'^ojstarejši slov(?nski dnevnik v Ohio
Oglasi v tem lis+u so uspešni
i^XXlV.—LETO XXIV.
^hi
3) t L
ENAKOPRAVNOST
EQUALITY
NEODVISEN DNEVNIK ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI
The Oldest Slovene Daily in Ohio
Best Advertising Medium
CLEVELAND, OHIO, THURSDAY, (ČETRTEK) APRIL 3, 1941.
ŠTEVILKA (NUMBER) 78
^ gledajo s stra-na spopad Nem-l ^^ije in Jugoslavije
S!* % ■
*}QVanska vlada je za-njihovo .?^\«dovanja. -ko padel
fee J
ponudbo - Po Itali-prvi uda-
^goslovanov.
2.
lij v nesrečo. Situaci-ijo g,	v Jugoslaviji, je
^Jno neugodna. Kakor
lanskega oktobra, bo i, pp	ne Nemčija ti-
' kateri bo naperjena
prvega napada. Italija-f^ei? v zanje silno težka jo Jugoslovani na-^ hrbta, dočim udarijo :^>edju.
" im r ^ ekonomskem oziru razvoji mnogo tež-fjjo za Italijo kakor za i Jiien ,	uvaža namreč
.^°®lavije velike množine :mcg^^^"ine, živine, jajc,
bakra in lesa. j^^'iska vlada se je ponu-Soslaviji^ je priprav-I Jug °^®^ovati med Nemčijo "^lad toda jugoslovan-^an^' ^"^klonila vsako po-
2''^ italijanskega "^Derija v Vzhodni
Afriki
i^nto 2 V
DELAVSKE ZADEVE SO V OSPREDJU VLADE IN KONGRESA
Posredovalci skušajo doseči mir in sporazum med delavstvom in Fordovo družbo.
Mehiški mortiarji zajeli velik^nemški potniški parnik
Amerikanka je postala članica srbskih četnikov

Nemci so hoteli parnik raz- Sestra pokojnega ameriške-
streliti. — Dva parqika so užgali Nemci 200 milj od obali republike Peru.
TAMPICO, Mehika, 2. aprila.
ga generala letalske sile Mitchella je postala članica srbskih komitadžev.
BEOGRAD, 2. aprila.—Ruth
PEREČI PROBLEM TVORI TUDI STAVKA PREMO-
CARJEV
Mornarji mehiške vojne mor-1 Mitchell, sestra znanega pokoj-narice so danes naskočili velik nega ameriškega vojaškega le-nemški, 9,600 tonski potniški talca in generala v letalski sili
»Olik,
Proti A-^GŽi zdaj z vso nagli-
so je zmožni, 30,000 ' Ost ^t^'y^^skih vojakov, iskiii	potolčenih itali-
v Eritreji. Edino []^ta	ki se še drži,
™ ^'^ko mesto Masava ob
kipa ^
zdaj pro-JtiQj	in pribjližno 60,-
Abab	gamizijo A-
' Voia vf' zdaj vsa italijan-h VzK J ki je še ostaja Afriki, katere u-S^^ečatena. Morala be-čet je na ničli. • ^"a^slka morna-neko italijansko
%
WASHINGTON, 2. aprila. — Kongres je odglasoval, da se u-vede preiskava o vzrokih stavk, ki so se razširile preko dežele in v zbornici se je pričel javljati močan antistavkarski sentiment. Predsednik Roosevelt se je skoraj polne tri ure posvetoval s svojim kabinetom o perečem položaju, ki so ga ustvarile delavske stavke v narodni obrambi.
Nezadovoljstvo v VVashingtonu
V	Washingtonu ' vlada silno nezadovoljstvo in ogorčenje radi neštetih stavk in nasilj, ki se javljajo v zvezi s stavkami.
DETROIT, 3. aprila. — Zvez-1 ni posredovalec James F. Dewey je danes izjavil, da je položen temelj za mirovna pogajanja med CIO avtnimi delavci in Fordovo kompanijo.
Prizadevanje vladnega posredovalca
Dewey je konferiral več kot eno uro z zastopniki unije, nakar se je vršila še dve in polurna konferenca med njimi in zastopniki Fordove tovarne v River Rouge. Po konferenci je Dewey izjavil, da se je vršil razgovor v prijateljske]a(i duhu, da se pa ni doseglo nobenih konkretnih zaključkov.
V	razpravljanju o pogojih premirja je kompanija pristala na to, da bo ostala tovarna zaprta tekom pogajanj, unija pa je izjavila, da bo prenehala blokirati tovarno.
Položaj v stavki premogarjev
NEW YORK, 2. aprila.—John L. Lew^s, predsednik United Mine Workers organizacfje, je danes izjavil, da ne bo nič z novo vladno formulo, ki določa, da bi se nadaljevalo z delom, dočim se vrše pogajanja vladnega posredovalnega odbora z delavci in delodajalci.
Nato je Lewis opozoril na vesti, ki naznanjajo, da se je 330,-OOO premogarjev mehkega premoga,- zaposlenih v osmih državah, odpovedalo svojim zahtevam po počitnicah kakor tudi nekaterih drugih izboljšavah. Dejal je, da te vesti, ne odgovarjajo resnici in da se premo-garji niso odpovedali nobenim svojim upravičenim zahtevam.
parnik Orinoco, kjer so obvladali upirajoče se nemški mornar
je, nakar so parnik v imenu zemka v organizaci jo smrt zani-vlade zasegli. Mehiške oblasti so čujočih srbskih komitadžev, " obveščene, ■*
Seja In diskuzija
Jutri zvečer ob osmih se bo vršila v čitalnični sobi S. D. Doma na Waterloo Rd. redna mesečna seja kluba št. 49 JSZ. Po seji bo zanimiva diskuzija, katere se bodo lahko udeležili vsi sodmgi. Nadzorniki pa so pro-šeni, da pridejo ob sedmih, da bodo izvršili trimesečni računski pregled. — Tajnik.
Zahvala
Mrs. Rose Koren, 653 East 159th St. se zahvaljuje vsem za obiske v bolnišnici in na domu za časa njene bolezni kakor tudi za cvetlice, darove in karte katero so poslale njene prijateljice.
tovc
ter zasegla neki
parnik. f ■vojaštvo, ki je bi-
itali
J. konskripcije uvršče-' Upij^^^ke vrste, se je pri-1'feti, ^ Italijanom ter jih
w'POrQgj. '^'"hovno poveljstvb % y ^ italijanskemu pod-^ ^dis Ababi, vojvodi preda s svojim ,. ke' ^^Kkor mu ga je še tiil itak vsak na-^ zaman, ako hoče, zaščitili pred cj . ®^aščevarnem itali-1^0 prebivalstvo v A-
Jugoslovansko vojaštvo odhaja
pojoč na meje ogrožene domovine
Beograjski hoteli brez moških uslužbencev, ki so že vsi v armadi. — Zatvoritev beograjske univerze, čije profesorji so pod orožjem. — Vojaštvo kriči "Dol s Hitlerjem!"
Zedinjenih držav, "Billy" Mitchella, je vstopila kot prva ino-
bile namreč obveščene, da nameravajo Nemci parnik zažgati in pogrezniti.
Iz Line, Peru, pa se poroča,
Ob svojem vstopu v organizaciji, ji je dal načelnik komitadžev pilulo s strupom z naro-
da dva nemška trgovinska par- j	použije v uri ne-
nika, Muenchen ih Hermonthis,' varnosti, kajti nikoli noben čet-ki sta pobegnila iz pristanišča i	P^^e živ v roke svojih
Callao, Peru, zdaj gorita in se pogrezata na morju več kot 200 milj od Callao.
Goreča in potapljajoča se par- kov Kosta Pečanec črtal njeno
ime z liste, rekoč: "To je vse, kar storimo, kadar sprejmemo novega člana v organizacijo.
i sovražnikov.
Ko je bila sprejeta v organizacijo, je stari načelnik četni-
nika je odkrila peAivijska kri-žarka Grau, ki se je pričela nemudoma ogledovati za moštvom. Poveljnik križiarke poroča, 1 Njegovo ime črtamo, kar pome da manjkajo rešilni čolni, ki so j ni toliko, kot da on ni več živ. bili na parnikih.	| Vsi smo pripravljeni že v nekaj
V Tampicu so našli mehiški ^ tednih na smrt. Tudi sam priča-mxTrr. 1- ,	da ne bom preživel tega
mornarji TNT bombo na itali-' janskem parniku Fede. Bomba je bila podtaknjena na takem mestu, da bi eksplodirala v trenutku, ko bi se pognalo stroje.

Plea
J? priredi druš-Ha s7® P^ea v Slov. nar. bo • X^ve. za ka-Frank Janko-člani in ob-^Uudno vabljeno, da
.M
5	v nedeljo
na Clair Ave.
JT IN OPERETO
^ODNI mož"
BEOGRAD. — V četrtek (danes) bo Jugoslavija popolnoma pripravljena na boj. Ves dan marširajo skozi Beograd rekrutje, prepevajoč svojo novo bojno pesem: "Čuj me, ljubica, Hitler je na naših mejah, kjer ga čakamo s puško v roki, da vidimo, kolikor reber imajo Nemci."
Po beograjskih ulicah ropo-čejo vse noči vozovi iz vojvodi-ne, ki privažajo razne potrebščine in topove.
Beograjčani na frontah Glavno mesto je oddalo svoje moštvo armadi. Glavni veliki hoteli, kjer so se še nedavno šopirili Nemci, so skoraj zapuščeni; toča ji, natakarji in ostali moški uslužbenci so že vsi pod orožjem.
Veličasten duh vojaštva Kljub temu, da je oprema jugoslovanske vojske v primeru s ■silno mehanizirano nemško armado, mizerna, pa je duh vojaštva naravnost veličasten (mag nificient). Večina vojakov, ki prihajajo danes skozi Beograd, je Srbov, to je rasa ponosnih in ^ hrabrih borcev. Vojaštvo je na-; ravnost entuziastično nad konfliktom, o katerem sodijo, da je neizogiben.
Profesorji univerze pod orožjem
Beograjska univerza je zapr-
ta in ''mnogo njenih profesorjev je že pod orožjem. Mobilizacija jugoslovanske vojske je izraz ljudske volje. Vse od Kosovske Mitrovice pa do Beograda kriče vojaki: "Dol s Hitlerjem!"
Danes je prispel iz Šumadije s taksikabom neki reven seljak, ki je plačal za prevoz 350 dinarjev, samo da se je mogel dan prej kot je bilo potrebno javiti pri vojaški oblasti.
Povišanje hrvatskih častnikov
Danes je bila objavljena cela serija novih vojaških imenovanj. Polkovnik Ivan Kneževič, Hrvat in brat novega dvornega mojstra, ki je sodeloval pretekli teden pri državnem udaru, je bil dodeljen generalnemu štabu. V prizadevanju, da se doseže čim večji sporazum s Hrvati, je bilo večje število hrvatskih častnikov povišanih v čine polkovnikov |n celo generalov.
Udar na Drač
Jugoslovanski generalni štab je prepričan, da se mu bo posrečilo držati jug, dočim se bo armada stopnjevaje umikala s severa, istočasno pa bo jugoslovanska armada udarila na Drač, ki leži ob Jadranskem morju v Albaniji. Drač upa doseči jugoslovanska vojska najkasneje v petih dneh.
ROPARJEMA JE SPODLETELA NAKAK^v
Boston. — Dva i%arja sta v roparskem namenu napadla 26 let staro mladenko Mary Ma-gee. Da bi zatajila svojo identiteto, se nista poslužila navadne črne maske ali žepnega robca, s katerim bi si zakrila obraz, temveč sta imela na obrazih grozne krinke, kakršne nosijo otroci ob Halloween času. Mladenka se je te groze tako prestrašila, da je nehote silno zakričala, kar je povzročilo, da sta jo napadalca naglo ubrala in izginila.
LETALSKA NESREČA
V	TEXASU
San Antonio, Tex. — Tukaj sta se včeraj smrtno ponesrečila dva letalca, ki sta treščila na zemljo, ko sta iskala neko drugo pogrešano letalo.
PODRAŽITEV MLEKA
V	AKRONU
Akron. — Včeraj se je tukaj podražilo mleko za 1 cent pri kvartu ter bo stalo poslej 12 centov kvart. Pri galoni pa se je podražilo mleko za 5 centov, od 32 do 37 centov za galono.
časa. Kako pa ti?"
Tudi jaz sem pripravljena na smrt," je odgovorila Ruth Mitchell, bivša žepa nekega Angleža, nakar je bila sprejeta v organizacijo četnikov.
IZBRUH VOJNE JE PRICA-
HeVATI VSAK TRENUTEK
Usodepolni razvoji hite z naglico filmskih slik v zgodovino. - Odpoklic nemških diplomatov iz Jugoslavije.
KO BOSTE TO CITALI, SE BODO SOVRAŽNOSTI MORDA ŽE PRIČELE
BEOGRAD, 3. aprila (četr-, skih grozovitostih napram Nem-tek).—Berlinska vlada je danes {cem v Jugoslaviji ter zahtevata ukazala celotnemu nemškemu maščevanje. To je natančno ista poslaniškemu štabu, da ima ne- znana taktika, katere se je po-mudoma odpotovati iz Beogra- služevala Nemčija pred svojim da v Berlin. V Beogradu ima o- napadom na Češkoslovaško in stati samo nemški odpravnik Poljsko.
poslov.	Vodja nemške manjšine v
Razvoji dogodkov	Ljubljani je imel po radiu go-
BEOGRAD, 3. aprili (četr- vor, v katerem je z ogorčenjem tek). — Vojna med Jugoslavijo j zavrnil nemške obdolžitve, da so in Nemčijo je danes neizbežna, | jugoslovanski Nemci predmet ko je zaznamovati sledeče raz-: kakega terorizma.
voje:	I Nemčija kaže na zgled Poljske
Pogreznitev dveh jugoslovan- j' BERLIN, 2. aprila. — Berlinskih parnikov, ki sta zadela na | sko časopisje pravi, da so uki.-mine v Jadranskem morju, je I njeni med Nemčijo in Jugoslavi-odkrila navzočnost podmorskih! jo vsi diplomatični odnošaji ter min, ki so jih Jugoslovani na svari Jugoslavijo, naj se spom-tajnem položili. Parnika sta hi- ni na usodo Poljske, češ, da bo
Nov grob
V sredo zvečer je po dolgi bo lezni preminila Mary Cimper-man - Smith, stara 41 let, stanujoča na 967 East 222nd St. v Euclidu. Tukaj zapušča žalujočega soproga Franka, dobro znanega zidarja, doma iz vasi Garsič, fara Št. Vid ter štiri o-troke Franka ml. Vincenta, hčer ki je redovnica benediktinka in Eleanore, očeta Franka ija dva brata, Rudolpha in Alberta Ko-tor v Lloydel, Pa., sestro Ro-salijo Kotar v New Yorku in sestro Christino, omož. Borish v Clevelandu ter veliko drugih sorodnikov. Rojena je bila v Clevelandu ter je bila članica podružnice št. 53 Slov. ženske z\ rce. Pogreb se bo vršil iz Jos. Žele in sinovi pogrebnega zavoda na 458 E^st 152nd St. v soboto zjutraj v cerkev sv. Kristine in rtato na sv. Pavla pokopa-
Važna odločitev za zadolžene posestnike
Pred kratkim je potekla ta-kozvana Best postava, ki je bila sprejeta od ohijske državne zakonodaje za protekcijo posestnikom, ki tekom krize niso zmogli plačil na dolg in so upniki dobili sodnijski odlok za prodajo njih posestev, V smislu o-menjenega zakona se nobenega posestva ni moglo prodati, dokler je dolžnik plačeval obresti in 2 odstotka na glavnico. Ker državna zbornica Best postave v tekočem zasedanju ni podaljšala, je med mnogimi posestniki nastal strah, da jim bodo banke in drugi upniki lahko vzeli domove na podlagi prvotnega sodnega odloka.
Zato se je z velikim zanimanjem čakalo sodnijske odločitve, ki bo razjasnila položaj. Okrajni sodnik Frank Day je sedaj podal tozadevno razsodbo, in ta razsodba se glasi, da dokler posestniki domov izpolnjujejo pogoje kot določeno v Best postavi, se nimajo bati, da jim bodo domovi vzeti, ako dokažejo, da jim ni mogoče več plačati na dolg. To se pravi, da je vsak posestnik varen, dokler ne zaostane z obrestmi in plača vsaj 2 odstotka na glavnico.
tela v strahu pred Vojno proti domačim pristanom.
Na meji Rumunije, nasproti jugoslovanskega kraja Bele crk-ve, so koncentrirane nemške čete, dočim so nadaljne nemške čete zbrane pri Szegedu.
Srbsko - hrvatski sporazum, s katerim se je konsolidiralo in okrepilo notranji položaj Jugoslavije.
Alann zračnega napada v Skoplju, kjer so priletela nad mesto štiri tuja letala.
Nemška propaganda v ijolnem razmahu Berlinsko časopisje in radio kričita na ves glas o jugoslovan-
nemška armada tekom 24 ur u-darila na Jugoslavijo.
V bolnišnici
V ponedeljek se je podal v St. Lukes bolnišnico dobro poznani čevljar Mr. Frank Zaubi, 1413 Penhurst Rd. Prijatelji ga lahko obiščejo, želimo mu skorajšnje okrevanje.
Seja
Dram. društ. Anton Verovšek ima svojo redno mesečno sejo v petek 4. aprili v Slov. del. domu na Waterloo Rd. Prošeni so člani da se gotovo udeležijo, ker bodo podani računi od zadnje igre.
Značilne izjave bivšega tajnika in podpreds, kandidata komunistične stranke
Gitlow, ki priča v zadevi Harry R. Bridgesa, izjavlja, da je naloga komunistov, vrtanje v notranjosti delavskih vrst. — Ako je v korist njihovih ciljev in svrh, zatajujejo komunisti pod prisego svoje pripadništvo stranki.
Domača trgovina
Kadar hočete kupiti dobro in trpežno blago, se obrnite na John Pollock, 6407 St. Clair Ave. Pri njem dobite srajce, klobuke, kravate, nogavice in vsakovrstno spodnje perilo za moške in ženske. Za žene in dekleta ima tudi pralne obleke. Se priporoča za obisk.
ARETACIJA KOMUNISTOV V BRAZILIJI
Rio de Janeiro. — Oblasti v San Paolo so aretirale trideset
lišče. — Bodi ji ohranjen blag < komunistov, ki so bili
spomfn, preostalim pa nage so-žalje!
časa pod stvcm.
policijskim
že dolgo nadzor-
SAN FRANCISCO, 2. aprila. Danes je nastopil kot priča v zaslišanju deportacijskega postopanja proti Harry R. Bridgesu, Benjamin Gitlow, bivši tajnik a-meriške komunistične stranke in v dveh kampanjah njen bivši kandidat za podpredsednika Zedin jenih držav. I
Gitlow je izjavil, da je bil leta 1929 izključen iz ameriške komunistične stranke, ker se je u-prl ukazu Josipa Stalina, da bi izročil ameriško organizacijo neki manjšinski skupini.
Vrtanje v notranjosti delavskih vrst
Gitlow je dalje izjavil, da v prvih dneh komunistične stranke, ko je bila slednja znana še pod imenom Workers' Party, so se glasili ukazi Moskve, da se mora vrtati v notranjosti ameriškega delavskega gibanja. Leta 1927 pa je komunistična in-temacionala odločila, da se formira opozicionalni blok komunistično dominiranih unij, katerih svrha bo borba proti Ameriški delavski federaciji.
Nato je Gitlow identificiral resolucije, sprejete leta 1929 na konvenciji Trade Union Unity League v Clevelandu, katere resolucije so tvorile osnutek taktik, iz katerih se je končno porodila C. I. O. organizacija," je izjavil Gitlow.
Borba proti Lewisu Dalje je Gitlow povedal, da je
bila lata 1928 na rokah posebna vsota, določena za organiziranje, kampanje proti Johnu L. Le-wisu, predsedniku United Mine Workers organizacije.
Zasliševalni inšpektor je potem vprašal Gitlowa glede in-strukcij, na katerih podlagi je bil William Z. Foster avtorizi-ran, da po krivem priseže, da ni član stranke, dočim je bil v resnici eden izmed njenih voditeljev.
Instrukcije voditeljem
"Definitivna politika komunistične stranke je," je odgovoril Gitlow, "da se instruira voditelje stranke, da slednji lahko za-ta je svoje pripadništvo k stranki, ako služi to njihovim svr-ham."
"Kolikor je vam znano," je vprašal zasliševalni iMpektor Gitlowa, "ali se je že kdaj primerilo da je komunistična stranka uka,zala temu ali onemu svojemu članu, naj pred sodiščem po krivem priseže, da ni član stranke ?"
"To se je že mnogokrat primerilo," je odgovoril Gitlow.
"Ali se to prakticira tudi v slučajih, ko člani stranke, ki so inozemci, zaprosijo za ameriško državljanstvo?"
"Da." je odvrnil Gitlov, bivši tajnik komunistične stranke in dvakrat njen kandidat za podpredsednika Zedinjenih držav.
STKAN Z ""i»W"
enakoeravnosi?
3. aprila-
UREDNIŠKA STRAN "ENAKOPRAVNOSTI
99
Inj

»ENAKOPRAVNOST«
Owned and Published by tUE AMERICAN JUGOSLAV PRINTING AND PUBLISHING CO.
6231 ST. CLAIR AVENUE — HENDERSON 5311-12 Issued Every Day Except Sundays and Holidays
1-1, ,-h; :;.i4alcu v Clevelandu, za celo leto..............................................................*5.50
rt. 4 'u isecev ......................................$3.00; za 3 mesece .......................................*1.50
H, ,ji ši I V Clevelandu, v Kanadi in Mexlci, za celo leto......................................$8.00
■H . II ■jsecev .....................................*3.35: za 3 mesece......................................,....*2.00 j svoj koncert in to 6. aprila ob
/eij;ajene države, za celo leto....................................-...............................>^.50 Ig.gg popoldne v Slovenskem
th u '.lusecev .......................................$2.50; za 3 mesece.........................................*1.50
UREDNIKOVA POSTA
Koncert Zarje	I je bilo skoraj vsak teden kaj, a-
li igra, pevski koncert, opereta,
Kakor vsako leto o tem času,
tako priredi tudi. letos "Zarja"
Za Evropo, Južne Amerike in druge Inozemske države;
I narodnem domu na St. Clair
•^fc flo leto ......................................$8.00; za 6 mesecev .......................................$4.00 | Ave.
as Second Class Matter April 26th, 1918 at the Post Oiflce at Cleveland, Ohio, under the Act of Congress of March 3rd, 1879.
IU4
POGOVOR PO TELEFONU
Zato vabim v imenu "Zarje" I vse naše obiskovalce in prijatelje, da nas zopet podprejo z i svojo navzočnostjo do boljšega i uspeha, ker valn jamčimo, da boste zadovoljni s koncertom Ker je v teh resnih in nevarnih časih itak skrbi čez ] kot tudi z dobro večerjo, kot jo
ostalo brezuspešno.
Dolge mesece se je klatil po kanalskih hribih, ljudje so ga večkrat srečali, roki pravice se je znal pa vedno umakniti in prikriti.
Zadnje mesece so govorice o njem potihnile in je bržčas pa-pustil domače kraje.
Razprava pred goriško poroto se je izvedla v njegovi odsotnosti. Po zaslišanju nekaterih
Zanimivosti

glavo, bomo danes priobčili na tem mestu telefonski po-govox' med Mussolinijem m Hitlerjem, kateremu je pri-t iUil.oval Ben Williamson, član uredniškega štaba Cleveland'kega "Pressa," kjer je ta pogovor v torek tudi za-Lok il.
V Mussoliniievi delovni sobi zazvoni telefonski' Na svidenje v nedeljo
i	M. Tancek
zvonec.
naže kuharice znajo pripraviti.
Zatorej ne pozabite 6. aprila, ker koncerti gredo precej proti koncu, ker bomo sedaj začeli hoditi na sonce, ki ga vsi težko pričakujemo.
Iz Detroita
tamin Bw pospešuje rast, drugi so obravnavo kmalu zaključili, j vitamin Bx pa zadržuje učinko-Valentinčič je bil zaradi name- vanje na dlako in lase tako, da
ravanega dvojnega ubojstva ob-sojei/ na 14 let in 6 mesecev ječe.
Sedaj pa stari pešamo, mladina se pa v veliki večini ne zanima za to.
Na velikonočno nedeljo, 13. a-prila vam pa poda pevski zbor "Naprej" koncert in spevoigro "Kovačev študent".
Vse to je pa že zanimivo, pridite pogledat. Vse pesmi so lepe skladbe.
O Kovačevem študentu ste pa |	y "zaklonišču"
gotovo že slišali. Smeha polne i	dnevi so tržaški, policija
sklede. Koliko vem, bo to za , agenti v večernih urah nale-ključek letošnje sezone.	j teli pod znanimi kamnitnimi o-
Zatorej pridite, s tem bodete na trgu Chiozza v Trstu na podprli društvo v vseh ozirih,	Jožeta Spetiča, ki ima a-
da se pripravi vam dati še kaj ^ ,^f)hicijo (policijsko nadzor-boljšega prihodnjo sezono. j	jj^ moral biti ob avema-
Kot sem že omenil, se vrši 13. j j-jji domačem stanovanju, aprila v Slovenskem delavskem j "Kako, da hodite še tu okrog domu na 437 Livernois. Začetek j niste že doma?" so ga poba-programa ob 4. uri popoldne. I rali nadležrii možje postave. — Na svidenje!	| "Saj sem doma!" — Na va-
C Stular 1 šem domu ? — Seveda! Sedaj
Lasje osivijo zaradi pomanjkanja vitamina B.
Ameriški učenjaki delajo razne poskuse z vitamini na živalih in so ugotovili, da osivi dlaka živali, ki dobivajo premalo vitamina iz skupine B. Podrobnejši poskusi so pokazali, da vi
ŠKRAT
Urška; "Mamica, naša
v "
Ijica je pa zelo pobožna.
Mati: "Iz česa pa ' to?"
Urška: "Pri vsakem odgovoru sklene roke in 'Moj bog".
ne osive. Dalje se je izkazalo, da so postale vse osivele podgane neplodne. Poskusi se nadaljujejo in zelo je verjetno, da ni daleč čas, ko'bodo učenjaki lahko dosegli svoj smoter, da namreč ljudem ne bo treba nositi las.
stanujem v tem protiletalskem
BENITO: Halo! Kakšen dan, ah, kakšen dan! Halo, 1
halo, nu, kaj torej zdaj?	i Detroit, Mich. — Sedaj ne
ABOLF: Ali si to ti, Cezar?	j kaj časa so bolj redke priredi-
I tve v Detroit#. Pred nekaj leti,	___
BENITO: Seveda, seveda, ti super-mož. Ampak	AVE-izakloniffiu'"
imaš slabe vesti, mi jih danes nikar ne sporočaj, kajti ivilauh^oivi qSTALE	• I Agenti so se mu nasmehnili in
danes jih nič več ne prenesem. 'I	, . ; ga povabili na policijo. Njegove
r-. oi U 4.-') Tz 1 - 1 u a f'> j piše J. Terlcp, preds. skupnih	Ker so mladinski pevski z o- j ^ go bile pa močno negotove
/L[)()l,p : (SlalDe \'esti ? ICaiksrie slat)e včsti f zborov	ri tažni bcdočriost, ],rn je irrecej majal, ko iso ga
t ■RTTNITn • "Hiti v«5p tp l«dip Ta7____. .	ramo posvetiti več pažnje, dela | y sredo. Očividno je bil
ISISNnO. TEIm... te ladje. Jaz	,	^ponavno	sredstev Itot ck, sedaj. (Dtro-,p()gledal v kozarec iii
ADOLF: Oh, nikar ne skrbi zaradi tistih ladij, ki so ;navijat, o pomenu Mladinskih	pokažimo, da upošteva-, ^ ..	sreči pozabil na
jih Amerikanei pouzmaii. Saj večino svojili ladij si itak | P®™"*	Sal'Hei p«- ™ ?1°„'I''!,1	Pre^ano uro in na avemarijo^
Po nekaj dneh je stal pred sodnikom. Sveto je zanikal, da oni dan ni bil v rožcah. Poma-
itnk i pevskih zborov. Vsak izmed nas	delo in trud s tem, da !
JIH	uiaiivi	| ,K!Štetokr:itč%al o tej inn,. -jpeijenio iia izlete v nani-
ukazal poškodovati, ne. Sicei pa, ah ti nisem pnpoioca , p^^^^g^bni kulturni ustanovi, a	tudi v kako drugo mesto.
: kljub temu so marsikatera uše- j	20. aprila priredi mla-
dinski pevski zbor na Recher
da jih spravi pravočasno od ta.m?
BENITO: Da, da, Adolf, res je tako. Ampak v mislih ; ^luha-
živali znajo tudi jokati.
Nekateri naravoslovci trdijo da preživljajo živali strah, žalost in bolečino kakor človek in da znajo celo jokati. Nekateri prežvekovalci imajo solzne žleze kakor človek. Lovci pravijo, da jelen v zadnjih trenutkih tiho joče. Pesnik Lamartine je pisal v pismu o srrii, ki jo je bil ob strelil na lovu, da ga je z nepo pisno žalostnim pogledom in solznimi očmi prosila, naj se je usmili in pusti živeti. Severni lovci dokazujejo, da znajo tudi medvedi in severni jeleni pretakati f;olze. Neki lovec piše;^ "Bilo smo na Aljaski. Obstrelil sem severnega jelena. Po ve-čurnem iskanju smo naposled
Policijski komisar: našli denarnico, zakaj ^ dar niste takoj odnesli cijo?"
"Potepin: "Ko sem J" našel, je že bilo prepozi'" sem jo hotel zjutraj policijo, je bila že

Dostikrat sedim in razmišlju-^ i^p koncert dne 27. aprila ^	^
jem, kaj je vzrok . Kje ste, star priredi mladinski pevski zbor ^ zaklonišču tržaškega koro-
galo mu ni veliko. Dobil je pet mesecev. Sedaj bo lahko v var-
V starih časih so se borili menda samo P". ^ času. Celo v tridesetlet'^^ so si izčrpane čete ob slabega letnega časa zimske stanove.
Moderna strategija čina vojevanja noče vet P vati. Gotovo je, da ko izsili krajše ali daljš® P re v operacijah, toda ozemlja, kjer bi bilo nje, se bo moderna vo} ko odločila. Huda 1870—71 ni mogla^ zavre" škega pohoda v FranciJ^. so leta 1878 negostolj""'"
Je si ;b; džid v Ca
k( Hear;
I
fill «1
' lek
%( «ni itfai
isk)
kan prekoračih v ledu ter sploh najslabših
našil ranjeno žival, skrtio v	sn preK<"
si
? Kaj vam je srce	Waterloo Ri lepo Izbran premišljeval, kako varljiva
JO pnnasa rujna
imam one druge ladje.
ADOLF; Kakšne druge iadje?	, -	. ------------------.	, „
_	' nilo do narodne pesmi, dramati- ^v počast živim in mrt-, . .
BENITO: I, nu, moje bojne ladje. Mar nisi se slisal? ^e in govorice? Zakaj ne pnvo-'^.^ materam, seveda pod vod-!J.	'
Kaj ne poslušaš angleškega radia?	, ščite vašim, otrokom veselja	izui^nega vodje Mr. L.	______:
XT 1 1 . . 1 u 1 1 1- T' • . zabave, kakoršnega ne bodo Toi&j rezervirajte si te	Družinska žaloiera '
ADOLt : Nak. ker im Goebbels ne dovoli. Kaj pa je j,. drugje kakor pri rala-,^^^^^ te prireditve. Kaj več: v	ig oktobra prete-
prav za piav s tistim, ladjami; _	: din'klh pevskih zbonh? Veliko j^	iklega leta se je popoldne odigra-
j Je otrok, ki imajo a en za pe |	17. avgusta bodo pa pri- ^ Trstu v Via Istria pretres-
BENITO: Prosim te, Adolf, nikar se ne razjezi. Bili.tje ali dramski nastop m ravno	zbori, katerih je seat,!^.^^ družinska tragedija. V i-
smo ukan jeni. Vse ti lahko pojasnim.	iP" zborih so si ga razvn ^ , skupni piknik na SNPJ farmi, j menovani uhci je stanovala 60-
. ..TT. T.. .'O IZ. 111 - -VT .i"oP°k^^^!'.'"\'^'^"^"^''%_:rapiknikbozelozammiv.Igra.igtnaRozaHvastjas271etno
> ADOLF: Pojasms? Kag mi lahko .pojasnis ? Torej,: dobri pevci m igralci, svojimi,	vsakovrstne igre. Ime-juv , T ,^0 in triletno vnuki-
(laj\pujasm.	.	staršemvponosi»sebiyesc.i,.^^,,,d,koncertintudiodJ™^^^^
X • 1 •- 1 • J	'•! Ije- Starši, ^o se bo začel	gg bodo nagrade. Prva bo : = s: j materi Ta dan ie
BENITO: Hm, gie za tn krizarke m dva	vam bo hvaležen (io.;,$50,00, druga $25.00. tretja $101"^^
Najboljše ladje, ki smo jih imeli. Pogreznjene so.	| smrti, kir ste^mu dah pnhkojj^	po $5.00, tako da boste ' g^ojo hčerko. Med njim
i,u„ biti vi medj ;^ ženo je prišlo kmalu do pre-
nah. Rabili so štiri dni ^
go so si bili izračunali. ®
, , ,	, , • • y 1 I jim je uspelo, da so p
globokem gozdu, kjer je čakala M v ^ . ,r -L. • ■ ,	težavno gorovje.
smrti. V gobcu je imela pene
in iz umirajočih oči so ji tekle solze. To je bil pogled, ki me je presunll v dno srca". Neki afriški raziskovalec je baje videl jokajoče žirafe. To so zelo občutljive živali, pri katerih zadostuje le neznatna rana, da začno milo jokati. Njihovo stokanje je podobno joku. Holandski guvčrner na Sumatri je opazoval vrsto opic, ki je vesela in poskočna, če se pa česa ustraši ali se rani, vzdihuje tako, kakor bi jokala. S solzami v očeh kažeta svojo žalost tjulenj in pes.
[.tetji
I je
'je •je dovt
t)
8i( %
. s'of
V rusko - japonski 1904—5 sta obstali	, jg
za štiri in pol meseca P" i dnevni borbi ob	C '
pred drugo in zbirali da bi odločilno bitko li. Čete je bilo treba 9P H, ,3, kraje, iz katerih so " prebivalstvo.
v svetovni vojni je * 1914—15 na Karpatih ^
ADOLF: VersmkU Himmeldonnerwetter! Am^k k.iko, pn vseh vragih? Zopet zračni napad na Valono, kaj i	tudi jezik in pesem njeJ ^ naivec, bo pi
Prvi zamorec v Ameriki postavljen *a generla.
V Evropi, zlasti v državah s
la na vojake največje i
Ruski "parni valjal tičal v snegu in ledu, v gozdnem gorovju, kjer
It
Ki
iu
:p: 'i, il:r, 'ji
nobenih virov. Ob Rusije se je 3. turška a
cM
izmed otrok bo | ki se je hitro razvnel. Ne-prodal največ, bo proslavljen za ^^^doma je mož^ potegnil revol-1 fašističnimi vladavinami divja I kralja ali kraljico vseh zborov. ,	začel divje streljati. Naj-!hud boj za čistost ras. Ta boj
n si poslal svojih usiVlh letal v boj, kaj ne, da ne? koliko- Da je ta kulturna ustanova Apeliral bi na občinstvo, daj^^^.^j ^adel taščo, potem še že-1 temelji na načelu, da niso na
kl-atkrat naj ti še povem, da —	%	' važna	v&m kateri izmed teh o- in hčerkico. Ko je hotel nato I svetu vsi ljudje enako vredni
n j? Kje pa so bili tačas moji bombniki? Saj ti vendar staršev
je padel; pri tem se je obstrelil še sam v prsa
Streli so razburili, vso okolico
...	v.. . ,	' .	iiiv m
BENITO: Ne, ne, Adolf. Ni bilo tako. To se je Ne morem si tolmačiti, kaj je.^rok ponudi in vas poprosi za, zbežati, se mu je spodrsnilo in _ .	potem vzrok, posebno tu "a,ne odrecite mu, poma-
zg-ocaio na Ulorju. _	' • , .	Holmes Ave., da zbor tako Pe- g^jte mu do uspeha. S tem bo-
ADOLP ; Mem Gott. Pa vendar nisi dovolil svoji	n nevoščljivost? Ali je | ^ete tudi pokazali, da je v vaših
mornarici odpluti iz pristanišča, ali si? Kolikokrat naj ti i^odpihovanje?' Ali maščevanje?	gg ouvstvo in želja, da se
ee povem, da —	i Ponovno vam povdarjam, jg^j^ slovenska pesem in kultura
BENITO: Vem, vem. Ampak saj ti pravim, da smo -starš', in vzgojitelji otrok, "®|še naprej, dokler bo živel slo-bili ukanjeni. Na vidiku se je pokazal neki mali rušilec,' iajte se varati. Ti zbon ne pn-venski rod v Ameriki.
nebipo8lužiliprilikezaP^dY"°^T! "	-
in da gre zato nekaterim prednost pred drugimi. Nekatera plemena naj bi imela prdlvico gledati na druga nekako z viška.
Iz Primorja
i, nu, pa smo mislili: čemu se	...... T ,borlh se i>odu«uje samo lepe
zmago, ki se nam zdaj obeta. Saj si ti sam ze enako .^^^vp^^pke pesmi, dramatika in delal.'Nasa mornarica se je torej junaško pognala za tem ^^^^rica. Ne vpraša se nobene-rušilcem, pri tem pa se je zaletela naravnost v^ sredo, .^a otroka, katerega prepričanja angleške mornarice. In tako je vrag vzel tri križarke in ?o njih vzgojitelji.
dva ruilca, po vrhu pa še mojo najlepšo oklopnico.	f Zutorej to vas ne sr^ pndr-
* * ♦	ževati.
ADOLF: Hm, in koliko angleških ladij si pri tem j v tej okolici je veliko otrok,
pogreznil ?	: ki so talentirani, a zavrgli bodo
BENITO: Well, well, mi pravimo, da smo nekaj to dedščino, to bogastvo in kriv-onrMskali eno ali dve .	bo ležala na vzgojiteljih. -
ADOLF: Ah, du Lump! Nočeš priznati resnice, kaj;
ne?	starši in prijatelji, nikakor ne ;krat zavrnila njegovo snublje
BENITO: Hm... mislil sem —	smemo pripustiti, da bi se to nje
ADOLF: Kolikokrat naj ti še zabičim, da sploh nikar razpustilo, pač pa obratno, u-
in priklicali sosede, katerim se | V demokratični Ameriki pa se je nudil strašen pogled. Nesreč-; še vedno trdno drže tega, da I na tašča je dobila strel v glavo J so na svetu vsi ljudje enaki in (|in je kmalu izdihnila. Ostali tri- j da morajo imeti vsi enake pravi-i je so bili. lažje ranjeni in so jih j ce. Da je temu tako, priča de-prepeljali v bolnišnico.	| jstvo, da je predsednik Zedin-
i	----I jenih držav Roosevelt povišal
Ob Soških elektrarnah : nekega (zamorca za generala
ameriške vojske. Posebej je na-
mrazu kavkaškega skoraj razkrojila.
Zimsko vojno v mraz in snežni viharji' ^ spet od juga in močviO ovirali) Tudi leta ^ čete osrednjih sil proti Rumuniji i;elo občutile mraz in sneg tih.
Vojaki do neke mere m

Pred goriško poroto obsojen
poroto je bila ^ Goriški prcfekt Cavani je obi- v.	, . . . ...
pred dnev. razprava prot. Evge-j^i^^, elektrarni-pod	morajo l.st. to v Bvoj.h
nu Valentmcicu, rojenemu leta	'----i-.r>
napore sicer lahko J[i zima zavira gibanja. * . . snegu so premiki goči. Oskrba in dovoz^^^ t staneta zelo problemat' jaki'brez oskrbe in stanejo kmalu nespo®^^ ^
1912 na Vrhu nad Kanalom. Va-lentinčič, ki je močijo čudaške
vsako akcijo. Topovi
pO«
v jričiva,ii, KI sua um • , .........., . i , i !	.	' iPI
ograjen: v zadnjil, letih in delo- -»f'rsajavnoBt videla, ka- |opreme san, m smuc ^
» "	. *T AwiAVilri r»rtiinr\	l~ir\ i	m l^rtrrt i Vi/-\Tf I^Pf!! ^
brajeir. in v Plavah, ki sta bili
______________J-------- . „ j obtičijo. Armada, ki s® ^ ^
poročilih vidno naglasiti., da bo i riti v zimi, potrebuje ^
I ma že obratujeta. Pregledal in
ko v Ameriki cenijo človeka po j perila, kožuhov, peci
naravi, se je zagledal v 20-letno v, „i • v, f r „ j njegovih resničnih zmožnostih, j stvari. Brez peči je ^
L , , T7 u • • 1 i občudoval je obe centrali pod	^	nC ij
jVlilkO Borlot z vrns in jo Z&SlG-	l r^r» mrs niAmomi Prxn »romnrT^f* ! or*fi»7£im h i-knir^rm lili .
'Doblarjem in v Plavah! ki	Prvi zamorcc|za8neženih položajih ^
Hnnoia etrit« ,r	! general se imenuje Benjamin ; vztrajal V snegu je t
doval in nadlegoval »svojo	hriba, ^	Benjamin |
beznij^o
Milka ga ni marala in je več-
. i in oba mogočna jeza v Podselih ;
Davis.
in pri Škalabonu, nad Kanalom. Izrazil je svoje priznanje vod-;
■, i u 1 . , i stvu obeh podjetij m poudaril,, bne 20. oktobra lanskega le-1, , , 4. •- : , . . ,. • / 1
da električna moc, ki jo dajeta |
ne misli? Kolikokrat naj ti še povem, da podeli svinje stajiavljati se mora nove zbore, ta je pnsel na njen dom m ji ^^^ elektrarni, zadostuje za'vse
Zimske vojne
leč opaziti vsako kret^^, !se morajo vojaki I mi plašči. .
Posebno očitno
'zimi tako zvane.brze
Črhneš o tem Matsuoki niti besede! Ali si mu piliedl novega razmi^M. Priskoči-'strelil v prsa. Krogla k sreči ni.
impozanten cirkus, z mojim letali in vsem drugim?	te jirn na pomoč, vsak naj malo rahila nobenih življensko važ-:
BENITO : Saj ga ni še tu. Zdaj namreč v Italiji tudi	pripomore in pošlje svoje dtro-jnih delov In je Milka v nekaj te-;
vlaki ne vozijo več po voznem redu.	ke k vajam in zbor bo spet mo-jdnih oz-lravcla.
ADOLF: Čuj, Cezar, zberi se. Zdaj je državništvo	čan. kakor je že^bil.
nad vse potrebno.
Zima v splo^iem preprečuje ggrji ne morejo napreJ' ^ ali vsaj otežuje vojaške opera- p^ le s težavo.
Ko ga je zopet odbila, je zadiv-	pokrajin m	drugi strani dosegajo ;oddelkov in tankov
jal, potegnil revolver in jo u-l^® ®	t'"";lahko utrjene in vremena vaje- goge uporp.biti ali pa
izgube s'petimi in rta pomnoži svoje zmage s šestimi? Otrok le .adojti in občinstva .opet	U"''«'™ potrebe julijekjhpokrajinin jih
Glej, da to stvar na kakšen način zakrpaš in da mi ne	° Pf^Mi no,%^W.iZ	.....— -	®	®
P'
vsem osamosvojuje.
ne čete baš v tem času lahko e- ke čase. Voda v hlad"'^' dinstvene uspehe, kakor je po- ne, "gosenice" obtičijo kazala vojna med Rusijo in Fin- y snežnem metožu odP^, v Sleziji jeisko. Vojna ni samo borba z o- di letalci. Edino sm^^
-	A ^ J
-
ii"
LISICA ZVITOREPKA
Pri Schos.'lcrfu
Nasilni ljubimec je po svojem neki lovec streljal na lisico. 2i-' rožjem, temveč prav pogostoma ki se lahko gibljejo
Vsakega izmed staršev bi.'zločinskem dejanju zbežal, prej val se je napravila mrtvo, a ko še težja borba z naravo. Mraz izvežbane čete z visol^^^, . . prosil, p»"ldite na prihodnjo sejo,ijc pa še oddal strel na Milkine- jo ic lovec hotel dvigniti, je ne-:lahko ustavi vsako operacijo in lahko kljubujejo zahte^
^ ' »1^ I I T T i_«o i_ . 1 '_______ X — ^ ^	1*m4-	VI ri »-i/%	o o* o 11 ffvi »»•Mil o	' ^TGCl Irrt	Tllfi V TI fl llfT*?! "IttPtYJ	____ — —
vec
BENITO: Prosim te^ super-mož, nikar mi ne omenjaj	bo objavljeno v časopi- ga brata, katerega je prvi pok nadno oživela, ga ugriznila v ro-1vsako gibanje v najkrajšem ča- gke vojne.
Č ladij. Kaj pa naj reČem Matsuoki glede Jugoslavije. olajšajte bremena tistim, ki priklical na kraj nesreče.	ko in pobegnila. Krogla iz puške |SU, toda vojna zgodovina nam j
r.U / ificijnajur; v.4iiv4ic*. cikn-m-i, **.i. |fi.	------— f	o - -	— J	|	^	IT*!? \/ «- a
ADOLF: Bedak! Kolikokrat naj ti še zabičim, da ne trudijo zr. obstanek in vzgojo V»e iskanje in stikanje orož- j pa.jo jc vendarle še dohitela in ,ve poročati tudi o nasprotnih j L US	11 V ,^0
imenuj pred menoj nikoli več imena Jugoslavije?!	• vaših in svcjiir. otrok.	.^nikov za podr.Ja-^im fantom je ji upih:.hf. fl^'Henje zares. primei:>v.	"EIiAKOfRA '
1941.
BRAKOPRAVNOBI!

]i turški sultan in kalif
Je umrl v starosti 71 ri *^3' kalif, Abdul Medžid ^etovni vojni je bil turški
"""aslednik.
Mehmed
Ko je moral VI. 1. 1922 be-^gleški vojni ladji, so ML ,^®^žida š Kemalovo po-^ za kalifa.
®ti je vladal v bivši sul-
t,
J bJ® ^^rodno skupščina
palači
v Carigradu. Leta
da odpravi ka-
polnoči so Abdu-^^Publikanske čete l(j[ ^ ^jegovi palači in je % ^grad zapustiti v
24
%tga .
^le t	najprvo v Švi
L ° je dospel njegov vlak 1(0 J tj meje, je svet zve-^(^dovinske dogodke v 9in Faruk je švicarskim oblestem, da
.Kalifov
to, da je svetovna vojna sul- ležal, je bila bolje ohranjena, tansko čast tako izpodkopala, da j Adams je odrezal kos kože in se je moralo strohnelo, staro jo vzel s seboj. Bila je tako veli-poslopje potem samo od sebe ka, da jo je moralo vleši deset zrušiti."	mož. Izmed dlak, raztresenih po
Ko je Italija Franciji napove-' snegu, so merile nekatere po sedala vojno, se je Abdul Medžid dem centimetrov. Mamut je to-preselil iz ogrožene Nice v no- rej moral imeti na vratu dolgo tranjost dežele, toda ob sklepu grivo.
premirja se je že spet vrnil v
svojo palačo v Niči. Bolehal je že dalj časa na srcu in oči co mu zelo oslabele. Ni pa znano, ali je umrl od tega ali pa od starostne oslabelosti. Njegovega očeta in njegovega brata so svoječasno umorili. Bil je edini svoje linije v dinastiji Osma-
nov, ki je umrl naravne smrti, i Slovel je pa tudi kot najmiro- ^ ljubnejši in najbolj priljubljeni j med otomanskimi princi. Pred kratkim je izdal svoje spomine.
I Okostnjak tega mamuta krasi zdaj leningrajski muzej. Okla so morali vzeti od drugega mamuta in mu jih dodati. To je bilo lahko, kajti pozneje so našli zlasti na Ljnhovskih otokih blizu ustja rek Lene in Indigirke I zelo pogosto ostanke mamutov, i teh strahotno velikih živali iz
, Kalif z družino in ta j-1 brez potnega lista v I
Kako so našli prvega mamuta v Sibiriji
Pet let je živel na pustem otoku
"ein
^'ozu do švicarske
Že leta 1799 je opazil Šuma-hov, poglavar Tunguzov v juž-
Kakor znano, je bil Robinson, I čigar zgodbo na samotnem oto-i kyi pozna menda ves svet, oseba, ki se ni porodila samo v pesni-Iški domišljiji. Doslej so menili,
dneh se ie kalif izliva reke Lene nekoliko čudno
ga "Comentarios Reales", ki jo je napisal Garcilaso de la Vega in ki je izšla v angleškem prevodu 1.1688. Iz te knjige je pisatelj Defoe po mnenju ameriškega raziskovalca prevzel podlago za svojo povest, če je to res, tedaj je resnična zgodba prekosila povest. Španski mornar Serrano je doživel namreč hujše reči in se je moral močneje boriti za svoj obstoj kakor junak poveesti.
Defoe je svojega junaka postavil na čaroben otok, kjer je bilo dovolj vode, lesa, divjačine in drugih za človeško življenje neogibno potrebnih reči. Iz ladje, ki je nasedla na peščini, si je Robinson lahko izbral vse, kar je v svojem samotnem življenju potreboval, zlasti orodje in o-rožje. Španskega mornarja pa je vihar vrgel na golo peščino, ni imel ne vode, ne mesa in ne o-rodja. Ladjo, ki predstavlja Ro-binsonu vez s človeško kulturo, so Serranu požrli valovi. Vrniti se je moral dejansko k naravi.
Njegov otok mu ni dajal drugega za življenje kakor želve.
rec.
nonAmku abktpv kdu b%mi,dajeDe%w]Mbwbzasn%opo.
vest o Robmsonu dobil iz poto-,	, ........
pisa kapitana Rogersa, ki je iz- j®
&el bta 1812. in ki poroča ,ned n«** ^ upondb^al njAune okb-
pe, da je vanje zbiral dezevico.
r-----------------	-	; narifl Aleksandra selkirka Ta i2 največjo skrbnostjo je nabiral
^ «Mehmed VI. in «-0-	S^'klrk je prostovoljno ..pustil^cst.nke les. in morskih rastlin,
. Rvof 4c Abdula i k izlivu Lene leta 1801, ]e ugo-,	^
tcnil, da je Ibil to orjaiSki ma- fTfoJo kidjo "i premrel
na neobjudenem otoku.
kupčije, ko je spravila na trg pripomoček, ki naj bi jamčil za to, da bodo matere rodile dečke.
Medicinska kontrola je seveda ugotovila, da ta pripomoček, ki so ga prodajali v velikih steklenicah za drag denar, nima prav nobenega učinka na organizem mater.
Navzlic temu ao bile Mehi-čanke, kakor se to običajno dogaja, za vodico silno vnete. — Oblasti pa niso mogle napraviti ničesar proti temu, kajti na steklenicah so bili razločni napisi;
"Če ne bo uspeha, dobite denar nazaj!"	'
Na ta način tvrdki tedaj ni mogel nihče očitati, da bi hotela kupce svoje tekočine opehariti, sodišča ji niso mogla do živega.
Da si je tvrdka navzlic neučinkovitosti svojega pripomočka nabrala lep kup denarja, je lahko pojasniti; matere, ki so rodile dečke, to to pripisovale tekočini — druge pa so prihajale z razočaranim nasmehom v lekarno in so dobivale svoj denar nazaj.
Seieda jih je bilo mnogo, ki denarja ploh niso zahtevale nazaj. Ker se v Mehiki rodi kakor v večini drugih dežel več dečkov nego deklic in ker ni izdelovanje tekočine tvrdko, veljalo skoraj nič, je imela ta lepe dobič-ke^
Nekega dne pa se je pojavil zavisten konkurent in je ljudem
sploh ni bilo. Tedaj je bilo tudi dobičkov konec, a bilo je obenem tudi že prepozno . ..
IDEALNA NEVESTA
V Italiji 'prevladuje naziranje, da bodi nevesta stara napol toliko kakor ženin in še sedem let zraven. Idealna nevesta tride-
setletnega moža- je torej tista, pojasnil skrivnost uspeha, ki ga ki šteje 22 let.-
?Sllo
kjer je najel palačo. Med tem je v Umrl njegov prednik
Ker je pa gledal le od daleč,
mogd spwrnaW doWme&Jdnebn* wwdi dMb&e^mo^
narja Aleksandra Selkirka.
ka-
svet je '	samo za
'	tudi za padišaha. jmut. Poglavar Tunguzov je spo
«osil tudi sultanski na- roSil to svoji družini, ki. pa tega
'Je
ikT" ""sat —- njegova
odkritja ni bila vesela, ker je v svojem praznoverju verjela, jprinaSa taka najdba samo srečo.
pet let' jih je naplavljalo morje, m

s'Of
le'
siiro b ^ poročila 2 najbogatej-
^ na svetu hajdera ,	1 .	. • tt
Prestolonaslednikom—J Res je kmalu nato prinesel Potopila na poti iz Havane
literarno in sli- mamut nesrečo. Zakaj Šumahov ,CaTtageno. Bil je edini, ki se je

Zdaj pa je neki ameriški* raziskovalec odkjfil, da je bil pravi da j Robinson nekdo drugi, in sicer ne-j španski mornar Serrano. Ta je I bil na krovu neke ladje, ki se je
v
živel ia je v je zbolel in dve leti ni več videl j^^^šil. Morje ga je vroglo na pust najboljši prijatelj mamuta. Šele leta 1804 se
jg otok.
S čudovito hrabrostjo in
francoski akade- spet napotil k izlivu reke Lene. žilavostjo^ je Potem ušel smrti.
pkct	s katerim Zdaj je ležal mamut na produ
|ie ^ ^'^da človeka sezna-' Ledu ni bilo tam več.	,
'"^•''igradu. Ko je mo- j Šumahov mu je izdrl okla, za Medžid v pregnan- katera je dobil 50 rubljev. Tun-15y ^^'^kušal Farrere vse,' guzi so krmili z mamutovim me-'	prijatelju v kak- ^ som svoje pse.
'^^oskem protektoratu! Smrad gnijočejra mesa je pri-^^kšen piestol, toda vabljal volkove in druge divje ' % jG bil prekratko- zveri, da so žrle meso mamuta, "^itvv •	pomen tak-, ki se je taliko tisoč let ohranilo
Njegove doživljaje opisuje knji-
rere
^ Jo je odklonil.
v ledu. Tega mamuta je poiskal ^ napisal o AbduW' tudi rastlinoslovec Adams, a je sledeče besede; !našel samo mamuto^o
r'^can
a
okostje.
(li"
,el*
N	da bi Abdul kateremu je manjkala tudi ena
^ ^-1- zasedel prestol v noga. Kosti
-
in
času, postal z mišicami.
30 bile še povezane Lobanje se je še
'^^Jbolj nadarjeni ce- držalo nekaj kože in tudi del '^_'3ržave.	| uhlja je še našel Adams na gla-
mogel ničesar za vi. Stran, na kateri je mamut
are sure to be just what you want-light, delicious and of fine texture.

WMT	DoubUTeftled
RC BAKING
-DouWp Action
M#ER
ica-sEsfflp
of ^«8^
potapljal se je na dno da bi pobiral kamne, s mi si'je kresal ogenj.
morja, kateri-
"Zajamčeno" moško potomstvo
Mehlč^ni polagajo vehko važnost na to,,da se jim rod nadaljuje z moškim potomstvom. Na ta račun je neka tvrdka pred kratkim napravila sijajne
Use only cnc level tea-spoonful to a cup of sifted flour for most recipes.
dF'POtiNI)S HAVE BEEN UŠED # OUR GOVERNMENT
Mar hočete kupiti
^obro in trpežno blago, se vselej ^brnite na domačega trgovca v ^'ov. nar. domu,
I^ion in Arrow srajce i 1.65 - 2.00 in več.
'^5. Wilson klobuki po 2.95,
[■ . ^ Wobuki po 4.00 in 5.00.
^ine kravate, Wovenriglit
''fold.

nogavice.
Chalmers in Haines spodnje perilo.
^^obite vedno Gantner svedre
,di'

Kf J
'fii-a T' '^Gnske in otroke; ' klobuk

nizki
ceni.

. ^bleke za žene dekleta.
oof
Ce


Manikin od 69c
yion
1,35.
iv„
J
^f'jovec

lepa iz-ov za dečke po 1.00, ^ . 1.45 in 1.65;
^ Volnene ob-^®čke od 1-10
Vo!:'
POLHOVK
6407 St. Clair Ave.
SOOTHE a. EYES!
mAke this simple test today
EYES OVERWORKED? Do they smart ond burn? Murine brings quick relief. Try two drops of Murine night and morning and whenever your Eyes are irritated and reddened or feel tired.
Murine is alkaline—pure and gentle, econotnicBl, too. Try Murine today.
URimm
For FVFC
youR 1
"SOOTHES . CLEANSE* « REFRESHES
At the first sign of
SORE THROAT
gargle Listerine
This prompt precaution may head off a cold of which sore throat is often a symptom. Listerine Antiseptic Idlls millions of surface germs associated with colds—gives Nature a helping hand at the time she needs it. Remember, colds are aggravated by germ infection. So why not fight them by frequent gargling with germ-killing Listerine. Lambert Pharmacal Co., St. Louis, Mo.
Kills germs on tt^roat
m iiraiinaaiiHiiaiimnnBB'JHBanuiUHBUiBi
I I I I !
8 8
SEZNANITE JAVNOST Z VAŠO TRGOVINO i'OTOM...
Enakopravnosti'
■■■■■■■MM—
6
Ko zaposlene roke postanejo trudne . . . vzemite odmor in
SE OBRNITE DO OKREPČILA


Vzemite en trenutek za odpočitek in reči gredo bolj gladko naprej. Ledena mrzla Coca-Cola doda okrepSilo odpočit-ku. Ko imate odmore tekom dneva, naredite odmore okrepčevalne z ledeno mrzlo Coca-Cola.
CLEVELAND COCA-COLA BOHLING CO.
PRospect 0333
like MIID cheese flavoi .Vie kind to get
W




# Vclvecta spreads like butter ... slices when chillcd ... melts and toasts to perfection. Dclicious! Contains milk protein, milk minerala, vitamin A and vitamin, G.
'THE CHEESE FOOD THAT'S DIGESTIBLE AS MILK ITSELF#
SICK, NERVOUS CRANKY
EVERT It MONTH"m
Then Read WHY Lydia E. Pinkham's Vegetable Compound Is Real "Woman's Friend"!
Some women suffer sever© monthly pain (cramps, backache, hcadache) due to female functional disorders while other's nert'CKtend to become upwet and they get cross, restless and moody.
So why not take Lydia TC. Pinkham's Vegetable Compound made espc<^AaHy io help ttred, run-down, nervous women to Ko smilinK thru "diflicwlt day«." rinkham's Compound contains no opU ates or hablt-formine ingredients. It
18 made from nature's own bet^eftcial roots and herbs — each with its own special purposse to HELP WOMEN.
Famous for over 60 years—Pinkham's Compound is the beat known and ono of the wost fiffeetivc "woman's" tonics obtainable. Try iit
IMPORTANT!
medicaB tests reveal how thousands of WOMEN
HAVE BEEN ABLE TO
GET NEW ENERGY
If you feel tired out, limp, listleas, moody, depressed—if your' nerves are constantly on edge and you're losing your boy friends to more attractive, pepny women'—SNAP OUT OF IT! No man likes a dull, tired, cross woman—
All you may need is a good reliable tonic. If so, just try famous Lydia Ei Pinkham's Vegetable Compound made especially for women. Let it stimulate gastni; juices to help digeiJt . iind assimilate more wholesome food
which your body uses direcHit for enerKY to help build up more physical resistance and thus help calm jittery nerves, lessen female functional distress and give you joj-fu! bubbling energy that is reflected thruout your whole being.
Over 1,000,000 women have reported marvelous benefits from Pinkham's Compound. Results should fleliahl you! Telephone your dniKUist rixht now {nr a bnttl«.
WELL WORTH TRYING.
HAIR.BREADTH HARRY
PHJflE ARE INSPIRED 0Y TMC SK3WT OF WAVE SOUR SWOROl LEAD TWEMTO ATTACK!
f I CANT RIDB A HORSE 1 I KEEP
FALLIN' OPFA HORSES! #
WU'vE GOT TD!
VOU'RE the KING BELINDA BRING MORSE
;3a
BUT MB.HOLLWSWORTM I DON'T WANNA LEAD ANYBODY IMTO BATTLE I'M NOT TUE TYPE I
FV
3
BUT DONT YOU SEE .FUDDLE-:
YOU WONT
THIS
HME
HORSE!

M

mRAM &

ENAKOPRAVNOST
M
ČRNI BRATJE I



Nenadno je zagledal pred seboj mlado damo sklanjajoče se nad motorjem. Bila je zelo bleda, kakor od skrbi, ali pa od telesne utrujenosti. Nato je odkril, da je imela na sebi moderen dragocen kožuh. Pa zelo lepe, temne in jasne oči je imela. V prvem trenutku je bila videti bolj nejevoljna kakor prestrašena.
Moravec je stopil k njej in potegnil z glave svoj zašpehan klobuk "Oprostite milostijiva gospodična, če sem vas prestrašil. Zelo žal mi je. Ali vam lahko pomagam?"
Mladenka je oklevala. "Prosim, če ste tako dobri". Mirno ga je premotrila od nog do glave, ko je prišel bliže. "Mislim, da je motor v redu, toda ranila sem si zapestje in ne morem motorja spraviti v delovanje."
Z mešanimi občutki si je Moravec ogledal voz. Najbrž so se v teh letih, ki jih je presedel v ječi, avtomobili že toliko izboljšali, da se ne bo več spoznal v njih ustroj.
"Ali je zaganjač odpovedal, milosti jiva gospodična?"
"Da, pred kakšnimi dvajsetimi minutami. Ostri ovinek me je nekoliko zmedel, zato sem hitro ustavila. Iz neznanega vzroka pa potem zaganjač ni hotel več delovati. Ko sem iskala napako, sem se močno udarila v zapestje, in zdaj res ne vem, kaj naj bi storila, če ne bi bili vi slučajno prišli po cesti, že mnogo časa sem izgubila, a jaz moram hitro v New York."
Moravec se je široko postavil pred motor, se sklonil in naglo potegnil ročaj navzgor. Takoj je sledilo tiho, enakomerno brenčanje dobro izbalančirane-ga motorja.
"No, saj gre," je menil in se lahno nasmehnil. "Zdaj bo gotovo deloval tudi zaganjač. Poskusiva!"
Res je bilo tako. Vse je bilo v redu.
"Zelo, zelo sem vam hvaležna." Mladenka ga je toplo pa-gledala. "Brez vas bi morala o-stati tu na cesti in ne bi mogla naprej. Moram pa v New York, kjer je moj brat nevarno zbolel, kakor so mi javili brzojavno. — No, zdaj lahko spet brez truda vozim, toda zapestje me še zmerom zelo boli."
Moravec je opazil zdaj, da je bilo dekle izredno lepo. "Poskusite, kako bo šlo," ji, je svetoval. "Vozite počasi in preizkusite, če krmilo lahko ostro vrtite na o-be strani."
Smehljaje se mu je zahvalila, ko je stopila v voz. Šele zdaj je videla njegovo razcapano obleko.
"Ne vem, iz katere smeri ste prišli," je menila naenkrat bolj hladno. "Če greste v isto smer, se lahko peljete z menoj."
Moravec je bil pač opazil nenaden izraz začudenja in nezaupanja v njenih očeh. Kaj si je
le mislila? Šele zdaj mu je postalo jasno, da je nehote igral vlogo izobraženca. Njegove besede pa nikakor niso bile v skladu z njegovo potepinsko o-bleko. Toda kljub temu je hotel slediti njenemu pozivu in stopil v Avto. Le izraz njenega nezaupanja ga je zadržal.
"Hvala lepa, milostljiva," je vzdignil roko h klobuku. "Do mojega doma je še čisto kratka pot."
Neznanka ga je še enkrat pogledala z očmi, polnimi nekega, začudenega dvoma, nato pa je pognala voz.
Peljala se je kakih petdeset metrov pred njim, medtem ko je Moravec zasmehoval svojo bojazljivost, ki mu je'branila prositi neznanko, da bi se smel peljati z njo. Videl je, da se je ravnala po njegovih nasvetih. Vozila je počasi in vodila vozilo zdaj na desno zdaj na levo, da bi ga preizkusila. Svetlobna kroga žarometov sta med tem preizkušanjem pošastno plesala med drevesnimi debli ob cesti. Nenadn pa sta obstala pri miru. Moravpc je videl, da je vozilo spet zastavkalo.
"Mislim, mislim, da le ne bo šlo," je vzkliknila mlada dama nasproti Moravcu, ko je prišel bliže. "Nikakor ne morem vozila ostro kreniti na desfio. Zal mi je, da se nisem odpeljala z vlakom." Pogledala -ga je vprašujoče. "Ali me lahko peljete do bližnjega mesta, kjer si najamem šoferja? Vem, da mnogo zahtevam od vas, toda za vaš trud vas bom dobro nagradila. Ali niste rekli, da bivate v bližini."
šega šoferja morajo biti zraven.
"Najlepša hvala, milostljiva gospodična, bom takoj poiskal."
Šoferski plašč je bil odlične ; kakovosti, le z oljem je bil zamazan. Očitno ga je šofer oblekel le takrat, kadar je nenadno moral kaj popraviti pri avtu. Moravec ni bil v njem videti več tako potepinski kakor v obleki iz barake na gozdni jasi. Stopil Je k avtomobilskim vratom.
"Saj voziti znate?" ga je vprašala.
"Da, gospodična."
Spet se je v njenih očeh pokazala nezaupljivost. "Ali ste šofer?"
'Da — ne, če se natančno vzame, gospodična," je okleval. "To se pravi, da za enkrat nisem šofer. Monter sem iz Forbe-sove garaže tamle zadaj."
"A tako. Upam, da ne boste imeli nevšečnosti, če ne pridete jutri na delo?"
ne bo zbudil v njej suma.
Skoro neslišno je tekel avto v noč. Imeniten stroj, je mislil Moravec pri sebi in skoro nežno položil roke še čvrsteje na volan. Tako je minila ura. Ves ta čas je dekle molčalo. Kaj premišlja, je ugibal Moravgc. V možganih se mu je porodila plaš na misel, da je pač on sam žrtev njenega razmišljanja. To je pač zelo verjetno. Ali ne zbuja mož, na zunaj podoben klatežu, ki se ob tako nenavadnem času
še večjega J Moravec je bil v tem trenutku dihati. Nato pa je slišal samega I prepričan, da je morala mladen-1 sebe ' odgovoriti: "Ne, nikogar
ka poleg njega opaziti njegovo nisem videl. Sicer pa sem se le
tresočo se roko. Dalje njegove misli niso segale. Velika groza ga je vsega prevzela. Ni bil sposoben, da bi si v naglici napravil kakšen načrt, tako nepričakovano je prišlo vse to nadenj.
"Pobegel — kaznjenec!" To je bil glas mladenke, jasen, miren, četudi malo zmeden. "Ne, nobenega njsem videla. Kje pa je bil nazadnje?"
Policijski oficir je zmajal z potepa po cesti in ki govori ka-,glavo. "Na to je težavno odgo-kor pravi kavalir, največjega voriti. Vemo samo, odkod je
začudenja?
Nejevoljen je naposled zavrgel to misel. Morda pa misli na svojega bolnega brata? Saj prav tako bo, ker njega niti ne pogleda.
Skozi dve zaspani mesteci sta se že peljala, ne da bi bila naletela na kakšno odprto pošto. — ,	„ . , , izdaj sta se'vozila po glavni ce-
o 1«. Ctovo ne, je rekel,	me^a, ko je bila nju-
ko je pognal motor. "Razen tega pa imam ta teden nočno službo."
"Vozite torej, kolikor mogoče hitro," mu je naročila lepa mladenka. "Kadar boste peljali mimo kakšne odprte pošte, u-stavite voz. Brzojavila bom o-četu. Skozi katero mesto se bova najprej peljala?"
Moravec ni niti slutil, kje je. Začel je po malo zavijati vozilo in je pustil ropotati motor, kakor bi hotel voz preizkusiti, samo da je lahko preslišal vprašanje. "Veste," se je opravičeval.
na vožnja nenadoma prekinjena, da je Moravec kar čutil, kako mu je ledenela kri v žilah.
prišel in kam najbrž potuje. I-mamo ukaz od oblastev, da u-stavimo nocoj vsak avto."
"A tako", je vljudno rekla mlad(yika. "Kako pa se piše mož in iz katere ječe je ušel?"
"Iz jetnišnice v Charlestown, gospodična. Imenuje se Rihard Moravec in je baje nevaren klatež. Pravijo, dk je pobil nekega jetniškega paznika. Bodite torej previdni in ne ustavljajte vozila, če vas med vožnjo kdo pokliče."
Oficir je postavil nogo na av-
kratko progo vozil z avtom."
Ta odgovor se policistu ni zdel dovolj jasen. Obrnil se je spet k dami: "Kaj ne prebivate v New Yorku, gospodična?"
"Da, toda prihajam iz New Hampshirea."
"Potem je torej to vaš šofer?^'
"Ne", je rekla potrpežljivo. "Monter je in me vozi, ker sem si ranila zapestje. Mudi se mi silno, ker je moj brat bolan. — Moje ime je Doroteja Stapleso-va iz New Yorka. Moj oče je lastnik tvrdke Staples in Bannister."
"Poznarn to tvrdko, milostljiva gospodična." Policijski oficir se ji je priklonil. "Prav žal mi je da sem vas moral ustaviti. Ukaz je ukaz. Razen tega imam ukaz,
prečitati tiralnico za R Moravcem."	' ,
Policist je privlekel ' ,
neki papir in začel begli kaznjenec je veli močan. Visok je en ^ centimetrov, šteje 30 80 kilogramov. Nazadn] •
-•U1-X__■ TOLTI
N<
oblečen v temnosivo ^ modrimi črtami, v sano srajco z kom. temne čevlje tvr<^^ ker-Redding z gumi.ip' petniki. Na glavi temnorjavo čepico. Do da je begunec na pot' York . . .
(Dtiije sledi-'
Na nekem oglu je svetila moč-j tovo stopnico. "Mož je zbežal na svetilka čez cesto. Dva moža , izpred jetnišnice z nekaj prija-
sta stala pod njo, in ko ju je Moravec z razbijajočim srcem spoznal za policista, je eden izmed njiju že vzdignil roko v znak, da se mora avto ustaviti.
Moravec je takoj ubogal in se v sedežu naslonil daleč nazaj. Eno roko je držal na krmilnem kolesu, z drugo roko pa je segel v žep in zgrabil revolver. Policist, ki je imel čin oficir-
"zdelo se mi je, da nekaj ni. v . pj.jggi bliže. Ko je zagledal redu. Pa sem se motil, voz gladko teče."
Moravec je nekaj časa premišljeval, nato pa je rekel: "Vi potrebujete vozača, da bi vas popeljal v New York?"
1 "Da. Če bi le mogla koga dobiti. Pa takoj bi ga rada dobila, ker se mi mudi!"
"Lepo, milostljiva gospodična." Moravec je skušal mirno govoriti. "Vas bom pa jaz peljal do New Yorka. To se pravi, če ste z menoj zadovoljni in če mi plačate tudi voznino za po-vratek."
To se razume," je menila navdušeno. "Za vašo prijaznost vas bom pra,v dobro nagradila. Samo recite, koliko zahtevate. Kdaj pa se lahko peljeva?"
Moravec ji je pogledal naravnost v oči.
"Res? To je imenitno. Toda vi potrebujete toplejši plašč. — Med vožnjo vas ..."
Nehala je govoriti, ko je videla, da je zmajal z glavo.
"Bo že šlo, tudi tako, milost-; Ijiva gospodična. Predolgo bi trajalo, če bi šel po plašč domov, ker se vam zelo mudi."
Dekle je mahnilo z roko, kakor bi mu jo bilo hotelo dati, nato pa je pokazalo proti ozadju vozila: "Mislim, da je tu notri star šoferski plašč. Tega lahko oblečete. Tudi rokavice na-
Pogledala ga je z začudenimi očmi.
"Seveda" je rekla nato hladno. "Sicer pa niti ne vem, kdo ste."
"O, prosim, oprostite! Benton sem, Peter Benton, milostljiva gospodična."
Pri tem mu je šinilo v glavo ne posebno tolažilna misel: gotovo se bo moral peljati skozi številna večja in manjša nase-
vprašujoči obraz dame, poleg vozača, je vljudno pozdravil.
"Zal mi je, da sem vas moral ustaviti, yeleeenjena dama," je pojasnjeval, "toda ukaz je ukaz. Moram vas namreč posvariti pred pobeglim kaznjencem, ki se klati nekje po tej pokrajini. Ali ste morda srečali kakšnega sum ijivega moža, velikega, zelo močnega moža, ki najbrž- hodi peš in ima verjetno na sebi razcapano obleko zaradi hude avtomobilske nesreče."
telji, a tik pred Springfieldom so imeli nesrečo. Dva sta se u-bila, dva sta nevarno poškodovana a njemu samemu se ni nič zgodilo. Vsaj kaže tako, da je o-stal nepoškodovan. Najbrž jio-tuje zdaj proti jugu."
Oficir se je zdajci obrnil k Moravcu. "Vi tudi niste videli nobenega takega možaka, kaj?"
Moravcu je hotelo zastati srce. Zazdelo se mu je, da se mu je naredil okoli prsi železen o-bfoč, ki ga stiska, da ne more
lO
iiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiniiiiHminniiii""'""
Oglašajte v "Enakopravni!
aiiiiiMiininiiKiifiiNmtiuiniiiiinniiiin"
Išče se
močnega fanta, da bi se učil dobro delo; dobra plača in dobra prilika. Kateri želi, naj se zglasi na 5809 St. Clair Ave.
m V
Isce se
strežnico (waitress), ki je čez 21 let stara; dobra plača. Katera želi dobiti delo, naj se oglasi na 18800 St. Clair Aye.
Ija, kar bo nevarno zanj. Peljala | ata se zelo naglo in gotovo ga bo kje ustavil stražnik in ga vprašal po šoferski izkaznici. — Kaj pa bo potem? Rešiti ga bo mogel še samo čudež.
Toda zdaj ni smel več požreti besede, moral jo bo voziti, da
Išče sobo
od Norwood Rd. do jezera; prost vhod in gorkota. Kdor ima kaj primernega, naj pusti ime naslov v uradu tega lista ali naj pokliče HEnderson 5311.
Naprodaj
Proda se cabinet makers bench with 2 vices ali "virštat"; v dobrem stanju. — Se proda poceni. Poizve se na 1410 East 52nd St. od zadaj zgoraj.
SIOV. DEL. DOM
15335 Waterloo Rd.
priporoča:
Kegljišča in balincarske prostore
Točilnica:
Vsak petek se servira okus- zaspala dne 3. aprila 1936 no ribjo pečenko
Godba in ples
Vsako soboto imamo najete izvežbane godbenike DomaČa zabava za vse PODPIRAJTE SVOJO USTANOVO!
v blag spomin
pete obletnice smrti nase blagopokojne soproge in nepozabne matere
Mihaele Rovere
ki je Bogu .^dana za vedno
Draga soproga in ljubljena mati. Ob tužnl obletnici klečimo na Tvojem grobu ter s tugo v srcu in solzo na očesu Ti j žalostni kličemo: Počivaj v miru, do snidenja nad zvezdami.
Žalujoči:
soprog in otroci
Cleveland, Ohio, 3. aprila, 1941.
MORRIS PLAN avtomobilska in osebna POSOJILA
"Cash Loan" na vas avtomobil, kadar ste tukaj!
Pridite notri in si oglejte sami, zalcaj tisoče ljudi rabi ta "hiter način," jasen način, da dobijo gotovino. VARŠČINA '— avtomobil In vaš podpis.
Ml tudi refinanciramo vaS avtomobil—na manjša plačila, podaljšani čas podlago.
OSEBNA "PODPISNA" POSOJILA!
USPOSOBITVE: Redno delo in dober ugled. Ne treba pozabiti, da ta banka specializira v "osebnih" posojilih za vsak dober namen. Obiščite nas za posojila od $100 do $5000.
MORRIS PLAN RANK
921 HURON BOAD l>e Road at Meadowbrook
14006 KINSMAN ROAD St Clair at East 147th St.
Detroit at W. 117th "ČLANI FEDERAL DEPOSIT INSURANCE CORPORATION"
m i i
i
!l!
i i
i
i #
Lično delo
Za društvene prireditve, družabne sestanka, poroke in enake slučaje, naročite tiskovine v domači tiskarni, kjer je delo izvršeno lično po vašem okusu. Cene vediio naj;iižje-
^ ti
m
Vi
i
i
i #
i #
i
U!
M!
#
m
Enakopravnost i j
'
6231 St. Clair Ave., HEnderson 5311 - 5312
jg e
THE MAY CO'
BASEMENT
Nova zaloga! "Ruftex" & Woven
ZAVES
'LUJ
*0J
%
n %
i
Hi
poprej $2.95 i"
vrednosti!
Lepe, nove "Ruftex" in "woven crash" zavese .. v najno v e j šlh pomlad a n s k Ih barvah! Rožnati ali tkani vzorci.
$3.95 SUN & "RUFTEX"
$3>
Posebna težka Kva Rožnati vzorci na al, blue, green,	.
wine" barve. 2"j
i Ur \
.,;ke »i ® S
me-
6»c do 98'c
crash

50 inč š'rok. Lepi v:Mrr) Li barve. Te2ka kvaliteta.

1.39 VENETIAN BLINDS
Wood pulp? 23 do 36 inčev široko, 64 inč dolgo! Avtomatični usta vek Pralni tkane "tapes" in barve. Ivory!
Metal Brackets lOc par, da se naredi "blinds" premakljive.
$1.39-$1.69 "REGENCY

2.0'
H %
S k.
^0
izključno tukaj
Bath, Priselila, Cotta8®^^ Najnovejši vzorci, barv®
i;

The May Co. Basement
k
6,000 jardov je ravnokar prišlo! t S9c jard lepega novega po^ danskega * printed ray^^ French Crepe''
Najnovejše vzorce in barve
Lep "Talk of the Town" printed rayon French crepe ... zelo majhne "misprints" v 59c kvaliteti. Velika Izbera lepih pomladanskih vzorcev in barv. Vse 39 Inčev široko.
Nova zaloga! $1.98 do $2.95 jard, 54
Pomladansko volneno
Nove pomladanske barve in tkano
Po tej senzacionalni nizki ceni... zakaj ne naredite vašo velikonočno obleko in PRIHRANITE! Lepa izbera lepega novega tkanega blaga... v najnovejših pomladanskih barvah. Coatings, suitings, dress materials, jacket materials!
The May Co. Basement
S
k,
.3

_I
FLOOR COVERING''
$2.69 New Axminster CarpeW/
.8?

Narejeno in položeno na tla ZASTONJ!
Poseben fin Axminster carpeting po tej nizki ceni. Velika izbera v lepih vzorcih in najnovejše barve!
$3.45 JARD AXMINSTER CARPET
Narejeno in položeno 0.69 na tla ZASTONJ! ^
Popularni vzorci In načrti. Vsakovrstne barve! "Hooks, textures, moderns, floral" in drugi. Vse dobro tkano.
$1.39 jard Hali & Stair Carpet
Carpeting za "hall in stair" iz finega kvaliteta... v privlačnih ' vzorcih in v popularnih barvah. Jard
n i** Narejen«
2-^
v 2-ton®' ijoSjf Florsl i
drugih y barv.
neno!
'»S