Arhivi 27 (2004) št. 2, str. 209-241 Članki in razprave 209 UDK 929 Gruber, G.(497.4+47) Prejeto: 15. 6. 2004 Gabrijel Gruber med Rusi STANISLAV JUŽNIČ dr., Inštitut za matematiko, fiziko in mehaniko, Jadranska 19, SI-1000 Ljubljana IZVLEČEK Raziskali smo življenjsko pot in delo našega najbolj znanega jezuita Gabrijela Gruberja. Ob dvestoti obletnici njegove smrti objavljamo do sedaj neznane podrobnosti o njegovem delovanju v Rusiji. Učitelj Gruber je poučeval matematične vede v Ljubljani, Belorusiji in v Peterburgu. Med njegovimi najpomembnejšimi učenci so bili ob Juriju Vegi še številni ruski umetniki. Pedagog Gruber je organiziral pouk na univerzi v Vilni in vodil peterburški kolegij. Inženir Gruber je prekopal ljubljanski kanal, nadziral polovico vodnih poti v monarhiji, projektiral jadrnice in druge ladje. Arhitekt Gruber je zidal palačo in podrožniško vilo v Ljubljani, zgradbe v Polocku in Peterburgu. Naravoslovec Gruber je raziskoval geologijo in vodne tokove trasa, potrese, magnetizem m optične prevare. Duhovnik Gruber je daroval maše v cerkvi svete Katarine v Peterburgu. Politik Gruber je vodil katoliško stran evropske diplomacije v obdobju pr\>ega konzula Napoleona. KLJUČNE BESEDE: Ljubljana, Rusija, Belorusija, jezuiti, Gabrijel Gruber ABSTRACT GABRIEL GRUBER AMONG RUSSIANS This paper describes the life and work of Slovenia's best-known Jesuit Gabrijel Gruber. Commemorating Gruber on the 200th anniversary of his death, some unknown details of his work in Russia are published for the first time. Gruber, The Professor, taught Mathematics in Ljubljana, Belarus and St. Petersburg. Among his prominent students were Jurij Vega and several Russian artists. Gruber, The Educator, organised classes at the University ofVilna and presided over the Petersburg collegium. Gruber, The Engineer, designed the famous canal in Ljubljana, supen'ised half of the waterways constructions in the moftarchy and designed sailboats and other ships. Gruber, The Architect, built a palace and a villa near Rožnik in Ljubljana, and several buildings in Polock and St. Petersburg. Gruber, The Natural Historian, researched geology and Karst water currents, earthquakes, magnetism and optical illusions. Gruber, The Priest, held free masses in the church of St. Catherine in St. Petersburg. Gruber, The Politician, led the Catholic side of the European diplomacy in the time of the first consul Napoleon. KEY WORDS: Ljubljana, Russia, White Russia, Jesuits, Gabrijel Gruber 1. Uvod1 Gabrijel Gruber je bil eden najpomembnejših slovenskih2 inženirjev, arhitektov in profesorjev Za pomoč se zahvaljujem Melonovemu skladu Univerze v Oklahomi, mag. Tanji Žigon, dr. Janezu Šumradi in dr. Lojzetu Kovačiču, S. J. Beloruska, ruska in poljska imena in priimke navajamo po njihovih pravopisih. Gruberjevega nemškega rodu ne navaja nihCe slovenskega pa večina poljskih in nekateri beloruski avtorji: Poplatek, Paszen- matematičnih ved. Povzpel se je do generala jezuitskega reda; to pa je bil daleč najvišji položaj med redovniki slovenskega rodu in sploh eden najvišjih slovenskih dosežkov v katoliški hierarhiji. Spomladi 2005 bosta minili dve stoletji od da 1972, 120; Orlov. 1995; Grzebien, 1996, 198: Inglot. 1997, 98-99, 256, 287; Inglot, 2002, 357; Orlov, 2002, 332. Gruberjeve slovenske narodnosti ne omenjajo; Gagarin, 1872; Steska, 1905, 41; G., 1905, 215; Rouet de Journel, 1922; SBL, 1925-1932, 1: 268; Moroškin, 1888; Pierling, 1999; Blinova, 2002. 131-132. 214 Članki in razprave Stanislav Južnič: Gabrijel Gruber med Rusi, str. 209-241 ARHIVI 27 (2004), št. 2 tragične Gruberjeve smrti, kije prekinila njegovo še ne tri leta trajajoče nadvse učinkovito organiziranje jezuitov po vsem svetu. Prav Slovenec Gruberje najbolj zaslužen za neprekinjeno delovanje Družbe Jezusove kljub prepovedi leta 1773. Kako se mu je posrečilo? 2. Pot na vzhod Kljub znanstvenim in tehniškim uspehom je položaj Gabrijela Gruberja in drugih nekdanjih jezuitov na ljubljanskem liceju postajal v letih pred izbruhom francoske revolucije vse bolj negotov. Zato je Gruber na skrivaj zapustil Ljubljano in sredi januarja 1785 odšel k jezuitom v Belorusijo. Služabniku je naročil, naj kuri v njegovi ljubljanski sobi, češ da bi se rad vrnil na toplo v tisti mrzli zimi. Možakarje dolgo kuril in kuril; dokler ga ni namesto gospodarjeve pohvale presenetilo pismo, daje Gruber odšel v Rusijo in da se ne vrne več v Ljubljano. Gruberjevo imovino so ocenili na 17.798 gld, jo prodali na dražbi in z izkupičkom poravnali dolgove, ki j ih je zapustil v Ljubljani.3 Gabrijel Gruber v profilu (Cretineuu-Joly, 1845, 5: 462) Juriiič, 1990, 54; Steska, 1905, 45^16. Po drugih virih (Serše, 2000, 43; SBL, 1: 268, 3:216) naj bi Gruber zapustil Ljubljano že leta 1784, po jezuitih (Historia Annua; Kopatkin, 1934, 12) pa naj bi odšel januarja 1785, po Steski (1905, 45) pa šele po letu 1787, a to ni verjetno. Gruber se je najprej ustavil na Dunaju, vendar so domneve, da je tam vstopil med prostozidarje bržkone pretirane. Kandidati za pridružitev beloruskim jezuitom so se morali najprej javiti ruskemu ambasadorju na dunajskem dvoru Stack-lebergu,4 da jim je izdal pisma in potne liste za ruskega ambasadorja v Varšavi. Na poti z Dunaja so se za nekaj dni ustavljali v Krakowu. Tako je Gruber pripotoval v Varšavo z nasprotne smeri kot dve desetletji prej Boškovič. V poljski metropoli je narisal nekaj slik po naročilu Boškovičevega prijatelja, zadnjega poljskega kralja Poniatowskega,5 ki se je politično opiral na Moskvo. Leta 1762 je bil grof Poniatowski navzoč ob Boškovičevih astronomskih meritvah v Varšavi.6 K dobremu sprejemu Gruberja v Varšavi je pripomogel še Benvenuti,7 ki je bil po Boškovičevem priporočilu že desetletje domači vzgojitelj v Varšavi. Boškovičev prijatelj je bil tajnik Poniatowskega Gaetano Ghigiotti; Boškovič ga je leta 1781 nagovarjal, naj poljskega častnega grofa Domenica Spinuccija postavi za papeškega nuncija v Varšavi. V Varšavi so kandidati za beloruske jezuite stanovali pri pravoslavnem popu Gorodeckem, včasih pa pri nekdanjem rektorju jezuitskega plemiškega varšavskega kolegija, Luskini.8 Luskina je ustanovil in urejeval revijo Gazeta Warszaw-ska in na njenih straneh uspešno branil politiko beloruskih jezuitov. Iz Varšave so novi jezuiti potovali v Grodno in od tod v Vilno, pogosto pa kar v Bialystok (Blostok); tam jih je sprejemala kneginja Bra-nicka, sestra kralja Poniatowskega. Sam kralj je imel v svoji kapeli in učilišču zaposlena dva nekdanja jezuita. V Grodnem, že v mejah Belo-rusije, so bodoči jezuiti stanovali v nekdanjem jezuitskem kolegiju pod pokroviteljstvom Mičin-skega. Od tod so potovali v Vilno, nato pa po mostu v Usač, ki je pripadal bogati grofici Žabi, sorodnici grofice Lipske. Dva brata njenega pokojnega moža sta bila jezuita, eden od njiju celo direktor akademije v Vilni.9 Po nekajdnevnem počitku v izredno lepem okolju Usača so se bodoči jezuiti odpravili v Polock.10 Jezuit Keller je v pruskem Wroclawu (Breslau) preverjal vse kandidate, ki so se odpravljali k ruskim jezuitom.1 1 4 Grof Othon-Magnus de Stackleberg (Archetti, 1872, 258). ^ Stanislav-Avgust H. Poniatowski (* 1732: kraljeval 1764— 1795; , 1795 (Blinova, 2002, 132; G., 1905,215)). 6 Markovič, 1969,625; Tolstoj, 1874,2: 73. 7 Carlo Benvenuti (* 8. 2. 1716 Livorno; SJ 14. 11. 1732; f 12. 12. 1797 Varšava (Grzebien, 1996, 36)). 8 Štefan Odrovaž Luskina (poljsko: Luskina, rusko: Luškin, * 1725: SJ 4. 9. 1742 Vilno; f 1793 (Inglot, 1997: 67)). 9 Ignacy Žaba (* 1713; t 1780 (Inglot, 1997, 87). 10 Markovič. 1969. 912; MoroSkin. 1888, 1: 170, 172, 173. 11 Moroškin, 1870, 2: 141. ARHIVI 27 (2004), št. 2 Članki in razprave Stanislav Južnič: Gabrijel Gruber med Rusi, str. 209-241 211 Poljski kralj Stanislav-Avgust II. Poniatowski (1732-1795) Po prvi delitvi Poljske 14. 10. 1772 ie dotlej poljska Belorusija pripadla Katarini TT. Generalni guverner Belorusije je postal jezuitom prijazni vojni minister Cernišev.13 Guverner Litve Brown je dobil ukaz, naj sprejme vsakega jezuita, ki bi se pojavil na ruskih mejah.14 Sie-strzencewicz,15 rektor kolegija v Polocku, se je šel poklonit carici z željo, da na poljskih posestih, zasedenih na novo, ne bi uporabila ukaza Petra Velikega, o izgonu jezuitov iz vseh ruskih dežel; to ni bilo ravno v skladu z njegovo poznejšo politiko do jezuitov.16 19 - Katarina H. Aleksejevna, kneginja Sofija Frederika Avgusta \n halt-Cerbctska (Czerbtskaja, * 1729; imperatorica Rusije 1762; f 5. 11. 1796). 13 Zaharija grof ČerniSev (Černičev (Gagarin, 1872, XXIV)). 14 Andrejev, 1998, 261; Gagarin, 1872, 11. Poljsko: Stanislav Jan Siestrzencewicz-Bohusz, rusko: Sestren- cevifi (* 3.9. 1731; f 1. 12. 1826). 16 Rule, 1853, 314. Siestrzencewicz je služil v Rusiji pol stoletja pod štirimi različnimi vladarji. Bil je rojen v obubožani plemiški litovski kalvinistični družini in je obiskoval šolo v Slucku in bogoslovje v Kaliningradu (Königsberg). Od leta 1748 do 1751 je študiral v Frankfurtu. Nato je potoval v London in Amsterdam, vstopil v litovsko gardo in leta 1761 izstopil kot kapetan. Postal je domači učitelj v družini kneza Radziwilla. Leta 1763 seje spreobrnil; njegovi nasprotniki so radi šepetali, da ga je v naročje rimske matere cerkve bolj kot duhovni klic zvabil obet lepe mladenke. Kakor koli že, sposobni Siestrzencewicz je urno postal katoliški duhovnik in kanonik v Vilni. Njegov nadrejeni škof v Vilni, knez Massalski (Massaljski) je po prvi delitvi Poljske nekoliko upal, da ga bo Katarina II. izbrala za svojega škofa; ruska vladarica je pač jasno pokazala, da si želi samostojne škofije v svoji državi. Ko je videl, da nima pravih možnosti, je predlagal carici, naj Siestrzencewicza 22. 11. 1773 imenuje za beloruskega škofa.17 Katarina II. ni pustila brati papeževega ukaza o prepovedi jezuitov na njenem ozemlju in je tako obdržala beloruske jezuite kot nekakšno Noetovo barko sredi morja preganjanja, ki je preplavilo jezuite po vsem svetu. Podobno je storil Friderik II.18 v Prusiji, vendar se je jezuitov hitro naveličal; bil je pač nadvse nezadovoljen z njihovo upravo univerze v Wroclawu. Katarina II. je takoj spoznala pomen jezuitov za izvajanje oblasti v na novo pridobljenih poljskih katoliških deželah. Že 20. 12. 1772 je obvestila nuncija Archettija,19 daje dobila lokacijo za jezuitski noviciat. Leta 1776 je bilo v Belo-rusiji 145 jezuitov v dvanajstih ustanovah. Leta 1779 so mogilevsko in mstislavsko rezidenco povišali v kolegij. Marca 1779 je Siestrzencewicz dobil iz Rima polno pooblastilo in carica je končno imela samostojno škofijo. 2. 2. 1780 so v Polocku odprli noviciat kljub papeževemu in sprva še Siestrzencewiczevemu nasprotovanju.20 Ker je Siestrzencewicz popustil, gaje carica čez slabi dve leti imenovala za nadškofa; papež Pij VI. pa mu je seveda povzročal težave. Czer-niewicz je novico o odprtju noviciata veselo objavil v vseh varšavskih in mnogih zamejskih časopisih. Noviciat je bil seveda prelomni dogodek, saj je jezuitom zagotavljal neprekinjen obstoj. Praga je dala enega novica, Dunaj Nemca in Madžara, leta 1781 pa je prišel še novic iz Rima in naslednje leto iz Bologne. V prvem valu je prišlo osemnajst novicev, med njimi Ruel, Ka- 17 Tolstoj, 1863, 1: 331-335. 18 Friderik II. Veliki (* 1712: kralj 1749; t 1786). 19 Giovanni Andrea Archetti (* 11.9. 1731 Brescia; t 4. 11. 1805 Ascoli (Inglot, 1997, 69)). 20 Blinova, 2002, 127; Gagarin, 1872, 61; Inglot, 1997, 73, 86; Noviciata niso odprli v Mogilevu leta 1779 (Kopatkin, 1934, 12). 214 Članki in razprave Stanislav Južnič: Gabrijel Gruber med Rusi, str. 209-241 ARHIVI 27 (2004), št. 2 minski in Skokowski; pozneje je število novicev naraslo na trideset.21 Katarina H. je brez uspeha prosila papeža Pija VI.22 za priznanje njenega pokroviteljstva nad Družbo. Vendar papež njene prošnje ni izrecno zavrnil. Tako je breg Dvine s Polockom zamenjal breg Tibere z Rimom. Jezuiti so preživeli pod okriljem pravoslavne imperatorke. Katarina II. si je s pomočjo jezuitov podredila katoliško cerkev v Rusiji, zato jim je morala deliti različne milosti; jezuitu Katebringu je podelila celo 300 rubljev pokojnine.23 Maja 1780 se je Katarina II. odpravila v Mogilev na srečanje z Jožefom II., obenem pa si je hotela ogledati na novo pridobljene poljske dežele. 20. 6. 1780 so jo sprejeli jezuiti na katoliški maši, ob koncu pa ji je rektor Czerniewicz24 recitiral v latinščini; stihe so poslali Sobolewske-mu25 v Rim in jih verjetno natisnili v Mogilevu. V jezuitskem samostanu so ji želeli pokazati dosežke dijakov v različnih znanostih, vendar si je zaradi pomanjkanja časa ogledala le Gruberjeve gradbene načrte. Mesec dni pozneje, dne 29. 7. 1780, je Kari Korycki26 opisal obisk carice in poslal zahvalno pismo Gruberju v Ljubljano za okraske in iluminacije, ki so jih po njegovih risbah in nasvetih razstavili v Polocku. Vsa Evropa je zvedela za jezuitske uspehe v Belorusiji;27 to pa je bilo seveda nerodno za Gruberjevo službovanje v Ljubljani; druženje nekdanjih jezuitov je bilo namreč v habsburški monarhiji prepovedano. 28. 1. 1782 je Katarina II. imenovala Sies-trzencewicza za nadškofa s sedežem v Mogilevu; njegov pomočnik je postal jezuit Benislawski.28 Siestrzencewicz je že leta 1780 predstavil Beni-slawskega Potjomkinu kot enega najboljših duhovnikov v svoji škofiji; pozneje je Benislawski spremljal Gruberja na njegovem prvem sprejemu v Zimskem dvorcu. Czerniewicz se je nerodne odvisnosti od sovražnega Siestrzencewicza rešil ob opori caričinega ljubimca Potjomkina,29 ki je Katarinino naklonjenost podedoval po nekoliko 21 Archetti, 1872, IX; Moroškin, 1888, 1: 144, 174; Gagarin, 1872, 63. 22 Pij VI. (* 1717; 1775 papež; f 1799). 23 Moroškin, 1888, 1: 75, 114-115. Polj sko: S tanislaw Czerniewicz, rusko : Stanislav Černevit (* 15. 8. 1728 Szlamowie pri Kownu; SJ 16. 8. 1743 Vilna; t 7. 7. 1785 Stajkach (Ctajkah) pri Polocku (Grzebien, 1996, 111; Moroškin, 1888, 1: 221)). 25 Kazimierz Sobolewski (* 4. 3. 1719 Podlasie; SJ 2. 9. 1736 Vilna; f 24. 9. 1791 Varšava (Inglot, 1997, 67)). Poljsko: Karol Florian Korycki, rusko: Karel Koricki (3. 11. 1702 Dzitrykach; SJ 29. 6. 1717 Vilna; t 10. 12. 1789 Rim). 27 Blinova, 2002, 127-128. 28 Poljsko: Jan Benislawski, rusko: Benislavski (* 16. 7. 1735 Zozuli v Inflantach; SJ 20. 10. 1757 Vilna; t 25. 3. 1812 Zozuli (Grzebien, 1996, 35; Rouët de Journel, La Compagnie 1922, 69; Blinova, 2002, 129)). 29 Knez Grigorij Aleksandovič Potjomkin (Potemkin, * 1739; "i' 16. 10. 1791 (Moroškin, 1888, 1: 234; Gagarin, 1872, 90)). starejšem poljskem kralju. Sloviti maršal Potjomkin, ki si ga je zgodovina zapomnila predvsem po domnevnih kulisah, ki naj bi skrivale podrtije v vaseh, je 6. 7. 1782 omogočil ukaz o volitvah jezuitskega generalnega vikarja. Jezuiti so Potjomkina pridobili na svojo stran s pomočjo njegovih poljskih katoliških sorodnikov; tako je imel jezuite še raje kot carica sama. Gotovo je jezuite tako vneto podpiral predvsem kot sovražnik Siestrzencewicza. Ukaz za volitve je 31. 7. 1782 izdal še grof Cernišev; jezuiti so Siestrzencewi-czevo nasprotovanje zvito izigrali s širjenjem novice, da nameravajo izbrati prav njega.3'-' Na prvi generalni kongregaciji v Polocku 17. 10. in 18. 10. 1782 je trideset vzhodno beloruskih delegatov Družbe Jezusove za generalnega vikarja izbralo Czerniewicza, njegovi pomočniki pa so postali Lenkiewicz, Lupka, Ljubovici in Klonovski. Za tajnika so izbrali Ragetija; pomemben položaj provinciala in rektorja v Orschi pa je dobil Kareu. K. Koricki je predložil novi naziv Societatis Jesu in Alba Russia. Kongre-gacijo je obiskal sam Potjomkin in tako volitvam dal še posebno veljavo. Czerniewicz je postal prvi uradno izvoljeni vodja jezuitov po Riccijevi smrti leta 1775, vendar mu je bil Siestrzencewicz formalno nadrejen, čeprav ni bil jezuit. 1. 3. 1783 je Benislawski odpotoval v Rim; tam gaje papež dvakrat sprejel po posredovanju ruskega agenta v Rimu Santinija.31 18. 1. 1784 je legat Archetti nastavil Siestr-zencewicza v njegovi nadškofiji. Siestrzencewicz je brez uspeha nagovarjal carico naj jezuitom prepove kute in jih tako postopoma loči od njihove tradicije. Siestrzencevvicz je skušal napraviti rusko katoliško cerkev enakopravno pravoslavni. Gruberje 11./23. 11. 1800 pisal Mari-ottiju, da hoče Siestrzencewicz postati papež vseh ruskih katolikov. Štirideset dni pozneje je Siestrzencewiczu pripisal še ločevanje od Rima; pri tem je kot izkušen diplomat seveda nekoliko pretiraval. Podobne trditve je ponovil v pismu Conslaviju aprila 1801.32 Siestrzencewiczu sta pomagala grof Teodor Vasiljevič Rastopčin in nuncij v Varšavi, Archetti. Archetti je v Varšavi zamenjal Garampija, ki je odšel aprila 1776 na Dunaj. 26. 4. 1783 je papež predstavil Archetija Katarini II. kot novega nuncija v Peterburgu; tam ga je po policijskem izgonu iz Polocka junija 1784 naslednje leto zamenjal jezuitom bolj naklonjeni Litta. Leta 1784 je Archetti postal kardinal, leta 1795 pa nadškof v Ascoliji. Nagovarjal je beloruske je- 30 Moroškin, 1888, 1: 139, 184, 188, 192, 208. 31 Blinova, 2002. 129-130; Moroškin 1888, 1: 194: Gagarin, 1872, 169. 32 Pierling, 1896, 4: 305-307, 340. 33 Lorenzo Litta, viskont Arese Pasalelh (* 23. 2. 1756 Milano; kardinal 23. 2. 1801; f 1. 5. 1820 Monte Flavio v Sabini (Inglot, 1997. 136-137)). ARHIVI 27 (2004), št. 2 Članki in razprave Stanislav Južnič: Gabrijel Gruber med Rusi, str. 209-241 211 zuite k izstopu iz domnevno nezakonite Družbe; njegovo delovanje je Benislawski onemogočil le z velikimi težavami. Hallerstein in številni drugi pekinški jezuiti so bili člani peterburške akademije; beloruski jezuiti so po pekinških izkušnjah domnevali, da namerava carica tudi njih uporabiti za "civiliziranje" Sibirije, podobno kot so zahodnjaki uporabljali jezuite na Daljnem vzhodu in v Ameriki. Predlog je leta 1802 podprl novi minister za notranje zadeve Kočubej,34 ki je vodil rusko notranjo politiko do leta 1807. Vendar je Katarina II. jezuitom raje zaupala domačo katoliško politiko ter vodenje tovarn in šol, ker bi sicer morala zaposliti tuje strokovnjake.35 Novi provincial Kareu je z dvema drugima jezuitoma obiskal prestolnico; tam se je mudil kar cel mesec. Obiskoval je akademike, med njimi že povsem oslepelega Eulerja,36 čigar dom je bil središče peterburškega družabnega življenja že od njegove vrnitve iz Berlina leta 1766.37 S temi družabnimi srečanji je Kareu utemeljil poznejše Gruberjeve uspehe v prestolnici. Čeprav je Katarina podpirala jezuite, je dala aretirati jezuita Zanoviča, pri katerem so našli veliko ponarejenega denarja. Leta 1784 je v časopisu Pribavlenije k Moskovskim vedomostjam moskovskega izdajatelja Novikova38 izšel nepodpisan protijezuitski spis Istoria ordena Iezuitov. Katarina II. je 23. 9. 1784 ostro pisala višjemu policijskemu mojstru Arharoku v Moskvo, naj prepreči takšno izigravanje njene podpore Družbi. Policija je prepovedala to in podobne objave in uničila vse izvode revije,39 Novikov je bil utemeljitelj tiskanja knjig v Rusiji. Kot blagajnik si je brez uspeha prizadeval prepričati prestolonaslednika Pavla, naj postane veliki mojster moskovske znanstveno usmerjene prostozidarske lože Garmonija (Harmonija). Od leta 1783 je imel Novikov stike s Schwarzem; le-ta je bil v Berlinu imenovan veliki direktor rožnih križarjev (rozenkrajcerjev). Zaradi vpletenosti svojega sina in domnevnih oddaljevanj od pravoslavja je Katarina II. s trdo roko uničila temelje rožnih križarjev v svoji državi,40 3. V Mogilevu Beloruska jezuitska provinca je imela v Gru- 34 Knez Viktor Pavlovič Kočubej (Kocubei, * 1768; t 1834), ambasador v Carigradu 1793-1798, vicekancler 1798 (De Maistre, 1995,44)). 35 Moroškin, 1888, 1: 86, 94, 98, 126, 194, 212, 360, 362-Archetti, 1872, IX, 9, 99, 200, 216; Tolstoj, 1874, 2: 91; Inglot, 1997, 69. 36 Leonhard Euler (* 15 4. 1707 Basel; f 18. 9. 1783 Peterburg). 37 Moroškin, 1988,220; Dulac, 2000, 221, 261. 38 Nikolaj IvanoviC Novikov (* 1744 ; 1818). 39 Andrejev, 1998, 96; MihneviC, 1955,300-301. 40 Ryu, 1973, 198, 204, 206, 212-213, 232. berjevi dobi štiri kolegije (Polock, Dyneburg, Vitebsk, Orša (Orsza, Oreha)), dve rezidenci (Mogilev, Mstislav (Mscislaw, Mšcislaw)), dvanajst misijonskih domov in nad dvesto jezuitov. Leta 1796 so imeli v provinci 101.092 vernikov.41 Preglednica 1: Kolegiji, rezidence in noviciat i v Belorusiji42 Dyneburg kolegij 1773-1811, noviciat 18031811 Mogilev rezidenca 1773-1778, kolegij 1779-1820 Mstislav rezidenca 1773-1778, kolegij 1779-1820 Orša kolegij 1773-1820 Peterburg kolegij 1800-1815 Polock kolegij 1773-1820, noviciat 17801803 Romanow rezidenca 1811-1817, kolegij 1817-1820 Uzwald rezidenca 1813-1817, kolegij 1817-1820, noviciat 1811-1820 Vitebsk kolegij 1773-1780 Kraslaw rezidenca 1811-1814 Pusza rezidenca 1811-1820, noviciat 1811-1819 Riga rezidenca 1804-1820 V Belorusiji je Gruber znova vstopil v jezuitski red,43 kot so zahtevali tedanji predpisi. V Mogilevu44 ob Dnjepru 150 km vzhodno od Minska je postal leta 1785/86 profesor mehanike. Od leta 1772 do 1786 je bil Wiehert45 superior v Mogilevu, od leta 1786 do smrti pa je bil rektor Gieryk.46 Pod njunim vodstvom je Gruber od blizu spoznaval beloruske razmere. Na današnji Gledališki ploščadi v Mogilevu so imeli jezuiti cerkev sv. Ksaverja s tremi zvoniki in ob njej še dvonadstropni kolegij. Kapelica sv. Ksaverja iz leta 1684 je bila tri leta pozneje predelana v cerkev, leta 1779 pa je mogilevska rezidenca prerasla v kolegij. Med Gruberjevim bivanjem v Mogilevu so v letih 1786 in 1788 v cerkvi postavili nov oltar. Cerkev je bila po izgonu jezuitov leta 1833 spremenjena v pravoslavno cerkev sv. Vstajenja. Danes je na kraju cerkve park pred vhodom v nekdanji jezuitski kolegij. Kolegij so pozneje preuredili v muzej dekabristov in nato v sodobni etnografski muzej s središčem gledališke in glasbene dejavnosti v Mogilevu. 41 Grzebien, 1996, 542. 42 Grzebien, 1996, 543. 43 Blinova, 2002, 132. 44 Magiley, Mohylew, Mohylöw, Mohilovia. 45 Hieronim Wiehert (* 28. 11 1720 Belorusija; 14. 8. 1751 Vil-na; t 7. 9. 1816 Orša (Grzebien, 1996, 731)). 46 Kajetan Gieryk fGerigk * 3. 12. 1744 Warmi; SJ 28. 8. 1763 Vilna; t 2. 2. 1793 Cieple (Grzebien, 1996, 180, 435)). 214 Članki in razprave Stanislav Južnič: Gabrijel Gruber med Rusi, str. 209-241 ARHIVI 27 (2004), št. 2 4. Polock 4.1. Prvi jezuit, Po enoletnem postanku v Mogilevu se je Gruber preselil v glavno jezuitsko središče Polock. Prvi jezuiti so prišli v Polock (Polock, Polotsk) ob reki Dvini na sever Belorusije leta 1579; tam jim je litovski veliki knez Stefan Batori47 podaril dvorec. Čez dve leti so začeli poučevati; knežjim je dal Spaso-Efrosinevski samostan in zanje 20. 1. 1582 ustanovil kolegij. Leta 1581 je bil jezuit Poscevin izbran za mirovnega posrednika med Batorijem in Ivanom II.,48 pri katerem je bil tisto leto na obisku kranjski dunajski diplomat Kobencl.49 Za svojega namestnika v stikih z Rusi si je Kobencl po vrnitvi domov izbral Stanislasa Warszewickega, rektorja jezuitskega kolegija v Vilni.50 Tako so jezuiti v teh krajih razvili bogato diplomatsko tradicijo že pred Gruberjevim nastopom. Po inventarju leta 1623 je imel jezuitski kolegij v Polocku 522 tlačanskih domačij in 110 ograjenih domov. Polovica kmetov je imela po 21 ha zemlje. Pozneje so imeli beloruski jezuiti na svojih posestih nad 15.000 duš. Samo v Polocku so imeli v lasti kar 423 domov. Leta 1816 so imeli jezuiti v Polocku 174.418 rubljev dohodkov v nakazilih; leta 1820 je zanje delalo 6279 moških in 5777 žensk,51 V Polocku je leta 1818 živelo 171 duhovnikov, 2178 kmetov, devet ciganov in 2588 Zidov;52 to je bilo trgovsko naselje z več kot pol židovskih prebivalcev. Stoletja poprej je imel Polock celo sto tisoč prebivalcev. Skupno je bilo v beloruski provinci leta 1786 174 jezuitov, leta 1817 pa že 337,53 Od leta 1738 do leta 1745 so znotraj jezuitskega kolegija v Polocku zgradili cerkev sv. Sefana. V glavni jezuitski cerkvi sv. Petra in Pavla, najstarejši v starem mestu, je od leta 1770 do leta 1772 maševal Szymon Czechowicz, od leta 1783 do leta 1790 Jakob Grym, nato do leta 1806 in od 1810. do 1820. Jan Wogt, od leta 1784 do leta 1800 naš Gruber, leta 1783 in 1784 Franciszek Pryszynski ter od 1788. do 1803. Stürmer.54 Jezuiti so leta 1679 zgradili še cerkev sv. Frančiška Ksaverja in jo leta 1754 obnovili; v obdobju moskovske okupacije leta 1655 pa so postavili cerkev sv. Križa.55 V Polocku in okolici so jezuiti upravljali še cerkve Salilovska, Utužiska, Rossonska in Trodcivicka.56 Od leta 1749 do 1752 je na kolegiju v Polocku poznejši sloviti astronom in vilenski profesor Poczobut učil sintakso ter obenem študiral filozofijo.57 Pri kolegiju so imeli konvikt za sinove bogatih družin; tam so poučevali enake predmete, vendar z boljšimi profesorji in brez strogih omejitev. Med beloruske jezuite je z velikim bleskom nenadoma prijadral ameriški milijonar Ignacio Tenorio de Carwail.58 Doma je bil iz bajeslovnega Popayâna v kolumbijski pokrajini v dolini reke Cauca; tam so jezuiti leta 1640 ustanovili najpomembnejši kolegij med Bogoto in Quitom ter gospodarili s sladkorjem, govedom in rudniki. Ignaciev ded je bil višji konjeniški oficir, priseljen iz Havane; oče José je bil član Popayânske mestne hunte in je zaradi te visoke funkcije lahko le posredno sodeloval pri nakupu šestih nekdanjih jezuitskih sužnjev.59 Ignacio Tenorio se je šolal pri jezuitih; po izgonu jezuitov iz španskih posesti julija 1767 je odšel v Quito in tam študiral osem let. Leta 1777 je odšel v Limo; zaradi črne brade so ga po domače klicali kar Mojzes. Leta 1780 se je v pristanišču El Callao vkrcal na brigantino, ki je bila namenjena v Španijo; vendar se je izkrcal kar v Lizboni. Leta 1782 je razočaran nad Madridom odpotoval prek Francije, Dunkerqua, Po-morjanskega in Gdanska v Polock; tam je pozimi 1782/83 podaril jezuitom svoje bogastvo, nekaj mesecev po Czerniewiczevi izvolitvi. Nastanil se je v Peterburgu in hodil na sprejeme k carici Katarini II. 1.8. 1788, v dobi prvih Gruberjevih političnih uspehov, je odjadral nazaj na novo celino. Po številnih dogodivščinah se je 23. 6. 1796 vrnil v Popayân; tam je prej leta 1788 sloviti Humboldt meril povezave med potresi, magnetizmom in svetlobnimi pojavi.60 Leta 1810 je Tenorio odpotoval v Quito in pomagal svojemu nečaku Camilu Torresu,61 sodelavcu slovitega Bolivarja.62 Tenorio je končno zapustil družino in položaj ter odpotoval v Mehiko. V Gua-dalajari je leta 1815 oblekel frančiškansko kuto in odšel v kalifornijski frančiškanski samostan. Leta 1780 je Polock postal središče jezuitov, 47 Stefan Batori (* 27. 11. 1533 Somlyö (Simleu); t 12. 12. Grodnie). 48 Ivan H. Grozni (* 1530, car 1547; t 1584). 49 Janez Kobencl (Ivan Cobenzl, j 16.8. 1594 Regensburg). 50 Pierling, 1896, 1: 406. 51 Grzebien, 1996, 524; G., 1905, 9, 12. 52 Orlov, 1995, 345, 347, 349 351, 366, 375; Orlov, 2002, 193, 275, 331; Blinova, 2002, 55. 53 Andrejev, 1998, 100. 54 Jan Stürmer (* 12. 7. 1758; SJ 3. 11. 1786 Polock; 1 1815 Polock). 55 Grzebien, 1996, 525. 56 Moroskin, 1888, 1: 56. 57 Szybiak, 1995, 24. 58 Ignacio Tenorio de Carwail (* 27. 4. 1752 Popayán; SJ; f 1850 Ciudad de México). Moroskin, 1888, 1: 197-198; Merk würdische Nachrichten, 1783, 352; Gagarin, 1872, 69. 59 Mendelson, 1978, XIV, 287, 419. 60 Humboldt, 1970, 1:521. 61 Camilo Torres Tenorio (* 22. 11. 1766 Popayán; f 1816). 62 Simón Bolívar (* 24. 7. 1783 Caracas; t 17- 12. 1830 San Pedro Alejandrino). ARHIVI 27 (2004), št. 2 Članki in razprave Stanislav Južnič: Gabrijel Gruber med Rusi, str. 209-241 211 zato gaje že aprila obiskala Katarina II.63 Pri pouku matematike po Evklidu so jezuiti v Polocku uporabljali učbenik jezuita Tylkowskega, ki je prav tako objavil priročnik filozofije. Za pouk filozofije so uporabljali delo Morawskega o Aristotelu, Tomažu Akvinskem in Suarezu.64 Za pouk algebre so leta 1802 v Polocku uporabljali svojo izdajo Lacaillevega učbenika, objavljeno v Vilni. Po programu iz leta 1796 so v pološkem kolegiju poučevali algebro, teorijsko in praktično mehaniko, hidravliko, civilno in vojaško arhitekturo, balistiko, pirotehniko ter obrti. Pri filozofiji so med bolj matematičnimi vedami predavali kozmologijo, astronomijo, eksperimentalno fiziko, optiko, višjo matematiko in etiologijo kot nauk o virih oziroma okoliščinah bolezni. Rektor in poznejši general Lenkiewicz je z Gruberjevo pomočjo dopolnil pološko knjižnico. Obok knjižnice z risbami o sv. Ignaciju je po Gruberjevih navodilih leta 1787/88 izdelal Sturmer, ki je bil od leta 1786 do leta 1805 ter od 1813. do 1815. rezbar v Polocku. Za jezuitske klerike so od leta 1764 do leta 1773 ter od 1782. do 1820. v Polocku predavali filozofijo. Imeli so dve dijaški semenišči; semenišče za ubožnejše študente so imenovali "drugo". Leta 1641 so ustanovili lekarno in njeno delo obnovili leta 1717. Od leta 1784 do leta 1788 jo je vodil Pader, nato Karol Christan do leta 1801, vmes od leta 1793 do leta 1811 pa Ignacy Vogelin.65 4.2. Gruber v Polocku Gruber je v Polocku postavil fizikalno-mate-matični muzej, kemijski laboratorij, knjižnico, galerijo slik in gledališko dvorano z bogatim okrasjem, ki jo je sam okrasil s freskami. Leta 1788 je načrtoval in gradil jezuitski kolegij v Polocku; stavbne projekte hranijo danes v Krakovvu. Od leta 1786 do leta 1800 je bil Gruber profesor matematike, fizike in arhitekture v Polocku, obenem pa je poučeval risanje in mehaniko. Leta 1799/1800 in 1800/01 je predaval eksperimentalno fiziko.66 V zadnjih dveh letnikih retorike nižjih šol je v Polocku učil vojno in civilno arhitekturo, balistiko in pirotehniko. V Rusiji je bil sploh prvi predavatelj arhitekture; poučeval jo je še na kolegijih v Mstislavu (1787), Mogilevu (1789) in Vitebsku (1789). Leta 1799 je v Polocku organiziral pouk skupine bodočih zelo uspešnih profesorjev arhitekture, med njimi Cit-roviča67 in Polonskega.68 63 Orlov, 2002, 427. 64 G., 1905,7, 9. 65 Grzebien, 1996, 526. 66 Poplatek, Paszenda, 1972, 120; Gagarin, 1872, 171; Grzebien, 1996, 215. 67 Jožef CitroviC (Josef CitoviC * 1771: + 1846). Ob prihodu v Polock je Gruber v cerkvi in kolegiju pripravil galerijo lepo narisanih cerkvenih podob, ki jih maja 1786 objavili v Leipzigu. V linearni perspektivi je z vodenimi barvami narisal notranjost pološkega kolegija. Razstavo so omogočili Endner69 in G. A. Liebe.70 Endner je bil polbrat pesnika Schillerja.71 Narisal je bakroreze v mnogih znanih knjigah tedanje dobe. Leta 1800 je Endner v Leipzigu objavil zemljevid Indije. Bakrorezec Liebe je deloval v bližnjem Halleju. Iz tega časa se je ohranil eden redkih Gruberjevih portretov; narisal ga je S. Speranza. Leta 1786 je astronom Huberti72 od polihis-torja Murra73 kupil za pouk v pološkem kolegiju merilne naprave in sedeminpetdeset zvezkov rokopisov ntirnberškega astronoma in direktorja slikarske akademije Eimmarta74 in njegove hčere Marie Clare.75 Huberti je bil od leta 1754 do smrti profesor matematike in astronomije na univerzi v Wtirzburgu, v Polocku pa se je oglasil le za krajši čas. Objavil je deset knjig, med njimi večinoma matematične učbenike. Dopisoval si je s praškim astronomom, matematikom in fizikom Steplingom.76 Ko je kupil Eimmartove spise in naprave, je imel že več kot sedemdeset let in ni več objavljal znanstvenih razprav. Pri Hubertijevem nakupu Eimmartove zapuščine za astronomski kabinet so sodelovali rektor Lenkiewicz, Gruber in drugi pološki matematiki, predvsem J. Angiolini, brata A. in J. Magnani, Thein, Anton Abramsperg in Rusnati.77 Thein, Rusnati in brata Magnani so sicer pisali in objavljali predvsem zgodovinske in bogoslovne spise; pripadali so prvi generaciji poloških jezuitov po prepovedi Družbe. 8 Lenkiewicz je od leta 1762 do 1765 študiral arhitekturo na rimskem kolegiju. V obdobju pre-fekta Kareuja je bil profesor filozofije in matematike v mestu Niešwiež od leta 1765 do 1768, nato pa do prepovedi Družbe profesor arhitekture 68 Blinova, 2002, 132, 135. Josef Polonski (* 1. 9. 1774 Belo-rasija; SJ 7. 8. 1791 Polock' t 15. 2. 1808 Polock). 69 Gustav Georg Endner (* 1754 Nürnberg; t 8. 3. 1824 Gohlis). 70 Gottlob August Liebe (* 1746; t 1819 (G., 1905, 215; Poplatek Paszenda, 1972, 120: Moroškin, 1888, 1:229)). 71 Johann Christoph Friedrich Schiller (* 10. 11. 1759 Marbach; t 29. 4. 1805 Weimar). 79 Franz Huberti (* 20. 5. 1715 Geisenheim v Rheingaukreisu; SJ 13. 7. 1734 provinca Zgornja Rajna; t 2. 2. 1789 Würzburg (Sommervogel, 4: 496)). 73 Christoph Gottlieb von Muit f* 1733; t 1811 (Pilz, 1977, 292, 297-298)). 74 Georg Christoph Eimmart (Einmart, * 22. 8. 1638; f 9. 1. 1705 Nürnberg). 75 Slikarka in astronomka Maria Clara Eimmart (* 27.5. 1676; f 3. 11. 1707 Nürnberg), žena profesotja fizike in matematike Johanna Heinricha Müllerja (* 1671; t 1731). 76 Joseph Stepling (* 1716; f 1778). 77 Sommervogel, 3: 1882. 78 Sommervogel, 5: 315-316, 7: 333, 7: 1962; Moroškin, 1888, 1: 170. 216 Članki in razprave Stanislav Južnič: Gabrijel Gruber med Rusi, str. 209-241 ARHIVI 27 (2004), št. 2 in prefekt v Polocku. Kot odličen astronom je bil konec leta 1773 poslan v Peterburg; po posredovanju jezuita Francisca Guberta y Mura je sestavil velik astronomski teleskop. V Polocku je po prepovedi Družbe pomagal Czerniewiczu pri organizaciji in odprtju noviciata. Leta 1782 je postal rektor v Polocku in eden treh glavnih asistentov v Družbi. Po Czerniewicevi smrti je bil 27. 9-/8. 10. 1785 izbran za generalnega vikarja. Gruber in drugi so ga zaman nagovarjali, naj razširi jezuitske misij one v Madras, Aleppo in drugod po Turčiji ter s tem podpre prizadevanja Katarine II. za razkosanje države "bolnika ob Bosporju".79 Sestinpetdeset zvezkov (sic!) Eimmartovih pisem in zapisov so leta 1831 iz Polocka prenesli na peterburško univerzo; danes jih hranijo v pe-terburški knjižnici Saltikov-Sčedrin.80 V desetem zvezku so shranjena Eimmartova dopisovanja z dunajskimi jezuiti od leta 1690 do 1694. Eim-mart je leta 1688 začel meriti v zasebni zvezdami. Izboljšal je sekstant, kvadrant, astronomsko uro in helioskop. Leta 1679 je kupil več kot petdeset naprav za magnetne meritve, ki jih je Gruber pozneje uporabljal v Polocku. Eimmart je raziskoval lom žarkov sočasno s Huygensom in postavil nihalo za opazovanje vrtenja Zemlje, ki ga danes poznamo pod Foucaultovim81 imenom. Leta 1678 je opazoval svetlobo zodiaka, pozneje pa mrke, Luno in komete. V fizikalnem in kemijskem laboratoriju v prvem nadstropju kolegija je Gruber sam sestavljal novo orodje in stroje, številne naprave pa je kupil v tujini. V astronomski dvorani je imel teleskop dolg poltretji meter in še tri druge teleskope na zrcala. Uporabljal je barometre, teo-dolite, ekvatorijale, sekstante, kvadrante, tri astronomske ure ter krogli z narisanimi zvezdami in površino Zemlje, večinoma iz Eimmartove zapuščine, V mineraloškem kabinetu je Gruber hranil drage kamne in vzorce rud ter samorodnih kovin: almaze, rubine, safirje, topaze ter samorodno zlato, platino in srebro. V fizikalnem kabinetu je imel tri električne naprave in elektrofor s premerom skoraj dva metra po Voltovi iznajdbi razviti iz raziskav našega Hallersteina in drugih jezuitov v Pekingu. Tik pred Gruberjevim prihodom v Belorusijo so po naročilu Katarine II. v Peterburgu sestavili poldrugi meter dolg elektrofor; tedaj je bil med največjimi na svetu. Za izdelavo so porabili 36 kg španskega voska in 81 kg smole.82 Leta 1787 je Gruber pripravil zbirko redkosti 79 Grzebien, 1996, 359; Zaleski, 1905, 4: 231 Moroškin, 1888, 1: 223. 80 Michail Jevvgrafovič Saltikov-ŠCedrin (Saltykow-Scedrin, Sjts-jedrin, * 1826 Spas-Ugol v gubernij i Twer; \ 1889 Peterburg). 81 Léon Foucault (* 1819; t 1868). 82 Schiffer, 2003, 58. in jo priredil po vzoru na nekoč sloviti Kir-cherjev rimski muzej. V parterju in prvem nadstropju kolegija je hranil umetnine iz koral in jantarja, portrete, sliko Arhimeda izpod Ruben-sovega čopiča, kopije Rafaela in Tiziana, Gruberjeve perspektive, arheološke najdbe - med njimi kosti mamutov, stare rokopise, orodja, orožja različnih narodov, stare akte, zbirko školjk ter starega denarja. Visoko v steno je postavil strah vzbujajočo glavo starca z dolgimi sivimi lasmi, ki je obiskovalcu znala razumno odgovoriti v poljubnem jeziku. Presenečeni obiskovalci se kar niso mogli dovolj načuditi. Govorečo glavo je prvi sestavil Grienberger83 na rimskem kolegiju, pozneje pa je z njo zaslovel Kircher. Gruberje presegel celo muzej rimskega kolegija svojega vzornika Kircherja. Razstavil je portret carice v slonovi kosti s srebrnim okvirjem ob miniaturni šahovski deski. V parterju je uporabljal še laboratorij in dvorano za izpite. Nekateri Gruberjevi mehanski instrumenti iz Polocka so pozneje romali v peterburški Ermitraž,84 Med Gruberjevimi pomočniki v Polocku je bil Bavarec Shopfer,85 mehanik, kovač in urar, ki je sestavil mehanske mline in napravo za rezanje sukna. Izum so prvič uspešno uporabili v jezuitski tovarni v Polocku; nato so ga kazali v Peterburgu in Moskvi. Tovarna je bila ustanovljena okoli leta 1797 v bližini kolegija in je leta 1798 zaposlovala sedem suknarjev, prav toliko hlapcev in še dvaintrideset drugih delavcev. Shopfer je bil mlinar in kovač v Polocku od leta 1791 do smrti; le leta 1804 in 1805 je skupaj s Som-mererjem86 pomagal Gruberju v Peterburgu, nato pa se je znova vrnil v Polock. Tovarno sukna je od leta 1797 do 1815 vodil jezuit Donat Burkhard ob pomoči Karola Lemiszewskega od leta 1798 do 1803. Od leta 1806 do 1820 je vodstvo podjetja prevzel Antoni Seitner, od leta 1816 do 1819 ob pomoči Jana Michalowskega. Ob kolegiju je obratoval še mlin;87 tako je podjetni Gruber preuredil Polock v pravo industrijsko mesto. Izkušen nemški kovač Schmidt88 je prav tako sestavljal naprave za Gruberjev muzej. 21. 11. 1799 je Italijan Ricca89 po napornem popotova- 83 Christoph Grienberger (* 2. 6. 1564 Hali na Tirolskem; SJ avgust 1590; i 11. 3. 1636 Rim (Sommervogel, 3: 1810)). 84 Orlov, 1995, 366, 367, 368, 369; Orlov, 2002, 428; Grzebien, 1996, 526; Sapunov, 1997, 29; Gorman, 2003, 31. 85 Franciszek Ksaver Shopfer (Schoepfer, * 3. 12. 1761 Mirsbach na Bavarskem; SJ 1. 7. 1789 Polock; t 12. 4. 1808 Polock (Grzebien, 1996)). 86 Jan Sommerer (* 9. 1. 1754 Sexten na Tirolskem; SJ 14. 11. 1781 Polock- t 7. 5. 1823 Sion v Švici (Grzebien, 1996, 633)). 87 Grzebien, 1996, 526; Moroškin, 1888, 1: 221. 88 Kristoph Schmidt (Kiysztof Schmitt, * 25. 7. 1745 Nemčija; SJ 29. 7. 1781 Polock; t 22. 2. 1812 Polock). 89 Francisco Ricca (* 21. 10. 1755 Novara; S J 1. 5. 1770 provinca Milano; t 15. 3. 1809 Polock). ARHIVI 27 (2004), št. 2 Članki in razprave Stanislav Južnič: Gabrijel Gruber med Rusi, str. 209-241 211 nju prispel v Polock skupaj z nekdanjim jezuitom Petrobonijem 00 1 5. 8. 1802 sta oba postala profesorja v Polocku. Ricca je najprej predaval kot magister, nato pa je prevzel Gruberjev muzej in ga razširil.91 Ricca je bil zelo učen in je v Polocku predaval naravoslovje; dodobra ga je preučil med študijem pri Boškoviču na univerzi v Pavii, Z Boškovičem sta bila tesna prijatelja, tako daje Ricca dve leti po Boškovičevi smrti objavil njegov življenjepis in ga posvetil dubrovniškemu senatu.92 Po Riccovi smrti je do izgona jezuitov leta 1820 muzej prevzel Gruberjev nekdanji študent Citrovič kot carski nadzornik muzeja. Pri muzeju so pomagali še Gruberjev učenec, profesor arhitekture Polonski,93 profesor eksperimentalne fizike Thein,94 profesor matematike in filozofije Stanislav Petrovič in drugi.95 Preglednica 2: profesorji matematičnih ved v Polocku leta 1776/77 Antoni Byszkowski filozofija Michael (Michle) Borowski matematika Andrze] Zebrowski arhitektura Preglednica 3: Učni načrt v Polocku leta 1776/7796 Prvi razred začetnica aritmetike 2. in 3. razred (66 dijakov) aritmetika, ulomki, razmerja Četrti razred (51 dijakov) Peti razred (7 dijakov) začetki algebre, naravoslovje teorijska in praktična mehanika; civilna in vojna arhitektura; balistika in pirotehnika; praksa in teorija hidravlike; naravoslovje; mizarstvo in drugo rokodelstvo Sesti razred (9 dijakov) kozmologija, astronomija, fizika, optika, katoptrika, eksperimentalna fizika, sferična geometrija, višja matematika, naravoslovje Stanislaw Czerniewicz, rektor kolegija v Polocku in generalni vikar jezuitov (Grzebien, 1996; Orlov, 2002, 330; Orlov, 1995, 364) 90 Ignacy Petroboni (* 18. 1. 1749 Mantova- SJ 12. 10. 1765 beneška provinca; t 14. 3. 1831 Genova (Grzebien, 1996, 507)). 9' Blinova, 2002, 244—245; Compendia vitarum defunctoram in Collegio Polocensi S.J. ab anno 1749 ad annum 1815 (APMP T. J. Krakow, sign. 350). 92 Markovič, 1968,15; Markovič, 1969,1037, 1051. 93 Jozef Polonski (* 1. 11. 1774 Belorusija; SJ 7. 8. 1791 Polock; t 15.2. 1808 Polock). 94 Matheus Thein (Them, * 17. 1. 1737 Hassfurt; SJ 14. 9. 1755 nemška provinca; t 30. 1. 1805 Mogilev). 95 Blinova, 2002, 243-244. 96 G., 1905, 15-17. Predmetnik je ostal skoraj enak leta 1802, le v petem razredu so predavali teorijsko in praktično geometrijo, arhitekturo, fiziko in matematiko pa so bržkone raje poučevali na filozofiji. Lenkiewicz, rektor jezuitskega kolegija v Polocku (Grzebien, 1996) 218_Članki in razprave_ARHIVI 27 (2004), št. 2 Stanislav Južnič: Gabrijel Gruber med Rusi, str. 209-241 Preglednica 4: Gruberjevi sodelavci in dijaki v Polocku leta 1784/8597 Ime Funkcija Poznejše delo Lenkiewicz98 rektor od 18. 10. 1782 Antonius Michnowicz magister novicev 1783-1794 magister novicev v Polocku, nato v Dynebergu Ostrowski99 minister, prefekt 1794-1799 rektor Dyneburg, 1799-1803 vicerektor v Polocku, 1805-1809 beloruski provincial Czaykowski100 prefekt, spodbujevalec, katehet 1770-1772 superior v Mogilevu Panizzoni101 prefekt knjižnice, profesor poljščine 1785-1789 tajnik beloruske jezuitske province, pod Gruberjem italijanski provincial Rusnati102 teolog, prefekt knjižnice 1787-1794 profesor fizike in matematike in farmacevt v Vitebsku Andreas Baynilewicz govornik Sutocki103 vodja zdravnikov misijonar v Polocku Magnani104 svetovalec pri noviciatu 1784—1786 profesor retorike, poetike v Mogilevu Scordialö105 profesor teologije od 1794 v Parmi Angiolini106 vodja kontraverzne teologije, profesor poljščine slikar, arhitekt Pfeiffer107 profesor cerkvenega prava in poljščine bogoslovni pisec Zdanovicz108 misijonar 1787-1788 misijonar v Albrychtowu pri Polocku Angiolini109 profesor poljščine knjižničar, zgodovinar Franciscus Maliehs profesor nemščine Gruber profesor mehanike, arhitekture Zaremba110 vodja, profesor francoščine 1801-1807 profesor arhitekture v Vitebsku 97 Gagarin, 1872, 170-173. 98 Poljsko: Gabriel Lenkiewicz, rusko: Lenkevii (* 15. 3. 1722 pri Polocku; SJ 15. 8. 1745 Vilna; t 10. 11. 1798 Polock (Grzebien, 1996, 359)). " Kasimierz Ostrowski (Casimirus, * 28. 2. 1743 Litva: SJ 14. 8. 1764 Mazowsza; t 29. 10. 1814 Orša (Grzebien 1996, 482)). 100 Wojciech Czaykowski (Adalbertus, * 10 4. 1720 Podlasie; SJ 2. 9. 1738 Vilna; , 6. 12. 1790 Dyneburg (Grzebien, 1996, 108)). 101 Luigi Panizzoni (Aloysius, * 11.6. 1729 Vicetiza; SJ 3. 11. 1745 Rim; f 11. 8. 1820 Rim (Grzebien, 1996,490)). 102 Alojzy Jan Rusnati (Aloysius, * 26. 7. 1751 Italija; SJ 3. 6. 1768 Milano; t 26. 8. 1820 Ferarra (Grzebien, 1996, 586; Sommervogel, 7: 333)). 103 Antonius Sutocki (* 14. 1. 1714 Litva; SJ 18. 10. 1743 Vilna; f 9. 7. 1791 Polock (Grzebien, 1996, 654)). 104Augustin Magnani (* 28. 8. 1746 Bologna; SJ 12. 10. 1762 Beneška provinca; t 21. 4. 1791 Czeczersk (Grzebien, 1996, 399-Sommervogel, 5: 315)). 105 Bernardino Scordialö (Bernardus, * 20. 8. 1737 Tinos; SJ 17. 10. 1752 Beneška provinca, f 29. 1. 1802 Fidenza (Grzebien, 1996, 608, Inglot, 1997.91. 171)). 106 Gaetano Angiolini (Kaertan, Cajetanus, * 27. 11. 1748 Piacenza; SJ 17. 10. 1765 Novellara; 1 17. 11. 1816 Rim fGizebien, 1996, 11 Sommervogel, 1:393; Inglot, 1997. 181)); kot izkušen arhitekt in slikar je prišel v Polock skupaj z bratom leta 1775. 107 Kolumbian Pfeiffer (Columbias, * 1747 Avstrijska provinca; SJ 18. 10. 1765; f 1792 (Grzebien, 1996, 502; Inglot, 1997, 91)). 108 Cyprianus Zdatiovicz (* 15. 1. 1725 Belorusija- SJ 1. 9. 1750 Vilna; f 9. 10. 1820 Polock (Grzebien, 1996, 789)). 109 Franciscus Angiolini (Francesco, * 17. 5. 1750 Piacenza; SJ 17. 10. 1765 Beneška provinca; t 21. 2. 1788 Polock (Grzebien, 1996, 11; Sommervogel, 1: 391)). 110 Jacobus Zaremba (Jakub Zaremba, * 10. 7. 1746Mazowsz; SJ 14.9. 1764 Polock; t 15. 1. 1809 Polock (Grzebien, 1996, 787)). ARHIVI 27 (2004), št. 2 Članki in razprave Stanislav Južnič: Gabrijel Gruber med Rusi, str. 209-241 211 Borkowski111 profesor teologije 1767/68 profesor filozofije v Varšavi Magnani112 profesor etike in naravnih zakonov profesor v Czeczersku Angiolini113 repetitor teologije, profesor polj ščine 1789-1793 profesor filozofije in matematike v Polocku Korycki114 profesor retorike, poetike, zgodovinar hiše tajnik provinciala 1798-1799, 1803-1805 Borowski115 profesor teologije, prefekt filozofije od 1787. do smrti vicekancler v Polocku Piottuch116 profesor filozofije 1785-1789 pridigar v Polocku Gumkowski117 upravnik hiše 1767-1768 arhitekt v Polocku Thaddeaus Iwanow ski profesor gramatike, sintakse Thaddeus Sklodowski upravnik Albrichtovega misij ona Orlowski118 vodja dninarjev 1788-1820 operarius in prefekt kongregacije Opatrznosc Božja v Polocku Longinus Turyna profesor nižjih študijev Koc119 študent 4. letnika teologije 1796-1803 misijonar in upravnik v Polocku Ludovicus Wizgintt120 študent 3. letnika teologije misijonar v Rusiji Rzewuski121 študent 2. letnika teologije 1798-1803 rektor v Vitebsku, 1798-1812 upravnik province Perkovski122 študent 2. letnika teologije 1799-1806 superior v mestu Rasna Skokowski123 študent 2. letnika teologije Michael Kozakiewicz študent 1. letnika teologije Stanislaus Swientochowski študent 1. letnika teologije Josephus Kamienski124 študent mehanike, arhitekture (filozofije) 1794-1798 profesor filozofije in matematike v Polocku, 1798-1799 profesor arhitekture v Polocku Lastovski125 študent 1. letnika filozofije 1796-1797 profesor filozofije v Vitebsku, 1802-1805 rektor v Vitebsku Musnicki126 študent 1. letnika filozofije 1797-1800 profesor filozofije v Polocku, zgodovinar, dramatik 111 Jan Borkowski (Joannes, * 18. 5. 1727 Vojvodina Plock; SJ 23. 10. 1742 Vilna; f 31. 7. 1785 Polock (Grzebien, 1996, 58)). 112 Joannes Natalis Magnani (* 25. 12. 1747 Bologna; SJ 29. 10. 1763 Beneška provinca; t 22. 10. 1794 Polock (Grzebien, 1996, 399, Sommervogel, 5; 315—316)). 113 Joseph Angiolini(* 14. 10. 1747 Piacenza; SJ 14. 10. 1762; f 28.3. 1814 Polock (Sommervogel, 1; 394- Grzebien, 1996, 11)). 114 Josephus Korycki (* 23. 6. 1754 Litva; SJ 13. 10. 1769 Nieswiez; f 8. 10. 1827 Star» Wies (Grzebien, 1996, 305)). 115 Michal Borowski (Michael, * 25. 9. 1736 Litva; SJ 24. 8. 1758 Vilna; t 4. 10. 1795 Polock (Grzebien, 1996, 59; Gagarin, 1872, 171)). 116Michal Piuttuch (Michael Piotuch, * 15. 8. 1744 Belorusija; SJ 9. 8. 1765 NieSvviež (Nieswiez): t 23. 4. 1797 Mstislav (Grzebien, 1996,513)). 117 Stanislaw Gumkowski (* 14. 11. 1741 Mazowsz; SJ 22. 8. 1760 Nieäwiei; t 20.4. 1799 Polock (Grzebien, 1996, 203)). 118 Thomas Orlowski (* 15. 12. 1743 Belorusija; SJ 14. 8. 1768 Mazowsz; t 31. 3. 1827 Založca (Grzebien, 1996, 478)). 119 Jan Koc (Joannes, * 17. 12. 1750 Podlasie; SJ 10. 8. 1770Lomža;t 12. 2. 1812 Orša (Grzebien, 1996,288)). 120 Ludwik Wizgintt (Ludovicus, * 1,9. 1748 Žmudž; SJ 20. 7. 1768 Vilna; t 11.3. 1803 Dyneburg (Grzebien, 1996,750)). 121 Ludwik Rzewuski (Ludovicus, * 14. 8. 1753 Belorusija; SJ9. 8. 1770Niešwiež; f 25. 8. 1812 Orša (Grzebien, 1996, 592)). I 99 Jožef Perkovski (Josephus Perkowski, * 14. 12. 1754 Belorusija; SJ 3. 8. 1771 Niešwiež; t 2. 7. 1823 Mikluszowice (Mikluszewicze) (Grzebien, 1996, 499)). 123 Manswet Skokowski (Mansuetus, * 20. 2. 1751 Belorusija; SJ 13. 8. 1770NieSwiež; t 8. 2. 1798 Mstislaw (Grzebien, 1996, 621)). 124 Jožef Kaminski (Josephus Kamienski, * 18. 3. 1763 Belorusija; SJ 14. 1. 1780 Polock; t 29. 3. 1813 Rydz (Grzebien, 1996,265)). 125 Jan Lastowski (Joannes, * 20. 5. 1764 Belorusija; SJ 14. 8. 1780 Polock; 1 14.4. 1805 Vitebsk (Grzebien, 1996, 384)). 126 Nicodemus Mušnicki (Musnicki, * 10. 2. 1765; SJ25. 7. 1781 Polock; t 16. 1. 1805 Polock (Grzebien, 1996,447)). 220 Članki in razprave Stanislav Južnič: Gabrijel Gruber med Rusi, str. 209-241 ARHIVI 27 (2004), št. 2 Vincentius Juriewicz študent 1. letnika filozofije Sakiel127 študent 1. letnika filozofije 1790-1791 vodja konvikta v Mstislavu Andreas Jawigel lekarnar Andreas Staniewicz pomočnik upravnika Albrechtovega misij ona Pader128 lekarnar lekarnar in kirurg v Passauu, lekarnar v Polocku 1784-1788 Christopherus Schmitt umetnik Christopherus Stefanovicz krojač Dominicus Niedzwiecki čuvaj cerkve Franciscus Albinovicz Franciscus Rostkowski Grym129 mizarska dela v Vilni pri sv. Ignaciju 17371741 in sv. Janu 1770 Jacobus Kuhn Ignatius Hatowsky Joannes Nitzel Joannes Sommerer Joannes Wogt130 prefekt obrtnikov kovinar v Polocku 1783-1806 Leo Czaykowski Michael Wierzbicki Nicolaus Moraczewski Thomas Sokoliwicz Czyz131 novic 2. leto 1795-1797 prefekt poloških šol, 1800-1802 vodja konvikta Peterburg, 1802-1806 rektor plemiškega kolegija v Peterburgu, 1813 asistent generala Przysieski132 1804-1805 profesor arhitekture v Vitebsku Angiolini133 novic 1. leto pisal slovnico poljskega jezika Bonifacius Kamienski Woyszwillo134 prefekt šole in knjižnice Dyneburg 18041805, superior v Astrahanu in na Kavkazu 1805-1827 Grabcynski135 pisal pesmi o Potjomkinu 127 Franciszek Ksawery Sakiel (Xaverius, * 3. 9. 1756Zmudi;SJ 14. 8. 1780 Polock;! 1.9. 1802 Dyneburg (Grzebien, 1996, 596)). 128KarolPader(Carolus, * 26. 1. 1738 GyOr; SJ26. 10. 1766 Treniim; ¡ 7. 2. 1788 Polock (Grzebien, 1996,488)). 129 Jakub Grym (Jacobus Grim, * 20. 7. 1709 Warmia; SJ 18. 9. 1737 Vilna; y 16. 12. 1790 Polock (Grzebien, 1996, 200)). 130 Jan Voigt (Joannes Wogt, * 9. 9. 1744 Fult vNemCiji; SJ 8. 8. 1770Lom2a; t 8. 11. 1829 Ferrara (Grzebien, 1996,714)). 131 Andrzej Czyi (Andreas Czyz, Czuz, * 27. 11. 1763 Belorusija; SJ 13. 8. 1783 Polock- f 23. 4. 1816 Polock (Grzebien, 1996, 114)). 132JozefPrzysieski (Josephus, * 15. 1. 1763 Mstislav; SJ 14. 8. 1783 Polock; t 5.1. 1832 Nowi Sacz (Grzebien, 1996, 551)). 133Luigi Angiolini (Aloysius, * 3. 11. 1754 Piacetizai SJ 27. 6. 1784 Polock; f 27. 5. 1793 Polock (Grzebien, 1996, 11; Sommervogel, 1:391)). 134 Jan WoyszwiHo (Joannes, * 20. 10. 1766 Ciszejkach v Litvi; SJ 12. 8. 1784 Polock; f 7. 7. 1842 Tarnopol (Grzebien, 1996, 761)). 135 Ludwik Grabcynski (Ludovicus, * 4. 2. 1769 Vicenza; SJ 14. 8. 1784 Polock; f 30. 3. 1800 Dyneburg (Grzebien, 1996, 191)). ARHIVI 27 (2004), št. 2 Članki in razprave Stanislav Južnič: Gabrijel Gruber med Rusi, str. 209-241 211 Preglednica 5: profesorji matematičnih ved v Polocku leta J802,136 med njimi Ljubljančan Novak, ki je prispel v Belorusijo že pred Gruberjem leta 1783, matematiko pa je najprej predaval v Vitebsku. Natalis Magnani, Michal Poituck, Jozef Angiolini, Piotr Estko, Ksawery Nowagk,137 Jozef Kamienski, Rajmund Brzozowski filozofija Skokowski, Jozef Polonski mehanika, arhitektura Preglednica 6: profesorji matematičnih ved v Polocku leta 1803I3S Condrau139 (3. razred) hidrostatika, hidravlika, aeromertija, akustika, dioptrika, katoptrika, astronomija Jakub Pierling vojna in civilna arhitektura Piotrowicz140 fizika, višja matematika, eksperimentalna fizika Josef Cytowicz kemija, mineralogija Markianowicz141 fizika, ravna in sferična trigonometrija na filozofskih študijih Schmitian142 eksperimentalna fizika, kemija, mineralogija na filozofskih študijih Preglednica 7: rektorji v Polocku143 Piotr Skarga 1582-1586 Stanislav Czerniewicz 1770-1782 Gabriel Lenkiewicz 1782-1786 Kareu 1786-1799 Wiehert (vicerektor Kazimierz Ostrowski) 1803-1805 Antoni Lustyg 1814-1817 Rajmund Brzozowski 1817-1820 ¿LiŽ 1 * -*-' 9 ■¿■j |Vr j.tj r n i * ■ * ■ Mi|Hf j i-!>r ~j CiL • r»« Jezuitski kolegij v Polocku 136 G., 1905, 17. 137 Franc Ksaver Novagk (poljsko: Nowack, * 1748 Ljubljana; SJ 15. 10. 1765; f 1804 (Grasselli, 1998, 108; Inglot, 1997, 91, 106; Bli-nova, 2002, 147; G., 1905, 171). 138 G., 1905,78,81.84,98-99,100-102 115. 139 Jakub Condrau (Kondrau, * 27. 11.1779 ChurvŠvici; SJ 24. 6. 1805 Dyneburg; f 20. 4. 1837 Tarnopol v Galiciji (Grzebien, 1996, 102)), profesor v Polocku 1808-1820 in dopisnik in 1818 izdajatelj revije Miesiecznik Polocki (Brown, 1862, 150). Po izgonu jezuitov iz Rusije odäel v Italijo in nato v Tarnopolu poučeval in organiziral naravoslovni kabinet ¿a gimnazijske in filozofske ätudije. 140 Stanislaw Piotrowicz (* 14. 11. 1780 Lotwia- SJ 30. 11. 1795 Polock: t 26. 11. 1826 Tuchowie (Grzebien, 1996, 513)). 141 Rafael Markianowicz (Markijanowicz, * 14. 10. 1783 Mstislav; SJ 10. 8. 1799 Polock; t 23. 12. 1856 Nowy Sacs (Grzebien, 1996, 408)). Franciszek Schmitian (Schmitijan, * 28. 8. 1788 Hildesheim pri Hannovru; SJ 13.6. 1805 Dyneburg; \ 13.7. 1828 Tarnopol Grzebien, 1996, 605)), profesor fizike in kemije v Polocku 1817-1820. 143 Grzebien, 1996, 526. 222 Članki in razprave Stanislav Južnič: Gabrijel Gruber med Rusi, str. 209-241 ARHIVI 27 (2004), št. 2 Brzozowski, rektor jezuitskega kolegija v Polocku in Gruberjev naslednik, na položaju generala (Grzebien, 1996) Okrašena notranjost jezuitske cerkve v Polocku (Orlov, 2003, 69) Največji zaklad Polocka pa so bile vendarle knjige. Panizzoni je bil prefekt knjižnice leta 1784/85. Gruberje do leta 1787 knjižnico razširil na 5576 del v okoli 16.000 zvezkih; do leta 1815 je imela že več kot 35.000 del. Med njimi je bilo 8006 knjig, ki jih je jezuitom podaril Račinski, nadškof Gnlcnski. 4 Leta 1787 je Gruber z dovoljenjem carice ustanovil tiskarno in načrtoval nekaj stavb v mestu. Skupaj s patrom Skokowskim, profesorjem arhitekture v Polocku, sta za vladarico opravljala še posebne naloge. Skokowski je bil Gruberjev nadarjeni dijak in zaupnik. Izkazal seje kot astronom, zdravnik, mehanik in profesor arhitekture v Polocku od leta 1790 do leta 1794. Nato je predaval filozofijo in matematiko v Vitebsku od leta 1794 do leta 1796, arhitekturo pa v Mogi-levu leta 1796/97 in Mstislavu leta 1797/98.145 Že leta 1785 je beloruski gubernator Paserk (Passek) posredoval jezuitom ukaz dvora, naj v prestolnico pošljejo dva sposobna jezuita. Za tajno nalogo so izbrali Gruberja, ki je komaj prispel, in Skokowskega; po drugih virih naj bi Gruberju pomagal neimenovani italijanski jezuit. Po navodilih carice Katarine II. je Gruber načrtoval preprečevanje angleškega vpliva na Kitajskem, ki se je začel krepiti leta 1785. Žal je Gruber napredoval le počasi. Zato so ga skupaj s pomočnikom še istega leta vrnili v Polock; tam sta čakala na ponoven poziv v prestolnico. Glavni ruski agent v Pekingu je bil nekdanji jezuit, Flo-rentinec Poirot,146 ki je imel položaj mandarina in pekinškega tajnika za odnose z Rusijo.147 Poirot in Cipolla14® sta se 20. 3. 1770 vkrcala na portugalsko ladjo in 20. 10. 1770 priplula v Kanton. Poirot je septembra 1802 prosil za priključitev ruskim jezuitom; Cipolla je podobno zahtevo izrazil leta 1805, potem ko mu je Gruber poleg svojega vabila dodal še dopis Cipollovega mladostnega tovariša Desperamusa.149 Leta 1787 se je Katarina II. med potjo na Krim ustavila v Mstislavu; tam je Gruber tisti čas predaval arhitekturo. Z zanimanjem si je ogledala njegovo risbo z vodnimi okrasi, ki so predstavljali poglobitev perspektive; umetnina je bila z velikim odobravanjem razstavljena v Leipzigu. Ob caričinem odhodu so na eni strani ceste stali jezuiti, na drugi pa uniati pod vodstvom Iraklija Lisovskega.150 144 Moroškin, 1888, 1: 56; Zaleski, 1886, 2: 124, 164. 145 Poplatek, Paszenda, 1972, 200. 146 Louis de Poirot (Ho Ts'ing-t'ai, * 23. 10. 1735 Loraine; SJ 9. 7. 1756 Rimr; 13. 10. 1813 Peking (Dehergne, 1973 207)). 147 Moroškin, 1888, 1: 225-226; Moroškin, 1870, 2: 318; Zaleski, 1886,2: 136. 14R Luigi Cipolla (Aloys Cibolla, Louis, * Caltavuturo pri Palermu na Siciliji; SJ 5. 11. 1757 Sicilija; t po 1805 (Dehergne, 1973, 56)). 149Inglot, 2002, 358; Moroškin, 1870, 2: 333. Eduardo Despe-ramus (* 27. 9. 1737 Chios; SJ 6.11. 1751 provinca Sicilija in 27. 10. 1803 Peterburg; t 26. 11. 1812 (Inglot, 1997 214)). 150 Moroškin, 1888, 1: 227, 229. n v v •f ish ■■ ^P ■ ! 1 * H 1 1 fly T1 ' ; jj| I \ i r!- 'LA. lil r;"" JI itfftt rtftV ** « * r m'----FTtttiilifi» ARHIVI 27 (2004), št. 2 Članki in razprave Stanislav Južnič: Gabrijel Gruber med Rusi, str. 209-241 211 Prefekt pološke tiskarne je bil od leta 1787 do 1797 Maciej Rakiety, nato Brzozowski do prevzema generalskih dolžnosti leta 1805, naslednje leto pa Alojzy Lenkiewicz.151 Pološka tiskarna je do pregona jezuitov iz Rusije 13. 3. 1820 izdala več kot petsto naslovov v desetih jezikih, tudi beloruskem, latvijskem in litovskem. Med pološ-kimi izdajami so bile tudi matematične knjige Conreauja.152 Med Gruberjevimi študenti umetnosti v Polocku sta bila Augustin Niedzviedzki (Niedžwiecki), ki je Gruberju pomagal pri freskah v Polocku,153 ter poznejši kipar in namestnik predsednika peterburške akademije Tolstoj,154 ki je bil navdušen nad Gruberjevim slikanjem v perspektivi in njegovimi drobnimi umetninami v slonovi kosti. Gruber ga ie vse do svoje smrti poučeval dvakrat na teden.155 4.3. Vpliv potresa na magnet V vrtincih svetovne politike Gruber ni pozabil na fizikalna raziskovanja. Že Robert Boyle, Hooke, Kircher, Halley156 in Immanuel Kant so poročali o vplivih potresa na magnet. Boyle je opisal spremembe magnetizma ob potresih v Rimu in Neaplju. Kant je ugotovil, da so ob lizbonskem potresu (1755) magneti v Augsburgu oslabeli, kompasi pa so se neurejeno sukali. Hkrati so opazili vrtince v vodah reke Ruhm pri Hannovru, na Švedskem blizu norveške meje pa se je premaknila površina zemlje. Kircher je opisal podmorske vulkane in podzemne povezave med oddaljenimi deželami. Benjamin Franklin je razvil teorijo o električni naravi potresa po podobnosti z bliskom. Zamislil si je ozračje iz mešanice plinov, ki tiščijo iz notranjosti Zemlje proti površju in pod zemljo zbirajo električni naboj podobno kot v ozračju.15' Ker je blisk razmagnetil kompas, je nekaj podobnega Franklin pričakoval od potresa; zato je francoski župnik Pierre Bertholon v zemljo veselo zabadal palice, podobne strelovodom, za preprečevanje potresov in vulkanov. Španski kralj je v pismu hvalil Bertholona, vendar njegovega izuma niso nikoli prodajali na veliko;158 strelovod je bil pač mnogo bolj obetaven. Leta 1782 je Stepling v Pragi objavil daljšo razpravo o potresih. Zanimalo ga je, ali potres povzroči električna sila. V prid povezavi je govoril zvok, ki so ga slišali ob londonskem potresu 151 Grzebien, 1996, 526. 152 Rule, 1853, 354; Inglot, 1997, 185; Orlov, 1995, 376; Orlov, 2002, 428; G.. 1905, 115; Gtzebien, 1996, 102. 153 G., 1905,215. 154 GrofFjodor Petrovii Tolstoj (Fedar,Fedor: * 1783: f 1873). 155 Čurkina, 1981,107; Zaleski, 1886, 418,425; Orlov, 2002, 324. 156 Edmund Halley (* 8. 11. 1656 Haggerston; f 14. 1. 1742 Greenwich). 157 Humboldt, 1970, 2: 4, 13, 27; Stepling, 1782, 223, 234. 158 Schiffer, 2003: 248. marca 1750. Franklin je zagotavljal, da je celo podzemna para naelektrena. Ker tako električna sila kot potres vplivata na magnet, je Stepling kar naravnost nekoliko prenagljeno sklepal, da morajo potrese pač povzročati električni pojavi in vidni premiki prožnih delov površin zemlje.159 Spremembe zemelj skega magnetizma so zanimale oba polbrata Gruberja. Gabrijel je bil predvsem praktični inženir; njegov polbrat Tobija pa se je včasih nagibal bolj k teoriji. Tobija je med prvimi opisal Cliurchmanove16-' zemljevide zemeljskega magnetnega polja. Churchman je podatke o variacijah kompasa na različnih točkah Zemlje vrisal v zemljevid in obenem sestavil atlas magnetnih deklinacij. Oba načrta je opremil z razlago in ju objavil v Philadelphii leta 1790 in v Londonu štiri leta pozneje; omogočala naj bi boljšo orientacijo na morju. Zanimali so ga vzroki variacij kompasa;161 vendar pa ti seveda ostajajo zapleteno vprašanje še danes. 31. 12. 1791 je zaprosil ameriški kongres za ladjo s katero bi lahko raziskal Baffinov zaliv. Morda nekoliko razočaran nad pičlim zanimanjem rojakov je od 1792 do 1796 potoval po Angliji in Franciji. Francosko vlado je nagovarjal, naj podpre njegovo odpravo za točno določitev zemljepisne lege severnega magnetnega polja Zemlje. Žal je bil to že čas revolucije in ne več doba dobrotljivih kraljev; prošnja ni bila uslišana, čeprav so se Buffonovi, Eulerjevi in Lalandovi162 računi položaja pola močno razlikovali. Lalande je celo razglasil, da ima za točen izračun lege pola in njegovega gibanja na voljo premalo natančnih meritev. Churchman je obiskal K0benhavn in Peterburg; tam so ga sprejeli v akademijo, nagradili z zlato medaljo in diplomatskimi častmi. Ob tem je morda srečal našega Gruberja. Nato seje Churchman odpravil v London. Prejel je srebrno medaljo za svoja topografska odkritja, vendar je tam zbolel za nenadno paralizo. Nekoliko ozdravljen se je odpravil domov, vendar je umrl na plovbi čez Atlantik kmalu po smrti Gabrijela Gruberja. Kot ruski akademik s številnimi objavami v Peterburgu je Churchman vplival na Gabrijelove meritve v Polocku; verjetno je prav Gabrijel opozoril polbrata Tobijo Gruberja na Churchmanovo delo. Gabrijel se je za orientacijo po Churchma-novih zemljevidih zanimal predvsem po strokovni plati v zvezi s svojim devetletnim vodenjem plovbe po rekah v habsburški monarhiji. Leta 1775 je Steplig v Pragi meril vplive magneta na iglo kompasa dolgo 28 cm, ki mu jo je dal Daniel Bernoulli. Stepling je meril dekli- 159 Stepling, 1782, 222,225. 160 John Churchman (* 29. 5. 1753 East Nottingham, Pennsylvania; , 17.-24.7. 1805 na Atiantikul 161 Cavallo, 1787, 55-57. 1Joseph Jérôme Le François de Lalande f La Lande, * 1732; , 1807). 224 Članki in razprave Stanislav Južnič: Gabrijel Gruber med Rusi, str. 209-241 ARHIVI 27 (2004), št. 2 =32= Ttr $h ViitT flípri« n «in P-'i & ^r jMeiaú'JH jM! íl^cuitf^i-, *m lifrflMft ^Sfltn fcwmta í^m* fttfc* fjrf uní taíh » tftf fótCL^i *fai pfr L"íl' tiF^f Tíif/fÍT (f:*f ' '<■ i* j,®« ámt ?íiííí< Mü-Í^ráii^íj , profesor hidrojimnjo in ravnatelj zve/darne v Marscillu. 213 Jim SniadccKi (Snadecki, * \15(<: t 1830). 214 Andr/ej Slr/ccki (* 27 9 1737 Lilva: Mi 3 ti. 175? Vilna: t 5. 2. 1797 Vilna). 2l,,loUtoj. 1S83. 11,1? 1500 rubl|ev na leto. Nicole je po/.neje odšel v Moskvo, potem v Odeso m leta 1820 nazai v Pari/; v Peterburgu ga je zamenjal Ma«|uari 21(1 29. 9./11 10 r 800 je Gruber posta' prvi rektor novega jezuitskega kolegija caria Pavla i v Pelerburgu. Šola e bila ustanovljena na Gruberjevo pobudo, sam pa y: v njej poučeval ekspert mentalno fiziko Tega predmeta prej n- predaval v Ljubl|ani in v Mogilevu le v Polocku je po učeval fiziko ter zadnji leti 1799/1800 m na začetku 1800p'01 še eksperimentalno fiziko.'-1 Urno je poskrbel za graditev peterburškega kolegija m obnovo cerkvenih zgiadb. 20 11./?.. 12. 1800 ¡e iz Polocka v poklical štu"; najsposobnejše jezuite poljske italijanske, lraneoskc m nemške narodnost, za pr j 'tinjc m pouk jezikov. To so bili Rottensteiner. 115 Gaetano Angiolim kie-luud2100 zamenia' Hatovvski.,220 le-lega pa kaj kmalu Lubf levvicz.-21 Za pouk je Gruber i/bral še pet jezuitov iz Polocka:222 profesoija Kruikovske- 2liiMoroški:„ 1370, 2: 112 115. Kouči cIl Joimiel, 1-a Compagnic 1922 52. -> i n i' Ale;' Zlilulka i/. Hclorusijc spimičiki marca 2P04; Gpebion 19%- 501; 1'oplatck, faszcnda. 1972. 120- MoroSkin, 1888, 422 2li Jir/.y Koiu-nslchier (Gcorg. * 3, 5, P6G SJ I 7. 1789 552*: 19 I I KOS IVlcrburg (Inglot 1997, 10»)) ju hI leta 1790 no vic v 1'olncku. I\> drugih viri!) naj bi (miher povabil Itticli bichcla. 219 [>.vydciy Kidiard (lildiardi, Kicliardol, * 29. I 1769 Langrcs v Franciji SJ 24. K. 1792 1'oloik; t i 5. lS4U,Mcl/) v l' 8. 5. 1853 Rim). 784 Jakub Pierlmg (Jacques, * 1784; t 1870), stric zgodovinarja Paula Pierlinga (Inglot, 1997, 26, 259)). 285 Moroškin, 1879, 2: 149. Niccolô Paccanari (* 1773 Borgo di Valsugana v Trentu; t 1811 Rim). 287 Rus Gagarin (* 1814; SJ; t 1882), 1878/79, 53; Zaleski, 1886, 2: 39 OOO Marijana Avstrijska (Marianne, * 1738). ARHIVI 27 (2004), št. 2 Članki in razprave Stanislav Južnič: Gabrijel Gruber med Rusi, str. 209-241 211 ljal veljavo, saj je Napoleon dal odpeljati papeža v Savonno. Tudi Paccanari se ni utegnil prav dolgo veseliti svobode, saj je bil pokončan z nožem in vržen v Tibero v dokaj sumljivih okoliščinah.289 "Očete svetega srca" je vodil nekdanji jezuit Tournély290 ki ga je nasledil Joseph Varin. Med člani sta se odlikovala še kanonik v Parizu abbé Pey ter Charles de Broglie, sin francoskega maršala.291 De Broglie in Tournély sta bila nekoč dijaka semenišča Saint-Sulpice v Parizu, ki ga je vodil M. Emery. Ko je general Jourdan292 zasedel Belgijo, so se "očetje" umaknili v Augsburg. Leta 1795 je Rausger potoval v Belorusijo, da bi se dogovoril za vstop Očetov svetega srca med jezuite. Pa ni šlo kar tako zlahka. Pološki generalni vikar Lenkiewicz jih ni hotel sprejeti v svojo Družbo, dokler se niso naučili rusko. Zato so se preselili v Prago, da bi bili bliže Belorusiji. Na prošnjo princese Louise de Condé sta jih zaščitila nadvojvodinja Marijana in kardinal Migazzi;293 tako so v Pragi dobili hišo za štirideset vernikov. Tam so se povezali z nekdanjimi jezuiti, med njimi s Tobijo Gruberjem; ob tesnem sodelovanju so se kmalu pridružili beloruski Družbi Gabrijela Gruberja. De Broglie je s svojo skupino ustanovil šolo v Kesingtonu v Angliji.-"94 Strickland,295 drugi predsednik akademije v Liè-geu, si je medtem uspešno prizadeval za pridružitev angleških jezuitov Guberjevi Družbi.-96 Gruberje skrivaj deloval med jezuiti v Angliji pod imenom Garnet je; od Thomasa Welda so angleški jezuiti dobili lep grad Stanyhurst v Lan-caschireu in so se 22. 5. 1803 pridružili ruskim jezuitom.297 Gruberje 1. 3. 1803 iz Peterburga pisal Marmadukeu Stoneu; imenoval gaje za pro-vinciala Anglije ter vseh misij ono v na Škotskem in Irskem. 19. 8. 1803 mu je opisal pomen nekdanjih noviciatov v angleški jezuitski provinci; noviciat v Wattnu je deloval do leta 1762, za njim pa v Ghentu do leta 1773. Tako so 26. 9. 1803 angleški jezuiti odprli noviciat v Hodder Placeu blizu Stanyhursta za štirinajst novicev. Uvajanje novih jezuitov je vodil pridigar skupaj z enajstimi sholastiki, vodja noviciata pa je postal pater Charles Plowden. Gruber je znova pisal Stoneu 289 Moroškin, 1870,2: 166-169. 290 Abbe Frangois-Leonor de Tournely (SJ; f 9. 7. 1797 (Inglot, 1997,31)). 291 Victor Francois de Broglie f* 1718; t 1804). Jean Baptiste Jourdain (Jordan). ^93 Dunajski nadškof kardinal Christophor grof Migazzi (* 1714; t 1803). 294 Moroškin, 1888, 240; Moroškin, 1870, 2: 173; Zaleski, 1886, 2: 32, 35; Cretineau-Joly, 1846, 5: 505 295 William Strickland (* 28. 10. 1731 Sizergh v Westmorelandu; SJ 7. 9. 1748 Watten; SJ 1803; , 23. 4. 1819 London (Inglot, 1997,216)). 296 Moroškin, 1870,2: 173. 297 Rule, 1853, 291, 361- Steska 1905, 46. 21. 2. 1804 in 21. 4. 1804 o svojem veselju ob duhovnem napredku angleških novicev.298 25. 5. 1803 je trinajst nekdanjih jezuitov iz države Maryland v ZDA prosilo za osebni sprejem pri generalu Gruberju. Bili so nasledniki petih jezuitov, ki so pod vodstvom P. Andrewa Whita prišli v Maryland leta 1634. Gruber jim je odpisal 12. 5. 1804.299 General Gruber si je dopisoval tudi z baltimorskim škofom Carrol-lom,300 nekdanjim jezuitom in utemeljiteljem katoliške hierarhije v Ameriki. Gruberjev študent Dzeryžjinski301 je bil profesor teologije na akademiji v Polocku. Po prepovedi jezuitov v Rusiji je leta 1820 odšel v Italijo in nato v ZDA skupaj z drugimi jezuiti iz Polocka. Osem beloruskih jezuitov je ustanovilo kolegij v Georgetownu, ki ga je reformiral Grassi,302 Dzeryžjinski pa je tam poučeval teologijo. V Georgetown so odnesli veliko Gruberjevih slik303 in eno obesili v šolsko avlo. Leta 1929 so nasledniki Dzeryžjinskega ustanovili univerzo Saint Louis.304 Gruberje vedel, daje ključ za ponovno dovoljenje jezuitskega reda slejkoprej v Rimu. Ohranilo se je trinajst izvirnih pisem, ki jih je iz Rusije pisal svojemu prijatelju, nekdanjemu jezuitu Josipu Mariottiju, tajniku papeža Pija VI.305 Od 1785 do 1789 je bil Panizzoni tajnik beloruske jezuitske province; 22. 12. 1793 pa so ga skupaj s profesorjem teologije Scordialöm poslali v Italijo. Vodil jih je superior nove parmske viceprovice Messerati306 iz velike milanske družine. Infant Ferdinand307 jim je prepustil vodenje kolegijev v Parmi in Plaisanci. Pridružili so se jim številni jezuiti iz Italije, med njimi poznejši general Fortis308 in Pignatelli. Messerati je kmalu umrl, njegov položaj pa je prevzel Panizzoni.309 Vendar so bili jezuiti kmalu izgnani iz Parmske vojvodine. Po Ferdinandovi smrti je Napoleon izkoristil priložnost in prevzel Protektorat 298 Holt, 2003, 105, 114, 117-120. 299 ARSI, Russia. 4A. 300 John Carroll (* 8. 1. 1735 Upper Marlboro v Marylandu; SJ 7. 9. 1753 Watten; f 3. 12. 1815 Baltimore). 3D 1 Poljsko: Fraciszek Dzieroiyniski, rusko: Dzerožinskii, belorusko: Dzeryžjinski (• 3. 1. 1779 Oräa; SJ 13. 8. 1794 Polock; f 22. 9. 1850 Frederick v ZDA (Grzebien, 1996, 141; Blinova, 2002. 159; Orlov, 2002, 345; Inglot, 1997, 105)). 302 Jan-Antonio Grassi (* 10. 11. 1775 Schilpario pri Bergamu; SJ 21. 11. 1799 Colorno; f 12. 12. 1849 Rim (Grzebien, 1996, 543)). 303 Poplatek, Paszenda, 1972, 120. 304 Orlov, 2002, 354. 305 Kopatkin, 1934, 13; Rimska rokopisna zbirka kardinala Valentina Gonzage, tom 41; Pierling, 1896, 4: 292. 306 Antonio Messerati (* 26. 12. 1731 Milano; 15. 10. 1755 milanska privinca; t 17. 12. 1796 Parma (Inglot, 1997, 171)). 307 Parmski vojvoda Ferdinand Bourbonski (* 20. 1. 1751 Parma; t 9. 10. 1802 Fontevivo (Inglot, 1997, 1651). 308 Luigi Fortis (Aloisius, * 26. 2. 1748 Verona; SJ 15. 10. 1762 Bologna; ; 27. 1. 1829 Rim (Inglot, 1997, 175)). 309 Moroškin, 1888, 1: 232: Zaleski, 1886, 2: 48-49. 236 Članki in razprave Stanislav Južnič: Gabrijel Gruber med Rusi, str. 209-241 ARHIVI 27 (2004), št. 2 nad vojvodino Parmo. Francozi so sicer jezuite pustili nemoteno delovati osemnajst mesecev; kljub temu pa so se le-ti pod vodstvom provin-ciala Pignatellija raje odselili v Neapeljsko kraljestvo; tam jim je papeževo pismo Gruberju Per Alias z dne 30. 7. 1804 obetalo veliko večje privilegije. Gruber je papeževo pismo objavil v peterburških Vdomostjah, čedprav to sicer ni bilo v skladu z ruskimi zakoni. 7. 5. 1803 je Gruber za italijanskega provin-ciala imenoval potomca plemenitih Napolitancev Pignatellija;310 le-ta je bil kot jezuit izgnan iz Španije 4. 4. 1767.311 15. 4. 1803 se je Gruberjeva Družba Jezusova iz Rusije razširila v Ne-apelj. Jezuiti so prevzeli tri svoje nekdanje hiše v Neaplju. Odprli so razrede za 300 novih jezuitov iz vse Italije. Od leta 1804 do 1806 je bila si-cilijanska jezuitska provinca združena z napo-litansko. Vendar je obetaven začetek končala Napoleonova zasedba; po tej je dne 15. 2. 1806 postal neapeljski kralj v Palermu Napoleonov brat Joseph. Odstavljeni kralj Ferdinand312 je moral v pregnanstvo, za njim pa 3. 7. 1806 jezuiti. Napoleon jezuitov ni mogel obdržati; zavedal se je, da je Družba dovoljena le v Franciji sovražnih državah: v Rusiji in Neapeljskem kraljestvu obeh Sicilij. Ob Pignatellijevi smrtni postelji je njegov položaj italijanskega provin-ciala prevzel Panizzoni.313 Pignatelli mu je umirajoč zabičal, naj pred svojo smrtjo počaka na uradno dovoljenje jezuitske Družbe. Tako se je res zgodilo čez tri leta; in beseda je meso postala. Gruber je organiziral več misijonov; načrte zanje je s pomočjo Lopuhina predstavil carju kot ravnotežje za muslimanska prizadevanja, Pavel I. je Gruberjev načrt poslal Tamar i, svojemu ambasadorju na carigrajskem dvoru. 11. 8. 1800 je uradno prosil turške oblasti, naj v svoji državi ustanovijo in uzakonijo Gruberjeve jezuite, priporočil pa jih je tudi švedskemu kralju Gustavu IV.314 ob njegovem obisku v Rusiji. Leta 1802 je Gruber odprl rezidenco v Rydzi; leta 1803 je po cesarskem ukazu odprl misijo nemških kolonistov v Saratovu, naslednje leto v Kleinle-benthalu pri Odesi in leta 1805 v Astrahanu.315 Marca 1802 je car priporočil Gruberju, naj pošlje tri jezuite na Kitajsko: Poljaka, Nemca in Italijana. Gruber je septembra 1802 določil mate- 31 " Giuseppe Maria Pignatelli (* 27. 12. 1737 Saragozza; SJ 5. i. 1753 Taragona; SJ 6. 7. 1797 Bologna; t 15. 11. 1811; blažen 25. 2. 1933; svetnik 12. 6. 1954 (Inglot, 1997, 176, 191, 197)). 311 Inglot, 1997, 176, 194; Crétineau-Joly, 1846, 5: 510. 312 Ferdinand IV. Bourbonski (* 1751; IV. kralj Neaplja, III. kralj Sicilije, l kralj dveh Sicilij 1815; f 1825 (Inglot, 1997, 166, 191, 197-198)). 313 Zaleski, 1886,2: 128-130, 145, 147; Moroškin, 1870, 2:202. 314 Gustav Adolph IV. (* 1778; kralj 1792-1809; ï 18371 315Grzebien, 1996, 198, Moroškin, 1888, 1: 442, 455, 457; Pier- ling, 1896, 4; 305; Zaleski, 1886, 2: 120; Rouët de Joumel, Nonciature 1922, 1: LXIH. matika patra Korsaka316 in Grassija, za spremljevalca pa še brata laika Nemca Johanna Stur-merja. Potovali so čez Dansko na Portugalsko in se nekaj časa zadržali v Coimbri. Gruber jim je izročil pismo za Kitajce z dopisom ruskega carja. Vendar misije v Pekingu ni mogel obnoviti, še posebno zaradi nasprotovanja kardinala Consal-vija in Kongregacije za širjenje vere (Propaganda Fide) v Rimu; car Aleksander je potovanje dokončno ustavil. Korsak je odšel v Anglijo, Grassi v Severno Ameriko, Sturmer pa je v Peterburgu izstopil iz Družbe. Tako je, žal, propadlo eno zadnjih prizadevanj generala Gruberja.317 5.5. Smrt Tik pred smrtjo se je Gruber odpravljal na obisk v Rim na ogled hitro se razvijajočih italijanskih jezuitskih kolegijev.318 Imperator Aleksander na njegovo pot gotovo ni gledal prijazno, saj so mu jezuiti v vrtincih svetovne politike koristili le, če je bilo njihovo središče v Rusiji. Zato pozneje ni dovolil Gruberjevemu nasledniku Brzozovvskemu preselitve v Rim in je jezuite pač izgnal, ko je ugotovil, da jih ne bo več mogel držati na ruskih vajetih. Sum, da bi Gruber utegnil čez mero podaljšati svoj obisk v Rimu, je previdnega carja gotovo moril. Gruber seje na pasijonsko nedeljo (25. 3./6. 4. 1805) tako ustrašil nenadnega požara v svoji sobi, da je naslednji dan zaradi kapi umrl. Ogenj je zanetil neprevidni služabnik, ko se mu je med spanjem prevrnila sveča in zanetila lesen pod. Gruberje zavohal dim in zadušljiv smrad; zato se je odpravil proti služabnikovim prostorom. Ko videl nesrečo, je začel klicati na pomoč. Gasili so do ene ure zjutraj. Podobno kot pred njim Kareu je tudi Gruber bolehal za astmo. Od naporov je bil povsem obnemogel in bled, tako daje Brzozovvski urno poklical zdravnika. Gruber je kmalu ugotovil, da mu bije zadnja ura; Brzozowskega je s tihim glasom zaprosil za poslednje maziljenje. Umrl je v objemu svojega prijatelja de Maistre-ja,319 ideologa prihajajoče restavracije; le-ta je kot po navadi prišel na obisk pred jutranjo mašo. Francoski filozof de Maistre je bil sprva prostozidar v domačem kraju; v sosednjem Lyonu se je 6. 11. 1776 pridružil celo iluminatom, ki jih je leta 1776 ustanovil nekdanji nemški jezuit Weis-haupt.320 Septembra 1792 je pred francoskimi bajoneti pobegnil iz Savoje, čeprav so drugi se- 316 Poljak Norbert Korsak (Corsak (Moroškin, 1870, 2:311)). 317 Zaleski, 1886,2: 136. 318 Zaleski, 1886, 2: 135; Rouët de Journel, La Compagnie 1922, 124. 319 Grof Joseph Marie de Maistre (* 1. 4. 1753 Chambéry; t 26. 2. 1821 Torino (Lebrun, 2001, 24; Crétinay-Joly, 1845, 507, 514; Moroškin, 1870, 2: 369; Rouët de Journel, La Compagnie 1922, 125-127)). 320 Zaleski, 1886, 2: 7, 13, 136-139; de Maistre, 1983, 23. ARHIVI 27 (2004), št. 2 Članki in razprave Stanislav Južnič: Gabrijel Gruber med Rusi, str. 209-241 211 natorji raje ostali in se prilagodili vetrovom novih oblasti. De Maistre je pred zmagovito francosko armado nadaljeval beg po vsej Evropi in se je moral celo ločiti od svoje družine. Leta 1802 je postal poslanec sardinijskega kralja v Peterburgu, poslanec kralja brez države in seveda tudi brez dohodkov; podpirati ga je morala kar ruska država. De Maistre je prišel v Peterburg malo pred podpisom mirovne pogodbe med Francozi in Rusi 26. 9./8. 10. 1803 v Parizu. Vendar se je de Maistre med rusko diplomatsko službo od 1./13. 5. 1803 do leta 1817 tako izkazal z govori in zvezami, da so prijatelji poskrbeli za njegovo gmotno neodvisnost in je odigral vidno vlogo v ruski politiki. Pomagal mu je brat, ki je bil v vojaški službi v Peterburgu. Poslanec de Maistre je rad hodil v salon Francoza Gidela in njegove lepe žene na Nevskem prospektu. Tam so postregli z znamenito čokolado;321 prav gotovo po Gruberjevem receptu. De Maistre se je sestajal s prijateljem feldmaršalom Steddin-gom, 2 švedskim ambasadorjem v Peterburgu od leta 1792 do leta 1807 ter od leta 1810 do leta 1811, in drugimi prostozidarji. De Maistre je svojo mladostniško prostozidarsko svobodomiselnost na svojevrstni način združil s prepričanjem o nerazdružljivosti znanstvenega in verskega pouka v šolah. V številnih knjigah je zahteval, naj se izobraževanje vrne duhovnikom; v tem se je povsem strinjal s prijateljem Gruberjem. De Maistru je imel Gruberja nadvse v časteh, saj se mu je zdel sposoben za ministra velikega kralja.323 Gruberju so izkazali poslednje časti v Peterburgu 29. 3./10. 4. 1805, nato pa v Polocku; tja so prenesli njegovo truplo z dovoljenjem vojaških oblasti. Za pogrebne stroške je poskrbel eden najbogatejših peterburških trgovcev Pierling, pogreb pa je organiziral novi generalni vikar Lustyg. Žalnih slovesnosti so se udeležili vsi veljaki, med njimi celo Gruberjev nasprotnik Odinec s številnimi duhovniki; ob njem pa še mnogi pološki in drugi Židje. Gruberja so pokopali v podzemlje cerkve v Spaso-Efrosinev-skem samostanu, poletni rezidenci dva kilometra zunaj Polocka, v kateri so bili pokopani tudi drugi ruski jezuitski generali.324 To je bila najstarejša cerkev v deželi; postavila jo je sv. Efrosinija v 12. stoletju.325 Lustyg je moral odpotovati v prestolnico po carsko dovoljenje za kongregacijo, italijanskim jezuitom pa je namignil, naj za svoje delegate določijo tri jezuite že nastanjene v Belorusiji, saj bi bilo potovanje v tistih negotovih časih preveč dolgotrajno. 321 Moroškin, 1870, 2: 65; de Maistre, 1995, 10. 322 Baron Karl Ludwig Boguslav Stedding (* 1746; f 1837). 323 De Maistre, 1995, 300. 324 Orlov, 1995, 372; Sapunov, 1997, 25. 325 Moroškin, 1888, 1:54. Grof Joseph Marie de Maistre (1753-1821) 2./14. 9. 1805 so jezuiti za Gruberjevega naslednika izbrali Poljaka Brzozowskega,326 ki pa, žal, ni imel Gruberjevih političnih spretnosti. Seveda kot Poljak niti ni imel prav veliko manevrskega prostora na ruskem dvoru zaradi prastarih zamer med narodoma, ki so pravzaprav pokopale jezuitska prizadevanja v Rusiji po pravilni sodbi de Maistra. Kljub temu se je Brzo-zowskemu po carskem ukazu 12. 1. 1812 posrečilo jezuitski kolegij v Polocku razviti v akademijo; podprl ga je predvsem de Maistre s knjigami in dopisi Razumovskemu. Načrt za akademijo je izdelal že Gruber. To je bila za Vilno druga univerza na ozemlju nekdanje velike kneževine in šesta v vsej Rusiji, a je začela delovati šele po Napoleonovih vojnah 8. 1. 1813.327 Papeža Pij VI. in Pij VII. sta si prizadevala za ponovno vzpostavitev Družbe; vendar pred Napoleonovim padcem to ni bilo izvedljivo. Veličasten dogodek je sledil 7. 8. 1814, ko je Pij VII. po vrnitvi iz francoskega ujetništva izdal bulo Sollicitudo Omnium Ecclesiarum in jo pre- 326 Latinsko: Thaddeus Brzozovski, poljsko: Tadeusz Brzozowski, rusko: Bžozovskii, belorusko: Tadevuš Bžazouski (* 21. 10. 1749 Krolewc; SJ 26. 8. 1765 Nešwiez; t 5. 2. 1820 Polock (Grzebien, 1996, 73; Orlov, 2002, 335; Blinove, 2002, 2001). 327 Orlov, 2002, 335-336; Sapunov, 1997, 15; Tolstoj, 1863, 119; Zaleski, 1886, 2: 160; Moroškin, 1870, 2: 470; de Maistre, 1995. 58, 293. 238 Članki in razprave Stanislav Južnič: Gabrijel Gruber med Rusi, str. 209-241 ARHIVI 27 (2004), št. 2 dal v roke Panizzoniju;328 to je bila za ostarelega bojevnika seveda velikanska čast. Vendar so bili sedemnajst mesecev pozneje jezuiti izgnani iz Peterburga v noči z 22. na 23. 12. 1815; čez pet let pa so morali (13. 3. 1820) zapustiti še Polock in celotno rusko ozemlje. Piko na i je postavila podpora nekaterih beloruskih jezuitov Napoleonu; ruski viri pa so jih seveda dolžili še hudega izžemanja podložnikov, Šolo pri cerkvi sv. Katarine je prevzelo rusko šolsko ministrstvo, jezuitske cerkve pa domin ¡kanci.329 Skupaj z jezuiti je prestolnico kmalu zapustil še de Maistre; carju pač nikakor ni šlo v račun, da jezuitskega središča ne bo mogoče obdržati v Rusiji. Pološka knjižnica je bila večinoma razgrabljena; po delih so jo odpeljali v razna ruska mesta. Arhiv akademije z rokopisi ter letopisom oziroma njegovo kopijo je romal na vzhod; del arhiva so med prvo svetovno vojno našli v Simbirsku in ga prenesli v Krakow.330 Preglednica 8: Gruberjeve dejavnosti v časovnem zaporedju Kraj in cas Profesor (katedra) Naravoslovec Inženir, arhitekt Politik Ljubljana 4. mehanika in hidravlika z hidravlika 1781 z prekop 9. 3. 1771 cesarsko 6.1768- brodarskim oddelkom na nadaljevanji -10. 12. 1777; kraljevi januar1785 liceju; 1784 in 1785; palača 1773-1783; brodarski 8. 4. 1769-1784 obrtna šola fata morgana vila Podrožnik svetnik 8. 4. Kmetijske družbe 1779 (objava 1775; navigacijski 1775-10. 12. 1787) direktor 4. 6. 1772-1781 1777 Mogilev 1785/86 mehanika Polock matematika, fizika, arhitek- razmagnetenje načrt in graditev pomočnik 1786-1800 tura 1786-1800; tudi risanje in mehanika; v zadnjih dveh letnikih retorike nižjih šol vojna in civilna arhitektura, balistika, pirotehnika ob potresu 1789; objavljeno 1790 jezuitskega kolegija 1788 generalnega vikarja jezuitov 1797-1802 Mstislav arhitektura 1787 Mogilev arhitektura 1789 Vitebsk 1789 arhitektura Litva 11./23. učni načrt za univerzo v Vilni; 8. 18001805 prevzel jo je maja 1801 Peterburg 1801-1805 rektor kolegija 29. 9./11.10. 1800; eksperimentalna fizika 1./13. 2. 1801-1805; šestletni učni program jeseni 1802 razstava škarij za striženje tankega sukna, raznih črpalk in drugih naprav pri akademiji junija 1799 general jezuitov 10./ 22.10.1802 328 Sommervogel, 6: 167; Ihglot, 1997, 91, 150, 152. 329 Steska, 1905, 46; Čurkina, 1981, 106-107; Čurkina, 1995, 14-15. Gagarin, 1878/79, 42-58; Orlov, 1995, 378; Tolstoj, 1858, 20; Tolstoj, 1874, 2: 129-130. 330 Orlov, 1995, 381-382; Blinova, 2002, 288; Historiae Collegii Polocensi (APMP T. J. Krakowu). ARHIVI 27 (2004), št. 2 Članki in razprave Stanislav Južnič: Gabrijel Gruber med Rusi, str. 209-241 211 6. Zaključek V šestnajstih letih in pol poučevanja v Ljubljani je Gruber postavil temelj obrtnemu in brodarskemu šolstvu na Kranjskem in širše v monarhiji. Njegov prekop in skrb za plovbo med Ljubljano in Beogradom sta pomenila preobrat v razvoju Ljubljane v velemestno središče ter uvod v jugoslovanske gospodarske povezave, ki so pozneje zaznamovale našo zgodovino. Gruberjeve novogradnje v Ljubljani in Polocku so nam v ponos še danes. Gruberjevo naravoslovno in fizikalno delo težko ločimo od zgodnjega dela njegovega polbrata Tobije; vsekakor pa oba uvrščamo med vodilne slovenske znanstvenike. Dolgoletno praktično pedagoško, znanstveno in tehnično delo v Ljubljani in Polocku pa je bilo le uvod v veličastne politične uspehe zadnjih let našega Gabrijela Gruberja. Za sprejetje med Gruberjeve ruske jezuite sta se priglasila še slovaški astronom Maximilian Hell z Dunaja in Laimbeckhoven,331 škof v Nan-kingu na Kitajskem.332 Tako se je Gruber z visoko politiko ponovno povezal s svojim nekdanjim sodelavcem pri načrtovanju argonavtskih prekopov Hellom, obenem pa še z najboljšim prijateljem svojega kranjskega vzornika Hallersteina, Laimbeckhovnom. 7. Literatura Andrejev, A. R. 1998. Istoria ordena iezuitov. Iezuiti v Rossiiskoi imperii, XVI-načaio XIX veka. Moskva: Russkaja panorama. APMP T. J, - Archiwum Prowincji Malo-polskiej Towarzystwa Jezusowego. Maly Rynek 8. 31-041 Krakow. Archetti, Giovanni Andrea. 1872. Les Jésuites de Russie (1783-1785). Un Nonce du Pape a la cour de Catherine II. Mémoires d'Archetti. Paris: Victor Palme; Bruxeles: A. Vromant. ARSI - Archivum Romanum Societatis Jesu. Blinova, Tamara Borisovna. 2002. Iezuiti v Belarusi. Roi iezuitov v organizacii obrazovanija i prosveščenija. Grodno: Grodnenskii gosudar-stvenni universitet. Bowers, Brian. 1998. Lengthening the Day. Oxford-New York-Tokyo: Oxford University Press. Brown, Jozef. 1862. Biblioteka piszarow assy stencyi Polskiej towarzystwa Jezusowego. Poznan: Ludwig Mezbach. (Rokopis v ARSI). Cavallo, Tiberius. 1787. A Treatise on Magnetism, in Theory and Practice, With Oiginal Experiments. London: for the Author. TT 1 Gottfried-Xavier Laimbeckhoven (Nan Hoai- Jen Ngo-Te, * 9. 1. 1702 Dunaj; SJ 27. 1. 1722 Dunaj; t 22. 5. 1787 Tang-kia hiang blizu Su-choua na Kitajskem). 332 Zaleski, 1886, 413, 427; Inglot, 2002, 358; Moroškin, 1888, 1: 459. Crétineau-Joly, Jacques-Augustin-Marie. 1845. Histoire religieuse, politique et littéraire de la Compagnie de Jésus: compose sur les documents inédits et authentiques. 1—6. Paris: Mellier; Lyon: Guyt. Čurkina, Iskra Vasiljevna. 1981. Jezuit Gabriel Gruber v Rusiji. Arhivi. 4: 107-108. Čurkina, Iskra Vasil'evna. 1995. Rusko-slo-venski kulturni stiki od konca 18. stoletja do leta 1914. Ljubljana: Slovenska matica. Dehergne, Joseph. 1973. Répertoire des Jésuites de Chine de 1552 a 1800. Rim: Institutum Historicum S. I. Dehombres, Jean, M. Pensivy. 1986/87. Es-pirit de rigueur au XVIIIeme siecle: traduction et critique d'une démonstration d'Aepinus. Science et technique en perspective. 11: 175—208. Dulac, Georges. 2000. La vie académique a Saint-Pétersbourg vers 1770 d'après la correspondance entre J. A. Euler et Formey. Académies et Sociétés Savantes en Europe (1650—1800). 221-264. G., I. 1905. Materyaly do dziejow Akademii Polockiej i szkôl od njej zaleznych. Krakow: Druk W. L. Anczyca i Spölki. Gagarin, Ivan (Jean-Xavier), S. J. 1872. Les jésuites de Russie 1772—1785: la Compagnie de Jésus conservée en Russie après la suppression de 1772 (sic!): récit d'un jésuite de la Russie Blanche. Paris: Victor Palmé. Gagarin, Ivan (Jean-Xavier), S. J. 1878/79. L'Empereur Paul et le P. Gruber, Études 3, 6l sériés, 42-58. Ryu, In-Ho L. 1973. Moscow Freemasons and the Rosicruscian Order. A Study in Organization and Control. The Eighteenth Century in Russia. (ur. Garrard, J. G.). Oxford: The Claredon Press. 198-232. Gorman, Michael John. 2003. Mathematics and Modesty in the Society of Jesus: The Problems of Christoph Grienberger. The New Science and Jesuit Science: Seventeenth Century Perspectives. Dordrecht/Boston/London: Kluwer Acadenic Publishers. 1-120. Grasselli, Jože. 1998. O jezuitih matematikih. Jezuitski kolegij v Ljubljani. 105-110. Gruber, Gabrijel, S. J. 1790. Gruber in Polo-sko. Magazin für das Neueste aus der Physik und Naturgeschichte. 13te Büch, 7ten Bandes, ltes Stück: 179. Grzebien, Ludwig. 1996. Encyklopedia wi-edzy o jezuitach na zieniach Polski i Litwy 1564— 1995. Krakow: Wydzial filozoficzny towarzystwa jezusowego. Gurikov, V. A. 1983. Stanovlenie prikladnoi optiki XV-XIX vv. Moskva: Nauka. Historia Annua Collegii Labacensis, 17221773. NUK. Ms 1544. Hlaj, Nataša. 1999. Ladijski modeli patra Gabrijela Gruberja. Primorska srečanja. 23 (št. 222/223): 767-769. 240 Članki in razprave Stanislav Južnič: Gabrijel Gruber med Rusi, str. 209-241 ARHIVI 27 (2004), št. 2 Holt, Geoffrey, S. J. 2003. A Bicentary: 1803-2003. AHSI. Januar-Junij. 72/143: 105126. Humboldt, Friedrich Wilhelm Heinrich Alexander baron. 1814-1825. Relation historique du Voyage aux Régions équinoxiales du Nouveau Continent. Paris. - Ponatis: 1970. Stuttgart: Brockhaus. Inglot, Marek, S. J. 1997. La Compagnia di Gesù nell'impero Russo (1772—1820) e la sua parte nella restaurazione generale délia Compagnia. Roma: Editrice Pontificia Università Gregoriana. Inglot, Marek, S. J. 2002. Gabriel Gruber, S. J. (1740-1805): nel bicentario délia sua elezione a generale délia compagnia di Gesu. Archivum historicum Societatis lesu. 71/142: 353-368. -Delni prevod: 2003. Družba Jezusova, Gabrijel Gruber in Pavel I. Tretji dan. 32/6-7: 130-131. James, Willam A. 1992. The Jesuits's Role in Founding Schools in Late Tsarist Russia. In Religious and Secular Forces in Late Tsarist Russia. Uredil Charles E. Timberlake. Seattle/ London: University of Washington Press. Juričic, Daniela. 1990. Gabrijel Gruber - ob 250-letnici rojstva. Arhivi. 13/1-2: 52-55. K., A. 1895. O zemeljskih potresih na Kranjskem v 18. stoletju. Izvestja muzejskega društ\>a za Kranjsko. 260—261. Kipel Vitaut. 1993. Belarusi v SŠA. Minsk. -Prevod: 1999. Belarusians in the United States. Lunham/New York/Oxford: University Press of America. Kopatkin, Viktor, S. J. 1934. Gabrijel Gruber S. J. in njegov prekop. Kronika. 1/1: 8-14. Lebrun, Richard (ur.). 2001. Joseph de Maistre's life, thought and influence: selected studies. Montreal/Ithaca: McGill-Queen's University Press. De Maistre, Joseph. 1983. Ecrits Maçonniques de Joseph de Maistre et de quelque-uns de ses amis franc-maçons. Geneve: Editions Slatkine. De Maistre, Joseph. 1995. Peterburgskie pisma 1803-1817. S.-Peterburg: Inapress. Markovic, Željko. 1968, 1969. Rude Boško-vič. Zagreb: JAZU. Mendelson, Johanna. 1978. The Jesuit Haciendas of the College of Popayan: the Evolution of the Great Estate in the Cauca Valley. Saint Louis: Disertacija na univerzi Washington. Mihnevič, D. E. 1955. Očerki iz istorii kato-ličeskoi reakcii (iezuiti). Moskva: Izdaj ateljstvo Akademii nauk SSSR. Moroškin, Mihail Jakovlevič. 1867. Iezuiti v Rosii: s carstvovanija Ekaterini II—i i do našego vremeni. Cast 1. Sankt-Peterburg: E. I. V. Kan-celari. - Ponatis: 1888. Peterburg: Tipografija tovariščestva "Obščestvennaja Poljza". Moroškin, Mihail Jakovlevič. 1870. Iezuiti v Rosii: s carstvovanija Ekaterini Il-i i do našego vremeni. Čast vtoraja, obnimajuščaja is toriju iezuitov v carstvovanije Aleksandra I-go. Sankt Peterburg: Vtoro Otdelenije Sobstvenoi Ego Imperatorskog Veličanstva Kancelarii, Novik, V. K. 1999. Akademik Frants Epinus (1724-1802): Kratkaja biograficheskaja kronika. VIET. 4: 4-35. Orlov (Arlou), Uladzimir. 1995. Taini Po-lockoi istorii. Minsk: Belarus. - Beloruski prevod: 2002. Tajamnici polackai gistorii. Minsk: Polimja. - Delni slovenski prevod: Janez Mi-helčič. 2002, Delovanje Gabrijela Gruberja v Belorusiji. Slovenski jezuiti. Februar. 36-2 (207): 52-54. Orlov (Arlou), Uladzimir, Gerasimovič. Emi-cer. 2003. Iljustravana gistoria Kaina Belarus. Minsk. Petruccelli della Gattina, Ferdinando. 18641866. Histoire diplomatique des conclaves. I -4. Bruxelles/Paris: A. Lacroix, Verboeckhoven, etc. Piechnik, Ludwik, S.J. Puchowski, Kozimerz, S. J. 1996. Z dziejow Aylmae Matris Vilnensis. Krakow: Wydawnictwo WAM Ksieža Jezuici. Pierling, Paul. 1896. La Russe et le Saint-Siege. Études diplomatiques. 1-5. Paris: Pion. Poplatek, Jan, Paszenda, Jerzy. 1972. Slownik Jezu itow arty stow. Krakow: Wydawnictwo Apo-stolstwa Modlitwy. pl. Radies, Peter Pavel. 1903. Geschichtliche Erinnerungen an das grosse Erdbeben in Fiume im Jahre 1750. Die Erdbebenwarte. 2/11-12: 17. - Poseben odtis: 1903. Laibach: Druck von Ig. Von Kleinmayr & Fed. Bamberg. Ricca, Francesco. 1789. Elogio storico deVAbate Ruggerio Giuseppe Boscovich. Milano. Rouët de Journel, Marie Joseph S. J. 1922, 1927. Nonciature dArezzo, 1802-1806. 1-2. Rome: Imprimerie polyglotte Vaticane. Rouët de Journel, Marie Joseph. 1922. La Compagnie de Jésus en Russie: un college de Jésuites a Saint-Pétersbourg, 1800-1816. Paris: Librarie Académique Didier. Rule, William H. 1853. Celebrated Jesuits. Vol. II A Cardinal, a Mandarin, and a Refugee. London: John Mason. Sapunov, Aleksej Parfjonovič. 1890. Zametka o kollegii i akademii iezuitov v Polocki. Vitebsk. - Ponatis: 1997. Polock: L. F. Danjko. Schiffer, Michael Brian. 2003. Draw the Lighting Down. Benjamin Franklin and Electrical Technology in the Age of Enlightenment. Berkeley/Los Angeles/London: University of California Press. Serajnik-Vavken, Juša. 1959/60. Stavbni razvoj Gruberjeve palače v Ljubljani Kronika. 7/3: 174-185. Ser še, Saša. 2000. Začetki obrtnega šolstva na Kranjskem v obdobju 1750-1850. Arhivi. 22/2: 41-46. Sommervogel, Carlos, S. J. 1890-1900. Bibliothèque de le Compagnie de Jésus, Première ARHIVI 27 (2004), št. 2 Članki in razprave Stanislav Južnič: Gabrijel Gruber med Rusi, str. 209-241 211 partie: Bibliographie par les Pères Augustin et Aloys de Backer, Nouvelle Edition par Carlos Sommervogel, S. J. Strasbourgeois, Bruxelles -Paris: publiée par la province de Belgique, Tome I-IX. Stepling, Joseph. 1775. Neigung der Magnetnadel in Prag beobactet in Februaren 1775. Abhandlungen einer Privatgesellschaft in Böhmen zur Aufnahme der Mathematik, der vaterländischen Geschichte, und der Naturgeschichte. Zum Druck befordert von Ignaz Edlen von Born (Wolfgang Gerle, Prag) 1: 387-388. Stepling, Joseph. 1782. Fragen über das Erdbeben, welche der philosophische Versammlung im Jahre 1757 fen 29 Jänner vorgelegt worden. Abhandlungen einer Privatgesellschaft in Böhmen zur Aufnahme der Mathematik, der vaterländischen Geschichte, und der Naturgeschichte. 6: 218-240. Steska, Viktor. 1905. P. Gabriel Gruber. MMK. 43-46. Szybiak, Ireny (ur.). 1995. Zdziejow edukaciji w Polsce XVIII Wieku. Studia. Warszawa: Wi-dawnictwo "Zak". Tolstoj, grof Dmitrij Andrejevič. 1863. Le catholicisme romain en Russie. Paris; Dentu. — Ponatis: 1874. - Prevod: 1874. Romanism in Russia: an historical study. 1-2. London: Hâves. 1971. New York: AMS Press. Vrhovnik, Ivan. 1905. Mali zapiski. Kdaj je prišel Gruber v Ljubljano? MMK. 15: 98-99. Zaleski, Stanislaw, S. J. 1886. Les Jésuites de la Russie-Blanche. Paris: Letouzeu et Ané. I—II. Zaleski, Stanislaw, S. J. 1900-1905. Jezuici w Polsce. Lwow: Drukarna Ludowej. - Ponatis: 1905. Krakow: W. L. Anczyca i Sp. I-IV.