GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE
IU„ torek, 29. decembra (Dec. 2$)» 1930
Strojniki vztrajajo v stavki
'	'L.. ^MitaMMI	V f
OrganiairaH ao maano piketlra-nje. Apel predsedniku Hoo*
DrastUfta
Ameiiikl konsuH *o prejeti in-atrakcije glede Izdajanja via
Berlin, 22. dec. —. V Berlinu, Monakovem ki drugih večjih mestih Nemčije se je včeraj pojavila dobro organizirana komunistična kampanja proti praanova-nju božiča. Bile so demonstracije pred cerkvami in pred trgovinami s boUčnlmi dreveacl.
Nemški komunistični listi so poavsll svoje pristaše, naj onemogočajo sleparijo božičnega o-znanjevanja "miru na zemlji", d ga nikjer ni "Miru ni, zato tudi boiičnega miru ne sme biti 1" Komunisti pozivajo delavce, naj izrabijo praznike za svoje demonstracije.
Monakovaki policijski načelnik je zagrosil komunistom s drastičnimi reprisalijami, če bodo na kak način motili cerkve in mir na bošič. Lokalni komunistični lat je bil ustavljen do 2. Januarja.
Medtem sa nadaljujejo furios-ni spopadi med fašisti in komunisti po vaej Nemčiji. Fašistični Študentje imajo te dni posebno veselje s kravali v gledališčih, v katerih predvajajo fašistom neljube filme. Včeraj so demoliraM neki Idno v Dreedenu.
FORDOVA KOMPANUA OD8LAVUA DELAVCE
Drage avtne dražbe uvajajo prl-ganještvo In snlšnjejo mssds
— — U-
Žrtve industrij v državi New Yoifc
Albany, N. Y. — Državni delavski department poroča, da je bilo v mesecu novembru ubitih 139 delavcev v industrijah te države. Število smrtnih nesreč v tem mesecu je nižje v primeri * istim mesecem prošlegs leta. Med žrtvami Je osem žensk in dvanajst dečkov. Poročilo navaja, da bi ae mnogo nesreč lahko preprečilo, če bi se bolj pazilo na varnostne naprave, katera so v nekaterih industrijsh pomanjkljive.
Ameriški tarfeti zapravili Istea pot mWJard dolarjev •
Washington, D. C. — Ameri-čsni, ki so v letu 1W0 potovali Po Ameriki, Kanadi ia po preko-morakih deželah svata, so sa-pravtti približno pet milijard do-larjev. Samo Kanado Je letos pomitilo pet milijonov ameriških avtomobilom in turisti ao zapravili okroglo «226,000,000. Vač kot 800,000 Američanov je posetilo tuje dežele.
Denver, Cob. — Breaposelnoet v tam mestu je večjg kot kdaj ■psj V prošlih 21 letih. Mdeeet tisoč delsfaev Je brss dela In Jh» grom pomanjkanja na slmo. T*-ko poroča John B. Orssa, tajnik državno delavske federacije Naj-bolj so priandeti sUvbinskl da-
a Havana, Kobe. 22. dat. - V Ha vani je bOa šsdnje dni cela vr • .te bombnih pkspksdj. »noči so s!eksplodirale bombe v več vodil-»-!nih gledališčih in v paniki, ki je k' sledila, je bik» več os* lahko ra ►'njenih. PaUdJa js prijela večje
Zatiranje tiska v Nemčiji
Kolin. Nemčija. — Komunistični dnevnik ni izšel deset dni, ker je |M»fiatlenil Izjavo predsednika polMje v Berlinu, ki jo Je dal, ko ......komunisti.
prepovedal tiskanje «ga lista "Rote Paš


FROIVZTl
TOREK, 28. DECEMBRA.
PROSVETA
THE EN LIGHTEN MENT
«I *«i> Of UfTNDIA MB
«alM mAMM ■ WWF«	j^P
• t«M *MfM POUfcl. Sft-
Izbruhi v Španiji
Španska monarhij * te zvija pod udarci revolucionarnih izbruhov. Tu in tam so Izbru-hi potlačeni, drugje pa planejo novi na dan. Uspehi kraljeve vlade, ki ae le naslanja na bajonete civilne garde In pustolovske tujske legije, so uspehi bolnika, ki mu zdravnik umetno podaljšuje življenje, dasi ve, da je smrt neizogibna. Momentafoi uspehi crkajoče španske monarhije ne pomenijo nič.
Španija Je na robu revolucije ie dvajset let Revolucionarna sila, ki valovi naprej in nazaj, so organizacije industrijski delavcev, intelektualci, dijaki in proletsrizlrano uredništva V tej meienici ni vedno sloge in tudi cilji in principi so v konfliktu. Celo med delavci ni enotno fronte. Španski delavci — kakor francoski in italijanski — so temperamentni
t razcepljeni v mnogo frskctjs SIcer pa Je inijs revna na industrijah ln delavci so razdrobljeni na male obrti; masne produkcije sploh al.
Revolucionarno gibanje je z malimi izjemami omejeno na meste. Kmetje so Še vedno v srednjem veku. Na deželi kar mrgoli klo-štrov, cerkva In gradov, ki stiekajo kmete kakor so Jih stiskali za časa svete inkvizicije. Padre (župnik) je v vaseh vse: odpušča grehe, prodaja odpustke, deje nasvete o reji prašičev, sdrsvi ljudi in živino in brškons opravlja tudi kakičae pode pri porodih. Plemič ali veleposestnik je dru^l gospod. Tretji je šandar.
dpsnsks revolucija mora torej priti is mest; s kmetov ne pride nikdar. Kmet bi re-bSHrei, če bi mu padre rekel, toda padre istoveti mensrhijo s cerkvijo in do neke meje se ne moti. Španska hierarhija, naj reakcionarne j%a na vsem svetu, ki drži špsnski narod v največjem praznoverju, ima še danes iste privilegije od države kot Jih Je imela v srednjem veku, isvzemši, da ne sme več aešigati ljudi na grmadi. Cim pade monarhija, padejo tudi privilegiji in španska cerkev pojde po francoskih In portugalskih potih. Zsto pa se duhovščina krčevito oklepa kralja In monarhije ter pomaga odbijeti revolucijo na vse nsčine.
Revolucionarni elementi se strinjajo v tem. da mora dinastljs Iti In da Španska posts-ne republika t demokratično ustavo. Ne stri-njsjo pa se vsi glede vprašsnjs, kako daleč sms iti demokracije. Veliko jih je — morda večine — ki so goli republlksnci In drugega nič. Zadovoljujejo se z buržujsko republiko kot Je Prancijs ln Portugslsks. Jezi Jih politlčns korupcija, deapotisem dinastije in cerkve In pa izpostavljanje njihovih slojev; vse drugo lahko oetane pri starem.
Socialisti, komunisti in drugi rsdikslci v delavskih vrstah hočejo ksjpsda več. Koliko so v stanju dobiti, pokate bližnja bodočnost. Jasno je to. da republika, to je golš politična reforma, še ne prinese miru. Za ločitev cerkve od države, odprsvo samostanov ln razlastitev cerkvenih velepoeeetev so vsi revolucionarji. To pa še ni vse. Potrebne je drsstlčna agrarna reforma In temeljita socialna in delavska zakonodaja, kateri se bodo buržujski republikanci nedvomno upirali. Pravi boji pridejo Šele potem, ko zavlada psrlamentarni režim s svobodo govora, tiska in zborovanja — ako republika ne prinese nove diktature.
Kolikor se danes opata, »o se vsi revolu-eionarai slom sati zedinili v toliko, da mora najprej past trohli srednjeveški ustroj monarhije, cerkve in plematva, ki ga vsi enako sovražijo. V U namen je treba pridobiti armado, kajti v Španiji — kakor v Kusiji — ae ne more glavna operacija izvršiti drugače* kot s ailo orožja Uspeh revolucije je torej odvisen od uspeha revolucionarni' agitaciji- v armadi.
ftpanak« socialne razmere nalikujejo v dobri meri ruakim pred vojno. Kmetaka maaa )<• v ogromni večini nepiamena in strašoo prasne* erns in topa. Prva dolžnost zmagovite revolucije mora biti. da pošlje to maao v šolo ia jo preobrazi v mialeče ljudstvo. To ne more priti čse noč. temveč vzame najmanj eno generacijo.
Zrušiti špansko monarhijo in njeno d«eno roko hierarhijo ne bo težko delo, kajti obe le sami crkata vsfed atarosti in laatoe gnilobe Največja tetava bo pravila« organizirati špansko maao ta dobro in koristno delo. Demokracija na papirju lahko pride čez noč. ampak de-mokracija v možganih in srcu španske maae je Ss —atol* od Španije. Kako jo priblifeti — to je
1AJ PRAVIM	I tem dela krivico — zaUnatim
—	glavam, ki so vsekakor bolje od
Piše Tone Podgedšaa 1 *t«v okoh tistega UsU. Kajti ki-Cleveland. O. — Clevelandski a> ^ij« je res dobra jod. ki gre
detektiv MoNeeley je s strelom fcz revolverja ubil Josepha Korti-nija, katerega je v svoji slušbe-nl gorečnosti zamenjal za zloglasnega gangeže in morilca Joe Pil-kowSkija, kateremu je bfl baje podofcen umorjeni mladenič. Vse-
ga obžalovanja vreden dogodek, «tega lističa isto drage volje za-
let naj tebi, dragi rojak, ki si morda — seve ne pa lastni krivdi! — podoben kakemu gangežu, kateremu je policija za petami, sluti kot resno svarilo: Zebij si v glavo: če to kdo iznenade ustavi na cesti |a ti veli: "Boke kvišku!", ubogaj brez obotavljanja in bogaedaj, da bi se obračal z rokami v Šopih kakor je to storil nssrečni mladenič, ker sicer te zna doleteti njegova usoda 1 Sicer bodo pozneje spoznali, da so se smotili v tebi, da ao spravili pod rušo nedolžnega in poštenega državljana, ki je spoštoval |ako-ne, ampak tebi s tem ne bo po-magano. Zato: roke ven iz iepov, dvigni jih, če kdo tako zahteva in ne obračaj se nase j! Pa naj bo tisti izza tebe policaj ali rb-pnr — za šalo ni dovzeten prvi niti drugi.
s
G. Jurij M. Trunk, uredniški sotrudnik Amerikanskega Slovenca, ee kaj rad zaganja proti porodni kontroli in "kontrolorjem" kakor zasmdhljivo imenuje ¿^govornike kontrole porodov
imenitno z domačimi klobasami, dočim skisani možgani nieo nič prida in je peč rev«*, kdor mora uživati duševno "hrano", ki ae ¿kuhe v takih možganih . . • Jsz namreč mislim, da bi večina maloštevilnih čitateljev ti
ne izjave Prosvete je bil priob čen članek dr. B. Skerlja "Bele kuga tudi pri nae", v katerem se pisec bavi z vprašanjem porodne kontrole in selekcije. Članek Je jako zanimiv in podučen — ne samo same in za druge napredne delavce, temveč je poduč-1 jlv tudi za tiste, ki kot g. Trunk pobijajo idejo porodne kontrole. Ker vem, da je g. Trunk eden najbolj vnetih čitateljev Prosvete, upravičeno upam, da je pre-čital omenjeni članek, ki ga je napisal strokovnjak, Id je gotovo vedel kaj piše in tudi, da ni bral — isman	•
menjala za skledo dobrega kislega zelja in da bi se jhn ne bilo
treba kesati. ks|r M bili ne ho-Ijem!
Pnebto, Colo. — 2e dolgo časa se nisem v naši priljubljeni Prosveti oglasil. In sedaj tipam, da ne bodo te moje vrstice romale v uredniški koš. O delavskih razmerah ne bom poroča}, saj rojakom širom Združenih držav je dobro znano, da so povsod pod ničlo, in ravno pod tako ničlo se nahajamo tudi puebelski
Na^ društvenem in kulturnem pojju |e precej dobro napredujemo, vsaj tako mislimo. Kakor po-vseh naprednih slovenskih naselbinah širom Unije, tako so tudi tukaj slovenska in hrvatska podporna društva skupno aranžirala protestni shod proti krvoločnemu zatiranju našega naroda In teptalca naše rodne zemlje — proti fašizmu.
Odbor ekupnih društev je sklical protestni shod, kateri Sf je
»vor
V zadnjih treh številkah urad- vršil dne 30. novembra v Orlovi
Ameriški Drušinski Koledar za leto 1961 je pred nami. Vsebina je vesstrsnsko zanimiva in bogata, sunanja in notranja o-prema krasna: prinaša zanimiva povesti, lepe pesmi, podučne in informativne spise in izbrane slike in portrete. Knjiga, ki je vredna, da si jo Človek nsbavi, prečita in shrani, ker je trajne vrednosti. Naj bi ne manjkala v nobeni slovenski proletarski hiši v Ameriki!
Vojak, ki je ukradel štruco ko-misa, je dobil kroglo v glavo. To se je zgodilo in večkrat ponovilo tekom svetov,iega klanja. Sodniki so bili potivlnjeni oficirji. Nu, vojna se je končala prod dvanajstimi leti In zločince ln "zločinoe" se sodi na podlagi zakonov. TI so pa različni. Človeški in nečloveški. Kakrtni ao pač ljudje, 1U Jih ustvarjajo. V Ameriki imamo mnogo zakonov, ki bi ne delali časti nlU barbarom, ki so Uveli tisočletja pred nami. Tako Je mogoče, da sodnik na podlagi takega zakona obsodi na devet let ječs brezposelnega delavca, očeta oemih otrok, ki je v stil ukradel hlebec kruha. To se je tgodilo v Pennaylvanljl v Zed. državah ameriških, kjer je toliko kruha, da ga uničujejo — seveda prodajalci, delavci, ki ao le mesece ln mesece brez dela, pa stradajo. Pri vsem tem se pa le najdejo beda, ki trdijo, da je Amerika civilizirana dežela I Cl-vilfatlran narod bi ne trpel takih zakonov, ki pošiljajo lačne delavce, ki possšejo po koeu kruha, v ječe In dovoljujejo, da ss untču Je kruh, ssto, ds bi cena Istega ne padla!
•
Sovjetl, o katerih se vedno trdi, de so v svojih zadnjih sdih-IJaJtt», ao pomlloetili peterico na smrt oboo jenih Inšealrjsv, ki so stali na čelu sarote prati sovjet »k«mu režimu. Sovjet i eo s tem dokaaali, da ae smatrajo močnej šim kakor na pr. Amerika, ki je poslala na električni stolček Sac-ca In Vsnsettija ter zmetala )«•<> Moonryja. Kitllngsa ta go drugih delavskih voditeljev daei je pi atestiral ves delevaki svet!
\
A. Gardsa ako jugoslovanski Ust "ZsMk*. »|
dvorani na Bessemerju. Dvorana je bila še precej napolnjena. Shod je bil otvorjen s pevskimi točkami, katere je proizvajal tukajšnji pevski zbor "Prešeren" pod vodstvom našega dobro znanega pevca John Grma.
Primorskih Slovencev je tukaj precejšnje število, ki smo osebno posnali umorjenega (Jijaka Zvonimira Valenčiča in njegovo pokojno mater, Id se je pisala I-vana Uibančič, po domače Skrva-nova Iz Bača in stanujoča v Trstu. Na protestnem shodu se je prečitala po odboru spisana resolucija, katero smo enoglasno sprejeli in odbor jo je poslal na pristojna mesta. Na tem mestu se zahvalim odboru in vsem udeležencem shoda za Izkazane simpatije do nsših bratov in sester v stari domovini, trpečih v nebo vpijoče krivice pod fašističnim režimom naše pisane matere Italije.—John Tomšič.
■■■■■PHIIPH^H'
Bešičnlca v del. domu I OoOlnwood, O. — Citateljcm je znano, da Imamo v Clevelandu večne prepire In boje in zraven še kislo vreme, tako da je človek res kisel in siten v teh neprostovoljnih počitnicah. In teh je veliko in še več nam jih obetajo v tej Hooverjevi proeperiteti.» i
Da se pe stvar pozabi vsaj sa en dsn, as. za sn večer, je sklenilo društvo "V boj", da priredi en vesel večer sa svoje člane in druge rojake na božični dan. Program je jako izbran in zanimiv vse skozi. Igra "Trije ptički" jo humoreeka prve vrste. Ravno tako nam bodo naši Tirolei zažin-gali priljubljeni "Drei dudl." Igral bo Berbičev orkester "s ta-vsllkim basom." Ne programu je še več točk, ki jih pa ne damo v javnost. Ako ne verujete, pridite ln se prepričajte.
Ne maram delati komplimentov ne temu ne drugemu, aH fsikt je. da ako hi ne imeli tako agil-n< Ka in počrtvovalnega predsednika. bi atvar bila bolj težko Is-redljivm. Da m zadovolji naše malčke, je bil storjen Sklep, da es vsakemu otroku podari satoj-Ček cukrčkov, ko bo prišel v spremstvu staršev v dvorano. Kaj je društvo "V boj" le storilo sa svoje člane In narod v nem, smo čitak v dopisu
)>r*disdalha, ■
Upajoč, da poaablmo mrtnje In osebnosti, pridimo na božični večer v Slov. del dom Ser ee pove» silimo in pogovorisae kot bvmt s brstom, sestra s sestro, rojak a rojakom. Opusti naj se medsebojne prepire ter naj as propagira sa našo mater SNPJ in nie dete. društvo "V boj" št S8. P*-strežba bo dobra. Za lejee bomo skrbeli moški, sa Mae pa a* članice Torej bratje, esetre vojaki In rojakinje:
složni, čeravno se tu latam smlo poka v-
F. ■ajrajr, zapisnikar, hirajo, da
Mina. — Ne rad, am-primornn, da se poelu-ete v svojo oerambo. nežnačajm® govorijo ae mojim hrbtom, da rabim Minn. fed. SNPJ v svojo korist s tem, ker od časa do časa priporočam v izvolitev kakega kandidata v javni urad.
Kdor zasleduje moje priporo-čitve zadnjih dvajset let in če je pošten, bo priznal da še nikdar nisem priporočsl kandidatov stare garde, bodisi rep. sli dem. stranke; vselej, če smo imeli socijslistične kandidate, sem priporočal te, v nekaterih slučajih tudi komunistične ter od leta 1*22 farmer-laborite. V nekaterih slučajih sem priporočal independent v okrajne urade, kjer so označeni kot "nonparty designation." Ravno tako sem pri zadnjih volitvah priporočal farmer-laborite in pri tem tudi kandidata za načelnika šol St. Louis okraja, tnr. Arthur Lampeta. Sedaj pa eni mislijo, da sem izrsbil Minn. fed. z namenom sebi koristiti.
Včasih se človek čudi, ker ni več agilnih ljudi v delavskem gibanju; vprašuje se, kje ao tisti dopisniki, ki so pred leti pisali agitacij ske Članke v naše časopise ; vprašuje se, zakaj delavsko gibanje zastaja, namesto da bi korakalo naprej; vprašuje se, zakaj je ameriško delavsko gibanje v rokah nazadnjakov? Odgovor je eden in isti: Ljpdje brez značajev, vedoma ali rteve-doma mečejo polena pod noge tistim delavcem, ki so pri volji žrtvovati, svoj čas, svoj denar (kar si ga morejo pritrgati) in v velikih slučajih tudi svoje službe za koristi delavcev, svojih brstov, da bi tako prej prišli do cilja svobode, enakopravnosti in brststvs; da bi &m prej ustanovili tako človeško družbo, v kateri ne bi bilo bede in pomanjkanja med delavci, pač pa bi uživali sad svojega dela. Pod-leši izmed vrst delavstva bo pa poslužujejo zvijač najnižje vrste, da oblatijo agilnega delavca in da mu s svojimi natolcevanji ubijejo voljo do nadalj-njega dela.
Sicer se dobijo med vsakim narodom ljudje, ki se radi rinejo v ospredje in se pri raznih prilikah kažejo kot nekaki "voditelji" naroda. Ve se tudi, da so taki "voditelji" mešetarili političarji starih strank sebi korist, bodisi za "keš" ali pa za politično korito. Meni tega ne more nikdo predbacivati, prvič ker ne agitiram za starogardni-ke, drugič pa, ker tisti kandi-datje, katere podpiram, niso nobeni političarji stare šole, oni ponavadi prihajajo iz delavekih vrst Kadar pa podpiram kako stranko, je pa le taka, ki nima finančnih sredstev, še sa potrebno kampanjo ne. In tudi kan-didaije, katere jaz priporočam, ponavadi niso isvoljeni. ljudje rajši podpirajo take, ki jih pri poročajo tisti, ki kašejo na pp-> štene delavce, da so isdajioe.
Ampak sora vstaja in prišla bo luč, ki bo posvetila tudi na tiste narodnjake, ki imajo še nekaj "vpliva** med delavci. In kadar bo dosti luči, ne bo potna galo nobeno natolcevanje prepelic, pač pa se bo delavstvo o-klenllo poštenih tovarišev iz svoje srede in korakalo bo i prvih vrstah k delavski zmagi Takrat bodo pa tisti, ki asdaj črnijo nas, sprevideli, da jim je prišel konec; ln če bodo imeli tohko ponosa v sebi kot ga je imel Judež, bodo šli in storili isto kot je storil on.	H
Do sedaj sem bil Še vedno aktiven v delavski politični borbi. Nikdar le nisem pričakoval nobenega plačila zato In tudi še nobenega političnega dela, pač pa asm vedno želel da se d« lav stvo osvobodi politično in si i tem pribori botjtf obstanek.
Po prepričanju sem socialist, ae sato ker mi js kdo rekel naj to postanem, pač pa skoei skušnje. katere aem dobil sadnjih dvajset let. Vedno so bili na krmilu republikanci ali * kratje In kaj Imamo danes? Niči Samo brsspoeelnost, bedo ln pemanj kanje.
Stari ljudje, ki so nagvomadi-II bogastva na kupe. sedaj hodijo okrog vpognjeni. brez dela Ia Jele; rasns filantropične organizacije pa fehtajo okoli, čsš: pogvlejte reveže, dajte nam. da jim bomo pomagali! Stare čev-
ustaviri vse. Naredili ko preveč Čevljev, ps hodijo bosi, preveč obleke, pa hodijo i, napravili dosti in le-novanj, pa pfenočujejo v podzemskih brlogih, pridelali dosti dobre hrane, pa stradajo. A kljub vsema tema le vedno dajejo moč, politično moč ljudem, kateri so krivi vseh teh
'	'I
Socialistični program pravi, da tisti, ki proisvajajo bogastva, morajo prejeti sad svojega dela v polni meri, ds vsak Član Človeške družbe mors imeti svp-je delo. tako delo, ki je v resnici koristno človeški družbi; da mora biti bogastvo človeške družbe njena last, rte pa nekaterih posameznikov, ki so si prilastili to stvarstvo na nepdlten način s pomočjo republikanskih in demokratskih polttlčarjev.
Pred devetnajstimi leti je socialistični kongresnik Viktor L. Berger iz Milwaukee predložil predlogo v kongresu sa zvezno starostno pokojnino za delavce, pa so se mu smejali političarji In delavci tudi. Niso se strinjali z njim, češ, kaj mi ds pen-zijon. Leta 191« je tudi kongresnik Meyer London iz New Torka predložil v kongresu predlogo za brezposelno zavarovanje- Tudi njemu so se smejali političarji in delavci; sled nji niso hoteli poslat v kongres še več Londonov ali Bergerjev.
In danes? Brezposelnost brez vsake zavarovalnine, stari delavci brez pokojnine, zato ker smo raje sledili tistim, ki so bili "patriotični" in vplivni — baro in drugod — ld so živeli od žuljev naših in kazali: glejte ga, vsšo orfšnizectfo-in vps izkorišča v svojo korist! To še danes delajo. Poltene delavce blatijo in jih črnijo, za hrbtom se pa smejejo, češ: še smo na konju, še nam sledi uboga para. S tem zavirajo delo tistih, ki resnici hočejo, da se delavstvo osvobodi iz suženjstva republikanske in demokratske stranke.
Nikdar se še nisem rinil v o-spredje kake organizacije, rad pa se oglasim za besedo k razpravam ter povem svoje mnenje. Moje stališče je vedno le to, da se ustvari med delavstvom edinost, namreč taka edinost, da bo koristila delavskemu razredu. To se bo udejstvMo kadar delavstvo obrne hrbet takim ljudem, ki se kažejo kot "voditelji naroda,'* a v življenju še nimajo nobenih zaslug za skupno delavsko stvar. Vedno pa delajo za kulisami v korist sebi ter v škodo delavcem.
Ce bi hotel tako delati tudi jaz, bi danes imel boljši obstanek kot ga imam. Tako priliko sem imel. pa sem jo odklonil, kajti zavedam se, da izhajam iz družine revnega delavca in kot tak so mi interesi delavstva na< vsemi drugimi.
Seveda napake delam tudi jas — brez teh nI nobeden Človek — ampak pri tem, ko nekateri ljudje mislijo, da so vedno v pravem, se jaz radevolje podam, Če se mi dokaže, da tem na napačnem potu. Toliko v svojo o-brambo, če kateremu ni prav, pa naj si pomaga.
J. KobL
Proevets v veeki hiši Power Pobit, Oblo. — DeLsv ske razmero so tukaj pod niči o, ker sploh nobenega dela ni. Pie-mogorovi že počivajo več let, tako da se moramo voziti na delo od šeet do deset milj daleč. Ker so pa naši delodajalci jako dobri, nas pokličejo na delo en dan na teden, včasih celo dva.
Iz tega vsak lahko razvidi, da družinski oče s tem nikakor ne more izhajati
Dnevnik "Prosveta" prihaja skoro v sleherno hišo in ga pridno čitamo. posebno adaj ob dolgih zimskih večerih. Saj to je naš list, poln koristnega in po-dučljivega štiva. Kar se tiče društvenega napredka, ne morem! poročati o velikih uspehih. Stoli mo vedno pri enem številu članatva.
Človeško telo kol akumulator
Kakor znano, trpe nervozni ljudje, ranjenci in vobče bolniki posebno hude bolečine, kadar se spreminja vreme. 2e davno poprej na avetu še ni bilo nobeni» znanstvenih vremenskih prorokov, so vedeli ljudje, da se pripravlja k dežju, kadar je jel stari oče jadikovati nad svojim revmatizmom in zdihovati, da ga trga hi Zbada po zaraščeni rani. Občutljivi ljudje So pred vaake aevihto trudni, nervozni in potrti. Včasi se jih lotevajo že nekaj dni pfre<i veako Izrazito spremembo vremena melanholični občutki. Po močnih električnih nevihtah, po hudih nalivih pa se taki ljudi nenadoma počutijo zopet sproščeni in osveženi, kakor da bi nanovo oživeli. Slični pojavi se pri dolgotrajni soparici opažajo tudi na normalnih zdravih ljudeh, še poeebno občutljive pa so v-te* pogledu šivali.
Do nedavna so pripisovali opisane učinke, ki jUi imajo vremenske spremembe na ljudi in živali apremefiibi zračnega tlaka in vlagi. Dokazati pa se da, da ima vlaga le razmeroma neznaten, vpliv na opazovane pojave, zračni tlak pa skor nobenega, zlasti še zaradi, tega, ker skoro nikoli ne delujeta istočasno. Po nevihti n. pr. nervoznost izgine, dočim se zračni tlak le polagoma izpreminja. Nasprotni pa se javljajo znaki pobltosti, trganje in zbadanje po navadi dosti poprej, preden se sprevrže vreme. Po najnovejših raziskovanjih, ki se jih je lotil profesor Domo, pa se je pokazalo, da gredo vsi neprijetni občutki na račun izpreminja-jočih se električnih nabojev v zraku, ki izredno močno učinkujejo na vše telo, zlasti pa na naSe živčevje.
Elektromagnetične silnice, ki izvirajo od menjajočih se elktričnih nabojev v zraku, inducirajo namreč v človeškem telesu električne toke, ki so usmerjeni od glave proti nogam ali obratno. Razen teh navpičnih tokov pa se pojavijo na telesu tudi tako zvani konvekcijski toki, ki jih prenašajo nanj z električnimi množinami nabiti delci prahu, dima ali pa tudi deževne kapljice in snežinke.
Profesor Dorno domneva, da imajo sluznice posebno veliko električno provodnost in se zaradi tega električni vplivi na njih tudi naj-jačje občutijo. Tudi koloidna kemija nam je mnogo pripomogla k spoznanju učinkov, ki jih ima električni tok na človeško telo. Kri je nan^reč tako zvana koloidna raztopina, to se pravi, da sestoji iz mikroskopično drobnih telesc, ki so prav fino razdeljena po sokrvici. Pod vplivom električnih tokov se ta telesca zgnelejo skupaj in se vidi, kakor da bi se kri Zgostila^ Nekaj sličnega se zgodi ob nevihtah tudi z mlekom, Ifi se najprvo sesede, potem pa skisa.
Strah pred nevihtami, ki je lasten tolikim ljudem, najbrže ne pomeni nič drugega, kakor da so pod vplivom velikih električnih napetosti, ki so prav za prav bistvo vsake nevihte. Včasi znaša pri tem razlika med zemeljsko in ozrašno elektriko več sto tisoč voltov. Električne napetosti, ki učinkujejo na ljudi in živali, Se dostikrat vzbujajo tudi pri drugih pri-rodnih pojavih, zlasti pred izbruhi ognjenikov. Zanimivo je, da so se že nekaj dni pred zadnjim velikih izbruhom ognjenika Mont Peleeja raz-begle vse živali, ko vaikanologi niti malo niso računali na izbruh.
fl". ViA, '» f if ■ iSt. v-t- ' ■
Z merjenji se da pokazati, kako se elektrika razdeli po ¿loveškem telesu. Vrhna koža ima drugačen električni naboj kakor koža na glavi in na čevljih se spet nabere drugačna elektrika kakor na vrhni koži. .Koža na glavi In lasje se napolnijo z raznoimensko elektriko, kar je tudi vzrok, da se ob nevihtsh lasje ne ježe, kakor bi se moralo zgoditi v nasprotnem primeru. Pri hoji in pri delu se negativna elektrika odvaja po koži v zemljo. Človeško telo je kakor nekakšen akumulator, ki na najrazličnejše načine sprejema elektriko. Dr. Kohlhčeter, ki je znan po svojih poskusih in raziskovanjih vflHnakcga žarkovja, je dognal, da se «e zaradi drgnenja podplatov ob linolej napolni organizem z elekriko do napetosti nekaj sto voltov. — Tako vidimo, da ima tudi pri nadležnih vremenskih boleznih svoje prste vmes vsemogočna prirodna sila elektrika
IK obleke Ia druge
bi dsll tistim,
ki
Vital
Witt m. — Ko sem g. «fe.
zgodaj zjutraj vstal in šel pred hišo, zagledam visoko v zraku
da je aeroplan. Ko je stvar kajala bližje, sem «p—» velika ptica, teta štorklja. Id je ouetile krepkega etačke pri Kor-berjevi družini. 2eHm mu zdravja in obilo sreče, kakor tadi star
Daljnovidni telefon "ikofon"
V laboratoriju Bellove telefonske družbe se človek lahko raagovarja po telefonu skors tako, kakor da bi govoril med štirimi nem. Na obeh koncih telefonskega voda se namr* pokaže slika obsh oseb, ki se razgovarjaU * podobe so tako jasne, ds se točno razločijo v* črte na obrazih, ds se vidi vsa mimika in ims človek občutek, kakor da prihajajo t < janaki iz ust. ne pa Iz telefonske slušslkt
Obe nsročatka, ki šelita govoriti, ssšstoj oddaljenih telefonskih celicah pred po^" zaslonko, na kateri se pokate sliks osebe. w < pred drugim aparatom. Govorilni aparsi r skrito vdelan v steno telefonske celice k. j amd pogovorom rszsvetljuje motna rar# svetloba. Dokler naročnik govori aisišvigs, p« obrazu droben žarek vijoličaste svetlob«. k. odbijat Hca s svetloelektrtčno cslko ln «e ns ta način slika obrsss na sssionkn ns
siiksisčist^
TORE& 28. DECEMBRA. —
Vesti iz Jugoslavije
(MbnUri biro Prosvete t Jugoslaviji.)
ATENTAT NA FINANČNE STRA^HKE V PRI MORJU
Neznafld napadli fin. stražnika na Banjžki planoti. — Številne ^aretacije med Slovenci
Ljubljana, 3. decembra 1930. V nedeljo zvečer se je v Mu-rovcih pri Kahi izvršil napad na avto, v katerem so se peljali finančni stražniki, po številu pet. Eden od njih je bil s strelom u-bit. Oblasti so takoj iz Gorice u-vedle strogo preiskavo ter so po-raprli spet precej Slovencev.
O atentatu poročajo podrobno tako-le:
Finančni stražniki Ras teli i, Ca-lareso, Loi, Paulin in Mocei so se v nedeljo zvečer pripeljali z av tom v gostilno Štefana Močnika v Kalu. Hoteli so zaliti slovo Rastellija, ki je odhajal na dopust. V gostilni je bilo tudi več domačih fantov, ki so vlekli harmoniko ter se zabavali. Fašistični listi pišejo, da so finančniki popili nekaj vina, nakar so hoteli o-diti, ds pa jim je nekdo nalašč kupil še liter vina, češ, da so jih s tem mislili pridržati še v gostilni. Ko so potem finančni stra-•žniki odpeljali dalje, so bili sredi klanca v banjških hribih napadeni. Ko so bili kakih 200 m pod vrhom klanca, so se nenadoma vsuli nanje streli z obeh strani ceste. Rastelli je bil takoj zadet v glavo ter se zgrudil mrtev. Šofer je avto ustavil te* ugasnil luči, streli pa so še kar deževali. Nato so se napadalci izgubili v noč. Avto Je preluknjan od strelov. Streli so bili iz puške in revolverja, sklepajo pa, da sta bila dva napadalca. Rastellija so odpeljali v Kal ter ga tamkaj po-
ša vsa ta dejanja ter niti ne protestira.
Toda fašisti ne marajo nikdar priznati, da imajo zarotnike proti sebi po vsej državi, da ti atentati nimajo značaja narodnega puntanja in protesta, ampak je to protest proti fašistični diktau turi in njenemu nasilju vobče. Atentati in osebni terorizem — to je vedno točen in nevarljiv znak, da režim zapira vse ventile in da si potem ljudje iščejo ventila v takih osebnih atentatih Smo proti osebnim atentatom, jih zatajiti kot znak položaja ne moremo. Vse bolj pa je obsojati sistematično zatiranje in siste-
ložili na mrtvaški oder.
Fašistični listi hočejo ta atentat vsekakor spet naložiti na Slovence. Časopisi pišejo, da so domači fantje v Močnskovi gostilni plačali financarjem liter vina, da so jih zadržali, dva od fantov pa sta pohitela po cesti naprej ter ge nastavila v zasede. Tudi drugi spet trdijo, da so fantje takoj po odhodu avtomobila, zapustili gostilno ter prehiteli avto ter izvršili nspad. 'Prehiteti peš avto, bo pač iz trte izvito! Krčmar Močnik pa trdi spet, da »o fantje po odhodu financarjev izpili še liter vina ter se šele potem rasšli. Zato pač teh fantov iz gostilne ne bo tako lahko spraviti v zvezo z atentatom.
In vendar so bili vsi tisti fantje aretirani. Policija iz Gorice je takoj poslala kvestorja Mode-"tija na mesto napada ter je takoj uvedel zasledovanje ter preiskave. Dal je obkoliti Vse okrožje ter aretiral krog 20 ljudi, ki »o bili tistega večera pri Močnika Aretirali so tudi gostilryčar-ja Močnika, njegovega sina ter njegovo sestro Franco. Pri hišnih preiskavah v okolici so baje našli precej orožja in streliva v raznih hišah, a izvira strelivo še iz vojne. Vendar pa je na vse te vesti, ki jih lansirajo v svet fa-Etični listi, težko kaj dati.
"Popok di Trieste" javlja tudi imena aretirancev. So to Valentin Lipič iz Koprivišča, Mornič *>anc iz Kanala, Liptrfček Rudolf iz Loma pri Tolminu, Lipi-cer Stanko ie Koprivišča, Breš-¿ek Andrej in Leopold Lang. Za imena seveda ne moremo jamčiti, da so prave, ker jih prepisujemo >z italijanskih listov, ki naša I-m» na po svoje pačijo ter Je vča-»i dvomljivo, ali smo jih pravilno '«prevedli" v slovenščino. V ponedeljek zjutraj pa so blizu kanalskega Kala prijeli nekega Antona Juga, ki je rekel, da Je namenjen v Kanal, da vidi, kaj j« z dogodkom. Seveda so ga pri-d rta«. Aretirali so baje tudi ob-l nskega tajnika v kanalskem Kalu, ki baje ni hotel aodelovs-ti Pri zaaledovanju storilcev.
Fašistični listi trdijo tudi, da "o ti storilci bržkone lati, ki so dan poprej streljali v šolo v Pluž nah pri Bovcu, pri Čemer so razšli šipe na oknih, niao ps ranili nikogar. Dalje trdijo listi, da so f»ač to člani Iste teroristične or-''mizaclje slovenskih nacionali-"tov, U so Ji pripadali tudi v Ba *'»vld ustreljeni la da Je treba ^roio nastopiti proti temu. Tudi >"nposao pišejo fašistični listi, <is Evrope
matično teptanje delavskega raz reda in narodnih manjšin v katerikoli državi. In fašizem je organizirano teroriziranje.
Tržaški listi na dolgo in široko pišejo o atentatu na BanjŠki pla noti in v bovški okolici. Vedno znova naglašajo, da eksistira še vedno nekaka protirežimska organizacija tujih narodnosti, predvsem Slovencev, ki z atentati delujejo proti fašizmu. NjrhoVa poročila pa se v mnogem ne strinjajo. Ne strinjajo pa se radi tega, ker so vesti o skrivnoetnih osebah iz Tolmina, ki so prišle napasti stražnike, pač izmišljene. Kombinacije so njihove ter gredo zato v neskladnost. Nekateri pišejo, da so oblasti aretirale dva Tohninca. ki sta osumljena napada, drugi spet pišejo, da so opazili v Avčah, kakih 6 km od Koprivišča, dva človeka na motoci-klu in eden od njiju je kar pred vsem svetom nosil puško na ramenih. Vse to je bržkone iz trte izvito. Preiskava pa se vrši z isto mrzlico, kakor vse preiskave podobnih atentatov, ki jih doslej niso mogli razrešiti. Z mrzlico, ki izvira iz jeze nad svojo nemoč, odkriti en sam napad. Policijskega psa so pripeljali na klanec a-tentata drugi dan po napadu, in policijski pes je zavohal sled — čeprav je bilo zadnjih 20 ur deževno in itfegleno in se je sled tftff razgubila — in šel za sledjo od Koprivišča, malo pred vasjo pa se je sled izgubila. Zato domnevajo oblasti, da so napad izvršili prav oni ljudje, ki so bili v Močnikovi gostilni.
Fašistični listi pišejo tudi, da so ti aretiranci priznali dejalje. Tako priznanje je oblastem pač potrebno in dobili so ga. Po teh priznanjih, ki so dvomljive vrednosti, so fantje odšli iz gostilne, ko je avtomobil že odšel, se oborožili, prehiteli (!) avto, se postavili na reber ob cesti ter oddali kakih 20 strelov na avto. Potem pa so se še vrnili k vinu v Moč-nikovo gostilno. ,
Fašistično časopisje seveda porablja ta nov dogodek v še hujše ščuvanje k preganjanju Slovencev. Pravijo, naj podeželski oblastniki vzamejo kompas v roke ln^ naj se otresejo optimističnih izjav Slovencev. Njihove izjave so lažnive, njihovo razpoloženje^Je treba soditi po atentatih na šole v Gafrrju, Bovcu in Plučlnah, a-tentatih na Kureta, Sotosantia in Rastellija, ki so se vsi zgodili v pičlih dveh rr,tsecfh.
Toda fašizem bi moral ob teh atentatih pogledati malo naae in svoje nasilje, ps bi res ne bilo treba mu pričakovati odkrito
srčnih optimističnih izjavi •
Načelnik tiskovnega urada ministrskega predsednika Lando Ferreti Je predaval nekje v Lom-bardiji o tiskovni svobodi v Ita lijl. Govoril je, da je tisk v Italiji povsem svoboden, kar priča najbolje dejstvo, da Izhaja v I-talijl polno drugojesičnlh Čaaopi-sov in mesečnikov, ki Jih torej oblasti pustijo. To Je dokaz, da je tisk v Italiji svoboden. Toda ni omenil, da je pred dvema tednoma bil ustavljen zadnji In edini sloveneki list v Pri mor ju "Novi Ust" in hrvatski "Isteraki glas". Ta Ferretija so
<k kot je v Italiji je tudi v drugih državah, kjer vlada diktatura. Nobeden pa ne bo od režimov-cev trdil, da svobode ni. Ob vsaki obletnici bodo govorili, ds smo si priborili svobodo itd. Svoboda je sploh priljubljena frsaa in jo rabijo ljudje kar Uko. Tudi diktaturi natikajo ime "režim bode".
8V0-
IZ PRI MORJ A
s ~PIOSVET«
Dr. O. ReyaT*^^^^^^
Kako nastajajo vremenske spremembe
le novice:
Časopisi fašistični šs vedno pi šejo o zadnjem stentstu na finančne stražnike v Koprivišču, vendar ao poročila krajša, a tem bolj sovražna glede na Slovence. Časopisi poudarjajo, da ubijalci niso mogli tegs napada dolgo pri pravljatl, ampak da je bil atentat v eni uri sklenjen in tudi izvršen. Vročekrvnost teroristov da je taka. da so ob vsaki priliki pripravljeni, ubiti tega ali onega, če jih ga shičaj privede nasproti. To je dokaz — pravijo fa ¿isti — koliko teroristov je ns Primorskem. "Popoio di Trieste" zahteva ssto, nsj oblasti uvedejo po vsem Goriškem preiskave in končno vso dolino Soče očistijo, naj poberejo vse orožje med Iju dimi hi naj jih razorožijo. Res je več oddelkov milice Is Idrije, Tol mina in celo iz Istre odšlo na de želo, da preiskujejo ia plenijo morebitno orožje.
Francoski listi trdijo, da je bilo radi zadnjega atentata aretiranih doslej že nad 200 oseb v Pri morju.
Rimski proces/Spet odgoden — Italijanski listi so poročali, da bi se moral pred rimskim sodiščem pričeti proces proti dr. Sfiligo-ju, Jelinčiču in tovarišem z Goriškega prve dni decembra. Zdaj poročajo, da je bil proces odgoden, ker mora izjemno sodišče pred razpravljati o neki komunistični zaroti. Proces proti Slovencem pa se bo vršil ali tik pred prazniki ali pa takoj za Božičem.	* ^
Za proces se zelo zanimajo povsod. Upati je, da se ts proces ne bo končal tako krvsvo, kskor se je končal tržaški. To radi tega, ker je obsojanje tržaškegs procesa s strsnl vse Evrope ven darle moralo vplivati tudi ns I-talijo. S tržaškim procesom in bazoviško justlfikacijo je dokazala Italija, da je postala pod fa-škmom klasična dežela barbarstva — to je pribila Evropa. Ponoven tak proces bi to dejstvo le še potrdil in zbudil odvratnost de Italije v vseh poštenih Evrop-cih. ____
K najdbi umorjenca v Kose*
zah. — Poročali smo, da so našli v ponkkovalnici v Kosezsh moško truplo, ki je bilo vtsknjeno v vrečo ter je ležslo Že nad tri ted ne v vodi. Sprvs so mislili, ds grs za Kitajca, ker je imel Izrazite Učne kosti. Policije je poklicala dva kitajska krošnjarja, ki sts takoj Izjsvlls, ds umorjenec ni Kitsjec. Sklepala sta to po nogah, ki Je bfts v stopslu predolga ter po perilu, ker nosijo Kitajci v Evropi vedno le belo perilo ln trd ovratnik, umorjenec ps Je nosil pissno srajco. Policija Je kmalu nato dognala, kdo je umorjenec. Bil Je to 27-ktni Smail VpJ-nikovič iz Bosanske Dubioe, prekupčevalec stare obleke. Prišel Je 29. se prt. v Ljubljano, se nastanil v sobi pri Amerikancu ter odšel po poslih. Vrnil se v prenočišči nI več. Policija je tudi odkrila osebe, ki so bile nsssdnje z nJim skupaj ter Jti pod sumom aretirala. Gotovo Je, da je bil Vojnf-kovič oropan, ker Je imel bržkone precej denarja pri sobi, saj je prišel nskupovat stare obleke. Preiskava teče.
Automobikks »šareča.— Kamnosek Jeglič Rudolf in trgovec Hlebš Rudolf iz Kranja »ta napravila izlet na lov v tržlško o-kollco. Ko sts se popoldne vrfčs-la Z lova v avtomobilu, ki gs Je vodil Jeglič, ter sta prljn Ijaln do železniške proge pri Duplja*,
■WHfM
na mah počila desna sprednja in
..........desna zadnja pnevmatika, njtfiar
nastop ln te'trditve, Je avto paslral še progo in s* on-Sbudile tudi v Ino jstrsn proge zsrll v jsrek. Tri
zemstvu čudenje in smeh. Celo¡;emJe W«* ^L^Ík^' nnglrfki "Manchester Guardian" kn Urjfdob»	P«¡M;
pol«ni*»r» * *** trdi' M
je preveč zaktel. Kako Je govori-U o svobodi tiska v "tsjerodnlh" krajih, če nvpr. niti na Primorskem nftl v Južni Tirolski ne do-vnlik narodnih šol marveč so vse ljudske šole italijanske, če-todi prebivalstvo ne razume te-
Taka tiskovna
Tvorba depr^ij na tečsjai fronti V Članku "Splošna cirkulacija' vetrov v oSračju", se seznanimo s pojmom "tečajne fronte." Rečeno je, da je to minimum zračnega pritiska na 60* severne sli južne širine. Od subtrop-skegs maksima zračnega pritis ka sli maksima na konjiški* šl-Ljubljana, 1 dec. 1930. rinah' «rmk Proti S Primorskega d«„.v.jo ipjf j^t^U^
maksima. Srečata se torej tu dve «trobiš popolnoma nasprotnih obm&lj' Morski trak s juga je topel in dobro napojen s vkgo, zato povzroča visoka temperatura jsko izparivanje vode. Zrak t severa pa Je hladen in suh. Zaradi nizke temperature ne vsebuj« mnogo vlsflre. Obe zračni strujl imata torej različno temperaturo in različno nasičenost vlage. Mejo med obemastrujsma imenujemo diSkontinuiteJna ploskev, zato ker wri prehodu te meje fl« alkalni odnosi niso veš isti* niso kontlnualnl, ampak rasllčnl sli dkkonttbualnl. r	i
Tedaj nastane vprašanje, kaj se godi na tečajni fronti, ko trčita obe naspnoftnri strujl. Fizika nas uči, ds nestana na msji dveh gibajočih se medijev z različni* ml fftrikatnhni lastnostmi vedno vakvanje. Na pr. ob morju, kjer je obala plitva In peščene. Kadar ss vslovl gibljejo sa česa pihne preko take peščene obali in ka dar ss ti valovi sa Časa oseke oo-pet umaknejo, opeeimo, da J« peščena obal vakvita, podobna rasorani njivi, k ds so mnogo manjše. To Je dokaz, da je bila mejna ploskev med vodo ln peskom vslovita. Slično opssujemo v puščavah, kjer piha veter preko peščenih planjav. Tu nastanejo valovite dune sil peščene sipine. Tudi valovi na morju niso nič drugega kakor vslovita mejne ploskev med,vodno površi no morja In gibajočim ss srskom Kadar piha kaka tračna strujs preko sli ob drugi zračni strujl nastane tUdI tukaj mejna ploekev valovita, k da so ti valovi sa nas nevidni, ker Je tudi zrak za na« neviden. PitftfO spoanamo to valovito mejno plœkev po oblakih.
Večkrat opsaujemo ns nebo o blske, razporejene kakor Mhdi ns njivi. Dolg in ozek oblak, nate jasno, pot^m zopet stičen oblek in sopet j seno In ts vrstni red večkrat jvmoVljen. Obiski odgo vsrjsjo valovnim vrhovom. Jaso' prostori med njimi pe vslovnirr. dolinam. Ko se giblje ene zračne stroja preko spodnje, mejna ploekev valovita. Vslovi segsjo s svdftmi vrhovi v višine, kjer je temperatura nižja In kjei ss zato vodena para zgosti is stvori obisk. Te valovite mejni ploskve dveh sračnih stroj, ki jih sposnsmo po obkksh, so Is kre jevnegs pomena. Ogromnih va lov na tečajni fronti pa z enegi mests ne moremo opazovati. Sa; valovi so dolgi ksr po per tisot kilometrov. '
Tečajna fronta poteka torej velovlto. Predstavlja nam Jo Črt kano iz vlečena Črta na priloženi skki. Ker si moramo njen deent valovni del mklKI nad Crnhr morjem, kvi pa sad ftpenljo, sna še torej njena dolžina približne 3000 km. V območju vakvnegs vrha pihajo vetrovi iz Južnih smeri, v valovnem dolu pt severni vetrovi. Sklenjene kon oentrične črte nem predstevljejc tako svsns kobsre. to Je črte, k* vešejo kraje ktega zračnega pritiska. Na «podlagi njih opesimo da pada zračni pritisk od vsot strani proti nekemu središču, k je v našem primero nad Južtu š\««j*ko. Zračni pritisk ansšs U le 740 mm, vse naokoli ss ps ve ča, dokler ne doseže na primer nad Iskndom nekaj nad 770 mm To Je primer zrsčnsga pritkks ki mu prsvlmo "depresija" si "ciklon", ksr ponvnl k nAs pro ti središče potisnjen zračni pri tkk. oziroma kroženje vetrov prati središču. Nsromsfer Je « tem primeru, kakor pravimo, pa del.
V skki opesimo, ds Js sredlš če deprseije rsvno vrh vsk te čajne fronte. Južni vetrovi «o to 0 Io vlažni Zaradi tegs j« Južni srak mnogo lažji, kakor hladn la sebi severni srsk. Ko se U dv« «troji s relata, ss bodo lahki Juš ni vstrovi aovfpeli nad severos To se bo dogejeio predvsem ns podajam delu vakvnegs vrha Ni noši karti nekako na fronti od Ornega morja do Južne fvedske
vzpenjajoča ss fronta. DrugI del fronte, v našem primeru od južne Švedske do Španije, pa imenujemo pasivna vzpenjajoča ee fronta. Juini vetrovi tu niso u-smerjenl proti severnim, ampak pihajo mimo njih proti središču depresije. Normalno na nje pe pihajo severni vetrovi. In ker so te severne srečne ms se težje od južnih, bodo južne kpodrivsk ln <ivigak kvišku. Tudi tu se bodo južni vetrovi dvigali, vendar ne aktivno ampak pasivno. Odtod Je tudi njihovo ime.
Vidimo torej, da ss na vsej fronti južni vetrovi dvigajo sil ao dvignjeni nad severne. Ko dospejo v gotove višine, se ohlade.
ta, ki je v južnem sraku veíala
ka od Aljaske vsdolž Amerike,
Četrti ps je Groenlsndski masiv. Med temi štirimi venci se res
^tUre v splošnem rešena, gk-teren, odnosno* morje. Ko
pihajo severnovahodni tečajni vetrovi preko teh ravnin, trčijo na svojem potu ne Imenovana
PH W .e vodena par. r*orf¡
podriva minimum na desni str« ni sektorja. Ta |gm se nadalju-e v neskončnost. Za Evropo pri.l
in izloči v obliki oblakov in deš-ja. Na obeh frosftah prevladujejo torej dež in oblaki. Najbolj pa de-
tuj4 v ¡MLír=L'Ü:
in vadrievala vodeno tam i« «a 111 P^d Q»'°«nlandom, in ciklon,
'2Î^i1T1^ i« Ü kl se sbirs v blHUnl Islande. Za-zgostitvi prosu in se uporabi sa
sa do časi kretmts nove. rojstvo Krlstu*. kot oseba ma, je legenda spremenjena v <Wmo. Zgodovina ne vs o4Cri-
stusu in njegovem rojstvu ničesar, daai ve ss slehernega vla-dsrjs Rima. ki je tedsj vlsdal
šs mošs tedsnje dobe.
«f , V ftt •
Zapad ni svet Je aprejel božič kot rojatvo Kristusa prvič, ksr
tudi nsd Palestino, kekor tudi
gorovja, ki jih ne pus^e naprej. w ^^ vUuUrJ# in IBam<f„neJ. Pred gorovjem nakopičeni srak i» mora odteči predvsem proti jugu. Za temi gorovji nastane praznina, ki prftega vetrove s južnih *irin. Pred gorovjem ps nsstane maksimum tračnega tkka, ksr so tečajni vetrovi suhi ln težki. Na vsakem sektorju med dvema imenovanima-gortikima vencema najdemo ss kvi strani maksimum, ns desni strani pa minimum srečnega tkks. Zaradi novih prihajejočih ! tečajnih maa
je bU nscijo
novo segrevanje sraka. Zaradi tega postan« Jutnrsrak še lsžjl. Posledica je padec srečnega tlaka pri zemlji. Ker se ts skcija vrši nsjboij ob vrhu tlsks, do tu srsčnl tlak najbolj, padel in se bo polagoma večal vse naokoli.
Zračni tlak na karti je reduciran na morsko gladino. To se pravi, da bi tako kassli barometri, če bi bili vsi tik nad morsko gladi, no. Posamssne postaje pe imajc različno nadmorsko višino la če bi vssks poročala aračnl tisk i svojsgs krsjs, bi nsstils zmeša njavs, ker bi bilo trrt>a*tu rsču nati tudi s vsakokratnimi nadmorskimi višinami.
V splošnem potuje depresija od upada proti vzhodu. Ko Je še daleč na zapadu, recimo nsd A tlantsklm ocssnom, se bo pojavi la tskole: Vodena para se zgosti vendar prvi južni vetrovi ne vsebujejo Še toliko vode, da bi stvori! dež, ampak naetsnsjo It tenki in beli oblaki, podobni k* preni ali pkjčevlnl. T& oblak i-menujejo "cirrus". Ksdsr se lo-rej pojavijo Sllčni oblaki, Je to znsmenJe bližnjega skbega vre-mena. roiem so omsai vso no go-
_ i »i	. —..»■ m	-li .i ____
siejei m vemnejm. Tem ooiaKom
prsvlmo "nlmbus-l". Središče depresije Je tw.i>oslej mo pihali JUt ni, topli In oNnem vlažni vetrovi. Vreme Je bilo soparno. Ko i>r<«i<ie Še peelvns fronte, ps pri tlsnejo močni vetrovi od severo «Mil, ki pihajo sunkoviito ht e nergično ter dvigajo južne vetro ve kvtžku. Posledice tega Je ne nad na sgostltev vodnih hlspov v dal. Sek ko potknejo euhi tc^a j nI vetrovi topil vel proti vtKolu, ssvlada sopet lepo, Jssno vte-me.
Ves vsi tečajne fronte se res-leil na dva dok, na toplega in hladnega. Ker pihajo v valovnem hribu ježni topli vetrovi, pravi mo temu delu topli val. V vSkv-osm dolu tečajne froože po pregleduje hladni zrak, ki go ime-Mijemo hladni val. Bi vsakega valovnege hriba na-«tanH torej dsprsslja ali'ciklon. Tej depreeiA akdi druga forma !lja, ki je v konstrukciji popolno-me nasprotna depresiji. Središče te formacije tvori mekslmum srsčnegs pritiska, od tu pa po lema polagoma na vss strsnl. Tudi to sred Me obdajajo lsobare concentrično in ga Imenujemo lato anticiklon ali anildepreslja Kakor js razvidno k skice, bo ta nastal in se formiral v valovnih MIh tečajne fronte. V siklonu prihajajo vstrovi od vseh strsni proti njegovemu središču, v pro-ticiklonu pa bodo vetrovi pihali id središča proti vsem stranem. In sicer bodo v prednjem delu, na tesfvni fronti, pihali vetrovi s «everoega zapada v ta ciklon ter todo dvigali in lapodrivali Juto» /etrave. V zadnjem delu, na me-U prihajajočega novega ciklona,
be. Hlebš pa Je s gkvo zadel Šipo ter ei razreza) obraz ln roke. Hlahša so prepeljali domov v Kranj. Jeglič pa Je dobil tudi živčni šok (pretres) ter se branil reševalcem, da bi ee vrafl v Kranj, marveč Je ostal ksr v |>u pljah. Njegove poškodbe utegppe-jobštf
to Čtano dnevne v evropskih vremenskih poročilih, da je i ikndeki ciklon prodrl proti Evropi, odnos no da se groenlsndski mekeimam pomika preiti Evropi Nekateri vremenoslovcl, pred-vaem dunajski, mislijo, da so ta gorovja edini vzrok postanka d-kknov in anticiklonov. Nasprotno ae norveški vrsmonosluvcl sek ogrevajo ss tako s veno "valovno teorije",	I
A. Gardon
Ta del
*) aktivni fronti, po bodo plha-'I vetrovi s aevernegs vzhoda v lov ciklon. Točno po sredini en-Ueiklooo bo vkdsk tišina.
Tečajna fronU obstoje aemo k »tirih valov (štirih ciklonov in Mirih sntklkIonov,) To vak^v i ms svoj vzrok v ti morja In celine, odnoMe gor-•kih vencev. Proti severnemu te šaju A trk namreč od vseh koO' tlnentov štirje gorski vensL Pr-rl Js gorovje Ursl, ki Ima svoj podsljšek ns Novaji Zemlji In Krkjofa Nanaene. DrugI ie obrežno gorovje na skrsjnem vzhodu Sibirije, ns polotoku Cuč-kov Io os Kemčetkl. Tretji Je ve-imenujvmo aktivna nsc Skalnategs gorovja, ki pote-
Sezoiia voščil, daril, resolucij, presnih žf^pov, debelih glsv ln bunka. Vsega bo dovolj, naks tsrih stvari ludi preveč v teh dneh božičnih praznikov. Voščila Sleer nimajo tangentne vredno-atl kot n. pr. darik in kolikor niao praene besede, so Vtido» emocionalne veljave, Je velik ko^i^ek v čuvstveai revi človeka. Radi tega ao ss tudi tako globoko ukorenJh v sodal. no »drižbo., r
•
TI prazniki so stari kot je sta< ra človešluMlružba. V primltlv-nI družbi—ksr še dsnss velja pri primitivnih rodovih—Js ta prscnlk verjel zakonom či letni sssoni; primitivni človek Js i>rs«novel v tem letnem času ča sovno razliko: odhajanje dolge noči in prihajanje daljšega dneva. Za nj«a Je bil ta praznik velikega JnMMjM. najysčjaga iK>mena ismed vaeh praznikih, ker noč Je sa nJega pomenila ječo, temoteo, strahove: napade od strani »verln ln človeka in v severnih krojih povečanje mraza, po ve4 obli pa znižanje priložnosti ipri iskartju ŽlVsžs, u-dobnosti Md. Dsn pa Js IMS! rsvno nssprotsn pomen. Antropologije Js odkrik pri marslkats ram primitivnem rodu ta časovni prsznlk ts najvsčjegs. Voh* Uga pa so stsri nsrodl prazno-vali tudi druge letnike: spomlad (velika noč pri vernikih io prvi moj pri razredno zavednem de-kvstvu), poletje ln Josso, Possb-oo ladnja premika sta bik vte* ni zvezi s pol Jede» j st vonM M
Božič lil torej versksga isvo-rs, dssi so ss vsi prsoolkl primi, tlvnsga človsks vršili tudi s ver-nkiml obredi, kar |o razumljivo, upoštevajoč zgedovno. Podedo-vol ga Je rod od rodu, narod od narode, tn(ko Je zavladala kato* Ihika cerkev, je ta praznik adop-tirsls Io gs spremenile ta simbol Kristusovega roj stvs.
e - JpiV i
Prsznlk rojstva OdreŠenlke, po katerem človeštvo hrepeni že od pemtlvbke. In ker hrepeni po nJem, si ge Je tudi ustverik v svoji domišljiji, ustvarilo Odre-šeolke Io kgeade o nJem. Katoliške eerkev—kot vssks vara— je sgrsjens okrog legend, katere js spremenila v dogme In od še-
dolga stoletja pod doml-koteMške cerkve in drugič, ker Je Jezus obdan s lepimi kgendaml. Sin revnih startov, rojen v borni Štallci, modrijan ln učitelj ljudi v sgodnjih mlads-nižklh letih; sovrešafck raskoš-ja, razbrsdsnosti, oderuhov ln satiralosv; humanitarsc, tolaži-lec žalostnih ia tr^n^ih, ter povrhu še čododslaik ln končno pre-gsnjsn radi svojih dobrih lastnosti ia umorjen na križu. Re* krasna legendarna ossbaost, ki js bila po cerkvi proklamirene odrešonlkom. Katoliška esrkev bi ne bile nikdar uspela, ako bi bik sidak na drugačno osebnost —ao kakega Cesarja ali Reeke-follerja—saj ss še Bruee Barto-nu nt posrečil njegov babitski Kristusi Kaj Js katoliška oor-kev delak ln še tudi dok v imenu Kristuse, je seveda druga po-vest. i«	.v* t
e.
Vendar: Mir ljudem na ssm-Ijl * v . vsssk božične preaaike . . . Dolga Stoletja se ob tem času že roskgajo te lepe beeede, s ns svetu Je vedno manj miru ln čkveštvo Je pooook šo dosti veeekMK<bošlšdk .prosnikov kot todo * meša* Zsgotovits Evropi dovolj velikih poeodU in
nekaj mssscih bodo tekli
ktoki človeške in žlvoleke krvi,
nalili bi mesu drug drugemu,
pustošili pokrajine In ss
II kot šs nlkdor prej v
vi sgodovinl krščanskegs la po-
gonsksgo sveža, daai Je bila «od-
oda vojan nepojmljivo «oooaa.
Mir IJodsm na semlji *.. Oa ne
bo, ga oe more biti, dokkr bo
čkvek izkoriščal človeka, dokler
bo cerkev blafoeUvlJak merilao
orožje,, dokkr bo naalonalisem
huIskal narod proti narodu, do-
klor oe človeška družba na or-
ganlzira tako, ds bo bogastvo
služilo človeku iS ne čkvok bo-
gastvu. Dokler te sedajo ne
zgodi, ne meso biti miru ooasre-
! Jé» ne prtjeteljeklh odoešojev
med naredi, >k *> . c s
Vsssk boškns prasniks , . . Kdo si Jih ne žeU la kdo Jih svojemu bližnjemu ne želi T Ne eomo bošične preznlke, marveč fkher-ni dea v kis la v življenju po-somesnika. Upe želje, ki PS oookljo nobenega lašosffa ka, os oblečejo nikogar In mur ne dajo udobnega stanovanja, k vash krajev dešek in svste prihajajo glasovi o silni bsdi brezdokov in drugih revnih slojev, Kod por sto milijonov ljudi trpi resnega jKitrisnJItonJs In mnogo milijonov «oi tak lok» tično strada rodi bresposslnostl šlrom kapltallstlčnkta sveta. V noj bogatejši dešell na avetu, v Amerlld, kjer nI ndbenefe ekonomskega vzroka, se nahaja nad trideset milijonov ljudi v V* manjkanju radi te kapitalista ne kuge Nadaljnjih petdeset milijonov ljudi pa tre nstfbtovo. stl v obrat. A craay-qullt clvill-zstlon Indssd. Kljub tamo: srečnejša bodočnost, več pltve-ga brststvs in človekoljubja ter iH,p«,inejAega življenja titira-nim In vsem, ki hrepeni po * hjem.
Prireditev Ida v** radkpoeteje €%ka| Rsdlopostajg WC-FL, last Cikaške delavsko fOde rsdje, nsznsnjs veliko priredi-tov, ki ae bo vršile II. februar Js v Csrmen's Hslll. Sodilo-vsle bodo vse delsvske unije V Chlragu In doblčik te bo pora-
MOS VIT!
Leonhard Frank:
Vojna
(Prevedel Mile Klopči*)
je fotov denar. Vaši sorodniki |n xnanci ai kahle* nami fcnpij* lala, ali kar najbolj potreba jejo, ako Imajo color denar M roki katera prejmejo »rad božičem pomenijo sanje dvojne vrednost.
omefoie, da vaako pfžfljatev odpravimo v najkrajftem ftftm In #o najbolj
Tlaaia naših aadovoljnih odjemalcev ja pajbaljšt dokas o nail vtorni in varni postrežbi.	»
Imejte v vidika tudi božllni Iriet v staro kknnoyino, s imjbeijšbai parniki In a sodelovanjem najboljših kkdknih voditeljev. Že i vas pojasnila ss okrnita na i
CHICAGO, ILL-
ieee blue island ate.
Tiska vabila sa veselice in shode, vidtniee, časnike, knjige, koledarje, letake itd. t slovenskem, hrvatskem, slovaškem, češkem, nemškem,
angleškem jeziku in drugih
VODSTVO TISKARNE AP8URA NA ČLANSTVO SLNiU. DA TBKOVINK NAROČA V SVOJI USKAftNI
, , .	1	.'	v
Vsa pojasnila daje vodstvo tiskarna. Cena masne, nnijsko dalo prva vrste.
tam sb dobe ma fceuo tudi vsa u8tmkna pojasnila