SI. 49. V Mariboru, sobota 29. aprila. IV. tečaj. «871. Vtorek, četrtek iu bo-boto izhaja in velja v Mariboru brez pošiljanja na dom za vsa leto 8 g. — k. pol leta 4 četrt 20 Po pošti t h v»e leto 10 g. —k pol leta 6 četrt 2 . 60 SLOMŠKI NAROD, Oznanila: Za navadno tristopno vrsto s« plačajo : ti kr. če se tiska lkrat 2krat, 3kr«t. veče pismenke se plačujejo po prostoru. Za vsak tisek je plačati kolek (štempelj) za 30 kr. ti i> »t ii II II II 91 VredniitTo in opravnistvo je na stolnem trgu (Domplat«) hii. it. 179. Bokopisi se ne vračajo, dopisi naj se blagovoljno frankujejo Pad Francoske in Slaveni. VI. losedanjoga postopanja velike severoe države, ktero postopanje tudi cela rusovska narodna stranka obžaluje in obsojuje. Bismark je v politiki zmerom bil samo poslovni mož brez vsake sentimentalnosti, kteri dobro ve, da za „blage" simpatije kteregagod zaveznika nobena država niti počenega groša ne dane. Torej je začel precej po sklepu alijanse z Rusijo dejansko kazati, da je v resnici zaveznik v pravem pomenu besede postal; jel je za vreme zadnjega poljskega punta proti vsem mednarodnim običajem na prusovsko zemljo prestopajoče poljske begunce po prusovskih žandarjih Rusom nazaj pošiljati. Znano je, da so ga v prusovskem drž. zboru narodni liberalci, na čelu slavni profesor Virchow, za rad tega mednarodnega hudodelstva hudo interpelirali in kruto napadali. Ali Bismark se je z nepopisno parlamentarno nesramnostjo tem istim interp^lantom, ki ga dandenes kot malika obožavajo, v lice smijal in to svoje postopanje na znani porogljivi način opravičeval. Od to dobe do denašnjega dne je bila tako rekoč prusko-rusovska zveza podpisana in zapečatena, zveza, ki je ustrezala najbolj srčnemu nagnjenju „Olle VVillema" in negenijalnega cara Aleksandra. Prak tični Bismark ve prijateljstvo Rusije toliko ceniti, da je on, ki povsod nemške interese voha in zavoha, kjer jih ni in jih nikdar ni bilo, predlanskem v prus. drž. zboru interpolantom zarad rusov skega „tlačenja" (?!) Nemcev v tako imenovanih bal tiskih provincijali odgovoril, da v baltiških provincijali no stanujejo Nemci nego Litavci in da je k većemu kakih 150.000 nemških plemičev po vseh treh kronovinah razkropljenih, da je vse to, kar nemške novine o tem r,tlaČenjiu govorijo, goli humbug, in da daje on državo zboru svet, da v prihodnje o tem molči in ne žali in ne draži brez vsega vzroka Rusije I — Akoravno jo v praškem miru določeno bilo, da se mora severni Šlos-wig Danskemu povrniti, vendar Bismark tega noče storiti, ker se zmerom izgovarja, da ne more in ne sme tamošnjih Nemcev danskemu trinoštvu (?!!) prepustiti Kdor pu v severnem Šleswigu več od 10.000 pravih Nemcev nabroji, lahko bi si pri Bismarku privilegija na umetno številjenjo Nemcev izprosil. — Iz te Bis markove goropadne „dosledoosti" lahko vsakdo razvidi koliko važnost je on pri vseh svojih početjih na zvezo z Rusijo polagal. — Posledice te dosedanje prusovsko ruBOvske zveze pa utegnejo onkrat Rusiji sami in cc lemu Slavenstvu OBodepolne in pogubonosne postati Nemec bi rekel ,verhangnissvoll". — Bismark je sta rega Gorčakovn, izvršitelja volje malo mislečega uli bolje rekoč duševno revnega Aleksandra, s tem, da se je dozdaj odvažnega in zanesljivega zaveznika iz kazal, kakor starega medveda v ples spravil, ka se mu zdaj giblje in majo, kakor mu on žvenka in brenka Gotovo je bila zvoza Rusijo s Prusko njej in vsemu Slavenstvu koristna v toliko, ku je obljubila v tem slu čaji, ako bi bil Napoleon zmagoval, ako bi bil hotel potem Prusijo vničiti in kako južno nemško zvezo skupaj z nami Cislajtanci skovati, njej z vso silo po magati in tako in enake osnove preprečiti. Ali iu Bovška-pruska alijansa, ktera bi lo za korak dal preko tega obsežka segala, bila bi in je tudi bila drug neprizanesljiva, grda pregreha rusovske kabinetske po litike. Da je pa obsežek to zveze za mnogo korako poprej naznačeno meje prestopil in da se je Rusija ob vezala za dobo to vojsko iti s PruBijo skoz vodo in ogenj — durch diick und diinn — vidi se iz vsega Ko so je Napoleon če dalje bolj osamljenega v zboru, in ktere v § 5. pričujoče postave niso izvzete, Evropi čutil in ko jo videl, da mora v svojem posilje- sklepati predloge postav, kteri s pritrjenjem državnega nem položaji — Zv/angslage — enkrat vojsko s Pru- zbora in kader jih je cesar potrdil, dobivajo za dotično sijo začeti, poslal je bil začetka 70. leta svojega ljub- deželo veljavo postav. enca generala grofa Fleurj-a kot poslanca v St. Pe- § 2. Predlogi postav te vrste prihajajo po posre- tersburg z ualogo, da ima vse svoje Bile napeti, ka doval>^<1^iaile^ državni zbor, ki jih mora kot predloge pet Rusijo z Francosko sprijatelji. Res je Flourv vso deželnih zborov jemati v obravnavanje, svoje ne male društvene talente napel in vso svojo iz-, § 3. Pri tem obravnavanji sme državni zbor samo redno osebno Ijubeznjivost napram rus. dvoru in knezu pretresavati, ali se da od deželnega zbora nasvetovana Gorčakovu razvil, ali bilo je že vse prepozno. Bil je postava strinjati z državnimi koristimi ali ne, in potem § 1. Deželni zbori v državnem zboru zastopanih lezel imajo pravico, v zadevah, ki so po § 11 osnov-•nih postav o državnem zastopu pridržane državnemu vseh št. peterburških visokih krogih izvrstno sprejet, bil je na medvedji lov povabljen, kterega sta se s čarom skupaj udeležda v enib saneh sama sedeča tako, da je car Fleury-u na kolenih sedel in streljal, Fleurv pa kočijašil. To se je smatralo v rusovskih dvorskih krogih kakor posebno redko, izredno odlikovanje francoskega poslauca. Ali kader je Fleury pri tscih prilikah razgovor ob alijansi sprožil, kar je večkrat poskušal, ni dobil nikdar od nikogar pri vsem odlikovanji nobenega pravega odgovora. — Vse to se bere v tajnih poročilih generala Fleury-a na cesarja Napoleona, prijavljenih po sedanji franc. vladi. — Kakor je Bismark 65. leta v Biaritzu, posebno pa pozneje 66. leta prekanjenega lisjaka Napoleona na led speljal, veliko lože mu je to isto za roko pošlo pri Gorčakovu, diplomatu odgojenom po tradicijah stare Metternichove šole. Rusije nalog je bil v slučaji prusovsko zmage prosto polje svojemu postopanju varovati in pri sklepanji mira z vso svojo pozo in imenitnostjo vpljivati. Ali ta svoj sila važeu poklic najimenitnejše neutralno države v Evropi za vreme to vojske, od ktere so vsi pogoji pomirjenja zavisni bili, prodal jo tako rekoč Gorčakov za skledo leče: za tako imenovano opro-ščenje črnega morja. — Nečloveški, francosko naravnost vničujoči pogoji sodanjega mira , kteri so v celi neuemški Evropi soglasen krik indignacije izbudili in kterino je stari dobrovoljćok Gorčakov tako dobrohotno prikimoval, veljaj) so ve, v prvi vrsti direktno Franciji, v drugi vrsti pa indirektno Rusiji in celemu Slavenstvu. — Precej po prvih za Francosko nesrečnih bitkah jo pisal Rman v znanem listu Davidu Straussu, ka bo Francoska odslej, naj so že zgodi kar hočo, vedno le mislila na politiko maščevanja, da si bo močnega zaveznika poiskala, kterega Be bo z vso strastjo oklenila, s kterim bo šla proti Nemcu skoz vodo in v ogenj, in da ta zaveznik ni uihčo diugi nego Rus. Rekel je Renan, da so v tej točki vso francoske stranke bodisi krvavordeči socijalisti, plavi republikanci, orleanisti, legitimiteti in bonapartisti le enega mišljenja , da se vsi v ničemur tako no strinjajo, kakor ravno vtem vprašanji. — To je vse lepo in krasno in gotovo tudi ni odšlo pozornosti rusovske diplomacije. Ali velevažno in me lodajno vprašanjo nastane zdaj, kolike vrednosti je še ta francoski zaveznik po tem miru kot zaveznik za RuBijo? Dr. V. Zarnik Vladni predlog. Predlog, kterega je grof Hohenvvart v torek izročil državnemu zboru, glasi se : »S pritrjenjem obeh zbornic državnega zboia sle deče dodajam k §§ 11, 12 in 13 osuovnih postav o državnem zastopstvu 11. doc. 1867 in velevam : vsemu predlogu pritrdi, ali ga pa zavrže; da bi se na-svetovani predlog spreminjal, toga državni zbor ne sme sklepati. § 4. Ako predlog postave ni dobil pritrjenjn obeh zbornic državnega zbora, mora to vlada naznaniti dotič-nemu deželnemu zboru. § 5. Deželni zbori nimajo pravice po predstojeći postavi nasvetovati postavnih predlogov o sledečih zadevah, ki po § 11 postave o državnem zastopu spadajo v delokrožje državnega zbora: a) o zadevah, ki so po odstavkih a, O, 6 tega paragrafa naštete ; b) o zadevah, ki se tičejo tega, kako naj bi se vred Ha v obče in posebej vojaška dolžnost, kako dolgo naj bi trajala, in ki so tičejo dozvoljevanja novakov, ki jih jo treba vsako leto deti v vojake ; c) o vredjevnnji denarnih, peneznih, bankovakih, čolnih, kupčijskih, telegrafijskib, poštnih in železniških zadev; d) o postavodaji glede državljanskih pravic; e) o postavnih določilih glede izvrševanja državnih osnovnih pravic, o državnem sod-nišči in f) o vseh zadevah sploh, ki se imajo vsled dogovorov med deželami in kronovinami v državnem zboru zastopanimi tor deželami ogerske krone vredo-vati po enakih postavnih določilih ali po enakih načelih. § 6. Vlada ima pravico takih postavnih predlogov deželnih zborov ne predlagati državnemu zboru, kteri nimajo v § l naštetih lastnosti. § 7. Po tu omenjenih določilih izdelana postava se sme, slučaj § 14 osnovnih postav o državnem zastopu izvzemši, le potem državne postavodajo deti ob veljavo, iu sicer: a) vsled nasveta deželnega zbora ; b) tudi izven tega slučaja, ko bi so to izreklo v kasnejši, isto zadevo za vse kronovino in dežele vredujejoči postavi. § 8. Ta postava obvelja oni dan, ko se razglasi. § 9. Mojo ministerstvo ima nalogo to postavo izvršiti. — Naj tu sledi še gori omenjeni § 11. osnovnih postav o državnem zastopu. Glasi se: „ V delokrožje državnega zbora spada : a) preiskavanjo in potrjevanje kupčijskih pogodeb, ki državi ali njenim udom bremena ualagajo ali posamezne državljane obvezujejo ali vsled kterih bi so oblastjo v državnem zboru zastopanih kraljevin in dežel moralo predrugačiti ; (— ta odstavek je izvzet iz najnovejšega predloga —); b) vse zadeve, ki se tičejo tega, kako naj se vredi in kako dolgo traja vojaška dolžnost in zlasti lotno dozvoljovanjo novakov in splošna določila glede vojaške prodprege; c) izdelavanje proračunov državnega gospodarstva, in zlasti vsakoletno dozvoljevanje davkov in davščin, ki naj se pobiraio itd. (tudi ta odstavek je izvet iz najnovejšega predloga); d) vredjevanja denarnih, penozmb, bankoVtkiht čolnih in kupčijskih zadev, potem telegrafijskih, poštnih, železniških in drugih državnok munikacijskih zadev j e) (je izvzet i/, najnovejšega predloga). f) medicinalna postavodaja, kakor tuili postavodaja ▼ brambo proti epidemijam in livinskim kugamj g) postavodaja o državljanskih in domovinskih pravicah, o policiji glede tujce.-, o zadevi putnih listov in ljudskem štetji; h) o konfesijonelnih zadevah, o pravici delati društvu in shode, o tisku iu brambi dušne lastnine; i) ustanovljenje načel učnih zadev glede ljttdskih šol in gimnazij, potem postavodaja o vseučiliščih j k) postavodaja v kazensko-pravnib, policijskokaze n-skih in civilnopravnih zadevah itvsettii postavodajo o notranji napravi javnih knjig in 0 takih predmetih, ki vsled deželnih redov in to osnovne postave spadajo v delokrog deželnih zborov, potom postavodaja o kupčijskom in menjiČoem, morskem gorskem in fevdnem pravu; 1) postavodaja o načelih organizacijo sodnijskih in upravnih gosposk; m) postave, ki se naj izdade v izvrševanje splošnih državljanskih pravic, o državni eotjniji, o sodnij-aki, vladni iu izvršilni oblasti; n) postavodaja o onih predmetih, ki se tičejo dolžnosti in razmer posameznih dežel med seboj ; o) postavodaja glede oblike, kako obravnavati zadeve, ki so se vslod dogovorov z deželami k ogerski kroni spadajočimi spoznale kot skupne. Do p i si — tqsp. Kot,rada » malo urah tako umetno pripraviti za tisk. Mestni očetje so stali v gostem klopčiču, prav zadej pa se je ustavil dr. Dolfi , kturemu so bili denes njegovi kolegi bolj „ehujuturs" nego zastopniki kapitala in i tteligence, kajti na njegovo znamenje se je vsigdar čulo ,bravo." Posebno krepko jo bilo čuti gosp. Mahr-a. kteri je hotel občinstvu dokazati, ka je tudi v tej struki pravi hrust. Pa tla se vrnemo k govoru, Gosp. Konrad j rabil za uvod nekoliko fraz, potom pa je predoašal raspravo o avtonomiji. Ko smo to čuli, smo jeli dvomiti, če res mestni očetje vedo, kaj je avtonomija ali un in po tem, kakor je go*p. Konrad to razlagal, smo si misliie, Valenštajn je poznal svoje Papenhajmce, gospod Konrad mora tudi svoje poznati, gotovo jim je ta poduk potreben. Po tem pmluašanji pa je začel f;o>p. Konrad vihtiti kadilnico za Dežmana ter storil bistroumen izrek, ka je novi župan gotov in cel mož. Kako genijalno I Dežinan jo toliko časa čakal na preroka Konrada . kteri je prvi tJ reč iznajdel, do je /e osivel. Pa to še ni bilo zadosti, zavil je Dežmana v kadilo kakor v plašč iu napitnioa, govorjena v Icoost. društvu pred leti mu je dala po\od, Dežmana šo bolj kovati v zvezde Dogme, čudili smo se, ka baron K<>nrad, za-s i ik mini t sratva Hohenwartovđga nasproti taoemo m<>žu, ki je predsednik konšt. društvu, ktero je mini-iterstVO Hohenvvartovemu koj pri nastopu pripravljalo mzaupnico iu jo tudi kolikor toliko i/reklo, možu, ki je če ne vodja vsaj sodelavec časnika, kteri z vsemi mogočimi sredstvi pobija sedanjo ministarstvo siplje toliko preponiloe in propokorne hvalo. Gosp. Konrad je govoril 0 občnem zaupanji in vendar bi moral vedeti tako dobro, kakor mi, da ste več kot dve tretjini voldc« v proti Dežumnu. Da, al.o bo vlada puščala take zastopnike na svojih starih mestih, potem nikdar ne doseže svojega namena. »Novice" so opazile prav dobro : »Da bi bi! pa cesarski namestnik tako pozdravljal kolovodjo veČini deželnega zbora nasprotne stranke, kakor „TagUatt" piše, tega no moremo verjeti." In vendar je tako, ravno tako je govoril zastopnik vlade k IK-Žmanu. Gospodu Konradu rečemo mi samo eno besedo in ta je „vedcremo", morebiti se v kratkem primeri, da zastopnik vlade ne bo mogel enako se izustiti kakor včeraj. — Gosp. Dežman je govoril po prisegi najprej nemški. Tudi ou je pričel hvalisati in prehajati Konrada, da je bilo veselje, ter je potom raz klada! bVojo staro šaro o ustavi, temeljnih in šolskih postavali, slednjič pa jako umetno vpletel še poglavje o istinitom Avstrijstvu, kterega so on in njegova stranka s slavljenjem pruskih zmag i. t. d. vsigdar tako sijajuo manifestirali. Kakor je že nomčuraka navada, da pri vsaki slovesnosti „po nemarnem" rabijo slovenski jezik, tako tudi tu. Dežman v deželnem zboru noče govoriti »dovonski, pri u9tavovernih slovesnostih v konštitucijonalnetu društvu in takrat tudi pa se poslužuje slovenščine. Pravil je, da ni iz častilakoni-DOSti prevzel županstvo , ampak da se ga kolegi silili, da je pa pripravljen odstopiti, kader koli ne bo imel več splošnega zaupanja volilcev, (tedaj bi bil moral koj po volitvi odstopiti) da mu je znano, ka ima mnogo nasprotnikov, pa da bode tudi njim uasproti pravičen, kar ni ravno nič posebno vzvišenega, kajti kaj tacega se pri možu , ki ima srce in značaj razume samo ob sebi. V daljnem govoru je Dežman na podlagi prislo-vico „Sloga jači in nesloga tlači" vabil narodnjake, da se udeležijo občinskih zadev in njemu (Dežmanu) z besedo in dejanjem pripomogo. Sonst keiue Schmerzen ? Slednjič je šo trdil, da so mestni očetje vsi brez izjemka prijatelji slovenščine, da se vedele njenega napredka, d* je vse pozabljeno in odpuščeno, kar se je nemškutarjem zalega storilo, ter da moramo biti zvesti sinovi naše matere Kranjo 1 Vidi se iz tega, da se je porabilo vse, kar bi pospeševalo komedijo, ktera je končala ravno s slovenskim govorom Dežmanovim. Iz Zagreba 27. aprila, [Izv. dop.] S prva se je sploh mislilo, da sc vlada s svojim upljivom ne bo spuščala na torišče volitbenega gibanja. O tem menili smo biti tem bolj prepričani, ker se je vlada s prvega zares precej nevtralno držala. Kakor zdaj vidimo, je pa to njeno nevtralno držanje samo v tem svoj razlog imelo, ker »ačas še pravega napotka iz Pešte ni imela. Zdaj se pa žo čuje, da je prišlo za vladino korteše-vnnjo precej veliko denarja iz Peste, in z denarjem, se ve da. tudi drugi zadevni napotki. Vsled vsega tega začela se je vlada leviti, od dne do dne se bolj razkriva, in čem daljo huje narodnoj stranki nasproti rogo kaže. Kdor bi jej pobliže v oči pogledal, videl bi v njih pekel, v kterega hoče narodno stranko pahniti in pogubiti. Staro Rauchove kortoše vzela je v nžold", in ti že letajo, tu očitneje tam skriveje, po obeh bregovih „Potoka" goro in dole, no bi li kjo kakega siromašnega obrtnika podkupiti mogli. Za glas obečajo huje po 5 gld. Sicer pa vlada zadnjo srajco še zmerom ni raz sebe slekla, še zmerom se nekako rezervirano drži, ali se boji, ali jo je morebiti le sram, se kot nago iu nesramno magjaronko pred svet pokazati V — Voliloi obeh strank se marljivo zbirajo. Na tri narodne sestanke prido po cn mngjaronski. Narodna £ jlandiji največ in najglavnišdi upnikov avstrijske države, ki imajo cele knjižnico in Bkladavnico avstrijskih dr-.... [Žavnih obligacij v lasti. Iz spisov nekega milijonarja. To j(! tll[:i vzrok p()3,bnim VMmemm v Holaudiji, Milijonarji so poseben oddelek človeštva in imajo I vsled ktorih niti mogoče ni, se svojega denarja znebiti, med drugimi tudi to posehnost, da če jih boli glava,; to bc pravi, ga dati za dobre obresti na posodo. Pre-teinu nikakor niso vzrok skrbi ali obupu; st, ktera bi možen II ilandeŽ, ali v istini kot Holandcž le siromak, jim kratila sladko spanje, ampak le šampanjec. O bogu, nebu, peklu in vicab nima jo nikakor jasnih pojmov, dokler jih ne nadleguje potika, slabo probavljanje in enake bolezni vdomačene v tacih krogih. BDa kakor znano lagljc velbljud pride skozi [glino mi je pripovedoval, du je imel nekdaj željo posoditi 20.000 do 3OOO0 gld. na varno zemljišče ter da je zbog tega prepotoval Bolandijo od kraja do kraja, da bi dobil kje vsaj 2%, pa vse zastonj. Poldrugi percent, to je bih* največ, kar se mu je ponujalo. Ker si ni uho, uego bogataš v nebo", to milijonarje malo briga, j vedel pomagati inače, je prišel v Avstrijo, kjer mu je Glede novcev so oni prav zu prav strokovnjaki, kajti'lilo, kakor se samo razume, kmnlo pomagano s 6%. pravi pravcati pa vendar šo le enokratni milijonar ne V Amsterdamskem kazinu za milijonarje je prva pozna veče skrbi, nego postati dvakratni milijonar, in|soba najkrasaejsa, v njej ro pa tudi lo eno- ali dva- dvakratnemu Be sline cedijo po stališči posestnika treh milijonov š.' veliko bolj, kakor kacemu avstrijskemu kratni milijonarji, ki so še tolikanj revni, da jim lišp in kinč dela veselje. Strop in steno 80 bogato pozla- nndčastniku z dvema zvezdama po treh zvezdah svo-lčene in etakatnrane, polne dragocenih slik; vendar pa jega stotnika. Dalje se nahajajo culo ubogi, zaničevani t je v kazino za milijonarje prva soba to, kar v dunaj-milijonarji, pa ubogi in zaničevani niso v očeh ljudi, skih krčmah soba, kjer se toči, tako imenovana ki imajo revnih 300.000 do 500.000 gld., tudi ne vLSchwenima, v kteri posedajo težaki, delavci iu „fia-očeh malih uradnikov in sodnijskih dninarjev ali olro-jkerji**, ki se krepčajo z vinom po 40 kr. in najcenejim masnega slovenskega kmeta, prezirajo in zauičujcjo jih pivom, kukorino se v druzih sobah ne toči. V drugi le možje, ki imajo dva, tri, štiri, pet do sto milijonov sobi se shajajo dva- tri- in petkratni milijonarji, ki se v premoženji. rakaje skozi prvo sobo niti ne odkrijejo in pozdrave V Amsterdam-u je poseben kazino za milijonarje odzdravljajp le z malim kimanjem. Njih soba je že z dolgo vrBto krasnih sob, v ktero smejo dohajati le priprosteja nego prva, irna gladke, medlo-zeleno stene, milijonarji. Kakor zuano stanuje tam in zlasti v Ho-! na njih pa nektere slike Van Dyck-ove. Tako gro na- prej do petdeset- in stokratnih milijonarjev, kteri v prvi sobi niti no od/.dravljajo, dasiravno ubogi enokratni milijonarji pred njimi in zgolj preponižuosti vklanjaje se Uatajnjo. Vendar pa težate in sitnosti niso ravno tolike, če je človek eno- ali dvakratni milijonar, ker je tri -do stokratnih milijonarjev vendar manj nego onih ljudi, ki s svojimi stotaki babajo in drugič jo 50.000 gld. tudi lepa reč, s temi obresti enega milijona samski človek že ibaja, če je nekoliko varčen še lehko nekoliko prihrani, tako da na zadnje milijon dobi mlade, če mu ne pridejo preblizo plesalko in enake zmotnjave, ki so glode milijonarjev pravcate „tribine". Hudega nima stan milijonarja sploh čisto nič iu menda bi so malokdo branil postati milijonar. Marsikoga bi tedaj utegnilo zanimati, pozvedeti, kako se najlaglje postane milijonar. „The Days Doingsu časnik v New-York-u nekaj tacega pripoveduje ter pravi, ka treba lo „da je človek nekomu podoben" in ka ta I lastnost v zvezi s potrebnimi okoliščinami zadostuje, j da so človek i/, siromaka spremeni v milijonarja. Mr. A. T. Sttwart jo med prvimi milijonarji v 'New-York-u iu iz njegovega dnovuika prinašajo The Days Doiugs naslednje črtico : Bili so prav slučajni okoliši, kteri so A. T. Ste-warta v malo tednih spremeuili iz ubozegu, žalostnega in 8aujajočega dijaka v petičnega moža. Ta mladi človek je živel ob zgolj milosti druzih ; kar ga zadeue sreča, kakor strela iz jasnoga neba, ter spremeni vso stranka ima Se zmerom veliko prevago, in upati je, da rasa. Ogreti se nad tem prodlogom ne moremo, ustrašiti se ga pa tudi ne, ker je vsakako neuevaren in neškodljiv kakor Blažev žegen. Gosposka zbornica državnoga zbora je imela v sredo zopet enkrat eno sejo, v kteri je lepo mirno po volitven program. Ona se stavi odločno in brez pri-" trdila nektere postave, ki jih je dobila iz poslanske držka na nagodbo, leta 1868. s Magjari sklopljeno. Vsi zbornice. Schmerling je pri pričetku seje govoril umr- si to svojo prevago tudi do volilnega dne ohrani. Kakor se kaže, bo udeležba pri volitvah vseobča, k večem, če bo 5% volilcev od urne izostalo. Narodno ustavna aliter magjaronska strauka izdata je že svoj pošteneji njeni privrženiki so vsled tega omabtjivi postali, kajti potreba nagedbene revizije je tudi že v magjaronskem taboru svojo stranko si pridobila. Krh in razdor je očividen v magjaronski stranki ! — Narodna stranka svoj volitven program še ni izdala, pa očekuje se vsaki dan. Brž ko ne čaka na to. da bo vlada volitveno dane proglasila, kar do denes še zmerom ni storila. Ban Bedekovič potuje že kakih deset dni neprestano med Dunajem in Zagrebom sem ter tje. Zadeva, ki ga zdaj gore zdaj dole goni, je baje vprašanje voj-niške krajine. Kakor se čuje ne bo vojniška krajina koj po svojem razvojničenji pod civilno upravo postavljena, ampak vpeljal se bo ueki prehodni interimisticum. Naši državnici boje se namreč, ka ne bi naeukratno postavljenje pod civilno upravo pre drastično na krajišnike delovalo. O tem, da bi vojniška krajina žo na prihodnjem saboru zastopana bila, se nič ne tuje, brž ko ne vlada te nakano nima. Narodna strauka pa bo zastopanje krajine koj v prvih saborskih sednicah odločno zahtevala. — Obnova magistrata v Karlovcu izpala je skoz in skoz v narodnem smislu. Magjaronska stranka ni ne enega svojih kandidatov akoz urno porinila. Kar-lovec osvetlil Bi je, kakor zmerom poprej, tako tudi se* daj lice pred celim hrvaškim narodom, more reči, da je oko troedine kraljevine, vili I vrlim Karlovčanom. O njemu se Slava in ži- —p. Politični razgled. lemu Tegetthofu neko parlamentarno Dadgrobnico. V isti sej i je došel iz vojne granice telegram obrista Murgiča, ki naznanja da.se je nekoliko vojaške granice izr čilo civilni administraciji. Zadržaj telegrama so ni bral, ampak se je izročil nekemu odboru. Iz L v o v a se brzojavlja, da jo vlada potrdila volitev Ziemalkovskega za župana lvovskega. Dolgo bo se bali, da ga vlada ne potrdi. Od tatn se tudi naznanja, da letos ue pride gališka resolucija na dnevni red državnega zbora, ker si vlada obeta, da bode s svojim najnovejšim predlogom zadostila vsem avtono-mistienim željam in potrebam. Na Nemškem bolj in bolj raste nezaupanje proti Francoski in nemške novine že govore, da se republikanska vlada nalašč obotavlja, ter da bode treba temu šiloma konec storiti. ✓ Ruski minister zunanjih zadev Gorčakov jo razposlal okrožnico, v kteri pravi, da Ruska ne misli sta-jentalskoga vprašanja, ampak da so trdno drži načel, ki vrejajo stanje Turčije v Evropi. Neznano je, nj je Gorčakova uagnilo, to svojo miroljubnost svetu raagjaiati. Po kratkem prenehanji so pred Parizom zopet začeli krvavo vojsko. Po zadnjih telegramih hi bile vladne čete močnejše in bi se bile v nekterih krajih Srčno bile z uporniki, ki se pa tudi ne čutijo tako slabe in se v Parizu dobro utrjujejo; zlasti so se naručili delati čisto umetne barikade, kterih že štejejo nad 500. Uporni voditelji delajo sami sebi mnogo kvari, ker prav po Napoleonovo uničujejo vsak časnik, ki ne obi v uporni rog. Hohenv/artov predlog je zdaj stoječi predmet javnih razgovorov. Centralisti ga naravnost zamotajo in tirjajo, naj ga tudi državni zbor zavrže ; odločna državopravna opozicija ž njim ne moro biti zadovoljna, ker prvič državni zbor še zmerom ostane, kar je bil, t. j. gospodar nad deželnimi zbori; samo nekteri na polfederalističui pri- in odhajoči se kažejo zadovoljne. Nam se zdi predlog Čisto nevažen; važen samo v enem oziru, da je Hohenvvart napaael ustavoverno stranke radovednost, vsem strankam pa vrgel noko ko-ščico, ktero bodo glodale in oglojalo, med tem ko si je ministerstvo pridobilo priležen oddihljaj in novega bei Vro Kazno stvari. /ečidel se (S t i r h k i slovenski poslanci) so denes že odpoljali na Dunaj, kjer imajo v po-ledeljek razgovore z ministerskira predsednikom Ho-enwartom in menda tudi z drugimi ministri. Želimo im in nam mnogo dobrega vspeba. (C a s n i k a r s k e z a d e v e.) Iz gotovega vira vodamo, da je kat. tiskovno društvo v Mariboru ku-ilo lastnino „Slov. Gospodarja" in da bodo društvo njegovo naravo, kakor že sicer elektrika snovi kemično predrugači. On pripoveduje sam dogodbo a pod ptujim imenom kot Oskar Sewell. Tudi nesramna sreča je še nekoliko sramožljiva. Črtice so glase : Bilo je nekega jutra oktobra meseca, na tak krasen in lep dan, kakor jih le v joseni vživamo, predno zima pride. V severni Ameriki je jesen, tudi .indijansko poletje" imeuovana, sploh najlepši letni čas, ker tam ni nikakoršne spomladi, ampak zima prelazi v malo dneh v vroče poletje. Oskar Sevvell je v mali, uborui hišici v N. našel milosrčnega zavetja in je moral zato časi opravljati male posle. Omenjeno jutro mu naroči dobro rejenn žena hišnega gospodarjn, naj nese pismo nekomu M. Grallenu, strašno bogatemu vdovcu, kteri je stauovul na krasni pristavi malo zvuuaj mesta N. Odkar, kteroga je lepo jutro zdramilo nekoliko iz navadne melanholije, se odpravi in je bil kmalo medpotoma. M. Grallen-ovemu stanovanju se je v okolici sploh „villa" rekalo in pripadajoči vrti in parki so bili prostorni in elegantni. Hiša, stara stavba, je bila v novem slogu prenarejena, v senci košatih in jako umetno razstavljenih dreves, blizo obljudjeno custe, ter je imela okolo še mnogo velicih iu dobro vredjenih poslopij, kakor kopališče i. t. d. in kar je bila glavna reč, posestvo je bilo v sredini rajsko lepega kraja. K temu pohištvu se je bil naš mladi junak vpotil. Kraj je od daleč že pojirej videl, pa sedaj k je prišel bliže in bliže, ga je vendar zavzimala lepota kraja in njegovih delov. Dasiravno sto mu bili od rojstva paj-dašici siromaščina in temota, je imel vendar živo čustvo za lepoto in eleganso, imel je oko umeteljnika iu srce pesniško. Kakor je bit šo mlad, so mu jo vendar pri-studila nelepota in ubornost, ki ste obdajali njegovo vsakdanje življenje. Ljubil je lepoto in krasoto in sedaj ko je videl ves svit, ki je bil lastina nekega dtuzega, mu je nekako čudno utripalo srce v prsih. „(), da bi bil jaz sin lastnika tega kraja !" To so bile njegove misli. „0 da bi bil voudar bogat rojeni Kako prijetno bi bilo moje življenje, da je vse to moje! Pa proč z abotnimi mislimi, saj ne moro biti !" Pride do hiše, pozvoni pri vrtuih vratih, odda pismo in peljejo ga v sobo, kjer je Mr. Gralleu sedel i u bral. Soba je bila prijetna, vabljiva in elegantna z vaomi literarnimi sredstvi preskrbljena; dolge vrste bogato vezanih knjig so so svetile iz krasnih omar, nad njimi pa lepi uadprsni marmeljnasti kipi najimenitnejših pesnikov iu pisateljev angležkib, amerikanskih in nemških. Mehko pogrnoua tla so olajševala stopinje in skozi mnoga okna je bil krasui razgled na veliki vrt in rajsko okolico. Uesna tihota je vladala tu, ničeea ni bilo čuti in tudi velika pendula na steni se jo tako počasi, tako enakomerno premikala. „0 koliko je tu lepše, nogo doma v moji stari kolibi 1" si misli Oskar. (Konec pri h.) ta list s 1. julijem začelo izdajati. Prazno pa jo vse ono pisarjeuje v ljubljanskih in mariborskih nemških listih, kakor da g. Alešovec prevzame vredništvo imenovanega lista, kar se nam ravno tako iz zanesljivega vira poroča. * (Profesor M a a s s e n) je podpisal zaupnico Dollingerju. Vslrd tega „Vaterland" tirja od njega, da mora odložiti svoj mandat za deželni zbor štirski. * (S I u ž b a.) Na c. kr. niži realni gimnaziji v Kranji s slovenskim učnim jezikom je razpisana služba učitelja za risanje. Prošuje naj so izroče do 15. maja t. 1. dež. šolskemu svetu v^Jifanjj^ Poseben ozir se bo jemal na kandidate, ki bi znali učiti tudi matematiko. * (C. k. komisar), ki je prišel rubit v Šmarje zarad neplačano šolnine, je to delo skušal le en popoldan po dveh vaseh in ker je videl, da so nič ne da opraviti, so jo drugo jutro spet odpeljal v Celje. Od 1100 gld. šolnine, ki bi jo morala plačati samo naša fara, — tako se nam piše iz Šmarja — je dozdaj še le 30 gld. vplačanih. Deželni šolski svet v Gradcu, ki je sklenil, da naj ostane šolska postava, nespremenjena, bo moral za hrbtom imeti par regimentov bajonetov, če jo hoče izpeljati. Vlada jo na mesto g. tukajšnega dekana, ki je z izvoljenimi šolskimi svetovalci vred bil izstopil iz okr. šolskega sveta, imenovala .". župnika Ulago pri sv. Vidu za duhovnega šolskega svetovalca, a g. župnik to časti ni hotel prevzeti; tudi okrajni zastop še ni imel občnega zbora, da bi nove svetovalce izvolil, torej še leb' o zanaproj slavna trias g. Schon-wetter, inšpektor in tukajšnji učitelj sebi na kratek čas in nam na veselje igrajo okrajni šolski svet šmarski. * (U r a d n i š k a spo v od niča.) Iz Ljubljane se nam tako-lo nadaljujejo poročila o ondotnih urad-nikik: C. k. finančno vodstvo: Finančni voditelj Pos-sauner govori le slabo kraniski. Finančni Bvetnik Kron zna prav slabo kranjski. Finančni tajnik Ertl, znani govornik konštitucijonalnega društvn, ki jo pripravil „caramha* pri nemčnrjih v čast in slavo, kteri tudi dobro ve, kako in kaj mislijo kmetje „in der letzten Hiitte, ne zna besedice slovenski. Finančni kon-cipist Dimi t z govori in piše slovenski. Finančni komisar Rotar zna samo kranjski. Vodja pomočnega urada Urbančič govori le kranjski. — C. k. brzojavni urad (Telegraphenamt): Voditelj urada Piki govori lo v najveći sili prav slabo kranjski, lnspicient Feu selil govori le kranjski. Assistenti: Harrer ne zna prav nič slovenski. KoŠenini govori in piše slovenski. Zor govori in piše dobro slovenski. Gnambs ne zna prav uič slovenski. Friihling ravno tako. liilschor govori le kranjski. Eržen govori in piše slovenski. — C. k. pošta v Ljubljani: Poštni opravnik Habberger je Ceh, govori do zdaj samo češki. Ofi-ciali: Kosti govori in piše slovenski po mogočosti. Prem k govori in pišo slovenski. Garbajs govori in pišo slovenski. Jeretina govori in piše dobro slovenski. M o os govori iu pišo dobro slovenski. Arce govori in pišo prav dobro slovenski. Horriiiunn govori in piše slovenski. Gosti zna samo nemški, in akoravno bi v Ljubljani rad zmirom ostal, se prav nič no potrudi slovenski so učiti. Gersten major govori in piše slovenski po mogočosti. H o h n govori in piše slovenski. Anroiter govori le kranjski, temu gospodu bi tudi priporočali malo več prijaznosti proti občinstvu. Napret govori in piše slovenski. B1 u-mauer govori in piše slovenski po mogočosti. Dobrin govori in piše slovenski. Akcesisti : A v Ne nek govori slovenski, piše slabeje. Stussiner govori in piše slovenski. Jeschenag govori in piše slovenski po mogočosti. G i 1 i a m no zna prav nič slovenski. S oh malt govori in piše slovenski po mogočosti. Hočevar govori in piše dobro slovenski. Sploh se mora pri c. k. poštnih uradnikih opaziti, da so prvi med vsemi uradniki, kteri hočejo v oziru narodne ravnopravnosti resno zadovoljiti tirjatvam občinstva. Naj pristavim, da pri ljubljanski pošti gospodje uradniki, izjemno gosp. An rei terja, nimajo navado z občin-stsoin sirovo razgovarjati se, ampak da so v vsakem oziru s strankami prijazni in poslnloi« — S tem sem končal svoja poročila — pisana sino ira ot studio, pa tudi brez pomoči kterega knli uradnika, kakor tudi jaz sam še nikdar nisem krajcarja sprejel iz državne blagajnice in nimam nobenega upanja do „plnvega pogon." t (Anton Wolf), župnik pri s«-. Petru v Medvedovem Belu, eden najstarejših rodoljubov štirskib je 27. t. m. na mrtvudu umrl. O poldne se jo bil zdrav in čvrBt, zvečer ga je pokosila neusmiljena smrt, ki je zadnje čase toliko hrabrih boriteljev odtegnila narodnemu boju. Želeli bi, da bi ranjkega znanci v teh listih slov. občinstvu podali životopis iskrenega Slovenca, kakor jih je malo. Glasovi izmed občinstva. (Za zadržaj in obliko tega predela ne prejemamo nobene odgovornosti.) Vsem č. gospodom, ki so so do mene obrnili, da bi jim poslal pravila „o krajne posojilnice v 8 m »rji*, naznanjam, da bodo ta pravila tiskana v letošnjem koledarčku društva sv. Mohorja in da bo tam dodan poduk, kako bi se naj kmečke posojilnice napravile v krajih, kjer ni takih okrajnih ali občinskih odborov, ki bi to stvar v roke vzeli. Pravila tukajšne posojilnice so vladi že več mesecev predložene, pa dozdaj še ne potrjene, društvo torej še ni moglo začeti svojega plodonosnoga delovanja. V Šmarji, 24. aprila 1871. Dr. J. Vošnjak. Ustnica vrednldtva. Enemu Sokolu v imenu več drugih S Če nimata poguma imenovati se vsaj vrednistvu, nimamo mi nobenega poroštva, da bi bilo res, o čemur se pritožujete. Nepodpisana piiima morajo potovati v koš, če se bočemo mistifikacijam izogibati. — G. Juraj Ž. v G. l Slabo bi bdo za nas, ako bi se morali od Vas učiti svojih dolžnosti, celo pa Bvojih najsvetejših. Da „ma-nere1- nimata, kaže oblika in obleka Vašega pisma j tako tudi da se Vam je še mnogo zadetnih znanosti ueiti, predno bodete kritikovali. Vašega dopisa ne bomo tiskali ni zdaj ni v prihodnje. „Narod" ni bil in ne bode organ ljudi Vaše vrsi.*. — G. dopisniku iz kranjskih !>>marij : Iz Vašega dopisa ne moremo spre-videti, kaj hoeete povedati. Stvarnim dopisom radi svoje prostore odpiramo in smo za-nje jako hvaležni. Srčen pozdrav! Dunajska borsa 28. aprila. Enotni drž. dolg v bankovcih . . . 58 fl 85 kr. Enotni drž. dolg v srebru . . . . 68 „ '30 „ Kreditne, akcije........27!> „ 60 » London ...........124 „ 90 „ Srebro...........12:2 fl — k. Napol............ 9 n 96 „ Št. 5457. Oklic. C. k. okrajna sodnija v Mariboru naznanja: Vslcd prošnje k. škof. stolnega kapiteljna v Mariboru se je dovolila prostovoljna licitacija (dražba) v zapuščino po stolnem dekanu Jožefu Kostanjevcu spa-dajočega posestva v Jelenčnh Rančji vrh suh urb.-Nr. 24 ud Piisnitzhofen, površne mere 23 oralov G24 □ sež., cenjenega na 6136 gld. a. velj. in suh urb.-Nr. 94 ad Pos-nitzhofen, po\ršne mere na 17 oralov 338 □ sež., cenjenega na 3483 gld. a. velj., in se dostavlja, da se posestvo no oddade pod cenilno vrednostjo. V izvršovanje te dražbe se odločuje obročišče na 3. dan maja 1871 dopoldne ob 10. uri na posestvu samem, in so kupci vabijo s pristavkom, da 9i morejo dražbine pogoje ogledati v pisarnici c. k. notarja drn. Franca Radnva. C. k. okrajna sodnija v Mariboru. 20. aprila 1871. „Slavi j a", vzajemno-zavarovalna praška banka, izposojuje kavcije •Z.SL državne in privatne službe z najconejimi pogodbami iu proti dvanajstletne) amortizaciji onim prositeljem, ki sena smrt zavarujejo z najmanje 1000 fr. Natančneja iz vest ja podaja Glavni zastop vzajemno-zavarovalne praske banko „SLAVU A" v Ljubljani. •lan. ahatl. Černy. b) Pri razstavi v Gradcu 1870. I. s zlato svetinjo nadarjena. ~T—----'j Prva Štajarska c. kr. priv. tovarna (fabrika) ognja in vloma varnih blagajnic (kas) za denar in pisma, miz za pisanje Vincencij-a Kandutb-a v Gradci, tovarna: Beethovenstrasse 21. priporoča svoje iz najboljšega štajarskega blaga, s ključavnicami po posebnih patentih, in najsolidneje dovršene izdelke, za ktere je porok, po jako znižani ceni. Proti primernemu vplačilu na olnjšanje p. n. občinstva tudi plačila na svote. i^uauiv. proaajs „ri Anton KOrčtsi, železninar, Griesgnsse Nr. 10, v Gradci. (3) I Prosimo pozor! k»j Ze mnogo let skušen najboljši pripomoček za kašelj, hripavost in snha usta pri govorjenji, jo gumi s sladkorjem. Iz tega narejono gumi-bon-bone, škatljico za 20 kr. prodaja (14) F. Količini! v Mariboru. T. Rochel & Comp. v Gradcu. T n« «1« I jo 30. aprila se odpre Bergheer-ovo gledišče s prikaznimi duhov in strahov, posebno postavljeno na ^ofijsLt.oin trgu v IVI ar*i t> o r ia. To gledišče, ktero ae zlasti odlikuje s svojo raznovrstnostjo, ponuja sledeče produkcije: Theatre pittoresque s zimskimi pokrajinami, vožnja :i i na sanjeh itd. — Goreča Moskva. — Najnovejše vojske. Automati kot ptesavci na gugavnici. Čarobni mlin, ki iz starih bab dela mlade. Proteus. metamorfozna omara. Vertikalno povzdigovanje gospe v zrak, nov eksperiment po profesorju Peppersu. Hidravlično-fizikalićni eksperimenti, tako imenovane vodno umetnosti. Najnovejše na polji fizike in magije: Spominske vaje znane pod imenom: prerokinja iz Pre-vosta. Gibljive mehanične meglene podobe in kromotropi r pomočjo hidro-oksigenskega aparata. Prikazni duhov in strahov v treh med seboj čisto različnih oddelkih. (1) Rothschild & Comp. PoHlgasHe 14. u n a j. Nove najugodnise igralne