185 številka, Ljubljana, sredo 13. avgusta. XII. leto, 1879.
Uhaja vs»k Umi, izvzemii ponedeljke in dneve po praznikih, ter velja po poŠti prejemati za a v s t r o - o   «r 8 k e dežele za celo letu 16 tUL, za pol 1< ta 8 fl., ta ftetrt icca 4 gld. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za celo leto 13 glcl., za četrt leta 3 pld. :i0 kr., za en mesec 1 pld   10 kr.   Za pošiljanje na dom so mćuna 10 kr. ca mesec, 30 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele toliko već, kolikor poštnina iznaša. — Za gospode učitelje na ljndskili 'šolah in sa dijake veljn znižana cena in sicer: Za Ljubljano za četrt leta 2 gM. 50 kr., po pošti prejemati M četrt teta 3 jrld. — Zh oznanila se plačale od četiristopue petit-vrste 6 kr., če se oznanilo enkrat tiska, 5 kr., če se dvakrat, in 4 kr., če bo tri- ali večkrut tiska. Dopisi naj so hsvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo je v Ljubljani v Franc Koluianovej hiši št. 3 »gledališka stolna". Op favni itvo, na katero naj se Dlagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznauila, t. j.' administrativno reči, je v „Narodnoj tiskarni" v Koluninovej hifii.
Dr. Rieger na Dunaji.
Z Dunaja 10. avgusta. [Izv. dop.]
Vodja češkega naroda dr. F r. L a d i 11a v Rieger bavil se je bivši teden z grof C lam-M ar tiu icein i dr. Pražakom na Dunaji. Vsak, kdor bo le malo peča a politiko, ugane da ima navzičnost čeških politikov na Dunaju velik pomen zi sedanji i bodoči položaj dežele češke iu n>nega naroda.
Da Žele češki državni poslanci stopiti v bodoči državni zbor, o tem nij več dvombe. Drugo vprašanje je, ali se bode dalo čVkemu narodu radi vstopa v državni zbor koncesij.
Dr. Rieger je se svojima tovarišema zaradi tega konferiral večkrat z ministrom Taa-ftejem i slednjič mu dal spomenico sedrževa-jočo zahtevanja, ki se morajo češkemu narodu ne le obljubiti temveč tuli izpolniti, drugače da bi še Čehi tudi zdaj primorani bili ostati dalje izven državnega zbora.
Poglejmo zdaj pogoje, ki jih stavi češki narod za slučaj vstopa čeških drž. poslancev v državni zbor.
Najprva in glavna točka imenovan h pogojev je: revizija češkega deželnega volilnega reda. Deželni volilni red češki je krivičen. To so priznali celo kolovodje češko-nemških „ustavovercev". Ko je nedavno dr. Bieger s Herbstom vred dogovarjal se o istej zadevi z ministroma Ta«IV je u i de Pretisom, izjavil je Ilerbst odkritosrčno, da je voliln red na Češkem za Čehe krivičen, a pristavil je hudomušno odkrito: da je pak za vladanje Čeških Nemcev prav pripraven. Na Češkem biva B/a Čehov in le jedna tretjina je Nemcev, iu vtndar vlada v Češkem deželnem zboru nemška manjšina nad Češko večino. Kako je prišlo do tega V o tem ne vpraša nikdo več, kedor pozna le količkaj zgodovino v minolih letih.
Na Češkem je zloglasni chabrus pod Lrsserjem pripravil Čehe do manjšine. Iu pri nas Slovencih —. (O tem si mi ne upamo pisat*. I>.) Pod krivično bivšo Lasserjevo vlado so Čehi ti peli v pasivnosti. Msrsikelo trli, da so zdaj če ki kolovod^ do grla siti ne toliko pasivnosti, temveč nemškega krivičnega volilnega reda Kakor nemšai listi trde, da bili bi češki poslanci od lju Istva prisiljeni stopiti v državni zbor, s!cer nij istina, in vsak, kdor le količkaj pozna češki značaj, bode brž uvidel bed«, sto nagajivost nemških žurnalov.
Kr vičnost izhajajoča iz deželnega zbora razširila so je na mah na deželo, v upravo, v olstvo; visoka uradniška mesta na Češkem po.-elt bo hitro nemški ljudje, in nem 'k >v .Ino korumpiranje počelo se je, ter širilo se na vse stiaui. Vsi češki protesti vse prizadevanje n» m^ro tajnem mestu, VaH zavarovanja zoper uničevanja Čtškega pravu, vse, vse bilo je zastonj.
Ta glavna točka: izpremeuitev češkega deželnega reda, ona sega v posledicah skoro v vse druge točke čeških zahtevanj. Torej smatrajo Čehi baš to točko kot najslavnejšo zahtevo, in ako bi se jim ta ne izpolnila, bi tudi še dalje hoteli ostati v pasivnosti.
Dr. Rieger se je menda uže tudi osve-dočil, ka je minister Taaffa pripravljen to točko Čehom izpolniti; saj je zato tuli mnogo čeških pravičnih Nemcev, da se krivica odpravi, in vrne mir v češko deželo. Trdi se celo, da je ves materijal za izdelovanje novega volilnega reda uže pripravljen, ter da so ima to delo kmalu pričeti. —
Čehom bi se vpeljal potem jezik v vse, tuli višje šole in urade. Na vseučilišču bi se nastavili češki profesorji, ki bi predavali v češkem ježku (Dj sedaj je bilo mej blizo 300 predavanj   komaj   kach 45  v  češkem, vsa
diuga bila so v nemškem jeziku.) Deželni šolski suet bi se uredil tako, kakor zahteva to ravnopravnost; o upravi, i drugod vse bi se i premem o tako, da se ne bi pritoževali ne Čehi, ne pravični Nemci.
Mnogi se tuli g »vod i piše, da li bode v ministerstvo sprejet kateri izmej češk h vodjev. To vprašanje mora se tu li le v češkem smislu povoljno rešiti. Ceh! zagotovo dobe svojega ministra. S c r TaalVe nečd zar i li denarnih razmer n. pr. pomnožiti stolic ministerskih brez portfelja, zato pa že'i, da pose le Čeh h hko kako drug > stolico ministerstva v ko-jef je veščak.
Omeniti je še: Kaj postane iz češkega državnega prava? O tem za Č jško važnej točki sedij še ne bode govora. I to je zelo pametno. Pol.tika fnn lanuvit tlnih člankov bi ravuo sedaj ne bila na pravem mestu. Češko državno pravo je ona t -oka, ki je vrgla ministerstvo 11 obe nw ar to v j, in ki bi, ako bi se sedaj hotelo o njej obravnavati, zadela sigurno na največje protivje. Zato se more zelo razumno imenovati postopanje češkega naroda vodjev, ako so to loko za sedaj pu-bt li čisto na strani, ter da obravnavajo baš sedaj stvari, ki segajo bolj do življenja češkemu narodu, kakor rešenje uprašanja o državnem češkem pravu.
S Čehi vred bi tudi kolovodje poljskega uaroda bili imeli priti na Dunaj na razgovor s TaatVejem. Poljakov nij bilo. Menda je to za sedaj bolje. Čehi še tudi mjso u er.eni, kaka bode politika Poljakov, ali resno misle o skupnem delovanji s Čehi ali ne.
Kaj Rieger misli o Poljakih, kako sodi on o njih, o tem nam da razgovor mej R e-grom in urednikom jednega dunajskih Ju na lov dovoljno pojasnilo. Ni vprašanje urednikovo: „ali bodo češki poslanci hodili zaje-
Metek.
Spomini na gornještajersko slovenstvo.
(Konoc.)
Najrajše so se naselili Slovenci oudi, kjer bo uže poprejšnja ljudstva bivala, t. j. skozi in skozi ob Muri in Itabi. Z nova so koloni-zovali porečje Murice, potem gozdnata kraje mej Muro iu A n. o in aniško dolino z okolico Aus^ee. A kljubu temu ostalo je še dve tre t j i ki i gorenj*.-, tajerskega površja nenaseljenega, neobdelanega.
Tako je bilo za nemško kolonizovanje, ki se je začelo po bitvi na leškem polj; (h55) Še dovolj prostora. In v resnici so Be Nmci tudi najpopre^e ondi naselili, kjer je b;l poprej gozd iu pustota. Karcliijgi iu njih nasledniki so razdelili mnogo neobdelanega sveta
mej svoje šk^ li •, tiamostaue, plemiče in mi-nisterijale, da bi preobjudenim neuisk m krajem pomagali in da bi svoje vsbodnje dežele zavarovali po zvestih po lložn h. Tako so se oapoluile počasi tudi ožje, popreje neobljudene doliue in debra z novimi selišči in vasmi. Š i le pozneje so se naselili Njmci tudi v slovenskih krajih, zraven in mej slovenskimi bivališči. Ob enem pa so poraz lelili nem'ki vladarji tudi slovenske ratarje mej svoje samostane, cerkve in plemiče ter naredili iz svobodnih posestnikov podložne tla*ane, robe. Nasproti temu so pri li nemški načelniki z novmi gospodi v deželo pod ugodnimi pogoji; dobili so nekatera svoboščine in predpi^vice, ki so je povzligale visoko nad slovenskimi podložnik!. Kaj čulo, če je nemški element vedno krepkejši postajul in s časom slovenskega popolnoma zatrl?
Ali ta proces ponemčevanja gorenje-šta-
jerskih Slovencev godil se je zelo počasi iu skoro nevidoma. Pravno so imeli Slovenci enake pravice, kakor Nemci. Stari slovenski župani postali so plemiči in uradniki novih gospodarjev, kakor nam listine zadosti potr-iuj6. Slovenski običaji, slovenska mera, d- u ,r in uteži obdržali so tudi pozneje svojo veljavo iu ravnopravnost. Zelo pogostoma beremo v listinah o slovenskih pričah, nasproti bavarsko nemškim, katere so morali za ušesa pripeljati na sodišče, „testes per aures attracti, te-tes auviculares". Slovenska mera za njive in zemljišča („mansus selavonicus, huba eelo-venisca") bo omenja n. pr. 1. 10g5 v Kačih (K Msdi), 1 1070 v grofovini „Liobaue" (L.ubno, L?obeu), 1. 1140 v MooBkirchnu, 1. 1160 v Frausdorfu pri Gradcu, 1. 1172 v Krotendorfu itd. O velikem številu Bloven^kih osobnih imen na gorenjem Štajerskem je uže bilo govorjenje. Še le v XIV. Btoletji, ko je bilo nemško
dno s poljskimi" odgovoril je dr. R:eger bojda to le : Iu, če bodo Poljaci imeli poštene namene, bodemo o vprašanji avtonomije gotovo radi ž njimi glasovali. Ali v avoboiuo-stnih vprašanjih obdržimo mi staro mišljenje, tu nij se bati za Č.-he. Pred vsem Čutimo se kot Avstrijce, i to b)demi tudi v državnem zboru Nklar ne bodemo, kot to delajo Poljaci, le lastnih interesov varovali in iskali, trdeč: Mi smo le provizo-rično v Avstriji, in ki priznavajo, da je njih ideal zopetno ustvarjenje kraljevstva poljskega. Mi pridemo s poštenimi resnimi nameni na Dunaj. —
To so poštene besede, besede ki bodo imele uphvno i tolažilno moč tudi za na Slovence. Če Čthi dobodo v naroduem oziru vse, gotovo dobomo mi vsaj (za zdaj) glavni del narodnih svojih terjatev.
O angleškej vojski v južnej Afriki s Zuiui poročajo angleški viri, da miru ne bode tako dolgo, dokler bode Cetewayo prost. Ta pak se je po zadnjej zmagi Angležev z nekaj 1000 vojaki v gozde zavlekel, in An gleži se boje, da jim bo od tam, kjer bode svoje moči zopet zbral, še veliko preglavice delal. S cer pa Angleži skušajo z denarjem pridobiti druge zuluvake glavače
i*ape:i je izdal novo encikliko do vseh škofov, v katerej priporoča, naj se v semeniščih in katoliških šolah uči filozofija sv. Tomaža A k vinskega.
Politični razgled.
lVotrunJe dežele.
V Ljubljani 12. avgusta. Cesar Franc Josip je prišel 11. t. m. v Mooakovo in je vzel stanovanje v palači princesinje Gizele. Obiskal bode v Monakovem umetnostno razstavo.
Dasiravno se o strašnem požaru v Sa-rajevu oficijalno poroča, da je slučajno nastal, ko so v nečem magazini pečatili sodčke s špiritom, vendar se poroča od druge strani, da so fanatični Turki iz sovraštva do Avstrije mesto zažgali. — Uničen je katoliški oddelek, več mošej, maogo štacun, v vsem skupaj 760 hiš. Dva lovca sta baje pri gašenji zgorela, sedem druzib vojakov je močno poškodovanih v bolnic*. Cesar je dal za pogorelce 10 000 gold., vojvoda virtenbergski 1000 gold., ki so se precej razdelili. Tudi cesarjevič Rudolf in nadvojvoda Vilhelm sta darovale po 1000 gol dinarjev za Sarajevske pogorelem. Tisoč družin je izgubilo svoje stanovanje. — Bosna bode Avstrijo vedno več stala in vendar ima po nesretne j Andrassvjevej „konvenciji" še su'-tan nekaj vmes govoriti ta doli. Zato se listi oglašajo za to, naj se vendar Bosna naravnost anektira za vselej.
Vnttiije držnv/e. Minski vladni list priobčuje poročilo o vladanji ruskih oblastnij v vzhodnjej Kameliji
Dopisi.
Iz IJiiltl Jim u«' 11. avgusta. [Izvir, dop ] (Slovenski pevci v Litiji.) Neka-terekrati smo imeli uže priliko kazat' na vrlo delovanje ljubljanskega čitalniškega pevskega zbora. Da smo vselej obširno poročali o takih produkc jah, imeli smo Bvoje dobre uzroke: slovenski svet naj izve, da v sredini Slovenije se goji in neguje marljivo domaČa priprosta in umetna pesen, da k temu delovanju sili ljubezen do svoje iskreno ljubljene domovine, ker je pogOBtom skleneno sodelovanje pri vseh produkcijah, katere letos neutrudljivo zapored napravlja ljubljanska čitalnica, z mnogimi žrtvami; nemški svet naj izve, da na vsak mogoč način probujamo svoj narod, in da neraajo pri tem delu slovenski pevci najmanjšega deleža, to naj jim bode v ponos in povod za daljnje neustrašeno in neutrudljivo delovanje.
In slovenski naši pevci kažo, da nehčejo kreniti s tega pota domoljubnega delovanja. Sijajno bo to Bpričali sč svojim izletom v Iv t jo in okolic") minole nedelje. D i si neb6 nij kazalo prijaznega lica pri odhodu iz Ljubljane z jutra z mešanim vlakom, zbralo se je ipak 40 pevcev na tukajšnjem kolodvoru ia tu li nekoliko rodoljubov nepevov. Dospevše v Litijo je sprejel na konci mostii pred Koblar-jevo hišo znani ukreni narodnjak in deželni poslanec g Luka S ve te c, in ljubljanske go ste navdušenimi besedami pozdravil v imenu litijske občine in litijskih narodnjakov. Za njim stopi pred pevce mala deklici, mično oprav ljena se slovenskimi bojami,  in tu ii ta poz
je prišlo marsikateremu na um, da oni tam bivajoč ljut sovrag našega naroda — nij še mnogo dosegel s»"> svojimi sicer neznatnimi „paverskimi" pristaši. Gospodu L. Svetcu je pevski zbor zapel podoknico pred njegovim stinovanjem. Ob 9. uri so šli vsi Ljubljanča-nje k maši, katero je bral vrli narodnjak g. župnik Zupančič. Tu li pri maši so peli bIo-vensk pevci, in videlo se je, kako globoko v* srce je segala slovenska cerkvena pesen pobožnemu občinstvu. Takoj po maM je bil odhod v Šmartno. Vsi ljubljanski gostje vstopijo se v vrsto in iz 40 grl slovenskih pevcev zagrmi mej navdušenimi živioklici okolo stoječega slovenskega ljulstva hrvatska: „Oj banovci"! V Šmartno došle je pozdravil v imenu občine in šmartenskih rodoljubov g. Jarnej Bre-zovar, c. ruski gimnazijski profesor, ki se je do zdaj boravil na svojem posestvu v Šmart-nem. Poleg njega je stala deputacija šmartenskih Slovencev z narodno zastavo.
Gostje ljubljanski so nameravali ogledati si VagenŠperk; ali ker se je bilo uže precej zakasnilo in so bilo večinom uže trudni, ostali so nekateri kar v Šmartnem in simo tisti, ki nij so še videli Valvazorjevega grada, Sli bo ga gledat, drugi pak bo ostali od zdolaj in Bi V gostilni pri krznarju „pod tepko" namočili uže Buha grla s kozarcem izvrstnega cička. Sem so nas spremili tudi nekateri šmartenski fantje. Čudom mti > se čudili, ko pričnejo peti, njih lepo skladajočim se glasovom, osobito pak temu, ka nijso peli onih po kmetih žalibog ša vedno preveč razširjenih nemških jodlarjev in neznosnega vlaškega javkanja, nego zapeli so
in naglasa, da je to vladanje imelo smer bo!- dravi čutlovito gladUem jeziku došlece in garski narod pomiriti. . ,      ,. ...    .    x j. i i
ltolyar*ki knez je  23. pretečenega pripne na zastavo ljubljanske čitalnice krasen
meseca s posebnim pismom naznanil knezom Brbskemu, črnogorskemu in rumunskemu, kakor tudi grškemu kralju svoje nastopanje na vlado.
Iz Carigrad** se poroča v »P. Corr.", da hoče zdaj sultan Mithada-pašo nazaj pokli cati in ministeratvo v liberalnem smislu pre osnovati.
od litijskih Slovenk podarjen venec z dolzimi trakovi v slovenskih barvah; pevci pak intonira jo krasno staro slovensko pesen 1848 leta: „Za domovje". Po zajutrku v gostilni narodnjaka gosp. Koblerja ogledali so si ljubljanski g< stje L tijo In opazivšim, ka pri vsa-kej hiši skoraj je v sela slovenska trobojnVi,
popolnoma pravilno in lepo „Zvonarjevo" in novejše slovenske skladbe. To, fantje po kmetih, vzomite Bi v izgled in tudi vi učitelji, ki imate nalog narodno petje razširjevati.
Skupni obed je bil v Šmartnem v gostilni pri g. Jakliču.   Ali dež je pričel nagajati, in preseliti bo se morali vsi gostje z vrta na kegljišče. Po obedu petje. Grška lepa pravljica pripoveduje o Orfeju, da je £Č svojim čarobnim petjem ukrotil divje zveri in oživel mrtvo kamenje. Ne da bi bili verovali to, kar pove beseda, nego opisali so s tem samo duhovito velik up'.iv petja na človekovo notranjost. Tega preveri se človek uže, ako se prisede k mizi, kjer samo trije ali štirje fantje zakrožijo svojo oskromno pesnico, čuti, kako prijetno mu ti glasovi gane srce. Popolnoma pak očarani utrpnejo vsi ž>vct poslušalcu, ko čuje pesen tako izvršeno   v   istem duhu, kakršnega je skladatelj ulil v skladbo. Pevec užge in razširi
naseljenje uže dokončano in novo živenje popolnoma urejeno, izvršilo se je ponemčenje prvotnega slovenskega prebivalstva.   (Na Koroškem se je to zgodilo zlasti po letu 1335, ko je nemško,  Habsburžanom  prijazno plemstvo  izročilo  deželo  avstrijskim vladarjem.) Tudi kraji, ki so bili popreje popolnoma slovenski, ponemčili so se zdaj.   Njih imena bo dobila nemško preustrojenje, to je ali jedino nemško končnico, n. pr.: ach, thal, berg, lei-ten, graben, (Dollach, Liesingthal, Pleschberg, Dobraleiten, Graschitzgraben)  itd.   Včasi so slovensko ime  popolnoma prestavili na nemško,  n. pr. Petelinja dolina  v Hannen-stadt (listina iz 1. 1257) itd.
Pa tudi  čisto nemška imena so nastala zraven slovenskih in počasi so prva celo pre Begla druga. Vseh znanih slovenskih krajevnih imen na gorenjem Štajerskem je okolo 180, torej tretjino vaeh krajevnih imen,  ki so se
nam ohranila na gorenjem Štajerskem iz srednjega veka. V porečji Aniže je mej 140 imeni nad 30 Blovenskih; v porečji Murice mej 90 nad 20 slovenskih; ob gorenjej Muri mej 250 več nego 70; ob srednjej Muri mej 110 oai 35 Blovenskih in v porečji Rabe mej 150 okolo 15 slovenskih imen. Primeroma najmanje slovenskih naselbin bilo je torej v Pora-biji, ker je začela saligrajska cerkev uže zgodaj svoje naselnike tja pošiljati.
Vse to je razvidno iz pohvaljene Krone sove preiskave. Vendar učeni gospod profesor uij zadel vedno pravega v tolmačenji krajev mh imen, nekoliko za to ne, ker je tak posel zelo težaven, nekoliko pa tudi za to ne, ker mu slovenščina nij popolnoma znana. Marsikatero prvotno slovensko ime zdi se mu nem ško; marsikaterega Bi niti nij upal raztolma Čiti.   Mej drugim naj le omenim, da izpeljuje u. pr. Ingering (prvotno Undrima) od drevo
mesto od odra (Odrima). Pretal, Pretel pomeni predel, razdelek, a ne dol, dolino. Nasproti temu je pa Pretul, Predul = predćl, predolina (Schlucht). — Dehrin izpeljuje od dob, mesto od debro (Graben). Zanitzen prihaja morda od san = Drache in ne = Schlitten. Leoben = Liubana ss Ljubin se menda ne more izpeljevati od lub (Riode). Tudi Sausal = Sušil teško spominja na divje svinje, nego preje na slovanske dozdale. Wil-dou se je morda prvotno glasilo „Vy dol" (v dolini. Gotovo je, da Geiracb ne prihaja od Geier—au", nego bržkone od BV žirah".
Dobro bi bilo, ko bi naši slovenski filologi prebrali Kronesovo preiskovanje in pokazali, kje se je mož zmotil, da slednjič resnica zmaga in se zve*, kaj je naše, kaj je tuje. Saj se mnogokrat pečamo še z veliko neplod-nejšim delom, kakor je omenjeno preiskovanje.
R u t a r.
plamen domovinske ljubezni tudi v srcu m en j olikanega človeka. S svojimi produkcijami so ljubljanski slovenski pevci kar razvneli vse poslušajoče občinstvo. Ali ko je nastopil Me-d^n v Hajdrihovem kvartetu: „V tihej no^i" zaplakalo je mnogo oko, kateremu je solza tuja navadno. Globok čut, silno globok čut mora prebivati v prsih 6nega, kdor tako poje, kakor g. Meden !
Popoludan se je uže precej rmgnil in morali smo odriniti nazaj v Ivtijo 1 Živioklici in grmenje možnarjev nas je spremljalo skozi vas. V Litijo dospevše Bprejelo nas je zopet pokanje možnarjev in razlegajoči se živioklici Pri g. Koblarju bo vsi gostje zopet ustavijo, kjer so sledile zdravijce in pevske produkcije.
Koncem naj še omenjamo, da so se litijski uradniki, razen odločno narodnih, demonstrativno odtegovali veselici, tako tudi uči-teljstvo. Njim veljajo Scbillerjeve besede: Dies geschlecht von miiklern jA^gt alles auf die spitze gleich zu stel'ei. Sicer jih nihče nij pogrešal. Litija in okolca je pokazala svoj narodni značaj, kajti na premnozih krajih bo bili tamošnji Slovenci postavili krasne slavoloke z umnimi napisi in pokanje možnarjev mej celim dnevom na čast slovenskim gostom je pričalo : tu biva slovensko Brce, tu je slovenska zemlja in tu moramo biti samo mi gospodarji.
Rad olj s k i. Is  Noveflta mcstf*  5. avgnsta. [Izv. dopis.] Predzadnji dan minolega meseca praznoval se je prav lepo v gimnazijske]' dvorani konec šolskega leta. Mladina štirirazredne mestne šole zbrala se je po sv. maši v dotične) dvorani. Prišlo je tja tudi mnogo druge gospode iz raznih vrst občinstva. Zdajci se je vršila v največjem redu točka za točko. Mladina jc deklamovala prav lepo in  dobro izdelke domačih pesnikov. Po deklamacijah razlegale so se lepe pesni po šolskej dvorani. Reči moramo, da Brno bili vsi iznenađeni, ko smo čuli tako lepo, krasno in ubrano petje, kakoršnega, Brnelo rečemo, na nobenej drugej šoli ne najdeš.   Da je seveda to glavna zasluga g. Hugolina Satnerja, ne smemo prikrivati.   Delo hvali mojstra, ta pregovor se je tudi tu uresničil. Sploh se je vršila vsa vese lica v domačem duhu.
G. šolski nadzornik, prof. Drganc nagovoril je otroke, ter jih v milej Blovenščini opominjal na njih dolžnostij. Končala se je ta lepa slovesnost s tem, da so bili najboljši učenci s knjigami obdarovani.
Naj nam bo dovoljeno, o tej šoli še nekaj besedij izpregovoriti. Kakor znann, vodijo to šolo očetje frančiškani, kako vrlo napredujejo šolarji pod tem vodstvom, prepričal Be je vsak lahko 30. min. m. Šola je gotovo prva na Dolenjskem, kar se napredka tiče. Šolsko vodstvo izdalo je tudi program, kakor je uže „Slovenski Narod" omenil. Jako nam je ugo dil, ker so imena otrok pravilno pisane. Na to bi morala pač vsaka šola gledati. Kako so nek to nekateri mameluki na znanje vzeli?
Ik Slttpit 10. avg. [Izv. dop. j (Izlet na Nanos) Dne 8. avgusta zjutraj, ko je še bleda luna z dvomno svitlo lučjo našo krasno vipavsko dolino obsevala, zjutraj, ko je še petje ptičev molčalo, napravljeni sta bili uže dve mali družbici, ena v sv. Vidu, druga v Lozicah na odhod na gorskega orjaka Nanos. Okolo devete ure zjutraj dospemo Lo-žičanje do male a trdne, okoliščinam primerne cerkvice sv. Ilijeronima na Nanosu, kjer nam trikratni pok naznani, da nas tu uže priča-
kuje družba iz sv. Vida. Bilo nas je tedaj vseh vkuD nekoliko možakov in dve zali gospici. Vsi skupaj odrinemo dalje, ko smo bili naše ude malo pokrepčali.
Pota na Nanos so sploh dobra, a na gori nroti planotam ne. Vendar pa naši pridni ra-tarii s teh planot seno vo*iio,  da si ie to le z velikanskim trudom dosegi mogoče. Pitovali smo od sv. Hijeronima naravnost proti dni<;ej strani, to je, kier se odnra razgled na Pivko in od tod na Vršac (»li Vršatec) pod katerim leži prijazna vas Razdrto.   Tu  ae  ti odore okolica, razgled,  katerega se nij mogoče nikakor nasititi. Proti vzhodu vidi se Postojna in njena okolica, daleč proti jugu in v zahodu odpre ae Kras s posameznimi vasicami in daleč notri zagledaš veličastno Jadransko morie. Nagledavši se naturnih lepot, vrnili smo se v malo dolinico, kjer se je pričela prava zabava, ki je trpela blizu tretje ure popoludne. Po končanej južini,  pri katerej nas je g. P. iz vrstno »abaval. podali smo se na drugej strani proti domu v Lozice.
Ob Va8. uri zvečer smo srečno dospeli na
kraj, kjer smo mislili malo odpočiti od daljnega truda,  posebno pa Še, ker smo se na dejali, da našim gospicam h tem jako ustre Jemo    Pa motili Brno se!   Brž se Hpomnijo vrle gosp:ce, da veselica kakršna si uže bodi brez plesa nij cela,  torej  nam  je kazalo še tej želji vstreči. Kar je k tej stvari treba, — godba, našla Be je brzo, in na ves ta pot, kateri bi ee v 8 do 10 urah končal,  če bi se dobro koračilo, plesali smo do pozne noči.
Radoslav Ž—e. 0«l l£f«l»e1c pri Radgoni 10. avgusta. [Izv. dop.] Dne" 7. t. m. je bila pri nas okrajna konferenca, katere so se udeleždi uči telji  ljutomerskega  in   zgornje - radgonskega okraja.  Res dobra naredba so okrajne konfe renče, ako dosežejo svoj namen, ako koristijo našim slovenskim šolam. Ako pa imajo le namen, da bi germanizirale naše učiteljstvo in naše narodno šolstvo, potem bolje, da ponehajo.   Nijsem sicer strokovnjak v šolskih zadevah, pa vendar po svojej priprostej pameti mislim, da učiteljske konference imajo pri nas Slovencih ta namen, da bi se naši gg. učitelji nadalje izobraževali; in ker delu jejo na Blovenskih šolah, kamer naši sinki in naše hčerke zahajajo, morajo tudi pri skupnih konferencah rabiti slovenščino in izdeljevati svoje referate v svojej domačej slovenščini. Premišljeval sem torej, kaj da je uzrok temu, da naše učiteljstvo pri takih javnih zborih rabi tuj jezik, akoravno marsikateremu izmej njih nemščina jako trdo in teško teče.   Tako se je namreč godilo pri  Kapeli pod vodstvom g. Rannerja. Kako pa, če bi ta gospod enkrat razlagal svoje opazke in svoje poročilo v slovenščini; ali bi to bil greh?!   Ali stoje naši gg. učitelji  na tako slabih nogah glede slovenščine,  da si ne upajo mej svojimi kolegi slovenski spregovoriti? — Ali se bojo, da bi se zamerili  svojim predstojnikom? — Ali pa mislijo, s tem se  prikupiti? — Ali nomajo nobenega  narodnega  prepričanja več? — Ali nameravajo pripravljati nas Slovence za „nem ški rajh?" — Mi si te sreče ne želimo in ostanemo kakor do/.daj Slovenci in zvesti Avstrijci.   Kikor  sem  izvedel,   potrudil  se je samo jeden  jedini  gospod  pri tej konferenc spregovoriti nekoliko slovenskih besed, katere pa nijso njemu pregladko  tekle,  ker je rabil pri svojem govoru, kot rojen Čeh, veliko če-bizniov; pa vendar nij se mu posrečilo, na-
slednikov si pridobiti. Gospodje učitelji, pomislite, da ste odgoiitelji naših slovenskih otrok, kojim imate vcepati ljubezen do domovine, do staršev, do materinega iezika, do države in nnšesa presvitleea cesaria. Če boste mlačni, postane tudi mladina mlačna; m ličnost prt pelie v renegatstvo. v izdajo. Naj padejo te bespde na dohra tla!
■ k TCof»cvit«iW»r«t na Krasu 8. avg. [Izv. dop ] Kai bode. Se lptoSnia je nlaba letina? Tako ne sliši splošno vzdihovanje ljudstva. Neprenphljivo pomladno deževje je uničilo ovočie, deloma tudi grozdje in strnino. A zdaj je naRtnla suša, ter je krompir, fižol in turšico pooolnem zadušila, še celo hrastiu in dmzemu hontnemu dreviu ne prizanaša, in jelo mu je listje odpadati. — Neprenosljiva bode revščina, ako še ajdo in zelje Buša zamori.
Po dolgem pričakovanji ie včeraj zjutraj od tukaj Sel dosedanji administrator g. J N a-robe, kateri je bil ljudstvu zelo priljubljen; zvečer ob 7. nam je došel povsod ljubljeni in za občni blagor vneti žnpntk g. M. Sila. Mno-ž;ca ljudstva in Šolska mladež s spremstvom šla mu ie do podnnžia hrihca nasproti, ter srčno častno in  uljudno mej  pokaniem možnarjev in zvonjeniem ga sprejela. Slavoloka 7. zastavami in mlaji sta kinčala vhod dvornih in Župnije vrat,  a pred cerkvenimi vrati nazdravljal ga  je  primeren napis.   Prišedši v cerkev, se je g. župnik v kratkem nagovora množici za dostojni sprejem zahvalil, ter potem ie bil blagoslov in prepotrebna molitev za dež. Ljudstvo je bilo vse ginieno za prišlegs dušnega pastirja, Želeče:   da bi ga nam Bog na mnogaja leta obranil,  ter da bi v zado-voljnosti obeh stranii dolgo mej nami živel. Osobnih poklonov tudi nij manjkalo.
Domače afvari.
— (Ljubljanska hranilnica) hoče, kakor rL- Z." pripoveduje, drugo leto obresti od tabularnih post od 6 procentov na 5 7» znižati.
— (V gorenjem T o 1 h i n u) je bil za Župana voljen Jakob Dalog, za svetovalca pa Martin Hribar in Blaž Drolec.
— (Gob p. Nikolaj Jam ni k), posestnik v Medvodah je daroval za pogorelce na Vrhniki 50 goldinarjev.
— (Iz Kranja) se piše tukajšnjemu listu, da je v soboto večer zgorelo gospodarstveno poslopje g. Omrse. Dalnje razširjevanje ognja se je hitro zabranilo.
— (Iz Trebnjega) se piše v nSl.a C. t. m.: Z^pet poročam o nesreči, ki Be je prigodila blizu nas.   Včeraj popoludne okolo
ure nastal je ogenj v vasici Kukenberg, fare Šent-Lorenske in pogoreli 80 štirje gospodarji z vsem imetjem, blagom in žitom, samo Živino bo si rešili. Gasiti nij bilo moč, ker vode nij blizu. Uzrok nij znan, ljudje le ugibljejo, da bi znali biti krivi otroci. Reveži so vredni vsega pomilovanja, posebno ker nobeden nij bil zavarovan.
— (Misijonar g. Nace Tomazin) je pisal dno 2G. jun. od Rdečega jezera v Ameriki svojim prijateljem pismo o ondotnih razmerah, kder pravi mej drugim: Tukaj ob Rdečem jezeru je uže nekaj katoličanov, a večina Indijanov je še ajdovska (poganska) in malikovalska. Toda upanje imam, da b časom bodo tukaj vsi popustili svoje malikovalstvo, kakor se je zgodilo v „\Vhite Earth-uu, in bodo tudi tukaj sprejeli pravo božjo vero in Be pokatoličili. Prijazno me vsi radi poslušajo,
kadar jim razlagam resnice naše sv. vere. Časih me sami povprašujejo in prosijo, naj jim razložim to ali ono. Posebno podobe sv. kri-Jevega pota radi gledajo, in razlaganje zvesto poslušajo. Tukaj imam namreč t>ste podobe, malane na platno, ki jih je nektdaj misijonar g. Pire dobil iz Kranjskega in so jib imeli poprej v cerkvi v Krovingu. lludeče jezero je precej veliko, 40 angleških milj dolgo in 20 široko. Itib vsakaterih vrst se tu dob va mnogo. Moji Indijani jih love z mrežami; zvečer nastavljajo mreže v jezeru, zjutraj jih zopet izvlečejo z ribami. Zemlja obče nij dobra za polje. Torej jo tukaj Indijani le malo obdelujo, le samo podzemljiee (krompir) in turšico sade. Zato imamo vedno le samo tur-šičtn kruh, ribe in podzemljice za Živež.
Narodno-gospodarska stvar.
O veenifvi zemljišč zarad vravnave grunt nega davka.
V pretečenem mesecu juliju se je vceni tev zemljišč zarad vravnave gruntnega davka na Kranjskem nadaljevala Bledeče:
A) Zemljišč kmetijskega obdelovanja Be je vcenilo:
20 občin b
6 „
3 «
8 ,
8 „
2 m
33 418 pare
19.5G8 „
15 970 „
14.C81 ,
8.998 „
4.772 „
1 439 „
V vcenitvenem okraju: PoBtojna Černomelj Kočevje Novomesto Ljubljanska okolica Kranj Krško
skup   .   53 občin z 98.848 pare B) Gozdov se je vcenilo:
V vcenitvenem okraju:
Logatec     22 občin s 43.1C8 orali. Radovljica 10     „      32 108 „ Kočevje     19      ,      25421 „ Novomesto   6     „       5.555 „
Postojna    18     „_807 „
skup   .   75 občin a 107.059 orali. Do konca julija 1879 se je pa vcenitev popolnoma dognala:
A) V zadevi zemljišč kmetijskega obdelovanja :
V vcenitvenem okraji Radovljica, Kranj, Kamnik, Ljubljanska okolica, Logatec, I/tija, Krško, Kočevje in Novomesto.
B) V zadevi gozdov:
V cenitvenem okraju Radovljica, Kranj. Kamnik, Ljubljanska okolica, Logatec, L-tija, Krško, Kočevje in Črnomelj.
elasovitcea Rado Gnrća (Kokana),  kattri jelskemu zboru ljubljanske čitalnice pri tega odhodu dne  11. oktobra m. 1. pobegnil iz niilrovižkejgj^P™*« "doJe^ P°vsk,ga uječe.  Nij še minolo mesec dnij ko je stre Ijal na občinskega  načelnika v Erdeviku
in
na žandarje, zasledujoče ga, a posrečilo se mu e bilo tedaj, da je utekei na svojem brzem konji. —
(Okrutna mati.) Novine poročajo, da je dt.e 27. m. m. v Nadudvaru na Oger Bkem nena vločuga Julijana S. zaprla svojo triletno in poldrugoletno hčtrko v majheno slamnato bajt co, katera je prej rabila ope-karjem, ter jo zažgala in se potem skrila v bližnjo koruzo. Otroka, ne;majoč pomoči, sta zgorela oba; materi še nijso prišli na sled.
(Čebele oBvetnice.) Iz Tirolskega poročajo, da so miuoli četrtek na planini poleg Kastelrutha prekopicnili voli dva panja. Plansarica, Marija Linzmgcr, je htela odgnati vele, a napadejo jo razuražeue čebele in jo tako opikajo, da je sirota umrla po triurnem hudem trpljenji.__
nini oprut ulNtvn: Gospod M. N. v H. Vaša naročnina je potekla .'ti. julija t. 1._
Zahvala.
Vsem litijskim in Smartcnskim domoljubom, ki so pevski zbor pri njegovem izletu dne 10. avgusta tako slovesno in bratovsko sprejeli, in po tolikih dokazili, kakor daritev venca z dragocenimi trakovi za zastavo, slavoloki, šopki itd., izrazili svoj iskreni narodni čut, izreka v imenu pevskega zbora ljubljanske čitalnice najtoplejšo zahvalo odltor.
Zahvala.
Podpisani  izrekamo s tem javno avojo naj iskrenejšo  zahvalo   gospodu   predstojniku južno železniške postaje v Litiji za njegovo v resnici veliko in dejanjsko uljudnost, katero je on pev-
(870)
l "«■>«■ i ljubljanske « Mu in i« ■«>.
Dunajska borza 12. avgusta.
Enotni drž. dolg v bankovcih .   ,   66 gld. 8;> kr.
Enotni drž. dolg v srebru   ...   68   B   65 r
Zlata renta .....                                    78   „   !♦.> „
18U0 drž. posojilo .... 126    „ 20
Akoije narodne banke   .... S27   „   — r
Kreditno akcijo.......                            269    „70 r
London .......... 116    „   60 „
.Srebro..........                                             —    „    — „
Napol..........9    „ 29
C. kr. cekini . ......5    B   48«/, n
Državne marke .   . .   67 10
Podpisani kupuje
delnice Jaroine tista".
stari trg štev. 13,
I Na novo urejena
li s n j ar
J" se daje pod ugodnimi pogoji v najem.
1 mi 'eni usnjar, kateri bi imel nekoliko $
♦ kapitala, bi tukaj prav dobro izhajal. ♦ 1 Kdor želi to v najem vzeti, naj se I 4 oglasi pismeno ali ustmeno pri lastniku Z
I   (365-2)       Ferd. Roš-u ■
♦ v Hrastniku na Štajerskem. ±
3 M
a ge
F S
h, fg s. s- =• i «; =• r 3 f I o■ wc« «
S* - * 5 * S% 9 ! tri        N« hJ
E _.B gsgffg
l9i bIi«' S EŠ 2 « S N i 5*
ll?fl-.S0l H
h g» o 3 £ J
2. S3«Fg"S'
iL nT & * " — ' n      » S B      =--• I
i £
D"    M jI
Razne vesti.
* (Spomenik padlim vojakom) je dal pri Dolenjej Tuzli — kakor se od tam piše — napraviti fml. S<:apaiy. Ta spomenik, kateri ima skoraj postavljen bit1, je ulit ii železa ter se na meter visokem podnožji vzdigu tri metre visok stirivoglat steber s križem na vrhu. Na podnožji je napis: „Den 1878 im Kampfe Gtfallenen der 20. lufauterie-Truppeu Division und des dritten Armetcorps gevvid-met von ihrem Ftlhrer Feldmarschall - Leute-nant Grafen Szaparv".
* (Razbojnik ujet.) Iz Vukovara na Hrvatskem se piše: Dlč 25. julija je bil v Priviniglavi semenj, na kateri sta bija odposlana tudi dva žandarja iz postaje Srd. Ko stii popoludne okolo 4. ure prišla v gostdno, kake pol ure oddaljeno od Privmeglave, opazita Človeka, kateri se je, videč ju naglo ic-muzuil iz h še ter hotel ubegn.ti. Ko gresta žandarja za njim, u ti« h Lanja sč samokresom, toda na srečo ne zadene uobednegu. Uže sta varha iednoč prijela begunu, ko jima ta zopet uide. Še-le kac h 2000 korakov od go-stilue bilo je moči v drugič ujeti in zvezat zlodeja, kateri je pri tem jednega žunlarjev z dolgim svojim nožem sk( raj prebadel. lUz-bojnik, pri katerem so našli 101 gold., uro, dolg nož, dva samokresa in strelivo, n j hotel nikakor poveduti svojega pravega imena. Te-kar vukovi-rskH   nndmia ie  i/nfvnala  v njeni
I' Er I F - b
_ a - £
— ° s
i o» cr. g PT^
cd
CD
ISJ
00
b
H
S« i %
B. o
jo* jC
p ^
O* 2.
O i
H- g
P C Hi
H D H*
M -s o
S I
2?
s
«y:^
CD
Ter^-Oloita, pomoč
vsem, ki so v želodci ali trebuhu bolni.
Ohranjenje zdravja
naslanja se večjim delom na čiščenje in snaženje Bokrovice in krvi in na pospeševanje dotrega pretavljenja.   Najboljšo za to sredstvo je
dr. Roza
življenski balzam.
Življonski balzam dr. Rozov odgovarja popolnem vsem tem zahtevam; isti oživi vse prebavanje, nareja zdravo in čisto kri, in truplo dobi Bvojo prejšnjo moč in iidravjo zopot. Odpravlji vse teško prebavanje, osobito gnjus do jedi, kislo riganje, napetost, bljovanje, kri v želodci, zaslinjenost, zlato žilo, preobtežonje želodca z jedili itd., je gotovo in dokazano domačo Bredsivo, ki seje v kratkem zaradi svojega izvrstnega upi i vanju obče razširilo.
M veiika * k I eni tu i «//*/.. j*of sklenice 34» k t:
Na stotino pisem v priznanje jo na razgled pripravljenih. Razpošilja se na frankirane dopise na vse kraje proti poštnemu povzetju svote.
Volespoštovani g. Fragner! Prosim vas udano, pošljite nn za priloženih 18 mark zopet „dr. Kozov življenski balzam". Ta balzam jo piav posebno sredstvo ■oper gnjus do jiMli, shujšarije. in ako so ne more spati. Ljudje, nad kojiiui bo uže obupali zdravniki, postaii so po tem „življenskem balzamu11 zdravi in krepki,   Prosim za takojšnje priposlanje.
V štovanju vam mlani 11. Stolzenberg.
Lo o s - H e i n er s d o r f poiog Aliincucborga 14. avg. 1875.
Da se izogne neljubim napakam, zato prosim vao p. n. gg. naročnike, naj povsodi izrecno «lr. Hozov -#it l,<>u*hi bulzniu vi lekarne B. Fragner-ja v Pragi zahtevajo, kajti opaail som, da so naročniki na vefl krajih dobili iteuinoino zmes, ako so zahtevali samo življenski balzam, in no izručno ar. Eozovega zivljenskoga balzama.
Pravi
dr. Rozov življenski balzam
dobi se samo v giavnej Zalogi \j.\\v ovalcu It. ff^ftt.fui-i-.Jtt. lekarna
„k ornemu oriu" v Pragi, Keke dor Bpornergaue Nr. ^tlo—'d. V Ljubljani: G. Piccoli, lekarna; Jos. Svoboda, lekarna. V Novem mostu-. Dom. Kizzoli, lekarna. V Kamunikui Jos. Močnik, lekarna. iBflP"* Vse lekarne in večje trgovine z materijalnim blagom v Avstro-Ogerskej imajo zalogo tega življenskega balzama. Isto tam:
Pragska občna domača maz9
gotovo in izkušuno Bredstvo za Ozdravljenje vsacega prisada,  rano in oteklim-, ;'i iefi in Bt) kr. a v-, v.
Jlalzaiu za ulio.
Bkuieno in po mnoaih poskusih kot najaaneiUlvejše sredstvo
znano, odstrani nagluhost, in po njem ao dobi tudi pop dno už > SgubHen »luli.  1 sklonica 1 gld. a. v.        " (270—S)
Izuttieij m un.aiui. ,\■!.■.[> JurCIC.
Lastnin« lu tisk siNaiodue tiakarne'