ï't
iro ïin ir«^ !o -f-ïr-
On
Nov trener celjskih rokometašev: »Ti fantje so naš zaklad!«
Št. 67/Leto 66/Celje, 26. avgust 2011/Cena 1,30 EUR
□
Neobičajne živali na ekološki kmetiji
l;fili]tIH:			
90,6 95,1 95,9 100,3			
	DN INPEI		IK FEK
Kdaj pa bo vroče, če ne poleti!?
V zaporih se hladijo s tuši, prave izredne razmere imajo v Lambrechtovem domu, zdravstvene težave pa nam lahko povzroča tudi ozon. Skratka, vroče!
Umorov ni veliko, so pa odmevni	_
-iP
Veroniko je osvojila Barbara

Pomurske nagrade tudi na Celjsko
-V
ABITURA
Podjetje za izobraževanje
SREDNJA POKLICNA IN STROKOVNA ŠOLA
■PRODAJALEC
Vpis v 1. in 2. ietnii<, PREKVALiFiKACiJA
■EKONOMSKI TEHNIK
PTi program (po i<ončani trgovsid šoii) vns B015. SEPTEMBRA 2011, OB 16. URI wwwasbitiiraasi
PRUAVE: ABITURA d.o.o.. Lava 7, Celje Tel.: 03/428 55 30
Odkrivamo turistične bisere naših občin.^


BP
NAJ VAŠ OGLAS VIDIJO V VSEH GOSPODINJSTVIH V SLOVENIJI. REZERVIRAJTE SI PROSTOR NA agencija@nt-rc.si.
Foto: GrupA^

Z močjo in voljo premagala raka

Je več kot kokain,
kava in lepa dekleta _^^^^
Mercator Center Celje
Opekarnlška 9, Celje, tel. št: 03/426 80 00
Sobota, 27. avgust, ob 10. uri
iolo z LumpIJI
AKCTuaxi-inio
NOVI TEDNIK
UVODNiK
TATJANA CVIRN
Kdaj pa bo vroče, če ne poleti!?
Saj poznate tisto misel, da se pogovarjamo o vremenu takrat, ko nimamo kaj bolj pametnega povedati? Pa še najbolj varna je ta tema, ni razloga za prepir in nihče ni kriv, če vreme ni »pravo«. Kvečjemu nad vremenoslov-ci se lahko jezimo, če se napovedano ni povsem uresničilo. Pa še to nima smisla, če vemo, da povsem zanesljivih napovedi, zlasti na dolgi rok, ni. Zadovoljni pa tudi nismo nikoli. Še v začetku junija smo negodovali, kako nenormalno hladno je, in smo prosili za malo več sonca. Kmalu smo ga dobili trojno dozo. Vremenoslovci so takrat sicer napovedovali povprečno toplo poletje. Za povprečja pa itak vemo, kakšna so: v povprečju vsi jemo segedin, le da eni meso, drugi pa zelje ^
Tako so se minule dni in tedne menjavala obdobja malo bolj svežega poletja, obdobja primernih temperatur, vmes smo doživeli še kakšno neurje, končujemo pa s sedanjimi peklenskimi dnevi, ko še ponoči ni pravega olajšanja. Zdi se, da nas je vročina tako utrudila, da se nam še o vremenu ne ljubi pogovarjati. Ampak na koncu bomo ugotovili, da v povprečju tole poletje ni bilo nič posebnega. Kot večina zadnjih let. Da je poleti pač vroče in da nas bo itak kmalu spet zeblo. Takšni pasji dnevi na srečo tudi ne trajajo vse
Veliki traven moker, rožnik pa mlačen, kmet bo to leto žejen in lačen.
poletje in že za konec tedna je napoved malo manj ubijalska. Tokrat držimo pesti, da so vremenoslovci res »uganili«. Že zaradi vseh tistih, ki so obsojeni na vročino zaradi dela ali kako drugače. Dvomim, da povsod upoštevajo določila o primernih temperaturah v delovnih prostorih. Nekatere stvari pač morajo biti narejene, pa tudi »če prekle padajo z neba«. Gradnje in obnove so poleti najbolj aktualne in delavci končajo kvečjemu kakšno uro prej, ker termometer kaže 30 stopinj in več. Včasih pa niti to ne.
Še huje je za tiste, ki so povsem odvisni od drugih. Bolni, nepokretni. V konjiškem domu upokojencev so na primer razmere nevzdržne. In to v domu, ki so ga komaj dobro zgradili in za katerega so mnogi varovanci in njihovi svojci upravičeno pričakovali, da bo imel odlične bivalne pogoje. Zanje seveda drago plačujejo, v zameno pa dobijo neželeno savno. Ignoran-ca odgovornih v hlajenih pisarnah se nadaljuje in ni videti, da jih trpljenje starejših in bolnih kaj prida gane. Zaboli nas šele, ko smo sami neposredno vpleteni.
Zato se večina še ne obremenjuje zaradi črnogledih napovedi, povezanih s spreminjanjem vremena v celoti. Morda se nam zdi, da so poletja res vsa enaka. Če pa malo bolj opazujemo naravo in se spomnimo, kako drugačna so bila poletja našega otroštva, kako polne snega, mraza in ledenih sveč so bile naše zime, bomo hitro pritrdili, da se z vremenom res nekaj čudnega dogaja. Poznavalci opozarjajo, da bomo globalno segrevanje zaradi onesnaženja krepko občutili prav vsi, saj bo za seboj potegnilo neverjeten plaz sprememb v naravi in družbi. V prihodnje bo torej še bolj toplo, dežja bo še manj, snega tudi. Bo Slovenija, sedaj bogata z vodami, zelenjem in različnimi rastlinskimi in živalskimi vrstami, sposobna ohraniti to svoje bogastvo? Žal to ni odvisno samo od nas, bomo pa prav tako morali prispevati svoj delež zato, da se ne bodo uresničile napovedi z lanske razstave fotomontaž, ki jo je pripravila ena od nevladnih organizacij. Na različnih koncih Slovenije so na ogled postavili fotografije, kako naj bi slovenska pokrajina izgledala čez 50 let, ko bi segrevanje že pokazalo grozljive posledice: dežela bi bila takorekoč brez smrekovih gozdov, reke bi se spremenile v potočke, Piran in druga obmorska mesta bi deloma zalila voda, kmetijstvo in turizem bi bila na robu propada Da te strese. In to kljub 30 stopinjam.
Ce junija sonce pripeka in vmes dežek rosi, ni treba se bati teka, obilno zemlja rodi.
ANKETA

Kolikokrat sušca megla stoji, tolikokrat poleti ploha prigrmi.
Na vročih
delovnih
mestih
Nekaj posameznikov, ki si v tej vročini služijo kruh na tako imenovanih »vročih« delovnih mestih, torej tam, kjer se soncu ne morejo izogniti, smo povprašali kako preživljajo te pasje dni.
Karolina Krivec, branjev-ka, Zibika: »Na prvi mizi je katastrofalno, saj se ti vsa roba speče, pozimi pa ti zmrzne, tu na sedmi pa je super. Prišla sem ravno z dopusta, kjer sem imela okoli 21 stopinj, zdaj pa je za kar deset stopinj temperatura višja, a se vseeno zdrži. Tu in tam tudi zapiha, tako da kar gre.«
Ljubo Mužeka, delavec na mostu, Celje: »Sonce je v teh dneh res zelo močno, ampak je vseeno boljše, da je vročina, kot pa da bi bilo mrzlo. Po potrebi si naredimo odmor večkrat dnevno. Takšnih del smo vajeni, zato nas tudi ta vročina ne moti.«
n i;ikobu pšenica zori ali zgori, grozdje pa na
Abi Bedjeti, delavec pri Kebapsi Aga, Celje: »Imamo se super, zelo zanimivo, saj je zunaj čez trideset stopinj, mi pa se še dodatno grejemo ob peči. V prostoru nimamo klime, si pa zato vzamemo pav-zo, in gremo malce stran od našega grelca, ki peče meso.«
Jasna Pilko, Citycenter Celje, Celje: »Sem šele prvi dan z dopusta, je pa danes res veliko ljudi. Ljudje se raje zadržujejo v klimatiziranih centrih, kot pa da bi hodili po žgočem soncu in se sprehajali po razgretih ulicah.«
ANJA ŠROT Foto: TimE
Kaj pravijo predpisi varnosti in zdravja ob poletni vročini na delovnem mestu?
Pravilnik o zahtevah za zagotavljanje varnosti in zdravja delavcev na delovnem mestu predpisuje pogoje, ki jih mora delodajalec upoštevati pri načrtovanju, oblikovanju, opremljanju in vzdrževanju delovnih mest. V 25. členu je določeno, da temperatura zraka v delovnih prostorih ne sme presegati 28 stopinj, razen v t. i. »vročih delovnih prostorih«, kjer temeprature višje zaradi tako imenovanih sevalnih temperatur. V tem primeru mora delodajalec poskrbeti, da temperature zraka v pomožnih prostorih, na hodnikih in stopniščih, ki so v povezavi z vročimi prostori, niso višje od 20 stopinj.
Delavec ima pravico odkloniti delo, če mu grozi neposredna nevarnost za življenje in zdravje, če delodajalec ni poskrbel za predpisane varnostne ukrepe. Prav tako lahko od delodajalca zahteva naj nevarnost odpravi, kot je to določeno v 33. členu Zakona o varnosti in zdravja pri delu.	AŠ
V zaporu se hladijo s tuši
Huda vročina, ki te dni ne popušča niti ponoči, najbolj slabo vpliva na ljudi, ki so omejeni v svojem prostoru. Poleg bolnikov so tu najbolj na udaru še zaporniki. Stavbe slovenskih zaporov so večinoma stare, izolativno slabe in brez klimatskih naprav. Na težke - rekla je, da celo nečloveške - razmere v slovenskih zaporih je že lani opozorila tudi varuhinja človekovih pravic zdenka Čebašek Travnik. Pred dnevi, ko so v ljubljanskem zaporu spet namerili okrog 30 stopinj, je ugotavljala, da se razmere niso prav nič izboljšale.
V Zavodu za prestajanje mladoletniškega zapora in kazni zapora Celje so zaradi visokih temperatur v tem času za zaprte osebe namenili dodatna tuširanja. Tako da se lahko vsakodnevno tuširajo tudi tisti, ki nimajo tušev na oddelkih. Kot so še sporočili, imajo tuš nameščen tudi na dvorišču za sprehode, tako da se lahko osvežijo v času bivanja na prostem. »Dodatno jim omogočamo tudi vnos sobnih ventilatorjev. Pred časom smo na vsa okna bivalnih in skupnih prostorov za zaprte osebe namestili roloje, ki ublažijo vpliv sonca in vročine. Hkrati zaprte osebe v teh dneh še posebej opozarjamo, naj ne odpirajo oken, saj lahko tako vdira v sobe vroč zrak,« so še zapisali v odgovoru. V nekaterih prostorih, kjer so zaposleni, pa imajo nameščene tudi klime.	StO
Bolnišnica klimatizirana
Še pred nekaj leti je bilo v Splošni bolnišnici Celje ob največji vročini precej hudo. Zdaj se lahko pohvalijo, da imajo prav vse oddelke klimatizirane. Oddelki, ki so v novem delu bolnišnice, imajo urejeno centralno prezračevanje in klimatizirane vse prostore. Večje težave so imeli v starem delu bolnišnice, kjer ni centralnega prezračevanja. V oddelkih, ki so v tem delu bolnišnice, so tako v zadnjih letih vgradili okoli 280 t. i. »split« klimatskih naprav. Te naprave niso v posameznih bolniških sobah, ampak klimatizirajo hodnike, sobe pa ohlajajo tako, da imajo odprta vrata. So pa v zadnjih letih zamenjali tudi okna z žaluzijami, tako da še dodatno omejijo vpliv vročine oziroma zunanje temperature.
ŠK
NOVI TEDNIK
AKTUALNO
Če velikega šmarna sonce peče, dobro vince v sod poteče.

Foto: GrupA
Včasih niti umik v gore ne pomaga, saj so tam koncentracije ozona v vročih dneh še višje kot v mestih. (Foto: TP)
Vročina in za nameček se ozon
V vročih dneh se morate varovati tudi ozona, ki lahko škodi zdravju - Meritve v Celju in Šaleški dolini
Če je ozon (O3) na eni strani naš zaščitnik, saj nas v višjih plasteh ozračja ščiti pred škodljivimi UV-žarki, pa nam lahko v vročih poletnih dneh njegove povečane koncentracije v zraku povzročajo zdravstvene težave. Pri občutljivih posameznikih se lahko pojavijo oteženo dihanje, tesnoba v prsnem košu, kašljanje in pekoč občutek v očeh. Omenjeni učinki so še posebej pogosti pri otrocih in starejših ljudeh. Prav tako so škodljivim učinkom ozona bolj izpostavljeni fizično aktivni ljudje, saj se z aktivnostjo poveča volumen vdihanega zraka.
Za nastajanje tega »škodlji- Najbolj primerni za nasta-vega« ozona so krive emisije, nek ozona so torej sončni in
ki so posledica človekove dejavnosti, predvsem cestnega prometa in delno industrije. V Sloveniji so pogoji za nastanek ozona najugodnejši od maja do konca julija. Koncentracije so močno odvisne tudi od vremena, saj ga dež spere iz ozračja. Ob oblačnem vremenu pa pride do tal premalo svetlobe, da bi stekle kemijske reakcije za njegov nastanek. Glavna težava pri ozonu pa je, da se najdlje zadržuje v mirnih soseskah, torej tam, kjer ljudje preživljamo prosti čas, in tam, kjer so koncentracije drugih onesnaževal praviloma bistveno nižje.
V tujini so najvišje koncentracije izmerili na obrobjih mest in ne v samih središčih, ker je tam navadno veliko snovi, s katerimi ozon reagira. So pa tudi središča mest močno obremenjena z ozonom.
vroči dnevi. Kot pravi Tanja Cegnar iz Arsa, se najvišje koncentracije pojavljajo ob takšnih dnevih med 12. in 16. uro. »Takšne so tudi razmere med tokratnim za drugo polovico avgusta izjemnim vročinskim valom. Predvidevamo visoke koncentracije ozona v plasti zraka, v kateri se gibljemo ljudje. Poudarila pa bi, da se ljudje ne odzivamo ločeno na onesnaženost zraka in na veliko toplotno obremenitev. Učinki posameznih obremenitev na telo med seboj ojačajo in
ne čutimo zgolj njihovega enostavnega seštevka, ampak je skupni učinek bolj obremenilen.«
Kaj torej svetuje, da bi laže prenašali vroče in z ozonom onesnažene dneve? »Da bi se izognili učinkom ozona na dihala, se izogibamo zadrževanju na prostem. Fizične aktivnosti izvajajmo v jutranjih urah, ko so koncentracije ozona nižje. Torej so priporočila za lažje prenašanje vročine koristna tudi za varovanje pred škodljivimi učinki ozona. Domove prezračimo zjutraj, v času zelo visokih koncentracij pa ne odpiramo oken in vrat, saj so koncentracije ozona v notranjih prostorih praviloma nižje kot zunaj,« svetuje Cegnarjeva.
Zanimivo je, da se najvišje koncentracije pojavljajo na Primorskem, kar kaže na prenos ozona čez mejo iz Italije. Višje koncentracije
so tudi na višjih nadmorskih višinah, kar pomeni, da se z izletom v gore nismo umaknili z ozonom onesnaženemu zraku, ampak smo prišli še na slabše. Ozon pa ne škodi samo ljudem, temveč tudi živalim in rastlinam.
Merltve v Celju in ŠaleSkI dolini
Agencija RS za okolje (Arso) opravlja avtomatske meritve ozona na 12 merilnih mestih v Sloveniji, med njimi je tudi Celje, podatke pa redno objavlja na svojih spletnih straneh. V zadnjem mesecu so najvišjo vrednost ozona v celjskem zraku zabeležili v petek, 19. avgusta, ko je povprečna urna vrednost dosegla 145 mikrogramov na kubični meter zraka, kar ni presegalo opozorilne vrednosti. Še višje so bile urne vrednosti ozona v sredo popoldne, in sicer 150 mikro-gramov.
Preseganja 8-urne ciljne vrednosti ozona v prvih šestih mesecih
	Jan	Feb	Mar	Apr	Maj	Jun	Skupno število preseganj
Ljubljana Bežigrad	0	0	3	4	10	4	21
Celje	0	0	4	5	6	3	18
Koper	0	0	1	8	20	12	41
Krvavec	0	0	6	10	20	6	42
Največja dnevna 8-urna vrednost 120 ^g/mS ne sme biti presežena več kot v 25 dneh v koledarskem letu.	Vir: Arso
8-ume ciljne vrednosti ozona za varovanje zdravja ljudi naj ne bi presegle 120 pg/m3 zraka. Po podatkih za prvih šest mesecev letošnjega leta so bile v Celju te vrednosti presežene 18 dni, in sicer štiri dni marca, pet aprila, šest maja in tri junija. Ta vrednost ne sme biti presežena več kot v 25 dneh v koledarskem letu.
V Šaleški dolini opravljajo meritve ozona v okviru občinskega ekološkega informacijskega sistema v merilnih postajah v Velenju in Zavodnjah ter na mobilni postaji. V juliju in avgustu
Koncentracije ozona in drugih onesnaževalcev v zraku redno merijo avtomatske merilne postaje Agencije RS za okolje (Arso) in ena od teh je tudi v Celju. Podatke redno objavljajo na svojih spletnih straneh. Opozorilna vrednost za ozon je 180 mikrogra-mov na kubični meter zraka (pg/m3) za enour-no povprečje. Alarmna vrednost je 240 ug/m3 za enourno povprečje. V primerih, ko koncentracija na nekem merilnem mestu preseže opozorilno vrednost, Arso obvesti medije ter ustrezne organe.
opozorilna in alarmna vrednost skladno z uredbo o kakovosti zunanjega zraka nista bili preseženi, nam je sporočila mag. Maša Ko-čevar iz službe za odnose z javnostmi MO Velenje. »Presežena pa je bila ciljna vrednost za varovanje zdravja ljudi kot največja dnevna 8-uma srednja vrednost, in sicer v šestih dneh julija na merilni postaji Velenje, v devetih dneh julija v Zavodnjah in v šestih dneh julija na mobilni postaji v Šoštanju. V avgustu je bila ciljna vrednost kot največja dnevna 8-uma srednja vrednost presežena 22. in 23. avgusta na merilni postaji Zavodnje,« dodajajo v Velenju.
Podatki torej kažejo, da Celje in Velenje sicer ne sodita med najbolj problematične, kar se tiče ozona, kar pa ne pomeni, da lahko v teh mestih vselej dihamo s polnimi pljuči.
TATJANA CVIRN
Tudi podatke o meritvah v Šaleški dolini lahko najdete na spletu na naslovu http://okolje. velenje.si/, kjer so redno navedeni zadnji polurni podatki za meteorološke parametre in zadnji urni podatki za onesnaževala v zraku in prikazi merilnih rezultatov v grafični obliki za 32 ur nazaj.
AKTUALNO
NOVI TEDNIK
Nova stavba doma za starejše občane v Slovenskih Konjicah. »Lepa fasada in slabi stanovanjski pogoji z občasno neznosnimi razmerami,» ugotavlja konjiški župan Miran Gorinšek.
»To je nevzdržno!«
Pekel v domu starejših - V sobah najtežjih bolnikov je več kot trideset stopinj
Wa povezovalnem hodniku je bilo na termometru zže opoldne štirideset stopinj.
Za lepo fasado novega konjiškega doma za starejše varovani in zaposleni že tretje leto zapored preživljajo peklensko poletje. Besede, ki jih v teh peklensko vročih dneh lahko največkrat slišimo v domu za starejše občane, so: »Grozno je!«, »To je katastrofalno!«, »Nevzdržno je!« ^ V novogradnji s številnimi napakami se že tretje leto borijo z izjemno visokimi temperaturami. V sobah za najtežje bolnike je več kot trideset stopinj, v kuhinji so namerili celo že štirideset stopinj. »Lepa fasada in slabi stano- so poleg predprostora sobe, za-
vanjski pogoji z občasno neznosnimi razmerami,« ugotavlja za konjiški dom za starejše občane, imenovan Lambrech-tov dom, konjiški župan Miran Gorinšek. Kako je to videti v živo, med stanovalci, smo spoznali v torek med obiskom doma. V sobah, kjer so nepomični bolniki, ki trpijo zaradi hudih bolezni je na termometrih kazalo od 29 do 34 stopinj. Bolniki, ki so ležali v posteljah, so bili videti nemi, prepoteni in izmučeni. »Zaradi vročine se pri njih pojavljajo rane, pre-ležanine in to kljub rednemu obračanju in preventivnim ukrepom. Eno od bolnic smo zato že morali odpeljati na pregled h kirurgu,« je potožila na hodniku glavna sestra Lambre-chtovega doma Nadja Kotnik. Do ran oziroma razjed prihaja zaradi povečanega potenja ter pregretosti tkiva, od petka do torka pa so imeli v domu že dva takšna primera.
Vročica za lepim pročeljem
To so bolniki, ki so potrebni posebne nege, zato se seveda pojavljajo v bolniških sobah različni človeški vonji, vendar sob zaradi vdiranja toplega zraka skozi okna ni mogoče zadostno prezračiti. »Klimati, prezračevalne naprave, ne dosegajo zadostne količine zraka, celo eno tretjino manj, kot je določeno po projektu, kjer je določena minimalna vrednost pretoka zraka,« je pojasnil domski vzdrževalec Janez Pučnik. »Prezračevanje je izvedeno tako, da vstopni zrak v sobo prihaja nad vrati, izstopni zrak pa se odvaja iz sanitarij, ki
radi česar prihaja do tako imenovanega kratkega stika. Soba zaradi tega ni prezračena,« je še dodal domski vzdrževalec.
Zelo se pritožujejo tudi zaposleni v domski kuhinji, med
nja, so delno sanirali, vendar ne kot zahteva stroka, kar potrjuje mnenje sodnega izvedenca. Med največjimi težavami, ki še niso odpravljene, so neustrezni fitingi, vodovodne spojke, zaradi česar prihaja do močnega zamakanja, zgodilo pa se je celo, da je dvigalo zapeljalo v vodo. »Glede na to, da je od gradnje objekta do danes počilo že precejšnje število fitingov, ki so izdelani iz nekakovostnega materiala prenizkih debelin ter je vprašljiva tudi skladnost
Je mogoče v konjiškem domu v treh peklenskih poletjih že prišlo do kakšne smrti zaradi peklenske vročine? Tega uradno seveda nikjer ni, diagnoza smrt zaradi vročine ne obstaja, vendar lahko prihaja pri srčnih bolnikih do srčnega popuščanja ter posledično do smrti.
katerimi so starejši delavci. Po keramičnih ploščicah so sledi sopare, delavke so videti povsem prepotene, saj se temperature bližajo štiridesetim stopinjam. Običajne temperature v sodobnih kuhinjah so okoli 22 stopinj, v kakovostnih novih kuhinjah se zrak zamenja od tridesetkrat do petdesetkrat na uro. S problemom se je že seznanil delovni inšpektor. »Po ugotovitvah ministrstva je v kuhinji ostal pomivalni stroj, ki ni skladen z novejšim načinom prezračevanja,« odgovarjajo z ministrstva za delo, družino in socialne zadeve, ki je bilo investitor doma, glede neznosnih temperaturnih razmer v domski kuhinji. To, da bo rabljen pomivalni stroj služil tudi v novogradnji, so na ministrstvu seveda dobro vedeli.
Ko celo dvigalo zapelje v vodo
Neznosna vročina zdaleč ni edina težava, s katero se srečujejo v novogradnji doma za starejše občane v Slovenskih Konjicah. Različnih nepravilnosti, o katerih smo že poročali, je seveda še več. Novo streho, s katere je prihajalo do zamaka-
samih komponent sistema, je treba vodovodni sistem v Lam-brechtovem domu nemudoma sanirati,« je v svojem poročilu, po pregledu strokovnjakov, ugotovil Zavod za gradbeništvo Ljubljana.
»V Lambrechtovem domu si že vse od leta 2009 intenzivno prizadevamo in opozarjamo vse odgovorne, ki so vključeni v investicijo, to je našega ustanovitelja, ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve, izvajalca, njegove podizvajal-ce in pa seveda nadzor gradbenih in inštalacijskih del, naj se ugotovljene nepravilnosti v objektu čim prej odpravijo« odgovarja direktorica doma Valerija Lesjak.
V domu so prepričani, da so napake dolžni odpraviti tisti, ki so po zakonodaji za to odgovorni. »Po naši zakonodaji mora tako zadnji v verigi, to je podjetje, ki je vgrajevalo sistem prezračevanja in pohlajevanja, opozoriti na vse nepravilnosti, ki so po njegovem opažanju nastale,« pravi direktorica doma. Opozoriti bi morali projektanta, so ugotovili v domu. Prav tako se seveda pojavlja vprašanje nadzornega organa za izved-- Št.67-26.
bo gradnje, ki svoje naloge še zdaleč ni opravil. Vgrajeni naj bi bili Hidriini klimati, zato je Lambrechtov dom vzpostavil stik z družbo Hidria iz Godo-viča, da naj bi pomagali pri reševanju nastalega položaja. »Z njimi dobro sodelujemo,« dodaja direktorica doma.
Mlačen odziv lastnika
Investitor nove domske zgradbe, ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve, je tudi njen lastnik, odzval pa se je šele po dolgem času, ko se je o težavah zaradi sporne nove stavbe Lambrechtovega doma začelo pisati tudi v medijih. »Ministrstvo je, kar zadeva nekatere nepravilnosti pri gradnji, sprožilo vse ustrezne postopke, da se javni interes zavaruje ter nepravilnosti odpravijo. Postopki pred ustreznimi organi še niso končani,« odgovarjajo z ministrstva. In kaj se je zgodilo? Z ministrstva so zaradi slabe gradnje unovčili bančno garancijo, vendar so jo morali prevzeti nazaj v hrambo. Na sodišču se je namreč pojavila v nepričakovani vlogi tožnika konjiška družba Kongrad, ki je novo stavbo Lambrechtove-ga doma slabo zgradila ter se je unovčitvi bančne garancije uprla.
In kaj so odgovorili z ministrstva v uredništvo glede primerne temperature v prostorih Lambrechtovega doma? »Za dobro počutje oskrbovancev so odgovorni direktorji zavodov, ki morajo poskrbeti, da so v domovih razmere primerne za bivanje,« odgovarjajo iz klimatiziranih sob v prestolnici. Trditev bi zagotovo lahko označili za tragikomično, če seveda v ozadju ne bi bile človeške zgodbe, torej hudo trpeči najtežji bolniki iz Labrechovega doma in zaposleni, ki delajo v nemogočih delovnih pogojih.
BRANE JERANKO Foto: TimE
Sodelavke so zaradi visoke vročine že doživele omotičnost, slabost, imajo glavobole, pojavlja se nezadovoljstvo. Ne pritožujemo se na pamet! Nevdržno je, med seboj si pomagamo tako, da odidemo za kratek čas na zrak.
Romana Hren, vodja tima v negovalnem oddelku:
»To je katastrofalno. Bolnike moramo zaradi potenja preoblačiti po večkrat na dan, na vsaki dve uri. To so nepomični stanovalci, s katerimi se ne da pogovarjati, vendar po njihovimi mimiki opažamo, da se slabo počutijo. Dajemo jim veliko za piti, vendar opažam, da ker so prepoteni, urina niti nimajo. Pojavljajo se tudi spremembe na koži.
Marjeta Kamenik, bolničarka:
Opravljam nego bolnikov ter jih moram med drugim posedati na vozičke. Že ob pol osmih zjutraj sem, tako kot tudi moje sodelavke, vsa prepotena, da o trpljenju bolnikov ne govorim. Pomagamo si tako, da zgodaj zjutraj zračimo ter čez dan zapremo okna ter spustimo senčila.
Rozika Bogatin, stanovalka doma:
Imela sem težave zaradi omotice, po vsej verjetnosti zaradi vročine, zato sem bila danes pri zdravniku, ki mi je svetoval počitek na hladnem. Zelo se potim, vroče ni samo meni.
Marija Cugmas, dietna kuharica:
Zelo težko je, naše počutje je slabo, kar vpliva na delo.
Nada Lamut, kuharska pomočnica:
Grozno je, ne vem, če bom zdržala tako visoke temperature, ki so v kuhinjskih prostorih. To prenašamo že tri leta, vleče se predolgo. Naša direktorica se sicer zelo trudi, da bi bilo drugače, vendar doslej ni uspela. Upam, da bo prihodnje leto drugače. V nedeljo popoldne so sodelavke v pomivalnici namerile celo štirideset stopinj.
NOVI TEDNIK
GOSPODARSTVO
(preostale štiri šampione je prejela hrvaška mlekarna Vindija), je kar dva prejela Mlekarna Celeia. Celjski mlekarni so ju prisodili za desert - jogurt z vanilijo ter desert - jogurtovo smetano s podloženimi višnjami, poleg dveh šampionov je uspela z devetimi velikimi zlatimi, petimi zlatimi, s tremi srebrnimi in z eno bronasto medaljo. »Zavedamo se pomembnosti tovrstnih priznanj, saj so dokaz kakovosti in obenem potrditev, da smo na pravi poti,« je po odločitvi ocenjevalne komisije dejal generalni direktor Mlekarne Celeia Marjan Jakob. V Arji vasi, kjer je njen sedež, so se lani odločili za prenovo celotne linije izdelkov mle-karnine blagovne znamke
Zelena dolina, ki bo končana do konca letošnjega leta. Nova embalaža izdelkov je ekološka.
Nagrajena tudi ovčja skuta
»Pohvalno je tudi to, da so se v boju za najvišja priznanja, ob boku z že uveljavljenimi podjetji, z izjemno kvaliteto enakovredno potegovali tudi mali proizvajalci. Število sodelujočih manjših proizvajalcev ter raven njihovih ocen, sta v porastu,« dodaja predsednik ocenjevalne komisije za mlečne izdelke. Tako je prejel šampiona kakovosti še ena proizvajalka mlečnih izdelkov s celjskega območja, kmetija Novak iz Zajasovnika pri Vranskem, in to za njeno albuminsko ovčjo skuto.
Poleg številnih priznanj na mednarodnem ocenjevanju mleka in mlečnih izdelkov, ki jih je prejela v Gornji Radgoni Mlekarna Celeia, sta prejeli veliki zlati medalji za kajmak-mladi smetanec Kmetija Horjak z Grobelnega ter za Kozji jogurt Sirarstvo Videc iz Vodru-ža pri Šentjurju. Srebrno medaljo za Tiz-mladi mehki ovčji sir z drobnjakom, je prejela Kmetija Aškerc iz Rimskih Toplic.
Med nagrajenimi vinarji je tudi Ivan Mijošek (četrti z leve v prvi vrsti). Foto: arhiv Pomurski sejem
Bitka za priznanja je končana
Na radgonskem sejmu mlekarju iz Arje vasi kar dva šampiona kakovosti - Komu priznanja za mlečne in mesne izdelke, vodo, vino, mehanizacijo in med
Na največjem in najpomembnejšem kmetijskem in živilskem sejmu v Sloveniji, v Gornji Radgoni, so se sodelujoči iz naših krajev dobro izkazali. Na mednarodnem ocenjevanju mleka in mlečnih izdelkov je kar polovica med šestimi slovenskimi prejemniki priznanja šampion kakovosti z našega območja.
V ocenjevalni komisiji menijo, da je splošna kakovost izdelkov, ki so jih ocenjevali, zelo dobra, število ocenjenih vzorcev pa primerljivo z lanskim. »Največ novosti je bilo na področju fermentiranih mlečnih napitkov, sicer pa so vsi proizvajalci na ocenjevanje prijavili svoje tradicionalno vrhunske mlečne izdelke. To še posebej velja za področje sirarstva,« ugotavlja predsednik ocenjevalne komisije prof. dr. Bogdan Perko z Biotehniške fakultete Ljubljana.
Od šestih šampionov kakovosti, ki so jih prejeli slovenski proizvajalci
Na pomurskem sejmu so se dobro odrezali številni razstavljalci s Celjskega. (Foto: arhiv Pomurski sejem)
Novakovi, ki živijo ob stari cesti proti Trojanam, so pred dvema desetletjema krave molznice zamenjali za ovce, predelava ovčjega sira pa je na kmetiji Novak dopolnilna dejavnost. Polovico mlečnih izdelkov prodajo v domači prodajalni, preostalo med drugim na ljubljanskih tržnicah.
Med mesnimi izdelki zlato laški zadrugi
V Gornji Radgoni so, tako kot običajno, ocenjevali tudi mesne izdelke. Na mednarodnem ocenjevanju je iz naših krajev prejela šampiona kakovosti za trikratno zaporedno zlato medaljo Kmetijska zadruga Laško in to za kolekcijo pakirane jagnjetine. Poleg šampiona kakovosti je za različne izdelke prejela še tri srebrne medalje ter srebrno medaljo za tržno ponudbo. »Podatki o podeljenih odli-čjih so zelo spodbudni, saj dokazujejo izredno visoko kakovost mesnin in odličen dosežek tehnologov, ki se trudijo pokazati in dokazati, kaj znajo in zmorejo narediti,« meni predsednik ocenjevalne komisije za mesne izdelke prof. dr. Božidar Žlender, prav tako z Biotehniške fakultete Ljubljana. Žlender poudarja, da je prav to - spodbujanje proizvajalcev k visoki kakovosti izdelkov in k pestremu izboru - osnovni namen ocenjevanja.
Na mednarodnem ocenjevanju kmetijske mehanizacije in opreme je prejelo zlato medaljo za cepilnik drv podjetje Gomark iz Prekope pri Vranskem, ki je dobilo še srebrno medaljo za plato. Srebrno medaljo je, za traktorski sekal-nik lesa, prejel podjetnik Bider kmetijski stroji, z Rečice ob Savinji.
Slavijo čebelarji s Planine
Pred Mednarodnim kme-etijskim-živilskim sejmom v Gornji Radgoni je potekalo tudi ocenjevanje vzorcev medu čebelarjev iz Slovenije in s Hrvaške. Mednarodna strokovna komisija, ki jo je vodila prof. dr. Terezija Golob z biotehniške fakultete, je zlati medalji za akacijev in smrekov med prisodila čebelarju Silvu Poslu iz Čače vasi pod Bočem, ki je prejel še srebrno medaljo za
kostanjev med ter bronasti za gozdni in hojev med. Po eno zlato in srebrno medaljo sta prejela še čebelarja Tadej Posl in Jože Polajžar iz Dobovca pri Rogatcu, na Planino pri Sevnici pa bo odnesel zlato medaljo Edvard Koprivc. Čebelarji s Planine pri Sevnici so se nasploh izkazali: srebrne medalje so si zaslužili tudi Vili Krajnc, Slavko Lončarič in Sebasti-jan Gorišek, bronaste medalje pa prav tako s Planine Mirko Jazbec in Drago Jaz-binšek.
Na mednarodnem ocenjevanju sadnih sokov, brezalkoholnih pijač in embaliranih vod v Gornji Radgoni je prejela zlato medaljo Izvirska voda Rogla iz zreškega Uniorja Programa turizem.
Med čebelarji iz naših krajev, ki so prejeli srebrno medaljo je tudi Dušan Drame iz Jurkloštra, bronasti medalji pa so namenili še Danijelu Zupančiču iz Tabora v Savinjski dolini in Julijanu Ernestlu iz Šoštanja.
V zlato odet slatinski vinar
Na odprtem državnem ocenjevanju vina Vino Slovenija Gornja Radgona se je iz naših krajev najbolj izkazal vinar Ivan Mijošek iz Rogaške Slatine. Prejel je priznanje šampion za aromatično polsuho vino za traminec izbor iz leta 2009, poleg tega je za različna vina prejel dve veliki zlati medalji ter še eno zlato medaljo. Zlato in srebrno medaljo je prejel Vinum Loče, Rajko Moškon iz Podsrede je dobil zlato medaljo, Zlati grič Slovenske Konjice tri srebrne medalje ter po eno srebrno medaljo Edvard Missia iz Celja in Mirko Krašovec iz Arclina. Na letošnjem ocenjevanju je sodelovalo 226 pridelovalcev vina iz osmih držav, ki so poslali v oceno 658 vzorcev vina.
BRANE JERANKO
»Zavedamo se pomembnosti tovrstnih priznanj, saj so dokaz kakovosti in obenem potrditev, da smo na pravi poti,« pravi generalni direktor Mlekarne Celeia, Marjan Jakob. (Foto: arhiv NT, GrupA)
Poleg šampiona kakovosti in medalj, ki jih je prejela na ocenjevanju mesnih izdelkov Kmetijska zadruga Laško, je prejela štiri srebrne medalje ter eno bronasto mesarska družba Strašek iz Slovenskih Konjic.
SPODBU. ZGODBE
Izbiramo taksne ljudi, ki so s svojim znanjem, spretnostmi^ izkušnjami In storitvami ter Izdelki uspeii poskrbeti za preživetje družine in poslujejo dobro tudi v telili gospodarskih razmerah.
ob torkih v fJovem tedniku
Piši te nam : tedn ik@>nt-rcsi » >=■
Nđ Celjskem imamo veliko spodbudnih zgodb. Piiejojih: Rohifevi i Planine, Ludvik Lončar iz podjetij Birû bit, Vrtnar Mirko ŘraSovec iz Vojnika, proizvaja iec mleka Marjan Turniek iz Lokrovca, Janez Uplaznik iz žalskega Mikropisa, Mizarstvo KûvaE iz Mozirja-In iiatero podjetje^ kateri pùdjetnik jeza vas spodbudna zgod ba?
6
GOSPODARSTVO
NOVI TEDNIK
Obresti
v ■
»požirajo« Fructal
Skupina Pivovarna Laško je ob polletju letos glede na lansko primerjalno obdobje skoraj podvojila čisti dobiček - ustvarila je namreč 11 milijonov evrov čistega dobička, medtem ko je v enakem obdobju lani ta znašal 6,2 milijona evrov. Dobiček iz poslovanja se je povečal za 3 odstotke na 14,8 milijona evrov, prihodek od prodaje pa za skoraj 4 odstotke na 161 milijonov evrov.
Polletne poslovne rezultate so med drugim v sredo obravnavali nadzorniki Pivovarne Laško in Pivovarne Union, ki so vsak na svoji seji ocenili, da je bilo šestmesečno poslovanje skupine Pivovarna Laško solidno. Članica uprave Pivovarne
Laško Mirjam Hočevar je pojasnila, da je v prvi polovici leta skupina prodala 2,2 milijona hektolitrov vseh pijač, od tega skoraj polovico piva, kar je za 3 odstotke bolje od prodaje v lanskem prvem polletju. Tudi predsednik uprave Pivovarne Laško Dušan Zorko ocenjuje, da je bilo poslovanje skupine dobro, vendar to - žal - ne zadošča za banke, s katerimi se pogovarjajo o reprogramu posojil. Zorko upa, da jim bodo banke vendarle prišle naproti, saj osvajajo nove trge in zato pričakujejo, da bodo bančniki razumeli njihove napore in jim odobrili reprograme. Za primer le podatek - skupina je lani plačala 23 milijonov evrov obresti in če se to bo zgodilo tudi letos,
bodo samo obresti presegle kupnino za Fructal.
Predsednik nadzornega sveta Pivovarne Laško Vladimir Malenković je še povedal, da nadzorniki verjamejo v uspešnost sanacije skupine Pivovarne Laško, vendar pri tem potrebujejo čas in banke, ki bodo podprle njihove predloge. Po njegovem sam reprogram ne bo zadoščal za sanacijo, zato se mora Pivovarna Laško dez-investirati. Od uprave zato na septembrski seji pričakuje, da jih seznani s konceptom obvladovanja stroškov v skupini Pivovarna Laško, ki trenutno zaposluje okrog 1.800 ljudi. Zorko pa do konca leta pričakuje še eno izredno skupščino, na kateri naj bi lastniki sprejeli sklep o oblikovanju pogodbenega koncerna, ki je bil umaknjen z junijske skupščine.
IS
K
LJUDSKA
CELJE
Ker je več znanja danes več uspeha jutri:
www.lu-ceUe.si
CANKARJEVA UUCA1,9000 Celja. Slovenija
VABIMOKVPISUVŠOL. LETO 2011/12
Brezplačna osnovna šola za odrasle Računalnikar - SPI Predšolska vzgoja - PT ter SSI
Ekonomski tehnik - PT in PTI (po končani trgovski šoli) Trgovec - 1., 2., 3. letnik
TEČAJI IN DELAVNICE
Tečaji tujih jezikov - angleški, nemški, francoski, španski, italijanski, ruski jezik Priprave na mednarodne certifikate -angleški in nemški jezik Retorika in komunikacija - spretnosti govorništva in komunikacije
Računovodstvo - osnovni, nadaljevalni modul
Računalništvo - word, excel, internet, ECDL Desetprstno slepo tipkanje Težka gradbena mehanizacija Slovenščina za tujce - priprava za izpit
NACIONALNE POKLICNE KVALIFIKACIJE
Računovodja / računovodkinja Knjigovodja / knjigovodkinja Posrednik / posrednica za nepremičnine
Hišnik / hišnica
Polagalec / polagalka talnih oblog Socialni oskrbovalec / oskrbovalka na domu
USPOSABLJANJE ZA ZIVLJENJSKU USPESNOST - UZU
•Ml - Most do izobrazbe •BIPS - Beremo in pišemo skupaj •IP - Izzivi podeželja
•RPO - Računalniška pismenost za odrasle
•RDO - Računalniška digitalna pismenost •UŽU - Knjige so zame •BZZ - Branje za znanje za zabavo •UŽU - Razgibajmo življenje z učenjem
BREZPLAČNO OBIŠČITE TUDI
CIPS - Center za informiranje in poklicno svetovanje
SSU - Središče za samostojno učenje Borzo znanja - Izmenjava znanj, spretnosti, izkušenj NOVO na Ljudski univerzi Celje: DRAMSKA ŠOLA BARICE BLENKUŠ iz Ljubljane - VPISUJE v programa: Gledališke igre: za odrasle, starejše od 20 let ter za starejše osnovnošolce 11-15 let. Info in prijave: gsm: 051/304-351, e-pošta: info@dsbb.si. www.dsbb.si ali na Ljudski univerzi Celje 2011 - 90 let izobraževanja odraslih v Celju - Ljudska univerza Celje
Prijave in informacije: Tel.: 03 428 67 50; e-mail: info@iu-ceije.si ali osebno na ljudski univerzi Celje
Nekdanja uprava Alposa odšla brez razrešnice
Po predvidevanjih na sredini skupščini delničarjev Alposa niso podelili razrešnice nekdanji upravi. Prav tako skupščina ni sprejela poročila za leto 2010.
Brez razrešnice pa so ostali tudi nadzorniki. Člani nekdanje uprave Alposa - v sestavi Rado Marot in Stane Flander in Mirijan Bevc, ki jo je vodil - so večinoma v odhajanju. Stane Flander je za Novi tednik dejal, da niti razpleta današnje skupščine niti splošnega stanja Alposa ne more komentirati, da pa novi upravi in svojim sodelavcem daje polno podporo pri nadaljnjih korakih reševanja podjetja. Kot je znano, je Alpos v prisilni poravnavi, lastništvo so prevzele banke upnice, za vsaj polovično poplačilo več kot 150 milijonov evrov priznanega dolga pa so jim dali 13 let.
StO
Supervizor odmeva
Supervizor, spletna aplikacija za spremljanje izdatkov javnih institucij, je pričakovano prvo fazo zanimanja javnosti doživela tudi na Celjskem.
Marsikdo se je lotil brskanja po izdatkih javnih institucij, ki se nanašajo na blago in storitve in s to aplikacijo osvetljujejo kako je potekal tok denarja med javnim in zasebnim sektorjem. V kolikšni meri je ta poteza Komisije za preprečevanje korupcije prispevala k večji transparentnosti v državi, ki je občutljiva predvsem na sistemsko korupcijo, bomo pisali v torkovi številki Novega tednika. Nekaj »skritih povezav« smo izbrskali v uredništvu, po mnenju pa smo povprašali tudi nekatere vodilne delavce podjetij s Celjskega.
BPT


' SLOVENUm '


ceue
Medlog 18, T: 03 425 6870
Ljubljana Vižmarje • Ljubljana Črnuče • Šenčur pri Kranju • Ribnica Hoče • Murska sobota
Vaš dom je v vaših rokah.
Privoščite mu l€ najboljše. Mi vam pri t€m pomagamo s svEtovanjem, kakovostnimi izdelki in strokovno montažo.
^ akcíjbka ponudba ízdelkov za gradnjo iN dom
Več na www.slovenijales-trgovina.si
Gotovi troslojni parket JESEN RUSTIK, beljen, lakiran, dim. 2200x200x14 mm, redna cena: 31,90 €/m2
Slike so gmbolične. Možne so napake v ťsku.
Prana plošča siva, dim. 40x40 cm, redna cena: 1,50 € /kos
Tegola Iko Superglass, rdeča, garancija 15 let, redna cena: 7,56 €/m2
i Set vijačnih nastavkov, 32 delni, i PH/PZ/T/HEX/TL, redna cena: 13,90 € / grt
Najboljše za vaš dom
Ljudje se vedno radi vračamo tja, kjer se dobro počutimo. Čeprav se radi odpravimo na dopust ali oddih in za nekaj časa zamenjamo okolje, se še raje vračamo domov. Zato je pomembno, da si dom, pa naj gre za hišo, stanovanje ali počitniško hišico, uredimo tako, da se bomo v njem res prijetno počutili.
Ključno je dobro načrtovanje
Ne glede na to, ali opremljamo notranje prostore, polagamo streho, menjamo okna in vrata ali urejamo okolico, moramo vsa dela dobro načrtovati in se o izbiri posvetovati s strokovnjaki. Ker bomo tovrstno opremo kupovali za najmanj desetletje ali več, je še posebej pomembno, da izberemo kakovostne in vzdržljive materiale, ki nam bodo služili vrsto let.
Lesena ali PVC-okna in vrata? Parket ali laminat? Jeklena, opečna, bitumenska ali cementna kritina? Na vsa vprašanja vam bodo z veseljem odgovorili v Slove-nijales Trgovini, kjer vam bodo pri izbiri pomagali s strokovnimi nasveti, po želji pa bodo na ogled poslali tudi strokovnjaka, ki bo opravil natančne izmere in vam svetoval o primernih materialih glede na vaš prostor in želje. Nenazadnje pa sta življenjska doba in zadovoljstvo glede investicije v veliki meri odvisna tudi od pravilne vgradnje, zato vam v Sloveni-jales Trgovini uredijo tudi strokovno montažo kupljenih izdelkov.
Rešitev za vsak prostor
Ključna za dobro počutje je izbira funkcionalnega in udobnega pohištva. Ker je čedalje več stanovanj manjših kvadratur, se soočamo s pomanjkanjem
prostora in težavami pri opremljanju s pohištvom standardnih mer. Rešitev je v opremljanju prostorov s pohištvom po meri. Zato vam v Slovenijalesu poleg pohištvenega programa priznanih domačih in tujih proizvajalcev nudijo tudi pohištvo, prilagojeno vašim željam in prostoru. Slovenijalesovi svetovalci vam bodo zamisli izrisali, v mizarskih delavnicah pa vam bodo pohištvo izdelali natančno po merah. Poskrbeli so tudi za pester izbor barv, saj lahko izbirate med več kot 70 dekorji. Poskrbijo seveda tudi za montažo pohištva v vašem domu.
Ne glede na to, ali potrebujete izdelke za gradnjo in dom ali pa le strokoven nasvet, prisrčno vabljeni v Slovenijales Trgovino v Medlogu. Prijazni prodajalci bodo poskrbeli, da se boste k njim radi vračali - tako kot domov.
Promocijsko besedilo
NOVI TEDNIK
iZ NAŠIH KRAJEV
Štimung fest z narodnozabavnimi zvoki
CELJE - Zavod Celeia prihodnji konec tedna, 3. in 4. septembra, pripravlja prvi Štimung fest Šmar-tinsko jezero 2011. Za festival na-rodnozabavne glasbe, na katerem bo nastopilo 18 uveljavljenih domačih skupin te glasbene zvrsti z avstrijskimi gosti, skupino Global Kryner, so organizatorji ob predstavitvi povedali, da naj bi postal tradicionalna prireditev.
Glasbeno dogajanje se bo oba dneva začelo ob 15. uri in se bo v soboto zavleklo čez polnoč do približno 1.30, v nedeljo pa končalo okrog 19. ure. Spremljale ga bodo otroške ustvarjalne delavnice, bogata gostinska ponudba, člani Ribiške družine Celje bodo pripravili tekmovanje v kuhanju ribjega raguja, na kmečki tržnici pa bodo prodajali različne domače pridelke in izdelke. Obiskovalce bodo povabili tudi v pred kratkim odprto pravljično vasico Zelen'dol ob obrežju Šmartinskega jezera, odločili pa se bodo lahko še za vožnjo z Jezersko kraljico, obisk čolnarne Muzelj ali sprehod ob jezeru. V nedeljo bodo dogajanje na travniku ob sprehajalni poti do Šmartinskega jezera po-
Milena Čeko Pungartnik
pestrili še nastopi štirih folklornih skupin iz Celja, Šempetra, Kamnika in Črne na Koroškem s prepletom plesov slovenskih pokrajin Z ravnice na obalo. Do prizorišča pri Pušn šanku Pr' Tini bo s parkirišč pri Mercator centru na Hudinji in cerkvi sv. Duha v Novi vasi organiziran tudi brezplačen avtobusni prevoz. Na glasbeno družabnem vikendu z narodnozabavnimi ansambli pričakujejo okrog pet tisoč obiskovalcev, v primeru, da bo pri-
hodnji konec tedna slabo vreme, pa prireditev odpade.
Šmartinsko jezero iz leta v leto postaja vse bolj privlačna turistična točka tako za domačine kot za obiskovalce, ki prihajajo v mesto. »Za pripravo Štimung festa smo se odločili prav z namenom, da jezero še bolj približamo ljudem. Potrudili smo se z bogatim programom, v goste povabili prepoznavna imena narodnozabavne glasbe, prireditev bo brez vstopnine in z brezplačnim avtobusnim prevozom,« našteva razloge zakaj obiskati Štimung fest direktorica Zavoda Celeia Celje mag. Milena Čeko Pungartnik. »Proračun znaša okrog 30 tisoč evrov in sponzorsko so nas podprla številna celjska podjetja, saj se zavedajo, da je festival promocija za mesto in celotno občino. Glede na to, da ga pripravljamo v podeželskem okolju, je prav, da smo se odločili za narodnozabavno glasbo. Želimo pa, da bi Štimung fest postala tradicionalna prireditev, nekaj podobnega kot Rock Otočec ali Metal fest v Tolminu - ampak te prireditve imajo tradicijo, mi pa šele začenjamo. A glede na to, kaj vse obiskovalcem ponujamo, verjamem, da se bo ob lepem vremenu nabralo kakšnih pet tisoč ljudi.«
IVANA STAMEJČIČ Foto: SHERPA (arhiv NT)
Oba dneva bodo obiskovalci dobrodošli tudi v pravljični vasici Zelen'dol ob obrežju Šmartinskega jezera, kjer pripravljajo vrsto zanimivih dogodkov pod skupnim imenom 5 sobotnih štimung plusov Zelen'dola. Tako med drugim najavljajo najdaljši šmartin-ski štrudl, slasten pražen krompir, domače pivo, živalsko čohalnico za otroke ^
Bo plaz saniran letos?
DOBRNA - Še do ponedeljka v občinski upravi zbirajo ponudbe izvajalcev, ki bi se lotili sanacije plazu na javni poti Zavrh-Čreškova, prispele ponudbe pa bodo v ponedeljek opoldne tudi že uradno odprli in pregledali. Ali bodo cesto letos tudi res sanirali, pa še ne bo takoj jasno. Plaz je namreč na cesti, ki na Dobrni sicer imajo zago-
je zdaj zaradi posedenosti vozišča v dolžini kakšnih 30 metrov zaradi varnosti zaprta za promet, potegnilo lani septembra, zato se bo tudi sanacija financirala iz delnega programa odprave posledic neposredne škode na stvareh zaradi posledic poplav med 16. in 20. septembrom, ki ga je vlada sprejela konec decembra. V občinski upravi
tovila, da bo država skušala zagotoviti potreben denar, a dokončno bo to znano po sprejemu rebalansa državnega proračuna. Zato so se v razpisnih pogojih tudi zavarovali z določilom, da bo pogodba z izbranim izvajalcem sklenjena, ko bo znano tudi to, kako bo z denarjem.
V vsakem primeru bi radi čim prej začeli delati, saj si
želijo, da bi plaz sanirali nekje do sredine oktobra. Sanacija plazu z gradnjo sidrane pilotne stene pod cestiščem je namreč nujna za ponovno varno vožnjo po cesti med Čreškovo in Zavrhom. Od lanskega septembra je namreč ta del ceste zaradi varnosti zaprt za promet, del krajanov Zavrha pa jo občasno uporablja na lastno odgovornost. Še toliko pomembnejša je cesta zato, ker po njej vozi tudi šolski kombi. Z začetkom šolskega leta bo ta spet moral ubirati daljšo obvozno pot ali pa bodo šolarji iz Zavrha morali del poti prepešačiti.
IS

.STOP
VVfJ

TOP FIT 1 • september
od 18.00 do 22.00
Kdo bo gradil vrtec?
CELJE - Potem ko je Mestna občina Celje v začetku meseca odstopila od sklenjene pogodbe z mariborskim gradbenim podjetjem Konstruktor VGR za gradnjo vrtca Dolgo polje III, so v torek na svoji spletni strani objavili ponovljen razpis za izvajalca. Prijave bodo zbirali do 12. septembra.
Glede na to, da je bilo nekaj vendarle že opravljenih, so za začetnih del pri gradnji vrtca v zainteresirane ponudnike vče-mestni četrti Dečkovo naselje raj dopoldne pripravili tudi jav-
ni ogled gradbišča. »Po najbolj optimalni možnosti, če ne bi bilo nobene pritožbe oziroma zahteve za revizijo postopka, bi za Celje tako potreben vrtec začeli znova graditi še pred koncem septembra,« pravi Dušan Verbovšek, svetovalec na oddelku za družbene dejavnosti Mestne občine Celje, in dodaja, da je rok za izgradnjo vrtca pol leta.	IS
Delo gasilcev nagrajeno z novim vozilom

ŠENTJUR - Prostovoljno gasilsko društvo Loka pri Žusmu bo prihodnje leto praznovalo osemdeset let. V društvu je več kot sto članov, od tega skoraj petdeset operativnih prostovoljnih gasilcev.
Letos so morali posredovati že šestkrat zaradi požarov, so pa gasilci v pripravljenosti seveda ves čas. Te dni so dobili tudi novo gasilsko vozilo, vredno 130 tisoč evrov. Pri financiranju so gasilcem pomagali krajani Loke pri Žusmu, Občina Šentjur, ogromno pa jim je pomenila pomoč Šmarja pri Jelšah, saj gasilci posredujejo tudi v delu tamkajšnje občine. Sicer pa je PGD Loka Pri Žusmu izredno dejavno, v zadnjih petih letih so člani obnovili gasilski dom, ki so ga na novo prekrili, uredili garažo in prostor za gasilsko opremo, uredili so še delovne prostore.
SŠol
GASir


Medijski pokrovitelj: NOVI TEDNIK in RADIO CELJE
iiiniiiw.novitednik.coin
Predsedniki treh generacij PGD Loka pri Žusmu: Bernard Zeme st., Darko Mikša (zdajšnji predsednik) in Martin Žlender
8
iZ N/kSttt KRAJEV
NOVI TEDNIK
Plačilna nedisciplina?
Študentski servisi imajo zvezane roke, če podjetje ne vrne potrjene študentske napotnice
CELJE - V poletnih mesecih, ko imajo dijaki in študentje počitnice, se marsikateri odloči za opravljanje študentskega dela, vendar pa je ponudba zelo okrnjena, saj se poznajo trenutne težke gospodarske razmere. Tudi pri podjetjih se opazi varčevanje, saj so jim študentje dodaten strošek, tako da sedaj čimbolj izkoristijo svoje zaposlene in na študentskih servisih ne povprašujejo po študentski delovni sili.
Na agenciji m servis študentskega servisa Celje je v juliju in avgustu večje povpraševanje kot med šolskim letom, pravijo pa, da je bilo pred tremi štiri-
mi leti del več. V povprečju je največ ponudb za strežbo v lokalih, veliko je telefonskega trženja. Pri tem delu je študent največkrat plačan po učinkovi-
tosti, koliko naredi toliko tudi zasluži, takšnih, ki bi se spuščali v to, pa je malo.
Kako pa je s črnimi listami in plačilno nedisciplino? Na študentskem servisu Celje imajo kar nekaj takšnih podjetij, ki pri plačevanju niso vestni. Pravijo, da je trenutno kar velika plačilna nedisciplina, podaljšal se je predvsem rok plačila in ni več tako, da je račun za študentsko delo plačan v
V Celju je veliko študentskih servisov za posredovanje del, med katerimi prevladujejo ponudbe za strežbo.
osmih dneh, saj tudi podjetjem zamujajo prilivi. Veliko je takšnih neplačnikov, ki jih na koncu doleti izvršba. Podjetje se zaveže, da bo plačalo, kadar je napotnica za študenta vrnjena, narejen obračun ur in potrjena z žigom. V tem primeru jih študentski servis lahko terja, jih kliče, nato pa poda v izvršbo, če po dveh ali treh opominih in nekaj telefonskih klicih račun ni plačan. Veliko podjetij je takšnih, ki napotnice sploh ne vrnejo. Pri tem imajo na študentskem servisu roke zvezane. Študent lahko to prijavi na inšpektorat za delo in jim pošlje potrdilo, da je delo opravljal. Na celjskem študentskem servisu se jim med poletjem ponudba del zmanjša, saj imajo podjetja brez njihovega posredovanja pripravljena 14-dnevna počitniška dela, s septembrom pa ponovno dobijo nove ponudbe.
AŠ, foto: GrupA
Srečanje preseljenih zaradi rudarjenja
VELENJE, ŠOŠTANJ - Zaradi premogovništva v Šaleški dolini je že pred drugo svetovno vojno svoje domove izgubilo kar nekaj prebivalcev tamkajšnjih krajev. Tisti, ki so jih zaradi ugrezanja tal in izginjanja plodne zemlje preselili drugam, so se v nedeljo že petič srečali v Gaberkah.
S premogovništvom so v tovno vojno. Po vojni se je
Šaleški dolini povezane številne usode in zgodbe njenih prebivalcev. Z razvojem rudarstva so tu zrasli številni novi domovi in življenje v dolini je dobilo silovit zagon. Mnogi pa so prav zaradi tega izgubili dom. Prve domačije v Škalah v velenjski občini so izginile že pred drugo sve-
razvoj premogovnika nadaljeval, proces ugrezanja tal in izginjanja plodne zemlje pa se je še pospešil. Prebivalce so preselili na kmetijska zemljišča zunaj prostora pridobivanja premoga, predvsem mlajši pa so se preselili v mesto. Skupno je izginilo skoraj 400 domačij, največ, kar
95, jih je bilo iz Družmirja, z območja Gaberk 33. Sicer pa so ljudi preseljevali tudi iz Prelog, Škal, Metleč, Pesjega in Šoštanja.
Srečanje preseljencev so dopolnili tudi z razstavo o posledicah rudarjenja, mariborski nadškof dr. Marjan Turnšek pa je blagoslovil obnovljeno kapelico pri domačiji Cvenk in obnovljeno cerkev sv. Urha. Po kulturnem programu se je srečanje nadaljevalo pozno v noč.
TMJ
Ob prenovljeni cerkvi v Gaberkah je direktor Premogovnika mariborskemu nadškofu dr. Marjanu Turnšku in naddekanu Jožetu Pribožiču izročil še spominsko darilo - kipec Sv. Barbare, ki je avtorsko delo akademskega kiparja Viktorja Plestenjaka.
Kajuh s kar 33 zlatimi maturanti
CELJE - Po končanem pritožbenem roku glede rezultatov spomladanskega roka letošnje splošne mature se je število zlatih maturantov na I. gimnaziji v Celju še povečalo. Trideseterici, med katero so tudi tri diamantne maturantke z osvojenimi vsemi možnimi 34 točkami, so se tako pridružili še trije - Urban Ulrych, Daša Bosilj in Tina Zupančič.
Med 242 maturanti te gimnazije, ki so splošno maturo opravljali v spomladanskem roku, ima tako več kot 23 točk, kar pomeni odličen uspeh, kar 111 maturantov, točkovno povprečje generaci-
Ravnatelj I. gimnazije v Celju dr. Anton Šepetavc med podelitvijo letošnjih maturitetnih spričeval
je pa znaša 22,24 točke. »Izjemno veseli smo, ponosni, da imamo tolikšno število zlatih maturantov, saj nas to uvršča v sam vrh slovenskih gimnazij. Ti trije novi so še dodaten dokaz, da se v šoli res dobro dela,« je ravnatelj dr. Anton Šepetavc upravičeno ponosen na generacijo, ki je letos zapustila gimnazijo. »Urban Ulrych, ki ga Celjani dobro poznajo tudi kot odličnega pianista, ter Daša Bosilj in Tina Zupančič so se z delom v šoli dokazovali skozi vsa štiri leta. Vesel sem, da sta dekleti >klasike< zdaj uvrstili na drugo mesto med razredi po uspešnosti. Tudi prejšnja leta smo imeli zlate maturante iz vseh treh programov - splošne in klasične gimnazije ter športnega oddelka, a letos sta bili med športniki kar dve zlati maturantki, medtem ko sta bila v prejšnjih letih skupaj le dva, za nameček pa še na nobeni drugi slovenski gimnaziji niso imeli med športniki zlatega maturanta.«
IS
Foto: TimE (arhiv NT)
www.radiocelje.com
Prihodnje leto Čira Čara
RADEČE - Podjetje Remont bo začelo graditi nov vrtec, obnovili bodo kuhinjo in jedilnico v osnovni šoli ter zgradili košarkarsko igrišče. Direktor Bogomir Amon in župan Matjaž Han sta podpisala pogodbo o izgradnji.
Projekt gradnje novega vrtca Čira Čara z obnovo kuhinje in jedilnice ter gradnje igrišča je največji zalogaj občine doslej. Zanj so se odločili zato, ker prostora v vrtcu že dlje časa ni bilo dovolj. Tako so leta 2009 začeli postopke za gradnjo novega vrtca. Lani so pridobili
projektno dokumentacijo in gradbeno dovoljenje. Na razpisu so za izvajalca izbrali gradbeno podjetje Remont. Gradbena dela so ocenjena na skoraj 2,5 milijona evrov, od tega bodo 700 tisoč evrov dobili iz evropskih skladov.
Novi vrtec bo imel dve etaži, sprva bo v njem šest oddelkov, možno pa ga bo še razširiti. Prve otroke naj bi Čira Čara sprejela v prihodnjem šolskem letu, ko bo končana obnova kuhinje in jedilnice, kjer bodo pripravljali hrano tudi za vrtčevske otroke.
ŠK
U
KOMUNALNO PODJETJE VELENJE d.o.o.
Koroška cesta 37/b 3320 Velenje Tel.: 03/8961-100
peENERGETIIOI
PEUODOuoDiNKňmizaajň
ZA I/SE MOREBITNE REKUimCIJEPOKLIÙTE NA BREEPUIČNOTEL.mi/ILKO:080 80 34
l/ISOKflKflKOI/OSrSrORITEl/
ZNANJE,USTVARJALNOST,INOI/flTII/NOST ZflNESLJIl/OST.UflNKOI/ITOST
NOVI TEDNIK
IZ NAŠIH KRAJEV
Štart tekmovalcev
Motocikli zavladali
VRANSKO - Pretekli konec tedna so se na Vranskem zbrali vozniki moto-ciklov, ki so se v dveh dneh udeležili dirk v različnih kategorijah. Motoristi iz Nemčije, Turčije, Bolgarije, s Hrvaške, z Madžarske, iz Srbije, Italije, Avstrije in seveda tudi Slovenije so se borili ne le s progo temveč tudi z izredno visokimi temperaturami, ki so pod njihovo opremo le še naraščale.
Že tretje leto zapored, drugo v večjem obsegu, kar pomeni, da so nekatere dirke štele za evropski pokal, je klub starodobnih dirkačev Vransko v centru varne vožnje na Vranskem organiziral Moto weekend, na katerem se je zvrstilo veliko tekmovanj v različnih kategorijah. Dirkači so se pomerili v hitrostnih dirkah starodobnih moto-ciklov, v tekmovanju supermoto koles in minibike motard koles, ki je štelo za državno prvenstvo Slovenije ter za evropski pokal in prvenstvo Alpe Adria.
V soboto se je 65 dirkačev pomerilo le v kategoriji sta-rodobnih motorjev, ki so bili vsi le do letnika 1974, v nedeljo pa so tekmovali staro-dobniki in minibike motard za prvenstvo Alpe Adria ter supermoto za državno in evropsko prvenstvo. Tekmovalcev, kateri pridejo v večini
na prizorišče kar z avtodomi in družinami, je bilo v nede-
ljo 53, najstarejši dirkač pa je pred dnevi upihnil 70. svečko. Potili pa se niso le tekmovalci, ampak tudi obiskovalci, ki so prihajali prav tako kot dirkači iz veliko tujih držav, seveda jih je bilo največ prav iz sosednjih.
ANJA ŠROT Foto: TimE
Ko so se po dirki slekli, je z motoristov na 35 stopinjah teklo v potokih.
Vrhunske in celovite storitve s področja varnosti in zdravja pri delu. Zagotavljamo jih neprekinjeno že od leta 1960.
Î t '
* rt f- ť í^ -f
NOVI Zakon o varnosti in zdravju pri deiu (ZVZD-1, Ur. I. 43/2011) prinaša novosti na področju medicine dela in izvajanje ukrepov varnosti in zdravja delavcev pri delu in začne veljati 3.decembra 2011, zato vas s ciljem ustrezne priprave na njegovo uveljavitev vabimo na posvet
NOVOSTI ZAKONA O VARNOSTI IN ZDRAVJU PRI DELU - (ZVZD-1 )
8. september 2011
8:30 - 9:00 Sprejem udeležencev
9:00-9:15 Pozdravni nagovor
Miran Kalčič, univ.dipl.prav., izvršni direktor, ZVD, d.d.
9:15 -10:00 Izvajalci medicine deia ter obveznosti in poudariti, Id jih v zvezi s tem prinaša nova zakonodaja o varnosti in zdravju pri delu
Blanka Mežnar, Ministrstvo za zdravje
10:15-11:45 Odgovornost delodajalcev in strokovnih delavcev za varnost pri delu ter samozaposlenih v zvezi novega Zakona o varnosti in zdravju pri delu
Mag. Borut Brezovar
12:15 -14:00 Pravni vidiki varnosti in zdravja pri delu in sistematični prikaz novosti Zakona o varnosti in zdravju pri delu
Ana Lozar, univ. dipl. prav., Luka Bratec, dipl. vam. inž.
Kontaktna oseba za morebitna vprašanja in nadaljnje dogovore je mag. Gorazd Vertovšek (tel. 031 716 290, e-pošta: gorazd.vertovsek@zvd.si)
Pomembnejše informacije o novem Zakonu o varnosti in zdravju pri delu
Nov Zakon o varnosti in zdravju pri delu ZVZD-1 je bil objavljen v Uradnem listu RS št. 43/2011 3. junija letos in bo začel veljati 3. decembra. Z dnem njegove uveljavitve bo prenehal veljati Zakon o varnosti in zdravju pri delu (ZVZD, Ur. l. RS, št. 56/99 in 64/01).
Mag. Gorazd Vertovšek, vodja PE Celje ZVD Zavoda za varstvo pri delu d.d., kakšne novosti prinaša zakon?
ZVZD-1 ne spreminja temeljnega sistema ureditve področja varnosti in zdravja pri delu, vendar prinaša kar nekaj novosti, na katere se morajo pravni naslovljenci do 3. decembra 2011 ustrezno pripraviti.
1.	Delodajalec bo zagotavljal varnost in zdravje pri delu v skladu z ZVZD-1, izvršilnimi predpisi, izdanimi na njegovi podlagi, in s smernicami. Želimo poudariti, da smernice po svoji naravi niso obvezne, da pa njihovo upoštevanje šteje kot dobro izpolnjevanje zakonskih zahtev. Delodajalec sicer lahko izpolnjuje zakonske zahteve tudi na druge načine.
2.	Razširila se je personalna veljavnost zakona - uporablja se za vse osebe, ki so navzoče v delovnem procesu.
3.	Spremenila se je definicija delavca: na podlagi ZVZD-1 se za delavca ne šteje oseba, ki opravlja samostojno poklicno, kmetijsko ali drugo dejavnost.
4.	Spremenila se je definicija delodajalca.
Ali so v novem zakonu kakšni pojmi tudi na novo opredeljeni?
Na novo so opredeljeni pojmi: nezgoda pri delu, nevarni pojav, delavski zaupnik za varnost in zdravje pri delu, preventivni ukrep, delovni proces, promocija zdravja, zunanja strokovna služba, izvajalec medicine dela (pojmovno zamenjuje pooblaščenega zdravnika).
Treba je opozoriti tudi na novo temeljno načelo.
Delodajalec mora posebno skrb nameniti zagotovitvi varnosti in zdravja nosečih delavk, mladih in starejših delavcev ter delavcev z zmanjšano delovno zmožnostjo ter pri izbiri ukrepov upoštevati posebna tveganja, ki so jim ti delavci izpostavljeni pri delu, v skladu s posebnimi predpisi (novo temeljno načelo).
Katera pa je največja novost?
Največja novost je, da mora delodajalec načrtovati in izvajati promocijo zdravja na delovnem mestu. V ta namen mora pripraviti načrt promocije zdravja na delovnih mestih, zanjo zagotoviti potrebna sredstva in način spremljanja njenega izvajanja. Delodajalcem v pomoč bo Ministrstvo za zdravje pripravilo smernice za izdelavo načrta promocije zdravja, ki jih bo objavilo na svojih spletnih straneh in spletnih straneh Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve.
Promocijsko besedilo
iiiiiiiiw.novitednik.coin iiiniHw.radioceije.coni
Tudi najmlajši člani družine se že v zgodnjih letih privajajo na hrup motorjev.
Odkrivamo turistične bisere naših občin

' • ♦ na prireditvi Dežela Celjska vabi in
Itimung fest
od 12. ure, na ta dan pa bo tudi kov. V soboto nas bodo od 15.
Na prireditvi Dežela Celjska vabi brez viteškega turnirja ne gre.
Dežela Celjska vabi
Celjski Stari grad je prizorišče številnih prireditev. Popestren program se začne že aprila, ko ob sobotah in nedeljah oživijo zgodovina. Takrat nas na gradu pričakajo vitezi in dvorne dame, lahko pa se poizkusimo v mečevanju ter okušamo dobrote prednikov. Življenje vitezov takratnega časa si lahko ogledamo vse do oktobra, se
pa to dogajanje prepleta s srednjeveško prireditvijo, ki bo na Starem gradu ta konec tedna. Snežana Gabrovec, referentka za prireditve na Zavodu Cele-ia Celje, pravi: »Dežela Celjska vabi ta petek od 13. ure, ko se bodo grajska vrata odprla z animacijami, delavnicami ročnih spretnosti, na voljo bo srednjeveška tržnica, kjer bo mogoče barantati, na ogled
Prizorišče je že pripravljeno
bosta predstavi Vražji vitezi in Legenda o Frideriku, videli bomo lahko oklepe in orožje, viteške tabore _ V soboto med 13. in 21. uro bo celotno grajsko dvorišče prepleteno z viteškimi tabori, ne bodo manjkale bra-njevke, opravljivke, na ogled bo kopanje v čebru, brez viteškega in lokostrelskega turnirja seveda tudi ne gre. Posebnost prireditve bo letos obleganje Starega gradu, pripravlja pa se tudi atentat na Hermana II., celotno dogajanja pa bo popestreno s topovi, za piko na i pa bo ob 21. uri še spektakularni ognjeni šov.« Vstopnice je mogoče kupiti v Tic v središču Celja in na Starem gradu, kjer jih bo mogoče dobiti tudi tudi na dan prireditve. Vstopnina za odrasle je 5 evrov, za otroke 2 evra, otroci do 6. leta pa imajo prost vstop. Za petek pa velja kar splošna vstopnina, torej 2 evra. Cesta na Stari grad v petek ne bo zaprta, zaprto bo samo parkirišče pod gradom, a vseeno naprošajo, da obisko-
valci pridejo na grad s taksijem ali peš. V soboto bo grad odprt
cesta zaprta za osebna vozila. Vstopnice bo mogoče kupiti na stari avtobusni postaji od 11. ure, od koder bodo med 11.45 in 22. uro vozili posebni avtobusi, prav tako bodo karte med 11. in 13. uro na voljo tudi na Ticu.
Gremo na Štimung fest
Celjani imamo v bližini našega mesta zelo privlačno turistično točko Šmartinsko jezero, kjer bo 3. in 4. septembra Štimung fest. »Prireditev Zavod Celeia Celje organizira v sodelovanju z Mestno občino Celje in zunanjimi partnerji z namenom, da s to prireditvijo zaznamujemo nov trend koncertov na prostem v smislu celodnevnega druženja z različnimi vzporednimi dejavnostmi,« nam je zaupala Jerneja Kolar, referentka za stike z javnostjo in promocijo v zavodu.
3. in 4. septembra bomo lahko na Šmartinskem jezeru uživali v glasbi vrhunskih slovenskih narodnozabavnih ansamblov, hkrati pa se udeleževali vrste dinamičnih dogod-
ure zabavali Harmonikarski orkester Pustotnik, Alpski kvintet, ansambel Franca Miheliča, Jodel Express, Zoran Zorko & band, ansambel Svetlin, Veseli svatje, Igor in Zlati zvoki, Zapeljivke in posebni gostje Global Kryner iz Avstrije. V nedeljo pa bodo od 15. ure nastopili Štirje kovači, Vitezi Celjski, Unikat, Zaka' pa ne, trio Pogladič, Petka, Hlapci, Domen z Vižarji in Razigrani muzikanti. Nastopili bodo tudi člani Celjske folklorne skupine, KUD Grifon Šempeter v Savinjski dolini ter člani folklornih skupin iz Kamnik in člani folklorne skupine Gozdar iz Črne na Koroškem.
Vstopnine na Štimung fest ne bo. Do prizorišča bodo oba dneva od 14. ure vozili brezplačni avtobusi. Vstopni postaji bosta pri Mercator centru Celje in pri cerkvi svetega Duha. Izstopna postaja bo na Pušn šanku pri Tini. V primeru slabega vremena bo prireditev odpadla. Več na www. smartinsko-jezero.com.
SIMONA BRGLEZ Foto: GrupA in G. KATIČ arhiv Zavoda Celeia Celje
Simona Brglez, Aljoša Bončina, Jerneja Kolar, Snežana Gabrovec, Žiga Šrot na Starem gradu, kjer bo v petek in soboto prireditev Dežela Celjska vabi.
Barbarin kotiček na Starem gradu
Šmartinsko jezero bo letos zaživelo s Štimung festom. Št. 67 - 26. avgust 2011 -
NOVI TEDNIK
EKOLOŠKE KMETIJE
11
m. m	l'V ■	VH	■■■	BHVVH
Neobičajne zivali in poljščine
Na ekološki kmetiji Petek se ukvarjajo z butično proizvodnjo, prodajajo od mesa škotskega višavskega goveda do izdelkov iz konoplje
Erika in Vladimir Petek sta na Strmci nad Laškim ustvarila pravi raj. Živita zdravo z naravo, njune vsaj malo eksotične živali pa so pravi ljubljenčki. Naše domače, običajne krave sta zamenjala s škotskim višavskim govedom in z lamami. Odločila sta se tudi za vedno bolj zanimivo konopljo, ki sta jo začela pridelovati takoj po tem, ko je država dala zeleno luč pred sedmimi leti. Dela imata veliko, morda celo preveč za dva človeka. In vendar sta nasmejana in zadovoljna.
Na kmetiji Petek so se pred enajstimi leti za ekološko kmetovanje odločili v prvi vrsti zaradi ekonomskih razlogov. Devet hektarov, kolikor imajo lastniške zemlje, namreč ni dovolj za konkurenco. Masovno kmetijstvo, kot se je izrazil Vladimir, je bilo nedosegljivo. Poleg tega so opazili, da je prejšnji način kmetovanja zemljo počasi, a vztrajno iztrošil. »Intenzivno smo pitali živino za meso in silili zemljo, da bi čim več dala. Pogoji so se začeli drastično slabšati,« se spominja Vladimir. Potem so se odločili, da bodo živinorejo opustili. Eno leto so »pavzirali«. Nameravali so le kositi in seno prodati, vendar je bilo tisto leto povsod dovolj krme. Iskali so druge možnosti. In Vladimir je na evropskih sejmih začel občudovati škotsko višavsko govedo.
Kosmato in rogato
Te zelo simpatične škotske živali so precej nezahtevne za vzrejo. Ves čas so zunaj, še celo pozimi so raje na pašniku, kot da bi bile v hlevu. Telijo zunaj, tudi ko je dvajset stopinj pod ničlo. Petkovi so kaj kmalu ugotovili, da bodo te živali zanje idealne, saj bodo poleg njih imeli dovolj časa za pridelavo končnih ekoloških izdelkov.
Škotsko govedo imajo za meso in za razplod. Moške živali koljejo, doma jih razkosajo in prodajo. Vladimir nama je s fotografom vztrajno razlagal, kako je to meso boljše od običajne govedine in kako je zdravo, potem pa naročil ženi Eriki, naj nama nareže malo pršuta iz teh živali. Božansko! Poleg tega je resnično idealno za vse, ki pazijo na linijo, saj je praktično brez maščobe. Pršuta te govedi še ne prodajajo, vendar imajo tudi to v načrtu. Že zdaj pa prodajajo surovo meso. Vladimir je nato razkril še eno skrivnost: »Meso zorimo v hladilnici pet tednov, preden ga prodamo. Vsako meso, tudi od »navadnih« krav, bi moralo zoreti, ne pa da žival danes zakolje-jo, jutri pa jo že jedo.«
Prijateljice lame
Očitno je Vladimirju pri srcu eksotika. Navdušil se
Erika pravi, da so te njihove »kosmate krave« ene najbolj prijaznih živali. So zelo radovedne, ob našem obisku pa so se umaknile v senco in so le lenobno pogledovale proti nam. Imajo velik materinski nagon, ena je še posebej zaščitniška do svojega telička, naju je s fotografom opozorila Erika. Trenutno imajo v čredi pet teličkov, sicer pa imajo ves čas od 20 do 25 glav govedi.
konopljino in laneno olje, različne čaje, Erika posebej poudari, da prodajajo cvetove ajde, ki so izvrstni za ožilje, tudi orehovo olje lahko dobite. Tu se razživi Vladimir: »To smo si včasih na glavo dajali. Namesto briljantine.«
Največ povpraševanja v zadnjem času je po konoplji. Za gojenje moraš imeti dovoljenje, ministrstvo pa predpiše seme. Gojijo jo že sedem let. Začetki so bili težki, tudi zato, ker je takrat veliko kmetov, ki so konopljo gojili, imelo težave s policijo, se spominja Vladimir: »Bili smo eni redkih, ki jim niso konoplje poželi.« In če smo že pri žetvi. Ta je pri konoplji vse prej kot lahka. Konoplja ima namreč zelo žilava vlakna, zato se je ne da požeti z navadnim kombajnom. Obstaja poseben kombajn za konopljo, ki pa je zelo drag. Petkovi konopljo požanjejo ročno, vendar ne s srpom, ker bi trajalo zelo dolgo časa. Za konopljo potrebuješ »cir-
Petkovi gojijo tudi industrijsko konopljo. Iz semen sami stiskajo hladno stiskano olje.
kularko«. Sicer pa Vladimir pravi, da je konoplja precej nezahtevna. Raste kot konoplja! Hitro in visoko. Potem pa se začne trdo delo, ki zahteva tudi precej znanja. Semena je treba namreč hitro dati sušiti, takoj z njive, da ne postanejo žarka.
Vladimir ob vseh zgodbah s konopljo ne razume, zakaj si ministrstvo za zdravje prizadeva, da bi z izdelkov iz konoplje morali odstraniti znak oziroma sliko konopljinega lista: »Kot da bo znak Slovenijo pohujšal. To se mi zdi skrajno noro.« Nadaljuje, da je škoda, da »prave« konoplje ne dovolijo uporabljati v zdravstvene namene. Potem se spominja: »Ko sem bil otrok, je pri sosedi čudno dišalo. Imela je astmo in je kadila cigarete iz konoplje.« Danes pa tudi ni bistveno drugače, se zasmeji: »Na tržnici v Ljubljani me je stara ženska spraševala za džoint. >Ne veste, kako to pomaga,< mi je rekla.«
Eko Ljubljana
Petkova imata tri otroke, dve vnučki, vendar danes na
kmetiji večino dela opravita sama, otroci so se odselili. Da imata več obdelovalne zemlje, sta jo nekaj vzela še v najem, tako da gospodarita na 22 hektarih. Zaradi obilice dela morata skrbno premisliti, kam bosta šla izdelke prodajat, da ne bo izguba časa. In v Celju je žal bila. Pravita, da na celjski tržnici tudi za bencin nista dobila. Očitno Celjani še ne damo dovolj nase. Povsem drugače je v Ljubljani, kjer imata že stalne stranke, Vladimir pa je zelo navdušen nad mladimi ljubljanskimi kupci, ki jih je precej in vedo natančno, kaj želijo kupiti in kaj je za kaj koristno.
Čeprav Erika in Vladimir potiho razmišljata, da bi kmetijo zmanjšala, ker je dela tako veliko, jima ni nikoli žal, da sta se odločila za ekološko kmetijstvo. Tudi sama namreč zdaj veliko bolj zdravo živita. Tako se vestno držita vseh navodil oziroma pravil ekološkega kmetovanja in ju strogih preverjanj ni strah. Njuna vesela obraza vse to potrjujeta.
ŠPELA KURALT Foto: TimE
Nekaj izdelkov ekološke kmetije Petek, ki jih prodajajo na ljubljanski tržnici, po dogovoru pa tudi doma na Strmci.
je namreč tudi nad lamami. Sprva so jih imeli veliko čredo, pri čemer so živali uvozili iz Španije. Večino teh živali so prodali po Sloveniji. Danes jih je na Strmci še osem, pet samičk in trije samci. Lame so pri njih hišni ljubljenčki, čeprav tudi delajo, kot se pošali Vladimir: »Imamo jih namesto kosilnice.«
Preverila sem seveda, če je res, da lame pljuvajo. Vladimir, vedno raznežen in vesel, ko govori o lamah, pa se je zasmejal: »Ko se kregajo, so kot ženske in se pljuvajo med sabo.« Ponavadi se prepirajo zaradi hrane. Dodal je, da je zanimivo, da ko ena lama pljune drugo, ponavadi naravnost v gobček, drugi lami gobček otrdi in ga ima nekaj časa odprtega in čisto
pri miru. V tem času lahko prva lama v miru poje _
Lame so sprva nameravali imeti tudi za meso, vendar do danes še nobena ni dočakala mesarske usode. In kot kaže, se to ne bo zgodilo.
Pozabljene poljščine
Ko so se Petkovi odločili za ekološko kmetovanje, so imeli v mislih »butično« proizvodnjo. Zato so izbrali tiste poljščine, ki jih drugi ne pridelujejo tako masovno. Tako na njihovih njivah najdemo lan, konopljo, ajdo, proso, piro, sončnice, sojo, ameriški slamnik in dišavni-ce. Iz teh poljščin sami izdelujejo končne izdelke, saj jih je tako lažje prodati. Tako lahko pri njih dobite med drugim hladno stiskano
Vladimirjeve ljubljenke so lame, ki si večkrat privoščijo prašno kopel.
Poezija na piedestalu
Letošnja Veronikina nagrada Barbari Korun; zlatnik poezije Venu Tauferju
Na lepem pesniškem večeru, ki ga je obogatilo branje vrhunske poezije nominirancev in drugih vrhunskih slovenskih pesnikov so posebej počastili tudi Eriko Vovk, ki je Veronikino nagrado prejela leta 2004, letos pa slavi svojo 70-letnico.
Petnajsta dobitnica Vero-nikine nagrade za najboljšo pesniško zbirko leta je Barbara Korun, ki je s svojo knjigo Pridem takoj najbolj prepričala žirijo. Delo te, ki je letos izbirala med malo več kot 230 pesniškimi zbirkami in najprej izbrala pet nominirancev, nato pa še Veronikino nagrajenko, je vodil Peter Kolšek.
Na torkovi podelitvi v prekrasnem poletnem večeru in še lepšem ambientu Starega gradu v Celju je Kolšek poudaril, da odločitev ni bila lahka, saj je tako generacijsko kot vsebinsko poezija v Sloveniji v odlični kondiciji, o čemer ne priča le veliko objavljenih zbirk, ampak predvsem sporočilnost poezije. »Prvo, kar je ob količini izdanih pesniških zbirk treba opaziti, je, da je v letu dni na police prišlo veliko dobrih prvencev, kar se kaže tudi v izboru petih nominiran-cev, med katerimi so kar trije pesniki izdali svoje prve zbirke, in tudi drugih prvencev, ki jih je vredno vzeti v roke, je opazno več kot v minulih letih. Enako zanimivo je, da tudi starejši pesniki, ki jih imamo morda po nemarnem za že odpisane, še vedno ustvarjajo vredne pesniške zbirke, te pa nikakor ne kažejo na zaključek njihovih opusov. Dobra poezija nastaja v vseh generacijah. Če poezijo v Sloveniji primerjamo z drugimi literarnimi žanri, se ji dobro piše. V žiriji smo izbrali pet nominirancev, za katere se nam je zdelo, da jih ne smemo pustiti izven ožjega izbora, za zbirko Barbare Korun pa smo se odločili zato, ker je bila najboljša,« je povedal Kolšek.
Barbara Korun se je nagrade zelo razveselila. »Veronika ima v Sloveniji zelo velik pomen kot nagrada, ki se podeljuje izključno pesniškim knjigam. Ima 15 let tradicije zelo profilirane kritiške provi-
Veronikino nagrado 4.000 evrov bruto in listino Mestne občine Celje je Barbari Korun predal župan Bojan Šrot.
nience in zato ima velik ugled. Dobiti to nagrado, je zame velika čast in veliko presenečenje.« Nagrado je Barbari Korun »priborila« njena zbirka Pridem takoj, sestavljena iz treh delov, zanimivih, navidezno nepovezanih celot. »Ta naslov najdemo, ko gremo v kakšne majhne trgovinice in prodajalca ni. Naslov mi je bil simpatičen zaradi odnosa med mojim zasebnim in pesniškim jazom. Prepričana sem namreč, da moram zasebni jaz pustiti ob strani, ko pišem poezijo. Pridem takoj je torej ta trenutek izpraznitve, v katerem se poezija lahko začne dogajati,« pravi Korunova.
Poezija kot intimna notranja potreba
Zlatnik poezije, ki mu ga je Fit medija namenila za njihov pesniški literarni opus, pa tudi za prispevek slovenski kulturi in ustvarjalnosti ter bogatenju slovenskega jezika, je letos prejel Veno Taufer. Prvo pesniško zbir-
ko Svinčene zvezde je Taufer objavil leta 1958, v njej pa se s pesmimi melanholije, tesnobe, vojnih travm, absurda in drugih podobnih tem kažejo začetki slovenskega eksistencialističnega modernizma. V svojem ustvarjanju ta pesnik, prevajalec, teatrolog, kritik in urednik prav poeziji daje popolno prednost. »Nisem pričakoval zlatnika poezije, sem ga pa zelo vesel. To je nagrada, ki zelo pridobiva na veljavi. Za zlatnik mi je čestitalo veliko več ljudi kot za veliko Prešernovo nagrado. Tega sem vesel, saj bodo morda zdaj nekateri vsaj iz radovednosti prebrali kakšno pesem. Poezija je moja glavna preokupacija, intimna notranja potreba. Včasih nastane tudi kaj drugega, kakšna igra ali
Nominiranci za letošnjo Veronikino nagrado so bili Dušan Jovanović, Barbara Korun, Franci Novak, Katja Perat in Uroš Zupan.
kaj podobnega, vendar je poezija moja glavna potreba,« je povedal Taufer.
Kot je posebej poudaril Jože Volfand, prokurist Fit medie, ki je Veronikino na-
grado tudi uvedel in dosegel, da se je v Sloveniji tako uveljavila, je 15 let podeljevanja te nagrade prineslo v Celje nekaj vrhunskih pesniških večerov. Ob razmisleku o pomenu poezije danes pa je napovedal že tudi nove. »Tisti, ki bodo v prvi polovici septembra vzeli v roke Veronikino antologijo, ki jo pripravljamo, in v njej prebrali tiste pesmi, ki so jih izbrali lavreati sami, in prebrali tudi njihove eseje o poeziji, bodo dobili odgovor na vprašanje, kje je poezija na Slovenskem danes. Letno v Sloveniji izide med 200 in 250 zbirk. Veliko jih izide v samozaložbi, kar pomeni, da med založniki ni velikega zanimanja za poezijo. Še več, dogaja se, da založniki ne plačujejo pesnikom avtorskih honorarjev, marveč le omogočijo izid zbirke. Vse to ne more biti merilo položaja in vrednosti poezije v družbi v tem trenutku. Poezija zna nagovarjati človeka, ta pa je pripravljen na iskreno pesniško besedo, še zlasti
če je ta intimna, če uporablja metafore in besede, ki znajo nagovoriti človeka v tem hladnem času. Poezija zna in hoče povedati bralcem več. In v nasprotju s splošnim prepričanjem ima poezija vedno svoje bralce,« je povedal Volfand. Veronikina nagrajenka Korunova je k temu dodala, da sama zelo zvesto spremlja in bere slovensko poezijo, ki ji izredno veliko pomeni. »Podobnih ljudi ni tako malo. In čeprav trenutno poeziji pripisujejo manjšo družbeno vrednost, je to le del sinusoide, saj je prava vrednost, ki jo poezija pomeni v življenju bralcev, ostala enaka. Ni mi toliko do tega, da bi silila v teh razmerah poezijo na površje. Tja bo prišla sama, ko se bosta družbeno okolje in družbena klima spremenila. Je pa poezija lahko sredstvo preo-bražanja zavesti. Skoznjo se vzgajajo gledanje, sočutje, solidarnost, empatija
BRANKO STAMEJČIČ Foto: TimE
Zlatnik poezije je za svoj prispevek k slovenski kulturi in požlahtnenje besede iz rok prokurista Fit medije Jožeta Volfanda prejel Veno Taufer.
Dva dni po srednjeveško
Višek in zaključek Poletja v Celju s tradicionalno prireditvijo Dežela celjska vabi
Letošnje Poletje v Celju, knežjem mestu bo tudi letos svoj vrhunec dočakalo z dvodnevno srednjeveško prireditvijo Dežela celjska vabi. Prireditev se začenja danes (petek) popoldan z bogatim animacijskim programom, vrhunec pa bo dosegla v soboto, ko bo grad naselila grajska gospoda in ko pripravljajo pester program s pokušanjem srednjeveških jedi, borbami vitezov v mečevalskem in lokostrelskem turnirju, srednjeveškimi plesi, kopanjem v čebru, nastopom trebušnih plesalk in ognjenim spektaklom.
Vsakoletna celjska sre- slogovno obdobje gotike v dnjeveška prireditev postre- srednjem veku.
že še z mnogimi drugimi zanimivostmi, pri čemer organizatorji, Zavod Celeia Celje skrbno pazijo na avtentičnost, tako pri oblikovanju programa kot pri kostumih. Tudi tokrat omogočajo ko-stumiranim gostom prost vstop na prireditev, a ob pogoju, da se prej prijavijo in da pri kostumih upoštevajo
Za obiskovalce sta pomembni informaciji, da bo v petek pred Starim gradom zaprto parkirišče, v soboto pa bo zaprta za ves promet tudi Cesta na Stari grad in Pelikanova pot. So pa tudi letos pripravili brezplačne avtobusne prevoze na Stari grad. V soboto bo avtobusi od 11.45 naprej stalno vozili na grad s
stare avtobusne postaje pri železniški postaji, prevoz bo za vse s kupljenimi vstopnicami brezplačen.
Danes, v petek, se bo prireditev začela ob 13. uri z delavnicami in animacijo. KUD Galliarda bo ob 15.30 uprizoril svojo komično igro Vražji vitezi, zvečer bo na vrsti še odlomek iz predstave Knezi Celja - Skrivnost gradu Ojstrica. Ves čas bo odprta tudi srednjeveška tržnica. Sobotna prireditev se bo začela ob 13. uri s fanfarami in odprtjem srednjeveške tržnice, program pa bo nato tekel vse do 21. ure, ko se bo zaključil z ognjenim spektaklom.
BRST
Foto: SHERPA (Arhiv NT)
Tudi za letos organizatorji napovedujejo viteški turnir v mečevanju.
Nove grafike arhitekture Celja
V Domu sv. Jožefa v Celju se je konec tedna končala 10. mednarodna grafična delavnica na temo Arhitektura Celja v organizaciji Zavoda za ustvarjalni razvoj mladih Celje in pod vodstvom Mihaila Lišanina.
Srbski umetnici Ivana Mali Vukelič in Jo-vanka Ulić ter umetnici iz Bosne in Hercegovine Olivera Šipka in Željka Stupar so v dobrem tednu dni ustvarjali svoje poglede na Celje in njegovo arhitekturo, kot gostja je na isto temo ustvarjala akvarele Marta Kiss
Buterrer iz Srbije. V času bivanja in dela v Celju so si udeleženke delavnice ogledale Celje in okolico, bile pa so tudi na obali in v Kumrovcu.
Na dosedanjih delavnicah je sodelovalo 37 akademskih avtorjev iz 10 evropskih držav, ki so ustvarili 207 izvirnih grafik na temo arhitekture Celja. Mihailo Lišanin za januar prihodnjega leta napoveduje tudi razstavo vseh ustvarjenih grafik.
BS
Ob kipu Alme Karlin (z desne) so Jovana Mali Vukelić, Željka Stupar, Jovanka Ulić, Olivera Šipka, Marta Kiss Beterrer in Mihailo Lišanin.
NE ZAMUDITE ^
^ dveh zaključnih koncertov letošnjega poletnega pevskega seminarja doc. Vlatke Oršanić, ki bosta v soboto ob 19.30 v cerkvi sv. Jurija v Mozirju s sakralno glasbo in v nedeljo ob 19. uri v Celjskem domu z opernimi in operetnimi arijami. Seminar je že peto leto zapored pripravil BK Vokal studio Boštjana Korošca v sodelovanju s Hišo kulture Celje. Desetdnevno delo je ponudilo edinstveno obliko poletnega glasbenega izobraževanja na Celjskem. Ena glavnih prednosti tega seminarja, ki ga vodi mednarodna operna zvezda in priznana pedagoginja Vlatka Oršanić, je njen izrazit individualni pristop k vsakemu študentu in njeno temeljito poznavanje pevske literature vseh stilov, saj njen repertoar obsega več kot 40 nosilnih opernih vlog ter številne vloge v oratorijih, mašah in kantatah. Visoka raven seminarja tako leto za letom privablja glasbenike iz domovine in sosednjih držav. Letos se je prijavilo 25 kandidatov, avdicijo pa jih je opravilo 15, ki prihajajo iz Nemčije, Avstrije, Hrvaške in Slovenije. Vstop prost ^
^ steklarske delavnice, ki jo v nedeljo ob 15. uri v sodelovanju z Društvom steklarjev Slovenije pripravlja Kozjanski park na gradu Podsreda. Delavnico bodo ob sodelovanju steklarski mojstrov, ki bodo prikazovali steklarske veščine, pripravili že drugič, vodili pa jo bodo člani Društva steklarjev Slovenije Karli Holešek, Jože Varjačič in Marjan Matano-vič. Vstop je prost ^
^ zaključnega koncerta 14. festivala mladih kultur Kunigunda v Velenju, ko bosta v soboto ob 22. uri na velikem odru pred eMCe
placem nastopili slovenski metalski skupini Noctiferia in Negligence. Noctiferia izhaja iz čistega death metal gibanja, ki danes doživlja neverjetne prodajne uspehe. Njihov album Baptism At Savica Fall še danes velja za začetek domačega black metal gibanja. Uspeh so doživeli tudi v tujini, ploščo Per Aspera je izdala ameriška založba. Imeli so tudi promocijsko turnejo po osemnajstih evropskih mestih. Poleg Noctiferie bodo Kunigundo za eno leto zapečatili člani zasedbe Negligence. Gre za trashmetalce, ki si po dobrem desetletju dela utirajo pot tudi na svetovne odre. Vstop prost ^
^ koncerta hrvaške alternativne rok skupine LET3 in Makedoncev Superhiks v soboto ob 21.30 v atriju Celjskega mladinskega centra. LET3 so znani tako na
Hrvaškem kot tudi v ostalih državah bivše skupne države. Razlog so predvsem njihovi edinstveni nastopi. Poleg dolgih brkov so njihov zaščitni znak nemalokrat provokativna in vulgarna besedila ter šokantni nastopi v živo, kjer običajno ne manjka golote. Pravijo, da je eden od njihovih ciljev izzivanje kolektivnih čustev. Želijo videti, kako se imajo posamezni narodi radi, kako se sovražijo, zgražajo in doživljajo različnost. Na koncertu bodo obiskovalci slišali tudi makedonsko zasedbo Superhiks, ki bo v petek nastopila na velenjskem festivalu Kunigunda. Gre za šestčlansko zasedbo, ki je nastopala z mnogimi svetovno znanimi in uveljavljenimi glasbeniki. Igrajo mešanico ska in hardcore punk glasbe. Superhiksi so več let zaporedoma prejeli nagrade za najboljši makedonski band. Vstopnina je 5 evrov (le 50 vstopnic) oziroma 7 evrov.
= -fest
Sobota, 21} POHOD
PO HMELJSKI POTI
Pričetek in zaključek pri dvorcu Novo Celje. 14 km dolga pot do ribnika Vrbje, Rimske nekropole v Šempetru in Ekomuzeja hmeljarstva in pivovarstva Slovenije v Žalcu. Prijavnina 5 EUR (darilo, okrepčila ob poti in na cilju)
Petek, sobota in nedelja, 2., 3. in 4. septembra,
EKOFEST
v Ekomuzeju, pri ribniku Vrbje, jami Pekel In v Bio parku NIVO.
Podroben program dogajanja v TIC-u Žalec in na naši
ZGODBE IZ KAMRE
A^amra
'Z,—/www.kamra.si
Delavci Schutzove tovarne v Kasazah leta 1898
Zaposleni v Schutzovi tovarni
Edina ohranjena knjiga zaposlenih v Schutzovi tovarni (arhiva tovarne namreč še niso odkrili) nosi letnico > 1922 in jo hranijo v upravi Kili Liboje. Predstavlja edini neposreden vir podatkov o zaposlenih delavcih, ostalo (npr. matrike župnije Griže) pa so posredni viri.
Iz matrik lahko razberemo, da je Ludwig Richard Schutz v skladu s takratno ustaljeno prakso ob ustanovitvi obrata v Libojah s sabo pripeljal ključno delovno silo. Slikar Johann Schlesinger je pripotoval z ženo, s taščo in z ženino sestro. Prišel je tudi strugar Alois Dosedla, ki je s kasnejšo ženo Katharino, rojeno Kysling (včasih tudi Kyslink), zasnoval močno družino; sinova Franc in Ivan sta se zaposlila v tovarni kot poslikovalca. Nekaj časa naj bi v Libojah delal tudi slikar in izdelovalec vzorč-
nih kalupov August Mítek (1845-1907); tu se mu je rodil sin Ludwig. Skupaj z ostalimi družinami so stanovali v delavski hiši št. 1 v Libojah. Majhna moravska kolonija je v novem okolju živela tesno povezano življenje in rodbinska veja Dosedla se je obdržala vse do današnjih dni. Sčasoma so se priseljenci pomešali z domačini. Iz poročne knjige Župnije Griže je razvidno, da se je leta 1894 poročil Franz Cilenšek, kmečki sin iz Liboj 101, z Anno Dosedla, 21-le-tno hčerjo Aloisa Dosedle. Josef Schlesinger pa se je kot kmečki sin, star 27 let, čigar oče Johann je bil leta 1894 že posestnik v Libojah, poročil z Mario Leskošek iz Liboj 56.
Natančnih podatkov o številu zaposlenih ni. Dr. Ivan Gršak za leto 1870 omenja osem delavcev, ki naj bi izdelali za 5000 goldinarjev
V Stari grofiji - glavni dvorani pokrajinskega muzeja bo v četrtek, 1. septembra, ob 18. uri predavanje mag. Rolande Fugger Germadnik z naslovom To in ono o proizvodnji beloprstene keramike v Savinjski dolini. V lapidariju muzeja je razstavljenih tudi nekaj izbranih kosov beloprstene keramike iz muzejske zbirke.
Uporabljeni vir: Mavrični svet Schutzove keramike, Pokrajinski muzej Celje, 2009. Muzej hrani tudi zbirko Schutzove keramike.
blaga. Največja po številu zaposlenih in obsegu proizvodnje je bila v sosednji dolini ležeča tovarna v Nemškem Dolu (Deutschenthal), ki je imela 36 delavcev. Na edini do zdaj odkriti fotografiji iz leta 1898 lahko naštejemo v libojski tovarni 83 delavcev. Takrat je delovna sila prihajala že iz domače okolice in se po potrebi tudi šolala; zlasti mladi ljudje s spretnimi prsti kot poslikovalci. Poleg slikarjev in slikark je takratni delovni proces potreboval še vrsto poklicnih profilov, za katere so se poimenovanja ohranila v žargonu: šlemar, livar oblik, sukač, sukarica, loščilec, žgalec, tesar, kurjač, zavijač, delavec kapic, strojnik, skladiščnik in pomožni delavec.
Prihodnji teden: O umetniškem oblikovanju znamenite libojske keramike.
ROBERT OŽURA JANKO GERMADNIK
Prva tovarna izdelkov iz bele prsti v Nemške Dolu (Deutschenthal) v Savinjski dolini, 1815-1928, fotografirano pred l. 1900.
OSREDNJA
JIZNICA Celje
Več o digitalni zbirki in drugih domoznanskih zgodbah, ki jih pripravlja Osrednja knjižnica Celje v sodelovanju s partnerji, si lahko preberete na spletnem naslovu www.kamra.si.
Roki razočaran, Fabi ogorčen
Prvi dan svetovnega prvenstva v judu v Parizu se je začel obetavno, s štirimi dobljenimi borbami Roka Drakšiča v kategoriji do 66 kg.
V zadnjih dveh bojih bi moral član celjskega Sanka-kuja zmagati enkrat, pa bi dobil medaljo, toda ni mu uspelo. Osvojil je 5. mesto in izenačil svojo najboljšo uvrstitev na svetovnih prvenstvih (Rio de Janiero, 2007). Boril se je odlično, tudi v pol-finalu proti Brazilcu Leandru Cunhi. Tekmec je uporabljal nedovoljen obrambni položaj, a so sodniki kaznovali Drakšiča, dvakrat, čeprav je bil zelo aktiven, Brazilca pa le enkrat, in še to le nekaj sekund pred koncem borbe. Zaplet se je ponovil v obračunu za 3. mesto z Južnoko-rejcem Čojem. Roki je prejel kazen in krenil na vse ali nič, kar je izkoristil nasprotnik, ki mu je uspel ipon. Drakšič je bil zelo razočaran, česar se iz njegove uradne izjave ni dalo razbrati. Zato pa nas je poklical njegov trener Marjan Fabjan. Bil je ogorčen:
Marjan Fabjan in Roki Drakšič sta bila v torek razočarana in ogorčena v francoski prestolnici.
»Ne morem verjeti, kaj nam delajo sodniki. Upam, da se to ne bo ponavljalo v nadaljevanju prvenstva!« Očitno bo treba tudi spremeniti taktiko bojevanja. Včeraj je nastopila Urška Žolnir, do zaključka naše redakcije se je bori-
la odlično in se prebila do polfinala (z Japonko Ueno). Vse dotedanje štiri dvoboje je dobila predčasno. Danes bo tekmovala Ana Velenšek, jutri pa Lucija Polavder.
DEAN ŠUSTER Foto: SHERPA
Košarkarji Šentjurja, ki se na novo sezono pripravljajo dva tedna, so v ponedeljek odigrali prvo prijateljsko
tekmo.
V Rogaški Slatini so izgubili z domžalskim Heliosom s 74:57. »Glede na to, da se igralci med seboj še spoznavajo, ne morem pričakovati zmag. Zdaj so na vrsti prijateljske tekme, kjer bomo pilili formo,« pove glavni strateg Damjan Novakovič. V klubu je na preizkušnji Anglež Benjamin Lowen, ki bo najverjetneje tudi ostal. Pridružil se mu je novi organizator igre, Američan Patrick Rembren-dts, medtem ko njegov rojak, s katerim je klub prav tako sklenil enoletno sodelovanje, 209 cm visoki Travis Nelson, prihaja konec meseca. »Do konca avgusta bomo sestavili ekipo. Prvi teden v septembru gremo na turnejo po Srbiji, nato pa se bomo začeli taktično pripravljati na že 12.
prvoligaško sezono,« še doda Novakovič.
Polzelani se intenzivno pripravljajo pod vodstvom novega trenerja, še lani igralca, Jerneja Kobaleta. Na treningih je prisotnih večina igralcev lanske ekipe, poleg mladincev sta se jim pridružila 17-letni in 205 cm visoki Valentin Jurkovič in 23-letni Nejc Vodovnik. V sredo pa je Hopse okrepil 204 cm visoki Gezim Morina kot posojen igralec Uniona Olimpije. Od njega se kljub njegovim rosnim 19 letom veliko pričakuje, saj ni novinec v članskih vrstah.
Zlatorog je slaba dva meseca pred začetkom sezone že sestavil moštvo. Kot zadnji se je ekipi Rada Trifunoviča priključil Grega Mali, ki je Lašča-nom dobro poznan. V sezoni 2007/08 je bil s povprečjem 11 točk drugi najuspešnejši klubski strelec, zadnja tri leta pa se je mudil v Grčiji,
Prvoligaša trepetala
Nogometaši CM Celja in Rudarja so se uvrstili v osmino finala pokala NZS. Žreb parov bo v ponedeljek. Med šestnajstimi moštvi je tudi Šentjur, ki je bil prost v 1. krogu.
Celjani so gostovali v severovzhodnem delu Slovenije in premagali tretjeligaša Grad s 3:1. Varovanci trenerja Damjana Romiha, ki je počitek namenil nekaterim svojim nosilcem igre, so povedli z 2:0 po golih Saše Bakariča in Dejana Krljanoviča tik pred koncem prvega dela. Toda v 5. minuti nadaljevanja je zaostanek domačih znižal Krpič. To je Prekmurcem dalo krila in prevzeli so pobudo. Izenačiti jim ni uspelo, razpoložen je bil vratar Amel Mujčinovič, nato so njegovi soigralci trikrat zatresli okvir domačih vrat, in sicer Marijan, Krljanovič in Nukič. V 89. minuti je tretji celjski gol dosegel Tadej Kotnik. Romihov pomočnik Oskar Drobne ni bil zadovoljen: »Zelo vroče je bilo. V prvem polčasu smo nadzirali tekmo, tudi dvakrat zadeli. Drugi polčas pa _ Ne vem, pod vsako kritiko. Nismo dobivali dvobojev, prejeli smo gol. Nato smo kar nekaj časa potrebovali, da smo se pobrali. Domačim so pošle moči, zato smo še enkrat zadeli in odločili tekmo. Zdaj sledi tekma s Triglavom, potem pa se moramo dobro pripraviti na hud ritem, saj bodo tekme ob sredah in sobotah.« Izredno skupščino bo NK CM Celje imel naslednji teden, predvidoma v sredo, ko naj bi bila znana nov pokrovitelj in predsednik kluba.
Tudi Velenjčani so gostovali pri tretjeligašu, toda po »diagonali« proti jugozahodu, v Ilirski Bistrici. Boljši so bili le z 2:1, čeprav so igrali s prvo postavo. Rudar je povedel z 2:0 preko Luke Majcna in Branimirja Djokiča, gol prejel v 40. minuti, potem pa imel precej težav, da je vodstvo ohranil.
MITJA KNEZ, DŠ
Žilnik ponosen
Celjski Šampion je vknjižil prvo zmago v 2. SNL, proti Dobu. Sezono je začel z domačim porazom proti Interblocku (0:4), sledila je osvojena točka v Beli krajini (1:1), nato pa slavje v Areni Petrol.
Trener Jani Žilnik je dejal: »Zelo sem vesel, da so moji fantje, ki so še v pretekli sezoni igrali v 3. ligi, prišli do prve zmage. Sedaj lahko uživajo v 2. ligi in pokažejo, kaj znajo. Tudi tokrat je bilo vzdušje v Areni Petrol dobro, a pogrešal sem malce večji obisk naših navijačev. Tudi predstavnikov medijev je bilo zelo malo. Morda bo po tej zmagi boljše.« Zatem se je ozrl še na samo tekmo: »S fanti sem zelo zadovoljen, saj je ekipa Doba izkušena. Odigrali smo zelo dobro. Pristop je bil takšen, da je bilo v soboto zvečer lepo biti trener teh fantov. V prvem polčasu smo povedli, si ustvarili tudi nekaj priložnosti, a zatem odigrali sedem, osem minut nekoliko slabše, kar so gostje izkoristili. Na srečo po izenačenju niso povedli. To tudi ne bi bilo pravično. V drugem polčasu smo odigrali zelo dobro, dosegli še tri zadetke in zasluženo slavili.«
MITJA KNEZ
(Ne)zaključeno sestavljanje ekip
na Madžarskem, v Zasavju in Domžalah.
Sodelovanje z Elektro je podaljšal 24-letni branilec Tadej Horvat, ki se je v Šoštanju že povsem udomačil. To bo njegova že četrta zaporedna sezona v modrem dresu.
MOJCA KNEZ Foto: TT
Polzelske Hopse, ki so bili v pretekli sezoni šestouvrščeni, bo letos vodil Jernej Kobale ob pomoči Da-mirja Simonoviča.
Rajko Rituper (levo) in Miha Čmer
Čmer in Rituper v Nazarjah
Košarkarski klub Nazarje praznuje deseto obletnico, zato bo pripravil zanimiv turnir pred začetkom sezone.
Danes se bosta ob 17. uri pomerila šoštanjska Elektra in Grosuplje, dve uri in pol kasneje pa še Nazarje in polzelski Hopsi. Jutri bosta še tekmi za tretje (ob 17.00) in prvo mesto (19.30). Košarka je v Nazarjah sicer zaživela že leta 1972, ko je bil ustanovljen KK Glin Nazarje, v katerem so se združevali igralci iz celotne Zgornje Savinjske doline. Ekipa je nastopala v medobčinski košarkarski ligi Celje oziroma II. področni republiški ligi. Največji uspeh je dosegla z osvojitvijo prvega mesta v omenjeni ligi ter uvrstitvijo v 1. B slovensko ligo, toda zaradi neizpolnjevanja tehničnih pogojev oziroma neprimerne dvorane je morala mesto prepustiti drugemu. Klub Glin Nazarje je leta 1978 prenehal z delovanjem, do ponovne ustanovitve košarkarskega kluba v Nazarjah pa je prišlo leta 2001, po izgradnji športne dvorane.
Zdaj člansko moštvo, ki bo tekmovalo v 3. slovenski ligi vzhod, vodi Franci Rupreht: »Ekipa pod mojim vodstvom ostaja skoraj nespremenjena glede na lansko sezono, sestavljena tako rekoč izključno s fanti iz domačega okolja. Okrepila sta nas izkušena in kvalitetna igralca, Miha Čmer in Rajko Rituper. Verjamem, da nam bosta v veliko pomoč, ob igralskih kvalitetah tudi v smislu učenja naših mlajših igralcev.«
DEAN ŠUSTER
NA KRATKO
Nastja izpolnila
cilj
New York: 17-letna Celjan-ka Nastja Kolar je svoj letošnji cilj izpolnila s svojim prvim nastopom na enem od štirih največjih članskih teniških turnirjev na svetu. Uvrstila se je v kvalifikacije grand slama na odprtem prvenstvu ZDA. V uvodnem krogu je izgubila z Grkinjo Eirini Georgatu z 2:1, s 6:4, 4:6 in 6:4.
Še osem dni do 27. ultramaratona
Celje: Prva sobota v septembru je tradicionalno rezervirana za ultramaraton od Celja do Logarske doline. 3. septembra bodo štarti tekov in pohodov v Celju (6.00), Mozirju (9.00), na Ljubnem (10.30) in v Lučah (11.30). Tek na 75 kilometrov bo štel za evropski pokal in pokal Alpe-Jadran. Predsednik Društva maratoncev in pohodnikov Celje Odon Simonič ni zaskrbljen glede udeležbe, do srede so prejeli 300 prijav. Elektronske prijave bodo sprejemali do ponedeljka, prispele po pošti pa še v torek. Zamudniki se lahko prijavijo uro pred štartom in doplačajo 5 evrov.
Kajakaši spet zelo
Kajak dobri
Tacen: Na velikem finalu Teen cupa so celjski kajakaši dokazali, da so vodilni v mlajših kategorijah v Sloveniji in tudi v svetu. Najboljši je bil spet Simon Brus, Martin Srabotnik, ki še sodi v nižjo starostno kategorijo, pa je bil sedmi. Pri U-16 je bil Vid Kar-ner drugi, med U-14 je bil Teo Karner prav tako drugi, Nejc Konda tretji. Med kajakaši-cami do 18 let je bila Tonka Kadilnik tretja. Brus se je s člansko reprezentanco odpravil na zaključne priprave v Bratislavo, kjer se bo 8. septembra začelo SP v kajaku in kanuju lovile norme za OI v Londonu. (DŠ)
PANORAMA
NOGOMET
Pokal NZS, 1. krog: Grad -CM Celje 1:3 (0:2); Krpič (50); Bakarič (43), Krljanovič (45), T. Kotnik (89), Bistrica - Rudar 1:2 (1:2); Brozina (40); Majcen (20), Djokić (32).
SPORTNI KOLEDAR
Sobota, 27. 8. NOGOMET
1.	SL, 7. krog: CM Celje
-	Triglav (18), Koper - Rudar (20.30).
2.	SL, 4. krog, Slovenske Konjice: Dravinja - Aluminij (17).
3.	SL - vzhod, 2. krog, Štore: Kovinar - Tromejnik, Zreče - Stojnci (17).
Štajerska liga, 2. krog: Šentjur - Krško B, Šmarje
-	Marles hiše, Šoštanj - Pohorje (17).
Nedelja, 28. 8. NOGOMET
2. SL, 4. krog: Šmartno 1928 - Bela krajina, Šenčur
-	Šampion Celje (17).
»Ti fantje so naš zaklad!«
Nov trener celjskih rokometašev Vladan Matić navdušil s posebnim obnašanjem ob igrišču, na treningih, s prijaznostjo do vseh _
Po koncu Šaleško-savinj-skega turnirja je bil 41-letni strateg pripravljen na izjave, pogovore, fotografiranja z navijači, podpisovanje ^ Razveselil je goreče pristaše celjskega rokometa, kajti s precej manj zvezdniško ekipo kot lani se je uspel uvrstiti v finale kakovostnega mednarodnega turnirja, nato pa v finalu kar presenetljivo visoko - tudi glede na poraz le teden dni nazaj z Gummersbachom s kar 33:16 - ugnal Gorenje z 32:25.
Rodil se je v Šabcu, na desnem krilu igral za beograjska Crveno zvezdo in Partizan ter madžarski Pick Szeged, kjer je bil sprva še kot igralec pomočnik trenerja, nato pa je moštvo prevzel sredi sezone. S Celjem Pivovarno Laško je podpisal dveletno pogodbo, očitno so v Zlatorogu dobro pretuhtali, komu zaupati »najtežji poklic v našem mestu«.
Že na prvi tekmi Šaleško-savinskega turnirja ste ma-lodane šokirali prisotne s svojim pristopom do tekme (proti Tremblayu). Po vsaki obrambni akciji ste čestitali Vidu Poteku, ga potreplja-li, tudi poljubili. Za vsako obrambo ste v drugem polčasu enako storili z vratarjem Matevžem Skokom, mu prislonili čelo na njegovega, potem sta mu čestitala še preostala vratarja Dejan
Perič in Urban Lesjak. Po prvem poskusu, ko je strel zletel preko vrat, ste Borutu Mačkovšku vzklikali le spodbudne besede. Tretji dan turnirja, v Zlatorogu, ste podžgali še svoja pomočnika, Stanka Ander-luha in Hermana Wirtha, potem pa »popustili« ^
V celjski dvorani je bilo prevroče. Na prvih dveh tekmah v Velenju sem bil na svoji običajni ravni, na tretji pa ne. Očitno nisem več tako dobro fizično pripravljen. Živim pač za vsako žogo, za vsako obrambo. Ne morem se spremeniti, takšen sem in
tak bom vedno. Morda je to komu všeč, marsikateremu ne. Danes sem izgubil dva kilograma. Tako vzdržujem svojo telesno težo (smeh).
Pravijo, da se tako vedete tudi na treningih. Drži?
Gre za mlade celjske igralce, ti so naš zaklad. Najbrž se v zgodovini celjskega kluba še ni zgodilo, da bi bilo v članskem moštvu devet, deset mladeničev starih 18, 19 ali 20 let. Rad jih imam. Imam dva sinova, toda tudi ti fantje so moji sinovi. Treba jim je pomagati, jih ohrabriti, potolažiti, tudi pobožati. Obenem dobro vedo, kdaj
me razkačijo. Toda nočem, da to vidijo drugi. To je naša notranja stvar. Igralci dobro vedo, do kod lahko gredo in katere so njihove naloge. Zdaj smo treninge skrajšali na poldrugo uro, toda so bolj intenzivni. Še vedno se posvečamo igri v obrambi in izvedbi polprotinapadov. Za igro v napadu bomo potrebovali še veliko časa. Sadovi zaenkrat so, obramba je dobra, zelo dobra.
Morda je malokdo resno vzel vašo napoved, da boste iz mladih celjskih igralcev ustvarjali zvezdnike za prodajo bogatejšim klubom.
Vladan Matić v »akciji«. V džinsu, majici in športnih copatah
V to sem še vedno prepričan. Če ne bi bil, tega ne bi izjavil. Če sem lahko postal madžarski prvak s Szegedom, ki je imel trikrat nižji proračun od Veszprema, če sem lahko osvojil tudi madžarski pokal in če sem lahko Ferencvaros rešil pred izpadom, v naslednji sezoni pa ga popeljal do tretjega mesta, potem lahko ta velik klub vrnem tja, kamor si zasluži. Toda ne sam! Le vzajemno s pomočjo vodstva kluba, s temi delavnimi igralci in z navijači. Samemu mi ne bo uspelo. Zato je prišel Dejan (op. p. Perič), zato so tu Pera (Metličić), Toske (Toskić), Luka (Žvižej), pa
Prieto _ In zato vabim Flori-jane, da nas spremljajo ter da živimo in dihamo skupaj.
Pred vami je nova preizkušnja, turnir v srbski Ka-njiži. Kaj pričakujete?
Po velenjsko-celjskem turnirju so imeli igralci dva prosta dneva. Danes bomo zaigrali na turnirju v Vojvodini. Pričakujem, da se bomo v finalu pomerili s Szegedom. Ta obračun bo šele pravi pokazatelj, kje smo. In izvedeli bomo, če smo zadržali odlično formo, katero smo pridobili morda celo prezgodaj.
DEAN ŠUSTER Foto: TimE SLAVKO KOLAR
16
PROSTOVOLJSTVO/ZGODBE
NOVI TEDNIK
Vsak ima nekaj, skupaj smo vse
Kevin Rihtar, direktor Medgeneracijskega centra Hudinja Celje
»Vsak ima kakšen dar, veščino, sposobnost, ki bi jo lahko delil z drugimi. In prav vsak bi bil s takim medsebojnim sodelovanjem tako ali drugače bogatejši,« je prepričan Kevin Rihtar, direktor Medgeneracijskega centra Hudinja Celje. Študent tretjega letnika pravne fakultete je med prostovoljce zašel povsem slučajno in pri tem našel celo plejado možnosti za osebno rast, strokovno izpopolnjevanje in nenazadnje, včasih že staromodno, dobro delo.
K projektu medgeneracijskega centra ga je povabila pobudnica ideje Ana Špat, ki je slutila, da bi bil s svojo pozitivno energijo, znanjem in mladostno zagnanostjo pravi za vodenje zavoda. Nad idejo je bil navdušen. Vsebinska zasnova je začela nastajati že leta 2008, lani pa je center tudi pravno zaživel. Ime je dobil v poklon četrti, kjer se je vse začelo, pokriva pa prostor celotne občine. V prihodnosti ima ambicije celo na državni ravni. »Fizično Mestna občina Celje za razliko od nekaterih občin medgeneracijskega centra še nima. Vendar je tudi to naš dolgoročni cilj. Zdaj gradimo predvsem vsebino in čim širšo mrežo prostovoljcev.« Leto prostovoljstva je za promocijo vsestranskega delovanja na tem področju veliko pomenilo. A kot pravi Kevin, je možnosti še ogromno.
Mladost in starost z roko v roki
»Bistvo našega centra je v tem, da k sodelovanju spodbudimo prav vse starostne in družbene skupine. Že otroke v vrtcu je treba
Kevin Rihtar. Prejšnjo soboto so na bazenu letnega kopališča v Celju skupaj z mladimi prostovoljci pripravili prvo celodnevno medgeneracijsko druženje.
navajati na pozitivno delovanje v skupini. Oni so naša prihodnost. Pomembna baza so tudi osnovnošolci, v srednjih šolah pa nam z obveznimi izbirnimi vsebinami nasproti prihaja tudi šolski program.« Zaradi družinskih in delovnih obveznosti je najmanj interesa za
prostovoljstvo med srednjo, aktivno generacijo. »To je sicer razumljivo, vendar ne samo po sebi sprejemljivo. To generacijo bi radi k sodelovanju povabili z njenim strokovnim znanjem. Včasih se ljudje ne zavedajo, da lahko že s kratkim svetovanjem kot prostovoljci ogromno pripomorejo.« Največ pa si v centru obetajo od upokojencev. »Oni so tisti, ki imajo običajno čas, veliko znanja in izkušenj, hkrati pa si želijo ostati aktivni, v stiku z mladimi in novimi tehnologijami.«
Medgeneracijski center bi tako postal središče, kjer bi se stikali mladost, starost, aktivno delo in počitek, znanje, izkušnje, zabava in kratkočasje. Prostor, kjer bi se starejši lahko naučili uporabljati Facebook in elektronsko pošto, mladi pa bi se naučili kvačkati ali po potrebi dobili brezplačne inštrukcije upokojene učiteljice matematike, na primer o integralih. »Tako bi drug drugega plemenitili in bogatili. Zato pa je v prvi vrsti trenutno najbolj pomembno, da resnično zgradimo trdno in veliko mrežo prostovoljcev.« Pri tem že zdaj sodelujejo tudi s strokovnimi socialnimi službami, gospodarstvom in drugimi.
Prostovoljstvo tudi med odvetniki?
Kot pravi Kevin, so včasih za prostovoljce veljali samo gasilci in pripadniki civilne zaščite. »Z vsem spoštovanjem do teh služb, ki so vse hvale vredne, pa se ljudje premalo zavedamo, da z mnogimi banalnimi malenkostmi lahko na življenje v skupnosti vpliva-
mo še bolj kot oni.« Na drugačno pojmovanje prostovoljstva je vplival tudi nov zakon, ki je po srečnem naključju sovpadel prav z ustanavljanjem centra. »Včasih se je prosto-voljstvo enačilo s popolnim altruizmom, z vložkom svojega časa in tudi denarja. Danes je jasno, da tega ne moremo in ne smemo pričakovati.« Še več, Kevin je prepričan, da če te neka oblika prostovoljstva osebno ne bogati in veseli, pač ni prava zate. Sam je motivacijo za delo našel tudi zaradi pravnega urejanja delovanja zavoda. »Vsak dan znova vidim, koliko pravniškega znanja je pri tem potrebno in koliko se lahko tudi sam naučim. Mislim, da je to izvrstna izkušnja tudi s profesionalnega zornega kota.« Čez deset let se Kevin še vedno vidi v centru Hudinja. Hkrati pa ga kot pravnika zanima odvetništvo. Če vedno nasmejan Kevin skoraj pooseblja poslanstvo zavoda, pa imamo ob poklicu odvetnika že klišejsko podobo dragih uslug, kjer se že podajanje kljuke na vratih primerno zaračuna. Kevin opozarja, da se vsako znanje, še posebej specialistično, pač primerno plača. »Vseeno pa bi bilo prav, da bi tudi odvetniki malo razširili svoja obzorja in kdaj kaj naredili v duhu prostovoljstva,« zaključi Kevin. Ali bi to naredili tako zavzeto kot za plačilo, je seveda večna dilema. Odgovor pa je predvsem odvisen od srčnosti posameznika. Ta pa se goji in krepi tudi v delovanju ustanov, kot je Medgeneracijski center Hudinja Celje.
SAŠKA T. OCVIRK Foto: GrupA
ZGODBE, KI JIH PISE ŽIVLJENJE
Z močjo in voljo premagala raka
Fanika Sikole: »Slej ko prej se vse obrne tako, kot je treba
Nasmejana, dobre volje in polna energije Fanika Sikole, 51-letna Laščanka, nam je v pogovoru zaupala svojo sicer težko zgodbo. Izkušnjo, ki bi nekatere pahnila v obup in brezizhodnost. Toda naša sogovornica je bila močnejša. Z voljo in notranjo močjo je pred tremi leti premagala hudo bolezen - raka na prsih. »Pridejo trenutki, ko je težko, ko začneš razmišljati, kako bi bilo, če ^ Vendar s pesimizmom ne prideš daleč. Na stvari je treba gledati vedno pozitivno in optimistično,« pove in se nasmehne mama 30-letne hčere in 12-letnega sina.
Za diagnozo je izvedela februarja 2008, ko sta z zdravnikom pri pregledu našla zatrdlino v dojki. Sledila sta odvzem vzorca tkiva in natančen pregled le-tega. »Spominjam se, da je bil četrtek. V ponedeljek so me že klicali, da moram nujno v bolnišnico. Vse se je dogajalo tako hitro, da takrat sploh nisem imela časa dojeti, kaj se je pravzaprav zgodilo. Prišlo pa je za menoj kasneje je pojasnjevala. »Razmišljala sem o sinovem obhajilu, ki je bil tistega leta junija, sledila je še poroka moje hčere, mene pa so čakale terapije _ Vse to mi je rojilo po
V Celju deluje Skupina za samopomoč žensk z rakom dojke, ki ima mesečno tudi redna srečanja. Vsako drugo sredo v mesecu se ženske s podobnimi zgodbami srečajo ob 15. uri v sejni sobi kirurške službe Splošne bolnišnice Celje. Prostovoljke iz skupine opravljajo tudi obiske pacientk v bolnišnicah, v pogovoru pa jim pomagajo in svetujejo. Prostovoljka je v Celju na voljo za individualni pogovor vsak ponedeljek med 15. in 17. uro, dosegljiva pa je na številki 041 475 716.
glavi _ Potem pa vidiš, da od vseh teh skrbi nimaš nič in da so le še dodaten stres.« Zaradi zdravstvenih zapletov po operaciji naša sogovornica ni mogla nadaljevati dodatne terapije, zdravljenje se je po operativnem posegu nadaljevalo samo s tabletami. Tako je še danes. »Je, kar je. Ne želim se obremenjevati s tem.«
Vas je česa strah, jo vprašamo. »Ne,« je kratka v odgovoru. »Pred kratkim sem morala spet na pregled, kjer so mi ponovno našli sumljivo tvorbo. Bila je spet potrebna operacija, vendar tkivo ni bilo rakasto. Seveda mi v času, ko sem čakala izvide, ni bilo prijetno, a sem ves čas razmišljala pozitivno,« razloži. Ravno pozitiven pogled na svet, ki ga je Sikoletova gojila že od rane mladosti, ji je pomagal v največji borbi v njenem življenju. »Najbolj pa hči,« doda. Obenem pojasni, da nikoli od dneva, ko je izvedela za bolezen, ni iskala odgovora na eno najbolj uničujočih ali očiščujočih vprašanj ob takšni novici: zakaj.
Čas »zase«
Toda bolezen ni bila edini udarec zanjo. Leto dni zatem, ko je izvedela za diagnozo, ji je zaradi bolezni umrl partner, ki ji je pred tem ves čas stal ob strani. »Doma imamo kmetijo, ki zdaj nekako >miruje<. Ko sem se spopadala z boleznijo, je mož na kmetiji postoril vse tudi namesto mene pripoveduje. In v delu pogovora, kjer beseda nanese na moža, se zresni in ostane brez nasmeha. »Toda moraš dalje še doda. Resna je tudi, ko govori o svojem 12-letnem sinu. »Imam občutek, da od vseh najbolj trpi on. Sprva ni vedel, kaj takšna bolezen pomeni, kaj lahko pričakuje, izgubil je že očeta. Toda v pogovoru sem mu vlila novega upanja in mu stvari pojasnila,« nam pove.
Fanika Sikole še vedno dela, čeprav je njen delavnik zdaj krajši za štiri ure. V času operacij zaradi odsotnosti v službi težav ni imela. Se je pa gospodarska kriza dotaknila tudi njenega delodajalca in stvari so nekoliko negotove, toda sogovornica zaradi tega ne želi skrbeti. »Nekako bom že. Veste, se mi zdi, da se ne glede na to, kaj se v življenju zgodi, slej ko prej vse obrne tako, kot je treba
Fanika Sikole
Življenje jo je marsičesa izučilo v zadnjih letih. »Včasih >ni bilo časa< za kakšne stvari. Zdaj >čas< najdem. Zase. Grem na kakšen izlet, sprehod. Počnem to, kar včasih nisem,« razloži. Zdaj je dala sebe na prvo mesto, razberemo iz njenih besed. V tem času je v svoje življenje spustila nekaj novih prijateljev, izgubila jih ni.
»Veliko mi je pomagala skupina za samopomoč bolnicam z rakom. Njihova prosto-
voljka me je obiskala v bolnišnici takoj po operaciji, me seznanila z možnostjo obiska te skupine. Čeprav sem sprva imela pomisleke o tem, da bi se skupini pridružila, sem se ji priključila in bila krasno sprejeta. Besede, ki sem jih slišala na srečanjih, so mi zelo veliko pomagale in priporočam vsem s podobnimi zgodbami, da se odločijo za takšno skupino. Marina Burjan (prostovoljka celjske skupine, op. p.) mi je bila izreden navdih.«
Pogovori pomagajo, pravi. »Če stvari in misli o tej bolezni, svoji izkušnji držiš v sebi, ni dobro. Treba je o tem govoriti. Tudi v javnosti. Ne le v času, ko je svetovni dan boja proti raku! Slišati je treba tudi zgodbe ljudi, ki so na novo zaživeli,« je vzpodbudna Sikoletova, ki malo v šali, malo zares raka primerja z angino. »Glejte, imaš angino, jo preboliš in greš dalje.« Ljudje so o tej bolezni danes že dobro poučeni, a kljub temu je dobrodošla vsaka informacija, kje poiskati pomoč, če izveš takšno diagnozo. »Tudi jaz sem prej mislila, da se mi kaj takega ne more zgoditi. Napaka. To se lahko zgodi vsakemu.«
SIMONA ŠOLINIČ Foto: GrupA
Kolumbija - več kot kokain, kava in lepa dekleta
Dežela, ki se je še vedno drži mnogo stereotipov preteklosti, povezanih z drogo in s terorizmom, je danes ena od držav z najsrečnejšim prebivalstvom in z največ prazniki na svetu. Če k temu prištejemo še pokrajinsko raznolikost od Amazonije preko Andov do Pacifika in Karibov ter tudi povsem upravičen sloves lepote Ko-lumbijk, njihov nacionalni slogan pove vse: Kolumbija je strast - edino tveganje je, da boste želeli ostati!
Prebujajoča simpatija do španskega jezika in latino kulture sta začetek moje delovne poti postavila na drug konec sveta. Po nepozabni izkušnji zadnjega študijskega leta v Španiji so se mi želje odprle za nov izziv, saj sem želel ostati v aktivnem stiku s španščino, z drugimi kulturami ter spoznati še nekaj neevropskega. Na kolumbijski univerzi so me s pomočjo programa mednarodnih praks izbrali za asistenta za psihologijo in internacionalizacijo inštitucije, zdaj pa delam v pisarni za mednarodne odnose večje univerze v sosednjem mestu, a še vedno ostajam v stiku s psihologijo pri raziskavah in razvoju strategij boja proti zasvojenosti z drogo.
Proizvodnja in preprodaja kokaina, marihuane in drugih prepovedanih substanc ostaja pereč problem Kolumbije, na drugi strani sta seveda nasilje in zasvojenost, ki prideta s temi posli. Vendar je pomembno poudariti, da se je situacija v zadnjih dvajsetih letih občutno spremenila, tako v nacionalnih politikah do narkotrgovine in spoprijemanju s problematiko zasvojenosti kot v splošni stopnji varnosti v državi. Kolumbija vlaga ogromno v vojaške namene, desničarska politika jo postavlja v položaj večnih napetosti s sosedskimi državami in preostalo levousmerjeno Južno Ameriko, medtem ko je na mnogih področjih zaveznica ZDA, predvsem v boju proti drogi in terorizmu.
Brez kulturnega šoka
Kulturnega šoka nisem doživel, Kolumbija vsaj na ur-
bani ravni ni tako drug svet, kot si marsikdo predstavlja. Še več, prej sem bil presenečen glede nekaterih ureditev in vizij, predvsem na izobraževalnem področju. Ena ura vožnje iz mesta seveda postreže z drugačno sliko. Borne kolibe, ki so mini trgovine, restavracije in domovi obenem, so še vedno vsakdan velikega dela prebivalstva. Na vseh prometnih cestah, križiščih in avtobusih je ogromno prodajalcev skoraj vsega. Ugodna klima in geografija sta razlog za obilico (vrst in količine) sadja, ki ga lahko zelo poceni kupite na vsakem vogalu, prav tako tradicionalne arepe iz koruznega testa, ki so značilne za dobršen del države. Ker svetovna finančna kriza skoraj ni vplivala na ekonomijo Latinske Amerike, je zanimiv podatek, da je stopnja brezposelnosti v Kolumbiji enaka tisti, ki jo je dosegla Slovenija v zadnjem letu. Kljub temu živi polovica prebivalstva pod pragom revščine.
Manizales - svetovna prestolnica kave
Moja izkušnja se je začela v Manizalesu, za kolumbijske razmere majhnem mestecu centralne Kolumbije, zgrajenem na razgibanem andske-
Najvišje palme na svetu v dolini Kokora, ki so tudi eden nacionalnih simbolov Kolumbije.
mu reliefu na nekaj več kot dva tisoč metrih nadmorske
višine. Ob lepem vremenu nudi spektakularne razglede
Tipična antiokvijska arhitektura v vasici Guatapé
Domačinka, v ozadju popularna zgodovinsko-turistična destinacija Kartagena ob Karibskem morju
okoliških zelenih gora in na bližnji vulkan, ki je v obdobjih zime prekrit s snegom. V tem geografskem pasu poznajo le poletje in zimo, ki se menjata 4-krat letno, razliko med njima predstavljajo nekoliko več dežja ter nižje temperature pozimi (ki kljub temu ne padejo pod 12 stopinj). Poleg toplega vremena je mesto znano tudi po gostoljubnosti prebivalcev, ki so kot tipični Južnoameri-čani odprti, komunikativni in pripravljeni pomagati. Mani-zales je del najbolj bogatega območja pridelave kave v Kolumbiji, kljub temu Kolumbijci najboljšo kavo izvozijo,
zato se je treba kar potruditi, če bi jo želeli poskusiti.
Medellín - mesto večne pomladi
Nekoliko severneje od Manizalesa leži trimilijon-ski Medellín. Drugo največje kolumbijsko mesto se je iz enega najnevarnejših in krvavih območij na svetu v času narkotrafikantskega mogotca Pabla Escobarja preoblikovalo v napreden poslovni in kulturni center, ki v marsičem prehiteva celo prestolnico. Edino kolumbijsko mesto z metrojem se ponaša s številnimi muzeji, gledališči, kulturnimi centri, parki, modernimi univerzami in knjižnicami ter športnimi centri. Ti so brezplačno odprti za javno uporabo, največji med njimi se razprostira na skoraj tristo tisoč kvadratnih metrih in je prizorišče največjih športnih dogodkov, med njimi nedavno preteklega svetovnega prvenstva v nogometu za mlade, ki je tudi med Kolumbijci šport številka ena. Mesto je znano kot latinskoameriški Milano, nasploh pa je tekstilstvo ena močnejših industrij Kolumbije.
Medellín je obenem prestolnica širše etnografsko-kulturne regije Paisa in pokrajine Antiokvija, v mesto pa sem se preselil ravno ob začetku največjega tradicionalnega praznovanja njihovih običajev, festivala cvetja. V času prireditve prebivalci okoliških vasi z večurnim sprevodom predstavljajo ogromne cvetne konstrukcije, ki jih po starih običajih pripravljajo vsako leto, saj
je cvetje njihov pomemben izvozni produkt. Seveda praznovanje ne gre brez piva (tu bi zlahka našli podobnost z laškim Pivom in cvetjem) in glasbe. Vsak Kolumbijec, ki se ceni, pleše vsaj salso, pa merenge, nacionalno kumbi-jo ali vallenato. Med mladimi je predvsem popularen por-toriški reggaetón, ne pozabimo pa seveda na Shakiro in Juanesa, oba svetovno znana kolumbijska izvajalca.
Septembra se nam bo v rubriki PISMO IZ _ pridružil Celjan Pavli Platovšek, mlajši, avtor tokratne reportaže, ki dela kot asistent mednarodnega sodelovanja na kolumbijski univerzi.
Za konec še seveda o ljudeh, ki dajejo slehernemu mestu tisto pravo vsebino. Tukaj najdemo vse odtenke barve kože, od avtohtonega prebivalstva, črncev in belcev do mesticev, afrokolum-bijcev in drugih kombinacij, zato ksenofobije ne poznajo. Njihove najpomembnejše vrednote so povezane z družino in s prijatelji, celo v poslovnih zadevah pogovor nemalokrat naleti na te teme. Ko si prepoznan kot prijatelj, je zaupanje zato visoko in so vedno pripravljeni pomagati in deliti: »mi casa, tu casa« oziroma moja hiša je tvoja hiša. Medellín pa je znan tudi po najlepših mladenkah v deželi, kar mestu z nenehno pomladanskim vremenom daje svojevrsten pečat. Toliko o mojem tveganju.
PAVLI PLATOVŠEK, ml.
Zakaj tatovi zavijajo kamne v ukradene žlebove?
Najbolj pestro je na počivališčih - Umorov ni veliko, so pa odmevni _
55-letni Franci Feldin, ki je pred slabimi 14 dnevi pri Slovenskih Konjicah ubil 42-letno ženo, je še vedno v bolnišnici, saj je obstrelil tudi sebe. Preiskovalni sodnik ga še vedno ni zaslišal, ker Feldin menda za to še ni sposoben. Umori oziroma uboji na Konjiškem niso ravno pogosti, čeprav se jih je pred leti tam zvrstilo kar nekaj. Večinoma so se dogajali za družinskimi zidovi in so vsi preiskani. Nek moški je pred več leti umoril ljubimca svoje partnerke, grozljiv umor, ki ga je storil moški z območja Slovenskih Konjic, se je že pred časom zgodil na Hrvaškem, kjer je umoril svojo babico, njeno truplo pa razkosal. V Zrečah še pomnijo tragedijo, ko je mladostnik še ne tako dolgo nazaj umoril svojega znanca.
Predvsem zaradi nasilja v družini konjiški policisti izrečejo kar nekaj ukrepov prepovedi približevanja žrtvi. »V približno 10 odstotkih se zgodi, da nasilneži ukrepa ne upoštevajo,« razlaga komandir Policijske postaje Slovenske Konjice Ivo Kos. »Pozna se, da je Konjiško večinoma podeželje,« še dodaja Kos. Kar nekaj žensk, ki so žrtve, se odloči partnerja kljub nasilju sprejeti nazaj, saj menijo, da dela na kmetiji ali doma brez njega ne bodo zmogle, četudi bo kmalu padel nov udarec. Neverjetno, a resnično.
Bolj kot po umorih pa je območje, ki ga pokrivajo konjiški policisti, znano po ropih. Čeprav število teh sploh ni visoko, so toliko bolj odmevni. Spomnimo le na letošnji majski rop banke v Vitanju, kjer sta neznanca odnesla kar ne-
Ivo Kos. Kolegi ga opisujejo kot strogega in doslednega. Toda vedo, da bo za svoje zaposlene kadarkoli zastavil svojo besedo in jim pomagal.
kaj denarja. Da je stvar še bolj skrivnostna, velja omeniti, da se je rop zgodil skorajda na obletnico prvega ropa te banke. Leta 2001 sta skoraj ob istem času prav tako dva roparja iz banke odnesla takratnih šest milijonov tolarjev. Ropa sta do danes še nepreiskana. Zakaj je roparjem Vitanje, ki je za nekatere »bogu za hrbtom«, tako priljubljeno? Ravno zato, razlagajo nekateri. Območje je še dokaj nenaseljeno in storilci menijo, da imajo pač več možnosti za pobeg, ne da bi jih policisti prijeli. Če se ropi na takšnem območju zgodijo, policisti tudi vedo, da so zagotovo dobro načrtovani.
Prebrisanci
Imajo pa tamkajšnji policisti kar veliko dela s tatovi bencina in nafte iz tovornih vozil na parkiriščih ali avtocestnih počivališčih. »Oh, so zelo zviti in preračunljivi,« doda Kos. H
konjiški policijski postaji tako spada avtocestno počivališče Tepanje, kjer se dogaja marsikaj. Tako so nepridipravi tudi zelo spretni. Iz tovornjakov ukradejo bencin, ne da bi vozniki, ki morda v vozilu počivajo, karkoli opazili. »Primerov, ko bi omamljali voznike, da jih lahko okradejo, zaenkrat v Sloveniji ni. Se pa to dogaja v tujini. Čeprav storilce izsledimo, naletimo na težavo pri sodelovanju s tujino, če gre za tujce. Tam tatvine, kjer je na primer povzročena škoda manjša, ne obravnavajo kot kaznivo dejanje, zato na tej točki naletimo na težave, saj je težko izmenjavati informacije,« pojasnjuje Kos. Se pa na počivališčih dogaja tudi, da se storilci tja pripeljejo v več vozilih. Ko iztočijo več sto litrov bencina iz tovornjakov, ga pretovorijo v svoje avtomobile in odpeljejo, nato se odpravijo krast na naslednje počivališče.
Lani in letos se na Konjiškem ni zgodila nobena tragična prometna nesreča. Manj je je tudi telesnih poškodb v nesrečah. Se pa opazi, da je tudi tam velik problem pri voznikih alkohol. »Udeleženci vseh prometnih nesreč niti ne prijavijo, če se med seboj sporazumno dogovorijo. Dosledno pa prijavijo nezgodo, ko opazijo, da je eden od udeležencev v njej morda pijan,« dodaja komandir Ivo Kos.
Med tatvinami postavijo tudi »stražo«: eden od storilcev je skrit pri uvozu na počivališče. Če opazi policijsko patruljo, obvesti kolege, ki se poskrijejo ali pobegnejo. Se pa policija na počivališča pripelje tudi v civilu, toda kradljivci so že tako naučeni, da policiste kaj hitro spregledajo. Ne pa vse, saj jih konjiški uniformiranci uspešno polovijo.
Čeprav se tatovi lotevajo novih »strategij«, je še vedno zanje uspešna ta, da voznike, ki so na počivališčih, prepričajo, da imajo prazne pnevmatike ali da je nekaj narobe na njihovih vozilih. Ko se voznik odpravi pogledat, izkoristijo priložnost in pokradejo denarnice in torbice. Nasilni v večini primerov niso, se je pa že dogajalo, da je voznik nekega storilca zagrabil za roko, ko je opazil, da ga je okradel, nakar je tat iz žepa potegnil nož in mu zagrozil, nato pa torbico spustil in zbežal. Na počivališčih je na tak način pestro vsaj trikrat na teden.
Na Rogli se predvsem v zimskem času zgodi kar nekaj smučarskih nesreč. Vsako zimo zaznajo večje število hudih poškodb. V zadnjih letih sta se na Jurgovem in na Mašinžagi zgodili tudi dve smrtni nesreči.
So pa »z vsemi žavbami namazani« tudi poklicni vozniki. Menda se celo dogaja, da si tuji vozniki med seboj prodajo nafto oziroma bencin, nato pa slovenski policiji prijavijo, da so jim gorivo ukradli. Ker je slovenska država zanje zelo ustrežljiva, jim uradniki izstavijo vse potrebne listine,
na podlagi katerih je razvidno, da je prišlo do tatvine - sicer težko dokazljive - čeprav si je voznik več sto evrov od bencina, ki ga je prodal sam, mirno spravil v žep.
Kraje orodja, žlebov _
Kar nekaj je na območju Slovenskih Konjic, Zreč in Vitanja, ki jih pokrivajo policisti PP Slovenske Konjice, tudi vlomov in manjših tatvin. Tako že redno izgineva največkrat vrtno orodje. Za temi kaznivimi dejanji stojijo večinoma posamezniki, ki ne delujejo v skupinah. Večji problem Kos vidi v tatvinah barvnih kovin. Tudi tu so tatovi že prebrisani. Zakaj? »Ko nekje ukradejo žlebove, jih enostavno sploščijo, zavijejo in prodajo. Da bi dobili več denarja, poskrbijo, da žlebovi tehtajo več, tako da vanje zavijejo tudi dva do trikilogramske kamne,« nam razloži Kos. To
se je na njihovem območju že dogajalo. Med manjši kriminal spada tudi vandalizem, ki ga je več predvsem v zimskem času na Rogli in v Zrečah. »Slovenske Konjice so bile do zdaj že večkrat označene za zelo urejen kraj in prebivalci so postali bolj pozorni, občutljivi. Hitreje prijavijo, če opazijo kje kaj sumljivega. Sicer pa Kos, ki je že od mladih policijskih nog zvest Slovenskim Konjicam, omeni še eno lastnost svojih občanov. »Opažam, da so ljudje izredno marljivi, skoraj vsi delajo v službah, nato še na kmetijah doma. So spoštljivi drug do drugega in načelni. Zato želimo policisti slediti njihovim lastnostim, kar ljudje tudi čutijo. In to se je pred leti pokazalo v anketi, v kateri je 90 odstotkov vprašanih dejalo, da se počutijo varno in da zaupajo policistom,« še razloži.
SIMONA ŠOLINIČ Foto: TimE
Nekdanja Konusova stavba, ki je danes zapuščena, je vabljiva predvsem za mlade, ki se tam občasno zbirajo ob alkoholu in marihuani ^
Z nadvozov vas bodo »streljali«
Policisti uvajajo nov način merjenja hitrosti
Pri ročnem načinu merjenja hitrosti je naprava usmerjena proti vozilu, meritev pa se sproži s pritiskom na sprožilec. Šest slik, ki se prikažejo na zaslonu, se nato shrani na pomnilniško kartico.
Z novim laserskim merilnikom hitrosti, radarjem TraffiPatrol Video, bodo policisti na slovenskih avtocestah poskušali ujeti tiste voznike, ki znatno prekoračujejo dovoljeno hitrost, saj neprimerna oziroma neprilagojena hitrost še vedno ostaja poglavitni vzrok za prometne nesreče. Večina voznikov na avtocestah spoštuje omejitve hitrosti, na kar kaže podatek o številu prometnih nesreč, ki jih je bilo v letošnjem polletju 871, lani pa 1019, vendar so bile posledice letos hujše.
Šest takšnih radarjev bo prenosljivih, policisti bodo morali najti le ustrezen nadvoz, ki jim bo zagotovil varno merjenje hitrosti. Radar TraffiPatrol, ki lahko deluje v dveh merilnih načinih, ročnem ali avtomatskem, sestavljata kamera in enota za merjenje hitrosti, ki se vrši preko zaslona na dotik in tako omogoča enostavno delovanje. Predstavitev
radarja je sovpadala z evropskim usklajenim nadzorom hitrosti, ki ga organizira evropska zveza prometnih policij, TISPOL, in večina evropskih policij v tem času izvaja poostren nadzor. »Hitrost je ključna za varno udeležbo v prometu in s poostrenimi nadzori želimo vplivati na voznike na spremembo voznih navad in jih vzpodbuditi k varni vožnji. S tem lahko največ storijo za prometno varnost, ne le svojo, ampak tudi drugih udeležencev v prometu,« je dejal Robert Vehovec iz Sektorja prometne policije Generalne policijske uprave.
Merilniki, s katerimi bodo policisti skušali kaznovati najhitrejše voznike, tiste, ki dosegajo hitrosti več kot 170 km/h, niso novi, saj jih imajo v uporabi že pet let, gre le za novo metodo dela. Naprava je pri avtomatskem načinu merjenja usmerjena proti registrski tablici, slikovni podatki pa se shranijo na
pomnilniško kartico. Za vsako posamezno kršitev se shrani šest slik, s katerimi policisti dobijo trajne dokaze o pravilni meritvi, ki zabeleži hitrost na območju od nič do 250 km/h in na razdalji od 30 do 400 metrov.
Glede na pretekla leta beležijo na celjskem avtocestnem odseku nekoliko manj prometnih nesreč in do zdaj še ni bilo smrtnih žrtev, bile pa so štiri osebe hudo poškodovane, nekaj jih je imelo lahke poškodbe. Pomočnik komandirja Postaje prometne policije Celje Boštjan Cugmas pravi, da so poleg hitrosti med vzroki tudi premiki z levega na desni prometni pas in varnostna razdalja predvsem pri voznikih tovornih vozil. Pri meritvah gre predvsem za to, da se upošteva trenutek presenečenja voznika, ki se ga nato lahko tudi ustavi na primernem mestu ali pa se mu sliko pošlje po pošti.
ANJA ŠROT, foto: TimE
Ta teden je odjeknila novica, da je Višje sodišče v Celju razveljavilo sodbo celjskemu policistu Mateju Boberi in primer vrnilo v ponovno sojenje. Boberi so sodili zaradi povzročitve hude telesne poškodbe Na-serju Beriši, v katerega je streljal leta 1999, medtem ko je ta bežal pred policistom. Beriša je zaradi hudih poškodb nato umrl. Celjski policisti so zaradi odločitve višjega sodišča ogorčeni.
Sodnik Martin Jančar je namreč takrat v razlagi sodbe dejal, da je »obtožba glede kaznivega dejanja povzročitve posebno hude telesne poškodbe zavrnjena.« In nadaljeval, da »je pa bilo storjeno kaznivo dejanje povzročitev smrti iz malomarnosti.« Po njegovem sankcije ni možno izreči, saj je to dejanje zastaralo 23. aprila 2009. »Odločitev za uporabo pištole je bila preuranjena. Šlo je za nezavestno malomarnost,« je lani še dejal predsednik sodnega senata Martin Jančar. Drugače rečeno, sklepati je, če sodni postopki ne bi tako dolgo trajali, bi policistu izrekli kazen zaradi povzročitve smrti!
Že lani so bili policisti na nogah, Bobero so na zadnjo sodno obravnavno prišli mno-
žično podpret, kar je sodnik dojel kot svojevrsten pritisk. Celjsko sodišče je tako na nek način »spretno« zaključilo ta primer, so bili menili policisti. Bobero pravzaprav ni ne obsodilo ne oprostilo. To, da je bilo storjeno kaznivo dejanje povzročitev smrti iz malomarnosti in da je že zastaralo, namreč sploh ni bil predmet obtožbe, zato si okrožno sodišče ne bi smelo dovoliti o tem v razlagi sodbe sploh razpravljati.
Lansko sodbo je kot »sa-lomonsko rešitev« označil Boberov zagovornik Daniel Planinšec. Tokrat nam je v pogovoru dejal, da je razveljavitev sodbe katastrofa za policista, ki bo moral čez vse postopke, vsa dokazovanja še enkrat. Je pa odločitev višjega sodišča dobrodošla za Beriševe, ki ves čas trdijo, da policist ne bi smel streljati. Vsa ta leta se je govorilo o številnih grožnjah policistu in njegovi družini, vendar so Beriševi svojci zanikali, da bi bili krivi za grožnje.
Sojenje se bo zdaj moralo začeti znova in pred spremenjenim senatom, kar pomeni, da procesa ne bo več vodil sodnik Martin Jančar. Na njegovo mesto bo sedla sodnica Jožica Arh Petkovič.
Voznik za leto dni v zapor
Kar na eno leto zapora so na Okrožnem sodišču v Celju v torek obsodili 23-letnega Žana Breznika. Leta 2008 je v Celju na prehodu za pešce v križišču Mariborske in Podjavorškove ceste zbil Damjano Hauko in jo pri tem hudo poškodoval.
Breznik se je s kolegi peljal z zabave, na kateri je pred tem užival alkohol, tudi drugače naj bi takrat že imel težave z opijanjem. Ko je v križišču zavijal levo, je zbil peško, ki je po trčenju padla na streho vozila, kjer jo je 23-letnik vozil še nekaj sto metrov, nato vozilo ustavil in pobegnil. Sodili so mu zaradi povzročitve prometne nesreče iz malomarnosti in opustitve pomoči poškodovanki. Po nesreči naj bi poškodovani peški, ki je zaradi poškodb morala tudi na operacije, posledice pa čuti še danes, napisal opravičilo, toda Haukova je v sodni dvorani dejala, da pisma nikoli ni dobila, čeprav naj bi bilo to poslano s priporočeno pošto. Ko bo zaporno kazen presedel, bo začelo teči še obdobje enega leta, ko ne bo smel voziti, so še določili v izreku kazni. Breznik je bil do zdaj zaradi vožnje pod vplivom alkohola že kaznovan. Je pa psihiatrična izvedenka presodila, da je bil zaradi alkohola v bistveno zmanjšani prištevnosti.	SŠol
Kaj se dogaja s primerom Žmavc?
Takole je bilo lani v sodni dvorani, ko se je končalo sojenje Mateju Boberi. Menda je bila varnost na sodišču in v njegovi okolici takrat poostrena kot še nikoli doslej.
Med policisti je spet završalo
Primer Bobera spet na začetku - že tretjič
So se pa v sredo na odločitev višjega sodišča ostro odzvali tudi v Sindikatu policistov Slovenije, katerega član je tudi Bobera: »Ogorčeni smo nad počasno >pravičnostjo< našega sodstva, ki potrebuje eno leto, da odloči o pritožbah na izrečeno sodbo in po dvanajstih letih od dogodka vse skupaj ponovno vrača nazaj v sojenje. Pričakovali smo potrditev oprostilne sodbe in zavrnitev obrazložitve razsodbe predsednika senata, s katero bi se končno končal ta dolgotrajni proces. Ponovno poudarjamo, da sta policija in pristojno tožilstvo po letih preiskav ugotovila, da je bilo prisilno sredstvo uporabljeno strokovno in zakonito. Mateju Boberi bomo še naprej z vso podporo stali ob strani. Delali bodo tudi na tem, da se v Sloveniji spremeni sistem obravnave in ukrepanja proti policistom,« še dodajajo. »V primerih, ko pristojno tožilstvo ugotovi, da je policist opravljal svoje poslanstvo strokovno in zakonito, slednjega ne bi smelo biti na zatožni klopi,« zaključujejo. Kdaj se bo že tretje sojenje policistu začelo, še ni znano.
SŠol
Foto: SHERPA (arhiv NT)
Na Okrajnem sodišču v Celju naj bi potekala preiskovalna dejanja v primeru celjskega splošnega zdravnika Andreja Žmavca. Kot smo razkrili lani septembra, naj bi zdravnik neupravičeno jemal narkotike in jih uporabil v zasebne namene. Takrat nam je pojasnil, da naj bi jih porabil zaradi hudih bolečin v hrbtenici. Celjski kriminalisti so ga nato ovadili zaradi poneverbe in neupravičene uporabe tujega premoženja.
»Posamezna preiskovalna dejanja« naj bi na sodišču pomenila zaslišanje nekaterih prič, verjetno zaposlenih v celjskem zdravstvenem domu, pri čemer naj bi strokovnjaki medicinske fakultete že izdelovali izvedensko mnenje, v katerem bodo pojasnili svoje stališče glede zdravnikove porabe dolan-tina, sicer močnega narkotika, ki se v Sloveniji sploh ne sme več predpisovati. Naj spomnimo, da je za naš časopis lani spregovoril tudi eden od celjskih zdravnikov, ki je potrdil zgodbo Žmavca, ki naj bi že dlje časa čakal na težko operacijo hrbtenice in trpel zaradi izjemno hudih bolečin. Na sodišču naj bi se postopek preiskave
končal do konca septembra, nato naj bi sledila odločitev okrožnega tožilca o tem, ali bo dokazov za sestavo obtožnice dovolj ali ne. Lahko se namreč zgodi, da bo tožilec ovadbo tudi zavrgel.
Na drugi strani zadevo že več mesecev »meljejo« zdravniški tožilci pri Zdravniški zbornici Slovenije. Tako imenovani »pripravljalni postopki« še niso končani. »V teh postopkih se namreč zberejo listinska dokazila, izjave prič in mnenja strokovnjakov, ki so pomembna za nadaljnje odločitve. Tako so bila v tem času že pridobljena dodatna strokovna mnenja ter izvedena zaslišanja. Po izvedenem pripravljalnem postopku predsednik razsodišča I. stopnje zbrano gradivo posreduje tožilcu. Tožilec bo na podlagi prija-
ve in zbranega gradiva vložil obtožnico pri razsodišču I. stopnje (uvedel postopek) ali prijavo zavrnil ali zavrgel s pisnim sklepom.« Podoben odgovor o tem, da postopki še vedno trajajo, smo dobili že pred meseci _
Za celjski zdravstveni dom pa je ta primer že mimo. Je pa Zbornica zdravstvene in babiške nege Slovenije opravila nadzor, ki »kršitev kom-petenc odgovornih medicinskih sester ni potrdil«. Naj spomnimo, da je ta primer v celjskem zdravstvenem domu, a tudi v Celju nasploh, požel kar veliko zanimanja in tudi ogorčenja, zdravnik je bil zatem, ko je prišla vsa zadeva v javnost, tudi na daljšem dopustu, prestavili so ga tudi na drugo delovno mesto.
SŠol
Šlo je za ampule narkotika Dolantin, ki ga predpisujejo bolnikom s hudimi bolečinami. Ampule, ki naj bi jih porabil celjski zdravnik, so bile sicer namenjene nujni medicinski pomoči, torej tiste, ki so jih zdravniki predpisali brez recepta ob obisku zdravnika na domu. Poraba teh sredstev bi morala biti pod stalnim nadzorom v zdravstvenem domu in tudi v lekarnah, saj je natančno zabeleženo, kdo je porabnik, vsak recept ima tudi svojo številko. Tudi če bi v lekarnah zaznali, da ima nek pacient predpisano večjo količino narkotikov, bi to postalo sumljivo in bi farmacevti odreagirali.
Na avtocesti gorelo vozilo
Takole je v torek dopoldne zagorelo osebno vozilo na avtocesti Šentrupert-Vransko, v smeri proti Ljubljani. Poškodovan ni bil nihče. (Foto: PGE Celje)
I
LONDON
V znamenju velikega brata
Ko smo že vsi mislili, da bo konec norije in si je narod oddahnil, si vzel čas za kakšen nemir ali dva, ko je premier odrinil na peti dopust (po obveznem ogledu kriketa) in se nemudoma vrnil, da se navdahne slave po padcu Gadafija - se tu v zavetrju Blightyja odvija vse večji spektakel. Veliki brat.
Kot je v navadi, to tekmovanje v zgražanju nad slave lačnimi ni moglo predvideti letošnje zasedbe, v hišo je namreč stopila tudi Sally Ber-cow, žena sedanjega govornika (»speakerja« v Spodnjem domu parlamenta) Johna Ber-cowa v parlamentu. Menda bo večino honorarja namenila v dobrodelne namene (nekaj odstotkov za publicista, približno 30.000 funtov pa za nove zavese v hiši ob Big Benu^, ki si jo deli z možem in za katero ji kot govornikovi ženi ni treba plačevati stanarine).
Žensko pač zanima kariera v medijih. Mož pa, kot je
Piše: POLONA DOLŽAN, večmedijska umetnica
njegova poklicna dolžnost, »nema prava na glasanje«. Govornik v parlamentu namreč ne sodeluje v razpravi niti v glasovanju, ostalim nalogam navkljub. Seveda je to povzročilo vsesplošno negodovanje v vrsti poslancev z vseh vetrov, medtem ko se Sally veselo predaja
kameram 24 ur na dan, kar bo trajalo še naslednjih nekaj tednov.
Stave so padle, meni pa gre po glavi tisti komad Discipline Kićme, ki se je vrtel v KLjUBU, ko uzrem ogromno kamero na strehi domačega bloka: »I think I see myself on CCTV« - mislim, da se vidim na televiziji zaprtega kroga. Pod nenehnim nadzorom smo, še opazimo ne. Ni mi, da bi se zavedno podala na resničnostni šov, ne obsojam nikogar, ki si to sicer želi, se pa še vedno zasačim, da mi odleže, ko vidim reklamo za resničnostne oddaje Geordie Shore ali Made in Chelsea v smislu kakšna-sreča-da-ni-smo-sami-takšni
To obsedanje s popularnostjo je daleč od fenomena Real World, ki ga je (tudi) izumil MTV. V časih, ko smo si po celjsko posojali vi-deorekorderje, da smo lahko serijo na slab signal posneli na s selotejpom prelepljene VHS-kasete, danes mirne duše prestavim program. In ugasnem kamere.
NANNING
»Z majhno pomočjo prijateljev«
Na internetni strani China Daily berem, da bo kitajska vlada dopustila svojim revnim provincam, da same določijo prag revščine. Kitajski prag revščine je sicer nižji od svetovnega in znaša 185 dolarjev oziroma 1.196 RMB na leto. Skoraj 27 milijonov Kitajcev na ruralnih območjih živi pod tem standardom. Svetovni standard sicer znaša 2.936 RMB na leto in v primeru, da vsaj nekatere province - in do neke mere
-	sledijo temu zgledu, bi lahko bila nova uradna številka revnih Kitajcev nekje pri 130 milijonih. Uh.
Kitajska je sicer - vsaj po uradnih številkah sodeč
-	od leta 1981 do leta 2005 zmanjšala raven revščine za približno 58 odstotkov. (Nisem prepričan, če je karkoli na Kitajskem možno kontrolirati in prešteti, še najmanj ljudi).
»Moja« provinca Guangxi je ena zelo revnih. Preneka-tera zelena pobočja so polna vasi iz lesa ali kamenja, morda brez streh. Nekatera od teh območij so relativno samozadostna. Mnoga so na udaru nenehnih suš. Toda mnogi ljudje v mestu - ponavadi tisti, ki so prišli s podeželja
-	prav tako zaslužijo borih RMB 1.000 do 1.200 na mesec in v večini primerov z ogromnim nasmeškom po resnici povedo, da »denarja ni«.
Ne vem natančno, kako bo nova politika implementirana, in ne skrbi me tako zelo,
Piše: PETER ZUPANC, študent kitajščine
koliko vladnih rezerv se bo zaradi nje iztrošilo. Predvsem sem radoveden: kako pri teh okoliščinah uspeva tako izjemna rast novih trgovin in kakršnihkoli podjetnih projektov - kako je možno, da kljub rušenju in ugašanju nenehno nastaja tolikšna nova ponudba; od kod dobijo denar navadni ljudje, da lahko začnejo vse te premnoge posle?
Seveda je odgovorov mnogo, a pomemben je tale: »Sposodijo si ga.«
»Torej vzamejo kredit v banki?«
»Ne, ne v banki. Sposodijo si od prijateljev.«
Banka torej ni prijatelj. Banka bo morda dala večje obresti. Banka ne bo nikoli pošiljala potencialnih strank do tvoje trgovine. Prijatelj bo to storil - že zato, ker tako ščiti tudi svojo investicijo.
LUKSEMBURG
Konec tedna po luksemburško
Socialna mreža pomeni tudi vedno pripravljeno pomoč za prijatelja. (Bil sem srečni deležnež tovrsten pomoči pri iskanju stanovanja in vseh selitvah, ki so to spremljale.)
Če ima nekdo restavracijo, to pomeni popuste ali celo zajtrke ali večerje zastonj. (Včasih imam več težav s prepričevanjem ljudi, naj jim kaj plačam, kot s spuščanjem cen ter z ugotavljanjem, ali me kdo želi prevarati.)
Socialna mreža pomeni povezane družine in prijatelje in - varnost.
Eno je Kitajska vladnih posredovanj. Drugo je Kitajska neverjetne iznajdljivosti ljudi. Kot včasih baron Munchau-sen sami sebe za lase vlečejo iz niča. Razdalje lahko prinesejo velike razlike - poznam pare, ko fant in dekle živita na različnih koncih Kitajske, a druži ju »poročna slika«. A večinoma ljudje ostajajo v stiku. Moderni način prijateljske mreže se udejanja tako, da prijateljica, ki vidi poceni zobne paste v supermarketu, takoj kliče sošolke: jih kupim zate?
Z malo pomočjo prijateljev se zmore vse. Drago Celje, vreme je spremenljivo, včasih pada poševni blag dež, ki ga vidiš, a ne čutiš, deset minut, preden sonce zažge, da se znojiš, kot da bi se tu-širal ob čakanju na avtobus. Še nekaj dni do vpisa na študij kitajščine. Potem bo šele zabavno.
V zaspano sobotno jutro sem se prebudila z veselim pričakovanjem. Sobota bo pestra - dopoldanski del bo obarvan klasično z nakupi, zvečer bo na sporedu srečanje s sošolcema z magistrskega študija v Ameriki.
Sobotni nakupi so sicer precej naporno opravilo, ki ga zaradi obsežnosti (tako časovne kot količinske) ter organizacije rada poimenujem kar projekt. Namenjen je preskrbi s kar se da veliko zalogo hrane za ves teden, saj mi med tednom uspe do trgovine priti le enkrat, pa še to vedno ujamem le zadnje pol ure v največjem nakupovalnem središču, za katerega imam vsaj to srečo, da je v bližini Sodišča EU.
Na sobotni projekt se odpravim peš, opremljena z nahrbtnikom ter dolgim seznamom vsega, kar je treba nakupiti. Pot me vodi mimo prikupnih hiš in manjših blokov, pašnika z osličkom in ovčkami, njiv. Prava idila v nasprotju s tem, kar se dogaja v neposredni bližini. Ko namreč človek vstopi skozi vrata nakupovalnega središča, ima občutek, da se v njem zagotovo nahaja vsaj polovica, če ne že ves Luksemburg. Gneča je nepopisna, na vseh postrežbenih oddelkih, torej pri delikatesi, sirih, kruhu in ribah, je treba vzeti listek z zaporedno številko, ki se potem izpisujejo na ekranih^, kar omogoča vsaj nekakšen red. Zdaj že vem, da moram najprej k več oddelkom po svojo številko in jih potem skušam
Piše: KATJA PLAUŠTAJNER, svetovalka na Sodišču Evropske unije
usklajevati. Medtem ko moja zaporedna številka 512 čaka, da se zvrstijo vsi od številke 469 dalje, pa lahko raziskujem po trgovini terpoiščem še kaj, za kar ne potrebujem listka. Moj postanek si vsekakor vsako soboto zaslužijo police s čokoladami. Slednje so zagotovo ena od stvari, ki so me v Luksemburgu povsem očarale. Mednje spadajo na primer tudi številne majhne domače pekarne, ki so predvsem v centru mesta in iz katerih kar pridišijo sveži rogljički in bagete.
Seveda ne morem mimo tega, da ne bi primerjala cen v tukajšnjem nakupovalnem središču s slovenskimi. Po mojih opažanjih niso ravno občutno višje, kar pa ni mogoče reči za storitveni sektor, na primer za frizerja, restavracije ali kino, kjer so cene občutno višje. Zadnjih nekaj let v
nebo letijo najemnine stanovanj, cenejši pa je na primer bencin. Tako ni čudno, da so bencinske črpalke ob mejah s sosednjimi državami vedno polne, nekako v stilu sobotnega nakupovalnega središča.
Po napornem dopoldnevu se tako že zelo veselim današnjega večera, ko bom po dolgem času ponovno videla svoja sošolca iz Amerike. On je Romun in dela tukaj v Evropski investicijski banki, ona je iz Hondurasa in je trenutno zaposlena v odvetniški pisarni v Bruslju. V Luksemburgu živita še dva od mojih ameriških sošolcev, in sicer sošolec iz Španije, ki dela na Sodišču EU, ter sošolka iz Latvije, ki je prav tako zaposlena v že omenjeni banki.
Evropa torej ponuja kar nekaj zaposlitvenih možnosti za mlade iz vseh držav Evropske unije, vendar je konkurenca velika, zato je dobro imeti nekakšno dodano vrednost. Vsekakor je potrebno znanje več tujih jezikov, zlasti tudi francoščine, po mojih izkušnjah pa ima veliko težo tudi podiplomski študij v tujini, torej v kakšni od drugih držav Evropske unije ali v Ameriki.
V tej smeri bi šel tudi moj nasvet bodočim ali mladim pravnikom, ki si želijo delati v mednarodnem okolju v okviru ene od evropskih inštitucij. Takšna izkušnja je po moji oceni ne le zanimiv strokovni izziv, temveč je njena velika vrednost tudi v poznanstvih, ki jih pridobi posameznik. Marsikdaj iz njih zrastejo doživljenjska prijateljstva.
MNENJA/PISMA BRALCEV
^	v ■ ■	VB
Srečni in nesrečni
Leto je bilo skoraj naokoli in obdobje vladanja celjski grofiji se je za Pepina Faustina nezadržno bližalo koncu. V času njegove vladavine je mesto doživelo neverjeten razcvet.
Za več kot sedemkrat se je povečalo število prebivalcev, za kar gre zasluga revolucionarni davčni in protikrizni reformi. Brezposelnosti ni bilo več zaznati in delovni čas se je z dvanajst- prepolovil na šesturnega. BDP grofije se je dvignil v neverjetne višave. S pomočjo prijateljev, dvornih norčkov iz sosednjih držav, je organiziral ulični festival Raj na zemlji, katerega višek je postalo tekmovanje za naj viteza sveta. Organizacija tako velikega dogodka pa brez podpore bližnje pivovarne Flaško, živinorejke Nine Mes in pekarne Grajski Rafko, ki so poskrbele za pijačo in jedačo, ne bi bila mogoča.
Ne glede na vse Pepinove uspehe, mu je ostala še ena neizpolnjena obljuba. Obljuba o ustanovitvi viteške šole. Po njegovem mnenju je bila nujno potrebna za nemoten nadaljnji razvoj mesta, kajti največja najemniška vojska Evrope je bila velik proračunski porabnik sredstev in na dolgi rok usodna za marsikaterega velikaša. Pepino je nameraval iz domačega kadra sposobnih mladcev izuriti prvo pravo celjsko viteško enoto, ki bi hrabro, častno in zapriseženo služila najslavnejšemu Celjanu v zgodovini, Hermanu II. Prva generacija nabornikov je uspešno končala vsa potrebna izobraževanja in praktična urjenja, čakali sta jo še slavnostna povitezitev in zaprisega Hermanovi veličini, ko se je vsa stvar zapletla. Herman se je vračal domov po enoletni odsotnosti in predaji oblasti. Med tem časom je
Invalid ne more v vežico
Bralka opozarja na oviro za invalide na celjskem pokopališču. Kot omenja, se njen vnuk, ki mora uporabljati invalidski voziček, tam ni mogel pripeljati v mrliško vežico ter se posloviti od pokojnika.
Alja Tihle Hren, ki ima v Mestni občini Celje na skrbi odnose z javnostmi, odgovarja: »Dostop za invalide z invalidskim vozičkom do
Če imate težave in ne veste, kam bi se obrnili, lahko pokličete številko našega Modrega telefona 031/569-581, vsak dan med 10. in 17. uro. Svoja vprašanja za Modri telefon lahko med ponedeljkom in petkom zastavite tudi po telefonu 42-25-158.

mrliške vežice na Mestnem pokopališču Celje ni stalno urejen, oviro predstavljata dve nižji stopnici. Koncesi-onar ob predhodnem obvestilu na dan pogreba pripravi premično klančino. Možne rešitve postavitve primerne klančine, s čemer bi omogočili stalni dostop z invalidskim vozičkom, v strokovnih službah - v sodelovanju s koncesionarjem - že pripravljamo.«
BRANE JERANKO
Piše: Aleksander Grobelšek (Foto: GrupA)
budno, z odobravanjem spremljal ter podpiral Pepinove reforme, hkrati pa nekoliko zapostavil spremljanje aktualnih modnih smernic, ki so krojile tedanji modni svet. Ni bil pripravljen na novo zunanjo podobo podanikov in neljubi dogodek, poznavajoč njegovo osebnost, niti ni bil tako nepričakovan. Pri gostišču Bodoči knez, elitni krčmi, ki je stala na zahodni strani grofije in katere pogost obiskovalec ob popotovanjih je Herman bil, je doživel kulturno-modni šok. Bil je daleč najslabše oblečen gost in počutil se je kot berač na slavnostni gostiji. Natakarji so izgledali kot princi, medtem ko je sam v obleki iz cenenega blaga in živalskih kož spominjal na potepuške-ga psa. Njegova jeza je bila neizmerna in sankcije so zajele vse, tudi Pepina. Takoj po prihodu je vzpostavil prejšnji družbeni red in pravila poslovanja, prepovedal kakršno koli omenjanje Pepina Faustina in v njegovem rojstnem kraju, Bukovžlaku, uredi javno komunalno odlagališče. Viteške kandidate je zaprl, prebičal in nagnal iz grofije, viteško šolo in vadbeni poligon spremeni v pašnik. Postal je gluh za vse dobronamerne pripombe cerkvenih krogov in ostalih
Včeraj
knezi
celjski
in jutri
(morda)
spet
Pod tem naslovom v rubriki Mnenja objavljamo enega od možnih pogledov na nujnost vrnitve viteškega duha v naše, slovensko občestvo.
nepomembnežev, v njem je tlela želja po maščevanju in izbrisu sramote, za katero je bil odgovoren Pepino Fausti-no. Legenda ustnega vira se tukaj konča. Usoda Pepina je dolgo veljala za neznano in v zvezi z njim se je v tišini govorilo marsikaj. Na srečo so vitezi Belega volka po dolgem iskanju našli izgubljeno knjigo dosežkov Pepina Faustina, ki je zaradi obsežnosti v tem članku ni mogoče obelodaniti. Pomembno je vedeti, da je Pepino v svojem življenju poznal in priznaval le dve vrsti posameznikov. Ljudi ni delil na dobre in slabe, pridne in lene, Švede in Bosance _ Poznal je le srečne in nesrečne posameznike, za katere je trdil, da srečni gradijo in nesrečni rušijo. In tudi v viteški šoli je nameraval po tem prepričanju in zgledu vzgojiti srečne viteze, ki bi bili v ponos mestu in orodje pravični vladavini v svetu. Danes v svetu vladajo druge delitve, druge vrednote in družbeni sistemi. Ni vse slabo, kar nam daje sodobna družba in kar izhaja iz nje. Vendar sam raje sledim zgledu Pepina Faustina kot zgledu norveškega osla. Nenazadnje je res, eni gradijo in drugi rušijo. Tako je bilo in tako bo. Razlika v izbiri je ogromna.
Uredništvo objavlja pisma bralcev po svoji presoji v skladu z uredniško politiko, razen ko gre za odgovore in popravke v skladu z Zakonom o medijih. Dolžina naj ne presega 50 vrstic, daljše prispevke krajšamo v uredništvu oziroma jih avtomatično zavrnemo. Da bi se izognili nesporazumom, morajo biti pisma podpisana in opremljena s celotnim imenom, naslovom ter s telefonsko številko avtorja, na katero lahko preverimo njegovo identiteto. V časopisu pismo podpišemo z imenom in priimkom avtorja ter krajem, od koder je doma.	UREDNIŠTVO
PRITOŽNA KNJIGA
Kakovost blaga na celjski tržnici
V zadnjih mesecih je nakupovanje sadje in zelenjave na mestnih tržnicah še posebej zanimivo za kupce, saj so nas znani dogodki v Nemčiji zelo prestrašili. Živila na tržnicah naj bi bila bolj sveža, manj zastrupljena s škodljivimi kemikalijami, skratka zdravju bolj prijazna. Vendar je tudi pri nakupovanju na tržnicah potrebna previdnost. Hrana, ki jo ponujajo, je oporečna, ni vedno sveža in užitna.
Primer za to so borovnice, ki sem jih v soboto, 6. avgusta, kupila na celjski tržnici pri prodajalki srednjih let, ki prodaja tudi gobe. Čeprav je bilo že pozno dopoldne, je imela v ponudbi še veliko borovnic. Zdele so se mi drage, pa sem jih kljub temu kupila kilogram, saj je prodajalka povedala, da jih je nabirala na Pohorju. Mislila sem si:
»Res niso poceni, so pa vsaj bio.« Po kosilu sem jih ponudila svojim članom družine za sladico. Lahko si mislite, v kakšni zadregi sem bila, ko jih nihče ni mogel jesti. Po njihovih popačenih obrazih sem sklepala, da nekaj ni v redu. Poskusila sem jih tudi sama in ugotovila, zakaj. Borovnice so bile grenke, ple-snive in gnile. Po vsej verjetnosti so bile nabrane že pred dnevi. Vrgla sem jih v smeti in s tem tudi 8 evrov, kar za moj žep ni malo. Presenečena sem, da na tržnicah ni inšpektorjev, ki bi nadzorovali prodajalce in blago, ki ga prodajajo. Kupci, ki nimamo lastne proizvodnje hrane in živimo v blokih, smo prepuščeni na milost in nemilost »poštenih« prodajalcev, ki naivnim kupcem prodajajo blago sumljive kvalitete po zasoljenih cenah.
Kaj nam sploh še preostane, dragi Celjani, če danes nikomur več ne moremo zaupati? Nič kupovati in nič jesti _
B. S., Celje (naslov v uredništvu)
Embalažo pred oddajo stisnite in očistite. Embalaža se prebira ročno!
simbfo
v simbiozi z okoljem
www.novitediiik.com
IZBERITE NAJ KNJIGO PO PRIPOROČILU BUKVARNE NOVEGA TEDNIKA
Zaporedna št.	Avtor	Naslov	Priporoča
1.	BRYSON BILL	Kratka zgodovina skoraj vsega	TATJANA CVIRN
2.	DOVČJANEZ	Sozvočja Slovenije	BRANE STAMEJČIČ
3.	GAZVODA NEJC	V petek so sporočili, sa bo v nedeljo konec sveta IVANA STAMEJČIČ	
4.	J.K. JEROME	Trije možje se klatijo	POLONA MASTNAK
5.	KOZINC ŽELJKO	Lep dan kliče	BRANKOJERANKO
6.	KRAJNC MATEJ	Krst pri Savici	BOJANA AVGUŠTINČIČ
7.	KUZMAN JOŽE	Leto prej	BRANEJERANKO
8.	LAURIE HUGH	Poka puška	BRANE STAMEJČIČ
9.	MARQUEZ GABRIEL J.G.	Žalostne kurbe mojega življenja	BISERKA POVŠE TAŠIĆ
10.	MAZZINI MIHA	Drobtinice	URŠKA SELIŠNIK
11.	OPEKA PEDRO	Dnevnik spopada	SAŠKA T.OCVIRK
12.	POLITKOVSKA ANA	Zadnji zapiski	SAŠKA T.OCVIRK
13.	SAVIANO ROBERTO	Gomora	TATJANA CVIRN
1 4.	TRIBUSON GORAN	Če ne bo hujšega	ŠPELA KURALT
15.	VEZOVIŠEK MARKO	Kuba libre	ANJA ŠROT
16.	VILFAN PETER	Črni Peter brez dlake na jeziku	DEAN ŠUSTER
17.	ZADRA ELMAR IN MICHAELA	Točka G	SIMONA ŠOLNIČ
18.	ZERZNER JANKO	Po koroških poteh	BRANEJERANKO
19.		Psi	MATEJA JAZBEC Š*. 67 - 26-
i
GLASOVALNI LISTIČ
Spoštovani bralci Novega tednika, vabimo vas, da glasujete za knjigo, ki vas je med priporočenimi najbolj navdušila.
Izbrane knjige vam sicer ne bomo podarili, vas bomo pa zagotovo prijazno nagradili. Med vsemi prejetimi glasovalnimi lističi bomo namreč tri tudi izžrebali.
IZREŽITE GLASOVALNI LISTIČ IN NAM GA DO 30. SEPTEMBRA 2011 pošljite na naslov: NT&RC d.o.o., Prešernova 19, 3000 Celje
I
I Glasujem za knjigo pod zaporedno številko:
I
IME IN PRIIMEK:
NASLOV:
GSM/TELEFON:
E-MAIL:
I
Obkrožite:
a)	sem naročnik Novega tednika
b)	občasno berem Novi tednik
RADIO, Ki GA BERETE
TEDENSKI SPORED RADIA CELJE
SOBOTA, 27. avgust
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Horoskop, 6.00 Poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 9.20 Otroški radio, 10.00 Novice, 10.15 Časovni stroj, glasba 60. let, 11.00 Kulturni mozaik, 11.15 Časovni stroj, glasba 70. let, 12.00 Novice, 12.15 Tedenski osir, 13.15 Časovni stroj, glasba 80. let, 14.00 Regijske novice, 14.15 Časovni stroj, glasba 90. let, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 18.00 Lestvica - 20 Vročih Radia Celje, 19.00 Novice, 19.15 Sobotni večer s Tadejem Kupcem, 24.00 SNOP (Radio Slovenske Gorice)
NEDELJA, 28. avgust
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Horoskop, 6.00 Poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.45 Jack pot, 9.15 Luč sveti v temi, 10.00 Novice, 10.10 Znanci pred mikrofonom - Boštjan Tratar, 11.15 Tedenski osir - ponovitev, 12.00 Novice, 12.10 Pesem slovenske dežele, 13.00 Čestitke in pozdravi, po čestitkah Nedeljski glasbeni veter, 24.00 SNOP (Radio Triglav)
PONEDELJEK, 29. avgust
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Horoskop, 6.00 Poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.45 Jack pot, 9.15 Bingo jack - predstavitev skladb, 10.00 Novice, 10.15 Ponedeljkovo športno dopoldne (do 11.45), 12.00 Novice, 12.15 Bingo jack - izbiramo skladbi tedna, 13.15 Znanci pred mikrofonom - Boštjan Tratar, ponovitev, 14.00 Regijske novice, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Jack pot, 18.00 Poglejte v zvezde z Gordano in Dolores, 19.00 Novice, 19.15 Vrtiljak polk in valčkov s Tonetom Vrablom, 24.00 SNOP (Radio Triglav)
TOREK, 30. avgust
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Horoskop, 6.00 Poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.30 Poročilo PU Celje, 8.45 Jack pot, 9.15 Zdravo z naravo, 10.00 Novice, 12.00 Novice, 12.15 Male živali, velike ljubezni, 13.00 Kulturni mozaik, 14.00 Regijske novice, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Jack pot, 18.00 Strokovnjak svetuje, 19.00 Novice, 19.15 Zadnji rok z Boštjanom Dermolom, 21.00 Saute surmadi z Boštjanom Lebnom, 24.00 SNOP (Radio Murski val)
SREDA, 31. avgust
Jutranja nostalgija na Radiu Celje, 5.01 Zinganje (naro-dnozabavna nostalgija), 5.30 Horoskop, 6.00 Poročilo OKC, 6.10 Nagradna igra, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.45 Jack pot, 10.00 Novice, 10.15 Kuhajmo skupaj, 12.00 Novice, 13.20 Mali O - pošta, 13.30 Mali O - klici, 14.00 Regijske novice, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 16.20 Filmsko platno, 17.00 Kronika, 17.45 Jack pot, 19.00 Novice, 24.00 SNOP (Radio Murski val)
ČETRTEK, 1. september
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Horoskop, 6.00 Poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.30 Poročilo PU Celje, 8.45 Jack pot, 10.00 Novice, 12.00 Novice, 12.15 Odmev, 14.00 Regijske novice, 14.10 Kalejdoskop, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 18.00 Odmev - ponovitev, 19.00 Novice, 19.15 Kalejdoskop - ponovitev, 20.00 Večerni program, 24.00 SNOP (Radio Kranj)
PETEK, 2. september
Začetek jutranjega programa, 5.30 Horoskop, 6.00 Poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.30 Poročilo PU Celje, 8.45 Jack pot, 10.00 Novice, 11.15 Radi ste jih poslušali, 12.00 Novice, 12.15 Od petka do petka, 13.00 Kulturni mozaik, 14.00 Regijske novice, 14.10 Hit lista Radia Celje - s hiti prežeto popoldne (do 19.15), 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Jack pot, 18.00 Mladinska oddaja, 19.00 Novice, 24.00 SNOP (Radio Kranj)
Mateja Jazbec in dr. Boštjan Tratar
V bran državi doma in na tujem
Mineva leto dni, odkar je funkcijo generalnega državnega pravobranilca prevzel dr. Boštjan Tratar. Rojen Savinjčan, doma iz Zabukovice, pri svojem delu kot pomembni vrednoti izpostavlja strokovnost in preudarnost. Težavna in zaostrena gospodarska situacija se odraža tudi pri delu in obsegu zadev državnega pravobranilstva. Tratar pri tem izpostavlja stečajne zadeve in postopke prisilnih izvršb. Prav tako se povečuje število postopkov pred mednarodnimi sodišči, kjer morebitne obsodbe Slovenije vplivajo na njen mednarodni ugled. O delu pravobranilcev kot odvetnikov države ter o njegovem vračanju v rodno Savinjsko dolino in spominih na čase, ko je godel v domači godbi na pihala, se bo to nedeljo v oddaji Znanci pred mikrofonom z Boštjanom Tratarjem pogovarjala Mateja Jazbec.
Radijska ekipa na rudarski malici
Po napornem terenskem delu se prileže dobra malica. To so si ob spoznavanju zgodb pridobivanja črnega zlata privoščili tudi (z leve) Andraž Purg, Simona Brglez, Vera Orešnik in Aljoša Bončina. In to ne kjerkoli. Z rudarsko malico so jim postregli v najglobje ležeči jedilnici v Sloveniji, v Muzeju premogovništva Slovenije v Velenju.

^ T ^ www.r3diKelje.aiFn
Prenosi, oddaja Ponedeljkovo športno dopoldne (10.:
Šport danes (vsak dan ob'i
(4) (1)
(5) (4) (1) (2)
(3) (2) (1)
(4)
(5)
20 VROČIH RADIA CELJE
TUJA LESTVICA
1.	THE ADVENTURES OF RAIN-DANCE MAGGIE - RHCP
2.	HEARTBREAK DOWN - PINK
3.	SOMETHING TO BELIEVE IN - PARACHUTE
4.	MY BABY LEFT ME - ROX
5.	FREEDOM - SUGABABES
6.	TWO - LENKA
7.	GLAD YOU CAME -THE WANTED
8.	ALL THAT YOU ARE - GOO GOO DOLLS
9.	DAYS ARE FORGOTTEN -KASABIAN
10.	DON'T WANNA GO HOME -JASON DERULO DOMAČA LESTVICA
1.	POLETNA - VOYAGE
2.	ČE TE ENA NOČE, TE PA DRUGA HOČE - ADI SMOLAR (7)
3.	ENA PESEM - VLADO KRESLIN (2)
4.	PRIDEJO ČASI - NEISHA (3)
5.	RABIM TE - ADAM VELIČ (4)
6.	NAJINE TRI - E. V. A.	(3)
7.	KRISTAVEC - MATEJA STARIČ IN PROTOTIPI	(1)
8.	NOČ ME KLIČE - SAŠA HREN (4)
9.	SAMO EN MAJHEN POLJUB
MI DEJ - TINKARA FEAT. PERO (6)
10.	DELALA STVARI - CARPE DIEM (1) PREDLOGA ZA TUJO LESTVICO MOVES LIKE JAGGER - MAROON 5 FT. CHRISTINA AGUILERA POSTCARDS FROM A YOUNG MAN - MANIC STREET PREACHERS
PREDLOGA ZA DOMAČO LESTVICO
TRESE SE TRESE - ROBERT JUKIČ PLEŠEM S KRVAVIMI PODPLATI - RES NULLIUS
Lestvico 20 vročih lahko poslušate vsako soboto ob 18. uri. Za vam najljubše skladbe lahko glasujte na spletni strani www.radiocelje.com.
VRTILJAK POLK IN VALČKOV 2011
CELJSKIH 5 PLUS	
1. KJE SO TISTI MLADI	
FANTJE - MODRIJANI	(3)
2. IZGUBIL SEM SE - VIKEND	(6)
3. RAD ŠEL BI ZA SREČO S	
TEBOJ - VAGABUNDI	(1)
4. UPANJE - NAVDIH	(4)
5. MUZIKE NIČ NE USTAVI -	
PETKA	(2)
PREDLOG ZA LESTVICO	
ZJUTRAJ RADA DOLGO SPIM	
- POLKA PUNCE	
SLOVENSKIH 5 PLUS	
1. NAJLEPŠI CVET - IGOR IN	
ZLATI ZVOKI & ALFI NIPIČ	(3)
2. SOBA 102 - AZALEA	(4)
3. GRADOVI V OBLAKIH -	
POSAVSKIH 5	(2)
4. NEKOČ NEKJE -	
PRLEŠKI KVINTET	(1)
5. POMLAD NA GORSKIH	
STEZAH - ANS. ZAKRAJŠEK	(5)
PREDLOG ZA LESTVICO	
KAKOR ROŽA V VETRU SAMA - BISERI
Lestvico Celjskih 5 lahko poslušate vsak ponedeljek ob 22.15, lestvico Slovenskih 5 pa ob 23.15. Za vam najljubše skladbe lahko glasujte na spletni strani www.radiocelje.com.
LAC PROMETNI TELEFON RADIA CELJE
INFORMACIJE
Radi dobro jemo
... včasih po receptih iz oddaje Kuhajmo skupaj na Radiu Celje... ZA UNIJO IN UŽITEK
Visoke temperature so tiste, ki kličejo po osvežitvL Voda je odlična za telo, a od nje ne dobimo goriva, ki nas žene dalje. Za. lahko hrano, ki prija, veljajo solate in teh se načeloma lahko najemo po mili volji. Zakaj načeloma? Ker je vse odvisno od načina priprave. Majonezni prelivi, z dodatki bogate solate, s koščki dunajsko ocvrtega mesa v solati in podobno močno zvišajo energijsko vrednost tudi solati. Za Unijo tako lahko izberemo liste zelene solate, kijih bogato pokapljamo z limono, za užitek pa si privoščimo kaj več. Solate, ki vsebujejo veliko dodatkov, ki niso ravni zrasli na vrtu, bodo bolj okusne, če jih pripravimo vsaj um ali dve vnaprq. Tiidi malica v obliki solate bo v službi najbrž zadostovala, s seboj pa jo lahko vzamemo kar v kozarcu na navoj. Na ta način smo lahko bolj brez skrbi, da bi se pokrovček odprl in bi se vsebina raztresla po torbici in papirjih. Ob pripravi solate upoštevajmo, dajemo z očmi. Naj bo barvita, s pomočjo različne zelenjave, pisanih testenih in različnih vrst sira. Pri pripravi si lahko damo duška in uporabimo različne nastavke im rezalniku. Danes kocke, jutri trakci in rutslednji dan drobno naribane sestavine. Uživajte v pripravi in dober tek!
ŽAR SOLATA
Sestavine:
meso z žara, pečena zelenjava
pečen sir, pol jogurtovega lončka kuskusa
kis, sol, poper, po potrebi olje
Priprava:
Za kuskus zavremo za en jogurtov lonček vode. Odstavimo in vsujemo kuskus, ki je pripravljen, ko posrka vodo in se napne, za kar potrebuje približno pet minut. Vse, kar je ostalo od peke na žaru (razen čevapčičev in pleskavic), narežemo na kockice. Meso predhodno ločimo od kosti in odstranimo kožo. Narezano meso, zelenjavo, sir in kuskus zmešamo skupaj in začinimo s kisom, soljo, poprom in po potrebi dodamo olje. Solati prilijemo še malo vode, ker kuskus še vseeno malo »pije« tekočino in se lahko zgodi, da bo solata lanalu zelo gosta. Najbolj enostavno je, da to solato pripravimo zvečer, po koncu piknika, in naj čez noč počiva v hladilniku.
NL
SOLATA S CVETAČO
Sestavine:
1 cvetača (približno 1 kg), 3 jajca malo peteršilja in zelene, košček masla sok Vz limone, sol, poper
Priprava:
Cvetačo očistimo, razdelimo na manjše cvetke in operemo. V osoljeni vodi jo kuhamo približno osem minut oz. preverimo vmes in čas kuhanja prilagodimo velikosti koščkov. Odlijemo vodo in takoj dodamo maslo in posolimo. Narahlo pretres mo, da se maslo in sol oprimeta cvetače. Vmes lahko trdo skuhamo jajca. V solatno posodo dam^ nasekljan peteršilj in zeleno, trdo kuhana jajca, k smo jih narezali na kocke, in kuhano cvetačo. S sokom hmone, soljo in poprom obogatimo okus, dobro premešamo in ponudimo.
3310
Tel: 710 30 90 GSM: 040 610 610
DELOVNI ČAS:
Pon.-fet:9-22h Pet.-Sob.:9-23h Ned. in VSI prazniki: 12-22h
Slaščičarstvo ffelka
UMujem» frU za:	w
POROKE, ZAKRAMENTE, OBLETNICE, ' ROJSTNE DNEVE, TORTE ZA ODRASLE
Ponujamo tudi veliko vrstpedva in potic!
DOLGA GORA 15 3232 PONIKVA TEL: 03 759 12 00 FAX: 03 759 12 01 DELOVNI ČAS: TOREK - SOBOTA ( 8h -15h)
splet: www.tortejellia.com e-pošta: sUsdcarstvogsioI.i.
iíkk" Bohorč "
DOMAĆA KUHIMIA, MAUCÍ, PUH, KOSttA, AÍA CARD, CETEBIHS; SpnejaiMB» MKrfito m ve<|e jAqutow Aiižbé
Bohoiť MAfjan Duianfl Kvednj 44, 3S30 Scn^ur pri Celju, Tel.: Í.+386 (0)3 746 U 30, Mobil«: ++386 (0)41 666 766
m" Bohorč " m
TEL:746-14-30; GSM.041 -666-726
Y
9
MALICE OD 29.08—02.09.2011
PONEDEUEK
GOSTIŠČE ZAPRTO
TOREK
SAIVIOPOSTREŽNAJUHA 1.SV. PEČENKA, PRAŽEN KROMPIR, SOLATA
2.TELEČJA	OBARA, PECIVO
3.G0B0VI	KANELONI, FRANCOSKA SOLATA
SREDA
SAMOPOSEREŽNAJUHA
1.	OCVRT PIŠČANEC, RIZI BIZI, SOLATA
2.	KIVIEČKE KUMARE S HRENOVKO, SADJE
3.	ŠPAGETI CRBONARA ,SOLATA
ČETRTEK
SAMOPOSTREŽNA JUHA 1.SV. ZREZEK PO KRAŠKO, SVAUKI, SOLATA
2.ČUFTI	V PARADIŽNIKOVI OMAKI, PIRE KROMPIR
3.TESTENINE	PO MORNARSKO, SOLATA
PETEK
SAMOPOSTREŽNA JUHA 1 .OCVRT PURANJI ZREZEK ORLI,
PEČEN MLAD KROMPIR, SOLATA 2.SATARAŠ Z MESOM ,DUŠEN RIŽ, SOLATA 3.S0JINI POLPETI, PIRE KROMPIR, ŠPINAČA
f
Voéeftteé!
od 7. do 21. septembra
ONEI// MEHIŠKE KUH/lUjE
I
^ www.gostisce-bohorc.com	^
včasih pa v naših najljubših lokalih...

31,3231 Grobelno,Tel.: 03/ 746 66 40, E-mail: gostllna@ahac.sl |
AHACU
• Pestra kulinarična ponudba • Sezonsica Iculiinja ' Prostori in ponudbe za sicupine
INFORMACIJE
lui I I I I I I ^ I I I I ■ 1 " ■ "" ■ " ' ■ ■ I ■ I I ■ ■ ■ I I ■ I I I I ■ ' ■ " " r
MO)^
"^^/o^anjevoglasnUoW'^J
031 692
Dom je ponavadi oaza miru, kjer se počutimo varno. A kaj hitro se lahko zgodi, da se nam kakšna reč pokvari, in takrat se počutimo nemočno, saj ne znamo rešiti težav oziroma nismo usposobljeni za to. Takrat mrzlično začnemo razmišljati, kje bi dobili nekoga, ki nam bi znal strokovno priskoCiti na pomoč.
Podobno se nam dogaja, ko se odloCamo za nakup izdelkov oziroma storitev, ali takrat, ko zaCnemo obnavljati, urejati okolica. Pri tem pogostokrat ne vemo. kje naj iSčemo pomoC, pri čemer želimo za svoj denar dobiti čim več in Čim bolj kakovostno.
Zavedamo se, da so takšne informacije dobrodošle, zato vam jih ponujamo iz prve roke s pomočjo naših strani Vsi naši mojstri.
Trenutno so na teh straneh oglasi ponudnikov storitev in po odzivih sodeč, ste brald hvaležni zanje. Hkrati bomo veseli, če boste tudi ostali ponudniki storitev, ki Se niste bili predstavljeni, pripomogli k še boljši obveščenosti in predstavili svojo ponudbo na naših straneh, pri čemer vam bomo pomagali. Vse^ kar morate storiti, je, da pokliCete 031 692-S6Û, in sestavili vam bomo ponudbo, s pomočjo katere boste postali Se bolj prepoznavni v svoji in naši okolici.
Dt/HOVNO ZDMVUBNJE 5 PONOVNO POVEZAVO. ANGELSKI READINGI IN NASVET! O OSEBNI RASTI
Zdravljefije s ponovno poveaw: te je telo bolno rta kakr^rrkoli naîîn, se i energijo ponovne povezave počasi povrne v prvotno stanje ïdravja. Sem jwevodni k energije in jo odctgja rn skozi rolte v twlníkovo lela
ULIJANA HOLY VERTACNIK
POHORSKA 2, 3Û00 CELJE. TEL. ŠTEV. 040-2ÛS 211
Pozimi TOPLEJE - poleti HLADNEJE
IZDELUJEMO: VSE VRSTB FASAD, hiOTflANJE ir>i ZUNANJE OMETE, GflADTMO STANOVANJSKE OBJBÍTE
T1KM05GD www.iermosfld.coin
jli gfi I- ličf NTB11 NO;il(C RIÏJ NÍÍHÍ TB
■'íiiŤĚIn NI 'I A kiiB íiHá OLJ i-[ïu bt ijyoPLiscN L;.
;-SÓUl'«'j I i il Ů i« EVÍHÍ í »HIUlIHliVn "
■	IJlBflpiOlfjJ'	'■
UMUlÁtoil jj mDÚAVHlliVvADÍ
■	RlifiiïiidïJïii'lÎHÏIÀiiHff^^^^	íllTNIto;
gitiiirzHL'paiciiir
Tel.; 03/ 70S 30 57 • GSM; 041/643 643
KDSTEHMOINSrAlACUE liMH/nt»»,|tK04l/U47tl,taBQ}ntUfÍ itolMlWa g. 3J3l> wpji WtftiUMdM ■ www, kob-lco rc tj -»i


izlo
TU Točlie Ceceve 17 m ulej .děj aii@s 1d1 Jtet
RIB.OIGOJSmUO
OAMiavoDeBip. ňtugí^na ulica Jí[ J220ítore
e-moH: rilx.vodelD^siof.rye!
*pflEKfijWAWjf i/SfH mrKflfnw 'tzourofíSTvo
•	STAVBNO KLEPA/tSTVO	' BREZPLAČEN 06LE0
*	TESARSTVO	//V SVETOVANJE
BfíONISLAVCANŽEf< d.û.o.
tit
PećovjeJ9,i22Q Stare tel.: 03/S77-12-J Í ftr*; đJM) í -KMÍ mDbiHl:04!/S39-337 ;iro«TVQ, *LmWÍTVQ t-poita; bronlsldvxsititlm-1 Jf
s/' I ' /
HMNCIUlOMffG^«^	-pvtiníai^^pd«™
-MdiVíSteMHillinidsliiíiuKÍiSdíl,	.jliraUwWit
íCii|Hii!iii4ii)5.^SICnil(Hiiill5!|	.n)lHí.lílii!*iíilniiHiiiilii Cj L DofanitlnËka Senlfur ia«m#.iH.iviWLviEt«Ufi
tnnc.inajDfanoewi:l.ne1	-jWrtHnaim^iSttlclJ
mvrjni^nranp.ij	- riDaflU iUtla
FRENOCM.
prxadajo. montažo, prew^
"vse za ogrevanje, voiiovoí, prezračevanje, plin"
NunŠÍ Franc s.p. Du^iuXwdraîajZJD j«iitjur GSM; 041 ří793S r-malhfřenk.nundc^null.cam
-	-pea
- svïuvan je	- ttplsine {rpalitf
-inielavji ponudb	-toMMoiJi
• prodaja	■ twjkiji
-montáiía	-ItDpaUiliíDpiHiH -«iiKlJfiilKt(i^!lst(irw -dimniki

Flar«t« d.aA
PE Vrtnarija TOPUVK Gorica 41.3000 Celje GSM^Đ«! 757 »79
I* pothibina » mSDITHV *aáa olwUca la poilonthpnutinm^
*	cawiditev ia vxdrAemijej
*	rDtl4j» Im	«bťMbUl r*«tH» |a cyatjii
\
S kartico 2ve$tobë do 7% popusta ^
ZUIUVIU^ LAÎKl>
là
TTHURMANA
tailm
MANUALNA TÏRAPIJ A
IzVAjAi DR. A- VERSÎNIN OHtOPEO RËVMATOUOC
FTT^	i:>UMA)Siu12DA,1DOOL3UUjANX
m.: 03 /714-57-00,031 56Ů 2C1; spiri: www.miKJi: t-poSta: iTiïx®T-2.rgET
TaNA/E
^jfiîiiîlfll itilr"=''îiî

SelittjanlilEiit.p.
Ul. FrariíionžUíKns.siiiiowje
nfW'HS www.taitai9.sk
SlVJUSTVO
KRPICj^
Maribortka ceita B6 3000 Cslje, Tel.: 03/54-13-29S ODPIRALNI lUSi paiiEd«lj«k-p«t<k sobotd
teOO-lSiO
^ajijša EKSPRESNA popravi fa
-original k raj ja nje jeansa -oženje obbčii, menjava zadrg., -popravila usnjenih oblačil
nedelja In prazriki
07đ0-13;()0 ZAPRTO



s^jDass^
□ S(3 Duû
ONim^OJE VEPOVŠEK

IZVIDU VODOVODNIH M fflflUIHH HAKUavm SAHAOU KONUMC
aniUCDI lUMiUIju PtoíUis)» nt 34/d. gtm; Mi »J SOI
CSM:040 462 80« 1	VITA-TERM MREVANJË IN P«E2IUlCËV«rUE
PREZRAČEVANJE Z REKUP^CUO J^hilf A hr TOPLOTNE CRPAIXE SSNILAN OGREVALNI IN HLADILNI SISTEMI	
INFORMACIJE
PORUČITE NAS!
....... r 11 I I I I I Li I i.i J I I M 11 I 11 I ) I
Vrata po meri izdelana po vaši meri v podjetju Robnik, d.o.o.
Podjetje Robnik, d. o. o., je bilo ustanovljeno leia 2003 kot naslednik mizarske obratovalnice. Glavna dejavnost podjetja je od vsega zaCeika proizvodnja lesenih vhodnih vrat, stanovanjskih vhodnih vrat in masivnih notranjih vrau ter trgovina z ie-temi.
Začetki podjetja segajo v leto 1985, z odprtjem mizarske obratovalnice za razrez lesa in izdelovanje enostavnejših lesnih izdelkov, kot so opaž, obloge in vodilne letvice za predale. V naslednjih letih se je program dopolnjeval, najprej z zložljivimi vrtnimi garniturami in ležalnimi stoli, kasneje pa z lesenim stavbnim pohištvom, predvsem vhodnimi in notranjimi vrati-Za rad i nenehnega povečevanja proizvodnje so obstojeCi prostori postali premajhni, zato je bila v letu 1994 zgrajena nova mizarska delavnica.
V podjetju se vseskozi zavedamo, da le razvoj in dobra tehnologija omogočata izdelavo kvalitetnih izdelkov. Zato nenehno iščemo boljSe reSitve pri izdelavi vrat, hkrati pa se trudimo, da je naša proizvodnja tehnološko čimbolj izpopolnjena. Glavno vodilo naâega delovanja je kupcem zagotavljati topel in eleganten dom. To bomo uresničevali tudi v prihodnje. Zavedamo se, da vrata niso več samo stavbno pohištvo, ampak postajajo del opreme bivanjskega prostora, zato morajo biti stilsko skladna z ostalimi elementi prostora. V
podjetju to uresničujemo pretežno s proizvodnjo vrat po naročilu, ki so popolnoma prilagojena Željam naročnika. V podjetju nenehno stremimo k izboljševanju kakovosti naSih izdelkov in k promoviranje savinjskega in slovenskega lesa. Da nam je to do sedaj dobro uspevalo, dokazuje precejšen delež izvoza naših izdelkov (cca. 30 % jih prodamo neposredno tujim kupcem, nadaljnjih 20 % pa pride do tujih kupcev preko posrednikov) na najzahtevnejše trge EU in več tisoč zadovoljnih kupcev doma.
Vsi naSi izdelki so izdelani v skladu z najnovejšimi smernicami oz. le-te še presegajo. Opremljeni so bolje od konkurenčnih proizvodov na trgu. Kot primer naj navedemo, da imajo naia vhodna vrata trojno te-snjenje in troslojno termopan steklo, medtem ko ima večina konkurenčnih vhodnih vrat le po dve tesnili in dvoslojno termopan steklo, kar je tudi zahteva evropskih direktiv (CE).
Prvi med slovenskimi podjetji smo razvili svoj »rohling« - vratni panel za vhodna vrata, medtem ko so konkurenčna podjetja izdelovala vhodna vrata Se po klasični metodi sestavljenih vrat. Ta panel trenutno posodabljamo - vanj smo začeli vgrajevati kovinski okvir, ki onemogoča kakršnokoli zvijanje oz, deformacije vratnega krila. Pri razvoju in nadgradnji panela je bila največja težava tehnološki postopek izdelave
panela in lepljenje le-tega, ki smo ga uspešno razrešili in ga osvojili, Težaven tehnološki postopek je tudi bistveni razlog, da slovenski proizvajalci lesenih vhodnih vrat teh panelov ne Izdelujejo sami, ampak izdelujejo sestavljena vrata oz. podobne panele uvažajo iz tujine. Zadnja leta smo zelo uspešni tudi pri racionalizaciji materiala. Delno je to odraz posodobljenih nabavnih kanalov In posledično nekoliko nižjih nabavnih cen. večinoma pa je to odraz večje skrbnosti pri uporabi materiala in zmanjšanju Izmeta. Količino izmeta smo v zadnjih dveh letih zmanjšali za cca. 15 %, Vsa vrata izdelujemo po naročilu in lahko izbirate med različnimi modeli, ki jih lah^ ko vidite na spletni strani www. robni k, si.'

n
Promocijsko besedilo
VHOIJM v HA! A SIANm-ANJSKA VHOJjNrt VRAH A
Čikj vdspesttil izhiti I wwVk'.robtiik.si
CJ-3
' SflotFSk (oitnatov du 100*70 cm I reklamrť ir oínaÍBvalns table
■	sktottsk nalepil i^j^nili cibiik
■	nilEpkE avto
> digiteEm tisk vizjLk. Istake^, ^aliil ..
SO Tin>I VAÂA VRATA ŽE DOTRAJANA, GRADITE?
ROBNIK đ.0.«., krnica 33 ^ ,
3334LniecibS;awii.
E-mailj infogrobrak^	\ jj
LESENA VBODNA IN ffOTRAlUA VRATA ZA VSAK IWM!	'
Pokličite: 03/839 OS 70 ali obiščite www.nilmilf.«

T: 03 / 57 30 044: M: 031 600 420
!KFO@DOM-STREH A.SI : WWW.DOM-STREHA.Si
Pmdáia ďmeriih kritin!
DOM^STREHA
TRUBARJEVA 17 3230 ŠENTJUR
CREMON/
N»IAYNO «ODIINO ^
TRGOVINA G7d.CMk
IDNJE STPANICE16-321» Stranice
Tel. : Oî 5 76 2 3 77; Gsm : grad beni odd elek: 051 61 26 66 Fa« : 03 57Ů 2 3 70 Gsm : vodovod n i od deiek: OS 1 66 62 06
SPLOSNO GRADBENIŠTVO
-visotejnizte gradnje - Izgradnja dvorK^ plcínlItDV -tlalwvínje.ítmjriidftipi -oi^anizadjd Izvedbe stavbnih pujekto«
TňPfNÍEVAiS, 1000UUBUANA
ko nta kt; To n e m bt; 070 716 70 7; d aas.ogr^gma i I. co m
anton selič s p.
elektroinstaladje in trgovina
ulica ti. bataljona 16a, 3230 Šentjur teL0374621 00, fax: 03 74621 29 e-mail: înfo@centersel)Cii
d o m o f i n a 1 -tesarrtvo	
OOMOFIHAL |i(anR08AÍíRí.pL Ui. Bratov JarfaijEV 11s 32Vojnik GSM:041 7S4 6SB wrei(ir/faï:03 7&l Î1 7Î e-pDita: doiTKihnal^-T.£i	-	KlOVltVCh -	stavbno kteparstvo -(flontiíoWtLDí Oken -	Izdelava nadslneikov -izdelava favnih in ZElenih streh kroma krftifitt GERAfiD, CREATON,T10NDACH BRAMAC, UN DABi HOSEKHA, TEGOLA, S-METAU £S AU -
gsm:Wlîl«}'l,9SiiiiCl516M579 «-nijl: ting)aJ»(3i^«iiKii«t
waïAHJiMiF. Vse za Strefto}
tiwctKleMncr IMiiibi ns UffiiTORE
www,streha-metall«t.si
ZA IZMERO IN IZDELWO PREDRAÍUNÍ NA KLJUf POKLifiTE NAÍÉGA STROKOVNJAKA ZA STREHE MA GSM: 041 623 38i
LilMOSKK
Cet4i#v	NOVA CEIUCEV/C*1H
^ m.« «VTW 40 Mt F»D «V W 4« «I CSMi lUiy?» SOS,	M«
*4Utlt ÍÉÍMltlti6*l*ltSllol*IMt
www.maskk.si STAVBNO KLEPARSTVD -KR0VSTVO OSLAK VSE ZA. DOBRO SXREHOI
<PriKK
/^Mmv MARJAN TERŽAN
Marlt»HskBE4 p p. 1013, a t CEUE Tel.; OÏ-IDI-a&OO.Fax: 03*49^-38-01
eeuwteîg**«;
v wm TDOill vu HIMnHh
•	SmCKOi™ PSEOLED VIM ÍA CĆiUl ' KVJiLUFTM* CTEKLÉ, W OKVIFUE
•	SraCKOVHI PREQLESZ4 KDMDiKTNE LEĆE
. KVHUIÇThÎ K15«l»KTNe UKt
•	iiariLASAHMiwnnEiECE
- 9aNCt4AOĆALAPHaWninKKZVUiU.CEV
- LASiEK nmaiwi pmsRifi u sruiKE OFTWE -
DELOvui ĆAS: dâlaviilkl «d fi OC-IS <w. sotkata Bd S.DD-IZ.DD
zîArA.93rvorAffBef(
tii>nia/f3	- Korošec
ůtuHut^!?. jaoocc^ 03 AM If ti Ůti6S4ll*4


i
POGREBNA SLUŽBA PRIMOŽIČ
PE VOJNIK 051 649 780 PE CEUE www.primozic.si
J..............11 I I m I i M I I 11 111 m I I I M 1 rrrrn 11 M 1 11 11
- Št.67-26.avgust2011 -
Pustite pečat -
postanite pokrovitelj nove rubrike
Od 7Junij'a 2011 smo v Novem tedniku v bop kondiciji. Za to poskrbi rubril<a Rekreacija, ki jo ustvarjamo skupaj z našimi bralci. Ponudnike športne ter rekreativne opreme ter organizatorje različnih Izobraževan) ter usposabljanj za bolj gibčno življenje vabimo, da se nam pridružite kot POKROVITELJI rubrike. Vsak torek se v uredništvu Novega tedni I» z rekreativno vsebino vsaj dotaknemo več kot 45.000 bralcev. Ponudite Jim svoje storitve in izdelke, da bodo Živeli bolj gibčno, tor^ bolj zdravo. Predlagajte obliko sodelovanja z nami, pokličite nas na 03 4225-145 ali nam pišite na e-naslov: tednik(@>nt-rc.si.
OD TORKA DO TORKA V NOVEM TEDNIKU
Gibanje je vodilo naše nove rubrike, ki sliši na ime Rekreacija. V mislih nimamo gibanja kar tako, temveč gibalne dejavnosti, ki ne služijo zgolj in predvsem tekmovalnemu športu, temveč so blizu Grkom in Rimljanom, ki so na šport gledali kot na del medicine v stilu znanega pregovora: »Zdrav duh v zdravem telesu.«
Rekreirajmo skupaj!
i
Razkrivamo
v kakšni kondiciji so javna poletna kopališča?
Obiskali smo Orlovo vas, Radeče, Prebold, Šentjur ...
POLETNA TEMA - Gremo v hribe
Lepote doline Podvolovjek, Zabrložnica in Matkovo okno
Poročamo ^_
Kako je Saška preživela šentjurski gasilski maraton
Žusemski trojček 2011
S kolesom s Sicilije na Kozjansko
# Kolesarski vzpon ... na Golte, na Celjsko kočo
^ Zmorem preteči 5 km
^^ Človek, ki živi za Špico
Z Domnom Turnškom o maratonskih pohodih čez Velebit, Camino
"i Najlepše darilo za 70-letnico: v domovino s kolesom
Dobrna open uspel Balonarji odnesli prva mesta çï s smučmi na travo
t. 46 - 14. junij 2011, stran l^lšt. 50 - 28. junij 2011, stran 11
S tekom nazaj v naravo
št. 48 - 21. junij 2011, stran 10
Žabica je le rešitev
št. 54 - 12. julij 2011, stran 10
Odbojka na mivki
št. 56-19. julij 2011, stran 10
Nordijska kot naravna hoja
št. 58 - 26. julij 2011, stran 10
Vsi na rolerje
št. 58- 26. junij 2011, stran 11
Gremo v hribe
št. 60 - 2. avgust 2011, stran 10
Vsakokratni plezalni izzi^^
Obveščamo ...
Na e-naslov
tednik@nt-rc.si nam sporočite, kdaj organizirate kakšno rekreativno prireditev in kon- ç^ taktne podatke m/^S^ organizatorja.
št. 67-26. avgust 2011
AVTOMOBILISTE
Paketi AMG za nekatere mercedese
Mercedes Benz in domači AMG, ki pri tej tovarni skrbi za serijsko predelavo mercede-sov, sta v svoj program uvrstila nekaj novosti. Tako za vozila CLS, SLK in SL ponujajo nov paket z oznako AMG. V bistvu gre za dodatke, ki opazno spremenijo zunanjost vozila, hkrati pa pripomorejo tudi k nekaterim izboljšavam. Tako je recimo CLS 63 AMG dobil nove zavorne diske, zaporo zadnjega diferenciala, 19-palčna kolesa z obliko AMG, posebno vzmetenje airmatic _ SLK 55 AMG ima po novem 18-palčna kolesa in prav tako nove zavorne diske, pa AMG športno oblikovane sedeže in v notranjosti nekaj dodatkov iz ogljikovih vlaken. SL 55 AMG je doživel podobne spremembe. Cene? Kdor si naroči omenjeni paket AMG, lahko računa, da bo njegov CLS dražji
za dobrih osem tisoč evrov, SLK je dražji za 5.222 in SL za 11.948 evrov.
JK
Ročna avtopralnica & polirni center
•	ročno čiščenje vozil
•	poliranje	___
•	zaščita laka vozil (do 7 let)
•	kemično globinsko čiščenje
naročila na tel: 031 344 388
DELOVNI ČAS: pon. - pet.: 8.00 - 16.00 sob.: 8.00 - 12.00, ned., prazniki: zaprto
AVTO JURIJ
ODKUP IN PRODAJA VOZIL
RABLJENAVOZILA Z GARANCIJO
AVTO JURIJ d.o.o.DROFENIKOVA 16, 3230 ŠENTJUR
070/840-490; 03 749 26 50
PEUGEOT 308 SW; Letnik: 2008, Prev. km.: 129000, Barva: srebrna metalik
Klima,pan. streha, exair bag, megleiike,ABS, dalj. œntralnozal(le|Hnje,el. pomik stekel, strešnesanl,cdm|)3,is(]fixsedšl,naslonzatDl(a..

ra
VOZILO IMArmOGAMNOJE PUÛLOTUDINAPOlOZNIŒDOSLEr
Pokličite na brezplačno telefonsko številko
080 20 86
Ob vpisu v tečaj CPP je ena ura vožnje zastonj.
Varna vožnja za izbris kazenskih točk in ponovno pridobitev vozniškega dovoljenja bo 1.9.2011 ob 16. uri.
Tečaj CPP A, B, C, D, E in AM-kategorije v ponedeljek, 5.9.2011, ob 15. uri.
www^zsam-celje.si
Nova zafira tourer
Opel ne sedi križem rok
Čeprav je Oplova usoda še vedno precej negotova (tovarna je v lasti ameriškege General Motorsa, ki jo je nameraval prodati, a si je nato premislil), seveda v tovarni ne sedijo križem rok. Letošnjo jesen bodo namreč predstavili in deloma tudi poslali na trg kar nekaj novosti. Konec leta se bo na ceste tako pripeljala ampera, električni avtomobil s podaljšanim dosegom, s katerim je mogoče zgolj na elektriko prevoziti od 40 do 80 kilometrov dolgo pot. Nova bo tudi astra GTC v različnih motornih izvedbah, saj bo na voljo tako z bencinskimi kot dizelskimi agregati z močjo od 88 do 132 kW. Morda pa je za slovenski trg še najbolj zanimiva nova enoprostorska zafira, ki so ji dodali ime tourer. Na voljo bo v različici tako s petimi kot sedmimi sedeži (flex 7), nenazadnje pa je oziroma bo nov tudi dostavnik combo.
JK
95.1 95.9 100.3 90.6 MHz
Študija športne limuzine
Kia in študija športne limuzine
Ker je letošnji frankfurtski avtomobilskim salon tako rekoč pred vrati, nekatere avtomobilske hiše že napovedujejo tisto, kar bodo postavile na ogled. Južnokorejska Kia, ki je v lasti Hyundaija, bo tako v Frankfurt pripeljala študijo štirisedežne limuzine, ki naj bi imela tudi nekoliko bolj športen značaj. Kot je dejal glavni oblikovalec, sicer Nemec Peter Schreyer, s to študijo dokazujejo, da je tovarna pripravljena na novo poglavje. Ni sicer jasno, kaj je s tem natančno mislil, kot tudi niso znane druge podrobnosti te študije. Povsem verjetno pa je, da se bo tovarna kmalu pojavila v razredu, kjer je doslej ni bilo.
JK
*	Vpis vzajemnih skladov
*	Odkup in prodaja delnic
ATKA
vedno nekaj prihranite!
Atka Prima
Stanetova ulica 5, Celje Tel.: 03 49018 05
Z tmjmlo(ividcuLosti/(Lo starostu
Dostavnik hilux ima novo podobo.
Hilux v novi podobi
V	razredu tako imenovanih dostavnikov je Toyotin hilux na evropskih trgih dokaj uspešen; lani so jih namreč prodali skoraj 22 tisoč. Zdaj tovarna predstavlja nekoliko prenovljeno vozilo.
V	notranjosti je novo predvsem to, da hoče biti hilux bolj primerljiv z vsem tistim, kar ponujajo osebni avtomobili, pri čemer je opazno, da so nekoliko spremenili merilnike. Zunaj bo najbolj opazen nekoliko drugačen prednji del z novo masko, lučmi in prednjim odbijačem. Tudi zadek ni takšen, kot je bil prej, spremenili so tudi kolesna platišča; po novem bo avto na voljo v štirih opremskih paketih, poleg tega bo mogoče (tako kot doslej) izbirati med dvo- in štirikolesnim pogonom, pa ročnim ali samodejnim menjalnikom in tremi kabinskimi različicami (single cab, extra in double cab). Ob tem je 2,5-litrski dizelski motor z oznako D-4D pridobil 24 KM in jih ima po novem 144 KM ter 343 Nm navora.
JK
MALI OGLASI / INFORMACIJE
X&IK
ZLATARNA KRAGOLNIK
i i
V ZLAIARNI KRAGOLNIK ^ ' VCITYCENTRUCELJE	'
VAM NUDIMO ZELO UGODEN ODKUP ZA VSE VRSTE STAREGA ZLATA IN SREBRA.
KRAGOLNIK&KRAGOLNIK d.0.0., Kettejeva 12, Celje
POSEST
PRODAM
JASNOVIDKA HANA
STROJI
PRODAM

VOZILA
PRODAM
SAMONAKLADALKO Sip 16, pajek na dve vreteni in puhalnik Tajfun, na traktorski pogon, prodam. Telefon 041 261676.	3248 STISKALNICO na vijak in polža, 150 l, dobro ohranjeno, ugodno prodam. Telefon 041 482-284. 3287
MOTOR Enduro yamaha xt 660 z, letnik 2008, 2.000 km, skoraj nerabljen, prvi lastnik, prodam. Telefon (03) 5730-909, 040 785-556. 3239 HONDA civic limuzina, rdeče barve, lepo ohranjena, prvi lastnik, s servisno knjižico, garažirana, registrirana do konca leta, vse nove gume, ugodno prodam. Priporočam ogled. Telefon 031 442423, 5481-147.	3305
KUPIM
TRAKTOR Štore, Zetor, Imt, Univerzal, lahko v slabšem stanju, kupim. Telefon 051 203-387.
3270
roiraiMii
KUPIM
RABLJENO osebno vozilo, od letnika 1997 naprej, v kakršnem koli stanju, kupim. Telefon 041 708-497. Š 264
IN ODKUPI POSOJIL DO 4.000 EUR. Do 36 mesece* na osneiri OD, BakoiniiM
inimjiiiiiv
PE CEUE, Ul. XIV. dhlizija 14,
03/4257000 PE MARIBOR, Parlizanaka 34, 02/2341000 PE MURSKA SOBOTA. Staneta Romana 16.02/521.3000
BONAFIN PLUS d.0.0.
Stowenska 27.1000 IjuUjana
-	Ponudba o poslovnem sodelovanju -
Zaradi širitve naše dejavnosti vabimo k sodelovanju osebo, ki ima smisel in veselje za modo in spremljanje modnih smernic ter se zanima za dogajanja v družbi.
Delo bo potekalo v razstavnem prostoru v središču Celja ter deloma na terenu, obsegalo pa bo stike s strankami, delo z računalnikom in manipulacijo s tkaninami. Iščemo zasebne podjetnike, ki so pripravljeni za partnerstvo z našim podjetjem, saj osebe v začetnem obdobju sodelovanja ne bomo zaposlili.
Vse, ki bi vas to področje sodelovanja zanimalo, vabimo, da pošljete pisne ponudbe na naslov:
IGR AGENCE, d. o. o.,
-	Ljubljanska 5a, 3000 celjein na mail: ines@igragence.si -
SVETINA, Javornik. Vikend za dva upokojenca prodam ali menjam za stanovanje. Cena 67.000 EUR. Telefon 041 847-093 .	31 45
CELJE. Večjo hišo, mirna, sončna lega, vsi priključki, parcela 700 m^, garaža, delavnica, 159.999 EUR, prodamo. V račun vzamemo stanovanje. Telefon 051 891-861.	3214
DOKONČAN bivalni vikend, s sadovnjakom, v okolici Planine pri Sevnici in zazidalno, komunalno urejeno parcelo, 1.000 m^, v okolici Vojnika, prodam. Cena po dogovoru. Telefon 041 771-466.
3238
POSEST, srednje veliko, hišo, gospodarsko poslopje, prodam. Telefon 051 323108.	3254 KOMUNALNO opremljeno parcelo, na relaciji Vojnik-Frankolovo, z gradbenim dovoljenjem, prodam. Telefon 031 697-748, 041 714-940. 3264 MANJŠO stanovanjsko hišo z zemljiščem, 700 m^, pod Lisco, prodam ali zamenjam za garsonjero v Laškem. Ostalo po dogovoru. Telefon 041 498-561, 041 413-368. 3263 V BLIŽINI Šentjurja prodam hišo. V račun vzamem stanovanje. Telefon 5793140. Š 362 CELJE, Lopata, Gorica pri Šmartnem. Atrijsko stanovanjsko hišo, v Gorici pri Šmartnem (Lopata), 6 km od centra Celja, 500 m od lokalne avtobusne postaje, leto gradnje 1997, klet 151 m^, pritličje 165 m^, podstrešje 33 m^, stavbišče 173 m^, dvorišče 973 m^, garaža v kletnih prostorih hiše za dva avtomobila, zelo dobro vzdrževana notranjost hiše in dvorišče, priključki: elektrika, voda, 3-prekatna greznica, telefon, internet, ogrevanje na kurilno olje, prodava za 240.000 EUR. Informacije po telefonu 041 708-198 ali 041 216-622. n
ODKUP
zlata-srebra
GOTOVINA TAKOJ!!! ZLATARNA ADAMAS
Trg celjskih knezov 4, 3000 Celje
03/5442-180
Mitja Udovč, s.p., Celje
H!TRO NAROČITE
NOVI TEDNIK
Dodatni
ti pri plačilu naročnine vnaprej:
Naročniki brezplačno prejemajo še vse posebne izdaje Novega tednika. Naročnild imajo tudi pravico do štirih breipiačnih maiih ogiasov, do ena čestitke na Radiu Ceije ter do kartice ugodnih nakupov.
■»•O^O»».	«ZOR
Vsak petek 48 banmih strani teleniiijskega sporeda in zanimivosti ii sveta glasile in zabave.
NOVI TEDNIK
Nepreklicno neročam Novi tednik za najmanj 6 mesecev
ŠENTJUR, Dramlje. Vikend v gradnji, v bližini Dramelj, z urejenim pristopom po makadamski cesti, klet, pritličje in mansarda, stavbišče približno 42 m^, 3.416 m^ zemljišča, začetek gradnje 2004, priključki: voda, elektrika, greznica, prodava za 79.500 EUR. Informacije po telefonu 031 739-696 ali 041 708-198.	n
CELJE, Lisce. Kmetijska zemljišča, delno stavbno zemljišče, v k. o. Lisce, gozd v izmeri 5.032 m^, vinograd v izmeri 1.565 m^, pašnik v izmeri 2.670 m^, porušen objekt 24 m^, prodam za 9.000 EUR. Informacije po telefonu 041 708-198.	n
VOJNIK, center. Prodava stavbno zemljišče v Vojniku, z »lesenim objektom«, nadstreškom, primerno za gradnjo stanovanjskega ali storitvenega objekta, urejena okolica in pristop z lokalne ceste, njiva 178 m^, travnik 331 m^, vpisano v zemljiško knjigo, za 47.000 EUR. Informacije po telefonu 041 708198.	n DOBRNA, Klanc. Kmetijo na naslovu Klanc 16, stanovanjska hiša bivanjske površine 150 m', z gospodarskima poslopjema 50 m' in 23 m' uporabne površine, 873 m' dvorišča, ter kmetijska zemljišča: 1.647 m' pašnika, 26.464 m' gozda, urejen makadamski pristop, priključki: elektrika, voda, telefon, prodam za 54.000 EUR. Informacije po telefonu 041 708-198. n VIKEND za bivanje, na relaciji Celje-La-ško, prodam. Telefon (03) 5488-081, 041 514-722. 330 V ZAVRHU pri Galiciji prodam na sončni legi zemljišče z vikendom v skupni izmeri 13.753 m'. Od tega je 7.395 mešanega gozda. Vse informacije po telefonu 031 806-456. 3302
HITRI KREDIT
do 4_____
la upotojwCT ■ a lapwlmf
KUPIM
1-555.
3157
PRODAM
DIXI
Tel.: 03 490 98 30 GSM: 041 33 14 88
Oddamo poslovni prostor - pisarno
velikosti 66 m2, na Lavi 7 (Ingradova stavba) Celje,
DIXi d.o.o,
Murnova 18, 3202 Ljubečna. www.oglasevanje-dixi.si
CELJE, center. Dvosobno stanovanje v Prešernovi ulici, z opremo, v I. nadstropju večstanovanjske stavbe, 45,50 m', z drvarnico 6,00 m' in zaprtim zunanjim predprostorom, prenovljeno 2006 in 2010, etažno plinsko ogrevanje, klimatska naprava, priključki: elektrika, voda, telefon, kabelska TV, internet, parkirišče varovano z zapornico, skupna kolesarnica, prodam za 59.800 EUR. Informacije po telefonu 041 708198.	n ŠENTJUR. Stanovanje v Ulici Dušana Kve-dra, v II. nadstropju večstanovanjske hiše, bivalni prostori dela stavbe: 45,10 m', neto tlorisna površina dela stavbe: 50,45 m', odprta loža 3,40 m', klet oz. shramba 4,20 m', zgrajeno 1971, prenovljena okna 2009, centralno ogrevanje, priključki: elektrika, voda, telefon, kanalizacija, plin, kabelska TV, stanovanje je zelo dobro vzdrževano, možna takojšnja vselitev, prodam za 65.000 EUR. Informacije po telefonu 041 708-198. n
KUPIM
STANOVANJE v Celju kupim. Plačilo takoj. Telefon 041 601-555. 3157
ODDAM
SOBE oddamo v najem: TV, kuhinja, pralni stroj, od 80 EUR na mesec naprej. Branko Lešer, Lopata 20 d, Celje, telefon (03) 5471-244, 041 763-800. p
HIŠO v Celju z okolico, lahko bivalni vikend, plačilo takoj, kupim. Telefon 041
ODDAM
HIŠO oddamo v najem. Telefon 041 277618.	3215 BISTRO v Celju oddam v najem. Telefon 041 720-579. 3303
STANOVANJE
celle: 031508 326
delovni čas: vsak dan non-stop NOVO! UGODNEJŠI POGOJI
-	možnost Izbire višine obroka
-	možnost odloga odplačevanja

mnim
CELJE, Cesta na Dobrovo. Dvoinpolsobno stanovanje na Cesti na Dobrovo 21 v Celju, v pritličju 5-stanovanjske stavbe, 75,80 m', zgrajeno 1931, prenovljeno 1990, možnost takojšnjega bivanja, primerno za invalide in starejše osebe, priključki: voda, elektrika, telefon, ogrevanje na trdo gorivo (možnost plinskega ogrevanja), prodam za 54.500 EUR. Informacije po telefonu 041 708-198.	n
^astrologínja fjasnoviilnosi IBIOTERAPIJE
Ii
IÍSNII4H04935
SLIKOPLESKARSIVO PARKETARSIVO TALNE OBIOGE
SAVUDRIJA. Oddam novejši počitniški apartma za 1 do 4 osebe. Klima, TV, parkirni prostor, bližina plaž. Telefon 031 271-662.	3010
DVOSOBNO stanovanje v hiši, poseben vhod, kabelska, internet, ogrevanje na olje, okolica Celja, oddam. Telefon 031 499-038.	3174
OPREMLJENO stanovanje oddam v Celju.
Telefon 051 329-450. 3232 V CENTRU Žalca oddam v najem opremljeno enosobno stanovanje, 39,7 m', z balkonom. Telefon 070 862-214.
3226
pnmm
astrologinjai
0906430
OPREMA
PRODAM
PRALNI stroj, mizo in štiri stole ugodno prodam. Telefon 041 945-589, 040 807-371.	3234
GSRSŽ
KUPIM
GARAŽO v Celju kupim. Telefon 051 348302.	p
AKUSTIKA
PRODAM
NOVO otroško diatonično harmoniko, velikost 34 cm, uglasitev C, F, B, prodam. Telefon 031 485-488. 3293
ŽIVALI
PRODAM
NESNICE grahaste, rjave, črne in bele ter težke piščance za dopitanje, prodamo. Nakup 10 nesnic, petelin brezplačno. Kmetija Winter, Lopata 55, Celje, telefon (03) 5472-070, (03) 5471-244, 041 763-800.	p
PRAŠIČE, mesni tip, 25 do 60 kg, možna dostava, prodamo. Telefon 031 544653.	Š 347 ŽREBICO, hladnokrvno, a kontrola, brejo, s papirji, prodam. Telefon 041 654729. Š 354 PRAŠIČE, od 30 do 180 kg, tudi svinjske polovice in očiščene odojke, domača hrana in dostava, ugodno prodamo. Telefon 031 311-476. š 353
SGA/IZEBECd,
VRUNČEVA2 3000 CELJE GSM: 051/335-200 FAX: 05/91181 50
Prodamo 2 stanovanjski enoti na Ljubeč-ni. Telefon: 041/634-300, Verteks - TG d.o.o., Cesta na Ostrožno 99, Celje.
POTREBUJETE DENAR
IZPLAČILO TAKOJ! 03/4900336
Ewms^mmm
Imiaft d.n.o.. Ul. Vila Kraigherja 5, Maribor j
VILE VALDEBEK PULA
Iščete stanovanjski objekt v bližini morja? Skupina _ Si želite mirnega preživljanja tretjega fzÊUÊmZ^ËÊ^ življenjskega obdobja?	^
Imate radi udobje, eleganco in višji standard opreme? Potem so stanovanja, ki smo jih zgradili v hrvaški Puli, kot nalašč za vas!
Informacije: Anton Turk Telefon: 031324103 E-pošta: turk.anton@cm-celje.si
MALI OGLASI / INFORMACIJE
ČISTOKRVNEGA, 10 tednov starega nemškega ovčarja prodam za 150 EUR. Telefon (03) 5773-013. 3228 PIŠČANCE, bele, za nadaljnjo rejo, prodam. Informacije in naročila po telefonu (03) 5773-744.	p VEČ telet prodam. Telefon 041 918-949.
Š 359
KRAVO simentalko, drugo tele, z mlekom, prodam. Telefon 031 683-810.Š 360 TELICO simentalko, rodovniško, brejo 4 mesece, prodam. Telefon 5773-345.
3272
OVCI, stari leto in pol, jr pasme, ena z večjo samičko, prodam. Telefon 070 854-989.	3274
TELICO simentalko, brejo 7 mesecev, prodam. Informacije po telefonu 041 966-791.	3275
TELIČKO, sl, 1. 9. 2011 bo stara osem mesecev, prodam. Telefon 031 490-299.
3279
BIKCA starega 2 meseca in teličko, staro en mesec, simentalske pasme, prodamo. Informacije po telefonu 031 466043, okolica Šmarja pri Jelšah. 3292 BIKCA simentalca, starega 10 dni, prodam. Cena po dogovoru. Telefon (03) 5796-381, 031 419-104. š 365 TELICO, brejo 9 mesecev, prodam. Telefon 041 967-609.	3299
KUPIM
VSE vrste krav in telic, za izvoz, plačilo takoj, odkupujemo. Telefon 040 647223.	š 261 SUHE in debele krave in telice kupim.
Telefon 041 653-286. š 284 DVA bika, od 300 do 600 kg, za nadaljnjo rejo, kupim. Telefon 041 522-720.
3276
BIKCE simentalce, do 200 kg, kupim. Telefon 041 653-165. š 364
PRODAM
POGREBNA SLUŽBA
PRIMOŽIČ PECEUE PE VOJNIK
051 649 780
www.primozic.si
500 kg grozdja, mešane sorte, samo belo in cepljeno, prodamo. Telefon 5795592.	3261 VINO jurka, izabela, neškropljeno, prodam. Telefon 031 786-334. 3266 VINO, rdeče, iz neškropljenega grozdja, prodam po 0,50 EUR. Telefon 041 720499, (03) 5821-535. 3268 DOMAČ, bel krompir, za ozimnico, prodam na domu ali ga dostavim. Telefon (03) 838-5054 ali 051 628-677. 3269 VINO, mešano, belo in rdeče, ugodno prodam. Telefon (03) 5824-514, 031 584-414. 3277 VINO, mešano, belo ali sortno, prodam. Telefon 031 501-669, 5823-573.
š 363
200 kg krompirja dezire in romano prodam po 0,30 EUR. Telefon 031 837492.	3301
OSTALO
PRODAM
VINO jurka, neškropljeno, prodam. Telefon 041 518-195.	š 345 SLIVE, rdečo peso, krompir, jabolka, vse brez umetnih gnojil in škropiv, poceni prodam. Prodam tudi črno grozdje, zelo ugodno. Telefon 031 747-930.
3217
KOSTANJEV in cvetlični med prodam. Telefon 041 660-576.	3225 DOMAČE vino šmarnica, izabela prodam.
Telefon 041 563-725. 3252 DOMAČO koruzo v zrnju prodam. Silvo Peček, Završe 21, Grobelno, telefon 5794-289, 041 261-676. 3248
BUKOVA drva, hlodovina, metrska ali kratko nažagana, na paletah, z dostavo, ugodno prodam. Telefon 051 359-555; www.drva.info.	p
REZANO ostrešje, deske, letve, »štafle«, prodam. Dostava brezplačna. Telefon 031 649-201.	3080
STREŠNO opeko Bramac klasik, rdečo, 1.000 kosov, prodam. Telefon (03) 492-8830.	3177
OTROŠKI voziček Jane slalom pro, ugodno prodam. Telefon 041 836-274. 3176 GROZDJE šmarnico in vino ter parcele za vikend prodam. Telefon 041 267-481.
3250
Sečnja in spravilo lesa, odkup lesa na panju.
Plačilo takoj!
Tel. 041 654 889, Timbles d.o.o., Lahov graben 5, 3273 Jurklošter
Skromno in pošteno si živel, v življenju le skrb
in delo si imel, skozi vse življenje boriti si se znal, a v poletnem dnevu boleče si zaspal.
V SPOMIN
Tiha bolečina spremlja spomin na 29. avgust, ko nas je pred tremi leti zapustil dragi mož, ata, stari ata, brat in tast
JURIJ ZDOLŠEK
iz Srževice 11, Ponikva (4. 4. 1932 - 29. 8. 2008)
Hvala za vsak podarjen cvet, prižgane sveče in trenutke, ko se spomnite nanj.
Žalujoči vsi njegovi
š 361
KOTEL za žganjekuho, 80 l in stiskalnico za grozdje, električno, z reduktorjem, prodam. Cena po dogovoru. Telefon (03) 5488-192, 031 841-800. 3258 DESKE in plohe parjenega oreha, bukve, hruške ter deske in plohe hrasta, lipe, češnje, javorja in bukve, vse zračno suho, prodam. Telefon 040 211-346.

OPEKO, betonsko, 20 ^ 40, 300 kosov, prodam. Telefon 031 679-802. 3247 KROMPIR, bel in rumen ter renault scenic, letnik 1998, prodam. Telefon 041 794204, 041 794-202.	3281
Ženitna posredovalnica
ZAUPANJE
za vse generacije, brezplačno za ženske do 48 let.
Tel.: 031/836-378 03/5726319
Leopold Orešnik, p.p. 40, Prebold
SUHA bukova drva, kravo za zakol, prodam ali menjam za telico, 300 do 400 kg, in ovna, starega eno leto in pol, ali menjam za majhnega. Telefon 041 743-685 .	3 2 8 0
drva, metrska ali razžagana, cepana, cena 55 EUR/m3, prodam. Informacije po telefonu 041 846-233.
3286
PONI kolo, malo rabljeno, prodam. Cena po dogovoru. Telefon 031 637-234.
3294
SUHE hrastove deske, 30 in 50 mm ter suhe bukove 30 in 50 mm, vsakih približno 1 kubični meter, prodam. Telefon 051 219-334. 3241
KUPIM
STAR sokovnik Emo kupim. Telefon 041 660-576.	3225
ZAPOSLITEV
IŠČEM delo: posek in spravilo lesa. Telefon 051 614-316.	š 358
Tvoje srce je dalo vse,
kar je imelo. Vse, kar nam je ostalo, je spomin na trenutke, ki preživeli smo jih skupaj. Odšel si mirno in tiho zaspal.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi našega dragega moža, očeta in dedka
FRANCA DEČKA
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem za izraženo sožalje ter darovano cvetje in sveče. Prav posebna zahvala ne-frološkemu oddelku Splošne bolnišnice Celje in celotnemu zdravstvenemu osebju za vsestransko pomoč v času njegove bolezni, od samega sprejema na oddelek do konca njegove življenjske poti. Zahvaljujemo se KORK-u, Krajevni skupnosti Slavko Šlander, g. župniku Pavlu za lepo opravljen cerkveni obred in sv. mašo, govornici, pevcem za zapete žalostinke, trobentaču in cvetličarki. Hvala vsem, ki ste v tem težkem trenutku kakor koli pomagali. Iskrena hvala vsem, ki ste ga v tako lepem številu pospremili na njegovi zadnji poti k večnemu pokoju in mu izkazali spoštovanje.
Žalujoči vsi njegovi
ZAPOSLIM gozdnega delavca - sekača. Informacije na naslov: Sima-Les, Majda Bevc, s. p., Zagorje 31, 3261 Lesično, telefon 040 211-346.	p
POSOJILA za zaposlene in upokojence! Izplačilo gotovine takoj. Posojilo lahko vračate s položnicami (tudi za osebe z nižjimi dohodki). Info-kredit, d. o. o., Mariborska cesta 86, 3000 Celje, telefon 059 226-600, 051 886-600.
n
PREMOG, zelo ugodno, z dostavo. Telefon 041 279-187. Prevozništvo Vladimir Pernek, s. p., Sedlašek 91, Podlehnik.
n
HIPKO vam ugodno nudi selitve in kombi prevoze. Hitro in zanesljivo. Vse dni v tednu. Telefon 031 732-381. Hipko-prevozi, Paskal Iseinoski, s. p., Zagorje 3, 3261 Lesično.	p
iz Celja, Anita KLENOVŠAK in Peter PODVORNIK, oba iz Malih Braslovč.
Šentjur pri Celju
Poročili so se: Andrejka GRADIČ z Rifnika in Benjamin JAGER iz Šentjurja, Lucija VOUK iz Kamena in Janez LAVBIČ iz Lutrja.
Žalec
Poročila sta se: Apolonija LEBENIČNIK iz Ločice pri Vranskem in Marjan SKOK iz Jeronima, Andreja SPOLE-NAK in Damjan DREV, oba s Polzele.
Mozirje
Poročila sta se: Marjana ZAGRADIŠNIK in Simon PODLESNIK, oba iz Primoža pri Ljubnem.
Velenje
Poročila sta se: Zdenka KOKOVNIK in Stanislav PLE-ŠNIK, oba iz Velenja.
Celje
Poročili so se: Špela BOGATAJ in Aleš POLJANŠEK, oba iz Celja, Mateja SODIN iz Štor in Sašo STROPNIK s Polzele, Maja PAPIČ in Simon LINDIČ, oba iz Celja, Klara LIPIČNIK iz Vojnika in Janko GUČEK iz Šentjurja pri Celju, Polonca AUGUSTINČIČ in Klemen RAVNAK, oba iz Celja, Teja RUS in Miha ZA-LOKAR, oba iz Domžal.
Laško
Poročili so se: Ksenija GO-RIŠEK in Dejan MAUER, oba
Celje
Umrli so: Stanislav OBREZA iz Dolenje vasi, 46 let, Mihael KUDER iz Šempetra v Savinjski dolini, 86 let, Stanislav PIŠEK iz Marija Reke, 78 let, Anton SATLER iz Latkove vasi, 61 let, Franc VOGRINC iz Žalca, 92 let, Stjepan JURJEC iz Celja, 79 let, Alojzij DROBNE iz Celja, 89 let, Zorka VUJANOVIĆ iz Celja, 66 let, Milena PEŠAK iz Celja, 61 let, Stanislava POTOČNIK iz Zabukovja, 86 let, Pavla BRDNIK iz Celja, 84 let, Ferdinand POTOČNIK iz Podgore, 69 let, Martin ZORKO iz Medloga, 79 let, Ana POLANČEC iz Celja,
75 let, Jožef KOŠIR iz Mengša, 99 let, Ivan JEVŠENAK iz Šentjurja, 75 let, Ludvik LAZNIK iz Podvrha, 84 let, Marija FELICIJAN iz Migoj-nic, 75 let.
Laško
Umrla sta: Marjetka BEC iz Radeč, 51 let, Marija RA-UTER iz Celja, 93 let.
Šmarje pri Jelšah
Umrli so: Bogomira CMOK iz Spodnjih Selc, 85 let, Marija ŠPRAH iz Rogaške Slatine, 85 let, Berta ZALOKER iz Spodnje Negonje, 90 let, Marija BRAČKO iz Rač, 92 let, Frančišek BRGLEZ iz Korpul, 76 let, Elizabeta KOVAČ iz Zbiške vasi, 51 let, Antonija ŠTRAUS iz Žiber-nika, 87 let, Marija OSET iz Šentjurja, 89 let.
Žalec
Umrla sta: Vekoslava SAM-BOLEC iz Ločice pri Polzeli, 92 let, Marija Ana FREITAG iz Žalca, 70 let
Mozirje
Umrli so: Anton Jurij POTOČNIK iz Ljubljane, 86 let, Anton STROŽIČ iz Črete pri Kokarjah, 71 let, Marija ŽMAVC iz Bočne, 94 let.
Velenje
Umrli so: Frančiška FALE iz Gornjega Grada, 93 let, Julijana LANGERHOLC iz Slovenskih Konjic, 82 let, Franc HRUSTEL iz Celja, 83 let, Jurij FAJS iz Šmarja pri Jelšah, 85 let, Paulina GAJ-ŠEK iz Celja, 93 let, Zdravko KUPREŠAK iz Velenja, 49 let, Antonija PODKRIŽNIK iz Velenja, 79 let, Anton KLEPEC iz Šentjurja, 86 let.
p
VODNIK
KINO
20.00 Zdraviliški dom Dobrna
PLANET TUS
Spored od 26. 8. do 29. 8. Kinematografi si pridržujejo pravico do spremembe programa.
Spoznajte Robinsonove - animirana družinska komedija 10.00 (sobota)
Pingvini gospoda Popperja - komedija
16.50
Kako se znebiti šefa - romantična komedija
11.55, 14.05, 16.15, 18.25, 20.30, 22.50 Super 8 - misteriozni triler 14.30, 19.00
Vzpon planeta opic - znanstveno fantastična akcija 12.10, 21.15, 23.30
Zelena svetilka - znanstveno fantastična akcija, 3D 20.40, 23.15 Zamenjava - komedija 12.20, 15.45, 18.15, 21.05, 23.35 Smrkci - animirana družinska komedija, 3D, sinh.
12.00, 13.40, 15.00, 16.00, 17.20, 18.20, 19.40, 22.00
Smrkci - animirana družinska komedija, sinh.
11.00, 13.20, 15.40, 18.00, 20.20, 22.40 Kavboji in vesoljci - znanstveno fantastična akcija
13.00, 16.20, 18.50, 21.20, 23.50
Huda učiteljica - komedija
11.40, 14.20, 16.30, 18.40, 21.00, 23.10
LEGENDA: vsak dan
sobota, nedelja
petek, sobota T
PETEK
19.00 življenje na smetišču - dokumentarni
21.00 Na sledi očetu - drama NEDELJA
19.00 Na sledi očetu - drama 21.00 življenje na smetišču - dokumentarni
immm
LAPIDARIJ POKRAJINSKEGA MUZEJA CELJE
SOBOTA
21.00 Mačeta - akcijski
PONEDELJEK
21.00 Morilci - akcijska komedija PETEK
19.00 Cukrček 2 - plesni, romantični film
20.00 Ču do vi to - drama 21.15 Super 8 - triler, ZF SOBOTA
19.00 Super 8 - triler, ZF
20.00 Ču do vi to - drama
21.15 Cukrček 2 - plesni, romantični
film
NEDELJA
16.00 Rio - animirana pustolovščina, sinh.
18.00 Super 8 - triler, ZF
19.00 Ču do vi to - drama
20.15 Cukrček 2 - plesni, romantični
film
PETEK, 26.8.
19.00 Sončni park Velenje
14. festival Kunigunda
predstavitev zaključka produkcije Plesno poletje za otroke
19.00 Vrt Ipavčeve hiše Šentjur Jazz delavnica
koncert udeležencev
20.00 Hiša mladih v Šmartnem ob Paki Irena Vrčkovnik z Big bandom Zagorje
koncert
Tomaž Lorenz, violina in Jerko Novak, kitara
koncert
21.30 Veliki oder pred eMCe placom Velenje_
Superhiks, Welcoming Commitee in Flames
koncert
SOBOTA, 27.8.
9.30 Loka pri Žusmu
10.00 Stopnišče pred Centrom Nova Velenje
10.30 Travnik pri Domu kulture Velenje Petkrat Pika!
poletje na travniku - lutkarije; Lutkovno gledališče Velenje
11.30 Cankarjeva ulica Velenje
16.00 Pokrajinski muzej Celje
16.00 Vila Mojca Velenje
17.00 Ribnik Vrbje
Poletni ex-tempore žusem 2011
Z odra na ulico
otroška plesna predstava Plesnega studia N
Kam?
gledališko cirkuška ulična predstava
Drobci rimske Celeje
otroška delavnica za otroke od 5. do 12. leta
Ta veseli dan
otroški živ-žav
Dogodivščine na kitajskem dvoru
ponirkova otroška delavnica (tudi v nedeljo)
17.00 Pesje, klasirnica
Odprtje največjega grafita
18.00 Galerija Mozirje
Od (samojzanikanja k (samojspoštovanju
partnerski odnosi; srečanje vodi Mojca Grešak
19.30 Dom krajevne skupnosti Ljubečna
Zlata harmonika Ljubečne
tekmovanje veteranov
20.00 Cerkev sv. Jurija Mozirje
Poletni nocturno
koncert udeležencev mednarodnega pevskega seminarja doc. Vlatke Oršanić
10.00 Vrt Ipavčeve hiše Šentjur
Kozjanski kraji in ljudje v delih Danijela Artička
pogovor z avtorjem
21.00 Celjski mladinski center
Let 3 in Superhiks
koncert
11.30 Pred eMCe placem Velenje
Predstavitev delavnice Strojnica
22.00 Pred eMCe placem Velenje
Noctiferia in Negligence
koncert
NEDELJA, 28. 8.
10.00 Velenjski grad
14.30 Igrišče Andraž
5. srednjeveški dan
Družina poje
družinsko petje
15.00 Pred gasilskim domom Ljubečna
Zlata harmonika Ljubečne
finale
15.00 Grad Podsreda
Steklarska delavnica
prikaz steklarskih veščin članov Društva steklarjev Slovenije
16.00 Hiša mladih v Šmartnem ob Paki
Eno pesem peti
srečanje ljudskih pevcev in godcev
18.00 Grad Podsreda
19.00 Dom krajanov Žiče
Udeleženci seminarja za violončelo
zaključni koncert
Ljudski pevci
območno srečanje pevcev občin Slov. Konjice, Vitanje in Zreče
20.00 Vrt Ipavčeve hiše Šentjur
Monty Python
glasbeno-gledališka komedija
PETEK, 26. 8.
13.00 Stari grad Celje
Dežela Celjska vabi
srednjeveška prireditev
SOBOTA, 27. 8.
13.00 Stari grad Celje
Dežela Celjska vabi
srednjeveška prireditev
NEDELJA, 28. 8.
19.00 Celjski dom
Poletni nocturno
koncert udeležencev mednarodnega pevskega seminarja doc. Vlatke Oršanić
PONEDELJEK, 29. 8.
18.00 Mestna plaža
Otroške urice
risanje, barvanje, igranje, pravljice ^
RAZSTAVE
Pokrajinski muzej Celje: Alma M. Karlin: Poti; Emona - mit in resničnost, gostujoča arheološka razstava Mestnega muzeja Ljubljana; Svetišča ob reki, Knežji dvorec (ogled po dogovoru).
Friderikov stolp na Starem gradu: Vadim Fiškin - Spomni se/Remember, do 31. 10.
Muzej novejše zgodovine Celje: Tradicionalne hrvaške otroške igrače, do 1. 9.; Naša država je moja domovina: Celje 1991-2011, do 25. 9.
Galerija sodobne umetnosti in Likovni salon Celje: Kontinuiteta, razstava 13. umetnikov, do 11. 9.
Galerija Plevnik - Kronkowska Celje: There is still love somewhere - likovna dela Elise Vladilo (Trst), do 1. 9.
Dom sv. Jožefa Celje: Križev pot, akademske slikarke Jane Vizjak, do preklica
Galerija železarskega muzeja Teharje: razstava fotografij Špica fotografije; razstavljajo člani Fotokluba Zagreb, do 10. 9.
Galerija Elektra Celje: Makro fotografija; razstava fotografij članov Fotografske sekcije Elektro Celje, do 20. 9.
Savinov likovni salon žalec: Nova fotografija - perspektive; razstavlja 5 avtorjev.
Kulturni center Rogaška Slatina: slikarska razstava Silvije Verovnik Domovina v mojem srcu, do 30. 8.
Anina galerija Rogaška Slatina: razstava dveh domačinov, Srečka Žgajnerja in Nanija Poljanca, do 11. 9.
Grad Podsreda: Ars vitraria, steklene mojstrovine Miriam Kosec in Francija Černelča, do 30. 9.
Muzej Laško: Pivovar Simon Kukec; do 3. 9.
Muzej usnjarstva Šoštanj: razstava Usnjarstvo na Vrhniki avtorice Olge Pivk, do 30. 9.
Galerija Velenje: dokumentarna razstava o violinizmu na Slovenskem,
do 10. 9.
Pokrajinski muzej Celje: Kulturno in umetnostnozgodovinska razstava, Lapidarij in Celeia - mesto pod mestom, Knežji dvorec (ogled po dogovoru).
Pokrajinski muzej Celje, Planina pri Sevnici: Etnološka zbirka Šmid.
Zgornji trg Šentjur: stalna arheološka razstava Rifnik in njegovi zakladi.
Ipavčeva hiša Šentjur: Ipavca - življenje in delo Gustava in Benjamina Ipavca.
Muzej Laško: Laško - potovanje skozi čas; Geologija okolice Laškega; Pivo-varstvo in zdraviliški turizem.
Muzej novejše zgodovine Celje: Živeti v Celju, Zobozdravstvena zbirka.
Otroški muzej Hermanov brlog: Kraški ovčar pri Hermanu Lisjaku.
Fotografski atelje Josipa Pelikana:
stalna postavitev.
Dvorec Strmol: Kuharca (Pokrajinski muzej Celje); Hetiške tkanine in vezenine (Pokrajinski muzej M. Sobota); Mednarodna zbirka likovne umetnosti
Galerija Vlada Geršaka Celje, razstavni prostor Salona pohištva Tripex Celje, gostišče Hochkraut Tremerje, restavracija na celjski železniški postaji, Celeiapark in pošta Celje: likovna dela Vlada Geršaka.
Knjižnica Gimnazije Celje - Center: likovna dela dijakov umetniške Gimnazije Celje - Center.
PLANINSKI KOTIČEK
Planinsko društvo Celje Matica vabi
v nedeljo, 28. avgusta na Hochreichart, (2416 m). S postajališča ob Ljubljanski cesti v Celju se odpeljemo z naročenim avtobusom ob 4. uri zjutraj. Prijavimo se v društveni pisarni. Prispevek za prevoz znaša 28 EUR.
SVETOVALNA RUBRIKA
y ■"T'A

Vprašajte in dobili boste brezplačni pravni nasvet!
Svoje vprašanje pošljite na tednik@nt-rc.si ali na
Novi tednik, Prešernova 19,3000 Celje. Odgovor boste prebrali v torkovem Novem tedniku.
DRUŠTVO REGIONALNA VARNA HIŠA
Telefon 492-63-56
KRIZNI CENTER ZA MLADE
Telefon 493-05-30
ŠENT - Slovensko združenje za
duševno zdravje
(dnevni center in stanovanjske
skupine)
Gregorčičeva 6 - pisarna, 3000 Celje, tel. št. 03/ 428 88 90
MATERINSKI DOM
Telefon 492-10-14
DRUŠTVO SOS TELEFON ZA žENSKE IN OTROKE - žRTVE NASILJA
080-11-55, vsak delavnik od 12.00 do 22.00, ob sobotah, nedeljah in praznikih pa od 18.00 do 22.00. Faks za gluhoneme 01-524-19-93, e-mail: društvo-sos@drustvo-sos.si Inštitut VIR - socialna rehabilitacija, raziskovanje in razvoj
Vrunčeva 9, 3000 Celje Telefon: 03 490 00 24, GSM: 031 288 827, e-pošta: vir@institut-vir.si. Spletna stran: www.institut-vir.si Pomoč mladostnikom in staršem pri spoprijemanju s problematiko drog in z vzgojnimi težavami
SLOVENSKO DRUŠTVO HOSPIC OBMOČNI ODBOR CELJE
Dodajati življenje dnem in ne dneve življenju; Kocenova 4 - 8, Celje tel.: 03/548 60 11 ali 051/ 418 446
DRUžINSKI INŠTITUT BLIžINA,
telefon: 03/492-55-80 Skupine: za starše, za razvezane, za ženske, žrtve psihičnega ali fizičnega nasilja, za moške storilce nasilja ali žrtve psihičnega nasilja CENTER ZA POMOČ NA DOMU Telefon 03 427-95-26 ali 03 427-95-28 DRUŠTVO OZARA CELJE Pomoč ljudem s težavami v duševnem zdravju, Kocenova ul. 4, 3000 Celje
Pisarna za svetovanje in stanovanjska skupina: ponedeljek-petek od 8.-16. ure; telefon: 03 492 57 50 ali 492 57 51 Uradne ure: ponedeljek in sreda od 9.-13. ure.
DRUŠTVO ZAKONSKI IN DRUžINSKI INŠTITUT ETEOS
031 555 844, www.eteos.si, info@eteos.si. Gosposka ulica 2, Celje. Svetovanja in pomoč pri dojenju, prehrani in vzgoji najstnikov. Srečanja za starše z otroki do 6 leta starosti. AL-ANON - skupnost svojcev alkoholikov vam pomaga v primeru alkoholizma v družini. Pokličite tel. 01/251 30 00, 041/590 789, spletna stran: ww.al-anon.si KLIC UPANJA CELJE za vse, ki imajo težave Brezplačni telefon: 116-123
Podjetje NT&RC, d.o.o. Direktor: Srečko Šrot
Podjetje opravlja časopisno-založniško, radijsko in agencijsko-tržno dejavnost
Naslov: Prešernova 19, 3000 Celje, telefon (03] 42 25 190, fax: (03) 54 41 032, Novi tednik izhaja vsak torek in petek, cena torkovega izvoda je 1,10 EUR petkovega pa 1,30 EUR. Naročnine: Vera Gmajner. Mesečna naročnina je 8^70 EUR. Za tujino je letna naročnina 208,80 EUR. Številka transakcijskega računa: 06000 0026781320. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo.
Tisk: Delo, d.d.. Tiskarsko središče. Dunajska 5, direktor: Bogdan Romih. Novi tednik sodi med proizvode, za katere se plačuje 8,5% davek na dodano vrednost.
NOVI TEDNIK
Odgovorna urednica: Biserka Povše Tašič Namestnica odg. ur.: Tatjana Cvirn Računalniški prelom: Igor Šarlah Oblikovanje: www.minjadesign.com Fotografija: Sherpa, GrupA E-mail uredništva: tednik@nt-rc.si E-mail tehničnega uredništva: tehnika.tednik@nt-rc.si
RADIO CELJE
Odgovorna urednica: Janja Intihar Namestnica odg. ur.: Bojana Avguštinčič E-mail: radio@nt-rc.si. E-mail v studiu: info@radiocelje.com
UREDNIŠTVO
Brane Jeranko, Špela Kuralt, Urška Selišnik, Saška T. Ocvirk, Branko Stamejčič, Ivana Stamejčič, Simona Šolinič, Dean Šuster Tajnica uredništva: Tea Podpečan Veler Lektorica: Tanja Drolec
AGENCIJA
Opravlja trženje oglasnega prostora v Novem tedniku in Radiu Celje ter nudi ostale agencijske storitve.
Pomočnica direktorja in vodja Agencije: Vesna Lejič
Marketing: Zlatko Bobinac, Simona Brglez,
Vojko Grabar, Viktor Klenovšek, Nina Pader,
Marjan Brečko
Telefon: (03)42 25 190
Fax: (03)54 41 032, (03)54 43 511
Sprejem oglasovpo elekt. pošti: agencija@nt-rc.si
ZA RAIZITEDRILO
Nagradna križanka
Nagradni razpis
1.	nagrada: dve vstopnici za kopanje na letnem kopališču Celje in darilni paket kozmetike Janssen
2.	nagrada: dve vstopnici za kopanje na Rogaški rivieri
3.-5.	nagrada: vstopnica za kopanje na letnem kopališču Celje
Pri žrebanju bomo upoštevali vse pravilne rešitve (geslo), ki jih bomo prejeli na dopisnicah na naslov: NT&RC, Prešernova 19, 3000 Celje do četrtka, 1. septembra.
Rešitev nagradne križanke iz št. 65
Vodoravno: SKALA, TOLAR, OLIKA, PUČ, AM, UE, ALBERT, MRK, RANC, SONATA, AHERON, STENE, ARH, ALAMO, TOMAŽIČ, AKRILAN, ALEŠ, SKODELA, RA, VM, KOLAR, LESK, BILINA, GRAN, ROP, ANA, EMILE, EKIPA, REGIMENT, UPAD, FRAZA, KLOBASA, ŠKAF, ENKLAVA, NL, KO, ULM, ROKA, ČIK, ISKRA, BODALNICA, SANTI, AGAR, IKA.
Geslo: Sveže poročena zakonca.
Izid žrebanja
1.	nagrado, štiri vstopnice za kopanje na letnem kopališču Celje, prejme: Dušan Ilovar, Miklošičeva 3, Celje.
2.	nagrado, dve stopnici za kopanje na Rogaški rivieri, prejme: Gabrijela Frece, Lože 15, Rimske Toplice.
Ona: Pustolovščina, ki vas tako mika, je precej manj zanimiva, kot ste mislili. Seveda pa je vse odvisno predvsem od tega, ali vam je v ljubezni pomembnejša stabilnost ali trenutna zabava.
On: Izgubili ste pravo smer, zdaj pa tavate in iščete, ne da bi sploh vedeli, kaj početi. Poskusite se malo skoncentrirati in se osredotočiti na glavne probleme. Vsega vam sicer ne bo uspelo razrešiti, toda nekaj boste vendarle naredili!
TEHTNICA ^
Ona: V prijetni družbi boste izvedeli, kar boste želeli. To vam bo pomagalo pri premagovanje finančnih težav, ki so se nakopičile. Vendar rešitev ne bo padla z neba, ampak se bo treba pošteno potruditi.
On: Prevelika poslovna vnema se vam lahko negativno obnese predvsem pri ljubezenskih zadevah. Vzemite si malo časa tudi zase in za partnerko. Nikar ne odnehajte na pol poti, saj je uspeh več kot zagotovljen.
Ona: Na delovnem mestu se boste na smrt dolgočasili, saj ste pričakovali spremembo, ki pa je ni od nikoder. Po tihem boste še naprej upali, vendar se boste v resnici posvetili povsem drugačnim stvarem ^
On: Večkrat se boste zalotili, da se predajate sanjarjenju o osebi, ki vam zadnje čase ne da spati. Nikar samo ne razmišljajte, ampak storite potezo, ki vam bo odprla vrata v srce te vaše domišljijske ljubezni.
DVOJČKA ^
Ona: Tudi vaš srčni izvoljenec vam bo svetoval tako, kot ste zadevo načrtovali sami. To vam bo v veliki meri dvignilo samozavest, saj boste spoznali, da v celotni zadevi niste povsem sami.
On: Poslovne ovire bodo izgledale vse previsoke, da bi jih lahko premagali. Nikar se ne ustrašite - vse se bo dobro izteklo in na koncu se boste le sladko smejali skrbem, ki ste si jih delali.
Ona: Konec dober, vse dobro! Toda naslednjič poskrbite tudi za to, da izid ne bo tako tesen, kot je bil tokrat. Vedno vam ne bo uspela takšna zvijača, zato se nikar ne igrajte z ognjem, ki vas lahko tudi požre.
On: Vse bo šlo natančno po načrtih, vendar zato nikar prehitro ne odnehajte s svojo vztrajnostjo, ampak se do konca potrudite tako, kot to znate. Nagrada, ki vas čaka na koncu, bo nadvse prijetna.
POMOČ: ČERNOZJOM-zelo rodovitna črna stepska prst, RDEČEPERKA-naš sladkovodni krapovec, ROLBA-stroj za glajenje ledu v športnih dvoranah
3.-5. nagrado, vstopnico za letno kopališče Celje, prejmejo: Ferdo Šipek, Pot na Šmohor 11, Laško, Štefan Lah, Cesta v Šmartno 15 a, Vojnik in Milka Nikolič, Cesta XIV. divizije 32, Štore.
Ona: Načrtov sicer ne boste uspeli realizirati do popolnosti, vendar bodo rezultati vseeno izredno zadovoljivi. Pred vami je obdobje, ko vam bo marsikatera zadeva šla kot po maslu.
On: Če boste zatiskali oči pred resnico, boste prišli do spoznanja, da boste s tem škodili le sebi. Nekaj vas bo sicer hudo mamilo, vendar se ne boste mogli pravilno odločiti. Torej bo še vedno vse v zraku ^
STRELEC ^
Ona: Čeprav ste imeli zadnje čase kar nekaj težav na poslovnem področju, se vam bo zdaj resnično nasmehnila sreča, ki ste jo že dolgo pričakovali. Nesoglasja s sodelavci bodo kar naenkrat pozabljena in vse bo tako, kot si želite.
On: Glede finančnih zadev bodite kar se da samozavestni. Ne nasedajte paničarjem, ki vas obdajajo, ampak zaupajte le vase in svoje sposobnosti. Za ljubezen pa boste morali poskrbeti kdaj drugič, saj vam bo enostavno zmanjkalo časa.
KOZOROG jg^
Ona: Poskusili boste nadoknaditi tisto, kar ste pred kratkim po neumnem izpustili iz rok, in to vam bo v veliki meri tudi uspelo. Tokrat pa le vztrajajte do konca, saj se vam bo to tudi pošteno izplačalo.
On: Zelo zdravo bi bilo, če bi se nekaj časa držali udobnega fotelja zraven domačega ognjišča. Tudi doma je lahko lepo, še posebej, če boste uredili odnose s partnerko.
Ona: Po sili razmer se boste morali lotiti precej neprijetnega opravila, vendar boste kmalu ugotovili, da je tudi na tem področju možno marsikaj doseči. Do izraza bo prišla predvsem vaša izjemna iznajdljivost.
On: Nepričakovano se boste sporekli s prijateljico, vendar na srečo ne bo prišlo do večje zamere. Kaj hitro bosta uspeli skleniti obojestranski kompromis, ki bo le še utrdil vajino prijateljstvo.
DEVICA ^
Ona: Po glavi se vam bodo podile čudne zamisli, ki bodo presenetile tudi vašega ljubezenskega partnerja, ki se ne bo strinjal z novimi pogoji. Bodite vendar malo bolj prilagodljivi.
On: Ta konec tedna se boste nekoliko bolj posvetili svoji srčni izvoljenki in jo presenetili s predlogom, ki ga je na nek način že dolgo pričakovala, vendar si ni upala z besedo na dan. To bo zadetek v polno.

Ona: Pogovor s šefom vam bo sicer veliko pomagal pri napredovanju, vendar boste morali storiti še kaj drugega, če seveda želite svoj cilj tudi doseči. V zraku je mnogo različnih kombinacij ^
On: Uresničile se vam bodo sanje, ki vam že dolgo rojijo po glavi. Bodite pozorni na nenavadno obnašanje nekdanje partnerke, ki bo pokazala več kot samo bežno zanimanje. Mogoče vam bo to celo všeč ^
Ona: Odzvali se boste povabilu na kavo in ne bo vam žal. Spoznali boste osebo, ki marsikaj ve in vam lahko v mnogo-čem pomaga. Ne omahujte, kajti priložnost izgubljena ne vrne se nobena! In to velja tudi za vas.
On: Prijatelji bodo na vsak način poskušali izkoristiti vašo trenutno ranljivost. Ne popustite - kdor se zadnji smeje, se najslajše smeje. To se bo izkazalo tudi tokrat in tisti zadnji boste prav vi.
itKeLK
RUMENA STRAN
itKíLK
Rosa ob grajskih zidovih na Planini
OsT, foto: Grupa
Mladi oblikovalki Mateja Bobek (levo) in Nina Škoberne (desno) sta na domači Planini ob ruševinah starodavnega gradu letos pripravili že drugo odmevno modno revijo njune znamke Rosa. Tokrat sta se ob nakitu, pasovih in drugih modnih dodatkih še posebej posvetili torbicam. Program je s koncertom začinila Alenka Godec. Mateja pa je skupaj z njo na odru tudi zapela.
Modne revije sta se udeležila tudi zvesta ambasadorja Kozjanskega v prestolnici. Iztok Špan je direktor uspešnega družinskega podjetja Tajfun, ki vsa leta zvesto stoji ob strani družabnemu življenju na Planini. Aleksandra Borštnar Maček pa je svoje rodno Prevorje z različnimi jezikovnimi tabori približala že mnogih otrokom in njihovim staršem iz vse Slovenije.
Zaka' pa ne bi bili med najboljšimi?
Na festivalu na Ptuju so nagradili letošnje najboljše narodnozabavne ansamble. Med uspešnimi so bili tudi nekateri s Celjskega. Za najboljšo vokalno izvedbo je Korenovo plaketo dobil ansambel Zaka' pa ne iz Prebolda (na sliki). Občinstvo je glasovalo za svoje favorite in tretje mesto je pripadlo kvintetu Šestica iz Škal pri Velenju. Televizij ski gledalci in radij ski poslušalci pa so največ glasov namenili melodiji Akordi ljubezni avtorjev Braneta Klavžarja in Jožeta Galiča v izvedbi ansambla Akordi. Sceno je tudi tokrat izdelal Velenjčan Jože Napotnik.
Foto: MN
Mega grafit
V Pesju pri Velenju je na zgradbi premogovniške klasirnice pet umetnikov izdelalo Kunigundin mega grafit. Poslikava je velika 17 x 60 metrov in simbolizira ljudi ter dogajanje v »knapo-vski« deželi. Izmučeni od pregrete scene so si ulični umetniki pred dnevi oddahnili od ustvarjalskega početja na nevarni višini. Za njimi pa ostaja spomenik novodobne poulične umetnosti z imenom Live on Buildings, ki označuje letošnji festival mladih kultur Kunigunda.
JOŽE MIKLAVC
Dobra volja tudi v vročini
Županu Bojanu Šrotu očitno vročina ne pride do živega, vsaj če sklepamo po njegovi dobri volji. Morda je bila za to bolj zaslužna njegova spremljevalka Katarina Karlovšek. Ali pa jima je Veno Taufer, letošnji nagrajenec z zlatnikom poezije, na hitro zložil kakšen zabaven verz.
NC, foto: TimE
Borčevska moda
Na srečanju borcev sta se srečala tudi Ivan Grobelnik - Ivo, ki je bil eden tistih, ki so v slavni akciji med drugo svetovno vojno iz Starega piskra rešili 127 zapornikov, in velenjski podžupan Srečko Meh. Ne eden ne drugi nista bila v »pravi« partizanski opravi. Grobelnik je bil uraden, Meh pa v rdeči majici, kjer se je s prsi smejal Che Guevara. »V stilu mladih,« se je zasmejal Meh. Se je pač moral pripraviti na večerno nadaljevanje na festivalu Kunigunda v Velenju.
ŠK, foto: GrupA