Poštnina plačana t gotovini Leto XIX., št. I58 Upravniètvo: Ljubljana, Knafljeva 5 — Telefon St. 8122. 8123, 8124, 8125, 3126. toseràtn) oddelek: Ljubljana, delen-burgova uL — TeL 3492 in 2492. Podružnica Maribor: Grajski trg 7. Telefon St 2455. Podružnica Celje: Koceoova ulica 2. — Telefon St 190. Račun) ori pošt. ček. zavodih: LJubljana St. 11.842, Praga 61s'~ 78.180. Wien St. 105.24L Ljublana, nedelja 10. joH^a 1938 Cena 2 Din Izhaja vsak dan razen ponedeljka. Naročnina znaša mesečno Din 25.——» Za inozemstvo Din 40.— Uredništvo: Ljubljana, Knafljeva ulica 6, telefon 3122, 3123, 3124 3125, 3128. Maribor, Grajski trg št. 7. telefon SL 2455, Celje, Strossmayerjeva ulica Stev. 1, telefon St 65. Rokopisi se ne vrača ja Po praškem zletu V petek in včeraj so se vrnili iz zlate Prage vsi oddelki jugoslovenskega sokolstva, ki so sodelovali na jubilejnem vsesokolskem zletu. Povsod so bili ob povratku sprejeti s toplimi simpatijami, ponekod tudi z velikimi ovacijami To je pač najboljši dokaz, kako je bila s srcem in duhom z njimi vsa ogromna sokolska družina v naši državi in z njo vsa nacionalna javnost. Pa saj tudi še ni bilo vsesokolskega zleta, ki bi tako zelo razgibal ves slovanski svet in zbudil toliko pozornosti tudi pri drugih narodih. Milijone in milijone so veličastni vse-sokolski dnevi v zlati Pragi, ki so sedaj za nami, držali mesec dni v prijetni, radostni in ponosni nr ^tosti. Vsi deli vsesokolskega zleta, zlasti pa glavna dva zadnja dela, naraščajniški in članski zlet, so po svoiem strumnem organizacijskem redu, po svojem ogromnem obsegu, po svoji veliki moralni vrednosti in po svojem kulturnem pomenu daleč presegli vse prireditve slične vrste. Vnovič so potrdili zasluženi sloves naših severnih bratov, da so ljudje discipliniranega reda, visokega organi-zatornega smisla in vzgledne narodne zavesti ter neugasljivega domoljubja. Potrdili pa so tudi veliko življenjsko silo in visoko etično vrednost sokolske misli in sokolskega dela. Moč in vrednost sokolske misli sta se ob praškem zltetu pokazali pred vsem svetom, saj so bili v Pragi naj odličnejši zastopniki tujine. Čemur so se ti najbolj čudili, je bilo dejstvo, da se je tako ogromno in veličastno delo izvršilo na osnovi prostovoljne discipline., da so vsi ti nešteti tisoči iz lastne volje in brez najmanjše osebne koristi prispevali vsak svoj drobec, da je nastala tako mogočna stavba, kakršna se je razkrila sedaj v Pragi. Sokolstvo samo in vse narode, ki vidijo v njem svojo najboljšo vsenarodno organizacijo, pa je to ponovno razkritje navdalo še z večjim ponosom in še z večjo samozavestjo. Videlo se je v Pragi, kaj premore misel, v kateri ni ničesar razdirajočega in ki je vsa posvečena ljubezni do lastnega naroda in po njem ljubezni do vsega človeštva. V tem je bil veliki mednarodno politični pomen vsesokolskega zleta. Tudi nas Jugoslovene, ki smo na sokolsko slavje poslali najštevilnejše zastopstvo, lahko ta zavest navdaja z močnim zadoščenjem, saj je naše sokolstvo prepojeno enakega duha kakor češkoslovaško. »Dve leti za petnajst minut.« Tako so nekateri češki listi drastično označili sokolsko požrtvovalnost in vztrajnost. Po 15 minut so povprečno trajale proste vaje, ki so jih v množicah po 17.000 in po 30.000 izvajali češkoslovaški Sokoli in češkoslovaške Sokolice. Dve leti so se po tisočih telovadnic in letnih telo-vadišč vežbali za te nastope. In teh 15 minut, ko so se vsi iz najoddaijenejših krajev zlili v eno samo orjaško telo, v eno samo voljo in misel, teh petnajst minut jim je bilo vse plačilo, a plačilo, da si lepšega ne bi mogli zamisliti. Viharji ovacij so bili le še mala nagrada povrh. Isto velja tudi za jugoslovensko sokolstvo. Leto dni sta vežbala naraščaj in članstvo svoje težke vaje za praški zlet. Župni zleti pri nas so bili edina prilika, kjer so lahko skupno nastopili v večjem številu. V Pragi so se sedaj že naraščajniki in naraščajnice zbrali iz vseh pokrajin Jugoslavije, med člani in članicami pa so z redkimi izjemami bila zastopana vsa sokolska društva širom Jugoslavije, vse doli do grške in bolgarske meje pa sem do nas, do dravske doline in gorenjskega kota. Bili so zbrani kakor na svojem vsesokolskem zletu. Prvič so nastopili vsi skupaj, samo po eno kratko skušnjo so imeli in vendar je bil njih nastop nepopisno zmagoslavje, ne samo zaradi tega, ker so nastopili Jugosloveni, ki so Čehoslovakom tako ljubi in dragi, temveč še v večji meri zaradi tega, ker so se postavili res nad vse pričakovanje sijajno. In tudi oni so imeli lepo zadoščenje, ko so zopet doživeli, kako so povsod vsi eno, pri nas v Sloveniji, pa po Hrvatskem, Bosni, Hercegovini. Črni gori in tam v srbskih predelih. Sokolstvo se je tako vnovič izkazalo, kako močen, dragocen in važen činitelj je v našem državnem in nacionalnem življenju. Enakost in bratstvo spadata med glavni načeli sokolskega programa Pridružuje se jima nauk, da je naloga posameznika služiti celoti, da gre interes celote pred interesom posameznika. Vsesokolski zlet je bil visoka pesem teh vzvišenih načel. Sokolski kroji so v bratstvu združili pripadnike vseh stanov in vseh poklicov, so premostili vsa politična in socialna nasprotstva. V deset tisočih, ki so telovadili in marširali, je izginila vsaka interesna ali krajevna skupina, še bolj izginil vsak posameznik. Vsi so tvorili eno samo mogočno celoto, vsi so bili prepojeni blagodejne zavesti, da služijo narodu in človeštvu, posebej še lepi in veliki bodočnosti slovanskih narodov. Le taka velika etična DR. HODŽA HOČE POSPEŠITI UREDITEV NOTRANJIH VPRAŠANJ češkoslovaška vlada bo še ta mesec predložila parlamentu vse nove zakone o ureditvi narodnostnega problema Praga, 9. julija, h. Delovni program vlade za prihodnji teden je zelo obširen. Pospešeno se bodo nadaljevala pogajanja in posvetovanja za končno ureditev narodnostnega problema, ker želi vlada vsekakor še ta mesec predložiti narodnemu pred stavništvu vse tozadevno potrebne zakone. Strokovni odbor koaliranih strank je danes razpravljal o načrtu jezikovnega zakona, v katerem je izvršil več sprememb, o katerih bo sedaj razpravljal še politični odbor ministrov. Parlament bo sklican naj-brže za 21. julij in bo vlada tega dne predložila vse potrebne zakone. Ni izključeno, da se narodno predstavništvo sestane tudi že par dni prej, da bi razpravljalo predhodno še o novem pooblastilnem zakonu. Ta zakon sedaj sestavljajo in bo pooblaščal vlado, da more pereče gospodarske, finančne in politične probleme do 31. marca 1939. reševati z zasilnimi uredbami, ki pa jih mora naknadno predložiti v odobritev narodnemu predstavništvu. Ministrski predsednik dr. Hodža je imel danes daljše razgovore s češkoslovaškim poslanikom v Londonu dr. Janom Masary-kom in s češkoslovaškim poslanikom v Varšavi dr. Slavikom. Sprejel je danes tudi guvernerja Podkarpatske Rusije dr. Konstantina Hrabarja, ki mu je poročal o političnih in gospodarskih razmerah v Pod-karpatski Rusiji. Pri tej priliki sta razpravljala tudi o pospešeni izvedbi druge etape avtonomije, ki obsega razpis volitev v podkarpatski deželni zbor. ČSH proti vsakim notranjim mejam London, 9. julija, h. »Manchester Guardian« objavlja obširno poročilo svojega praškega dopisnika o razvoju pogajanj za narodnostni statut in izraža mnenje, da bo češkoslovaška vlada dala narodnim manjšinam dalekosežne koncesije, vendar pa bo ostala slej ko prej nepopustljiva v naslednjih točkah: 1. Nikdar ne bo dopustila, da bi se kršila teritorialna integriteta države in ne bo nikdar pristala na nikake »notranje meje«. 2. Dosedanja zunanja politika ČSR bo slej ko prej ostala neizpremenje-na. 3. Češkoslovaška bo dosledno branila načela demokracije. 4. Nedotaknjena mora ostati centralna izvršna oblast države. Kenlem pojde v London šele jeseni Praga, 9. jul. AA. Vodstv0 sudetske nemške stranke zanika, da misli Henlein te dni obiskati London. Henlein bo obiskal London najbrž šele jeseni. Informativni nemški socialistični tednik Praga, 9. julija, h. Pod imenom »Sudet-ska poročila« je začela nemška socialno-demokratska stranka izdajati tednik, ki je namenjen predvsem informaciji inozemstva. Tednik izhaja v nemškem, francoske in angleškem jeziku. Zdravstveno stanje patra Hlinke Bratislava, 9. juL p. Zdravstveno stanje predsednika slovaške-1 j udske stranke patra Hlinke se ie v zadnjem času spet precej poslabšalo. Snoči so ga prepeljali v neki tukajšnji sanatori' Pod vtisom zletnih dni Tudi inozemstvo je začelo pravilno pojmovati pomen in moč sokolske misli Praga, 9. julija, h. Praški listi so še vedno posvečeni skoraj izključno vsesokolske-mu zletu. Poleg zanimivih sličic o dogodkih nepozabnih dni sokolskih nacionalnih in slovanskih svečanosti obširno citirajo tudi pisanje tujega tiska, predvsem francoskega, angleškega in švicarskega in v zadnjih dneh jugoslovenskega. Najobšir-nejše ponatiskuje članke iz poročil »Jutra«. London, 9. julija, h. »Daily Herald« primerja sokolski pokret z drugimi sličnimi pokreti v tujih državah in naglasa, da je sokolstvo docela nekaj drugega kakor na primer organizacije črnih in rjavih srajc in podobnih formacij. Sokolstvo je manifestacija odločnosti naroda, da do skrajnosti brani svojo neodvisnost. Sokolstvo je lahko ponosno na svojo tradicijo in ni nobenega dvoma, da bo tudi v prihodnjosti izpolnilo svojo misijo, ki je pomembna za ves narod in vso državo. V »Timesu« objavlja daljšo razpravo o sokolatvu predsednica angleške ženske lige za zdravje in lepoto, Bruneies Stack, ki pravi, da mora tudi Anglija misliti na slično organizacijo kakor je sokolska, ki tako srečno združuje telesno in duhovno vzgojo najširših slojev naroda, pri tem pa predstavlja zanesljivo oporo države. Darilo ČOS praški mestni občini Praga, 9. jod. p. Na včerajšnji seji mestnega sveta je sporočil primator dr. Zenkl, da je ČOS poklonila mestni občini kristalni pokal, delo prof. Drahonovskega, z željo po nadaljnji poglobitvi medsebojnih stikov. Primator dr. Zenkl se je zahvalil so-kolstvu za izredno disciplinirano in požrtvovalno delo, kakor tudi vsem podjetjem v Utrjevanje Hankova Velike priprave Kitajcev za obrambo glavnega mesta Uspešni kitajski letalski napadi Hankov, 9. jul o. Kitajci se z vso vnemo pripravljajo na odločilno borbo za Ha-nkov. Okrog mesta grade v vsej naglici silne betonske utrdbe. Vzdolž obrežja Jangceja so že razpostavili do 150 km navzdolž baterije težkega in prot;letalskega topništva. 50 km pred Hankovom grade poljske utrdbe v več vrstah. Ponekod so ob obrežju reke postavili tudi ladijske topove. Medtem se evakuacija uradov, tujih diplomatskih zastopstev in večjih podjetij nadaljuje. Diplomatska predstavništva odhajajo po večini v Hongkong. Na fronti ob Jangceju so se včeraj povsod pričele nove borbe. V zadnjih treh dneh je bilo kitajsko letalstvo izredno aktivno. Na poti med Ahkingom. Ma tangom in Hukovom je bilo sestreljenih 50 japonskih letal. V bližini japonskega letališča pri Vuhuju se je snoči razvnela huda letalska bitka, v kateri je bilo sestreljenih 20 japonskih bombnikov in dve lovski letali Na Jangceju so kitajski bombniki potonili 5 japonskih topničark in poškodovali še več drugih vojnih in transportnih ladij. Nekatere izmed njih so se morale vrniti v šanghajske ladjedelnice v popravilo. Med temi je tudi velika japonska matična Ladja za letala. Na bojišču med Ankingom in Kiukian-gom pa so boji že opoldne nekoliko ponehali. Japonska poročila pravijo, da so bili davi blizu Hukova in Matanga odbiti silni kitajski napadi. čangkajšek o položaju Hankov, 9. jul. o. Ob prvi obletnici ja-ponsko-kitajake vojne je maršal Čangkajšek izdal proglas na kitajski narod, v katerem poudarja, da so Japonci izzvali vojno z incidentom na mostu Marka Pola v Pekingu. Ta incident so izkoristili za napad na Kitajsko. Menili so, da bodo kitajski odpor v naglici obvladali, šele sedaj pa so spoznali, da jim stvar ne gre tako izpod rok, kakor so prvotno računali. Bili so pre- misel more roditi veličastne sadove, kakršne je pokazal ravnokar minuli jubilejni vsesokolski zlet. Da sta se ta zavest in to občudovanje še globlje zako-reninila v srce sto tisočev udeležencev in se bosta po njih zakoreninila v milijone drugih, je eden najbolj dragocenih uspehov sokolskega zmagoslavja v starodavni Pragi. Pragi, ki so prispevala k uspehu velike prireditve, in končno vsem Pražanom ter zunanjemu prebivalstvu, ki so se zgledno pokorili odredbam v interesu ogromnega prometa med sokolskim izletom. Ob koncu svojega govora je predlagal, naj se izreče vsem inozemskim udeležencem na sokol-skem kongresu s posredovanjem ČOS zahvala za mnogoštevilno udeležbo, zlasti pa zastopnikom jugoslovenske in rumunske vojske, katerih nastop je pokazal tujim delegacijam in gostom, da ne gre za nobeno dogovorjeno stvar, temveč za enotnost srca in duha. Vsi predlogi primat or j a so bili sprejeti soglasno z velikim odobravanjem. Izjava jug.-čsL lig Praga, 9. juL p. Češkoslovaško-jugosloven-ska liga v Pragi je priredila predvčerajšnjim skupno posvetovanje z jugoslovensko-če-škoslovaškimi ligami. Zastopana je bila večina lig iz Jugoslavije. Na posvetovanju je bil določen program za bodočo delo. Člani jugoslovensko-češkoslovaške lige so podali naslednjo izjavo: Zastopniki na X. sokolskem zletu v Pragi navzočih jugoslovensko-českoslovaških lig iz Jugoslavije izjavljajo: Poudarjamo vedno zvesti našemu skupnemu ge^lu »Zvestoba za zvestobo«, ki je bilo pro6iašeno pred 20 leti, vnovič in svečano, da hočemo vedno in povsod delati z vso odločnostjo v skupni fronti za češko-slovaško-jugoslovensko skupnost, za čast in slavo, samostojnost in svobodo naših bratskih narodov in držav. V ta namen hočemo v bodočnosti razširjati naše vzvišene ideale v najširših plasteh naših narodov. Naši novinarji na grobu čsL Neznanega junaka Praga, 9. jul. d. Jugoslovenski novinarji ki so bili v času vsesokolskega kongresa gostje zunanjega ministrstva, so položili včeraj popoldne na grob Neznanega junaka šopek rdečih rož in nageljnov s trakom v jugoslovenskih barvah in z napisom: Jugoslovenski novinarji češkoslovaškemu Neznanemu junaku! Koračnica 24« polka Beograd, 9. juL o. Tajnik čsL poslaništva v Beogradu, Vladislav Indra, je uglasbil koračnico pod naslovom »Naprej junaki«, ki jo je posvetil našemu 24. čsL pešadijskemu polka. Današnji »Vojni službeni list« je objavil odobren je vojnega ministra, po katerem bodo smele naie vojaške godbe sviniti to koračnico kot pesem našega 2L pA-šaddjskega polka. Prav tako je bila odobrena tudi koračnica 2. pešadijskega polka, ki jo ie ekomponiral vojaški kapelnik L razreda Platon Kovalj. ČsL srednješolci v Beogradu Beograd, 9. juL p. Med našo ki češkoslovaško državo se v času poletnih počitnic ie nekaj let izmenjavajo srednješolci. Davi je odpotovala na Češkoslovaško velika skupina naših srednješolcev, nocoj pa je iz Češkoslovaške prispelo k nam precej češkoslovaških srednješolskih dijakov. Prispeti so ob 18.30 z dunajskim brzim panoikom. V pristanišču so jim priredili zelo le.p sprejem. Češkoslovaški dijaki bodo gostje beograjske mestne občine. V Beogradu in Šu-madiji bodo ostali 6 dni. Med drugim si bodo ogledali vojni muzej, beograjsko okolico, ostale muzeje, dvor in narodno skupščino. Potovali bodo na Ava lo ln na Oplenac ter obiskali grobova Neznanega junaka ter kralja Aleksandra L V Kragujevcu bo po-'»" sebna pietefcna svečanost na grobu češkoslovaških upornikov, odkoder bodo čsL srednješolci odšli v Kraljevo. Zičo, Kru-ševac jn v Brus, kjer bodo ostali dalje časa na oddihu. Povratek ministra Rucarda v Pariz Praga, 9. jul. d. Francoski minister za zdravstvo Marc Rucard je včeraj odpotoval z letališča Ruzyne nazaj v Francijo. Pred odhodom so se poslovili od njega zastopniki vlade, med njimi minister za zdravstvo in telesno vzgojo dr. Fr. Ježek. Mini-ter Rucard je izjavil pri slovesu, da mu bodo ostale nepozabne sokolske manifestacije in prisrčni sprejem, ki ga je doživel v Pragi. Zastopnik francoskega ministra za ljudsko prosveto prof. inž. Maurice Fabre ter predsednik sindikata profesorjev višjih srednjih šol v Franciji A. Marseillan sta včeraj položila v Lan ih šopek cvetia na grob prezidenta Osvoboditelja Masaryka. pričani, da ne bo poteklo leto dni, ko bo Kitajska premagana. Poteklo jih bo pa še več, preden bodo mogli reči, da so zmagali, in še to le tedaj, če bodo Kitajci popustili ki če ne bodo več složni. Če pa se bo ohranila kitajska sloga, bodo vsi japonski računi prekrižani Doslej so Japonci zavzeli le nekaj glavnih železniških prog, vsa ostala Kitajska pa je ostala složna in je prizadela Japoncem že hude udarce ob vsakem njihovem koraku. Japonci so menili, da bodo z ekspedicijo 250.000 mož svoje vojske spravili Kitajce na kolena. Sedaj je na Kitajskem že milijon japonskih vojakov, vendar so še vedno zelo daleč od svojega cilja. Borba za Hankov bo postala izredno velikega pomena za nadaljnji potek ki tajsko-japonske vojne. Vsa složna Kitajska je prepričana, da bo pred Hankovom nastal preotkret v tej borbi za kitajsko svobodo. Japonci bodo prisiljeni kljub tehnični premoči umakniti se nazaj na vzhodne kitajske obale. O miru ne more biti govora .Tega se sedaj zavedajo tudi že Japonci sami. Japonci zahtevajo umik tujih ladij Šanghaj, 9. juL o. Japonski generalni konzul v Šanghaju je pozval vse tuje konzule, naj posredujejo pri svojih vojaških in trgovskih zastopstvih, da se vojne in trgovske ladje njihovih držav umaknejo z Jangceja med Pukavom in Hankovom, ker bodo japonska letala v bližnjih dneh bombardirala kitajske utrdbe in postojanke na tem področju. Trgovinski dogovori med Italijo in ČSR Rim, 9. julija, o. Zunanji minister Ciano in češkoslovaški poslanik sta včeraj podpisala več dogovorov o pospeševanju trgovinskega prometa med Italijo in češkoslovaško. Tendenčne vesti Praga, 9. juL AA. Več tujih listov je v teh dneh objavilo vesti, da češkoslovaške oblasti ne marajo potrditi posameznih županov, ki so nemške narodnosti. Te vesti so popolnoma brez podlage in zlobne ter dokazujejo tudi popolno nepoznavanje češkoslovaških zakonov, po katerih mora biti vsaka pravilna županska izvolitev avtomatično potrjena. Mussolini nezadovoljen Ponoven zastoj v urejevanju španskega vprašanja London, 9. jul. o. Londonski politični krogi ugotavljajo splošno, da je angleška akcija za končno ureditev španskega problema zopet obtičala sredi poti. Kljub sporazumu, ki je bil pred dnevi dosežen na plenarni seji odbora za nevmešavanje, delo ne gre izpod rok. Po informacijah iz zanesljivih virov se je pričela upirati iz>vedbi sporazuma nev cralnostnega odbora tudi Italija in sicer iz treh razlogov: 1) ker italijanska vlada noče razočarati fašistične javnosti; 2) ker je mnenja, da bi umik italijanskih prostovoljcev iz nacionalistične Španije oslabil vojaški položaj generala Franca; 3) ker bi se po umiku italijanskih prostovoljcev znatno ojačil nemški vzliv na španske nacionaliste. Angleški listi poročajo, da je Mussolini zelo nezadovoljen z angleškim odgovorom, da ni mogoče že sedaj uveljaviti angleško-italijanskega sporazuma. »Times« poročajo o velikem razočaranju v Rimu, diplomatski sotrudnik »Daily Heralda« pa meni, da izgublja Mussolini potrpežljivost s Chamberlainora. List presoja položaj za enako težaven, kakor je bil meseca februarja, ko je odstopil tedanji zunanji minister Eden. Tudi Eden je vztrajal takrat na tem, da mora Italija umakniti svoje prostovoljce iz Španije kot znak dobre volje, preden se nadaljujejo razgovori. Mussolini jev odgovor je bil takrat sličen kakor sedaj. »News Gvronicle« meni, da preživljajo angle>S«Mtaiijanska pogajanja najtežavnejšo fazo po podpisa pogodbe meseca aprila. Kot nov faktor v položaju se pojavlja vest, da kažejo vplivni nemška zastopniki, ki so jih vznemirili angleški finančni in gospodarski načrti v južno-vzhod-ni Evropi, pripravljenost, pogajati se o an-gleško-nemskem sporazumu. Tak aporar ram, pravi omenjeni list, bi avtomatsko zmanjšal nujnost in pomen angleško-itait-janskega sporazuma. Angleški* nemška pogajanja London, 9. jul h. Odmor v diplomatskih pogajanjih med Anglijo in Itaüjo je dal povod za vesti o skorajšnjem pričetku pogajanj med Anglijo in Nemčijo. Pravkar skia, njeni dogovor o finančnih vprašanjih med Anglijo in Nemčijo daje po pisanju angleškega tiska upanje, da bodo pogajanja za rešitev političnih problemov mogoča in da se bodo lahko razvijala sporedno t ostalimi akcijami angleške vlade za pomirjen je Evrope. Pozornost ie zbudilo dejstvo, da sta prispela danes v London angleški poslanik v Berlina Heoderson in angleški poslanik J. Pariza Phipps, kj bosta imela dalpše razgovore z zunanjim ministrom lordom Halifa-xom ter tosta poročala tudi mia. predsednika Ghamberlainu. Razgovori se bodo nadaljevali Btm, 9. jtìL o. Sooči sta se v Chigi znova sestala zunanji minister Ciano in angleški posiandk lord Pfcrth. Ka>-kor poroča tantaska ^Stampa«, je angleški posUaiiik podrobno informiral (itah-janskegia Eumanjega monastra tp staBšč>u angleške vlade glede problemov, o katerih sta govorila na poslednjem sestanku. Angleški odgovor je bil tak, da se bodo dSjpkxmatski razgovori lahäoo nadaIJe>va3SL Sodelovanje £ranco£ke levice in angleške opozicije Rim, 9. jul. p. Itaüjanski listi poročar jo, da je bil med francoskimi levičarji to. angleškimi opozicionalci kakor tudi na-sproteiM Chambeirlaina tv konservativni stranki s posredkwaajjam Cachaina sklenjen sporazum za mednarodno politično sodelovanje. Zastopniki francoskih skrajnih levičarskih, strank in angleških opozicijskih skupin ao imeli včeraj tudi poseben sestanek, na katerem je bilo sklenjeno, da se ostanovi skupna fronta aa obrambo republikanske Španije. V svojem poročita o tem ftaglaša rimska »Hriboma*. da postaja odpor, ki ga organdzirar jo francaäkl levičarji steupmo z angleškimi opozicionalci proti Chanaberlainovi po-ütM, čimdalje močnejši. Spričo njihovega prizadevanja se je splošni položaj poslabšal, ker postaja barcelonšika vlada, pod varstvom Francija čim dalje bolj nepopustljiva. Poslanik Purič pri Bonnetu Paris, 9. juL AA- Zunanji minister Bon-net je včeraj popoldne sprejel jugoslovenskega poslanika dr. Božidarja Puriča ta grškega poslanika. Sporazum o prometu z Madžarsko SpBt, a jul- o. Danes je bSa zaključena konferenca zastopttflaov madžarskih jn naših železnic, na kateri so obravna-vaili fpwobJeme otasnejae železniške Službe. Na konferenci je bil dosežen o vseh vprašaajSi pqpcfln qpozazum. Civilni zakon obvezen tudi v Avstriji Unifikacifa prava za sklepanje zakonov in ločitev v vseh nemških pokrajinah Berlin, 9. jul. AA. Snoči Je bil objavljen v uractaem listu novi nemški zakon o zakonu (braku), ki velja za vso nemško državo. Imenuje se »Zakon o unifi-kaciji prava za sklepanje zakonov ln ločitev v Avstriji im na ostaiem ozemlju raiha«. Novi zakon odstranjuje pomanjk-Jjivostl, ki so se pojavljale zlasti v Avstriji na osnovi strogo cerkvenega zakonskega prava, ki je temeljil na katoliški podlagi. Za vso nemško držav0 velja uradno samo civilni zakon. Na ta način se odstranjujejo sedanje zapreke za sklepanje zakonov katolikov, ki so bàli "ločeni samo od mize in postelje, ki v Avstriji doslej niso mogli skleniti nove zakonske zveze in katerih otroci so se smatrali kot nezakonski. Poleg tega poudarja zakon, óa po narodmo-socialiatičnem načelu zakon nd zadeva privatno-pravne pogodbe, temveč stvar, ki se v vsakem primeru tiče vsega narodovega življenja. Zaradi tega se more prepovedati sklepanje zakonov, če obstoji razlika v - rasah, razlika v krvi ali pa pomanjkanje sposobnosti za izvrševanje zakonskih dolžnosti. Zakonskih parov v Avstriji, ki doslej ndso mogli skleniti novega zakona, je okrog 50.000. Novi zakcsn odreja, da se more ločiti samo ona zakonska zveza, ki ie postala za narodno celoto brez vrednosti, ali v primerih, ko gre dejansko za ugled ira spoštovanje zakona. Zakonolom-stv0 velja še dalje kot razlog za ločitev. Povsem nova J> odredba, da se more zakon ločiti tudi v primeru, če eden izmed zakonskih drugoiv no»?e otrok ali pa se nemoralno vede. Za vzdrževanje otrok iz lo&nih zakonov me bo odslej odločilno samo vprašanje, katera stranka je kriva, temveč bo odločalo vprašanje, ks-tc ra stranka bi mogla otroke bolje vzgajati. Ta zakonski osnutek bo stopil v veljavo 1. avgusta t. 1. Zakonu je dodano uradno pojasnilo ,v kater.m se posebno poudarja narodne* ;ciali/?itično stališče, na podlagi katerega je bil zakon izdan. Minister dr. Frank je ob tej priliki izjavil novinarjem: Objava zakona o po- enotenju prava za sklepanje zakonskih zvez in ločitev v Avstriji in Nemčiji je eden izmed največjih dogodkov v zgodovini ukrepov za zaščito družine v nemškem narodiu. Zakon odstranjuje pravno stanje, ki je v rajhu in zlasti v Avstriji postalo resna nevarnost za narodno skup nost. Zakon pomeni zavestno upoštevanje bioloških predpisov ob sklepanju zakonov kakor tudi o ločitvah ter zagotavlja družini pomen osnovne celice narodne skupnosti. Posebno je treba poudariti, da po narodno-sodalističneim mišljenju zakonska zveza ni privatno pravna pogodba, temveč zadeva javnega prava. Listi poudarjajo veliko važnost, ki jo zakonu pripisuje narodnosocialistična država. »Völkischer Beobachter« pravi: že v teku zadnjih desetletij je vladalo med narodom splošno prepričanje, da je treba zakonsko pravo, zlasti pa primere ločitve zakonov, reformirati, česar pa v prejšnjih dobah država zaradi razcepljenosti na stranke in ker ni imela enotnega nazirarja o svetu ni mogla izvršiti. »Berliner Börsenzeatung« pravi: Družina kot osnovna celica države in naroda v tretjem rajhu na noben način ne more teti zadeva zasebnega značaja. Prav tako država ni mogla še dalje ciopuščati, da ostane v Avstriji v veljavi stari ver-sko-dogmatzakon v tej zadevi Izdali so se potrebna ukrepi, po katerih zakon nima več značaja aase bno-pra vrte pogodbe, in praiv tako odloki, s katerimi se ukinja vpliv katerekoli cerkve na državno zakonodajo gled=. zakloma. »Berliner Lakaianzeiger« poudarja velik pomen uvedbe civilnega zakona, ki je že prej veljal v rajhu. Na ta način je v Avstriji odstranjeno stanje, ki je postalo že n*/a(>sno. »Frankfurter 3aitutng« pravi: Novi zakon sloni na načelu, da bosta mož in žena zahtevala le takrat ločitev zakona, kadar bosta videla, da je nadaljnje skupno življenje nemogoče, ter bo oblast uvidela, da je ločitev zakona v korist narodne skupnosti Imredy in Kanya julija v Rim Važni politični in gospodarski razgovori madžarskih in italijanskih državnikov Rim, 9. jul d. Včeraj je bilo uradno objavljeno, da bo madžarski min. predsednik Imredy prispel na oficielni obisk v Rim 18. julija. Z njim bo prišel tudi zunanji minister Kanya. Namen obiska bo izmenjava naziranj o splolnem političnem položaju. Predmet razgovorov bodo tud' izločitev Av-stri je kot podpisnice rimskih protokolov, politične in gospodarske posledice tega dejstva ter prilagoditev med Itali io in Madžar, sko obetojeci'h dogovorov novemu položaju. Potrebni eo se pokazali dopolnilni dogovorj zlasti v gospodarskem pogledu. Kakor zatrjujejo, bodo razgovori v gospodarskih zadevah sploh v ospredju ter le bilo zanje pripravljeno gradivo v pogajanjih madžar- ske gospodarske delegacije z italijanskimi strokovnimi referenti, ki trajajo že več tednov. Tako bodo med drugim govorili to-di o italijanskem nakupu poldrugega milijona etotov žiita na Madžarskem. Na novo bo urejena tudi madžarska dobava klavne živjne Italiji. Občuten zastoj v italijanskih nakupih madžarske živine zaradi začasnega sezonskega pomanjkanja krme v Italiji in zaradii padca cen. ki je močno prizadel Madžarsko, kakor tudi zaradi dejstva, da bo kupovanie klavne živin« v Italijo monopo-lizirano ter poverjeno napol državni nakupovalni družbi, zahteva, da se obstoječi gospodarski razgovora prilagode novim razmeram. Nova vlada v Barceloni? Sestavil jo je baje vojni minister Prieto in naj bi se pogajala za premirje Pariz, 9. jul. o. Po vesteh neke privatne agencije iz Barcelone je vojni minister Prieto sestavil novo vlado, ki ima baje nalog, da se prične pogajati s Francovo vlado za premirje. V novi vladi so zastopniki republikanskih levičarjev in zmernih socialistov. Baje je bila sestavljena na pritisk od zunaj, za sedaj pa vest o novi vladi v Barceloni še ni potrjena. Barcelona, 9. julija. AA. Ponoči in dopoldne so Francova letala bombardirala okolico Barcelone. Prvo bombardiranje je bilo okrog 1. ponoči. Protiletalske baterije so preprečile, da niso letela preko mesta samega. Tako je bilo bombardirano samo predmestje Monca, pri čemer so bile ranjene tri osebe. Francova letala so se ponoči ponovno vrnila, potem pa še ob pol 11. dopoldne ter so odvrgla okrog 50 bomb na Badaleno, kjer so bili ubiti trije ljudje, > štirje pa hudo ranjenL } Vojno ministrstvo objavlja: Na jugovzhodni fronti in v vzhodnem odseku se razvija huda bitka. Zaradi močnega pritiska sovražnika so republikanske čete morale izprazniti Nules. Boji se sedaj razvijajo Južno od tega mesta. Salamanca, 9. jul. AA. Whovno poveljstvo objavlja, da so nacionalisti na castel-lonski fronti zavzeli Nules, kjer so republikanci v obupu pred umikom razstrelili cerkve in vsa javna poslopja Ujeli so 400 miličnikov. V odseku Artane so Fran-cove čete zavzele važne postojanke. Samt Jean de Luz, 9. jul. AA. Po vesteh iz Madrida je poveljstvo republikanskih čet premestilo veliko število čet z madridskega bojišča proti Sagunti. Na bojišču pri Madridu in Toledu je ostalo le 300« vojakov. Nova upravna razdelitev Rumimi je Bukarešta, 9. jul. d. Rumimi ja je bila doseoaj razdeljena na naslednje zgodovinske pokrajine: Oltenija z glavnim mestom Ora5 o va, Muntemi ja (Bukarešta), Moldova (Jassy), Dobrogea (Konstanca) Besarabija (Kišinjev), Ardeal (Cluj).Ba-nat (Timisoara) in Bukovina (Crnovice). Po novem upravnem zakonu bo Rumu-nija razdeljena v naslednjih 10 pokrajin: Moreseuil z glavnim mrstom Timisoara, Dambovita (Bukarešta), Dunarea (Konstanca), Prut (Galac), Nistru (Kišinje«') Siret (Jassy), Suceaiva (črnovice), Ori-sul (Cluj), Olt (Alba Yulia). Imena so bàia izbrana po velikih rekah, ki teko skozi te pokrajine. Namen nove razdelitve je: 1. Odstranitev zgodovinskih mej prejšnjih pokra- jin in poglobitev enotnosti države; 2. Pridružitev siromašne jšiih oeemelj bogatejšim, da bd se mogla tudi v prvih izvesti razna investicijska dela, ki bi se dtruga-če iz njihovega lastnega proračuna ne mogla vršiti. Pri tem so se upoštevale tudi gospodarske zveze med posameznimi pokrajinami tea: prometne možnosti. 3. Delna decentralizacija državne uprave. Novi upravni zakon, ki je bfl izdelan po strokovnih smernicah notranjega, ministra Armanda Calinesca, obsega 24 poglavij s 198 členi Na čelu vsakega uprav nega področja bo guverner, M ima čin in plačo državnega podtajnlka ter je pod rejen notranjemu ministru. Teniška tekma Zagreb : New York Zagreb. 9. jul. o. Danes je bil perfektui-ran sporazum o teniški tekmi med reprezentancama Zagreba in New Yorka. Zagreb bosta zastopala Punčec in Palada ali Mitic. New York pa Budge in Mako. Tekma bo v torek ob 3. popoldne na igrišču ATH na Salati. Budge bo v sing]u nastopil proti Punčecu, Mako pa proli Paladi od-nosno Mitiču. V doublu bosta nastopila Mitič ali Kukuljevié in Palada proti Budgeu in Maku. Zmagovalna ekipa si mora priboriti vsaj dve točki več kakor premagana. Igrali bodo »best of 3«. Napredovanje Beograd, 9. jul. p. Napredovali so na podlagi razsodbe državnega sveta v 4. pol. skupino 2. stopnje gozdarski svetnik inž. Zvonimir Mülhofer v Beogradu, v 5. pol. skupino pa inž. Mio Korošec p*i direkciji šum djurdjevske imovne občine v Bjelo-varu ter inž. Ernest Valenti« pri šumski upravi v Vinkovcih. Postani in ostani član Vodnikove družbe! Beležke „Slovenčeva" predrznost »Slovenec« citira izrek ni anega francoskega pisatelja Julesa Romaina, ki je ozna čil sokolske nastope v Pragi za »nekakšen verski misterij demokracije«. Nato nadaljuje: »Jules Romain gotovo ne pozna slovenskih Sokolov, kjer je ta misterij demokracije lansko leto Sel tako daleč, da je ob njegovi »uprizoritvi« eden izmed katoliških akademikov mrtev obležal, zaboden z nožem v hrbet.« Žalosten je pogum »Slovenca«, da si upa namigavati na lanske prihovske dogodke. Cinična predrznost pa je, da jih spravlja v zvezo s Sokolstvom. Frankovci presedajo že celo „Obzoru" Pisanje organ« zagrebških skrajnih separatistov »Nezavisnosti«. ki dosledno napada in hujska proti vodstvu HSS, je celo »Ob-zor« toliko razburila da je napisal nekaj ostrih besed na naslov frankovcev. Med drugim pravi: »Če gledamo iz povojne perspektive dr. Frankovo politično linijo, potem moramo reči, da je bila usodna za hrvatske narodne interese. Treba je samo pomisliti, kakšen bi bil položaj hrvatskega naroda 1. 1914 in 1. 1918, ako bi ostali pravaši zedinjeni in zvesti protiavstrijski in protibabsburšk: politika dr. Ante Starčeviča. Gotovo je, da bi bil hrvatski narod v čisto drugem položaju, kakor je bil. Za hrvatski narod je bilo naravnost usodno, da so pravaši zapustili osnovno linijo dr. Starčevičeve politike v času, ko je bil svetovni spopad že na obzorju. Po 60 letih protiavstrijske politike je dr. Frank preko noči prepeljal pravaše med pobornike Habsburžanov ter pričel voditi povsem nasprotno politiko, kakor jo je vodil pokojni dr. Ante Starčevič. Frankovci so povsem zapustili revolucionarno politiko nekdanjih pravašev, se vdinjali Habs-buržanom ter si pridobili tak sloves, da so morali 1. 1918 preko dr. Prebega sami proglasiti svojo prostovoljno likvidacijo.« O mačkovskih nezadovoljnežih »Katotički tjednik«, znano glasilo sarajevskega nadškofa dr. šariča, je posvetil članek poln pekoče ironije ontm nestrpnim Hrvatom, ki priporočajo dr. Mačku bodisi oportunistično, bodisi skrajno radikalno politiko. List pravi, da so danes med Hrvati nestrpni samo »ljudje s klobuki, ki so se nadejali bogatih korit na račun naroda. Hrvatsko ljudstvo je popolnoma zadovoljno s politiko svojih voditeljev in bo še rado počakalo, dokler bo treba. Hrvatska inteligenca samo računa, kdo bo postal minister, predsednik občine, vrhovni sodnik, ravnatelj gimnazije itd. In ker teh časov kar m in ni, je pričela junaške borce za pravice hrvatskega naroda žuliti pulka na rami. Od nikoder ni izgledov, da bi prišli ti junaki do svojega plačila. Vedno je treba žvo gita trdi pasek opozicije, namesto užival; sladkosti belega kruha vlade in oblasti. „Samouprava" napada sarajevskega nadškofa »Samouprava«, službeno glasilo JRZ, je v eni zadnjih številk hudo zdelala hrvatske katoličane, organizirane v sarajevskem »Napredku«. Na svojem občnem zboru so namreč sprejeli resolucijo, v kateri zahtevajo, naj se spremeni ime Jugo-slovenske akademije znanosti in umetnosti v »Hrvatsko akademijo«. Dr. Mačku in njegovi politični pisarni očita »Samouprava«, da se izogiba imena »Jugoslavija« kakor hudič križa. Inž. Košutiča kliče na odgovor, ker v svojem govoru v Sibe-niku ni niti enkrat spregovoril besede Jugoslavija ter se zadovoljil s frazo o »naši državi«. Svojemu staremu pobrati-mu »Obzoru« je mimogrede pritisnila žig nepopravljivega frankovca, ostanke bivših samostojnih demokratov, ki so v družbi dr. Mačka, pa je po vzoru »Hrvatske straže« proglasila za tujske legionarje, ki služijo samo za stafažo in pomožne čete plemenski in regionalni borbi. Končno je vzela »Samouprava« na piko tudi sarajevskega nadškofa dr. Sariča. Proglasila ga je za človeka, ki »rad mnogo govori in še raje posluša če se o njem veliko govori. Prevzvišeni nadškof dr. Sarié se je odločil namesto za nebeško za zemeljsko kraljestvo. V soglasju s tem je tudi proglasil za svojega zemeljskega voditelja dr. Mačka. Nadškof dr. Sarič je bil že vse, sedaj pa je zašel med politične govornike, ki neti strasti, namesto da bi prepovedoval ljubezen.« Posvetitev obnovljene katedrale v Reimsu Reims. 9. ini. AA. Jutri bodo v Reimsu posvetili obnovljeno katedralo in bo svečanosti prisostvoval tudi predsednik republike Lebrun. Vse mesto }e okrašeno z zastavami. Za jutri, ko bo glavni dan svečanosti, pričakujejo okrog 100.000 gostov. Finančni minister Marchandeau, ki je obenem tudi župan mesta Reimsa. je včeraj otvoril razstavo ranetnUških dei. V občinski knjižnici je prirejena velika razstava raznih dokumentov iz svetovne vojne, ki prikazujejo poškodbe t» znamenite certcve in sploh trpljenje, ki ga je to mesto doživelo med voi no. Ob zaključka vojne eo n»51i v Reimsu samo 10 zgradb, ki 30 ostale nepoškodovane. Kardinal tn nadškof Rcfensa, Ciar, k$ je obenem odposlanec papeža pri svečanostih, je imel danes v baziliki pridigo. Govoril je o poslanstvu Francije v sveta m o krščanskem duhu ter o miru na sveto. Med dragim je poudarjal, da morajo vsi podpirati Francijo v njenem velikem poslanstvu. Spor zaradi Gran Chaca likvidiran Buenos Aires, 9. julija, o. Spor zaradi Gran Chaca je končno likvidiran. V Buenos Airesu je bila snoči podpisana pogodba med Paragvajem in Bolivijo. Posredovanje Brazilije, Argentine in Zedinjenih držav se je izkazalo za zelo učinkovito. 1 Konferenca o beguncih 9. julija. AA. Na današnjem zasedanju konference, ld razpravlja o zaščiti beguncev, se je danes nadaljevala razprava o raznih predlogih. Govorili so zastopniki južnoameriških držav. Predstavniki Kolumbije, Ekvadorja, Mehike, Venezuele in Peruja so naglašali, da se v njihovih državah predvsem čuti potreba po gospodarski povzdigi. Zastopnik Kolumbije je med drugim dejal, da v njegovi državi niso potrebni intelektualni delavci pač pa samo kmetijski. Nato so razpravljali tudi o drugih možnostih koloniziranja beguncev, posebno židovskih, iz vseh držav. Konferenca se bo nadaljevala v ponedeljek dopoldne. Schmeling zopet v Berlinu Berlin, 9. jul. AA. Max Schmeling se je popoldne vrnil v Berlin. Položaj v Palestini se je zopet poslabšal Močno ojačenje angleških posadk — Pokolji med Židi in Arabci se nadaljujejo London, 9. jul. h. Angleško kolonialno ministrstvo je objavilo komunike, v katerem ugotavlja, da se je položaj v Palestini poslabšal. Zato je odredilo, da se ojači angleška vojska v Palestini, ki je imela doslej dve brigadi pehote in več oddelkov drugih pomožnih čet Nadalje objavljajo, da je bilo pri nemirih v Palestini v tem tednu ubitih 52 Arabcev in 155 ranjenih. Židov pa 12 ubitih in 18 ranjenih. Arabci so skrajno ogorčeni in se angleške oblasti boje. da utegne priti jutri do krvavih maščevalnih pohodov proti Židom. Zato so bili odrejeni izredno strogi varnostni ukrepi in so bile ojačene vse policijske in vojaške posadke. Arabci zahtevajo takojšen izgon židovskih voditeljev. Angleške oblasti so res odredile preventivne aretacije nekaterih vodilnih židovskih revizionistov Tudi židje sami so dali svojim ljudem nasvet, naj se do nadaljnjega izogibajo vsakega nasilja proti Arabcem. Arabski teroristi so danes zopet na več kra- jih izvršili razne napade. Med drugim so pri TuJharrru razdrli železniško progo, tako da je železniški promet med Egiptom in Palestino popolnoma prekinjen. S tem hočejo Arabci preprečiti dovoz angleških čet iz Egipta. Kljub temu je danes krenfl iz Egipta motorizirani huzarski polk, ki bo že jutri zasedel določene kraje. Jeruzalem. 9. jul. AA. Arabski odbor je poslal vrhovnemu komisairju oster paro-test proti židovskemu terorja. V protestu zahtevajo Arabci, naj takoj tevr-še po vseh židovskih stanorvanJEh preiskave, da se najdejo bombe tn mamiešja. Židom naj se odvzame pravica nodenja orožja, odreci» sankcije pootl židovskim mestnim okrajem v Haifi, Tel-Avfvn ki Jeruzalemu, razpuste vsa sumljiva Židov ska združenja in izženejo vsi židovski fanatični agitatorji. Pomnožiti je tneba to-di policijo v mestih, ki naj zamenja neodgovorno pomožno poDcijo. Proti 21 dom je treba izvajati enake ukrepe kakor pro** Arabcem. Novi čsl. poslanik pri dr. Stojadinoviču Beograd, 9. jul. p. Novi češkoslovaški poslanik na našem dvoru Jaroslav Lipa, ki je snoči prispel v Beograd, je dopoldne obiskal v zunanjem ministrstvu predsednika vlade dr. Stojadinoviča in mu izročil prepise svojih poverilnih pisem, ki jih bo te dni v svečani nastopni avdijenci izročil Nj. Vis. knezu namestniku Pavlu na Brdu. Novi poslanik, ki govori perfektno srbohrvaščino, je naslednik upokojenega češkoslovaškega diplomata dr. Vaclava Girse, ki je bil dolga leta poslanik na našem dvo- ru. Doslej je bil češkoslovaški poslanik T Estoniji. Davi je novi poslanik Lipa sprejel novinarje in jim s prisrčno radostjo pripovedoval o svoji misiji v Beogradu. V ponedeljek bo odpotoval na Bled, odkoder pojde na Brdo v nastopno avdijenco k Nj. Vis. namestniku Pavlu. V Sloveniji bo ostal do konca avgusta, ko bo na Bledu konferenca Male antan te, nato pa se bo vrnil v Beo-grac" 0 stavki zavarovalnih nameščencev Iz vrst zavarovalnih nameščencev smo prejeli daljši dopis, ki pojasnjuje, zakaj so posegli po tem skrajnem sredstvu socialne borbe. Po dopisu posnemamo: Izobrazba zavarovalnega nameščenca je primerna srednjemu stanu. Nameščenec mora biti kolikor toliko dostojno oblečen in mora svojemu stanu primerno nastopati, saj javnost često sodi po njem in njegovi rodbini o njegovi zavarovalnici. Kljub temu pa imamo primere, da dobiva uradnica z 8 leti službe po 900 din plače, ona z 18 leti službe 1.200 din, absolventi trgovske akademije po enoletni službi 560 din, drugi absolvent po 8 let službe 1.300 din itd. Takih primerov je nebroj in zato ni čudno, da si hočejo zavarovalni nameščenci izbojevati boljše življenjske pogoje. V prvi vrsti pa »i hočejo priboriti ureditev svojega službenega razmerja, da ne bodo odvisni samo od milosti in nemilosti ravnateljev, temveč bodo imeli zavest, da izgube 9vojo eksistenco le, ako se res hudo pre-greše proti službenim predpisom ali drugače zavodu občutno škodujejo. Hočejo zato imeti paritetno disciplinsko sodišče, ki bo objektivno presojalo o očitkih proti njim. Hočejo imeti tudi točno določene svoje dolžnosti in svoje pravice. Če velja v veliki meri za vse nameščence, velja še prav posebno za zavarovalne nameščence, da vzdržujejo svoje zavode in jim množe dobičke, dočim imajo uprave navadno prav malo zaslug na tem. In vendar naj ostanejo nameščenci v večnem strahu, da bodo lahko v starih letih, izčrpani od garanja, postavljeni na ulico? Razumljivo je, da so zavarovalni uradniki, ki so se po poldrugoletnem prizadevanju, da bi na lep način uredili svoje službeno razmerje, končno odločili za skrajno sredstvo stavke, razburjeni in ogorčeni zaradi onih kolegov in koleginj, ki so jim odrekli svojo solidarnost. Ti se gotovo ne zavedajo, kako velikega pomena je sedanji pokret za njihovo lastno bodočnost. Naj sami opravijo s svojo vestjo m svojim ponosom. Ogromna večina nameščenstva pa vztraja v borbi za svoje upravičene zahteve in si jih bo gotovo prej ali slej priborila Zavarovalno nameščenstvo prosi javnost, da ga v težkih trenutkih borbe moralno podpre. * Zagreb, 9. juL o. Stavka zavarovalnih uradnikov traja že pet dni. Doslej se ni razširila na nameščenstvo nobene nove družbe. Uradništvo družbe »Sava« je celo z dvetretjinsko večino sklenilo vrniti se na dslo. Tudi uradništvo družbe Assicurazioni Generali, ki je stavkalo le iz solidarnosti z ostalim uradništvom, se bo v ponedeljek vrnilo v urade. Dopoldne so imeli uradniki obeh omenjenih družb sestanek na Zrinjevcu. Stavku j oči uradniki so jih skušali sicer odvrniti od povratka na delo, pa jim to ni uspelo. Nastali so celo neki incidenti. Uradnik Savo Božič je bil lažje poškodovan. Na javnost so napravili ti incidenti zelo slab vtis. Beograd, 9. juL p. Bančni m «varovalni uradniki so imeli danes dobro obiskano zborovanje, na katerem so se odločno izrazili solidarne z uradniki v Za«rrebu, Ljubljani ki drugod, ki so pričeli stavkati. Ogromne oboroževanje Anglije London, 9. jul. AA. List »Daily Telegraph« objavlja izčrpne podatke o obsegu angleškega oboroževanja na morja. Celotna tonaža ladij, ki se sedaj grade ta vojno mornarico, znaša skoro 50% skupne to-naže angleške vojne mornarice v L 1935. Od 1. 1936 naprej gradi Velika Britanija 5 velikih vojnih ladij za letala 5 ladij po 35.000 ton, 2 vojni ladji po 40.000 ton, 3 matične ladje za letala po 23.000 ton, 2 kri-žarki po 10.000 ton, 9 križark po 8.000 ton, 10 križark po 5.450 ton, 9 rušilcev po 1.850 ton, 25 rušilcev po 1650 ton in 17 podmornic. Poleg tega gradi Anglija veliko Število ladij za spremstvo trgovskih ladij, pa-trolne ladje, minonosce,, ladje za odstranjevanje min, kakor tudi ladje za borbe proti podmornicam. Končno predelujejo še 20 križark, po večini za obrambo proti letalskim napadam. V zadnjih treh letih je bila prenovljena vsa oprema angleške mornarice, povečana skladišča olja mtmicije in drugih vojnih potrebščin. L. 1935 je imela angleška vojna mornarica skupno z oficirji 94.000 mož, letos pa ima 119.000 moi. Prihodnje leto se bo stalež mornarjev dvdgnfl še najmanj za 15®/«. Nova francoska armija Pariz, 9. jul o. V Epdnalu je bü ustanovljen nov armijski zbor. Eptnal je «fina točka na francoeko^nemaSki meji, k-Jer bd se lahko sovražniku posrečilo vdreti t notranjost Francije in obdtl M>ootovo òrto, že pred vojno Je bfl Eptnal aede4 armijskega zbora, ki pa je bil po vojni ukinjen. Armijski zbor v Bptnaiu je dvajseti po številu. Vrednost oglasov v dnevnikih najbolje presodite po Števila malih oglasov. — Današnje »Jutro« ima 447 malih oglasov. Enkratni poizkus k malha oglasom y »Jutru« Vas pood, da tma oglas dvojno vrednost, če se javi dvojno Vremenska napoved Zesmmstoo vremensko poročilo: Vedro in toplo vreme v vsej kraljevini. Vpliv hladnega zraka se opaža v skrajnem zahodnem in severnem delu države, kjer se je na več krajih pooblačilo. Najnižja toplota Tuzla 10. najvišja Pod gorica 40 C. Zemtmska vremenska napoved: Vpliv hladnega zraka se bo pokazal v vsej državi, zlasti v severni polovici. Nastopilo bo močno pooblačenje na skrajnem zapadu, ki se bo razširilo tudi proti zahodu. Možne so tudi nevihte in z njimi padec toplote. Po vzhodnih in južnih krajih bo pretežno vedro s postopno oblačnostjo. Možne so tudi nevihte. ZagreMka: Vreme se bo poslabšalo, ponekod je pričakovati neviht in nalivov. Temperature se bodo dvignile. Dunajska: Vdor hladnega zraka z zapa-da, v splošnem spremenljivo in hladneje. v • Ur- ■-«■<>'?. **V', . VVVv' ' '"' ■ ttKdco;tèpo • -»- "• V,' : 'i-** ** " *"-■» polt imate!" . • V -- - - v„ Dm.toda zato, ' ' : f 'I'-'* LI' ker -uporabiiaimmA . samo tisto milo, za katero vèrri, da cisti in^ c >»~. -•■■•'■■■v.i' S?1 ^»W-'K^^S« i i■ ' 1 . -L. -.I '..i*.«»,»*,«? \ . fT vr-^.t--.^,.. 3 ljudje Prisrčno slovo divizionarja Tonica Ljubljana, 9. julija Z večermpn beograrskiim brzim vlakom se je snoči dosedanji komandant divizije, di-▼izijski general g. Lazar Ton ič. poslovni od Ljubljane. Čeprav mu je na večerih na kaminskem vrtu in v dvorani Sokolskega doma na Taboru že množica nacionalnih sodelavcev, prijateljev in znancev stisnila roko. je k slovesu prihitelo izredno veliko število njegovih spoštovalcev. Navdušenje, ki ga je v mesto zanesel povratek naših Sokolov in Sokol ic iz Prage, je še od 6voje Stranj povečalo in razgibalo množico, ki je od vseh strani privrela na postajo. Brzi vlak je imel 45 minut zamude, a kljub temu je množica vztrajala na peronu do odhoda vlaka. Bili so nepopisni prizori, ko so se stari nacionalni borci in sodelavci poslavljati od divizionarja, n j asov e soproge in sima-osmošolca, ki se mu Je duša prav v naši sredi vnela za sokolsko idejo, in pred odhodom s« je zaobljubil, da jo bo z vsem ognjem širil na jugu. Na peronu so bili korporativno zbrani ofejrji ljubljanske gamizije z novim komandantom divizije, divizijskiim generalom Lukičem na čelu. Vo^ jaška godba ie igrala v slovo. Ljubljančanke in Ljubljančani pa so odhajajočega divizionarja. njegovo soprogo in 6ina tako zasuli s cvetjem, da v kupejih skoraj ni bilo več prostora zanj, a stiskanju rok in vzklikanju skoraj ni bilo ne konca ne kraja. Ko se je vlak pomaknil e postaje, je morje belih robcev in klobukov zamahalo v pozdrav. Ginjen se je divizionar s svojo družino še dolgo skozi okno zahvaljeval za tople izraze simpatij. Atena je počastila spomin Karle šaplove TKD Atena je imela v četrtek popoldne v damski sobi Emone žalno sejo za svojo prezaskižno. dolgoletno odbornico, g. Kar-lo šaplovo. Prerano umri e gospe se je spominjala s prisrčno besedo društvena predsednica g. Minka Kroftova. Povedala je, kako je pohitela blagopokojna s soprogom navdušeno v mesto slovanskega sokolskega bratstva, našo zdato Prago po navidezno dohr»prestani bolezni in kako ji je tamkaj nepričakovano višja sila prestrigla rahlo nit življenja. Rekla je nadalje med drugim: »Naša ljuba gospa K aria, naša draga Karl in ca. kakor so jo prijatelji radi nalivali. je bila blaga žena. plemenita duša. Dobra žena je bila prikrajšana za materinsko srečo, kateri bi po svojem notranjem na-strojenju najrajši žrtvovala svoje življenjske sile. Ker se ni mogla izživljati v tej smeri, je darovala svoje prostovoljno delo z živahno vnemo mladini. Da bi sledile zgledu blagorpokojne vse one žene ki trpe na tej pritajeni bolečini! Gospa Karla je bila dolgoletna odbornica Atene. Najvidnejše uspehe je dosegla pri agitaciji, propagandi in nadzorstvu plesnega odseka, pri katerem je vodila več let blagajniške posle. Pri njeni vestni naravi ji je pomenilo tovrstno delo večkrat prekomerno skrb. Za mkasrranje pri zamudnikih , pomanjkanje dohodkov in podobno je žrtvovala marsikatero nemirno uro. Žal mi je danes, če smo jo kdaj s tem delom nehoté preveč obremenile. S kakšno živahnostjo, spretnostjo in veseljem je pomagala gospa Karla pri Atenrrräi nabiralnih akcijah in pri reditvah. pri sporedu našega otroškega rin-garaje. Tam se je zavrtela in med otroci iz srca za rajala. Oddolžimo se ji za ves njen trud, za vso njeno dobrohotno wie-mo in pomoč tudi ob tej uri z iskreno zahvalo. Gospa Karia je uspešno delovala tudi v drugih organizacijah, predvsem pri Khrbu Primork, v krogu rojakinj. Tamkaj je posvetila svoje moči, svoje prostovoljno delo zlasti dijaku to akademiku. Naša gospa Karla je bila tudi navdušena narodnjakinja. Pa še nekaj! Kakor obi-čojno dobri ljudje je tudi gospa Karla nadvse ljubila lepo pesem, zlasti našo lepo slovensko pesem. Kdor jo je videl kdaj veselo razigrano, ko je dajala dušika svojemu notranjemu bogastvu in razpoloženja preko slovenske pesmi s svojim polnim altom, je ne bo nikdar pozabil Kakor je Ijubfta slovensko pesem, je ljubila našo slovensko mladino, našo domačo zemljo, našo domovino. Goriško sofoee je cfežarevaio mladost gospe K arie m -vplivalo na njeno srčno toploto. Ogrejmo s tem solncem tudi njen spomin, spomin iz iskrene hvaležnosti do naše drage gospe K arie.« Navzočni odbor je v razgovoru nanizal vrsto prelepih slik iz življenja prerano umrle ter soglasno ddenü, da ustanovi v svoji socialni ustanovi ortopedskem »avodu eno brezplačno mesto ge. Karie Šaplove za zdravljenje pohabljene dece. Zbral je iz svojega kroga tudi prvo prostovoljno zbirko namesto cvetja 500 din za isti namen. RÀDI PREZIDAVE PRODAJA ŠE CENEJŠE frJUTRO* 2t 158. Maši kr © © S prekrasnega sprejema iz Prage se vračafočih Sokolov in Sokolic v Ljubljani Župni podstarešina Inž. Beve, kl Je vodil ljubljansko žnpo ▼ Prago, se na ljubljanskem kolodvora zahvaljuje za pozdrave, ki jih je v imenu doma ostalega sokolstva izrekel župni starešina dr. Pipenbacher V sprevoda s kolodvora skozi mesto na telovadišče v Tivoliju sta med prvimi ga naši sokolski vrsti, M sta se v Pragi tako sijajno odrezali pri mednarodnih telovadnih tekmah Ogromna množica sokolstva in sokolstva naklonjenega občinstva se je zbrala na tivolskem letnem telovadišcu de ob razhodu so se nadaljevale navdušene ovacije in manifestacije za kralja, Jugoslavijo in sokolstvo Velika žaga na Milanovem je zgorela Vzr©k požara je neznan — škoda je milijonska Prezid, 9, julija V noči na preteklo sredo okoli L ure je nenadno začela goreti velika žaga na para? pogon na Milanovem vrhu nad Prezidom, last tvrdke Franc Žagar z Rakeka. Nočni paznik je komaj še mogel odpreti ventil za sireno, ki je začela tuliti in klicati na pomoč. Ljudje so prestrašeni vstali in. prihiteli na kraj požara, pomagati pa niso mogli, ker je pretežno lesena žaga gorela že z velik;mi plameni a tudi vode je premalo v bližini. Žaga, ki je bila na štiri gartre in je stala na zelo samotnem kraju. }e zgorela vsa hkratu z dvema delavskima stanovanjskima zgradbama. Rešiti niso mogli prav ničesar. Neki tam stanujoči gospodični je zgorela tudi vsa bala. ki jo je imela pripravljene, ker se namerava v kratkem omožiti. Pri žagi je postala žrtev plamenov seveda tudi strojnica z lokomobilo in lastno električno centralo. Ostali pa sta nepoškodovani ravnateljeva hiša. ki stoji proč od prostora, ki er je bila žaga, Ln pa gostilna. Zahvaliti se je le brezvetrovnemu vremenu, da nista postali plen osmja tudi ti dve zgradbi. Nadalje je bila velika nevarnost za gozd. ki obdaja sel išče okrog in okrog in ki bi se bil prav gotovo vnel. ker .je zavoljo vročine čisto izsušen, če bi bil nagajal veter. Uničenje žage je hud udarec za delavstvo, ki je zdaj izgubilo razmerno lep za- služek, sa) vlada tod okolj ernomaščina, kakršne je malo v naši državi. Tukajšnji prebivalci ne poznajo na primer kave, ne sladkorja in celo vžigalic ne, temveč hodijo drugi k drugim po ogenj. Let-fne eo v teh krajih zmerom slabe, tako da je lakota stalna spremljevalka ljudi. Pogorele zgradbe so bile zavarovane za 900.000 din, vendar pa s tem zneskom škoda ne bo poravnana, ker so zgorele tudi lesne zaloge za izvoz in druge reči. Skoda znaša po približni cenitvi gotovo nad en milijon dinarjev. Kako je požar nastal, mi jasno. Morda je padla iskra iz dimnika v izsušene lesne odpadke, kjer ie počasi tlela, dokler se ni razvila v plamen. Ali pa eo se vneli ležaji v kakšnem stroju in zanetili kakšno lahko gorljivo snov, kj je prav tako počasi tlela, dokler se ni razvil plamen in zanetil požar. Pri lenivem črevesju in slabem želodca z nerazpoloženjem za jed zaradi zapeke naj se uporablja že oddavna Poznans naravna »Franz-Josef o va« gren-čica. Zelo pogosto je ugotovljeno, da je »Franz-Josefova« grenčica zlasti koristno domače sredstvo, kajti gre za to, da se prebavni kanal v jutru izčisti s kakim salinskim sredstvom za iztrebljanje. Ogl. Tem. s. br. 15 . 485-35 Proslava žetve v Prlekiji Sw. BoJfenk pri Središču, 9. JuBJa. Prejšnjo nedeljo je prtnedSOo Društvo kmečkih farctov in deklet praznik Setve, ki se je razvil v veličastno manifestacijo kmečke miselnosti Kmalu popoldne so se zbrali pri tov. Tamažiču na Vitami konjeniki, žanjjšce, kosci, Wotesarji, deca in drugi gostje. Od tarna se je razvil Slikovit sprevod, ki Je ob zvokih domače godbe in med vriskanjem in petjem mladine strumno korakali v Jastrebce na njivo tov. Josipa Kolariča, kjer Je cfo pasovih za žetev stala fično olepšama tribuna, na kateri je poleg troiborjtoe vihrala tudi zelena zastava s štiriperesno deteljico, Okrog in okrog rumenega klasja je stailo v gostem špaJSrju čez 1200 gostov, ki so vedrih Bc gledali v sprevodu prihajajoča dekleta z nabrušunimi srpi v rokah. Dekleta so se strnila v simbolično skupimo pred govorniškim odrom. Živahen pomenek so prekinile krepke besede predsednika tov. Jožka Tomažiča, ki je začel mfla/JinSko zfoorovatnjje s prisrčnimi pozdravom na vse navzočne gost® ter | Led Je bil prtbtt pred «Maini Hkkul leti, ko je bila sprožena mbd ywBlw prvega dolenjskega planin*egBdcHna na Polževem nad Višnjo goro, um Je Ml dom zgrajen, se Je pokazalo, da bo mogoče s smotrenim delom ln požrtvovalnostjo storiti nekaj tonfi za nago siromašno Dolenjsko. Takoj so jefl zahajati Ljubljančani ob nedeljah tudi v dolenjske kraje na izlete, posebno na Polževo, kmalu so se pa pojavili tudi prvi letoviš6ar$ in vsi so odhajali po prijetnih počitnicah nazaj odpočiti, utrjenega zdravja in zadovoljni Na Polževem so biB letoviščarji iz Zemuna, Beograda, Tuzla te * ~ Seie zdaj pripravlja Zveza za tajski promet prvi prospekt, ki bo (Assegal Višnjo goro in okolico s Polževim. V razmerah se seveda ne smemo čuditi, da Dolenjska še nima mnogo leto-viščarjev. Gotovo pa ni več daleč čas, ko se bo povečalo zanimanje za prelepe dolenjske kraje faxE med onimi, ki si žele med počitnicami prijetnega oddiha in počitka, kakor se je že med izletniki Kdor se hoče prepričati, da besede o lepotah Dolenjske nfeo prazne, naj se napoti na Polževo, v okolico Višnje gore, Krke m dragih bHžnph krajev, pa bo videl, da Dolenjska v potni meri zasluži več pozor-oosfl, kakor je Ja bOa deležna doslej. Plrvi lepi uspehi borbe proti malariji so bili že leta 1921., ko so ustanovili stolno bakteriološko postajo v Skoplju. V naslednjih dveh letih so uredili take postaje v Bitolju. Prizrenu, Štipu in S tramici. Higienski zavod v Skoplju je bil ustanovljen leta 1925. in predstavlja danes eno izmed najboljše organiziranih higienskih ustanov v Evropi. Higienski zavod v Skoplju ima v vrbaski banovini 11 domov narodnega zdravja. 2 okrevališči za slabotno d eoo, 26 antiraibičnih oddelkov, 41 šolskih poliklinik, 38 dečjih dispanzerjev, 10 veneričnih ambulant, 12 stalnih higienskih razstav, 31 občinskih ambulant, 43 kopališč ter 2 veterinarska in sanitetno-tehmična oddelka. V Južni Srbiji so zgradili 416 vodovodov in javnih vodnjakov. «cfcaf ìMiuj tekem od im%a nfttti ito d»«», poudarjajoč, da %> fanttfe ia d». kJeta za trdno otfloòeni bi pripravčjec* braniti čast kme&ega deta, ter mu priboriti zasluženo veljavo, priznanje ki plačilo. Za njhn Ja bomo poskartjeo porod besedo delegat zveze, njen predse glasno pritrjevanje. Praznüöno razpoloženje in navdu^fcnja, ki sta viadafi že od začetka sprevoda ter se med govori stopnjevaü, sta pred tekmo dosegli svoj višek. Dekleta so po govorih žrebala za tekmovalne prostore, nato pa so zavzela svoje prostore. Na dano znamenje so srpi zapeli svojo bojno pesem. Rumeno klasje je jpackak) in vešče roke 9o odlagale snop za snopom. Trenutki mrzlične pozornosti. Katera bo prva? Kmalu sta bih dve na cilju, potem tretja in kmalu tudi ostale. Ocenjevalna komisija, sesto ječa iz gospodinj tov Marija Kolaričeve, Micik» Flegeričeve in Trezike Hlebčeve so priznale prv0 nagrado tov. Hani Curinovi, drugo Mlciki Zabavnikov! tretjo Frančiki Stampar jevi, četrta Veroni Lukmamovi. Pohvalnega priznanja za najlepšo žetev in največ snopov Je bila deležna tov. Mimica örn-čičeva. Vse tekmovalke so prejele lega spc*m±nsika darila. Sledile so kolesarske dirke na progi 15 km v Središče in nazaj pri katerih je zmagal v času 32 m 45 s tov. Srečko Vernik. Drugi Je btl ▼ 33 m 29 s tov. Martin Gurin to tret# v 33 m 41 s tov. Vinko Ourin. V majhnih presledkih je sledilo ostalih aedesn dirkačev. _ Na senčnem vrtu tov. Jakoba Zabav-cika, pri katerega vhodu Je ®tal ličen slavolok z geslom »Delu slava, delu časrbe se je ob srečolovu in drugem sporedu razvilo prav pniijetoo domače kramljanje in oglasila se je narodna pesem, da smo tako za malo časa pozabili vsakdanje težave. Z lepo prirejenim In uspelim praznikom dela je mladina ponovno dokazala, da vztraja na začrtanem programa ter da se ne ozira na ovire, ki jI križajo P0^-Tudi je razveseljivo dejstvo, da so njSh vrste vedno bolj množijo z mladimi fanti in dekleti ,tako da se organizacij«, vedno pomlaja. Organizaciji želšmo obilo uspehov v blagor naše vasi. Higienske razmere ▼ Južni Srbiji Skopi je, 9. julija Po osvobojenju so bile na srbskem jugu higienske in socialne razmere obupne. V začetku leta 1919. je bilo v vsej južni Srbiji samo 80 zdravnikov in 41 lekarn. So-cialno-higienskih ustanov sploh ni bilo, skromne bolnišnice pa so bile v rokah inozemskih društev. Malarija je bila močno razširjena Najhujše je bilo po vaseh, kjer ni bilo zdravnikov, a tudi ne zdrave vode. Tudi na Dolenjskem Po vsej pravici se tudi Dolenjska odpira tujskemu prometu, saj ima dovolj naravnih lepot, da more zadovoljiti še tako razvajenega izletnika in letoviščarja. Glede nastanitve in pogostitve se sicer še ne more kosati z našimi priznanimi letovišči in zdravilišči vendar pa dobiš tudi na Dolenjskem za mal denar čedno sobico in dobro hrano. Dolenjci so siromašni in spoznali so, da mnogim krajem ni druge pomoči, kakor vsaj skromni dohodki od izletnikov in letoviščarjev. Za to so se lotili dela povsod, kjer so dani naravni pogoji za razvoj turizma, da čim bolje urede, svoje domove in pripravijo vse potrebno za sprejem gostov. so prijetne počitnice mest in Dolenjska jim je tako ugajala, da je kar prehvaliti niso mogli. Na prvi pogled bi človek mislil, da Dolenjska s svojimi prijaznimi griči ni primerna za počitnice. To se pa le zdi, dokler se ne prepričaš kako prijeten je oddih baš tam, kjer je narava še nedotaknjena, kjer človeku ni treba gledati na razne družabne predpise in na modo. Vsega tega smo siti v mestu, zunaj v prosti naravi je pa človek rad nemoten. In v tem pogledu je Dolenjska kot ustvarjena tudi za letoviščarje. Le premalo znana je, saj se sliši naravnost neverjetno, da nima Se nobenega prospekta, s katerim bi opozarjala nase domače in tuje letoviščarje. Gospo V na® JaivmoHtl opažamo aadnja teta razstočd odpor proti tujemu kapitalu, M vedno bolj prodira v naše gospodarstvo in tudi z velikim uspehom. Izkorišča nase neravno bogastvo. Pred štirimi tedni smo na vsedržavmem trgovskem kongresu r LJubljani čuH ostre besede proti delovanju tujcev v naši državi in proti navalu tujega kapitala v naše gospodarstvo. Iz referata predsednika kongresa g. Staneta Vidmarja smo na tem mestu objajvfM 15. junija stališče trgovstva v tem važnem vprašanju, ki se je glasilo takole: »Končno je treba izdati energične ukrepe proti navalu tujcev v naše gospodarstvo ln temeljito revidirati vse koncesije, izdane tujcem. Vprašanje navala tujega kapitala v naše gospodarstvo je eno najbolj žalostnih poglavij in nam prav gotovo ni v čast- Tuj kapital ne prihaja k nam, da op iodi domače gospodarstvo in da se zadovolji s poštenim in primernim zaslužkom, marveč prihaja k nam, da na brezobziren način črpa naša naravna bogastva pri tem pa uživa nezaslišane privilegije 311 olajšave ter izvaža po tajnih kanalih svoje ogromne dobičke iz države. To, kar si dovoljuje tuji kapital pri nas, nI več gospodarsko izkoriščanje, marveč čisto navadno pljačkanje. Pri tem opažamo tudi pofjave neverjetne pre-potenteosti in dobivamo vtis, kakor da bi bili tujci gospodar ji naše zemlje in ne mL Zato smatramo, da je skrajni čas, da napravimo red tudi v tem vprašanju, da se odvzamejo inozemskemu kapitalu privilegiji ter vse olajšave in ugodnosti, kijih domači podjetniki ne uživamo. < Gornje stališče so delegati Iz vse države spontano odobravali in lahko trdimo, da s tem stališčrm soglaša ogromna večina vse naše javnosti. Redki zagovorniki tujega kapitala v naši državi se rekrot&rajo predvsem ia vrst onih, ki imajo od tega tujega kapitala neposredne koristi. Med gospodarskimi in političnimi dnevniki in časopisi pa smatra za potrebno nastopiti v obram bo tujega kapitala edino beograjsko »Narodno blagostanje«, ki ga urejuje dr. Ve-limir Bajkič. Na pisanje tega lista smo že ponovno opozorili in se ne čudimo, da nastopa ta list v obrambo tujega kapitala tudi o priliki otvoritve tvorniee za elektrolizo bakra v Boru. V članku pod naslovom >Jedan isitoriski dokument o stranom kapitalu« pa gre sedaj ta list tako daleč, da označuje protivnike tujega kapitala kot skupinice in poedimce, ki nič ne pomenijo. V uvodu k temu članku pravi namreč naslednje: »Neprijatelj-stvo proti tujemu kapitalu vzdržujejo pri nas neke maloštevilne skupinice in po-edinice, ki niti po svojem številu, niti po svoji strokovnosti ne pomenijo nikakega števila pred širokimi masami našega naroda.« V drugem članku pod naslovom »Praznik bakra v Boru« pa se »Narodno blagostanje jBwzpenja do trditve, da je sprava Francoske družbe borskih. rudnikov pristala na žrtev kakršne Francija Verjetno ne bi nikoli zahtevala in kakršno bi družba v Franciji najbrž odbila Z »Narodnim blagostanjem« v vprašanju tujega kapitala spričo takih nemogočih trditev ne bomo polemizirali, ker ne moremo predpostavljati tolike neinfor-miranosti, da bi lahko verjeli, da je vse to napisano v dobri veri. Glede Francoske družbe borskih rudnikov in njenih ugodnosti pa smo na tem mestu že ponovno izneseli svoje stališče. Znano je, da to podjetje ne ve, kako bi skrilo svoje bajne dobičke. Za leto 1937 je podjetje »izkazalo« 107.7 milijona frankov čistega dobička, nasproti 51.0 milijona frankov v prejšnjem letu in 26.3 milijona frankov v letu 1935. Da bi se ogromni dobiček razdelil na večje število delnic, tako da di-videnda ne bi znašala kakor za leto 1936. kar 275% nominalne vrednosti delnic, so glavnico lani povišali od 15 na 60 milijonov frankov. Navzlic ogromnim izkazanim dobičkom kopiči družba vsako leto piatne vsote za razne rezerve in je lani izkazala poleg rednih rezerv še za 105 milijonov frankov specialnih rezerv, ki predstavljajo tesavrirane dobičke, obenem pa je doslej odpisala od svojih investicij okrog 130 milijonov frankov. »Narodno blagostanje« trdi, da je elektroliza bakra pri nas zaenkrat posel, Zaposlenost v Sloveniji |e prekoračila najvišje stanje iz leta I930 Medtem ko je zaposlenost v naši državi (po statistiki okrožnih uradov) že davno precej prekoračila najvišje stanje iz dobe pred krizo, je bilo letos v aprilu pri okrožnih uradih izven Slovenije še 609.228 zavarovancev, to je za 83.501 ali za 16% več nego v najugodnejšem aprilu 1930, smo pri Okrožnem uradu v Ljubljani šele v zadnjih mesecih prekoračili najvišje stanje iz leta 1930. V preteklem mesecu je bilo namreč pri OUZD v Ljubljani 103.586 zavarovancev, medtem ko je znašalo to število v juniju 1930, ko smo dosegli rekord pred krizo, 103.214. Od maja do junija je število zavarovancev pri OUZD v Ljubljani naraslo za 2970; lani je bil ta sezonski prirastek precej večji in je znašal od aprila do maja 4057 zavarovancev. Sezonsko dviganje zaposlenosti je torej letos, čeprav smo dosegli izredno visoko število, manjše nego v lanskem letu. Isti pojav smo opažali tudi v prejšnjem mesecu. Medtem ko je bilo število zavarovancev letos v aprilu še za 6522 višje nego lani v aprilu, je ta enoletna razlika v maju padla na 4908, v juniju pa na 3983. Od aprila do junija je :i letos število zaposlenih delavcev naraslo za 7.439 medtem ko je znašal lani v istem razdobju prirastek nekaj manj nego 10.000. Povprečna dnevna zavarovana mezda je od maja do junija narasla za 0.24 na 24.95 din in je bila pri tem za 1.43 din višja nego lani v juliju. Skupni dnevni zavarovani zaslužek pa je znašal letos v jnniju 2,584.000 din, to je za 241.000 din več nego v lanskem juniju, za 594.000 din več nego v predlanskem juniju in za 732 tisoč din več nego v juniju leta 1936. arsivo ki se ne rentira in zato so potrebne podjetju davčne in druge olajšava Vsiljuje se nam vprašanje, kako morejo v drugih državah rentabilno proizvajati elektroli-tičen baker, čeprav imajo neprimerno višje mezde in so tudi ostali obratni stroški mnogo dražjL Res pa je, da se pri elektrolizi bakra ne more toliko zaslužiti, kakor pri izkoriščanju našega rudnega bogastva To pa še ne more biti osnova, na podlagi katere lahko tako podjetje zahteva od države davčne in druge ugodnosti, ki naj omogočajo podjetju lep dobiček tudi pri elektrolizi bakra V pogledu davčnih olajšav smo naše stališče na tem mestu tudi že ponovno in točno označili. V vseh modernih državah se danes uveljavlja načelo, da mora vsako gospodarsko podjetje, naj si bo last domačega ali tujega kapitala, spraviti svoje delovanje v sklad z gospodarskimi interesi dotične države in da ima država pravico, tako podjetje tudi prisiliti k temu, če se samo ne zaveda, kakšne so njegove dolžnosti nasproti državi, ki podjetju omogoča dobičke. Le pri nas se še vedno skuša uveljavljati davno preživelo liberalistično na-ziranje, da tuji kapital lahko črpa po mili volji dobičke, če pa naj podjetje, ki je last tujega kapitala, prilagodi svoje delovanje interesom našega narodnega gospodarstva, tedaj ga moramo še podkupiti z davčnimi in drugimi olajšavami. Tudi smo že opozorili na prav uspešen in enostaven način, kako se taka in slič-na podjetja prisilijo, da storijo to, kar morejo storiti v interesu narodnega gospodarstva. Uvedba elektrolize bakra je gotovo nujna potreba našega gospodarstva. Kakor pa država uvaja zaščitne carine, če hoče pospešiti razvoj te ali one industrijske panoge, tako obstoja že od nekdaj učinkovito sredstvo uvedbe izvoznih carin, če hoče država doseči, da se surovine izvažajo v predelanem stanju. Če bi uvedli izvozno carino na surov baker in dopustili carine prost izvoz elektroliti čnega bakra, tedaj bi Francoska družba borskih rudnikov kmalu sama prišla s predlogom, da ustanovi tvornico za elektrolizo balera, ker bi se ji potem bolj ren-tiralo proizvajati elektrolitičen baker, nego izvažati surov baker ter plačevati izvozno carino, V tem primeru ne bi bilo treba dajati nikakšnih davčnih in fiskalnih ugodnosti, koristi pa bi imela tudi naša državna blagajna. če »Narodno blagostanje« govori o žrtvah, tedaj bi moralo omeniti žrtev naše države, ki je dala družbi tako znatne ugodnosti, ne more pa biti govora o žrtvah od strani borske družbe, ki ji država z omenjenimi ugodnostmi omogoča tudi pri tem poslu lep zaslužek. Podobno je tudi naše stališče glede davčnih in fiskalnih ugodnosti, ki jih je dobila angleška družba Trepča Mineš za topilnico cinka v Šabcu in za topilnico svinca v Zvečana Tudi to podjetje, ki posluje šele od leta 1930., beleži ogromne dobičke Za leto 1936/37 je družba izkazala 632.470 funtov čistega dobička (150.5 milijona din), tako da je v enem letu zaslužila 56 % svoje delniške glavnice Samo v zadnjih treh letih pa je družba izkazala 1,342,000 funtov (320 milijonov din) čistega dobička, to je okrog 120% delniške glavnice. Družba sedaj ni dobila davčnih, carinskih, taksnih in drugih fiskalnih ugodnosti samo za gradnjo in obratovanje obeh topilnic, temveč tudi ugodnosti, ki se tičejo dosedanjega, že itak visoko rentabilnega obratovanja. Ne samo obema topilnicama, temveč tudi družbi Trepča Mineš sami se maksimirajo banovinska doklada na 10%, občinske doklade na 20% in doklada za zbornice in prisilna združenja na 2%. Družba je že doslej vršila ople-menjevanje rude zaradi pridobivanja svinčenega in cinkovega koncentrata. Sedaj je tudi pri tem obratovanju oproščena vseh trošarin na električni tok in vseh trošarin na pogonski in potrošni material ki se uporablja pri tem oplemenjevanju rude. Te ugodnosti se torej ne tičejo topilnice, kajti podjetje je že doslej vso pridobljeno rudo predelovalo v koncentrat. Tudi v primeru Trepče bi se dal doseči isti rezultat z enostavno uvedbo izvozne carine na svinčeno in cinkovo rudo ter svinčen in cinkov koncentrat, pa bi podjetje samo prišlo s predlogom, da ustanovi obrate za toplenje svinčene in cin-kove rude. Zasedanje davčnega odbora v Ljubljani Davčna uprava za metsto v Ljubljani objavlja: Pred davčnim odborom se bodo obravnavali predlogi davčne uprave za sledeče pridobitne stroke: 25. julija ob 8. uri: notarfl. tn odvetniki; 25. julija ob 10. mrl: zdravniki, zobozdravniki in dentisti; 25. julija ob pol 12. url; inženjerfl, arhitekti in geometri; 26. julija Ob 8. mi: čevljarji, krojači, šivilje. 27. julija Ob 8. urt: brivci, pleskarji, pečarji, krovci, vodnjakarji, Iknznarja, tkalci, klobučarji, knJigKmszl, kartomaže, fotografi, urarjL Zlatarji, pasarji, razni, borzni senzaH, car. posredniki, priv. učitelji, babice; 28. julija Ob 8. uri: modtetfoje, pletüje-vtezilje, mizarji, lesna stroka-raznji, eia-, ščičajrji-rnedičarjL, peki; 29. julija Ob 8. url: sedlarji, tartjarji, ščetarji, tapetniki, ključavničarji, kleparji, kotl&rji, vodov, instalaterji, kovači, mehaniki, elektrodnstaL, Zidarski mojstri; 30. juHja ob 8. uit: mesarji, dimnikar-ji, raznd (steklarji, ugladev. klavirjev, i»-delov. cement predan, stukaterji, vulka-niaerji, izdel. glasbil, barvarji, kamnoseki, akcid. tiskarne, izdeL pogrebn potrebščin ta plomb, grafični ateljeji, izde-lov. kemičnih produktov, dežnikarji, uničevalci mrčes, izdelov. loga itd.); 1. avgusta Ob 8. tiri: gostilne od črke A do vštete črke S; 2. avgusta db 8. uri gosbOne od črke S dokonča, deBkateae-vtnotoči, kavarne, trgov. z alcoh. in brezalkoh. pijačami, soda vi čarji ; S. avgusta ob 8. ori: trgovine z meša- nim Mag uus? 4. avgusta ob 8. ari: branjartjs, mlekarne; 5. avgosta db 8. mi: tooOao Mago, kra- marije, manufaktora, trgovina z železiit- J»; _____ 6. avgusta ob 8. mi; trgov, a umjem in čevlji, trgov. % aeljean, trgov, z deželnimi pridelki, vtnorjl, trgov, s nho robo in kurivom; 8. avgusta ob 8. mi: galanterije, agen- ture-komdsije, pnsvozmki, motfistinjer; 9. avgusta db 8. mi: lekarne, drogerv je, menjalnice, kino, trafike, električni predmeti, stroji in vozila; 10. avgusta ob 8. ml: razna <*rtna podjetja, nantodno adravje, starimarJL mar jI, zlatarji, pasairjS, optiki, fototrgovSne, gnawerjl, puškarP, krmarji, razne trgovine, stavbeniki; 11. avgusta ob 8. uri: trgov, z lesom, časopisi-revije, vsakovrstna podjetja, tovarne večje in manjše. Gospodarske vesti = Avtomatske telefonske eentrale sa Celje In Kranj. »Jugoslovenski Kurirc poroča, da je v poštnem ministrstvu izdelan načrt uredbe o uvedbi avtomatskih telefonskih central in o financiranju teh deL Načrt te uredbe bo v kratkem predložen gospo-darsko-finan&oemu odboru ministrov. Najprej se uvedejo avtomatske centrale v Skoplju in v Osijeku, potem pa se uvede mrežna avtomatizacija za naslednje skupine: Petrovgrad in okolica, Kranj in okolica, Celje in okoliea ter Sušak in okolica. Vrhu tesa je predvideno naknadno razširjenje telefonske centrale v Beogradu, ker je računati, da v dveh letih ne bo več mogoče ustreči vsem prošnjam za telefona Postavitev novih central v smislu tega načrta uredbe bo zahtevala investicije v vrednosti okrog 100 milijonov din. — Znižanje carine na nafto. »Službene Novine« od 8. junija objavljajo odlok ministrskega sveta o spremembi uvozne carine na nafto. Carina na nafto «stame v tarifi sicer nespremenjena v sedanji višini 3 zlate din, vendar dobi tarifna postavka pripombo, po kateri se na nafto (surovo, črno in neprečiščeno), ki jo uvažajo industrijske rafinerije odnosno njihova skajptna organizacija, plača 1.50 zl. din na 100 kg carine pod pogojem, da raifinecije prodajajo bencinsko mešanico kot motorno pogonsko sredstvo po enakih cenah v vseh sedežih banskih uprav in trgovinskih zbornic, kakor tudi v drugih krajih, za katere se doseže sporazum s podjetji; po tej ceni morajo bencinsko mešanico prodajati stalno v neomejenih količinah za potrebe potrošnikov. V ostalih krajih smejo biti cene višje samo za znesek prevoznih stroškov od najbližjega kraja, kjar je cena na gornji način določena. Nadalje vsebuje odlok določbe o kontrolnem odboru to pripombo, da ee ta režim lahko ukine vsak čas brez odpovedi in brez kake odškodnine. Finančni minister bo za izvajanje odloka predpisal še poseben pravilnik. Za ureditev je merodajna oema bencinske mešanice, M je veljala, v Beogradu na dan objave tega odloka = Not« industrijsko podjetje, V Ljubljani se snuje družba ta«. »Celuloza«, ti Lo prevzela v Vidmu pri Krškem po mauern industrie® Fran iionača zasnovano tvornico celuloze. Podjetje bo izdelovalo prvovrstno celulozo iz domačih surovin, in to tudi za tekstilne svrhe» Ves kapital družbe bo domač. — Iz trgovinskega regtotra. Pri delniški družbi pivovarne »Union-« v Ljubljani je za podravnatelja postavljen dosedanji Prokurist Valter Laurenčič. — Industrija papirja to lepenke, družba z o. z. v Sladkem vrhu je prenesla svoj sedež v Št Hj v Slovenskih goricah. — V likvidacijo Je prešla Jadiansko-posavska čevljarna, družba z o.z. v Kranju. = Poravnalno postopanje je uvedeno o imovini proL tvrdke Pipan & Co., kern kom družbe z o. z. v Ljubljani, Resljeva 2 (poravn. upravnik dr. Vlad. Ravnikar, odv. v Ljubljani; poravnalni narok 6. avg. ob 9., prijavni rok do 1. avg.) =r Konkurz je razglašen o imovini ne-protokolirane družbe Brata Plantošek Mirko in Karol v Skocijanu pri Mokronogu (upravnik mase dr. Jos. Klepec, odv. v Mokronogu; prvi zbor upnikov pri okr. sod. v Mokronogu 19. Julija ob 10., prijavni rok do 6. avgusta, ugotovitveni narok 20. avg.) imovini tvrdke »Volta«, družbe z omejeno zavezo v Celju (poravnalni upravnik dr. Anton Ogrizek odv. ▼ Celju; poravnalni narok 12. avgusta ob 9-, prijavni rok do 5. avgusta). Borze Na ljubljanski borri je znašal pretekH teden devizni promet 5.21 miSjona din nasproti 2.10, 8.00, 5.61 in 4i*7 milijona -IjamL Kdor poema prijetno ofctfflco Preserja, se bo razvitja, ki je združeno s telovadnim nastopam, gotovo udeležil, saj ao zveze z vlaki nadvse ugodne. Sokolsko društvo Preserje zastažl a s strani nacionalne javnosti vee priznanje, saj je vzgojilo že celo generacijo zavednih to neustrašnih Sokolov in tn v kraju, ki je izključno kmečki tal brez ljudi, ki bd mogli nuditi društvu znatnejšo materialno podporo. Prireditev sama bo v Kamnika na krasnem vrtu brata A. Petelina kamor se bo ob pod 15. razvil s poertaje Preserje prevod ob sodelovanju godbe Sokola L Po Mogočna zdravilna moč narave se še posebno izraža v naravni EOGAŠKI SLATINI razvitju in tetorednea nastopa bo nabasa na prostem. Proslava 15 letnice ln razvitje prapora Sokola na Rakeku Ob 151etnici obstoja bo razvil Sokol na Rakeku svoj prapor, ki ga bo ponosno no-slL Kakor so roditelji ponosni na uglednega botra, tako bo sokolska družina na Rakeku ponosna na svojo kumico, ženo kmečkega stanu, s _Franjo Zorčevo, ta svojega, kuma, delavca br. Ivana Kavčiča Kum in kumica sta vzor pridnosti, skromnosti, poštenosti ta značajnostL Vrline, v katerih je naša rešitev ta naäa bodočnost Kakor je članstvo skromno cbiralo ta zbralo sredstva za svoj prapor brez bogatih darovalcev, tako ga bo tudi razvilo brez visokih pokroviteljev. Zato pohitite vsi, Id boste 17. t m prosti, na Rakek ta počastite s svojo prisotnostjo napore ta stremljenja našega obmejnega sokolstva. SVEŽOST PRI PREBUJENJU! Kako je prijeten občutek, ko se zjo-traj prebudimo t dobro odpočitimi odi! Samo nekoliko kapljic koltaske vode »Soir de Paris« Vas osveži, okrepi in ponovno poživi Ta sijajna tekočina je dvojno parfomirana % Vašim priljubljenim ta znamenitim parfumom »Soir de Paris« Bootjofc. BOURJOIS ★ Soir de Paris * ZAHVALA Vsem sorodnikom, prijateljem fai znancem,ki so ob prerani smrti gospoda DR. ANTONA SCHWABA c nami sočustvovali, počastili njegov spomin, okrasili njegov grob z venci in cvetjem, kakor tudi onim, ki so prihiteli od blizu ln daleč, da ga spremijo na njegovi zadnji poti, izrekamo našo najprisrčnejšo zahvalo. Posebno se zahvaljujemo gg. zdravnikom, ki so um požrtvovalno lajšali trpljenje, nadalje veleč, duhovščini, častnim zastopnikom državnih in samoupravnih oblastev, zastopnikom raznih društev in korporacij. Nadalje prisrčna hvala župana mesta Celje g. BHheiačo, zastopnikom banske uprave, sreskega načelstva In nradništva, komisarju g. Keji, zastopniku Glasbene Matice ljubljanske g. Grčarju in predsedniku celjskega pevskega društva g. prof. Finka za častne poslovilne besede ob grobu. Iskreno zahvalo Izrekamo združenim celjskim pevskim zborom za ganljive žalostinke, celjskemu pevskemu zboru za prelepo petje njegove »Ave Marije«, posebno zahvalo soB-stinjl gospej dr. BajhovL CELJE, dne 9. julija 1938. Žalujoči ostali Poglavje tujega kapitala v naši državi Domače vesti Rudarskemu glavarju Inž. Jos. Močniku v spomin Tužna vest o Tvoji nenadni, prerani smrti je zlasti bolno odjeknila v Velenju, rudarskem revirju prelepe šaleške doline. Saj je bil velenjski drž. rudnik v Tvojih najboljših moških letih torišče Tvojega plodo-nosnega dela. izredne iniciativnosti in strokovnih zasnov za njegov procvit. s čimer si si postavil viden, trajen spomenik, zlasti z izgradnjo in razširitvijo kalorične centrale in ustvaritvijo boljših delovnih pogojev za našega rudaria-trpina. Zato je naš rudar v globokem rovu, kamor je prispela žalost.na vest, sredi dela obstal, sklonili so glave rud. nameščenci, in vsak, ki je poznal Tvo^ kleni, plemeniti in blagi značaj, T; i* posvetil misel, tiho in pobožno... ^,,-olp centrale ie zažarel v mnogih bjčkah, z vseh rudniških objektov so zav'inra]e ja]'ne zastave. Kakor da se ie oH zelenO-črnega rudarskega prapora o<^(rgaj želeni trak. simbol življenja, rasti ',n dobrih nad. in je ostal samo črni de1^ Zjvstave. simbol tmine rovov in grobov __ miru.. # £ Tvoji krsti smo položili skromen šopek rok iz Tvojega, Tebi tako ljubega vrtica v šmartnem v Tvoi grob pa fcmo položili mnogo večjo, ogromneršo kifo cvetja, spleteno iz iskren:h čustev Tvoiih prijateljev, v katerih srcih bo vemo rudarski tradiciji ostala naša zvestoba še daleč preko groba. .. Mnogo rovov si obhodi' v svojem življenju. danes si vstopil v poslednjega, po T»oti. ki pozna le cilj. a je nepovratljiva. -. V imenu direkcije drž rudnika Velenje, ki bo ohranila Tvoje velike za=luge v trajno hvaležnem spominu, in v imenu Udruženja rud. nameščencev, v katerem je tudi innovo roiakov iz Idrije, katerim sj bil najboljši predstojnik, tovariš in monter. Ti želimo na poti v poslednii revir, da bi Tvoja duša rasla zasluženi mir in Ti kličemo pomembni rudarski pozdrav: »Srečno!« Velenjski rudarji- i 0*eàe -l'i * Z banske uprav©. Ban dravske banovine g. dr. Marko Natlačen odide 12. julija na dopust in zato do konca julija ne bo sprejemal strank. * Upokojeni general s Sušaka povabljen v mednarodno kontrolno komisijo. UpoKO-jeni admiral Richard Salcher, ki prebiva na Sušaku. je bil počaščen s povabilom mednarodne kontroLne komisije za nevmesava-nje v Londonu da bi postal nien član. Admiral Salcher se je povabilu odzval in bo te dni odpotoval v London, kjer bo prevzel svoj e mesto. Ta mednarodna komisija bo določila strokovnjake za kontrolo špaaske meie z morske in kopne strani. Gospodu univ. docentu dr. Branimiru G u š i ču Zagreb. Ob drugi obletnici težke operacije, s 'katero ste mi z velikim znanjem m dolgotrajno skrbjo rešili življenje in vrnili zdravje, se Vas hvaležno spominja vdani Lavoslav Struna, s. r. Ljubljana, 10. julija 1938. * Mednarodni kongres za zgodovino medicine bo letos v Jugoslaviji in sicer v Zagrebu in Beogradu. Na zadnjem mednarodnem kongresu za zgodovino medicine, ki ie bil v Madridu je bilo sklenieno, naj bo prihodnji kongres nekje na Balkanu. V Parizu, kjer ie sedež te mednarodne zdravniške organizaci ie, pa so določili, na j bo kongres v Jugoslaviji. Kot predstavnik naše države ie prišel v odbor mednarodnega kon gresa zagrebški zdravnik dr. Lujo Thaller, ki bo predsedoval kongresu med zasedanjem v Zagrebu in Beogradu. Pokrovitelj kongresa bo Nj. Vis. knez namestnik Pavle, v častnem predsednistvu pa bosta tudi predsednik Jugoslovenske akadeniMe v Zagrebu prof. dr. Albert Bazala in predsednik Srbske akademije znanosti prof. dT. Aleksander Bel č. Kongres bo zasedal od 1. do 4. septembra v Zagrebu. 8. im 9. septembra pa v Beogradu. Iz Beograda s" bodo podali kongresisti za dva dni v Saraievo. potem pa za dva dni v Dubrovnik. Dr. Thaller bo pozdravil udeležence kongresa v latinščini. razprave o ternah pa bodo v francoščini. nemščini in ruščini Kongresno poročilo bo tiskano tudi v enem izmed slovanskih jezikov. Kongresni program je že tiskan v francoščini. Doslej se ie žp prijavilo nad 100 udeležencev iz raznih držav. ABBAZIA) kopalna sezona. OPATIJA Hotel QUISISANA & EDEN V centru. Nasproti obrežnemu kopališču. Velik park. Moderno. Komfort. Ma j-junij: Predsezonske cene! Zahtevajte prospekte! Abbazia HOTELI: ATLANTICA -PRINCIPE - AL MAKE V centrumu Abbazie ob morju. Lastna kavarna, dancing, bar. Terase na morju, vrt. Lastno kopališče brezplačno! GOVORI SE SLOVENSKI! Posestniki: Tomašič — červar. ♦ Promocija. Na dunajski trgovski visoki šoli bo v torek 12. t. m. promovi ran za doktorja trgovskih ved g. Srečko Kordeljé iz Ljubljane, naš znani športnik in večkratni državni prvak v plavalnih skokih. Čestita-mo! * Motornj vlaki na progi Beograd—Dubrovnik. Napravili so nove poskuse z motornimi vlaki na progi Beograd—Sarajevo —Dubrovnik jn izkazalo se je. da imajo ti vlaki veliko prednost pred dosedanjimi v pogledu hitrostj in tudi udobnosti za potnike. Tudi Qb največjem vzponu proti Ivanj planini vx>zijo motorni vlaki s hitrostjo 25 km uro, docim so navadni vlaki na tem Ìe dovoljen dopust in potovanje v inozemstvo z odlokom predsedništva ministrskega sveta, admin. oddelek Ad. br. 4055 z dne 7. VII. 1938. — Skupni potni list je do volilo notranje ministrstvo Pov. I. br. 36922 z dne 5. VII. 1938. — Znižana vožnja po železnici je dovolila generalna direkcija drž. železnic, komore, oddelek br. 67700/38 z dne 5. VII. 1938. Na ozemlju kr. Italije imamo znižano vožnjo 70% C. 312 (17258) 10 z dne 17. VI. 1938. Ce bi kdo razen vplačanih 180 din potreboval še lire naj to sporoči Zvezi bojevnikov, ker po deviznih predpisih «me vsak potnik vzeti s seboj 300 lir in 300 din na skupni potni list. Prijave sprejema Zveza bojevnikov v Ljubljani, Kolodvorska ul 25, samo še do 12. t. m., na poznejše prijave se ne bo oziralo. Zjutraj za lepoto — za, .'zdravi e 2 zvečer &L fL, 7QBNEMU KAMNU Iz Ljubljane Skupina 40 bratislavskih akademikov in akademičark pose t i za nekaj dni Ljubljano in Gorenjsko. Pozivamo vse tovariše akademike in ostalo občinstvo, da se udeleže sprejema na ljubljanskem glav. koL v nedeljo ob 18.05 ter da dela družbo našim ljubim gostom tako pri večerji, ki jim jo priredimo v nedeljo ob 19.30 v Slamičevi restavraciji, kakor tudi pri ogledu mesta Ljubljane v ponedeljek dopoldne. Odbor Jugosiovensko-če-škoslovaške lige, akademski odsek. u— Včeraj zjutraj je odpotovala s Kupi-na Preporodovcev na daljšo narodnoob-rambno turnejo po obmejnem Prekmurju in Apaški kotlini. S seboj so ponesli čez 200 novih, deloma vezanih knjig. V tr*?h obmejnih krajih bodo ustanovil: »Prepo-rodove« knjižnice. Turnejsko skupino vodi predsednik Starešinske organizacije g. Dušan Vargazon. u— Starešinska organizacija »Preporoda« se najpri»rčneje zahvaljuje vsem plemenitim podpornikom ter vsem knjigarnam in založnikom, ki so z naklonjenimi zneski v gotovini in s podarjenimi knjigami omogočili uspešno izve dbo narodno-obrambne turneje po obmejnem Prekmur-ju in Apaški kotlini ter ustanovitev knjižnice v treh obmejnih krajih. u— Udruženje jugoslovenskih inženjer-jev in arhitektov — sekcija Ljubljana priredi ogled površinsk» obdelave državne ceste Naklo — Brezje v torek 12. t. m. popoldne. Odhod z avtobusi iz Tavčarjeve ulice ob 15. uri. Cena od 20 do 25 din. Obv-zne prijave pismeno na udru žen je ali telefonično na št. 46-71 (gdč. Skvarčeva) do ponedeljka ob 12. uri. Vabljeni člani in po njih vpeljani gostje, u— D*". Heft rie ne ordinira do 17. t. m. u—- V Jadranski zavarovalnici in v zavarovalnici Internationale ni stavke. iraiiHmrif rmimffrniiiiamnnananivnif m Hintiinimi itifiinrKifrrriiiiriiTifiirTTrTirifiiifiiiiiifiEfiiiriiiinfmTTirrnniiiiiiim V! fotografate ? Mi Vam razvijemo in napravimo krasne slike. DROGERIJA GREGORIČ dr. z o. z. LJUBLJANA — PREŠERNOVA UL. 5. IIIIHlHfl9HtflfHinHitff*HiniffHIIItCflJniIltlltlttf(llllllllillllJ:ltlllllf llftltlltlllitjlflltFlfllllililtf llt^f IITIf I i if Flfi Pojasnilo. Podpisana Alfonz in Stane Logar, urarja, sporočava, da sva popolnoma po lastni volji izstopila iz tvrdke Jos. Eberle. Obenem že danes opozarjava cenj. občinstvo, da bova pričela s samostojno obrtjo, trgovino z urami in zlatnino. Lokal in čas pričetka bova cenj. občinstvu pravočasno sporočila in se že v naprej najtoplejše priporočava. Z odličnim spoštovanjem ALFONZ in STANE LOGAR Dr. IVAN PINTAR do t avgusta ne ordinira Lep spomenik — dar pokojnin) Ogled spomenikov dolžnost interesentov Stalna razstava — nizke cene FRANJO KUNOVAR, kamnoseštvo TeL 49-09. Sv. Križ — Ljubljana OTOK KRK ALEKSANDROVO želo omiljeno kopališče domače in inozemske publike, ki išče sonca, morja in miru. Dobri hoteli in lepe privatne sobe Ribolov prost. Informacije daje: Kupališno povjerenstvo. MOTOCIKLI -v • **: '■ ' MOTORIMPORT ; * TTRSBVÀ : 23 t. MIKLOŠIČEVA 30 t- LETOS NOVO ADAPTIRANI HOTEL S. P. D. „Zlatorog" ob Bohinjskem jezeru prične redno obratovati od 15. julija 1938 dalje. — Na razpolago sobe s tekočo mrzlo in toplo vodo. DOCENT dr. JOS. CHOLEWA se je preselil na Kongresni trg 8, vhod Gledališka Stolba S/L od 11.—12. in 2.—4. ure. — Telefon 48-57 Dolenjske toplice 38°C Zdravijo sigurno revmatizem vseh vrst, nevralgije, ženske bolezni, posledice zlomljenih kosti itd. — Prezgodnjo ostarelost. _ Rekonvalescenca po težkih boleznih in operacijah. — Specialne masaže pod zdravniškim nadzorstvom. — Krasna okolica. — Penzija s kopeljo od Din 45.— dalje. — Pojasnila in prospekte daje uprava. Akademiki od*ek Jugosloven»*»-bolgarske lige javlja vsem udeležencem letovanja v Varni, da je odhod iz Ljubljane danes v nedeljo ob 22. Zbirališča vseh udeležencev je ob 21. v kolodvorski restavraciji zaradi navodil. Vsi naj pri-neso s seboj legitimacije J. b. lige, v kolikor pa š? niso člani lige, bodo poravnali to obveznost pred odhodom. u— Maturantke Ijublianskega drl. len-skega učiteljišča iz L 1928. ne pozabite, da imamo v ponedeljek 11. t. m. ob 14. pri Sia-miču desetletnico! — Nataša. u— Vse maturantke učiteljišča W leta 1908. se vab ijo v sredo 20. t. m. ob 19. uri na sestanek na Spodnjem Rožniku. u— Poročila sta se v frančiškanski cerkvi gdč. Mila Cerinova, profesorica gimnazije v Virovitici, hči kapelnika dr. Josipa Čerina in g. Josip Capponi, profesor iste gimnazije. Priči 6ta bila gg. inženjer Bole Likar in nevestin brat dr. Jos. Cerin, zdravnik v Celju. Poročil ju je inful. prošt g. Karel Cerin iz Novega mesta, nevestin stric. Bilo srečno! SVILENE SRAJCE DOBITE V VSEH VODECIH MODNIH TRGOVINAH. u— Pridite na sestanek hišnih posestnikov. Novi hišni posestniki iz inkorporirane-ga dela Ljubljane, ki so v hudem boju za obstanek in v strahu, da bi jih boben pregnal iz domov, se trudijo na vso moč, da bi opozorili in prepričali merodajne oblasti kako pereče je vprašanje enakih pravje, to je. da bi se izenačila v Ljubljani davčna olajšava od 10 na 20 let, ker ee vendar od vseh hišnih posestnikov zahtevajo enaki povišani davki. Za enake pravice pri enakih bremenih so že tisočkrat prosili na razne načine. Je pa še mnogo važnih zadev, o katerih bi moral biti poučen vsak hišni posestnik, pa naj ima novo ali staro hišo. Nujno ie potrebno, da se vsak hišni posestnik udeležuje skupnih sestankov, ki se prirejajo v zadnjem času na splošno zahtevo prizadetih hišnih posestnikov. Jutri, v ponedeljek zvečer ob 8. bo tak sestanek v gostilni Bricelj v Štepanji vasL Pridite m pripeljite s seboj le druge! u— Vročina je znova pritisnila. Po pre- hodnem vpadu hladnega oceanskega zraka, se je v sredo vremenska razporedla na ju- gu Evrope i-spremenila, v ant.ciklonski vedri tip. Medtem ko je bilo pri nas v Sloveniji v četrtek in petek še zmerno toplo, je v jadransko Primorje in obdonavsko kotlino naglo pritisnila vročina. Tako je Split zabeležil 34u C, Rab 30. Beograd 31« a Po vsej državi se je zjasnilo, barometer ie naglo rastel in včeraj je z Jadrana zavel močan, topli in suh podsoncnik-fén. živo srebro se je povzpelo visoko, postalo je prav vroče in v senci je bilo v Ljubljani 30.6, v Mariboru 29, na Visu 31, na Rabu in v Sarajevu 32, v Zagrebu in Dubrovniku 33, Beogradu 35, Splitu celo 37° C. V noči ie bilo v Ljubljani največ 16.8, na Jadranu 25-5. Vse kaže. da se nam bližajo spet vroči dnevi, v katerih bodo kmetje, kopalci, pa izletniki in ves letoviški promet čini bolj izkoristili ugodno vreme. n_ Balinearski turnir. Danes ob 9. bo ▼ Rožni dolini v gostilni Jeločnik balinearski turnir za pokal. Tekmujejo najboljši balin-carji gostilne »Lev«, gostilne »Slibar« iz Šiške in gostilne »Jeločnik«. Kibici vabljeni! u— Zadnji dan prijave za avtobusni izlet v Gorico in Trst k operni predstavi, ki bo dne 16. t. m. v Gorici, je do ponedeljka ob 11. dopoldne. Na razpolago Je le nekaj m st. Prijavite se pri »PUTNX-KU«. 0006R-U,mSTAfiSTY» SOC POL.I MMt ZORAVLUA B 139ST-3» SUPER LYSOFORM Je zanesljivo sredstvo za disinficiranjo! Pri Vaši intimni toaleti Je Super Lysoform najboljši prijatelj, ki Vam prepreči neštevilo neprijetnih pojavov. Vpija najhitreje in najpopolneje vsak zoprni duh. Osvežuje in lepo diši. Zahtevajte ORIGINAL Super LYSOFORM v vseh lekarnah, drogerijah in parfumerijah. Pazite na originalen zavitek, odklonite imitacijo! Ta film ne smete zamuditi I ANNABELLA Predstave ob 17., 19. in 21. uri * prekrasnem, napetem in pretresljivem filmu Kino Union, TeL 22-21 TRDNJAVA TIŠINE u— Kopalci, varujte se tatov j Komaj je nekajkrat odpeljal kopalski vlak iz Ljubljane in so oživeli bregovi Save in Sore, ž? prihajajo prijave od vseh strani o tatvinah ki so jih započeli speciali?« za ta sezonski posel. Pred dnevi je policija aretirala nekega brezposelnega delavca iz Poljčan .ki je pri zasliševanju priznal, da je pred dnevi prodal na starini dobro ohranjeno sivo črtasto moško obleko, ki Jo je bil v četrtek ukradel nekemu kopalcu na Savi pri Tomačevem. Pri njem so našli še svetlosivo obleko, o kateri je pripovedoval, da jo je pred tedni kupil v Kranju od neznanega prodajalca za nekai kovačev Vsa znamenja pa kažejo, da bo* tudi ta izvirala iz tatvine. Ev ntualni oškodovanci naj se javijo kriminalnemu oadelku policijske uprave, ki hrani plen. Predno odidete na počitnice ali Vaš letni oddih, se oglasite pri Foto Touristu Lojzu šimicu NA ALEKSANDROVI CESTI 8, kjer dobite sveže filme ter 5 minut strokovnega pouka, da pravilno fotografirate oz. osvetljite Vaš film ter napravite res lepe slike, katere so Vam v trajen spomin. Zložljiv fotoaparat 6'9 s samosprožilcem samo Din 300.— Dr. Kožuh Ludvik zdravnik v Ribnici od 11. do 16. juli ja ne ordinira. Če se potite, aporabljaj-te Grogorióev „Boroean". Zahtevajte brezplačen vzorec v Drogeriji Grego-3rló, Ljubljana, Prešernova al. 5. 4VOCN1 KLNO SOKOLSKI OOftl V SlfrKl, TELEFON 41-79 Geraldina Kat v svojem najboljšem filmu IRENA V ostalih vlogah : Lil Dagover, Sabine Peters. V dopolnilo zvočni tednik in glasbeni tilm. Predstave v nedeljo ob 5., 7., in 9., v ponedeljek ob poJ 9. uri J SOKOLI! Posečajte ln podpirajte sokolski kino! V torek: DIJAK PROS JAK u— Iz obupa je hotela v smrt. V petek okrog 22. je neki sprehajalec opazil v tivolskem parku' poleg klopi neznano mlajšo žensko, ležečo na tleh. zraven nje pa stekleničico iz katere je dišalo po octo-vi kislini. Tako} je razumel, da gre za poskusen samomor, in je brž poklical stražnika, ki je pozval reševalni avto. Nezavestno ž1 nsko so prepeljali v bolnico kjer So ji zdravniki izprali želodec in ji tako rešili živ jeiije. Nesrečnica je bila 33-letn* slnžkiaia Jožefa J., doma od n kod iz kočovskeg.s okraja. Zadnji čas sie je pravdala zaradi očetovstva svojega nezakonskega otroka, pa je pravdo izgubila. kar jo je pognalo v obup. Terme «l'Abano A.-G. Abano pri Padovi (Italija) MULJ NE KOPELI — TERMALNE KOPELI — LNHALAC1JE Indikacije raznih kur kot revmatizem, artritis. presnova, ishias, stanje po revma-tizmu in po poškodbi. HIPOTERMALEN RADIOAKTIVEN MON-TIROXE IZVIR (87 C.) GRAND HOTEL ROYAL OROLOGIO shajališče najodličnejšega občinstva. HOTEL SAVOIA TODESCHINI najboljši rodbinski hotel. Obrnite se na: Terme d'Abano A.-G. Abano pri Padovi (Italija) u— Karlovška cesta v oblakih prahu. Avtomobil za avtomobilom, ki drvi po tej prometni cesti, dviga oblake praha Kakšna je hoja v tem prahu in kako se počutijo stanovalci hiš ob tej cesti, se da misliti. Pešci naj bi si neprestano tiščali nosove z robci, a stanovalci si ne upajo zračiti svojih stanovanj, ker morajo biti vedno v strahu, da se jim sobe na debele ne zaprašijo. Iz zdravstvenih ozirov se povsod stavlja vsemogoče zahteve, tukaj pa se mirno trpi, da cestni prah vrši dan za dnem svoje zdravju škodljivo delo. Ce centrum Ljubljane ne zasluži tlakovanja državne ceste, potem naj bi se cesta v poletnem času škropila vsaj toliko, kot se škropijo druge asfaltirane ceste, ki pa niso nič bolj prometne kot Karlovška cesta Iz Celja e— Poziv rezervnim podčastnikom. V Beogradu se je ustanovilo Udruženje rezer vnih podoficirjev kraljevine Jugoslavije. Udruženje želi, da se tudi ne področju celjskega vojaškega okrožja ustanovi pododbor V to svrho se vabijo vsi rezervni podčastniki, da pristopno k tej edini svoji or-grnizaciji in to z dopisnico čimprej javijo zača«nemu poverjeniku Avgustu Pavčniku. uradniku OUZD v Celju. Čim bo prijavljenih vsaj 20 članov, bo sklican ustanovni občni zbor v Celju na katerega bo povabljen tudi delegat iz Beograda. e— Kaj je s »Hmeljarskim vestnikom*? Celjska »Nova Doba« poroča: Iz vrst savinjskih hmeljarjev prihajajo vprašanja, zakaj ne izhaja »Hmeljarski vestnik«. ki je prinašal stvarna poročila o stanju hmeljske rastline, dajal navodi'a o zatiranju Škodljivcev hmelja in v hmelj&ki sezoni z dobrimi nasveti ščitil interese hmeljarjev pri prodaji hmelja. »Hmeljarski vestnik« bo začel v kratkem redno izhajati, oblast je zopet dovolila Hmeljarskemu društvu za dravsko banovino normalno delovanje. e— Zanimiv drobnopis. Brezposelni tovarniški kovač Rudolf Kovač v Celju je v petek izgotovil obširen drobnopis, ki je dolg 73 cm in visok 30.5 cm. Napisal je s svinčnikom 373 vrst. vseh črk pa je 375.600. Za pisanje je porabil 267 ur. Drobnopis, ki je obrobljen z državno trobojnico, obsega sledeče članke: Življenje in smrt kralja Petra 1. Velikega Osvoboditelja. Razpad Av-stro-Ogrske. Majska deklaracija. Zedinje-nje. Poskus osamosvojitve Slovenije 1. 1848. Življenje Nj. Vel. kralja Aleksandra I. Ze-dinitelja. Proklamacija L 1929. Anekdote iz življenja kralja Aleksandra. Atentat v Marseillu. Smrt Nj. Vel. kralja Aleksandra l Življenje Nj. Vel. kralja Petra II. Nj. Vis knez Pavle Karadjordjevič. V sredini teksta je iz samih črk sestavljen državni grb. na obeh straneh pa letnici 1918 in 1938. Drobnopis je posvečen dvajsetletnici Jugoslavije in ga bo Rudolf Kovač poklonil Nj. Vel kralju Petru II Drobnopis bo neseJ pozneje peš v Beograd. Kovač bo razstavil svoje delo danes pred poslopjem Mestne hranilnice v Celju, jutri pa v Laškem. KINO UNION. Danes »MESTO GREHA-SAN FRANCISKO«. (V gl vL Jeanette Mac Donald in Clark Gable). — Matineja ob 14 »UBIJALEC S KRINKO«. e— Izredni občni zbor Savinjske podružnice Slov. planinskega društva bo v petek 15 t. m ob 8. zvečer v mali dvorani Narodnega doma v Celju Dnevni red: Ponudba za nakup nove stavbe planinskega doma pri Celjski koči. t— Umrl je v petek zjutraj v svojem vinogradu pri Bučah zadet od možganske kapi 68-letni posestnik Franc Trupej z Bab-nega pri Celju. Pokojnega so prepeljali v Celje in ga položili k zadnjemu počitku. e— Dve nesreči v rudniku. Pri delu v rudniku Hudi jami v Laškem se je v petek vsula plast premoga na 40-letnega rudarja Karla Zeliča od Sv. Krištofa pri Laškem in mu poškodovala hrbtenico ter mu prizadejala tudi poškodbe po vsem telesu. V ,-udniku v Libojah pa se je plast premoga vsula na 18-letnega rudarja Karla Hriber-•ika in ga vrgla štiri metre gioboko. Hri-beršek je dobil močan pretres možganov. Ponesrečenca se zdravita v celjski bolnišnici. e— Obešenec na kozolcu. V petek okrog 14. so našli na kozolcu posestnice Ivanke Matkove na Ostrožnem pri Celju obešenega 46-letnega rudarja Jožeta Polnarja. Pol-nar je bi! prišel v četrtek nekoliko vinjen domov in je šel spat na kozolec. Samomor je izvrši' očividno v petek zjutraj. Vzrok obupnega dejanja ni znan. »Lutica fe videla, mastica pa ne. •.« Fantovska prisega in ljubezen v očeh naših deklet Okrogla kolesa se zmeraj vrte, zakaj pa dekleta za fanti lete? »Dekleta bežite, fantje gredo!« so dejale v časi stare ženice Danes je marsikje obratno. narodna pesem je pa že nekdaj poudarila neutajli'vo moč. ki je gnala dekliška srca v naročja fantov Ljubezen ni greh, so menili fantie m Blejčan je pel: Jest mislim, da greha nikol' manjšega ni, ko če zal'ga dekleta se primejo oci. In ko je mati izpod Triglava svarila svojo mi-Ijenko pred fanti, se ie med rožmarinom še isti večer nasmehi.ilo ljubčku dekle: Nocoj mat' so mi rekli: Ljubezen je greh! Bi kmal' me b'h tep'i, ko spustila sem smeh .. Stara je že vera. da ljubezen prežene bolezen in žaiost. Me šipi je. me bode. me glavca boli. Se ljubi perkaže, bolezen mini... Kdor ljubice ljubi, rad vinc«! pije, si pesmice poje. vesel umrje. Zato se Gorenjka rada pohvali, ko ji po še toplem utripu na minilo noč uide pri delu vesela pesem: Ga imam fantiča, ga ljubim zvestol Ga k sebi pritiskam, kušujem ljubo Korošica je še bolj vneta: Al boš me polubov, po-lubi me prov, da bo se polubec do smrti poznov... Moja dekle je čenča, k' vse počenča: Se to je »čenčala, de snoč' sva vkup b*la! se jezi fant nad dekletom, ki si ne more kaj, da bi ne izdala svoje sreče tovarišicam. Pri tem se postavijo in vsaka ve o svojem ljubem kaj povedati: Rožanka: Moj pub je dro mihen, nmav veči bi biv, več barti bi prišov, tim lubši bi biv. Gorenjka: Moj pušlic je frišen, moj ljubi je gvišen, moj perstan je zlat, pa moj ljubi je mlad. — Moj ljubček je lep ko nageljnov cvet: pa še lepši bi bil, ko bi pikast ne bil. Okrog Cerovoa svari dekle fanta: Če očeš moj ljubi bit. moraš prav veren bit: to ti napre povem, huda ti bom! Kobaridčanka svetuje Prelepi moj kosmačin, jest te lepo učim- če hočeš moj bit, se moraš obrit! Fantovske obljube in prisege kaj lahko zmešajo dekleta. Pod oknom ljubice se trubadurji naših vasi takole pnkupujejo: V Rožu: Te rajši imam ko celi svet: resnično dro spoznam, dekličev si cvet .. Na Žili: Jaz te ljubim tako. kakor zvezde nebo. kakor listja travé, tak' jaz ljubim te-bé. .. Ob Soči: Zemlja in nebo na pričo naj bo, goreče zvezdé, de jest ljubim te-bé... Na Gorenjskem: Zate prelit* čem kri, ko bi kdaj treba b'lo: tebi enake ni, tud' je ne bo... Po Dolenjskem: Si dekle moja, ne žal mi srca, de b druge ljubila, e— Druga licitacija xa regulacijo Savinje r četrti etapi pod Celjem bo 23. t m. ob 11. dopoldne v prostorih tehničnega oddelka banske uprave r Ljubljani Proračun znaša 2.256.453 din. e— Sam se je ujel. V sredo je ukradel 20-letni hlapec Karel K. iz Petrovč svojemu gospodarju Malgaju v Ljubljani 5.000 din in pobegnil proti Celju Ljubljanska policija je o tem takoj obvestila celjsko. Včeraj zjutraj pa je prišel Karel K. v policijsko stražnico v Celju in prijavil, da je \zgubil 5.000 din, ki mu jih je bil dal njegov gospodar v Ljubljani, da bi izvršil neko plačilo. Na policiji so hlapca hitro spoznali in ga aretirali. Med zasJiševanjem je priznal, da je denar ukradel in ga zakopal poleg svojega doma v Petrovčak, ne da bi ga bil kdo videl. Orožniška patrulja je od-Ma s hlapcem takoj na njegov dom v Pe-trovče in našla v zemlji zakopanih 4.600 din. Ostalih 400 din je bil K porabil za avtotaksi, s katerim se je bil peljal iz Ljubljane v Celje. Izročili so ga ljubljan&ci policiji. Iz Maribora a— Sokolska zahvala. Srčna hvala za krasen sprejem našega »praškega« članstva in naraščaja Hvala hiš posestnikom, ki so v tako lepem številu okrasili hiše. mimo katerih je šel sokolski sprevod! Za župno upravo mariborske sokolske župe: starosta dr Milan Gorišek a— Češkoslovaški akademiki v Mariboru. Danes ob 8 22 prispe v Maribor na svojem potovanju po Jugoslaviji 40 češkoslovaških akademikov iz Bratislave. Nacionalno občinstvo se udeleži sprejema na kolodvoru. a— Odličen gost v Mariboru. Dne 11. t. m. prispe v Maribor iz Španije pravoslavni odličnik in svečenik Jevstafij Vej-cenik. Tukajšnja Ruska matica, v katere okviru in prostorih bo istega dne ob 20. predaval, mu pripravlja prisrčen spre-jem. Kopalne obleke, najnovejše pri JAKOB LAH, MARIBOR. a— 251etnieo mature proslavi letnik 1913. klasične gimnazije v Mariboru v torek 12. t m. Program proslave je objavljen v vabilih, ki smo jih poslali vsem tovarišem. Prosimo polnnštevilne udeležbe! Dr. Miloš Vauhnik, Franjo M. Robifc. a— Predstojništvo mestne policije objavlja, da bodo redni polletni pregledi motornih vozil, ki služijo javni uporabi, to je avtobusov, avtotaksijev in avtoizvoščkov ter vseh v letošnjem letu še nepregleda-nih motornih vozil iz Maribora ter obeh mariborskih srezov, dne 20 in 27 t. m. ob 15. na dvorišču mestnega avtobusnega podjetja v Plinarniški ulici. » tvmv » voščeno platno, umetno lrflP9UJL£»«9 usnje, auto platno i. t. d. kupite najceneje pri „OBNOVA" F. NOVAK, JURČIČEVA ULICA 6 a— Vizumske olajšave za turiste t Jugoslaviji. »Putnik« nam poroča, da ie finančno ministrstvo dovolilo, da inozemski turisti, ki želijo zaradi krajših železniških zvf-z ali drugih ugodnosti potovati preko italijanskega ozemlja iz Slovenije v Pritnorie ali obratno lahko to storijo, ne da bi jim bik) treba nabaviti si ponovnj turistični vizum. Te ugodnosti pa veljajo le pod pogojem, da med izstopom in zopetnim vstopom v našo državo ni več kot 24 ur. Vse nadaljnje informacije se dobe v vseh »Putniko-vihc biletarnicah. a— Strahovalci Slovenskih goric za zapahi. Orožnikom pri Sv. Barbari v Slov. goricah se je posrečilo, da so izsledili petčlansko tatinsko tolpo, ki je v zadnjih mesecih številnim posestnikom, zlasti v Ciglencih, Zimici itd ukradla razne predmete, kolesa, žito in sploh vse, kar ji je prišlo pod roko. Pri zaslišanju so posamezni člani te tolpe izpovedali, da so ukradene predmete vnovčili, da pridejo do sredstev za preživljanje. a— Uboga deklica. V Jan Kolarjevi ulici so našli popolnoma zanemarjeno in zapuščeno v neki drvarnici na kupu slame 131etno Jožico Frangež Njena mati se sploh ni brigala za otroka. Skrb za ubogega, popolnoma oslabelega ter zanemarjenega otroka je prevzela usmiljena soseda. a— Mestno kopališče sporoča, da bo zaradi čiščenja kotla od 11. do 20. julija zaprta Iz Litife I— Izboljšanje železniških eves. Navadno ie že tako. da na železniško upravo vedno le za t« vi jamo. V javnost spravljamo le take zadeve, ki potujočemu občinstvu niso vleč. Javnost le malokdai prizna pohvalo orgamom železniških pa tudi ostalih držav, nih korporacij. Prj nas pa prav radi zabeležimo. da smo z novim železniškim voz- pa moja ne b'la ... V Slovenskih goricah: Vahku nuč, vahku nuč, o ti dečva moja, maš od kamrice kijuč in od srca moj'ga. Ko ozeleni pomlad, se raz vnamejo srca. Zaljubljeni fant v Slov. goricah in Halozah poje: Bi se log ne zelenio, tudi ko« ne bi pcà, bi lepa ne bia. ne bi lübe si vze|L. Zaljubljenci se srečajo povsod: Na planini me sreča, ko žene vole, dobr juter mi voši, poljubiva se. — Moj šocej je Jaka, pod uto me čaka: za žakelj me čuka, da moka vun »muka — Gredoč pod goro, zagledam svojo: v sonci leži, se rada hladi-. Kre Mure sem hoda. sem ribe loviš, sem sakec postava, sem Micko dobiš Nerodnega vasovalca mora dekle opomniti da ne menita zvezde šteti in po vseh krajih Slovenije pojo: Kaj s' je zmislila? K men* »e je stisnila! Sram me je b'lo, k' nisem vajen tako. Večina fantov je korajžnejša in odločnejša: Oj jest sim jo kušniL objel, to potem shn za ženo jo vzel... Ljubezen se vname včasf prav zgodaj: Čestokrat že v detinski dobi: Je pa mihena, rnihena, ko ana mrovljà. Ko bo hore prirastva, bo pa moja. —(Bom pa roteč posekov, bom pa jejdico sjav. Bom pa čak o v na dečva da poraste še en mavì »e tolažijo Korošci. Ljutomerčan je zaradi premlade ljubice tudi v zadregi: Ljubca me prosi, de b* jo vzeo, de b' jo vzeo: zizeka nema, kaj bi začeo? Nič ne maraj, ljirbček moj, ljubek moj! Zizek bo GRETA GABBO in ROBERT TA FLOR v nesmrtni Ijubavni romanci DAMA S KAMELI JAMI KINO MATICA ob IL, 15., 17., 19. In 21. uri! nim redom zadovoljni Dobili smo nekaj parov novih vlakov, ki vozijo na progi Ljubljana — Lit;ja in nazaj. Te vlake imenujemo rezerve. Popreie so vozile rezerve jz Ljubljane le do Zaloga. Ker pa i e največja potniška frekvenca na progi med Ljubljano in Litijo, so merodajni činitelji podaljšali rezerve do naše postaie. Prva rezerva odhaja iz Ljubljane ob 12 45. Ta je zlasti prikladna za učečo ee mladino ln gospodarske kroge, ki imajo v Ljubljani le dopoldanski opravek. Vračajo se domov še iah-ko h kosilu. Ob 14.04 se vrne rezerva nazaj Ljubljano. Zdaj bo imela menda še ves mesec zamudo, ker popravljalo progo med Litijo in Kresnicami. Vrši se promet le po enem tiru. Zato mora čakati rezerva na dohod osebnega vlaka, kj prde iz Ljubljane v Litijo ob 14.11. minuto kasneje pa zapusti rezerva naš kolodvor Ta kasneèl odhod bo trajal v?e dotlej, dokler ne bodo z^oto-vili popravil v smeri do Kresnic in pa pri posaniškem mostu. Večerna rezerva pa odpelje iz Ljubljane ob 18.10 in se ustavi ua vseh postaiah do Litije. Osebni vlak, ki krene ob 18.30 iz Ljubljane m vozi proti Zidanemu mo^tu. pa vozi potem do naše postate. Ob tem ča^u. ko dospejo rezerva, re>dni potniški vlak ;n ko se *raca rezerva, ie pri nas kaj živahen promet. Potujočemu občinstvu iz Litije in širnega gospodarsko zelo razviteffa zaledia so novi vlaki zeio dobrodošli. Zahvaljuiejo se merodajnim či-niteliem. ker so ustregli naši prošnji! Prepričani smo da nam bodo gospodje na železniški direkciji ob sestavi novih voznih redov tudi ustregli, če bomo prosili še za katere ugodnosti in zveze, ki i ih bosta zahtevala čas in želje potujočega občinstva. Iz Hrastnika h— Pevsko društvo steklarjev obhaja dane» 30 letnico svojega obstoja. h— Sokolska tombola je preložena zbog dežja s pretočene nedelje na današnjo nedeljo. Zadetek ob 15. Dobitki so zelo mika vnL h— Namesto cvetja na grob blagopo-kojne gospe Amalije Logerjeve je daroval g. Janko Frankovič iz Ljubljane 100 din za revno šolsko deco v Hrastniku. Srčna hvala! h— Rizik o dela. Mesarski vajenec Ivan Košner pri g. Birtiču si je pri delu v klavnici prerezal dve žili na desni roki. Iz Dravograda dg— Letošnja proslava sv. Cirila in Metoda v obmejnem Dravograda je bila zelo svečana. Na prejšnji večer so se zbrala vsa nacionalna društva pred pošto, kjer se je formirai sprevod: Z godbo na čelu je odkorakalo nad 300 oseb na Časov hrib, kjer se je žgal kres v proslavo naših slovanskih blagovestnikov. Po lepem govoru predsednika podružnice Družbe sv. Cirila in Metoda dr. Jožka E rata so zapeli pevci Sokola več domoljubnih pesmi. Iz Gornje Radgone gr— Čudna rei. Glede na obvestilo banske uprave je načelstvo sreza Ijutoaier-skega določilo predavanje o telesni vzgoji med drugim za nedeljo 3. t. m. dopoldne ob 9.30 v ljudski šoli v Gornji Radgoni. K temu predavanju so bile vabljene okolške občine, upraviteljstva šol. Sokoli in fantovski odseki. Vabilu oblastev so se seveda odzvali številni vabljeni zastopniki mi zbrali ob določeni uri v šoli. Ker pa predavatelja niti po enournem čakanju ni bilo, eo se vsi godroiaje razšlj. Menimo, da zasluži tudi podeželje, zlasti pa meja, nekoliko več točnosti od strani oblastev. Iz Šoštanja š— čitalnica bo do 1. septembra zaprta. Člani pa si lahko izposojajo posamezne zvezke revij ob četrtkih od 16. do 17. ure v Čitalničnem prostoru v osno-/ni šoli. S— Završne izpite na meščanski šoli so napravili: Antlej Bogomir, Hajnc Marija, Antlej Franc, Lichtenegger Hilda, Berdnik Oto, Lichtenegger Elza, Kompan Jože, Prodnik Roza, Pleteršek Miloš, Sternad Olga, šoln Vekoslav, Sumer Draga in Vasle Ferdinand. Popravni izpit bosta delala en dijak in ena dijakinja. š— Smrtna kosa. V petek popoldne smo položili v grob državnega upokojenca gospoda Mihaela Kosija. Zadela ga je Kap. Pokojni je bil lepega ln mirnega značaja in povsod priljubljen, živahno se je udej-stvoval v organizaciji invalidov in bil pred sednik šoštanjskega krajevnega združenja. Blag mu spomin, preostalim njegovim so-žalje! ★ ČRNOMELJ. Pred dnevi smo «tali v »Jutru« pritožbo meščanov zaradi zlorabe dobre pitne vode iz mestnega vodovoda» V mestu se zida več no v Ji stavb, med temi velika meščanska šola, škropijo se vrtovi cele noči, polnijo se voNe vem, kaj naj rečem. Nedavno Je bil pri nas na obisku, ko je odhajal, pa je vzel v garderobi dežnik.« »Neverjetno!... Mogoòe se je zmotil?« »Izključeno! Ta dežnik mi je šest ted-aov pred tem sam posodil.« »Kdo je ta energična dama tam na oni strani?« »To je žena nekega mojega znanca, ženska, ki razpolaga z velikimi denarji!« »Torej dosti zasluži?« »Ne. Denar zasluži moj znanec, ona mo razpolaga z njegovim zaslužkom.« ZDRAVJE « HERS AN CA3 s pomočjo zdravilnih lastnosti rastlin, s pomočjo »Hersan čaja«, sestavljenega iz posebno zdravilnih zelišč po receptu doktorja R. W. Pearsona, šefa zdravilišča v Bengali ji (Angleška Indija). Po dolgoletni praksi je ugotovljeno dobro delovanje »Hersan čaja« in to z gotovim uspehom pri obolenjih in sicer: poapnenju žil, motnji krvnega obtoka, bolečinah mesečne čišče, migreni, revmatizmu, obolenju obisti in jeter, želodčnih motnjah, zastrupljenju, zaprtosti, protinu, želodčnih boleznih, hemoroidih, splošnem in prenaglem odebelenju. »HERSAN ČAJ« SE DOBI V VSEH LEKARNAH. Za Italijo ln kolonije se obrnite na: Dr. DARIO BRELLL SESANA, TRIESTE. zrasto, saj bo ves tvoj! Drugod pojo o zaobljubi: So še mamica, mamica zibali te, so k mojemu srcu zapisali te! — Ko na peči sem pestval, ujčkal te, si pocurala me, osvojila srce... Dekle bi rado snelo danico z neba, da bi jo ukovalo v zlat prstan in ga izročilo ljubemu: De bi razsvetljeval mu gaz, k'dar hoef ponoči k meni v vas, de b' svetil mu domu nazaj, k'dar se na nebu skriva mlaj... Ko v tihih nočeh potrka ijubi na okno, se med rožmarinom prikaže obraz čuječe-ga dekleta. Če fant ni pravi, ga zlovóljno zavrne: Pa kaj si mi priša, pa kaj me glediš? Saj za te ne maram, da po smoli smerdisi ali pe: Ne postajaj tovne, ne podpiraj vogle: naia šiia je močna, ne nuca stebre... Okrog Borovolj se fantom v posmeh oglasi iz kamrice: Puebič, ko j pridi, prov rada te mam: Ano pačano mačko pripravlano mam. Mačko boš jiedov, pa pomije boš piv, pod kvopjo boš lažov, pa miši loviv!... Po takšnem sprejemu je še malo prej ljubljeno dekle zavrnjenemu fantu utelešen spak in ae takole odtesča: Liepa nič, hiba nič, huda ko sam hudič, trda ko «n poč — bo io v tajlel k noj leč!... Fantje »o vneti le za mlada dekleta, aaj: Kdor je lep, ta Je mlad, noče tih starih bab. Zato pojo: Le tista bo moja, ki tviia no poja, mi kratek čas dela. po sama leži... Ljubosumnim dekletom žugajo t nezvestobo: Bom pa kektarce lubov, pa kein arce mon bom pa zmiraj pocukrane žnabelce mov... Dekleta spet dobro vedo, da je .izbira težka: Mesec seje po noči, sonce po dni, ona pravega puha ko tažko dobi. Vsakega ne marajo: Vsac'ga od kraja še vzela ne bom: Ko čebela po rožah, ga zbirala bom. In se primeri, da po velikem zbirku ostane sama, tedaj jo može z vdovci, pa priletnimi snubci. Okrog Cerovca in Ljutomera sc upira deskle: Al starga moža nečem met, rajši idem praprot žet! Stari leže kré mené kak terda klada krč mlake. Oberne mladi se k meni, kak mlado dete k materi, al star se ne bi obernà, daglih sersen b' mu v herbt per-bnà!... Takšna je ljubezen naše vasi, pesem mladih src! Minil je stari svet, novi rodovi so izšli iz preprostih domov in legli utrujeni v zemljo, da jih naslede mlajši v svobodni državi. In ko se boči nad vasicami v sončni pripeki svetlo nebo, ko mežikajo v nočnem hladu z visokega oblaka mirijade zvezd, se užiga v srcih našega podeželja večno lepa, nemotena ljubezen, ki ji pod oknom duhte-čega rožmarina in kipečih nageljnov dru-guje le bledi svit poredne lune. -ine. Kopaj domače blago t zifo zori • • • Nad vasi je legla tišina. Vriski koscev »o se polegli Jutra so postala mrka in dolgočasna; ne moti jih več pedpedikanje prepelice, ne brušenje kos, ne rahli in zaspani pomenek utrujenih koscev; zamrla so, se potegnila vase in gledajo temno na gole travnike, kakor bi se zgodil nad njimi zločin. Škripanje visoko naloženih voz je utihnilo. Cviljenje z železom okovanih koles pri drgnjenju ob kamenje je prestalo, vonj po svežem senu se je razgubil in pijani smeh spravljačev, ki so metali seno z voz na skednje, je utihnil. Ob potoku, kjer so se zvečer po delu na senikih kopala plaha dekleta, se hihitala v pesti, se škropila in zaskrbljeno oprezovala, če jih kdo opazuje, je zavladal mir. Kak ptiček še včasih zastoka v zelenju vrbja, kakšna somračnica zleti čez jelševje in kak predčasno odvel list pade v strugo ter odplava po leni vodi bog ve kam. Kak mir je nastal, kak mir! Kakor bi po nečloveškim mor j en ju ležalo vse skrušeno in omedlelo pred silo, ki je pohodila tisoče življenj. Šole so se zaprle. Deca, ki je klepetaje bezljala po cestah, se metala ter valjala po mladi travi, nagajala psom in kradla češnje, ki jih je gospod Jezus vrgel letos obilo v Slovenske gorice, je nekam izginila, kakor bi se vdrla v zemljo. Ni čuti več njenega ščebeta, ni je videti več, le tu in tam lahko srečate molčečega težaka šolarja med starejšimi delavci. Komaj nese motriko, znoj mu lije po obrazu, po hrbtu, mu dela temne maroge na srajci in mu grize mlado telo, da se ključi in s trudom vleče noge za seboj. Pred nekaj dnevi je še hodil v šolo, zdaj pa je delavec... Kako bi drugače, ko pa je treba jesti, zakaj kdor ne dela, naj ne je. Bog ve, kakšni ljudje se nodo razvili iz teh otrok, ko jih že od rojstva žulijo glad, delo in zanemarjenost, kajti kdo pa ima v teh hudih, mračnih dneh čas misliti na deoo. Tudi učitelji polagoma odfeajajo. Ljobo-če in x žalostjo v očeh se poslavljajo od znanih jim krajev. Mnogi odhajajo za zmerom, zakaj učiteljski poklic je že tak: nestalen in odvisen od marsičesa. Izza plotov pa gledajo za njimi vaščani. Bog vo, kaj je povzročilo med kmeti in učitelji to odtujenost? Ne najdejo več stika med seboj m napetost rase. Je kriva šola aii so vzroki za to izven nje? O, kmetje vedo! Kdor želi čuti vzroke, jih lahko čuje in lahko tudi vidi, da kljub neprijaznosti do učiteljstva zdrkne čez razoran obraz kmečke gospodinje marsikatera solza, ko odhaja učitelj ali pa učiteljica, ki sta se izkazala dobra za ljudi, in iz ust izgar&nega kmeta se čuje dobra beseda, ali tiho, da bi je hvaljeni ne čul. »Zbogom! Morda se še vidimo!« šepne včasih kateri, potem pa si zakrije usta, kakor bi se ustrašil izgovorjene besede. Po goricah škropijo trto, ki se je že kapo razrasla. Modri, od galice obrizgani škro-pilci hodijo med koljem od trte do trte, vlačijo škropilno cev od rozge do rozge in modrikasta tekočina šumi po mladem listju, se vesi nanj ter ga barva. Vsak škropil ec ima oddaljeno pojat Počasi stopa po izsušeni, od sonca ožgani zemlji, trudnost mu leži na o_čeh in mišice obraza, ki je pokrit s pikicami galice, mu drgetajo pod težo pute, ki jo nosi na hrbtu. Z desnico drži škropilno cev, z levico pa pariva gor in dol vzvod, ki je pritrjen na sesal-ko. Hrbet mu je obdrgnjen in vnet. Potne kaplje vlačijo s seboj stotine drobcev galice ter jih naplavljajo na ožuljena, vneta mesta, da se odpirajo rane, a kaj, ko ni časa misliti nanje. Gorica mora biti oškrop-ljena. kajti bolezni se utegnejo naseliti na mlado listje in v jeseni bi ne bilo vina. Ženske nosijo v gorice kolje ter ga stavijo k fcrsju, ki je brez njega. Tihe so in boječe pogledujejo gor na sep, kjer sadi gospodar, ki nadzira delo. Steklenico vina ima pred seboj ter veliko krožico, ki si jo zdaj zdaj nalije, si zasuče brke, zlije vino vase in zamrmra: »Letos pa bo pijače, če gospod Jezus da!« »Dobro srečo! E. škropite, Martin?« je pozdravil gospodarja mladi sosed. »škropimo, Franc. Treba je,« je odgovoril. »Kristus, kaka sila je danes! Zemlja je 'vsa žareča.« »Si kaj žejen? Stopi na krožico!« ga je povabil gospodar, in šla sta v hladno pivnico, zaprla vrata za seboj in dolgo ju ni bilo ven. Zdaj je nekak odmor za težje delo. Koš-inja je zadai, okopavanje je po večini opravljeno, drugega opravila pa zdaj ni. Le tu in tam še žanjejo ječmen Žanjice so vesele in gospodinja je kakor prerojena. Z ljubezni polnim pogledom božajo njene oči skrbno postavljene razstave, s prsti gladi težko klasje ječmena, ki bo rešil hišo stradanja. Ze nekaj mesecev jim manjka kruha in čakajo na ječmen. Zadnja leta so bila slaba. Tepla so kmeta s svojo jalovostjo in so mu vračala komaj seme, ietos pa kaže bolje. V mlinih že klepljejo kamne in se pripravljajo na mletev. Dolgo je tekla voda brez koristi čez zajeze. zdaj pa bo tak naval na mline, da bi bilo treba v vsakem petih parov, če bi hotel opraviti dolo pravočasno. Po soncu izpostavljenih krajih že začenja zoreti tudi ozi-mina. Rž dobiva svetlejšo barvo in pšenioni klasi postajajo iz dneva v dan težji. Če zleti preko njive veter, pšenica vzvalovi, se priklanja na vse strani, pošu m e va z reszem in jezno odriva slak in koikolj. ki se repenčita med vitkimi stebli pšenice. Kakor bi se v zaljubljeno šepetajoči sapi poigravali valovi jezerskih voda. je videti, ko klasje niha in tolče okrog sebe ter leti drget bilk dalje in dalje do konca njive, kjer se val obrne ter zdrvi nazaj. Kak užitek, gledati to valovanje, poslušati tihi seiest klasja in komaj slišni šepet vetra! Ampak kdo še v teh dneh vzdihov in trpljenja misli na lepoto narave! Kmet že ne. Podzavestno jo ljubi, lepote pa ne vidi na nji. Nekdaj jo je baje. Ah nekdaj! Vrag, kakor bi človek rss moral hoditi po vsa merila v preteklost! »Kristus, ko bi le ne bilo toče!« reče gospodinja, ko ogleduje svoja žitna polja. Če se prikažejo odkod preteči oblaki, stopi gospodar «Kt ž«j»ano šibo, ki jo je povezano v presmec vrgei po cvetni nedelji na streho, jo porine v peč ter jo zažge, ali pa odganja oblake « coprom. Razni načini so, in težavno je reči, kateri je boljši. Najbolj se baje obnese vezanje trave v vozle. Ali mora jo vezati kmet, ki ni v sponi z Bogom in duhovnim gospodom. Dobro pa je tudi, da je v posesti rute, s katero je imel podvezano brado kak mrlič. Tak človek ima v vsem srečo in se ga boje tudi nadnaravne sile. Ko se zabliska in zagrmi, hodijo gospodinje okrog oglov. S kraljevo vodo škropijo sa ne eNh"* ter bjovtijajo iarodejbe bo-aedo, po pragih » podstenjah pa meli otro-čad: »Jazu», prizanesi!« In prizanese. Oblaki se razkadijo, megle se razpršijo in sonce se z apici z novo močjo v zemljo. Pripeka na listje koruze, ki se v krčih zvija v svaljke ter se skriva kakor nebogljeni otrok pred pogledom tujca. Morda bo pa res brez toče! Se nekaj dni in treba bo m žetev. Ztmft-ee si izbirajo srpe, dajejo jih klepat Ako pa so katera sreča s fantom, ki ji je pri srcu, ga vpraša, ali ji bo ob žetvi za veza-ča- Dober vezač je vreden toliko kakor vsaka žajnica, zakaj izpodbuja jo, ji deda vezi za snopje, da ne zaostane in ji ne vržejo »gor«. Ignac Koprivec. Pod Triglavom je ie stara romantika Bil je lep, sončni dan, ko smo sedli v avtobus »Alp auto« na Bledu. Poslovodja podjetja Stanko Zirovnik nas je lepo razporedil po sedežih, tako da smo vsi prav udobno sedeli. Avto je bil polno zaseden. Bila nas je zelo pisana družba, ki se najde le v letoviščih evropskega imena. Poleg stare in sloke Angležinje sta sedeli dve mladi dami, označeni s kljukastimi križi. Pred njimi in za njimi pa so sedeli bogati židje iz Zagreba, Slavonije in Vojvodine, tako da smo kranjski Janezi z brhkimi kuharicami in sobaricami vred, ki so se peljale na Pokljuko v službo, bili v veliki manjšini Orjaški Stanko Zirovnik Je dal poslednji znak in motorni kolos je takoj potegnil in nas peljal po najbolj obljudenih blejskih cestah. Brzeli smo mimo lepih vil, starih gorenjskih domačij, mimo zelenih holmov z belimi cerkvicami na vrhovih in naprej mimo položnih njiv, polnih zlatega žitnega zrnja. Pustili smo za seboj Rečico, Spod- i nje in Zgornje Gorje, pustili ob strani idi- I Učno Krnico in hiteli dalje skozi zapornico navzgor po lepi planinski cesti. Nad vasico Zatrnikom nam je že zavel nasproti svež planinski zrak. Dame z juga so hitele oblačiti plašče in jopice, napravili smo še precej cestnih ovinkov in že smo pri vozili na Mrzli studenec, kjer se odpira ena najlepših velegorskih panoram na vsem slovanskem jugu. Pred kantino je izstopilo nekaj letoviščarjev. Ostali pa smo po ravni beli cesti hiteli med samim mladim smrečjem naprej in se ustavili pred impozantnim Sport hotelom, ki stoji v mali dolinici. Večina letoviščarjev je ostala v Sport hotelu, nekaj jih je šlo k Lovcu, ostali pa smo se porazgubili po ličnih poletnih hišicah in pastirskih stanovih. Pičla ura je minila, odkar smo se odpeljali z Bleda. Kako velika je razlika med gosposkim Bledom, kjer se z rafini-rano oblečenimi damami izprehajajo bogati gospodje iz vseh delov Evrope, in Pokljuko, kjer kraljuje božji mir in kjer imajo planšarice, pastirji, drvarji, oglarji in lovci še vedno prvo besedo. Prelep je ta planinski svet. Tu imajo letoviščarji, ki jim ni za godbo, flirt in ples, priliko, da se v nekaj tednih lahko temeljito razvedre, okrepe in odpočijejo. Tu se lahko sprehajajo po cvetočih travnikih in senožetih in prostranih gozdovih, po katerih veje božanski mir in duh po smoli. Prelepi so izleti na Rudno polje, v romantično dolinico za Javornikom, na Jele in Grajsko planino, odkoder je diven razgled na Triglavsko velegorje. če te mika, pa greš navzdol in prideš v pol ure v lepo planinsko vas Koprivnik, kjer je pred 130 leti pasel ovčice župnik, narodni buditelj in pesnik Valentin Vodnik. Pri tej priliki se moraš povzpeti na visok skalnati izrastek, tako zvani Vodnikov razglednik, kjer imaš edinstven razgled na prelepo Bohinjsko dolino s smaragdno zelenim jezerom, Ukanco, slapom Savice, visoko planoto Komno z Bogatinom v ozadju. Zelo lepo Je na Pokljuki zjutraj, ko sonce ožarja veličastne gorske vrhove. Se lepše pa proti večeru, ko se velike črede živine vračajo z više stoječih planin ter ukajo planšarjl in pastirji, ko zvonček s kaoelice zvoni »Zdravo Marijo« in ko na tiho pokrajino lega večerni mrak. Tam gori za holmom pa se po končanem dnevnem delu začno zbirati drvarji, kosci in pastirji in kmalu se oglase v lepo poletno noč zvoki harmonike in ubrano zazveni po lepi planinski vasi fantovska pesem Snfnfk Matija Kongres Asocijacije slovanskih planinskih društev Za predsednika te slovanske planinske organizacije )e bil izvoljen dr. Fran Tominšek iz Ljubljane Ljubljana, 9. julija V Asocijacijl so včlanjena Zveza jugoslovanskih planinskih društev, dalje Bl-garski turističeski sjuz, Klub českosloven-skych turistu in Polskie towarzistwo tatr-zanskie. Jugoslovansko zvezo sta zastopala dr. A. Brilej iz Ljubljane in dr. Belajčič iz Novega Sada. Glavni kongresni dan je bil dne 30. junija. Obravnavala so se predvsem poročila posameznih planinskih društev o delu v pretekli dveletni dobi od zadnjega kongresa, ki se je vršil v Sofiji, ter razna vprašanja. Priporočalo se je zlasti izmenjavanje predavanj predavateljev o posameznih slovanskih področjih, dalje izmenjavanje mladinskih skupin, ki naj bi posečale slovanske gore ter se na ta način naučile slovanskih jezikov in postopoma spoznavale slovanska gorstva, še nadalje se bo pospeševalo prirejanje ekskurzij v slovanske gore tako zlasti od strani Poljakov in Cehov v jugoslovanska pogorja in obratno. Razmo-trivala se je tudi možnost prireditve večje slovanske ekspedicije v eksotična gorovja ter se je zlasti imenovala skupina Kili-mandžare in Kenije v Afriki. Kongres je vzel na znanje poročilo, da je že priprav- ljen materija! za »Informatorja* tj. za knjigo, ki bo v štirih Jezikih informirala člane vseh slovanskih društev o slovanskih gorstvih ter slovanskih planinskih društvih o vzponih v slovanske gore, o planinskih kočah, ki jih posedujejo v Asocijacijl včlanjene zveze itd. Člani kongresa so položili venec na grob »Neznanega vojaka« na Star romjestski radnici v Pragi, dalje na grob prezidenta Masaryka v Lanich, ogledali so si razstavo »Cesky raj« (planinski svet severne Češke) in se udeležili odprtja Tujsko prometne razstave Male entente, ki jo je odprl minister Krofta in na kateri je Jugoslavija jako lepo zastopana. Dne 1. julija zvečer je predaval r dvorani Kluba Ceskoslovenskych turistov dr. A. Brilej v češčini, »o varstvu prirode ln narodnih parkih v Jugoslaviji« ter z okroglo 50 diapozitivi razkazal lepote našega Triglavskega narodnega parka, Plitvičkih jezer ter nekaterih prirodnih rezervatov v Hrvatski in Srbiji. Za njim je podal univ. prof. dr. Kettner zanimivo poročilo o če-hoslovaški podzemeljski jami Domici na češkoslovaško-ogrski meji. Kongresisti so se udeležili še izleta, ki ga je priredil Klub Ceskoslovenskych turistov na Kfiževo ho- "■v. m IAP1 •SVI' rvOp erilo m M » 'a Sik 0m x bogato vezenino Za to?}*« perifo s* kopel rrfnogo uporablja lepa in okusna vezenina. Tudi barvasta čipko In vezeni motivi osta* rejo lepi, če operefe falca» občutljivo perilo v obilni in blagi peni Lux a. Lux tudi najbolj nežnim nitim ne ?lne potrebe po Izpopolnitvi, kajti skromna državna dotacija «tarma, ne more zadostovati novim njenim znatno povečanim zahtevam. Profesorja Pavko je poivobSH tramvaj. Na poSeijl ao jemaU stvar na zapisnik in so ga vprašali': »Ali ste et agcmJI sbervBfe® Tessa, ki vas je povozil?« »Näseni,« je odvrni Parvica. »Spominjam se samo tega, da je bil njegov zvonec r es-duru!« našimi v V čitalnici se rojaki spet pridno zbirajo Poznate Zenico? Mesto z dvanajstisoč prebivalci, mesto cerkva, židovskih hramov in vitkih mi na reto v, ki se belo blešče med zelenimi jagnjedi, mesto tovarn, premoga, tesnih ulfc, doma in prahu, mesto, kjer ee križata zapad in orient v vseh evojih nasprotjih?. Te opaziš že na zunaj v tehniki stavb in utic, v oblekah fljuda, ki jih srečuješ. Narodne noše, pestro vezene in z zlatniki okrašene, fesi, turbani, feredže in med njimi naše »evropske« obleke, ki pa so v manjšini. Hodim po ulicah, natrpanih s »kafainami« in trgovinami, ki imajo zunaj na cesti izve-šenega več blaga, .kakor v trgovini saimi. »Jagnjetina. Jagnjetinaa.. a!« Mlad, zagorel fant jo ponuja na vogalu glavne uiiice, ki je polna značilnega vonja po pečeni jagnjetimi. >Jagnjetina! Komad dva diinarac, in odganja muhe, k; pridno sedajo na pečemo meso Okoli vogala opreza moj stari znanec s kolodvora, postrešček Ramo, najimenitnejša pojava zeniških ulic. Ni le postrelček, temveč tu itn tam tudi gilavni dobiitek na tomboli, lepo pakiran v ogromnem zaboju, ljubitelj eikov in rakije in tankovestni prenašalec kovčegov. Najdragocenejši kovčeg mu ilahko mirno zampate. Varno ga vam prinese na dom. Toda, če ga najde na cesti, je njegov in sj, ga prisvoji, kakor si je nekoč prievoìil listnico z dvanajst tisoč dfinarjl Z najdenim bogastvom se jo okoristil, kakor se pač zna okoristiti človek, ki mu je že deset dinarjev bogastvo. Tri dni je bil pijan in z njim vsalkdo, kdor je le hotel piitd rakijo. Seveda 90 ga dobili. j-Bi ti vrinil, če bi našel?« je bil njegov edlini odgovor sodniku, ki ga je spraševal. Cesta je Ramov dom in kar najde na cesti je njegovo to prosi, da se ne vtikate T njegovo kraljestvo. Na obuiičnern pločniku, kjer obratuje >ka-fana«, pijem kavo. Po dinarju! Pravo, lepo dišečo turško kavo Ni čuda, da so kavarne tudi ob delavnikih, sredi popoldneva, polne in io »kafodžija« nosi tudi v stranske ulice moškim ki. pcukritj s fesom, prekrižan ih nog v soncu, globoko zamišljeni, čepe na hišnem pragu in kade. Muslimana... Ljubijo kavo, tobak in filozofiranje. V njihovi četrti z ozkimi ulicami in nizikiimd hišami z zamreženimi okni. se na viokoograjenem ilovnatem dvorišču in na cesti v prahu igrajo na pol oblečeni otroci Včasih pokuka izza plotu kaka muslimanka, ki si pa nič več tako ne zakriva obraza, kakor še pred leti. V ikazn il miški četrti, ki je vktfub trdnjavskemu poslopju, skritemu za zelenjem dreves in prislonjenemu na grič ob Sarajevski cesti, najlepša v Zenici, vidim tri, štiri kaznjence, ki brez nadzorstva kosi- jo na bližnjem va^o. JSh naša svoboda prav nič ne mika? Šest do sedemsto kaznjencev živi za trdnjavekimi zidovi. Pregrešili so se nad življenjem in življenje se je pregrešilo nad njimi .. . Z znancem, Slovencem ed ogledujeva lepo in moderno urejeno elektrarno, kj je največja v Bosni in ima naijvišji dimnik v državi >Dober dan!« Mlad zagorel fant z belo s« bleščečimi zobmi stoji ob stroju in se mi smehlja. Slovenec. Med brnenjem strojev se pogovarjava. »Da. deeet Slovencev dela tu. Za celo smeno nas je«. »In kaij je novega ▼ Ljubljani?« vprašuje. Z Ljubljano ne misH le Ljubljane, temveč vso Slovenijo. Doma je iz Potoka nekje na Gorenjskem. Ni le dolgo tu, in ko mi naroča naj pozdravim Ljubljano, mu je hudo. Mimo železarne, ki se je v zadnjih dveh leti h ze'o povečala in nvimo h aide (nemško šturc), prepovedanega kraljestva malih zeniških brezdomcev, ki tu, med dušljivimi plini in odpadki nabirajo premog in ga v mestu skrivaj prodajajo, da se Jahko preži-ve, prispeva z znancem na rudnik. Ze od nekdaj me mika pogledat; skozi »Petrovo okno« v rove globoko pod zemljo. Pa je prepovedano. Posebno žanfikaim. »Ker prinašajo nesrečo«, mi smehljaje ee razlaga brkati Bosanec, ko naä'ga jamsko svetilko nictii in tovarišu, ki me vkljub prepovedi nedeljskega popoldneva vodi po rudniku »Podbreztfu«, tik Zenice. Spremljevalec je rudarski strokovnjak. Ko hod&va med vSsokfimt, ponekod doeefla čistimi slojj premoga in naju v stranskih rovih moči voda, kd kaplja s stropa in duši razgreti zrak, mi pripoveduje rojak o Slovencih, živečih tu v Zenjci. Na desetine si jih tu na rudniku in v železarni služi kruh, ki lini ga skopa domača gruda ne more dajati. Iz vseh mogočih krajev eo doma... Z Gorenjske, Dolenjske, Primorja... Neteuterl delajo tu že petnajst, dvajset in v«eč let.. . V vseh mogočih strokah so zaposljeni Od direktorja (na rudniku) in inženjerja do preprostega delavca. Svojega slovenskega društva, kf bi jih tesneje vezatlo med seboj, ni-imajo Le ob prostih večerih se cesto snidejo pri kozarcu vina. Pri vjnu tudi dotam v »(Rudarskem domu« skupino Slovencev. V bližini igrajo in pojo sevdalinke, oni pa me vprašujejo po novicah iz Slovenije, po znancih. Najmanjša podrobnost jih zanima iz Slovenije, ki jim jo je dano le vsakih nekaj let za nekaj kratkih dimi obiskati. Ti obiski, pisma in časnik} so edimi stiki, k* jih ima jo z domom, ina katerega jih veže ina stotine drobnih in lepih spominov, na stotine drobnih, nevidnih veaL Pogovarjamo se. Akacije na vrtu opojno diše. Lepa pevačiea poje pesem o belem jor-govanu. Toda mj govorimo o domu, ki je daleč. Spomin na dom in vino odpirata srca. ijz karte nih privre pod toplo, zvezdnato bosansko nebo naša lepa, slovenska, hrepenenja polna narodna pesem. Niso jo pozabil!;'. Z njo jim je bližji dom, ki ga naj, tako mj ob elomesu naročajo, toplo, toplo pozdravim! Meta Korenov a. „JUTROVA" POSVETOVALNICA Davčna »Uslužbenec* — Kako se za ugotovitev pravilnega zneska uslužbenskega davka ocen ja dohodek v naravi! — Dohodek ali del dohodka v naravi se ocen j a po denarnem nadomestku, ki ga določi ministrstvo za socialno politiko in narodno zdravje po zakonu o zavarovanju delavcev. Celotne, zelo obsežne razpredelnice tu ne moremo navesti. Za koristi, ki v tej razpredelnici niso obsežne, pa oceni denarni nadomestek zaradi odtegljaja uslužbenskega davka delodajalec po dejanskih krajevnih razmerah. Dokončno določitev si pridrži davčno ob Las tv o. — Navedite nam torej, za kakšno korist v naravi gre, in povedali Vam bomo točno, koliko znaša zanjo denarni nadomestek I — F. A. v L. Davčna uprava Vam je odmerila pridobnino tudi od podjetja, ki ga imate v inozemstvu. Ali je smela to storiti? — Zakon določa, da je treba pri odmeri pri-dobnine praviloma paziti na celotni obseg podjetja v poslu in na skupni dohodek, dosežen v podjetju. Če torej razširi domači obrat svoje poslovanje tudi na inozemstvo, je zavezan pridobnini glede vsega svojega poslovanja. Vendar pa je smatrati to odredbo za določbo splošnega načelnega značaja in so po posebnih pogodbah v primeru reciprocitete dopustne tudi izjeme. Kolikor imajo takšne pogodbe s tujimi državami glede oseb in dohodkov, spadajočih v davčno pristojnost nekaterih držav, določbe, ki odstopajo od določbe zakona o ndposr. davkih, veljajo določb teh pogodb. »Vodna zadruga«. — Postavili ste zgradbo, ki je v bistveni zvezi z zadrugo kot tako. Kaj Vam je zaradi oprostitve zgrada-rine storiti? Ali Vam bo priznana? — Nekoliko jasneje bi se morali izraziti. Zato je najbolje, da obrazložite vso stvar davkariji. Po zakonu so oproščene zgradarine zgradbe združb (zadrug), ustanovljenih po predpisih zakona o vodnem pravu, za zaščito zoper poplave, za osuševanje, namakanje zemljišč in regulacijo vodi, če služijo za strojnice ali za prebivanje strojnemu osebju ali čuvajem nasipov, jezov in prekopov. Če pa prebivajo v teh zgradbah uradniki vodnih zadrug, 90 zgradbe v tem delu zavezane zgradarini, in sicer tudi, če se oddado v najem osebam, ki z zadrugo niso v službenem razmerju. — T. K. v V. — Zanima Vas vedeti, če plačuje kralj tudi kakšen davek. — Zakon določa, da plačujeta kralj in prestolonaslednik državni davek od privatne imovine. Da boste na jasnem, naj še pristavimo, da plačuje davek tudi država od svojega gospodarske o-prid ob itn e>ga poslovanja, če in kolikor je zakon ob določenih pogojih izrecno plačila davka ne oprošča. (V zadnjih letih je odreja! vsakoletni finančni zakon, da se neposredni davki na državna zemljišča ki zgradbe ne predpisujejo. —) j>Frape tem ničesar vedeti, niti ne morete sami ugotoviti, kje se je nahajal takrat pred pričami obljubljeni denar. Kako bi si pomagali. — Po predpisih državljanskega prava je glavna dedinja dolžna napovedati vso imovino, kot tudi dolgove že v zapuščinskem postopanju. Ako Vam je verjetno znano, da je svakinja zamolčala ali zatajila nekaj od zapuščinske imovine. ozir. njenih dolgov, jo smete prisiliti s tožbo in z nato izdano sodbo do tega, da navede, — po potrebi s predložitvijo se-znamka celotne imovine, — vse kar jI je znano o imovini ali dolgovih, odn. o tem, da se je dotična imovina zamolčala all zatajila, kot tudi da priseže o tem, da so njene navedbe resnične in popolne. Ker imate upravičen interes na ugotovitvi pravilnega stanja, Vam je taka tožba dopustna. Tožbo bo vložiti po vrednosti spornega predmeta pri pr-stoinem sreskem ali pa okrožnem sodišču. Najbolje pa je, da se o tem posvetujete s kakim advokatom, ki mu zaupate. D. T. M. Radi kmečke zaščite ste pri nekem dolžniku že izgubil« 50%, nato je pa predlagal znižan ie na 85% ta navajal, da je tako prezadolžen, da ne bi mogel plačati več. — Stanje prezadolženosti Vašega dolžnika bo presojati po njegovem sedanjem premoženiskem stanju. Tudi ako se je zadolžil po 20. aprilu 1932 in še je od tega dne vsled dolgov dalje zmanjševalo njegovo premoženje in večala njegova pre-zadolžitev, bo moralo sodišče vse to upoštevati. Okolnost, da v letu 1932. še ni bü tako globoko zadolžen, kakor letos. Vam ne more poboljšati Vašega stališča. Po točni ugotovitvi deianskesra stanu bo moralo sodišče itak izdati odločbo in jo opreti na resn!čno stanje. Ako je torej dolžnik pre-zadolžen, bo to dognano tekom sodnega po-stonanja, zato le mirno čakajte sodne odločbe. test se more napraviti 8e na občinsko oblast, kar se pa tiče navedenih služnosti, bosta pa morala zakonska soseda, ki sta prizadeta, vložiti pri sodišču tožbo ln zahtevati v njej, da naj se potom sodišča ugotovi, da na noben dovoljen ali zakonit način sosedu, ki je zidal, ne pristojajo taki posegi v njihovo lastninsko in sosedstveno pravico. Ako ste se v pritožbi zoper tak način zidanja Izrazili preostro, Vas more žal j enee tožiti. Radi same navedbe »korupcija«, s katero ste hoteli ožigosati sa-mol&stno postopanje soseda, ki je zidal drugače, kot je pa zatrjeval ob priliki, ko se je jedlo in pilo in o priliki, ko se je izvršil komisijonelni ogled, pa še ne morete biti obsojeni od kazenskega sodnika, ki Vam bo dal gotovo prav, da ste tako postopanje žigosali. V primeru, da ta izraz ni bil na mestu — kar Vam bo razložil razpravljajoči kazenski sodnik, pa izraz obžalujte in nato kazen ne bo visoka »čebelar«. Občina v prfmorju vam Je kot čebelarju odmerila tako kopallščno takso kot. Gostom, Id prihajajo na morje. Kako naj se branite zoper to odredbo? — V vlogi, ki jo naslovite na občino, pojasnite, da niste prišli na morje kot letoviščar, ampak zato, da stalno tam ostanete in da se ba-vite z čebelarstvom. Zahtevajte, da Vam dostavijo pismeno odločbo, s katero so Vam naložili kopališčno takso. Ako bi Vagi prošnji na odpis takse ne ugodili, se pa pritožite na pristojno kr bansko upravo Savske banovine v Zagrebu. Zdravniška I- Ž. Vprašujete, kako bi preprečili rast golše? Stara ste 50 let in opažate golšo 2 leti. Proti golša vosti imamo na razpolago razna sredstva, ki jih sme odrediti samo zdravnik in pod čigar kontrolo mora jemati dotični bolnik zdravila. V nasprotnem slučaju, ako bolniki jemljejo zdravila brez kontrole, se kaj rado zgodi, da se iz navadne golše razvije tako zvana Basedovova bolezen, ki predstavlja težko obolenje. Imel sem priliko, opazovati že več takih primerov. Svetujem vam tedaj, da greste k zdravniku, ki bo odredil bodisi operacijo, ali zdravila. Pregled je zlasti v vaših letih potreben, ker je možno, da Se za onim, kar smatrate vi za golšo, skriva kaka zločesta novotvorba. Hvaležen: Tudi vi vprašujete za sredstvo proti golšavostL Da ne ponavljam, preberite gornji odgovor, ki velja tudi za vas. j L K. TJ Bbum at» 89 M ki taMBte 100 ] kOogramav. Vprašuje, kako U stanjšali? V pogledu diete se je potrebno držati sledečih anemie. Is hrane je treba eliminirati Tbe redila© snovi. V prvi vrati mast, olje, aurovo maskx Vse jedi smejo biti le malo zabeljene. V drugI vrsti ee morate izogibati tako zvanih ogljikovih hidratov, med katere spadajo predvsem kruh, vse vrste močnatih Jedi, sladkor in med. Končno je treba omejiti tekočine v Obliki vina, piva, kave in vode. Vse jedi morajo biti Skoro neslane, ker zadržuje sol vodo v telesu. Vaša hrana naj se v glavnem sestoji iz Sledečih jedi: čaj z malo soka Umane, pusto, nemastno meso, selena po vrtnina (saiata, zelje), repa, krompir, sadje in aelo malo kruha. Med tednom določite dva dneva, ko boste vživali nič drugega kot 1 liter mleka dnevno, ali pa 1 kg in polovico sadja. Obern «m skrbite za redno odvajanje. Tak dietičnl režim je treba počasi in previdno uvesti, da se telo polagoma privadi na nove razmere, da se na ta način izognete neljubim posledicam. Rt zen tega imamo na razpolago razna zdravila .glede katerih pa se morate obrniti na zdravnika. Da morate končno skrbeti za izdatno telesno gibanje, je samoposebd umljivo. A. M. 68: Vaša 201etna hčerka tma precej bujne prsi. Kako temu od pomoči ? Razna mazila in drugi preparati ne pridejo v poštev, ker so brez haska. Priporočal bi kvečjemu samo primeren steznik za prsa in telovadbo. Primerni gibi so sledeči: odročen je, predročenje, priročen je uzroče-nje. S temi fai sličnimi vajami (tudi na orodju), bo mogoče uspelo odstraniti od-vlšno mast. Končno je možno to napako tudi operativnim potom korigirati. Vprašanje je seveda, da 11 je to sploh potrebno, odnosno, da H ta napaka sploh obstoji? Olje: Zdravljenje žolčnlh kamnov S pitjem olja je uvedel prvi Amerikanec dr. Kennedy, kl je baje posnel to zdravljenje od Indijancev. Mnenja o tem načinu zdravljenja so različna Kamnom podobne tvorbe, ki se jih opaža v blatu, niso kamni Dasl je torej ovrženo naziranje, da bi po zavžitju olja mogU odstraniti kamne, vendar se po drugi strani ne da tajiti, da se prt tej proceduri bolniki včasih bolje počutijo. Ako vam dopuščajo sredstva, ■vam priporočam večtedensko zdravljenje v Rogaški Slatini. S. A., Maribor; Dvomim, da vas boH stegni ca. Bolj verjetno se mi zdi, da imate vnetje bedrn»ga živca (išijas). Priporočam tople obkladke, ali pa zdravljenje v toplicah. J. K. D. Ker se je jedlo ta pilo sta nad tem ginjena soseda dovolila svojemu sosedu, dia nadzida svo jo hišo, ni se pa omenilo, da bo sosed zidal kar celo nadstropje. Ker je zašel preko dovoljenja, vprašujete, kako bi se da!o temu od pomoči. — Ako je sosed ob nadzidavi vzidal kar tri okna s pogledom na sosedov svet, na sosedovi strani zgradil dva dimnika, odprl greznico in vseh teh del soseda nista odobrila, niti niso bila predmet obravnave o priliki ko-misiionelnega ogleda, odrejenega po občini, bosta soseda upravičena zahtevati, da se vse postavi v prejšnie stanie. Le v primeru, da bi mu dovolila služnost oken v svoj svet. služnost hoje za dimnikarja za dohod k dimnikom, služnost čiščenja greznice iz svojega sveta, bo smel sosed, ki je zidal, že opravljene zidave obdržati. Pro- Po zmagi nad Eliskasesom je prevzel Kieninger v Harzburgu vodstvo in ga držal še tudi v tretjem kolu, ko se mu Je posrečilo z mano remizirati. V sicilijanki kot črni nisem dovolj energično izrabil prednosti v otvoritvi Eliskases Je v zanimivi partiji premagal Sämischa Bogoljubov v dobrem stilu Heinickeja — V sredo, 29. junija smo igrali dve kolL V četrtem se je tako rekoč odločila usoda turnirja Med tem ko sem namreč že po kratki borbi v indijski igri porazil Sämischa, je Heinicke z izvrstno pozicijsko igro premagal nemškega prvaka Kieningerja Tako sem prišel jaz v vodstvo. Popoldne sem dobil še »obligatno« točko proti Preusse ju, ki mu manjka izkušenj za težje turnirja Eliskases Je imel še nadalje smolo. V 5. kolu je stal že na zmago s Petrovom, pa je potem pokvaril končnico na remis. — V 6. kolu sva se srečala z Eliskasesom. Ta je igral partijo s posebno ambicijo, da bi popravil z eventualno zmago svoje slabo stanje na tabeli. Jaz sem v Niemcovi-čevi indijski obrambi že v otvoritvi prinesel pomembno novost, s katero sem si zasigural prednost, ki se je zaradi nadaljnjih napak nasprotnika še prav hitro stopnjevala S to zmago mi je bilo prvo mesto že kolikor toliko zasigurano, ker so si ostali konkurenti odvzemali preveč točk med seboj. Imel sem torej že celo točko naskoka in izračunal, da mi zadostujejo do konca trije remiji. Izredno srečo je imel v 8. kolu Bogoljubov. S Petrovom je prekinil v popolnoma izgubljeni poziciji, ob pravilnem nadaljevanju bi bil moral biti v nekaj potezah mat Po prekinitvi pa je Petrov igral neverjetno slabo in še remi-ziraL Z eventualno zmago bi bil Petrov imel izglede na drugo mesto. — V 7. kolu sem se srečal s Petrovom. Zopet sem prišel v prednost, kot črni v španski partiji. Petrov je moral kmalu žrtvovati kmeta ter je imel že gladko izgubljeno pozicijo. Zaradi majhne moje nepazljivosti pa mu je bilo mogoče izsiliti remis s ponavljanjem potez. Kieninger in Bogoljubov sta remizirala po dolgi borbi. Zopet je Bogoljubov le s srečo ušel porazu. — V 8. kolu sera se srečal s Heinickejem. Ta Je kot beli igral damski gambit odlično. Ker sem se nekoliko prepasivno branil, je dosegel boljšo končnico, v kateri je imel celo izglede na zmago. Moral sem igrati zelo fino, da sem še dosegel remis. Petrov in Kieninger, ki sta mi oba sledila z eno točko razlike, sta v tem kolu igrala med seboj in remizirala. Bogoljubov je imel zopet neverjetno srečo. Po otvoritvi je bil s Sämischem gladko izgubljen in je imel kmeta manj. Sämisch je slabo nadaljeval ter prišel samo do enake končnice. Končno je razpletel na remis ter dopustil Bo-goljubovu robnega kmeta več v damski končnici, ki bi seveda morala končati remis. Po lOurni igri pa je Sämisch fizično pupustil, napravil nekaj težkih napak ter še izgubil Tako je prišel na drugo mesto Bogoljubov. V zadnjem kolu je seveda porazil še Preusseja Jaz sem tedaj z Lok-vencem hitro remiziral, Eliskases si je nekoliko opomogel z dobro zmago nad Richterjem, Petrov pa močno odpadel zaradi poraza s Heinickejem. Sämisch je s Kieningerjem prišel v odličnem stilu v prednost, potem pa pozicijo pokvaril na remis. Končno stanje je bilo torej: I. Pire 6 % (iz 9), II. Bogoljubov 6, III. Kieninger 5Vt, IV—V. Eliskases in Heinicke 5. Slede Lokvenc, Petrov 4 Sämisch 4, Richter 3 Preusse Vt. Svojo zmago sem izvojeval v precej sigurnem stilu, brez večjih težav. Pomagala mi je okolnost, da sem bil po Noord-wijku v trainingu, ne da bi bil preutrujen, saj je bilo v Noordwijku več ko dovolj prostih dni. Tudi kvalitativno sem I igral v Harzburgu dobro, partije z Rich-' terjem, Sämischem in Eliskasesom so dobre. — Bogoljubovu je pripomogla do drugega mesta predvsem sreča, brez te bi bil moral ostati celo brez nagrada Včasih igra Bogoljubov sicer še ravno tako odlično kakor nekdaj, vendar neprimerno manj čvrsto in sigurno. Nemški prvak Kieninger (ki je svoj čas nekaj let živel na Dunaju), bi bil zaslužil drugo mesto. Igra pretežno v pozicijskem stilu, slabši je v kombinacijah. Eliskasesu se je godilo slično, kakor nedavno meni v LJubljani. Bil je iz Noordwijka preutrujen. Se prej je namreč igral tudi na turnirju v Elsteru, tako da je imel v Harzburgu že mesec dni neprestane igre za seboj. Povrh so domači mojstri posebno pazili nanj in se posebno trudili, da mu otežkočijo delo, saj je Elikases sedaj naj-resnejši tekmec za naslov nemškega prvaka Njegov rezultat v Harzburgu seveda ni realen, zaslužil bi bil sigurno več. — Prvak Hamburga. Heinicke, je med nemškimi mojstri pač najboljši teoretik in najboljši pozicijski igralec, čeprav se le malo bavi s šahom. Svoj uspeh v Harzburgu je več ko zaslužiL Porazno je izpadel turnir za Petrova Dobil je eno samo partijo, še to srečno s Preusse jem, često je stal v partijah slabo. Vedno bolj jasno je, da je bila njegova lanska zmaga v Ke-meri bolj slučajna Dunajčan Lokvenc se je izvrstno držal in zelo častno odrezal. Sämisch in Richter sta igrala tu in tam dobro, oba sta se morala boriti s fizično indispozicijo. Preusse, ki je prišel v turnir kot zastopnik lokalne šahovske pod-zveze, Je bil za turnir prešibek. Njegov edini remis z Lokvencem je treba smatrati kot časten. Turnir Je priredila ln organizirala kopališka uprava v Harzburgu skupno 7. ve-lenemško šahovsko zvezo prav odlično; turnir je potekel v vzornem redu. Zlasti oba inozemca, Petrov ln jaz, sva bila izredno gostoljubno sprejeta. Nlmcovlčeva Indijska obramba. Beli: Pire. Crai: Eliskases. (Harzburg, 6. kolo, 30. Junija) 1. d2—d4 Sg8—f6 2. c2—c4 e7—e6 3. Sbl—c3 Lf8—b4 4. Ddl—c2 Sb8—c6 Znana »švicarska varianta«, ki jo Eliskases posebno dobro pozna 5. Sgl—f3 d7—d6 6. a2—a3 Lb4:c3 + 7. Dc2:c3 o—0 8. Lcl—g5! Doslej Je veljalo kot bolje 8. b2—b4, vendar ima nato črni močno nadaljevanje Se4, 9. Dc2,'f5, z vsaj enako pozicijo. 8. — Tf8—e8 9. e2—e3 e6—e5 10. d4:e5 d6:e5 11. Lfl—e2 h7—h6? Napaka, morda celo že odločilna Pravilno je bilo takoj Lg4. Ker potem 12. 0—0 ne gre radi Se4! itd., bi moral beli itak igrati 12. Tdl, De7, 13. Lf6: in črni bi imel napram partiji tempo več. 12. Tal—dl Dd8—e7 13. Lg5:f6 De7:f6 14. 0—0 Lc8—g4 15. h2—h3 Lg4—h5(?) Zopet slabo, ker pride lovec na ta način iz igre. Bolje je bilo Lf5. Vendar ni sigurno, če nI črni sploh že izgubljen. Beli namreč vedno grozi z b2—b4 prevzeti iniciativo na damskem krilu, črni pa proti temu nima pravega protinačrta na razpolago. 16. Tdl—d5! Te8—e7 Proti zasedbi d-linije se črni skuša na kompliciran način zavarovati. Morda je bilo bolje ie Lh5—g6—e4. 17. Tfl—dl Ta8—e8 18. b2—b4! Te7—e6 Proti grožnji b4—b5 ni bilo več parade. 19. b4—b5 Sc6—b8 2. DcV-aSt c7—cö 2L Td5—d8 22. Td8:e8+' 23. Sf3—d4 24. Sd4:e2 25. c4:b5 eS—e4 Tefl:e8 Lh5:e2 c6:b5 a7—a6 črni Je komaj preprečil takojšnjo izgubo kmeta Zato pa ima na e4 in b7 slabe točke, glavna stvar pa je, da Sb8 stoji obupno slaba 26. a3—a4 a6:b5 27. a4:b5 b7—b6 -Sicer bi prišlo Di 28. Da5—a7 Te8—d8 Zopet sicer Dc7. 29. Tdl—d4! Td8:d4 2e tretjič Je grozilo Dc7. 30. Se2:d4 Df6—d8 31. Da7—a8! Tako je beli le lzsflH osvojitev kmeta Grozi seveda Sc6. 31. — Kg8—h7 32. Da8:e4-fi g7—g6 S3.De4—e8 Kh7—g7 34. f2—f4! Sb8—d7 35. De8—d8 Polagoma mora zmanjkati črnemu p» tez. 35. — Dd6—d5 36. Kgl—h2 h6—h5 37. Dd8—c7 h5—h4 38. Dc7—c6 Sd7—f6 Na Dc6: odloči seveda po 39. bc6: prosti kmet takoj. 39. Dc6:b6 Dd5—a2 40. Sd4—f3 Da2—bi Po Df2, 41. Dd4, Dg3 42. Kgl bi se moral črni vdati. Tako Je še sledilo: 41. Sf3:h4 Sf6—e4 42. Sh4—f3 Se4—f2 43.Db6—d4"H Kg7—g8 44. b5—b6 f7—f5 45. Dd4—d5 -F Kg8—g7 46. Dd5—d7 + Kg7—g8 47. Dd7—e8 +* Kg8—g7 48. De8—e7 -h' Kg7—g8 Dbl—hI +■] 49. Sf3—g5 50. Kh2—g3 S£2—e4-H 51. Sg5:e4 f5:e4 52. b6—b7 Dhl—el+1 53. Kg3—h2 črni se vda. Vasja Pire RADIO Nedelja 10. julija Ljubljana 8: Èraanel >Skrjančekc. '— 9: Napovedi, poročila. — 9.15: Prenos cerkvene glasbe iz trnovske cerkve. — 9.45: Verski aovor (dr. R. Tornine«). — 10: Koncert mladinskega pevskega zbora — 11: Otroška ura (Manca Komanova). — 11.30: Pisan drobiž (plošče). — 12: Vesel koncert Radijskega orkestra. — 13: Napovedi, poročila — 13.20: Veseli in priljubljeni napev* (plošče). — 17: Kmet ura: Važnost pregleda živil živalskega izvora za človeško zdravje, (dr. Šimen Zjbert). — 17.30: Trboveljski pevski jazz kvartet in harmonika sok) (g. Ivan Cimerman). — 19: Napovedi, poročila. — 19.30: Pevski kvartet »Fantie na vasi«. — 20.30: Operetni nape-vi. Sodelujejo: ga. Dragica Sokova, g. Jean Franci in Radijski orkester. — 22: Napovedi, poročila. — 22.15: Plesna glasba (plošče). Ponedeljek, ti- julija Ljubljana 12: Iz južnih krajev (plošče).— 12.45: Poročila. — 13: Napovedi. — 13.20: Salonski kvartet. _ 14: Napovedi — 19: Napovedi, poročila — 19.30: Nae. ura: Ljutomerske gorice (dr. Drago Hloupek). — 19.50: Zanimivosti (g. M. Javornik). — 20: Berliozovo eiml. slika Ršmeki karneval (pio šče). — 20.10: Pogled na naša gradišča (dr. Rafko Ložar). — 20.30: Koncert lahke glasbe. Sodelujejo: tamburaski septet, sestre Stritarjeve, g. Stanko Avgust in Radijski orkester. — 22: Napovedi, poročila 22.15: Iz Grietrove saite Peer Gynt (plošče). Beograd 18.05: Plošče. — 18.45: Jugoslo-venske pesmi. — 20: Pester glasbeni spored (plošče). — 22.40: Lahka godba in ples. Zagreb 19: Rezervirano za prenos. — 21: Pesmi in klavirske skladbe. — 21.30: Zbor mandolin. — 22.20: Lahka ta plesna muzika — Praga 19.25: Izmenjalni koncert Praga—Pariz. — 22.20: Drugi de] izmenjalne. 2a koncerta — 20.55: Zvočne slike.- 21.25: Violinske skladbe. — 22.15: Fibichova L simfonija — 22.45: Plošče. — Varšava 19: Brahmsove pesmi. — 21.10: Madžarska glasba — 22: Plošča — Sofija 18: Lahka in narodna glasba — 19.15: Petje. — 19.45: Orkestralni koncert. — 20.55: Nadaljevanje koncerta. — 22: Lahka in plesna muzika. Dunaj 10.30: Vedra muzika s plolč. — Opoldanski koncert — 15.30: Reger jeva glasba. — 16: Melodije za razvedrilo.— 18: Iz obrtniškega življenja — 19.10: Zvočne slike Os?Wertber< (plošče). — Praga 19.25: Odlomki iz operet. 20i Zvočne slike. — 20.20: Lahka glasba— 20.50: Zvočne slike. — 21.10: Simfonični koncert — 22.15: Plošče. — 22.30: Ciganska godba. — Sofija 16.30: Lahka in plesna muzika. — 18: Vojaška godba — 18.50: Bolsarske pesmi. — 19.30: Petje in skladbe za čelo. — 20.55: Ruske romance. — 21.15: Lahka glasba — 22: Ples. — Dunaj 10.30: Vedra muzika — 12: Opoldanski koncert—, 15.30: Akordeon in orkester mandolin. — 16: Zabavni spored. —' 18.15: Bachov »Italijanski koncert«. — 19.10: Vedra muzika za delopu6t. — 20: Humor. — 21.15: Schuman-nova glasba. — 22.30: Lahka ln plesna muzika. — 24: Nočni koncert. — Berlin 19.10: Lahka godba orkestra. — 20: Pestre slike iz časov prvih železnic. — 22.30: Lahka in plesna muzika. — 24: Kakor Stuttgart. — München 19.10: O lovcih Ln lovu. — 21: Orkestralni koncert. — 22.30: Kakor Ber-tuL — ŽML Preooa m Dunaja. »JUTBO« BL Ü58. ^ it Bkuoss. vn. MS, tVasa zen s len strun Na nase morje Dočim se starejšim ljudem bolj prileže tišina in sveži zrak gorske pokrajine, so za mladino najlepše počitnice na morju. Mnogi so se vso zimo že veselili na poletje, na naše morje, na nepopisno lepoto naših krajev ob Jadranu, na kopanje, na sončenje in komaj so čakali dneva, ko odrinejo. Sedaj je ta čas tu — treba je le še pripraviti obleke, spraviti kovčege, da odpotujejo na najlepše počitnice. Prav za prav potrebujemo na našem morju malo garderobe. Saj razen v neka- Lepo in poceni je svetlo tvorivo iz bombaža z večbarvnim cvetličnim vzorcem, ki po sestavi barv in okusni ornamentiki ne zaostaja dosti za svilenimi impriméji. Zadnje tedne prinaša pariška moda posebno lepe bluze, kratke jopice, male obleke in celo večerne obleke iz takšnega cenenega in učinkovitega tvoriva. Na naši skici vidite iz tega vzorča-Stega blaga komplet bluze in male jopice, zraven pa elegantno, lahko obleko za vse priložnosti. terih maloštevilnih krajih nikjer ne vlad.a razkošje. Poleg kopalnega kostuma in kratkih hlačkah, ki jih kombiniramo z raznimi živobarvnimi rutami za sončenje, lahko izhajamo še z dvema oblekama: s preprosto, športno in z boljšo obleko, ki jo oblečemo zvečer, če je vreme vetrovno, se ogrnemo s širokim, udobnim plaščem iz voljnega in mehkega blaga, ki nam pride prav tudi na potovanju. Na obali ali pri jadranju pa nosimo praktične moške hlače iz belega platna ali iz sive flanele, ki so v modi naslednice nekdaj tako priljubljenih širokih in vzorčastih pižam. K takšnim hlačam nosimo temnomodro jopico, ki jo lahko tudi kombiniramo s preprosto platneno obleko ali z nagubanim, belim krilom. Idealen počitniški plašč iz svetlega flauša je ohlapno krojen in zato tudi ne izgubi oblike, kadar ga nosimo odprtega. Plašč na naši skici ima dvojno prešite, poševno izpeljane, stranske šive, ki prehajajo v vrezane žepe (1. skica). Na obali lahko ves dan nosimo lahko in udobno obleko za sončenje, ki ima izrezan hrbet in gola ramena. Takšno obleko iz vzorčastega kretona ali platna izpopolnimo z enakim ali z belim platnenim bole-rom, da potem učinkuje kakor vsaka druga poletna obleka, ki jo oblečemo tudi kadar gremo v mesto. Nove obleke za sončenje imajo s šivi razdeljen život. Zgornji del je ukrojen ali nabran v obliki nederčka, kakor to vidimo pri modernih kopalnih oblekah in pri moderno krojenih rutah za sončenje (2. skica). Kakor smo že omenili, so široke, vzor-časte pižame prišle iz mode. Na njihovo mesto so stopile v strogem, moškem slogu krojene hlače, ki učinkujejo nad vse elegantno na dami z vitko postavo. K takšnim sivim ali belim hlačam nosimo črtast životec in jopič iz temnomodre flanele. Seveda je tudi jopič, krojen v moškem slogu, tako da je od daleč prav težko spoznati, če nam v tej opremi prihaja nasproti dama ali gospod (3. skioa). Po pravici so priljubljene takozvane mornarske obleke iz belega platna s tem-nomodrim ovratnikom in belimi naši vi. Posebno na morju je takšna obleka v skladu z okolico, razen tega pa se brezhibna belina platna z izrazitim kontrastom modrega • • e Vidite kaj najbolj privabi pogled moškega- Dajte laidi svojim ustnicam sijajno prozornost tn miadeniško svežost. Poskusite še danes rdečllo »GUTTARE«, neizbrisno in brez sledov, v čigar eeštavu je »Kissefix«, ki zares drži ves dan. Rdečilo »GUITARE« se prodaja v vseh trgovinah te stroke v osem enako prozornih ln sijajnih nijansah», in v &estlh barvnih tonih. »Prlrodna lepota 1938«. Prodaja se po din 66.—, 30.— 20.— in. poskusni komad, zadoščaj oč za en mesec din 9.—. L j ude vit Schön, oddelek N/2, Zagreb, Jelačičev trg br. 1. — Uspeh je zajamčen On ali jaz? Bilo je v Parizu, v enem najbolj elegantnih plesnih lokalov. Henry Lapontier je sedel že dolgo pri mizi, s katere je imel sijajen razgled po plesišču. Velik nemir ise je očitoval na njem in venomer se je oziral proti vratom. Detektivu, ki je sedel pri sosedni mizi, ise je zdelo Lapontierovo vedenje skrajno sumljivo. Zavohal je s svojim iznajdljivim nosom, da tu nekaj visi v zraku. Način, kako se je tujec obnašal, mu je govoril: »Charles, pozor! Tega moža ne izpusti iz (Oči! V tej igri gre za tvojo korist!« Monsieur Henry pa je nestrpno bobnal po mizi in lovil takt melodioznega paso-dobla, ki ga je pravkar igTala zamorska kapela. Spremljal je njeno godbo na marmornati plošči. Naenkrat je pogledal na uro. Z nje je švignil njegov pogled zopet proti vratom ... Detektiv Charles Je opazil tudi to tujčevo kretnjo. Zato se je ozrl pazljivo po tujčevem suknjiču — in res, zdelo se je, da se riše na zunanji strani žepa obris samokresa. Obetala se je torej nevarna ;reč... Pokstrot Je bil pri kraju in orkester ise je pripravljal na odmor. Prezračnikt ao zadišali in odganjali dišave, ki so plavale, 'pomešane z dimom, v plesni dvorani, na prosto, odkoder Je strujil na plesišče hladen sveži nočni zrak. Kmalu nato je vrvež zopet oživel. Ventilatorji so se ustavili, pari so plesali po taktu kapele, ki Je udarjala v instrumen-Ite divjo rumi». Ta muzika je Henryja še bolj razvnela. V desetih minutah, si je dejal natihoma, se mora pojaviti Marguerite s Francoi-som. Oh, ta ženska! čisto drugačna Je kakor druge! Najprej priseže ' ljubezen in zvestobo njemu, nato ima sestanek s Francoisom... Medtem ko mu je mrzel pot oblival čelo, se Je Henry zavedel: Nocoj se mora dokončno odločiti! Zanj ali za Francoisa. Eiden izmed obeh je odveč na svetu! V tej misli je monsieur Henry otipal žep, da se uveri, če ima samokres resnično pri sebi. Imel ga je. Dobro, za vsak slučaj je oborožen. Da, da, to je bila sijajna misel, podkupiti Margueritino prijateljico s petdesetimi franki, da mru je izdala, kam sta namenjena nocoj Marguerite in Francois! Zato bo Marguerite postavljena pred iz- bero in odločitev: On ali jaz!-- čeprav se je detektiv oziral tudi po drugih ljudeh, njegova poglavitna pozornost je vendar veljala samo enemu — Henry-ju. Njega je obdržal najbolj na pdkL Sunkovito so ee odprla vrata. Marguerite in Francois sta planila v lokal. Občutek radosti Je prestrujil Henryja. Alica ga torej ni nalagala! Govorila Je resnico! Niti trenutek ni izpustil novodoš-lecev iz svojih oči. Potem je počakal nekaj časa. In slednjič Je mirno in dostojanstveno vstal od mize ter napravil nekaj korakov do Marguerite in FTancoAsa. Hotel ju je iznenaditi. To se mu ni posrečilo. Prisedel je k ovratnika kaj lepo poda vsakemu mlademu ln zagorelemu obrazu. Obleka te vrste, ki jo vidite na naši skici, ima krog in krog nagubano krilo, život pa ima obliko kratkega telovnika, zapetega z dvema vrstama gumbov. Temnomodri ovratnik z belim našivom ima tu obliko širokih reverjev • in se sklada z gladkimi, enako izdelanimi lahko nosimo tudi v zveri m kakftno drago, barvasto bluzo ln • temnamodrim flanelastim jopičem, ki smo gm opisali te pri prejšnji akkd (4L skica). Za popoldanske in večerne prireditve potrebujemo lahko, svileno otateko s kratkimi rokavi. Slsdeč francoski nodi živo barvnih bolero», tukaj lahko uporabimo bogato izvezen telovnik kakšne naše južne narodne noše in a njim Izpopolnimo takšno enobarvno aH Se boljše — belo obleko. Na mah mčinkuje obleka Izredno originalno in naše, posebno če jo še opremimo z odgovarjajočim prerezanim pasom (zadnja sldca). Zopet se zbirajo žene vsega sveta Zborovale bodo v Edlnburgu na škotskem To pot pa Edlnbourgu na Angleškem, kamor jih je povabila na zadnjem kongresu Mednarodne ženske zveze v Dubrovniku lady Aberdeen, prejšnja predsednica te največje ženske organizacije na svetu. Mednarodna ženska zveza praznuje letos petdesetletnico svojega obstoja in žene nameravajo ta jubilej posebno proslaviti, primerno uspehu, ki ga je M2Z v tem času dosegla. Tiste štiri Američanke, ki so leta 1888. ustanovile organizacijo z geslom: »Stori drugim, kar želiš, da drugi tebi store!«, pač niso pričakovale, da bo zajela nekoč njihova organizacija 40 milijonov žen iz najrazličnejših držav vsega sveta, da bodo te žene razmahnile svoje delovanje na vsa področja socialnega življenja ter v nekaterih državah posegle celo na politično polje. Ali so ustanoviteljice videle v duhu svoje naslednice na vodilnih mestih javnega življenja, celo kot sodnice ali diplomatke? Ali pa se bo kdaj izpolnila tudi osnovna ideja njihovega programa: doseči svetovni mir? Kako žalostna bilanca: 40 milijonov žen, mater in sestra manifestira vsako letg za mirovno idejo, obsoja vojno kot največji zločin nad človeštvom — pa morajo doživeti, da še nikdar nismo bili tako daleč od uresničenja ideje svetovnega miru kakor danes. Ali ne bo vžgal požar na vzhodu in zapadu, da vse žene s podvojeno silo usmerijo svojo borbo proti vojni in njénim grozotam? ^ V Mednarodni ženski zvezi je včlanjena tudi Jugoslovanska ženska zveza, ki bo tudi letos poslala svoje delegatinje na kongres. Slovenke bo zastopala ga. Pavla Hočevar, predsednica komisije za tisk. Naj bo mimogrede rečeno, da je ta komisija izmed vseh zvezinih komisij najbolj delavna. Kakšen je njen namen? Predvsem izbira podatke o vsem ženskem delu v vsej državi ter poroča o važnejših dogodkih po raznih, predvsem ženskih listih. Prav tako pa zasleduje vse važne dogodke socialnega, kulturnega in gospodarskega življenja, ki so kakor koli v zvezi s položajem žene v državi ali tudi v zunanjem svetu ter zavzema svoje stališče zlasti v "ženskem tisku. Omejevati skuša pojave smešenja in omalovaževanja žene v tisku in prizadeva si vzgojno vplivati na javno mnenje. Komisija zbira tudi članke o ženskih vprašanjih, ki izidejo v domačih ali inozemskih listih. Skuša organizirati tudi tiskovno propagando o perečih aktualnih problemih. Naša komisija vrši to delo tako uspešno, da jo stavlja mednarodna komisija za vzgled vsem drugim nacionalnim ženskim zvezam. Za letošnji kongres je naša komisija za tisk predlagala: J.. Ob izbruhu vsake vojne na~j centralna komisija M2Z takoj ,ne da bi čakala na inicijativo včlanjenih nacionalnih organizacij protestira proti napadanju nezaščitenega prebivalstva, smatra naj za svojo dolžnost, da direktno in po časopisju obsoja napadajočo državo in obrne naj javno mnenje proti državi, ki je vojno začela. 2. Zene vsega sveta naj se seznanijo s svetovnim ženskim književnim delom, propagirajo naj v svojih publikacijah ženske pravice, ženske zveze naj ob novem letu objavljajo v Glasniku MŽZ seznam važnejših ženskih publikacij v svoji državi in s kratko karakteristiko označijo vsebino in pomen knjige, ki jo priporočajo za prevod v druge jezike. Druga komisija slovenskega dela naše ženske zveze, • ki daje pobudo in smer vsem ostalim ženskim zvezam tudi drugih držav, je gospodinjsko-gospodarska komisija, katero vodi ga. Vika Kraigher. Bila je tudi ustanovljena na njeno pobudo. Ni dvoma, da je delo te komisije izredno važno za bodočnost gospodinj. Njen namen je priboriti gospodinjstvu tak položaj, kakor ga imajo vsi drugi poklici. Čeprav pravijo, da je gospodinjstvo poleg mate- njuni miai, kjer so izmenjali nekaj vsakdanjih besed o vremenu in slabih časih. Potem Je Henry menil, da Je napočil ugoden trenutek in je dejal: »Marguerite, sit sem tvojega kolebanja sem in tja. Kratko povedano, ne zdržim več! Rrosim te, ne tiraj me v blaznost — povej po pravici, katetrega od naju ljubiš — Francoisa ali mene? Ali celo morda obad va? Kdo te bo dobil za ženo? On ali jaz?« Ko je izrekel te besede, Se je nekoliko pomiril, vendar je zadnji stavek izgovoril tako glasno, da so ga lahko slišali vsi navzoči v lokalu. Pozornost se je obrnila proti njemu. Jazzband pa je igral vedno bolj divje, zato so mnogi postali radovedni, kakšna stvar bo sledila. To priliko je porabila Marguerite, da Je dejala Henry-ju: »Prosim te, ne govori tako glasno! Saj-vidiš, da poslušajo vai ljudje!« Nastal Je odmor. Francois in Henry sta trepetala od napetosti Tudi Francois Je zdaj odpri usta in rekel: »Nu, Marguerite, kdo bo tvoj mož? On ali Jaz?« Marguerite je globoko vzdlhnila: »Oprostita mi, če povem resnico, ki Je v eni sami besedi: Nobeden!... Ne bodita zavoljo tega žalostna. Moram vama namreč odkriti, da aeon ie več let omožena z detektivom ... « Ne Henry ne Francois nista odgovorila na te besede. Poklicala sta natakarja, plačala račun, pozdravila z nemim obrazom in se odstranila, vsak po svoji poti... * rinstva najvažnejše žensko opravilo, ga vendar dejansko vsi podcenjujejo: saj velja, da ženo in otroke preživlja mož in se nikjer ne omenja, da žena tudi s svojim delom prispeva k temu vzdrževanju. Or-oanizirane gospodinje hočejo pojmovanje o vrednosti gospodinjskega dela preusmeriti tako, da bo tudi javno priznano kot polnovredno poklicno delo. Za podkrepitev opravičenosti te zahteve hočejo tudi doseči, da se omogoči vsem gospodinjam in sploh vsem ženam, naj se poroče ali ne, primerna strokovna izobrazba Dalje zahtevajo ustanavljanje gospodinjskih zbornic ter sodelovanje pri vseh ustanovah, katerih delo je kakorkoli v zvezi z gospodinjskim vprašanjem. Zlasti pa zahtevajo gospodinje, da bodo tudi one deležne socialnega zavarovanja, da bodo preskrbljene v bolezni in starosti, prav tako kakor žene v ostalih poklicih. Zahtevajo tudi spremembe pravnih določb, po katerih naj se položaj žene-matere in gospodinje izenači z moževim položajem. Se o marsičem bodo razpravljale žene na kongresu. Vedno bolj komplicirano življenje današnje dobe širi tudi delokrog ženske zveze, saj vsi dogodki posegajo tudi v življenje žene in otroka in namen ženske zveze je, ščititi predvsem interese teh dveh. Zato se posebna pažnja posveča varstvu otrok, vzgojnim vprašanjem, tisku, filmu, skratka vsem vprašanjem, ki so v zvezi z vzgojo mladine. Tudi za žene-izseljenke se zanimajo ženske organizacije ter so v marsikateri državi prav one prve začele sistematično delo v tej važni panogi socialnega skrbstva. Pri nas je to delo še posebno važno, saj imamo po zadnji statistiki 1,150.000 izseljencev po raznih delih sveta in med njimi je gotovo vsaj polovica žensk. Za mal narod kakor smo mi, js zanimanje za rojake v tujini vprav življenjskega pomena. Ženske organizacije s svojimi stiki z drugimi organizacijami lahko zlasti mnogo store za dekleta, da dobe pri ženah tistih držav, kamor so se izselile, v vsakem primeru varstvo in pomoč Treba je samo dobre organizacije, ki bi res nemoteno poslovala. V ta namen bi morala iti na roko oblastvena zastopstva v posameznih državah. — Zanimivo je, da je holandsk^t delegatin ja postavila v zvezi s to komisijo tudi ureditev vprašanja ciganov-nomadov po vsem svetu. Kot eno izmed važnih vprašanj se smatra tudi vprašanje državljanske enakopravnosti žene, čeprav imajo danes žensk« vililno pravico — vsaj delno — že v večini držav. Vendar s tem še nikakor ni rešeno vprašanje enakopravnosti, kajti važno je predvsem, kako se izvaja enakopravnost v praksi, pri oddaji služb, pri plačah, v zakonih itd. Zato se posebni odseki bavijo tudi z vsemi temi vprašanji ter zasledujejo vse pojave, ki so kakor koli važni za ženski položaj. Če bodo žene na kongresu podahe točno sliko o položaju v svoji domovini, bomo dobili vsekakor zanimiv pregled in marsikatero pobudo. Kongres MŽZ se prične 12. t m. In bo trajal, kaor vedno, 10 dni. Sadna prehrana Zdrave lastnosti prehrane s sadjem se v današnjih časih toliko povdarja, o tem se toliko piše, da je dandanes že najbolj preprostemu in skromnemu človeku postalo jasno, da Je treba sadje uvrstiti med najvažnejša, za človeški organizem najbolj zdrava hranilna sredstva. V naslon jem prinašamo nekaj nasvetov, kako se da sadje okusno uporabiti v močnatih jedeh in kako ga je pripraviti za zimo: Riževa krema s sadjem. Stiri dkg riža operemo in skuhamo v četrt litra mleka. Malo osollmo. Ko je riž kuhan (vre naj počasi, skoro tri četrti ure) ga odstavimo, Naslednji dan Je odhajal Francois proti Marseilleu. Pred odhodom vlaka al Je kupil na peronu jutranji hst in ko ga je razgrnil pred sabo, je Citai med domačo kroniko sledeče: Monsieur Henry La/pontier se Je ponoči ustrelil. Storil Je to očividno v duševni zmedenosti... « Prebral Je še enkrat, kakor bi se hotel prepričati, če je res tako. In ko je videl, da ga oči no varajo, je zganil list skupaj ter sedel v vlak s težkimi mislimi o zmedenosti, ki se je pri enem izmed tekmecev v ljubezni Marguerite stopnjevala do samomora ... Vsiljivec Pri vratih gospoda Larbauda je pozvonilo: enkrat, dvakrat, trikrat. Vsako pot bolj viharno. »Ali je g. Larbaud doma?« Tako je vprašal možiček srednje postave z energičnimi potezami na obrazu služkinjo, ki je takoj zasumila, da prihaja zopet kdo s terjatvijo. Zato Je dejala potem, ko je bežno pokukala skozi ozko odprtino pri vratih: G. Larbauda «čete? Ne vem, kje Je, dovolite, da najprej vprašam. . .« Tujec pred vrati pa se ni dal odpraviti Poznal je menda takšne manire, kajti vtaknil Je nogo v odprtino pri vratih ln Je nesramno silil v stanovanj«. Ko Je stopa noter, Je dostavil: »Ž g. Larbaudom moram govoriti!« V tistem trenutku je stopila iz salona na hodnik majhna, prikupna dama. Rekla je: »Kaj telite? Jaz sem ga. Larbaudova. 0 gkg vanIHJevega sladkorja far t___na hladno, da ee popolnoma M+M Medtem raztopimo v dveh žlicah vode MiA liste telatine. Raztopljeno prime-temo «hlajenemu rlžu, dodamo še četrt litra gladke stolčene smetane, čašico ruma aH pa konjaka. Na dno posode za puding, ki smo Je izplahnili z mrzlo vodo, damo za prst na debelo riža, potresemo na riž sadje (Jagode, češnje, narezane marelice ali kako drugo sadje, kakor pač da letni čas). Premalo sladko sadje potresemo še s sladkorjem. Na plast sadja zopet naložimo plast riža in tako dalje izmenoma. Vrhnja plast naj bo riževa. Posodo potem postavimo na led, v mrzlo vodo ali mrzlo klet in Jo pustimo toliko časa, da postane krema trda. Posodo s kremo podržimo nato nekaj sekund v topH vocB, potem pa zvrnemo kremo na krožnik. Na kremo nadevamo še sladke stolčene smetane, preko smetane pa natresemo še posladkano sadje. Marelični cmoki V skledi napravimo testo iz četrt kg moke, kateri smo domešali 4 dkg sirovega masla ln mešaje prilili četrt litra vrelega mleka Testo, ki smo ga dobro stepli in zmesill na deski, razvaljamo in zrežemo na četverokote. Bolj drobne marelice operemo in razpolovimo. Pol marelice, v katero smo dali namesto pečke košček sladkorja, dobro zavijemo v testo in zatlačimo. Ko so cmoki narejeni, jih skuhamo v slanem kropu. Medtem ko vro, najmanj 7 minut, jih moramo večkrat obrniti, Kuhane zmoke poberemo v skledo in jih zabelimo s sirovim maslom in drobtinaml — Enako kakor marelične cmoke, delamo tudi češpljeve cmoke. Ocvrte marelice. Marelice razpolovimo in odstranimo koščice. V vsako marelico položimo eno olupljeno zrno mandeljna ali oreha. Marelice zložimo v skledo in jih malo potresemo s sladkorjem. Nato pripravimo tole testo: V loncu raztepemo četrtin-ko belega vina, štiri žlice olja, 3 dkg sladkorja, malo naribane limonove lupinice, ščep soli in četrt kg moke. Po potrebi pri-11 jemo še žlico vode, da dobimo bolj tekoče testo. Pripravljeno testo naj počiva pol ure. Nato zamešamo v testo še sneg dveh beljakov, testa pa ne smemo preveč mešati. V to testo pomakamo pripravljene marelice in jih potem ocvremo v vroči masti. Namesto marelic lahko vzamemo tudi češplje ali'narezana jabolka, češpljam moramo koščice pobrati previdno tako da jih ne razpolovimo popolnoma. Jabolka pa olupimo in zrežemo počez na rezine, v sredini pa izrežemo peške. Breskova mezga. Dobro zrele, napol mehke breskve operemo in do suhega odcedi-mo. Nato jih razpolovimo in odstranimo koščice Presne breskve pretlačimo skozi «tč, Jih.stehtamo in damo na vsak kg breskev kg kockastega sladkorja. Breskve s sladkorjem dobro mešamo eno uro, med mešanjem pa dodajamo za vsak kg breskev po eno žlico 96 odstotnega vinskega cveta (alkohola). Ko smo dobro mešali mezgo eno uro, jo nalijemo v majhne steklenice, najbolje četrtliterske: kadar namreč steklenico načnemo, moramo mezgo porabiti vsaj v treh dneh, sicer se pokvari. V vsaki steklenici je treba na vrh mezge nasuti žličico sladkorja v prahu, na sladkor pa naliti še pol žličice vinskega cveta. Nato steklenice dobro zamašimo ali zaveže-mo s pergamentnim papirjem. Preden pa polnimo steklenice, jih moramo dobro pomi ti ln ko so se posušile, jih splaknemo še z vinskim cvetom, da so popolnoma čiste. Tako pripravljene breskve porabimo pozimi za omako, kremo ali nadev torte. Breskova mezga pa služi tudi kot dobra pijar ča, če jo razredčimo z vodo ali sifonom, ker ohrani taka mezga vonj in okus svežih breskev. Breskev korrrpot za rimo. Breskve dobro zbrišemo, razpolovimo in jim odstranimo koščice. Na vsak kg breskev prevremo pol kg sladkorja v četrt litra vode. Ko sladkor zavre, poberemo z nJega vse pene, nato pa stresemo vanj breskve Ko so v sladkorju vrele 5 minut, Jih poberemo ven tn damo v Cisto skledo, sladkor pa pustimo vreti, da se nekoliko zgosti. Nato stresemo breskve k sladkorju, Jih zmešamo in še tople naložimo s sokom vred v segrete kozarce. Kozarec zavežemo s kosom pergamentnega papirja, namočenega v vinskem cvetu, nato pa jih shranimo na suhem in temnem prostoru. Praktični nasveti Potenje nog in taščeaje kože med prsti Preden do tega pride — pojavlja se najraje v poletni vročini — moramo skrbeti, da si vsak večer umijemo noge in jih po-sujeom s smukcem, posebno med prsti. Ko pa se koža že začenja luščiti, jo namaže-mo zjutraj in zvečer med prsti z glicerinom in arnikovo tinktura Koža se bo hitro pozdravila in zacelila. Madeži od trave aH evefcja. z vodo jih ni dobro izpirati, pač pa je uspešno, če jih dobro namočimo, z aJkoliolom ali pustimo v njem namakati nekaj časa, potem pa jih dobro otremo. Tujec je potegnil iz žepa beležnico z besedami: _ »Milostiva, prihajam zaradi nekega računa ... « »Tako? Zaradi računa?« se Je začudila ga. Larbaudova. To je bila ženska z veliko prisotnostjo duha. Bliskovito je spregledala položaj in ne da bi se dala omajati v svojem ravnotežju, je odvrnila: »Obžalujem. Moj mož je ravnokar odpotoval. Ni ga doma.« »Ni ga doma?« je povzel tujec. »Kakor sem povedala... « je mencala ga. Larbaudova. »Odpeljal se je najprej v London, od tam bo potoval z letalom v Stockholm. In morda obišče tudi prestolnice baltskih držav. Niti jaz ne vem, kdaj se vrne s potovanja ... « Tujec je strmel nekaj časa v tla, nato Je vtaknil beležnico nazaj v žep in rekel: »Hm, hm. Zelo neljuba stvar.« In ko je hotel še nekaj povedati, ga Je prekinila ga. Larbaudova: »Veste kaj, najboljše storite, če pustite tukaj naslov. Kadar se bo moj mož vrnil, vam bomo sporočili. Mislim, da bo to v dveh aH treh mesecih«. »MoJe ime je Duval« je tedaj dejal tujec. »G. Lart>auQ me dobro pozna.« »Lepo od vas in od nJega,« Je rekla ga. Larbaudova ter ponudila tujcu roko v slovo. Želela ga je čimprej spraviti iz stanovanja, toda možakar se ni dal odpraviti. Sel je potem, ko je pojasnil: »Obžalujem, hudo obžalujem, da ne morem govoriti z g. Larbaudom. Sem namreč korekten človek in nimam rad neporavnanih računov. G. Larbaudu dolgujem 500 frankov in danes sem mu jih hotel vrniti. . .< Odkritje ameriškega letaka med zelenim morjem gozdov — Z živežem, puško in kamero skozi neznano ozemlje — Tri km dolg curek v štirih mogočnih pramenih Koliko neznanih čudes i'e še na svetu! Ameriški letalec Jack Angel je pade! s svojim letalom v Parimskem goroviu na zemljo. Smatrali so S a že za mrtvega, toda nekega dne je prispel iz tega doslej popolnoma neraziskanega ozemlja s fotografami. ki dokazujejo, da je tam velikanski eia p, Šestkrat daljši od znamenitega niagarskega slapa. Angel ie letel s tovorom etroje»v in nadomestnih delov preko Parimskega gorovja i i Boiivarja ob Grinoku proti Bogoti. Nenaden vihar ie zgrabil njegovo letalo in ga vodil v kraje, ki so na zemljepisnih kartah označeni z belimi lisami. Bil je prisilien. da se je dvigal čedalje višje, kajti gorovje ie raslo do višine 3300 m. Pod njim eo se razprostirali neskončni gozdovi kakor zeleno morje potem i e zašel z letalom na golo skalovje. Brezžična naprava mu je odpovedala, od časa do časa se je motor ustavljal, potem je letalo moralo po sili na tla. Letalec s« ie znašel v najslabših okoliščinah. Od kraia, kjer mu je odpovedala brezžična postaja, je bil zelo oddaljen in tu bi ga iskala rešilna letala, toda do kraja, fejer je pristal, bi gotovo ne prišla. S pripomočki. ki jih ie imel na letalu, motorja ni bilo mogoče popraviti, in tako se je Angel odločil za pohod skozi neznano oz em 11 je. Naložil si ie živež na hrbet, vzel puško jn kamero in tako je odrinil na nevarno pot. Moral ie skozi ozemlje Karonija in drugih velikih pritokov Gritioka, kf na kartah večinoma niso niti zarisani. Malokdo si utegne predstavljati, koliko muke ie moral pretrpeti na tem pohodu. Prve noči je iskal še krajev, kjer bi lahko prenočil, ne da bi bil v nevarnosti pred zvermi in kačami. Tedaj ie le malo spal. Pozneje je spal. kjerkoli je že bilo. ne da bi se brigal za ßvoio okolico. Po dveh tednih je končno napravil odkritje, za katero se zanima danes ne samo Južna Amerika, temveč tudi ves znanstveni svet. V nek; soteski ie namreč slišal grmenje, ki je postaiaio čedalje močnejše in ki je na zadnje sličilo grmenju silne nev;hte ali boto ja j oče mu ognju na veliki fronti. Trajalo je več ur. preden ie pri romal do kraja, od koder ie prihajalo grme-nie in tedaj je odkril slap. ki ie bil do današnjega dne popolnoma neznan. Silna reka se ie pretakala z velikansko naglico skozi razmeroma ozko tesen. Tedaj je Angel spoznal, da stoii na visoki ravnini, v katero si ie reka izgrizla svojo strugo. Vodovje se zaganja v globino, ki ji ni videti konca. Tu je neverjetno mogočen in krasen slap. Več nego dva dni je trajalo, preden si je letalec utrl pot do vznožja tega slapa. V tem času in potem posebno ob vznožju je lahko napravil dolgo vrsto fotografskih posnetkov, ki kažejo podrobnosti tega naravnega čuda. Slab je dolg 3 km in se spušča v štirih mogočnih skokih preko roba 3300 m visoke gorske planote. Prvih 1800 m se vodovje spušča navpično v globino. Tu so si vodne mass izkopale velikanski kotel, ki jih sprejema vase n kj povzroča mnogo kilometrov daleč slišno grmenje. S prve »stopnice« se spušča voda v nadaljno globino in sestavlja >komaj« 400 m vjala podobne črepinje in končno je angleška odprava pod vodstvom sira Roberta Munda in Myersa odkrila v Nilski dolini črepinje in obdelane kamne, ki popolnoma sličijo izkopaninam v Hogarju in Tibestiju. Iz črepinj je bilo mogoče sestaviti celo v.~zo. Dosti več o antinej_ ski kulturi pa niti danes ne vemo in zato čaka znanstveni svet z zanimanjem, kakšne uspehe bo imelo nadaljnje raziskavanje. Legende o Versailles^ Mirovne pogodbe ni sestavila kopica „zmage pijanih" mož »Daily Telegraph« prične objavljati rokopis nove knjige Lloyda Georgea o mirovnem kongresu in versajski pogodbi. V svojem naznanilu pravi list, da bo ta objava razblinila celo vrsto legend o Versaillesu. Gre n. pr. za legendo, da je mirovno pogodbo sestavila kopica od zmage pijanih mož, pred vsem pa za legendo, da je bil predsednik Wilson pravi ustvaritelj mirov- ne pogodbe in da se je pri tem njegov, svetu odmaknjeni idealizem družil z nečistim realizmom manjših liudi. Resnica je ta, da ni predsednik Wilson mirovni konferenci nikoli predložil kakšnega osnutka mirovne pogodbe. In res je tudi to. da je prišel Wilson v Evropo z zelo majhnim poznanjem evropske zgodovine in težav, ki so jih povzročali stoletja stari problemi. Haile Selasie zmagal pred sm Prejel bo deset tisoč angleških Susntov Angleško apelacijsko sodišče v Londonu je odločilo, da ima Haile Selasie, bivši abe-sinski cesar, pravico do izplačila 10.000 funtov šterlingov, ki bi jih morala neka angleška družba plačati abesinski vladi še pred zasedbo Abesinije po Italiji kot kabelske pristojbine. Pravda je bila zanimiva zato, ker so se nižje inštance postavile na stališče, da biv- ši neguš nima pravice do tega denarja, dokler ne bo razjasnjeno vprašanje angleškega priznanja italijanske zasedbe Abesinije. Družba je bila pripravljena vsoto plačati, vendar je hotela prej vedeti, da-li ima pravico zahtevati to izplačilo Haile Selasie kot poglavar bivše abesinske vlade, ali pa Italija kot sedanja gospodarica Abesinije. Apelacija se je odločila za neguša. Zanimivosti Novi računi kažejo, da poSilja sonce svoje žarke v veeoljstvo že približno 80 milijard let. Navzlic temu ima še dovolj energije, da bo lahko svetilo še 1500 milijard let. V NemSJI imajo nad 200.000 shtoofre-nfkotv. Ta duševna bolezen spada tam zato med najvažnejše bolezni, ki se jih tiče zafeon za preprečitev dedno bednega naraščaja. V novejšem času so opazovali pri možeh, ki *> trpeli za to boleznijo, da so Jlan njeni znaki vidno popustili, ko so jim vbrizgali ženskega spolnega hormona. Iz geoloSke dobe zemlje vemo % gotovostjo o petih dobah, ko so se tvorile gore. V vsaki takSni dobi se je zemeljski poJnmer po novejših raziskarvanjlh skrčil povprečno sa 191 km. Pred temi dobami je zemeljski pohimer meril približno 7500 kilometrov. Statìstica urad DruStva narodov Je ugotovil da porabijo v Evropi vsak dan povprečno 4 milijarde vžigalic. Te štiri mffljarde zahtevajo 800.000 kubičnih metrov lesa in 420.000 kg fosforja, , ^ Se en ameriški vodljivi zrakoplov mornarico Zedin jenih držaiv gradijo zdaj nov vodljivi zrakoplov, kakor pišejo ameriški Isti, zadnjega, ki naj dokaže svojo uporabnost. Zrakoplov bo polnjen s helijem. Ce se tudi ta zrakoplov ne bo obnese!, bo Amerika opustila nadaljnje konstrukcije zrakoplovov v obrambne namene. i Ima milijone, pogreša svobodo Sitnosti z „rezidenčno klavzulo" v oporoki 231etna Kanadčanka Elizabeth Siftono- va je hči nekdanje Jeanne Nashove, ki jo Američani imenujejo »najbolje oblečeno žensko na svetu«. Po svojem očetu je mlada dama podedovala milijon dolarjev, toda očetova oporoka je določala, da sme uživati to dedščino le toliko časa, dokler bo bivala v Kanadi. Navzlic temu se je miss Siftonova leta 1934. in 1935. po enajst mesecev mudila v Evropi in potem je izjavila, da hoče prebiti na stari celini še enajst mesecav, da izpopolni srvojo izobrazbo. Da bi ne doživela kakšnega presenečenja, je povprašala izvrševalce oporoke za mnenje. TI pa niso bili edini in prišlo Je do dolgotrajnega sodnega postopka zavoljo »rezi d enòne klavzule« v oporoki mistra Sif-tona. Najvišji sodni dvor kanadske države Ontario je odločil, da kakšna majhna odsotnost Siftonove iz Kanade še ne pomeni prestopka zoper očetovo voljo, toda po enajst mesecev odsotnosti na leto je vendarle preveč. Tudi apelacijsko sodišče je odločilo zopet Siftonovo. šele najvišiji sodni dvor britskega imperija ji je soda j prišel na poanoč in je izjavil, kar je edino pravilno, da je »rezidenčna klavzula« v oporoki neveljavna. Elektrifikacija italijanskih železnic Elektrifikacijski program italijanskih državnih železnic napreduje, kakor poročajo iz Rima, z velikimi koraki. V kratkem bo. sta izročeni javnemu prometu železniški progi Milano—Bologna—Ancona in Rim— Livorno—Pisa. S tem bodo priključili elek-trificiranemu omrežju zopet 177 km novih železnic. Celokupna dolžina elektrificiranih prog bo znašala potem 5100 km. Za svetovno razstavo 1.1942. je projektirana iz Rima železniška proga, ki t» veljala 150 milijonov lir, Smrt dveh sester skoro ob istem času V Taufkirchenu ob Pramu so te dni pokopali sestri, ki sta živeli v raznih krajih, a sta umrli eden in isti dan popoldne. Starejša sestra je bila kmetica in je imela 48 let, njena mlajša sestra pa je imela 46 let. Časovna ra^ika med .smrtjo star?jše in mlajše sestre je znašala samo nekaj ur. Kupuj domače blago 2 Cerkev brez zvonov V Katovjcah so nedavno blagoslovili novo katedrailo, ki sicer še ni popolnoma dograjena, vendar pa v glavnem končana. Posebnost te cerkve je, da ima zvonik, toda ne zvonov. Namesto zvonov imajo gramofonske plošče, ki so v zvezi z ojačevalci Pri blagoslovitvi so ojačevalci posnemali zivonenje i-n pravijo, da se je stvar prav dobro obnesla. Smrt angleškega raziskovalca V Sydneyu je umri v 32. letu svoje dote znane angleški raziskovalec Jack Hydes, ki je odkril pred tremi leti na Novi Gvineji nov človeški rod. Hvdes je bil dober eo-trudnJk angileskiih koloni jasnih oblasti ter je pomagal spraviti Gambi si, GorLalo in Jumamaipo pod kontrolo britskega imperija. NI VEDNO krivo perilo, če se prekmalu raztrga. Uporabljajte za pranje odlično etmò milo ln Vaše perilo bo delj časa ostalo ceioi ANE O T E Strastna oboževalka Bernarda Shawa je prišla nekoč k Shawu in zahtevala od njega, naj ji čita svojo novo dramo. Pisatelj ai pristal na to, ali vsiljiva častjika je dejala, da pride vseeno ob isti uri k njemu na dom. >Ob šestih s«m sam doma. Saj veste, kako je to: če sta moški in ženska sama V hiši, ie vedno nevarno. . .< >Kaj nevarno!« je zavrnila 5ast?0ca Sha-wa. >Saj vendar lahko pozvonim sfi-už:cičadi!< >Saj to je ravno tisto«, je dejal Shaw. >Ko bo vse končano, ne boste več pozvonili.. .< ★ Neka angleška pflemenütaSmja fri je ogledala Poiretov salon večernih oblek ter je barantala s Poiretom. da bi znižal cene nekaterih izdelkov. Dejala je: »G. Poiret. svila se je vendar pocenila, torej je logično, da se imo r a znižati tudi cena vaših izdelkov«. Poiret ji je odvrnil: »Oprostite, ali mislite, da bo vaš Bernard Shaw cenejše prodajal svoje knjige, če se je papir pocenil?« VSAK DAN ENA Cjrkuški ravnatelj, ki ima prho vedno pri rokah. >JUTRO« St 153, - Nedelja 10. VIL 1931 SPORT Po srečanju z Jadranom Kako gledamo aa nadaljnji razvoj tekem v italijansko-jugoslovenskem plavalnem turnirju Po 7 tekmah jugoalovensko-italijanske-ga plavalnega turnirja v obmorskih krajih je bil v petek zvečer prvi nastop v sladki vodi Razlika se je takoj poznala: edini kopni udeleženec je v sladki vodi takoj beležil zmago, za katero se je zaman potegoval v treh prejšnjih srečanjih. Res je aicer, da Jadran niti od daleč ni nasprotnik kakor pred leti, toda Split ima v plavalnem športu staro tradicijo in je njegova ekipa še trd oreh zmerom. Čeprav Jadran v domačem kraju nima konkurenta, se v njegovih vrstah ni dosti izpremenilo. Še zmerom leži težišče Jadranove moči v posameznikih. Pred leti sta dobavljala klubu točke Ante Senjanovič in Olga Roje, ki se jima je pozneje pridružil še Tonči Gazzari, zdaj pa nosita glavno breme spet le dva, trije tekmovalci: Puhar, Petrone ln Danica Beara. Vse ostalo je povprečno in spada v znatno nižji razred. Seveda skuSa klub svoje najboljše moči kar najbolj izrabiti in jih pošilja na razne točke. Tako inora Beara plavati 100 m hrbtno, 100 m prosto in še v štafeti, za juniorko vsekako preveč za en sam večer, še bolj velja isto za Puharja in Petroneja, ki sta oba morala preplavati po 700 m sprinta in nato še igrati waterpolo. Pri Iliriji, čeprav nikakor ne more nadoknaditi pomanjkanje Wil fana in Fritscha, je na razpolago večje fitevtlo tekmovalcev, ki zaradi tega niso tako obremenjeni. Križ pa je z ženskami. Teh je pri vseh klubih zmerom manj in če bi se zgodilo, da bi zaradi bolezni manjkala. samo ena tekmovalka, je že vodstvo v skrbeh, kako bi zasedlo posamezne točke. Srečanje z Jadranom je v mnogem razčistilo nekatera vprašanja. V tekmovanju za Jadranski pokal. V moškem sprintu je .vsekako najslabši Jadran, dočim je Ilirija tudi brez Wilfana in Fritscha še zmerom precej močna, ker razpolaga z Ziherlom ln Cererjem. Ženske pa se doslej na nobenem srečanju niso mogle proslaviti in so na 100 m prosto povsod zasedle fiele poslednji mesti. Tu bo morala Ilirija zastaviti vse sile, da se zamaši vrzel. Srečanje z Jadranovo žensko štafeto, ki Eia eno zaostaja za tržaško, reško in suša-Èko, je dovolj zgovoren dokaz, česa manjka Iliriji: v tekmovanju za Jadranski pokal je mogoče zmagovati le s številnim kadrom dobrih sprinterjev. V ostalih panogah je Ilirija boljša, zla-Bti v prsnem plavanju. Prepričevalne zmage njenih moških in ženskih zastopnic nasproti vsem ostalim klubom ustvarjajo Iliriji dominanten položaj v prsni panogi, kjer lahke s popolno sigurnostjo računa na točke. Cerer in VVernerjeva sta v vseh svojih nastopih sigurno zmagala in sta sama prinesla Iliriji od 209 dosedanjih 40 točk ali skoraj petino. Njima premoč je tolikšna, da se jima ni bilo treba za zmage prav nič napenjati, kar velja še prav posebno za Cererja. ki je edino na Reki hotel s krasnim časom 2:48 prepričevalno pokazati svojo superiornost, a se je povsod drugod zadovoljil z zmago, kljub očitnemu lsžiranju. V Hribarju in Martinovi ima Ilirija razen tega še dvoje zastopnikov, ki ji zagotovita še najmanj tretji, če ne drugi mesti. V hrbtnem plavanju se drži Ilirija približno srednje poti. Pri moških je Schell menda dorasel ali najmanj enakovreden vsem ostalim udeležencem, razen Triestini, ki je v tej panogi najboljša med klubi. Z Wilfanom bi bila Ilirija tudi tu vsaj tako močna kakor v prsni panogi. Pri ženskah je Draguša Fine znatno napredovala od lani in je na vseh dosedanjih tekmah zasedla najmanj druga mesta. Stalno se zboljšuje in ker je še zelo mlada, ima pred seboj še lepo bodočnost. V skok'h Ilirija absolutno prevladuje. Ziherl nima enakovrednega tekmeca, a tudi Keržan in Prbošek sta prav gotovo boljša od ostalih. Keržan sicer tega doslej ni mogel dokazati, kar pa ni bila njegova krivda, temveč zasluga famoznih sodnikov (Trst, Sušnk!). Nerazumljivo je pri nekaterih klub h, da posvečajo tej tako prelepi panogi tako malo pozornosti. Jadran in Fiumana doslej sploh nista postavili enega skakača v teku turnirja. V vaterpolu kaže. da bo Viktorija končni zmagovalec. Ilirija je zapravila vse na-de t nepotrebnim porazom v Trstu, čeprav je Triestina nedvomno slabše moštvo. Neprimerna taktika je prinesla klubu še hujšo katastrofo na Sušaku. šola je bila potrebna, kajti Ilirija je nasnroti Jadranu ubrala povsem drugo pot. Njena igra ni bila lena in tudi ne za vsako ceno ofenzivna. zato pa koristna in ji je nujno zagotovila zmago. Seveda ni bil nasprotnik tisti Jadr?n, ki je Jugu ogrožal državno prvenstvo — preveč je pomlajeno njegovo moStvo. Odveč ne je Jadran pritoževal nad sodnikom Kramaršičem. češ da ga je spravil ob zmago. Jadranovi Igralci niso bili jagmjeta in jim je zato sodnik žvižgal sleherni fruì in teh ni bilo malo. Razen tega pa je bila niriia ned\romno boljše moštvo in je bila razlika 4 :1 popolnoma pravilna slika toka Igre. Jadran je lahko zadovoljen da ni doživel še hulšega poraza, kajti nri m norih, za njihovega vratarja nedosesrlii-vih strelih, mu je pomagala prečka, dočim sami niso imeli pri!!ke. da bi zmanjšali rezultat. Edino sigurno priložnost, ki se jim je nudila, so izrabili, več j'h ni bilo. Povpreček v doseženih točkah plavanja je no srečanju med Ilirijo in Jadranom na-slednii: Triestina 50. Viktorija 57.5, Fiumana 55, Iliri ta 52.5, Jadran 4». Vse kaže. da se bo vprašanie prvega mesta v plavanlu rešilo med Triestino in Vik-toriio. vendar imajo Tržačani boliše izele-de. Končna beseda pa še ni izrečena, kalti večino obmorskih klubov še čaka trda pre-izkušnia v predpisanem olimpijskem snort-nem bazenu. M. P. (Iz včerajšnje EL izdaje.) Ker so bili vsi podrobni rezultati o petkovem plavalnem dvoboju med Jadranom in Ilirijo objavljeni samo v II. izdaji naše včerajšnje številke, izpopolnjujemo poročilo prve izdaje še z naslednjimi podatki: 100 m prosto moSki: 1. Ziherl (I) 1:05.9, 2. Petrone (J) 1:06.4, S. Puhar (J) 1:08.9, 4. Demonte (I) 1:10.2. Točke: Ilirija 29, Jadran 26. 100 m prosto ženske: 1. Werrfer (I) 1:33.9, 2. Martin (I) 1:36.8, 3. Ivančič (J) 1:55.4, 4. Roje (J) 2:05.7. Točke: Ilirija 37, Jadran 29. 100 m hrbtno moški: 1. Schell (I) 1:17.8, 2. Bakašun (J) 1:21.8, 3. Perfeta (J) l:2ò.2, 4. Hribar (I) 1:41. Točke: Ilirija 43, Jadran 34. Skokov v konkurenci ni bilo, ker Jadran ni postavil tekmovalca. Štafeta 4X50 m prosto ženske: 1. Jadran (Roje, Sidar, Ivančlč, Beara) 2:26.8, 2. Ilirija (Fine I., Keržan, Martin, Fine H.) 2:28.8. Točke: Ilirija 49, Jadran 44. Štafeto 4X^00 m prosto moški: 1. Ilirija (Fux, Schell. Mihalek, Cerer) 10:30. 2. Jadran (Frančeski, Puhar, Drezga, Petrone) brez časa. Končno stanje točk: Ilirija 59, Jadran 50. Po tem srečanju je stanje točk v plavanju naslednje: 1. Triestina 236, 2. Ilirija 209, S. Fiumana 165, 4. Jadran 129 in 5. Viktorija 115 točk. V waterpolu je Ilirija zmagala nad Jadranom s 4 :1 (1 : 0). Vrstni red v tekmah v waterpolu je naslednji: 1. Triestina 6 (15:12), 2. Viktorija 4 (17*), 8. UM)» * (18:1»), 4* Jadran t (14:7) in fi. Fiumana 0 točk (1:24). Triestina 2e Jutri! Druga ligaška tekma v Ljubljani Po petkovi zmagi nad plavalci splitskega Jadrana čaka naše Ilirijane jutri mnogo težja naloga: nastopiti morajo proti odlični ekipi Tržačanov, ki so konec preteklega meseca v Trstu gladko zmagali i v plavanju i v water-polu. Triestina bi morala po prvotnem razpisu nastopiti v Ljubljani šele v petek, 15. t m., pa sta oba kluba sporazumno izbrala zgodnejši termin: ponedeljek, 11. t m. Triestina je letos najmočnejše moštvo v turnirju, celo sušaško Victorijo je — in to na Sušaku 1 — premagala kar s tremi točkami razlike. Predvsem se odlikujejo tržaške plavalke prostega stila, ki »o vse italijanske reprezentantke, za njimi pa skoro nič ne zaostajajo hrbtašice in pa prsna plavačica Frausinova, ki se je je tudi naša Wernerjeva v Trstu jedva otresla. Med moškimi je najmočnejši izposojeni Luciani iz Milana, večkratni inter-nacionalec in italijanski rekorder, njemu ob strani pa hrbtaša De Zucco in Angeli, pa odlični prsni plavač Bertetti, ki je že neštetokrat nastopal reprezentativno za Italija V water-polu je moštvo Triestine približno enako ilirijanskemu, pojačann je znatno z madžarskim trenerjem, ki mu italijanski savez dovoljuje tudi aktivno nastopanje za klub. V tej disciplini bo borba morda še zanimivejša, sigurno pa lepša kakor je bila ona z Jadranom v petek. Tekmovanje bo spet točno ob 21. v kopališču Ilirije. Vstopnice v ponedeljek ves dan v predprodajL Danes bo borba z motorji Po včerajšnji generalki motorjev in dirkačev na Hermesa je gotovo, da bo današnja tekma motorjev in motoristov brez dvoma največja, kar jih je bilo dozdaj v motociklističnem športu v Ljubljani. Že treningi, zlasti obeh nosilcev — mojstra Stariča in Babica — so zadivili. Tudi ostali dirkači obetajo največji užitek. Pričetek dirke ho točno ob 16. na dirkališču Hermes» v Šiški, blagajna bo odprta točno ob pol 15. Občinstvo vabimo, da se pravočasno oskrbi i vstopnicami. Pokoravajte se brezpogojno rediteljem! Dober sloves slovenskega motoelklističnega sporta veleva občinstvu, da poseti dirko in napolni igrišče kakor se je Zagreb odzval pozivu svojih motociklistov. VODSTVO DIRKE Naš! motociklisti na vsesokolskem zleta Ljubljana, 9. julija Poročali amo že, da se je naš Motoklub Ilirija udeležil v okviru X. vsesokolskega zleta mednarodne motokolesarske zvezdne vožnje v Prago, ki jo je izvedel Avtoklub čehoslovenske republike. Motoklub Ilirija je postavil na start navzlic velikim težkočam lepo ekipo svojih najboljših in preizkušenih tekmovalcev, ki so prevozili to dolgo in naporno progo od Ljubljane do Prage v rekordnem času. Ekipa, ki je vozila v strnjeni koloni, je imela na čelu veliko jugoslovansko troboj-nico in prapor motokluba Ilirije. Takoj po vstopu na češkoslovaško zemljo jih je pozdravil v imenu praškega Avtokluba delegat in jim želel dobrodc/lico. Vso pot do Prage je ljudstvo naš» motocikliste prav navdušeno pozdravljala Na cilju v Pragi so bili na» športniki navdušeno sprejeti. Pred palačo Avtokluba je bila zbrana kontrolna komisija, s predstavniki oblasti, med njimi tudi naš vojni ataše, ki je motocikliste pozdravil ter jim zagotovil svojo pomoč v vsakem pogledu. Dalje so jih pozdravili tudi predstavniki športnih organizacij, kakor tudi vodstva motociklistov drugih držav, ki so že prej prispeli na cilj. Takoj po opravljenih formalnostih na cilju se je naša ekipa podala v Lane na grob blagopokojnega prezidenta Masaryka kjer so položili venec in se poklonili velikemu osvoboditelju bratskega naroda. Naslednji dan zvečer je bil v palači Avtokluba v slavnostni dvorani banket udeležencem rallyeja. Po pozdravu predsednika češkoslovaškega Avtokluba je športni referent objavil rezultate. Od 129 tekmovalcev, ki so zastopali 9 držav, je Motoklub Ilirija.' kot edini predstavnik jugoslovanskih motociklistov dosegel peto častno mesto in prvo izmed Slovanov, kar je za naš motociklizem pomemben uspeh v inozemstvu pred najvišjim motocikliškim foru-mom — FI CM, saj so se rallyeja udeležili odlični vozači iz Anglije, Švice, Nizozemske, Francije, Belgije, Portugalske, Bolgarske, Poljske in Češkoslovaške. Ekipa Motpkiuba Ilirije Je prejela krasno častno darilo — srebrno-zlat lovorjev venec v krasnem etulju. Poleg tega Je vsak tekmovalec prejel umetniAko izdelano spominsko plaketo. častno darilo češkoslovaškega Avtokluba našim motociklistom za zvezdno vožnjo o priliki jubilejnega vsesokolskega zleta Vodja ekipe se Je s presrčnlmi besedami zahvalil vodstvu Ceškoslovenskega Avtokluba za lep sprejem ln gostoljubno streho v zlati Pragi, poudarjajoč ozko povezanost z brati Cehi, nakar so vsi zapeli »Hej Slovani ... « Naslednje jutro so zopet zabrneli motorji proti češki meji in s težkim srcem so naši motociklisti zapustili gostoljubno Prago, odkoder so se vrnili z vtisi, kakršnih bržkone ne bodo kmalu deležni na svojih športnih poteh. Razpis motociklističnih dirk in izleta na Jezerski vrh Motoklub Ilirija, sekcija Kranj, priredi dne 17. t. m. s pričetkom ob 15. svojo prvo motociklistično dirko na Jezerski vrh. Start pri štularju, cilj na vrhu. Tekmovalo se bo v šestih skupinah in sicer: ljudski motorji do 125 ccm, turni motorji no 350 cem, turni motorji nad 350 ccm, športni motorji do 350 ccm, športni motorji nad 350 ccm in motorji s prikolico. Za vsako skupino so razpisana po tri darila, in sicer bo prejel vsak prvoplasirani krasen pokal, drugo in tretje plasirani pa častno oz. praktično darilo. Razen tega je razpisala tvrdka P. Majdič »Merkur«, trg. z železnino in olji v Kranju, krasen prehodni pokal za najboljši čas dneva. Nadaljnje pokale so poklonile tvrdke B. Ran-gus, zlatar, Kranj in tvrdka Spectrum d.d. tov. ogledal, Ljubljana. Ker se pričakuje velik naval, se prosijo obiskovalci, naj se strogo ravnajo po policijskih cestnih predpisih. Motoklub Ilirija, sekcija Kranj, priredi ta dan tudi izlet za občinstvo brez lastnih prevoznih sredstev, in sicer bo vozil na Jezersko poseben avtobus z odhodom ob 8. ter po potrebi tudi ob 13. iz Kranja izpred hotela »Stare pošte«. Cena skupno z vožnjo, kosilom na Jezerskem ter vstopnino k dirkam znaša din 50. Prijave sprejema g. B. Rangus, zlatar, Kranj. V nekaj vrstah Glavne prireditve v domačem sporedu so danes kvalifikacijske tekme za vstop v ligo. in sicer Jx>do igrali: v Zagrebu Concordia ln Slavija iz Varaždina, v Zemunu Sparta in Slavija iz Osijeka ter v Kragu-jevcu Radnlčkl ln Gradjansld iz Skoplja. 2e rezultati današnjega kola bodo zelo važni za končni uspeh kandidatov. Zunaj pa se začne danes drugo kolo v tekmah za srednjeevropski pokal, v katerih sta morala naša kluba po tesnih porazih vzeti slovo. Današnji spored obsega tri srečanja, in sicer v Bukarest! med Rl-pensio in Ferenzvarosem, v Genovi med Genovo In Rapidom ter v Turino med Ju- ventusom in Kladnom. Italijanski klubi so ne le po številu, ampak tudi po svoji trenutni formi odločni favoriti za nadaljnje tekmovanje. Ameriška teniška igralca Budge In Mako , ki bosta prve dni tega tedna igrala tudi pri nas, sta zdaj v Pragi, kjer sta doslej izvojevala dve — vsekako manj slavni — zmagi, ker se jima pozna, da sta že izmučena. Mako je zmagal nad Malečkom, Budge pa nad juniorskim prvakom Drobnim. »Idila« med Zagrebom in Beogradom zaradi njunega nastopa je še zmerom neiz-premenjena in se obe mesti nemoteno pripravljata, da bosta imeli čim več publike. Kdo bo od naših igral proti njima, pa vedo bogovi. Znani plavalec splitskega Jadrana ing. Gazzari je prestopil v vrste zagrebškega plavalnega kluba, matični klub pa ga je zato izkliučil iz svojih vrst. Gazzari je že delj časa živel v Zagrebu in bo vsekako ZPK ukrenil vse, da ga bo lahko čim prej porabil v vodi. V Novem Sadu bodo danes velike veslaške tekme za prvenstvo Podunavja. v katerih bodo zastopani veslači iz 10 klubov. Zanimanje za to prireditev je zelo veliko. Ligaško moštvo Ljubljane bo nastopilo danes v Celju. Danea ob 17. se bo pričela na igrišču pri »Skalni kletic v Celju prijateljska tekma med kompletnim llgaškim moštvom SK Ljubljane ln celjskimi Atletiki. Za srečanje vlada v Celju veliko zanimanje. SK Slavija. Pozivam Igralce I. moštva in rezerve, da se udeležijo važnega sestanka danes ob 10. url v klubskih prostorih. Važno zaradi popoldanskega gostovanja. Vsak naj vzame opremo s seboj. Tajnik H. Kolesarska podzveza LJubljana obvešča vse dirkače in člane kluba, da bo v nedeljo 17. t. m. dirka za banovlnsko prvenstvo za seniorje ln junlorje, in sicer za senlorje na progi Ljubljana—Slovenj Gradec. Start ob 6. pred gostilno Kačič ob TyrSevi cesti. I Za junlorje na progi Celje—Slovenj Gra- ' dee s startom ob 8. v Celju. Kdor se namerava udeležiti te dirke, naj v spodaj označenem roku prijavi svoj naslov. Klubi v okolici Ljubljane se opozarjajo, da sprejema prijave za ta izlet predsednik kolesarskega kluba za vsak okraj, reflektanti iz Ljubljane pa naj prijavijo svoj naslov v sedežu podzveze, t. j. v kavarni Vospernik, Stari trg. Prijave se sprejemajo samo do «rede 18. t. m. Cena za osebo je din 30.— Občni zbor Zadružne elektrarne v Trbovljah Zadružna elektrarna v Trbovljah je v ponedeljek polagala na občnem zboru zadružnim članom račune o svojem delovanju v poslovnem letu 1937/8. Ze priprave za letošnji sestanek zadružnikov so napovedovale skrajno napeto ozračje, v katerem naj bi sc razčistila razna zadružna. Se bolj pa osebna vprašanja. Podjetje po svojem ustroju strogo gospodarskega značaja, se je do pred kratkim upravljalo po enotnih vidikih, ki so imeli pred očmi izključno gospodarske koristi svojih članov, brez ozira na njihovo strankarsko pripadnost Prav na predvečer letošnjega občnega zbora pa je bila v strogo gospodarski pravec tega našega obče koristnega podjetja vnesena nepotrebna osebna animoz-nost, ki je zaradi častihlepnosti posameznikov razcepila enotni zadružni kader v dva sovražna tabora. Krivdo za ta razcep zadružnih sil naj si pripišejo in štejejo v zlo oni, katerim je bilo tako delo »šport«, gospodarska podlaga delovanja zadruge pa prikrito geslo za prav čudno izigravanje političnih siL V skrajni razdraženosti zadružmških razpoloženj je občni zbor v odsotnosti predsednika g. Plavšaka otvoril in vodil poslevodeči podpredsednik g. Vinko Pavlin, ki je v 2urnem poročilu obravnaval s preveliko izčrpnostjo interna osebno-upravna vprašanja zadruge, katera spadajo v davno absolvirano preteklost, v kolikor pa bi še bila aktualna, jih ima reševati načelstvo in nadzorstvo. Okrog zapisnika zadnjega občnega zbora, ki ga ni bilo najti, se je vnela burna debata, ki je sprožila celo vrsto živih protestov. Po daljšem prerekanju se je prešlo na poročilo nadzorstva o reviziji blagajne in računskem zaključku za leto 1937. Nadzorstvu in načelstvu je bila izrečena soglasna razrešnica. Blagajniško poročilo izkazuje proračunsko vsoto za poslovno leto 1937. v skupnem znesku din 291.494.50. Glavne dohodke izkazuje zadruga iz prodanega toka in to: din 191.848.50 za razsvetljavo, din 15.604 za motorje, din 22.584 za javno razsvetljavo, din 28.551 za hla-dilnieo. Glavne izdatke je zadruga imela za plačilo električnega toka TPD, za «lek-troobrat, upravne stroške, davke, trošarine in vzdržbo poslopij. Po tehničnem poročilu obratovodje g. Klenovška, vzdržuje Zadružna elektrarna na svojem področju 14.850 m električne napeljave. Na omrežje je priključeno 55 motorjev z okroglo 130 kw in 6000 svetilnih Izvodov z okroglo 150 kw. Omrežje napajajo 4 transformatorji s 180 kw. Zadružna elektrarna prejema ves tok od TPD oziroma falske elektrarne V zadnjem poslovnem letu je prejela 125.250 kwh, zadružnikom pa oddala le 118.618 kwh. Omrežje je v splošnem v dobrem stanju. Marsikateri vodi pa so potrebni popravila, stare Instalacije pregleda in izboljšanja. Istotako Je potrebno popraviti stare betonske drogove ob cesti. Predlog posestnikov motorjev, da se jim zniža cena toka, se je sprejel na znanje s tem, da bo načelstvo razpravljalo o možnosti ugoditve, daslravno je električni tok v Trbovljah najcenejši. Interesenti iz Knez-dola so zahtevali zasiguranje električnega voda, ker ogroža mimoidoče. Volitev treh novih članov načelstva se je vršila v znaku merjenja političnih sil s tajnim glasovanjem. Od 215 glasov je zmagala lista Novak- Germ — zastopnik občine, s 116 glasovi, nad 99 glasovi opozicijske liste Drobež-Guček. Vprašanje prodaje parcele zadružne elektrarne obratovodji se je obravnavalo iz raznih vidikov. Skupščina se je končno zedinila v sklepu, da se opolnomoči načelstvo, ki naj končno vel javno razpravlja o tej prodaji. Letna skupščina Zadružne elektrarne je pokazala, da kljub nezdravim samoljub-nim nameram posameznikov prevladuje v vrstah zadružnikov želja, da zadruga koraka v bodoče nadstrankarsko pot gospodarskega napredka, ki ga je iskati predvsem v izpopolnitvi razširjenega električnega omrežja, dobri elektrotehnični službi in cenenemu toku. Izločitev osebnih sporov, stalna kontrola upravnoteh-ničnega delovanja zadruge, zlasti vzajemno sodelovanje vseh zadružnikov, pa naj dosežejo, da bo prihodnji občni zbor manj bojišče razbijaječih se zadružnih sil v merjenju politične prevlasti kot torišče sporazumnega dela za obči napredek Zadružne elektrarne. Iz sodne dvorane Dentist Potrato ponovno kaznovan Ljubljana, 9. julija. Po krajšem presledku se je pred sodnikom poedincem g. Kokaljem spet enkrat pojavil dentist Ernest Potrato. To pot ni imel na vesti cele vrste deliktov kakor preteklo leto. Obtožnica, ki jo je zastopal državni tožilec g. Sever, ga je dolžila, da se je spet lotil zdravljenja, kljub temu, da je bil že desetkrat kaznovan zaradi tega, ker se je kot zobotehnik bavil tudi z zdravljenjem zob. Tisti, ki imajo interes, da jim kdo ne kvari poštenega posla, ga imajo menda na piki, kajti komaj se je lotil spet zdravljenja po zadnji prestani kazni, so ga že izsledili orožniki. V obtožnici je stalo, da je v Kranju Franju Koširju en zob popravil, na šest zob mu je pa nataknil zlate krone in vse to le za 1080 din. Prav zaradi cenenosti ima Potrato zlasti med preprostim ljudstvom zelo obsežno klientelo, všeč jim je pa tudi to, da jim do njega ni treba pohajati kdo ve kako daleč. Pojavi se v kaki večji vasi s svojimi instrumenti in odpre ordinacijo, ljudje pa v masah drve k njemu. Po enem zadnjih procesov, v katerem je bilo mnogo tarnanja, pa tudi mnogo smeha na račun Izgubljenih čeljusti, ki so bila kot corpora delikti spravljena v jetnišnici, je Potrato postal previden in je svoje delo opravljal bolj tajno. Imel Je pa še vedno za seboj hvaležne odjemalce medeninastih »zlatih« zob, ki bo bolj poceni, se pa še bolj svetijo kakor zlato, če se jih odrgne s sidolom. Mem Kranjem in Domžalami ga imajo ljudje še dandanes v »hvaležnem« spominu zanje. Sicer pa Potrato nikdar ni tajil svojega dela, če so ga kdaj zalotili. Vedno je rad priznal, da je ljudem urejeval zanemarjeno zobovje, vedno pa se je tudi branil, da bi Jim ga bil tudi zdravil, še celo ne za nagrado. Kajti samo zdraviti je menda dovoljeno, ni pa dovoljeno sprejemati plačilo, če nima spričevala v roki. Tega pa Potrato nima. Tudi v današnjem primeru se je zagovarjal, da je od Koširja prejel le 900 din kolikor ga je stal porabljeni material. Nič več. Košir pa je potrdil, da mu je dal v resnici 1080 din. torej 180 din nagrade za delo in s tem je bila Potratova usoda zapečatena. V zaporu bo moral presedeti 2 meseca, povrh vsega pa bo moral povrniti še stroške kazenskega postopanja. Za nasilnost se bo moral pokoriti mesarski pomočnik Jožef Glavič z Vrhovcev, ki je 11. marca grozil na Viču z rožem trošarinskima uradnikoma Jakobu Škofu in Karlu Vren-ku, ko sta mu hotela zapleniti vtihotap-ljeno meso. Za prestopek proti državnemu oblastvu, ker je s silo hotel preprečiti javnim uslužbencem vrniti njih službeni posel, ga je sodnik obsodil na 1 mesec zapora. plačati pa bo moral tudi stroške kazenskega postopanja in 250 din povpreč-nine. Iz življenja na deželi Iz Jesenic s— Zvočni kino Radio predvaja danes ob 3 uri pop. (samo ob slabem vremenu) in pol 9. zvečer velefilm «Finale«. Poleg tega Paramouirtov zvočni tednik. — Sledi »Pesem zadnjega dunajskega kočijažac ★ MISLINJA. Dramski odsek Tujskopro-metnega in olepàevia lnega društva je v nedeljo 3. t. m. priredil Meékovo igro »Pri Hrastovih« v veliko zadovoljstvo številnega občinstva. Režiser je imel tokrat srečno roko, da je vse vloge tako srečno razdelil, da eo vsi častmo reètii dane jim vloge, dasi Sq bih nosilci glavnih vlog šele prvič na odru. V nedeljo 10. t. m. ob 15. 8e igra ponovi v Prevoiniko-vi dvorani. Pridite vsi! RADMIKJE V SAVINJSKI DOLINI. Ob zaključku letošnjega šolskega leta Je priredilo učitelj stvo razstavo èolsldh ročnih deL Na razstavi smo občudovali lepe ženske ročne izdelke, ki nam kažejo, kaj zmore tudi kmečka roka pod spretnim vodstvom. Videli smo izdelke od preprostih prtičkov do obrtno vezenih namriznih prtov. Posebno nam je ugajal prt iz domačega platna s pristnim slovenskim narodnim, motivom. Razstava zasluži res vsestransko priznanje Naj bo tu omenjeno, da vodi ženska ročna dela učiteljica ga- Počkajeva Leopoldina. Čestitamo k njenemu uspehu! SEVNICA Zvočni kino predvaja danes Luis Trenkerjev lilm »Car Kalifornije« (n več dodatkov. Končni izpiti in šolska proslava na Ant. Rud. Legato-vem Enoletnem trgovskem tečaja v Maribora Pismeni in ustmeni končni izpiti so se vršili junija meseca pod predsedstvom ravnatelja in Lastnika zavoda g. Ant Rud. Legata. Uspeh izpitov je naslednji: 11 kandidatinj je položilo končni izpit z odličnim uspehom, to je 26.19°/o in sicer: Cerkvenič Jurina, (Maribor); Filipič Marjeta, (Pobrežje); Friedl Danica, (Sv. Jernej pri SI. Konjicah); Jerkič Slava,. (Pobrežje); Kokol Raviojla. (Maribor, ki ima iz vseh predmetov same odlične ocene); K ost an je-vec Julijama, (Pobrežje); Kukcrvec Anica (Hrast j e pri Mariboru); Levovnik Ljudmila, (Slovenj Gradec): Neirman Miroslava, (Sv. Pavel v Savinjski dolini); Novak Stanislava, (Pobrežje) in Tremi Marjeta, (Kr-čevina pri Mariboru). 20 kandidatov in kandidatinj ima prav dober uspeh, to je 47.62 odstotkov in sicer naslednji: Bazzanella Oton, (Maribor); Oilenàek Vida (Pobrežje); Cerič Alojz, (Pobrežje); Čeme Vida, (Maribor); Farič Er-vin, (Maribor); Golubič Ana, (Maribor); Hab jamic Valter, (Maribor); Haimos Elizabeta, (Murska Sobota); Hrastnik Irma, (Maribor); Jerič Roza, (Maribor); Kerhlanko Vida, (Pobrežje); Koéar Matilda, (Maribor); Lickner Elizabeta, (Maribor); Lašič Alojzija, (Pobrežje); Lesjak Klara. (Sv. Lenart v SI. gor.); Lovec Albina, (Maribor); Petan Marija, (Maribor); Petejan SLavica, (Maribor); Rafalt Sigmund, (Maribor) in Šešerko Berta, (Planina, srez Šmarje). 11 kandidatov in kandidatinj ima dober uspeh, to je 26.19% in sicer: Dreo Bojan, (Sv. Trojica v SI. gor.); Grudesn Danica, (Studenci pri Mariboru); Koražija Franc, (Maribor); Koren Stanislav, (Sv. Miklavž na Dravskem polju); Novak Stanislav, (Bra-nosLavci pri Ljutomeru); Podkrižnik Danilo, (Pobrežje); Prime Valerija, (Pobrežje); Šmidhofer Ljudmila, (Ruše); Volhejn Vla-stimil, (Maribor); Starovesk: Nikolaj, (Podčetrtek) in Jan Silva, (Maribor). Zadostega uspeha nima nihče, tudi popravnega izpita nima nobeden in tudi za vse leto ni bil nihče odklonjen. Povprečen red končnega izpita je torej točno Miri, to je prav dober in je Legatola šola s tem sijajnim uspehom prekosila vse dosedanje uspehe tega imenitnega zavoda. Na Vidov dan 28. junija je bil zaključek tečaja in razdelitev izpričeval. Prišlo je mnogo staršev, absolventi in absolventke ter učiteljski zbor. Ravnatelj Ant Rud. Legat je v jedrnatih besedah orisal uspešno delovanje šole. Potem se je zahvalila v imenu vseh tovarišev in tovarišic najboljša učenka zavoda, gdč. Kokol Raviojla, nato je govoril strokovni učitelj g. Janko Pire, ki je v primernih besedah opomnil absolvente in absolventke na važnost dneva, ko stopajo v življenje in jih pozival k tovarištvu. S tem je bila lepa proslava končana. Novi enoletni trgovski tečaj Legato ve šole se začne dne 9. septembra. »3 irrite« tt. Prizor! z nepozabnih dni sokolskega zmagoslavja v Pragi Del fianor slovenskih nfcinMfti 2np pri nuanttPBtadJrinm sprevodu po Taclavskem trgu. N» četa sta dva JUipna prapora, društvene prapora »ostjo ob atrao« Na cehi jugoslovenskih sokolskih bataljonov v zmagoslavnem pohoda sokolstva po pragi sta šli obe naši odlični tekmovalni vrsti V ospredja sta njuna vodnika MBca čepov» la Safari Ban veTjnik čsL sokolskih armad dr. Ža njim so Sokoli ČsL sokolstva. koli s sabljami v raki spremljafl , hi ma jo je ob sedanjem i predsednik republik» dr. Beneš ___tn vodil načelnik 006. novo zastavo letu poklonil DrugI od Je pro Sijajni nastop naše vojske pred več kot 200.000 gledalci na sokolskem stadionu. » je bil ' ~ " Nastop po soglasni sodbi najlepša točka vseh zletnih dnL V sredi so mornarji, na desni vojaki letalskega in na levi vojaki gardnega polka. Po telovadbi so jim množice prirejale ovacije, ki se sploh ne dado popisati Planina Sv. Križ se uveljavlja Planinska vas Planina Sv. Križ ob vznožju zelene Golice se od leta do leta močneje uveljavlja kot zimsko-športna postojanka ter kot letovišče in zdravilišče. Planina je bila pred leti še precej zanemarjena vas, katere prebivalci se niso zavedali važnosti in donosnosti tujskega prometa, šele takrat, ko se je v tem prelepem planinskem okolju začel razvijati in uveljavljati zimski sport in ko so si smučarji zgradili na Rožci, na Pustem rovu in črnem vrhu prijetna planinska smučarska zavetišča in ko sta gg. Vervega in Fenz uredila prijeten pension, so tudi domačini začeli razmišljati, kako bi prtvabm v ta kraj goste. V zadnjem časa se je ta stara planinska vas močno izpremenila. Pod Golo pečjo na njenih plečih je nastala planinska vasica, ki jo sestavljajo poletne hišice in lepe lesene vile, ki se prijetno prilegajo v to planinsko okolje. Ob glavni cesti so lani zrasli lep planinski hotel in več zasebnih hiš in vil, na črnem vrhu je bil že nrej urejen lep penzion in prenovljena je stara Kopitarjeva hiša. Tudi kmetje so popravili svoje stare hiše in zgradili nekaj novih. V starih so napravili nove pode, povečali okna, pospravili nesnago okoli hiš in napravili iz njih prav Čedne in privlačne domove. Pod vodstvom neumornega župnika gospoda Franceta Krašnje se je lansko leto v kraju ustanovilo Tujskoprometno dru- yiOxxüx krajih dak> napraviti več «riaotadj-akih desk tn dva relief» te prelepo pianto-atea pokrajine. Oba reliefa je napravil gospod Oskar DeDdn. Eden visi na perona jeseniSke postaje, drogi pa ob cesti pred Kopitarjevo gostilno. Društvo je dalo txxfi uiaiUisfl razna pota, namestilo ob cesti na razglednih krajih več klopi in napravOo na pristojnih mestih vse potrebne korake za razširitev avtomobilske ceste ln izogibattSCa na cestnih ovinkih. Vsa navedena dela so po večini izvrSena. DruStvo je Izdalo več tisoč Učnih prospektov v slovenskem ln nemSkem jezika s več lepimi slikami ter jih razpo-Slak» na vse strani. Planina Sv. Kril, ki stoji v romantični gorski kotlini pod zeleno Gotico tn Rod&co, ima električno razsvetljavo, dobro pitno vodo, dnevno podtno dostavo in dobre svs-ze z dolino. V kraju Je pet gostiln in pen-zlonov in velika počitniška kolonija, sesto, ječa iz 16 večjih in manjših vO. Sredi najlepših krajev ln smuSkih postojank so trije smučarski domovi tn dve vse leto oskrbovani koči SPD na Golici. Planina Sv. Križ ima milo brezvetrovno podnebje. Pred drugimi letoviSčl ln zdravi. liSči ima to prednost, da sezona lahko traja skozi vse leto. V zimskih mesecih se v tem okolju najmočneje uveljavlja smučanje ln sankanje, pomladi narcisna polja privabljajo na tisoče izletnikov in prijateljev pri rode, v poletju pa se sezona lahko pomakne v pozno jesen, ker v kraju ni vetra in žarko sonce močno segreva do 18. ure to mirno planinsko zatišje. Iz središča vasi so možni lepi Izleti po dobro označenih potih tako na Golico, Rož-co in Kočno, h Savskim jamam, na Pusti rovt na Markeljnovo planino, Martinčevo in Hrušiško planino. VISETIL" TRIKO PERILO kakor hitro ga le enkrat oblečete Tudi Vi, gospa, boste? priporočali »JUTRCk it, 158. i — i .Nedelja 20. VIL199S. s JACKSON GREGORY: HCl SOLNCA Roman. Mlad American pri kockanja Jim Kendric je bil prišeL Vse obmejno mesto je vedelo. Prijatelji so poznali njegovo navado: prikazal «e je kakor meteor, porabil kratko dobo svojega bivanja za divje zabave, nato pa z enako naglico mahoma spet izginil, sam Bog si ga vedi kam in zakaj. Takšen je bil Jim Kendric od nekdaj. Poštno ležeče pismo je bilo prineslo novico. Pri-ßo je od Brucea Westa in Spodnje Kalifornije in nosilo na ovitku naročilo poštnemu uradniku, naj ga hrani za Jima Kendrica, ki se prihodnje tedne osebno zglasi. Opombe »Nujno« z rdečim pisalom ni bilo moči prezreti. Eden izmed mož, ki so se bili sešli, da bi pričakali Jima Kendrica, je menil: »Jimov mehiški prijatelj je tu.« »Ruiz Rios?« je vprašal drug. »Da. 2e tri dni. Okoli postopa in cigarete kadi Podoba je, da nečesa čaka.« »Cesa neki?« »Nemara Jima?« se je oglasil nekdo. Nekaj se jih je zasmejalo. Kolikor so vedeli, je bil Ruiz Bkm res mat, ki rf Je sud s irrifrin v roki utreti pot iz zagate. A da bi zavil s svoje poti v stran, samo da ponagaja Jima Kendrica, ni bilo verjetna »Pred pol ure,« je prillo nadaljnje poročilo, »se je ustavil pred hotelom velik avtomobil Mehičan ga je pričakal. Iz voza je stopila ženska, in Ruiz Rios je pobral njene kovčege in jo spremil v hotel.« Prinašal ee te novice je takoj postal središče zanimanja. Komaj je še utegnil dodati, da njenega obraza ni videl, da je nosila gost črn pajčolan, da je bila na oko mlada in gotovo prelepa, da bi se obešala Ruizu Riosu okrog vratu. Tedajei se je pojavil Jim Kendric. Kalijev prah je pokrival njegovo postavo od črnega klobuka do podplatov na nogah; zaradi svoje vitke postave je bil videti nenavadno velik. Hitra in dolga ježa je bila za njim Toda oči so mu zrle kakor nekdanje dni, polne radosti, da vidi stare znance in jim more stisniti roko. Jim Kendric je bil še vedno tisti kakor zmerom. »Pijanec nisem, to veste,« je zabučal njegov glas po tihi ulici, ki se je parila na solncu. »In igralec tudi ne. Živim redno, zmeren sem in svoj denar nalagam na varne obresti. So pa časi, ko se kozarec spodobi v roki kakor jajca v kurnik in ko človek rad meče denar skozi okno. Dajmo, vražji dečki, lotimo se posla!« Kendricova navada je bila zmerom enaka, stare prijatelje je vselej tako pozdravljal. Nič prisiljenega ni bilo na njem, zmerom je bil odkrit, govo- ril je brez ovinkov ki rad vzrojil, tm )■ nesla Duša v njegovem ojeklenelem, utrjenem telesu je bila ostala mladeniška. »V Old Town onkraj meje je san» korak,« je nadaljeval »In mehiški gospodje se še niso lotili reform. Benny, pokaži nam pot Zapri svojo šta-cuno in svoj dolgočasni poštni urad, Homer, in pojdi z nami. Solnce bo kmalu za gorami Vsi troški so moji, dokler spet ne vzide.« Pri besedi »poštni urad« se je Homer Day spomnil svojih poštarskih dolžnosti. Izročil je Kendricu pismo Brucea Westa. Kendric je raztrgal ovitek in nestrpno preletel vsebina Nato je spravil pismo v žep. »Tako sem si mislü,« je oznanil. »Bruce ima sijajno zadevo, najboljšo govejo farmo, ki jo je svet kdaj videl. Napravil si bo denarja kakor smeti. Toda,« se je veselo zasmejal, »z mehiškimi razbojniki in nadzorovanjem živine ima kar preveč opravka, tako da po vse noči ne spi. Daj, Homer, piši mu karto in reci, da ne utegnem priti. Zdaj pa v Old Town!« »Ruiz je tu, Jim.« »Vem,« je malomarno odvrnil. »Pa ne iščem prepira. Postaral sem se, veš.« »Kako veš, da je tu?« je vprašal Homer. »Bruce mi piše. Rios je njegov sosed v Spodnji Kaliforniji. Dovolj o tem Pojdimo!« Šest mož je imela družbica, ki je zdaj ubrala kratko pot čez mejo. Preden so dospeli do vrtilnih vrat gostilne Casa Grande, je padla rdeča solnčna plošča za goro. »Debeli Ortega ve, da prideš, Jim,« je rekel eden izmed ie starte e. »Mlatil u, da }e te v» pripravljena« Zanimanje je bflo menda res obče. Ko je šesterica po dva in dva stopila v gostilna je našla tam kakih tucat ljudi Za točilnikom, ki je zavzemal celo podolžno ff+rap dvorane, sta se dva moža vneto ukvarjala s steklenicami in kozarci Oblaki cigaretnega Him^ so se vlačili po zraka. Razpoloženje okrog igralnih miz je bilo napeto in pričakujoče, d asi je bilo še zgodaj. Ortega, debeli krčmar, je s tanko smotko med nabuhlimi, visečimi ustnicami pa™ slonel ob točilnikn. Ob vstopa Jima Kendrica je samo pomežiknfl. Jim se vobče ni zbrknil zanj. Zlat za dvajset dolarjev se Je zatrkljal po to-čilniku, in Kendric je zaklical: »Rad bi, da vsi, kar jih je tukaj, trčijo z menoj.« Vabilo so seveda sprejeli Možje so se drag tik drugega postavili k točilniku, natakarja sta jim postregla in tudi sama pokimala gostitelju in ma napila. Celò Ortega je pil, čeprav se drugače ni spuščal v vljudnostne ceremonije. Kolikor več tekočine so zlili vase, toliko več denarja je steklo v njegove žepe, in Ortega je bil skopuh. V svoji gostilni bi bil pil z najhujšim sovražnikom, samo da bi bil ta plačal zapitek. Kendricovi prijatelji so bill zmerom vneti za požirek pijače in za kako igrico, nocoj jih je pa oboje še posebno veselilo, ker so mogli pokram-ljati s »starim vrtoglavcem«. Po nekaj krogih za vse navzočne se je Kendric s tucatom starih znancev umaknil za mizo v kotu. Dobršno uro so sedeli tam in pripovedovanja ni bilo ne konca ne kraja. Vaše potrebe kristalizi-ranega drobnega In zmletega 1 kri j te naravnost pri izdelovalcu: HRVATSKA INDUSTRIJA KATRANA n.n. ZAGREB, Radnlčfca cesta 29. Tel. 23-255 1 23-256 BEOGRAD, Nebojžina 53. Tel. 2&-2S2. Tisoče zahval prejema »MORANA« Opekta Navaden savofček n približno t kg marmelade« cena Din 4"— Kaj ni to najboljši dokaz kakovosti proizvodov G i b b s ! ! ! Gibbs so kopirali in ponarejali po /sem svetu, toda kopije in ponaredbe nimajo nikdar vrednosti originalov. Da 1 imeli res dovršen proizvod, uro-1 rahljajte pravo mik» za zobe Gibbs,' r ^najditeljev proizvod. 4nanstveno je dokqgq"^, da je milo Gibbs vedno in da ostane aaeptično. j.soben mikrob ne more živeti na njegovi površini PRESTASI TAKOJ IZPADATI——p. tö ZPASTEJO <£1A R LE SAŠ TEM M E S T U — O D ST R A NI PRHLJAJitd. JACAJNWBANI LASNE KORENINE* POŠILJAflO "PO POVZETJU - S ft KL.DIN:50- E N d- rN VE C 8 A B V N E JUGOGRAFIKA ■ * jfo.^àka. »wiift ■iJ nalivna peresa nafeeneje in v največji izbM: Baraga Lndo. LJubljana nebotičnik 'ri "V" J W-' Popravljani vse sisteme nalivnih peres Trgovske zastopnike za Savsko banovino, manufakturne stroke, Izkušene v svojem poslu potrebuje firma VLADA MITIC I BRAT. Pismene ponudbe s spričevali o dosedanji Tlužbi poslati osebno ali »a pošt. predal 210, BEOGRAD. V poStev pridejo osebe, ki so se že bavile • tem poslom. INSERIRÀJTE V „JUTRU ZAKLETI GRAD »i Spretnega mojstra za email ili samostojnega emallirarja SPREJMEM takoj pod ugodnimi pogoji. — Ponudbe nasloviti na VOJVODJANSKA LIVNICA d. d., NOVI SAD. ZHHTEVHDTE PSf-ßPLÄCN! pfhÙCNl-. CENIK & • MAr'POPOlM£35lH * GLASBILA5 'WXDt DDMAff. 5f°G'Nt N»** F SCHNEIDER i mmrfSr) S&2A6REB-/ * NIKÒLtÉVA "IO . Automobilisti \* »eliko sortirano skladišče vseb vrst rabliemh auto delov kot tudi motorjev vseb vrst tak osti. pripravne za I noRon na vpmm plin. diferenciale. krogliične ležaie, svetilke in karoseriie, lahko r.abavite zelo poceni pri ?nani tvrdk »GROM«. Z»-^ut™< pfa V Znamkah Vse pristojbine za male oglas® je ptačatt pri predaji naroda, oziroma jih je vposlati v pismu obenem z naročilom, ali pa po poštni položnici na čekovni račun, Ljubljana štev. 11.842, sicer se zaračuna k zgoraj navedenim pristojbinam še mampulacijska pristojbina Din 5.—. Vsa naročila in vprašanja, tičoča se malih oglasov, }e naslavljati na : Oglasni oddelek „Jutra44, Ljubljana. Beaeaa i Om. aavea i Din za iure ali aajanje tLisiova t> Din. Najmanj i, znese* Din Letovanje v Splitu pn kopališču nudi lepe sobe, vso oskrbo, dobro hrano po zelo nizki ceni. Ponudbe na ogl. odd. jutra pod »Letovanje v Splitu«. 16123-38 Letoviščarji! pose ti te letovišče Ziri ob italijanski meji. Lega 500 m nad. morjem Dne v na avtobusna zveza. Za-h teva j te prospekte 15169-38 Priporoča se letovišče in kopališče S orli, Gorenja vas nad šfcofjo Loko. 14306 38 V Krapinskih toplicah iznajmijuje sf povoljno restavracij.. sa svini potrsbi-tirn inventarom. Dozvole nisu potreone za otkup inventata. Din 12.000 potrebno za preuzeti odmah, mole se osobno pogledati. Ponudbe na upravu kupališta. 16041-38 Za feri j alno kolonijo oddam celo veliko vilo v Kamniku. 13 sob, zasilno pohištvo, zraven kopališča, v začetku avgusta. Vprašati zdrav, gradb. zadruga Neptun v Ljubljani, beet-hovnova 14, mezz. 16085-38 Letoviščarjem sc priporoča gostana Inglič Srednja vas, Pcljane nad Škofjo Loko. 16379-38 Letovišče, preprosto in domače, v prj etni ženski aH dekliški družbi išče osamljen. uradnik. Dopise na ogl. odd. Jutra pod »Počitek« 16320-38 Hotel Pension Osvald Žirovnica nudi cen j. go stom prijazno in ceneno letovanje. Prvovrstna kuhinja in lepe, čiste sobe Zahtevajte prospek te. 16393-38 2 učencema nudim čez poletje od-počitek s prehrano. Prilika priučiti se nemščine, v zdravem nemškem domu na deželi. Po nudbe pod »Vormalige Kinderpflegerin« na ogl. odd. Jutra. 16312-38 Letoviščarji! Oddam opremljene sobe s kuhinjo tik postajališča Gorenja vas — Rete če. Polzve se pri Žagarju, Gorenja vas 4 16267-38 Letovišče in kopališče Vam nudi po zmerni ceni Jos. Košir, Medno, pošta St. Vid, nad Ljubljano. 16646-38 beseda l UUi aaves t Din za širrc ali dajanje naslova à Dm Najmanj àt zn«*»k 17 Diu Kam? Na aerodrom je najlepša izletna točka, izvrstna jedača ln pijača Se priporočata Sofija in Ivan Flerin. 14780-18 Opozorilo Cenj. občinstvo vljudno obveščam, da obratuje avtobus na progi Bled - Brezje in obratno redno počenši od 10. julija naprej ob nedeljah in praznikih. Odhod Bled 6.00 in 9.00 uri zj. Odhod Brezje 7.45 in 11.20 Priporočam se: R. Hojak, avtopodjetje. 16417-18 Pozor Danes vsi v Snebrje na veliko vrtno veselico, kjer se bodo točila dobra štajerska vina. Na ražnju pečen prašiček, ribce v masti. Se priporoča Anica. 16371-18 Danes pridite vsi v gostilno k Panju Ve gova ul. 10, kjer se boste najceneje in najbolje zabavali. Točimo naj boljši dolenjski cviček in fina štajerska sortira na vina. Danes !n vsak večer igranje klavirja, petje ln druge domače zabave Zato pridite vsi in vse, ne bo vam žal. Pridite in prepričajte se Vabi vas In se priporoča Tone Huč. 16506-18 Gostilna Martinec Zg. Šiška Danes koncert! Ples brez vstopnipe. Naravna vina. dobra kuhinja, senčnat vrt. 16451-18 m i beseda 1 Din. davek -~)ln za šifro ali dajanje aaslova 5 Din Naj man) it znesek 17 Din Vzgojiteljico t maturo real. gimn. sprejmem k srednješolskim otrokom. Prednost imajo one, ki so že službovale in ki obvladajo nemški :ezik Nastop 1 .sept Poiudbe pod »Goli — poštno ležeče Sv. lanez ob Bohinj, jei« 16058-1 Prvovrstne krojače za velike moške kose, — sprejme v stalno delo kon fekciia »Elite«. Ljubljana, Prešernova 7. 16251-3 Natakarica pridna in poštena, dobi takoi stalno mesto. Mestni trg 13. 16143-1 Strojni ključavničar deber in natančen delavec, zmožen tudi struženja, z večletno prakso, dobi takoj slu bo v tovarni SETA, Tacen pod Šmarno goro. 16136-1 Modistko sprejme Ivanka Stegnar, — Stritarieva 9. 16132-1 Pisarniška moč zelo dober strojepisec, perfekten slovenščine in nemščine tudi v stenografiji, zmožen knjigovodstva, dobi mesto. Ponudbe pod šifro »Dobro mesto« na ogl. odd. Jutra. 16022-1 Črevarskega pomočnika delavca, mladega, neporočenega, ki se nekoliko razume pri čiščenju svinjskih črev, sprejmem. Stanovanje in hrana v hiši. Plača po dogovoru, nastop takoj. Ponudbe ustno ali pismeno z zahtevo plače na Franjo empach, Križev-ci, savska banovna. 16198-1 Sestro vzgojiteljico iščem k dojenčku. Ponudbe s sliko in prepisi spričeval na: Zunder,— Zagreb, Mihanovičeva 40-III. 16470-1 Pošteno natakarico prikupljive zunanjosti s spričevali in kavcijo sprejme Tavčar, Gorenji Logatec. . 16078-1 Kuharica z dobrimi spričevali, dobi mesto za gostilno na Gorenjskem. Predstaviti se gostilna Krekov trg 11. 16545-1 Služkinjo fci zna kuhati in ljubi otroke sprejmem. Nasi, v vseh posi. Jutra. 16497-1 Slaščičarna sprejme mlado pošteno dekle takoj v službo. Na slov v vseh poslov Jutra. 16503 1 Krojaškega pomočnika za veliko delo sprejmem Franco Škrbec. Lož. 16469-1 Mojstra za vrtanje rudarja Slovenca, solidno moč (upokojenca) z dobrimi referencami, išče novo podjetje. Ponudbe na Zagreb, glavna pošta pod »Rudar — Restante« 16472-1 Natakarica zmožna kavcije dobi takoj službo. Le osebno se je predstaviti pri g. Ja-nič, Žalec. 16570-1 Ogljar pošten in trezen za kuhanje oglja dobi sluz bo. Miklaužina, Braslov če. 16562-1 Vrtni koncert v gostilni »Pri Angelci« Srnartinska 13. Igra vsako nedeljo in praznik priljubljen Jazz-Akordeon. 16405-18 Danes vsi na koncert v gostilno Mališ v Zeleno jamo. Točno se prvovrstna vina ter mrzla in gorka jedila. Za obisk se priporoča Edvard Kalin. 16390-18 Obiščite gostilno Komidar, Vodnikova c. 35. kjer boste res dobro postreženi s pijačo in jedačo. 16526-18 Halo! Halo! Zabavate se vedno najpri-jetnejše pri Lasanu v šiški. Sv, ra Ton-Ton godba. Jag-Oje na ražnju. 16558-18 Notranje gorice V nedeljo, 17. julija priredi tuk. gasilska četa ob 2. uri popoldne poleg postaje veliko gozdno veselico, združeno s tombolo. Za dobro postrežbo in zabavo je poskrbljeno. 16519-18 Stavbeni tehnik ali polir zi zgradbo železobeton-skega mostu z dokazano prakso za vodne zgradbe dob! mesto. Ponudbe na podr. jutra v Celju pod »Izvežban« 16563-1 Več delavcev marljivih za napravo bu kovlh cepanic sprejme takoj Miklaužlna. Bra-slovèe 16561-1 Kmečka služkinja marljiva in poštena, va jena goveje živine in— poljskega dela dobi takoj službo. Plača 200.— din. Ponudbe na podr. Jutra v Celju pod »Pa štenje« 16560-1 Služkinjo samostojno, pridno, pošteno, za vsa hišna dela, sprejmem takoj. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Dobra služba, odrasle osebe«. 16550-1 Šofer ki je pripravljen posoditi za dobo 6 mesecev din 5.000, dobi stalno mesto na tovornem avtomobilu. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Nastop takoj«. 16548-1 Dekle pridno, pošteno, čedne zunanjosti iščem za natakarico v boljšo gostilno na deželi. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Dežela«. 16168-1 Iščem prodajalko za suhomesno trgovino v Zagrebu. V p-jštev pridejo samo prvorazredne moči, ki govore perfektno nemško, Nastop med 25. VII. in 1. VIII. Plača po dogovoru. Pismene porudbe z navedbo referenc, dosedanje zaposlitve s priloženo fotografijo poslati na Publicity, Zagreb, pod »Suho meso«. 16208-1 Strojnika potrebujem k žagi na Notranjskem. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Strojnik«. 16456-1 Več mizarskih pomočnikov sprejme mizarstvo Petrič, Logatec. 16454-1 Deklico 14—15 let sprejmem k 16 mes. otroku Družina Križan, Zg. Šiška 286 (Perkova pot). 16457-1 Mehanik ali strojni ključavničar mlad, spreten in marljiv, vojaščine prost, dobi stalno mesto pri industrijskem podjetju v Ljubljani. Pismene ponudbe z navedbo dosedanjega zaposlenja in kje se je izučil pod »Industrija« na ogl. odd. Jutra 16422-1 Kuharico pridno, pošteno, iščem za čez dan. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 16414-1 Diplomiran gradbenik tehnik, dobi mesto za takojšnji nastop službe. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »A. V«. 16374-1 Mlajši inženir dobi mesto v gradbenem podjetju. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Takojšnji nastop«. 16373-1 2—3 delavce ki so vešči v izdelavi kuhinjskih ln allčijlh tehtnic išče tovarna Titan d.d., Kamnik. 16372-1 Boljše mlajše dekle ki zrna kuhati in opravljati druga hišna dela iščem Za manjšo boljšo družino v Beogradu. Javiti se: G. Djukič, Do-brunje 85. 16402-1 Sprejme se prodajalka s kavcijo 4000 din. Naslov v vseh poslov. Jutra. l'.'410-l Restavracijska kuharica in služkinja dobita mesto. Ponudbe na podr. Jutra Jesenice pod »Dobra moč v kuhinji« 16328-1 Pomočnik železninar mlajša moč, se sprejme v stalno službo. Ponudbe je poslati s prepisi spričeval pa ogl. odd. Jutra pod »Že Pletiljo dobro samostojno za — ravni stroj, ki zna šivati pleteno blago sprejmem takoj. Ponudbe: Zagreb, Ilica, 105. LJ. Ivčevič. 16268-1 Manufakturist vojaščine prost, dober prodajalec in izložbeni aranžer z možnostjo slovenskega in nemškega jjezika, dobi mesto v manufakturi J. Cvikl, Ptuj. 16308-1 Sprejmem osebo z znanjem slikanja, s prakso v slikanju — brizganju (spritzmalerei imajo prednost. Naslov v vseh poslov. Jutra. 16301 1 Frizerko dobro moč za prvorazredni salon uz dobru plaču tražlm za nastu-piti odmah ili po dogovoru uz ofert Dragutin Kopf, Karlovac. 16311-1 Natakarica čedne zunanjosti, pošte na, vešča nemščine se sprejme v letoviščarsko turističnem kraju, kavcija potrebna. Ponudbe s sliko na podružnico Jutra na Jesenice pod »Stalno mesto«. 16326-1 Železninar samostojen. dober ln agilen prodajalec vajen podeželskega posle-;vnja dobi mesto v večji trgovini z mešanim blagom. Ponudbe pod »Vesten ln soliden« na ogl odd. Jutra. 16338-1 Kuharico popolnoma samostojno, dobro in zdravo sprejmem za večje trgovsko gospodinjstvo. Plača din 500. Ponudbe pod šifro »Spretna ln snažna« na ogl. odd. Jutra. 16339-1 Natakarica tudi začetnico sprejmem takoj. Starost 18 do 24 let. čedne zunanjosti.— Predstaviti se osebno ali s sliko. Naslov v vseh poslov. Jutra. 16321-1 Manjša tovarna za kovinske izdelke v Sloveniji polno zapos e-na išče za takoj zmožnega mojstra ali inženirja s prakso kot tehničnega vodjo s kapitalom 100 do 150 tisoč din Ponudbe pod »Sigurna eksistenca« na podr. Ju tra Maribor 16282-1 Žensko osebo vestno, snažno in pošteno z znan,em vodstva celokupnega gospodinjstva takoj sprejmem. Plača po dogovoru. Ponudbe na ogl. oddel. Jutra pod šifro »Dobra gospodinja«. 16317-1 Gostilniško kuharico samostojno sprejme gostilna Stari Maj ar. Kr;tnj za takoj. 16297-1 Tekstilna tovarna v okolici Ljubljane sprej me absolventa tekstilne šole manufakturista — (trg. pomočnika) srednjih let ter kurjača k parnim kotlom. Reflekti ra se samo na solidne prvovrstne moči. Pisme ne ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Stalno mesto« 16420-1 Restavracijska kuharica vsestransko zmožna — moč dobi stalno službo v večjem podjetju v Ljubljani. Ponudbe na ogl. odd Jutra pod šifro uVestna kuha« 16449-1 Varuhinjo otrok ki zna nekoliko šivati sprejmem takoj. Ponudbe pod »Ljubiteljica otrok« na ogl. odd Jutra 16505-1 Postrežnico ki zna vsa hišna ln vrt na dela iščem za 2 dni v tednu. Vprašati Ferina dol. c. VTI-15 16531-1 Mlinarja zmožnega vahte išče valjč ni mlin za takoj. Ponudbe s prepisi spričeval poslati na ogl oddel. Jutra pod »Delaven in vesten«. 16359-1 Entlerico izvežbano v izdelavi pletenin sprejmem. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 16353-1 Samostojno šiviljo prvovrstno moč sprejme takoj modni atelje Kragelj Anica, Bled. 16348-1 Cementarskega pomočnika veSč terase in betoniranja, sprejme Zupančič Kari, cement. moj., Dravograd. 16341-1 Krojaškega pomočnika za veliko delo sprejmem takoj. Anton Podgoršek, sr. Gameljne, p. št. Vid n. Ljubljano. 16343-1 Mlajšo postrežnico pridno in polteno, sprej-mem za dopoldanski čas. Prule 19 II nad. desno. 16346-1 Vrtnarja samostojnega, vestnega in poštenega za vrtna in druga priložnostna gospodarska dela sprejmem 15 t. m. ali 1. VIII. Plača po dogovoru. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Vrtnar 1938«. lezninar«. 16221-1 Navijalko volne mlado io spretno sprejmemo takoj. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 16239-1 Šoferja mehanika veščega diesel tovornega avtomobila sprejmem. Ivan Žauhar, trgovec, Delnice. 16213-1 Mesarski pomočnik vojaščine prost, p»ijazen, star do 25 let, ki ima veselje do razvažanja mesa po deželi, dobi službo takoj. Predstaviti se osebno do 12. t. m. Jamnik Franc, mesar in prekajevalec, Kranj. 16231-1 Takoj sprejmem dva dobra čevljarska pomočnika, ki znata tudi šivati. Franc Örnivec, Črnuče št. 104. 16310-1 Natakarico vajeno gostilne, pridno in pošteno, lepega vede nja do 25 let staro takoj sprejmem. Naslov v vseh poslov. Jutra. 16307-1 Mlajšo služkinjo za pomoč pri gospodinjstvu sprejmem takoj. Mladič Janko, Raka pri Krškem. 16313-1 Dva hlapca vajena vožnje lesa takoj sprejmem. Plača po dogovoru. Er lah Valentin, Jesenice. 16324-1 Ključavničarskega pomočnika pridnega ln poštenega sprejmem, ponudbe na G. Gradt, Celje. 16271-1 Šoferja za tovorni avto sprejme avtoprevozništvo. Prednost ont, ki imajo poznanstvo za pridobivanje večjih voženj. Ponudbe z; navedbo zahtev kov ter dosedanjega službovanja na podr. Ju tra v Celju pod »Procenti« 16272-1 Dobro kuharico sprejmem k dvema osebama Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 16370-1 Pisarniško Praktikantin jo sprejmemo, prednost stenografija in nemščina. Ponudbe na ogl. oddel. Jutra pod šifro »Ljubljana«. 16365-1 2 krojaška pomočnika 1 za uniforme, 1 za velike komade, potrebujem takoj. Leopold Kolman, Bled. 16367-1 Sedlarski pomočnik vešč vseh del dobi stalno službo. Zupan Hubert, sedlar. Tržič, Kov. ul. 2. 16369-1 16318-1 Frizerko dobro mod, veščo trajne, vodne ln železne on-dulacije sprejmem. Služ ba stalna, plača dobra. Naslov v vseh po6lov.-Jutra. 16304-1 Služkinjo veščo samostoine kuhe, — sprejmem k 3 osebam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. _JP-1 Plačilnega natakarja z znanjem tujih jezikov, celoletno mesto, išče restavracija v Ljubljani. Ponudbe pod šifro »Primerna kavcija« na ogl. odd. Jutra. 16536-1 Trgovski pomočnik j mlajša moč, izučen v trgovini z mešanim blagom išče službe. Naslov: Martin Brglet, Sv. Jurij ob juž. žel. 16065-2 Kuharica za rfstavracijo ali privat, zmožna dunajske in italijanske kuhinje želi spremeniti mesto s 1. avgustom. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Štajerska«. 16154-2 Mesarski pomočnik vajen vseh mesarskih del, šivilja spreime pomočnico in vajenko. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 16532-1 Prodajalko izučeno trgovine, kuhinjske posode, stekla, porcelan*, sprejmem. — Ponudbe pod »Perfektna« na podružnico Jutra Maribor. 16580-1 Sluibe išče *saka oeseda se pai lavek 3 Din sa Mir. iU dajanje aasiova Ola. najmanjši znesel-13 Din 500 din nagrade dobi kdor mi preskrbi stalno službo v skladišču ali kaj sličnega. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Nagrada« 16236-2 Gospodično k triletnemu dečku, ki obvlada perfektno nemščino, deloma tudi francoščino in glasovir, iščem. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 15990-2 Simpatična Dunajčanka iSöe mesto nemške vzgo jlteljlce k manjšim — otrokom Jugoslovenske rodbine. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šl fro »C. L 20« 15732 2 Trgovski pomočnik mešane stroke želi službo. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Vojaščine prost«. 16167-2 ii en želi spremeniti službo. Nastop lahko takoj. Ponudbe pod »Vajen vsega mesarskega dela« na ogL odd. Jutra. 16452-2 Mesto hišnika ali kaj sličnega bi prevzel ml;d zagonski par poleg stalne službe. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod značko »Skrben«. 16117-2 Natakarica spretna in poštena, išče službo v boljši gostilni. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 16424-2 1000 din «lobi, kdor mi preskrbi stalno službo skladiščnika, čuvaja ali kaj sličnega. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Stalno 77«. 16385-2 50.000 din nudim giro, pogoj stalna služba kjerkoli, samo v Ljubljani. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Giro-služha«. 16421-2 Pošteno dekle išče službo v trafiki, mlekarni, ali v trgovini s sadjem. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 16423-2 Absolventka dvorazr trgovske šole z dveletno pisarniško — prakso, zmožna slov. ta nemške stenografije ta strojepisja. korespondence ta knjigovodstva, išče mesiv. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »September all Oktober« 1ÒU52 2 Mlada moč zmožna voditj knjigovodstvo želi dobiti služ bo v trgovini z mešanim blagom v Lj l'oljü ni all v okolici LJubljane ta Kamnika. P.>rud be n*. ogl. odd. ."ttra pod »Poštena ta irae-sij Iva« 16397-2 Trgovski pomočnik Izučen v veletrgovini z mešanim blagom išče službe. Cen.j. ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Mlajša moč« 16335-2 Hotelska kuharica išče mesto. Nastop takoj. NpsIov v vseh poslovalnicah Jutra. 16218-2 Služkinja vajena boljše kuhe in vseh hišnih ter vrtnih del išče službo za takoj. Cenjene ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Pridna in pošte na 23« 16206-2 Dekle išče zaposlitve čez dan. Zmožna vsega dela ta vodstva malega gospodinjstva. Ponudbe pod »Snažna« na ogl. odd. Jutra. 16286-2 Prodajalka stara 20 let dobro izvež bana v manufakturi ta špec. ter galant, pridna ln poštena, zanesljiva z znanjem nekaj strojepisja ta nemščine želi zaposlitve. Naslov v poslov. Jutra. 16325-2 Trgov, pomočnica zmožna trgovskega po sla v trgovini mešanega blaga ta gospodinjstva išče mesta. Naslov v vseh poslov. Jutra. 16444 2 Mesto hišnika išče mlad, pošten in delaven zakonski par brez otrok poleg stalne službe. Cenj. ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Mlada moč«. 16533-2 šofer z večletno prakso, išče službo. — Prime za vsako delo. Ponudbe pod »Trezen« na ogl. odd. Jutra. 16557-2 Natakarica prikupljiva, čedne zunanjosti, želi službo takoi ali pozneje. Ponudbe pod šifro »Prevzamem na račun« na ogl. odd. Jutra. .6540-2 Pošteno dekle išče službe v mlekarni ali trafiki. Lahko položi nekaj kavcije. Ponud be pod »Poštena« na ogl odd. Jutra. 16285 2 Tkalski pomočnik absolvent — tekstilnega kurza išče nameščenja. Ponudbe na podr. Jutra v Celju pod »Marljiv« 16571-2 Podjetna prodajalka mešane stroke, lzvežba-na blagajničarka želi — službo. Gre ev. v sezono. Ponudbe na podr. Jntra Marlbor pod šifro »Zvesta« 16575-2 Plačilna z letnimi spričevali tn kavcijo išče dobro službo. Ponudbe pod »Poštena« na podr. Jutra v Mariboru. 16577-2 čevljarski pomočnik priden. Seli službe. Naslov v vseh poslov. Jutra. 16471-2 ■"ttIBIIlHtBH navedbo cene je poslati na naslov Janez 2tu-daršič, Mramororvo, p. Novara* pri Rakeku. Športni voziček malo rabljen ter nove koncertne citre prodam. Vprašati Sv. Petra c. 25. pri vratarju. 16394-6 Otroški voziček globok prodam, àevbec, Giince c. IX. št. 21. 16389-6 EM. ES. BE. dimniška vrata, patenti-rama povsod priporočena lz armiranega betona.— nezgorijiva ta nezlomljl va, hitro vzidana. Pri odjemu 10 kom je cena 16 din za komad z embalažo f ran ko kolodvor LJubljana ali v območju LJubljane pcetavlje-na na dom. Pri manjšem odjemu 18 din. EM ES BE. LJubljana, Domobranska 1. dvorišče. 16447-6 Branjarijo s koncesijo, ugodno pro dam. Emonska 10. Ljub-ljaaa. 16439-6 Tehniške knjige različne pod roko zelo ugodno naprodaj. Nasi, v trgovin* Emonska 10. LJubljana. 16440-8 Gostilniški inventar ta 2 Lutzovi peči veliki poceni naprodaj. Naslov v vseh poslov. Jutra 16460-6 Kulturna društva pozor! Kompletno zvočno kino-aparaturo v najboljšem stanju prodam po zelo ugodni ceni ln pod — ugodndml plačilnimi pogoji. Ponudbe na ogl. odd Jutra pod »Zvočna kino aparatura« 16508-6 Plinski rešo m razno pohištvo, prodam. Ogledati 10.—12. in 16.— 18. Cankarjevo nabrežje 5, U. nadstropje. W58T-6 Otroški voziček globok, dobro ohranjen, — prodam. Florjanska 23, L od 9.—2. ure. W552-6 Posteljo omarico, mrežo, Samice, mizo. 2 stola, cinkasto banjo, svetilko, podobe in drugo, prodam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 16549-6 Rabljen tricikelj ugodno prodam. Ogledati ga je pri Hafner. Mikloži- Mreže za poete)je dobite najceneje pri Andlovlc zalo ga pohištva, Komenske-ga ul 34. 16493-6 Športni čoln Kielboot, lahek, skora| nov naprodaj Maček go tllna, Cankarjevo nabrežje 17. 16492-6 Kufxirn Beseda 1 Din. davek S Din za Sllro ali dajanje naslova 5 Din Najmanj* S< znesek 17 Din. Rudeče višnje in ribizel kupujem po najboljši ceni. Adalbert Gusci, Mariboc, Aleksandrova c. 39. 16194-7 Blagajno rabljeno kupim. Ponudbe S navedbo znamke in cene on ogl. odd. Jutra pod »Prostorna blagajna«. 16240-7 Vodno turbino z vodopadom od 3 do A m od 20—30 KS, kupim. Pismene ponudbe na ogi. odd. Jutra pod šifro »Turbina*. 16437-7 Kupim zofo še v dobrem stanju. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Zofa«. 16386-7 Otroški voziček globok, dobro ohranjen, ka pim takoj. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 1638+41 Različno sadje kakor n. pr. češnje, be. zeg, borovnice ta drugo za, žganjekuho kupim Poruudbe na Anton Pole ne. Kadeče pri Zidanem most u- 16322-7 Male steklenice kupimo. Drogerija Hermes* Miklošičeva cesta 30- 16344* Fotoamaterji pozor} Kupim negative posnetkor naših letoviških in gorskih krajev. Ponudbe s prilogo pozitrvor na Kračun, Maribor, Tezno. 16581 -7 Povečevalni aparat rabljen, odlične ohranjen za negative od 2-4 krat 3.6 do 6 ln pol krat 9 cm kupim. Ponudbe s ceno na ogl. odd. Jutra pod »Samo Leite* 16501-7 36. W5Z3-6 Vrtne stole zhiK!|ivč, ooft, poceni pfodt Tribuč, Tržaška 42, teiefoo 26-05. 16518-6 Kompresor poprtlimnii nov, tves motorja, pripraven aa pleskarje, poceni prodam Ogled prt J. Govedte, Prešernova IS, Maribor. 16573-4 Hladilno napravo kompletno, pripravno » gostilničarje aH mesarje prodam. Naslov ▼ vseh poslov. Jutra. ßragoienosti Vsakovrstno zlato Kupuje po najrttjlh eeoatt CERNE — joveör, -jubljana, Wolf ora ai, Beseda 1 Din, davek 3 Din za šifro ali dajanje naslova 5 Din NaJmaaJ-Š, znesek 17 Dta. Radiokabinet z električnim gramofonom zelo selektiven, ta dinamičen poceni napeo daj. Resljeva 4. 164624 Radioaparat poceni prodam ali aa-menjam za žensko kolo, Polzve se pri hišniku v Svatolčevl ul. 7., Trnovo 16507-9 Pridelki Seseda 1 Dta. davek 3 Din za šttro aH dajanje naslova 5 Din Najmanj-ii znesek 17 Jta Cvetlični med domač, zdravilni, nudi ceneje J. Menart, Domžale. 262-35 Večja množina vina belega, kakor tudi rdečega (Isabella) je po 50 hl naprodaj pri Faninger, O-lje-Zagrad. 16195-33 Hotelirji, gostilničarji! Dobro sortirano vino — burgundec, rizling ta na mlzno vino za brizganec dobite pri vtoogradidku Josip Skerlec. IvanJèov-skl vrh 72, p. Ivanjcl po zmerni ceni. 16348-33 Dobro vino lastnega pridelka proda Kasper, Ptuj. 16249-33 22 hI vina bizeljčaita (rdečega ta belega,) pr4-nia prodaim. Naslov t vseh poslov, jutra. »323« Čajno maslo dobavlja od 3 kg dalje Rajner, Norätoec, LJyrto nsfif. 16300-33 Sadje Beseda 1 Dta. davek d Din aa fttfro ali dajanje naslova 5 Din. NaJmaoJ-fc enee* H Dta. Marelice za vkuha vanje dnevno sveže, velika zalog*, naJngodaejSe cene Ptl odierna večje kol va ne posebne cene. Glav-O» aaloga Jugoaad. Ree-Um» 4. telefon 48-27 »JUTRO« St 158. 17 Nedelja 10. VIL X938L Glasbila Klavir prvovrsten kupim. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Gotovina«. 16169-26 Dve mali novi klavirski harmoniki Hohner in Baun er prodam. Tulllus Budau% Je- senice Fužine. 1'.>328-26 Kratek klavir črn. dobro ohranjen na prode-J po ugodni ceni. Naslov v vseh poslov. Ju tra. 16336-26 Nad 100 gramofonskih plošč in elektiični gramofon za priključek na radio, poceni naprodai. Naslov: Gestri-nova ul. 5, ;y. nadstropje, Itev. l}, Mestna rdeča hiša. 16590-26 Motocikel novejši model, 200—330 ccm, kupim. Brezhibno stanje ni važno. Ponudbe na : Josip Flu, Savska, Domžale istotam naprodaj nov aparat za biljard. 16436-10 Motorno kolo poceni naprodaj. Franko-panska 26, Ljubljana VII. 16430-10 Auburn limuzina, skoro nov«, 2 rezervi, izredno ugodno naprodaj. OgieAw>T\ AUA «M V_L!I_______:__1___: : _ 1_____ v-arnlško garancijo za 1950 din prodaja Ussar, podjetja. Ponudbe n» ogl. Maribor. Trubarjeva 8. 16574-29 delovanja« Pisalni stroj portable nova tipa ma lo rabljen zelo masiven naprodaj. Resljeva 4. 16484-28 Novost za dame!!! Izvršujem trajno ondi) acijo na najnovejšem :n najlažjem aparatu se -lanjosu. posebno pri poročljlv za občutljive dame Frizerski salon— ,Rakar«. Prešernova ul i nasproti slaščičarne Sošak. vežnl vhod. 140 3< Trgovina z mešanim blagom zelo vpe Ijana, centrum industrije v Celju naprodaj radi odho da. Naslov pove iz prijaznosti Kronovšek, Celje, Glavni trg 6. 16150-30 kapital Ureditev dolga potom sodnih in izvensodnih poravnav. Nasveti » konkurznih zadevah in vseh drugih trgovsko obrtnih poslih. Stro Kovne knjigovodske revi zije. . Sestava m aprobacna bilanc. Preskrbe kredita». Nasveti glede hranilnih vlog m plasiranje istih. Vsi posli kmečke zaščite. Edina koncesionirana komercialna pisarna. LOJZE ZAJC Liuhhana, Gledališka 7. TELEFON 38-18. Posojila - poravnave Oddajam posojila, ur« Jam sodne ln izvensodne poravnave ter k on kurze trgovcem in obrt nikom dokazano uspešno. Javite se pod »Si gumo 998« na ogl. odd. Jutra. 16502-16 Adler junior Cabrio limuzina v zelo dobrem stanju prodam za ceno 21.000 din Norbert Baumgarten, Po stojnska ul. B. 16458-10 Adler limuzina 6 cil., izvrstna ohranjena, 5-sedežna, gume malo rabljene, 4 vrata, pripravna za taksi, naprodaj za 11.000 din. Vprašati : Strnad, Poljanska cesta 69. (dopoldne) ES-10 Kolesa šivalni stroji, velika izbira Dürkopp, Anker, Vesta in drugih znamk, tudi rabljenih. Prodaja najceneje Triglav, Resljeva 16. 16513-11 Avtomobile tovorne, osebne m avtobuse dobro ohranjene, vseh ja-kosti kupite najceneje pri O ŽUŽEK. Krupp zastopstvo, Ljubljana, Tavčarjeva štev. U. 16551-10 BSA motor 500 ccm, v izvrstn-rm stanju prodam. Ogled med 12—14. Mišičev cesta 23, priti 56076-10 Opel Olimpia limuzina, model 1937, v najboljšem stanju, CHEV ROLET limuzino model 1936 kot nova, FIAT BALILLA model 1936, limuzina à vrata, CHEVROLET limuzino din 7.000 in več drugih dobro ohranjenih avtomobilov proda po nizki ceni DKW zastopstvo J. LOV5E. Tyrševa c. 35. 16118-10 Fiat 501 ugodno naprodaj. Taksa plačana. Kersnikova 3, pri čevljarju. 16415-10 Fiat 500 limuzina, v zelo dobrem stanju, nove gume, z malo porabo bencina zelo ugodno naprodaj. Celje, Mariborska 18. 16152-10 Indian Scout in Frera motor poceni naprodaj. Škafar, Rimska c. Borštnikov trg, Ljubljana. 16429-10 Prodamo Diato odprt, tapeciran z usnjem, din 7.000. Pontiac limuzina din 12.000, Chevrolet tovorni din 20 000. — Vsi vozovi v jako dobrem stanju. Poizvedbe: Beka -Opel zastopstvo, Celovška 38, Ljubljana. 16520-10 _i Avto poltovorni v dobrem stanju, kupim. Plačam takoj. Ponudbe na Triglav, Resljeva 16. 16514-10 Kupim avto DKW 4 sedežen Cabriolet, no vej še tipe. Ponudbe na podr. Jutra v Celju pod »Plačam takoj« 16564-10 BSA motor s prikolico, 750 ccm, ugodno naprodaj. Kr-melj Pepi, Celovška 141, Ljubljana. 16500-10 BSA 250 ccm ugodno prodam. Clrll-Metodov» 13, pritličje, desno. 16487-10 Šivalni stroji na električni pogon, znamke »Phoenix« 20 komadov, — ugodno naprodaj. Ponudbe na podružnico Jutra Celje pod »Phoenu«. 16109-29 Kappel pisalni stroji razni modeli za pisarno tn pot. odlična kakovost prj Kleindienst & Posch Maribor, Aleksandrova, 44. 15965-29 Šivalni stroji na električni pogon, znam-,ke Phoenix 20 komadov ugodno naprodaj. Ponudbe na podružnico Jutra Celje pod »Phoenix«. 16109-29 Dva elektromotorja 6 ks in 1 ks s pumpo ugodno naprodaj pri Občinflci hranilnici na Vrhniki. 16226-29 Gritzner ali Pfaff šivalni stroj in otroški voziček kupim. Ponudbe pod »Pfaff« na ogl. oddelek Jutra. 16262-29 Šivalni stroji več strojev Singer. Pfaff in drugih pogrezljivlh, ki tudi i tikajo in Stopajo po Izredno nizkih cenah ln ugodnimi plačilnimi pogoji naprodaj pri Promet, nasproti kri žanske cerkve. 16260-29 2 pisalna stroja znamke ünderwood ln Remington ugodno prodam. Ljubljana, Gospo svetska c. 7, pisarna. ŽZ 16448-29 Otvarjamo prodajna skladišča » Beogradu, Mariboru in Movem Sadu za hitro razpečavanje našega na debelo zahtevanega predmeta. Edinstvena prilika dobrega stalnega zaslužka. Potreben kapital din 150.000.— Samo resne osebe, inteligentne, s potrebno trgovsko naobrazbo naj se javijo z obširnimi pismenim ponudbami in s podrobnimi podatki pod »50308« na Publicitas. Zagreb. 16209-16 Knjižico Kmečke posojilnice za din 15.000 bi rad zamenjal za knjižico Kmečki hranilni in posojilni dom. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 16079-16 Družabnika s kapitalom 20.000 din i-ščem za ustanovitev poso-jevalnice nemških filmov v Jugoslaviji. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Sijajen zaslužek« 16142-16 Posojila različna, preskrbim hitro, brez kakega pred plačila. Hranilne knjižice vnovčujem proti takojšnji gotovini. Oblastv. dovoljena pisarna Rudolf Zore, Ljubljana, Gledališka 12 Znamka 3 din 16482-16 Ugodna naložitev denarja v večjo parcelo v bližini centra. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Dobičkanosno«. 16515-16 100 delnic Pivovarne Laško prodam. Naslov v vssh poslovalnicah Jutra. 16358-16 DENARNE POSLE Posredovanje Kreditov Vnovčevanje vlog pri de aarnlh zavodih Naložbe Kapitala Poravnave — CT Drava nepremičnin. — Oavčne napovedi Informacije. Ureditve re vizi je bilance in stalno tontrolo knjigovodstva ln vse druge trgovske tn gospodarske posle Izvede »Svetovalec« konceslonlrana trgovsko gospodarska POSLOVALNICA M. Kovačlč LJUBLJANA Cesta 29. oktobra 7 (preje Rimska resta) 16401-16 Družabnika z 20.000 din gotovino za mesarski obrt, iščem. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Vdova«. 16404-16 30—40.000 din posojila iščem proti sigurni garanciji. Po-nube na ogl. odd. Jutra pod šifro »Dobie obresti«. 16522-16 Hranilne knjižice }% OBVEZNICE VREDNOSTNE PAPIR ll-VO JNO ŠKODO t n o v £ a I • po najviiii ceni io takojSniemu izplačilo Koncesijon irana trg. igeo tua za bančne osale AL. PLATIN SEK i.iubl j.-iA, Beethovnov» 14 Telefon 35-10 Družabnika ali družabnico, sprejmem v rentabilno perutninarsko podjetje. Cenj. ponudbe na ogl. odd. Jutra pod značko »20—25.000«. 16527-16 Posojilo na vknjižbo poroke, trgovce kredite, hipotekarne na srez mesta po 7% obresti na 5 ali 10-letno odplačilo nabavi Central, Zagreb, Bregovita 7. 16480-16 tabilnemu industrijskemu odd. Jutra pod »Brez so 272-16 Manufakturna trgoviaa 100 let stara v večjem mestu se odda v najem radi bolezni ali se ev sprejme družabnik, ki bi sam vodil posle. Potreben kapital najmanj 500 tisoč. Dopisj pod Šifro »500« na ogl. odd. Jutra. 15762-17 Prostore pripravne za delavnice ali skladišča, gospodarsko poslopje in hlev za 6 konj dam v najem. Tr žaška cesta 47. 16396-17 Gostilno oddam v najem, na račun za skupno gospo dinjstvo samski žensk: proti kavciji. Hiša je pri fari in na izletniški toč ki. Izve se: Ludvik Ko Mr, kolodvorska restavracija. Novo mesto. 16445 17 Gostilno Novomeška klet oddam v najem v Sokolskem domu v Novem mestu z dne 15 avgusta 1938. Po drobni pogoji se zvejo v oljarn', sokolskega dni štva Novo mesto. 16443 17 Izložbe na Mestnem trgu v pasaži s stranskim lokalom, od dam. Poizve se pri Tehna, Mestni trg 25. 16084-19 Trgovina mešanega blaga dvajset let obsfeieča in dobro renomirana, na najpro-metnejšein kraju v Krapin-skih Toplicah, se proda radi prevzetja drugega obrata. Potrebna gotovina najmanj din 100.000 — Informacije pri upravi kopališča v Krapicskih Toplicah. 16207 19 Prostore pripravne za obrtnika, trgovino ali skladišče, oddam takoj v najem. Cerkvena ul. 21, Trnovo. 16164-19 Trgovski lokal tri četrt ure oddaljčn od mesta Ptuja na državni cesti se s stanovaniem da takoj v najem. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Prometna točka«. 16149-19 Brivnica brez konkurence pod ugodnimi pogoji naprodaj. Alojz čoh. brivec, Sv. Jurij ob juž. žel. 16565 19 Gostilniški lokal sredi mesta oddam v najem 1. avgusta. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 16455-19 Lokal s stanovanjem za bufet ali špecerijo, ugodno oddam. Poizve se Figar, Vošnjakova 6. 16432-19 Na Jesenicah se odda lokal s 1. avgustom na najbolj prometnem kraju. Svoj čas je bila v njem drogeriia, sedaj pa trgovina s fotopotrebšči-nami in parfumerija. Informacije daje »Sava«, družba z o. z. Jesenice. 16222-19 Večja restavracija (nova stavba) s koncesi jo, gospodar, poslopjem, in zemljiščem, blizu — Ljubljane, zaradi družinskih razmer ugodno naprodaj. Naslov v poslov. * Jutra. 16337-19 Gostilno oddam takoj v najem ali prodam. Naslov v vseh poßlov. Jutra. 16274-19 Modna trgovina dobro vpeljana, popolnoma sortirana se proda v Ljub-ljan i, Poljanska (ffcsla 1. 16392-19 Prodam mlekarno poceni. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 16409-19 Skladišče hladno in suho se odda. TyrSeva cesta 36. 16395-19 Lokal pripraven za mehanično obrt v centru iščem. Na slov v vseh poslov. Jutra. 16495-19 Lokal na prometnem kraju z vsem inventarjem za 400 din oddam. Cesta v Rožno dolino 36. Poizve se isto tam tudi v nedeljo 16300 19 Mlekarno ali trafiko že vpeljano, na prometnem kraju kupim. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Imam gotovino 16293-19 Trgovski lokal 'S stanovanjem •vzamem najem tudi na deželi, kjer je večji promet. Sem kupec na manjšo trg. hišo nudbe na podružnico tra« v Celju pod značko »Plačljivo takoj« 16155 3-19 Na Bledu na najbolj prometnem prostoru prodam trgovino z mešanim bla gom radi prezaposlenosti. Ponudbe na ogl. od Jutra pod »Center Bleda« 16509 19 Brivsko-frizerska delavnica aobroidoča z majhno režijo naprodaj radi pre vzema drugega obrata. Banič, Maribor. Tržaška c. 63. 16583-19 Gostilno v strogem centru mesta radi bolezni prodam Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Resen re flektant proti gotovini« « 16486 19 Posest Hiša z mizarsko delavnico in le p;m stanovanjem z elektriko oddam v najem, eveit. pro dam. PonudDe na podruž lieo Jutra v Celju pod šifro »Trg«. 16108-20 Krasna nova vila enonadstropna, večstano- ✓anjska, naprodaj. Vse moderno izdelano, 100C kv. m vrta. Za 120.000 din. Poizve se pri postaji v restavraciji v D. M. v Polju pri Ljubljani. 16254-20 Veliko tovarniško zemljišče v Novem Sadu. v neposredni bližini dunavskega pristanišča, odlična lega. kamenita pot, zemljišče na oglu nasproti plinarne z 180 m fronte, velikost cca 1 in V4 iutra. poslopja eno in dvonadstropna, svetla, delavni prostor približno 5000 kv m, velik dvoriščni prostor, naprodaj. Pomidbe na ogi zavod Schmolka, Novi Sad. 16188-20 Na Pokljuki - Goreljeku naprodaj na razgledni točki zemljišče od 4 ha. Sončna iega, blizu občinske ceste, lastna voda. Primerno za večjo zgradbo ali parcelacijo. Pojasnila da Krištof, advokat, Radovljica. 16161-20 Malo posestvo na ugodnem prostoru, pol ure od Celja, 3 minute od Mariborske ceste, prodam takoj radi selitve. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 1*151-20 Dvosob. - stanovanje z elektriko in vodovodom, 10 min od posta je Rimske toplice ugodno oddam. Prikladno za upokojence. Naslov: vdo va Kokalj, Rimske topli ce 15879-20 Bohinjsko Jezero Manjša enodružinska \i la ugodno naprodaj Na slov v vseh poslov. Jutra. 15786-20 Posestvo 30 oralov Grlava. gerì ce Jeruzalem prodam z ln ventarjem. Poslopja zi dana. nova. Anton Ma-kovec. Grlava, — pošta Križevcl. 15694-20 Smrekov gozd z več tisoč metri 30 do 40 let starih debel, kupim. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Gotovina 313«. 15515-20 Majhno hišico novo kuptm v ljubljanski okolici ali na Gorenjskem. Prodajalcu se na željo ne bo treba izseliti. Ponudbe z natančnim opisom ln ceno poslati na ogl. odd. jutra pod »Hiša«. 16192-20 Prodam hišo 4 sobe in kuhinja v najlepši legi v Ljubljani, severna stran, redka prilika. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 16173-20 Hišo z mizarsko delavnico in lepim stanovanjem z elektriko oddam v najem, e-ventuelno prodam. Ponudbe na podružnico »Jutra« v Celju pod »Trg«. 16106-20 Hišo z gostilno z lepim vrtom in zemljiščem, promet dober, prodam. Cesta na Brdo 90. Križnik. 16377-20 Stanovanjska vila 10 let davka prosta z din 65.000.— hipoteke s krasnim razgledom in velikim lOletaim sadonosnikom se radi preselitve proda za 225.000.— din. Cenj. ponudbe na oglasni odd. Jutra pod »Tristanovanjska rila«. 16234-20 Enonadstropno vilo na najlepšem kraju Bežigrada St. 13 prodam. ' 16232-20 Hišo v Rožni dolini podkleteno, dvostanovanj-sko, z lepim vrtom, ▼ bli-iini tramvaja, prodam izpod cene radi selitve. Informacije: Rožna dolina. Cesta VIII. št. 1. pritličje. 16)76-20 Hiša s parno pekarno po ugodim ceni naprodaj. Pismene ponudbe pod »Ugodna prodaja« na ogl. od. Jutra. 19400-20 Proda se 3 stanov, vila v najlepšem delu mesta LJublj. pod zelo ugodnimi pogoji. Potreben kapital 100.000 din.. Natančna pojasnila: Rutarjeva ul. 4-1. 16398 20 10 min. od postaje D. M. v Polju naprodaj vlsokopritillč-na hiša še ne popolnoma zgrajena 6 sob, 3 Je dllne shrambe 2 strani Sčl. 2 velika vrta ln parcela 1000 m2 za 2 stavbi. Cena 75.000 din. Vprašati Zg. Zadobrova 53. 16366 20 Vilo v Laškem ob Savinji z gospodarskim poslopjem ln gara žo. nekaj minut od ter malnega kopališča. 5 sob. 2 kuhinji, kletL ledenica. sadovnjak, koko-šnjak, svinjak prodam aa 160 000 din. Ponudbe na ogl. odd Jutra pod »Tudi za gostilno« 16411-20 Dvostanovanjsko hišo visokopritlično, vrt in nji-to prodam. Lep razgled, primerno letovišče. Janez lustin, Lesce, šola. 16227-20 Stanovanjska hiša prostorna z 2000 kvadratnih metrov zemlie, 15 minut od postale Ptuj odda-l;ena se za 90.000 din proda. Vpraša se: Srečko Ha-ladea, Ptuj, Rogoznica 38. 16223-20 Krasno posestvo v Loki pri Zidanem mostu ca. 11 iohov pri cesti in železnici, zidana hiša, z o-peko krita, gospodarsko po slopje, vse v dobrem stanu z opeko krito. Vodovod in elektrika v hiši. Vse v ravnini — se s pridelki in inventarjem ugodno proda. Kristina Slapšak, p. Loka pri Zidanem mostu. 16225-2C Posestvo v bližini Maribora okraj ne ceste 50 oralov, 12 sadonosnika, letošnja že te v za 325.000 din prodam. Prebevšek Maribor K osar j e va ul. 37 Maribor 16281 20 Pozor Žagarji, mlinarji in vodni ma- ? ' nipulanti Parcelo cca 4000 m2 ob staim močni vodi s pad cem preko 3 m, dobro uro od Ljubljane poceni prodam. Ponudbe na <-gl. odd. Jutra pod šifro »30.000« 16305-20 Hišo novo dvostanovanjsko, prvovrstno zidano blizu tramvaja prodam. Rožna dol. c. XIX-14. 16294-20 Kupujem na Gorenjskem lepo obi teljsko vilo po možnosti v bližini smuSklh terenov v lepi legi z razgle dom. Brez posrednika.— 1'onudbe s sliko na Publicitas, Zagreb, pod 50317 16362 20 Večstanovanjska hiša v najlepšem centru za vpo- kojenca ali obrtnika ugodno na prodaj. Trbovlje — Loke 297. 16332-20 Pisarniške sobe oddam za avgust. Drogeri-ja Hermes, Miklošičeva c. 30. 16345-20 Hiša naprodaj va, moderna, enonadstropna. Vprašati : Trafika, Pasaža. 16380-20 Valjčni mlin moderno urejen s stanovanjsko hišo. na prometnem kraju v Ljubljani prodam. Naslov v vseh poslov. Jutra. 16265-20 Stavbeno parcelo 763 kv. m. odprt sistem — prodam za Obrtno šolo. — Ribarjeva2, I. nadstr. 16586-20 Novo hišo oaonad^ropno prodam za 100 tisoč din. Ponud be na podr. Jutta v C« lju pod »Lepa« 16566 20 Lepo posestvo z dobro idočo gostilno, blagom ln lesom tn gospodarskim poslopjem ob banovlnskl cesti, 5 km od želeaiiSke posta je prodam. Naslov v poslov. Jutra. 16568-20 4-stanovanjska hiša z vrtom naprodaj. B1Ü-mel. Studenci. Jurčičeva 18. 16578-20 Enosob. stanovanje oddam i 1. avgustom. Rožna dolin« C. VIi-24. 16243-21 Za Bežigradom oddam za 1. septembet lepo stanovanje z veliko sobo, sobico za služkinjo, kopalnico, verando in drugimi pritiklinami za 180.— din družini dveh oseb brez otrok, katera bi kuhala dobro hrano in vso postrežbo starejšemu upokojencu. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Osamljen«. 16241-21 Trisobno stanovanje na mirnem kraju s kopalnico ali brez oddam. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Bližina banske uprave«. 16434-21 2-sobno stanovanje krasno, z vsem komfortom. oddam. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Plin«. 16435-21 Enosob. stanovanje oddam za avgust na Tržaški cesti 24. 16419-21 Dvosob. stanovanje z vsem komfortom, kopalnico in poselsko sobo, oddamo 1. avgusta. Rudolf, Medvedova 5a. 16416-21 Lokal za skladišče ali trgovino oddamo takoj na dvori Šču Figovca. Ponudbe na Kmetsko posojiln. za ljubi j. okolico v — LJubljani. 16450-19 Delavnico v izmeri 250 m2 primer no za obrt ali industrijo sredi Ljubljane oddam. Naslov v vseh poslov. Jutra. 16528-19 Dobroidočo trgovino na deželi takoj prodam. Ponudbe pod »Ugodno« na podr. jutra v Mariboru. 16576-19 Lepo hišo i dobro idočo pekarijo, z lepim vrtom in nekaj zemljišča prodam. 2 minuti od postaje. Pripravna tudi za upokojenca. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 16215^20 Pripravna parcela na Mirju, ugodno naprodaj. Poizve se : Ravnikarjev« ulica 1. 16381-20 Dvostanovanj. hišo z gospodarskim poslopjem ki je pripravno za skladišče oddam. Eventuelno se tudi proda. Oddaljeno od mestne meje 5 minute Drav-Ije 37. Informacije se dobe v gostilni Angelca, Ježica. 163*-20 Zamenjam enonadstropno hišo sredi mesta z voeljano tr govlno v brezhibnem stanju za hišo z vrtom v Ljubljani. Dopise pod »Doplačam» na ogl. od. Jutra. 16490-20 Hiša z gostilno trgovino, trafiko, 10 ora lov lepega posestva v dobrem stanju ▼ bližini hiše. Gostilna bres kan kurence pri farni cerkvi letoviščarski kraj, naprodaj takoj pod ceno. Cena 150 tisoč. — Kos Franc Veočeslav, Si. Bi, strica. 16319-20 2-stanovanjska hiia ugodno naprodaj. Pod Kalvarljo. Pekre 107 pn Mariboru. 16273-20 Gostilno dobro ldočo. novosSdaito poleg tekstilne Industrije, brezfconkurenčfflo, «a, koj prodam. Pismene po nudbe pod »Bodočnost« na podr. Jutra v Mari-boru. 18277-20 Tristanovanj. hiia i velikim vrtom zelo simpatičen kraj, ugodno naprodaj. Zg Šiška St. 14 pod hribom. 16560-20 Hišo z dobro idočo trgovino ter nekaj posestva z lepim sadonosnikom takoj ugodno proda Vilko Rozman. Osek St. 46. Sv. Trojica v Slov. goricah. 16582-20 Enosob. stanovanje sonóno. podpritl. oddam s 1. avg. mirni, manjši rodbini. Rutar jeva ul. 4. 16399-21 2-sobno stanovanje takoj oddam samo odraslim. Kebel Rezika, Moste. Poljska pot 57. 16230-21 3-sobno stanovanje oddam za avgust. Kralja Petra trg 8-III. 16235-21 Stanovanje 3 ali 4 sobno z vsemi pritiklinami plin. kopal ni ca takoj oddam. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »H 1888« 16334-21 Opremljeno sobo oddam takoj ali pozneje na Gosposvetski cesti za 250 din. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 16340-23 Petsobno stanovanje komfortno z vsemi pritiklinami, neposredna bližina pošte in Tivolija, se odda za november Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod Šifro »Aleksandrova«. 16342-21 Enosob. stanovanje enanadstropne hiše. čed no, suho, razgledno oddam avgusta najrajši zakonski dvojici. Trnovski pristan 40, pri zapor nld. 16269 21 Enosob. stanovanje s kabinetom, kuhinjo, vse pritikline in vrt, oddam za avgust. Milčinskega 62. 16525-21 2-sobno stanovanje oddam za avgust samo odraslim. Cerkvena ul. 15. 16512-21 Dvosob. stanovanje verando, pritikline, oddam. Prodam malo rabljeno spalnico, modroce. Staretova ulica 26, Trnovo. 16516-21 1. avgusta oddam dvosobno ali eno sobno stanovanje čisti mirni stranki. Bolgarska 32. 16494-21 2-sobno stanovanje solnčno. s kopalnico, plin. balkon, oddam. Cesta v Rožno dolino 20. 16535-21 Enosob. stanovanje suho, oddam odrasli družini. KavSkov» c. 5, I. — Ljubljana VII. 16559-21 Enosob. stanovanje v I. nadstr., oddam za 1. avgust. — Riharjeva 2. za Obrtno Solo. 16587-21 4-sobno stanovanje t kopalnico, nasproti univerze, oddam 1. avgusta. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 16557-21 Stanovanje eno in dvosobno in sobo, oddam. Ljubljana VII, Kosovo polje 148, ob tramvaja 16521-21 Enosob. stanovanje se odda za 1. avgust. Pod-milščakova 5. Bežigiad. 16406-21 Enosob. stanovanje oddamo. »JuHJasMK. Rož na dolina 8-23 16477-21 Dvosob. stanovanje oddam z avgustom- Bol gaesk» 26. 10453-21 Enosob. stanovanje sončno podprltllčno s pritiklinami oddam. — Dravlje 181, poleg Sole. 16306-21 Dvosob. stanovanje sončno odda za avgust mirni stranio Hrovat, — Postojnska 22. 16296-21 Dvosob. stanovanje e vrtom ln pritiklinami oddam mirni stranki za 300 din Nove Jarše pri Sv. Križu 64. 19292- 21 Dvosob. stanovanje komfortno a kopalnico, oddam v vili pri Sv. Kri štofu s 1. avgustom. C« na 800 din. Naslov t vseh posi. Jutra. 16486-21 Enosob. stanovanje s kabinetom, kuhinjo.— pritikline, parket, lepo, sončno, oddam manjši stranki za avgust. Tyrševa 90. 16463 21 Sobo in kuhinjo oddam takoj ali 1. avgusta dvema zakoncema — brez otrok. Vel. čolnarska ul. 15, I. Ljubljtna. 16547-21 Stanovanja Skromno stanovanje manjše, iščem Ponudbe na ogl- odd. Jutra pod značko »2 osebi«. 16I86-21a Opremljeno garsoniero ali opremljeno eno dvosobno stanovanie s kopalnico, zaseben vhod, mirna leea blizu gl kolodvora — išče za takoj za 2—3 mesece boliši stareiši par brez otrok. Ponudbe do 12. t. m. na ogl. odd. Tutra pod šifro »Mir«. 16026-21« Eno ali dvosobno stanovanje iščem. Dve osebi, mirni. Točno plačilo. Ponudbe na Marija Dolenec, Ig. 16426-21a Dvosobno ali trisob. stanovanje komfortno, iščem za 1. avgust ali 1. september. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Odrasli«. 16412-21a 2-sobno stanovanje j pritiklinami na Ježici ali na Stožicah iščem. Event, vzamem enodružinsko hišo v najem. Ponudbe pod »Stanovanie« na ogl. odd. Jutra. l6228-21a 4-sobno stanovanje moderno išče rodbina treh oseb za takoj ali pozneje. Pojasnila pri tvrdki Sare, Selenburgova ulica. 16233-21a Stanovanje eno ali dvosobno iščem za 1. avgust. Ponudbe pod »Samo 2 osebi« na ogl. odd. Jutra. 16363-21a Enosob. stanovanje večje .iščem za november. Ponudbe na ogl. oddel. Jutra pod »Ena oseba«. l6388-21a Dvosob. stanovanje v mestu Iščeta za 15. avgust all 1. sept. mirna zakonca brez otrok. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Točen« 16289-21a Dvosob. stanovanje s kabinetom all trosob no v okolici remize za 1. avgust iščem. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Magistratni uradnik» 16303-21a Dvosob. stanovanje v Sp. Šiški, išče tričlanska družina. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »15«. 16542-21a V neposredni bližini centra najraje v kak' vili, išče boljši gospod 2-sobno komfortno stanovanje z vsemi pritiklinami za mesec november. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Mesec november«. 16544-2la Dvosob. stanovanje z vsemi pritiklinami, iščem za 1. avgust ail 1. september. Po možnosti v središču mesta. Ponudbe poslati pod značko »Takoj stanovanje« na ogl. odd. lutra . 16489-21a Enosob. stanovanje išče stranka brez otrok. — Ponudbe na oglasni oddelek Jutra pod šifro »Reden točen plačnik«. 16524-21a Državni upokojenec išče na 1. september ali 1. oktober trisobno stanovanje T Celju a kuhinjo, ev. s kopalnico. Pogoj: Mio snažno ln mir no, tudi lav«®, centra, a ne predaleč. Plamene po nudbe na podr. Jutra V Celja pod »IJD.S.« 16567 21» Stare jSi zakonski par tm otrok «če sobo la kuhinjo na Jesenicah. Ponudbe n* podr. Jutra Jesenice pod »Takoj« 16499 21a Sončno sobo opremljeno, poseben vhod oddam takoj. Tyrieva 57. I. nadstr., desno. 16210-23 Sobo s drena posteljama oddam za takoj. Streliška ul 10-11. 16564-25 V solnčno sobo lepo sprejmem dve gospodični. $ as lov v vseh Lepo sobo s posebnim vbodom poleg drame oddam takoj ali poz neje. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 16244-23 Mansardno sobo oddata takoj. Borštnikov trg St. 1 Mihelčič. 16433-23 Lepo sobo mino. z jntrajnn soncem, s souporabo kopalnice, oddam boljšemu stalnemu gospodu. Vbod prost. Slomškova ul. št. 7. I. levo. 16387-23 Sobo lepo opremljeno s posebnim vhodom z dvema posteljama oddam eai ali dvema osebama za takoj. Streliška ulica 22-1. vrata 10. 16237-23 Lepo sobo souporaba kopalnice oddam za 220 din. Gerbiče va 40 Kolezlja. 16246-23 Opremljeno sobo s posebnim vhodom oddam 1—2 osebama. Naslov: Karlovika. c. 26 16293-23 Separirano sobo lepo oddam boljšemu gospodu. Naslov v vseh poslov. Jutra. 16308 23 Sobo odda gospodu v centru mesta Pere nič, Tyrševa 29II. 16479-23 Elegantno sobo separirano s kopalnico, novo pohištvo v bKžinl sodišča oddam tako j. .— Informacije Resljeva 4. 14665 23 2 opremljeni sobi s souporabo kuhinje oddam. Naslov v vseh poslov. Jutra. 16467-23 2 gospodoma (gospodičnama) oddam lepo sobo z dobro oskrbo po nizki ceni zraven magistrata. Naslov v vseh poslov. Jutra. 16483-23 Prazno sobo a vsem komfortom ln souporabo kopalnice ter ev. z vso opfcrho oddam s 1. avgustom. Ogledati med 3. in 7. uro, Gleda llška 16, visoko pritličje desno. 16510-23 Sobo lepo opremljeno oddam vseh poslov. Jutra. 16504-23 Starejšega gospoda sprejme vdova v vso oskrbo. V centru mesta. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 16584-23 Prazno sobo s souporabo kopalnice, lepo v centru, oddam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 16534-25 Opremljeno sobo strogo separirano, oddam. Poljanska c. 12, priti, desno 16554-23 Opremljeno sobo lepo, s souporabo kopalnice oddam 15. julija. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 16553-23 Sobo opfemljeno ali prazno, oddam takoj ali za 1. avgust. Ksvškova cesta 13, nova hiša. 16543-23 Sobo s kopalnico oddam z eno ali dvema posteljama za stalno ali čez počitnice. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 16539-23 Večjo lepo sobo zt 2 osebi in malo preprosto sobico, oddam. Kopalnica. Strossmajerjova 4, I. desno, nasproti gimnazije na Poljanski cesti. 16511-23 Opremljeno sobo s posebnim vhodom oddam za 15. julij. Cena zmerna. Istotajn oddam malo sobico. židovska ul. 3-LL 16588 23 Sredi mesta oddam opremljeno sobo eni solidni oeebl za din 260. Elektrika, poseben vhod s hodnika Prečna ul. & 16491-23 Zračno sončno sobo prazno, išče v mestu stalna uradnica z vsem komfortom — Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Stalna in mirna« 16427-23a Opremljeno sobo separirano s tekočo vo do ali souporabo kopalnice iščem m 15. julij Ponudbe na ogl. odd.. Jutra pod »Lepo« 16441-23a Dva dijaka nižješolca, vzamem na stanovanje in celotno oskrbo. Pomoč pri učenju. Naslov r vseh poslovalnicah Jutra. 15528-22 Dijaka sprejmem aa prihodnje Šolsko leto. Neposredna bližina m. realne gimnazije. Popolna oskrba, sončno stanovanje, kopalnica. akrbno nadzorstva Dopise na ogl. odd Jutra pod »Bežigrad 999 162SS-2Q Prehrana Večjega otroka vzamem v materinsko oskrbo ln vzgojo, tudi diskretnega rojstva. Naslov v vseh poslov. Jutra. 16572-14 Dratbe Javna dražba hiše, Trubarjeva ul. St. 2. bo dne 27. julija. .Interesenti dobe točne informacije dnevno od 2. do 3. in pri posestniku v Trubarje-vi ulici 2-1. 16199-52 4 lovski psi ptičarji nemški kratkodlaki 2 la pol meseca stari z rodovnikom naprodaj. Naslov v vseh poslov. Ju tra. 16280-27 Mladi foksterijerji čistokrvni, zelo lepi poc» ni naprodaj. Celovška c. 135. Lombarjeva hiša. 16351-27 Čuvaj — volčjak jako lep in izredno dober se odda za malo odškodnin* A. Hrietz, Mežica, 1639047 Škotski terijer pes. 18 mesecev star ■ prvovrstnim rodovnikom naprodaj. Pol»ve se T. Eger, Ljubljana, Sv. I* tra e. 2. teL 37-71. 16291-27 Kanadskega medvedka s kletko, kletko sa veverice ln radio prodam. Rozman, Tržaška o. 38. 16434-21 Izgubljeno Izgubila sem zlato zapestnico po cah sokolskega sprevoda ah na postaji. Poštenega najditelja prosim, da jo proti, nagradi ne na ogl. odd. Zlat medaljon dragocen spomin ae Jo Izgubil od Kolodvorsko do TovarniiSke ulice. Naj ditelj se naproéa, da ga odda v ogL odd. Jtrtfa proti nagradi pod étfrx» »Hilda« _ 16302-28 Informai i je Izjava Podpisani Vrankar Ivan» brivski pomočnik v Celju. obžalujem, da sen» se nedostojno Obnašal napram gdčni čaeSnai Antoniji in jo jpaséalil. Zahvaljujem se n, da J» odstopila od sodnih korakov. Celje, dne T. J** lija 1938. Vrankar Ivan», Celje, Gosposka ul. 16569 31 1 Frizerski mojster išče znanja Z mlado dan*. sko frizerko. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Skupnost«. 16205-24 Gospod 40 let, želi spoznsti starejl» gospodično. PonucJbe na ogl. odd. Jutra pod značke »Prijatelj«. 16418-at Dva gospoda želita spoznati samostojni temperamentni črnki. Dopise z naslovom poslati ogl. odd. Jutra pod »Prijetno razvedrilo 16474-2» Železniški uradnik 45 let z enim fantom že li znanja z gospodično ali vdovo v svrho ženit-ve. Premoženje zaželje-no. Dopise na ogl. odd. Jutra pod »Zvestoba aa zvestobo« 16579-24 Gospodična izobražena, bogata, bi pe-ročila uradnika, trgovca — 28—40 letnega (izključeni ločeni). Ponudbe na ogL odd. Jutra pod šifro »Oko-ličanka«. 16383-25 Samostojna dama z lastnim domom, želi znanja z inteligentnim gospodom, velike postave, dobrega značaja, starim okrog 50 let, bivajočim v Ljubljani. Slika zaželjena. Dopise na ogl. odd. Jutaa pod Šifro »Lepa jesen«. 16556-25 Inozemec 30-leten. dobro situiran. značajen. želi spoznati gospodično. Ponudbe s slik» pod »Diskretnost« na ogi. odd. Jutra. 16538-25 Mlada gospodična intei. s 15.000 din dote poštena ln zdrava s pmv majhno mano na nogi. dobra gospodinja, želi poročiti uradnika, najraje železniškega. % mo resne ponudbe na ogl. od. Jutra pod »Io-teligeotna gdč.« 16473-25 INSERfRAJTE V »JUTRU« Vdovec v najlepši moški dobi, državni uradnik in posestnik v LJubljani, bi poročil dekle ali vdovo s primerno doto ali s premoženjem. Neanonlm ne ponudbe na ogl. od. Jutra pod »Življenje« 16498-25 tOLCn\ SALVAT-Oaj sopar ioLčut kamne ln boiestf toMnega insilili Ja dobite prt glavnem zastopniku: (ekaanl prt Sv. IVAMO, Zagreb. KaptoLK.1T Prospekte o niha rije. nju pošljemo zastonj. Ogi. rag. 8. br. 27870 Cenjenemu občinstvu, M mi fe bilo mnogo let naklonje-no, se za to zahvaljujem ter naznanjam, da sem svojo trgovino oddal g» šmuea Lojzetu priznanemu stro~ kovnjaku, ki bo vodil trge vino pod svojim imenom naprej• NIKO E. DOBRIČ eand. ing. bivši lastnik tvrdke. Cenjenemu občinstvu vljudno sporočam, da sem z današnjim dnem prevzel trgovino Emila Dobriča v Prešernovi uL ŠU 9, katero bom v povečanem obsega vodil naprej• Za naklonjenost se priporoča FOTO TOURIST LOJZE ŠMUC PREŠERNOVA ULICA štev. 9, in ALEKSANDROVA UL. št. 8. Jt a/oviti d" paccin1 iz čikaca je / /vojim /enzacijonalnir! PRE. PARATOn.povrnul žem1 aktiv. no/t in mlado/t za 2eme od 40 let naprej •nORANA HORMON AKTIV KREMA' dim.60-,vrne ženi ak. tivno/t in mlado/t. od 30-40 let flORANA HOR. nON KREMA I iz mi/jih2lez) dinar a 50- od 18 -30 let «MORANA VITA. MIN KR£Ì1A'(vi/oicih60ra)din40: Te . e novitete takoj od/tpanuo gube, mlahflvo kožo, nerede kožo mlado/tno napeto z baržirtsa/» tim tenom. MORANA LEPOTA RA/TLIM/. KI PUDRI'vv/EH n1jan/ah d1n.25". M&ÈA Velecen jena ! Najboljše in najcenejše domače čistilo za kuhinjo, kopalnico, delavnico itd. je le * zato uporabljajte v bodoče le »SLAVIN«! NIKDUCEVA ID Dospela so zopet francoska kolesa Najboljši materija! Sajlažji tek Model: TOUR DE FRANCE VIKTOR BOHINEC LJUBLJANA Tvrševa cesta 12 (dTorläie) Tisoče zahval prejema »MORANA« /EHZAC^ggfftEfp ZANESLJIV VODIC ogrevate Z enim samim aparatom N I K S B praktično in ekonomično kuhate, pečete, cvrete, dušite, pražite itd, sobo, sušite lase in se obsevate. Informacije in za nakup neobvezna predvajanja brezplačno. Na Vašo zahtevo pride zastopnik na dom. KOMERCIJALNI BIRO ČEBULJ JOŽE, Jesenice, Gorenjsko. Za Ljubljano in okolico: Zastopstvo NIKSE, Ljubljana, TyrSeva 15/1, telefon št 33-38. «»•■nintia immviiiiiiiiiiiiiiiiitiiiitiiiiiiiii BLAGO za tapeciranje najnovejše vzorce samo pri Sever, Marijin trg 2 OGroéiu vozia» najnovejših modelov Dvofcolesa, motorji, triclfcljl Šivalni (uq|I pogrealJlTl PO zelo nizki cenil Ceniki franko* »TRIBUNA« F. BATJEL, LJUBLJANA KarìovSka cesia 4. Podružnica: Maribor, Aleksandrova cesta 26. inserirajte v „jutru"! Ilasglas o licitaciji Občina KOROŠKA BELA razpisuje za oddajo gradbenih del za gradnjo šole na Koroški Beli IL JAVNO pismeno ponudbeno licitacijo na dan 16. julija 1938 ob 10. uri dopoldan v občinskem uradu na Koroški Beli. Ponudbe naj se glase v obliki popusta v odstotkih (tudi z besedami) na odobreni uradni proračun, ki znaša: za 1. skupino del t. s. težaška, betonska, zidarska, zemeljska, železobetonska in krovska dela Din 804.865.09, za 2. skupino del t. s. tesarska dela . . . Din 87.006.60. 1. za domače ponudnike 5%; 2. za inozemske ponudnike 10% od proračunskega zneska. Predpisana kavcija znaša: Podrobnosti razpisa so razvidne iz razglasa o licitaciji na raz-glasni deski tehničnega oddelka kraljevske banske uprave, okrajnega glavarstva v Kranju in v Radovljici in na občini Koroška Bela. Štev. 1470/2. Občina Koroška Bela, dne 4. julija 1938. Navadno opazimo prepozno! Ko začutimo sončne opekline, je že prepozno! Zato se morate poprej namazati s kremo Nivea ali z oljem Nivea. Če pripeka sonce zelo močno, treba mazanje večkrat ponoviti. Potem boste počrneli hitro in enakomerno. gas V naših krajih so že od davna znana dvokolesa Ta dvokolesa se še danes izdelujejo v oni znani STYRIA prinaša za sezono 1938 NOVE MODELE V KR0MIRANI OBLIKI STY1RÄA STARI KVALITET» ki so jo nase kolesarske generacije spoznale kot najboljšo in nedosegljivo Dobivajo se v vseh trgovinah te stroke GENERALNO ZASTOPSTVO : „RE-KO" JULI© HOSENBERG, Zagreb, Račkoga 10 ZASTOPNIK ZA MARIBOR IN OKOLICO: JUSTIN GUSTINČIČ, MARIBOR — TATTEN BACHOVA 14. VSAKI KUPEC AX0 KOLESA je zavarovan proti nezgodi za Din 10.000.' Oglejte al lepo zalogo modernih, lepo in solidno izdelanih AXO koles pri IL SUTTNER, Ljubljana, Aleksandrova 6. Zahtevajte brezplačen cenik! Ugodni plačilni pogoji! ZAHVALA Vsem, Id ste nam ob težki izgubi našega ljubljenega soproga, očeta itd. izrazili bodisi pismeno ali ustno svoje sočutje, ranjkemu poklonili cvetje, kakorkoli počastili njegov spomin ter ga spremili na zadnji poti — naša iskrena zahvala! Rodbina Jegfitsch, Rače j Vsem, ki ste ga poznali, sporočamo strtih src, da nam je vdan v voljo božjo, previden s sv. zakramenti za umirajoče dne 8. julija 1938 preminul ob pol 8. zjutraj naš neprežaljeni soprog, atek, sin, brat, stric, svak itd. gospod Fertili Frančišek uradnik drž. žel., rezerv, poručnik, imejitelj reda jugosl. krone V. razr. Pogreb bo v nedeljo, dne 10. t. m. ob 4. uri popoldne, izpred mrtvaške veže splošne bolnišnice na pokopališče k Sv. Križu. Ljubljana, dne 9. julija 1938. žalujoča žena ROZI in otroci: CVETKA, DRAGICA, BOJAN, družine: FERTIN, HORVAT, MARN in ostalo sorodstvo. Mestni pogrebni tavod Občina Ljnbl Cunje kroJa£k« odrezke, stazi papir, tekstilne odpadke, ovčjo Tomo, govejo dlako (aravco), — kuptwa-ko množino ARBEITER, Marl boi, Dxavska uL 15. Od Vas Je odvisno, da imate obleko vedno bot novo zato jo postite redno kemično čistiti sli barvati v tovarni JOS. REICH Poljanski nasip 4-6 — VedoIiVafatai : v-,-. , ZAHVALA Ob nenadni smrti svojega nad vse ljubljenega soproga TAVČAR ANDREJA sem bila deležna toliko iskrenega sočutja, da se mi ni mogoče vsakemu posebej zahvaliti. Zato izrekam tem potom vsem, ki so mi kakorkoli v teh težkih dnevih stali na strani in mi pomagali, svojo globoko občuteno zahvalo. Posebno pa se zahvaljujem č. g. župniku Skubic Antonu za vodstvo pogreba, g. sreskemu referentu dr. Stroadu Josipu za izredno naklonjenost in trud, dalje vsem, ki ste prišli od blizu in daleč se poslovit od dragega pokojnika in obsuli njegovo krsto s tolikimi venci in cvetjem. Nikdar ne bom pozabila njegovih primorskih sorojakov, ki so z bratsko ljubeznijo ponesli Andreja do njegovega poslednjega doma, Sokolu Gor. Logatec, gas. četam Gor. Logatec in Hoterdršica, Združenju obrtnikov in Udruženju gostilničarjev za časteče spremstvo, g. notarju za ganljiv nagrobni govor, dolenje-'logaškim pevcem za v srce segajoče žalostinke, vsem zastopnikom raznih uradov ter vsem, ki ste dragega pokojnika v tako ogromnem številu spremljali na njegovi zadnji poti. V Gor. Logatcu, (Me 10. julija 1»38. TAVČAR EMA v imenu hčerkic SONJE in OLGE ter ostalega sorodstva Ce Se nimate prvih dveh knjig založbe Ceste, tedaj jih naročite skupaj s to tretjo knjigo. Doslej sta izšli v založbi Ceste naslednji dve knjigi: Ravljen: Zgodbe brez groze; Klabund: PJotr — Raspntìn. Založba »Cesta« je sredi maja izdala svojo tretjo knjigo, najnovejše delo Davorina Ravi jena: ČRNA VOJNA Vsi, ki so knjigo že prečitah, vam bodo potrdili, da je ne moreš prej odložiti, preden je ne prečitaš do kraja. Včasih pa ti zastane dih in v ■potnimi ti trajno ostanejo žalostne podobe lz svetovne morije. Med nami je 9e mnogo bivših trpinov iz svetovne vojne, ki radi obnavljajo spomine na ono strašno dobo, zlasti na krvave judenburške dogodke ko je fatto po prekem sodu ustreljenih Sest slovenskih vojakov. Ravljenova knjiga na učinkovit način opisuje prav te dogodke. Knjiga, ki je Izšla Ob 20-letnici te tragedije, je v naši javnosti vzbndila največjo pozornost. Prečitati bi jo moral prav vsak Slovenec, zlasti pa segajo po njej oni, ki so bOl priča judenburške ga upora. Knjiga obsega 120 strani in stane v platno vezana 15 din, broširana, pa 10 din (s poštnino 1 din več). — Naročilo naslovite po dopisnici na naslov: /■«rkröba Cesta, Ljubljana, Knafljeva ulica St. 5. Po sprejetja naročila vam založba takoj pošlje položnico. ZAHVALA Ob priliki nenadne izgube našega ljubljenega sina in brata TINETA SULNA TRGOVSKEGA SOTRUDNIKA nas veže dolžnost, da se najiskreneje zahvaljujemo vsem, ki so sočustvovali z nami in pokojnika v tako častnem števila spremili na njegovi zadnji poti. Posebno zahvalo dolgujemo g. R. Engelsbergerju, veletrgovcu v Krškem, ki je prav po očetovsko skrbel za pokojnika in na čelu svojih nameščencev prisostvoval pogreba. Dalje iskrena hvala g. Jesenšku, avto-podjetniku v Krškem za brezplačen prevoz iz Dobove v Rajhenburg, sokolskim društvom iz Krškega in Rajhenburga, ki sta s številnim spremstvom s tremi prapori povzdignila veličastnost sprevoda. Prisrčno zahvalo izrekamo gosp. De beljaku, ki se je v imenu krškega Sokola z iskrenimi besedami poslovil od pokojnika. Za izraze iskrenega sočutja izrekamo zahvalo tudi obitelji rud. ravnatelja g. inž. Hammerla in gosp. inž. Dularja ter ostalim rudniškim nameščencem. Končno iskrena zahvala vsem darovalcem vencev in cvetja ter vsemu ostalemu občinstvu in čč. duhovščini, ki so pokojnika spremili na zadnji poti. Vsem, prav iskrena hvala! RAJHENBURG, 8. julija 1938. Žalujoča rodbina 6ULNOVA in KENDO VA. Mestni pogrebni »vod Občina Ljubljana Urejuje Davorin Ravgjeo, bwril ftJütqn Ar*"?! FiK"frM'. — ** M*"™*™ tiafauno H. d. kot tfckatnagia Fcan Jecan. — Za frascata* det je -odgoporRn Aha* Xkmak. "Sai J-jaMjani 23482348235323482348234823535323234823532302230102