Kdaj vendarle sojenje celjskemu patologu? Poskusi rušenja oživitve Rimskih Term Šentjurske jaslice - paša za oči in dušo @ Želite da so vaša okna .SjEfß^fc bolj varna in hkrati vaš y^rWyV prostor prezračevan A ii^L^ftlk. tudi ko so zaprta? I/ CELJE MIK d.o.o., Gaji 42b, Celje "NOVA" O KNA prednost j® v kvaliteti 080 1 2 24 www. mik-ce.si Murska Sobota Maribor Celje Ljubljana Izola Nova Gorica Kranj FotorfiREGORKÄTHr 2 DOGODKI NOVI TEDNIK JAVNE NAPRAVE, d.0.0. - Wšk ^BBF NAROČILO ZABOJNIKOV ZA KOSOVNE ODPADKE (odsluženo pohištvo, bela tehnika, gradbeni material...) Za informacije o dostavi in ceni pokličite na tel.: 425 64 00 ali GSM: 041 669 362 (do 14. ure) Zaradi Cinkarne bodo tožili državo Na evropskem sodišču naj bi krajani zahtevali skoraj 12 milijonov evrov odškodnine - Prvih 30 tožb bodo vložili že danes Sredi tedna je kot strela z jasnega odjeknila vest, da namerava 120 ljudi zaradi izpustov iz Cinkarne Celje na evropskem sodišču za človekove pravice v Stras-bourgu tožiti državo. Kot je zatrdila njihova odvetnica Nina Zidar Klemenčič, ne gre zgolj za grožnjo, saj je tožba vsebinsko že pripravljena, trajalo pa bo nekaj časa, da se pripravijo še konkretni povzetki škodnih posledic za vsakega oškodovanca posebej. In zakaj proti državi? Ta ni bila uspešna pri nadzorovanju in omejevanju onesnaževanja, ki izvira iz zasebne industrije. Kdo vse je na seznamu 120 krajanov, ki so za iskanje pravice v Evropi pooblastili odvetnico Nino Zidar Klemenčič, ni znano, zagotovo pa je med njimi Marta Slakan s Proseniškega, ki že več let v žvezizTiližnjo deponijo sadre Cinkarne Celje bije bitko z mlini na veter. Kaj je bil glavni povod, da so se obrnili na evropsko sodišče, kakšne odškodnine bodo zahtevali (govori se o 100 tisoč evrih ali skupaj 12 milijonov evrov odškodnini še ne želi povedati, obljubljk pa, da bodo krajani kmalu pripravili novinarsko konferenco, na kateri bodo vse razjasnili. O tožbi tako zaenkrat odprto gori le njihova odvetnica, ki ob tem omenja večje število rakavih obolenj v Celju, pa ignoranco inšpektorskih služb, in podobno. »Tožba se pripravlja. Pritožniki zatrjujejo pozitivno odgovornost države, da sprejme ukrepe, 3 katerimi zagotovi pravice državljanov po 8. člena evropske konvencije o človekovih pravicah, ki govori o pravici do spoštovanja zasebnega in družinskega življenja in se nanaša tudi na pra- o do zdravega življenjskega okolja.« Rakavosti ne bodo dokazovali Ker je vzrok rakavega obolenja težko dokazati, bodo dokazovali škodne posledice. »Ravno zato so se odločili za tožbo v tujini, ker v Sloveniji ni učinkovitega pravnega sredstva, ki bi jim priznalo škodo, ki nastaja. Gre za širši obseg škode, ne pa za konkretne posledice, kot na primer konkretno rakavo obolenje. Prekomerno onesnaževanje vpliva na zdravje in kvaliteto življenja ter uživanja družinskega in zasebnega življenja. Takšno stanje povzroča nemir, stres in jezo zaradi življenja v okolj-sko močno degradiranem območju. Vse to so podlage za odmero odškodnine, ki bo- do določene glede na vsak posamezen primer, elementi, ki jih bo sodišče upoštevalo pri presojanju utemeljenosti višine, bodo izpostavljenost onesnaževanju, čas izpostavljenosti, resnost posega v pravico do zdravega življenjskega okolja, eventualne posledice na zdravju in podobno. Ljudem gre tudi odškodnina za premoženjsko škodo zaradi manjvrednosti nepremičnin v degradiranem območju.« Kot navaja Zidar Kleme-ničičeva, so podlaga tožbe številne analize, ki so bile izvedene s strani neodvisnih tujih institucij, rezultati analiz pa bodo tožbi priložene kot dokazni material. »Lahko pa pojasnimo, da so meritve prašnih delcev v mesecu juliju 2006 pokazale porazno stanje v količini prahu in kadmija, ki oba presegata mejne vrednosti. Vedno, ko je prišlo do povečanja težav in sicer pekočih občutkov v sluznicah grla, nosu, pekočih oči, težav pri dihanju, so prebivalci zahtevah ukrepanje in izvajanje meritev pristojne inšpekcije, ki ni ukrepala, še več, pri zadnjem izlivu iz odlagališča sadre inšpektor izjavil na zapisnik policije, da zadevo pozna že 20 let, da ni sporna in da sploh ne bo prišel odvzeti vzorca. Vzorce je odvzela in analizirala Cinkarna sama.« Inšpektorji po črki zakona Inšpekcijske službe vse očitke zavračajo. Kot je pojasnila tiskovna predstavnica republiškega inšpektorata za okolje in prostor Helena Lovše Vrhovec, inšpektorji območne enote Celje redno nadzirajo obrate in proi- zvodnjo, ki poteka v Cinkarni Celje, ter tudi vse tri deponije, ki jih uporablja Cinkarna za odlaganje različnih vrst odpadkov. »V zvezi z obratovanjem Cinkarne smo ; prejeli v zadnjih letih kar precej- prijav nezadovoljnih občanov, ki živijo v bližini obrata, predvsem tistih, ki si v pogajanjih s Cinkarno niso uspeli pridobiti odškodnin oziroma niso dosegli, da bi jim le-ta zaradi bližine deponije ali bližine proizvodnje odkupila nepremičnine. Na vse prijave smo reagirali, seveda v okviru svojih pristojnosti. Prijave so se nanašale na nekontrolirane izpuste iz deponij in izpuščanje žvepla v okolje. V obeh primerih se je izkazalo, da prijave niso bile upravičene,« je zapisala ter v pojasnilo dodala, da inšpekcija za okolje nima nobenih pristojnosti v zvezi s kontrolo stanja okolja in morebitno odpravo negativnih posledic stanja v okolju, vedno pa ukrepa v primeru ugotovljenih kršitev predpisov, ki jih nadzira. Posredna krivka Cinkarna »Če imate kemijsko industrijo, potem je dejstvo, da določene emisije so,« se prav nič ne spreneveda tehnična direktorica Cinkarne Celje Nikolaja Podgoršek Selič. »Tega se ne da preprečiti. Nikoli več niso emisije na ravni ničle. So pa zanje predpisane zakonsko dovoljene vrednosti in za nas je obvezujoče, da se teh normativov držimo. V zadnjih petih letih smo v naprave za zmanjšanje izpustov vložili 22 milijonov evrov, zadnja sanacija je bila septembra letos. Zdaj smo sanirali vse vire, pri katerih smo prekoračevali da- ne vrednosti. Smo pa to morah narediti ilegalno, saj lokacijski načrt Še ni sprejet.« Slednjega, ki vsebuje tudi razširitev dejavnosti, bodo svetniki obravnavali v torek, zato bomo zapletem zvezi z njinf obširneje razčlenili v torkovi številki. O podobnem primeru je evropsko sodišče že odločalo. »Gre za primer Fade-jeve proti Rusiji, kjer je ugotovilo, da je država odgovorna, ker ni izpolnila obveznosti nadzorovanja onesnaževanja iz jeklarske industrije v okolici, kjer je ta gospa živela. Prav tako je tovarna spremenila prostorske akte in tako povečevala področje tovarne na račun stanovanjskega poselitvenega okolja,« navaja Nina Zidar Klemenčič. Ravno v tem času želi tudi Cinkarna Celje modernizirati in razširiti svojo dejavnost. Okoličani Cinkarne in njene deponije sadre so v preteklosti od podjetja glasno zahtevah odškodnine, mesečne rente ali odkupe nepremičnin, vendar jim Cinkarna ni prisluhnila. Jim bo sedaj, ko grozijo s tožbo? »Če v enem trenutku ljudje zahtevajo ogromne rente, lahko Cinkarna v hipu iz uspešnega postane neuspešno podjetje,« meni Podgoršek Seličeva. »Če gre za tri, pet ljudi, se še lahko pogovarjaš, ko pa število masovno naraste, niti ni več možno postaviti meje. Prideš v klobčič, iz katerega se nikoli več ne izviješ. Ostane le še zaprtje tovarne in s tem odpustitev 1.134 ljudi.« ROZMARI PETEK Foto: GREGOR KATIČ KRATKE-SLADKE MDN Ura za boljši jezik »Ja sam mislio, da je Celje velik klub (mislil sem, da je Celje velik klub).« Kasim Kamenica na Valu 202 v sredo, 12. decembra, med 21. in 22. uro. UVODNIK Za vse je kriva Cinkarna?! Pa smo v Celju dobili novo »rakavo« afero. Natančneje, zadnja je bila v Socki, kjer se je cela vas dobesedno sprla z domačinko, ki je nič hudega sluteč to obelodanila javnosti. Za zadnjo so poskrbeli okoličani odlagališča sadre (no, najbrž gre tudi v tem primeru za domačinko), ki pa niso poskrbeli le za medijsko afero, temveč bodo s tožbo odšli kar v Strasbourg na --■ evropsko sodišče za čbvekove pravi- ROZMARI PETEK ce.. Res je, da le-ti že dolgo opozarjajo na škodljive posledice, ki jim jih povzroča Cinkarna. Pred leti so od nje skušali izsiliti odškodnine in rente, a jim ni uspelo. Cinkarna pač dela vse po normativih, zato ji prav nič ne morejo. V določenih primerih pomaga lokalni skupnosti pri gradnji infrastrukture, objektov javnega značaja, zato jih nekateri rade volje spregledajo tistih nekaj sumljivih in smrdljivih izpustov. Spet drugi se zavedajo, da je bila Cinkarna na tem območju pred njimi, tretji pa vedo, da tudi sami niso nedolžni, ko gre za ohranitev čistega okolja. Kdo pretirava in kdo stvari jemlje prelahko, je težko soditi, če nisi v koži enih ali drugih. Tudi o tem, kaj bolj povzroča rakava obolenja, stres in jeza ali škodljive emisije, bi lahko v nedogled debatirali. Edino, kar lahko brez zadržkov povem, je, da sama niti slučajno, z odškodnino ali brez, ne bi živela v neposredni bližini odlagališča sadre. Drugo pa je, kako bi mi uspelo zemljišče tam prodati in si ga nato kupiti drugje. Takšnim naj bi Cinkarna že odkupila nepremičnine oziroma se z njimi še dogovarja, ostalim, ki n živijo v neposredni bližini odlagališča, pa ne namerav ponuditi ničesar. Po svoje jih lahko razumemo, saj če bi izjemo naredili pri enih, bi se prej ali slej našli še drugi. Pa ne le v primeru Cinkarne. Namera 120 posameznikov, ki so se odločili za tožbo, vsepovsod ni ravno dobro sprejeta. Najverjetneje pri vseh, ki so proti, ne gre le za zavedanje, da smo za stanje okolja, v katerem živimo, krivi vsi (med največjimi onesnaževalci zraka je namreč promet, ne industrija), temveč malo tudi na nekaj pristne slovenske »fovšije«. Pri večnih borcih z mlini na veter pa za trmasto vztrajanje, čeravno skorajda vsi priznavajo, da je stanje sedaj bistveno bolj sprejemljivo, kot je bilo še pred septembrom letos, koje Cinkarna zaključila z naložbo, po kateri mejnih vrednosti ne presega več. sew isu 3 Hofer sporoča Za pregled se bo treba naročiti Nepotrebno čakanje pred zdravniškimi ordinacijami bi naj skrajšal sistem naročanja. Z njegovo pomočjo naj bi slovenski bolniki na osebne zdravnike od aprila 2008 dalje čakali v povprečju največ 20 minut Eno izmed oblik naročanja so torej dolžni uvesti vsi osebni zdravniki, prav tako pa pričakujejo, da bodo nova pravila sprejeli in upoštevali tudi bolniki. Tej temi je bil namenjen regijski posvet vodstva javnih zdravstvenih zavodov in zasebnih zdravstvenih delavcev na povabilo celjske območne enote Zavoda za zdravstveno zavarovanje. Raziskave kažejo, da je povprečni čas čakanja v ambulantah, kjer nimajo uveljavljenega sistema naročanja bolnikov, kar pol ure daljši v primerjavi z ambulantami, ki so uvedle različne sisteme naročanja bolnikov. Za zdravstveno blagajno so tudi pomembni podatki, da je mogoče z naročanjem za približno 12 odstotkov znižati število bolnikov, ki prihajajo na pregled in kar za 29 odstotkov stroške za obravnavo vam-bulanti. Ker gre zmanjšanje na račun »pogostih obiskovalcev«, bi naj s tem zagotoviti več časa za preglede ostalih bolnikov. Posamezna ambulanta si bo lahko sama izbrala način na- ročanja, pri tem pa bo morala upoštevati, daje nujne preglede, ko je ogroženo življenje, dolžna opraviti takoj oziroma v 24 urah, v treh dneh mora pregledati akutno zbolele in tiste, ki se jim je poslabšalo kronično stanje ter bolnike, ki so se dolžni zgla-siti pri zdravniku zaradi delovne zakonodaje. Za redne kontrolne preglede bo imela 7 dni časa. Sistem bo deloval, če bodo bolniki poznali pravila naročanja in jih tudi spoštovali. V prvi vrsti to pomeni, da bodo imeli naročeni bolniki prednost pred ne-naročenimi, razen, kadar bo šlo za nujne primere. Druga novost, uvedba on-li-ne sistema kartice zdravstvenega zavarovanja,zahteva priprave samo pri izvajalcih zdravstvenih storitev. S pilotno uvedbo bodo začeli spomladi v novo-goriški območni enoti, povsod v Sloveniji, tudi na Celjskem, pa bodo sistem uvedli do aprila 2009. Ko bo sistem zaživel, zdravstvenih kartic ne bo več potrebno potrjevati na sar postrežnih terminalih. MBP Naročanje je urejeno že v večini ambulant zdravstvenih domov celjske regije in pri veliki večini zasebnih zdravnikov. St 99 -14. december 2007 Jlavo TANDIL Pralni prašek 2 vi za 54 pranj, 5.13 kg. WC-FIX Dvojni WC osvežilec 3 x55 ml KJE SO NAŠI POSLANCI Preddopustniška nesoglasja Poslanci si zadnjikrat v letošnjem letu zrejo v oči na svoji redni seji. Čakata jih sicer še dve ceremonialni druženji, ko bodo slovesno sprejeli prisego novoizvoljenega predsednika in se spomnili plebiscitne odločitve izpred 17 let. Uradno pa so od 20. decembra do 10. januarja na zasluženem dopustu. Med prvimi temami zadnjega delovnega srečanja so bih člani programskega sveta RTVS, saj je odstopil član tega sveta Gregor Pivec, hkrati pa se konec januarja prihodnje leto izteče mandat polovici od 16 članov. Pivec se je svojemu članstvu moral odpovedati zaradi političnega napredovanja, saj je postal prvi mož mariborske SDS, zakon pa članom organov političnih strank ne dopušča še odločanja o RTVS. Za Pivče-vega naslednika bo objavljen javni poziv poslušalcem, gledalcem, organizacijam in. društvom, naj predlagajo svoje kandidate. Hkrati je man-datno-volilna komisija že predlagala osem imen namesto tistih, ki se jim članstvo izteče. Izbiranje osmerice ni minilo brez zapletov, saj je opozicija večini znova očitala izbiranje po političnih merilih. Za laično javnost bo gotovo zanimiva novica, da bo v programskem svetu Zveza društev rejcev drobnice Slovenije, iz naših krajev pa prihaja ravnatelj I. gimnazije v Celju mag. Anton Šepe-tavc. Da programski svet državne televizije čaka naporna naloga, so sredi tedna dokazovali tudi na okrogli mizi Praznost TV-zaslona, kjer je bilo med drugim slišati, da je televizija zaspala., saj zadnjih 20 ali celo 30 let ni doživela bistvenih sprememb, kar ni pošteno do gledalcev, ki jo plačujejo in pričakujejo spremembe na boljše. Hkrati so udclcžcnci razpra ve ugotovili, da smo v prelomnem obdobju, ko v ospredje stopa internet, televizijski program in vsebine pa so obravnavani predvsem s tržnega učinka. Primer je infotaiment, združevanje novinarstva in zabavnjaštva, ki ogroža temeljne vrednote novinarske etike. Omeniti so tudi prekomerno oglaševanje in navedli nedavno predvajanje filma Sutjeska na Pop TV, ki so ga kar enajstkrat prekinili z oglasi, kar je več kot dovoljuje zakon o medijih. Poslanci so se včeraj lotih tudi novele zakona o varstvu potrošnikov, ki slednjih ne bo zaščitil pred komerciali-zacijo medijev, bo pa zagotovil bolj dosledno rabo slovenščine pri poslovanju podjetij s potrošniki. Predlog so podprli v vseh poslanskih skupinah. Skupna sreča pa se je zrušila pri zakonu o pacientovih pravicah. Poslanske skupine se strinjajo le v toliko, da je potreben, o vsebini pa vlada očitna zmeda, saj so prvi predlog vrnili v tritedensko usklajevanje na ministrstvo, na poslanskem odboru pa so na spremenjeno besedilo vložili dopolnila na kar 87 od 91 členov. Zato se je Bojanu Kontiču (SD) zdelo, da bo zakon na koncu neusklajen sam s sabo, bolniki pa si z njim ne bodo mogli pomagati. V opoziciji so prepričani, da je zakon nepregleden in narejen brez sodelovanja bolnikov, z njim pa ni dosežen osnovni namen, saj naj bi bile poti do uveljavljanja pravic bolnikov zapletene. V SNS so predlog zakona označili kar kot predvolilno politično farso. Ker je osnutek zakona v prvi obravnavi podprlo 61 poslancev, nihče pa ni bil proti, je Franc Jazbec (SDS) poudaril, da je bilo med podporniki tudi 17 opozicijskih poslancev in da je zato kritiziranje »neresno dejanje«. V SDS namreč menijo, da je besedilo zakona kljub številnim popravkom sedaj bolj jasno ter oblikovano bolj koncizno in ncd voumno. Zakon naj bi bil po njihovo izključno v korist bolnikom. SEBASTUAN KOPUŠAR AKCIJA ZIMA 2DDB! PROMOCIJSKA PONUDBA! OaSHSISB*«: Dodatne Informacije: 03 42 88 112 03 42 88 119 e-mall: info@tumsel<.r iektro www.radioceije.com Z vodo do turistov V Kostrivnici zaznamovani z izviri mineralne vode - Ko je treba, priskrbijo hrano za 1.500 ljudi - Bikovske matere, vinogradi in bogata zgodovina Kostrivnica v jesenskih barvah V akciji NOVI TEDNIK V VAŠEM KRAJU bomo obiskali BEZINO. Našo novinarko boste našli v ponedeljek, 17. decembra, ob 18. uri v domu krajanov, kjer ji boste lahko zaupali zanimivo zgodbo adi ji predstavili problem. Če želite, da pridemo tudi v vaš kraj, nam pišite ali nas pokličite! 12 vasi, 1.400 prebivalcev, izviri mineralne vode, občina Rogaška Slatina -to je KS Kostrivnica, ki leži pod Bočem. Verjetno so prav lega in številni izviri mineralne vode vplivali na njeno bogato zgodovino. Nekoč naj bi bilo tam 12 vodnjakov, zato so že od nekdaj ljudje denar služili z mineralno vodo. Voda je bila tudi v imenih vasi - na primer Spodnja Kostrivnica s Slatino. In prav tam so po 40 letih odprli vodnjak Kraljevega vrelca in se lotih njegove prenove, ki so jo končali lani. Pri enem od čiščenj so našli celo keltski denar. Kot kaže, naj bi zdravilne učinke kostrivniške slatine poznali že pred našim štetjem. Še bolj so jo izkoristili Rimljani, saj je tam mimo vodila rimska cesta, pred 200 leti pa so vodo izvažali celo v Egipt in jo kot zdravilo prodajah v lekarnah. V Kostrivnici izvirajo tudi tri vode, ki jih lahko kupimo v trgovinah: donat Mg, tempel in tiha. Prej omenjena rimska cesta je vodila mimo cerkve sv. Lenarta, ki šteje že častitljivih 900 let, do utrdbe, katere ostanke lahko vidimo še danes. Predsednica krajevne skupnosti Marija Čakš me pouči, da je bila to nekoč tudi farna cerkev. A je neke noči v 18. stoletju močno neurje sprožilo plaz, ki je v dolino odnesel bližnje hleve. Zato je takratni župnik dosegel preselitev fare v Kostrivnico. Kostrivnica je nekoč imela tudi svojo glažuto (steklarno) pod vznožjem Boča. In kaj bi tam drugega izdelovali kot steklenice za polnjenje vode? Če so na vodi gradili preteklost, želijo v Kostrivnici z njeno pomočjo zastaviti prihodnost. Turistično prihodnost. Tudi krajevni praznik so zato poimenovali po vodi, pri čemer se vsako leto veselijo praznika vode, ki ga slavijo med 24. in 26. junijem. Pohvalijo se lahko z rastiščem veli-konočnice v Galkah, dobro pa uspevajo tudi vinogradi. Poskrbeli za 1.500 ljudi Kostrivničani se radi družijo v društvih. V sklopu kul-turno-prosvetnega društva, ki ga vodi Martin Druško-vič, deluje vokalna skupina Sled, ki je sodelovala tudi na Klicu dobrote. Folklorna skupina trenutno ne deluje, dramska sekcija pa že igra predstavo Čaj za dve Toneta Partljiča. »Žensk imamo preveč in vsem, zlasti ko gre za vloge v predstavah, ne moremo ustreči, fantov pa primanjkuje v vseh sekcijah.« Vsako leto pripravijo festival narodnozabavne glasbe, ki zlasti mlajšim ansamblom služi kot odskočna deska na slovensko glasbeno sceno. »V zakulisju naših prireditev in predstav se dogaja marsikaj,« je priznal Druškovič, a takoj dodal, da to ni za javnost. In ker vedno radi poskusijo kaj novega, so pripravili še ocenjevanje salam -salamijado. »Lani smo po njej obljubili izlet, na katerega smo šli šele pred kratkim, zato je letos odpadla. A bomo prihodnje leto spet postavili svoje izdelke na pokušino,« je povedala Slavica Strniša iz Turističnega društva Kostrivnica. Da je slednje zaživelo v zadnjih štirih letih, je potrdila tajnica Milena Jagodič. Letos so namreč pripravili že četrto razstavo, na kateri so predstavili ustvarjalnost krajanov. Še kako pestro je bilo julija ob novi maši sokra-jana Primoža Jakopa, ko se je v Kostrivnici zbralo več kot 1.500 ljudi. In vsem je bilo treba postreči - spekli so kar 400 kilogramov peciva in 130 velikih hlebcev kruha. Ena redkih kmetij, ki se ukvarja izključno s kmetijstvom, je Erjavčeva, ki je za Svoje zgodbe so nam zaupali (z leve): Mihaela Ogrizek, Fanika Erjavec, Slavica Strniša, Milena Jagodič, Martin Druškovič in predsednica KS Kostrivnica Marija Čakš. svoj razvoj v Brezju pri Podplatu dobila tudi občinsko priznanje. Njihova glavna panoga je proizvodnja mleka. 25 krav molznic da 160 tisoč litrov mleka letno. »Pa bikovske matere vzgajamo,« doda Fanika Erjavec, ki z možem Francem vodi kmetijo. »Bikci teh krav gredo v vzrejališče v Mursko Soboto in jih uporabljajo za osemenjevanje.« Imata tri sinove in kot kaže bo s kmetijo gospodarila tudi naslednja generacija. Srednji sin že študira živinorejo. »In zdaj ko so sinovi dovolj veliki, si s Francem lažje privoščiva dopust. Čeprav,« priznava Fanika, »so otroci med tednom v šoli in takrat morava skrbeti za kmetijo sama.« »Ja, Franc je tako zaposlen, da ni mogel priti v dramsko skupino,« se pošali Martin. »Pa vse vaške mucke nahrani z mlekom,« doda Slavica. Še en Franc, in sicer Ogrizkov, je na srečanje poslal le ženo. Z Mihaelo imata v Zgornjem Gaberaiku kmetijo s petimi hektari vinogradov. »So na odlični gričevnati legi,« pove Mihaela Ogrizek. In da so lahko ponosni na svoja vina, pričajo tudi številna priznanja. Ljubezen do grozdja in vina se kaže tudi v imenu prvorojenca Martina. Večino vina prodajo na kmetiji, manjši del ga ustekleničijo. In prav pred dnevi so imeli novoletne polnitve. Ne pozabimo še na športno letališče, ki naj bi ga s pridom uporabljala tudi Slovenska vojska, pa planinsko društvo, ki si je na Bo-ču večinoma s prostovoljnim delom uredilo kočo, zdaj pa želijo tam postaviti še otroško igrišče, in društvo upokojencev, ki ima kot eno redkih svoj dom. Aktivni so tudi gasilci. ANDREJ KRAJNC Vodnjak Kraljevega vrelca so obnovili lani, zdaj ob njem postavljajo še 200 let star kozolec. Turizem Je ključ Obnove bodo življenje v kraju zaznamovale tudi prihodnje leto. Ob vodnjaku Kraljevega vrelca že postavljajo kozolec toplar, star okoli 200 let, ki so ga prestavili iz Spodnjega Gabernika in ga tako rešili pred propadom. Slavica Strniša je priznala, da ji je bilo kar hudo pri srcu, ko se je morala posloviti od kozolca, ki je bil njen sosed več kot 20 let. In v slovo je napisala pesem, ki jo bo verjetno premierno v celoti prebrala ob odprtju prestavljenega kozolca. Predsednica KS je pripravila program vodne turistične poti ob Kostrivnici, za uresničitev katerega pričakujejo tudi evropski denar. Tako bi ob Kraljevem vrelcu sprejemati turiste, jim pripravili program, z degustacijami bi se predstavile kmetije, potem pa bi jih popeljati po krajevni skupnosti - vse v želji, da bi vasi živele od turizma. Za prihodnje leto je že v načrtu obnova Ignacijevega vrelca, čez nekaj let bodo uredili muzej vode in obnovili star mlin. Načrtov pa je še veliko. »Če greste z Boča proti Kostrivnici in se na določenih točkah ustavite, se zazrite v dolino in videli boste, da je Kostrivnica tako lepa vas, da lahko samo stojiš in gledaš,« je za konec še svetovala Slavica Strniša vsem, ki imate radi naravo. m St. 99 - 14. december 2007 in inn 5 Kučan o aktualnih problemih Dvorana Kulturnega centra v Laškem je bila v sredo polna kot le malokdaj. Držav-nozborski poslanec in radeš-ki župan Matjaž Han je namreč pripravil poslanski ve-, na katerem je gostil bivšega predsednika države Milana Kučana. Govorila sta predvsem o aktualnih problemih, s katerimi se sooča Slovenija. Najprej sta se Han in Kučan dotaknila izida nedavnih predsedniških volitev. Kučan je dejal, da smo dobili dobrega predsednika ter da so bile zadnje volitve priložnost, da so ljudje pokazali, kaj si mislijo o trenutnih razmerah v Sloveniji. Prepričljiva zmaga Danila Türka dokazuje, da si Slovenci želimo sprememb, je dejal Kučan in izrazil kritiko vladi oziroma njenemu predsedniku, ki je, s tem ko je zahteval glasovanje o zaupnici, brez realnega razloga povzročil vladno krizo. Glede sindikalnih protestov je Kučan dejal, da se mu zdijo povsem legitimna stvar, pri čemer v njih vidi globljo težavo: »V Slove- niji se govori o visoki gospodarski rasti, problem pri tem pa je, da dobrobiti ne uživajo vsi, ki so jo ustvarjali.« Beseda je nanesla tudi na obvladovanje medijev. »Slab je tisti lastnik, ki misli, da lahko diktira uredniško politiko in vsebino. Dober lastnik le določi koncept medija, znotraj katerega so novinarji samostojni in delujejo neodvisno in profesionalno,« je dejal Kučan, o odnosu politike do medijev pa je dodal: »Politika nikoli ne more biti zadovoljna z mediji, ker so mediji njeno ogledalo. Ko se človek zjutraj brije, najbrž ni vedno zadovoljen s svojim obrazom. Tedaj ima dve možnosti: da se do konca obrije, ali da razbije ogledalo. In če politika razbije svoje ogledalo, je to v njeno škodo.« Bivši predsednik je še poudaril, da bodo v Sloveniji potrebne reforme, da pa je Slovenija kljub temu uspešna država/ki bo s predsedovanjem Evropski uniji le še pridobila na ugledu. BOJANA AVGUŠTINČIČ Milan Kučan je na poslanskem večera v Laškem s poslancem Matjažem Hanom razpravljal o aktualnih problemih v Sloveniji. Bogovič namesto Šrota Na prednovoletnem in delovnem srečanju so se v torek v Celju sestali člani kluba županov Slovenske ljudske stranke. Na mestu predsednika je Bojana Šrota, ki je medtem postal predsednik SLS-a zamenjal župan Krškega Franc Bogovič, na mestu podpredsednice pa je Ireno Majcen, zdaj podpredsednico stranke, zamenjala županja Dravograda Marijana Cigala. Klub j e z 82 člani največji jan Šrot je na srečanju, na ka-županski klub v Sloveniji. Bo- terem so sicer sodelujočim predstavili možnosti promocije preko Slovenske turistične organizacije, povedal, da je pravi smisel delovanja tega kluba ne toliko v oblikovanju strankarske politike kot v izmenjavi izkušenj, zlasti pri odnosih med lokalnimi skupnostmi in vlado. Klub vsakič obravnava tudi vsaj eno strokovno temo, v gc pa vabi tudi ministre. Franc Bogovič je povedal, da se zaveda pomena funkcije. Veseli ga, da sta člana kluba tudi predsednik Skupnosti slovenskih občin in Združenja občin Slovenije. Prepričan je tudi, da lahko klub županov pomembno vpliva na odnos državne politike do lokalne. BS Z varovanjem okolja do elektrike Elektro Celje je pred štirimi leti pridobilo certifikat kakovost ISO 9001:2000, s katerim je vzpostavilo obvladovanje sistema vodenja procesov in družbe z usmeritvijo na odjemalce, po slabih dveh letih aktivnega prilagajanja poslovanja pa je prejelo še okoljski certifikat ISO 14001:2004. Največje spremembe so naredili na področju ravnanja z odpadki in seznanjanja zaposlenih z zakonodajo na okoljskem področju. »Zavedamo se pomena okolja in si prizadevamo za trajnostni ekološki razvoj, zato smo tudi svoje delo prilagodili temu cilju. To je naša konkurenčna prednost,« je ob podelitvi certifikata povedal predsednik uprave Viktor Tajnšek. Predaje certifikata se je udeležil tudi minister za gospodarstvo Andrej Viz-jak in poudaril, da je podjetje Elektro Celje liberalizacijo trga električne energije pričakovalo pripravljeno. V pritličju in prvem nadstropju so preuredili prostore, kjer bodo odjemalcem in poslovnim partnerjem zago- Minister Andrej Vizjak in župan Bojan Srot sta si pod vodstvom predsednika uprave Elektra Celje Viktorja Tajnška ogledala nov distribucijski center vodenja. tavljali vse storitve na enem mestu. Priložnost so izkoristili tudi za odprtje prenovljenega distribucijskega centra vodenja, največje pridobitve zadnjih let, s katerim bodo bolje obvladovali elektroenergetski sistem ter lažje in hitreje diagnosticirali ter odpravili napake. V novem kongresnem centru na Brdu, kjer bo večina dogodkov med slovenskim predsedovanjem Evropski uniji, je prav Elektro Celje v sodelovanju z velenjskim Bi-solom postavilo fotonapetost-no oziroma sončno elektrarno in si tako izborilo svoj prostor v času evropskega pred- sedovanja ter referenčni objekt, saj želi v prihodnosti urediti še več podobnih elektrarn. Prihodnje leto naj bi med drugim zagotovili daljinsko odčitavanje števcev in zgradili nekaj novih razdelilnih transformatorskih postaj. ANDREI KRAJNC Foto: GK ®£& > Industrijska prodajalna Liboje DEttp teUDM -gospodinjska in dekorativna keramika -pekači vseh vrst in oblik, tudi pekači izpod peke -darilni in reklamni program -hoby program-glina in materiali za delo z glino -DARILNI BONI Za nekatere izdelke tudi do 40% nižje cene Ponudba velja do konca decembra! Industrijska prodajalna je odprta: -ponedeljek-petek: od 8. do 18.ure, -sobota: od 8. do 13.ure _Telefon: 713 61 48__ božično novoletni koncert TEREZA KESOVIJA in DALMATINSKA KLAPA INTRADE 9) C « £L I d N CEL J E goloveca 22,12.2D07ob 19.00 Proda a: [22HJI BENCINSKI SERVISI • KOMPAS IN JltBjljjJj POSLOVALNIC! • --^||,uden,5lZOR,HUD PES Svoboda medijev Antologijo turizma bomo nadaljevali še kdaj kasneje, zaenkrat je dovolj. Danes, tik pred prazniki; ki nam na nek način ponujajo tri različice dobrih mož, se lahko malenkost pozabavamo še z eno od pravljičnih zadev. Ženekaj časa prebiram zadeve, ki se v medijih opisujejo kot po eni strani borba proti tajkunom in po drugi kot borba za '.svobodo medijev, iz katere je nastala ena največjih grotesk v zadnjem času. 571 novinarjev napiše peticijo o kršitvah medijske svobode, preostanek: (grobo povedano) se jim ne pridruži, kakšen mesec kasneje se nato ta preostanek pritožuje/da ni svobode medijev, celo ustanovi nekakšno vzporedno združenje novinarjev in publicistov, ki pred tem ni menilo, da obstaja medijsko enoumje, a naenkrat se le-to pojavi. Farsa, farsa, farsa. Katera je zdaj ta pravljična zadeva? Dragi moji, govorim o neodvisnosti medijev. Neodvisnost medijev je pravljica za tiste, ki še dandanes verjamejo v Božička, Miklavža ... Kako naj bo sploh medij objektiven in kako naj sploh obstaja medij, na katerega nekdo ne bi pritiskal? Medij ni objektiven, ker ne obstaja novinarska objektivnost, ker ne obstaja uredniška objektivnost, ker ne obstaja objektiven lastnik, ker je objektivnost kategorija, ki obstaja zgolj intuitivno, ker intuitivnost ni resnica, pri čemer o resnici raje ne bi pisal. Povrhu vsega je tudi tako, da je življenje vsakega novinarja kompromis. Kompromis med eksistenco in prepričanjem. Prepričanje pa je spet daleč od objektivnosti. In kaj je novinarska eksistenca? To, da me konkretno, sicer pa posredno, plačujejo ljudje, ki so lastniki časopisa. Torej sem na nek način hvaležen, da objavljam v določenem časopi- Piše: MOHOR HUDEJ mohorh@hotmail.com su, da sem zato tudi ustrezno nagrajen. In kako bi lahko v tem primeru udrihal čez nekoga, s katerim sva pravzaprav v ekipi? Nesmisel! Če bi imel kaj proti njemu, bi odšel drugam, k drugemu lastniku, drugemu časopisu, h konkurenci. Kar seveda ne pomeni, da.bi se tam zaposlil in čez pet minut napisal nekaj zoper lastnika, ki me je "pred nekaj minutami Zaposlil. Kako bi to izgledalo? In kdo je lastnik časopisa, za katerega pišem? Ne vem točno, ampak vem, da so šefi iz družine Šro-tov. In če bi izvedel kaj slabega o njih, mar naj napišem? Mar menite, da kakšen novinar to počne? O, ja, počne že, ampak do kod? Do zgoraj omenjene meje,. do točke, kjer ne bo prizadeta njegova ekšistenca. Ne verjamete? Vzemite časopise in si izberite nekega starejšega novinarja, primerjajte, kaj je pisal pred SO, 40,30 leti in kaj piše danes. Vse vam bo jasno. Edini objektiven časopis je časopis, ki je po svojem bistvu avtoritaren. Recimo Družina, za njo stoji ena sama, božja resnica. Ta je merilo objektivnosti in časopis pravzaprav ni nič drugega kot ena sama hvalnica. Zato menim, da so zadnji dogodki v veliki meri posledica napuha določenih krogov, govorim o obeh društvih, ki se ne morejo sprijazniti z realnostjo. Realnost pa je takšna: naj dolgo živijo moj šef, lastnik, urednica, poši-. ljam vam koš poljubčkov in se vam že vnaprej zahvaljujem za povišico honorarja. Izid žrebanja križanke, ki Je izšla 7. decembra Vodoravno: RESNICA, ASTEN1K, VERANDA, NAM, MICHELLE, MILA, ASTMA, PROSO, ALK, NAKUP, RAN, REKET, OLENA, ADAM IN EVA, SIRAR, TIGANA, IT, NM, JOHN, REČ, KF, ASK, AMA, KEPA, ORANTA, HENIN, ARENAS, ES, AT, LEAN, LT, SPA, REIS, HARMONIKAR, ARNE, ALE, ELA, BEN STILLER, POKOL, PRA, SION, BENO ARKA, GLAS. Geslo: Igralci v filmu Sedem dni skomin. Izid žrebanja L nagrado - darilni bon v vrednosti 15 evrov za masažo - Carmen Hriberšek, s.p., in knjigo Mohorjeve družbe: Zvonovi Nilandije, prejme Marija Zupan, Trste-niška ul. 8, 3272 Rimske Toplice. 2. nagrado - vstopnici za drsanje v mestnem parku in knjigo Mohorjeve družbe Remi Brague: Evropa, rimska pot, prejme Hermina Kolar, Kovinarska 16, 3000 Celje. 3. - 5. nagrado - knjigo Mohorjeve družbe Michel Zink: Žongler naše ljube gospe, prejmejo: Danijel Mil-narič, Lažiše 43, 3225 Planina, Petra Vodišek, Dre-šinja vas 24 a, 3301 Petrovče in Angela Smrečnik, Čreškova 15, 3203 Nova Cerkev. Vsem nagrajencem čestitamo. Nagrade bodo prejeli po pošti. (L)judje z veliko začetnico V starejših ljudeh je bogastvo »Lepo je, če lahko svoje znanje prenašaš na druge,« je zadovoljna neumorna, vedno nasmejana Marija Medven IQyjvidje z veliko začetnico: Nagrajenec tega tedna, ki bo prejel majico Novega tednika, je Jani Čede, Petrovče 219, 3301 Petrovče. Št. 99 -14. december 2007 »V starejših ljudeh je ogromno bogastva, skritih potencialov. Če znaš to potegniti iz njih, si tudi sam bogat,« preprosto opiše svoj odnos do starejših, s katerimi se srečuje že celo svoje življenje, mladoupokoje-na višja medicinska sestra Marija Medven iz Slovenskih Konjic. Stanovalci in obiskovalci LambrechtoVega doma se je spominjajo po dobri volji, veselem smehu in pesmi, ki ves čakata, da planeta na dan. »Lahko sem bila še tako utrujena ali slabe volje, pa me je že prijazen dobro jutro, dober dan dvignil. Dobra volja in z njo smeh sta bila tu,« se spominja nekdanja glavna sestra". Pravzaprav je neprimerno, če govorimo v preteklem času. Tako je še vedno, le da se s starejšimi srečuje drugje. V skupini za samopomoč, ki jo vodi v Konjiški vasi, ali na številnih predavanjih, ki jih pripravlja OZ Rdečega križa Slovenske Konjice. »S skupino se srečujem vsakih 14 dni. V njej so ženske različnih starosti, med katerimi so zrasle tesne vezi. Ko je ena izmed njih zbolela, jo je druga začela negovati ... Tega brez skupine ne bi bilo. Veliko lepega dajemo drug drugemu,« opisuje skupino. Ob meritvah najde Marija vedno čas tudi za pogovor. Vodenje ji gre dobro od rok, a vseeno hodi na tečaj za voditelje skupin za samopomoč: »Marsikdo potrebuje pomoč. Ko se upokoji, so mu vsa vrata, ki so bila prej od- ni bolezni... Ljudje jo poslušajo z odprtimi usti, sprašujejo in dopolnjujejo. Zato ker govori iz prakse, iz življenja. Tudi na postajah prve pomoči, kjer meri holesterol, tri- prta, zaprejo. Če izgubijo še gliceride, krvni sladkor in se-partnerja, ostanejo sami s šti- veda krvni pritisk, vedno najde rimi stenami in TV - doma čas za pogovor, za nasvete. Pa ali v domu. Ko se zapreš med tega dela ni malo. Samo za štiri stene, je konec. Čakajo zadnji mesec je statistika takte demenca, depresija...« šna: 32 ljudi v Konjiški vasi, O teh težavah govori na pre- 20 v Vešeniku in na Brdu, 64 davanjih, pa o visokem pritisku, možganski kapi, sladkor- V našem uredništvu se je doslej nabralo že 3.602 kupona, samo ta teden pa smo prejeli 252 vaših glasov. Čeprav v naši akciji ne gre za klasično tekmovanje, smo veseh prav vseh kuponov. Še zlasti pa bi vas radi povabili, da nam predlagate nova imena, torej koga vse naj še predstavimo v naši rubriki. Prepričani smo namreč, da je med nami še zelo veliko ljudi, ki bi jih morah pisati z veliko začetnico. 1. Majda Makovšek................... ............848 glasov Cvetka Operčkal..................... ........................718 Klavdija Brežnik.................... .......................597 Branko Koštomaj................... .......................442 Sabina Kolar............................ .......................223 Sonja Mastnak....................... ........................142 Tomira korilis........................ ........................141 Ivanka Totant..................................................88 Olga Židan.............................. ......................... 79 Krigita Muškotelr .................. ......................... 62 Mercatorju. To potrjuje njeno prepričanje, da se je ljudem treba približati, da je treba najti pot do njih. V KS Ve-šenik - Brdo na primer krajevna organizacija RK organizira čajanke, ki jih obogatijo s predavanji ali meritvami. In ljudje, zlasti starejši, radi prihajajo. »Je pa res, da so takšne obliko žive na vasi, v manjših krajih. Saj veste: višje kot so stavbe, nižje smo ljudje.« V socialnem smislu. »Lepo je, če znanje, ki si ga pridobil v življenju, lahko izkoristiš in preneseš na druge, a pri tem mladih ne oviraš pri njihovih ambicijah,« še malo pokomentira upokojitev. Tisto formalno. Marija Medven je pač vedno bila in vedno bo medicinska sestra: »Če bi se še enkrat rodila, bi bila spet to. Poklic je težak, pa kjer koli ga opravljaš. Težak in lep. Kaj pa je^ lepšega, kot pomagati ljudem, še zlasti, kadar so v stiski? S poklicem tako nenehno rasteš.« Da ne pozabimo. Marija Medven ima tudi licenco za predavateljico prve pomoči (že od leta 1974). Svoje znanje prenaša na bodoče voznike, zaposlene v podjetjih in pripadnike civilne zaščite. Tudi to znanje je še kako potrebno, a vendar ostajajo starejši v ospredju njenega neumornega dela: »Vsi skupaj bomo morah več narediti za njihovo aktivno vključevanjevdruž-bo. Če bi društva upokojencev in RK skupaj ustanovili centre, bi lahko povezali starejše, ki so še aktivni, s tistimi, ki jim zdravje ali leta tega ne dopuščajo več.« Odgovor na vprašanje, kaj je tisto v njenem življenju, kar je vodi v nenehno delo, pa je preprost: »Volja, moč in znanje.« MILENA B. POKLIC 8 INTERVJU - AKTUALNO NOVI TEDNIK »Hudourniku sem nasedel« Občina Štore je v hudem finančnem položaju - Nekdanji župan Franc Jazbec o tem, kako je prišlo do poroštev podjetju Hudournik V občini Štore ter širše, kjer je v zadnjem času med največkrat omenjanimi temami njen težak finančni položaj, kroži veliko informacij. 0 tej aktualni temi smo se pogovarjali tudi z nekdanjim županom Štor Francem Jazbecem, ki je bil doslej z odgovori skop. Na vprašanje, zakaj takšna redkobesednost, pa je odgovoril: »Drži, da je v zvezi s finančno situacijo veliko informacij in polemike. Sam se na tako imenovani medijski linč nisem odzival, ker še vedno iščem možnosti, kako nastalo situacijo v občini na zakonit način sanirati.« Novo občinsko vodstvo omenja iz časa vašega vodenja Občine Štore različne obveznosti, skupaj z izjemno visokimi številkami. Te naj bi zdaj morali odplačevati še vrsto let. Kako komentirate te trditve, te številke? Obveznosti občine, ki so bile navedene v primopredajnem zapisniku, so v okviru zakonskih normativov ter predstavljajo manj kot enoleten proračun občine. Te obveznosti so pri zakladnici, ki je finančna ustanova v okviru ministrstva za finance, iz česar lahko izhaja, da zadolževanje ni prekoračeno. Res pa je, da je bilo zraven tega dolga še nekaj neplačanih računov dobaviteljem in izvajalcem. Zadnja informacija, ki je zaokrožila v javnosti pred dobrim mesecem in se nanaša na dana poroštva zasebnemu podjetju Hudournik iz Laške vasi, ima nekoliko drugačno podobo in bo v primeru realizacije in izterjave s strani upnikov občino dejansko pripeljala v težko finančno situacijo. Povedati je treba, zakaj in kako je do tega prišlo. Zasebno podjetje Hudournik je v obdobju od leta 1998 naprej v Štorah dejansko izvajalo precej gradbenih del, za katera so bih dogovorjeni zamiki plačil. In če se dotaknemo konkretnega primera, za katerega se trenutno vrši izvršba, je Hudournik terjatev v višini 90 milijonov tolarjev prodal brez vednosti občine avstrijski banki Kärntner Sparkasse 22. junija 2001. Izjavo, ki jo je zahteval od občine, da mu le-ta dolguje omenjeni znesek, pa je prišel iskat 10. julija 2001. O tem obstajajo pisni dokazi. Na podoben način so bile izvedene transakcije še pri drugih bankah. Za vse je občina izvedela šele potem, ko je podjetje zašlo v finančno krizo in so banke začele izterjevati Hu-dournikove dolgove od Občine Štore. V letu 2003 je prišlo do prisilne poravnave, v kateri je občina uveljavila vse terjatve v stoodstotni obliki, seveda z delnim zamikom plačila. Tri leta po uvedbi prisilne poravnave je prišlo do prve izvršbe v občini, kar dokazuje, da Hudournik programa prisilne poravnave ne izvaja, saj se večina poslov po meni znanih informacijah pelje preko vzporednih podjetij, in s tem rešuje svoje nepremičnine, ki jih je zastavil kot garancijo. Tudi v tem primeru gre za banko Kärntner Sparkasse, ki je prvi hipotekami upnik na Alminem domu. Glede na program prisilne poravnave bi bilo v pravni državi pričakovati, da bi sodišče kot samostojna veja oblasti spremljalo tudi izvajanje prisilne poravnave v korist vseh upnikov, kar v danem primeru ni zaznati. Kako je prišlo do tega, da je občina za podjetje Hudournik prevzela tolikšno tveganje? V primerih poroštev so bila leta dana domačemu podjetju v dobri veri za kratkoročno obdobje, krajše od enega leta, za kar kot župan posebnega soglasja občinskega sveta nisem potreboval, seveda ob dejstvu, da ne bi prišlo do zapletov. Z nastankom nove občine leta 1995 je bila gospodarska situacija Štor porazna, saj smo v naslednjih letih od železarne prejemali samo negativna sporočila o ukinjanju obratov ter delovnih mest. S spremembo planskih dokumentov je bilo možno na tovarniškem dvorišču opravljati vse mogoče dejavnosti, prav tako so nastale nove obrtne cone, z občutkom pa smo obravnavali tudi ostale podjetnike v občini in podjetje Hudournik je bilo vsaj navzven dobro stoječe. Veliko je investiralo, predvsem pa zaposlovalo več kot 60 delavcev iz domačega okolja. Parcele za garaže na Lipi so občani kupili od občine kot bremen proste, na njih se je nato znašla hipoteka mariborskega podjetja Finea. Kako je prišlo do tega? Občani so kupili parcele, na katerih jim je bila, skladno z gradbenim dovoljenjem, omogočena gradnja vrstnih garaž. Ker je postopek odprodaje parcel trajal kar nekaj let in garaž ni bilo mogoče vrisati, se je zadeva zavlekla v obdobje, ko je podjetje Finea Holding kot eden od Hudournikovih upnikov s poroštvom občine izvedlo prepoved odtujitve. Ko so bile vse garaže zgrajene in jih je geodetski zavod vrisal v mapne kopije ter jim določil parcelne številke - kar je bila osnova za vpis v Zemljiško knjigo -pa je bila vknjižena prepoved. Omenjani so tudi drugi upniki Občine Štore, na primer Slovenske železnice. Za kakšno obveznost gre? Za vzdrževanje železniških prehodov v občini Štore in še v 131 občinah v Sloveniji je holding SŽ občinam pošiljal fakture za vzdrževanje prehodov po zakonodaji iz leta 1972. Ta je narekovala dogovorno obliko vzdrževanja. Te fakture so v letih 1997-98 za občino predstavljale 28 odstotkov občinskega proračuna. V letu 2000 je bil, tudi na mojo pobudo, sprejet zakon o varnosti železniškega prometa, ki v 29. členu jasno govori o tem, da je vzdrževanje prehoda stoodstoten strošek upravljalca, železnic. Po dolgotrajnih zapletih smo leta 2004 v okviru Skupnosti občin Slovenije dosegli dogovor, da se iztoženi zneski občinam ne smejo rubiti. Leto pozneje je bilo železnicam poslano navodilo, kako postopati v primeru, ko občine tožbe izgubijo. Tožbe, ki so po posameznih poslovnih letih in so bile za Občino Štore izgubljene, so v postopku revizije. Vse tožbe pa niso bile izgubljene, iz česar izhaja, da so bila za obravnavo le-teh različna merila. Ne glede na vse to so Slovenske železnice vsem občinam leta 2005 račune prenehale pošiljati. Franc Jazbec, ki ži vi v Štorah, izhaja iz kmečke družine na Kozjanskem, iz občine Bistrica ob Sotli. Po končani poslovod-ski šoli je bil zaposlen v Slove-nijalesu ter nato kot zasebnik. V politiki je začel kot predsednik sveta KS Štore, nato je kandidiral na listi Slovenske demokratske stranke za župana Štor ter opravljal funkcijo tri mandate. V državnem zboru je poslanec SDS dva mandata. Nova občinska uprava omenja, da je bila v vašem primopredajnem zapisniku navedena le ena od obveznosti, ki jih je prevzela občina. Zakaj le ena? Kot sem že omenil, so bile ostale zadeve iz poroštev Hudourniku stoodstotno vnesene v prisilno poravnavo ter je kazalo, da bo plačevanje potekalo normalno. V primopredaji pa je bila zapisana Finea Holding zaradi vknjižbe prepovedi na garažah na Lipi. V Občini Štore veliko omenjajo, da ste zapustil težak finančni položaj. Kako ocenjujete čas svojega vodenja? Občina Štore je bila v letu 1995, ko sem jo prevzel, v bistveno slabši kondiciji, saj je bila večina gospodarstva na robu obstoja. Ukinjala so se delovna mesta, propadla je infrastruktura, kraj je imel 28-od-stotno brezposelnost. V12 letih delovanja občine je kraj dobil bistveno drugačno sliko. Večina gospodarstva je na zdravih temeljih, kraj ima močan investicijski ciklus, kot ga zadnjih 30 let ni bilo. Investicija nadvoza, doma starejših in tudi gradnje blokov, ki še niso začete: vse to je bilo zaradi priprav in iskanja investitorjev dolgotrajno in mučno delo. Iz vsega omenjenega bi'se bilo treba v Štorah veseliti napredka, žal pa položaj, ki je nastal s Hudournikom, vse skupaj postavlja v precej drugačno luč. Se počutite krivega? Za stvari, ki so bile v občini narejene v dobrobit kraja in občanov, ter za stvari, ki so bile narejene v dobri veri, da bodo doprinesle pozitiven učinek kraju, se ne čutim kriv. Nedvomno pa sem v dobri veri nasedel. BRANE JERANKO, foto: GK Vrniti nagrade Nadzorni svet Nepremičnin zahteva vrnitev preveč izplačanih nagrad Poročali smo že, da je Računsko sodišče RS 28. novembra celjski družbi Nepremičnine po opravljeni reviziji izdalo negativno mnenje za poslovanje v letih 2004 in 2005. Nepremičnine so sicer v stoodstotni lasti Mestne občine Celje. S poročilom se je seznanil tudi nadzorni svet družbe in upravi naložil, da v devetdesetih dneh pripravi odzivno poročilo, ki ga zahteva računsko sodišče. Pred oddajo odzivnega poročila ga bo nadzorni svet spet obravnaval. Na seji so največ časa namenih načinom odprave ugotovljenih pomanjkljivosti. Čeprav so se strinjali, da gre večinoma za manjše napake, računovodske pomanjkljivosti in zlasti za formalno neurejene odnose z lastnikom - Mestno občino Celje, pa so pri odpravljanju nekaterih drugih ugotovitev zahtevali odločno ukrepanje. Predsednik nadzornega sveta Marko Zidanšek je povedal, da je svet že pred objavo poročila računskega sodišča od uprave zahteval, da trije takrat vodilni delavci, direktor Slavko A. Sot-lar in pomočnika Antonija Brus in Janko Arnuš, vrnejo preveč izplačane nagrade v skupni višini 84 tisoč evrov. »Arnuš je to nemudoma storil, upravo pa smo zadolžili, da do preostalih dveh vzpostavi terjatev. Če preveč izplačanih zneskov ne bosta vrnila. bomo zahtevali sodno izterjavo,« je povedal Zidanšek. Nadzorni svet je sicer ugotovil, da je večino očitanih nepravilnosti uprava med revizijo že odpravila, täko da je treba popraviti le še nekaj banalnih in nevsebinskih napak. Kot tisto, ko je skupščina družbe, ki jo predstavlja mestni svet, potrdila dokapitaliza-cijo družbe v višini 138 milijonov takratnih tolarjev, tak sklep pa bi moral sprejeti mestni svet kot tak in ne kot sestav skupščine družbe Nepremičnine. Napako bodo odpravili z vnovičnim glasovanje na seji mestnega sveta. Nadzorni svet pa ni podprl predloga računskega sodišča, da naj se Nepremičnine iz gospodarske družbe preoblikujejo v stanovanjski sklad. »Takšna so tudi priporočila stroke in veliko sedanjih skladov se je že preoblikovalo v podjetja ali to namerava storiti. Status družbe je stvar lastnika in vztrajali bomo pri sedanji organiziranosti družbe,« je povedal Zidanšek. Nadzorni svet je sprejel še pravilnik o prodaji neprofitnih in profitnih stanovanj ter popravil del računovodskega pravilnika, s čimer je večji del računovodskih nepravilnosti že odpravljen. * BRST Motiv Savinjske doline je v jaslicah izredno zanimiv. V desnem delu se vidi slap Rinka. Znamenita Kalvarija v Šmarju pri Jelšah Paša za oči in dušo Vstop v svet domišljije in praznični božični čas je možen vsak dan od sobote naprej. umnik y^v J|||§||8| Kili] / Industrijska prodajalna Liboje DECM^IM toTODM wecfos m -gospodinjska in dekorativna keramika -pekači vseh vrst in oblik, tudi pekači izpod peke -darilni in reklamni program -hoby program-glina in materiali za delo z glino -DARILNI BONI Za nekatere izdelke tudi do 40% nižje cene Ponudba velja do konca decembra! Industrijska prodajalna je odprta: -ponedeljek-petek: od 8. do 18.ure, -sobota: od 8. da 13.ure _Telefon: 713 61 48_ Zadnjih 15 let skorajda ne moremo mimo decembrskega obiska Žličarjevih jashc. Te vsako leto na domačijo očeta Bernarda in sina Janka Žh-čarja v Šentjur privabijo ogromno obiskovalcev, celo polne avtobuse, tudi iz tujine prihajajo! Kako ne bi, če pa so jaslice prava paša za oči in dušo. Ogled jashc, ki se razprostirajo na 100 kvadratnih metrih, so prava sprostitev, saj začne delovati domišljijski svet. Urejene so profesionalno in do potankosti. Deluje vse, žage, mlin, potoki, slapovi, celo električna napeljava! Bernard in sin Janko sta za delo morala poprijeti že v začetku jeseni, ko marsikdo še pomisli ne na decembrsko vzdušje. Začne se z izdelovanjem hišic in modelčkov, postavljenih v jaslice, pa z nabiranjem mahu. »Nabirala sva ga na območju Šmarja pri Jelšah in Šentjurja, kar štiri avtomobilske prikolice sva ga pripeljala domov,« nam je razlagal Janko. Na skromni domačiji živi sam z očetom, s katerim obdelujeta tudi dobršni del zemlje. Postaviti jaslice do potankosti na tako veliki površini ni mala stvar. Kako se stira Savinjska dolina s slapom Rinka. Betlehem je v posebni sobi, družinica v hlevčku že čaka na številne obiskovalce, ki od Žličarjevih ne bodo odšli ravnodušni. Ogled je brezplačen, mnogi pa Žličarjevi-ma, kar si seveda še kako zaslužita, pustijo prostovoljen prispevek. Jaslice so opremljene z najmanj 250 hiškami, v vseh gorijo luči in videti je, kot da je v njih resnično življenje. Luči dajejo jaslicam poseben videz. Za osvetlitev sta Žličarjeva porabila več kot 900 žarnic! Kraje in doline v jaslicah povezuje 9 mostov, na gorah in vzpetinah je 6 cerkva in 4 gradovi. Dve žagi delujeta na mlin, kar 60 metrov pa je dolga ograja, s katero so ograjene jaslice. Vse to je ročno izdelano. »900 metrov žice sva porabila za električno napeljavo, za katero sva izdelala tudi 70 drogov,« razlaga Janko. Več kot 150 človeških figuric in več kot 70 živalskih daje jaslicam poseben pečat in ko smo odhajali, smo dobili otroško domišljijski občutek. Kot da bodo vse te figurice oživele in v čudežnih jaslicah bo zaživelo pravljično dogajanje ... SIMONA ŠOLINIČ Oče Bernard in sin Janko Žličar imata čudežne roke in veliko srčnosti. Na svojem domu sta našo ekipo sprejela z veseljem. jima da, vprašamo. »To je najino razvedrilo, rada to poč-neva, res je, da se vmes kdaj tudi malo spreva, toda kljub temu je priprava teh jashc za naju pravi užitek,« dodajata. In res je videti, da to počneta z radustju, saj nam z nasmehom ter veseljem razkažeta svoje delo. S samo postavitvijo jashc sta začela minuti mesec, dela- la sta celo od osem do 11 ur na dan! Žličarjeva vsako leto jaslicam dodata nekaj novega, tokrat je motivov pokrajin več kot prejšnja leta. Najprej sta nam pokazala motiv Šentjurja in Botričnice, nato motiv Koroške, pa Šmarja pri Jelšah s tamkajšnjo znamenito Kalva-rijo. V dodatni sobi se razpro- Pravljično Kot da bo vsak čas oživelo. Št. 98 -99. december 2007 10 mov! tednik w Metla za pometanje Petrička Celjsko turistično društvo je v torek podelilo letošnja priznanja, zlato vrtnico in metlo za leto 2007. Namen podelitve je zahvala posameznikom in organizacijam za skrbno urejeno okolje in lepo negovano cvetje. Z akcijo pa tudi spodbujajo občane k večji skrbi za okolje, v katerem živijo. Turistično društvo Celje je okolje je pri izboru nagrajen-podelilo 80 priznanj za lepo cev za vse vrste priznanj upo-urejeno okolje in skrbno ne- števala predloge iz 16 celjskih govano cvetje. Komisija za mestnih četrti in krajevnih skupnosti ter nekaj predlogov, prispelih s strani občanov. »Zlato vrtnico je letos prejela Glasbena šola Celje, ker imajo vsako leto izredno lepo ocvetli-čenje oken, ter čisto in urejeno okolico samega objekta, kar je v mestnem jedru težko doseči,« je glasbeno šolo pohva- Letošnjo zlato vrtnico je dobila glasbena šola... Celju se obetajo pravljice ... metlo pa Petriček oziroma Športna zveza Celje kot njegov skrbnik lila članica upravnega odbora Turističnega društva Celje Vesna Vidovič. »Vsakemu je prijetno dobiti zlato vrtnico,« je na priznanje ponosen tudi ravnatelj Glasbene šole Celje Vid Marčen, »pohvalo pa sem prenesel tistim, ki so v naši šoli za to najbolj zaslužni. To so naše snažilke in hišnik, ki so vestno skrbeli za rože.« Medo je letos prejela Športna zveza Celje za propadajoči objekt Petriček z njegovo okolico. »Metlo smo jim podelili, ker niso poskrbeli zato, da bi objekt bil zavarovan in ker, tak kot je, predstavlja za obiskovalce in živali nevarnost,« je povedala Vesna Vidovič. Predsednik Športne zveze Celje Mateja Polutnik je takšno kritiko pričakoval: »Pri nas smo se zavedali, da bomo dobili metlo ali kakšno drugo grajo, vezano na ta objekt. Vendar je Petriček že dolgo časa v denacionalizacij- skem postopku.« Polutnik je povedal, da so objekt nekaj let tudi pospravljali in popravljali, vendar so ljudje neprestano razbijali šipe, odnašali lesene dele in kurili. »Bilo bi nesmiselno, da ga še naprej obnavljamo, saj ga bomo, ko bo postopek na sodišču končan, gotovo izgubili. Upamo pa, da se bo to zgodilo čim prej in da ga bo takrat novi lastnik hitro obnovil.« KŠ, foto: AŠ Decembra postane Celje pravljično mesto, okrasitev mesta in prve prireditve zaznamujejo adventni čas. V soboto bo s prvimi pravljicami za najmlajše zaživela tudi letošnja Pravljična dežela. Tudi letos bodo na Glavnem trgu v Celju z otroci rajale pravljične vile in druga pravljična bitja. Vsak dan pripravljajo otrokom večerne prireditve, vsak dan z novo zgodbo, pravljicami iz Knjižnice pri Mišku Knjižku in s številnimi gosti. Dopoldnevi pa bodo namenjeni vodenju po mestu in prizoriščih, od drsališča pri kinu Metropol do Pravljične dežele in od 22. decembra naprej še v klet Knežjega dvorca, na Rimsko cesto, na ogled video razstave in ostalih dogajanj v projektu Umestusiumetno-sti. »Letošnja, osma ponovitev Pravljične dežele bo, v to sem prepričana, najboljša doslej,« napoveduje avtorica projekta Vladimira Skale. »T\idi letos nam bo muzejski vlak v goste pripeljal Velenj-čane, 350 jih bo, samo v prvem tednu prireditev pa imamo napovedanih že več kot tisoč obiskovalcev,« pravi Skaletova. Mestna občina Celje je celotnemu projektu novoletnih dogajanj namenila 175 tisoč evrov, največ osvetlitvi, ki je stala 95 tisoč evrov. Staro okrasje je lani porabilo 100 kilovatov električne energije, letos pa jih bo novo le 35. Posebnost letošnje Pravljične dežele, ki jo bo vsak dan obiskal tudi Božiček in za njim dedek Mraz, bo večerno petje. V prejšnjih letih so zbori in drugi sestavi nastopali na zvezdi. Letos bodo v Pravljični deželi, vsak večer 10 minut pred 19. uro. Sicer pa Skaletova napoveduje še pravljično trgovino, čarobne napitke, pravljične kočije ... Dopoldansko dogajanje v Pravljični deželi bo vsak dan med 10. in 12. uro, večerno med 17. in 19. uro, podrobno dnevno napoved dogajanj pa bo letos mogoče spremljati tudi po spletu, na naslovu www.tvl.si. Lani si je prireditve v Pravljičnem Celju ogledalo več kot 25 tisoč obiskovalcev, letos pričakujejo, da jih bo še več. BRST Foto: SHERPA KUD Cuba Libre -društvo s posebnim poslanstvom sfeno posodo, slike, ure, rezbarjene kose pohištva, unikatne »špancir stoke« ... Galerija bo zanimiva tudi za ljubitelje vitraža, slovenske kulturne dediščine ali likovne umetnosti. Pozabili niso niti na najmlajše goste -bolj ozaveščeni starši boste v galeriji našli kvalitetne družabne in didaktične igrače. Na slednje so še prav posebej ponosni, saj ustrezajo vsem standardom otrokovemu razvoju prijazne igrače. V kratkem pa bo v polnem delovnem zagonu tudi njihov butik, kjer vam bo modni kreator in stilist v pomoč pri oblikovanju osebnega stila. V KUD Cuba Libre so mnenja, da so slovenski rokodelci zlata vredni, zato je čas, da jih skupaj podpremo. Vse rokodelce in ljubitelje rokodelstva tako vabijo, da se jim pridružijo! . Prodajna galerija KUD CUBA LIBRE Gubčeva ulica 6, 3000 Celje Kontaktna oseba: Tadej Kozovinc, tel. št. 031/604-276 www.cubalibre^elje.com V času, ko nakupovalni centri rastejo kot gobe po dežju, na drugi strani vedno bolj narašča potreba po nečem pristnem, kakovostnem, umirjenem. Kot odgovor na to težnjo se je v starem mestnem jedru Celja v okviru KUD Cuba Libre, katerega poslanstvo je spodbujanje slovenskega rokodelstva, odprta svojevrstna prodajna galerija. KUD Cuba Libre združuje približno 50 slovenskih oblikovalcev in rokodelcev, pri čemer so mnogi izmed njih prejeli certifikat, ki potrjuje kakovost in slovenski izvor izdelka. Njihova dela so na ogled v razstavno-prodajni galeriji, kjer v teh prazničnih dneh najdete tudi obilico idej za obdarovanje. V galeriji lahko najdete veliko unikatnega nakita iz naravnih materialov, usnjena oblačila. Ob včerajšnji predstavitvi programov Pravljične dežele in projekta Umestusiumetnosti sta zbrane okrasne predmete, keramično in le-obiskala tudi Božiček in ena od pravljičnih vil. —- Št. 99 -14. december 2007 - 11 Žalski župan z večino Sporna dnevni red in korespondenčna seja -svetnik in pomoč oškodovancem Nov lans, kjer je še kar nekaj odprtih postavk, nato pa se lotiti proračuna.« Pojasnilo župana Posedela zveni malce drugače: »Umik rebalansa je logična posledica dogajanj v posameznih odborih. V tem času smo pridobili nekaj dodatnih sredstev za odpravo škode po neurju in nismo realizirali nekaterih prodaj, zato je logično, da neusklajen rebalans župan umak- Po ponedeljkovi seji žalskih svetnikov je jasno, da so se razmerja moči v občini spremenila, saj je na stran župana Lojzeta Posedela s podpisom dogovora za zagotavljanje normalnih pogojev do konca mandata prestopilo 15 od 29 svetnikov. Tudi na tej seji je, kot smo v zadnjem času v Žalcu že vajeni, padlo kar precej hudih besed. Največ polemike sta povzročila umik treh spornih točk (kadrovske zadeve, rebalans proračuna in razprava o reorganizaciji zavoda za kulturo, šport in turizem) in korespondenčna seja, s katero je župan Posedel dosegel menjavo štirih članov v občinskem Kviazu. Sicer je rezultate korespondenčne seje v ponedeljek pregledala posebna komisija in potrdila, da je Jurija Blatnika zamenjal Dani Zagoričnik, Janka Kosa Ivica Čretnik, Andreja Vengusta Robert Čehovin in Vladislava Majerja Ivan Pod-pečan. Izid glasovanja je bil 14:13 za županov predlog, napovedano pa je že, da bodo v prihodnje na novo imenovali tudi nekatere druge odbore. »Mislim, da je bilo v letu dni dovolj tega dogajanja, ki smo mu bili priča. Že moja novinarska konferenca s provokativnim naslovom je Lojze Posedel povedala, da imam v resnici dosti. Očitno je večina v občinskem svetu razumela to sporočilo. Prvi korak je spremenjba Kviaza, saj v nekaterih odborih pogrešamo zunanje strokovnjake ali opažamo zavestno nasprotovanje predlogom,« je ocenil župan. Zupanovim predlogom je v ponedeljek najbolj nasprotoval Marko Laznik, tudi eden od uradnih predstavnikov , opozicijskega Partnerstva za razvoj občine Žalec, ki ima odslej v žalskem občinskem svetu manj- šino. »Korespondenčna seja je način, da se izogneš kameram in pokažeš svoj pravi obraz. Očitno se je župan želel izogniti dokazom, da po principu samovolje vodi močno politiko v občini in ne dopušča nobene možnosti za pogovor in dogovarjanja,« je ocenil Laznik, ki se strinja, da je v Žalcu prišlo do velike spremembe: »Nekateri dosedanji člani partnerstva, gre za SMS, so pristopili k županovi opciji. Za nadaljnje delo po mojem prepričanju to pomeni, da bomo še naprej imeli voljo enega človeka in da razvoj še vedno ne bo tako hiter, kot bi lahko bil.« Od rebalansa do poplav Laznik je bil tudi med tistimi, ki so najbolj nasprotovali umiku razprave o rebalansu letošnjega proračuna: »V žalski občini ni problem le rebalans, dogajanje meji na vprašanje demokracije. Občinski svet skoraj vedno za nazaj izve, da so bili realizirani izdatki ali izpeljane večje naložbe. Župan se obnaša samovoljno oziroma meni daje občutek, da mu volja in mnenje občinskega sveta ne pomenita kaj dosti. Po moje bi bilo prav, da bi pohiteli, čim prej uskladili ter sprejeli reba- Na sredini novinarski konferenci so predstavniki žalskega odbora LDS predstavili nov časopis, ki so ga izdali za občane in v katerem poleg poročil o svojem delu prinašajo predvsem zapise o ljudeh, ki so pomembni za delo in utrip Žalca. Seveda niso mogli mimo aktualnih dogajanj v občini, saj je sedem svetnikov iz vrst LDS podpisnikov dogovora z županom, vendarle pa bodo podpirali samo dobre projekte in se izogibali prepirom in diskvalifikacijam. Pričakovati je, da bo LDS glede na število občinskih svetnikov leto dni po volitvah prevzela vodilno vlogo v žalski občini. Sicer so žalski svetniki potrdili, da bodo občanom, ki jih je septembrska vodna ujma najbolj prizadela, pri odpravi posledic pomagali z desetino ocenjene škode, kar velja samo za oškodovance, ki so utrpeli več kot dva tisoč evrov škode. Poleg tega so na seji za novega svetnika imenovali Ervina Časa, ki je v Žalcu in Vrbju na lanskih volitvah nastopal na Nestrankarski listi za razvoj občine Žalec. Čas je v občinskem svetu nadomestil Lidijo Kocel-li. US Pol občine potopljene, pol onemogočene Iz Žalca je na ministrstvo za okolje in prostor romal oster protest, ki je namenjen osnutku uredbe za ureditev vodovarstvenega območja v Krajevnih skupnostih Petrovče in Leveč. »To za našo občino pomeni konec razvoja, konec upravljanja s posameznimi dejavnostmi in konec možnosti za pozidavo teh območij. Smo v fazi sprejemanja prostorskega plana, s katerim načrtujemo zaokrožanje naselij in omogočamo dodatne dopolnile dejavnosti, s predlogom uredbe pa se vse to onemogoča. S sestanka s komunalnim podjetjem in predsedniki KS smo na pripravljavce uredbe naslovih ostro pismo in zahtevah takojšen sestanek. Seveda pričakujemo, da se bomo o tem Še pogovarjali,« pravi župan Lojze Posedel. »V nasprotnem se bo zgodilo, da bomo z izgradnjo protipoplavnih nasipov ob Savinji polovico občine potopili, zaradi varovanja vodnih virov v Mestni občini Celje pa drugi polovici onemogočili razvoj. To je verjetno nedopustno in zato tudi ostra reakcija.« Kot je napovedal župan, bodo v prizadetih krajevnih skupnostih organizirali tudi zbore krajanov. Donacija Braslovčam Raiffeisen banka je občini Braslovče v sredo predala donacijo za pomoč pri odstranjevanju škode, ki je nastala v septembrskih poplavah. 15 tisoč evrov, kolikor znaša višina donacije, bodo namenih sanaciji infrastrukture, predvsem cestam in vodovodu v Podgorju pri Letušu. V banki so za donacijo namenili denar, ki so ga predvideli za nakup novoletnih daril. MJ, foto: TT Žalski prevrati Navzven dokaj mirno, znotraj strankarskih vrst pa zagotovo izjemno burno, se je v minulih dneh y žalski občini dogajal prevrat, iz katerega je kot zmagovalec izšel župan Lojze Posedel, ki je u svoje vrste pritegnil 15 svetnikov. Daje bila sestava koalicijskega Partnerstva za razvoj občine Žalec neživljenjska, nelogična in z nekaterimi šibkimi členi, so opozarjali mnogi, a vendar so u partnerstvu v prvem letu tega mandata prevzeli veäno u odborih in menda pogosto »zavestno nasprotovali predlogom«, če uporabimo županove besede. Otitno se bodo morali zdaj v partnerskih vrstah, za katere se zdi, da so v razsulu, bistveno bolj potruditi, da bodo ugnali župana Posedela, ki mu ne glede na preteklost trdno ob boku stoji po številu svetniških mest najmočnejša stranka LDS. Vendar je to druga zgodba, o srečnem (?) koncu pa se bodo svetniki do konca mandata mogoče sami dogovorili. Pustimo se presenetiti. Bolj zaskrbljujoče je dogajanje z razpravami, ki smo jih slišali v ponedeljek in ki v resnih obtinskih svetih nimajo kaj iskati. Tisoči evrov so se premetavali, kakor se je komu zahotelo, leteli so očitki o »sanjski« županovi ekipi, nakupih, ki so se menda splačali, da o neetičnih in nelegalnih ponudbah na štiri oči s strani župana ne govorimo. Nismo še doživeli, da bi kdo od svetnikov zaloputnil z vrati, se čez čas mrtvo hladno vrnil v dvorano s kavo v roki, vmes potegnil primerjavo z letom 1945 in nekatere od svetnikov ozmerjal z »dibidusi«. Vmes smo slišali kar nekaj pregovorov in rekov, da o žalostnih, užaloščenih in še kakšnih svetnikih ne govorimo ... Jasno je, da za del dogajanja krivde nosi župan - če drugega ne, ne gre preslišati ene redkih zahval, ker ni komentiral katerega od nastopov svetnikov. Tudi zaradi tega dogajanja gre verjeti, da je v podpisanem dogovoru, katerega smisel je, »da bodo v Žalcu delali bolj po pameti«, izkazan iskren namen. Sicer bomo naslednjič spet na začetku: pri ponovnem imenovanju Kviaza in posledično članov odborov. V tem primeru bi lahko namesto novega glasovalnega sistema, ki naj bi zamenjal dosedanje glasovanje s kartončki, svetniki mirne duše glasovali kar z metanjem kamnov. URŠKA SELIŠNIK Trasa med jezeroma? Velenjski podžupan in poslanec Bojan Kontič je predsedniku državnega zbora Francetu Cukjatiju posredoval pisno pobudo glede spremembe predlagane trase hitre ceste skozi Šaleško dolino. Kontič pojasnjuje, da se bo prava vsebinska razprava glede umestitve hitre ceste znotraj tretje razvojne osi šele pričela. Že pred uradnim začetkom so posamezne lokalne skupnosti oblikovale svoja stališča in posredovale pripombe. Ustanavljajo se civilne iniciative z željo, da spremenijo potek trase. V Mestni občini Velenje je največ nejevolje zaznati v krajevnih skupnostih Škale in Stara vas, kjer predlagajo določene spremembe. Kot ena od možnosti se kaže umestitev trase na nasip med Velenjskim in Šoštanjskim jezerom, čemur ne nasprotujejo niti v rudarski stroki. Kontič žeh, da predlagano traso v ministrstvu za okolje resno preučijo in jo, če je to tehnično izvedljivo, pripravijo kot eno izmed bolj sprejemljivih variant. US 15 tisoč evrov bodo v Braslovčah namenili za ceste in vodovod. INFORMATIVNA OBJAVA JAVNE DRAŽBE Občina Žalec, Ulica Savinjske čete 5, Žalec bo izvedla javno dražbo za prodajo: a) nepremičnin na območju ZN Podlog, pare. št. 457/24 pašnik v izmeri 1817,00 m2 in parc.št 457/101 pašnikvizme-ri 98,00 m2, obe vpisani v vl.št. 1100 k.o. Zalog, b) rešenih delov vozila Land Rover Freelander, c) dela poslovne zgradbe na naslovu Pečnikova 1, Žalec. Javna dražba bo v ponedeljek, 17. 12. 2007 , ob 10.00 uri v sejni sobi Občine Žalec. Javna dražba je bila objavljena v Uradnem listu RS št. 109/ 2007, dne 30. 11. 2007. Podrobnejše informacije o prodaji lahko dobite na Občini Žalec, Ulica Savinjske čete 5, Žalec, prvo nadstropje soba 20, tel. 03/713-63-24. Št. 99-14. december 2007 12 NOVI TEDNIK Laško združuje dobre želje V nedeljo ob 15. uri bo v laškem kulturnem centru že deseta prireditev Laško združuje dobre želje. Prireditev, ki bo namenjena otrokom z motnjami v duševnem in telesnem razvoju in tistim, ki živijo v rejniških družinah, pripravljajo OZ RK Laško, Stik, Občina Laško, CSD Laško in društvo Sožitje občine Laško. Otroke bo tudi letos razveselil Božiček in jim razdelil darila, ki so jih prispevali številni donatoiji, honorarju pa so se odpovedali tudi vsi nastopajoči. V programu bodo sodelovali Šolski pihalni orkester GŠ Radeče, podružnica Laško, laške mažorete, ansambel Iskrice, učenci OŠ Primoža Trubarja Laško iz oddelka s prilagojenim programom, nekaj lepih misli pa bosta zbranim namenila tudi laški župan Franc Zdol-šek in predsednica OZ RK Laško Marija Šmauc. Prireditev bo vodila Jožica Škorja. BA S kitaro skozi življenje »Puhle Iluzije« Antonije Marinček Revitalizacija Rimskih term gre kljub številnim poskusom zrušitve projekta uspešno po začrtani poti Terezija Zupane iz Tevč pri Laškem je že zakorakala v deveto desetletje, a starost zanjo ni ovira, da ne bi še vedno enako vneto kot nekoč vsake toliko zabren-kala na kitaro in zraven zapela ter na ta način razveselila svoje bližnje. »Prvo kitaro sem si kupila za svojo prvo plačo. Nekaj osnovnih prijemov mi je pokazal brat, ostalo pa sem se z leti naučila sama,« nam je zaupala Terezija, ki najraje prepeva stare ljudske pesmi (nekaj jih je pred leti, da ne bi utonile v pozabo, posnela na kaseto), še vedno pa z velikim veseljem prepeva tudi na koru. Terezija je prepričana, da bi bila zagotovo pevovodkinja, če bi živela v katerem drugem času. Žal pa v njeni mladosti ni bilo toliko možnosti za glasbeno izobrazbo, kot jih je danes. Ji je pa zato v toliko večje zadoščenje, da sta njen glasbeni talent podedovala in s pridom izkoristila vnukinja Kitara je Terezijina velika prijateljica. Hana Lavrinc in vnuk Matevž Lavrinc, ki ga je njegova glasbena nadarjenost pripeljala v skupino Šukar, pred tem pa je bil nekaj časa član zasedbe Slon in sadež. BA V času, ko se Rimske terme spreminjajo v enega najsodobnejših zdravOiško-tu-rističnih centrov, ko je obnova zdraviliškega kompleksa v polnem teku, novogradnja pa tik pred začetkom, se je v javnosti s svojimi vizijami glede razvoja Rimskih term spet pojavila Antonija Marinček s svojo skupino. Zanimivo je, da poskuša Marinčkova s svojo skupino na javnost vplivati vedno in predvsem takrat, ko je zdravilišče v Rimskih Toplicah pred kakšno pomembnejšo odločitvijo ali korakom. Tako kot že vseskozi, tudi tokrat kritizira obstoječe načrte oživitve zdravilišča in se zavzema za ohranitev premoženja zdraviliškega kompleksa kot skupnega dobra v lasti vseh državljanov. Predlaga ustanovitev družbe malih delničar- jev, v kateri bi s posebnimi klavzulami preprečili kopičenje kapitala. Na njene izjave se je od zval predstavnik Civilne iniciative za oživitev Rimskih Toplic Drago Zupan, ki pravi: »Gospa Marinček! V Rimskih Toplicah nočemo vaših zlonamernih in puhlih iluzij na papirju, želimo pa razvoj, delovna mesta in lepšo prihodnost na osnovi zdraviliško-turistič-nega centra, ki nastaja. V preteklih letih ste s svojim delovanjem povzročili dovolj težav vsem, ki smo vlagali veliko truda v namen oživitve Rimskih Toplic. Zdravilišče je bilo 15 let v lasti države (v lasti vseh Slovencev) in vsa ta leta je nezadržno propadalo. Danes je v lasti znanih lastnikov (pri projektu poleg Unior-ja in države kot družbeniki sodelujejo še NLB, NKBM, ... že čez dobro leto pa naj bi bile videti takšne. Mobitel, Kad, Zavarovalnica Triglav in SCT kot izvajalec, op. p.), ki gradijo sodoben zdraviliško-turističen center in dobro vedo, kako bodo gospodarili s svojim premoženjem v korist in zadovoljstvo sedanjih in prihodnjih generacij. Navdušenje lokalne in širše javnosti nad obnovo Rimskih Toplic je izjemno, intrige, podtikanja in oviranja nasprotnikov oživitve zdravilišča pa pospravljamo na ^ smetišče zgodovine.« Hkrati se Zupan zahvaljuje vsem (zlasti premierju Janezu Janši, ministru Gregorju Vi-rantu in direktorju Rimskih Term Maksu Brečku), ki so prispevali k temu, da je revitalizacija zdravilišča danes v polnem zagonu. Obnova dveh obstoječih objektov, Sofijinega dvora in Zdraviliškega doma, je v zaključni fazi. Začetek zahtevnih gradbenih posegov pa predstavlja novogradnja osrednjega zdraviliškega objekta, ki bo vpet med Sofijin dvor in Zdraviliški dom. Izvajalci del, delavci podjetja SCT, že kopljejo ogromno jamo, kjer naj bi čez približno eno leto stal zanimivo arhitekturno zasnovan centralni objekt Rimskih term. Kdo bo objekt gradil, bo znano po 15. januarju, ko se bo zaključil razpis za izvajalca del. Celotna obnova Rimskih term, vredna okoli 30 milijonov evrov, bo zaključena sredi leta 2009. BOJANA AVGUŠTINČIČ - Št. 99 -14. december 2007 v naredimo MITOM 13 Direktorska nadaljevanka Sedanji postopek je neživljenjski, do novega je kot kaže daleč Na peti razpis za direktorja Zdravstvenega doma Šmarje pri Jelšah se je javilo pet kandidatov, ki so vsi z območja tamkajšnjih občin. Na torkovi seji sveta zavoda jim direktorja še ni uspelo imenovati. Na seji sveta zavoda, ki ga vodi pediater Matej Slivnik iz Rogaške Slatine, so obravnavali več točk, med njimi pa je bilo imenovanje direktorja. Ta naj bi končno nadomestil dolgoletnega direktorja zdravnika Janeza Čak-ša, ki opravlja funkcijo v zadnjem obdobju kot vršilec dolžnosti. Čakš namreč v nekaterih občinah, zaradi njihovih želja po dodatnih zdravnikih ter zakulisnih igric, na prejšnjih razpisih ni prejel soglasja. Na torkovi seji so se osebno predstavili štirje od petih kandidatov za novega direktorja, med katerimi so tri ženske. Med kandidati so Irena Nunčič, Saša Jakoš, Valerija Slemenšek, Marko Ju-rak in Marjan Aralica. Člani sveta so svojo odločitev o bodočem direktorju prestavili na 21. december, ko bo ponovna seja z eno samo točko. Do takrat naj bi se člani o kandidatih posvetovali v svojih lokalnih okoljih ter svoje predloge uskladili. Trenutno se namreč v različnih okoljih zavzemajo za kandidate iz svojih občin. Ko bo svetu zavoda uspelo izbrati novega direktorja, sledi najtežji del, soglasje k izbranemu kandidatu v vseh šestih obsoteljskih občinah, ki so soustanoviteljice zavoda. Najprimernejšega kandidata, ki se je prijavil na peti razpis, namreč izbirajo še po starem neživljenjskem postopku, ki zahteva absolutno soglasje občinskih svetov vseh šestih občin. Bodo občinski sveti šestih občin tokrat na koncu vendarle soglasni? Možnost novega, šestega razpisa za imenovanje direktorja Zdravstvenega doma Šmarje pri Jelšah sploh ni izključena. Trenutno se zapleti z imenovanjem direktorja na kakovosti zdravstva na Šmarskem ne poznajo. Zdravnika Jane- za Čakša so pred nekaj tedni znova imenovali kot vršilca dolžnosti za obdobje enega leta oziroma do imenovanja novega direktorja. Pri slednjem je vprašljivo, če bodo novega direktorja uspeli izbrati do začetka spomladi. Takrat bo namreč Čakš, zaradi osebnih zdravstvenih razlogov, kar nekaj časa odsoten. BRANE JERANKO V pripravi je nov, učinkovitejši postopek imenovanja prvega človeka zdravstva na Šmarskem, po katerem bodo imenovali direktorja župani vseh šestih občin. Tako so se odločili za oblikovanje novega organa, sveta ustanoviteljev, sestavljenega iz vseh županov, ki bo imel zadnjo besedo namesto občinskih svetov. Odlok o novem načinu izbiranja direktorja je v nekaterih občinah že v postopku sprejemanja v prvi obravnavi, vendar poznavalci razmer napovedujejo možnost zapletov. Ustvarjalni invalidi Le en dan je trajala razstava, na kateri so člani Društva invalidov Zgornje Posotelje v Kulturnem domu Rogaška Slatina predstavili svoje ustvarjanje. Razstavo pripravljajo že šesto leto, na njej pa svojo ustvarjalnost pokaže okoli 45 članov. Videli smo lahko predvsem ročna dela, od pletenih izdelkov, papirnatih rožic, slik in skulptur, pa tudi za ta čas aktualne ročno izdelane jaslice. Invalidi želijo tudi na takšen način pokazati, da imajo kljub nekaterim oviram v življenju še vehko ustvarjalnega duha. Društvo pa je ob preteklem mednarodnem dnevu invalidov v gostile povabilo župane vseh šestih občin, v katerih delujejo, se jim zahvalilo za skrb, ki jo posvečajo invalidom, ter jim predstavilo ovire, ki bi jih büo v prihodnosti še potrebno odpraviti. AK Z jubilejnega nastopa folkloristov iz Kozjega, ki praznujejo srebrno obletnico. Koza je rešila Kozje V Kozjem so s slovesno prireditvijo počastili 25-letnico folklorne skupine, ki se je uveljavila daleč čez občinske meje. V njenem četrt stoletju se je v skupini zvrstilo nič manj kot stoštirideset članov. Na jubilejni prireditvi je bil osrednji prireditveni prostor v tej občini za vse obiskovalce premajhen, zato so napolnili tudi avlo. Med številnimi točkami je bila posebnost predstavitev projekta Koza, zmaj in še kaj, s katerim so jubilanti oživili legendo o kozjanskem zmaju. Temu so morali Kozjani vsako leto žrtvovati najlepšo mladenko, njihov kraj pa je na koncu rešila koza. Legendo so oživih s pomočjo plesa, giba in igre, filma, luči in zvoka. Za 25-letnico folkloristov je prav tako izšla knjižica o delovanju njihove skupine. BJ Ni šlo za napako Že pred zadnjo sejo starinskih svetnikov je Andrej-ka Flucher iz svetniške skupine Socialnih demokratov zastavila vprašanje, povezano z nekaterimi postavkami v gradivu, ki ga je na osmi seji ob sprejetju podražitve odvoza odpadkov obravnaval občinski svet. V predlogu cenika je na primer zapisana povprečna lastna cena za zbiranje in odvoz odpadkov 7,3474 evra za kubični meter, v sklepu pa je povprečna cena zbranih in od-peljanih odpadkov 6,3790 evra za kubik. Marjeta Ste-fanovski iz OKP-ja je pojasnila, da je višja cena njihova izračunana lastna cena, ki bi pokrila vse stroške, v gradivu pa predlagajo ceno, ki je za 20 odstotkov višja od obstoječe, a še vedno nižja od tiste, s katero bi OKP na področju odvoza odpadkov posloval pozitivno. OKP je tako predvidel postopno uskladitev cene. Prvič bi se morale storitve podražiti z letošnjim septembrom, a vlada kljub temu, da so cene na občinskih svetih potrdili že poleti, še ni dala odgovora, ah dovoljuje povišanje cen ali ne, zato OKP uporablja še stare cene. Naslednji povišanji sta bili predvideni za julij 2008 in januar 2009. Podra- žitev je potrebna tudi zaradi nega odvoza odpadkov v Cen-zakonsko predpisanega rav- ter za ravnanje z odpadki Ce-nanja z odpadki in načrtova- lje. AK K«"») i Industrijska prodajalna Lihnje -gospodinjska in dekorativna keramika -pekači vseh vrst in oblik, tudi pekači izpod peke -darilni in reklamni program -hoby program-glina in materiali za delo z glino -DARILNI BONI Za nekatere izdelke tudi do 40% nižje cene Ponudba velja do konca decembra! Industrijska prodajalna je odprta: -ponedeljek-petek: od 8. do 18.ure, -sobota: od 8. do 13.ure Telefon: 713 61 48 St. 98 -14. december 2007 Razstavo zgornjeposoteljskih invalidov si je ogledalo veliko ljudi. NOVI TEDNIK Zreški veseli december Sporna voda Občina Zreče, Uniorjev program Turizem ter LTO Zreče so letos pripravili pester spored prireditev, ki so jih združili pod naslovom Zreški veseli december. Zanje so ustvarili tudi prav posebno prizorišče, praznično vas na ploščadi pri Termah. Tam obiskovalce vsak dan pričakuje praznična ponudba, ob koncih tedna pa tudi številne prireditve. Danes bo ob 17. uri After ski party z Brendijem in Duom Amor, jutri od 15. do 19. bo kmečka tržnica in vesele koline z ljudskimi pevci iz Zreč in Kunigunde, vmes pa še koncert ansambla Fantje izpod Rogle in Karaoke show, ki bo tudi v ne- Opozorila o prekomerni onesnaženosti vode s herbicidom krajani Bezine ocenjujejo kot pritisk občine Voda iz lokalnega vodovodnega sistema Bezina-Gračič vsebuje preveč desetil atrazina. Občina oziroma Javno komunalno podjetje Slovenske Konjice zato svetuje vsem uporabnikom, ki se oskrbujejo z vodo iz tega sistema, da za prehrambene namene uporabljajo vodo iz drugih, neoporečnih vodnih virov oziroma uporabljajo ustekleničeno pitno vodo. Previsoke vrednosti desetil atrazina v vodi so prvič naključno ugotovili v okviru državnega monitoringa že pred tremi leti, vendar vaški vodovodni odbor ni upošteval priporočil Zavoda za zdravstveno varstvo Maribor o potrebni sanaciji. Kot poudarja direktorica JKP mag. Špela Hlačar, s podatki o načinu oskrbe in priprave vode ter o kvaliteti pitne vode na tem vodovodnem sistemu, ki je v upravljanju vaškega vodovodnega odbora, lokalna skupnost ni razpolagala. Vse do lani (in ponovno letos), ko je s podatki o kvaliteti pitne vode s pobudo za sanacijo stanja Zavod za zdravstveno varstvo Celje seznanil tudi Občino Slovenske Konjice. Atrazin je sicer organski herbicid, ki so ga uporabljali za zatiranje širokolistnih plevelov in trav v kmetijstvu in pri pogozdovanju, v Sloveniji pa je v celoti prepovedan od leta 2003. Atrazin v človeškem organizmu moti delovanje hormonov, rako-tvornosti pa niso dokazali. Občina je prejšnji mesec ponovno naročila analizo vode, ki so jo zaradi visokih vrednosti ponovili še enkrat, v začetku decembra pa so dodatno dali v analizo vzorce iz vseh treh vodnih virov, iz katerih se napaja ta vodovod. Novembra so v vodi iz vodovoda izmerili 0,38 in naslednjič 0,29 mikrogramov na liter vode (pg/1) desetil atrazina. V vodnih virih Zlakova so ga izmerili od 0,33 do deljo. Takrat bo veliko veselja za otroke, saj so zanje pripravili glasbo in risanke, pa tudi pohorski pravljičar jih bo obiskal. Za povrhu bo ob 18. uri v večnamenski dvorani s komedijo Figule fagule nastopila skupina KD Janez Koprivnik Gorenje. Prav tako v dvorani bo v ponedeljek ob 17. uri gledališka predstava Zrcalce, ki so jo za otroke pripravili vzgojitelji. Od prihodnjega petka, 21. decembra, bodo prireditve vsak dan do vključno 1. januarja, ko bodo popoldne skupaj z županom nazdravili novemu letu. MBP - Št. 99 -11. december 2007 0,45pg/l. Po pravilniku o pitni vodi ga je v vodi lahko 0,10 pg/1, Svetovna zdravstvena organizacija pa je kot sprejemljivo mejno vrednost za pitno vodo postavila 0,2 pg/1. Voda v vodovodu in v vseh treh vodnih virih je torej prekomerno onesnažena z desetil atrazinom, v vseh vzorcih pa so našli tudi atrazin (od 0,06 do 0,09 pg/1), ki pa mejnih vrednosti za pitno vodo ni presegel. »Ob upoštevanju trenutno poznanih izmerjenih vrednosti desetil atrazina in atrazina v vodi vodovoda Bezina-Gračič ob dnevnem vnosu cca 2 litra vode, bi lahko sklepali na vnos desetil atrazina v količini 0,4 - 0,8 pg/dan. To bi ob prištevku še atrazina predstavljalo preko vode vnos slabe tretjine dovoljenega dnevnega vnosa,« so ocenili strokovnjaki. Ker torej kaže, da zdravje ljudi ni neposredno ogroženo, bo upravljavec vodovoda zaprosil ministrstvo za zdravje, da dovoli uporabo te vode še naprej oziroma dokler ne ugotovijo virov onesnaževanja in preprečijo onesnaževanje vodnih virov, zagotovijo ustrezno pripravo pitne vode, ali pa zagotovijo nadomestni vodni vir. Sicer pa so krajani za onesnaženost vode vedeli že prej, a jo kljub temu ves čas uporabljajo: »Kar se dogaja letos, ocenjujemo kot pritisk občine, da bi ji prepustili naš vodovod,« je prepričan predsednik KS Bezina Drago Alenc. Krajani so namreč pred tremi desetletji sami zgradili vodovod, ki ga niso pripravljeni kar podariti JKP. »Za to gre, saj nam niso pripravljeni povrniti vloženih sredstev, o sodelovanju pa tudi nočejo ničesar slišati.« Ali krajani ostajajo takega mnenja, bodo lahko povedali na zboru krajanov, ki ga bodo organizirali še letos. I9III SSSIS-IM * * 22.-30.12.2007 -:V -.v i- www.umestusiumgtnasli.org J ZAČARANA 107 min., (Enchanted), domišljiska komedija Režija: Kevin Lima Igrajo: Amy Adams, Patrick Dempsey, James Marsden, Timothy Spall, Rachel Covey, Susan Sarandon, Idina Menzel Že v Planetu Tuš! Zaživela je Besedica gateljerija nima nobene zveze z gatami - je nekakšna otroška skovanka in besed galerija in atelje. Domislila se je je Bojana Križanec, mlada kiparka iz Celja, ki je v sredo na Gosposki ulici v Celju nov atelje in galerijo tudi slavnostno odprla. Bojana Križanec je kiparka in keramičarka. Diplomirala je kiparstvo na šoli uporabnih umetnosti v Ljubljani. Z otvoritvijo svoje gateljerije, za katero je prostore omogočila Mestna občina Celje, se ji je uresničil del sanj. Dobila je namreč prostor, v katerem ustvarja, hkrati pa tudi razstavlja. Kri- gateljerija žančeva je sicer iz Rogatca, a že vrsto let živi v Celju. »Moj cilj je predvsem ustvarjanje, seveda tudi prodaja izdelkov, ki je življenjska nuja, a imam težavo - od svojih izdelkov se zelo težko ločim. Zlasti od tistih, ki jih delam nazadnje. Trenutno so moja prva ljubezen kamni...« pravi. Zaveda se, da je širše občinstvo še ne pozna dovolj, zato je gateljerija še bolj dragocena. Omogoča namreč neposreden stik z umetnico. Gateljerija je odprta ob ponedeljkih, sredah in petkih med 14. in 18. uro. BRST Posodobljena zgodba o Pepelki je navdušila mlado in starn. Pepelka med Laščani Prva prireditev V Kulturnem domu Štore, kjer dolga leta ni bilo prireditev, je bil po zaključeni obnovi notranjosti v nedeljo otvoritveni koncert. Med obnovo notranjosti je Občina Štore med drugim poskrbela za zamenjavo stavbnega pohištva ter obnovo prostorov dvorane in pomožnih prostorov, pri čemer so v dvorani tudi novi sedeži. Obnovo fasade in ureditev okolice napovedujejo za pomladanske mesece. Glavno odprtje doma bo tako za občinski praznik v začetku junija. Na otvoritvenem koncertu je nastopil Ansambel Braneta Klavžarja s prijatelji. BJ Dramska skupina KD Koral iz Laškega je postregla z novo premiero. Na oder kulturnega centra so postavili plesno-gledališko predstavo Pepelka. Dramsko skupino, ki si je delila doživetja pri ustvarjanju Pepelke, sestavljajo mladi med 10. in 18. letom. Priprave na predstavo so začeli konec junija na intenzivnih vajah na Pohorju, nato so ustvarjanje Pepelke nadaljevali na domačem odru s postavljanjem prizorov, z improvizacijami in s koreografijami. »Skupaj smo prehodih čudovito pot, kjer smo se včasih sprehajali, premagovali ovi- re, pa tudi plezali čez strmine, kar vse odseva v predstavi,« je povedala režiserka Pepelke Magdalena Hrastnik. Scenarij za to romantično komedijo je napisala dijakinja 3. letnika Gimnazije Lava v Celju Anja Radaljac, ki je v predstavi tudi uprizorila naslovni lik. Anja že nekaj let uspešno sodeluje pri KD Koral. »Njenega prirojenega pisateljskega daru ne gre zanemariti, temveč vzpodbujati, saj je kar stresla iz rokava dramsko besedilo za Pepel-ko,« jo je pohvalila Hrastni-kova, »scenarij je bil odlična podlaga za improvizacije, saj je posodobljen in nam približa čustvovanja, razmišljanja in doživljanja zapletenih življenjskih situacij, v katerih se lahko znajdejo vsi mladi.« Predstava sicer spominja na muzikal, čeprav se v njej nič ne poje. »Gre za vizualno prevaro,« pravi režiserka. Posebnost pa je tudi filmski posnetek, ki predstavlja nekakšen uvod v Pepel-ko. Prizore so avgusta snemali na celjskem Starem gradu, režijo šestminutnega filma pa so zaupah mlademu Jonasu Lesjaku. Pepelko, v kateri nastopa 21 mladih, bodo ponovno uprizorili 30. decembra. BOJANA AVGUŠTINČIČ Dobrodelni koncert gimnazijcev V torek, 18. decembra, bo ob 19. uri v veliki dvorani Celjskega doma tradicionalni dobrodelni božično-novoletni koncert, ki ga pripravljajo Rotaract Club Celje, celjska I. gimnazija in Društvo ljubiteljev umetnosti Celje. Koncert je posvečen 10. obletnici delovanja gimnazijskega mladinskega orkesta. Ob orkestru se bosta zbranemu občinstvu predstavila tudi sopra-nistka Kristina Strašek in Me- šani mladinski pevski zbor I. Gimnazije v Celju pod vodstvom dirigentke Alenke Gor-šič Ernst. Blizu 100 nastopajočih bo slišalo Mozartovo Mis-so Brevis v G-duru, songe iz muzikalov My Fair Lady in West Side Story ter božične napeve v priredbi za zbor in orkester. Koncert bo obarvan humanitarno, saj bo Rotaract Club podelil za 2.500 evrov dona-cij. Namenili jih bodo Mestnemu kinu Metropol za orga- nizacijo brezplačne kinopred-stave za otroke, izdaji notne zbirke za otroke celjskega komponista Matevža Goršiča, mlademu celjskemu atletu Matevžu Majcnu, distriktnemu rotarijskemu projektu za razminiranje Nacionalnega parka Kopački rit pri Osijeku, socialni pomoči starejšemu zakonskemu paru, del sredstev pa je namenjen pomoči pri organizaciji turnej orkestra in zbora 1. gimnazije. BS Prednovoletni glasbeni užitki Mladinski simfonični orkester Glasbene šole Celje bo, kot je že v navadi, tudi letos pripravil prednovoletni koncert. Prisluhnili mu bomo lahko jutri, v soboto, ob 20. uri v celjskem Narodnem domu. Simfoniki so v goste povabili tudi nekaj obetavnih glasbenikov GŠ Celje. Tako bosta z njimi nastopila uspešna dijaka, pianistka Blanka Čakš in pianist Domen Pihler. Kot solistka se jima bo pridružila še profesorica solo petja sopranistka Urška Arlič, ki se zadnja leta zelo uveljavlja na slovenski in tuji glasbeni sceni. Repertoar prednovoletnih koncertov Mladinskega simfoničnega orkestra GŠ Celje je že tradicionalno sestavljen iz malo bolj poslušljivih simfoničnih skladb. »V prvem delu se bomo ustavili pri klasicizmu, pri Haydnu in Mozartu, v drugem delu pa ne bo manjkalo skladb Johanna Straussa in temperamentnih plesov Hačaturjana ter opernih in operetnih arij,« pravi dirigent Matjaž Brež-nik. BA Čudežna srajca dopetajca Gledališki ansambel KUD Zarja Trnovlje Celje je pred novo premiero, drugo v letošnjem letu. V nedeljo ob 17. uri bodo na oder trnoveljskega kulturnega doma postavili pravljično igrico Leopolda Suhodolčana Čudežna srajca dopetajca. V živahni pravljici s petjem in plesom bo nastopilo trinajst članov otroške gledališke skupine amaterskega ansambla KUD Zarja Trnovlje Celje, starih od 8 do 16 let. Predstavo, ki so jo mladi igralci naštudirali v dveh mesecih, je režirala Cvetka Jovan - Jeki. Kostumi so delo Darje Vrebac, koreografijo je izdelala Sabrina Železnik, glasbo pa je izbral Frenk Zeleznik. Čudežno srajco dopetajco bodo ponovno uprizorili 12. januarja ob 16. uri. BA Št. 99-14. december 2007 NAŠ SKLADATELJ E NOVEGA MESTA (MARJAN) ČUVAR OKOLJA ZAKALCU ČLAN V VANJE MATEVŽ LUDOLFO-VOŠTEV1-LO 3,14 KRAJ JV.00 KOČEVJA DOMISELNO DEJANJE Nagradna križanka Rokometnega 1. nagrada: 2 x šestorček piva Zlatorog pločevink 1 x šestorček piva Bandidos Ice 1 x šestorček piva Bandidos Power majica Pivovarne Laško 2. nagrada: 1 x šestorček piva Zlatorog pločevink 1 x šestorček piva Bandidos Ice majica Pivovarne Laško 3. nagrada: 1 x šestorček piva Zlatorog pločevink majica Pivovarne Laško Pri žrebanju bomo upoštevali vse pravilne rešitve (geslo), kijih bomo prejeli na dopisnicah na naslov: NT&RC, Prešernova 19,3000 Celje, do 21. decembra 2007. Rešitev bo objavljena v časopisu 27. decembra 2007. ftovmtrade Št. 99 ■ 14. december 2007 ČETVORKI UČITCU MORALNIH (GUSTAV) ftovintradj kluba Celje Pivovarna Laško Ime in priimek: Naslov: Davčna številka: Št. 99 ■ 14. december 2007 Kaj pa Pečnik in Beršnjak? Trener nogometašev MIK CM Celja Pavel Pinni poudarja, da je njegovo moštvo od 10. do 20. kroga imelo bolj krizo rezultatov kot pa igre, vmešale so se še poškodbe, tudi sporne sodniške odločitve. »Nihče nas ni nadigral, imeli smo slabša obdobja proti Nafti v Lendavi ter v Celju proti Primorju in Livarju,« je prepričan Pinni, ki obžaluje odhod Gobca in zanj pričakuje ustrezno menjavo. Vodstvo kluba je za dve leti in pol podaljšalo pogodbo z Dejanom Urbančem, glede napadalca Daliborja Volaša se mora dogovoriti s Koprom, pri koncu so pogajanja s povratnikom, branilcem Dejanom Kelharjem, iz Aluminija žel: pripeljati vezista Nenada Džakoviča, ki ima trenutno pre visoko odškodnino. Domen Beršnjak še ni podaljšal pogodbe, z najboljšim strelcem Nejcem Pečnikom pa je dogovorjen rok, 15. januar, ko naj bi se obe strani odločili, kake naprej. Ali bo Pečnik podaljšal pogodbo, ki se mu izteče sicer šele čez eno leto, ali pa mu bodo takoj dali proste roke ob primernem finančnem nadomestilu. Moštvo bo za teder dni odpotovalo v Pulj - vadilo bo v Medulinu - tako januarja kot februarja. DEAN ŠUSTEP Na boličmem turnirju 1.200 evrov Športno rekreacijski center Hattrick na Skalni kleti organizira božični malonogometni turnir na odboj. Tekmovanje, imenovano PokalPleskarstva in fasaders-; tva Kugler Celje 2007, bo v soboto, 22. decembra. Pri-javnina znaša 60 evrov (TRR 02234-0255868976 ali v Hattricku - 031/613-222), poravnati jo je potrebno do žreba, ki bo 21. decembra. Igralni čas bo 2x10 minut, igralo se bo po pravilih futsala (4+1). Zmagovalec si bo prislužil 600 evrov, drugouvrščeni bo prejel 400 evrov, tretjeuvrščeni pa 200. Sebastjan Gobec ama ____ ^^ Na seji upravnega odbora ™ đđ _ * -y^vt ^^^ H ™ Rokometnega kluba Celje Pi- Hh| H Hfl^P lili H m H H vovarna Laško so dosedanji BR«!» w| S BbL Z1" Sh M člani za predsednika potrdili mn M M WH ^»F B JM WH Boška Šrota. Zamenjal je Bo- ^^ risa Završnika, v UO pa osta- na jajo Bojan Kune, Marko Ju- aaaaa a j^&ma dHL ralfi n ga^sfe. govič, Bojan Šrot, Dušan Zor- " "I* ' f| fSfl§| W ««mM§§f g| E3 O* ko,FranciPhberšek,IztokSe- gbQ W mm W i §| gg mjm ničar, Jani Kobal, Andrej Šu- ^^ Zl ^^ * ^^ ^ Ä ^^ šterič, Tomaž JeršiČ in Rado Pantolič Slavko Ivezič brez težav krmari celjsko barko, ki jo določeni lobiji še kar torpedirajo, a na srečo neuspešno. Šrot predsednik Rokometaši Celja Pivovarne Laško so se brez vsakršnih težav uvrstili v polfina-le slovenskega pokala, potem ko so v Zlatorogu s 17 goli razlike odpravili Prevent. Preostali polfinalisti so še Gold club, Trimo in Koper. Končna prednost je bila tudi najvišja, tokrat so igralci s klopi izkoristili priložnost. Barca pokazala zobe Močno si je v prvem polčasu gleženj zvil Mirsad Ter-zić. Takoj po tekmi je pri-šepal nazaj v dvorano, saj je zdravnik dr. Rudi Čaja-vec že opravil rentgensko slikanje in ugotovil, da ni nič počeno, pretrgano ali zlomljeno. Jutri sledi domača tekma s Slovanom, nato med tednom gostovanje v Trbovljah pri Rudarju, od svojih navijačev pa se bodo celjski rokometaši za letos poslovili v petek, 21. decembra, ko bodo pričakali Škof-jeločane. Tekmec v skupini glavnega dela lige prvakov Barcelona je v velikem španskem derbi-j u v svoji Blaugrani ugnala Ciu-dad Real s 26:24. Romero je dosegel 8 golov, Juanin 5, Ro-cas in Noddesbo po 4, Nagy 3 in Lozano 2. Barca zdaj le še za točko zaostaja za vodilnim Realom. Netransparentni Dunaj Katalonski velikan je edini od pomembnih evropskih klubov, ki ni podpisal pristopne izjave v Group Club Handball, ki utegne v prihodnji sezoni ustanoviti svojo evropsko ligo. Klubi, ki zdaj nastopajo v ligi prvakov, namreč nujno zahtevajo večjo preglednost poslovanja Evropske rokometne zveze in ugoditev marketinškim željam. V kolikor tega ne bo storila, bo morebiti že v na- Nič hujšega ni z gležnjem Mirsada Terziča, ki je do zvina dosegel štiri gole. slednji sezoni organizirano novo evropsko klubsko tekmovanje. Od španskih klubov bi se priključili Aragon, Ciudad Real, Ademar, Portland San Antonio in Valla-dolid, od nemških Flensburg, Gummersbach, Kiel, Hamburg, Lemgo, Magdeburg in Rhein-Neckar Löwen, francoska Chambery in Montpellier, madžarska Szeged in Veszprem, danska Kopenhagen in Kolding, naša Celje Pivovarna Laško in Gorenje ter ruski Cehovski medvedi. Švicarski Kadetten, švedski Hammarby in Zagreb. ca sezone vodil trener Slavko Ivezič. Uprava kluba je za uspešno ocenila tudi delo agencije NT&RC, ki bdi nad trgovino s spominki, zato bodo z omenjenim podjetjem sodelovali tudi v prihodnje. DEAN ŠUSTER Fofo: GREGOR KATIČ Podarile vstopnico za tri tekme Lige Do konca Uta poteka posebna akcija, kjer smo za vas pripravili 10% [Kednoi/oletni popust za nakup vseh treh vstopnic za dragi del Lige prvakov, Več informacij je na voljo na spletni sirani www.rk-celje.si, nakup pa je možen na ^A.^ Www.gsSti.com, kupite tudi dres, majico ali navijaška darila v spletni trgovini Rokometnega kluba Celje Pivovarna Laško. Več na www.fk-celje.3i Nakup vstopnic in izdelkov v trgovini je možen tudi pred, med in po tekmah državnega prvenstva v dvorani Zlatorog, 15. in 22. decembra, ko RK Celje Pivovarna laško gosti Slovan in Škofjo Lib. mm 19 Lokalni derbi tokrat v Zrečah Živko Misirača za Šentjurčane pod Pohorjem - »Pivovarji« proti trem »bivšim« Ta konec tedna bodo naše ekipe igrale samo dve srečanji, saj so Hopsi že v torek gostovali na Kodeljevem pri Slovanu in po velikem boju izgubili s 76:88, pri čemer je bilo slabih pet minut pred koncem samo +4 za Kode-ljevčane. Elektra Esotech je v sredo gostila branilce naslova prvaka iz Domžal in doživela visok poraz (77:91). Alpos dkrepijest v Sreče Zreška Rogla je minuli teden v Sežani prekinila niz porazov in polna optimizma pričakuje moštvo šentjurskega Alposa, ki se je v miru pripravljalo na to tekmo, saj je imelo na voljo kar deset dni od zadnjega srečanja in zmage proti Slovanu. Igor Jokič, ki je bil želja tudi trenerja Alposa Matjaža Čuješa, je pristal pri Rogli in že na prvi tekmi pokazal, kako velika okrepitev je za moštvo Sloboda-na Beniča. Še posebej po spoznanju, da je za kapetana Boštjana Sivko po novi poškodbi večji del sezone vprašljiv. Zato najbi se vrnil Jure Brolih, kar je drugi veliki razlog optimizma, ki ga prinašajo na to tekmo Zrečani. A tudi Al-pos prihaja v Zreče optimistično razpoložen. Zmaga proti Slovanu je pokazala, da ima ekipa kvaliteto, le uporabiti jo je treba na pravilen način. predvsem v dobro kolektiva in nikakor ne za lastno statistiko. Ob tem bo v ekipi tudi Živko Misirača, 203 cm visok 35-letni krilni center, ki prihaja iz Srbije, nazadnje pa je igral na Cipru. Misirača je v uvodni sezoni Alposa v prvi hgi v sezoni 2000/01 že nosil dres šentjurske ekipe in takrat pustil sijajen vtis (17,6 točke in 5,4, skoka v povprečju na tekmo), lani pa je drugi del sezone prebil v Postojni, kjer zaradi poškodbe ni veliko igral. Misirača je v torek prispel v Šentjur, z njegovim zdravjem je vse v redu (na Cipru je ves čas igral), tako da bo v Zrečah že igral. Tako naj bi bil Misirača tisti, ki bo skušal nevtralizirati Jo-kiča. Ta je že v Sežani dokazal, da je v odlični formi. A trdih dvobojev posameznikov bo še kar nekaj. Miloš Špo-rar proti Ervinu Dragšiču, bivši šentjurski igralec Ilija Petrovič proti Primožu Ko-baletu, Šentjurčan v dresu Rogle Davorin Škornik proti Srboljubu Nedeljkoviču in še bi lahko naštevali. Moštvi sta se v tej sezoni že pomerili v 4. krogu pokal KZS. V Šentjurju je Alpos slavil z 99:86, v Zrečah pa je bila boljša Rogla z 98:94. Glede na število košev v teh dveh tekmah je jasno, da bo tokrat zmagala ekipa, ki bo igrala boljšo obrambo in seveda Ervin Dragšič (levo) in Srboljub Nedeljković sta bila najboljša strelca Šentjurčanov v Zagorju. Alpos js povratno pokalno tekmo dobil z 81:69, a je prvo doma izgubil kar za 22 točk. imela svoj dan tudi v napadu. Ker je Šentjur zelo blizu Zreč, lahko pričakujemo tudi kar precej navijačev Alposa, po zmagi proti Kraškem zidarju pa seveda tudi številne navijače Rogle. Pravi praznik košarke se torej obeta v zreški športni dvorani. Pifsswa preizkušnja Laščani, ki so prav tako imeli desetdnevne priprave po porazu v Domžalah, se podajajo na pot na Gorenjsko, v Škofjo Loko k Mercatorju. Težko gostovanje, ki jih čaka, je tudi prava preizkušnja za moštvo Damjana Nova-koviča. Ta je bil kljub porazu v Domžalah zadovoljen, saj je njegova ekipa pokazala, da je enakovredna Helio-su. Če prištejemo še zmago nad Slovanom, potem je jasno, da je sedanje moštvo Zlatoroga konkurenčno našima dvema predstavnikoma v regionalni hgi NLB. Uvrstitev vanjo je cilj Laščanov ob koncu sezone. Novakovič sicer še išče kakšno okrepitev, a pri tem ne hiti, saj je časa do drugega odločilnega dela sezone še več kot dovolj. Zato bo srečanje v Škofji Loki nov preizkus posameznikov, predvsem tistih (na primer Lancea Harrisa, Saliha Nuha-noviča ...), ki niso v tem delu sezone pokazali tistega, kar se od njih pričakuje. Merca-tor ima zelo izkušeno ekipo, v kateri so tudi nekdanji igralci Laškega Jure Eržen, Simon Finžgar in Zvonimir Kova-čevič, kar bo dalo dodatno privlačnost temu srečanju. Mercator je sicer odlično začel sezono, a je zadnji dve tekmi izgubil, zato bo iskal prekinitev te mini serije prav proti Zlatorogu, ki kljub vsemu velja za favorita. A to bo moral dokazati na parketu dvorane Poden v Škofji Loki. JANEZ TERBOVC Foto: ALEKS ŠTERN »I onudba Mure Je bila zame astronomska!« Nogometni klub MIK CM Celje zapušča Sebastjan Gobec, igralec, ki je obeležil zadnje desetletje Pred osmimi dnevi je celjski nogometaš Sebastjan Gobec dopolnil 28 let, nato pa je podpisal dveinpolletno pogodbo z belgijskim St. Truidnom. Dolgo je odlašal z odhodom iz Celja; kot da bi se držal starega pravila v bivšem jugoslovanskem športu, ko so športniki šele pri omenjeni starosti smeh oditi v tujino. Prav pod vodstvom trenerja Pavla Pinnija je zaigral kot prerojen, bil je v odlični formi, njegovo odsotnost bodo v Areni Petrol stežka nadoknadili. Zbral je dva reprezentančna nastopa, vseskozi je igral za celjski klub, čeprav je imel nekaj mamljivih ponudb iz tujine. Pri njegovem odhodu bo MIK CM Celje deležen denarne odškodnine od belgijskega kluba. »Hvala bogu, da je po vseh teh letih govorjenja tudi meni uspelo s prestopom v tuji klub. Dobil sem povsem konkretno ponudbo, dogovorili smo se v petih minutah. Bil sem zelo zadovoljen. Pogodbo sem sicer že podpisal, a bo začela veljati, če bo ponedeljkov zdravniški pregled v Belgiji minil brez posebnosti. Nekajkrat sem se že resno odpravljal iz Celja, a sem vselej ostal zaradi želje po osvojitvi državnega naslova,« je začel Sebastjan Gobec. Še naprej boste igrah v rumenem dresu in modrih hlačkah, kajti tudi »kanarčki« imajo takšno športno opremo. Kako pa se spominjate svojih začetkov v celjskem dresu in vabila v člansko moštvo? Pokojni trener Milovan Tar-buk je Gorana Sankoviča, Alek- sandra Šeligo in mene, ki smo bih mladinci, povabil na treninge članskega moštva. Zelo sem mu hvaležen, ker je videl nekaj v meni in mi kmalu ponudil priložnost za igro. Vseskozi ste bih član kluba s Skalne kleti oziroma Arene Petrol, vmes pa so prihajale ponudbe. Katerih se spominjate iz slovenskega prostora in katerih iz tujine? Najbolj so se zame ogreli pri ukrajinskem Metalurgu iz Do-njecka, pa tudi v Švici. Zelo dobro pa se spominjam ponudbe Mure iz Murske Sobote, ko mi je bilo 19, morda 20 let. Prek-murce je treniral Tarbuk in želel me je spet v svoji ekipi, pa tudi Sankoviča. Za tedanje razmere je šlo ža zelo visoko vsoto denarja. Bil sem čisto iz sebe, ko sem slišal številko. A- vodstvo celjskega kluba mi ni dovolilo oditi, za kar sem mu hvaležen. Vemo, kaj se je potlej dogajalo z Muro. Kaj pričakujejo Belgijci od vas, jih zanimate kot vezist ali morebiti kot obrambni igralec? Zgodba z njimi je čudna. Iskali so napadalca in prišli na oglede. A v oči športnega direktorja sem padel jaz. Moje novo moštvo igra v postavitvi 3-5-2, tako da bom klasični bočni igralec, kar mi najbolj ugaja. SL Truiden je pri dnu belgijske lestvice, nazadnje pa je ugnal moštvo Anderlechta s 4:3. V kolikšni meri poznate svoj novi klub? V treh dneh sem spoznal, da primerjave s Slovenijo ni- so smiselne. Moštvo še zdaleč ni slabo. Imelo je dosti smole v dosedanjem delu prvenstva. Izgubljalo je tudi, ko je bilo boljše. Bil sem navdušen, saj je tekmo spremljalo 12 tisoč gledalcev. Navijah so za svoje ljubljence tudi tedaj, ko so zaostajali s 3:1. In uspel jim je preobrat. Prvi vtisi so torej fenomenalni. Upam, da bom zaigral tako, kot najbolje znam. Zbrali ste dva nastopa za reprezentanco Slovenije, za zmago proti Cipru in pri porazu s Češko v ledenem vremenu v Celju. Novemu pozivu bi se odzvali, mar ne? Bi, to je čast. Rade volje bom prišel, ne glede na to, kdo bo sedel na selektorskem stolčku. DEAN ŠUSTER Foto: GREGOR KATIČ VIKEND POD KOŠI Liga UPC Telemach, 10. krog, Zreče: Rogla - Alpos Šentjur (19), Škof ja Loka: Mercator TCG - Zlatorog (20). 1. IB SL, 10. krog, Ljubljana: Parklji - Celjski KK (18), Rogaška - Triglav (19), Cerknica: Gradišče - Konjice (19.15). 2. SL - vzhod, 10. krog, Grosuplje - Nazarje (17.30), Celje: Pakman - Terme Oli-mia (18). Liga NLB (ž), 8. krog, Zagreb: Medveščak - Merkur (19). 1. SL (ž), 8. krog, Postojna: Neso Lhke - Konjice (20.15), Maribor: AJM -Citycenter (20.30). PANORAMA ROKOMET Četrtfinale pokala RZS: Celje Pivovarna Laško - Prevent 37:22 (21:8); Kozlina 7, Kokšarov, Sto-janovič 6, Gajič 5, Terzič 4, Trivundža, Gorenšek 3, Muhovec, Sulič, Gregore, Špiler, Kos 1; Pajenk 5, Kleč, Hartman, Mujano-vič, Rutenka 3. Zaostala tekma 5. kroga 1. SL: Rudar Trbovlje - Gorenje 27:34 (13:16); Repar 8, Šmejc 7; Vuko-vič 11, Kavaš 8, J. Dobel-" šek 5, Rezniček, Sovič 3, Sirk, Baškin, Blaževič, Golčar 1. KOŠARKA 10. krogi. SL: Geoplin Slovan - Hopsi Polzela 88:76; Mlakar, Johnson 16; Čatovič 19, Rituper 18, Jo-vanovič 16, Breže 9, Pod-vršnik 7, Lorbek 5, Rodovnik 2, Elektra - Helios Domžale 77:91; Vrečko 18, Jeršin, Vidovič 17. Ši-munič 11, Kune 9, Dobo-vičnik 3, Ličartovsky 2; Laškevič 30, Janža 16. 8. krog 1. SL (ž): Merkur Celje - Črnomelj 93:32; Bajič 32, Verbole 22, ZdolŠek 14, Kerin 13, Klavžar, Grm 6; Aščič 10, Smolič 6. 5. krog pokala KZS, povratna tekma: Zagorje- Alpos Šentjur 69:81; Bjelica 14, Ambrož 12; Nedeljković 23, Dragšič 19, Lapor-nik, Kobale, Ribežl, Košto-maj 7, Sebič 6, Palčnik 5. (KM). ŠPORTNI KOLEDAR Sobota, 15. 12. ROKOMET 1. SL, 14. krog: Celje Pivovarna Laško - Slovan (18.30), Velenje: Gorenje - Nova Gorica (19). Št. 99-14. december 2007 20 INFORMACIJE - ŠPORT NOVI TEDNIK IDDRI TELEFDN Arena, zwziqotmlcev- PORTRET TEDNA DEJAN URBANČ KT3H0SH JAZ IN KLUB Začetki Uspehi Nogomet sem začel igrati z enajstimi leti v NK Krško. Štiri Enkrat mladinski pokalni prvak leta kasneje sein se v Celju vpisal v srednjo šolo ter tam nadaljeval nogometno pot. Z 18 leti sem podpisal Nastopi pogodbo z NK Publikum. 103 nastopi in 2 zadetka Klubi do sedaj Želje NK Krško, NK Publikum, NK Olimpija, NK MIK CM Celje S Celjem si želim postati državni in v naslednji sezoni Naj gol tudi pokalni prvak. Naj gol sem dal na pokalni tekmi proti Nafti v sezoni 2006/2007, Streljal sem s 25 metrov ter zadel zgornji kot Publika gola. ' Želim pohvaliti Celjske grofe, ki naš spodbujajo ne glede Naj veselje na rezultate. Upam, da se bo navijanju Celjskih grofov pridružila tudi ostala publika. Igranje v reprezentanci U 21 proti Nizozemski in Franciji, proti igralcem, ki igrajo v najboljših klubih v Evropi. Naj žalost Neuvrstitev na evropsko prvenstvo z mladinsko reprezentanco ter poraz v finalu pokala na tekmi NK Celje proti NK Koper MMaMđ Stanovanje Živim v najemniškem stanovanju v Novi vasi. Rad igram ienis ali pa si na TV ogledam kakšen dober Ljubezen Imam punco Katjo, s katero sva skupaj eno leto. Pri igranju nogometa me zelo podpira, ker pa ima Studijske , obveznosti, se tekem udeležuje bolj poredko. Glasba, film Poslušam vse glasbene zvrsti. Od filmov pa najraje gledam znanstveno fantastiko. Med najljubšimi mi je film Dan neodvisnosti. Prosti čas Veliko prostega časa preživim s punco Katjo ali pa se s prijatelji dobim na kavici. Ob prostih dnevih obiščem starše v Krškem. Slivniški odpadki Bralec (ki ne želi biti imenovan) opaža, da v KS Slivnica pri Celju veliko gospodinjstev še ni vključenih v organiziran odvoz smeti, pri čemer prihaja do kurjenja različnih škodljivih snovi ter drugih naravi neprijaznih dejanj. Od občinske uprave želi izvedeti, čemu niso v organiziran odvoz smeti obvezno vključena vsa gospodinjstva v tej KS. Tadeja Zorič, višja referentka za prostorsko načrtovanje in varstvo okolja v Občini Šentjur, odgovarja: »V občini velja odlok o ravnanju s komunalnimi odpadki (Uradni list RS št. 4/98), ki ureja odvoz odpadkov. KS Slivnica pri Celju ima že organiziran odvoz gospodinjskih odpadkov, vendar se v Če imate težave in ne veste, kam bi se obrnili, lahko pokličete številko našega Modrega telefona 031/ 569-581, vsak dan med 10. in 17. uro. Svoja vprašanja za Modri telefon lahko'med ponedeljkom in petkom zastavite tudi po telefonu 42-25-190. ta odvoz še vedno niso vključili vsi občani, čeprav bi se po odloku morali. Trenutno potekajo aktivnosti s KS Slivnica pri Celju in z Javnimi napravami o nadaljnjem vključevanju gospodinjstev v odvoz gospodinjskih odpadkov, kar se bo zaključilo s pozivom tistim, ki niso vključeni. V primeru nevključe-nosti bo komunalna inšpekcija, ki bo nadzorovala vključevanje, ustrezno ukrepala.« Popust Vzajemne Bralko, ki je dodatno zavarovana pri Vzajemni, zanima, ali velja v primeru, če je zavarovanka Vzajemne že dolgo časa, še vedno popust pri plačilu. Kot omenja, je imela do februarja lani takšen popust, od takrat nič več. Direktorica PE Vzajemna v Celju, Damjana Jager, odgovarja: »Zakon, ki od 1. marca 2006 na novo ureja področje dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja, dovoljuje največ 3-odstotni popust na premijo. Ta popust Vzajemna priznava vsem zavarovancem, ki plačujejopremijo od osebnega dohodka, upokojencem preko ZPIZ-a, vsem zavarovancem, ki so krvodajalci ter ti- stim zavarovancem, ki plačajo letno premijo za dopolnilno zdravstveno zavarovanje v enkratnem znesku. . Očitno, bralka ne sodi v nobeno od teh kategorij in plačuje premijo po položnici mesečno, zaradi česar do popusta ni upravičena.« Od vrat do vrat Bralka iz Šmartnega ob Paki je bila avgusta zaradi bolečine pri svoji zobozdravnici, ki jo je ponovno naročila šele za januar. Vmes je morala že dvakrat k dežurnemu zobozdravnikom v Celje in Velenje, pri čemer so na koncu ugotovili, da je isti zob treba iz-dreti. Povsod drugod, kjer se je želela naročiti, pravijo, da imajo preveč svojih pacientov ter jo pošiljajo nazaj k njeni zobozdravnici, ki je ne naroča, kot bi bilo potrebno. Bralko zanima, kaj sploh lahko stori, da bo lahko prišla na vrsto prej. Irma Sterle Glaner, iz Službe za odnose z javnostmi pri ministrstvu za zdravje, odgovarja: »V takšnih in podobnih primerih predlagamo, da se pacientka obrne na direktorja javnega zavoda, če je seveda zobozdravnica zaposlena v javnem zdravstvenem zavodu. Ta bi moral v takšnem primeru posredovati pri zobozdravnici in najti ustrezno rešitev. V skrajnem primeru predlagamo, da se pacientka pisno obrne na zdravniško zbornico z natančnim opisom težave ter ustreznimi podatki.« BRANE JERANKO Mrtev prašič plaval po Ložnici V torek nas je poklicala krajanka s Špice in (upravičeno) ogorčeno pripovedovala o mrtvem prašiču, ki ga s sabo nosi tok Ložnice. Možnosti, kako se je približno 100 kilogramov težak prašič znašel v vodi, je seveda veliko. Med najbolj verjetnimi omenjajo preprosto dejstvo, da je žival, primerna za zakol, med prevozom poginila, lastnik oziroma prevoznik pa je jo je preprosto odvrgel v vodo. Kakor so nam pojasnili v veterinarsko higienski službi, ki deluje v celjski enoti Veterinarskega zavoda Slovenije, so bih o najdbi že v torek obveščeni in so kadaver takoj odstranili. Sicer v veterinarsko higienski službi, ob pomoči drugih organizacij, tudi lovcev, na primer, stalno skrbijo za odstranjevanje kadavrov, ki jih nato večinoma v Zalogu pri Ljubljani zmeljejo in poskrbijo za sežig. Stroške po navadi poravna država, sistem pa je men- da zelo dobro utečen in ga večina ljudi, sploh kmetov, že pozna. Tovrstne najdbe v Ložnici ali drugih rekah menda niso ravno pogoste, vseeno pa se še vedno najdejo brezvest-neži, ki se »znajdejo« tudi na takšen način. Kakor so še pojasnili v celjski službi, se večinoma ukvarjajo z odstranjevanjem drugih kadavrov, na primer povoženih živali na cestah, ukrepanje pa se po navadi začne s klicem na številko 112. US, foto: GK Nič kaj lep pogled na mrtvega prašiča v Ložnici. Št. 99 -11. december 2007 novi mm ÜRONIKA 21 Rebevšek Je Roperta umoril neprišteven Kljub nevarnosti za okolico se bo zaradi umora deset let »zdravil« v psihiatrični ustanovi Veliki senat Okrožnega sodišča v Celju je v torek izrekel sodbo 59-letnemu Francu Rebevšku iz Celja, ki je maja lani v Kovinarski ulici umoril 42-letnega Janija Roperta. Do smrti naj bi ga potolkel s 113 centimetrov dolgim lesenim ročajem, udarce je pokojni imel po hrbtu in glavi, Rebevšek naj bi ga še obrcal. Povod za tragedijo naj bi bilo ljubosumje, saj naj bi se sprla zaradi Ivice Sajnkar, ki naj bi si bila blizu z obema. Rebevška so obsodili na varnostni ukrep obveznega psihiatričnega zdravljenja v javnem zavodu, za obdobje do največ deset let. Zaradi ponovitvene nevarnosti so tveno zmanj šane prištevnosti ali ne-Rebevšku do pravnomočnosti sod- prišteven. Rebevška so namreč pri-be podaljšali pripor. Že dlje časa jeli šele dva dni po umoru, zato niše zdravi v vojniški psihiatrični bol- so mogli natančno ugotoviti, kako nišnici. Največja dilema v času močno je bil v času dogodka vinjen, glavne obravnave je bila, ali je Re- Zato so večkrat zaslišali psihiatrični bevšek Roperta umoril v stanju bis- izvedenki dr. Martino Tomori in dr. Majo Rus Makovec. Obe sta namreč na minulih obravnavah pustih odprto domnevo, da bi se obtoženemu v času tragičnega dogodka popolnoma zameglil razum. Zato sta ga minuli mesec ponovno opazovali. Tako Makovčeva kot Tomoiijeva sta v dopolnjenem mnenju zdaj zapisali, da obdolženi v času umora ni bil sposoben ustrezno razumeti pomena svojega dejanja ne glede na količino popitega alkohola, torej je moril neprišteven. Obe sta namreč prepri-, čani, da bolj kot alkohol na njegovo ravnanje vpliva njegova osebnostna in psihoorganska motenost, ki je posledica dolgotrajnega opijanja z alkoholom in številnih poškodb glave. GP Obsojeni Franc Rebevšek Notar Rojs brez strokovnih napak Na ljubljanskem okrajnem sodišču se bi moralo v torek nadaljevati sojenje celjskemu patologu Borisu Kavčiču in trboveljskemu kirurgu, napotnemu zdravniku Miranu Gali, zaradi domnevno malomarnega zdravljenja. Sojenje je v Ljubljani, ker je Kavčič na celjskem sodišču sodni izvedenec. Gre za primer odkritja nepregledanih preparatov, ki so se od leta 1985 do 2002 nakopičili na patološkem oddelku celjske bolnišnice. Dva pacienta naj bi zaradi malomarnega dela zdravnikov utrpela škodo pri zdravju, pet naj bi jih celo umrlo. Kavčiču so zdaj na ljubljanskem okrajnem sodišču sodili zaradi malomarnega zdravljenja v primeru dveh pacientov. Kot smo že pisah, se je na sojenju zatakni- lo pri presoji, ah je že prepozno za kazenski pregon. Tožilstvo vztraja pri tem, da dejanja niso zastarala, ker da je šlo v primeru domnevno malomarnega zdravljenja za nadaljevano kaznivo dejanje v letih 1999 do 2002. Vendar je prišlo do preobrata, torkova obravnava je bila namreč preklicana, menda zato, ker naj bi sodni spis iz sojenja za malomarno zdravljenje pridružili spisu za sojenje zaradi povzročitve smrti iz malomarnosti (za zgoraj omenjene smrti oseb). To so nam potrdili tudi na ljubljanskem okrožnem sodišču: »Glede na to, da je postopek združitve spisov šele v teku, je o datumu prve obravnave preuranjeno govoriti.« SŠol Odrejen nadzor notarske zbornice nad delom šmarskega notarja Sergeja Rojsa je pokazal, da notar pri sklepanju pogodb o nakupu in prodaji stanovanja ni storil ničesar nezakonitega. Pisali smo že, da so Nazarčan, Štorčan in leto dni starejši Mozirjan s ponarejenimi dokumenti prodali 250 tisoč evrov vredno izolsko stanovanje oškodovanemu kupcu iz Polzele, ki je ostal brez denarja in stanovanja, notar pa overil lažne pogodbe in s tem omogočil prodajo tujega stanovanja. Predsednik notarske zbornice Anton Roječ je dejal, da pri delu Rojsa niso ugotovili strokovnih napak, zato je zanje stvar zaključena. Z ugotovitvijo so seznanili tudi pravosodno ministrstvo in odvetnika oškodovanega Polzela-na, »ki pa, v kolikor meni, da je prišlo do kršitve, bodo morah to ugotoviti za to pristojni.« Notar Rojs, ki je odobril gotovinsko plačilo v višini dobrih 250 tisoč evrov, o zadevi, dokler se ne izreče tudi pravosodno ministrstvo, ne želi ničesar komentirati. Izolski podjetnik, ki je lani prodajal stanovanje, ni slu- til, da nepremičnino prodaja kriminalni združbi, vse dokler ni pred sklenitvijo posla ugotovil, da je v zemljiški knjigi za vpis lastninske pravice vpisana njemu povsem neznana oseba. V spisu sodišča so bile tudi ponarejene kupoprodajne pogodbe in računi, s katerimi naj bi Izolan stanovanje prodal združbi, ta pa še isti dan kupcu s Polzele. Goljufi so namreč pri notarju Rojsu v Šmarju pri Jelšah, kot je poročala komercialna televizija, sestavih dve pogodbi istočasno, kjer je ena gospodarska družba drugi prodajala stanovanje in ga še isti dan prodala naprej zainteresiranemu kupcu in to kar v gotovini, kar naj bi bilo v nasprotju z zakonom. Nihče od treh goljufov, na grbi imajo več kot 30 poslovnih goljufij, pa noče izdati četrtega, ki se je pri notarju s ponarejenim potnim listom izdajal za lastnika stanovanja. Na celjskem tožilstvu, kjer naj bi bili pristojni za preiskavo zoper goljufe pa, kot je dejal vodja Ivan Žaberl, zaenkrat niti ni znano, ali jo bo vodilo celjsko ali koprsko tožilstvo. MATEJA JAZBEC Prijeli mednarodno narkomansko združbo? V enem večjih trgovskih centrov v Mariboru je bilo v torek opaziti večje število policistov, po prvih neuradnih podatkih naj bi šlo za celjske kriminaliste. Na celjski policijski upravi so nam to najprej le potrdili, nato so se zavili v molk, saj več informacij jrad i rei 1 a ve niso mogli dati Skrivnostni so bili tudi na mariborski policiji. V sredo so s celjske policije poslali kratko sporočilo, da s pomočjo generalne policijske uprave končujejo večmesečno kriminalistično preiskavo suma neupravičene proh « je i omeia z m imili \ polic jskera % rim žu n 1' našlo vei mednarodne kriminalne združbe. Več informacij naj bi posredovati v ponedeljek, ko bodo na policiji pripravili tudi novinarsko konferenco. . SŠ Kdaj vendarle sojenje zdravniku? HALO, 113 Brez kresničke V ponedeljek zvečer se je na Celjski cesti v Vojniku v prometni nesreči huje poškodoval 62-letni pešec. Vanj je trčil 56-letni voznik avtomobila, ki je vozil proti Škofji vasi, pešec pa je prečkal cesto. Kljub zaviranju voznik ni mogel preprečiti nesreče. V zadnjih nesrečah, ki so se končale s hudimi telesnimi poškodbami pešcev, nihče med njimi ni uporabljal kresničke. Sledil in bil pretepen Pred dnevi je občan na območju Slovenskih Konjic pri tatvini barvnih kovin zalotil več oseb. Z vozilom jim je nato sledil, ko so poskušali pobegniti. Med vožnjo pa so mu nenadoma zaprli pot, se ustavili in "ga pretepli. Gre za stare znance policije, ki so jih kasneje prijeh, zoper njih bodo napisali tudi kazensko ovadbo. Ker so primeri tovrstnih tatvin dokaj pogosti v zadnjem času, je treba vsako sumljivo dejanje prijaviti na 113 ali na anonimni telefon pohcije 080 12-200. Nogometni policisti Športno društvo Modri medo organizira jutri že 10. božično-novoletni nogometni turnir policijskih postaj iz vse Slovenije oziroma neuradno državno prvenstvo. Na turnir se je prijavilo 23 ekip, kar pomeni približno 250 udeležencev iz vse Slovenije. Prvi del turnirja bo v telovadnici OŠ Vransko in OŠ Žalec. Po končanem rednem delu se bodo začeli zaključni dvoboji v telovadnici OŠ Žalec, kjer je predvidena tudi finalna tekma. Okradli gasilce V noči na torek je v Velenju nekdo vlomil v tri poslovne prostore in gostinski lokal. Lastniki pogrešajo dva fotoaparata, GPS-napravo in nekaj gotovine v vrednosti okoli 2.100 evrov. V isti noči je neznanec vlomil tudi v prostore prostovoljnega gasilskega društva v Lokrovcu, od koder je gasilcem odnesel večji televizor in nekaj gotovine in jih oškodoval za 1.900 evrov. V sredo ponoči, nekaj pred drugo uro zjutraj pa je sprožena alarmna naprava priklicala v Smrekarjevo ulico v Celju najprej varnostnike, nato pa še policiste, ki so ugotovili, da je bilo vlomljeno v poslovni prostor, iz katerega so neznanci ukradli tri računalniške monitorje s tekočimi kristali in televizor v vrednosti dobrih 2.000 evrov. MI Št. 99-14. december 2007 Vstopite v leto 2008 v naši družbi. Unitur Unitur HOTELS S RESORTS Unitur je nova krovna blagovna znamka ponudbe Unior Turizma. cev bo ocenjevalo smučišče in ga primerjalo z ostalimi zimskošportnimi središči v Evropi. Novost letošnje sezone, fun park za boarderje in freestyle smučarje, pa naj bi odprli konec naslednjega tedna, če bodo le vremenske razmere to dopuščale. AK Pomembnih 14 vasi Pred petdesetimi leti sta bila povezovanje zdravilišč in skupna promocija vizionarska ideja, ki se je izkazala kot pravilna. Če je bilo takrat v Sloveniji sedem naravnih zdravilišč z dva tisoč posteljami, ki so skupaj ustvarila 356 tisoč nočitev, je danes v skupnosti 13 članov oziroma 15 zdravilišč, število postelj je sedemkrat večje, v njih pa je letno več kot 2,6 milijona nočitev. Tako so praznovanju 50-letnice Skupnosti slovenskih naravnih zdravilišč, ki ima sedež v Celju, namenil del programa letošnjega 10. turističnega foruma, ki je bil v organizaciji Slovenske turistične organizacije v Rogaški Slatini. Ob ustanovitvi skupnosti in po njej so imela zdravilišča vehko težav, predvsem s takratno politiko, se spominja Ludvik Rebevšek, ključni akter pri ustanovitvi skupnosti. »Slovenska zdravilišča danes ustvarijo tretjino nočitev v Sloveniji, 14 vasi naredi skoraj 40 odstotkov turističnega prometa. Razlog je v celoletni sezoni, medtem ko povpraševanje Še raste,« ugotavlja predsednik Skupnosti slovenskih naravnih zdravilišč Zdravko Počivalšek. Zagotovo bo prelomno prihodnje leto, so se strinjali udeleženci foruma, saj bo po besedah Dimitrija Picige, direktorja Slovenske turistične organizacije, ravno zaradi predsedovanja Slovenije Evropski uniji pri nas za 20 do 30 tisoč gostov več, k promociji pa bo pripomoglo tudi dnevno pojavljanje državnega imena v svetovnih medijih. Čeprav je bilo na forumu veliko predavateljev iz sosednje Avstrije, se, kot pravi Piciga, slovenski turizem ne bo zgledoval le po avstrijskem, ampak bo od vsakega uporabil najboljše in to »zapakiral« na svoj način. ANDREJ KRAJNC Izletnikova tuejaticNa akcija Aškerčeva 20,3000 Celje; tel.: +386 03/428 75 00 e-pošta: rta.celje@izletnik.si; www.izletnik.si BOZICNO-NOVOLETNI IZLETI (vsi odhodi so zagotovljeni): DUNAJ { 22.12.) • MÜNCHEN (22.12.) • CHRISTKINDL (22.12.) • GARDALAND (29.12.) • OGLED LEDENIH JASLIC V GRAZU (29.12.) PREDPRODAJA SMUČARSKIH VOZOVNIC ZA ROGLO, KRVAVEC. GOLTE IN CELJSKO KOČO. POČITNICE JESEN-ZIMA: UMAG htl Sol UMAG, 2-dnevni paket polp 64,00 EUR/osebo • OPATIJA htl KVARNER, 2-dnevni paket polp že od 59,50 EUR/osebo, hotel ADMIRAL, 2-dnevni paket polp 77,00 EUR/osebo VSTOPNICE ZA KONCERTE V CELJU: TEREZA KES0VIJA 22.12. • CECA 22.12. • JAN PLESTENJAK 23.12. • 5 M0ŠKIH.C0M 28.12. Del čas.: odprto vsak dan od 12. do 23. ure tudi ob nedeljah in praznikih Zaprta Natura V tem tednu je kar nekaj gostov obstalo pred zaprtimi vrati Apart hotela Natura v Lačji vasi, kjer je na VTatih obešeno skopo obvestilo, da je hotel do nadaljnjega zaprt. Hotel so s primernim pompom odprli avgusta lani. V neposredni bližini Nazarij je goste pričakovalo 70 ležišč v 15 apartmajih (med njimi tudi predsedniški apartma), wellness center, različne savne, solarij in bazen. »K odločitvi o zaprtju nas je navedla Odslej Program Turizem zreškega Uniorja bo odslej svoje dejavnosti tržil pod novo krovno blagovno znamko Unitur. Gre za izpeljanko iz imena Unior Turizem, ki bo omogočila uspešnejše po-zicioniranje ne samo v domači, ampak tudi v svetovni turistični prostor in lažje prepoznavanje med uporabniki njihovih storitev. Direktor Unior Turizma Damjan Pintar poudarja, da je narejena po vzoru najuspešnejših svetovnih znamk, ki jim je značilna predvsem enostavnost in marketinška učinkovitost, hkrati pa se bodo zmanjšali stroški pri po-zicioniranju podznamk. Blagovno znamko bodo uvajali postopoma. Že v tej sezoni jo bosta začela uporabljati Rogla in Terme Zreče, ob začetku prihodnje sezone, ko bo zaključena prva faza uvajanja, pa še Krvavec. Razmišljajo, da bi jo kasneje prevzele tudi ostale dejavnosti in podjetja, ki delujejo v okviru Unior Turizma. Rogla, kjer so s sezono že začeli, se bo letos kot prvi slovenski smučarski center priključila mednarodnemu testiranju smučarskih centrov. Preko 200 anonimnih ocenjeval- poslovna strategija. Smo prioritetno pražarna kave in odločili smo se, da bomo temu posvečali več pozornosti,« je pojasnil direktor in lastnik žalskega Caffe Tropica Darko Sukič, ki je zgradil enega najlepših hotelov v okolici. Sukič je med drugim omenil širitev podjetja na jugovzhodne trge in dodal, da itel Natura v Lačji vasi je poslej zap hotelska dejavnost zahteva celega človeka, s čimer pa se sam ne more ukvarjati. Kakor je poudaril Sukič, je obisk v apart hotelu v zadnjem času nenehno naraščal. Tudi zato, ker niso mogli zagotavljati kakovostnih storitev, ki bi jih pričakovali, so se odločili za zaprtje, saj ne želijo razočarati svojih gostov. Gle- de nadaljnje usode hotela so odprte vse možnosti, tudi prodaja. Glede zaposlenih je Sukič povedal, da so si nekateri uredili druge službe, nekatere pa so sprejeli v Caffe Tro-picu. Kdaj bo znana nadaljnja usoda hotela, Sukič ni želel napovedati, poudaril pa je, da išče najboljše možnosti. US, foto: AŠ Ste se že odločili kam na silvestovanje ali novoletni ples? Zdravilišče Laško vabi na: Silvestrsko zabavo (31.12.07) v Hotel Hum ali nekoliko drugače - v Savna center Zdravilišča I Novoletni ples (i.i.os) v restavracijo Vrelec / Bidermajer salon in Hotel Hum. Za informacije in rezervacije pokličite 03 7345 122! Darko Sukič je omenil, da se za odločitvijo o zaprtju hotela skriva dolga zgodba. zdravjeoddihsprostitev PONUDBA (Z ORIGINALNO KITAJSKO HRANO) ■■■■■"■■■'■ ■■'■"■ .............. ""■■' NOVI TIMM CEV 23 Uredništvo objavlja pisma bralcev po svoji presoji v skladu z uredniško politiko, razen ko gre za odgovore in popravke v skladu z Zakonom o medijih. Dolžina naj ne presega 50 vrstic, daljše prispevke krajšamo v uredništvu oziroma jih avtomatično zavrnemo. Da bi se izognili nesporazumom, morajo biti pisma podpisana in opremljena s celotnim imenom, naslovom ter s telefonsko številko avtorja, na katero lahko preverimo njegovo identiteto. V časopisu pismo podpišemo z imenom in priimkom avtorja ter krajem, od koder je doma. UREDNIŠTVO ODMEV Pisanje o nesrečah brez pomena? Po pretekuprve Resolucije nacionalnega programa varnosti cestnega prometa v letu 2005, smo dočakali drugo (Ul. RS. št 2/2007). Resolucija za obdobje 2007-2011 prinaša številne sistemske rešitve za doseganje kvalitete varnos'ti cestnega prometa. Opredeljuje pomembno vlogo lokalnih skupnostih in daje možnosti soob-likovanja uresničevanja resolucije na nacionalnem nivoju. Združenje šoferjev in avtomehanikov Celje (ZŠAM Celje) je takoj pristopilo k sistemskemu reševanju stanja prometne varnosti. 18, januarja 2007 smo organizirali prvo delovno sejo na lokalnem nivoju s povabljenimi predstavniki celjskih inštitucij, ki so kakor koli povezane s cestnim prometom. Pogovor je tekel o opredelitvi nalog in potrebnem angažiranju vseh zainteresiranih za izvajanje projektov nove resolucije. S strani ZŠAM so bili podani predlogi za uresničevanje resolucije. Vendar žal, veliko se ni izvedlo ... Uvodni odstavek je delni odgovor na prispevek iz rubrike Komentiramo, objavljen v Novem tedniku št. 97. Med drugim je zapisano: »-Glede na naštete >subjekte< lahko brez dlake na jeziku povemo, da se za boljšo varnost v prometu resda najbolj zavzemajo policisti, malo manj pa ostali, ki jim je to eno od zapisanih poslanstev«. Verjetno je mišljeno med »o-stale« tudi ZŠAM Celje, ki deluje na Celjskem že 55 let. Vseskozi se ukvarjamo z vzgojo in preventivo v cestnem prometu. V aktih imamo zapisano veliko aktivnosti. Nedvomno je, da je največji obseg načrtovani in izvedenih dogajanj v prid vzgoje in preventive v cestnem prometu. Za ilustracijo navajamo nekaj letošnjih aktivnostih, ki so povezane z uresničevanjem večje prometne varnost: Največji prometni dan, namenjen srednješolski mladini, tekmovanje Kaj veš o prometu za OŠ v sodelovanju z SPV MOC, spodbujanje uporabe varnostnih pasov na parkiriščih večjih celjskih podjetij, varovanje šolskih poti, delitev kresničk in odsevnikov na stojnicah in na terenu, sodelovanje v OŠ na temo prometna varnost, na državnem nivoju smo pobudniki in sogovorniki z MŠŠ, da bi uvedli redno izobraževanje prometne vzgoje v vse srednje šole, preko Zveze ZŠAM smo sogovorniki pri načrtovanju in izvajanju Re-NPVCP in na splošno iščemo nove povezave z možnimi sogovorniki s cilji ustvarjanja večje prometne varnosti. Ob tem je treba zapisati, da se pretežni del aktivnosti finančno pokriva zgolj iz lastnih finančni sredstev. Nerazumljivo!? Delujemo za družbo; za večjo prometno varnost vseh, a moramo aktivnosti sami financirati. Tudi zato smo obdržali avto-šolo kot eno izmed dejavnosti izobraževanja voznikov, čeprav so tržne razmere izredno zahtevne. Od sponzorjev in donatorjev smo prejeli za to leto le 300 evrov, do konca novembra pa je vrednost naših izvedenih aktivnosti v višini 6.500 evrov. Da bi svoje aktivnosti predstavljah javnosti in bili v stiku z vsemi, skličemo tudi kakšno novinarsko konferenco. Žal je udeležba medijev bolj slaba. Skozi leto smo lahko zasledili, da je kljub aktivnostih vseh, ki se ukvarjajo z varnostjo v cestnem prometu, tudi ZŠAM Celja, prometna varnost žal slabša. Zato smo oktobra skušali izvesti drugi delovni sestanek Kako uresničevati ReNPVCP v našem lokalnem prostoru. Za delovno sejo ni bilo velikega zanimanja. Ali je društvo ZŠAM Celje uspešno ah ne, naj ocenijo udeleženci v cestnem prometu. Kljub težavam pri delovanju, vas udeležence v cestnem prometu ZŠAM Celje ne bo zapustil. Z vami in za vas se bomo po svojih najboljših močeh trudili za večjo prometno varnost. Srečno vožnjo. ROMAN KRAJNC, predsednik ZŠAM Celje Cerkev na Boču obnovili po svoje - 2. Pod tem naslovom gospod Slavko Jerič iz Rogaške Slatine v 97. številki Novega tednika ugotavlja nestrokoven poseg pri obnovi kritine na cerkvi sv. Miklavža na Boču. Prav tako se huduje nad »črnimi« posegi v Krajinskem parku Boč. Obžalujemo, da se gospod Jerič ni s svojimi kritičnimi stališči oglasil na Občini Rogaška Slatina, kjer bi mu razložili, da so morebitni »črni« posegi v pristojnosti republiškega inšpektorata, ki na osnovi prijave ugotavlja legalnost gradnje ali posega. Marsikateri očitek, ki ga gospod Jerič naslavlja na občino, bi lahko z navedbo konkretnih primerov razrešili oz. • obrazložili na osnovi informacij, s katerimi razpolaga- Predvsem pa mu želimo pojasniti, da Občina Rogaška Slatina pri obnovi cerkve sv. Miklavža ni imela nikakršne vloge ali vpliva, saj so vse aktivnosti za obnovo zvonika in strehe ter način izvedbe vodili člani Cerkvenega sveta. Gospodu Jeriču predlagamo, da se v prihodnje, preden se loti pisanja kritik o odgovornosti za razne spodrsljaje ah napake, temeljiteje informira, da ne bo prihajalo do pisanja neutemeljenih obtožb. TOMAŽ STREHOVEC u.d.i.a., vodja oddelka za okolje in prostor Občine Rogaška Slatina Preveč varčen zdravnik? Ko sem prebral članek Preveč varčen zdravnik? v 87. številki Novega tednika, v katerem poročate o razpravi svetnikov v Občini Dobrna o novem zdravniku dr. Balan-tu, me je zelo presenetil. Mislim, da imajo svetniki za razpravljati o veliko drugih stvareh, kot pa se vmešavati v strokovnost in dalo zdravnika. Sem od rojstva Dobrčan, čeprav s precejšnjo odsotnostjo iz samega kraja, a s krajem vedno živim. Ne sme se misliti, da dr. Balanta in njegovo sestro jemljem v bran. Gledam strokovno in ocenjujem stvari objektivno. Kar nekaj časa sem bil na vodilnem položaju v zdravstvu v Ljubljani in so mi zadeve sorazmerno blizu. Vsi, ne samo svetniki Občine Dobrna, bi morali spoznati sedaj veljavno zakonodajo. v zdravstvu. Zdravnik res ne more napisati vsa zdravila, ločiti je treba, katera zdravila so na pozitivni ali negativni listi, zavedati se je treba, kdaj in ob kakšnih primerih se lahko napiše bolniška odsotnost in za koliko časa. Prepričan sem, da so bile izjave na seji občinskega sveta izvite iz trte. Zdravnik je pri svojem delu samostojen, saj je za to strokovno usposobljen. Nadzoruje ga lahko samo stroka, ne pa krajani. Res je, da so krajani lahko bolj ah manj zadovoljni z organizacijo dela. Mislim, da ni nihče od svetnikov v občini strokovno medicinsko usposobljen na nivoju, da bi lahko ocenjeval zdravnika. Zato gre po mojem mnenju le za nagajanje in oviranje pri delu dr. Balanta. Iz svoje lastne prakse in potrebe lahko rečem, da sta dr. Balant in njegova medicinska sestra Tatjana dobro organiziran strokovni tim. Pacientom sta vedno na razpolago z nasveti, znata jim prisluhniti, v času njunega delovnega časa priskočiti na pomoč. Mar res zdravnika ali sestro potrebujemo za to, da se hodimo k njima izpovedovat? Mislim, da ne. Da k zdravniku pridemo takrat, ko smo bolni ali iščemo neko preventivo. Večkrat se pacienti ne zavedamo, kaj nam pomeni zdravje in tudi skrb in vztrajnost zdravnika za neko zdravljenje. Preveč smo zaverova- 10.1 V uredništvu Novega tednika smo se odločili za decembrsko obdaritev naročnikov. Za vas imamo pripravljene lončke z znakom Novega tednika in Radia Celje. Verjamemo, da bodo dobrodošli v teh dneh, ko vam bo prijal topel napitek, zraven pa zanimiv časopisni članek in prijetna skladba z radia. Svoj lonček boste prejeli na oglasnem oddelku Novega tednika, Prešernova 19, Celje. ni vase in svoje težave. Mislim, da bi se moral gospod župan javno opravičiti dr. Ba-lantu za take neprimerne razprave na občinskem svetu. Izr. prof. dr. IVAN VOŠNIK, Dobrna SMO Kdaj vračilo denarja? Leta 1989 se je takratno PTT podjetje - PE telekomunikacije skupaj z občinami in krajevnimi skupnostmi celjskega območja odločilo razširiti telefonsko omrežje in priključek omogočiti čim več gospodinjstvom. Poleg občin in KS smo se v akcuo vključili tudi obča-ni^Jorlznas ne bi bila izvedljiva. Bilo nas je veliko, ki smo zaradi službenih obveznosti telefon nujno potrebovali. Zato nam ni bilo težko sodelovati in prispevati določen delež. Sledilo je do-govorarjanje in podpisovanje pogodb med PTT podjetjem, občino, KS in občani. Tako sem tudi jaz v začetku leta 1990 s KS Laško podpisal pogodbo o izgradnji primarnega telefonskega omrežja v vrednosti 2.500 DEM ali 17.500 takratnih dinarjev. Znesek je bilo treba poravnati v 10 obrokih, prvega sem plačal 15. 2. 1990 in zadnjih pet 19. 6. 1990 misleč, da bom prišel prej do priključka. Toda stvar se je s strani PTT tako zavlekla, da sem pogodbo za sklenitev telefonskega naročniškega razmerja s PTT Podjetjem Celje, PE telekomunikacije podpisal šele 20. 5. 1992. Vrednost te pogodbe je znašala 3.285 DEM ali 39.419,30 takratnih tolarjev, ki sem jih poravnal 1.6.1992 in tako čakal na priključek. PTT sem za primarno in sekundarno telefonsko omrežje prispeval kar 5.785 DEM ali 69.420 takratnih tolarjev. Pri tem pa niso zajeti stroški za izkop jarka za položitev kabla sekundarnega voda v dolžini 650 metrov in razne cevi, ki jih je bilo treba položiti tam, kjer je vod prečkal cesto. V letu 2002-03 se je pojavilo Vseslovensko združenje upravičencev do vračila vlaganj v telekomunikacijsko omrežje s sedežem v Lenartu, ki se je zavzelo za vračilo stroškov in pripravilo vse za referendum o vračilu teh sredstev. To združenje je po nekaj letih zamrlo, danes ga ni nikjer zaslediti. Na referendumu, ki je bil 19. 1. 2003, smo se vlagatelji izrekli za vračilo vloženih sredstev v telekomunikacijsko omrežje, pri čemer je treba upoštevati da se vračilo pre-plačila telefonskih priključkov izvede v celoti, to je 100-odstotno, iz obstoječega zakona briše datum 1.1.1995, kot skrajni rok vračanja sredstev, in se vračilo izvede v enem mesecu po prispetju prvih sredstev v državno blagajno iz naslova privatizacije Telekoma. Takratni minister za informacijsko družbo Pavel Gantar je povedal, da bodo odločitev volivcev v celoti upoštevgli,.č.eprav|e ijj jasno, kdaj bo prišlo do privatizacije Telekoma, ki je vir, iz katerega bo moč črpati sredstva za poplačilo upravičencem (vir: Novi tednik, št. 3, 16. 1. 2003 in št. 4, 23. 1. 2003). Upravičenci so zahtevke skupaj z vso potrebno dokumentacijo takoj po izidu referenduma vložili v pristojni občini. Danes, po štirih letih, od tega še ni nič. Država zavlačuje s privatizacijo Telekoma, da bi tako čim dlje zadržala sredstva v svojih rokah in tako ignorirala voljo volivk in volivcev. Dopušča pa razdeljevanje velikih nagrad upravi in nadzornemu svetu Telekoma. Na občini, na katero se obračamo z vprašanji o vračilu, pa do nas tudi niso kaj prijazni. Deležni smo odgovora, češ kaj prihajate, kaj sprašujete, saj boste dobili. Ce prideš na »neuradni« dan ne urediš nič, če prideš pa na uradnega, je pa referent na dopustu (22.8.2007). Ne vem, kako so lahko nekatere občine na Celjskem že pristopile k vračanju sredstev, Laška pa ne more. Namesto vračila sredstev za telekomunikacijsko omrežje pa nam je Občina Laško v tem času predpisala kar dva davka -nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča in oko-ljevarstveno dajatev. Gospod župan je preko Radia Celje že dvakrat obljubil, da se bodo končno tudi v naši občini občanom začela vračati sredstva vložene v telekomunikacijsko omrežje. To naj bi se zgodilo že oktobra. Smo sredi decembra, pa o tem še nič. Kdaj torej vračilo? RUDI VREČAR, Laško ZAHVALE Zahvala za pomoč Moja iskrena zahvala gre predsednici Medobčinskega društva delovnih invalidov Celje Dragici Mimik, Eriki Mum in ostalim v društvu. Pred leti sem kot otrok doživel težko nezgodo, ki mi je pustila težke posledice. Postal sem invalid I. kategorije s težjo telesno okvaro.Veli-ke težave imam s hojo po stopnicah, zato sem začel razmišljati, kaj bo z mano v starejših letih. Star sem 30 let. Odločil sem se, da si bom zgradil skromen domek brez stopnic, da mi bo lažje. Pri mojih skromnih dohodkih so bile to sanje, vendar so se mi začele uresničevati. Za pomoč sem prosil Dragico Mimik, predsednico MDDI Celje, ki je prisluhnila mojim težavam in začela takoj ukrepati. Ker pa društvo nima sredstev za tovrstno pomoč, mi je pomagala indirektno z nasveti, s pisanjem prošenj na razne inšti-tucije, osebno se je zavzemala tudi, kako se rešujejo vse prošnje. Veliko svojega prostega časa je vložila za rešitev mojega problema. Ko gledam, kako gradnja moje hišice napreduje, sem srečen. Srečen sem tudi, ker vidim, da nisem sam s svojo težavo, da so še ljudje, ki razumejo stisko mladega človeka, ki je oviran, vendar si želi, da bi imel družinico in streho nad glavo. Ve se tudi, da v Društvu delovnih invalidov Celje pomagajo vsem, ki se znajdejo v stiski/zato se iskreno zahvaljujem predsednici društva za reševanje problemov in stiske svojih članov. Zahvala gre tudi poverjenici našega območja Eriki Mum za vso skrb, dobro delo, informacije in napotitev do prave osebe. Zahvala pa tudi vsem v tem društvu, ki so mi prisluhnili in pomagali. V letu 2008 pa želim vsem skupaj veliko uspehov, zdravja ter dobrega počutja. ANDREJ KOTAR, Celje Št. 99 -14. december 2007 m 24 RADIO, KI GA BERETE TUJA LESTVICA 1. APOLOGIZE-T1MBALAND FEAT. ONE REPUBLIC (4) 2. BLEEDING LOVE-LEONALEWIS (6) 3. BABY LOVE-NICOLE SCHERZINGER (3) 4. THE GAME OF LOVE-SANTANA FEAT. TINA TURNER (4) 5. LETMETHINKABOUTIT-IDACORR VS. FEDDELE GRANT (5) 6. BUBBLY - COLBIE CAILLÄT (3) 7. LET GO - PAUL VAN DYK (2) 8. CALi THE SHOTS-GIRLS ALOUD (1) 9. PORNORAMA-MOUSSET. FEAT. SHARON PHILLIPS (2) 10. HOW LONG-EAGLES (1) DOMAČA LESTVICA 1. MOJA - TOŠE PROESKI (7) 2. AVEŠ-ALYA (6) 3. METUU-ŠANKROCK& TINKARA KOVAČ (2) 4. VLADARJEV DAN - OMAR (3) 5. CELA SLOVENIJA JE ŽGALA ROCK-ROCKPARTYZANI (5) 6. ČRN OBLAK - LUNN-A-PARK (4) 7. NAFTAUN-DRUŠTVO MRTVIH PESNIKOV (2) 8. DUM, DUM, DUM - POP DESIGN (1) 9. 90 NORIH GLAV-URŠA & PR (3) 10. PRIDI NA POMOČ-CLEA (1) PREDLOGA ZA TUJO LESTVICO: TOGETHER - BOB SINCLAR & SIEVE EDWARDS LOVE IS HERE - SOPHIE ELLIS BEXTOR PREDLOGA ZA DOMAČO LESTVICO: PLEŠ-TRKAJ ZGORIČKEGAVPIRAN-CARPE DIEM& VLADO KRESUN Vili Hohnjec, Partizanska 56B. Velenje Matevž Kozlevčar, Koroška 3a, Žalec Z KP RTVS, na oglasnem oddelku Radia Celje. Lestvico 20 vročih lahko poslušate vsako soboto ob 22. uri. VRTILJAK POLK IN VALČKOV CELJSKIH 5 plus 1. NIVAŽNOKAKO-SPEV (6* 2. KARAVNKE - ANS. MIKOLA (1) 3. SPOMINI BOIJJO-JANI IN FRANCI PIRŠ (3) 4. KORENJAKI- MLADI KORENJAKI (2) 5. SAMORASTNIKI - KRAJCARJI (5| PREDLOG ZA LESTVICO: BOŽIČNI ČAS-ANS. SIMONA GAJŠKA SLOVENSKIH 5 plus 1. NONA SINJORINA- MODRI VAL (4) 2. V PLANINAH RASTE ROŽA-IGOR IN ZLATI ZVOKI (2) 3. SESPOMNIŠ-VESEUGORENJCI (5) 4. VRNILA SE NE BOŠ- MLADI DOLENJCI (3) 5. ABRAHAM-DRUŽINAFERME (1) PREDLOG ZA LESTVICO: PRIMORCI-MALIBU Nagrajenca: Anica Novak. Paridol 11, Gorica pri Slivnici Edi Peperko, Zlateče 2, Šentjur PETEK, 21. december TEDENSKI SPORED RADIA CELJE 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 NZ melodija tedna, 6.00 Poročilo OKC, 6.15 Casoplov, 6.20 Aforizem, 6.45 Horoskop, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 9.20 Otroški radio, 10.00 Novice, 10.15 Vaše skrite želje uresničita Novi tednik in Radio Celje - prednovoletna preobrazba (pišite na NT&RC, Prešernova 19, Celje - za skrite želje), 11.00 Kulturni mozaik, 11.15 Maraton glasbenih želja (do 13. ure), 12.00 Novice, 13.00 Ritmi, 14.00 Regijske novice; 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 16.20 Hotel Zlatorog - nagradna igra, 17.00 Kronika, 17.45 Jack pot, 18.00 Carpe diem, 18.30 Na plesnem parketu, 19.00 Novice, 19.15 Zabavni programzMojco in Robi-jem, 22.00 20 Vročih Radia Celje, 24.00 SNOP (Radio Univox) 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 NZ melodija tedna, 6.00 Poročilo OKC, 6.15 Casoplov, 6.20 Aforizem, 6.45 Horoskop, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.45 Jack pot, 9.15 Luč sveti v temi, 9.30 Adventni venček, 10.00 Novice, 10.10 Znanci pred mikrofonom - Darko Žvižej, 11.00 Kulturni mozaik, 11.05 Domače4,12.00 Novice, 12.10 Pesem slovenske dežele, 13.00 Čestitke in pozdravi. Po čestitkah in pozdravih - Nedeljski glasbeni veter s Slavico Padežnik, 19.00 Poglejte v zvezde z Gordano in Dolores, 20.00 Katrca s Klavdijo Winder, 24.00 SNOP (Radio Univox) 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 NZ melodija tedna, 6.00 Poročilo OKC, 6.15 Casoplov* 6.20 Aforizem, 6.30 Silvester v akciji, 6.45 Horoskop, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.25 Poročilo PU Celje, 8.45 Jack pot, 9.15 Bingo jack -predstavitev skladb, 10.00 Novice, 10.15 Ponedeljkovo športno dopoldne, 11.00 Kulturni mozaik, 12.00 Novice, 12.20 Hotel Zlatorog - nagradna igra, 13.00 Bingo jack - izbiramo skladbi tedna, 14.00 Regijske novice, 14.30 Poudarjeno, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Jack pot, 18.00 Znanci pred mikrofonom - Darko Žvižej - ponovitev, 19.00 Novice, 19.15 Vrtiljak polk in valčkov - Iskrice, T'pravi muzikanti, 24.00 SNOP (Radio Celje - gostiteljica Tanja Seme) 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Narodnozabavna melodija tedna, 6.35 Hotel Zlatorog - nagradna igra, 6.00 Poročilo OKC, 6.15 Casoplov, 6.20 Aforizem, 6.45 Horoskop, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.25 Poročilo PU Celje, 8.45 Jack pot, 9.15 Stetoskop - zdravstvena oddaja, 10.00 Novice, 10.20 Odprti telefon, 11.00 Kulturni mozaik. 12.00 Novice, 12.15 Male živali, velike ljubezni, 14.00 RčgijšE? novice, 14.15 Po kom se imenuje?, 14.30 Poudarjeno, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 16.15 Župan na zvezi - župan občine Dobrna Martin Bred, 17.00 Kronika, 17.45 Jack pot, 18.00 Ni vse zafrkancija, je še znanje - kviz, 19.00 Novice, 19.30 Zadnji rok z Boštjanom Dermolom, 21.30 Radio Balkan, 23.00 Saute surma-di, 24.00 SNOP (Radio Celje - gostitelj Silvester Javornik) 5.00 Začetek jutranjega programa - jutranja nostalgija, 5.01 Žinganje (narodnozabavna nostalgija), 5.30 Narodnozabavna melodija tedna, 5.45 Nostalgija vaša razvada, kaj pa šega in navada?, 6.00 Poročilo OKC, 6.15 Časoplov,-6.20 Aforizem, 6.25 Kako je pa vam ime?, 6.45 Horoskop, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.25 Poročilo PU Celje, 8.45 Jack pot, 8.59 Po domače, 10.00 Novice, 11.00 Kulturni mozaik, 11.15 Zeleni val, 12.00 Novice, 12.15 Hotel Zlatorog - nagradna igra, 13.20 Mali O - pošta, 13.30 Mali O - klici, 14.00 Regijske novice, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 16.20 Filmsko platno, 17.00 Kronika, 17.45 Jack pot, 18.00 Pop čvek - Reš-Pard, 19.00 Novice, 19.30 Mal drugačs 6PackCukurjem, 23.00 Dobra Godba, 24.00 SNOP (Radio Triglav) 5.00 Začetek jutranjega programa, 6.10 Hotel Zlatorog - nagradna igra, 5.30 Narodnozabavna melodija tedna, 6.00 Poročilo OKC, 6.15 Casoplov, 6.20 Aforizem, 6.45 Horoskop, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.25 Poročilo PU Celje, 8.45 Jack pot, 9.15 Bonbon za boljši bonton, 10.00 Novice, 10.15 Najbolj nore podjetniške ideje, 11.00 Kulturni mozaik, 12.00 Novice, 12.15 Odmev, 14.00 Regijske novice, 14.15 Kalejdoskop, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 16.15 kviz Glasbeni trojček, 17.00 Kronika, 17.45 Jack pot, 18.00 Odmev - ponovitev, 19.00 Novice, 19.15 PREPLETanja, 23.00 M.I.C. club, 24.00 SNOP (Radio Triglav) 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Narodnozabavna melodija tedna, 6.00 Poročilo OKC, 6.15 Casoplov, 6.20 Aforizem, 6.30 Silvester v akciji, 6.45 Horoskop, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.25 Poročilo PU Celje, 8.45 Jack pot, 9.15 Do opoldneva po Slovensko (do 12. ure), 10.00 Novice, 11.00 Kulturni mozaik, 12.00 Novice, 12.15 Od petka do petka, 14.00 Regijske novice, 14.10 Hit lista Radia Celje - s hiti prežeto popoldne (do 19.15), 14.30 Poudarjeno, 14.45 Petkova skrivan-ka, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 16.20| Hotel Zlatorog - nagradna igra, 17 00 Kronika, 17.45 Jack pot, 18.00 Festivaljada, 19.00 Novice, 19.15 Vroče z Anžejem Deža-nom - Daša iz resničnostnega šova Kmetija, 23.00 YT Label, 24.00 SNOP (Radio Slovenske Gorice) Vsak petek zvečer Anžej De-žan vodi oddajo Vroče na Radiu Celje. Res so vroči pogovori z zanimivi gosti, ampak očitno je Alenko Gotar ob njenem prihodu zeblo, da jo je Anžej moral ogreti z objemom. Vse za to, da je oddaja vroča! Da bo nocoj vroče, bo poskrbel Klemen, ki smo ga lahko spremljali v resničnost-nem šovu Kmetija, prihodnji teden pa bo iz istega šova gostja Celjanka Daša. Foto: GREGOR KATIČ Tone Vrabl je poskrbel za pravo zabavo, tako dobro, da so med igranjem enega ob obiskovalcev zasrbele pete, na ples pa je povabil kar urednico radia Simono BrglBz. Res vroče! Novinarka Mateja Podjed je z javno predstavitvijo oddaje Zeleni val razveselila številne obiskovalce, pa tudi poslušalce, ki so skupaj z Marijo Širovnik (na sliki) ter Dragico Kerec iz Društva zeliščarjev Celje lahko izvedeli tudi nekaj uporabnih receptov. Pravljični darili smo V uredništvu Novega tednika in Radia Celje smo v škratovi deželi Planeta Tuš v minulih dneh pripravili predstavitev Zelenega vala. Vrtiljaka polk in valčkov, plesali smo s plesalci Studia za ples Igen Celje in Plesnega vala. Danes vas vabimo, da se nam v Planetu Tuš pridružite ob 18.30, ko bodo na vaša vprašanja, kaj vas čaka v prihodnjem letu, odgovarjale astro-loginji Gordana in Dolores ter numerologinja Magdalena. V ponedeljek ob 18. uri vabljeni v Citycenter Celje, kjer vas bodo zabavali plesalci Studia za ples Igen Celje, pevci iz akcije Full Cool Demo Top, prav tako pa pripravljamo tudi zaključek na- škrati z radijci! Naš tonski mojster Aljoša Bončina se je v Škratovi deželi počutil tako dobro, da je želel za nekaj trenutkov postati kar Dedek Mraz. Vsekakor se je tega, da bo dobila kakšno darilo, najprej razveselila Nina Pader. gradne igre silvestrovanje v Pragi. Če bi se nam radi pridružili tudi vi, imate še danes in jutri možnost, da pokličete na številko 090-93-61-70, odgovorite na nagradno vprašanje in si prislužite bon v vrednosti 20 evrov oziroma glavno nagrado silvestrovanje! V torek ob 18. uri vabljeni v Citycenter Celje, kjer se bomo na Vrtiljaku polk in valčkov zavrteli skupaj s kvintetom Dori in Zapeljivkami ter seveda Tonetom Vrablom. Foto: GREGOR KATIČ RADIO, KI GA BERETE 25 Številni obiskovalci so z zanimanjem spremljali več kot dvesto plesalcev, štirinajst skupin Studia za ples Igen Celje, ki jih vodi sedem mentoric. Božičku se Je letos čisto »strgalo« Maja Oderlap je premierno zapela pesem, ki jo bo na radijske valove poslala januarja, že v teh dneh pa pričakujemo njeno božično skladbo. Radijski škratek seje odločil za počitek, potem ko je zavil veliko daril za naše poslušalce, bralce in obiskovalce Na prizorišču je Mateja Podjed izvedla tudi mini kviz, v katerem so se obiskovalci potegovali za nagrade, in prireditev v Planetu Tuš. Odločil se je, da nam ne bo prav nič nagajal, ampak si je raje privoščil počitek. Ekipa izvedela (s pomočjo Dragice in Marijej, da tudi najmlajši že marsikaj vedo o zdravilnih rožicah. Sicer pa lahko Radia Celje mu je to seveda dovolila, saj je vajeti v roke prijelasama. nasvetom prisluhnete vsako sredo ob 11.15 v oddaji Zeleni val na Radiu Celje. Na sredino dogajanje smo povabili Igorja Jelena in njegov Studio za ples Igen Celje, ki je na odrih sveta prisoten že 28 let. Igorje obiskovalcem med drugim postregel z ekskluzivna novico, da bo Hiša 22 na povabilo Vlade RS ob prevzemu predsedovanja EU nastopila na Malti in Cipru med 8. in 20. januarjem. Vrtiljak polk in valčkov so pognali fantje Zreške pomladi, ki znajo vedno presenetiti. St. 99 -14. december 2007 Obiskovalci so si z veliko zvedavostjo v ponedeljek na predstavitvi oddaje Zeleni val z Matejo Podjed ogledovali in seveda tudi okušali izdelke, ki so jih pripravili v Društvu zeliščarjev Ginko Celje. Navdušeni obiskovalci tokratnega vrtiljaka kar niso mogli prehvaliti. SB, foto: GREGOR KATIČ Se - 26 NASVETI-MALI OGLASI HOVI IIIIII tednik Obvestilo za naročnike Naročniki Novega tednika letos ne boste prejeli kuponov za brezplačno radijskfa čestitko in male oglase v Novem tedniku. Naročniške ugodnosti - 4 male oglase v Novem tedniku do 10 besed in čestitko na Radiu Celje - boste lahko izkoristili izključno s svojo naročniško kartico ugodnosti oziroma z osebnim dokumentom naročnika Novega tednika. PRODAM MEGANE, ohranjen, rdet metalik, reg. vse leto, prodam za I.650 EUR. Telefon 041 6424)56. 6268 VW golf diesel, dvojka, v voznem stanju, tehnični .01, prodam za 600 EUR. Telefon 031 383-658. 6343 VW touran 1,9 tdi, letnik 2004,7 sedežev, usnje, prodam za 12.900 EUR. Telefon 041 720-499. 6368 FORD focus 1,8 tdi ghia karavan, letnik 1999, abs, 4 airbag, klima, prodam. Telefon 031 387-008. 63/o RENAULT megane 1,4, letnik 1998, prodam. Telefon 031 374-853. 6391 HYUNDAI lantra, letnik 1993, nereg., prtljažnik in letne gume za fiat punto, letnik 2001, prodam. Telefon (03) 748-4023. 6397 GSM 03120-50-60 POSEST PRODAM NA Polzeli prodamo stavbno zemljišče, površina približno 4.000 m!, cena 407.000 EUR. Hql, d. o. o., Porižlje 15, Braslovče, telefon 041 649-234. n ŠENTJUR, Črnolica. Prodam staro kmečko hišo, na parceli 600 m'. Telefon 041 589-439. 6040 Več informacij; www.teps.si mPDEM5ro'6E www.pgp-nepremlcnlne.com Črne bluze -modne rusalke PRODAM TRAKTOR Tomo Vinkovič 420, letnik 1985, s prikolico, prodam za 1.850 EUR. Telefon 041642-056. 6268 TRAKTOR Zetor 67-18, s kabino, za 3.300 EUR in samohodno naklodalko Bücher 4-4, prodam za 3.500 EUR. Telefon 041 793-891. Š835 SIP0V0 silažno nakladalko, 35-kubirno, prodam. Telefon 031 803-085. 6357 TRAKTOR Imt 539, letnik 1986, rot kosilnico Sip 135, vse v dobrem stanju, prodam. Telefon 051 318-190. 6337 PREK0PALNIK, freza Marko, 5,5 km, širina 80 cm, prodam. Telefon 5794-605,031 711-199. 6353 ŠIVALNI stroj Jadranka, na nožni pogon, dobro ohranjen, še dela, prodam za 67 EUR. Telefon 030 917-641. 6396 ZADNJI hidravlični nakladalec za gnoj, kosilnico Bts in trosilec Tehnostroj, 41, s poviški, prodam. Telefon 031491-028. SAM0NAKUDALK0 Sip 16, puhalnik Tajfun, z motorjem in sejalnico za koruzo, štiriredno Olt, mehansko, prodam. Telefon 041 261-676,5794-289. 6410 MIZN0 krožno žago, z vozom za robljenje (železna konstrukcija), prodam. Telefon (03) 5740-621,040148-720. 6416 VEČJO stružnico za les in stroj za brušenje parketa prodam. Telefon (03) 5740-621,040148-720. 6416 KUPIM TwnovoXSrtudiv^flli! kupim. Telefon 041407-130. 6224 TRAČNI obračalnik 220 in pajekSip kupim. Telefon (03) 705-7027. 6414 HMELJARSKI traktor 4-4,4wljni in konzole, za traktorski nakladalnik Hiko, Olga www.radiocelje.com Če ne spadate med nergače, ki že zdaj naveličano vzdihujejo in komaj čakajo, da bo decembrske nakupovalne evforije mimo, vam lahko rečemo le: »Bravo, naši ste!« Čisto prav je, da se veselimo božično-novolet-nih praznikov in decembra, za nekatere najlepšega meseca v letu. Saj je nenazadnje v našem drvečem vsakdanu tako malo časa za veselje, sprostitev in predvsem za druženje. S tistimi, ki jih imamo radi, a jim to med letom večkrat kar pozabimo povedati ali pokazati. Ob vsem direndaju in tisoč opravkih pa kajpak ne sme- Pripravila: VLASTA CAH ŽEROVNIK mo. pozabite nase. Na svojo podobo, ki bo z drugačnim, lepšim in s slovesnejšim videzom zagotovo pripomogla k boljšemu počutju. Je prehitro spraševati, kaj boste oblekle za bolj ah manj slovesne zabave, ki se konec decembra kar vrstijo, in kaj imate v mislih za najdaljšo noč v letu? Kar poglejte na koledar, ki bo povedal, da je skrajni čas za nizanje idej. Ko pokukamo za večerno modno zaveso, se nam sem ter tja zazdi, da smo prizor že videli. Res, da ne povsem enakega do zadnjega šiva, a vendarle. Čeprav pričakujemo še neviđeno, smo čisto zadovoljni z že videnim. Dejstvo je, da nam znane stvari vselej prebujajo občutek domačnosti, udobja, samozavesti. In kaj je bolj priročnega za vsako večerno oblačilno zagato, kot je črna bluza? Svilena, viskozna, prozorna in podložena z rustikalno čipko, romantično plisirana, drapirana, z nabranimi rokavi v slogu legendarne bluze bet-tina iz 50. let ... Tudi kraljica Viktorija z oprijetimi ži-votci in s plisiranimi detajli ATKA I Z KMKlmdno nekaj prihranite,! MUdttr. fctiUics * 'Oy VIKEND, 6,60-3,10 m, železna konstrukcija, z 10 tm izolacijo in bruno, teža približno 2 toni, prodam. Telefon 5716-331, po NOVA Cerkev, Lemberg. Prodamo stanovanjsko hišo z garažo, bivalne površine 150 m2, obnovljeno 1980, dvorišče približno 300 m2, ostalo zemljišče približno 1.600 m2, za 90.000 EUR. Telefon 041 708-198. Svetovanje, Ivan Andrej Krbavac, s. p., Gorica pri Šmartnem 57 c, Celje; http://svetovanje.gajba.net. n ROGAŠKA Slatina, Ratanska vas. Prodamo gradbeno parcelo, 965 m!, z urejenim pristopom, komunalna infrastruktura v bližini, asfaltna cesta 20 m od parcele, na parceli leseni gradbeni objekt, za 35.000 EUR. Telefon 041 708-198. Svetovanje, Ivan Andrej Krbavac, s. p., Gorica pri Šmartnem 57 c, Celje; http:// svetovanje.gajba.net. n že živi - v letošnji črni bluzi. Kako jo nositi? Če dvomite v pravo izbiro, zagotovo najbolje s črnimi kosi oblačil. Od vaše postave pa je odvisno, ah je to krilo, klasične hlače ali letos najbolj tren-dovske balonaste, do kolen oziroma sredine meč segajoče hlačke. Hit dodatek k črni bluzi so kratke rokavičke ali visoke, ki segajo nad komol- ce, včasih celo do pazduhe. Slednje so. tudi nadvse priročne zakrivalke ne ravno lepih komolcev in nadlahti, če je bluza seveda s kratkimi rokavi. Izbira je vaša, naj pa vam prišepnemo še neštetokrat potrjeno resnico - črna bluza zna biti skoraj tako »usodno« privlačna, kot so mitske rusalke, katerih zapeljevanju se ljudje niso mogli upreti. [Z5JB0ESM HBCPEQEaOffiHÖEl Linhartova 22. Celje POSLOVNI prostor, 264 m!, v industrijski coni v Celju, prodamo Telefon 041626-793. Slada, d. o. o., Plinarniška 4 a, Celje. n HIŠO v Vezovju, 7 km iz Šentjurja, 150 m2, lepa lega, prodamo. Telefon (03) 5777-518,041 924-866. 6333 NOVI TEDNIK MALI OGLASI - INFORMACIJE 27 CEUE, Lahovna. Prodamo gradbeno parcelo, 1.000 m2, po ceni 80 EUR/m2. Telefon 041 708-198. Svetovanje, Ivan Andrej Krbavac, s. p., Gorica pri Šmartnem 57 c, Celje; http://svetovanje.gajbo.net. n KOZJE, Pilštanj. Prodamo stanovanjsko hišo z gospodarskim objektom in drvarnico, leto gradnje 1920, adaptirano 1995, približno 100 m! stanovanjskih površin + 1 hektar kmetijskega zemljišča, za 60.000 EUR.Telefon 041 708-198. Svetovanje, Ivan Andrej Krbavac, s. p., Gorica pri Šmartnem 57 c, Celje; http:// svetovonje.gajba.net. n CEUE. Prodamo več poslovnih prostorovv Kosovelovi 16, vVI. nadstropju, 14,10 m!, 14,10 m2, 13,90 m2,13,80 m2, 1,40 m!, po ceni 1.000 EUR/m2. Telefon 041 708-198. Svetovanje, Ivan Andrej Krbavac, s. p., Gorica pri Šmartnem 57 c, Celje, n HA Polzeli prodamo stavbna zemljišče, površina približno 1,2 ho, za proizvodno skladiščno dejavnost, cena 890.000 EUR. Hql, d. o. o., Parižlje 15, Braslovče, telefon 041 649-234. n KUPIM PARCELO, do 1.000 m2, za vikend, v okolici Žalca, kupim do 10.000 EUR. Telefon 041 807-060. ž 246 HIŠO, vikend ali parcelo, lokacija Celje-okolV ca do 20 km, kupim. Telefon 041 397-211. 6406 formacije po telefonu 041 731-787. TRISOBNO stanovanje v centru Celja (pri gledališču) 96 m2 + klet 20 m2, prodamo. Zaprto parkirno mesto zagotovljeno. Telefon 041 731-787 ali 041614-083. 6111 LEPO pritlično stanovanje {Žalec), 80 m2, potrebno majhne obnove, s parkirnim prostorom, prodam. Telefon 031 286-283. 6356 DVOINPOLSOBNO stanovanje v Novi vasi, opremljeno in prenovljeno, prodamo. Telefon (03) 490-6950, med 17. in 19. UTO. 6388 NA Polzeli prodamo stanovanje, velikost 73,72 m2, v drugem nadstropju, cena 89.000 EUR. Hql, d. o. o., Parižlje 15, Broslovče, telefon 041 649-234. n NOVA Cerkev. Prodamo štirisobno stanovanje, 63,36 m2, pritličje, 1. nadstropje in podstrešje, leto izgradnje 1940, prenovljeno: stanovanje 1996, zunanji del 2005, za 79.500 EUR. Telefon 041 708-198. Svetovanje, Ivan Andrej Krbavac, s. p., Gorica pri Šmartnem 57 c, Celje; http://svetovonje.gajba.net. n ODDAM V CEUU oddam enosobno opremljeno stano- vanje, 35 m2. Vseljivo takoj. Telefon 041 948-401. 6342 V PREBOLDU oddam v najem 46 m2 stano- vanje v 1. nadstropju. Zaželeno je nekaj predplačila. Več informacij pa telefonu 041757-809. 77Ö NAJAMEM ENOINPOL do dvosobno stanovanje najamemo za daljše obdobje. Telefon 031 513-257. 6198 STANOVANJE ali manjšo hišo, v Celju ali okolici, vzamem v najem. Telefon 041 324-325. 6289 SUHE >fosne« (hrast, kostanj, smreka, bukev) ter deske (javor in hruška), debelina 32 mm, prodam. Telefon 041 663-137. 6379 fr/ivnllfll PRODAM ALT saksofon, starejši, prodam ali menjam za klarinet, pozavno, bariton, trobento. Telefon 051 601-210. 6319 HIŠNI kino Hyundai dvd 5,1 htd 9105 R, nov, prodam za 100 EUR.Telefon 031 833-099. 6399 LOKAL v središču Žalca, v pritličju, približno 220 m2, oddam. Telefon 031 343-913. Ž 251 V CEUU oddam 225 m2 (6 pisarn), v Žalcu dve ločeni pisarni po približno 20 m2. Telefon 031 343-913. Ž251 OPREMLJENO okrepčevalnico, v Novi vasi, 50 m2, oddamo v najem. Najemnina 500 EUR/mesečno, možen tudi odkup. Informacije: PgP Nepremičnine, Dobrova 23 a, Celje, telefon 041 368-625. n VOJNIK. Poslovni lokal za cvetličarno, trgovino, atelje in podobno, 51 m2, damo v najem za mesečno najemnino 450 EUR + tekoči stroški. Telefon 041 708-198. Svetovanje, Ivan Andrej Krbavac, s. p., Gorica pri Šmartnem 57 c, Celje. n V UUBUANI oddam lokal, velikosti 28 m2, primeren za vse dejavnosti (Ledina center, Kotnikova 5).Telefon 031 657-697. 6446 STANOVANJE CEUE, Delavska. Prodam vzdrževano stanovanje, 30 m2, WC na hodniku, cena 23.500 EUR. Telefon 041 970-698. PRODAM LEPO ohranjeno kotno sedežno garnituro, raztegljivo v ležišče in fotelj, prodam po ugodni ceni ali zamenjam za 5 m3 drv. Telefon 031 362-593. 6276 MANJŠI hladilnik, nov, še pod garancijo, prodam. Telefon 051 601-210. 6319 ŠTEDILNIK Calorex, rjave barve, 50-60, lepo ohranjen, prodam za 100 EUR. Telefon (03) 573-8095. 6367 POSIEUO, 145-190, ugodno prodam. Telefon 041910-420. 6332 KOMBINIRANO peč, oljodrva, z gorilcem in vso opremo, prodam. Telefon 041 640-064. 6344 OTROŠKO posteljo, dolžina 130 cm, z jogi-jem, prodam. Telefon (03) 5777-518, 041 924-866. 6333 MASAŽNO mizo, novo, prenosno, z vsemi dodatki, močno oblazinjeno, 18 kg, prodam po polovični ceni. Telefon 041 628-666. ž 250 RAZTEGLJIVO okroglo mizo, fi 115 cm in 6 stolov, prodamo. Podarimo vrhnjo stekleno ploščo. Telefon 051391-378. 6408 TR0SED, fotelja, klubsko mizo, hladilnik, sušilni stroj, jedilni kot, mizo, stole, kavč, ležišče, tri vzmetnice itd., prodam. Telefon 051424-303. n PRODAM GRADBENI material (zidaki, cement, mreže...) ugodno prodam. Telefon 041 685-667. Ž 238 SUHA mešana drva prodam po ugodni ceni. Telefon 031 519-797. 6283 BUKOVA drva, razžagana, s prevozom, prodam. Telefon 031 776-591. 6312 SUHA bukova drva, z dostovo, prodam. Telefon 031 719-461. Š846 PRODAM KAKOVOSTNI prašiči, do 150 kg, možna dostava, naprodaj. Telefon 041 909-004. Š 794 5940 ODOJKE, 25 kg, težje prašiče, izločene svinje, ugodno prodam, možna dostava. Telefon 041 263-627. ' 5966 PRAŠIČE, od 30 do 170 kg, hranjene z domačo kuhano hrano, ugodno prodamo. Možna tudi dostava na dom, tudi svinjske polovice in očiščeni odojki. Telefon 051214-174. Š814 KOZLA, srnaste pasme in dve breji kozi, prodam. Cena po dogovoru. Telefon 031 726-931,(03)5415-931. 6255 PRAŠIČA, 170 kg, hranjenega z domačo kuhano hrano, ugodno prodam. Telefon 031 503-370, (03) 5795-644. 6261 PRAŠIČA, domača vzreja, težke od 25 kg naprej, prodam, možna dostava. Telefon 031509-061. 6262 KRAVO, čb, primemo za dojiljo in prašiče, od 30 do 150 kg, prodam. Telefon 7148-116,051453485. 6290 PRAŠIČE, približno 120 kg in svinjo, težko 250 kg, hranjeni z domačo hrono, prodam. Telefon (03) 5808-057. Š836 PRAŠIČA, težkega 180 kg, mesnata pasma, hranjenega z domačo hrano, prodam. Telefon (03) 5798480. Š839 DVA bikca, belgijsko plavega in črno belega, težka približno 200 kg, prodam. Možnost dostave. Telefon 041 598-645. BORDOJSKA doga, dve psički, stari 6 tednov, cepljeni, razglisteni, prodamo. Telefon 041 663-170. 6303 ŽREBICE po izbiri, store od 6 do 30 mesecev, B rodovnik, shp pasme, žigosane, z - urejenimi dokumenti, vajene paše drugih konj, zelo mirne, iz eko reje, nujno prodam. Telefon 031 506-277,0599-22063. 6313 PRAŠIČE, težke 150 kg, krmljene z domačo kuhano hrano, prodam. Telefon (03) 5822-134. 6329 PRAŠIČA, težkega 170 kg, mesnate pasme, prodam. Telefon 031 768-175. Š843 TELICO simentolko, staro 1 leto, prodamo. Cena po dogovoru. Telefon 031 596-845. 6358 BURSKO kozo, staro 3 leta, ugodno prodam. Telefon 041 467-106. L579 BIKA in bikca prodam. Telefon 041 849-406. L577 KRAVO simentolko, staro 8 let, brejo 7 mesecev, prodam. Telefon (03) 5738-039. L 581 TEUCO, brejo 8 mesecev, prodam. Telefon 5778401. 6359 PUJSKE, stare 8 tednov, prodam. Telefon 041 939-303,5472-351. 6352 TELICO, brejo 7 mesecev ali teličke, 200 kg, prodam po 2 EUR. Telefon 5775-126, 031467-862. 6355 PRAŠIČE, težke od 60 do 200 kg, možna dostava, prodam. Telefon 031 832-520. 6371 KRAVO za zakol, staro 4 leta, prodam ali menjam zo brejo kravo ali telico. Telefon 5730489. 6372 BIKCE in teličke, težke 250 kg, prodam. Telefon 031 559-820. L583 BIKCA, čb, starega 14 dni, prodam. Telefon 051 219-910. 6373 PRAŠIČA, težkega približno 140 kg, krmlje-nega sam o z domačo hrano, prodam. Telefon (03) 5728-526. TELIČKO simentolko, bikca, čb, stara 14 dni in prašiča, 130 kg, prodam. Telefon 041 579-358. Š844 DVA psička, mešanca z nemškim ovčarjem, stara 7 tednov, prodam, cena 50 EUR. Telefon 5792-077,041 354-942.6389 ZAJCE, nemške lisce, samce in samice, prodam. Telefon 5472-110. Kuder, Medlog 26 a, Celje. 6390 PRAŠIČE, od 100 do 140 kg, pradam. Cena po dogovoru. Telefon (02) 801-9354, 041 708-154. p TELICO, belgijsko plavo, 300 kg in polovico prašiča, krmljenego z domačo hrano, prodam.Telefon 031 240485. Š850 BIKCA simentalca, starega 10 dni, prodam. Telefon 5796-381. Š849 KRAVO za zakol, bikca, 4 teličke simentalke, prodam. Telefon 041 918-949. Š851 DVA bikca simentalca, 200 in 230 kg in telička limuzin, 230 kg, prodam. Telefon 031 553-567. Š848 MLADO kravo simentolko, s svežim mlekom, na novo pripuščeno, prodam. Telefon 5793-359. Š845 PRAŠIČA za zakol, domača kuhana reja, prodam.Telefon 5461-211. 6411 PRAŠIČA, polovico od 180 kg, domača hrana, prodam. Telefon 041 251-013. L 582 PRAŠIČE, težke 150 kg, prodam. Telefon 041 584-310. Š852 mmnum IZPLAČILO TAKOJI 03/4900336 Žnider's Celje. Gosposka ul. 7 KREDITI Đ010 LET ZA VSE ZAPOSLENE, TUDI Z« DOLOČEN ČAS ii UPOKOJENCE DO 50 % obremenitve, stare obveznosti niso ovira. Krediti na osnovi vozila in leasingi Možnost odplačila na položnice. Pridemo tudi na dom. KUPIM BIKCA simentalca ali mesnate pasme, starega do 3 tedne, kupim. Telefon 041 561-695. 6351 OVNA, solčavske pasme, starego 7 mesecev, menjam za mlado ovčko. Telefon 041 257-666. 4624 PRODAM MED, pridelan v čistem okolju, ugodno prodam. Možna dostava. Telefon 781-2257. 6207 KAKOVOSTNO belo in rdeče vino, šmarski in virštanjski okoliš, prodam. Telefon 051 672-655. 6282 BELO vina, rizling, šipon in rdeče, žametna črnina, prodam.Telefon (03) 5741-361, 051351-635. 6363 VINO, domače sorte, po 1 EUR, prodam. Telefon 041 412-924,5771-964.6345 SOK, jabolk in hrušk, prodam. Telefon 041 720499. 6368 MEŠANO belo ali sortno vino, renski rizling in rumeni muškat ter modro frankinjo, prodamo. Telefon 031 501-669. Š847 P01 suho belo vino, kerner, laški rizling, prodam. Telefon 031719461. Š846 SLAMO v kockah, možna dostava, večje količine, prodam. Telefon 041 663-137. 6379 SORTNO mešano belo in rdeče vino in domačo slivovko ugodno prodam. Telefon (03) 5763-238 ali popoldan (03) 5763-248. lel.: 02/252-48-26, 041/750-560 OREHOVA jedrca prodam.Telefon (03) 705-7027. 6415 RENSKI in laški rizling ugodno prodamo. Telefon (03) 5821-996,041 251-315. NERABUEN sesalec Igea compact in več neokvirjenih gobelinov, različnih velikosti, prodam. Telefon 031 210-010. 6132 6-dnevne počitnice za eno osebo, v Parizu, popust tudi za drugo osebo, ugodno prodam. Telefon 031 526-208. 6188 ŠEST moških oblek, 50-54,12 m bakrenih kompletnih žlebov, dva elektra motorja, dva mlina za žito, mešano rdeče vino in samo šmarnico, grozdni mlin, jabolčnik, jabolčni kis in žganje, prodam. Telefon 041 805-118, po 18. uri. 61996200 BRZOPARILNIKE (alfe), 50,80,120,160in 2001, prodam. Telefon (02) 8026-350, po 15. Uri. 5359 ' DOBRO ohranjene, rabljene gume za kopača, prednja velikost 16.9.30, zadnja 16.0/70-20, prodam. Telefon 5726-033,041920416. 6298 TRAKTORSKE gume, dobro ohranjene, zadnje 480/70-R 34, prednje 380/70-R 24, prednja 1 kos, nova, prodam.Telefon 5726-033,041920416. 6298 DV0BRAZDNI plug Imt, 12 cal, domači med in 3 kubike smrekovih »fosnov«, debelina 50 mm, prodam. Telefon 5726-033, 041920416. 6298 STROJ zo pranje črev prodamo. Telefon 041 934-324. 6315 MESNATE svinjske polovice prodamo pa 2,7 EUR. Telefon 031 888-728. Š842 PRAŠIČA, 180 kg, klinaste brane in plug Posavec, 12 col, prodam. Telefon 031 472-923. 6364 NOV okrasni vodnjak (štirna) prodam. Telefon 57084)25. 6365 PEČ na trdo gorivo, spalnico, staro 60 let, masivno in belo sortno vino, ugodno prodam.Telefon031 806-041. 6347 KUNČNICO, izolirano, pod lastno streho, 2,70-1,0 m, s štirimi ali možno osmimi predali, prodam. Telefon 5716-331, po 20. Uli. 6369 STR0JENE kože, jagnjela, ugodno prodam, cena 15 EUR.Telefon 031 6322 SMUČARSKI kombinezon, 152 in rolerje, 35-38, prodam. Telefon 041 910420. 6332 ALU platišča, z gumami, velikost 19560-15, štiri kose, ugodno prodam. Telefon 051 813-731. 6366 SUHO seno v kockah, silažne bale, koruzno silažo in prašiče, 80 do 100 kg, prodamo. Fišar, Tabor, telefon 041 619-372. 2247 MESO mladega bika prodam. Telefon 031 559-620. L 583 GUME Sava S 3, letne, 195/60 R15 88 H, rabljene eno sezono, ugodno prodam. Telefon 041535-244,(03)5748059. DVOJNAgaražna vrata, krila, prodam. Telefon (03) 5777453. 6392 LOVSKO ograjo, križne lamele, Otiški Vrh, 100-2500 cm, ohranjeno in satelitsko anteno, poceni prodam. Telefon 041 535-244, (03) 548-1147, zvečer. 6380 HOV, še neuporabljen parni čistilnik Vaporf-lex, za gospodinjstvo, z garancijo, prodam 10% ceneje. Telefon 051393448. 6412 VINO, 1 EUR/liter, metrska drva, golf II, rezervne dele za traktor LTZ, prodam. Telefon 041587474,(03)5824-166. 6221 TELETINO, meso, polovico ali po četrtinah, krmljeno samo z mlekom in suho deteljo, ugodno prodam. Prodam tudi suha smrekova drva, poceni. Telefon 031 484253. 6417 MLAD par burskih koz in ajdo prodam. Telefon 041 597-836. p KUPIM MODEL za izdelavo betonskih cevi kupim. Telefon 031 285-550. 6362 ROČNE ure na vzmet in slike, olje, platno, slovenskih avtorjev, kupim. Telefon 041 742-915. p ŽENITNA posredovalnica Zaupanje, ki je upanje v ljubezen povrnila že več kot 10.000 osebam, posreduje za vsa starostna obdobja, brezplačno za mlajše ženske. Telefon (03) 5726-319, 031 50S495. Leopold Orešnik s. p., Dolenja vas 85, Prebold. n Iskreni fantje iščejo preprosta, zvesta dekleta. Mnogo jih je, zato punce, pozabite na razočaranja ter jih brez stroškov spoznajte. Tel.: 03/57 26 319, gsm: 031/836 378. 38-letni, poslovno uspešen moški, ki nima sreče v ljubezni, išče zvesto dekle s temeljnimi človeškimi vrednotami. Telefon 041 229-649. 6233 ŽEUM te spoznati pred najdaljšo nočjo. Če si vdova ali samska, lahko pridem jaz k tebi ali ti k meni, me, prosim, pokliči po telefonu 051 470-039. 6417 30.000 posredovanj, 11.000 novih poznanstev je bilo v preteklem letu sklenjenih z našo pomočjo. Letos ka-' i jih bo še več. Ženitna posredo- POMIADNI veter! 54-letna gospa, preprosta, želi spoznali primernega moškega. Gospodje, prosimo, pokličite 090 54-24 (0,77 EUR/minuto), od 15. ure naprej, tudi ponoči. Vabljeni, veseli vas bomo. Stik, s. p., Koseskega 28, 1001 Ljublja- Št. 99 -14. december 2007 m 28 . MALI OGLASI-INFORMACIJE NOVI TEDNIK POMLADNI veter! 51-letni samski gospod, s hišo, želi spoznati Štajerko za resno zvezo. Pokličite po telefonu 031612-541 ali pišete SMS. Gospe, vabljene, pokličite! Stik, s. p., Koseskega 28,1001 Ljubljana. n EBP ZAPOSLIMO natakarja-ico z izkušnjami. Začetek možen takoj. Telefon 041 729-454. Marco Polo, Natalija Urit, s. p., 1.14,3000 Celje. 6230 Zaradi razširjene ponudbe in povečanega obsega dela podjetje SPD d.oM. zaposli naslednja sodelavca na območju Žalca in Celja: KUHARJA (a la carte) ter POMOČNIKA V KUHINJI. Možnost zaposlitve za nedoločen čas v prijetnem delovnem okolju in sproščenem kolektivu, kjer so odlični pogoji osebnega razvoja in napredovanja. Prošnje pošljite na naslov: SPD d.o.o.. Podlog 59, 3311 Šempeter. Informacije na tel. št: 051/630-925. TA^C1123 brezplačna številka (((• 080 12 37) DELOVNI ČAS -NON STOP Zaradi širitve dejavnosti sodelavke/sodelavce - - stimulativen OD, urejen kolektiv AM MOBIL, d.o.o.. Mariborska 204, 3000 Celje IŠČEMO natakarico za delo v dnevnem baru v Celju, Ga ji. Če si poštena, prijazna, komunikativna in z delovnimi izkušnjami, pokliči po telefonu (03) 425-4305. Branko Kolenc, s. p., Gaji 46, Trnovlje pri Celju. n IŠČEMO mehanika z delovnimi izkušnjami. Telefon (03)4254305. Branko Kolenc, s. p., Gaji 46, Trnovlje pri Celju. n Celje V celjski porodnišnici so rodile: S. 12.: Lidija SOVIČ iz Rogaške Slatine - deklico, Saša BRILEJ iz Velenja - deklico, Zlatka TOPLE iz Velenja - deklico, Simona PRIVŠEK iz Velenja - deklico, Dijana KO-TORIĆ iz Slovenskih Konjic - deklico. Celje Poročila sta se: Miroslav BLIZNAC iz Hrvaške in Barbara OJSTRŠEK iz Nove Cerkve. Celje Umrli so: Stanislav VIDEN-ŠEK iz Zadobrove, 77 let, Franc KLINGER iz Celja, 77 mM do dela na področju storitev prevoza. TLS, d. o. o., Trubarjeva 5, loško, telefon (03)7343316. n PODJETJE Energostik, d. n. o., Oblakova 28, 3000 Celje nudi prosto delovno mesto elektrikarja energetika. Prijave sprejemamo po telefonu 031740-713. n REDNO (ali honorarno) zaposlimo nove sodelavce, ki so željni izzivov, ustvarjalna POD svojo streho vabimo kuharja (m/ž). Zaželena je gostinska izobrazba, smer kuhar, vsaj 2 leti delovnih izkušenj, komunikativnost, prijaznost, kreativnost in vestnost. Nudimo redno zaposlitev v urejenem okolju in stimulativno plačilo. Pisne vloge pošlpte na naslov: Penzion Park Loško, Trubarjeva ulita 5, 3270 Laško. Telefon (03) 7343-316, ad 8. do 15.30 ure. n informiranje kupcev. Telefon (03) 491-8510, Alenka. Prešernova družba, d. d., ka4a, Ljubljana. sko, staro od 18 do 35 let, za sti Stanislav Krajšek, s. p., Zadobrova 68, Škofja vas. 6374 IZDELUJEMO projekte stanovanjskih hiš, gospodarskih in poslovnih objektov in podobno. Telefon (03) 8104-182,031 393-560. ARSJrojektiranje, Anton Strniša, s. p., Gabrovec 1 a, 3241 Podplat. NAREDI si sam! S profesionalnimi stroji in napravami iz Izposojevalnice SAM, Ul. bratov Dobrotinškov 13, Hudinja, Celje,, telefon (041) 629-644, (03) 541Mll.n NUDIM oskrbo na domu: pomoč starejšim, bolnim in invalidom, pomoč v gospodinjstvu. Telefon 051 349-248, Urška Pevec, C. kozjanskega odreda 40,3230 Šentjur. 5838 IZVAJAMO posek, spravilo in odkup lesa. Telefon 040 211-346. Sima les, Majda Bevc, s. p, Zagorje 31, Lesično. n PREMOG, zelo ugodno, z dostavo, tudi v kosih (ksllrt). Telefon 041 279-187. Prevozništvo Vladimir Pemek, s. p., Sedla-šek 91, Podlehnik. INŠTRUKCUE zo predmet gradbena meha-nika, na srednji gradbeni šoli, iščem. Telefon 040 841402. Ž248 GRADITIUI, pozor! Po zelo ugodnih cenah izdelujem peči in bojlerje za centralno ogrevanje. Garancija za peči je 5 let. Anton Aplenc s. p., Prekorje 29 a, Škofja vas, telefon 54154)11,041531-976. let, Alojz JEZOVŠEK iz Rupe, 55 let, Jožef GUČEK iz Celja, 67 let, Frančiška ČUVAN iz Zagrada, 90 let, Alojzij HRIBERNIK iz Celja, 88 let, Benedikt SENIČAR iz Gorice pri Šmartnem, 65 let, Maria VUKAN iz Celja, 91 let, Alfred KOLETNIK iz Hude Jame, 83 let, Antonija CIMERMAN iz Dobriše vasi, 81 let, Frančišek LOKOŠEK iz Tov-stega, 81 let, Elizabeta POD-BREGAR iz Podvolovljeka, 64 let, Matilda FLIS iz Globokega, 83 let, Anton IVNIK iz Dre-Šinje vasi, 73 let, Ida REMS iz Laškega, 77 let, Josip MAR-ČEC iz Celja, 83 let, Antonija ŽGAJNER iz Vojnika, 85 let, Ljudmila JELEN iz Lešja, 83 let, Marija JURAK iz Medlo-ga, 80 let. Laško Umrli so: Rudolf OCVIRK iz Lahovega Grabna pri Jur-kloštru, 42 let, Štefan GUČEK iz Laškega, 58 let, Franc KO-PRIVNIKAR iz Velikega Vrha pri Litiji, 88 let, Valentin Vsi bomo enkrat zaspali, v miru počivali vsi, delo za vedno končali, v hišo očetovo šli. ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža in očeta ALOJZA KUGLERJA iz Otemne 11, Šmartno v Rožni dolini se zahvaljujemo sosedom, znancem in kolektivu VÖC. Posebna hvala g. župniku Vicmanu, g. Magdiču, govorniku g. Branku Ferjancu in pogrebni službi Ropotar. Žalujoči vsi njegovi Romar pomisli: zvon, ki v to temno jutro zvoni, moje matere, moje matere več ne prebudi. (Srečko Kosovel) ZAHVALA Ob smrti naše drage mame, babice in prababice ANTONIJE ŽGAJNER roj. Jurkovšek, iz Vojnika se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, g. Slavku Novaku, prijateljem in znancem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, izrazih ustno in pisno sožalje ter darovali cvetje, sveče in za svete maše. Zahvala župniku g. Pergerju, pevcem, gospe Ivici za govor in pogrebni službi Raj. Lepa hvala sosedom za večerne molitve v domači hiši. Vsi njeni Z žalostjo sporočamo, da je umrl ZDRAVKO TROGAR ki je bil v obdobju 1971-1980 direktor Ljubljanske banke -Podružnice Celje kot pravne prednice Banke Celje, d. d. Ohranili ga bomo v trajnem spominu. Banka Celje, d. d. GRAHEK iz Jagnjenice, 74 let. Velenje Umrli so: Danijela UŠEN iz Velenja, 72 let, Anton PAV-LINC iz Velenja, 80 let, Milan POGORELČNIK iz Velenja, 49 let, Bogomir HRIBAR iz Velenja, 64 let, Anica PET-KOVŠEK iz Velenja, 67 let, Ro-zalija ŽLEBNIK iz Šoštanja, 87 let, Marjan KUMER iz Šoštanja, 56 let, Branko MRAV-LJAK iz Šoštanja, 46 let, Silvo KOMPREJ iz Šoštanja, 48 let, Suzana JURKOŠEK iz Šentjurja pri Celju, 42 let, Stanislav PUSTIVŠEK iz Gorice pri Slivnici, 76 let, Štefan AR-ZENŠEK iz Šentjurja pri Celju, 77 let. Šmarje pri Jelšah Umrli so: Frančiška OTT iz Celja, 94 let, Simon VOLF iz Jerčina, 15 let, Janez PE-PEVNIK iz Pristave pri Me-stinju, 70 let. Šentjur Umrla je: Albina ŽLEN-DER iz Šentjurja, 80 let. St. 99 -14. december 2007 Je čas, ki da, je čas, ki vzame, pravijo, je čas, ki celi rane. In je čas, ki nikdar ne mine, ko se zasanjaš v spomine. ZAHVALA Ob boleči izgubi drage mame, stare mame in prababice MARIJE KRAMER iz Zaloške Gorice (4.11.1918-28.11.2007) se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem, ki ste jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti. Hvala vsem za darovano cvetje, sveče, svete maše in izraženo sožalje. Hvala patronažni sestri iz Zdravstvenega doma Žalec, hvala patru Vančiju za opravljen obred, pevcem za odpete žalostinke in pogrebni službi Ropotar. Žalujoči vsi njeni _Ž 249 Deset let na Vašem grobu svečke že gorijo, v žalostnih očeh solze se iskrijo. V naših prsih bolečina je skeleča, saj v grob z Vami odšla je tudi naša sreča. V SPOMIN 16. decembra bo minilo deset let, kar nas je zapustila naša draga mama, babica in prababica TEREZIJA PLANKO iz Škarnic pri Dobju (15.10.1906-16.12.1997) Hvala vsem, ki postojite ob njenem grobu, ji prižigate svečko in se je spominjate z lepimi mislimi. Hvaležni vsi njeni _6335 V naših srcih si zapisan, čas te ne bo izbrisal, čeprav spokojno spiš, z nami vedno še živiš. V SPOMIN Minilo je leto dni, kar nas je zapustil dragi mož, oče, dedi in pradedi JOŽE MASTNAK s Proseniškega 15 a (26.2.1934-14.12.2006) Vsi njegovi najdražji _6126 ZAHVALA Ob zemeljskem slovesu moža, očeta in starega očeta ALOJZA HRIBERNIKA se zahvaljujemo vsem sorodnikom in prijateljem za izrečene besede tolažbe in sožalja. Hvala vsem, ki ste darovali za sv. maše in sveče. Posebna zahvala duhovnikom g. opatu Marjanu Jezerniku, g. Jožetu Vehovarju, g. Franciju Trstenjaku in g. Tadeju Linasiju za svečan obred na pokopališču in v cerkvi. Iskrena hvala tudi cerkvenemu zboru za ubrano petje in našemu Petru za glasbo, ki so jo pod njegovimi prsti ustvarile citre. Vsi njegovi __ 6378 novi nm th CIJE 29 ZAHVALA Wik Y Zapustil nas je 1 v ' • FRANC CIZELJ iz Celja Ob izgubi dragega očeta se iskreno zahvaljujeva sorodnikom, prijateljem, sosedom in sodelavcem za darovano cvetje in sveče ter slovo na zadnji poti. Posebej se zahvaljujeva kvartetu Grmada, g. župniku, pogrebni službi Veking, kolektivu Santosa in Santerm in še posebej teti Majdi in Duški za tolažilne besede, ožjim prijateljem za nesebično pomoč, veliko mero topline in potrpežljivosti. Sinova Beno in Srečko 6418 iz mirnih sanj se več ne prebudiš. A podoba tvoja vsepovsod nas v naših srcih še živiš. ZAHVALA STEFAN GUCEK iz Zdraviliške ulice 11, Laško (24.8.1949-2.12.2007) Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom in znan- Še posebej se zahvaljujemo kolektivu Pivovarne Laško, KZ Laško in stanovalcem Kidričeve ulice 2 v Laškem, ki ste z nami delili trenutke žalosti, nam ponudili toplo dlan ter darovali cvetje, sveče in za sv. maše. Hvala gospodu kaplanu iz Laškega za lepo opravljen obred, hvala govorniku za besede slovesa, hvala pevcem in hvala za odigrano Tišino. Še enkrat iskrena hvala vsem, ki ga boste ohranili v lepem spominu. Žalujoči vsi njegovi Življenje celo si garal, z veseljem zemljo obdeloval, za dom, družino si skrbel, za vse besedo lepo si imel, sledi ostale bodo povsod od dobrote tvoje in dela pridnih rok. ZAHVALA Ob nenadni izgubi dragega moža, očeta, starega ata, brata in strica JOŽETA LIPOVSKA iz Malih Dol (20.4.1930-5.12.2007) se z žalostjo v srcu iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem ter vsem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti, nam izrekali sožalja, darovali cvetje, sveče in svete maše. Posebna zahvala dr. Stevanu Đorđeviću, župnikom Antonu Pergerju, Jožetu Lipovšku ter kanoniku Stanku Lipovšku za lepo opravljen obred, kolektivom Petrol, d. o. o., Euroton, d. o. o. in Gmt-Avtoplus, d. o. o., sosedi Slavici za molitev ter vsem, ki ste nam v teh težkih trenutkih kakor koli pomagali. Vsem še enkrat iskrena hvala. Žalujoči: žena Elica, hčerka Elica z družino, sinovi Slavči, Peter in Mili z družinami __6422 Kako boli in duša trpi, ko od bolezni in žalosti usihajo življenjske moči, veš ti in vedo vsi, ki so bili ob tebi zadnje trpeče dni. ZAHVALA Ob nenadni in boleči izgubi dragega moža, očeta in dedija JOŠKA GUČKA iz Celja se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti, darovali cvetje in sveče ter pisno in ustno izrazili sožalje. Posebna hvala dr. Smoletovi in sestri Nataši, patronaž- ni službi ZD Celje, dr. Korenovi in dr. Roščičevi. Iskrena hvala tudi pogrebni službi Ropotar, duhovniku in govorniku za tople besede slovesa, pevcem za odpete žalostinke in izvajalcu zadnjih zvokov Tišine. Žalujoči: žena Slavica, hčerka Jožica in sin Bojan z družinama ZAHVALA Ob boleči izgubi drage mame, babice, prababice in sestre IDE REMS roj. leta 1930, iz Laškega se iskreno zahvaljujemo sosedi Joži Erman za vso pomoč, ki jo je nudila v času njene bolezni, patronažni sestri Zaliki, sodelavcem Zdravilišča Laško, sorodnikom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja, podarjene sveče in cvetje. Posebna zahvala dr. Avžner-ju in zdravstvenemu osebju visceralnega oddelka bolnišnice Celje za vso skrb, nego in lajšanje bolečin. Žalujoči: hčerka Ditka z možem Zoranom, sin Zdravko s Slavico, vnukinji Monika in Petra ter pravnukinja Ivona Laško, 5. decembra 2007 S trpljenjem odpiral si raj v svet, kjer poti ni nazaj. V naših srcih, ostal boš živ do konca naših dni, ko snidemo se vsi. V grobu mimo spi in se odpočij. ZAHVALA Tiho, prehitro se je poslovil od nas RUDOLF OCVIRK iz Lahovega Grabna 21 pri Jurkloštru (21.4.1965-1.12.2007) Z žalostjo v srcu iskrena hvala vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem za izrečena ustna in pisna sožalja ter darovano cvetje, sveče in sv. maše. Hvala g. župniku Karlu Gržanu za lepo opravljen obred zadnjega slovesa. Prostovoljnemu gasilskemu društvu Jurklošter za organizacijo, govornikoma za besede slovesa, pevskemu zboru za odpete žalostinke in pogrebni službi Komunale Laško. Hvala sodelavcem kolektiva gozdnega gospodarstva, sošolcem OŠ in ge. Marici in Sabini za pomoč. Iskrena hvala Splošni bolnišnici Celje, osebju oddelka ORL, sestri Alenki in društvu Hospic - ge. Hedi. Vsem in vsakemu posebej še enkrat iskrena hvala, da ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Žalujoči: ata in mama, brat Andrej, sestra Jožica z možem in nečakinja Mirjana To, kar smo najbolj ljubili, smo za vedno izgubili, a vedi, da nikdar, nikoli te ne bomo pozabili. ZAHVALA Ob boleči izgubi drage žei mame, stare mame, prababice in sestre ALBINE ZLENDER (29.9.1927-1.12.2007) se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem. Društvu upokojencev Podčetrtek, Zvezi" borcev Šentjur in Podčetrtek, Društvu vinogradnikov Virštanj-Kozjansko, Kulturnemu društvu Pilštanj, kolektivu Vitli Krpan in sodelavcem Aera za izrečeno sožalje, darovano cvetje, sveče in spremstvo na njeni zadnji poti. Hvala govornikom Slavku Toplišku, Mimici Plevnik in Mirku Mastnaku za besede slovesa, cerkvenim pevcem, dr. Šiljegu, osebju bolnišnice Topolšica, okološki kliniki v Ljubljani in pogrebni službi Gekott. Žalujoči: mož Vinko, sinova Martin in Vinko, hčerka Dragica z družinami in sestra Fanika Ljubezen, delo, skrb in veselje tvoje je bilo življenje, s svojo toplino si nas osrečevati znala, z delom pridnih rok si nam srečo tkala. Le srce in duša vesta, kako boli, ko več te ni. Za vso dobroto in ljubezen, mama, hvala ti. ZAHVALA Ob boleči izgubi drage mame, tašče in stare mame HEDVIKE AUŽNER iz Laz pri Dramljah se zahvaljujemo sorodnikom in vsem, ki ste nam bili v oporo in v tolažbo in ste prihajali do nas z občutkom, da ste jo imeli radi. Iskrena hvala za darovano cvetje, sveče in sv. maše ter za pisna in ustna sožalja. Posebej se zahvaljujemo ZD Šentjur za nudeno pomoč, g. župniku Milanu Strmšku, diakonu Klemnu za lepo opravljen cerkveni obred, govorniku za besede slovesa, pevskemu zboru iz Dramelj, trobentaču in pogrebni službi Žalujka. Žalujoči njeni najdražji Vsi bomo enkrat za vedno zaspali, u miru poči\(cdi vsi, delo za vedno končali, a v naših srcih in mislih spomin nate še vedno živi. ZAHVALA Ob boleči izgubi drage mame MATILDE FLIS iz Globokega 13 d pri Rimskih Toplicah se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za ustno in pisno izraženo sožalje, podarjeno cvetje, sveče in sv. mašo g. Frančiška. Hvala g. Veršcu za govor, hvala moškemu pevskemu zboru Rimske Toplice, obratu Vodovod Pivovarna Laško in JPD Metulj. Za požrtvovalno delo se zahvaljujemo Trubarjevemu domu upokojencev, tako osebju kot medicinski stroki. Hvala komunali za pogrebne storitve. Iskrena hvala vsem, ki ste mojo mamo pospremili k večnemu počitku. Žalujoči sin Stane z ženo Vido in žalujoči vsi njeni Št. 99-14. december 2007 30 iDNIK KINO SOBOTA. 15.12. Kinematografi si pridržujejo pravico do PETEK 18.00 Invazija 20.00 Veter, ki tr 16.30 Bivši 13.00. 19.00,21.20.23.20 sreda 17.00 Postreliph 21.30 Elizabeta: Zlata doba 12.00. 18.30 Istalacija ljubezni 12.30.17.10,19.20 Hitman - Agent 47 19.50.21.50,23.59 Beowulf 122S, 16.40,19.10 Michael Clayton 21.10. 23.40 Predzakonske zdrahe 12.10.14.20.16.30. 20.50.23.00 ponedeljek, torek, sreda, četrtek, petek, nedelja: 18.40 Franček in zaklad želvjega jezera 11.50.14.00. 16.10,18.00 V dolini smrti 21.40 11.20.13.40. 15.50, 20.30,22.50 ponedeljek, torek, četrtek, petek, sobota, nedelja: 18.10 Zlati kompas 13.15.15.45,18.15,20.40,23.10 Čebelji film ponedeljek, torek, petek, sobota, nedelja: 17.00 LEGENDA: predstave so vsak dan predstave sa v petek in soboto pretipamo V Wtotpin nedeljo PETEK 16.00 Ar 18.00 Repriza 20.00 Petelinji zajtrk, premiera SOBOTA 16.00 Artur in Minimojčki 18.00 Repriza 20.00 Petelinji zajtrk NEOEUA 16.00 Artur in Minimojčki 18.00 Repriza 20.00 Petelinji zajtrk PRIREDITVE PETEK, 14.12. 9.00 Pri obrambnem stolpu v Žalcu Eko tržnica ob obrambnem stol- 9.00 Gasilski dom Drešinjavč 10.00 SLG Celje _ Kajetan Kovič: Maček Muri 10.00 Celjski dom Celje 11.30 Stari pisker Celje Spominska slovesnost ob 63-let-nici osvoboditve zapornikov iz Starega piskra s kulturnim programom 12.00 Narodni dom Celje_ Spominska slovesnost ob 63-let-nici osvoboditve zapornikov iz Starega piskra s kulturnim programom 17.00 Kulturno društvo Virštanj Izdelava novoletnih voščilnic 18.00 Dom II. slovenskega tabora Žalec Ljubiteljska kultura Savinjske doline se predstavi z glasbo, plesom, igro, petjem, recitacijami in slikami se bodo predstavila kaltarna društva in njihove sekcije vseh občin SSD 19.00 Celjski.dom-dvorana_ Zahodna obala Indije - Kerala, Karnataka potopisno predavanje z digitalno projekcijo popotnika Novogoriča-na Tomaža Humarja Skoraj najboljši cirkus predstava ter obisk Božička 18.00 Kulturni dom Vojnik 18.00 Osnovna šola Braslovče Božično-novoletni koncert Mo-PZ Karla Viranta z gosti Plesni klub Podčetrtek 5. tradicionalna božično-novo-letna plesna prireditev 20.00 Dom II. slovenskega tabora Žalec Melodije srca opereta 20.00 Restavracija La Violette Žalec Od tod do večnosti - film in pesmi z Broadwaya ob spremljavi pianina 21.00 Kulturni dom Šentvid pri Planini Janez Bončina - Benč, Marjan Malikovič, Thlio Furlanič, Jadran Ogrin, Primož Grašič nora noč z legendami NEDELJA, 16.12. 19.00 Dom kulture Velenje HITRO NAR0C3TE Dvakrat na teden, ob torkih in petkih, zanimivo branje o življenju in delu na območju 33 občin na Celjskem. Poštna dostava na dom. V prosti prodaji stane torkova izdaja Novega tednika 6 0,81 petkova pa € 1,25. Naročniki plačajo za obe izdaji mesečno € 7,50 kar pomeni, da prihranijo, v povprečju namreč izide devet številk na mesec. Dodatni popusti: 5% pri plačilu za eno leto, 3,5% pri plačilu za pol leta, 2% pri plačilu za tri mesece (velja od 1. februarja 2007). Naročniki brezplačno prejemajo še vse posebne izdaje Novega tednika. Naročniki imajo tudi pravico do štirih brezplačnih malih oglasov, do ene čestitke na Radiu Celje ter do kartice ugodnih nakupov. li'W'l:> tudi letnik 2007 4 J, s prilogo TV-OKNO! J Vsak petek 48 barvnih strani televizijskega sporeda in zanimivosti iz sveta glasbe in zabave. •5" NAROČILNICA NT&RC d.o.o. bo podatke uporabljal samo za potrebe naročniške službe Novega tednika 16,00 Knjižnica Šoštanj Otroške pravljice Leopolda Suhodolčana: Čudežna srajca dopetajca, premiera Petrovi tamburaši, KUD Grifon Šempeter adventnikoncert 18.00 Dom II. slovenskega tabora Žalec Melodije srca opereta 20.00 Plesni forum Celje PONEDELJEK. 17.12. E. Cody Kimmel: Moj pingvin Osbert K. Baumgart: Larina zvezdica in pošasti brez sanj ura pravljic za otroke od 4. do 8. mag. David Krašovec: predavanje o Valentinu Metzingerju RAZSTAVE Galerija Mozaik Celje: Božično-no-voletna razstava miniatur, različni avtorji, do 31.1. Galerija sodobne umetnosti Celje: Jožef Muhič: Iz oči v oči s prezenco, do 25.1. Galerija Volk Celje: Eva na ikonah, razstava likovnih del Irene Polanec in olja na platno Jurija Kravcova, do 31.1. Ipavčeva hiša Šentjur: 40 cerkva ob Slomškovi poti, razstava fotografij Cirila Velkovrha, do 30.12. Internet kavarna Stane: razstava Portali, fotografije Fracija Horvata, do 17. 12. Likovni salon Celje: Tomaž Toma-žin: Iz moje glave, večmedijska razstava, do 6. 1. Osrednja knjižnica Celje - na Muzejskem trgu: Grad Žovnek, zgodbe o transformaciji prostora, do 2.2. Zavod za zdravstveno varstvo Celje: likovna razstava umetnikov, ki slikajo z usti ah nogami, do 20.12. Zgodovinski arhiv Celje: razstava Mojster izdelek na ogled postavi prikazuje tradicijo prirejanja gospodarskih in obrtnih razstavvCelju od druge polovice 19. stoletja do danes, do 31. 3. 2008 Železarski muzej Teharje: fotografska razstava Muzika avtorja Bojana Drem-Ija, do 31. 12. MNZC - Steklem fotografski atelje Jospa Pelikana: Fotografska občasna razstava Josip Peäkan (1885-1977) kronist, do 30.6. 2008. Mestna občina Velenje - preddverje: razstava Graščinski parki Šaleške doline ter razstava Ah drevo boli? Galerija Nikca Celje: otroška dela društva Otroci otrokom, narejena v keramiki, glini, emajlu, brušenem steklu. Avla Splošne bolnišnice Celje: Aids; Praznični december X-mas in England, razstavi gradiva dijakov Srednje zdravstvene šole Celje Špesov dom Vojnik: Tretja adolescenca, umetniške fotografije Žige Verič-nika, do 7.1. Galerija Mik Vojnik: olja na platno, razstava likovnih del Tomaža Ravnikarja, do 10.1. Galerija Mercator centra Celje: Sreča v dlani, razstava herbarijev Cvetke Kodba, od 5.12. do 13.12.; Ihdi črna je barva -.Likovni izzivi 2007, izbor likovnih del 25. udeležencev 3. regijske likovne JSKD, do 9.1. STALNE RAZSTAVE Pokrajinski muzej Celje: arheološka razstava z lapidarijem, kulturna in umetnostnozgodovinska razstava, razstava o Almi M. Karlin, mavrični svet Schiitzovih glazur. Pokrajinski muzej Celje, Planina pri Sevnici: Etnološka zbirka Šmid. Zgornji trg Šentjur: stalna arheološka razstava Rifnik in njegovi zakladi. Muzej Laško: Laško - potovanje skozi čas, pregled razvoja kraja in okolice; V pradavnem Panonskem morju, razstava okamnin; Veliki Laščani: Kari Valen-tinič. DRUŠTVO REGIONALNA VARNA HIŠA Telefon 492-63-56 ŠENTCELELA Slovensko združenje za duševno zdravje - pomoč pri socialni in psihološki rehabilitaciji oseb z duševnimi motnjami Krekov trg 3, Celje Telefon 03 428-8890, 428-8892 DRUŠTVO OZARA CEUE pomoč ljudem s težavami v duševnem zdravju; Krekov trg 3, Celje, tel.: 03; 492 57 50. CENTER ZA POMOČ NA DOMU Telefon 03 427-95-26 ali 03 427-95-28 DRUŠTVO SOS TELEFON ZA ŽENSKE IN OTROKE- Knjižnica Gimnazije Celje-Center: likovna dela dijakov umetniške Gimnazije Celje-Center. Galerija Mozaik Celje: razstava stalne umetniške zbirke. Muzej novejše zgodovine Celje: Živeti v Celju, Zobozdravstvena zbirka. Muzej novejše zgodovine Celje -Otroški muzej Hermanov brlog: Če ne bomo brali, bo volk pojedel Rdečo kapico. Fotografski atelje Josipa Pelikana: stalna postavitev. Galerija Vlada Geršaka Celje, razstavni prostor Salona pohištva Tri-pex Celje, gostišče Hochkraut Tremer-je, restavracija na celjski železniški postaji, Celeiapark Celje in Glavna pošta Celje: likovna dela Vlada Geršaka. Galerija Dan: prodajna razstava del različnih avtorjev. Galerija Oskarja Kogoja Celje, Trg celjskih knezov, prodajna razstava izdelkov iz serij Nature in Energy Design ter Cesarica Barbara Celjska oblikovalca Oskarja Kogoja ter grafik Rudolfa Španzla na temo Celjski grofi. Minoritski samostan Podčetrtek: Herbarij, dragulj kulturne dediščine -zdravilna zelišča, stalna razstava Marije Gaber. "tF sobota, 15.12., ob 21.30 Koncert Dubioza kolektiv, predsku-pina Psihiatrija Uradne ure: pisama Cesta Miloša Zi-danška 28 (športni park), petki od 15. do 17. ure. Svetovanje otrokom, mladostnikom in odraslim v stiski Vsak 1. in 3. četrtek v mesecu 17.00 do 19.00, pisarna Rdečega križa. Mestni trg 5, Šentjur. 'Smou Rekreacija za študentke: Društvo LAK (Laški akademski klub) vabi vse študentke na skupno rekrei-ranje vsako soboto med 17.00 in 18.30 v galeriji OŠ Primoža Trubarja Laško. ŽRTVE NASILJA 080-11-55, vsak delavnik od 12.00 do 22.00, ob sobotah, nedeljah in praznikih pa od 18.00 do 22.00. Faks za gluhoneme 01-524-19-93, e-mail: društvo-sos@drustvo-sos.si ZAVOD VIR, DNEVNI CENTER ZA POMOČ ODVISNIM Telefon 490 00 24, 031 288 827 SLOVENSKO DRUŠTVO HOSPIC OBMOČNI ODBOR CEUE Dodajati življenje dnem in ne dneve življenju; Malgajeva4, Celje tel.: 03/548 60 11 ah 051/ 418 446 DRUŽINSKI INŠTITUT BLIŽINA, telefon: 03/492-55-80 Skupine: - za starše -zarazvezane - za ženske, žrtve psihičnega ali fizičnega nasilja - za moške storilce nasilja ali žrtve psihičnega nasilja Podjetje NT&RC, d.0.0. Direktor: Srečko Šrot Podjetje opravlja časopisno-založniško, radijsko in agen-cijsko-tržno dejavnost Naslov: Prešernova 19,3000 Celje, telefon (03) 42 25190, fax: (03) 54 41032, Novi tednik izhaja vsak torek in petek, cena torkovega izvoda je 0,81 EUR petkovega pa 1,25 EUR. Tajnica: Tea Podpečan Veler. Naročnine: Majda Klanšek. Mesečna naročnina je 7,50 EUR. Za tujino je letna naročnina 180 EUR. Številka transakcijskega računa: 06000 0026781320. Nenaročenih rokopisov in foto- grafij ne vračamo. Tisk: Delo, d.d.. Tiskarsko središče, Dunajska 5, direktor Ivo Oman. Novi tednik sodi med proizvode, za katere se plačuje 8,5% davek na dodano vrednost. NOVI TEDNIK Odgovorna urednica: Tatjana Cvirn. Namestnica odg. ur.: Ivana Stamejčič. Urednik fotografije: Gregor Katič. Računalniški prelom: Igor Sarlah, Andreja Izlakar. Oblikovanje: www.niinjadesigi.com E-mail uredništva: tednik@nt-rc.si; E-mail tehničnega uredništva tehnika.tednik@nt-rc.si RADIO CELJE Odgovorna urednica: Simona Brglez Urednica informativnega programa: Janja Intihar E-mail: radio@nt-rc.si. E-mail v studiu: info@radioceIje.com UREDNIŠTVO Milena Brečko-Poklič, Brane Jeranko, Špela Kuralt, Rozmari Petek, Urška Selišnik, Branko Stamejčič, Simona Šolinič, Dean Šuster, Saška Teržan Ocvirk AGENCIJA Opravlja trženje oglasnega prostora v Novem tedniku in Radiu Celje ter nudi ostale agencijske storitve. Pomočnica direktorja in vodja Agencije: Vesna Lejič. Propaganda: Vojko Grabar, Zla tko Bobinac, Viktor Klenovšek, Alenka Zapušek, Rok Založnik Telefon: (03)42 25 190 Fax: (03)54 41 032, (03)54 43 511 Sprejem oglasov po elekt pošti: agencija@nt-rc.si Št. 99 -11. december 2007 s i za AVTOMOBILISTE - HOROSKOP 31 .. Kia borrego bo novi terenec. Kia bo imela borrega Na prvem prihodnjem večjem avtomobilskem salonu, se pravi v ameriškem Detroitu, bo južnokorejska Kia predstavila nekaj večjega športnega terenca oziroma SUV z imenom borrego. Ta hip je znan pod oznako HM. Očitno je, da se bo vsaj malo spogledoval s hyun-daijem veracruzom (Hyundai je lastnik Kie), ki ga bomo na evropskih cestah kmalu videli z oznako 1X55. V novem SUV bo prostora celo za sedem ljudi, za pogon bodo skrbeli šestvalj-niki in menda celo osemvaljnik. Kot napovedujejo, se bo kia borrego pojavil na trgih v začetku prihodnjega leta, in sicer najprej doma, nekaj mesecev kasneje pa tudi v Evropi. PSA ima čiste avtomobile Po ugotovitvah skupine, ki se v Bruslju ukvarja z ekološkimi temami, so bili lani avtomobili koncema PSA, ki ga sestavljata Citroen in Peugeot, v povprečju najboljši pri izpustih C02. Tako je bila njihova povprečna vrednost 142 g/km. Nekaj slabše se je odrezal italijanski Fiat, pri katerem je bilo omenjeno povprečje 144 g/km. r\ , trmui tEdiaii" V) Mariborska Bi, Celje tel.: (03) 428-62-70 www.avtorfeliregnepier.s MERILC! PRETOKA ZRAKA VW, AUDI, SKODA-1,9 TDI KATALIZATOR UNIVERZALNI LAMDASONDE KOMPRESORJI KLIME 1URSO KOMPRESORJI SERVO VOLANSKE ČRPALKE Holter tmm Goberšek Mllon Šentjur ž_ g S€NTJUB 03/746 11 00,5MH1KK 03/819 08 40 VCUKA IZBIRA PNCVMATIK PO UGODNIH CCNAH ik4 ;ih moči s porabo 4,81/100 km. MW 320d s sistemom BMW EfficientDynamic Rotacija pri Toyoti Slovenija Japonska Toyota, največja tovarna na svetu, vsepovsod uveljavlja svoja kadrovska načela. Mednje spada tudi rotacija zaposlenih. Nekaj takšnega se je zgodilo pri Toyoti Adria, uradnem predstavniku te tovarne pri nas. Novi vodja Toyote Slovenije, ta je del Toyote Adrie, je Boštjan Trilar, ki je bil prej vodja znamke Lexus (ta je sestavni del Toyote). V.d. direktorja Lexusa pa je postal Bojan To-maževič, ki je bil prej direktor trgovske mreže ... Agila in C02 Nemški Opel je na letošnjem frankfurtskem avtomobilskem salonu postavil na ogled novo agilo. Mali enoprostorec po novem in vsaj z nekaterimi motorji že ustreza zahtevam, ki jih glede izpustov C02 za leto 2012 napoveduje Evropska unija. Tedaj avtomobili v izpuhu ne bi smeli preseči vrednost 130 g/km. Nova agila tako z 1,0-litrskim bencinskim kot tudi z 1,3-htrskim dizelskim motorjem po trditvah tovarne ne presega vrednosti 120 g/km C02. Nova agila se bo na trgih pojavila spomladi prihodnje leto. Cadillaci in hummerji iz Celja Veliki ameriški terenci se na evropskih in s tem slovenskih cestah ne morejo prav dobro prijeti, kar pa ne pomeni, da kupcev zanje ni. Celjski zastopnik Cadillaca in Humerja se slovenskega trga zdaj loteva s prenovljeno ponudbo ameriških suvov. Po svoje utegne biti zanimiv hummer H3, ki za evropski trg nastaja v Južni Afriki, pri čemer za pogon skrbi 3,7-htrski motor s 180 kW/244 KM. Cene? Od 42 do 53 tisoč evrov, seveda odvisno od opreme in še česa. Zanimiv je tudi cadil-lac SRX, ki je naprodaj z dvema motorjema, in sicer z bencinskim V6 (190 kW/ 258 KM) ter V8, ki ponuja 239 kW/325 KM. Stane od najmanj 46 do največ 69 tisoč evrov. Veliko večji je escalade, saj je dolg 515 centimetrov, temu primerna pa je tudi ponudba motorje. V tem vozilu se vrti 6,2-litr-ski V8 motor (301 kW/409 KM), kupci pa lahko izbirajo med dvema vrstama opreme. V najcenejši izvedbi je escalade naprodaj za malenkost manj kot 80 tisoč evrov. HOROSKOP Ona: Teden bo več kot napet, a si boste na koncu vendarle oddahnili in videli, daje večina dela opravljenega. Proti koncu tedna si boste privoščili zabavo v dvoje, ki se bo končala precej nepričakovano. On: Vaša ljubezen pomeni nekomu veliko več, kot ste si predstavljali. Zato se nikar ne igrajte z nagajivimi pogledi, ampak raje premislite, ali ne boste s tem naredili več škode kot ko- Ona: V prepiru, ki se vam obeta, boste največ dosegli s strpnostjo, kar pa ne pomeni, da se morate tudi umakniti. Poskusite z majhno ukano, saj boste tako zvedeli tudi stvari, ki jih ne bi smeli vedeti! On: Prišlo bo do nepričakovanega srečanja, ki vam bo odprlo povsem nove alternative. In to tako u ljubezni kot tudi poslovnosti, kjer že vse predolgo zanemarjate povsem lepe priložnosti. Odprlo se vam bo! DVOJČKA Jrff Ona: Prijazen neznanec vam bo v veliki meri popestril sicer rahlo dolgočasen vikend, tako da se boste namesto delu posvetih osvajanju in ljubimkanju. Konec koncev je tudi to prijeten in koristen izkoristek časa. On: Spopadli se boste s težavami drugih, za kar vam bo nekdo nadvse hvaležen. To boste lahko uporabiti prej, kot mislite, sedaj pa je čas, da poskrbite tudi zase. Pripravite majhno presenečenje partnerki. EMMIS! Ona: V ljubezni se vam obeta izredno prijetno presenečenje, ki vam bo v veliki meri popestrilo sicer rahlo dolgočasen teden. Izkoristite priložnost in ne bo vam žal. On: Le s srečo vam ne bo uspelo uresničiti želenih ciljev. Potrebno bo tudi malo napora, a boste zmogli tudi to. Proti koncu tedna se vam bo oglasil stari prijatelj in vam predlagal povsem konkretno zadevo ... Ona: Še vedno imate odlično priložnost, da si pridobite simpatije osebe, ki vam je že dolgo pri srcu. Ne ozirajte se na komentarje iz vaše okolice, pomislite na svojo srečo, kije v tem trenutku edina pomembna. On: Le z dobršno mero vztrajnosti vam bo uspelo premagati nastale težave, ki nikakor niso majhne. Upoštevajte nasvet prijatelja in videti boste, da se vam bo bogato obrestovalo. In to ne Ona: Uspel vam bo precejšen poslovni podvig, ki bo presenetil vaše tekmece. Čimprej izkoristite prednost, ki jo imate, ker ne boste zlepa imeli takšne priložnosti. Saj veste, vsak je sam svoje sreče kovač! On: Nad nekom boste presneto razočarani, vendar ne v takšni meri, da bi mu tega ne uspeli pozabiti. Opravičilo bo prišlo na povsem nepričakovan način, ki vam bo dobesedno spodnesel tla pod nogami... DEVICA Ona: Stari znanec vas bo spomnil na dano obljubo, ki ste jo domala pozabili. Sedaj je prišel čas za izpolnitev, zato bi ne bilo dobro, če bi se poskušati izogibali. Konec koncev boste imeli koristi tudi vi. On: Nekdo vas bo pripeljal pred golo dejstvo, da niste tak genijalec, kot ste mislil sami. Je že res, da vam bo priznal določene kvalitete, a vendar... Vsekakor pa boste od takrat naprej veliko previdnejši... Ona: Z veliko vnemo se boste lotili začetega dela in z za-' dovoljstvom boste lahko ugotovili, da se je splačalo potruditi. Pojavile pa se bodo še povsem drugačne posledice, v prvi vrsti predvsem v ljubezni. On: Nekdo vas bo poskusil izkoristiti, od vas pa je odvisno, ali mu boste to tudi dovolili. Ponudba, ki jo boste dobili, bo vse preveč mamljiva, da bi seji uspeli upreti. Konec koncev: samo enkrat se živi! STRELEC Ona: Ker boste velikodušni in razumevajoči, se bo nekdo začel precej zanimati o vas in vaših čustvih. Naredite korak nasproti in videli boste, da ste na pragu prijetne in dolgotrajne ljubezni, ki jo tudi potrebu- Oru Pojavil se bo nepričakovan problem, ki vam bo povsem pomešal že izdelane načrte. Nikar ne vrzite puške v koruzo, nič ni izgubljenega Z malo sreče boste načrt izpeljali do konca in bogato se bo obrestovalo! KOZOROG j» Ona: Če bi ne imeli tolikšne izbire, bi se zlahka odločiti, tako pa kar naprej nihate med dobrimi in še boljšimi kombinacijami. Pazite, da se ne vmeša kdo drug, ki komaj čaka na priložnost. Odločite se že enkrat! On: Dobili boste presneto mamljivo ponudbo, ki seji boste le stežka uprti, čeprav bo povsem jasno, da se bo treba zaradi tega marsičemu odreči, še posebej v zasebnem življenju. Ona: Poklicala vas bo stara prijateljica in predlagala nekaj, česar enostavno ne boste pričakovali. Kaj hitro se boste otresli začetne zmedenosti in vse skupaj se bo izteklo natanko tako, kot boste planirali. On: Ne izgubljajte časa po nepotrebnem, zadeve se lotite tam, kjer lahko pričakujete največje koristi. Zvezde so vsekakor na vaši strani, pa se vam splača tokrat tvegati tudi malce več, kot ste navajeni. Ona: Prav tisti, ki so mu namenjena vaša čustva, vas bo presenetil s prisrčnim darilom. Prinesel vam bo še nekaj več, morda celo tisto, kar si že tako dolgo želite. Očitno je sedaj ponovno vaše srečno obdobje! On: Starejši moški vam bo omogočil poslovni prodor in hvaležni mu boste. Kdo ve, morda se bo teden končal povsem nepričakovano. Pazite samo, da se ne boste zapletli v nekaj, : boste mogli reši- ti. Št. 101-14. december 2007 m mu^M^gPTyiYTl ■ MSBSSSXBSm St. 98 -99. december 2007 Vsi odhajajo V Celju sta se srečala dva bivša in hkrati nova: celjski župan Bojan Šrot in županja Slovenske Bistrice Irena Majcen. Oba sta odložila vodilni funkciji v klubu županov SLS-a in prevzela vodstvo stranke. Druži pa ju tudi Celje. Šrot je (zaenkrat še) Celjan, medtem ko Maj eno vo na mesto verjetno vežejo predvsem lepi spomini na mlada leta. Foto: GK PLESKARSTVO FASADERSTVO A KUGLER Kosovelova 16 4 3000 CELJE Natalija Verboten je navdušila staro in mlado. Zvezde griškint zvezdicam K večji vreči zbranega denarja za osnovnošolce sta zagotovo prispevala tudi športni komentator Peter Kavčič in »eks« voditeljica TLP-ja Anja ce obiskovalke v duhu športne tekme uspelo »potegniti« kar tisoč evrov. Griški učenci so dokazali, da solidarnost med otroki obstaja. Slovenske glasbene zvezde so na že drugem dobrodelnem koncertu Zvezde zvezdicam s svojim nastopom darovale za zvezdice, griške osnovnošolce, ki si zaradi socialne stiske ne morejo privoščiti šolskih pripomočkov, učbenikov, skupaj s sošolci oditi na zaključni izlet, šolo v naravi... Na koncertu, ki ga je odlično povezovala Anja Križnik To-mažin, so nastopili Makeup2, Eva Černe, Nina Pušlar, Monika Pučelj, Rok Kosmač, Jernej Dermota, Skupina Casanova, Plesna šola Power Dancers in kot posebna gostja Natalija Verboten. Koncert so dopolnili z dobrodelno dražbo likovnih del akademskega slikarja Rudija Španzla, akademske slikarke Biljane Vrhunsko petje z dobrodelno noto Zdraviliški dom v Dobrni je bil v petek znova prizorišče posebnega glasbenega doživetja. Odlična Darja Švajger je ob spremljavi priznanega pianista Jake Puciharja odpela vsem dobro znane tuje in domače zimzelene melodije. Sledilo je doživetje za brbon-čice z vrhunskimi dobrotami kuharskih mojstrov Term Dobrna, na koncu pa so se gostje lahko zavrteli v noč ob ritmih Dua Amor. Dogodek je poleg kulturne in kulinarične imel tudi dobrodelno noto, saj je izkupiček od prodaje kart - dobrih 1.700 evrov - odšel v dobrodelne namene Centru za usposabljanje, delo in varstvo Dobrna. Španzl Unkovske in grafikami otrok. Z dražbo, ki jo je s stopnjevanjem napetosti vodil športni komentator Peter Kavčič, s prodajo vstopnic in pijače, ki sta jo točila barovca Emil in Mišo, so iztržili kar 6 tisoč evrov. MJ, foto: DN Barovca Emil in Mišo sta v šolski sklad darovala za svojim točilnim pultom v griškem kulturnem domu. DANES ob 19. uri v Planetu Tuš: Zaviti v tančico astrologije in numerologije Z nami bodo astrologinji Gordana in Dolores ter numerologinja Magdalena, ki bodo z veseljem odgovarjale tudi na vaša vprašanja. Izvedeli boste, kaj je progresija, kaj regresija, kako nastajajo horoskopi in zakaj številke niso pomembne le v matematiki, temveč tudi v življenjih vseh nas. Ponedeljek, 17. 12., ob 18. uri v Citycentru Celje: Na ogled se postavijo obetavni mladi pevski talenti Full Cool Demo Topa Radia Celje in talentirani plesalci Studia za ples Igen Celje Na obisk v Citycenter Celje prihajajo obetavni mladi pevci, ki so se javnosti prvič predstavili na odmevnem Full Cool Demo Topu Radia Celje. Ker pa k petju vedno sodi tudi ples, smo v goste povabili še plesalke in plesalce Studia za ples Igen Celje, ki so za vse zbrane pripravili plesne poslastice prav posebne vrste. Torek, 18. 12., ob 18. uri v Citycentru Celje: Vrtiljak polk in valčkov Radia Celje s Kvintetom Dori, ansamblom Zapeljivke in Tonetom Vrablom Vrtiljak polk in valčkov se na valovih Radia Celje odvija vsak ponedeljek. Legendarni Tone Vrabl pa vrtiljak pripravlja tudi v Citycentru Celje in obljublja, da boste imeli veliko videti, še več pa slišati. Z nami bodo člani Kvinteta Dori in ansambel Zapeljivke. Obljubljamo še dodatna presenečenja. «d 10. do 14.12, v Planetu Tuš