamo našim sadjarjem, da potrgajo cvetje takoj, ko drevo odcvete in da pustijo samo eden ali dva cveta, zaradi spoznavanja sorte. Lahko trdim, da je nerodovitnost drevja v prvih letih po saditvi za gospodarje naravnost do-bičkanosna. Mlado drevesce naj požene krepke vrhove, ki naj gredo kvišku. Tako drevo naj ima lepo razvit pokončen vrh in lepo oblikovano krono. Pravilno ravna tudi tisti, ki sedaj spomladi na-pravlja okoli mladega drevja takozvane kolobarje. S kolobarjem močno pomagamo mlademu drevju, da se potem krepkejše razvije. Ruša duši drevje, zlasti v mladosti! To naj si zapomnijo naši sadje-rejci. Izgubo, ki jo imamo s tem, da preštihamo kolobarje okoli dreves, nam poplača drevje v kasnejših letih desetero nazaj. Sedaj aprila meseca je tudi najprikladnejši čas, da skrbimo za deblo mladega drevja. Drevje, ki ima gladko kožo, naj se na lahko zareže z eno ali dvema potezama od krone do korenin, samo toliko, da je lub prerezan. S tem narezavanjem ali puščanjem pripomoremo, da se drevje odebeli in zadobi vztraj-nejšo skorjo, ki jo varuje proti mrazu, zajcem itd. Mnogo napak delamo tudi s tem, da mlademu drevju ne damo potrebne opore ali kola. Vsako na novo vsajeno drevo mora dobiti dovolj močan kol, ki je primerno debelejši od njega. Kol naj sega do prvih vej v kroni in naj bo trdno zabit v zemljo. Nešteto mladega drevja se pri nas ravno raditega slabo razvija in se celo posuši, ker nimajo v mladosti prave opore. Majhen veter namreč že zadostuje, da ga omaje ter s tem potrga najfinejše koreninice v zemlji, ki so med tem časom pognale. Tako drevo trpi izredno od suše, prične hirati in se lahko posuši. H kolu je drevo dobro pritrditi z močno vezljo (iz platna, vrečevine itd. glej sliko). Glavno je, da je vez prožna, poceni in trdna. Vez samo je izvršiti v obliki osmice (8), ležeče okoli debla in kola. — Končno bodi povedano, da je mlado drevje zavarovati proti pašoči se živini s primerno ograjo in proti zajcem, odnosno solnčnemu ožigu pa s tem, da ga pobelimo. _ Fr. Kafol. Iz domovine montafonca. Navadili smo se, da nazivamo z montafonci enobarvno živino rujave ali sive barve, vseeno ali izvira ista iz Predarlskega ali iz Švice. V istini pa je montafonec temnorujavkaste barve in je nekoliko lažji kakor Švicar. Naše dolenjske živinorejske zadruge se pečajo že od leta 1908. z rejo montafonske živine, odpro-dajajo vsako leto lepo število plemenjakov v južno Srbijo in bodo pri tej pasmi tudi ostale. Potrebno pa je, da dobijo od časa do časa sveže krvi iz montafonske doline. Kake so gospodarske prilike v montafonski dolini? Od postaje Bludenc vozi električna železnica do Schrunsa, središča montafonske doline. Posestne razmere so male, povprečno merijo posestva 3—5 hektarov. 4/s vseh rodovitnih zemljišč zavzemajo travniki, pašniki in planine. Podnebje in do-voline padavine pospešujejo rast trave; njiv (ora-nic) je prav malo. V takih prilikah so se posestniki že zdavnaj intenzivno pečali z živinorejo; zadnji čas se je začelo živahno življenje v živinorejskih društvih in se vidijo razveseljivi uspehi podrobnega in smotrenega dela. Cilj rejskega dela je v tem, da se ustvari mlečno pleme krepke rasti, izključujejo se pri tem preenostransko razvite živali. Želi se kombinirano govedo, ki ima razven povoljne mlečnosti in lepe oblike, dober nastavek mesa in zadovoljivo zdravje. Iz tega kraja dobijo naše dolenjske zadruge letos za pirhe nekaj dobrih plemenjakov. Naj bi ti biki prinesli našim pridnim zadrugam lepega razmaha! Omeniti moram, da so ti plemenjaki vzgojeni bolj naravno kakor švicarski. Dobijo v mladosti si-sicer dolgo časa po 10 1 mleka dnevno, razven tega močna krmila, vendar pa ne v oni pretirani meri kakor v Švici. Radi tega upam, da se bodo v naših prilikah dobro obnesli. Mi moramo plemensko rejo v naših dolenjskih zadrugah poglobiti, če hočemo obdržati trg na jugu SI. 20. Plemenjak montafonske pasme. naše države. Temeljni kamen je bil po vojski postavljen s tem, da je država dala leta 1924. na razpolago 7 plemenskih bikov iz Švice, ki so zapustili dosti dobrih potomcev. Z letošnjim importom iz montafonske doline se to delo nadaljuje. Sporedno s tem pa naj rejci skrbijo z dobrim krmljenjem podmladka za stalne uspehe. Zboljšajte z dobrim gnojenjem travnikov kakovost krme — pa bo šlo! H koncu naj omenim glede gnojenja travnikov tole: Danes 8. aprila 1930, ko pišem tele vrstice, vidim po celi montafonski dolini, kako pridno gnojijo posestniki svoje travnike z domačim gnojem. Gnoj je dobro dozorel in preležan, v drobni plasti ga razgrnejo po travniku in puste ležati, da ga trava preraste. Pravijo, da se s pomladnim gnojenjem izognejo izgubam redilnih snovij. Dosedaj sem videl gnojenje z domačim gnojem na travnikih le v jeseni, tukaj pa je splošno razširjeno pomladno gnojenje. To je praksa, ki se je sijajno obnesla. Kaj pa pri nas, ko travnikov ne gnojimo niti jeseni niti pomladi, niti s hlevskim niti z umetnim niti z gnojnico? Ali se nam bo živinca ob stradanju zboljšala? Nikdar! Tu je ključ zboljševanja, tu se začnimo udejstvovati! Le ob dobri in zadostni krmi bomo dosegli stalnih uspehov v živinoreji! Ing. Jos. Zidanšek, kmet. inšpektor. Otelitev po dnevi. G. Fr. Goričan, znan strokovnjak v Višnjivasi pri Vojniku nam poroča, da je molžo visoko brejih krav tako uredil, da mu povržejo krave redno čez dan in sicer popoludne. To izkušnjo ima sedaj že pet let zaporedoma. Dosegel je to na ta način, da je pri kravah v zadnji dobi brejosti. ko jih je treba le še po enkrat na dan mlesti, vpeljal opoldansko molžo namesto jutranje ali pa večerne. Ta opoldanska molža do 6 tednov pred porodom mu zagotavlja, da mu krave povržejo redno čez dan. dočim so mu povrgle pri zadnji samo jutranji ali večerni molži redno po noči. Njegove petletne izkušnje so pokazale, da rodijo krave v sledečem času dneva: Pri jutranji molži ob 6. navadno od 1. do 12.; pri opoldanski molži ob 12. navadno od 6. do 18.; pri večerni molži ob 18. navadno od 12. do 24. Kakor je povzeti iz teh številk, se vrši porod 6 ur prej ali 6 ur po času zadnje molže. Pri opoldanski zadnji molži lahko pričakujemo po teh izkušnjah. da nam bo krava rodila po dnevi, kar ima za gospodarja velike prednosti. Po dnevi je vsa pomoč veliko lažja in tudi živinozdravniška pomoč je v takem primeru zelo olajšana v enem in drugem oziru. Če ima še kdo kake izkušnje v tem pogledu, ga prosimo, da jih objavi! Enodnevna piščeta. Reja perutnine se je začela tudi pri nas dvigati. Ne le, da so nastala že nekatera večja vzrejališča za perutnino, ki vplivajo s svojo uspešno rejo na bližnjo in daljno okolico, se je pri Kmetijski družbi ustanovil tudi poseben odsek za perutninarstvo, ki hoče pospeševati rejo tudi z umetnim valenjem in z oddajo enodnevnih piščet, kakor se to godi po vsih naprednih deželah za potrebe večjih in velikih posestnikov, kakor tudi za potrebe manjših posestnikov in perutninarjev. Umetna reja, ki je zapopadena v umetnem va-lenju s pomočjo strojev-valilnikov in v umetni reii piščet, ima zlasti za bolj obsežno rejo take prednosti, da je prodrla že v razne kraje in gospodinjstva. Dosedaj običajna naravna reja s pomočjo kokelj, ima to pomanjkljivost, da smo preveč odvisni od kokelj, ki jih nimamo vselej pri rokah, kadar bi jajca radi podložili. Razen tega so koklje večkrat tudi nezanesljive. Po drugi strani je pa križ tudi z jajci za valenje, če jih od drugod dobimo, ker je z njimi navadno premalo uspeha. Taka jajca so večkrat manj zanesljiva glede starosti, ali pa. ker so po poti trpela, kar je pri pošiljatvah po pošti ali železnici skoraj neizogibno. Vsak sunek ali pretresljaj jim lahko škoduie. Če dobimo od 15 od drugod naročenih jajc 8 dobrih piščet, smo lahko zadovoljni. Za-raditega se je že marsikdo odločil, da naročuje raje enodnevna piščeta, ki jih razpošiljajo razni perut-ninarski zavodi in postaje, ki imajo umetno rejo vpeljano. Ta kupčija z enodnevnimi piščeti je danes razvita že križem sveta, najbolj v Ameriki in v Nemčiji. Pri nas se dobe enodnevna piščeta štajerske pasme pri perutninarskem zavodu v Velenju, od pasme Leghorn pa pri g. Golobu v Lesnem brdu pri Vrhniki. Oddajala bo piščeta štajerske pasme pa tudi Kmetijska družba, odsek za rejo perutnine, na kar bomo člane perutninarskega odseka pravočasno opozorili. Kar se tiče reje enodnevnih piščet, nam je v obče že znana. Na kar je tukaj prav posebno opozarjati, je to, da moramo poleg zadostnega in pravilnega krmljenja skrbeti pred vsem za potrebno toploto, ki je brez koklje manjka, kakor tudi na potrebno nego in snago. To so pri umetni reji piščet glavne zahteve. Če se dajo pri malem številu naročenih piščet, podtakniti taka piščeta kaki koklji, ki je skoraj ob istem času izvalila, toliko bolje, sicer si moramo pa pomagati z umetnim ogrevanjem piščet. Grejemo jih lahko v kuhinji v posodi s perjem obloženi, ki jo postavimo na gorak prostor, ali si moramo napraviti pa umetno kokljo, ki je za večje število piščet neobhodno potrebna. To umetno kokljo grejemo s petrolejevo svetiljko ali pa z elektriko, če jo imamo. Taka koklja je bila popisana v lanskem ..Kmetovalcu" št. 8 z dne 30. aprila 1929. Pri umetni reji in v skrbnih rokah se piščeta prav ugodno razvijajo. R. Reja kuncev. Kdor se šele prične baviti z rejo kuncev, naj kupi za začetek samo dve samici in samca. Živali naj si na.bavi pri zanesljivem rejcu ali še bolje pri Odseku za rejo kuncev, Kmetijska družba v Ljubljani, Turjaški trg 3. Po možnosti naj bo samec starejši od samic, čim dosežeta samici starost 8—10 mesecev, sta dobri za plemenitev. Denemo ju k samcu v kletko in sicer eno danes, drugo jutri. Nikdar pa ne dajemo samca samicam v kletke. Takoj po skoku odstranimo samico v njeno kletko. Na listek na vratih njene kletke pa zapišemo dan oplemenitve. Istotako pripustimo naslednji dan drugo samico k samcu ter to zabeležimo. Če se pa zgodi, da samici ne pripustita samca, tedaj ju ne smemo pustiti pri samcu, ampak poskusimo zopet čez nekaj dni. Med tem ju krmimo z ovsom, zeleno in petršiljem. V 31 dneh imata samici mladiče. Že več dni poprej si napravljata gnezdi. Radi tega naj rejec en teden pred porodom samic temeljito osnaži kletke in ju dobro nastelje. Gnezdi si napravita samici iz stelje in dlake, ki si jo populita na spodnjem delu trebuhov okoli seskov. Ob tem času naj samicama nikoli ne manjka vode ter dovoljne hrane. Ko pride čas skotitve, tedaj naj imata samici popolen mir. Število novodošlih mladičev je zelo različno; od 3—6 pri čistokrvnih, 8—12 pri križanih pasmah. Recimo, da sta naši samici dobili in sicer ena dva mladiča, druga 6 mladičev. Tedaj vzamemo v 24—48 urah po porodu oni samici, ki je imela 6 mladičev, 2 proč in ju denemo v gnezdo samice, ki je imela dva mladiča. To samico pa radi previdnosti odstranimo iz njene kletke za približno eno uro, da se medtem novodošla mladiča navzameta duha novega gnezda. Na ta način izenačimo število sesajočih mladičev pri obeh samicah. Ako je kak mladič manjši od ostalih, ga takoj prvi dan odstranimo, ker bi itak poginil. S tem je rečeno, da naj se gnezdo kmalu po porodu preišče ter ugotovi dejanski stan. Dan skotitve in število mladičev zopet napišemo na pritrjeni listek v svrho evidence. Število mladičev naj nikdar ne presega števila 6. Manj je mladičev, tem lepše uspevajo. Gnezdo je seveda treba večkrat pregledati, da li ni poginil kak mladič. Samicama pa odmerimo dvojno porcijo hrane. Dobro je, ako jima namesto vode nudimo z vodo razredčenega mleka. V starosti 14—20 dni zapuščajo mladiči gnezdo. Tedaj naj rejec zopet osnaži kletko. Pri krmi je treba sedaj biti zelo oprezen, ker prično mladiči po malem jesti samicama podano hrano. Mladiče pustimo 8 tednov pri samicah, nakar jih odstavljamo do enega na dan, da se samicama prehitro ne ustavi mleko. Sedaj lahko denemo mladiče obeh samic v skupno in prostorno kletko, ki ima tudi izhod na tekališče na prostem. V četrtem mesecu starosti jih ločimo po spolu in jih razporedimo v posamezne kletke po 2—4 živali skupaj ali posamič. Najlepše izmed vzrejenih živali lahko pustimo za oleme, ostale nokoljemo v zimskem času. Kunce lahko rabimo za pleme do petega leta starosti. Inkret. Hmeljarstvo. Najmanjša na hmelju živeča stenica. ■ Za umno hmeljarstvo vrlo delujoča podružnica Hmelj, društva v Šmartinu ob Paki poslala mi je v svrho določitve meseca septembra m. 1. nekaj hmeljskih kobul s pripombo, da se v njih nahajajo male živalice, ki hmelju sigurno niso v korist. Obenem mi je pripomnila, da so se ljudje, ki so lani sušili hmelj, pritoževali, da jim je nekaj na rokah in po životu povzročevalo precejšno srbečico, kakršno povzročujejo tudi komarji ali koprive. Ko sem stresel kobule, padale so na podstavljeni papir male, 1—2 mm dolge živalice, ki sem jih po zunanjosti takoj uvrstil med stenice. Obenem sem pa tudi smatral malega škodljivca za povzročitelja zgoraj navedene srbečice. Še isti dan sem odposlal okužene kobule v določitev škodljivca g. dr. ing. Ctyboru Blattny v Prago, ki mi je kmalu vposlal sledeče pojasnilo: Velecenjeni gospod! Šele sedaj, ko sem se vrnil s potovanja, zamogel sem Vam določiti vposlanega mi škodljivca, ki spada med stenice. Je to najmanjši njih tovariš — thriphleps minutus — in katerega sem tudi že pri nas opazoval in ki zamore na hmelju povzročevati veliko škodo. Vposlana stenica se zelo razločuje od stenic, ki ste mi jih poprej vposlali. Ona izsesava sok iz kobul, ki vsled tega porjavijo. Z vsem spoštovanjem Dr. ing. Ctybor Blattny, 1. r. Vsi hmeljarji se vnovič naprošajo, da skrbno zasledujejo vse hmeljske škodljivce in jih odpošljejo v določitev ali Hmelj, društvu v Žalec, ali zgoraj navedenemu strokovnjaku v Prago. Deivice — Sadova tfida. A. P. II. Razstava perutnine in kuncev v Ljubljani. ■ Odseka za rejo perutnine in kuncev Kmetijske družbe v Ljubljani priredita letos ob priliki Ljubljanskega velesejma v času od 29. do 10. junija t. 1. skupno razstavo. Razstava se bo vršila v paviljonu „L" ter bo obsegala pri perutnini tri oddelke: 1. razstavne živali, 2. jajca, 3. razni pripomočki, krmila, orodje itd., ki prihajajo pri reji kokoši v poštev. Razstava kuncev bo obsegala tudi tri oddelke in sicer: 1. razstavne živali, 2. kožice in izdelki iz kunčje kožuhovine, volne ali usnja, 3. razno orodje, posode in klešče. Za razstavljene živali in izdelke so določene številne nagrade. Vprašanja in odgovori. Vprašanje 19. Imam njivo poleg vasi, kamor hodijo kure raznih sosedov. To njivo nameravam zasejati s koruzo. Ker se pa bojim, da mi jo vrane izkljujejo, hočem jim potrositi strupa. Ali smem potrositi strupa na svojo njivo, kamor zahajajo tuje kokoši? (L. F. v T.) Odgovor: Tuje kokoši nimajo pravice zahajati na Vaš svet in Vi jih lahko vsak čas odpodite. Ravnotako lahko tudi zastrupite na tem svetu vrane, ki Vam hočejo vničiti koruzno setev. Ker bi se pa pri tem lahko zastrupile sosedove kokoši, Vam svetujemo, da opozorite lastnike kokoši po možnosti pred pričami, da bodete na njivo potrosili strup in zato naj svoje kure drže od te. njive stran. Ce se bo vzlic temu dogodila nesreča, da gre kaka kokoš na njivo in vsled strupa pogine, tedaj ne bodete Vi odgovorni za to škodo. L. Vprašanje 20. Moj mejaš ima njivo ob moiem sadnem vrtu. Ob drugi strani njive je občinska pot, iz katere lahko povsod zapelje na svojo njivo. Pri oranju si prisvaja pravico stezanja na moj sadni vrt, pa tudi voziti hoče z vozom čez moj vrt. Občinski ogled je ugotovil, da lahko vozi na njivo iz glavnega pota in da mu ni treba voziti čez moj vrt. Ali mu lahko zabranim voziti čez sadni vrt in stezanje pri oranju? (I. s. v R.) Odgovor: Če je že občinski ogled ugotovil, da lastnik njive lahko vozi na njo iz glavnega pota, tedaj mu prav lahko zabranite, da ne sme voziti čez Vaš sadni vrt. Take neopravičene služnosti si ne more prisvojiti. — Tudi pravica stezanja pri oranju se ne da priposestvovati. Če je lastniku njive dana kaka druga možnost oranja in obračanja živine pri tem na njegovem svetu, tedaj mu tudi stezanje lahko zabranite. Tudi v tem pogledu bo sklep pri občinskem ogledovanju me-rodajen. L. Vprašanje 21. Kupil sem par konjev „ponijev", ki imajo pristrižene repe; želim pa, da imajo dolge repe. Nekdo mi je priporočal izpiranje repov s slano vodo. AH je kakšno sredstvo za pospeševanje rasti žime pri konjih? (A. K. v B. L.) Odgovor. Ako sta repa odrezana, to je kopirana, ne bodeta rastla. Ako pa nista kopirana, je vzeti K litra žgania in v to žganje je dati 1 pastilo sublimata, katerega dobite pri živinozdravniku. To sredstvo dobro udrgnite po repu. S tem se bode koža popolnoma osnažila in rast žime pospešila. Ta masiranje naj se vrši dnevno po enkrat. Na vsak način Vam priporočam, da daste konja živinozdravniško pregledati, ki bode ugotovil event. kako drugo bolezen. R—k. Kmetijski tečaji in predavanja. Tridnevni sadjarski tečaj v Kranju. Agilna sadjarska podružnica v Kranju je priredila tudi letos tridnevni sadjarski tečaj v Kranju v dneh 11., 12. in 13. marca t. 1. Podučevalo se je teoretično in praktično-demonstrativno vsa najpoglavit-nejša poglavja iz modernega sadjarstva. Vsega pouka je bilo 18 ur, med temi 5 ur praktičnih vaj. Poučevali so g. ravnatelj Janko Zirovnik, g. Viktor Omersa iz Kranja in strok, pomoč, g. Alf. Zdolšek. Tečaj je uspel prav dobro. Udeležba je znašala povprečno 34 mladeničev in mladih gospodarjev. Stalnih udeležencev je bilo 30. Obiskovalci so prišli iz vseh bližnjih in tudi nekaterih oddaljenih občin. Da se prirejajo taki tečaji v središču kranjskega sreza vsako leto s tako lepim uspehom, je zasluga delavne kranjske sadjarske podružnice odnosno njenega neutrudljivega vodje g. ravnatelja Zirovnika, ki ne odneha in izrabi vsako priliko v prid povzdige sadjarstva. Tečaj za odbore živinorejskih zadrug v Kranju. V Kranju se ie izvršil z zelo lenim uspehom dvodnevni tečaj za odbore živinorejskih zadrug. Tečaj je trajal v petek in soboto 14. in IS. marca t. 1. Poučevalo se je teoretično in praktično vse, kar spada v poslovni delokrog živinorejske zadruge (o pasmi, ocenjevanje, nodedovanje lastnosti, odbira in vzreia telet, pomen rodovnika, rodovna komisija, vodstvo raznih zadružnih knjig, količinska in maščobna kontrola mleka itd.). Vršil se je tudi ogled in ocenjevanje plemenskih goved na bližnjih posestvih v Kranju in na Klancu. Tečaja se je udeležilo blizu 100 zadružnikov iz kranjskega, radovljiškega in kamniškega okraja iu sicer odbori že obstoječih živinorejskih zadrug (Naklo. Predoslie. Zabnica, Stražišče. Selca. Smlednik, Hrastje, Šenčur. Gorje pri Bledu, Boh. Beli itd.). Razven tega pa so bili navzoči od začetka do konca tudi zastopniki pripravljalnih odborov za ustanovitev novih živinorejskih zadrug v kranjskem okraju (Voglje. Gorenja vas, Olševk. Cerklje, Sv. Katarina, Trstenik in Sorica.) Predavali so gg. ing. Muri, kmetijski referent Sustič in dr. Milavec. Tečaj Drvi te, vrste sploh, je uspel v vseh ozirih jako dobro. Udeleženci so sledili predavanjem in demonstracijam z največjim zanimanjem, beležili so si važne točke in tudi pogosto posegali v strokovno debato ki se je razvila koncem vsakega večjega poglavja. Sicer ie bilo vse to pričakovati, saj je bil na tečaju zbran cvet gorenjskih živinorejcev in pijonirjev za povzdigo te panoge. Kraljevska banska uprava, ki je priredila tečaj, je storila s tem precejšen, korak naprej za napredek živinoreje. S—č. Dol pri Ljubljani. V nedeljo dne 9. marca t. 1. sta priredili kmetijska in sadjarska podružnica kmetijsko predavanje in sicer po maši ob H11. uri v šoli. Predaval je str. tajnik g. Kafol o spomladnem oskrbovanju sadnega drevja in o uporabi umetnih gnojil. Udeležba je bila izredno dobra, razvila se je živahna debata zlasti o mešanju raznih umetnih gnojir s pepelom, kakor: superfosfat in pepel, nitrofoskal, apneni dušik in pepel itd. — Predavanje je v vsakem pogledu prav dobro uspelo. Iz Zagorja, V nedeljo, dne 16. marca je priredila podružnica dobro uspelo filmsko predavanje v Zagorju. — Predavanje se je vršilo v kino dvorani in udeležba je bila izredno velika. Nad 150 obiskovalcev je pazno sledilo izvajanjem g. načelnika Kolenca odnosno g. Kafola in ravnatelja g. Pučnika iz Zagreba, ki je dal film na razpolago. Ta film bi se moral povsod v Sloveniji predvajati, ker je zelo poučen in tudi lahko umljiv. Agrikultur-kemičnemu uredu v Zagrebu gre najtoplejša zhvala, da je dalo film v to svrho na razpolago. Predoslje. Kmetijska in sadjarska podružnica sta priredili dne 20. marca enodnevni sadjarski tečaj v Predosljah. Škoda le, da ie dopoldansko slabo vreme prireditev skoraj onemogočilo. Ali kljub temu se je popoldne zbralo precejšne število kmetovalcev, zlasti mladeničev, v tamošnji društveni dvorani, kjer je g. Kafol poljudno govoril o pomladanskih delih pri sadnem drevju. V sosednjem sadovnjaku se ie posadilo nekaj mladih drevesc, in izvajalo škropljenje drevja z arborinom. Tudi vzgojo krone pri mladem drevju se je pokazalo. Konečno se je do večera obrezalo nekaj mlajšega in starejšega drevja na vrtu g. župnika. Načelnikoma gg. Ovseniku in Zupancu in načelniku sadjarske podružnice gre vsa zahvala, da je prireditev tako dobro uspela. Iz Zagorja. Marljivo in za napredek vneto načelništvo kmetijske podružnice je priredilo v nedeljo dne 23. marca predavanje iz sadjarstva, in sicer takoj po prvi maši v prostorih ljudske šole. Zbralo se je bilo precejšne število kmetovalcev, ki so z velikim zanimanjem sledili predavanju g. str. tajnika Kafola. Po predavanju se je posadilo in obrezalo več dreves v sadovnjaku g. načelnika. Razvila se je tudi živahna razprava o uporabi umetnih gnojil. Popoldne je bil ogled nekaterih posestev v okolici Zagorja, kjer se je razpravljalo na licu mesta o napravi gnojišč in gnojničnih jam. Gospodarske stvari. Poleg mnogih naših gospodarskih ustanov igra tudi Ljub-lianski veleseiem v napredku domače industrije, trgovine in obrti veliko vlogo. V teh desetih letih dela v naši novi državi so se pokazale njegove prireditve kot potrebni pregledi našega dela in napredka tudi v tistem času, ko je denar za vsako ceno iskal blago in obratno, ko so blago in njegovi izdelovalci iskali trg in denar. V enem in drugem položaju so ljubljanski velesejmi popolnoma ustrezali oni svrhi, kateri so bili namenjeni, in odlično zadovoljevali potrebe domače produkcije, domačega konsuma, kratko, potrebe našega trga. Moderno gospodarstvo, posebno industrija in trgovina sedanje dobe je osvojila ve-Jeseime kot najprimernejše mesto za propagando in prodajo vseh vrst predmetov in kot najprikladnejša letna sezonska shajališča trgovcev in oroducentov. Zato so se skoro v vsaki državi povojne Evrone velesejmi uveljavili kot tržišča odnosno blagovne borze, na katerih se posluje na podlagi vzorcev. Njih glavni namen ravno je, da osredotočijo ponudbo in ustvarijo osrednje mesto za vsa ona pozvedovanja. ki so potrebna, da usmerjajo težnje trga. V Ljubljani se vrši od 29. maja do 9. junija t. 1. X. mednarodni vzorčni velesejem, in sicer kot jubilejna prireditev v proslavo desetletnice obstoja te ustanove. Opozarjamo celokupno naše gospodarstvo na to velevažno prireditev, na kateri naj brez izjeme sodeluje. Ljubljanski veleseiem gradi nove razstavne zgradbe. Ker primanjkuje razstavnega prostora, se je odločila vele-sejmska uprava, da zgradi dvoje novih razstavnih poslopij in sicer na vsako stran ceste, ki pelje od glavnega vhoda proti čehoslovaškemu paviljonu po eno. V drž. gozdni drevesnici v Kočevlu se odda 50.000 kom. 2 letnih, dobro razvitih sadik črnega bora po ceni Din 70,— za 1000 kom. Naročila sprejema sreski šumarski referent v Kočevju. Poljske miši v Prekmurju. V nekaterih delih Prekmurja so se poljske miši zopet prav močno razpasle. Najbolj prizadete so občine Rakičan, Bakovci. Bratonci. Lipovci, Beltinci, Gančani in Lipa. V teh občinah sta pristojna sreska poglavarja v Murski Soboti odnosno Dolnji Lendavi odredila obče obvezno zatiranje s pomočjo zastrupljene pšenice. V nedeljo, dne 13. aprila ob trinajstih popoldne se vrši specijelno predavanje o zatiranju poljskih miši z demonstracijami na polju in to v šoli v Beltincih. Kmetijske novice. Okrajni kmetijski referent v Kranju uraduje za stranke iz kranjskega in radovljiškega okraja v vseh kmetijskih strokovnih zadevah vsak pondeljek pri sreskem načelstvu v Kranju, soba št. 11. Kmetovalci, kmet. organizacije in drugi interesenti iz obeh okrajev se naj obračajo v strokovnih zadevah predvsem na sreskega kmet. referenta, zlasti če so zadeve lokalnega značaja. Na ta način se pospeši in olajša poslovanje v vseh ozirih. Vestnik odseka za rejo kuncev. Z ozirom na razglas o razstavi kuncev, ki se bo vršila od 29. maja do 10. junija t. 1. v prostorih ljubljanskega Vele-sejma, se člani opozarjajo, da naj se te razstave udeležijo v čimvečjem številu. Vsak član, ki namerava razstaviti svoje živali, naj se že sedaj pripravi in gleda na to, da bo razstavil poleg živali tudi vsaj en izdelek iz kunčje kožuhovine, volne ali usnja. Ako ne premore tega, naj razstavi ustrojene ali samo posušene kožice pasem, katere goji. Kunci, kakortudi izdelki, ki so last rejcev, bodo ocenjeni in nagrajeni. Živali bodo razstavljene v nalašč za kunce prirejenih kletkah. — Prijavnina za eno kletko znaša Din 5.—. Rok prijave je najkasneje do S. maja t. 1. Po tem dnevu došle prijave se bodo v interesu reda zavrnile. S tem dnem zaključi tajništvo seznam razstav-ljalcev in razstavnega blaga. Kako je živali odpošiljati na razstavo, poročamo prihodnjič. Tajnik. Vestnik odseka za rej o perutnine. Članstvo se opozarja, da se bo vršila perutninarska razstava ob času jubilejne prireditve Ljubljanskega velesejma, t. j. od 29. maja do 10. junija t. 1. Člani, ki se hočejo udeležiti razstave, naj se že sedaj prijavijo na njo ter naj odberejo živali, ki bodo odgovarjale v vseh pogledih. Določeno je, da se imajo razstave udeležiti samo člani. Perutnina se bo na razstavi ocenjevala in nagradila. Zadnji rok za prijavo je najkasneje do 5. mja 1930. i. Po tem dnevu došle prijave, se ne bodo več upoštevale, ker se mora pravočasno sestaviti razstavni katalog. Tajnik. Književnost. Kmetijski zakoni tičoči se kmetijskih panog so izšli v posebnem snopiču Zbirke zakonov. V njem so natisnjeni: Zakon o pospeševanju kmetijstva; o vinu; o zatiranju bolezni in škodljivcev kulturnih rastlin; o gozdih; o pospeševanju živinoreje; o kontroli kmetijskih pridelkov namenjenih za izvoz; o zaščiti domače lesne industrije. Zbirka je važna za pol. urade, občine, kmetijske zadruge, veleposestva, kmetovalce, razne trgovce i. t. d. Zvezek, ki velja s poštnino Din 26.—, vsem interesentom toplo priporočamo. Naročila na Knjigarno Tiskovne zadruge v Ljubljani. V zalogi jo ima tudi Kmetijska družba v Ljubljani. Družbene vesti. Smrtna kosa. V Podbrežju pri Adlešičih je 4. aprila umrl Peter Rauch, posestnik in bivši načelnik ondotne kmetijske podružnice. Ranjki je bil vnet in napreden kmetovalec, ki se je svoj čas (1. 1884.) izšolal še na nekdanji deželni Vinarski in sadjarski šoli na Slapu pri Vipavi. — V Trzinu je 10. aprila preminul Jakob Kecelj, posestnik in načelnik kmetijske podružnice. Pokojnikoma časten spomin! v Uradne vesti. ZAPISNIK seje glavnega odbora Kmetijske družbe v Ljubljani, dne 27. marca 1930. ob pol enajsti uri v družbeni dvorani. Navzoči gg.: predsednik Detela, podpredsednika Haupt-man in Lenarčič ter odborniki: Brulc, Jan, Kersnik, Levstik, Piber, Robič, Rus, Steblovnik, Šušteršič, Vesenjak, e želite iznebiti protina REUMATIZMA bolečin v kosteh in i išiasa brez nevarnosti?! Reuma je strašna in zelo razširjena bolezen, ki se ne izogne niti bogatašu niti siromaku in išče žrtev, kakor v palačah, tako tudi v kočah. Prerazlične so oblike v katerih bolezen nastopa, največ bolezni je pa takih, ki se nazivajo z najrazličnejšimi imeni medtem pa niso nič drugega kot eumatizem Enkrat bolijo kosti in členki, drugič členki otečejo, pohabljene roke in noge, trganje, zbadanje v raznih delih telesa, celo oslabljenje vida, vse to so posledice reume in bolečin v kosteh. Kakor so različne oblike s katerimi se bolezen pojavlja, ravno tako številna so mogoča in nemogoča zdravila, medicina, miksture, mazila in t. d., ki se trpečemu človeštvu ponujajo. Večina teh sredstev ne more popolnoma ozdraviti, kvečjem bolečine samo ublažiti. To, kar Vam pa mi priporočamo je popolnoma neškodljiva zdravilna pijača, katera je že mnogim bolnikom pomagala! Naša kura je izborna in deluje hitro pri zastarelih kroničnih slučajih. Da pridobimo čim več pristašev smo sklenili vsakomur, ki nam piše poslati popolnoma brezplačno našo interesantno in poučno razpravo. — Kogar torej mučijo bolečine in kdor se želi teh bolečin hitro, temeljito in brez nevarnosti iznebiti, naj še danes piše na : August Marzke, Berlin-Wilmersdorf Bruchsal erstrasse Nr. 5., Abt. 49. LAH ENO OLJE, FIBNEŽ, BARVE, LAKE. KIT, LANENE TROPINE ter vse v to stroko spadajoče blago prvovrstne kakovosti po solidnih cenah in točni postrežbi, najugodneje kupite pri domačem podjetju MEPIČ-ZANKL TOVARNE olja, lakov ih barv družba z o. z , lastnik FRANJO MEDIC. Centrala v Ljubljani, podružnice v Mariboru in Novem Sadu. — Tovarne v Ljubljani, Medvodah in Domžalah. VZAJEMNI POSOJILNICI V LJUBLJANI POLEG HOTELA UNION OBRESTOVANJE NAJUGODNEJE POSOJILA PROTI VKNJIŽBI NA POSESTVA, PROTI POROŠTVU ITD. Najuspešnejše sredstvo za rejo domače živine je brezdvomno „MASTIN" ki pospešuje rast, odebelitev in omastitev domače, posebno klavne živine. - Jasen dokaz neprecenljive vrednosti „MASTINA" so brezštevilna zahvalna pisma. Cena: 5 škat. 46 Din, 10 škat. 80 D. Lekarna TRHHOCZV Ljubljana, Mestni trg II (Zraven Rotovža.) Hranilnica mestne občine Brežice d lastni hiši št. 27. Rac. poštn. hran. 10.704. Telefon it. 13. nudi popolno varnost za vse vloge, ker jamči za iste razen hranilničnega premoženja mestna občina Brežice z vsem svojim premoženjem in vso davčno močjo. Tudi rentni davek plača hranilnica sama. — Strankam se pošljejo na željo poštne polo>nice za brezplačno nalaganje denarja. - Dovoljuje posolila na vknjižbo, proti poroštvu in zastavi vrednostnih papirjev, kakor tudi kredite v tekočem računu pod najugodnejšimi pogoji. Uradni dnevi vsah dan razen nedelj in praznikov od 8-1Z in od llf-19. ure. J. BLASNIKA NASL. UNIVERZITETNA TISKARNA LITOGRAFIJA OFFSETTISK KARTONAŽA ZALOŽNIŠTVO VELIKE PRATIKE VREČICE ZA SEMENA , NAJSTAREJŠI GRAFIČNI ZAVOD JUGOSLAVIJE IZVRŠUJE VSE TISKOVINE NAJCENEJE IN NAJBOU SOLIDNO USTANOVLJENA LETA 1828 A R B O R I N preiskušeno in splošno priznano najboljše sredstvo za zatiranje raznih škodljivcev in bolezni na sadnem drevju osobito spomladi, dalje CEPILNO SMOLO najfinejše kakovosti priporoča sadjarjem in vrtnarjem tvrdka : CHEMOTECHNA družba se o. z. Ljubljana, Mestni trg 10 Ustanovljena leta 1881. Celjska posojilnica d. d. v Celju v lastni hiši »Narodni dom" Sprejema hranilne vloge od vsakogar, jih obrestuje najugodneje, nudi popolno varnost in izplačuje točno. — Izvršuje vse denarne posle, kupuje in prodaja tuj denar ter čeke na inozemstvo. Izdaja Uverenja za izvoz blaga. Za varnost hran. vlog jamči poleg lastnega aktivnega premoženja po Din 100 mi-Ijonov še lastna glavnica in rezerve, ki znašajo skupaj nad Din 14,500.000 — MARIBOR Aleksandrova c. št. li Podružnici i Šoštanj (v lastni hi«i) KOVAČI! Najboljši trdi in mehki koks in kovaški premog Vam nudi Družba »ILIRIJA" Ljubljana, Dunajska cesta 46 Telefon št. 28-20 Kavo vseh vist in vsakovrstno špecerijsko blago. Semena vedno sveža in dobro kaljiva Koruzo in drugo žito. Pšenično moko prvovrstne kvalitete, vse po najnižjih dnevnih cenah pri: Anton Fazarinc, Celje. Jalove krave. to ie one, ki se vsled sram-ničnega vnetja ne obrelllo, ozdravite zanesljivo z BO-SULIN SVECICAM1. 1 škatlja z natančnim navodilom 30 Din Izdeluje in razpošilja edino: lekarna pri ..Angelju Varliu" na Vrhniki. _ V zalogi vsa druga zdravila za živino 1 37 Ce boste zidali hišo aiihlev boste potrebovali žeblje (žičnike) katere dobite v vsaki množini najceneje pri SIMON PIRC, Podnart 2. CEMENT prvovrsten, trboveljski v papirnih vrečah ima vedno na zalogi OSVALD PENGOV LJUBLJANA Karlovska c. 19, pri Rastohar|u. ZA SPOMLADNO SETEV: Pamerjev polnozrnati ječmen, preizkusen. Ma-nitoba pšenica, ameriška, na vlečecu bogata sorta. Sorte krompirja, pridelane po izvirnem semenu iz severne Nemčije, prezimljene v zasip-nicah Richterjev „Jubel" z belo kožo in belim mesom. Kamekes Centifolia z rudečo kožo in belim mesom. ERNST OSIANDER, GUŠTANJ. ..GOSPODARSKA Hfl90QIL3" Ponatisi iz »Kmetovalca6. Vsako posamezno navodilo stane 2 Din. Denar ali znamke je treba ob naročitvi naprej poslati. (Zadostuje če imenujete samo tekočo številko od navodil) 1. Počrnjenje vina ali sadjevca. 2. Rjavenje vina. 5. Sestava in setev travnih in deteljnih zmesi. 7. Gnojenje vinogradov z novejšimi umetnimi gnojili. 8. Kako se iz gnilega grozdja napravi dobro vino. 9. Ciste drože in njih raba v kletarstvu. 13. Vzroki neplodnosti pri govedi. 15. Sluzavost ali vlačljivost vina. 18. Krmljenje z oljnimi tropinami. 20. Ciščenie in precejanic vina. 25. Resna beseda vinogradnikom ob trgatvi. 26. Naprava petijota ali domače pijače. 27. O bistvu alkoholnega vrenja (kipenja). 29. Vnete vimena ali volčič na vimenu. 36. Nova naredba glede zvrše-vanja rezarstva. 37. Kislost (kisloba) in razki-sanje vina. 41. Močno krmilo ..ribja moka" za rast in pitanje prašičev. 43. Dolžnost vzdrževanja ograj pred živino, ki se pase. 44. Napenjanje govedi. 46. Bradavice (gobe) pri živini. 50. Izdelovanje mila za dom. 51. Zdravljenje kužnih bolezni s cepljenjem (rdečica). 54. Nove zakonske določbe o sporih pri kupčiji z živino. 56. Kako živi žitni molj in kako se pokončuje. 59. Natrijev bisulfit kot nadomestno sredstvo za žveplo. 60. Kako se obnavljajo in popravljajo meje? 62. Presojanje krmil po škrob-nih vrednotah. 63. Garje pri konjih. 64. Apneni dušik. 66. Duh in okus vina po žvepla. 68. Tobak. Pridelovanje in zakonski predpisi. 69. Sečni kamni pri živalih. 70. O priiavi sekanja v gozdih. 71. Kisanle in cikanje vina. 72. Trošarina na vino. 73. Precejanje in filtriranje vina. 74. Glodanje lesa po goveji živini. 75. Dve nujni nalogi naše živinoreje. 76. Sredstva za pokončevanje škodljivih rastlin in živali. 77. Skoda, povzročena po lovcih in divjačini. 78. Moderno zatiranje živalskih kužnih in nalezljivih bolezni. 79. Preizkusi z umetnimi gnojili 1923. leta 80. Pomen kmečkih gozdov. 81. Neplodnost, zvrženje in bolezni žrebet. 82. Salolidin kot sredstvo zoper trtno plesnobo. 83. Tekoče žveplo zoper plei-nobo na grozdju. 84. Moljavo žito. 85. Kako sadimo sadno drevje ob cestah in potih. Večje posestvo v bližini Radeč pri Zidanem mostu je na prodaj! Meri okrog 60 hektarov: 8 ha njiv, 13 ha travnikov in pašnikov in 38 ha gozda. Proda se skupno s hišo in gospodarskimi poslopji. Podrobnejše podatke poda: Kmetijsko družba v Ljubljani. Kmelovalcll Gnojite z apiieililll dušikom s tem najbolj cenim, učinkovitim in rentabilnim dušičnim gnojilom domačega proizvoda. Z apnenim dušikom ne dajemo zemlji samo dušika, marveč tudi apna. — Tudi žlahtna vinska trta, sadno drevje in vse poljske rastline so za apneni dušik prav posebno hvaležne. Navodila o načinu uporabe, o potrebnih količinah, o rentabilnosti, dobaviteljih, uspehih in cenah apnenega dušika daje proizvajalec: Tvornica za dušik d. d.y Ruše, posta Ruše pri Mariboru. V tej tvornici se dobiva tudi y,Nitrofoskal Ruše", sestavljena na poseben patentiran način iz gnojil: apneni dušik-|-kalijeva sol-f-superfosfat. Mala naznanila. Le proti predplačilu, do 20 besed stane Din 20___ vsaka nadaljna beseda po 1 Din. Upravništvo ne prevzame posredovanja. Vsakega 10. in 25. v mesecu se zaključi sprejemanje oglasov za prihodnjo številko. Drva bukova, suha, kupuje stalno proti takojšnjemu plačilu tvrdka ,,Kurivo" v Ljubljani, Dunajska cesta št. 3 (javna skladišča). 267 Plemenske kunce (zajce) vseh plemenitih pasem ima vedno na prodaj „0(1-sek za rejo kuncev Kmetllske družbe v LJubljani." (Vsa pojasnila daje tajništvo odseka). 261 Kmetovalci! Preskrbite si za setev koruze sredstvo „Vranol", da sejane koruze vrane ne izkliuvajo. Pošilja z navodilom, po katerem si vsak sam napravi kolikor potrebuje za 10 Din. Andrej Krepek, Sv. Lenart v Slov. goricah. 119 Vabilo na redni občni zbor Kmetijske gospodarske zadruge v Bohinjski Bistrici, r. z. z o. z., ki bo dne 4. maja 1930 ob pol 3. url popoldne v občinski dvorani na Boh. Bistrici z dnevnim redom: 1. Cita-nje zapisnika zadnjega občnega zbora. 2. Poročilo načelstva. 3. Poročilo nadzorstva. 4. Odobritev računskega zaključka za 1. 1929 . 5. Določanje o višini najetja posojila. 6. Volitev načelstva. 7. Volitev nadzorstva. 8. Raznoterosti. Ako bi ta občni zbor ne bil splepčen, se bo vršil čez pol ure drug občni zbor, ki bo sklepal brez ozira na število zastopanih glasov. — Načelstvo. 118 Praktikantinja kmetsko hči, se išče za poletje proti plačilu in oskrbi za gospodinjstvo po severnonemškem običaju. Vpraša se pri: Probst, Lutverci, Gornja Radgona. 117 Gepelj — ležeč v zelo dobrem stanju, je po zelo nizki ceni na prodaj radi nabave električnega motorja pri: Fran Zupan, Dobrava pri Jesenicah. 116 Gnojnično verižno pumpo 3.30 m ima na prodaj radi preureditve gnojničnih Jam Lovro Novak, Pivka 6, p. Naklo. 115 Steklene stene z velikimi šipami za verando ali predelitev pisarne so na prodaj! Na ogled pri Upravi Kmetovalca v Ljubljani, Turjaški trg 3. I. nadstr. 114 Bika pincgavske pasme, 13 mesecev starega, ima na prodaj: Peter Jošt v Strahlnju, p. Naklo pri Kranju. (Cena po dogovoru). 111 Kravarja ozir. volarja starejšega, treznega, samskega, se išče. Pismene ponudbe z navedbo plače in starosti na: Upravo ,.Kmetovalca" pod št. 95. 95 Lucerna najfinejša banatska, ki se je za naše podnebje najbolje obnesla, se dobi pri Fran Pogačniku, LJubljana, Dunajska cesta 36, trgovina z žitom, semeni in deželnimi pridelki. 92 Jajca za valjenje (komad Din 3) od čistokrvnih rjavih štajerskih kokoši (povprečna nesnost v preteklem letu 156 jajci) odda: Oskrbništvo graščine na Pragerskem. 99 Prvovrstno brinje in smokve za žganjekuho ter semenski oves nudi najcenejše tvrdka 1. Knez. Ljubljana. Gosposvet-ska cesta št. 3. 53 Erste Villach-er Brutzentrale Villach-Khevenhflilergasse 1 (Ossterreich) razpošilja sproti enodnevne piščance raznih kuriih pasem, po Schilling 1.80. Prevzame se tudi valjenje proti plačilu po 30 grošov. 69 Pošljite nam takoj Vaš naslov! Dnevno Din 200 do 300 in še več, lahko zaslužite z delom v Vašem domačem kraju. Znamko za odgovor. ..Tehna", družba, Ljubljana, Mestni trg 25/1. 121 Sode vsakovrstne, vinske kakor tudi gnojnične z raz-pršilnikom, pobarvane s karbolinejom od znotrai in zunaj izdeluje Jože Clžman, Tacen št. 74 pošta St. Vid nad Ljubljano. 120 Vabilo na X. redni občni zbor Kmetske hranilnice In posojilnice v Št. Jerneju na Dolenjskem r. z. z n. z. ki se vrši 4. maja 1930 v posojilnlških prostorih. Dnevni red: 1. Poročilo načelstva in računski zaključek za leto 1929. 2. Poročilo nadzorstva. 3. Volitev načelstva. 4. Volitev nadzorstva. 5. Slučajnosti. — V slučaju nesklepčnosti se vrši drugi občni zbor pol ure pozneje, ki sklepa brez ozira na število navzočih članov. Načelstvo. 112 Vabilo na XII. redni občni zbor, ki ga bo imela Električna strojna zadruga v Poljanah nad Škofjo Loko r. z. z o. z. v nedeljo dne 27. aprila 1930 ob 15. url v osnovni šoli v Poljanah. Dnevni red: 1. Citanje in odobritev zapisnika zadnjega občnega zbora. 2. Poročilo načelstva in nadzorstva. 3. Odobritev računskega zaključka za I. 1929. 4. Določitev cene toka. 5. Volitev članov načelstva in nadzorstva. 6. Slučajnosti. — Računski zaključek in poročilo načelstva ter nadzorstva ie zadružnikom na vpogled v občinski pisarni v Poljanah med uradnimi urami. Načelstvo. 113 Dva pletilna stroja dobro ohranjena, se ugodno prodasta. Naslov pove Uprava ..Kmetovalca" pod št. 96. 96 Ženitna ponudba. 'Posestnik, vdovec brez otrok v Koroški Rožni dolini (posestvo vredno 200.000 Din) želi poročiti posestnico, vdov ali starejšo dekle z večjim premoženjem. Pismo je poslati na Upravo ..Kmetovalca" v Ljubljani (pod ženitna ponudba št. 106). 106 Pri pomanjkanju teka na kislem pehanju, slabem želodcu, lenivi prebavi, zaprtju v črevih, vzdigovanju, moteniu pri prebavi, izpuščajih, srbečici, osvobodi naravna ..Franz-Josef" grenčica telo vseh nabranih gnilobnih strupov. 2e stari mojstri zdravilstva so spoznali, da je ..Franz Josel" voda popolno zanesljivo sredstvo za čiščenje črev. „Franz-Josei" grenčica se dobiva v vseh lekarnah, drogerijah in zadevnih trgovinah. 34 Gnojnične vozove z sodom izdeluje A. Tomšič, Verd-Vrhnika. Cenik s podobami se na željo pošlje. 100 Fige za žganjekuho dobavlja najugodnejše veletrgovina Ivan Jelačlo, Ljubljana:, Emonska cesta 2. Zahtevajte ponudbe! _257 VABILO] na Izredni občni zbor zadruge Kmetski hranilni in posojilni dom v Ljubljani registrov, zadruga z neom. zavezo, ki se bo vršil v sredo dne 7. maja 1930, ob 2. uri popoldne v zadružnih prostorih v Ljubljani, Tavčarjeva (Sodna) ulica 1, priti. DNEVNI RED: Dopolnilna volitev načelstva. Pripomba: Ako bi ta občni zbor ne bil sklepčen, se vrši čez pol ure drug občni zbor v istih prostorih in z istim dnevnim redom, ki sklepa brez ozira na število zastopanih glasov. Ljubljana, dne 2. aprila 1930. Kmetski hranilni in posojilni dom v Ljubljani reg. zadruga z neomejeno zavezo Černe Jože, 1. r. Tršan Alojzij, 1. r. Zaloga stekla, porcelana, svetiljk, ogledal, okvirjev, slik, kipov, vsakovrstnih šip itd. FR. STRUPI, CEHE prevzema vsa stavbna in druga steklarska dela. Majnižje cene in solidna postrežba. Kmetovalci! Vaš denarni zavod je 1HHBBHHMH Ljudska posojilnica u Celju redistrovana zadruga z neomejeno zavezo v novi lastni palači na vogalu Kralja Petra ceste in Vodnikove ulice. Za hranilne vloge jamči poleg rezerv in hiš nad 4000 članov - posestnikov z vsem svojim premoženjem. — Vlagatelji pri Ljudski posojilnici ne plačajo rentnega davka. ■■■■■■■■■■■I Stanje vlog nad Din 90,000.000 —< ■■■■m