Proletarci vseh dežel, združite set PRAVICA GlASILO KOMUNISTIČNE PARTIJE SLOVENIJE Poštnina plačana v gotovini. E DANAŠNJE ŠTEVILKE« Tekmovanje za. higiensko-tehnično zaščito dela — Sestav Gospodarskega sveta in Zvezne planske komisije ter ustanovitev Sveta za zakonodajo in izgradnjo ljudske oblasti ter Sveta ea znanost in kulturo Energija vodnih sil Slovenije Razstava o razvoju ljudskih odborov Fizkultura !g® XI. - štev. 127 Ljubljana, ponedeljek, 29. maja 1950 Mesečna naročnina din ^ Izhaja vsak dan razen ob petkih Cena din 2.— ^ pozabimo na trimesečno tekmovanje higiensko-tehnično zaščito deta Mnogokrat voditelji podjetij in tudi •ttdiltalne podružnice podcenjujejo higi-Sisko-tehnično zaščito dela. Največkrat v delovnih kolektivih vse sile usmerijo 114 ^polnitev plana, pri tem pa pozabijo ** delovne pogoje v obratih. Ljudje bolj ^selo delajo v svetlih in zračnih delovnih Pfostorih, kakor pa tam, kjer je vse v leredu in pajčevina zastira že itak uma-^ bkna. Če podcenjujemo higiensko-jfhnigjie zaščitne ukrepe, grešimo proti Wdem, ki gradijo socializem, število bodenskih izostankov, večjih in manjših jjesreč, ki nasto namesto da bi podali, lahko v znatni meri zmanjšali, če bi skrbeli za varnost v proizvodnji in higieno v delovnih prostorih in izven »jih, Glavni odbor Zveze sindikatov Sloveli® je dal pobudo za trimesečno tekmo 'ani0 v higiensko-tehnični zaščiti. Raz-P^ane so tudi nagrade za najboljše de-*vske inšpektorje. Vendar kakšne poseb-116 Živahnosti v tem tekmovanju Se ne jjtofeino beležiti. Namen tekmovanja ni, ^ bomo skrbeli za higiensko-tehnično ^ito samo te tri mesece, temveč da j? sektor dela poživimo in da nenehno elamo za zboljšanje delovnih pogojev. Veliko nepravilnosti je še v podjet-, ki pa bi jih zlahka odpravili. Pri i Lesno-industrijskega podjetja Nazarij imajo spravljeno večjo količino tekoma goriva in maziva. Če bi n. pr. pri-!*° tu do požara, bi iskali vzrok za to ^povsod drugod, ne pa v tem, ker niso Pravočasno poskrbeli, da bi gorivo odbili kam drugam. Pri Gozdni mani-Maciji Luče niso že dolgo časa pregledi žičnic, čeprav so to delavci- zahte-,Jli. Prejšnji referent za žičnice je rajši ^Poval prašiče in jih preprodajal, kakor J,a, da bi skrbel za varnost ljudi. Delav-r*1 inšpektor jeseniške železarne je v ^iem zadnjem poročilu zapisal, da je Pastor industrijskega tira še vedno za-{ en z gradbenim materialom. Uprava *“Warne je na to opozorila gradbeni od-”elek Gradisa, ki pa se izgovarja, da ®0ra imeti material bolj pri roki in je ,8e 'o v interesu hitrejše gradnje. Ranljivo je, da lahko pride do težje ne-na tiru, ker se delavec ne bi mogel Sjadi založenega tira pravočasno umakni' Konstrukcijska delavnica jeseniške ^'ezarne že 2 leti zaman išče steklo za ,arilee pri električnih agregatih. Refe-v?4 Za zaščito dela Hidromontaže v Ma-•ooru pa je na neki konferenci povedal, J? so prav takšno steklo prodajali v ^stanju za ogledala. V mariborski li-delavci nimajo dovolj usnjenih "edpasnikov in rokavic. Če bi bilo le sai° dobre volje in iniciative, bi takšne Pravilnosti v podjetjih že davno ure- dili. V jeseniški železarni so n. pr. preuredili nekaj obratov, tako da pride vanje več dnevne svetlobe. Na žerjavih eo odstranili hodilne odre iz desk, kjer eo se prej večkrat dogajale nesreče, in jih nadomestili s kvadratasto pločevino, Prav tako v tovarnah in podjetjih ne posvečajo dovolj pozornosti higieni. Pri LIP Nazarje gradijo kopalnico že 2 leti in vendar še ni gotova. Izgovarjajo se, da nimajo instalacijskega materiala. — Manjkajo jim razne cevi in pipe. Čeprav je tu zaposlenih precej žensk, še vedno nimajo ženskega higienskega kotička. Takšen kotiček pa imajo v Tiskanini, najboljši pa je v Inteksu Kranj. Pri gozdni manipulaciji Luče stanujejo delavci v zasteničenih barakah že od začetka pomladi. Delavci so predlagali, da bi postavili letno kočo za prenočevanje, vendar uprava ničesar ne stori, da bi se to uresničilo. Barake so sicer že dezinfici-rali, vendar steničje talege ne morejo uničiti zaradi dvojnih sten. Na direkciji so mišljenja, da bi bilo barake najbolje požgati, na terenu pa se 6eveda ne znajdejo. Na Jesenicah je bilo v začetku aprila v Savi pod žago več sodov, napolnjenih s pokvarjenimi ribami. Smrad se je razširjal na žago in naselje. Kdor je >vskla-diščik pokvarjene ribe v Savo, prav gotovo ni pomislil, kako takšen smrad vpliva na okolico in da lahko zaradi tega še kdo oboli. V počitniškem domu Bistrici pri Rušah je bil od 4. do 11. maja tečaj za delavske inšpektorje elektrogospodarstva. Na tečaj bi moralo poslati 31 podjetij po 1 inšpektorja, vendar so prišli samo iz 19 podjetij. Elektrarna Dravograd je poslala na tečaj delavca, ki je šele 3 mesece v službi in ni vedel, ali je v podjetju izvoljen delavski inšpektor. Na tečaj ni prišel nobeden iz Elektrarne Trbovlje in podjetjij DES Trbovlje, Grosuplje, Sežana, Tolmin, Črnomelj itd. Pri tem zadnjem primeru, ko podjetja niso poslala svojih ljudi na tečaj za delavske inšpektorje, najbolje vidimo, kakšen odnos imajo nekateri do higiensko-tehnične zaščite. Tudi kaj takega se ne sme več dogoditi, kot je bilo na sindikalni letni skupščini MLO Trbovlje. Re-refent za zaščito dela je podal svoje poročilo v taki obliki: »Ker v pogledu zaščite dela ni v državnih ustanovah nobene problematike, ta sektor v preteklem letu ni imel kaj delati.c Delovni predsednik je poročilo zaključil s tem, da je upravni odbor svoje naloge 100 %-no iz-polnil-. Vemo pa, da tudi uradni prostori ne slovijo vselej po čistoči in da je še precej drugih stvari treba izboljšati. Določen je sestav Gospodarskega sveta in Zvezne planske komisije, osnovana sta Svet za zakonodajo in izgradnjo ljudske oblasti ter Svet za znanost in kulturo Na predlog predsednika vlade FLRJ la pr je izdal Frezidij Ljudske skupščine Fe* derativne ljudske republike Jugoslavije v zvezi z organizacijo naše državne uprave naslednje ukaze: UKAZ 0 PRISTOJNOSTI IN SESTAVI GOSPODARSKEGA SVETA VLADE FLRJ Gospodarski svet vlade FLRJ, ki kot organ vlade FLRJ koordinira delo varil gospodarskih pristojnosti in ustanov, sestavljajo poleg predsednika Gospodar* skega sveta vlade FLRJ: predsednik Zvezne planske komisije, predsednik Sveta za energetiko in ekstraktivno industrijo vlade FLRJ, predsednik Sveta ta kmetijstvo in gozdarstvo vlade FLRJ, predsednik Sveta za promet in zveze frontni brigadi Lojzeta Hobkrauta in Franca ^ojškerca-Frenka proglašeni za udarni P Ljubljana, 28. maja. . y°ntne brigade, ki sekajo v naših **dovih, z vsakim dnem dosegajo večje ^Pehe. Na stotine kubikov le6a poseka-l dnevno brigadirji in z vsakim kubi-Ij]®1 soi bliže izpolnitvi plana. Brigade vkujejo med seboj, katera bo dosegla (jJl odstotek norme, kakor tudi v poli-Ij,"®® in kultumoprosvetnem delu. Vsa-1®» hoče priboriti prehodno zastavo Mnega odbora OF Slovenije. . “Ines je Izvršni odbor OF podelil lajave Štirim brigadam. Prejela jo je ^ada »Hude Ervina« iz kočevskega i^ia, ki dela na Rogu. 29 brigadirjev le« 8' <1° 25- maja posekalo 2500 m’ od celokupnega plana 2600 m’. Po-delovna storilnost vsakega fron-je 6.45 kubikov. Za rojstni dan 31» Tita je brigada tekmovala in do-4 za 21% večjo storilnost kot druge I, *?*• Brigada ima lepo urejen 6tenčas Ijjj •rajEikone, ki kažejo uspehe dela. V ke j'*** i° živahno politično delo. Sestan-oj^Mo vsak dan, na njih razpravljajo Y*tt in važnih gospodarskih vprašanjih. oL T*iakova brigada iz grosupeljskega n; *la je najboljša na sektorju LIP Rib-** in vno normo presega povprečno v4ni Preteklo nedeljo je v tekmo-* drugimi brigadami dosegla naj-l uspeh. Dnevno nalogo je izpolnila Up 5 4 krika brigada dela na sektorju “traža. Dosega pri sečnji lepe uspe-56 brigadirjev je posekalo preko **in'Itl* lesa. Ima dobro organizirano 5olu'»' kakor tudi kulturnoprosvetno in ilf»o delo. ^a ptujska brigada »Jožeta Belša-it ^ *1 dela v gozdovih LIP Dravograd, tjk ** brigadirji od 4. maja dalje poseje ^03 ma lesa, V nekaj dneh bo bri- glasil za udarni zaradi visokih doseženih uspehov pri sečnji. Brigada Lojzeta Hohkrauta, ki seka v »Ameriki* nad Litijo, je že 21. t. m. dosegla svoj proizvodni plan. V 24 dneh je 50 brigadirjev pripravilo nad 3000 prm drv, 6 tem so presegli svoj proizvodni plan za 80%. V počastitev rojstnega dne maršala Tita je brigada tekmovala in dosegla 210 % dnevne norme. S tem je dnevno produkcijo presegla za 110 prm. Najboljša je bila ta dan skupina 4 bri- rirjev iz KLO Sava, ki je izgotovila prm drv. Brigada je danes zaključila z delom. Brigada Franca Mojškerca-Frenka dela na gozdni manipulaciji Bistra in je presegla proizvodni plan za 1400 m’ lesa ali 32%. V brigadi je 90 brigadirjev, ki so dosegli plan poseka en dan pred postavljenim rokom. Tovariš Miha Marinko na zaključni proslavi 30 letnice »Vesne« v Zagorju V soboto zvečer go v Zagorju, kjer proslavljajo 30-letnico delavskega društva >Vesnac, gostovali člani Slovenske filharmonije in operni solisti iz Ljubljane. Njihove koncertne }n recitadjske točke so Številne obiskovalce zelo navdušile. Včeraj pa so z veliko slavnostjo teden proslav »Vesne« zaključili. Najstarejši član društva; tov. France Tomažič, je na dopoldanski slavnosti prikazal zgodovino društva. Predsednik vlade LR Slovenije tovariš Miha Marinko, ki je bil tudi nekdaj član »Vesnec, pa je v 6vojem govoru podčrtal kulturno in politično vlogo društva v bivši Jugoslaiviji. Ob koncu je' izrazil prepričanje, da bo delovno ljudstvo v zagorski kotlini tudi v bodoče ostalo zvesto tradicijam »Vesne«. — Z zborovanja so poslali pismi podpredsedniku vlade FLRJ in zunanjemu ministru tovarišu Edvardu Kardelju ter češkoslovaškemu poslaništvu v Beogradu. V njih protestirajo proti zločinskemu ravnanju češkoslovaških oblasti z jugoslovanskimi državljani v ČSR in zahtevajo zadoščenje za storjene zločine. Na popoldanski prireditvi je nastopilo 12 najstarejših pevcev nekdanjega pevskega društva >Vesna< in 7 pevskih društev iz raznih industrijskih krajev Slovenije. Pri Hercegnovem grade moderno zdravilišče za ženske bolezni, revmatizem Blizu Hercegnovega, tam, kjer se izliva v morje reka Sutorina, grade moderno zdravilišče za ženske bolezni, revmatizem, išijas itd 2e pred vojno so skušali Zgraditi takšno zdravilišče, pa takratne oblasti niso pokazale za to nobenega razumevanja. Ze takart so vedeli, da je blato, ki ga prinaša reka Sutorina in je pomešano z raznimi morskimi rastlinami, algami in mikroorganizmi, zdravilno. Njegovo zdravilnost so proučevali v Beogradu, na Dunaju in v Parizu. Vse kotnisije so se strinjale, da sodi to zdravilno blato po kakovosti v redko vrsto blata, kakršno ima Evropa samo v treh zdraviliščih, in sicer na Češkoslovaškem, v Italiji in v Franciji. Ljudska oblast je takoj spoznala pomen tega naravnega bogastva in ukrenila vse potrebno, da bo dobila naša država novo, moderno zdravilišče. Ob izlivu Su-torine stoji moderen hotel »Igalo*, ki bo odslej služil zdravstvenim namenom. Grade pa še novo poslopje, kjer bodo urediti razne zdravstvene pTostoTe. Vse bo v kratkem dograjeno in opremljeno. V poslopju za terapijo bo prostora za 200 bolnikov dnevno, ,v doglednem Času pa bo v njem 1000 bolniških postelj. V bližini novega zdravilišča je tudi več slatinskih vrelcev z izvrstno vodo. b ,lzPolnila svoj pla Skd*^ — brigad i an poseka. j® gotovo še več k' ^1 zaslužile priznanje Izvršne-°ra OF Slovenije, vendar jim tega iŠta ■ i? ker niso nekateri LIP-i »a ^'1> potrebnih podatkov, kar je tre- Ng.T0. ?!raiati. ** . v.v./ • brigadi v Sloveniji, brigada Hohkrauta in Franca Mojškerca-*» je Izvršni odbor Slovenije pro- Brigadirji II. krške brigade so se po delu pogovorili, kako se bodo naslednjega dne še bolje odrezali. vlade FLRJ, predsednik Sveta za predelovalno industrijo vlade FLRJ, predsednik Sveta za gradbeništvo in gradbeno industrijo vlade FLRJ, predsednik Sveta za blagovni promet vlade FLRJ, Hnančnl minister vlade FLRJ, minister za težko industrijo vlade FLRJ, minister za zunanjo trgovino vlade FLRJ, minister za delo vlade FLRJ in pomočnik ministra za narodno obrambo vlade FLRJ. Razširjeni plenum Gospodarskega »veta vlade FLRJ sestavljajo poleg navedenih članov tudi ostali člani vlade FLRJ, ki so pristojni za vodstvo posa-meznih gospodarskih panog. Predpise o organizaciji in delu Gospodarskega sveta vlade FLRJ bo izdala vlada FLRJ. UKAZ 0 SESTAVI ZVEZNE PLANSKE KOMISIJE Z ukazom Prezidija Ljudske skupščine FLRJ o sestavi Zvezne planske komisije sestavljajo Zvezno plansko komisijo predsednik Zvezne planske komisije, ki }e minister vlade FLRJ, in člani Zvezne planske komisije — predsedniki planskih komisi) ljudskih republik ter drugi člani, ki jih imenuje vlada FLRJ. Predpise o organizaciji in delu Zvezne planske komisije bo izdala vlada FLRJ. USTANOVITEV SVETA ZA ZAKONODAJO IN IZGRADNJO LJUDSKE OBLASTI Prezidij Ljudske skupščine FLRJ je sprejel ukaz o ukinitvi komiteja za za- konodajo in izgradnjo ljudske oblasti vlade FLRJ. Za vodstvo del, ki so spadala v pristojnost dosedanjega komiteja za zakonodajo in izgradnjo ljudske oblasti vlade FLRJ, je ustanovljen Svet za zakonodajo in izgradnjo ljudske oblasti vlade FLRJ. Svetu za zakonodajo in izgradnjo ljudske oblasti vlade FLRJ načeluje predsednik Sveta, ki je minister vlade FLRJ. Svet za zakonodajo in izgradnjo ljudske oblasti vlade FLRJ sestavljajo poleg predsednika Sveta ministri vlade FLRJ, ki jih določi vlada FLRJ. Predpise o organizaciji in delu Sveta za zakonodajo in izgradnjo ljudske oblasti vlade FLRJ bo izdala vlada FLRJ. USTANOVITEV SVETA ZA ZNANOST IN KULTURO Z ukazom Prezidija Ljudske skupščine FLRJ je ukinjeno ministrstvo za znanost in kulturo vlade FLRJ. Za splošno vodstvo dejavnosti na področju prosvete, znanosti in kulture v zvezni pristojnosti ter za koordinacijo dejavnosti organov ljudskih republik, la so pristojni za te posle, je ustanovljen Svet za znanost in kulturo vlade FLRJ. Svetu za znanost in kulturo vlade FLRJ načeluje predsednik Sveta, ki je minister vlade FLRJ. Svet za znanost in kulturo vlade FLRJ sestavljajo poleg predsednika Sveta predsednik komiteja za kinematografijo vlade FLRJ in ministri vlad ljudskih republik, ld 60 pristojni za dela na področju prosvete, znanosti in kulture. (Tanjug) ZDRAVSTVENA Z&StPTA MATERE IN OTROKA važna naloga ljudskega zdravstva Med osnovnimi nalogami našega ljudskega zdravstva po osvoboditvi je bila tudi, postaviti osnove napredni zdravstveni zaščiti, predvsem preprečevanju bolezni in škode na ljudskem zdravju ter prav posebno še zaščiti delovnega človeka. Ne moremo si prav zamišljati izpolnitve te važne naloge brez posebne skrbi za zdravstveno zaščito matere in otroka. Prav je, da o- teh naporih in o doseženih uspehih naredimo ob pripravah na »Teden matere in otroka« kratek pregled. V zdravstveni zaščiti matere in otroka so posebno važne — kakor tudi na drugih področjih zdravstvene službe — tako imenovane preventivne zdravstvene ustanove, med katere predvsem štejemo različne posvetovalnice, dečje jasli, dečje domove, šolske poliklinike, šolske ambulante, okrevališča, šolske kuhinje in počitniške kolonije. V svojih prizadevanjih na tem področju je ljudsko zdravstvo storilo velik korak naprej. Samo nekaj podatkov nam najbolje potrdi to trditev. Tako pred vojno dečjih jasli nismo po-znali, a konec lanskega leta smo jih imeli že 17 s skupno 700 posteljicami. Naše matere, posebno tiste, ki so vključene v delovni proces, vedo najbolje ce-nici pomen dečjih jasli za zdravje svojih otrok. Pred vojno smo imeli en sam dečjl dom s 35 posteljicami, leta 1949 pa je bilo v Sloveniji že 6 takih, a najino-derneje urejenih domov s skupno 264 posteljicami. Leta 1939 iiismo imeli niti ene posvetovalnice za žene, ob koncu lanskega leta pa jih je v Sloveniji delalo že 23, ki so samo lani opravile 4247 posvetov. Leta 1939 smo imeli v Sloveniji 33 posvetovalnic za otroke, lansko leto pa že 199. V njih je bilo opravljenih 83.032 posvetov. Okrevališča za šolsko mladino imamo tri z 230 posteljami. Lansko leto je bilo urejenih tudi 7 zdravstvenih počitniških kolonij, ki so nudile zdravo letovanje 1200 otrokom. V zvezi s tem kaže še prav posebno omeniti veliko skrb ljudskega zdravstva za zobozdravstveno zaščito naše mladine. V letu 1948 je bilo plombirano zobovje 54.114 otrokom. Lansko leto je pa ljudsko zdravstvo uvedlo na tem področju eno najmodernejših metod za preprečevanje zobne gnilobe, tako imenovano fluoriza-cijo zobovja. Po tej akciji je bilo samo v lanskem letu zajetih 19.850 otrok. Zraven teh ustanov pa razpolaga ljudsko zdravstvo tudi z moderno urejenimi ustanovami za zdravljenje otrok in žena ter s porodnišnicami. Tudi na tem področju je bil narejen velik korak k čim boljši ureditvi zdravstvene Službe. Tako pred vojno sploh nismo poznali materinskih domov, lani smo imeli že dva, ki 6ta razpolagala z 48 posteljami. L. 1945 smo imeli 4 porodniške oddelke, lansko leto pa jih je 'bilo že 6. V zvezi z njimi lahko omenimo, da je močno porastel odstotek žena, ki rode v porodnišnicah. Lansko leto je znašal za Slovenijo odstotek teh žena 28%, za mesto Ljubljano pa celo 98%. Zdravljenju otrok je namenjenih 5 otročkih oddelkov s skupno 355 posteljami, medtem ko smo imeli pred vojno en sam oddelek z 80 posteljami. Po zdravstveni zaščiti matere in otroka se naša država uvršča med najnaprednejše na svetu. Zdravstvena zaščita matere in otroka ni le zapisana beseda, temveč se vsak dan uresničuje v praktičnem delu. D. R. Na posvetovanju inženirjev in tehnikov so sprejeli sklepe o nadaljnji mehanizaciji in elektrifikaciji kmetijstva Novi Sad, 28. maja. Po posvetovanjih po posameznih sektorjih so priredili dn-ženirii in tehniki plenarni sestanek, ki se ženirji in tehniki plenarni sestane*, ju ee ga je udeležil tudi minister za težko industrijo Franc Leskošek. Na sestanku so »prejeli tele sklepe: Pri reševanju tehnično-ekonomekih vprašanj mehanizacije in elektrifikacije kmetijstva je nujno tesno sodelovanje med strokovnjaki elektrotehnične, sitrojne in agronomske stroke. Pri tem delu so potrebni stalni 6tiki z akademijami znanosti, s profesorji, študenti in slušatelji visokih in srednjih tehničnih šol ter z Ljudsko tehniko. Inženirji in tehniki se morajo sistematično pripravljati in usposabljati, da bodo mogli strokovno reševati vprašanja mehanizacije, ki se bo izvajala vzporedno s preobrazbo vasi. Zaradi koordinacije dela strokovnih sekcij se predlaiga zvezi društev inženirjev in tehnikov FLRJ, da ustanovi stalno koordinacijsko komisijo strokovnjakov. Organi državne uprave naj predlože vrsto konkursov, • katerimi bi se čimprej rešili problemi mehanizacije in elektrifikacije kmetijstva, glede tehnično ekonomskih študij, projektov in konstrukcij. V tem smislu je treba vprašanje mehanizacije in elektrifikacije vasi pojmovati kot celoto; utrditi je treba in izboljšati pouk o kmetijskih 6trojih in drugih vprašanjih na tehničnih visokih šolah, faikultetah in srednjih tehničnih šolah. Posvečati je treba pozornost ne samo konstrukciji strojev, temveč tudi njihovi uporabi, pravilnemu izkoriščanju itd. Vsako leto je treba dati določeno število štipendij za strokovno šolanje tehničnega naraščaja, ki 6e bo posvetil vprašanjem mehanizacije in elektrifikacije kmetijstva, ter določeno število tehničnih strokovnjakov raznih specialnosti podati v inozemstvo, da bi 6e tam izpopolnili. Na koncu so sklenili, da bodo izdali zbornik tega posvetov.anja, ki bo vseboval osnovne referate skupaj z diskusijami in posebnimi sklepi. S tem je bilo posvetovanje inženirjev in tehnikov končano. JUGOSLAVIJA JE ORODJE MIRU Izjava belgijskega publicista Dupiereta pred odhodom iz Jugoslavije Beograd, 28. maja. (Tanjug.) Po enomesečnem bivanju v Jugoslaviji je včeraj zapustil našo državo belgijski publicist, umetnostni kritik in sodelavec največjega belgijskega časopisa »Ce soir« Richard Dupieret. V tem času je obiskal iieograd, Zagreb, Ljubljano, Sarajevo, prepotoval Dalmacijo in Črno goro ter si ogledal samostane v Srbiji in naše srednjeveške freske. V razgovoru s predstavniki domačega tiska je Dupieret poudaril nenavadno gostoljubnost in ustrežljivost naših književnikov. »V vsaki republiki so me 6prejeli z enako prisrčnostjo in uipoetavil sem ozke stike z jugoslovanskimi književniki. Opazil sem tukaj nenavadno poznavanje ne le francoske književnosti, temveč tudi literature svoje države. Kjer koli sem hodil, 6e*n občutil željo za upostavitev vezi med Belgijo in Jugoslavijo na intelektualnem področju. Trudil se bom, da bi tej želji ugodil, brž ko bom prišel v Belgijo.« Richard Dupieret je nato izrazil upanje, da bo upostavljen stik med organizacijo; ki 6e bori za mir v Belgiji, in enako organizacijo v Jugoslaviji. »Zanima me borba, ki se danes vodi za mir v kateri koli državi,« je dejal Dupieret. »Ko 6em bil v Jugoslaviji, sem videl, da je to država, ki se vedno bolj dviga pri obnovi in graditvi po socialističnem načrtu. To je država, o kateri lahko rečemo, da je orodje miru, ne pa orodje vojne. Iz Jugoslavije lahko danes pride samo poslanica miru.« Belgijski publicist je nato poudaril, da resnica o Jugoslaviji še vedno premalo prodira v Belgijo. Med svojim bivanjem v naši državi je zbral gradivo, ki ga namerava objaviti v seriji člankov, nato pa v posebni knjigi. »Za časa bivanja v Jugoslaviji sem potoval po različnih krajih in pisal bom resnico o vsem, kar sem tukaj videl. K temu me sili ljubezen, ki jo občutim do vaše države,* je dejal ob koncu Richard Duipieret Zaradi veSikega zanimanja podaljšana razstava jugoslovanske srednjeveške umetnosti v Parizu Pariz, 28. maja. (Tanjug.) Razstava jugoslovanske srednjeveške umetnosti, ki je bila odprta 9. marca v Parizu v 14 salonih velikanske palače Chaillot, je bila podaljšana do 25. junija. Organizatorji razstave, naši kulturni in javni delavci, 60 skupno s francoskimi umetniškimi avtoritetami mislili, da bo razstava zaprta 22. maja. Toda zaradi velikega zanimanja, M ga je jugoslovanska 6'rednjeveška umetnost povzročila v Franciji in izven njenih meja, je bila podaljšana. Do sedaj si je dela jugoslovanske srednjeveške umetnosti ogledalo 28.000 obiskovalcev, kar je rekordno število glede na značaj razstave. Razstavo so si ogledali vsi znani francoski umetnostni zgodovinarji, ravnatelji in konservatorji muzejev, umetniški kritiki in strokovnjaki, upodabljajoči umetniki, arheologi, študentje umetniške šole in vteoke šole za bizantologijo, kulturni delavci ter novinarji. V okviru razstave so imeli naši kulturni delavci šest konferenc o jugoslovanski srednjeveški umetnosti. V eni izmed dvoran vsak dan predvajajo film o bogomilskih spomenikih. Filmski podjetji Gaumont in Pa/the sta posneli razstavo za filmski tednik, ki ga predvajajo v vseh kinodvoranah Francije in njenih prekomorskih posesti. Samo v dnevnem in svetovnem pariškem tisku je bilo objavljenih o razstavi 40 člankov z velikim številom ilustracij razstavljenih del. Na kakšen odmev je razstava naletela v krogih najmerodaj-nejših poznavalcev in strokovnjakov, najbolje priča članek Bernarda Dorivala, enega najbolj znanih sodobnih umetnostnih zgodovinar jev. V članku je rečeno, da ima danes Pariz »dve razstavi, ki ne vzbujata le izrednega umetniškega zanimanja. temveč sta pravo odkritje — srednjeveška umetnost Jugoslavije in razstavljena dela mojstra ko Inske šole Albrechta Diirerja. Izjave tujih turistov z napada, ki so obiskali nemške in italijanske galerije, Louvre, British Museum in državno galerijo v Londonu, kakor tudi Metropolitan Museum v New Yorku, dokazujejo enake vtise občudovanja in presenečenja. Z več strani so bile stavljene po* nudbe,, da bi to razstavo jugoslovanske srednjeveške umetnosti organizirali tudi v drugih državah Evrope in Afrike. Zaradi velike dokumentarne vrednosti razstave je sklenilo ravnateljstvo francoskih muzejev fotografirati vsa razstavljena dela za svoj arhiv in izdelati nekaj kopij za 6voj muzej. Zaradi visokih ocen merodajnih obiskovalcev se angleško-francosko filmsko podjetje »Film de Quatre Vent« sedaj pripravlja za snemanje filma v naravnih barvah o jugoslovanski srednjeveški umetnosti. Vsa ta spontana mnenja, številni članki, v katerih 60 umetniki opisali svoje doživljaje na razstavi, in pozivi, da bi razstavo priredili še v drugih kulturnih središčih, pa tudi vedno večje število obiskovalcev, dokazujejo, da so bili vsestransko upravičeni napori in * pobuda naših ljudskih oblasti. Največji uspeh razstave je nedvomno v tem, da je prišla naša doslej neznana srednjeveška umetnost v okvir svetovne umetnosti im obogatila njeno zgodovino z dragocenimi dokumenti umetniških stvaritev jugoslovanskih narodov, ki so ustvarili velika dela sredi borbe za 6vojo svobodo. Uspel koncert jugoslovanskih opernih pevcev v Belgiji Verviers, 28. maja. (Tanjug.) V belgijskem mestu Verviersu, kjer je bil mednarodni natečaj opernih pevcev in so jugoslovanski pevci dobili vseh šest nagrad na zaključnem tekmovanju, 60 priredili naši pevci koncert v korist družinam ponesrečenih belgijskih rudarjev. Na koncertu 6o sodelovali jugoslovanski operni pevci: Valerija Heybalova, Nada Putar, Vladimir Ruždjak, Tomislav Ne-ralič, Ratimir Delorko, Jeronim Žunec, Janez Lipušček, Miroslav čangalovič in Rudolf Franci. Na klavirju jih je spremljal profesor Marijan Lipovšek. Na koncertu sta sodelovali tudi neka belgijska in danska pevka. Poleg opernih arij 60 jugoslovanski umetniki peli pesmi jugoslovanskih skladateljev Konjoviča, Bara-noviča, Gotovca, Pajčeviča, Lajovca in drugih. Po vsaki ariji je občinstvo v prepolni dvorani gledališča navdušeno pozdravljalo jugoslovanske pevce. Po koncertu se je več 6to ljudi zbralo pri izhodu iz gledališča in priredilo navdu- Nova sprememba bolgarske vlade Predsednik prezidija Narodnega sobranja postal zunanji minister SOFIJA — Bolgarski zunanji minister Vladimir Poptomov je bil razrešen dolžnosti, na njegovo mesto pa postavljen dosedanji predsednik Prezidija Narodnega sobranja Minčo Mejčev. Poptomov je ostal podpredsednik vlade. Minister za narodno obrambo Georgij Damjanov je bil razrešen dolžnosti, na njegovo me6to pa imenovan general Peter Pančevski, dosedanji pomočnik ministra za narodno obrambo. General Damjanov bo postal predsednik Prezidija Narodnega sobranja. Predlog o teh spremembah je stavil včeraj v Narodnem sobranju predsednik vlade Viko Cervenkov. Radijska postaja Sofija prenaša iz bolgarskih časopisov kratke življenjske podatke o nov em ministru narodne obrambe Bolgarije. Generalni poročnik Petar Pančevski je 1923 sodeloval v septembrski vstaji v Bolgariji. Po porazu je emigriral v Sovjetsko zvezo. V Sovjetski zvezi je končal vojaško šolo in vojno akademijo. Med drugo svetovno vojno 6e je boril v vrstah Rdeče armade kot komandir. Nova skupina italijanskih antifašistov pred sodiščem Rim, 28- maja. (Tanjug). Pred dnevi se je začel v Luzerri proces proti skupini 182 antifašistov obtoženih zaradi upora proti fašistič. oblasti v avg. 1942.1. Takrat so se o priliki delavskih demonstracij vsi uradniki tega malega naselja v južni Italiji dvignili proti fašistični oblasti, zasedli sedeže krajevne fašistične organizacije im komande ka-rabinerjev, katere so potem zažgali. Vse obtožene so konec 1944. leta kot organizatorje protifašističnih demonstracij osvobodili. Toda italijanske oblasti so to skupino delavcev, med katerima je večje število žena, postavile sedaj ponovno pred sodišče »zaradi materialne škode, prizadejane državni imovini« in zaradi »ropanja vojnih skladišč«. Tržaško sodišče podpira fašistične metode policije Trst, 28. maja. (Tanjug). Pred tržaškim okrajnim sodiščem je bil pred dnevi končan proces proti policijskim inšpektorjem in članom civilne policije. ki so bili obtoženi-, da so lani 14. aprila o priliki zasliševanja pretepali antifašista. Karla Žnidariča. Na sodbi so dokazali, da sta člaina civilne policije Eugenio Centich in Olivieri Massa dejansko pretepala Žnidariča v prisotnosti dveh policijskih inšpektorjev-Sodišče je obadva obsodilo na 8 mesecev zapora pogojno, s tem. da se jima kazen ne vpiše v kazenski list, medtem ko je oba inšpektorja osvobodilo. S to »Obsodbo« je sodišče tržaško policijo samo moralno oodorlo, da Partijska konferenco l. rajona v Ljubljani šene ovacije jugoslovanskim umetnikom, . tudi bodoče nadaljuje z dosedanjimi jih obsipalo s cvetjem in vabilo na svoje j fašističnimi metodami pri zasliševanju domove. j antifašistov. ________________________PO SVETU____________________ London. — Britanski kolaboracionist Sandis Hewitt, ki ga je leta 1945 obsodilo britansko sodišče na 12 let ječe, ker je pripravljal gradivo za nacistično radio-propagando, je sedaj po petih letih zapora izpuščen. Celo konservativni »Daily Mail« komentira to pomi-loščenje in ugotavlja, da se sme kazen znižati največ za eno tretjino, če se obtoženec dobro ponaša. Toda Hevvittu so znižali kazen kar za 7 let. Washington. — Ameriške oblasti so pozvale svoje državljane, ki prebivajo na Taivanu (Formoza), naj čim prej zapuste ta otok, ker bi jih utegnili kasneje presenetiti vojni dogodki. To opozorilo je bilo v pismu, ki ga je ameriški odpravnik poslov Strong poslail ameriškim državljanom na Tajnamu. London. — UP poroča, da je danes umrl feldmaršal Wawell, bivši indijski podkralj in znani poveljnik britanskih sil na Srednjem vzhodu v drugi svetovni vojni. Wawell je podlegel v 67. letu starosti zaradi težke želodčne operacije. Oke Ridge. — V tovarnah za proizvodnjo atomske energije v Oke Ridge je nad 700 delavcev začelo stavkati. AFP poroča, da stavkajo delavci zato, ker še vedno niso končana pogajanja med zastopniki delavskih sindikatov in upravo tovarne. Gelsenkirchen. — UP poroča, da je nastala nova eksplozija v nekem jašku rudarske družbe »Bahlbusch« pri Gelsenkirchnu, kjer je pretekli teden izgubilo življenje 77 rudarjev. Eksplozija se je pripetila v jašku, katerega stene so se omajale zaradii eksplozije v prejšnjem tednu. Ljubljana, 28. maja. Predvčeraj popoldne 60 6e zbrali delegati osnovnih partijskih organizacij I. rajona na rajonsko partijsko konferenco v mladinski dvorani. Konferenci je prisostvoval tudi član biroja mestnega komiteja Partije tovariš Polde Maček. Sekretar rajonskega komiteja tov. Pangeršič je imel referat, iz katerega povzemamo najvažnejše misli. Pri študiju naj osnovne partijske organizacije streme za tem, da študij poglobijo in da bralne krožke nadomestijo z boljšo obliko študija. Skupni študij v osnovnih organizacijah bo moral postati pobuda za intenzivni individualni študij. Skupni sestanki naj bi bili le nekako izhodišče za individualni študij ali pa zaključna konsultacija ter razjasnitev mnenj na osnovi individualnega študija. Zaradi različne zaposlitve ljudi in različne izobrazbe mora tudi biti razlika glede vsebine v študiju, ker bodo le na ta način člani Partije lahko vnašali marksizem-leninizem v svoje strokovno delo in uporabljali študij z uspehom pri reševanju strokovne problematike. Osnovne partijske organizacije 60 precej zanemarjale izvenarmadno" vzgojo ljudstva. Za vzgojo ljudi, ki bi znali braniti svojo domovino, je odgovorna vsa Partija kakor tudi vsak posameznik. Nekatere organizacije že delajo v tej smeri, kakor protiavionska zaščita in Rdeči križ. Ni pa še bilo dovolj političnega dela. Osnovne partijske organizacije bodo morale še v večji meri pomagati množičnim organizacijam, da bo vsak posamezni državljan dobil potrebno znanje. Strelske družine so se do sedaj vež-bale samo v preciznem streljanju, ne pa tudi v streljanju med hojo, v teku itd. Planinska društva 60 pospeševala večinoma vzpone, spoznavanje tehnike, plezanje itd. Premalo pa so spoznav 6voje člane tudi s čitanjem Že?f>r , , kart, kompasa itd. V aktivih ljudske ; nike so premalo delali na tem, “s član: poznali Morsejevo abecedo, »‘8 lizacijo in druge predmete, ki pn°el , poštev pri obrambi domovine. organizacije niso razumele, da niso ®* športne, temveč da morajo biti pol'1 organizacije in šola za izvenarma vzgojo. V svoje delo naj vnašajo politične vsebine in ljubezni do nase made. Veliko lahko naredijo tudi fl prosvetni delavci s tem, da vzgajajo n mladino v duhu predvojaške vzgoje, loga partijskih organizacij je, da vse prenesejo na množične organizacije. Pomoč osnovnih partijskih organi^^ mladini ne sme biti enostranska, več naj vsa partijska organizacija obra nava na svojih organizacijskih sestan probleme mladine, in to ne 6amo * * , lišča trenutnih zahtev in potreb, afflP tudi 6 stališča zahtev, potreb, vpraS in želja, ki jih ima mladina do tri organizacije kakor tudi do posamezni* ■ Po referatu je bila plodna diskusij^ v kateri so diskutanti obravnavali P bleme svojih partijskih organizacij, taknili so se tudi mladinske vzgoje, *» tacijskopropagandnega dela, pomoči c , nov Partije terenu in drugo. Na pod a» diskusije so delegati sprejeli sklep® zboljšanje dela, Ob zaključku so delegati partijske konference poslali resolucij CK KPS in tovarišu Edvardu Kardelj V resoluciji, ki so jo poslali tovatt Edvardu Kardelju, delegati najostreje ? sojajo fašistične metode češkoslovašK oblasti pri umoru tovariša Dimitrija mitrijeviča in Plešeja, Agronomske fakultete bodo morale dati 7000 strokovnjakov za naše kmetijstvo Beograd, 28. maja. Včeraj se je končala tridnevna konferenca zastopnikov agronomskih fakultet, na kateri 60 razpravljali o liku našega agronoma in nalogah fakultet glede na šolanje visoko kvalificiranih kadrov za kmetijstvo. Od 20.000 strokovnjakov agronomov, ki jih bo v kratkem potrebovalo naše kmetijstvo, jih morajo dati 7000 agronomske fakultete. Konferenca priporoča, da se čimprej obnove učni programi za pouk na fakultetah, tako da bodo glavne predmete predavali samo v tistem obsegu, ki je potreben za uspešno študiranje strokovne agronomske snovi. Sklenjeno je bilo tudi, da mora biti za praktično delo vsaki fakulteti ha razpolago najmanj eno kmetijsko posestvo, in sicer v njeni neposredni bližini, fakultete z večjim številom študentov pa morajo imeti na razpolago tudi več gospodarskih pristav. Te pristave morajo omogočiti praktično in znanstveno raziskovalno delo zato morajo biti opremljene z najffl*** nejšimi tehničnimi sredstvi. Poleg na fakultetnih posestvih je treba ore nizirati praktično delo tudi na državnih posestvih in kmečkih delov n-1" zadrugah. ^ V vzgajanju mladega znanstven*# kadra so se študentske znanstvene pine pokazale kot najbolj uspešne morajo postati del načrta katedre. Ag nomska fakulteta mora postati tudi va stveno-raziskovalna ustanova in Pr ol). vati znanstvene probleme v skladu ® V trebami gospodarstva. V tem smie[u treba znanstveno raziskovalno delo fakultetah planirati vsako leto in ga. £j, vezati z nalogami operativnih kmetij® ustanov. Danes so si udeleženci konfe^6 ^ ogledali razstavo kmetijskih stroje^ elektrifikacije vasi v Novem Sadu- * ‘*‘*“tttTTnmiimMin POTiOJEAJ AMERIŠKEGA GOSPODARSTVA tfošnikov. Številni potrošniki so ee. New York, 2§. maja. (Tanjug.) Ameriški gospodarski list »Economic Note« razčlenjuje stanje ameriškega gospodarstva in piše, da vsebujejo kljub uradnim pomirjujočim izjavam o stanju ameriškega gospodarstva resnični podatka za prvo letošnje trimesečje številna protislovja in niso tako ugodni, kot se zdijo na prvi pogled. Industrijska proizvodnja je bila v tem času za 4% nižja kot v ustreznem trimesečju lani. Brezposelnost pa se je povečala za 37%, čeprav so se profiti in dividende delniških družb povečali za 4%, pa zvišanega zaslužka kapitalisti niso porabili za kapitalne gradnje, ki so se v tem času celo zmanjšale za 14%. Skupna gradbena delavnost ee je povečala za 19 %. Izdatki za osebno potrošnjo so narasli za 1%. Časopis poudarja, da v zadnjem času ljudje najbolj povprašujejo po tistih predmetih, ki ee finansirajo z najetimi krediti in hipotekami, kar je prisililo celo kapitalistične gospodarske strokovnjake, da so izrazili zaskrbljenost zaradi nenormalnega povečanja zadolženosti po- tako zadolžili, da niso sposobni več novih kreditov. Marca 1950 je brezposelnih znašalo nad štiri Znova se je pojavilo vprašanje kron' 0 vedno večje brezposelnosti za ®. Lti-ljudi, tako da govore celo največji t misti o brezposelnosti kot vedno bon ekrbljujočem činitelju. ^. Po podatkih ameriškega urada *a Jj, lovno statistiko so nastale v dela' mezdah velike spremembe. Realne W delavcev, zaposlenih v ameriški proiri . ni industriji, so bile leta 1949 za bližno 12% nižje kot pred petimi 60 Pri tem je treba poudariti, da nominalne mezde veliko manj Pj^Vo kot pa so narasli življenjski strošku, .j so realne mezde padle za 6% v P1!3^ z letom 1945 in skoraj za 12% v Pn -j. z letom 1944. Časopis končuje, da j® šlo celo pri prodaji na drobno do ^ danja. Taiko je nazadovala provinj ^ ^ drobno v prvem letošnjem trimeeepJ 4%. K temu je treba dodati, da J® ^ zadovala prodaja v veleblagovnicah približno za 5,5% glede na leto 19»°' !»** JOSE DEL BARI0: (Nadaljevanje) Odprlo pismo Polltbirolu Centralnega jiom sle ja Komunistične par lile Spanlfe Iz tega je videti tudi vzrok, da mučenje grških patriotov v Atenah Moskve ni prav nič ganilo. Stalin je bil prisiljen molčati. Churchill se je vzpel na isto tribuno, s katere je trdil, da se ne vojskuje zato, da bi uničil angleški imperij, in e te tribune je začrtal linijo, ki se naj je drže »dobri« komunisti vsega sveta (prave komuniste, ki se bore v Grčiji, je imenoval »trockistične bandite«), hoteč preprečiti, da se ti »dobri* komunisti ne bi izgubili na poti solidarnosti z grškimi »puntarji«, kar bi moglo »oslabiti« proti-hitlerjevsko koalicijo. Vam, šefom španskih »komunistov«, 6e kljub vašemu navdušenju za anglosaško politiko »nacionalne združitve« ni posrečilo skleniti pakta ne z dvema vejama monarhofa šistov, ne s Hilom Roble-som in CDA (Narodno-katoližka stranka), ne s fašističnimi generali Francove vojske, ne z drugimi, ker vse te stranke žive v razmerah, ki se razlikujejo od grških, ker imajo vse te stranke popolnoma različne'karakteristike. Zaradi vsega tega do pakta ni prišlo. Tega neuspeha niste zakrivili vi. Storili ste vse, kar je bilo v vaših močeh, in celo mnogo več, samo da bi prišlo do pakta. Vsekakor pa je zanesla vaša politika med antifašiste v domovini in izven nje zmedo in razkol, boje in cepitev, in sicer tako zelo, da 6te oslabili španski protifašizem pred njegovim stoletnim sovražnikom. Nudili ste orožje in odprli pot vsem Prietovim kapitulantskim operacijam. Odgovorni ste za to, da je protifašizem v Španiji obglavljen, in za okoliščine, ki so mu onemogočile strmoglaviti fašizem v Španiji v dragocenem trenutku, ko je bila Francija osvobojena, Ta cilj bi bilo mogoče doseči, da ni Politbiro CK KP Španije dopustil popolne kapitulacije španske protifašistične koalicije v Ameriki in da ni tako_dejansko likvidiral republikanske vlade. Posledica tega je bila; da so bili španski člani odpora v Franciji in borci v Španiji v trenutku osvoboditve Francije brez pravega vodstva, ki bi bilo zares ljudsko in bojevito, ki bi jih lahko v enotnih in razširjenih vrstah privedlo do zmage. Vaša politika je jpotisnila na navadno obmejno ravsanje tisto, kar naj bi se spremenilo v odločilno bitko. Špansko vlado ste hoteli zamenjati z nekakšno »Hunto supremo«, vedeli pa ste, da je sploh ni. Kaj je posledica tega? Franco je ostal na krmilu, Naposled, dosegli ste isti uspeh kakor grški Zaharijadesi. To je bilo neogibno. Zato skušajo grški Zaharijadesi in španski Uribesi odvrniti od sebe vso odgovornost s tem, da obtožujejo »titoizem«. Za Grke so si izmislili grdo laž: »nož v hrbet na Viciju«. Za Špance so skušali najti druge »nože v hrbet«, To nam dok »suje članek, ki ga je napisal Santiago Carillo z naslovom: »V. luči bukareškega poročila« (»Nuestra bandera«, 28. julija 1949). V tem članku, kjer se naslanja na resolucije Kominforma proti Jugoslaviji, skuša pred španskimi komunisti (člani francoskega odporniškega gibanja, katerih program je ljudska republika, ne pa »Hunta suprema«) opravičiti dokončni poraz svoje politike »nacionalne združitve« s fašisti. Na vse kriplje išče »titoiste« in išče jih med ljudmi, ki so skušali (zaman) dobesedno uporabiti v Franciji moskovski manifest, ki ga je Politbiro KP Španije prevzel nase. Carillo je prekosil rekord vsega pretiranega cinizma in ostudne hipokrizije. Carillo napada Manzona in Trilla, ki jima lahko edino očitamo prav to, da sta bila ali da sita hotela postati najvestnejša tolmača orientacij in ukazov, ki sta jih dobivala od Politbiroja in samega Carilla kot člana Politbiroja. Iz teh vaših ukazov sta seveda — med vami pa nedvomno ni nikogar, ki bi bil »titoističnega« kova — Manzol in Trilla hotela storiti isto, kar je hotel storiti Carillo že decembra 1944, kakor lahko ugotovimo iz besedila konference, ki jo je imel le-ta takrat v Perpignanu. Po osvoboditvi Francije in pred stvarnostjo, ki je ni bilo mogoče kamuflirati, se je pokazala vsa nesmiselnost kapitulantske politike. Neposredna povezanost s komunisti in protifašisti iz francoskega odporniškega gibanja, ki so se prosto izražali pred Politbirojem (kakor se je slišal tudi glas notranjega odpora), vse to vam je preprečilo celo prikriti katastrofalne posledice vaše politike »nacionalne združitve«. Dokazano je, da tudi tisti, ki so kot Španci in komunisti sodelovali v franco- skem odporniškem gibanju v boju proti okupatorju, mislijo povsem drugače o nacionalni združitvi kakor Politbiro. Le-ti pojmujejo narodno združitev kot enotnost med republikanci in protifašisti s programom: boj za republiko. Kljub vsemu ste hoteli proti volji republikanskih in komunističnih množic Španije nadaljevati svojo sedanjo politiko. V ta namen ste organizirali v novebru 1944 v Toulousu konferenco »Nacionalne unije«. Santiago Carillo je organizator konference in avtor »poslanice«, ki jo je »Hunta suprema« baje poslala iz Madrida. Ni se še polegel odmev vaših glasov, vaših govorov, v katerih ste trdili, da bo »Hunta suprema« takoj osvobodila Španijo (»Francu je ostalo samo še nekaj ur življenja,« je trdil Santiago Carillo na konferenci v Pertignanu, ko je do neba poveličeval toulousko konferenco v novembru 1944), in že ste bili primorani razpustiti svojo »Hunto« in znova vključiti v vaš partijski program boj za republiko (januarja 1945). Od vaše politike »nacionalne združitve« je ostal kup simboličnih dekoracij, vsakršnih metel, ki jih je nervozna Carillova misel skovala na hitro roko in jih priložila »poslanici«, ki jo je »Hunta suprema« baje poslala iz Madrida. Španski protifašisti še vedno ni6o preboleli katastrofalnih posledic te vaše politike. Franco je še vedno na krmilu, naši narodi pa po ječah gladujejo in obupujejo. Kljub vsem temu se vaša kapitulantska politika nadaljuje. Zdaj govorite o republiki, ker vas je množica komunistov in protifašistov k temu prisilila. Vaša kapitulantska politika vas je privedla do sodelovanja z Lopisovo kapitulantsko vlado, cilj te vlade pa je bil: odkrita anglo- saška politika. To politiko ste P z večjo vnemo kakor sami pU^LUjcil1 Prekopicavanje zunanje politike šefov vas je privedlo do tiste P° r(jU. za katero se kdaj pa kdaj še zdaj u® šujete. JUGOSLAVIJA NI POSTALA ' KER JE IMELA TITA ^ Upam, da sem dokazal, da 6tf0drO' Španija in Grčija žrtvi razdelitve čij vpliva. Jugoslavija ni postala ker je imela enega Tita ali celo ga' tov. Tam ni bilo ne Uribesov, “ pi-harijadesov, pa tudi če so bili, n vaŠ« česar opravili. Ni povsem slučaj® jete, prizadevanje, da napadate in °,kor de‘ da se borite proti »titoizmu«. ‘5axpniate’ lajo to vsi kominformisti. To P° ^3te-da bi se izognili arggumentom, jaŽJ-rimi Tito in »titoisti« pobijejo J® ^ Predlagam vam v diskusijo argument, ki očitno kaze, da J®1 ju litev namenila enako klavrno u goslaviji, Grčiji in Španiji. v0j- Ameriški zunanji minister no Cordell Hull piše v svojih ®P p.* j* Slovenija v resnici najbogatejša republika v Jugoslaviji po izko-^Hvih vodnih silah — ki jih je mogoče ,™neniti v električno energijo — pa ;ei° naslednji podatki. Posnemamo jih »tudije »Izkoristljive vodne sile Slo-toije« dr. ing. M. Goljevščka, predstoj-instituta za industrijsko hidroteh- 0 °a Ijubljanski univerzi. t0UKO IZKORISTLJIVIH VODNIH SIL IMA SLOVENIJA , to vprašanje morejo odgovoriti le , °kovnjaki, ko opravijo zelo obsežno in ^vno raziskovalno delo. V priročnikih Romske geografije 6icer beremo tudi ^'lke o Izkoristljivih vodnih silah v vendar moramo vedeti, da ne slo* J? ®a podrobnem krajevnem, hidro-"'m in geološkem proučevanju. Tudi “lovenijo ni še doslej nihče natančno, Vrj^ vo ugotovil, koliko izkoristljivih til imamo. Leta 1946 je ing. Šle-®8er v študiji »Vodne 6ile Slovenije« , enil naše brutto vodne sile. Nadalje je Ji®»biro ministrstva za gradnje LRS pri i »predloga za -vodno gospodaril obvodja Save do Bregane« ob ^el - .......... i&o tavanju instituta za industrijsko hi* jj Jhniko dal leta 1948 prvi predlog za *°riščanje savske vodne sile. Koreni* I & proučevanja pa se je lotil šele insti- i *a industrijsko hidrotehniko in je v , JO 1947-49 opravil veliko delo, ki V6e-,e celo kopico tehničnih elaboratov in !° znanstvenega dela. Tako zdaj ve* koliko izkoristljivih vodnih sil ima >venija, koliko hidrocentral bo treba že E. j' koliko bodo znašale investicije in J*0 je mogoče izravnati posamezne reke |1 bosta gladina in količina vode vse L?, kar najmanj nihali ter bo voda čim ^enakomerno razdeljena na vse letne «■650,000.000 KILOVATNIH UR NA LETO Slovenija ima toliko izkoristljivih vod-da bi 6e vsako uro izgubilo okrog jjjMJOO kilovatnih ur energije, de bi ne j0 nobene hidrocentrale. Čeprav ima-y precej hidrocentral, 6e vendar ve-energije še izgublja. Tako je pro-L°“nia električne energije v Sloveniji j/ 1939 znašala komaj 360 milijonov . 0vatnih ur; pri tem je všteta tudi pro-JJ^oja kaloričnih elektrarn. Toda izko-ijjlive vodne sile v Sloveniji bi mogle Z1 Oa leto 6 milijard 650 milijonov kilo* ur. Zato med prvo petletko, ko se >J* proizvodnja električne energije po-C1« na 1.300,000.000 kWh, tudi še ne I*0 načeli večine velikega vodnega bo-SVa. Da je Slovenija po vodnih 6ilah tt 'JŽatejša ljudska republika v državi, Rjasti jasno pokaže v naslednjih po-'* P^^tnein planu elektrifikacije ^ P° proizvodnja električne energije v državi povečala na 4.350,000.000 klanih ur, medtem ko bo Slovenija sa-lij ^ogla doseči za 2 milijardi 300 mili* ^Ov kWh večjo proizvodnjo električne k8'je v svojih elektrarnah, kadar bo y °r‘^čala V6e izkoristljive vodne sile. L°Sljivost vseh slovenskih hidrocentral Iznašala 874.000 kW, medtem ko bi |{. 1?®entrale vse Jugoslavije pri iz kor i-w'v Vseh izkoristljivih vodnih sil imele (Jpjivost 2.5 do 3.3 milijona kilovatov, lij0 da bi proizvodnja električne ener-H lnašala 20 do 29 milijard kilovatnih I* leto. V tem računu je upoštevano, v j 1 izkoristljivost vodnih sil V6eh rek ie;,ržavi znašala 50%, v Sloveniji pa je '^ko izkoristljivih 58.6% vodnih sil. Sprevidimo, da ima Slovenija Yk do H izkoristljivih sil vse države, KAKO SO PORAZDELJENE VODNE SILE V SLOVENIJI Slovenija ima tri glavna obvodna območja. Ugotovili so, da znaša zmogljivost soškega obvodja 145.854 kw, kar da 1.202,000.000 kilovatnih ux električne energije na leto, ali 16.6% izkoristljivih vodnih sil; na Savo odpade 388.740 kW ali 2.968,000.000 kWh (44.6%) in na Dravo 339.562 kw ali 2.380,000.000 kWh (38,8%). Potemtakem bi bila Sava najugodnejše druga največja elektrarna na Soči v Trnovem, Na Savi pa bo največja centrala v Ponovičah pri Litiji. Močno hidro centralo je mogoče zgraditi tudi na Uncu pri Logatcu. Deset velikih hidrocentral na Dra- vi bo izkoriščalo 90.5% izkoristljive vodne sile te reke, kar tudi kaže, da je graditev hidrocentral tu še posebno priporočljiva. Krajevne in vodne razmere ob-vodij in rek se zelo razlikujejo, zato se bodo razlikovale tudi hidrocentrale po konstrukcijah. Na splošno se hidrocentrale, ki jih bo treba zgraditi, delijo! na nizkotlačne, ki bodo izkoriščale padec vod od 5 do 25 m; na srednjetlačne (padec 25—100 m) in visokotlačne (nad 100 metrov). Zgraditi je mogoče 21 visoko- DRAVOCRAD -C74 VUZST1ICA-287 TRMOV' plahi A £-181 VČ- 177 ^IDROEriESCET^t VIRI M.0VEMI7E V/EČ7I OD -»’■ ^ 1r~ 1oaJC\AA V\E OZMAČBg V Icfim Razvrstitev največjih hidrocentral v Sloveniji hidroenergetsko področje ▼ Sloveniji. Vendar analiza pokaže nekoliko drugačno sliko. Pri proučevanju izkoristljivih vodnih sil posameznih rek je pomembna tudi ugotovitev, ali je mogoče zgraditi velike ali samo manjše elektrarne; zato ne odloča le skupna zmogljivost posameznih obvodij. T^ko je n. pr. na Dravi mogoče zgraditi deset velikih elektrarn, ki bodo imele skupni učinek 308.760 kilovatov, medtem ko bo na savskem območju 13 večjih elektrarn z učinkom 206.964 kilovatov. Medtem ko bodo velike 6avske elektrarne mogle dajati milijardo 562 milijonov kilovatnih ur električne energije, (52.7% celotne izkoristljivosti vodnih sil Save), bodo dravske hidrocentrale proizvajale 2 milijardi 234 milijonov kilovatnih ur. Zato je dravsko področje najpomembnejše, ker je mogoče vodne sile najbolj racionalno izkoriščati — stroški za graditev hidrocentral so najmanjši. Pogoji za izkoriščanje vodnih sil pa so iz* med treh glavnih rečnih območij v Sloveniji sorazmerno najneugodnejši na Savi, ker bi bila proizvodnja zelo razdrobljena. Povprečna proizvodnja na savsko hidro-centralo bi znašala 120 milijonov kilovatnih ur, na dravsko pa 233 milijonov, tako da je razmerje r korist Drave 1:1.94. V SLOVENIJI JE TREBA ZGRADITI 121 HIDROCENTRAL Da bomo izkoriščali vse izkoristljive vodne sile v Sloveniji, bomo morali zgraditi 121 hidrocentral. To je vsekakor velikanska naloga, vendar no fantastična; takšne naloge *o program socialistične države. Koristi seveda odtehtajo vse žrtve. Pri tem upoštevamo, da ne gre le za izkoriščanje vodnih sil za proizvodnjo električne energije, temveč tudi za velika dela, ki bodo omogočila smotrno gospodarstvo z vodo. Povprečni instalirani učinek 121 hidrocentral •« bo gibaj od 500 do 50.000 kW. Največje hidrocentrale bodo na Dravi. Na soškem območju je mogoče zgraditi 5 velikih hidrocentral, ki bodo imele skupni učinek 91.792 kilovatov in bodo dajale na leto 692 milijonov kilovatnih ur električne energije. Razen največje že zgrajene hidrocentrale v Doblarjih bo tlačnih,. 45 »rednjetla*6n{h in 93 nizkotlačnih hidrocentral. Na soškem območju bo 25 elektrarn, na savskem 78 in dravskem 18. 96 DOLINSKIH PREGRAD Graditev hidrocentral je najtesneje povezana z ureditvijo plovnih poti in z graditvijo dolinskih pregrad za velike akumulacije — zbiralnike vode. Čim več vode je mogoče zadrževati, tem laže dosežemo izravnavo vode v rekah med letnimi ča6i. Med deževno dobo in ko kopni sneg, se voda nabira v akumulatih — za velikimi jezovi navzgor po rečni strugi. Odteka pa samo toliko vode, kolikor je potrebujejo hidrocentrale in drugi koristniki. Vzorne izravnave vode seveda marsikje ni mogoče doseči. Vendar so dolinske pregrade povsod, kjer jih je mogoče zgraditi za. zajezitev rečne vode, večjega pomena, čeprav bi vodnih sil n« izkoriščali za proizvodnjo električne energije (kar je navadno glavni namen); zakaj z zgraditvijo dolinskih pregrad je navadno na splošno rešeno vprašanje regulacij rek, namakanja obdelovalne zemlje, pogosto pa tudi preskrbe z vodo prebivalstva, zlasti na kraškem ozemlju. V Sloveniji bo treba zgraditi 56 dolinskih pregrad; na soškem območju^ 18, savskem 34 in na dravskem 4. Najvišjih pregrad, od 50 do 60 m, bo 9; 15 jih bo od 40 do 50 m visokih, 11 po 30 do 40 m, 10 od 20 do 30 m in 11 od 10 do 20 m. Na savskem območju bo mogoče doseči večjo koristno aikumulacijo, tako da bodo precej uredili ve* savski vodni sistem. Manj ugodne razmer« »o na Soči, medtem ko 60 na Dravi nepovoljne. Savo bo mogoče pri Radovljici izravnati do 69.5%, pri Tacnu do 71.1%, pri Zidanem mo6tu do 27.7% in pri Bregani 21.4%. Medtem ko bo mogoče Sočo in Savo v spodnjem delu izravnati do 25%, bodo na Dravi dosegli komaj 10% izravnavo. 969 MILIJONOV KUBIČNIH METROV VODE če bi združili vee večje akumulacije, ki jih bo 67 in bo vsaka vsebovala nad milijon kubičnih metrov vode, bi smeli govoriti že o zelo velikem jezeru. Največja skupna poplavljena površina bo Tudi zadruga v Lohavcih bo morata odpraviti nekatere napake Zadruga v Lokavcih ni med zadnjimi, ampak celo prednjači pred številnimi zadrugami ljutomerskega okraja, ki so bile lani ustanovljene. Zadruga, ki je med najmočnejšimi v okraju — saj zajema nad 600 ha zemlje — ima še dokaj dobro urejeno organizacijo dela. Že takoj po ustanovitvi so začeli v zadrugi uvajati norme in brigadni sistem dela. Nove metode dela, ki so se jih druge zadruge branile, so prinesle lokavškim zadružnikom najvišje plačan delovni dan v okraju, in sicer 135 dinarjev . Kljub težkočam, ki so jih imeli zaradi pomanjkanja semenskega krompirja, 6o zadružniki tudi letos pravočasno opravili pomladansko setev. Tako so zasejali 30 ha ovsa in posadili 40 ha krompirja, med katerim so precejšnje količine rar.e-ga krompirja, ki ga bodo že v bližajih mesecih postavili na trg. Po planu oa so stoodstotno posejali tudi ostale kulture, in sicer industrijske ter krmne rastline. Ob vseh teh uspehih pa je naloga vodstva zadruge, da kritično pregleda tudi napake, ki bi 6icer utegnile zavreti zdrav razvoj njenega gospodarstva. Predvsem bo moralo vodstvo zadruge posvetiti več pozornosti živinoreji, kajti 118 goved, ki jih sedaj’ rede, je za zadrugo s 639 ha skupne površine prav gotovo zelo malo. Ta živina ni dobro krmljena, čeprav ima zadruga obširne travnike, ki so dali lansko leto bogat pridelek. Vzrok je v tem, ker zadružniki niso izkoristili možnosti paše in so v poletju krmo živini čez mero pokladali. Na slabo oskrbo zadružne živine pa je vplivalo tudi to, da je bila živina ao nedavnega raztresena po hlevih posameznih zadružnikov. Pridelek krompirja je bil lansko leto v zadrugi zelo velik, toda zaradi »labega vskladiščenja ga je čez zimo precej zmrznilo. Mnogo krompirja, ki je bil V6kla-diščen v kleteh nekaterih zadružnikov, so lc-ti porabili za rejo svojih svinj. Tako n. pr. je imel zadružnik Novak Ivan vskladiščenega 6000 kg krompirja, spomladi pa so ga pri njemu našli samo še 1500 kg. Kje je ostalih 45C0 kg? Gotovo je z njim krmil svoje svinje na ohišnici, saj redi poleg krave in telice 23 svinj! Zadruga pa ima samo 133 svinj, pa še te nimajo pravega odrastka. Zaradi pomanjkanja živine primanjkuje zadrugi tudi gnoja, zlasti hlevskega. Pa še ta gnoj, ki so ga imeli, ni bil povsod pravilno razporejen. Tako so nekateri zadružniki preko mere zagnojili bivša »svoja* zemljišča, medtem ko so sejali zadružno koruzo skoraj brez gnojenja. Grafikon v zadružni pisarni nam pokaže zelo veliko razliko med številom delovnih dni posameznih zadružnikov. Tako n. pr. ima zadružnica Belec Marija v štirih mesecih 212 delovnih dni, saj dnevno prekoračuje normo pri živinoreji za 60%. Zadružnik Novak Ivan pa ima samo 15 dni, zato pa tudi lahko redi na ohišnici 23 svinj in tri goveda! Vse te napake bi bile gotovo že odpravljene, če bi se vodstvo zadruge zavedalo pomena konstruktivne kritike in če bi zadružniki javno na sestankih razkrinkali posamezne člane, ki s svojim delom skušajo ovirati razvoj zadružnega gospodarstva. Zadruga v Lokavcih ima zaradi ugodne lege in dobre zemlje vse pogoje, da tudi letos pokaže najboljše uspehe v okraju. Vendar — kakor kaže — letos ne bo tako. Zadruga v Stročji vasi jo bo najbrž prehitelal V kratkem bomo ponekod že želi oljno repico Pazimo, da ne bi pridelka »manjšali Oljna repica se v nekaterih predelih že pripravlja za svoje zorenje. Ker se pri zorenju z vsakim dnem veča vsebina olja v zrnu, oljne repice ne smemo požeti prezgodaj. Prav tako pa bi zakasnela žetev povzročila precejšno izgubo, ker bi se zrnje izsipalo iz strokov, ki ob zrelosti radi pokajo. Najzanesljivejši znak za zrelost oljne repice je pojav rjavih peg na zrnju. Ako nameravamo požeto oljno repico takoj povezati v snope in jo zložiti v kupe, moramo začeti z žetvijo prej, da se ne osuje preveč zrnja. Če pa mislimo pustiti požeto oljno repico nepovezano v polju, da se posuši in naknadno dozori, pa lahko žanjemo nekaj dni kasneje. Žetev opravimo s srpom, da se zrnje ne ospe pri žetvi. Žanjemo le v zgodnjih jutranjih urah, ko je repica še navlažena od rose. Žetev pri močnem soncu bi lahko povzročila znatno izsipanje irelega zrnja. Žanjemo pa lahko tudi po dežju in v oblačnih dnevih. Zaradi negotovega vremena j« najbolje, da požeto oljno repico takoj povežemo v manjše snope, ki jih zložimo v večje kupe. To napravimo tako, da zložimo najprej 9 »nopičev • stroki navzgor v okrogel kup, pri čemer morajo biti zunanji snopi nekoliko nagnjeni k sredini. Na ta spodnji kup naložimo še štiri snope s stroki navzgor. Prav dobro se obnese tudi naslednji način sušenja: Oljno repico povežemo takoj v debele težke snope in s stroki navzdol v kupe. V vsak kup zložimo približno pet takih snopov. V kupih zrnje zelo dobro naknadno dozori in se ga tudi mnogo manj iz6uje kot v kupih, v katerih so snopi postavljeni s stroki navzgor. Kjer pa so na razpolago kozolci, naj oljno repico zložijo vanje. Seveda se mora repica skladati v zgodnjih jutranjih urah, ker bi se sice rosipala. Prevoz pa je treba izvršiti tako, da je na vozu pogrnjena ponjava ali pa rjuhe. . Oljna repica je zelo bogata maščob, saj vsebuje nad 30% olja, zato moramo še posebej paziti, da se ta dragoceni pridelek ne bi kje po nepotrebnem uničeval, zlasti s prezgodnjo ali prepozno žetvijo. L. P. namreč znašala 103 km’, vode za jezovi pa bo 569 milijonov m3. Največja okumula-cija bo bazen pri Radovljici: vseboval bo 105 milijonov kubičnih metrov vode. Med velike zbiralnike vode je treba prištevati akumulacijo na Planinskem polju, kjer bodo zajeli najmanj 34 milijonov m’ vode. Za zgraditev dolinskih pregrad in zajetje kraške vode bo treba mnogo dela in stroškov. STROSKI? NAD 35 MILIJARD Zgraditev hidrocentral bi terjala velike stroške, ki pa bi jih kmalu poplačala električna energija. Razen tega proizvodnja električne energije v hidrocentralah omogoča varčevanje * premogom. Premogovnike je mogoče prej ali »lej izčrpati, medtem ko so vodne sile neizčrpne. Proizvodnja električne energije je zdaj še najcenejša v hidrocentralah, saj atomske energije zdaj še ni mogoče uporabljati na splošno za koristne namene v industriji. Pri stroških za graditve hidrocentral pa je treba tudi upoitevati koristi, ki jih nudijo akumulacije vode razen proizvod- RAZSTAVA o nastanku, razvoju in dejavnosti ljudskih odborov 0ti ljudskih odborov. Zaradi ome-'Mn Prostora in predvsem zaradi dz-»Uv° obširne problematike je ta raz- 4 v bistvu le nekak zgodovinski pre-^voja ljudskih odborov. Vendarle <10! fazstava obiskovalcu zelo zanimivo H0 ^entarno gradivo in mu dovolj jas-oLPr‘kaže borbo našega ljudstva za novo •o uvodnim dvoramam, v katerih PtV; fazani s številnimi fotografijami »to, "nevi okupacije, sledi razstavni pro-katerem je prikazan zgodovinski l945' 1 ljudskih odborov od leta 1941. do %! ’ tem prostoru je navadno največ *" 0Val—- ki z velikim zanimanjem ta. u,eio številne slike, makete in do-' Di-,n*te. 1"u 50 razstavljeni dokumenti, dnj lfajo, kako je naše ljudstvo že prve ^9*?° °kupaciji obračunalo s staro 10' po vseh krajih sežigalo občin-'*li *°dne in davčne arhive, razorože* ^Orožniške postaje itd. “ ^anda posavskega narodnoosvobo-odreda daje že prve mesece Sp]0?ene borbe navodila, v katerih piše: Ni*«, naloga odborov je, da so ad-^^.^tivni posredovalci med četami in p Navodil, ki so jih dajale raz-** s. banske enote in drugi, je veliko, je razvidna potreba po novi %ji'Ll' stab brigade v Drvarju piše v YTedbi o »oblasti ljudskega tribu-“ab sarajevske oblasti o »občin-K) f^®tih« itd. V različnih oblikah in ft*nimi imeni «e pojavljajo prve dni oborožene borbe proti okupatorju novi organi ljudske oblasti. Vsem tem organom pa je skupno to, da v njih neposredno sodeluje ljudstvo prepo voljenih predstavnikov. 10. oktobra 1941, po vojnem posvetovanju v Stolicah pri Krupnju je napisal tov. Kardelj članek, ki je bil objavljen v »Borbi« pod naslovom »Narodnoosvo* bodilni odbori morajo postati resnični začasni nosilci ljudske oblasti«. Članek je usmerjal graditev ljudskih odborov po pravilni poti. V pismu CK KPJ Pokrajinskemu komiteju KPJ za Črno goro, Boko in Sandžak z dne 10, novembra 1941 piše med drugim: »Osnovna naloga Partije na osvobojenem ozemlju je hitra graditev oblasti od spodaj navzgor...« V pismu z dne 22. decembra 1941 pa CK KPJ kritizira odno« nekaterih partizanskih enot do narodnoosvobodilnih odborov in piše: »Oborožene partizanske enote so v zvezi s tem, oboroženi organ te ljudske oblasti, ne pa obratno — narodnoosvobodilni odbori organi partizanskih enot... imejte pred očmi perspektivo, da se bodo narodnoosvobodilni odbori spremenili v bodoče organe revolucionarne oblasti.« Že iz teh nekaj iztrganih citatov iz gradiva na razstavi je razvidna jasna linija naše Partije in borba za novo revolucionarno ljudsko oblast, ki se je pričela s prvimi dnevi narodnoosvobcMilne borbe. 7. julij je dan vseljudslke vstaje v Srbiji. 5, septembra pa je bil že ustanovljen prvi okrajni naro4noo*vobodilai od* okupatorju. V predpisih so navedene tudi nekatere najvažnejše naloge NOO. Med temi so: oskrba narodnoosvobodilne vojske, organizacija prehrane prebivalstva, vodstvo gospodarstva, vzdrževanje reda itd. NOO v Foči je na primer že leta 1942. organiziral in vodil mizarsko, krojaško, čevljarsko, mehanično, kovaško, usnjarsko in druge delavnice. Ustanovili so dečji dom za &> otrok, delavsko menzo itd. V predpisih, ki so jih izdajali bodisi nacionalni NOO bodisi Vrhovni štab, je predviden tudi način volitev NOO, 17. maja 1942. leta je na primer Izvršni odbor OF Slovenije izdal navodila, v katerih pravi med drugim: »Vo- bor v Krupnju. Eden prvih NOO v Srbiji je bil ustanovljen v Arilju 29. avgusta 1941 na zborovanju, kjer je sodelovalo nad 1000 ljudi iz Arilja in okolice. Novembra 1941 je bil ustanovljen Glavni NOO Srbije, nekaj dni zatem pa je bil ustanovljen na konferenci delegatov okrožni NOO v Užicu. V črni gori sta bila že 21. julija ustanovljena okrajna NOO v Kolašinu in Andrijevici. Okrajni NOO v Beranah, ki j« bil ustanovljen 22. julija, je imel na primer naslednje odseke: ekonomski odsek, upravni, vojno-sodni, socialno-zdravstveni, finančni in kulturao-prosvetni. Na Hrvatskem so bili! ustanovljeni prvi NOO v Liki avgusta 1941. Konec 1. 1941 je bilo v Hrvatski 454 vaških NOO, 14 občinskih, 1 okrajni in 2 mestna. V Makedoniji so bili prvi NOO v eedanjem okraju Titov Veles, v Sloveniji pa je bil na primer že septembra 1941 ustanovljen Slovenski narodnoosvobodilni odbor. Zaradi tega hitrega razvoja narodnoosvobodilnih odborov je izdal Vrhovni štab znane Fočanske predpise konec februarja 1942. V njih poudarja, da so NOO Na razstavi o razvoju ljudskih odborov v Beogradu nosilci oblasti osvo- so razen številnih slik in dokumentov tudi makete da en^užu^oVavse tfudskih odborov in drugih pomembnih zgradb. Nn ljudstvo y borbi proti »liki maketa partizanskih bolnišnic v Kočevskem Rogu nje električne energije. Če bodo torej izkoristljive vodne sile v Sloveniji dajale 6 milijard 650 milijonov kilovatnih ur električne energije na leto, stroški za zgraditev hidrocentral pa bodo znašali 35 milijard 187 milijonov din, tedaj vrednost električnega toka že v kratkih letih poplača eicer velike investicije. Stroški za 25 hidrocentral letnega učinka 1102 milijonov kWh na Soči so proračunani na 5.857,000.000 din; za 78 hidrocentral na Savi z letnim učinkom 2968 milijonov kWh na 19 milijard 230 milijonov din. in za 18 elektrarn na Dravi z učinkom-2 milijardi 580 milijonov kilovatnih ur na 10 milijard 100 milijonov din. Sorazmerno najcenejše so hidrocentrale na Dravi, najdražje pa na Savi. Naši strokovnjaki, ki so proučili izkoristljive vodne sile v Sloveniji in izdelali načrte za izkoriščanje našega velikega vodnega bogastva, so ugotovili, da se Slovenija uvršča med najbogatejša področja v Evropi po vodnih silah. Naša naloga je, da v veliki dobi graditve socializma dvignemo tudi te sile. litve narodnoosvobodilnih odborov se vršijo na javnem zboru, aktivno In pasivno volivno pravico pa imajo vse osebe brez razlike spola, stare 18 let, ki žive na področju dotičnega terenskega odbora OF...« Tako se z vsakim korakom odkriva pred nami slavna zgodovina naše ljudske revolucije, ogromi napori in uspehi našega ljudstva. Sledijo znameniti dogodki, kakor so ustanovitev AVNOJ-a, četrta in peta ofenziva, kapitulacija Italije, drugo zasedanje AVNOJ-a in uzakonjenje sistema ljudske oblasti na osnovi narodnoosvobodilnih odborov, ustanovitev ZAVNOH-a, Kočevski zbor v Sloveniji itd. V tem delu razstave vidimo tudi makete zgradb, v katerih so imeli svoje prostore prvi narodnoosvobodilni odbori, makete partizanskih bolnišnic, stavb, v katerih je bil Vrhovni štab, znano drvarsko votlino itd. Na razstavi je nadalje prikazana doba obnove in graditve neposredno po osvoboditvi, število in sestav ljudskih odborov, volitve v ljudske odbore, demokratičnost ljudskih odborov in njihova organizacijska struktura kakor tudi posamezni sektorji dela ljudskih odboTov. Razstava o ljudskih odborih je nedvomno pomemben prispevek k proučevanju zgodovine naše ljudske revolucije in borbe za socializem. Navzlic vsem številnim dobrim stranem razstave pa morda ni odveč pripomniti, da bi bila razstava lahko še veliko boljša, če ne bi zajela tako širokega kroga problemov in če bi temeljiteje prikazala na primer samo eno dobo. Razumljivo pa je, da ob tej širini* kakršna je na tej razstavi, res ni bilo mogoče zajeti posameznih problemov bolj podrobno. Poredskl zmagovalec dirke Dunal-Zagreb Graz, 28. maja. Včeraj je bil tukaj cilj prve etape mednarodne dirke na progi Dunaj—Zagreb (407 km). Etapa, ki je vodila od Dunaja do Graza je bila zelo borbena. Kljub ostrim vzponom na Semmering ter deževnemu vremenu so kolesarji dosegli povprečno brzino 37 km na uro. Takoj po startu z Dunaja so kolesarji odpeljali v ostrem tempu. Prvi so se odločili od ostalih Osrečki, Cosu-litch, Bat, Deutsch, Perne, in prvak Avstrije^ Lauscha. Na prvih vzponih na Semmeringu sta prišla v vodstvo Jugoslovan Poredskj in Avstrijec Lauscha, katerim so sledili Grnjzer, Gobo, Petrovič, Todorovič, Osrečki in Strain. Na ulicah Graza se je razvila ostra borba. V sprintu sta Avstrijca Lauscha in Co-sulich zmagala pred Poredskim. Nato Jugoslavija premagala Dansko v nogometu 5:1 (2:1) Gole so dali Vukas (1—4), Hočevar (1-6), Miti* (II—9, 11 in 42), za Dansko Pilmak. Tekmi je prisostvovalo nad 60.000 gledalcev. Sodil je Datilla iz Italije. V prvem polčasu je bil napad naših igralcev zelo močan, igrali so zelo hitro in so pogosto streljali. Obramba je bila dobra, čeprav ni bila preveč zaposlena. Naši nogometaši so igrali nizko igro ter hitro menjavali prostore. Prvi gol je dosegel v 4. minuti Vukas. Streljal je iz daljave 16 m. Vratar je žogo skušal ujeti, vendar pa mu je ušla med rokami. Dve minuti kasneje je Hočevar rezultat zvišal na 2:6. Žogo je prejel od Vukasa z leve strani in jo prepričljivo sunil v gol. Eno minuto pred koncem prvega polčasa je desni hali Danske Pilmak znižal rezultat na 2:1. Drugi polčas: Naši 60 igrali v spremenjeni postavi. Na Hočevarjevo mesto je stopil Tomaševič kot srednji napadalec. Naši igralci so pokazali dobro uigranost. Napadi so bili 06tri in zelo pogostni. Danci so čez nekaj časa popustili, kar so naši izkoristili. Vse tri gole v tem času je dosegel Mitič. Golov, ki sta jih dosegla Mitič v 20. minuti, Ognjanov pa v 36. minuti, pa sodnik ni priznal III. ZVEZNA LIGA Rabotnički : Železničar 1:0 Ljubljana, 28. maja. — Danes je ljubljanski Železničar na domačem terenu pretrpel svoj tretji poraz v okviru prvenstvenega tekmovanja III. zvezne lige. Tekma je maloštevilne gledalce zadovoljila, saj 60 gostje in prav tako domačini predvedli kombinacijsko lepo in hitro igro, ki je bila skozi ves čas borbena. Začetek tekme pripada Rabotničkemu, drugi polčas pa je bilo moštvo Železničarja v znatni terenski premoči, ki je neefekten. premehak napad ni znal izkoristiti. Napadalna petorica v vsej tekmi ni poslala niti enega strela na vrata in je zapravila tri popolnoma zrele priložnosti. Tudi gostje bi lahko dosegli višji rezultat, ki pa bi bil po razmerju sil na terenu nerealen. Zagreb — Zagreb : Rudar (Trbovlje) 0:1. Skoplje — Milicioner : Proleter 1:2. pa so z istim časom privozili na cilj še Deutsch (Avstrija), Schneider (Avstrija), Strain (Jugoslavija), Grajzer (Jugoslavija), Todorovič (J), Sironi, Osrečki, Gobo, Petrovič itd. (vsi J), ter Hii-bel, Kukovvetz. Weissner in Hamcrl (A). Vsi kolesarji so dosegli isti čas 5 ur, 22 minut in 44 sekund. Danes bodo naši in avstrijski kolesarji nadaljevali tekmovanje z drugo etapo na progi Graz—Zagreb (207 km.) Kolesarska dirka Dunaj—Zagreb je končana. V drugi etapi so se plasirali v tem vrstnem redu: 1. Poredski, Šol-mnn, kot tretji pa Avstrijec Franz Kellner. V skupnem plasmanu je zmagal Poredski (Jugoslavija). ROKOMET Ellin : Enotnost 10:8 (4:4) Ljubljana, 28. maja. — Danes je bila v Ljubljani odigrana prva mednarodna rokometna tekma, ki je pokazala lep napredek slovenskega rokometa in vso lepoto tega športa. V enakovredni, zelo zanimivi igri je gostom šele v zadnjih minutah uspelo premagati nerutinirane domačine, ki so skozi vso tekmo nudili močan odpor in so v sredini drugega polčasa igrali celo boljše kakor njihovi nasprotniki. Ellin je igral enostavnejše, njegovi igralci so bili prodornejši in to jim je prineslo uspeh. Enotnost je z lahkoto osvajala teren, a je pred golom igrala brez koristne taktike. Gole je dosegla zaradi prisebnosti in realizatorske sposobnosti posameznih napadalnih igralcev. Sodil je Flander iz Zagreba. ZVEZNA ODBOJKASKA LIGA Prva zmaga ljubljanskega Železničarja in ponovni poraz Enotnosti Ljubljana, 28. maja. Na igrišču Zelesničarja v Šiški je bila prvenstvena tekma zvezne od-bojkaške lige med Proleterjem iz Zrenja,uina In ljubljanskim Železničarjem. Domačini so dosegli lepo zmago 3:0 (15:6, 16:14, 15:5), Moštvi sta nastopili v naslednjih postavali: Prolcter: Tošin, Glumač. Slnvko, Ridanovič, Kojič, Balti*. Podkonjak. Železničar: Mesor-ko. Antekolovič. Maksim, Vehar, Brod; Gašperšič. Ferengija. Zmago je moštvo Železničarja popolnoma zaslužilo, ker so bili njegovi mnogo boljši od gostov v tolčenju in podajanju žog. Predvsem so se odlikovali Meserko. Antekolovič in Brod. MLADOST : ENOTNOST 3:1 V Zagrebu je bila 28. maja prvenstvena odbojkaška tekma prve zvezne lige med »Mladostjo« iz Zagreba in »Enotnostjo« iz Ljubljane. Po ostri borbi je prepričljivo zmagala »Mladost« * rezultatom 3:1 (15:12. 15:7, 13:15 15:11). Zenska ekip« »Enotnosti« je premagala od bojkašice »Mladosti« s 3:0. (15:7. 15:6 in 15:11). V Beogradu: Partizan — Polet (moški) 3:0. V Sargjevu: Sarajevo — Crvena zvezda 2:3. ZVEZNA KOŠARKAŠKA LIGA Jedinstvo : Enotnost 47:46 (25:23) Slovenska liga Polet : Enotnost 46:18 (21:6) Železničar (Lj) : Železničar (Gorica) 18:17 Kladivar : Železničar (Postojna) 40:33 Letna skupščina Smučarske zveze Slovenije Ob številni udeležbi delegatov iz vseh krajev Slovenije je bila danes v Ljubljani letna skupščina Smučarske’ zveze Slovenije, na kateri je upravni odbor podal poročilo o delovanju v pretekli zimski sezoni, — Predsednik Primožič Franc-Marko se je v svojem uvodnem nagovoru dotaknil najbolj perečih vprašanj in nalog. Naglasil je potrebo nadalj-ne borbe za ustvaritev množičnosti in ugotovil, da bo treba v bodoče še večjo pozornost posvečati mladini, zlasti pionirjem. Nadalje se je dotaknil mobilizacije lastnih materialnih in finančnih sredstev, problematike predvojaške vzgoje v smučarski organizaciji, končno pa je utemeljil važnost športno-moralno vzgoje tekmovalnega kadra. Predsednik Primožič je čestital tov. Gnidovcu »Botru« k 30-letnici uspešnega in predanega dela v smučarskem športu in mu je.v imenu smučarjev izročil spominsko darilo — radijski aparat. Tajniško poročilo je podal ing. Pohar. Iz njegovega tehtnega in izčrpnega poročila posnemamo, da se je v preteklem letu število smučarskih društev in sekcij dvignilo od 68 na 123. V vsem jo bilo 125 smučarskih prireditev, na katerih je nastopilo 2100 tekmovalcev. Tehnično in organizacijsko so naši kadrj že tako dozoreli, da se naša SZS poteguje za organizacijo prvenstva FIS-o leta 1954. Ing. Pohar se je dotaknil tudi naših mednarodnih prireditev in prvenstvenih tekmovanj. Ugotovil je kvalitetne uspehe pri moških, medtem ko je število tekmovalk še vedno odločno prenizko. Smučarski dan je izvedlo samo 63 društev, različnih tečajev pa je bilo 34. Sekretar SZS je ugotovil, da niso vsa društva pošiljala poročil o svojih prireditvah, tečajih, crossih itd. Dotaknil se je tudi prevzgoje tekmovalcev, pri kateri moramo v polni meri upoštevati amaterska športna načela. — Gradbena aktivnost v pretekli sezoni- je bila prav živahna. V Sloveniji imamo že 64 smučarskih skakalnic, 4 žičnice, 15 Smuških prog in VREMENSKO POROČILO hidrometeorološke službe Stanje dno 28. mn.in: Pod vplivom jeder nizkega zračnega pritiska pri Islandu in Severnem morju prod’ra polarni zrak v se vemo Evropo, kjer povzroča padavine. Azor skl anticiklon so počasi pomika proti za-padni Evropi in ustvarja v 'ugoznhodni Evropi leno vreme. Dane« je v Sloveniji pretežno oblačno * najnižjo temporaturo 5 stopim (f v Planloi in na Jezerskem Napoved za ponedeljek 29 maja: V jutra njih urah rahle padavine, čez dan zboljšanje. temperatura bo nekoliko padi«. 6 domov. Za izboljšanje povezave in vzgojnega dela bo treba misliti na izdajanje posebnega smučarskega glasila. Poročilo tehničnega odbora je podal načelnik Ante Gnidovec. Ugotovil je nedoslednost tekmovalcev pri kondicijskem treningu izven sezone in omenil, da je na atletskih tekmah pred zimsko sezono nastopilo v Ljubljani 447 smučarjev, v Mariboru pa 111. Da bi se izboljšala kvaliteta tekmovalcev, bo treba več pozornosti posvečati mladinskemu smučanju, zlasti pa skrbi za smučarsko opremo za mladince in pionirje. Naši tekmovalci so bili v pretekli sezoni devetkrat v inozemstvu, večinoma so nastopali z lepimi uspehi. Velikega pomena je bil tekmovalni tečaj na Pokljuki, na katerem nas je prof. Astriim seznanil z novimi metodami treninga. Smučarski učitelji so v pretekli sezoni oskrbeli enotni učni načrt, kandidati za trenerje pa ?o imeli tečaj na Komni. Po poročilih blagajnika in nadzornega odbora je bila diskusija, nato pe volitve novega odbora. Za predsednika SZS je bil izvoljen dr. Danilo Dougan, za podpredsednika dr. Novak in dr. Pavlin; sekretar je ing. Pohar, tehnični sekretar dr. Dečman, načelnik tehničnega odbora Gnidovec. Ob svojem nastopu se je dr. D. Dougan zahvalil dosedanjemu predsedniku Primožiču za uspešno vodstvo SZS. Na kratko je nakazal smernice dela v bodoče: omasovljenje smučanja, posebna skrb mladini in krojem, kjer smučanje še ni dovolj razvito (Dolenjska, Bela krajina, Primorska), moralno politična vzgoja vseh pripadnikov smučarske organizacije, zlasti tekmovalcev. Dobri rezultati na atletskem prvenstvu Beograda Prvi da.n tekmovanja v atletiki j« bilo n« prvenstvu Beograda doseženih nekaj odličnih rezultatov. Posolmo »o se izkazali Brnad in Pecelj (100 m), Petrnnovič (troskok), Oten-hajmer (1500 m) in Koledinov« (80 m zapreko). . Tehnični rezultati: Moški — 110 m zapreko: Rebula (Partizan) 15.9, Cipčič (Crvena zvezda) 16,6, C«riif» (1)1 F) 17,4: met kopja — Dnngubl* (Crvena zvezda) 60.6;., Milovanovič (Partizan) 59,59: troskok: Petrauovi* (Partizan) 14,12. Vaš (Partizan) 31,22, Gajič (DIF) 12,85; 400 m: Unči* (Partizan); 49,6. Radulovič (Partizan) 52,0, Popadi*- (»Beograd«) 53.6; 100 metrov: Brnad (Pnrtlzanf 10,8, Pecelj (Crv zvezda) 19.9, Posteljnik (Crvena zvezda) 11,1: »kok v vUino: Dimitrijevi* (Partizan) 185 Bolkovi* (Partizan) 180. Živkovi* (Crvena Zv) 175; 1500 m: Otanhajraer (Partizan) 3:56,6, Bmiljkovl* (Crvena zvezda) 4:00,8 Štritov (Partizan) 4:01,4. Zenske — 100 m: Koledin (Crvena zvezda) 12.9, Bajič (Crvena zvezda) 13,7. Minh (Crv zvezda) 14,8; 80 m zapreke: Koledin (Crvena zvezda) 12.8. Majnikov veleslalom pod Grintovcem Za prevoz je poskrbljeno... Ne vem, če smo smučarji imeli že kdaj v vseh letih po osvoboditvi tako bogato smučarsko sezono kakor letos. Zadnja nedelja v maju je bila, v dolinah je sadno drevje že odcvetelo in kmalu bodo kosili — pa vendar naj bi 6e smučarji že enkrat zbrali na tradicionalnem Majni-kovem veleslalomu pod Grintavcem, ki je bil razpisan kot meddruštvena tekma. Z veseljem smo 6e tekmovalci odzvali vabilu v časopisih. Obetali smo.ci lep dan in prijetno pomladansko tekmo; človek je sicer — kakor pred vsako tekmo —■ malo pomislil, kako bo z organizacijo prevoza, prehrane in prenočišča in kako bo prireditelj izvedel tehnično plat samega tekmovanja, toda iz večkratnih objav v časopisih se je zdelo, da bo prireditev solidno organizirana. »Pa se bo spet eno mlado smučarsko društvo postavilo na lastne noge,« smo pomislili, saj smo vedeli, da so tekmovanje razpisali domačini — smučarji z Jezerskega. Pa ie eno prednost je imela vsa stvar: čeprav popoldanski vlak iz Ljubljane nima zveze z rednim avtobusom na Jezersko, so se prireditelji potrudili in objavili v časopisih, da je za prevoz poskrbljeno. Torej nam ne bo treba zopet moledovati za dopuste, ne bo nam treba zopet izgubiti cele sobote za samo pot do enega; usedli se bomo na popoldanski vlak in zvečer bomo lahko že na Češki koči. Ko smo se ob štirih popoldne pripeljali v Kranj — bilo nas je kakih 15 tekmovalcev — kamiona na postaji ni bilo. Povpraševali smo kako in kaj, pa nam je šofer nekega avtobusa povedal, da je kamion pred eno uro odpeljal tekmovalce z Jesenic, da pa bo čez kako uro gotovo že nazaj. Odložili smo smuči in nahrbtnike ter posedli po hlodih pred postajo. In ko čez dve uri kamiona še ni bilo, je eden od tekmovalcev odšel na telefon; z Jezerskega so malo začudeno priznali, da je kamion še gori, ker pač niso predvidevali, da bi mogel kdo od tekmovalcev priti s popoldanskim vlakom iz Ljubljane. Obljubili pa so, da bodo kamion takoj poslali po nas. Na hlodih pred postajo smo čakali še tretjo in še četrto uro; postajalo je hladno... Ponovne telefonske zveze z Jezerskim nismo dobili, ker dela pošta samo do šestih. Mislim, da ni treba opisovati, kakšno je bilo razpoloženje med tekmovalci; sklicali smo »bojni posvet« in padel je predlog, da se demonstrativno odpeljemo nazaj v Ljubljano. V tem trenutku pa je pripeljal pred postajo redni avtobus, ki pride na Jezersko ob desetih zvečer. V hipu smo pozabili na nameravano »demonstracijo« in že smo se vsak s svojimi dilcami drenjali pred vrati avtobusa. Nekdo je protestiral: »Fantje, saj danes ne pridemo več na Češko kočo; če bomo pa spali na Jezerskem, lahko vstanemo ob prvem svitu, če hočemo po štirih urah hoje priti naravnost na štart«. Nismo ga poslušali; preveč je v nas smučarske in tekmovalne krvi, da bi mogli opustiti zadnjo možnost, da pridemo, čeprav neprespani in utrujeni, na sneg in na progo. Ko pa nam je šofer več ali manj temperamentno razložil, da v avtobusu ne bo dovolj mesta niti za tiste, ki imajo potni nalog in ko smo se čez pol ure o tem na lastne oči prepričali, nam je vsem skupaj zmanjkalo besedi. Z zadnjim vlakom, ki je bil na srečo ravno dovolj zamujen, da smo V6e to doživeli, smo se odpeljali nazaj v Ljubljano. Pa ne demonstrativno — ampak ker nam drugega enostavno ni več preostalo ... Mislim, da je kakršen koli komentar k vsemu gornjemu povsem nepotreben. Vsi se še spominjamo »odlično« trasi-ranih prog na Podkorenu in na državnem prvenstvu na 30 km na Pokljuki, spominjam se prehrane in prevoza s Pokljuke, pred očmi mi je »edinstvena« organizacija državnega prvenstva na Jahorini in nikoli ne bom pozabila onega prizora, ko so tekmovalca, ki si je na državnem prvenstvu zlomil nogo, po petih urah nepotrebnega čakanja naložili na lojtrski voz in ga po avtomobilski cesti v najhujšem nalivu peljali do tri ure oddaljene železniške postaje. Mislim, da govorim iz srca V6eh tekmovalcev, če k vsem gornjim spominom pristavim samo tole: »Ali bomo morali smučarji tekmovalci res ustanoviti svoj sindikat, ki bo danes — četrto sezono po osvoboditvi — branil naše najbsnov-nejše pravice, pravice do osiguranega prevoza, človeka vredne prehrane in prenočišča, vestnega trasiranja prog in računanja rezultatov, ter pravico do najhitrejše pomoči ki do najboljše nege, če se kdo od nas na tekmi ponesreči? Ali bomo morali res šele- boriti se za te pravice, proti katerim greše vsi naši smučarski forumi, od mladih društev, ki jim manjka organizacijskih sposobnosti in prakse, pa vse do republiških smučarskih zvez, ki greše proti nam iz brezbrižnosti in malomarnosti?! Černič Staža. Telovadci »Satusa« premagali naše železničarje V Beogradu je bilo prvo letoRnje mednarodno srečanje v športni telovadbi med našo železniško reprezentanco in telovadno organizacijo »Satus« iz Švice. Tekmovanje se jo začelo s talnimi vajami. V tej disciplini so bil* naši tekmovalo! enakovredni tekmovalcem »Salusa«. Dosegli so 56,9 točke, telovadci »Satusa« pa 57,20 točke. Pri vajnli na bradlji « bili telovadel »Sa-tiiša« boljši in »o zmagali s 56,85 proti 54,65. IM vajah nn konju so dosegli 5 točk več kot naši tekmovalci, nakar »o vodili a 171,15. Prvo mesto so dosegli v skupnem plasmanu Švicarji, drugo mesto pa je dosegel naš državni prvak Kujundil* skupno e Hnusom Hauptmannom 48,10 točke. Sodili eo Švicarja Preisig in tVnsmer, bivša dolgoletna tekmovalca »Satusa« in naša sodniku ing Ivančevi* ter Poljšak. OSTALI ŠPORTNI REZULTATI Met krogle Šairčevič (Orvena zvezda) je vrgel kroglo 15,66. kar je rezultat evropske vrednosti. IVaterpolo v Genovi med Jugoslavijo in Italijo 66 je končal z zmago Italijo 6:3 13:2). OBVESTILA Ministrstvo za ljudsko zdravstvo LRS razpisuje natečaj za vpis v • DVOLETNO ŠOLO ZA BABICE V LJUBLJANI Pogoji za sprejem: starost od 18—25 let, uspošno dovršena osnovna šola, telesno in duševno zdravje. Stroške oskrbe za časa šolanja bo nosilo Ministrstvo za ljudsko zdravstvo, gojenke pa so bodo morale obvezati, da bodo po dovršeni šoli vsaj 4 leta delale v javni zdravstveni službi. Lastnoročno pisane prošnje, kolkovane z 20 din, so bodo sprejemale osebno dne 19., 20. in 21. junija od 8.—12. uro v Državni ha-biški šoli v Ljubljani, Šlajmerjeva 3. Prošnji je treba priložiti šo rojstni list, zadnje šolsko spričevalo, potrdilo o vpisu v volivni imenik potrdilo o državljanstvu, potrdilo o nekaznovanju In lastnoročno pisan življenjepis. Vse priloge morajo biti kolkovane s 5 din. Vsa podrobna navodila glede zdravniškega pregleda in sprejemnega izpita dobe kandidatke v dneh vpisa pri upravi babiške šole v Ljubljani. Ministrstvo za ljudsko zdravstvo LRS razpisuje vpis v I. letnik ŠOLE ZA MEDICINSKE TEHNIKE v Ljubljani od 26. do 30. junija 1950 od 8. do 12. ure v pisarni šole za medicinske tehnike, Ljubljana, Vegova ulica 8. Pogoji za sprejem so dovršena nižja srednja šola ali sedemletna šola. K vpisovanju naj vsak prinese te-le dokumente: 1. prošnjo, kolkovano z 10 din, 2. lastnoročno pisan življenjepis 3. rojstni list, 4. spričevalo o napravljenem nižjem tečajnem izpitu, 5. potrdilo nekaznovanju, 6. potrdilo o državljanstvu, 7. potrdilo o vpisu v volivni imenik za one, ki so že 18 let stari 8. prošnjo za štipendijo, potrjeno od KLO in Mladinske organizacije ter potrdilo o premoženjskem stanju staršev. Vsa nadaljnja navodila dobe kandidati ob vpisu v Šolo za medicinske tehnike. NATEČAJ Vojno-Industrljska šola v Mladenovcu razpisuje natečaj za sprejem uCencev v triletni pouk obrti kovinske stroke. Pravico vpisa imajo dravljani FLRJ, ki so stari nad 14 let, a no starejši od 17 let, in ki so uspešno dokončali vsaj štiri razrede osnovne šole. V prvi vrati bodo sprejeti otroci staršev Invalidov, oziroma padlih v NOB, kakor tudi otroci brez staršev, otroci delavcev ali članov KDZ, Učenci, ki bi se hoteli vpisati, morajo vložiti lastnoročno napisano prošnjo (z navedbo točnega naslova). Prošnji za sprejem je treba priložiti: rojstni list v dvojniku, zadnje šol. spričevalo, zdrav, spričevalo, izjavo, staršev ali skrbnika, s katero dovoljujejo vpis učencu in se obvezujejo, da bodo povrnili vse stroško, ki bi nastali za šolanja učenca, ako bi le-ta neopravičeno ali samovoljno zapustil šolo, obvezo učenca, da bo po uspešno dokončanem šolanju delaj 5 let v podjetju, kamor bo prideljen ne računajo* čas odslužitve vojaškega roka. Dokumenti morajo biti predpisano kol-kovani, prav tako je treba priložiti kolek za rešitev. Prošnje pošljite po odsekih dela krajevnih ljudskih odborov najpoaaeje do 1. avgusta 1950. Prošenj iz kosmajskega okraja ne bomo ■»prejemali. Med šolanjem je učencem zagotovljeno brezplačno stanovanje, hrana, obleka in vse drugo. Izbrani učenci bodo dobili formularje »Izjava« in »Obveza« v podpis, vozovnico in poaiv k sprejemnemu izpitu. VSEM UCENCEM V GOSPODARSTVU) Rajonski komite LMS I. rajona sklicuje konferenco vseh učencev v gospodarstvu, za poslenih v podjetju državnega, zadružnega m privatnega sektorja na teritoriju I. rajona. Na konferenci bomo podrobneje razpravljali o delu mladinsko organizacijo o delovnih odnosih, o strokovnem usposabljanju, o problemih materialnega značaja, pojasnili bomo pravice in dolžnosti, ki jih imajo učenci v naši novi državi itd Pogovorili se bomo tudi o pripravah za Dan učencev v gospodarstvu, ki bo meseca junija. Konferenca se bo vršila v nedelzo 28. maja 1950 ob 9. uri dopoldne v dvorani Doma sindikatov. Miklošičeva cesta 22. Za nedeljo 4. junija pripravljamo za vse učence v gospodarstvu izlet v Opatijo. Tudi o tem se bomo na konferenci dogovorili. — Rajonski komite LMS I. rajona. -K01CERTI- _ H. Javna produkcija harmonikarske 8ole MKUI) »Kajuh« bo v ponedeljek 29. maja ob 20 v Mladinski dvorani. Frančiškanska ulica. Predprodaja vstopnio v sekretariatu društva, Stari tr* 8. Nocoj ob 21 bo v Filharmoniji koncert mladinfikoira zbora SKUD »Miha Pintar« iz Ruš pri Mariboru. Nastopi 208 pevcev pod vodstvom prof. Ritoea. Spored in vstopnice v Knjiprarni muzikalij. Pianist Kcndalj Taylor izvaja s simfonič-him orkestrom Slovenske filharmonije pod vodstvom Jakova Cipcija jutri v torek zvečer ob 20..30 v Unionu Lisztov In Čajkovskega koncert. Koncert je za abonma, ostale vstopnice v Knjigarni muzikalij. 3028 -KliO- LJUBLJANA UNION: Ameriški film »Sestri iz Bostona«. Brez žurnala. Predstave ob 16.15, 18.15 in 20.15. Predstave ob 16.15, 18.15 in 20.15. MOSKVA: Angleški barvni film »Bianche Furv«. Obzornk 37. Predstave ob 16.15, 18.15 in 20.15. SLOGA: Sovjetski film »Tri srečanja«. Pionir 6, Predstave ob 16.15, 18.15 in 20.15. TIVOLI: Ameriški film »Tarzanov zaklad«. Slov. Primorje. Predstava ob 20. TRIGLAV: Ameriški barvni film »Nepozabna pesem«, bos. mcs. 22, Predstavi ob 18 in 20, SISKA: J ugaslo v. film »Barlia Zvane«. srbski mes. 24. Predstava ob 20. LITOSTROJ: Češki film »Slutnja«, tednik. MARIBOR PARTIZAN: Francoski film »Ljubavni sen«, tednik. « UDARNIK: Angleški barvni film »Saraban-da za umrle ljubimce«, tednik. Fionir 8 CELJE METROPOL: Sovjetski film »Zlati ključek«, črnogorski mes. 7. DOM: Ameriški film »Vojna divjih mačk«, fizkultura 7. KAMNIK: Ameriški film »Njen obraz«. Obzornik 41. JESENICE MESTNI: Avstrijski film »Bell sen«, makedonski mesečnik 12. KRAN.T STORŽIČ: Franooski film »Po ljubezni«. fizkultura in šport 1. SVOBODA: češki film »Gosli in sanje«, tednik. JuKOslov. film »Zgodba o tvomlci«, tednik. Pionir 7. —VESTI IZ MARIBORA— SLOVENSKO NARODNO GLEDALIŠČE Ponedeljek. 29. maja: Zaprto. Dežurstvo lekarn: V ponedeljek 29. maja IV. mestna lekarna, Gorkejra ulica 18. AMBULATOBIJ OTROŠKE KLINIKE sporoča: Število ambulantnih tako naraslo, da zdravniki in sestre v bulatorijn otroške klinike ne morejo svojega dela hitro in točno. Potrebno je. matere z otroki, ki niso težko bolni. 0“., jejo zlasti nmbulatorij sooialnega zavaro na Miklošičevi cesti, ki dela vsako jut popoldne. Prav tako naj obiskujejo Mi, torij zdravstvenega odseka MLO v Mes , domu na Vodnikovem trgu. Predvsem. ? pa se obračajo zaradi posvetov in nas na pripadajoče rajonske posvetovalnice. . Matere naj Imajo uvldevanje, da so težje bolni otroci potrebni kliničnega bulantnega zdravljenja, v kolikor ni »-trebno otrok sprejeti na oddelke klim** V bodoče bodo morali ambulantni w. ^ niki otroške klinike odklanjati vse bolne otroke in primere, ki spadajo v v , svetovalnico. V korist najtežje bolnim i' uprava otroške klinike, da ljudstvo ta Zj ukrep upošteva in pravilno tolmači. Ministrstvo za Ijndsko zdravstvo LRS rW’ plsuja vpis v I. letnik SREDNJE FARMACEVTSKE SOLE v Ljubljani od 26. do 30. junija 1^0, v F sami Srednje farmacevtske šole v Ljuou Šubičeva ulica l-III. od 8—12 ure. iy K vpisovanju naj vsak prinese te-« kumento: 1. prošnjo, kolkovano z 10 din, 2. lastnoročno pisan življenjepis. 3. rojstni list. ,. o 4. zadnjo šolsko spričevalo (spričeval nižjem tečajnem izpitu, 5. potrdilo o nekaznovanju, 6. potrdilo o državljanstvu, .. jj 7. potrdilo o vpisu v volivni imeni« tiste, ki imajo že volivno pravico, r-T.0 8. prošnjo za štipendijo potrjeno od a in Mladinske organizacije ter potrdilo o K moženjskom stanju. .-.laja Pogoj za sprejem jo dovršena nižja sre šola ali sedemletna šola. , Vsa podrobna navodila dobe kandidat:0 vpisu v Srednjo farmacevtsko šolo. POZIV UPNIKOM IN DOLŽNIKOM' Okrajno podjetje za odkup živine v ”' j, čanah poziva vse upnike in dolžnike. <*» ^ javijo svoje terjatve oz. obveznosti do «\ w 1950 zaradi likvidacije podjetja. Po P* .<(«. tega roka se terjatve ne bodo ve* ®P° vale. NOVE TELEFONSKE ŠTEVILKE . , Generalna direkcija prehrambene indu6,.^ LRS ter Glavna direkcija živilske hiJPA.cS! Ljubljana, Čopova 50, imata nove telefon. s, številke, in sicer: centrala 43-35, 43-30 binet 43-37, glavni direktor direkcije ** tS vilsko industrijo 20-97. Glavna direkoU« mlinsko industrijo 45-16. PRESELITEV , Glavna direkcija industrijskih šS^rir LRS se je preselila iz svojih dosedanjo) r.j štorov na Tyrševi cesti št. 31/1, v P*0, p«r-Sveta za predelovalno industrijo LRS _ movo ulico št- 33. Telefonske številke 40-55 in 26/24. POZIV UPNIKOM IN DOLŽNIKOM' ( ( Savezno potjoprivredno dobro »LiPlCll0j. Prestranku je dne 1. januarja 1950 na/gj, lagi rešenja Ministrstva poljedelstva » gjjft operativa za državni sektor, os. br. ,kTj. z dne 6. IV. 1950. Beograd, prešlo v dacijo. Pozivamo vse dolžnike, da do >«■ tOSO poravnajo vse svoje obveznosti, °L0ji pa, da do tega roka priglasijo v.se.jBol» terjatve napram Saveznom poljoprivr« dobru »Lipica« v Prestranku. . «e* Po tem roku se terjatve ne b°“° H-upoštevale, dolgovi pa se bodo prisim ^ terjali. > VPRAŠANJA NAŠIH DNI, ± ki so jih prinesli v vezavo D®( niki, so gotova. Pridite ponje T, vo »Ljudske pravice«, Kopitar!® --------------KADI©- i(|00i Poročila ob 6.15, 7.00, 12.30, 15.09. 22.00 in 23.30 - 6.00 Budnica - 6.05 Jmrrf telovadba — 6.30 Veseli zvoki — /' -»d Jutranji koncert — 12.00 Opoldanski *?, it — 12.40 Pester spored lahke orkestra1* gr ----- . .Me° vo- solistične glasbe — 13.40 Predavanje ganizacijl združenih narodov — morna ura. Dela Mihaela Glinke .ego: klarinetist Miha Gunzek, Franc Zomva in pianist Pavel Šivip■ . • -Šahovski pregled — 14.45 Lahka (*" 15.10—15.30 Pesmi Newiadomskega P^Lrjs11 pranistka Mara Tiran, pri klavirju jjj, Vodopiveo — 18.00 Pojo pionirski J?, gK 18.10 Mali leksikon za pionirje — * venski umetniki pred mikrofonom: violinista Uroša Prevorška, pri s*", \V Marjan Lipovšek — 19.15 Pisan ®P, vaja Stojan Stenovio s svojo kapel°' jp.Ov igra na harmoniko Avgust Stanko Prenos simfoničnega koncerta ma£li. tff filharmonije, dirigent Demetrij ^ebrft i> listka pianistka Melita Lorkovi* 1' Maribora) — 22.15 Plesna in zabavn* * — 23.35 Zaključek oddaje. GLEDALIŠČE——^ Ponedeljek, 29. ob 20: Kreft: »Krajo8?***' medijanti«. Zaključena predstava ** ljubljanske šole. OPERA -ff Ponedeljek, 29. ob 20: Mozart: 'fizika'6 svatba«. Zaključena predstava s® 6 Poslužujte so Putnikoveg« vlaka Reka—Beograd! -OGLASI- DVOSOBNO STANOVANJE, udobno, žinl Ljubljane zamenjam za ® Ljubljani. Naslov v ogl. odd- »LJ- v pod št. 3025. tof ZATEKEL so je črn volčjak. V ko ^pi lastnik no bi javil do 6. junija 19*?. lastništvo. Rožanec Frano, Dobr^ hit0 ZAMENJAM večjo enostanovanjsko ,0$ vilo z vrtom sadovnjakom in g -«stl, bližini Maribora ob železnlol ln 1 enodružinsko enako stavbo z dovnjakom v bližini Celja ali M ,Tjju|P železnice. Ponudbe na podružnico ..j,, pravice« Celje pod »Zamenjava —p PATENT SVINČNIK. 4 barven *«?„. dne 27. t. m. med 7. — 8. uro »S, c« Dalmatinove, po Komenski—1*1* nr°; do bolnice. Ker je drag 6pom*U; s » najditelja, da ga odda proti nair* 3 ber Milko, Dapčevičev tTg 8-1. Dotr strio OSMRTNICI ,» rnel je naš preljubljeni #*itriji _ FRANC PALČAR, policijski nlk v pok. Na zadnjo pot ga boipo « & iz Zal — Frančiškove mrliške vtSkOpl«»f' nedeljek 29. maja ob 16. uri na k Sv. Križu. — Žalujoča žena Bel®* j ka Marija in nečakinja Pavla. Naznanjamo žalostno vest, ‘VL.ietri.i*-Mr. ph. MIRO VRANKOVIč, dolifO* 0« karnnr v Črnomlju. Pogreb bo dne — Okrajna leknrnn Črnomelj. ....................j. Ureja uredniški odbor — Odgovorni urednik Dušan Bole — Našlo* štva: Kopitarjeva b — Uprava: Kopitarjeva 2 — Telefon uredništva 52-61 do 52-65 — Telefon naročninskega oddelita 50-30 — Telefon 0c oddelka 36-85 — Stev. ček, računa 604-90601-0