PROLETAREC JE DELAVSKI LIST ZA MISLECE ClTATEUE PROLETAREC Glasilo Jugoslovanske Socialistične Zveze in Prosvetne Matice OFFICIAL ORGAN OF J. S. F. AND ITS EDUCATIONAL BUREAU ST. —NO. 2157 F-at*r» SUBSCRIPTION RATES: United States: One Year $3 00; Six Months $1.79; Three Months $1.00. Foreign Countries. One Year $3 90; Six Months $2.00. PROLETAREC 2301 S. Lawndale Avenue CHICAGO 2S, ILL. Telephone: ROckwell 2-2864 Platforme demokratske in republikanske stranke nise se nikoli nič pomenile. Kaj vse so nam obetali lanskega novembra! Obe stari stranki sta imeli liberalno "platformo" in Truman pa še posebno, v strahu za glasove pred Henry jem Wallaceom. Čim so bile volitve končane, je šel Truman takoj na počitnice, enako vsi drugi prvaki njegove stranke in isto so storili "utrujeni" republikanci z Deweyjem na čelu. Leto je bilo končano, novi zvezni kongres se je sešel in vse kar je dozdaj storil je bilo to, da je povišal Trumanu plačo za okrog $100,000 na leto, sebi pa so jo poslanci in senatorji zvišali j že prej in si prilično dodali tudi za posebne stroške. Obljublja ne civilne pravice, ki bi bile jamčene vsem državljanom, neglede na polt ali vero, so padle v vodo kakor še po vsakih volitvah. Republikanci, ki so se zanje še celo bolj drli kakor pa Trumanovi ljudje, so potegnili z demokrati iz južnih drŽav, a tudi Trumanovi demokrati so se za uveljavljen je omenjene točke v svoji platformi tako klavrno potegovali, kot da jim je vseeno kako boj izide. Predsednik pa se je solnčil v Key Westu v Floridi in ko so ga reporter j i slikali z balonskega zračnega letala — njega in njegovo družbo — jim je slike Truma nov tajnik RoflS uničil. Iz tega je nastala govorica, da bi bile tiste slike zelo zanimive, ako bi kdaj zagledale "luč sveta". Predsednik Truman bi bil kajne lahko počival v Washington«, tu pa tam pa pritisnil na svoje ljudi, in na republikance ter diksikrate, da obljuba dolg dela — torej jo je trebe izpolniti. Ps jk le itdkcrfiko zagodrnjal, ko so gs rfepdrterji vprsšali o tem, s kelr on nI Roosevelt, ki se je potegnil za vsako stvar z vso svojo umsko silo, sko je v ksk svoj načrt veroval, bo torej Trumanov "fair deal" le fraza, ki je ostala od lanske kampanje. Velike reve pa so tisti voditelji i^nij, ki so zapr$vili stotisoče članskega denarja v agitaciji za izvolitev Trumana in poslancev ter senatorjev njegove stranke, sedaj so ps na cedilu. Takoj po volitvah so pripovedovali, kako zelo je bil obsojen zadnji kongres, v katerem so imeli republikanci večino, in kako je ljudstvo v volitvah zahtevalo takojšnjo odpravo protiunijske postave (Taft-Hartley act), kako je za nadaljevanje stanovanske kontrole itd. Sedaj vidijo pred svojimi očmi, da so se opijanili demokratske zmage — namreč vidijo le, ako so se streznili. Ce pa se še niso, bodo kar v naprej metali članski denar v kampanjah zs kandi-date, ki so "delavski prijatdji" en mesec aH dva pred volitvami, po zmagi pa spet služijo privatnim interesom. Frank Zaitz: Po 85 Letih Prve Mednarodne Delavske Svetovne Zveze F*očetek modernega delavske-1 naletela na nepremagljive teža-ga gibanja ne sega niti stoletje ve tudi med delavstvom samim, nazaj. Razbrstelo se je šele pred in 1. 1876, po dvanajstih letih dobrimi osem desetletji — nastajalo je, se dvigalo in v medsebojnih prepirih znova propadalo. Ter vstalo pod eno ali drugo obstoja, je razpadla. Največe boje je imela s takratnimi ekstremisti (anarhisti in sindikalisti) pod vodstvom Bakunina in drugih. Ti notranji firmo v raznih deželah z novim boji in ponesrečeni ter nepre- Zveze in pakti za mir, ah zo Pred desetimi leti (1938) je bil ns sestanku S Hitlerjem an-gleški premier Neville Chsmberlsin in ko se fe vrnil iz Mona-kovega, je Angliji sporočil: "Podpisali smo pskt, fct nam zagotavlja mir v 'našem času'." Leto pozneje je nastala drugs svetovna vojna. L. 1939 je podpisal pakt 20-lefnega prijateljstva in mirnega sožitja Hitler z Molotovom — namreč z vso sovjetsko vlado. Dve leti pozneje je Hitler v to "prijateljsko" državo vpirizoril največjo in nsjsilnejšo invazijo v svoji karieri. V vsej sgodoVhu svete ni bilo večje in mogočnejše. Predsednik Wilson je ns "mirovni" konferenci v Versa ju kovsl vse sorte pakte zs mir. Odločevali ps so militarist in im-perialisti in tako skovsli take mirovne pogodbe, ki so postale gnezdo za gojitev druge svetovne vojne. Za njim je predsednik Roosevelt zasnoval novo mednarodno orgsnizscijo — zvana Združeni narodi — in bil je prepričan, da se ma bo načrt obnesel dočim se Wilson ni. Zs ta načrt se je navdušil tudi pokojni Wendell Willkie. Bil je leta 1940 kandidat republikanske stranke za predsednika Zed. držav in po porazu'pa se )e še bolj navduiil zs Rooseveltov pro-grsm, Šel ns potovanje po svetu, vltevli po sovjetskih krsjih in nspissl knjigo o enem svetu. Slične ture je pod vzel Henry Walifc* Namesto enega sveta smo dobili sedsj z atlantskim paktom dvs. Prosto po Lincolnu povedano — svet, razdeljen na dvoje, oba dels naperjena drug proti drugemu, ne more obstojati. In res ne more. A namesto da bi Iskali pot v en svet, ki Je v sedanji tehnični znanosti postal silno majhen, se ga bolj in bolj deli v sovražne si tabore. bnsmo Marshallov plan, ki je zamišljen s stsliščs borbe proti drugeaau (sovjetskemu) taboru. Nato smo dobili zvezo zapadno-evropskih držav z Anglijo na čelu. Pet vlad je ssstopsnih v nji: Velike fcritsnijs, Frsncija, Belgija, Niz6zemska in Luksemburška. NjiMovl ministri zunanjih zadev so imeli v Londdnu dolgo tajno konferenco, o kateri je v glavnem znan le sklef>, ftt ps rSSne skrivne določbe. Javen sklep Je, da si teh pet držav svojb oboroženo moč organizira vso po enem ntodelu. V vsfch armadah in mornaricah naj bodo vežbanja^ enaka, orožje enako in dim bi potreba nanssla, pridejo vse pod enotno poveljstvo. Ta določba je bila sprejeta ie prej. Tp države imajo v načrtu zgraditi mogočno armado — toda z anltrfiko pomočjo Zed driave naj dajo V ta namen najmanj dve milijardi dolsrjev, deloma v obliki orožja th municije, deloma v gotovini, b katero bodo te zapadnoevtopske zaveznice lahko syoje munlcijske tovarne obratovsle ns ameriške stroške. Naša vlada jim je vso to zaželieno pomoč že obljubila dolgo prej predno se je pričela njihova Aa j na konferenca v Londonu. zamahom. V drugih pa je bilo potlačeno in se je moglo komaj le še podtalno vzdrževati. V jeseni 1. 1864 je bila na konferenci v Sent Martins-Holle ustanovljena prva delavska in-ternacionala pod imenom "Mednarodna delavska družba". Svoj sedež je imela v Londonu. V njenem začasnem generalnem svetu, ki se je zbral na posvetovanje dne 5. oktobra imenovanega leta, je bilo 31 Angležev, 10 Nemcev, 9 Francozov, 6 Italijanov, 2 Švicarja in 2 Poljaka skupaj 60 članov. Karl Marx je bil duša gibanja za organiziranje prve delavske internacio-nale. Na prvi konferenci so udele-ženci zbrali nekaj nad $20 za začetne stroške. V prvem letu se je nabralo za pokritje njenih izdatkov in za njeno propagando približno $140. (Takrat je bila nakupna moč dolarja sicer najmanj trikrat višja kakor danes, a vzlic temu se je pričelo medr narodno delavsko gibanje — kar se denarja tiče, z malenkostno vsoto.) Prva internacionala se je morala boriti ne le z vladajočimi reakcionarnimi silami, ampak je mišljeni eksperimenti^nji pridruženih skupin so jo Sčrpali in ji ugonobili njeno življensko silo. Anarhistična Internacionala je pod Bakuninovim vodstvom trajala od 1. 1872 do 1881. Do 1. 1889 ni bilo Internacionale, dasi so bili narejeni mnogi poskusi, da se jo ustanovi. Prva internacionala je izvršila važno zgodovinsko funkcijo — ustvarila je temelj mednarodni delavski organizaciji in pripravila tla za ustanovitev nove, popolnejše Internacionale. Druga Internacionala. Druga Internacianala je bila ustanovljena* 1. 1889, ki se je razvila v mogočno mednarodno enoto. Kakor v prvi, so se tudi v tej pojavljali mnogi notranji boji med skupinami nasprotujočih si tendenc, posebno glede taktike. Svoje kongrese je obdr-žavala vsaka tri leta do 1. 1914. Pripravljala se je, da 1. 1914 proslavi z velikimi manifestacijami petdesetletnico ustanovite prve Internacionale, in ob enem bi imela imenovanega leta na Dunaju svoj kongres; izbruh prve svetovne vojne ga je onemogočil. Med vojno so se vršile socialistične konference in več mednarodnih sestankov, ali vojni toki so se zajedli v mednarodno delavsko gibanje tako zelo, da so mu vzeli odporno moč. Vodilna stranka v drugi Internacioha-li je bila nerhška. kajti pred vojno je bil nemški proletariat strokovno i(i politično najboljše organiziran. Imel je mnogo velikih listov ter revij. Prednjačil je v socialistični literaturi. Imel je številne znanstvenike in teoretike, ki so izpopolnjevali celoto. Po medvojnih in povojnih krizah je nemško delavsko gibanje zopet postalo v mednarodnem gibanju jako vplivno. Poskus levičarjev bil neuspešen Po vojni oziroma že med vojno, je vodstvo ostankov druge Internacionale prešlo v roke angleške delavske stranke • stranke socialistične levice pa so bile združene v "Delovni uniji socialističnih strank" s sedežem na Dunaju. Nekatere socialistične stranke so bile tedaj izven vsake internacionale. Delavska in Socialistična Internacionala. t s , Delavska in socialistična internacionala (Labor and Socialist International) je bila ustanovljena meseca maja 1923 na kongresu v Hamburgu, Nemčija. Udeležili so se ga zastopniki strank prejšnje druge internacionale, Dunajske delovne zajednice socialističnih strank, zastopniki strank, ki so bile dotedaj izven PISMO RAZPECEVALCEM IN NAROČNIKOM AMERIŠKEGA DRUŽINSKEGA KOLEDARJA Iz našega urada smo poslali razpečevalcem Ameriškega družinskega koledarja sledeče pismo: Cenjeni: Ameriški družinski koledar sedal razpošiljamo. Nam je silno žal, da so nastale tolikšrie zamude, a smo jih vam prerokovali v naprej čim smo izprevedeli, da Se nam naš prvo'ni načrt ne bo posrečil. Nismo dobili gradiva ob času ne od vseh tukajšnjih naših SOtrudnlkov, ne iz starega kraja. Vrh tega smo imeli v upravništvu v dobrih treh letih precej sprememb v osebju, in zastalo je delo tudi drugje. V tiskarni se je uredniku delo jako povečalo zastran peine tikanja slovenskih stavcev. Vsled tega mora urednik potrošiti po precej ur časa ha teden več s potovanjem sem in *ja in tako zastane razno tfrugo delo. LETOgNU KOLEDAR JE BIL V TEH OKOLftfINAH 1'REUkEJKN, da ni več koledar na način kakor prejšnji, temveč knjiga od prve strani pa do koledarskih mesecev, ki se pa prlčno In končajo šele na koncu te knjige. Gotovo vam bo ta sprememba ugajala. Gradivo je prvovrstno— o tem ni nobenega dvoma. Zal nam je, ker je ta zamuda napravila našim zastopnikom toliko nejevolje — a verjemite, da ga je tudi nam. Zato nanje sedaj še posebno apeliramo, d-j naj upoštevajo te naše težave ter nam pdtitagajo pri tem najvažnejšem delu — pri razprodaji te knjige. . Ameriški družinski koledar je zadnja napredna publikacija te vrste med ameriškimi Slovenci. Od vas in od sotrudnikov odvisl, ako jo še hočemo tibrahiti. Hil Hi udarec za našo napredno javnost, ako hi se to zgodilo. Zlito upamo, da boste vzlic nejevolji pomagali in delo bo izvršeno tako, da bo v ktirfct stvari, katero ta knjiga Kas'opa. Ako le mogoče, ko vam poslane izvode razprodaste — in ako jih bi še kaj potrebovali pišite ponje. Iskrena hvala za sodelovanje in zanašamo se na vas, da boste vzlic vsem teškočam tudi letos izvršili to delo kakor ste ga še vselej doslej. Za upravništvo, CLARENCE ZAITZ Za uredništvo in tajništvo, FRANK ZAITZ ?no ali druge internacionale, zastopniki mednarodnih Unij (amsterdamska strokovna Internacionala) in nekaj bratskih delegatov. Udeležili so se ga zastopniki triinštiridesetih strank iz triintridesetih držav. Stranke, pripadajoče delavski in socialistični Internacionali, so imele takrat nad sedem miljonov članov. Njen glavni stan je bil v Londonu; na Dunaju je imel po-drutni urad. Delavska socialistična Internacionala je dala pridruženim strankam mnogo več avtonomije kakor pa moskovska Internacionala, ki je zahtevala od pridruženih strank, da se ravnajo natančno po navodilih iz centralnega urada. Nekatere stranke v delavski socialistični internacionali so bile zelo zmerne v taktiki, medtem ko so bile druge ekstremne. Slednje je vodila dunajska skupina pod vodstvom dr. Adlerja. Pred namburškim kongresom 1. 1923 je dunajska Delovna unija socialističnih strank podvzela korake za ustanovitev skupne internacionale, ki bi vključevala tudi komunistično internacionalo. Prišlo je sicer do konference med zastopniki vseh treh skupin (dunajske, londonske in moskovske), ki se vršila v Nemčiji, a do sporazuma ni prišlo. Drugi kongres Delavske socialistične Internacionale se je vršil meseca avgusta 1. 1925 v Marseillesu, Francija. Ameriško socialistično stranko so zastopali na tem kongresu Morris Hill-quit, V. L. Berger, James Mau-rer, Geo. E. Roewer in Jacob Panken. Stranke, ki so se ga udeležile, so dobile pri volitvah v letu 1924 ali leto prej nad 25,000,000 glasov. V parlamentih štiriindvajsetih držav je bilo 1022 socialističnih poslancev. Nad tri sto dnevnikov in stotine tednii kov, mesečnikov in revij je propagiralo socialistično misel in vzgagjalo delavstvo v borbi 'proti obstoječemu ekonomskemu redu. k Kongres leta 1925 se je pečal z raznimi problemi, pred vsem z boji za izboljšanje delavskih razmer v raznih deželedi, o mirovnih akcijah, s kolonijalniml vprašanji, z odnošaji na Balkanu, v Baltiških deželah, na Kitajskem itd. Obsodil je fašizem in vsako drugo gibanje, ki stremi s silo in terorjem uveljaviti svojo moč. Izrekel se je za priznanje sovjetske Rusije in sklenil nadaljevati z bojem proti imperialističnim nakanam za izoliranje Rusije. Le Rusija, ki bo ? na enakovredni stopinji v mednarodni diplomaciji in sprejeta v družbo narodov, bo lahko Nadaljevanje na 4. strani V^jWiWSVAV.WW.'.VA Tole mi ne gre v glavo? Ko je bila končana, so podali izjavo, v kateri prisegajo, da so zborovali in sklepali v interesu miru. Mir pa je mogoč le — so rekli, ako si pripravljen, da ga braniš. Torej pripravljen na vojno. Uradno besedilo atlantskega pakta je bilo objavljeno 18. marca. Državni tajnik Dean Acheson je istega dne po radiu vsemu svetu izjavil, da edini namen te atlantske vojaške zveze je zavarovati mir. Mir kajpada z našo in zavezniško bojno silo. Enako oziroma slično izjavo je podal v angleškem parlamentu Ernest Bevin. Razlagal je, da se za mir svet ne more zanašati na organizacijo Združenih narodov, kakor se ni mogel na pokojno ligo narodov. Torej velja le vojaško združenje tistih držav, ki imajo enake interese in sorodno ideologijo, da se tako zavarujejo proti nasprotni zvezi ter njeni ideologiji. Ako bi se šlo zapadnemu bloku za mir, ne bi na tako smešen način odbili Stalinove ponudbe za sestanek s Trumanom. Zapadnemu bloku se gre za ohranitev kapitalizma in sovjetskemu pa raširati svojo ideologijo — namreč ustanoviti komunistične vlade, ali saj take vlade, ki ne bodo cikale v Washington temveč v Moskvo. Atlantski pakt je predvsem delo ameriških in angleških vojnih poveljnikov. Civilni diplomati so sestavili le razne lega-listične točke — a generali in admirali pa govore med štirimi stenami — ne za mir pač pa kako zmagati v vojni. Militadsti so že iz svojih šol naučeni misliti neprestano na vojno in kako zmagati v nji. Vnanja politika, ki bi stremela ustvariti po svetu zaupanje v drug drugega ter ustvarjati vzajemnost— to bi res bila politika za mir, toda generali in sdmirsli je ne pozna-jo. Oni mislijo v vojnih terminih, brodsrijo po zemljevidih v iskanju strategičnih točk in zshtevsjo od svojih vlad vedno večje izdatke za oboroževanje in zs splošno priprsvijenje ns vojno. Neki visok ameriški vrhovni poveljnik je časnikarjem v pri- vatnem intervjuvu dejal, da nas bi Rusija ne mogla napasti tudi ako bi hotela. Ta general je r^avzočim časnikarjem zabičil, da njegovega imena ne smejo rabiti v listih in ne v radiu. A zagotovil jim je, da po njegovem mnenju Rusija Zed. držav ne more napasti, ker nima za to potrebne mornarice in ne drugih pripomočkov. Zed. države pa Sovjetsko unijo lahko napadejo, ker imajo baze vseokrog nje. ** Naravno, da v Moskvi to neprenehoma ugotavljajo in pri tem vodijo propagando proti zapadnim silam. Dolže jih, da hočejo vojno dočim so njihova ljudstva za mir. Iz zgodovine točno vemo, da vojne zveze — pa naj bodo na eni ali drugi strani, niso nikoli sklepane v varstvo miru pač v interesu enega bloka v škodo drugemu. Razlika je le, da so ene obrambnega značaja, druge pa v namenu uveljaviti svojo voljo. V Moskvi so trdno prepričani, da je atlantski pakt nadaljevanje Trumanove doktrine in da je njegov drugi tmeljni namen uveljaviti anglo-ameriško nadvlado nad svetom. Vsekako — naj rečeta Bevin in Acheson, ter francoski Shuman kar hočejo — novo oboroževanje je v histeričnem zamahu, proračuni za "obrambo" se dvigajo v nadaljne milijarde in organizacija Združenih narodov pa to početje gleda in se spominja nesrečne smrti svoje prednice. ♦ Sicer Je še čas, da svet krene na pota miru. Toda v ta nsmen bi potreboval kakega Franklins D. Roosevelta, in ps Oandhije, Debse, Wtlsone, poleg pa parlamente, v Ijaterih bi prevladovali pristaši miru. ne pa zastopniki oljnih ln raznih drugih monopolističnih interesov. } Morda pa sc še dobi kdo, ki bo prižgal svetovno bakljo miru predno zagrme atomske bombe . . . Generalni tajnik Združenih nalrodov Trygve Lie je obljnbil katoliškim deželam, da bo njegova organizacija (ZN) preiskala zadevo ogrskega kardinala Mindszentyja, ki je bil obsojen v dosmrtni zapor. Ogrska ni članica ZN. Toda Francija in Nizozemska sta. Obe koljete domačine v njunih kolonijah, ki zahtevajo svobodo in so ae že med vojno oklicale za republike. Francoska armada Jih mori v Indokini. Nizozemska v Indoneziji. Čemu organizacija združenih narodov kaj ne stori v obrambo svobodščin teh ljudstev, ki zahtevajo svobodo, na-npfctrto da Se gnjavi z usodo enega kardinala, to mi nikakor ne gre V glavo. PRIPOVEDNI DEL Miško Kranjec: Fara Svetega Ivana ROMAN Magdič o vsem ni nič vedel, nič slutil, dokler... Dokler ni izvedel strašne resnice. Pri spovedi mu je Lenčka na njegovo zahtevo izdala An-drejčka. Magdič je bil prepaden •n ves obupan. Razjokal se je v svojem obupu ... Spomladi je Lenčka rodila, poleti pa je Andrej ko pel novo mašo, ne da bi vedel, da je — oče. Lenčka ni dovolila, da bi mu Magdič sporočil. A na novo mašo svojega prijatelja ni šel. Ni mogel... Odtlej je podpiral LenČko z denarjem, ne da bi kdo sploh slutil. Zakaj po tej nesreči sta se Lenčka in Magdič čutila povezana, vsaj kot prijatelja. Mnogo sta mislila drug na drugega. Potem se je Magdič predramil, zakaj župnik je rekel: "Ne, to ne gre. Ta greh bomo zatrli, vam rečem! V vsaki fari, bogu bodi potoženo, se zgodi kak primer, ampak devet nezakonskih otrok imeti v svoji fari, pomeni, da je duhovnik nemaren, len ..." "So fare, kjer ni mnogo bolje," je dejal kaplan. "Da," je pritrdil župnik, "ki pa nama morajo biti za svarilo, kako ne sme biti, ne pa, da bi se s tem opravičevala! Rajši se zgledujva po tistih, kjer ni niti enega!" "Ne opravičujem se," je sklonil kaplan glavo. "Ampak, tam imajo drugo... belo kugo. Ljudje pa so prav taki. Saj ne re-njeno roko v svoji, pa si Želel,'j čem, v sramoto si štejem to res- (Nadaljevanje.) "Prihaja redno, mesečno k spovedi." "Pa? Ali ste jo izprašali?" "Sem." "No, in? Je priznala?" Kaplan je rahlo prikimal in komaj dahnil "je". Župnik pa je planil: "In kdo je? Da. ga primem za uhelj. Njega in njo!" Kaplan se je zdaj zagledal naravnost v njegove oči: "To je vendar spoved." 2upnik se je najprej hotel razsrditi, nato pa je počasi sklonil glavo, nekaj mrmral in se zamislil. A kaplanu je ta čas preblisnilo spomin ... za poldrugo leto nazaj... Frasova Lenčka ... Bila je čudno dekletce, še otrok, ko jo je Magdič spoznal. Nič ženskega, nič poltenega ni imela na sebi. Pri nauku je negibno, nekam tuje sedela med drugimi dekleti. Imela je čudne, velike, mirne oči, zdelo se je, da nikdar ne trene z njimi. Bile so tako lepo sinje. Te oči so se vselej uprle vanj in vanj uprte ostale do kraja nauka in ga... vznemirjale. Ko je odhajala, se je zdelo, da se ne more ločiti od njega. f Te oči so ga vedno spremljale. Čutil je, da misli na te oči, da jih kliče v svoje samotno mlado življenje. Ves obupan je taval in se zatekal v molitev. Toda tudi v molitvi so žarele pred njim. Postale so tako rekoč del njega samega. Nekoč je obdržal da bi je nikdar ne izpustil. Nikdar v življenju ni ljubil, ker je hotel biti duhovnik. V gimnaziji se je bal žensk. A kakor nalašč so ga njih prikazni vedno preganjale. Pa je le zmagoval. — To zdaj je bila strašna ljubezen. Toda za to ljubezen ni bilo nikake poti. Ljubezen se mora prej ali slej končati s poroko, s skupnim življenjem. On pa tja ne more, ne sme ... In potem je prišel njegov edini prijatelj Andrej ko. Fant si je bil najprej izbral posvetni poklic in odšel na univerzo v Ljubljano. Zaradi revščine pa je moral pustiti študij in stopiti v službo. Po treh letih je razočaran pobegnil y bogoslovje v Mariboru. Lani, pred zadnjim letnikom, je prišel k Magdiču na počitnice. Magdič ga je bil nad vse vesel. Ker tudi sam zaradi počitnic ni imel šole, sta hodila na sprehode po fari. In v teh počitnicah se je Andrejko spoznal z Lenčko. Imel je dovolj časa, da je lahko lazil po samotnih klancih tudi tedaj, ko Magdič ni utegnil. In v enem teh klancev, skoraj uro daleč, je bil Frasov oče viničar. Tam je bilo malo obljudenih hiš, nedaleč pa lep bukov gozd. nico. Toda poleg pridig, karanj, poučevanja ne poznam drugih pripomočkov..." ' "Nisem vam očital nemarnosti," je rekel župnik. "Vidim vaš napor, vašo vnetost, saj tudi mene zadene, tudi mene. Ali z božjo pomočjo morava vse to popraviti. Nočem, da bi moj obračun pred gospodom bogom bil pre težak, ko me pokliče k sebi in me bo vprašal, kako sem mu pasel njegove ovce." Magdič ni nikdar dvomil o globoki, daai nekoliko preprosti vernosti svojega župnika. Pa vendar se mu je zdelo v vsem nekaj nelepega in bilo mu je mučno prav tedaj, kadar je župnik govoril najbolj iskreno. Saj sta verjela v istega boga, istemu bogu sta služila in vendar se je Magdiču zdelo, da se ta njun bog v nečem loči. Zadravčev se mu je zdel tako rekoč "kmečki", skoraj telesen, ki je zmožen celo navadne človeške Zadravčeve jeze; tega njegovega boga, podedovanega po materi in prav tako preprostega, štiriletno bogoslovje ni moglo prav nič spremeniti. Nekaj okorelega je bilo v tem župnikovem pojmovanju in kadar je že ntnesel pogovor na te stvari, je Magdič obmolknil, £eeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeaeeeeeeeeeaeeeeeeeeeeeeeeg ^| jLL e e • a a a a a • e e a • e e a e • a e e e • e e PRISTOPAJTE K SLOVENSKI NARODNI PODPORNI JEDNOTI USTANAVLJAJTE NOVA DRUŠTVA. DESET CLANOV(IC) JE TREBA ZA NOVO DRUŠTVO NAROČITE SI DNEVNIK PROSI VETA 66 Narečni*« sa Zdrašaaa driave (isvvemtJ Ckleaga) la M.H na lete; 94.H aa »el leta; $S.M aa ftetrt leta; aa Ckleaga te Cook Ca., $9.5$ ss eele lete; 94.79 sa pel late; sa teeaeaistve $11. Naslov sa list in ta|niitvo |t: 2657 SOUTH LAWNDALE AVENUE CHICAGO 23, ILLINOIS $eeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeee e o « a a a a a • o o a a o a e a o a o a t o a a a a o a a o a a 0 a o a o o • a a o a a o a a o o o o eeeeeeeeeeeeeeeeeeee ker je vedel, da bi sicer prišlo do prerekanja. Zadravec pa ni opazil tega umika tako, kakršen je bil, marveč je bil prepričan, da je mladega človeka prepričal s silo svojih dokazov. Prešla sta na spovedi. "Primerjal sem jih s številom lanskega leta in vidim, da jih je za tri sto dva in šestdeset, obhajil pa za pet sto sedemnajst več." "Tako bomo le napredovali?" je dejal žugnik in pokukal številko. "Vsaj to mi je v majhno tolažbo pri vsej žalostni podobi naše fare. — Ali je šefcaj?" "Poroke. Teh je troje manj. A to ni nič posebnega. Število po-, rok, kakor sem videl, se zelo menjava. Prišel sem celo do tega, da so zelo v zvezi z letino. Ko je pred leti, da povem primer, toča vsekla vinograje, sadovnjake in seveda tudi*polja, ne jeseni ne k pustu ni bilo porok razen nekaj nujnih. — Drugih pomembnejših stvari ni," je zaključil Magdič, se iztegnil in si prižgal cigareto. 2upnik je kimal, zamišljen v neko stvar, nakar je dejal: "Dobro, dragi brat. Zdaj pa preidiva na tiste stvari, ki jih ni v statistiki, a so vendar pomembne. Ta statistika mi je mnogo povedala, a vsega, življenja ni mogoče spraviti v številke. — To so razni vplivi, tuje, nam sovražne ideje, ki bogu bodi potoženo, prihajajo med ljudi; potem nekateri zasebniki, njih vedenje; dalje učiteljstvo. — Kakšen vtis imate, tako v celoti, o naši fari, ali čutite, da se je stanje poslabšalo od lanskega leta, ali je v splošnem ostalo, kakor je bilo?" Magdič je premišljal, nato pa dejal: "Občutek imam, da se ni poslabšalo. Vsaj vidpo ne. So sicer razlike, a te so prehodnega značaja. In naposled, v takem času živimo." Župnik je kimal. 'Ali ate morda opazili širjenje brezbožnih, nam sovražnih idej, ko je ves svet tako razvnet? Na primer komunizma? Ali so ljudje morda hladnejši do vere? Ali kaj kritizirajo? Recimo svoje duhovnike?" "Ne morem reči," je dejal Magdič, " da bi pri Svetem Ivanu bili kaki znaki česa nevarnega. Bojim pa se, da bo vojna, ako se bo navlekla, slabo vplivala na ljudi. Fantje mnogo odhajajo na vojaške vaje, kar je v nekem pogledu slabo zanje. Potem spet to, da mnogi ljudje pričakujejo nekakih sprememb na svetu, nekateri kar naravnost revolucije. Zdaj vse to še *1T tako očitno, če se bo pa vojna naprej razpletala, se bo stopnjevalo. Vojna prinaša samo demora-lizacijo, in ljudje bodo morali sprevideti, da je mir mogoč le v Kristovem imenu." "Da," je pritrjeval Zadravec in se zamišljal. "Izkazalo se je, da mir po oni vojni ni bil pravi mir. Državniki so delali brez boga, pa so napravili usodne napake. Mi smo že takrat vedeli, da bi ne smeli razbiti Avstrije. Veste, Avstrija ni bila nikako naključje, marveč zgodovinski pojav in nujnost, ki bi danes, preurejena v federativno obliko, kot katoliška trdno stala v srcu Evrope in kljubovala vsem nevarnostim. Ne, veste, ti načrti niko bili slabi, dasi so žal propadli. Susteršič je videl vse to in tudi mi smo videli. Izkazalo se je, kako mučne boje je katoliška cerkev morala bojevati s pravoslavnimi Srbi." Magdič je poznal politično mišljenje svojega župnika. Čeprav ga ni mnogo razkazoval, je župnik kdaj pa kdaj le privlekel na dan svoje stare, zaprašene, po rajnki Avstriji dehteče koncepte in zraven svoje recepte, po katerih bi bilo mogoče ozdraviti svet, ako bi bil tak, kakor si ga je on predstavljal v svoji preprostosti. Ta njegov propadli koncept je bil po njegovem mnenju edini, ki bi "v zvezi s katoliško Poljsko in s pomočjo drugih držav" ne le zadržal naval komunizma, ampak "ga tudi potolkel in iztrebil." Tako pa ae bo, je vedno trdil, zgodilo narobe. Cehi, je vedno trdil, "veste, so husiti. Nič čudnega ne bo, če bodo nekega dne odprli boljše-vikom vrata v Evropo. Cehi so najbolj ' samopašen narod na svetu." (Dalje prihodnjič) t i OKROG ftTIRI MILIJONE delavcev Je spet bresposelnlk. In kaj,ako se bo to nadaljevalo? IZ URADA "BIG" TONYJA OAKLAND, Calif.—Te vrstice pišem na moj rojstni dan. Tako se je je OK, vse fonično sporočila, zgodilo. Rekla je, vrnite se z obiska. Zvonec je zabrnel in nam naznanil, da so prišli domov. Bil je nam opomin, da ntfj bomo ti- Bilo je 14. marca leta 1922 Kansasu, ko so nama prijatelji ho- Ko so s® vraU odprla, smo priredili v Camp 50 party za vsi zakričali, "surprise!" In na- odhodnico. Veliko ljudi je prišlo, ne le Slovencev pač pa tudi naši prijatelji drugih narodnosti. Vsi so nama želeli srečno potovanje iz države solnčnih rož v solnčno Kalifornijo. In želeli so nama, da bi bila deležna v novi državi obilo sreče. Marsikoga izmed onih, od katerih smo se takrat v Kansasu poslovili, že krije ameriška gruda. Jaz sem bil one dni še mlad in korajžen. No, korajžen sem še danes! Takrat, ko sem se poslovil iz Kan-sasa, mi je bilo 40 let. Koliko sem sedaj star, pa lahko kar sami izračunate. Naslednji dan smo odpotovali. Vstopili smo v vlak v Girardu, Kans., s katerim smo se odpeljali v Kalifornijo. Tja smo dospeli 19. marca ravno ob 1. popoldne. Bil je zelo lep dan Sonce je nas pozdravljalo, kot da bi hotelo reči, da smo dobro došli. Bilo je nas v družini sedem. Otroci so bili še vsi majhni. In vsi smo bili obloženi s kovčegi. Danes so otroci že vsi odraščeni. S sabo smo prinesli ob selitvi najdražji zaklad tega sveta — zdravje! Začetek v novem bivališču je bil zelo slab. Toda od onih 'dni se je marsikaj spremenilo. Otroci so odrasli in se vsi poročili. Tako sva ostala sama. K sreči pa so vsi naseljeni v bližini najinega doma. In naš družinski dom je postal res prava slovenska postaja. Pretečeno leto sva imela veliko obiskovalcev. In z mamo se tudi še vedno rada pel jeva ven na deželo. Sedaj, ko sva sama, hišo zapreva in greva med prijatelje in na druge obiske. Pred 10. leti se je priselil iz San Francisca v Oakland takrat nama še neznan rojak Max Arnšek in njegova soproga. Seznanili smo se z njima in postali smo si dobri prijatelji. Nekega dne, ko sem ga obiskal sem ga po raznih drugih besedah vprašal, ako je naročnik Proletarca. Dejal je, da ni. Naročil si ga je takoj. Pred kakim pol letom sta se preselila nazaj v San Francisco. Kupila sta si velik apartment. V* pritličju sta dve prodajalni, zgoraj pa je prostora za štiri družine. Pri njima stanuje tudi njun nečak. Teden predno sem to napisal, mi je telefoniral, da mislita z ženo prirediti za Mrs, Arnšek surprise party k njenemu rojstnemu dnevu. Vprašal me je, če bi tudi jaz ter moja žena prišla. Takoj sem mu povedal, da njegovemu povabilu ustre-ževa, ker so naši prijatelji. In res, .party so ji priredili v nedeljo 13. marca. Nečak ju je s težavo pridobil, da naj gredo obiskati bolnega prijatelja. Mož se je upiral, da je utrujen, da nima časa in da mora pleskati kuhinjo -7- torej naj gre le žena in on. Končno ga je le pregovoril. Oblekel se je praznično in so odšli. Z ženo sta se dogovorila, da kadar bodo gosti vsi zbrani, jim bo tele- to smo zapeli, Happy Birthday to you itd. Bila sta toliko ginje-na, da nista vedela kje sta. Miza pa je bila obložena z jedačo in pijačo. Tudi koncertina se je oglasila. Imeli smo se imenitno. Ta dan jima ostane za zmerom v spominu. Ker rad čita Proletarca, mi je pred odhodom izročil vsoto za naročnino na Proletarca za dve leti. Ko že pošiljam naročino, sem pa še gornje napisal, v vednost čitateljem, da "Big" Tonyja ni še "koklja brcnila". Iskren pozdrav vsem in Proletarcu pa želim, da bi dobil letos veliko novih naročnikov. Anton Tomšič. Vesti iz New Yorka NEW JORK, N. Y.—Obljuba dolg dela, so rekli v starem kraju, tako sem tudi jaz obljubila, da bom poročala o pošiljki za otroške domove, ki je bila od-premljena na jugoslovanski ladji "Topusko" 16. feb. letos. Ladja je imela pristati v Reki 8. marca, torej je.pošiljka gotovo že na mestu. JJ- Vse one, ®so prispevali za pošiljko gotovo zanima kaj smo nakupile in poslale za otroke v dečjih domovih. S sestro Marich sva se najprej podale na ogled v par trgovin, da vidive kakšne so cene raznim šolskim in slič-nim potrebščinam. Dobile sve prav ugodne cene in nakupile svinčnikov, radirk, peres in držal, trakov za pisalne stroje itd. Sestra H. Angeluscheff je poskrbela. da je naš ženski odbor dobil po primerni ceni zobne ščetke, zobno čistilo in koncentrat ali izvleček ribjega olja za otroke, dočim se je sestra M. Ferkins pobrigala, da je pri Do-brovoljnem odboru izposlovala dar v znesku tisoč dolarjev, kar j v Jugoslaviji po osvoboditvi. Ka-nam je omogočilo nakup večje zan je že bil po nekaterih krajih raznih deloma navedenih potrebščin tudi milo in mast. Poslale smo preko Dobrovoljnega odbora, ki nam je šel v vseh ozi-rih na roko in pošiljko točno od-premil. Nadejamo se, da bodo imeli otroci tamkaj veliko veselja z darili iz Amerike. Darovi * Te nakupe nam omogočajo darovalci, ki so v tem izkazu prispevali $1,178.30. (Posameznih imen radi premalo prostora v tem listu nismo mogli priobčiti.) Setre Hrvatice so zbrale par sto dolarjev, ker pa nimam točne številke, to le mimogrede navedem. Vsem prispevateljem se najlepše zahvaljujem v imenu Jugoslovansko ameriškega ženskega odbora, ki se je potrudil, da se je zbralo zgoraj omenjeno vsoto s katero je bilo mogoče kupiti lepo količino potrebščin za otroške domove v Jugoslaviji. Ta odbor, kot znano, vsako leto poskrbi, da smo newyOrške Jugoslovanke zastopane na letni mednarodni razstavi ženskega instituta, ki obstaja že nad 25 let. Naš ženski odbor ima še nekaj sredstev s katerimi se bo nakupilo nadalj-nih potrebščin za jugoslovanske sirote. Z veseljem sprejmemo vsak nadaljni dar v ta namen. Pošljete lahke na moj naslov, kakor doslej: Anna Krasna, 200 W. 67 th Str., New York 23, N.Y. Naš dar bo porazdeljen otroškim domovom v vseh republikah Jugoslavije, tudi v Sloveniji. To željo smo izrecno izjavile v pismu naslovljenem Mrs. Milici Dedijer od Jug. rdečega križa. Ona nam je bila poslala pismo s prošnjo, da skušamo kaj zbrati za otroške domove. Jugoslovanski film "Slavka" Ko sem pred par dnevi bila po opravkih pri generalnem konzulu F. L. R. Jugoslavije, Miodra-gu Markoviču, mi je povedal, da bo v petek, 25. marca, ob 8. uri zvečer kazan v Jugoslovanskem domu, 405 W. 41st St., NYC., jugoslovanski film "Slavica". To je prvi umetniški film izdelan pošiljke. Vse tri omenjene smo tvorile nakupni odbor organizacije Yugoslav American Women's Committee. Poleg zgoraj omenjenih potrebščin, smo kupile tudi precej povoščenega platna (oil cloth) za otroške domove in 500 plastičnih kupic, ki jih otroci lahko uporabijo za umivanje zob, itd. Dalje smo kupile lepo količino sukanca,šivank in podobne drobnarije, kot tudi ducat pritrdilnih klin za špičenje svinčnikov. fA-vežnih paketov po 40 funtov smo poslale 24 in dodatno k temu 8 vreč bele moke. Nismo pozabile da ima mladež rada kaj sladkega in smo nasule v en zaboj tudi 20 funtov bonbonov. Brez moke je pošiljka tehtala 1805 funtov in je seveda vsebovala poleg •oeeeaeeeeaseeeeeeaeeeeeee j BARETINCIC ft SON POGREBNI ZAVOD Tal. 20-SCl 424 Brand Street JOHNSTOWN. PA. v tej deželi in zdaj imamo v New Yorku priliko, da ga vidimo. Kakor je omenil konzul Markovič, so bila razposlana vabila, kdor pa takega vabila ni prejel, naj ve, da je dobrodošel slehern Jugoslovan v tem okolju, ker bodo posetniki večera smatrani kot gosti konzula Mar-koviča, ki prireja kazanje omenjenega filma. Anna P. Krasna "POGODBA" V DETROITU Detroit, Mich. — V nedeljo 27. marca ob 3. popoldne priredijo naši igralci v Slovenskem delavskem domu, 437 So. Li-vernois varijetni program. To se pravi, spored raznoterosti. Igra "Pogodba" je burka v v dveh dejanjih s petjem. Vrši se pod avspicijo Sansovih podružnic št. 1 in št. 108. Ves prebitek je namenjen samo za zdravila jetičnim bolnikom v Sloveniji. Rojaki širom Detroita ste vabljeni, da se udeležite te človekoljubne priredbe in napolnite dvorano do zadnjega kotička. Imeli boste par ur veselega razvedrila in ob enem boste pomagali svojim bratom in sestram v stari domovini, ki trpe težke posledice zverskega nacizma. V vlogah nastopijo deloma stari igralci in deloma v Ameriki rojeni fantje in dekleta, med njimi John Bahor, Mary Fatur, Billy Urbančič, Jennie Urban, Dorothy Kapel, Frank Urbančič Jr., Peter Verderber, Stanley Kapel, v pevskih točkah pa nastopijo Dorothy Fatur, Baby Fatur p več drugih, v gla-sebenih pa Rudolf Hrvat. Ves spored je pod vodstvom in režijo Antona Faturja. Torej rojaki, napolnite dvorano! Ne samo da boste s tem koristili človekoljubju, ampak boste deležni tudi obilo užitka na predstavi in zabavali se bosie med prijatelji in znanci. Z obilno udeležbo boste dali pobudo posebno mladini in ji dali veselje do dramatike. Vstopnina je samo $1. Po programu bo prosta zabava in ples. 2enski gospodi nski odsek nam bo 'pripravil okusno večerjo in za suha grla bo tudi dobro preskrbljeno. Torej naj bo v nedeljo 27. marca ob 3. pop. za vse Detroitčane cilj Slovenski delavski dom, do katerega vodi cesta Livernois, do št, 437. Na svidenje! — Michael Gregorič. eeeeeeeeeeeeeseeeeeeeeeee« Ako veš, kaj je prav in kaj bi moral storiti, pa se ne ravnaš po tem, ti primanjkuje poguma. — Konfucij. Nekaj besed zavednemu delavcu v slovo ARMA, Kansas — Dne 8. fe-ruarja je v Mineralu, Kansas, preminul Frank Jugg, star 71 let, doma iz Tolmina na Primorskem. Tukaj zapušča zeno, v Chicagu dve hčeri, Mary Jugg-Molek in Ernestino, v Washingtonu, D. C. pa hčer Lucile. Družina mu je izpolnila željo, da je bilo truplo upepeljeno. V kolikor se spominjam je bil to prvi Slovenec v teh krajih, katerega truplo je bilo upepeljeno. Seznam i 1 sem se ž njim nekako pred 40 leti, ko smo živeli v Chicopee-ju, Kansas. Bolje sem ga spoznal tista leta na sejah društva "Zvestoba" št. 35 SNPJ, kjer sem jaz tajnikoval in on je bil društveni zapisnikar. -Pokojni Jugg je bil svobodo-mislec, naprednega mišjenja in zaveden delavec. Naprednost mu ni bila samo v besedah temveč tudi v dejanjih. Ob vsaki priliki se je zavzemal in agitiral za podporo tej ali oni dobri delavski stvari in tako je seveda večkrat prišel v navskrižje s tistimi, ki naprednosti niso vzeli tako resno. Dasi je izmed vseh naselbin Mineral najbolj oddaljen od središča naših društvenih aktivnosti, smo vendar vselej videli po-koinega Jugga na naših priredbah. Tako gredo, eden za drugim, naši najboljši agitatorij, graditelji naših naprednih orga-nisacij in naprednega življenja po naselbinah in za njimi — kar se tiče idealizma — ostane prazen prostor. Naj mu bo časten spomin in družini naše sožalje. A. Shular Ničesar ni grozne j šega kakor gledati ignoranco v akciji. — Goethe. Prispevajte v sklad za ohranitev Proletarca! -a- ZA LI0NX TISKOVINE VSEH VEST PO ZMERNIH CENAH SE VEDNO OBRNITE NA UNIJSKO TISKARNO ADRIA PRINTING CO. Tal. Michigan t-S14l 1838 N. HaLSTED ST. CHICAGO 14, ILL PROLETAREC SE TISKA Pftl NAS KRITIČNA MNENJA Po 85 letih prve mednarodne Delavske svetovne zveze (Nadaljevanje z 2. strani.) kooperirala z ostalim svetom. Po šestdesetih letih borbe je postala socialistična internacio-nala mednarodna silu, s katero je svet moral računati. Toda vmes jc planil bratomorni boj in vse razbil. — Posledica — Mussolini in Hitler in poraz španske republike v civilni vojni. In nato početek in pričetek druge svetovne vojne. A bili so v oni dobi še drugi poskusi. Amsterdamska Internacionala Mednarodna federacija stro-j kovnih unij (imenovana tudi "Amsterdamska Internacionala") je bila ustanovljena 1. 1901. Njen sedež je bil v Amsterdamu. Dne 31, decembra 1923 je imela 17,266,196 članov. Večina strokovno in industrialno organiziranega delavstva v vseh (^eželah ' razun v Rusiji in Zedinjenih državah je pripadalo amsterdamski internacionali. V politiki je kooperirala s socialistično inter nacionalo. Največ članov je imela v Nemčiji, namreč 6,500,-00; Anglija je bila na drugem mestu s 4,500.000 člani. Svoj čas ji je pripadala tudi Ameriška delavska federacija < American Federation of Labor), a je pozneje izstopila, ker se Gompcrsova struja ni mogla sprijazniti z njeno socialistično politiko. Pripadale pa so ji nekatere druge ameriške unije. Tretja Internacionala. Komunistična Tretja Internacionala je bila ustanovljena i. 1919 v Moskvi. Njeno jedro je bilo boljševiško krilo ruske socialistične stranke, ki je po str-moglavljenju Kerenskijeve vlade oktobra 1917 prišlo na krmilo Rusije in spremenilo naslednje leto svoji stranki ime v "komunistična stranka". Tretja Internacionala je imela ob pocet-ku le do poldrug milijon članov, največ v Rusiji; Nemčija je bila na drugem, in Cehoslovaška na tretjem mestu. Vsi njeni dosedanji kongresi so se vršili v Moskvi. Med drugo svetovno vojno je bila komunistična internacionala razpuščena i z strategičnega vzroka da sc bi s tem "apizalo" ameriško in angleško vlado. V tem listu smo že takrat poudarili, da kjer so vzroki za nadaljevanje razrednega boja, take di-plomatične poteze nič ne pomenijo. Komunistična mladinska liga je imela 1. 1924 850,000 članov, večinoma v Rusiji. Razen te je imela komunistična Internacionala več drugih organizacij, kot Športno Internacionlo, Interna-cionalo komunističnega ženstva in kmečko Internacionalo. Vse so imele glavno moč v Rusiji, v drugih deželah pa le manjše ali večje podružnice. Rdeča Internacionala strokovnih unij. Rdeča Internacionala strokovnih unij je bila ustanovljena 1. 1921. v Moskvi. Pripadale so ji vse unije v Rusiji. Pridružene so ji bile že od začetka tudi nekatere unije v Franciji, Nemčiji, Čchoslovaški in v par drugih deželah. V vseh pa je imela pro-pagandistične skupine (v Zed. državah je imela takrat agitacij-sko firmo z imenom Trade Union Educational League). Moskovska Internacionala strokovnih unij je nato vodila dolgo časa kampanjo za združenje z amsterdamsko Internacionalo. V tem prizadevanju so jih podpirali tudi nekateri glavni vodfteli angleškega strokovno organiziranega delavstva. Predstavniki takratne In-ternacionale pa so zahtevali od unij v USSR združenje le na podlagi programa, kakršnega je imela prejšnja inteftiacionala strokovnih organizacij. Ker do soglasja nI moglo priti, sta se obe strokovni internacionali razbili. Vršil pa se je med » njunimi ostanki strasten bratomorni boj, kar jima je pot v razpad še bolj pospešilo. In tista borba je ob enem ugladila pot fašizmu, ki vzlic zavezniški zmagi v minuli svetovni vojni še ni bil do kraja pokončan. Obnavljanje internacional Kmalu po končani vojni so se v Londonu in potem v Parizu vršili sestanki zastopnikov socialističnih strank. Nekateri so bili za takojšnjo obnovitev sociali stične delavske intcmacionale. Nasprotovali so temu najbolj za stopniki angleške delavske stranke in tako je bil na drugem sestanku ustanovljen socialistični informacijski urad. V to organizacijo ne sprejmejo nobene komunistom prijateljske stranke, zato mu italijanska socialistična stranka, ki jo vodi Pietro Nenni ni pridružena. Je pa v njemu Saragatova socialistična delavska stranka — struja, ki se je ločila od Nennijeve stranke. Izgleda, da nove socialistične in-ternacionale še dolgo ne bo, ako sploh še kdaj, ker nekdanji revolucionarni duh je izginil iz njih. Kominform Kot omenjeno že prej, se Je komunistična internacionala med vojno razpustila, da se ne bi nad njo spotikale vlade tistih dežel, ki so bile v borbi proti Hitlerju in Mussoliniju zaveznice Rusije. L. 1947 pa so prišli skupaj zastopniki ruske, čeho6lovaške, jugoslovanske, romunske, albanske, bolgarske, ogrske, italijanske in francoske komunistične stranke in se povezale med sabo v Komunističnem informacijskem biroju." Na kratko zovejo to zvezo Kominform. Od kraja je bil njegov glavni stan v Beogradu. Tu je kominform izdajal tudi svoje glasilo v raznih jezikih, med njimi tudi v angleškem. Kmalu pa je nastal spor med Moskvo in Titom. Drugi sestanek kominforma se je vršil v Budapešti, na katerega jugoslovanska komunistična stranka ni bila povabljena. Kominformov urad je bil premeščen v Bukarešto v Romuniji, in sprejeta je bila dolga izjava proti Titu in njegovim tovarišem. V Izjavi se jih dolži, da so se odtujili pravi komunistični liniji, da so krenili na pot nacionalizma in obtoženi so v izjavi tudi raznih drugih velikih napak. IN RAZPRAVE Priprave za ljudsko štetje, ki se bo vršrlo prihodnje leto SIDlE BI RADI ZAVLADALI TUDI NAD JERUZALEMOM. Veliko ga še Imajo v svoji oblasti Toda krščanske in mohamedanske države so proti ajhn la šele nekako mednarodno komisijo nad tem biblijskim mestom, ki Je sveto kristjanom, muslimanom In pooebno Se Židom. Slednji Imajo v Jerusalem« starodavni «id, ob katerem prosijo svojega Jehova s kričanjem ia plakanjem, naj Mojzes vendar še enkrat ispolni svoja prerokovanja. Na sliki je tudi nekaj ameriških vojakov, kl so bili Um na obisku Ameriška in angleška komunistična stranka nista pridruženi komniformu, saj uradno ne. Nova strokovna internacionala Eden največjih dogodkov po vojni je bil na delavskem mednarodnem polju obnovitev delavske strokovne intemacionale —oziroma ne obnovitev temveč ustanovitev nove, v katero je bila povabljena in pristopila tudi zveza sovjetskih unij. Prejšnja strokovna delavska internacionala jih ni hotela. /Toda od kar imamo takozvano mrzlo vojno, Jfe postalo vodstvo angleških unij za to novo inter-nacionalovbrezbrižno. Edine unije v -Zed. državah, ki so pristopile v to internacionalo, je bil CIO. A kakor angleške so se tudi te ločile od nje. Obetajo obnovitev stare interna-cibnale, v katero unije iz tistih dežel, ki so pod komunističnimi vladami, ne bodo imele vstopa, Češ, da niso svobodne. Položaj na delavskem mednarodnem polju torej ni idealen in boj med dvema tabora bo nadaljevan, kakor ja bil pO prvi svetovni vojni. Sedanji se vrši po poteh borbe med zapadom in vzhodom. Zapad je pod vodstvom vlade Zed. držav, vzhod pa pod Moskvo. V interesu vsaga delavstva — da — vsega človeštva bi bilo, ako bi organizirano delavstvo združeno delovalo za mir. Toda ker te združene sile ni, imajo militarist} prosto pot in tirajo svet v novo krvavo katastrofo. SEJA SOC. KLUBA ŠT. 1. J. S. Z. CHICAGO, m. — V petek 25 marca se bo vršila redna seja socialističnega kluba št. 1, JSZ, v Slov. delavskem centru, 2301 S. Lawndale Ave. Pričetek ob 8. uri zvečer. Vsi člani in članice ste vabljeni, da pridete na sejo. Tisti, ki ste zadaj z mesečnimi prispevki pridite in poravnajte na tej seji. Na tej seji boste slišali poročilo o, aktivnosti Progresivne stranke in o pomebnem shodu, ki se bo vršil v soboto 29. aprila. Na njemu bodo nastopili delavski in socialistični voditelji iz Francije, Italije in Anglije,; kakor tudi Henry Wallace. Fašistični zmaj dviga svoje rogove in hoče uničiti civilne svobodšči-ne tukaj v Ameriki. Sedaj je še čas za akcije. Zbudite se iz stagnacije in stopite v aktivne vrste. Louis Zorko, tajnik in "Kralj na Bttajnovi prick na odet dne 24. aprila CHICAGO, m. —' Proslava 4. obletnice osvoboditve Slovenije, katero priredi Centralni odbor čikaških podružnic SANSa, društev in klubov, se vrši v nedeljo 24. aprila 1949, in ne 1. maja, t. 1. kot je bilo prvotno naznanjeno. Ob tej priliki bo vprizorjena krasna drama v 4. dejanjih "Kralj na Betajnovi", katero je spisal naš znameniti pisatelj ln mislec Ivan Cankar. Vrši se v dvorani SNPJ, 2657 So. Lawndale Ave., in prične se točno ob 3. popoldne. Več o tem pozneje. Frank Smith Višanje in nižanje brezposelnosti od lota 1940 daljo Leto predno je Šla ta dežela v vojno -— 1940 — je bilo nad osem milijonov brezposelnih. L. 1941 jih je bilo nad 5 in pol milijona, leto na to pa je število padlo na 2,700,000. L. 1942 jih je bilo samo še nekaj nad milijon. 1. 1944 pa nekoliko nad pol milijona. Od tedaj se število brezposelnih spet dviga. L. 1945 je naraslo s pol milijona na milijon. 1. 1946 pa jih je bilo že nad dva milijona. Naslednji dve leti pa je število nezaposlenih delavcev ostalo na točki dveh* milijonov. Letos pa je to število zvišano že nad tri milijone in odstavljanja se še vedno vrše. Tu dtŠvedska trail več za oboroževanje Švedski parlament je dovolil v" tem letu potrošiti za oboro-zevanje (narodno obrambo) $230,000,000. Ampak to ni celotna vsota, ker še večja je bila dovoljena v prvotnem proračunu. To je le dodatek k prvotni vsoti, ki se je zdela parlamentu vsled sedanjih napetih razmer nezadostna. ' j Kdo jo kriv? Pripovedujejo, da je dejal belgijski premier P a u 1 - H e n r i Spaak, dan pred objavljenjem atlantskega pakta, da ga ne bi bilo treba, Če bj mogla organizacija Združenih narodov efektivno funkcionirati. Ja, kdo pa je kriv, da ne more! Ali so države atlantskega pakta storile v nji kaj drugega kot si le prizadevale dražiti rusko delegacijo ter pobile vsak njen predlog? Trgovsko pogodbo mod Poljsko in Jugoslavijo Po novi pogodbi bo Poljsks izvažala v Jugoslavijo koks, kovinske plošče in elektrotehnični material, Jugoslavija pa bo dajala Poljski rude in kovine ter les in tobak. V kolikor lahko po dosedaj znanih podatkih sklepamo, je letošnji sporazum v bistvu enak tistemu iz leta 1948. Poljski voditelji so izjavRi, da bo njihova država izvajala trgovinsko pogodbo z Jugoslavijo in nikakor ne misli gospodarsko ss bqtirati Jugoslavijo, kakor to delajo druge demokratične dežele. Prav Uko je sklenila Poljska trgovinsko pogodbo z Norveško za leto 1949. V primeri z lanskim letom bo precej povečana izmenjava blaga, ki bo dosegla vrednost 142 milijonov norveških kron. Poljska bo izvažala premog, koks, žito, sladkor ter kemične in kovinske izdelke. A * P * ' Vsaka teorija j? ekstrakt in jo smemo uporabljati la za dodatek k vodeni juhi Proletarec je vai list. Priporočajte ga svojim Shancem in prijateljem, da se naroče nanj. Ustava Zed. držav določa, da se izvede vsakih deset let uradno ljudsko štetje. Poglaviten namen tega štetja je v začetku bil določitev sorazmernega števila zveznih poslancev v kongresu in razpodelitev direktnih davkov med posamezne države. Od prvega ljudskega štetja izvedenega 1. 1790, se je število števcev znatno povečalo. Ne samo, da je zdaj treba šteti mnogo več ljudi kot prvotno, pač pa se ob priliki cčnsusa beleži tudi druge važne podatke socialnega in ekonomskega pomena. Ker je torej izvedba ljudskega Štetja postala dokaj obsežno podvzetje, se vlada potrudi, da so v pravem času Zaključene vse priželi, so že zdaj v teku vse potrebne priprave. Začenši s 1. aprilom, 1950, bo pričelo trkati na vrata ameriških domov kakih 150,000 uradnikov ozir. oseb najetih po ameriškem uradu za ludsko štetje. Tf ljudje bodo obiskali nič manj kot 40 milijonov domov vključujočih domače krove od newjorških velemestnih stanovanj pa do eski-movskih ledenih koč (igloos) v Alaski. Le tako jim bo mogoče ugotoviti pravo število prebivalstva Zed. držav, ki se zdaj ceni na okrog 150 milijonov duš. Zaeno s tem štetjem bodo ljudskoštevci, ki bodo obiskali kakih šest in pol milijona ameriških farm, beležili tudi najnovejše informacije o farmskih pridelkih, načinu farmanja, kot tudi o namakanju in izsuševanju zemlje. (Agrikullumi census se izvede v tej*deželi vsakih pet let, vsako drugo farmsko štetje je to in ono važno vprašanje splošne vrednosti. Urad za census navadno izbere vprašanje s pomočjo ali nasveti števila tehničnih svetovalnih odborov. Vprašanja končno izbrana, so navadno stavljena na preiskus potom vzorčnih pregledov v posameznih okrajih različnih krajev dežele. Urad za census mora imeti tudi na razpolago okrog milijon zemljevidov, ki kažejo meje, ceste, ulice, pota, bivališča, kraje in farme v vsakem od 200,000 števnih predeli j. Te zemljevidne karte pripravljajo sedaj. L. 1950 pa bo imel števec prebivalstva tudi docela novo "orodje", ki mu bo dobro služilo pri njegovem poslu — iz zraka vzete slike svojega štev nega predel j a. Največje delo je rekrutiranje števcev in drugih uradnikov, ki so potrebni pri nadzorovanju in upravljanju 800 do 800 uradov censusa sirom dežele. - Census 1. 1950 bo 17. izza časa ko se je vršil prvi 1. 1790. Takrat so stavili ljudem le nekaj vprašanj, danes pa nudi census informacije, ki ne kažejo zgolj števila našega prebivalstva, ampak tudi številke o ekonomskih in socialnih virih dežele. Urad za census ne izvaja samo ljudskega štetja vsakih deset let, pač pa še razne izjemne censuse med razdobjem uradnega ljudskega štetja. Dodatno k že ome-njemu agrikulturnemu censusu, vodi tudi census proizvodnje (baš .zdaj. zbirajo tozadevne številke za 1. 1947.) Izvaja se tudi poslovni census, ki kaže torej izvedeno zaeno s splošnim. kako napreduje v deželi busi- censusom.) Uradniki za ljudsko štetje zdaj pretresajo vprašanja kaj vse najdbi vklučeval census —na stotine priporočil in vprašanj glede tega prihaja dnevno od strani organizacij in posameznikov, ki želijo, da bi urad za census dodal k običajnim vprašanjem uradnih števcev še nega kongresa. ; ness — za 1. 1948 spravljajo skupaj podatke sedaj. Stanovanjski census je bil nazadnje izveden 1. 1940 in bo nemara ponovno podvet zaeno z ljudskim* štetjem 1. 1950, ako bo sprejeta predloga, ki to zahteva, tekom sedanjega zasedanja zve- Ker je žena pod kapitalizmom najbolj prizadeta, ima pričakovati največ od socializma. Socializem osvobodi ljudstvo zadrege, kako Jiaj se preživi in kje naj dobi dela. -T—— Soja kluba it. 1 JSZ bo 25. marca Ta petek 2S. marca bo v Slov. del. centru v Chicagu seja kluba it. 1 JSZ. Na dnevnem redu bodo važne zadeve. Več o tem poroča v tej številki tajnik Louis Zorke. KAJ LAHKO STORI VSAKDO IZMED NAS V KORIST "PROLETARCA"? a Pridobivajmo mu NOVIH naročnikov • Obnavlja jmo naročnino TOČNO *lm potege • Agiti-ajmo med drugimi naročniki, da rtoro Isto » Prispe a jmo v PROLETARY EV tiskovni sklad hi prlperofajmo to tudi dmfbn o Oglašajte v PROLETARCU priredbe društev la drage stvari ^ • Naročajte slovenske In angleške kajige IS PROLETARCEVE knjigama • Poskrbite, da si nsroče AMERIŠKI DRUŽINSKI KOLEDAR vsi Usti, k^ tega is also storili • Naročite KOLEDAR tudi svojcem V starem kraju la aaako PROLETARCA. Vsakdo naj stori ta na I Ust kolikor moro, • ''.! v pa bomo vm Mav zmagovali! Fifth ol Amartca's Doctors Trained in Am Chicago Aft** Chicago in severni Illinois sta svetovno središče medicinske izobrazbe. Več zdravnikov se uči v tem centnl kot kjerkoli na svetu na enako obaeftnem kraiu. Brez pretiravanja lahko rečemo, da eden Izmed vsakih petih zdrsvnikov v naši »rotirava nla ■altih oel deželi .dobi medicinsko Izobrazbo tu bo- diii deloma ali pa do kraja. člkaško okolje ie magnet za medicinske Študente, ker Je tu pet velikih medicinskih ftol, ogromne bolnišnice in drugi viri sa zdravstvena raziskovanja. Med tem| Solarni je zdravniški kolegij universe Illinois, ki le največji medicinski učni zavod v Zed drŽavah in brtkone naj več i i na svetu. Medicinska Sola univerzi Northwestern Je tretja največja v de*eli tn potem je tu medicinska Šola univerze Chicago. Stritcheva meoicinsica tola universe Loyola in po-medicinski kolegij Chi< a«o , Vse te medicinske fakultete so izpopolnjene s posebnimi tečaji, s seminariji po graduiranju, s konferenčnimi klinika- mi in s specialnimi tečaji; v tam okraju Ie 95 bolnišnic in medicinske knjižnice, [i vsebujejo 500.00 zvezkov. Polog omenjenih zavodov Je v tem okraju veliko drugih sorodnih jzobrSievalnih ustanov. Npr., tu so tri slovite zobozdravnike Sole (edino mesto. slovite X ki lit j, velik ■■■■■■HHHHa VI toliko). 44 Sol za bolničarke, velik lekarniški kole-i, 21 šol za tehnike x-2arkov aparatov, le za medicinske tehnologlste, medicinske knjiiničarje, fizične terapiste, strokovne terapiste In za zobno higijeno. Solo same na sebi seveda ie ne napravijo mogočen center medicinske izobrazbe Val ne J So je. da so tu mojstersai zdravniki in kirurgi, ki se neprenehoma uče in svoje znanje potem prenašajo na novo generacijo medicincev. Medikalno vošbanje je le ena izmed ~ Ijp . ___licago.......... sosednimi kraji veliko medicinsko srv 1» V"« ■«.«« rw Chicago brespri-s svojimi panog v katerih ima _______ meren sloves. To, da je Chicsj sosednimi kraji veliko medi________ dišče, in ob enem tudi industrialnl imperij, je vaino za industrialce vsepovsod territorial information department *•*«<*-140 onrtot htm«, cmuh t, ffa»ri«4,fc 4-141? COMMONWEALTH EDISON COMPANY. »•M.vJ** b Cklff tki, fmp.my km, U«. h ffmlratimf fl.b, M fj* C—t ftrlfry It Mfvtl-cN^f^i wit k Mi—it •*••<*•« fevM« • imiUr •kjittir— Seznam prispevkov v sklad zazdravila za Slovenijo sprejetih v dobi od 24. januarja do 21. februarja 1S49. Frunccs in Joseph Omerza, Berwyn, 111. ....................................1 Dorothy Oinerzu-Dix mož. Berwyn, 111..................................... Slamnikarice pri Empire Hat Co., Chicago, lil. (izročila Mary Cajhen, poslal John Turk) ..................................... La SaiU«, Ul: Drufttvo Stev. »8 SNPJ -$25.00, Frank J. Bruder $10 00, Thomttf Kralj $5.00, Anton Piletic at. $2.00, Mary Dolanc $1.00 (poslal Lt>o Zevnik) skupaj ............................... Podružnic* štev. 24 SANS. Virden, III.: Frank Uersich $5.00, Mary Kavčič $1.35, po $1.00: John Befcar, John Erjavec, John Slugu, Frank Kuhar, Frank Stempihar in Maggie 10.00 32 00 ne med zapahom In vzhbdom, ali je lm*l pravi Tito samo devet ni^t^t^tfTfffffTfTffftfffTtr^??????????????????tffyffyfttfffffftftttffffffyfT pa v slučaju civilne vdjrte ttko prstov, ker mu ^e bil eden od ** onemogočile, da bod Urednikov uvod je na 4. sMini, z vsemi potrebnimi pojasnili. In temu | sledi članek "Svet v znamenju mrzle I h tlidi Že vroče vojne' "Rimske vesti" Z ozirom na ta spor v komin-formu si v Rimu razni proti-ljudski propagandist pomagajo v korist reakcije Uriti po radiu in v tiska poročila, kako v jugoslovanskih mestih, vaseh in trgih vre — kot ds je 'civilna vojna že tU, Sli saj na pragu. In kako se bolgarske čete zbi-ob jugoslovanski meji itd. garska vlada je take trditve zanikala in je prav da jih je. Ni pa jih še albanska vlada, ki se obnaša napram sedanjemu reiimu v Beogradu od sila arogantno, dasi je baš on v najtežjih dneh albanskega ljudstva pomagal vladi v Tirani s po-šiljatvami žita in drugih živil, čeprav Jih je tudi Jugoslaviji od sile primanjkovalo. Vnanje spletke Veliko pomagajo Naravno, da to navidezno nevzdržno stanje povzrdčajo posebno vnanje-polltični, špijon-ski in provokatorski aparati zapadnih sil, ki si prizadevajo povzročiti civilne vojne v 4sate-litkah" sovjetske zveze in vrniti te dežele prejšnjim lastnikom ln prejšnjim vladarjem. Pater tudll r vanske narode drugega proti; ► drugemu. Po našem mnenju to1^ ni verjetno, ker baš tako strategijo vodijo zapadne silelin bi- l lo bi nesmiselno, čemu jin naj [ bi kominform podpiral. Jugoslavija izpuščena is sovjetske gospodarske zveze Najbolj značilno je, da ko je začela ameriška vlada snovati skupno z angleško zapadni blok ni potem pflle afUhtSki >akt, je povabila na konferenco tudi sovjetska unija svoje zaveznice, toda pri tem je izpustila Jugoslavijo. Ko so dogovor med sabo sklenile, je v njemu rečeno, da je prostor v tej zvezi tudi za druge države, ako si ji žele pridružiti. To je bil namig, da bo v nji prostora i za Jugoslavijo, pogojno seveda, ako se iz-nebi vlade, ki jO kominform več ne mara. Na 8. strani se pričenja povest Jusa Kozaka - "Agrarna re-forma-maska", ki odkriva vse grozote, ki so se dogajale v cqsu prevrata v Slovenifi. Vredna je same/HQ sebi kot pa je cena koledarju. • Matt Petrovich ima članek, ki ga je vredno prečitati in rtemilljati o njemu. Naslov mu je, "fcačun se mora plačati". Anton Garden je napisal nekrolog pokojnemu Vincentu Čainkarju. AmeriSko bratska zveza je praznovala petdesetletnico svojega obstoja. Članek o nji ima v tem koledarju njen predsednik Janko N. Rogelj. V tem spisu s tat ud i dve sliki - namreč prvega gl. predsednika Josipa Agniča in pa stika glavnega urada ABZ. ^ Sijajno delo v tem koledarju ima Etbin Kristan. Napisal je vtirtj dramo v ftirih dejanjih - "ZA NOV SVET". Dalje so v koledarju povesti raznih pisateljev iz našega rodnega kraja. Med njimi slika iz revščine, "Fronek", ki jo je napisal Milan Pugelj. ,#Borisova kitara" - napisal France Borko. Ivan Cankar - izčrpki iz njegovih del. #/Crne marjeti-: ce", napisala Marica Sirca. "Zunaj so karabinjerji", napisal Josip Ribičič. "Beograd" (opis mesta). "Ej, Marija, ti si sila! Odgovor Jugoslavije Tako je Proletarec podal o položaju z ozirom na spor v kominformu in o raznih nasprotujočih se poročilih objektivno sliko obeh strani, in v isti namen objavljamo tudi stališče jugoslovanske vlade z ozirom na zvezo držav sovjetskega bloka. Jugoslovanski listi, ki so ure-jevani po vladnih navodilih, so pisali, da so je nedavno vršil v Moskvi sestanek, na katerem je bil sprejet načrt za zvezo med Sovjetsko unijo, Češkoslovaško, Poljsko, Madžarsko, Bolgarijo in Romunijo. Ime tej zvezi je "Svet za vzajemno gospodarsko pomoč! Na to gospodarsko konferenco Jugoslavija ni bila povabljena. V zftključni deklaraciji konference je rečeno, da lahko k temu gospodarskemu svetu pristopijo tudi druge države. Znano je, da ima Jugoslavija z vsemi državami, ki so do sedaj članice tega gospodarskega sveta. gospodarske pogodbe. Z ozirom na to dejstvo ter^lede na tO, da je Jugoslavija država, ki gradi socislizem, je presenetljivo, da Jugoslavija ni bila povabljena na konferenco, četudi obstajajo začasno nesoglasja kot posledica resolucije Inform-biroja. V tej zvezi je jugoslovanski zunanji minister podal sledečo izjavp: "Vlade FLRJ o tem posvetovanju niso predhodno obvestili, niti je niso povabili, da bi pri teh posvetovanjih sodelovala. Vlada gleda na to dejstvo z začudenjem, 1. k*r so voditelji naie držav* nekoč dajali pobudb is čim teanejše sodelovanje ln vzajemno gospodarsko pomoč med državami socializma in ljudske demokracije. 2. pa zaradi tega, ker so države-udele-ženke posvetovanja v Moskvi in : (Povest iz prevratnih dni v Sloveniji). "Pot naša k trpečim gre : bratom". Odlomek iz romana "Mati", ki ga je napisal Ma-: ksim Gorki. "Njena žrtev", povest, napisala Mara Samsa. Frank Česen iz Clevelanda ima tej knjigi povest "Dekla Tina". Joiko Oven ima v njemu daljii spis o mehiški umetnosti. Frank Puncer iz Milwaukeeja pile o svojih spominih na Antona Aikerca. Erazem Gorie iz Clevelanda pa ima zgodovinski opis delovanja dramskega drulstva "Ivan Cankar", ki je lani praznovalo tridesetletnico. Anton Slabe ima črtico "Spomini" in F. Z. pile o Otonu Zupančiču. » \ m Kaj še drugeg aje v tej knjigi? Krasne pesmi Otona 2upan-: čiča, veliko informativnega gradiva, razne notice in pa ko-: leda r?k i podatki, ki pa v tem letniku niso Več na prvih tem-: več na zadnjih straneh. Kajti ta koledar je urejen v imislu, da je to knjiga leposlovne vsebine, rte rta pratika. Citatelj ne bo vsled tega nič na škodi, ker prdtiko Trna na koncu koledarja, a Ameriški družinski koledar pa je S tO spremembo postal res knjiga, ki jo je v vsakem oziru vredno vzeti v roke Irt jo čltati. • • * Koledar naravno vsebuje tudi mnogo lepih slik, kakor le vsak letnik doslej. Cena mu je samo $1.50, torej ista kakor prejlnjlh nekaj let, dasi so se nam stroiki jako zvilati. Vse tilVe, ki jim je kaj na tem, da nadaljujemo s tem delom. prosimo, da naj sodeltijefo tedaj z nami s tem, da to kn|igo čimprej rak prodamo in začnemo z novo. Naročila naslovite: PROLETAREC, 2301 S. Lawndale AVe., Chicago 23, III. FLRJ povezane s pogodbami za najtesnejše, vsestransko sodelovanje. Nobenega dvoma ni, da nepovezanost s FLRJ na moskovskem posvetovanju ni v skladu s temi pogodbami. Vlada FLRJ misli, dA se to postopanje ne more opravičiti z dejanskimi neurejenimi odnO-si med našo državo in državami-udeleženkami tega posvetovanja, ker bi.ee prav s povabilom in udeležbo predstavnikov naše države pri tem posvetovanju istovetni z glediščem vlade FL RJ v vprašanjih gospodarskega sodelovanja ter bi s tega vidika mogla vlada FLRJ sodelovati v Svetu za vzajemno gospodarsko pomoč. Z druge strani pa je vlada FLRJ primorana poudariti, da le za gospodarsko sodelovanje v duhu načel, ki so jih na-glasilt pri omenjenem posvetovanju v Moskvi, potrebno, da izpolnjujeljo dfžave-udeleženke obveznosti do Jugoklavije, ki so bile sprejete in potrjene s po- omogočilo laže likvidirati obst6- med ZSSR in državami Ječa nesoglasja tted našo drža- M«** demokracije z ene strani udeleženk pri posvetovanju v Moskvi." Napetost torej zares Iz gornje izjave je razvidno, da je spor v sovjetskem bloku resen, in to baš v času, ko mu je sloga najbolj potrebna. Kaj so v resnici pravi vzroki tega boja v njemu, pa, kot že rečeno, širši javnosti še vedno ni jasno. vo in omenjenimi drŽavami. Ne glede na ta dejstva pa vlada FLRJ z zadovoljstvom ugotavlja, da so sklepi, ki so bili sprejeti pri tem posvetovanju, zlasti v zvezi s točko, v kateri Je govot* o enakopravnosti vseh dr£av, ki stopijo v Svet za Vzajemno gospodarsko pomoč — in FLRJ z druge strani, ter da se končajo kampanja in postopki, ki ne škodujejo samo gospodarskim potrebam ln socialistični izgradnji Jugoslavije, marveč vsem ljudskim demokracijam. O tem svojem stališču je vlada FLRJ včeraj obvestila vlado ZSSR in vlade drugih držav- ■ \ l t 4 Dr. John J. Zavertnik Tal. Cftawford 7-ttlt (Except Wed., Sat and Sun., (Except Wad., SAt. and Sun # J10 W|tv«f Ave. A Usti a 7-57SS A Yugoslav Weekly Dovotod to tho - " ' . a. EDUCATION Interest of iht Worktrt im /^T T^nn A T\ ti /> • II If f 11 L • ' I /\ 11 ■ A i " ORGANIZATION OFFICIAL OtQAN OF 1 W\ m VI m4 1 M rC ri A CO-OFIRATI VI J. S. F. and II« educational Bureau JL ivv/JLJU i riivjuv COMMONWEALTH NO. 215T Published Weekly at 2301 S. Lawndale Ave. CHICAGO, ILL., March 13, 114» VOL. XUV. THE MARCH T1MB&4SAAANY MEN AS WOMEN EARNED MOPS THAN $3500 iN I94&. L3f Vt^UR MAT Oft CAP BEARS "TWiS UNOM LABEL CAN 6B sum IT * UNION-MAPK. TMATAAE4NS THAT IT IS WELL MAIW - BY UN10N CRAFTSMEN WORKING UNMAFAIft WOflK/NG CONOrriONS. 60/IT* 6EST TO« YOUR MONEY — SU// UNION-AiADB HATS ANO CAPS/ Supply and Demand Low-cost housing California estimates it's frost damage as only $20.000,000 because rises in prices offset a large part of the loss of fruit. In February there were more people working than a year ago and far more unemployment. When we talk about goods and supply and demand, it works out that a decrease in supply raises prices and lowers demand, while tending to stimulate a larger supply; that less demand results in smaller supply. When we talk about workers, it works out differently ... the less demand there is for them, the more there are of theip. When John loses his job, his wife who wasn't working before looks for a job and perhaps gets one. That makes two people in the labor force where before there was only one—so both employment and unemployment can grow at same time. MICHIGAN SLAV CONGRESS DETROIT-r-The . American Slav Congress of Michigan is having its 8th annual conference on Sunday, April 10, at 10 a.m. The sessions, which will be climaxed by a banquet at 6 p.mA will be held at the Czech Hall. 3009 Tillman, in Detroit, Michigan. Self denial is indispensable to a strong character. — Theodore Parker. CINCINNATI (FP). — Private enterprise here girded its loins a year ago and announced it was going to help the veterans get low-cost housing. The plan soared for a while but now appears to have fallen flat on its face, taking a number* of veterans along. The local press hailed a few brief months ago thc* so-called Brooke Plan (named for its author, Finley prooke. a local architect). It had the makeup of a cooperative endeavor to build a small community of homes in the $8,000 class. Today 50 homes in Vetville in nearby Cold Spring, Ky., are up and occupied, but the occupants are threatened with paying—instead of $8,000—from $10,000 to $12.500 for their "low-cost" homes. The contrrctor is presenting his bill and the report is that he is demanding an average of $2.000 more per unit than originally reckoned. ONE FORI HE BOOKS Here is one for the book. On an Arkansas job where a strike is in progress (slow progress) the company refuses to negotiate with the strikers. BUT thc superintendent sends out his scab carpenters to build right nice little shacks at the picket line for the pickets to get into during inclement weather. To sell stocks Have salesmen been ring in •• your doorbell, urging you to ui v Stocks? Have you been rect vinu high-powered "circular let ten" offering you chances to get rici quick in the stock market? If they haven't got around t»> you, they probably soon will. Moreover, you'll be reading big ads" suggesting that you take Wall Street's advice and become an "investor." The New York Stock Exchange is getting ready to spend $500,000 on an advertising and "publicity" campaign to induce thousands of plain Americans, who have a little spare money, to put it into stocks, as they did in the boom days before the 192? bust. A Now York financial page headline says: "Security dealers turn to mail, doorbells, to lure venture capital from individuals." The average individual with a little extra money can't afford to risk it on stocks. That was the lesson millions of unfortunate people learned in 1929, and it is still true. The best ph»ce to put hard-earned savings is in the bonds offered by Uncle Sam. He doesn't promise to make you rich quick, but he'll pay back every dollar, plus interest on your money. SOCIALIST CALL NOW BI-WEEKLY The SOCIALIST CALL, official weekly publication of the Socialist party in the United States, announced in a recent issue that it is forced to reduce the frequency of publication to every two weeks. Some time ago. the CALL, which has been plagued with large printing bills, and shortage of cash, much the same as PROLETAREC. was forced to reduce the size of the paper to only 4 pages, to enable continuance of publication. A campaign for funds made it possible to go back to its origginal 8-page format, but now it again is forced to take drastic measures. MAY DAY In about five more weeks comes May 1st, the day on which workers the world over are supposed to demonstrate their enthusiasm for labor solidarity across all boundary lines. . KOLEDAR.; Thrown uncontrollatlc cir-- ••11 stances, this years > "*erican Family Aimfcuac v/\me*isci Družinski Koledar) is a couo.» of .nonths late. The latest word on the 1 J49 edition is that it ha$ beer printed, and it is now at the b'/okbinders. This means that wit'.iin a very; short time the books will be available for shipment, and the orders we i:ive—some from as far back as last October—will be filled as fast as is humanly possible. LEARNING AND LABOR Like most democratic processes, enactment of a new law by the state legislature is not simple. For example, of 1,675 bills introduced in the 65th General Assembly of Illinois, only 701 became law. While the fragile nature of a bill is deplored by a group seeking quick passage of a bill, it is something for which to be thankful when the same group is seeking to prevent the enactment of a certain law. In the legislative process, first a bill must be introduced in one of the chambers of the state legislature. While this may seem a simple procedure, a bill must conform to certain specifications set forth in the Illinois Constitution and rules of the legislature. For example, the Constitution provides that each bill must have an enacting clause, and must not embrace more than one subject, expressed in the title. After it is introduced, a bill is referred by the presiding officer of that particular chamber, to a committee. This is perhaps the most crucial part of legislative procedure. The fate of more bills is decided in committee than in any other step in- the legislative process. In the 65th General Assembly, 440 bills died in committee. If the bill is referred back to