Sub*cHpli*n M OO Yearly. imANOOSKO-dBftKO-SRBSKI f AKT PROTI ZDRUŽENJU AV8TRUE Z NEMČIJO Dunaj, 20. apr. — "Slovenski Narod' v Ljubljani poroda, tla no Frgpeija, Jugoslavija in Čchoalo-vaklja aklenile pogodbo aa akup-no deflnsiviio in ofenaivno akcijo proti adruienju A vat rije z Nemčijo V slučaju, da bi ac «druženj* ros imelo izvrfiiti. Pogodba fte ni IflftJff" V mu**™ 32 1921 «Ulj ia u4 Holiday.. UradaMki la aprarvaUkl pse* ■lorti SJŠT B. Lawadale sv. leto—year xiv. i. glasilo slovenske: narodne podporne jednote I tmih orrioaaf MST So. Lawaialo ave. i' irpitoasi Lawadalo 4fl;»:> STEV«—NUMBER 93. LJUDJE PA UMIRAJO LASO TE POD MILI» NEBOM Netjak višjega sodnika ja umrl gladu, ker jo bil bres sredstev New York, N. Y. — V tukaj finjem mestu se je odigral tragičen dogodek, ki govori s plamte čirni besedami, da emo še daleč od tega, kar se razume pod besedo civilizacija. Neki človek, o katerem pravi jo, da je njegovo ime. George Truax, je umrl lakote. Našli so ga napol omedlelega ponoči n« prasnem atarvfoišču. Prepeljali so ga v bolnišnico v Brooklyn. Zaradi neuživanja hrane je njegov želodec tako oslabel, da ni prenesel'več jedi. Star je bil dva iu štirideset let, torej mož v najlepši moški dobi. Bil je netjak umrlega najvifijega sodnika Charles Truaxa. »V bolnišnici je ležal v deliriju iti njegove besede, izgovorjene v blodnji, so pripovedovale, *da je videl boljše dneve in da je pričel padati nizdol in se je končno u-stavil na najnižji družabni stop-njiei. Postal ni le proletarec, ampak postal je proletarec brez naj-manjžfh' sredstev za življenje. V tem deliriju se jc spomnil I udi svoje matere, kajti prišli so mu v spomin srečni Gasi, ki jih je preživel kot otrok. Prebivalci okoli praznega atavbiiča pripovedujejo, da so ga videli večkrat hoditi po ondotni okolici. Zdravniki izjavljajo, da je imel zadnji griž-ljej v ustih pred enim tednom, pn*je je pa eevedu* njegov želo- |NIH JETNIKOV i Washington, D. C. J— Meyer London, socialietični kongresnik iz New Yorka, je v sredo predložil resolucijo za amnestijo političnih jetnikov v Združenih državah. Enako resolucijo je predložil senatu republikanec France Marylanda. Obe resoluciji rokah justičnih odsekov. sta v DELAVCI SE ZDRUŽUJEJO V OBRAMBI. FINAHÛNA IV INDUSTRIJ ALNA AVTOKRAOIJA POSTAJA ÖIMDAU1 SOU OBÖUT LJIVA, Kampanja aa probuditav ljudstva v državi New York prične kondom tega PEr to se ni z«odilo e puščavi, kjer ni žive človeške duše, ampsfc tragedija se je odigrala v ml-Ijonskem mestu, kjer so shrambe in skladišča zvrhana z najrazno- vmtnejšimi živili. Malo jedi »darovane ob pravem času nesrečnemu proletarcu, bi refiilo človeško življenje. Ali človeka ni bilo, ki bi vprašal sestra-dsnega proletarca, če želi jesti. In tako je proletarec umrl lakote v mestu, ki se baba s svojim bogastvom. Proletarec Oeorge Truax nI bil vse svoje žive dni proletarec. V deliriju je povedal, da je videl boljše dnove, in netjak je bil u-mrlega člana najvišjega sodiftča. Njegova mati ni gotovo nikdar «anjala, ko ga je pestovsla kot dete, da njen ljAljenec umrje nekega dne lakote kot garjevl pes, katerega se vse ogiblje. Rojen je bil v izobilju, v hiši, v kateri je bilo vsega dosti. Ali današnji gospodarski sistem je tak, da bogaetvo ni nikomur potok. več bogastva. <> človeški dndfoi, v kateri 'iudje ymtrajo lokote sredi izobi •i«, ker so poatall nemaniči. se no more reči, da je civilizirana. PO BLEDICA PmOHIBIOIJONI ftKEOA OLABOVANJA. DetroR, Mieh. — Komaj ee izvedelo v kanndski provinci On-'•no. da je bila večina glaeoV od •lana trn prohlbieijo, eo pričeli v**h krajev vositl opojne pijače v Montreal. Opojna pijača prihaja na tovornih avtomobilih in po že l"zniei. Parola med ljudmi je. se •"žimo ae s opojne pijačo sa vse »voje življenje. Predno postava Postane pravoasočna, ko veelo mogoče šo dva meseca. V tem če-"U l>odo pe nsvoaili toliko opojne pijače ▼ provineo Ontario. da ae ishko ljudstvo utopi v nji. ÔE RI PRIOBÛUO MLAÛNEÉEV, POSTOJI NEVARNOST, DA BO DÜEVALO ODŠKODNINSKIH T0ÊB. Vsliko mladenttev armado pod tujim mogošs vknjiženl kot kito Albany, N. Y. — Na delavsko konferenco so prišli delegatje, ki zastopajo miljone organizirani!} delavcev. Na konferenci je tudi uel Gompers, predsednik A* meriške delavske federacije. Konferenca je bila sklicana, ker je finančna in induetrijalna avto-krači ja postala tako ošabna in poželjiva, da je postala neprenes-jiva. Na konferenci je bilo jasno povedano, da so governor in legislative bosi v zvezi z bankirji n indnstrijalntmi baroni, da sni-¿ajo delavske mecde, podaljšajo delavnik in issilijo odprto delav-ijico, kar toliko pomeni, da imajo namen uničiti delayakc strokovne organizacije. Zadnjo akcijo pa hočejo podpreti z nazadnjaškim zakonodajstvom. • ,-L Ameriška državna uprava •• «arota za uničenje ameriških de-avrikih rganizaeij in za znižanje delavske mesde in ustvarjenje peonaških roomer," so po-vdarjali govorniki na konferenci. Takih besed še ni bilo slišati na nobeni konferenci ameriškega strokovno organiziranega delavstva. Celo Gompers, predsednik Ameriške delaveke federacije, je rekel, da so protidelavski zakoni; sprejeti od sedanje legislature, zadosten dokaz, da postojl ns-men sa vetoličenje industrijalne-ga impcrtjalfema v Ameriki, "Niti ene odrekle ni spre jelš sedanja legisUtura, ki je konstruktivnega, gospodarskega ali obrambnega značaja za blagostanje ljudstva v Now Yorku," je rekel Gompers. Konference je zaključila { . "Da je treba agitirati in organizirati po vsej državi, da se Ijud-stvu zopet vine politična moč, da abko izdeluje postave nase in kontrolira adminietrativne ln ju-stične uradnike. To naj sejzvr s amendiranjem ustave, v ka tero naj se vključita iulcijativa in referendum, pa tudi odpoklic ovnih uradnikov potom ljudskega glasovanje." Dalje je bilo sklenjeno, ds se razumljivi besedi paztolmacijo akti governerja in legislature. Ti etaki se rarfirijo po vsej držsvi v največjem številu, da se vzbudi judstvo, ki dela, d» Je bil napravljen napad na ljudske pravi ee. OMrževani bodo ljudski sho di križem države, največji Ijud ski shod je pa sklican sa 30. s rrils na Madison Square Os rde.i New Yorku. da ljudstvo prote-gk|eroti slorsM sodnijskih ure-povedi flb času delavskih stavk Delavcem bodo priporočali, da ae poalužijo volilnega IHtke. da poročijo zskonodajce, ki so odgo vorni, da je delavski sakoi» izgu bil vso moč. da jo WU sprejme postava, ki povišuje vosnino. ki so glasovali aa poetero. ki toča vodne sUe trusto za Irrebljl-raoje vodne oile, in "protiputar-iki" sok on. Politične odbore ustanov« vaške« volilnem okraju, da tako «aatofdjo proti kandidatom, ki podporniki voWke denarw s je. Sprejetih jo bilo še vel,ko drugih «akljnčkov. e katerimi pnjo. da porsdje elemente na , New York. IT. t. (Harry God frey. Fed.. Press). — Arne legijo. Ns rodno vsrnootno ligo, Ameriško obrambno ligo in še Veliko več gospodov, kaaajoč javno svoj profeqijonalni pat riot isem, ki so se veselili *loveAteg* lova, čaka veliko razočaranje. Po ifja-vi washingtonskerte «poročevalca New York WorWa ne bo vojni department najbrž objavil željno pričakovanega imenika vojnih mlaičnešev. Speeijelna brzojavka Worldu, priobčena na nesumljlvem mestu, govori, opuščen. Ndki fant. iz dršave 0-hio je v vojnem Čaou vstopil v Wellington, D. O. — Pred par dnevi je Elbert H. Gary, predsed-da bo mogofa ves načrt nik jeklarskega trusta, izjavil na nekem Ipnketu v New Yorku, da moiajo biti delavsko strokovne armado pod tujim imenom ln je orcaniiaclje pod regulacijo in najbrž povzročil, da ves načrt ponesreči. Ohijski fant seveda ni mena opraviti vlado v zadrego, ali njegova zadeva priporoča ju-stičnemu tajniku, tako govori brzojavka, da je ibilo mogoče več fantov pod tujim imenom ▼ *r-modi, katere bi zdaj osnoČUi kot vojaške mlačneže. Fantje ao Hi polni idealov v vojno, da se bojujejo sa svobodo in aamocklločevanje, torej bi bila velika krivica, če bi Wll taki fantje zacnamovanl kot vojaški mlačneži. Mogoče j^udl ^vjč rotopili pod tujim imenom v ar- «f^1®^' i« iz mado, ker eo padli na bojttu. In fantje, ki ao padli, bi ne Imeli najmanjšo prilike, da operejo svoje Ime. Pravijo, da se take stvari lahko dogode, od kar so odkrili atrijskega fanta, ki je sls-žil pod tujim imenom v armadi. Časnikarski poročevalec ni povedal, če so v justičnem depart-mentu vpoitevmli te okoliščine, kajti kar je on napisal, je kilo nekaj drugega. Prav enootavtoe je zapisal, da justični Ujnik meni, da je vlada odgovorna za roe nš-pake, Izvršene v Imeniku vbja-ških mlačneže v. Zadevo odej pre iskuje neki justični podtejnlk in objava imenik» je odsrlana od Izjave, ksko daleč je vlada odgovorna za pomote v imeniku. Justični tajnik je preje v odcem razgovoru Aejal. da se mora sa take napake prevzeti tudi odgovornost. Tako nastaja vprašanje, ali naj imenik vojaških mlačnežev ne priobči, ker ee je vlada odlošils, da ne more žrtvovati nekaj denarja za ta princip in ker poetojl nevarnost, ds bo treba plačati od-kodninof Tsks vprašsnja naj ai aaeUvi-jo Ameriška legija, Varnostna liga, KuklukSklanovci, Narodna eiviens federacija In druge Uke organizacije, če jih raolaga o fl-nancah opehari za najvetj! človeški lov, ker delavske in far-marske organkacije ne rešujejo tekih vprašanj. AVSTVO SPREJME 1YIC0 CARJA JEKLA A i liki at Oary je na tvojo izjavo ddbil odgovor, da boj bo trajal . t do konoa. » f : .5. _ OOMPERS SE JE TUDI OOLABIL. - -i ¿f: ,-r ' '' kontrolo, ker drugače bodo unl šilo industrije in vlado. Rekel je tudi, da "delavske unije po bile morda potrebne v preteklosti, toda danes niso več." Gary se je is-rekel sa neomejeno odprto delav-nieo in o tem je napovedal ite-Isprosen boj organiziranemu delavstvu. Matthew. Woll, eden podpredsednikov Ameriške delavske federacije, je v* torek odgovoril, da delavstvo sprejme rokavico je-klavskege avtokrata. Woll Je de-organizirano delavstvo ne apre, STAVKA RUDARJEV V ANGLIJI BO DOLGA. OMRJIT1V NASELJEVANJA, Washington, D. 0. — Zbornični odsek za haeljevanje je pripo-čil Sborniei IMIlinghsmovW ko Ijeniško predlogo, ki dovoljuje okoli 365,000 loseljeijikom na le-to vstop v Združene drtsve. Po-litlčarji govore, da bo predloiga najbrž še sprejeta v enem tednu. Poročilo odseke navaja, ds se je issetilo v Združene države v fl skalnem leto od IfOflOO do enega adljona osob. ki ie kon#olo prvim julijem 1M0. nI komisiji" kakor se glssi naj* novejši načrt industrijalnih carjev. Na drugi strani se bo nadaljeval boj sa priznanje delavskih organizacij in kolektivno pogajanje do konc* pa naj htane kar hoče. "Nobena forma sužnostl nI ob-stajsls «večno in nobena sulnost ne ostane vselej/ je dejal Woll, "V viSki dobi tlačanatva in isko-fl^čanja pride Čas, ko si svoboda najde pot do zmage." Toronto, Ont., Kanada. Ha-muel Gompers, predsednik Ameriške delavske federacije, je ostro napadel Garyja, predsednika jeklarske korporacije, ko je govoril pred tukajšnlm Umpire klubom. Gompers je mo reparaoijaki VODITELJI INTENTS SKLICALI KONFERENCO. MONROEVA DOKTRINA. Nsw York. V. Y. — Tukaj je bU odkrit spomenik Himou IMI-vsrju, ki jO bil voditelj uataje. ki je po«nala npame is Venezuele, Nove Gronade («daj Kolomblje) In Peruvije. Odkritje so Je vrftllo ns obletnico bitke pri Lezingto-nu. v kateri so Američani žrtvovali življenja prvikrat v Uju za «t o jo svobodo in noodvianoet. Na alsvooeti je govoril predsednik Hsrdfnjr in Iz njegovego govora je bilo razumeti, da os bo Amerika bojevala se vs^ržanje Monro-eve doktrine, še sestane taka po-treba, f svo jem govoru j» razlagaj Monroevo doktrino ki nagla-oe ta doktrino dnotikrot rszlsera hudo občutiti In vlada je omejila pdmerko. Rezerve premoga se nuinjžsjo s vsakim dnevom. Dolge vrste ljudi Čakajo pred pisarno premogovnega kontrolorja, proseči dovoljenja, tla «mejo kupiti majhne količine kuriva. Bodočnost hritakih industrij, ki so že Kak prizadete vsled mednarodnih komplikacij, je zelo črna, ako bo stsvks rudarjev trajala šo nekaj tednov. Plovbe je v naj-alabšem položaju, Vladni trgovinski odbor poroča, da približno 900 pamlkov — čez dva mil Jona ton počiva v priatanlščlh. Neltcte tovarne so zaprte iu druge zapirajo dnevno rodi pomanjkanja premoga. tandon, 20. apr. — (Federated Preos.) Narodna konferenca rudarjev s« višl v petek. V nede-Ijo so rudsrji razpravljali o položaju in šest okrožij Izmeti sedmih se Je izreklo preti vsakemu kompromisu. Kdlup rudarski svet v Norihutuberlsudu je za začasno ltOmpromitivno pogodbo, toda v načelu zahteva narodno mezdno estvieo in združenje dobička. Ka drugi strani je Lloyd.Geor-ge snoči zopet zavrgel zahtevo za spojen dobiček; • tem je pokszal, da nima najmanšega pojma, kaj pravzaprav zahtevajo rudarji. Zanimivo pa Je, da ao kapitaliatičnl lati pričeli popuščsti. Tako n. pr. AatorJev "Observer" in North clifffovc "Times" sugestirojo, da ae spor z rudarji „ Izravna brc* malega na temelju zdruŠenega do blčke, kar i>oineni, da bogatejši lastniki'rovov zalagajo lastnUu* alsln jšlh rudnikov, tako da morajo plačevati enako mesdo v vaeh rudniških okrožjih brez ozira na krajevno atanje produkcije. Nekaterim [ kapitalističnim urednikom sr je zasvetilo, da Je aranŽsm te vrste absolutno potrflien, sko ae nočejo rozmoro v gotovih rud niških okoli^h |x»gresniti m stopnjo naJv««ČJe bedrsšHi stanovanja za peldsoet odstotkov. Mtanovsoj-ska mlzerija šo nI rtéena v Now Yorkii In no bo rošona tudi / v drugih velikih mrotlh, dokler jo beirio rešovall prirfesijonelni polt-ličarji i**k aVarih atraok. . v Chicago in okolica; V potek nestalno in morda doševno. Zepedni vetrovi. Temperatura v sednjlh 24. urah: najvišja M, najnižja 61. Holnee i side ob sakic ob 7:3«. /• , — Poljska ; narodna skupščina Je ratificirale mirovno poginlbo a M» v jet ako Rusijo aterlingov Angleške rudarje sdsj najbolj zanima sle«iešo vprašanje f "All nom bodo orgssidranl mdsrjl v Ameriki pomsgsllf" PROSVETA GLASILO BLOVEMMKZ NARPONE POPPQgNE J EP I.AKTMNA HU)VE!ÍÍKFNARODNK PODPORNE JEUNOTE M M vraisjo. Cmm oglwwV |k)^dogovorn^ Rok_ |¿mMmi Zsdinjsns irfsvs (Ima' Ckiesgo) 96.00 najeto. poi 1*U in $1.16 m til MUM; Chicago $6.00 M leto, »1.1$ is trt . In «• iMii^B»! fr*0 Na.lo» m fM, Iwr im* «tik s IbIMM \"PROSVETA" Ath», THE ENLIGHTENMENT'I Qwmmé kr g» »Ii—Ii sadly. $5.21 MpriliU, ■f izreklo, da so mlinarji ravnalj pravilno. Pa še ngk ti »tališč» delavskih interesov ni tehtnega ugovora. Kosmata tr ditev, da bodo neizučeni delavci poplavili razne organizacije feu K. je legislature držaje New ^yjreiela^fc^^S: Tt logo za uvedenje državne policije jo je governerfcdwBrMidBvm. ix)6ila Taka tr,liu,v ,„ vetiral. Svoj veto je zagovarjal, .da ni najmanjše potrebe- |)rmm »«.-¡«kave. B.vuo ^k na no državni policiji in ie «e taka policija uvede, bo denatUinjaiki Mk * bil «nun, pročvrfen £ Jar, od kateieljudrtvo nima korirti. U ie »red l.ti *ahtcv.>o. MOBILSKA IE IDA. Dva Slovenca ubita Chicago, M. — Dva Slovence sta bila ubita pri avtomobilski nozgodi, ki se dogodila na Ogde-uovi cesti, ki vodi iz Chicaga v Z V j . .. • ut vAvinmpin v fceo- H(' ne izvpÄi v P^Uganem zdru To je dober nauk za tiste delavce, ki verjamejo Tfso- po ysi Evrapi imamo iml(1. »tri jal ne unije ctavtbinwkih ddlav- rijo od dobrih in slabih ljudeh, kadar »o volitve. ..........« Governer ni zastopnik delavskega razreda, jtsfepr cev, kovinskih delavcev, defijvčev niso izvoljeni poslanci in senatorji v državni iK- Governerja bodo hvalili kot dobrega, razumnega m jja-l )jne w tvori j() ¡ndu*trijaino or- lekovidnega človeka. Pri tem bodo seveda pozabili, daUanizacijo, niso prav uič o^tranc urioadajo zakonodajci, ki so glasovali prek governerje- v njih delavnosti. Je pa* stara pupaugju anruuvu^j , * . . r • k . resnica, da znajo raurjeni delavci vega veta za policijsko predlogo, k tisti stranki Kot go-1 AmeHk. in y (1ruvrm dcleWl vemer. Ce je governer dober človek, ki ima usmiljenje prtaitl m HVoi9 in^rcse v vsaki do delavcev in noče, da bi ob času stavke padali policijski delavski organizaciji, krepeljci po delavskih glavah, ni povedano s tem; da so Tisti, kii»,»boje da bodoter-tudi diigi pristaši njegove stranke med zakonodajci tako -"I dobrega srca, da ne žele delavcem ob času stavke JUi|prwte r0lUet da delajo po «^oji izpora policijskih količkov. Vprav narobe je! Dozdaj vol ji. da lahko sodelujejo s'iia«o «je ie vedno pokazalo, če ee je naielpo en ^U&fSi v starih strankah, ki želi, da se pravično ravpa z delavci, I ka na de]avch ne tedaj pride na tega zakonodajca najmanj sto zakonodaj- j0 vspevatl »učeni delavci, ,&ko cev, ki ne čutijo tako z delavci. Zaradi tega je bedastaManejo osamljeni. PrkiiM so, teorija, po kateri priporočajo delavcem, da naj ob času]^ in. lu/1! t »rt nAMii^nnih rlplnvvfh. fblitev glasujejo za dobri- ljudi. Političarji starih strank še niso nikdar priporočali I p^iska, ki ga izvajajo razmere, volilcem, cU naj glasujejo za socialistične 'kandidate ali ^ za kandidate delavske farmarske stranke, ker so ti kan-L. združiti z neUučenimi deUvd, didatje dobri ljudje. Ampak volilcem so priporočali kan- da se tako v akciji pridružijo ma- didate demokratične in republikanske stranke, ne paradi K tega, ker so mogoče dobri ljudje, «teipveč ker obe stranki L^^e „«pogina, so prhi-zagovarjata vsaka po svoja sedanji gospodarski sistem, ljeni ,st- »dražiti v eno telo. Le na Demokratična stranka je za mali kapitalizem, to je proti ¡a osredotočenju kapitala in produkcije po trustovcih, re-|mi neizučeniml detavK Je alSr* publikanska stranka je za veliki kapitalizem ali popolno Lativa, ali «• združijo, ča ne, i>o-dovršitev sedanjega gospodarskega sistema. To je edina do pa poražeid. razlika med obema strankama, druge torej nI. In za to rioatikrat se ns sramoto t>opoi- je popolnoma logično, da nastopite obe stranki proti ^ ^tto^ lavskim interesom, kadar ti interesi ugroiajo Strukturo Ua krivica vsem, češ. da bi mora-sedanjega gospodarskega sistema. Kdor si pribori poli-h® najmočnejša žclezničamka or. Učno moč, ima tudi vpliv, P° katerih potih sa r^aeej-^^ danji gospodarski sistem. V politiki nimajo odločati I v ogenj za *iWtejk'. Da tako tol-dobra srca, ampak v nji odločajo gospodarski interesi. Lačenjo tega izreka še najde poln ker so gospodarski interesi privatnih bizniških in de- M^».* ^ 4elay-narnih interesov različni od delavskih interesov, je trebno, da delavci hodijo v politiki svojo pot, če nočejo, U zofistično tolmačenje mnice da bodo še večkrat sprejete delavcem škodljive (ftdlogejf^p^1«,lr kot se je zdaj zgodilo v newjersejski legislaturi. u^i>ehe dosežemo. Veliko zboljšanje za st^vpp organizacije je pa združenje atrokovnib organizacij v enoto. | Strokovno delavol Stare šole trdijo, da ho predlaga-, no združenje povzročilo, da postane organizacija tako velika in ob-.< f.na. da ne bo mogia učinkovati iu delati. Pnkti pa govore, da taka ogromna združenja že postojo in da funkcijouirajo zelo uspešno z izgledom» da bodo ti uspehi ša večji. V Nemčiji postoji ogronmn organizacija kovinskih delavcev, ki šteje 1,800,000 članov, v kateri so «jobeminarski ladijodelni-Skiielavei in seveda tudi jeklar ski delavci. Nemški železničarji sc nameravajo tfdruiiti v eni OT-ganizeciji, ako že niso te združi-tve izvršili, z brzoiavnimi nameščenci, poštnimi uslužbenci itd., tako da bodo vai transportni delavci organizirani v eni organlza ciji, ki bo štela cu miljon in pol Članov. Dritska rudarska organizacija šteje blizO enega miljono delavcev in trojna aleanca v rav no tisti deželi šteje približno 1,-800,000 železničarjev, rudarjev in transportnih delavcev. Praiktično jc skoraj ves delavski razred Belgiji organiziran v dvanajst in-dustrijalnih unijah- Zdaj se pa iz deluje načrt, da se vseh teh dva najet orgsnizacij združi v eni or ganizaciji. To je več, kot si upajo strokovno organiziranj delavci stare šole sanjati. V«e te organizacije ifi Se več drugih bi se lahko naStelo, so se razvile sjtozi federacijo iu zdru-/!• vanje. To so sadovi prakti-čne preizkušnje. Ilitrica, s katero «e množi Članstvo teh organizacij, je najboljši dokaz, da je tk forma organizacije boljša od primitivnih oblik. Delavci, tvoreči te organizacije nove šole, ao ae naučili iz prakse, da lahko uspešno branijo Lyona. Nesreča se je dogodila v Berwyuu in uWta sta bila dva Slovenca. Zadela sta skupaj dva avtomobila; poliOej, ki je aa mo-toroiklju lovil artomobi», jo pa zadel v bicikelj, poznan pod i-menom "taodem" (dvesedež nik). Ubita sta Slovenca John Kink star 38 let in salunar v Lyonau in Vhšdislav Konda, star petuajst et, sin Martina 'Sonda, izdajate ja Glas Svdbode Nesreča se js dogodila takole John Kink je v družbi novoiz-vpljenega župana Kric Olavna praznoval zmago pri volitvah ^yonau. Kanalu po desetih zvečer ata drvite doyiov pfotj L.vonsu svoie ^nteresc, če »o ^druženi v ve- llp f 11 '"" PRISILNO RAZSODläCE UGROZA SVOBODO DELAVCEV. a * Razsodišče je dobra reč, kadar pride do spora med delavci in podjetniki, ako se delavci in podjetniki prostovoljno podvržejo razsodišču. Ce obe stranki izjavita prostovoljno, da ae podvržeta sodbi razsodišča, je v tej izjavi nekaka garancija, da »e bosta tudi obe stranki ravnali po razsodbi, dokler je veljavna. In kadar je obe stranki izrečeta, da se podvržote sodbi razsodišča, gotov« ne boste izbrali človeka, ki o stvari prav nič ne razume ali te celo zanjo no zanima, da sodi o njunem sporu. Prav zanesljivo bgste izbrali človeka, ki pozna stvar, a ki ne pričakuje nobenih gmotnih koristi od nje, ne glede na to, kako bo rM*>dil. i t, Prisilno razsodišče je nekaj drugega. Delavci in podjetniki nimajo pravice izbirati rassodnika. Razsodnik je njim vsiljen. Nihče jih ne vpraša, če so zadovoljni z razsodnikom. Za delavce pa postoji še druga nevarnost. Redkokedaj se pripeti, <1A prisilno razsodisčo sodi nepristranska To se Je kmalu pokazalo v Kansasu, ker je bilo!!" , u^sa^*, u uvedeno prvo tako razsodišče. Delavki voditelji so bilf ^n^^^Zf. obsojeni, ker so pozvali rudarje na stavko, čel, da so v«™čs. da je hoj delavcem veliko omejili produkcijo; ko so pa bogati mlinarji odpusti» de- ^¿"i*?,^! Tidru*ih «J*** lavce, da znižajo zaradi proflte produkcijo, je pa so«š*^ lovcev. Danca lahko njepec xpo-zng, da ho vse kategorije telesni-čarjev organizirane in da Im» /.»1 rušenje šestnajst unij pomagalo vsem kategorijam. Marsikatera stroka, ki se je smatrala za sla-J hotno. Če je prišlo do hoja, ne na-hsja danes v boljšem položaju kot' marsikatera stroka, ki je bila ponosna na svojo organizacijo, izurjenost in strategično pozicijo v Industriji. Torej tudi ta ugovor ne uiore držati proti združenju Želes-nlšarjev v eno telo. Vse organizacije, kl se sdrušijo, bodo pridobile. Zelo priljubljen Je tudl ta argument proti zboljšanju organiaa-elje, da so ameriške strokovne organizacije najbolj efektivne, pri tem pa citirajo, da Je mezda r Zdruftenih drŽavah višja kot drugje. To je rea, da so mecde v Zdru-lenlh državah višje kot v drugih drŽavah, ali smešno ** če se trdi, da se Je I o »godilo, ker Je efektSV* uont uhlj povzročila te višje me-»de. Vsakdo, ki pomia razmere, pritrdi, da Jf naše gibanje zaosta-za evropejskhn. Kredit, da sn masi. Torej tak ugovor ne drli, ki pravi ,da bodo organizacije prevelike ln zaradi naili vvllkosti ne bodo učinkovite. Cc lahko e\> ropejaki delavci ustvarijo tako ve like vrganizaeie tej,daj jib lahko izvrše tudi ameriški delavci. Neki drug ugovor proti združenju, ki ga pa malokaterikrat sli širno, je ta, ds se nekater: glavni ■odborniki boje, da ne bodo več v odboru, te se izvrši »druženje. Izgubili bodo svojo avioriteto. bvojo službo itd. Oc res postoji tak ugovor, po tem je trohu proti Ljemu nastopiti, ker tak ugovor ne sme zadržati združenja«, Hod glavnimi odborniki so vsako vrstni ljudje. Nekateri vidijo; da je moč v združenju, drugi po tega ne spoenajo. Ključ do združenja pa ni v rokah odbornikov, itnlpak ga ima članslve, ki lahko izvoli glsvnim odbornikom može. lji so za združenje. Organizacija .ve ne zida od sgor.ij nizdol, um pak od zdolaj navzgor. Vsi. ki zavzemajo vodilna me.>ta v\»rga-uizaciji, prihajajo ts vrst članstva. ; Res je seveda, da ne ho več Šestnajst predsednikov, ampak bo satno en predsednik, Če pride do združenja. Ostali predsedniki bodo tnorsli igrati druge gosli, pomanjšan bo seveda tudi njih u g I cd iu prestiž, pa znižana bo tu »di njih plača. Aktualno se pa $nlža število odbornikov, če priti.- do združenja. V zdrtriU-ni organizaciji je vedno toliko »drpže Valnega iu upravnega dela, katerega sdrttŠene organizacije veli ko IkiIJc Izvršujejo kot pa indi-vldualne, da se Število delovnih moči poviša mesto «niža. (V vidi rno jssno, tedsj moramo priznati da resni železničarji ne bodo ni kdar dovolili, da stvari ostanejo takšne, kakršne so. irv IkkIo delali ta združenje naših šibkih organizacij. — Dalje prihodnja. (Opomba ured. — Mr. Foster pokasnje, ds vsi ugovori ne drže, kl se nsvsjajo proti /druženju). Očividci pravijo, da je evtomobii dryil s hitrico sedemdeset m|lj uri. Blizo Homove ceste je Kingov avtomobil zadel v avtomobil, kl je imel število 312,580, ki jo bila izdana J. B. Brittonu v Watse-ki, lil. Voznik je dejal, da se piše "Turnac." Zaradi kollzijc je odletel Kinkov avtomobil v drevo, kjer se je obrnjl in je švignil dve sto čevljev daleč na polje, se prekucnil večkrat in končno obležal kot podrtina. Kink je bil u-bit na mestu* Eric Olsona so pa prepeljali'v bolnišnico in zdravniki izjavljajo, da je umi o upanja, da okreva, Policaj Hjalmar Grant jc videl Kinkov avtomobil, ki je drvil strašno hitrico po cect|. Pognal je svoj motorcikclj in ga gnal .sko raj na osemdeset milj liitrice v u ri, da vjame avtomobil iu tako prepreči nesrečo. Ko je policaj lovil Kinkov avtomobil, je zadel V tandem, ng katerem »ta sedela 'mladi Konda in njegov prijatelj Harold Juttke. Policaja in Jutt keja so pobrali nezavestnega Vladislav Konda je pa bil mrtev pogreb Vladislava Konda «e |rši najbrž v soboto popoldne iz hiše žalosti m Sodem in dvajseti ulici in Črawfordovi cesti. Prepe lijali ga bodo na "Ce»ko pokopališče," kjer " ♦ t.iit»1a irnomoliann v z delavskega sveta. — V Florenci, Bologni in dru-gih italijanskih mestih, kjer so aŠisti uganjali svoj beli teror zadnjo nedeljo in pondeljtk, »i delavci ytopili v generalno stavko. Beli teror se nadaljuje. ¡. Delavski odškodninski zakon v Queenslandu (Avstralija > kjer je delavska vlada, določa, da s« za vsakega delavca i>li« smrtnina, ki je enaka triletni mesdl, katero je prejemal delavec; v slučaju telesne poškodbe pa dobi delavec od države polovično mezdo. — V Ban Franciscu je dvesto brezposelnih delavcev za vsaki K sedem del, ki jih oglaša državna posredovalnica. — Parobrodni trust (American Steamship Owner's Association j namerava znižati mezde dne 1, majo, ko potečo pogodba z mornarsko organizacijo. Trust bo tudi odpravil plačo za čezurno delo. — Jeklarsko tovarne v Yquiiks-townp, O., obratujejo samo s štiri- ' deset odstotki normale. Zadnji tedfen se jc obrat povečal za 18 odstotkov — Federacija tiskarskih delaveev v Missouri Valleyu je izvoje-vala 44-urni delavnik v tednu v štirinajstih mestih *, ' — 35,000 delavcev na Texas & Pacific železnici je informiralo delodajalce, da ne sprejmejo znižanja mezde 1. maja. Delavci so I zagrozili s stavko, ki ustavi železniški obrat med New Orlean-som in Bi Pasom. — Delavska vla—v. vstani" itv šs pozneje ^ta 1848, ko je vihrala revolucija po celi Hvropi ao «klicali "Zdrami ae Slovepga" AH danea smo pa prudaiu iu naša domovina ae ko« •>u kot hlebec laškega sira. Kje smo, kje uaio. . .1 Naj omenim še to, da ao ehia-holmaki diletauti nepričakovano dobro nastopili na odru iu da bi človek od njih ae mogel pričakovati boljšega izvajanja vlog. Po kazali so. da so /možni sa drama tične priredjtve, ako vpoštevamo to, da «o imeli vaje komaj mesec dni in še takrat ob večerih ko ao hili vai utrujeni od napornega klela v rudnikih, Delavske raaincre ao srednje, to se razume. Ponekpd je skoraj pulovieo delavcev bren dela m ponekod pa delajo aamo po štiri dni v tednu. —- Matija Pogore-lec. Tukajšnji vpriartril Moon Run, fa. — dramatični odsek jo dne 9. aprila šaloigro "Dr. Zgaga in njegov sluga", ki je izpadla vipoštevajoč vse razmere še prav dobro. Vpoštevati moramo namreč to, da ao igralci nastopili šele prvikrat in od Navadnega priprostegs delavca, ki žrtvuje svoj pri p ros t i čas ob večerih, (ko je utrujen od napornega dela, ne moremo pričakovati tega kot pa od profeaijonalnih igralcev, katerih poklie je aamo nastopati na gledaliških odrih. Kdor pričaku-jo od navadnih priproatih delavcev tega, kot od profesijonslnib igralcev, zahteva preveč. Tudi profeeijonalni igralci delajo napake iu toliko bolj jih delajo n* vadni diletauti, katerim je to zabava in pošrtvovalnost.( Kot aem že omenil je igra hopa-dla še preoej dobro. Nekateri i-graici ao naredili napake, katere se lahko odstrani z vajo in večjim vglobljenjem v vlogo aamo. S . «m W 1 L,r- Zrd Oollieze Goal Co. iri premogovnike. V enem je prenehala z obratom že 22. jamuarja ih naročila premoggrjem, da naj poberejo svoja šila in kopita. V tem premogoviuku eem bil vpo-slen tudi jaz in tpko imam nepro-s|ovoline poÄtnice že tri m«sece. Premogovnik št. 3. So pa zaprli nekaj tednov pozpodo in delavce IX) lali na cesto; v .premogovniku 1 lr so pa do zadnjega Saša delni i po dva in tudi po tri dni n» teden. Sedaj js pa prišel ta premogovnik obratovati po pet dni v ' dnu in zadnji teden pa vae dni. Vsi cd tega premogarji, ki smo na eitnieah zelo npzaviztno opaauje-»10 one premogarjo, ki so tako srečni, da gredo sleherpi dan na delo, mi reveži pa nimamo dela i» tudi ne dohodkov, izdatki pa liki v tej neznosni draginji. Ko smo bili lansko leto na atav-.!<• vse križem kričalo, pomanj-«11 j«» premoga povzroča bedo i» 1'"manjkanja in ljudatvo trpi "Iraz, in nafti izkoriščevalci ao takoj d < »aegli, da je bila izdana sod-'J' k a prepoved, da ne smemo iskati. Toda ni soidnika, ki bi 1 diij izdal ftodHüjsko prepoved, '¡i premogovniški baroni ne smejo vkat-i in piefati delavce ns ce ^rez vseh življcnakih sredstev. 1 li mi premogarji ae sedgj nabijamo v bedi in pomanjkanju v"ega, toda noben vrag ae ne zme 1 1 na«, ki so prej vedno kričali ljudstvo trpi, ljudstvo prete-*>«■ Kaj smo pa mit Ali niamo tu di mi del vsega ljudstva? Ali amo "»i morda kaka izjema, za katero Tir «'•lovek mora vsalk dan jeeti, da - potrebuje obleke ia dru--r'lt za življenje neobhodno DO-"•'iMiih sredstev! 1 sedaj nastane vprašanje, kdo J«' "dgovorea aa to mizerijo v ka-' nahaja splošno delavstvo Ameriki, ali smo mi delavei ali <> im oni veličastni gospodje, ki pravijo, to je moja laat in jaz ds-liun s svojim kar košem. Oglejmo si *a par mesecev nazaj. Toliko sf I" pinalo In kričalo v vuih listih 1 »vrli slov. rastm dveh, kielav ' i volita kandidate repvblikaaake ' rarvke, ako hočete, da se bo ko-l'-sje industrije vrtelo s polno pv In rceaiea, repiddikamAa franka je prodrla na celi črti in zasedla Belo hišo.' Jn kaj imaam vi mogoče tudi streljali na Slovence same. Pod sedanjimi razmerami je vse mogoče. *In v take namene ds 14 obirali proeto-voljno prispevke, darovali v take namene naše teiko prialužene dolarje f Kdor ima ¡koiifikaj eoli v glavi, ne more. Imamo drugih dobrodelnih ustanov dovolj ds jih podpiramo, ako nam razmere to dopuščajo. In kaj koristijo zvonovi narodu, ljudstvu! Nič, niti toliko ne kot je črnega za nohtom. Podpirajmo raje delavake ustanove, ki koristijo nsm delavcem, ne pa ustanove, katerih namen je držati delavstvo v temi zmot in izkoriščati. Kdor hoče zvonove, naj jih kupi dotični, ki ima kori-sti old tegs, duhovni in militariati. — Josip Panberc. g potg. Žabe reglajo v močvirju, ¿mi k°a 0° vej*h veselo prepevajoč svojo pesem in okrog njega se sučejo druge drobne ptiee in dbirsjo bilke, s katerimi pletejo svoja umetna gnezdeča. Na jezeru se taja led in iz vode se vzdigsjo vodeni hlapi. Mi ps vdihavamo spomladansko vonjavo. . . . Velikonočna nedelja je bila, mrzla in burja je nametavala sneg kot v Sibiriji * Na Ely se je zaročilo pet parov, ki kmalo pojdejo k poroki. Ns OHbertu si je pa obljubilo za-konako zvestobo kakih šest parov in ravno to se je pripetilo tudi v Chishokmi, kjer se bo naselbine ___________ _ se p^B^H .................... najbrže pomnožila «a oeetn dru- elja strogi zion nsrsvs, dsfšin. In kolikim ps lf junaško ar ee bije v pmik, ds korsjžno pre-atopad prag pečlarskega stanu, kdo ve. Dramatični klub na Chfaiholmu je priredil na Velikonočno nedeljo zvečer par šaloiger in dramatični klub js pozneje pono v« te igre na Avrori. Najlepše pri meh igrah je bilo pet je t*Aaj rojen»i deklet (OHberčank). Na belo nedeljo je pa dramatično druitvo "Triglsv ns CUiskolmu lepo narodno igro "Naša kri", katero je spisal Fr. fl. Mnžgsr. Tajgr. je z^ po menijiva in vrti sr prsd sto leti r neki vsa« P«i TrigU vom ns OorenJ*em A čaau Na poleona, ko ao se moMfnam^ si umikati prod av^rlVhM ^roo^jnikikiao prodirali s Koroškega preko Ka ravsnk «S Gorenjsko. V fiZje tudf Vodnik pel IlitUs tudi dovolj glsssn. — Jurče, slu ga dr^ Zgage je aicer napravil veliko smeha in izvrittf avojo vlogo tuldi še precej dobro; moral bi pa biti bolj «iasans govoril je namreš pretiho in navzoči niso slišali vsega. - Kosmatim, kmet je izvršil svojo, viogo tudi še precej dfrtiro. Miir.ain<'n, Vkuhariea dr. Sgage je bila preveč molčeča in poznalo ae ji je tudi, da je bila prvič na odru, ker js bils preveč srgmežljivs, kar ao pa z vajami in nastop) na odru odpravi. Sodnik Anibrož se je pa preveč najedel in rsditegs gs je bolel trebuh, da ni mogel dovolj glssno govoriti; sicer je pa izvršil svojo vlogo v ostalem še precej dobro. Isto je tudi s ' Srsko-perjem, ksterega je zob talko bo: lcl, «da ni mogel glasno govoriti. — Mesar Jance, ki je imel zlomljeno nogo jO Izvršil svojo ns-logo še precej dobro, kot prvikrat na odru. Kmet Andrej je tudi polkazst, ds je dober dlle-tant In ravnotako tudi žena njegova; prizor, k» prška, žena kmeta "čiati" z metlo, je vzbudil proccj veeetosti medl navzo-J čimi. Jernej, prijatelj kmeta Andreja, je govoril nekoliko pretiho; kretnje so bile prsvllne in v splošnem še precej dobro izvršil avojo nalogo.— Kot že omenjeno ao igralci v splošnem izvršili svojo nalogo še precej po voljno in one malenkostne napake, katero so napravili posamezni igralci moramo epre-gledati. ako hočemo biti pravični in vpoitevati vae okoliščine. Pokazali ao pa, da so zmožni in da bodo vedno boljše ttsstoipali na diletantakem odru. Vsak začs-tek je težsk in nihče prvikrat ne nastopi v svoji vlogi perfektoo. da bi ne napravil kake napake ali «ds bi ne bil v kaki stvari pomanjkljiv. Toda vse ae odpravi s vajami ht zanimanjem za stvar. Pri tej Igri se mora tudi še vpoštevati to, da so imril igrale! zelo malo čaaa na* razpolago za vs- js Ds ne požabhn omeniti r Igri sa mi je precej pevskih točk, sam" ppevl in «četveroapevi. Hsmospev "Cigan naj bo le sam" ja i*v<< pel nekoliko pretiho. sšrcr pa dosti dobro; četrerom>ev "«o dan se zsansv/ ..." je bil pet še dsati dobro ia i.idi dovolj glasna: zaminiiv "Zakrivljeno palieo v rokah. . ." ia "Upa oaslsasla ja. . ." je pev< Izvršil prav povsljno.— L» naprej po začrtani poti. I gralei ia kgraftet Ns netrašlte ae lakaj prvič, ako nUte bili fek4ai takoj prvikrat, ker vaaks stvar sslHeva vaje. vaje »a še en krat vaja. Nekataee pomanjkljivosti asm navedel le radi tega. da w$mmm*mmmmmmm boate vedeli, ker igrale^ asm ne opeai pomanjkljivosti Ifl i\e ye, kje je bi) pomanjkljiv, ampalk dotični ki glada in opaaaje vae. PokaasH ate, ds kaate veselje In amodaoatl. radkega šelun. da bi aopeS kmalo nastopili. — fte enkrat. napvaj pa aačrtaai po(H — LjubUalj dramatika* ia opasova • igra.— ' lllilllia, Hišo «e, Tukaj je na M-Ijt-nih meoda aamo aedem slovenskih družin, ki so pa vai protestanti v kolikor aa tiše sv: pro hibieijc, iu alkakos nočejo verovat da ja prepovedano ušesih dušo priveaati", ka« pa ni prav nič všeč služabnikom te najnovejše vere. ki ima aa almbol kamelo in Saharo ia glavno zdravilo vodo. V okolici je več prsmogovai kov, v katerih je pa rasun enega Hm Sbwfc Mm Jihiti 1S1T t irT I Obrat ustavljen. V*UmJ tega ne svetujem tt» W šel sepi sa delo», Ver bo Ijjsgova po* zs»tonjt počitnice pa lahko dobi, ako hoče. , . 'Premogovniška družba ju zgradila še precej lopo poalupjo, ZS katero moramo plačevati premogarji po en dolar na »essn Izredno ao zgradili so prsvili, 4a V to imalopje bremplačno z# premo-g%rjo, toda sed*j smo ss ps prsr pričsli, da je za dolarje. ¡» nesmiselno mialHl da bo io»0P»-nljs napravila kaj 4obfm M delavstvo; zs svoj žep, tisto pa, tisto , «toda dkoro sleherni ml je odgovoril, ds ss-dsj nI «se za to, Ali tovariši, ka-dsj je ps čsaT Kedsj ja pravi čas | AH nI sedsj prsvi čss ss organizirati in delovati ss isboljžs-nje položsjs delavskega rssreds. Kedsj jf prsvl tčaa, bi rad vedel od vseh tehf AH mogoče tedaj ko nsm bodo vslepodjetnik! ml-loatno dovolili ae organizirati politično in strot on4 m j vktm eedsm skrov semlje, S akrov je h Isorgneg», mala hiša ia malo drpJUnloo, je Is 13 «OU julno od masla Málwsukss ob šelesniški progi in prav pri poeta J i Oaroll* vlile Rd. Prpdam tndl op akor toga zemljišča za stavblšša (lois) ako kdo isli, Vsi is polsvs isto tsm pri Jagtallu. franlt Sedmi-neg, B, R. 1, ®o* 37 H., »o Mil-wsukee, Ifjs, (^v.) da ksr imamo, da bo isžjr isvejevaiš nUk Ne. aranesa M bila aa ako bi aedaj fegubUi vse. as» si s velik kad žrtvami rili vieja Slovanska laska i Aairlkl. Dflfll 1C1IA rvouCIiU Ijgtedtitn podpisano potrdiš od preieiaal|s «Ml to. Kapital$100.000.0(T hliMtmMt JL .1 tdkL ->£ klM.c . Jimmie Hlgglns. ■ y ' y > • ynL Jimmie HiffiM trn nastavljena paet. »vetov» vojna se je nedelje vela z naraščajočo besnoetjo. Vse poletje eo Nemci razbijali francoake in briteke bojne črte. Angleži eo ai kr-čili pot »kozi Derdanete proti Carigradu, Italijani pe po Kraen proti Trotu. Iz velikih nemških zračnih ladij §o padal« bombe na London in nein-ške podmornice ao potapljale potniške pernike in bolniške ladje. Kršitve mednarodnega zakona ao oe množile in ravno tako ao eo množili protesti Združenih držav, prepiri v časopisih in kongresu ter v Kummejevi kolesni delavnici V Jeffersonovi ulici v LeeeviTu. Prepirov v Kumrnejevi delavnici pravzaprav ni bilo. Kdor je prišel tja. je smetrel munlcijako industrijo v Ameriki za prekletstvo in ni Arlval veselja, «kadar eo je pripetila kakšna nesreča v tovarnah ea izdelovanje etreliva. Nesreč ee naravno ni manjkalo: gkrivnoetne eksplozije so »daj uničile kak železniški moot, drugič tovarno, ladjedelnico, parnik itd. Komme, sivolasi starec a topim nosom in krogljeeto glavo, je navadno Izbruhal vse angleške kletvice, pomešane z nemščino, kadar je kdo omenil pernike, ki voeijo granate čez morje «a pobijanje Nemeev; Stisnil je peet in dejal. da amerifkl Nemci niao sužnji in' de bodo branili svojo etaro domovino pred per-fhlriimi Angleži in njihovimi hlapci v Wall Htree-tu. Ob takih prilikah Je Kumme vzel nemški časopis in par angleških tednikov, ki so zagovarjali Nemčijo, in je čital ne glas zaznamovane od-st a v'«»Mi denarja ga«s Orsnitrha. Toda JI snela os ni dsl pregovoriti Kna «•iver, kstero so mn k sroči d<4»ro nabili v *Uvo pri soeialiotlčni orgonkeeiji. Je bila, de deUvsko gibanje ne sme biti eaTotniško in naoiluo. temvrf odprto in mirno; pridobiti je t«be ljudi o prepri-čenjem in rovolucionirati njihove mielL ReiUjr ae je raejezil in imenovsl Je Jimmiejs strahopeten. Potem Je pa hitro prenehal s to stvarjo in nekako boječe vprašal Higginsa. če ge monda izda. Jimmie ao je naamejaL Granlteka sovraži — toda p rok leti stari dihur saj se sam zavaruje proti zarotnikom, on že no bo njemu za vohuna! Jimmie enostevno ni hotel imeti ničesar s to reč jo, $ 'Zadeva je bila s tem končan» in Iree ga ni več nadlegoval, ali mali strojnik je imel od tiste; ga čaaa odprte oči in pezil je, kaj se godi v Kummejevi delavnici. Čudil se je, ko je videl toliko neznsnih in selo sumljivih obi*ovalcev, ki so imeli redne seje v delavnici; biH so sami Nemei. Videl je tudi. da ee je med Reillyem in Kummeje-vim nečakom «einrichom razvilo zelo intimno prijateljstvo. Tako eo se vlekli tejni sestanki, dokler ni* bilo naenkrat konec vsega. Bkoplodirala je bomba, daeiravno ne tdkftna kakršne je pričakoval Jimmie. Bilo je nekega večere v februarju. Jimmie je ravno končal delo, ko so se odprla vrata delavnice in štirje moški so vstopili. Držali so se nena-vedno resno in dva sta stopila h Kumme ju, druga dva pa k Higignsu. Prodno se je Jimmie zavedel kako in kaj, Je bil možak že pri njem in mu po-kazal zlato zvendo nif telovniku pod suknjo rr koč. ".Jas sem v ahdbl zveane vlede in vi ste are tirani." Iatočaeno je drugI prijel strojnika za roke in ga uklonil. Druga dva eta pa medtem že imela starega Kummeja v želeeju. Jimmie je slišal ropot v ozadju delavnice in se ozrl. Zadnja vrata so bUa odprta lh v delavnico sta stopila dva i draga detektive, ki pe nieta imela nobenega pošlo, kajti Kumme in Jimmie sta bila tako presenečena, da se obte gonila nikamor. Peljali so ju ven, posadili v avtomobil, ki je ftdkal pred delavnico in družba se je hitro odpe-Ijale. Kumme in Jimmie sta pričela ispraševati kaj to pomen), toda odgovora ni bilo. Nato sta umolknila in se zamislila. Najhrže sta premišljevala vsak o svojih grehih In špekulirala, da li so vsi grehi že znani policiji. Jigoslavije. Jimmie je miolil, da ga peljejo v ječo, toda avtomobil se je ustavil pred zveznim poslopjem, v katerem je bUa pošta. Detektivi so vodili jetnika v gornje nadstropje in tem so ju ločili. Jimmie je videl, keko je Kumme izginil v pisarno in potem ga ni več videl. V naslednjem hipu je Jimmie stal med dvema detektivoma pred mladim človekom ostrega pogleda, ki je sedel pri pisalni nrisi. V kotu sebe je bila druga misa, pri kateri je sedela stenografka. To je bMo vse oeobje. "Moja dolšnoet je, da ves opozorim, da vse kar Izpovedete, ee lahko israbl proti vam", je dejal renkt) iirudnik in potem so letela vprašanje, tako da ni imel Jimmie čase niti pomielHi, kaj mu je mol pravzaprav povedal. 'J "Vaše imet — Kje stanujete! — Povejte vse, kar veste o bombni zaroti.M " Jas ne vem ničesar", protestira Higgine. "V rokah zvezne vlade ste" — ga ponovno opozori uradnik -— "In vaša edina rešitev je, ako poveste vse do plčlce. Če nam pomagate, boste oproSČenl." " Al Oft/, ne vem ničesar", se zopet upre Jimmie. "AH niste slišali, ko je nekdo govoril, da bi bilo debro položiti •bombo v tovarno Empire t "fä| "D-da, gospod." "Kdo je to govorilT" "Govoril je--ah, ne morem povedati I" Jimmie se jc naglo spomnil na svojo obljubo, katero je dal Ircu, da bo molčal. " Zakaj nočete povedati f" "Zato, ker bi ne bilo prav." "Ali verujete v bombe m rasdevanje pošlo-pUt" "Ne, gospodi" Jimmie je odgovoril tako odločno in odkritosrčno. da mu je topraševalec verjel In zato j« napeljal avoje besedo v drugo strugo. Dejal je, da ae po vsej deželi dogajajo oetudnl zločini in vlada šell, da je konec teh zločinov. Dolžnoat vsakega poštenega drževljana je, da pomaga ko* Ukor more k preprečenju grdih hudodelatcv. Jlmmle je poalušal in oblil ga je znoj; silno ga je mikalo, da bi odprl usta, toda ni se mogel odločiti, da bi bil izdal tovariša delavca, pa naj bo iS tsk dinamit srd. Ne, toge ne sme storiti, pa če ga vržejo v ječo za «Jeset ali dvajset let! "Ali ntoite rekli Reillyju, da nočete imeti najmanjŠegs opravka s bombami T" Vprašanje je prišlo tako nenadno, da Jim-mmie nt mogri pomisliti, kaj naj odgovori in besede ao mu mehanično ušle iz uat: "Seveda sem" Vbogi strojnik je bil tako zmešan, da ni ve-del, da je atom povedal vse in lahko je bilo sad-njemu lavleči is Higglnse še drugo, ker je hotel vedeti. Jimmie je povedal ,k«ko jo Kumme preklinjal tovarno Kmpire in Ameriko ter njenega predsednika; vWH je tudi kako ata Kumme in Iteilly večkrat skupaj šepetala, potem je omenil, da ao bili v delavnici mini seatanlji Nemeev, katerih on ni posnel. Povedal je tudi. da je večkrat \MA Kumme jeve ga nečaka Heinriche, ki je rezal želesne eevl. lapraševalee je vprašal Jimmieja. če je dobil kaj denarja od Jerry Colemana in koliko, in če mu je anaoo. da II je Coleman še komu drugemu dajal denar. Iliggin« je prisnal. da je vsel Menar, tods o druirih jo molčal. Tedaj je urodnrk nsml-gnil, da je Jimmie morda obdršel nekaj denarja zase. To je iHigrrio strojnika in v sveti jeci je vaklikail, da ne centa nista obdrtele on niti sodni« Msiennrr, dssirsvno m« Je ravno takrat šlal iide za stsnsrino! Kdor ne verjame, noj vpraša (lerrityja in Mary Allenovo aH keteroge drugega člana lokslne organ kari je. H&)dustvo v južnih krajih Srbije. Časopisje je še neštetokrat poročalo o krvavih pobojih in roparskih napakiih hajduških (od-metniških) drukall, ki ogrožajo južnih krajih javno vernoat. Poročilo je tudi o metodah, s kakršnimi je vlada neotopila zoper hadujtftvo: razglasila je hajdu kom, da se do gotovega roka zgla-sijo pri oblaatih^ aker da jih ča-ia smrt. pod vzela nato divjo gonjo na hajduke, jih pobijala in zažigala hiše. Mnogo vojekov in žandarjev je na teh pohodih izgubilo avoje življenje, pa tudi mnogo hejdukov, žensk in otrok. Nam vsem je znano, da so kraji v julni Sibiji na zelo nizkem kul turnem in gospodarskem razvoju, ter da v takih razmerah hajdu-Stvo ni nič čudnega, temveč povsem nekaj naravnega. To zadnje pa vladi najbrž ni umljivo, Če po stopa zoper hajduštvo na tak n» čin, kakor je to doslej prakticira-lu. Kajpada tak njen nastop le Še bolj podpihuje tisto plemensko nasprotstvo, ki zavzema menda < inidalje večje dimenzije pod i meuom bugeraštva. Naravnost smešno pa ee 6uje vest, ki je pred nedavnim časom krotila v vseh listih, da sta dva ministra odpoto vala v te .kraje v avriio pomirje-nja prebivalstva. V- Kaj boote, opravila človečka? Dejstvo je, da ime hajdrtitvo svoj vzrok v tem, da kraji, v katerih hajduštvo obstoja ie dPve etoleti, niso vso to dobo prav nič kulturno in goopo- a roko napredovali:' metode delovanja zemlje, sploh metode produkcije v teh krajih so talko primitivne kakor kedaj; prčbi valstvu pa te produkcijske meto-( e ne zaddščajo, kei se je pomnožilo^ V tem stanju se hajduštvo seveda bujn^ raovijft. Tvorijo ee skupine ljudi,, ki si ob gotovih Čaalk naropajo svoje potrebščine od tistih, ki j2h imajo. Ceet in že-eznic ni, kekor tudi ne nobeni^ modernih naprav Kmet, ki ^ritle-uje, ne more dvojih pridelkov do-važati na trg, da jih «peča in si uabavi drugtti njemu potrebnih produkcijskih in «vljenskih -potrebščin; nezadovoljnost raste in s tem tudi hajduštvo. Vlada naj bi torej, v teh krajih začela graditi na kulturni in gospodarski organizaciji in hajduštva, bo le e tedaj konec. prigriška, kajti Amerikanec je bil silno gladen in iestradan. Pozneje pa ae je goopodom na policiji posvetilo v glavi. Zdel ae jim je aumljiv kot nevaren mednaroden vlomilec. Goepddu Johnu brezplačno stanovanje ni bilo po-všeči in je drugi dan ailil, naj ga vendar spravijo v Tnrt. Po dolgih zaališavanjih in študijah se končno dognali, da Ameriksnec John Jazsoin ni pravi Amerika-See . Slednjič je "John" <*ertal dolgo in strašno sliko svoje vl<» foilske karijere. Mirno in Idadno-krvno je začel pripovedovati: Jaz sem v resnici Alojzij Saver, rojen L 1900 in pristojen V Gorico. Moj oče je bil trgovec v Go- rici, Napravil je konkurz i^ a4*4 abe aru- ( Del je prthodnjiš.) t« r Ameriko. Zašel sem v slabe šbe in seip imel sploh veliko na-gpenje do tatvine. 8 šestim letom sem že začel krasti, lrvršil sem Že nebroj velikih in malih tatvin in vlomov. Med vojno aem bi konfiniran kot nevaren vlomilec V Ljubljano sem prišel, da bi iz-vrfcil kak "posel". Šavcrja so pridržali v zaporu, ker je nujno enmljhr. de je 1^1 udeležen pri velikem vlotnu v Trstu, kjer so avgusta lanskega leta številni vlomilci odnesli bančnemu zavodu Banca Cpmmerciale Trieetina" iz blagajne 126.000 lir. - Sodišču izročen poslanec. Imunitetni odsek je sklenil predlagati uetavotvomi »kupflčini, naj se poslanec ŽuniČ (komunist) izroči sodišču. Omenjeni poslanec je obtožen, da je žalil prosvetnega in-«pektorja v Skoplju in da%ga ni prnsti! vršitU njegove dolžnosti. Boj med radikalci in zemljora-dniki v Srbiji. Med radikalci in srbskhni zemljoradniki se po de Želi v Srbiji vodi hud politični boj. Stbdki zemljoradniki so ras ni ril i med vsom srbukim ljudstvom veet, da bodo seljaki mo rali plačati odškodnino za zemljo Turkom v obliki novih davkov. Tudi v Bosni in Hercegovini'se vrši isti politični boj in radikal-hka kakor ttidi demokratska zvezda je sedela med kmečkim ljudstvom vidno toniti. Slavonic Immigrant Banki, 43« W. 23rd Street, j* Now York City. * * r Spoštovani gospodje: — T' Naznanjam , Vam, da sera pre jel od Veo obe prisauuiici jedno Din. 2,215.— drugo pa za Din. 708.— katere svote sem poslal svojcem v domovino. Ker se ps pa moji domači v starem kraju prejeli vea denar tak¿> hi^ro in brez kakih stroškov se Vam najlepše zahvaljujem ss Vašo toč. i lost. Prejo oem pošiljal svoj den nar prt-ko'drugih> bank, ali eedsji uvidim« da pai bHro in točno posluje le Vaie benka, ter se bodem odslej obroč«! v tekih zadevah le na Vas. S rojašldm tposírsvom^* -^'« * i Simon Mirjačič, P. O. Box 181, Mount Olive, III. (Adv.) osm ZA DBVRRVK POSl-LJATVE. V Jugoslavijo pošljemo za: 2.00............. X 2Š0 5.00........ • .K 620 10.00 . . ............K 1,250 25.00 .............K 3,150 50.00 .............K 6,400 75.00 . . . ..........K 10,000 374.00 ..............K 50,000 Za slučaj, da hoše kdo poslati denar v dinarjih, naj računa 4 krone za en dinar. * a V Italijo pošljemo 5.00 . . . .......... 10.00 . * . .......... 23.00 ............. 45.00 ............. 222.00.............. Denar naj se nam innmiifflffliniiTiirniiiiinjninninriii PRISELJEVANJE V AMERIKO VTEGNE BITll * PREPOVEDANO? Zopet prepoved. Minister za notranje stvari je s odlokom od 25 marca prepovedal uvoz in razširjanje brošure "Nekoliko etra ni iz kraljevega albuma Kara gjorgjevtče^", ki je bila natisnjena v Rimu in ki piše sovražno in tendencioano o državni u-pravi v Črni gori. — Od dobro poučene etrani doznavamo, da namerava ; policajdeinokrat Dra-škoviČ prepovedati sploh vse ti-ekarnc na svetu, vse hektografe n vse lHogrsfe in zapreti vse fa-brike tinte in svinčnikov in papir .a Prepovedan bo tudi klozetni panir in ljudem bodo odsekani vsi proti, da ne bodo v teh loka-th pisali na stene Prepovedano >0 tudi imeti jeelke, zlasti take, ki imajo pike. Pika bo doovljena aamo Icuram. Oj srečni čas nlaj kranjskim Muzam pride 1 | Krlžev pot invalida. Po dolgotrajni delanezmožnoeti iu večletnem bol oh an ju. ae je invalid, sedlarski pomočnik A. K. z Ježice podal v LjUbljano bkat dela. Siromak je prehodil celo Ljubljs-no, a dela nI našel, Podal se jc tudi v Pollakovo tovarno in prosil za shifbo. Neki'oholi delovodja tega nam dobro posnanega podjetja ga je hotel alcer aprejetl. a — reci iu — beri — s dnevnico K32.—. Možakar jc invalide tudi vprašel, ako je sedaj, ali bil kedaj prej organiziran v soc. dem. sli komunistični stranki, kajti v tem alučaju, bi ga sploh ne vzel, čel. da on tega ne more ttveti. Kot bivši r junak in borec za očetnjavo", podal ae je v tujo kroje iakat dela. ker mu ga domovina ni mogla'ali ni hotela nuditi. Brez komentarja. Kdor hoče dobiti svojce v Ame-riko,' nSj si da hitro pri meni nare- diti potrebne listina, tako da oseba v staram »raju dohi dovoljenje od ameriškega konsulsta prej kot mo goče. W - /;H Zs slučaj neuspalosti sli zakssne-loati prošenj stari MATIJA SKENDER, Java! aotar aa Ameriko la kraj. SSS7 Bailar St. Pittsburgh, Pa. lWMIIMMllM»iMM|llMMl|liM»l»MimnHïïr za: 110 lir 210 Ur , $00 lir 1,000 Ur 5,000 lir pošlje po poštnih money-orderih ali po bančnih draftih ali Express čekih ali v registriranih pismih na: ZAKRAJlSK k novenskl 70—&th Aro. New Tork Ottf DINARJE IN DOLARJE se poilja in izplačuje v gotovem. denarju v vsej Jugoslaviji. PAROBRODNE LISTKE sa vsa proge po vstenovljenih cenah. Za uložani denar plačama po 4% obresti EMIL KISS, Bankir, 133 Second Ave., NEW YORK» N. Y. Ponovite naročnino na "Pro-sveto." 1 v T Spisal IV. CANKAR POHUJŠANJE V DOLINI ŠENTFLORJANSKI JE NAJBOLJŠA SLOVENSKA KOMEDIJA Ako ne verjamte. se prepričajte v nedeljo, dne 34. sprits v C. 8. P 8. dvorani na FliT^Mt I8th Street oh 2h popoldne! Vabi SLOV. DRAM. DRUŠTVO. Ililllllllllllllllllllllllil Zadnje dni marea je prišel na policijo mlad človek. Permanentnega uradnika je naprosil, naj mu Isatavi dokomnete se Trst. ker je hrec denarja ki da je peš prišel s Dunajskega Novega mesta. U-radniku ae je predstavil: "Jas aem ameriški državljan. John Jesaon. rojen v Brooklynu. Severna Amerika Prod dozdevnim Amerikanrem so sprvs na policiji imeti velikanski "rešpokt . Dali so mn bolfb eel le« sa bros-pločno prenočišče in tudi nekaj —- AMERICAN LINE Direktna ¿rta—NEW YORK—HAMBURG VeHId modemi paraild aa dva vijaka. Manchuria» Mongolia» Minnakahda 1. junija 2S. aprila SI. maja aamo tretji rosrea Najkrajša l.i primerna pot sa prvega in tretjega rasreda letnika, g Tretjega rasreda potnikom strežejo strežaji v veliki aebne sobe aa ženske s otroci. Oglasite sa v našem uradu: jedilni sobi. Po- 14 No. Dearborn St» Ck AU pri UL EUROPEAN TRADING A EXPORT CO* lac* 88 — Bib Ave., New Yotfc, N. Y-» ^ STRUKEL A HORAK» naananja vsem rojakom, da gaap. Horak potUje in as nahaja v Ljubljana Jugoalavijt eedaj, kjer bo provael aaie podrainico tea v svoja roke. Gasped Lea Strakel alsaa vei ahselat— aah—a pravlee da mm- firs Wealli paelev a *mU la pri rnmtí InBd Naša bodoča poèlljatev odide das 27. aprfla t 1. a parnlkoan "KOSSUTH**. Val aabojl. Id bodo do.peli v New Yoek v naš amd tedna po sao do dna 14. aprila bodo odpoalanl a tam pamikom. Za naprej bomo radoo pošiljali na vsaka dva aoWjatev. Cm je. po lic od vaškega fanta teše do LjaMJaae, savaro-valnlna pa ssaša po Za vsa nadaljna pojasnila obrnite ae planino aa: EUROPEAN TRADING * EXPORT CO.» lac* 88 — 9th Aneaae, New York Qty. T 4848234823482323535323535348232348482353535348902389