9. številka. Ljubljana, v sredo 13. januvarja._XXV. leto, 1892.
SLOVENSKI MRI
ja vsak dan iveier, izimli nedelje in praznike, ter velja po posti projeman sa avatro-ogerske dežele za vse leto 16 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 Kld., za jeden ic 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., za četrt leta 3 gld. 30 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr.  Za pošiljanje na dom računa se po 10 kr.
na'mesec, po 80 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele toliko ve«, kolikor poštnina zna&H. Za oznanila plačnje se od četiristopne petit-vrste po H kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po 5 kr., če se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Oredništvo in upravuiStvo je v Gt.spodskih ulicah st. 19. Upravnifttvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t.j. vse administrativne stvari.
Trgovinske pogodbe in naša vinoreja.
Važna debata, ki se je pričela baS te dni v državnem zboru, utegu« se precej razširiti, ako sodimo po velikem številu upisanih govornikov. Trgovinske pogodb«, o katerih smo že imeli priliko govoriti večkrat v našem listu, prouzročile bodo gotovo zanimivo debato. V pivi vrsti bodo govorili proti tim pogodbam mlavločeški poslanci. A tudi iz krogov naših jugoslovanskih poslancev, slovenskih in hrvatskih, oglašenih jih je več, ki bodo govorili proti pogodbi z Italijo. Imenujejo se: Š u kl je, Pfeifer, Borčič, Bulat, dr. Laginja in dr. Klaič, in pa nemška konservativca D i pa uli in Zallinger.
V načrtu pogodbe z Italijo je posebno pozornost vzbudil dostavek končnemu protokolu av-strijsko-itulijanskih obravnav, da, če Italija zniža carino na avstrijska vina na 5 frankov 77 cent., mora Avstrija dovoliti Italiji najnižjo carino, to je 3 gld. 20 kr., kakor so jo določevale prejšnje pogodbe.
Za to nevarnost, ki preti naših južnih krajev vinoreji, doznali so dotični krogi prepozno, da bi se bilo moglo z uspehom ugovarjati. Zdaj, ko so pogodbe že končno dognane, bode pač jako težavno, da bi se mogla doseči kaka temeljita sprememba, kajti dotična ministerstva potezala se bodo z vso svojo moralično močjo za vsako podrobnost teh pogodb.
Ako se ugovarja, da je jednaka določba bila že v starih pogodbah, da pa ni bila na Škodo naši vinoreji, mora se pristaviti, da so se razmere od takrat, ko bo se sklepale stare pogodbe, pa do danes temeljito spremenile. Italija spečavala je večino svojega pridelanega vina na Francosko, katera je bila nje glavni kupovalec. Odkar pa se ni ponovila stara ugodna pogodba s Francijo in je vBled Crispi-jeve Nunciji toliko prijazne politike prišlo mej Italijo in Francijo do carinske borbe, izgubila je Italija svojega najboljega kupca za veliko obilico vina in treba ji je iskati si novih kupcev posebno v Nemčiji.
A tudi za naše kraje utegne nastati velika in huda konkurenca, ako se Italija posluži svoje pravice in si odpre cesto za svoja vina b tem, da zniža
LISTEK.
Neprostovoljni ubijalec.
Povest Spisal V. G. Kotolenko; poslovenil Z. Dokler.
I.
Ko sem se na poštni „trojki" približal prevozu, ae je že stemnilo. Svež, mrzel veter je gu-bančil površino široke reke in silno pluskal ob razdrti breg. Zaslišavši že oti daleč poštni zvonec, so „prevožčeki" ustavili brod in nas počakali. Zavrli so kolesu, pomaknili voz na brod in odvezali konje. Valovi so udarjali ob stran broda, broduik je zavrl kolo in začeli smo se oddaljevati od brega. — Razveu našega sta bila na brodu še dva voza. Na jednem sem zagledal mladega, soliduega moža, po mojem mnenju kupca, na drugem tri mladenče, oči-vidno iz mesta. Kupec je nepremično sedel na brodu, zakrivajo se z ovratuikum pred mrzlim jesenskim vetrom in niti jedenkrat ni pogledal na svoje sopotnike Temu nasproti so se meščani prav veselo pogovarjali. Jeden njih, škiljav in s pohabljenim nosom, je začel igrati na harmonij in jo spremljal godbo z grdimi pesnimi. Pa veter je kmalu
carino za naša vina. Italija je dozdaj že tako srečna, da trtna uš še ni ugonobila njenih vinogradov, kakor je to bilo na Francoskem, katera pa je že deloma preboJela hudi elementarni udarec. V naših krajih se tain\kjeV*einertna uš preveč razširjena, pridela še nekaj^ftna, posebno veliko pa črnine v Istri in v Dalmaciji, ki se pri sedanjih razmerah vsaj vender primerno more spraviti v denar in vsaj nekoliko poplača ubogemu kmetu obilni trud.
Če se bodo pa naša primorska trgovišča vsled carine, ki bi padla od sedanjih 20 gld. na samo 3 gld. 20 kr., kar preplavljala z italijanskimi vini, katerih ima dežela toliko, da ne ve kam ž njimi in da nemajo skoro nobene cene, potem je naša vnoreja v teh deželah uničena, kajti ue bode ji mogoče tekmovati s tujimi italijanskimi vini.
Ako se jemlje v poštev, da vsled raznih ugodnejih razmer, katerih ne moremo tu navajati obširneje, je v Italiji, posebno v južnih krajih, pridelovanje vina za polovico ceneje nego pri nas, da se tam z jednake množine grozdja pridela več in močnejega vina, je razvidno, kolika nevarnost preti naši vinoreji in tudi našim sadnim moštarijarn, ki so se poslednji čas začele tako lepo razvijati in do-našati precejšen dobiček.
Ugovarja se sicer, da Italija nikdar ne bode tako nizko znižala uvoznine na naša vina, ker tudi njej to ne kaže, a jako sumno je, zakaj so se baš za to točko tako živo potezali italijanski pooblaščenci, da se je celo poudarjalo, da ta določba je jeden i zrne j temeljnih pogojev, da se sklene nova pogodba. Mislili so si pač : Cesar do zdaj aesmo potrebovali, temu se vender ne odrečemo za bodočnost, ker nam utegne jako dobro v prilog priti. Iu obveljala je njihova, stara nevarna določba vzela se je zopet v uovo pogodbo.
Tolažijo se sicer nekateri s tem, da omenjena olajšava, sklicujoča se na stareje pogodbe iz 1. 1887 in 1878 zadeva le vina gornje iu srednje Italije, da so pa izključena spodnjeitalijanska vina, katera so zaradi nizke svoje cene in zaradi primerno lahkega izvažanja po morji baš najbolj nevarna zaradi ložje konkurence, katero morejo delati vsled teh ugodnih okoliščin.
Mogoče, da se bodo pri razpravah o teb po-
pretrgal njegove slabo doneče glasove, raznoseČ jih j po široki in temni reki. Drugi, držeč v roki steklenico in kupico, je ookrepčaval z „vodko" mojega vozuika. Tretji pa, mož tridesetih let, zdrav, lep in močan, je ležal po dolgem ua vozu, položil roke pod glavo iu pazno motril orne, po nebu bežeče oblake. Že drugi dau na mojem potovauju od gubernskega mesta N. so me srečale te nadležne osobe. Jaz sem imel nujne opravke in sem dregal konje zdaj v grivo, zdaj v rep, pa niti kupec ua svoji okrogli kobilici, niti meščani na svojih miša-vib konjih se niso oddaljili od mene, in po vsakem mojem odpočitku sem jih srečal zduj ua cesti, zdaj na prevozu.
— Kdo so ti ljudje, uprašam svojega voznika, prišedšega k vozu.
— Kostjuškas Bvojimi tovariši, odgovori on tihu.
— Kdo torej, uprašam v novic, kakor da mi je to ime neznano.
Voznik se je obotavljal dati daljših pojasuil, boječ se, da bi meščani čuli najin razgovor. Oir\ se je po njih in potem hitro s „knutomu pokuzal proti reki.
Jaz sem pogledal na to stran. Po široki vodni površini se je premikala gosta, s temnimi progami
godbah o nejasnih besedah konečuega protokola dalo z raerodajuega mesta kako pomirljivo pojasnilo, katero bode vsaj v nekoliko razgnalo opravičeno bojazen, s katero avstrijski vinorejci gledajo v bodočnost.
>w. 't živahnim zanimaujem sledili bodo gotovo vsi interesovaui krogi debati o novih pogodbah in preverjeni smo, da bodo vsaj naši poslanci tudi povzdignili svoj glas ter skušali odvrniti pretečo nevarnost. Seveda je le malo upanja, da bi tudi kaj dosegli.
Ker je timveč skoro gotovo, da se bodo navzlic utemeljenim ugovorom trgovinske pogodbe v.sprejele nespremenjene in da se bode težko dala doseči kaka sprememba v tem za vinorejce tako perečem upra-šanji, nastane za državo dolžuost, da bode na drug način skušala olajšati vinorejcem njih težavno stališče.
Če se to ne bode zgodilo, ne bode mogla vzdržati se naSa vinoreja nasproti dvema tako silnima sovražnikoma, kakor je uničujoča sila trtne uši in pa nevarna tuja konkurenca, kateri se hote odpreti kar na stežaj vrata.
Trgovinska pogodba z Italijo in naši poslanci.
„NoviČarski" člankar pripovedoval je v drugi letošnji številki, da gre pri trgovinskih pogodbah, o katerih se je daues pričela razpiava v državnem zboru, „le za to, da se ves kompleks dotičnih pi-godb vsprejme ali da se vse skupaj zavržejo." Za Boga! to je grozno parlamentarno načelo in naš gospod člankar sega tu veliko dalje, ko vlada samu. Oe bi Dunajski državni zbor res bil le zato, da vse ono, kar je vlada dogovorila s kako sosedno državo, kar pure et simple potrdi, potem bi mu tacih nt vari j niti predlagati ne bilo treba. Prihranilo bi se državi mnogo stroškov, narodom pa nepotrebna komedija. Ali stvar je vender-le nekoliko drugačua. Vlada namreč dotičnih pogodb ni še sklenila, temveč le dogovorila za ta slučaj, aku jih vsprejme državni zbor. Naravno je, da ima le hi torej popolno pravico v jedni ali drugi stvari pre-ineniti jih, predno se definitivno sklenejo.
In res čitamo, da bodo slovenski poslanci iz kompleksa pogodb  vzeli pogodbo z Italijo in pred-
prevlečena megla. Valovi so bili temni iu kalni, nad njimi pa je letalo več belih ptic. Opisovale so nejasne kroge, zdaj so se spuščale nizdol, zdaj se zopet z glasnim krikom vzdiguile v zrak.
— Roparske tiče, pojasnil mi je voznik, ko sva, stopivša z broda, zopet sola na voz.
— Poglej tudi te meščane, to so tudi „ro-parske tiče11. Nimajo niti kakega bogastva, niti kakih duševnih ztnožnostij. I posustvo, saj veš, kakšno je bilo, so letos prodali. Zdaj se pa klatijo po cestah kot volkovi, stalnega življeuja nimajo več.
— Ali ropajo?
— Škodo delajo. Torbo zvežejo mimo potujočemu, drugomu ukradejo iz prtljage čaj — in druga tata dela doprinašajo. V najhujšem Blučaju našemu bratu, vručajočemu se vozuiku, ukradejo tudi kouja. Resnica, ti zudremaš, zaspiš — kazni vredno je sicer to — u on je Že tu. Temu Ko-stjuški je voznik z bičem nos tako razmesaril. Pomni: ta Kostjušku je capin prve vrste. Tovariša sedaj nima. Imel je tudi tovariša, a nosilci prtljage so ga ubili.
— Jo li bil zasačen ?
— Da, pa se mu ni posrečilo. Naredili so si ti mladenci — to je nosilci — ž njim veselje.
lagali spremembe glede carino na vino in — to vsaj je naravna posledica njihovega postopka — glasovali proti celi pogodbi, ako se ta sprememba ne vsprejme. Celo profesor &uklje, ki je v Novem mestu zagovarjul pogodbo z Italijo iu skušal opravičevati carino na vino, bode — kakor posnamemo iz „Slovenca" — govoril sedaj proti njej. (Po najnovejših brzojavnih poročilih, govoril je poti, gosp. Suklje za vsprejetje vseh trgovinskih pogodb, torej tudi ene z Italijo. „Slovenčev" poročevalec bil je torej napačno poučen. Vladni stranka mej slovenskimi poslanci pokazala se je tedaj tudi v tej čisto gospodarski zadevi.   0,>. uredništva.)
Kavno zaradi tega je stvar jako zanimiva. Besede člaukarja v „ Novicah" iu govori Šukljutovi pred volilci razkrivajo nam namreč jako interesanten faktum : da sta mej slovenskimi poslanci dve stranki, katerih jedna je pripravljena veduo iti z vlado, diuga pa jo podpirati hoče le do neko gotove meje. V zadevi trgovinske pogodbo t Italijo zmagala je torej na srečo poslednja ; bode li vedno zmagovala, vstaje odprto uprašanjel Vsekakor treba, da slovensko časnikarstvo pozorno sledi vsem dogodkom v s!oven?kem dižavnozborskem zastopstvu.
Politični ra/iglcri.
Roiraiije dežele.
V Ljubljani, 13. januvarja.
V debati zaradi trgovinske pogodbe z Italijo govorila bodeta razen že imenovanih slovenskih poslancev >z Primorja tuli še kraniska poslanca Pfeifer iu Suklje, iu sicer proti pogodbi. Tudi dalmatinski poslanci govorili iu glasovali bodo proti pogodbam Državni zbor rešil bodo trgovinske pogodbe Se ta tedi n, potem vladno predlogo o pre-osnovi prvnih studij in fte nekaj manjših predlog, a začetkom fehržvarja sklicali bi se deželni zbori, in sicer za dobo štirih tednov.
l*oljnki klub imel je te dni sejo in je koj zadetkoma izjavil predsednik poslanske zborn;ce dr. Smolka, da je neosnovana govorica, trdeča, da skuša dosedanji podpredsednik ChluuK:cky izpodriniti ujega (Smoika) in sam zasesti predsedniški sedi ž Zbor je vzel to izjavo na znanje. Tudi novoimenovani predsednik upravi državnih železnic dr. B linski bil je pri tej se|i navzočen. Bilioski odpovedal se ie Že mandatu ket činu parlamentarne komisije poljskega kluba, vstal pa bode Se nadalje člau kluba in tudi poslanec. Javvorski čestital je v imeuu kluba Bilinskemu na imenovanju, obžaluje, da je izgubil klub tako izvrstno delavno silo. — Klub raspravlja.] je nadalje o trgovinskih pogodbah iu sklenil glasovati po vladnem nasveta. V imenu poljskega kluba govorila bodeta v debati o trgovinskih pogodbah poslanca Szozepanovvnki in Kozlovvski.
Kouserrativna strmika. katero vodi grof llohenvart, se čuti dovolj močno, da bode skušala pritisniti nekoliko grofi Taaffea. Kakor smo že večkrat, poročali, zahteval je organ tega kluba, „ Vaterland", že nekatere krate, da mora vlada dati konservativeetn kak*} garancije zato, da je bode tudi nadalje se upoštevala. To isto zahtevo ponovil je tudi grof Ilohei.vv.irt v klubu m jo s tem proglasil oficijelno. Hohenvvart je izjavil, da se sicer ni bati za sedaj, da bi vlada krenila popoluama na levo, a z ozirom na koncesije, katere je dobila nemške levice in deloma  tudi  poljski klub, je za-
Pripovedovalec se je zasmejal. Najprej eo ga z rokami nabili, potem so ga z ognjem žgali, a konečno bo ga ua palco nabodli in ga proč vrgli. Umrl je pes.
— Si li ti z njimi znan? Zakaj so te z vodko napajali ?
— Seveda — rekel je voznik s temnim obrazom. Popil sem jim ne malo pijače — a potem bom vedno pripravljen. Vedi: Kostjuška se ni zastonj na pot napravil. On ne goni zastonj konj iz mesta. On pazi na priliko, hudič, to je gotovo.
— Kakšen kupec je to V — zamišljen upraša voznik po kratkem molku — ali ga ne obhajajo ? To bo nevarno. In z njimi je še novinec. Mi ga poprej nismo videli.
— Oni, ki je na vozu ležal V
— Nu, nu, „žiganu (vuz na Kamčatki), treba sa je pripraviti.
— Veš kaj, gospodine, Bpregovori v novic, obrnivši se k meni — glej da so požuriš, po noči ne potuj, morebiti so tebi kuj namenili ti barbari.
— Ali ti mene poznaš? uprašam ga. Voznik se je obrnil iu je potegnil za vajeti.
— Nam ni znano, odgovori potem v zadregi. Pravili so, da bode Kudinovski uradnik tudi potoval. Stvar nas ne zanima. (Daljo prih.)
htevanje konservativcev povsem upravičeno. — Grof rlolienvvart sicer tudi pri tej priliki ni določno povedal, kaj zahtevajo konseriativci, a dobro poučeni „Grazer Volksblatt" zahteva kar naravnost in brez ovinkov, da se odstrani Gauč in da ga nadomesti kak konservativec. Da dosežejo konservativci to, odpustili bi jim marsikaj drugega.
Viianjo države*
Srbija.
Po dolgem in za vlado jako nevarnem odkla-danji sklicala se je končno narodna skupščina na dan 11. tega meseca. Zbornica se je konstituirala in volila za predsednika Katica, za podpredsednika pa Vukoviča in Milovanov ća. Sesija se je začela ne da bilo regeutstvo stopilo pred zbornico z običajnim prestohiim nagovorom. Ministerski predsednik ima dan na dan dolgotrajne pogovore s centralnim odborom radikalne stranke, zlasti glede" postopanja, ako bi opozicijske stranke, kakor so napovedali nekateri časopisi, hotele strmoglaviti sedanjo vlado m spraviti v razgovor zadeve razkralja Milana.
Mu m unska pol It t ka. Kumunski minister Lehovarv imel je te dni pogovor z nekim fraucoskim novinarjem. Lehovarv zagotovil je Francoza, da je rumunska politika vseskozi narodna in da se vodi povsem v zmislu in po intencija h L»ana Bratiana. Svojo neodvisnost iu svoj teritorij branila bode liumunija vedno in proti vsakomur in v to svrho utrdila je tudi meje in reor-gani/ovula vojsko, za katero je žrtvovala 200 milijonov frankov. Lehovarv je prepričan, da se vojske ni bati, kajti ruski car je pravičen iu miroljuben in ne da nase uplivati. Bolgarska in Srbska Bta dovolj veliki, da se ubranita neljubega upliva.
Paul de CasHtiuuac, o katerem smo zadnje dni nekaterekrate govorili, vodi še vedno strasten boj proti nunciju in vsej vatikanski politiki in francoski škofje nikakor ne ugovarjajo splošni trditvi, da so bori v ujih imenu oziroma da se strinjajo z njegovimi nazori in z njegovo taktiko. — Te dni bila je v cerkvi Sv. Avguština v Parizu maša zudušnica za Napoleona III in gospod Paul de Ctssagnac se te maše tudi letos ni udeležil, kajti Cassagnac je bonopartist šele v drugi vrsti, v prvi vrsti pa klerikalec, in francoski prelatje ga visoko čislajo, tudi tisti, ki niso sovražniki republike. Gospod de Cassagnac in krščeni nemški žid Artur Maver sta prva klerikalna žurna lista francoska.
Dopisi.
Em Kočevju 1. januvarja. [Izv. dop.] Naš sodnik, g. Stuchetz, je prestavljen v Wels na Gorenjem Štajerskem. Izjavil se je večkrat, da slovenskega jezika ni zmožen in kompetentno cblastvo storilo mu je ljubav ter ga prestavno na uemški Gorenji Štajer.
Druzega g. sodnika dobimo. — V našem okraji ni lahko poslovati. — V našem okraju je najmanj polovica prebivalstva, ki le slovenski govori in ki je takšna, da si ne da kratiti svojih pravic.
Nečemu politizirati. Kar se sodstva dostaja, mora politika molčati in odločevati mora le zgolj pravna stran. Ta pravna strnu pa odločno zahteva, da je sodnik našega okraja v pisavi in govoru na-šegu slovenskega jezika popolnoma zmožen. Prebivalci našega okraja živijo dosti v ozkem ob-čenju s Hrvati. Treba je našim sodnikom, da poznajo dobro slovensko narečje, drugače našega Človeka ne razumejo. In kaj je sodnik, ki pravdnih strank ne razume! [Jboštvo nu vse strani in ju-stični umori so v bagateluem ter drugih postopanj, h na dnevnem redu.
Mestjani v našem Kočevskem mestu so po večjem gmotno precej dobro stoječi ljudje. Odkar je nemški „schulverein* tu sem svoje noge postavil, mislijo pametnejši teh naših meščanov, da imajo nalogo razširjati znanje kočevskega narečja kolikor možno po slovenskih pokrajinah. Ker je pri nas nekaj bogastva, jemlje so to v višjih krogih zelo v postov. Denar je pač vse povsodi. „Ćlovek toliko velja, kar plača". Poslala nam jo vlada okr. glavarja dr. pl. Thomana, ki prireja z denarjem BVOJe bogate žene velike pojedine, s čimur našim ljudem imponira. No, glede političnih uradnikov nič nemarno zoper tako maksimo. Vse pride na to, da se „repraesentira" — in zlato je zlato, je božanstvo na revnem kočevskem svetu, kakor sploh po Dolenjskem, kajti na Dolenjskem je Bog revščino kar le po stotih razdelil. (Posamezni Kočevci so bogati, ali devet desetin je grozuo revnih.)
Glede justičuih uradnikov ni gledati na to, so li politični, so li dobili bogato Ženo, ampak le na to, eo li sposobni za posel, ki se jim izroči. Justica bi te nemarno oblutila, ako bi kedaj pri oddaji sodniških mest se  le malo gledalo na to, ako jo
kompetent bogat, ali ima bogato ženo. — Tu velja to, kar možgani dajo ter značaj.
Bojimo se, da se nemara zaradi nekaterih bogatih naših meščanov — bogatili namreč po revnem Dolenjskem merilu — na to ozir jemlje, ako je bodoči naš sodeč bogat, ali ima vsaj bogato ženo. Justica je samosvoja. — Nečemo se utikati v nje posle; sveta stvar je justica. — Ali jedno smemo povedati: ne uradnika-sodnika, ki slovenskega ne razume, ali ga razumeti neče! Imamo na Kranjskem ljudi j, ki zgol iz nemške nadutosti — slovenskega jezika znati nečejo — akoravuo nemškega niso bolje vešči, ko te uboge pare slovenščine. „Geiuer aich bodeu". Tak človek tudi Slovenca poslušati, umeti neče. — Ves respekt pred juatičnimi uraduiki! Ali — ali! Ne razume; razume le po svoje, — razume našega človeka tako, da se Bogu smili; — in zapisnik, razsodba je tudi taka, da se Bog usmili!
Nič ne pomuga! Kakor smo revni zdaj, ko ee mej sabo Slovenci bijemo, jedno — to jedino smo dosegli, da se našemu jeziku ne smejo več v sod-nijah duri pokazati. — Torej bodi nemško misleč sodnik, ali kakor pravimo, domoljuben, blovenskega jezika se mora vsak pošteno priučiti. To priučenje pa tirja pred vsem neka ljubezen do naroda ter njegovega jezika. Literatura je majhna, — torej je treba poslušati, kako narod govori. Ta uk se pa redko kdnj najde pri ljudeh, ki se Čutijo ude velikega nemškega naroda.
Sodnik naj ne dela politike. Za to je politični uradnik tu; ta ima vsak dau pripravljen biti, za drugo vlado ustupiti; njemu mora vse jeduo biti, če danes Giskro-Heriista, jutri Taaftea uli Chlu-rueekega podpira, oziroma v duhu teh večjih duhov dela. Justičui uradniki v prvih instancah je tega oproščen; on stoji ua višjem stališču; on jo na svojem sedežu tako visok, ko dvorni svetnik pri najvišem sodišču na Dunaju.
Postava, vest, juridično prepričanje — vse drugo mu mora biti humbug. In hvala B gu, da je tako v naši cislajtani ji!
Naš zdajšnji Kočevski soduik; — drugače jako ljubezniva narav iu priljubljen me) Slovenci, je sam izjavil, da ne zna slovenskega. Kolikor jo nam znamo, ubego slovenski govori, razumeva le slabo, akoravuo živi že več ko deset let na Dolenjskem.
Ne pošljite nam zopet sodnika, ki našega jezika do dobra ne zna, v govoru iu pisavi. Naj Vas, odločilne može, v tem ne moti prikazen, da ima kdo iz slovenščine kako dobro noto v spričevalu, ki mu jo je dal kak dobrohotni gimnazijski učitelj! V našem okraji živi dosti Ijudij, ki že dosti hrvatijo in ki čisto slovenSčiuo govorijo. Mi zahtevamo ud bodočega našega sodnika, da slovensko dobro govori ter tudi piše, nič druzega; da je tudi dober veščak, to bo samo ob sebi razume. — Za bogate gostije že skrbi — priljubljeni naš dr. pl. Thoman ! — Tam pijemo fina vina in jemo tudi ribe iz Adrije; — naš bodoči sodnik pa naj daje nam Slovencem v našem ljubem slovenskem jeziku pisane razsodbe ter odloke! —
Ix IlIrMke DlMtrlee 9. januvarja. [Izv. dop.] V visoki starosti 9G let v Gradcu dne 4. t m. zamrli gospod Anton pl. Valeučič, c. in kr. ge-neralmajor v pokoju, porodil se je kut sin posestnika, trgovca in c. kr. poštarja dno 17. marca 1795 v Ilirski Bistrici. V sosednem Trnovem dovršil je dva razreda, 3. in 4 razred kakor prvo in drugo leto pa v bližnji Iteki. Zapustivši šole prišel je k okrajui oblasti v neoddaljeno graščino na Prem kot pisar. PriŠedši po nekem opravilu v Postoj ino, dobi tam iz Italijanskega^potujoče ogerske huBarje, katerim je pristopil kot lSletni mladenič prostovoljno iu odpotoval z njimi na Ogersko, .ne da bi bil svojim Btarišem o Bobi več let kaj vediti dal. Z vojsko je bil šM tudi na Francosko proti Napoleonu I. Kot husarski desetuik sj je bil poročil v mestu Papa z neko Židinjo, ki ue je krstiti dala. Leta 1848 je bil pri husarskein polku knez Lichtenstein kot podpolkovnik (Oberstlieutenant) v Galiciji, od koder je ves polk na istega leta sveti večer z vsemi častniki, izvzemši polkovnika, njega podpolkovnika iu majorja, na Ogersko k ustašem pobeguil, no da bi bili oni trije koj slutili; razumno je, da so se imeli veliko od- io zagovarjati. Po zmagi Madjarov je gospod Valenčič postal v mestu Rab ua Ogerskcui vojaški poveljnik posadniu čet, potem ko so osnovali žendarmerijo, poveljnik žendarmerijskega polka v Ljubljani,  kjer je postal
polkovuk in bil upokojen I. 1855 z naslovom ,ge-neralmajor*. Četrtsto leta je redno v Gradcu prebival. Vina ni pil nikoli, slivovico zmerno. Živel je vedno prav redno in pobožno, tako da je imel seboj na popotovanji v železniškem vozu molitveno knjižico, iz katere je molil. Ko je v pokoj prišel ni imel potem v svoji roki nikoli orožja, še manje na sebi obleko „generalmajorja", ki si jo tudi nikoli oskrbel ui. Sploh živel je jako skromno.
Po njem žalujejo udova, ain Anton, kr. ogerski minister i j alnl svetnik v pokoju, sin Alfred, bivši c. in kr. ieldmaršallajtenant in divizijoiiar v Gradcu, kateri je pred šterimi leti zbluznil in se v blaznici v Feldhofu pri Gradcu nahaja, in hči Marija, soproga c. in kr. generalmajorja gospoda Moravca, brigadirja v Pragi.
Po večletnem službovanju kot častnik je bil ValenčiČ povzdignen v plemeuitaški stan z naslovom „plemeniti" ; redov ni imel.
Sioa njegova imata visoke rede, po katerih bi bila v vitežki ali celo v baroniki stan povzdig-njena, pa iz spoštovanju in ljubezni do svojega očeta nista tajga iskala.
Pokojnik odrasel je v drugih časih in sedanjega čusa in sedanjih teženj narodov ni umel in jih zato obsojal. Sicer je bil pa liuli v političnem Miru jako miren mož. Blag mu bodi spomin!
Š. J. V.
Domače stvari.
— (Imen o v a n j e.) Cesar  imenoval jo naslov in čin dvornega svetnika iinajočega višjega dr žavnegu pravdnika v Gradci dr. Viktorja Leitmaierja dvornim  svetnikom pri najvišjem sodišči ua Dunaji.
— (Družbi sv. Cirila in Metoda) je volila 5 gld. umrla M Hribar, posestnica v Artižji Vasi pri Zatičini. V krepko vspodbudo k vstrajuemu ddovanju za družbo nuin mora biti zavest, da zanimanje za njo prodira mej s cela priprosti narod.
Vodstvo družbe sv. Cirila in Metoda.
— (Društveni večer) z malim plesom priredi narodna čitalnica Ljubljanska v soboto 16. dne tanuvarja 1892. 1. v društvenih zgornjih prostorih. Vspored : 1 W. A. Mozart: Ouvertura k operi „Titus", igra vojaška godba. 2. F. Vilhar : „Pitaš dušou, samospev, poje gospica Fr. Vrhun-čeva. 3. B. Meudelssohn: „Pozdrav", dvoapev, pojeta gg. J Pavšek in A Dečrnan. 4 Ples. Začet k ob 8. uri zvečer. Ustop je dovoljen izklučno le čč. p   n. društven ikom čita I niš kim.
— (Delavsko izobraževalno društvo v Ljubljani) priredi dno 17. januvarja 1899 v kazinski restavraciji s sodelovanjem godbo C. in kr. pešpolka baron Iv u bo št. 17 delavski plesui venček. Začetek ob 8. uri zvečer. Ustopuina: Prej kupljene ustopuice po 30 kr., pri blaga j ui po 40 kr. Eventuelni prebitek porabil se bode v izobraževalne svrhe tega društva.
— (Kranjsko društvo za varstvo lova) sklenilo je, da se vsprejemajo prošnje za nagrade za izredua dejanja v varstvo lova pri vodstvu društva do 15. februvarija. Več razviduo je iz današnjega insorata. Taka dejanja je ua kratko navesti v dotični prošnji. Dalje se je sklenilo, da se naroči b Češkega še 60 parov jerebic, ker bode prvih 110 parov premalo. Te jerebice bodo se tu obdržale čez zimo, potem pa se bode skuhalo jih pri nas nastaniti, ker so pri uas že skoro popolnoma redke postale, Daljnih naročil pa za letos društvo ne vsprejema več.
— (Iz me j občinstva) Be nam piše: Ker se sneg pred vsako hišo ua Karlovski cesti od dotičnih gospodarjev po ukazu mestnega magistrata pravočasno odstrani, le pred posestvom zvonarja g. Samase ne, poprašamo: Kdo je dolžan to zelo zanemarjeno pot snažiti oziroma sneg b pota odmetati?
— (Nov Polikratov prstan.) Stara pravljica pripoveduje nam o prstanu Pol i kruta, ki ga je ta vrgel v morje in zopet našel v trebuhu ribe pri pojedini. Da se pa zlati prstani nahajajo tudi v kranjskih klobasah, tega se je preveril te dni Ljubljanski brivec g. A. D , ki jo v neki gostilni v Šiški jedel mesene klobase. B.le so mu tako všeč, da si je vzel dve še domov. Kako se začudi njegova soproga, ko prereže dobro prekajeno klobasa, ko jo je skuhala, in zadene z nožem ob nekaj trdega. Bil je zlat poročui prstan s Črkama M. S.   Po pcuprušcvauji zvedel je g. D., da je v
istini krčmarica pogrešala že nekaj mesecev svoj poročui prstan. Da bi se bilo to vidno znamenje zakona v meseni klobasi prekajalo v dimniku, to jej pač ni prišlo na um. In vender je bilo tako. Kranjske klobase imele so že do zdaj dobro ime po svetu, če se bode pa zvedelo, da se v njih nahajajo celo zlati prstani, pomnožilo se bodo gotovo prav raoeno poupraševanje po njih. Kdor hoče s vede ti, kje je ta srečna gostilna, ki se bode baje odslej imenovala rpri zlati klobasi", izvf£ to lahko pri g. A. Drgancu v Malici vi hiši.
— (It a z v i t e k prostovoljnega gasilstva na Kranjskem leta 1891.) Lansko leto so je  ustanovilo  na   Kranjskem   7 novih gasilnih društev in   sic^r:  v  Žireh, v  Dolenji Vasi pri  Cirk niči,  v  Gradcu,   v   Hib niči. na Dovjem, v Š e m b i d u pri  Vipavi in v Dolu pri  Ljubljani.   Prostovoljnih   gasilnih društev je kranjska dežela   koncem  leta   1891.  štela 67. Pred 23 leti bilo  je Iu jedno gasilno društvo, in sicer v Ljubljan'.   Po okrajnih glavarstvih razdele Be jiroBtovoljoa gasilna društva tako: Stolno m^sto Ljubljana dve (Ljubljansko gasilno   društvo in tovarniško gasilno društvo v tobačni fabriki); Postopna  5   (Postojina,   Veliki   Otok,   šemhid pri Vipavi, Vipava iu Zagorje);  Kočevje 8 (Kočevje, Svetli potok, Srednja Vaa, Koprivu k, Dolenja Vas, Ribnica, KočevBka Itoka iu Nemška Lika); Krško 4 (Krško, Mokronog, Hiteče in Št. Jernej); Kranj 3 (Škofja Loka, Kranj in Tržič); Okolica Ljubljanska 14 (Polhovgradec, Bizovik, Studenec, Dob pri Ljubljani,   B >rovuica,  Vevče, Horjule, Šmarje-Škofelea, Vrhnika, Spodja Šiška, Št. Vid nad Ljubljano, Vrd pri Vrhniki,   VičGlinc-j in Preserje); Litija 5  (Litija. Šmartno   pri  Litiji, Višujagora, Zagorje na južni železnici in Št. Vid  pri Zatični); Logatec 7 (Idrija, Mala Vas pri Carkniki, Planina, Rakek, Spodnji Logatec Cerknica in Zire); Radovljica 6 (Radovljica, Dovje, Bled, Begunje. Bohinjska Bistrica in Javornik); Rudolfe v o 5 (Rudol-fovo,   Mirna   peč,   Žužemperk,   Toplice, Trebnje); Kamnik 5 (Kamnik, Dob, Ponižalo, Brdo in Mengiš); Črnomelj 3  (Črnomelj,   Gradec,   Metlika). Pri zvezi kranjskih gasilnih društev vpisanih je 46 gasilnih društev. Največ gasilnih društev šteje okrajno glavarstvo   ljubljanska okolica, namreč   14. (Prav hveležui bi bdi gOBp. poročevalcu, da nam sestavi pregled, koliko teh društev ima slovensko, koliko pa še  vedno   nemško poveljevanje,   za katero pač na  Kranjskem  izven Kočevja ni  več mesta. Op. uredništva.)
— (Odlikovanje slovenskega pisatelja.) Bralcem nhšim je znano, da je g. profesor Ivan Vrbovec nedavno spisal jako lepo iu jako zanimivo knjigo „Zgodovina Novega Mesta", katero jo izdala „Matica Slovenska" in katero so zlasti naši Dolenjci vsprejeli s velikim veseljem. Gospod pisatelj je te dni za to svoje posebno trudoljubivo sestavljeno in prijetno pisano knjigo od županstva novomeškega prejel nastopno priznanico: „Blagorodni gospod! Čast mi je Vam naznaniti, da je mestni zastop v svoji seji dne 10 decembra 1891. 1. z veliko radostjo vsprejel Vašo poklonitev Novomeške zgodovine, katero ste spisali s tako požrtvovalnostjo iu ljubeznijo. V imenu mestnega zastopa si ust »j a m torej Vam se primerno zalivati ter izreči nado, da bodete tudi v prihodnje v proslavo našega ljubega, oko tudi ubogega Novega Me^ta z isto ljubeznijo delovali, kakor dosedaj. Župau: Perko s. r."
— (O štrajku v Zagorji) dobili smo obširneje poročilo, katero priobčimo jutri. Delavci, katere je vodstvo naročilo z Dunaja, nakladajo pod varstvom vojakov premog, katerega je precej še na skladiščih. Rudarji dozdaj neso miru nikjer kalili, a ne odnehajo od svojih terjatev.
— (V pokoj stopil je) s početkom novega leta obratni predstojnik c. kr. državnih železnic g. Edvard Zinkl v Beljaku po 36letnem službovanji. V Beljuku služboval je nad Bedem let kot načelnik c. kr. obratnega vodstva državnih železnic.
— (Volk) priklatil se je pretekle dni pri belem dnevu na Rakek, a jo je preganjalcem zopet odkuril z zdravo kožo I
— (Občinsko volitev v Libučab na Koroškem) je c. kr. deželna vlada, ne vemo zakaj, ovrgla in ukazala, da se vrši v drugo. Slovenski volilci pa bodo tudi ta pot prišli polaoštevilno na volišče ter storili vse, da ne zmaga nasprotna nemčurska Pliberška stranka. Čudno se nam na celi stvari dozdeva le to, da bo volitev vselej ovrže, kakor hitro kje Sloveuci zmagajo in so se nasprot-
niki pritožili, četudi se nikdar ne poizveduje, je li to res, kar se v pritožbah proti slovenski zmagi navaja. Vse drugače pa je, ako je zmaga na nein-čurski strani in so se po pravici pritožili Slovenci zoper njo. V tem slučaju bo volitev reduo potrdi, naj se je izvršila kakorkoli. Mislili b: skoro, da je gotovi gospodi nepostavno dovolj tudi že to, ako Slovenci zmagujejo. Bože mili!
— (Samomor.) Da Dunaji ustrelil se je predvčeranjitu tudi v Ljubljanskih krogih dobro znani grof Ludovik Mazzuchelli, poročnik pri deželnobrambovskih dragoncih. Bil je star 32 let, oženjen in oče treh otrok. Mlada soproga ujegova vzbujala je za časa njihovega bivanja v Ljubi,ani splošno pozornost po svojih bogatih in raznovrstnih toiletab. Fiuauci jelne zadrege so baje pri tirale mladega kavalirja do obupnega koraka.
Telegrami „Slovenskomu Narodu":
Reka 12. januvarja. Mej Senjskim škofom in mestnim /upnikom Bedinijem sklenjen kompromis, po katerem se bodeta v župni cerkvi vrstili hrvatska in italijanska propoved.
Varšava 12. januvarja. Iz mnogih gu-bernij su poroča, da se bodo na spomlad židje kar trunioma solili iz Rusijo. Večinoma namenjeni *o v Argentinijo,
Pariz 12. januvarja. Po svojem svetov-noznanem likerji glasovita benediktinska opatija Fecainp je popolnoma pogorela. Skoda se ceni na dva milijona frankov.
Pariz 12. januvarja. Zbornica volila z 260 glasovi iz mej 387 za leto 1892 zopet Floqueta predsednikom.
LiSDona 12. januvarja. Finančni minister odstopil. Azijo zlata poskočil od 18 na 22 odstotkov. O nasl.dnikti ničesar znano.
Bruselj 12. januvarja. Opozicijo proti nemško-belgijski pogodbi podpirajo najbolj klerikalci. Sedemsto velikih industrijalcev prote-stuje proti vsprejemU pogodbo.
Berolin 12. januvarja. Državni zbor vsprojel je predlog, da so državnim poslancem dovolijo dijeto.   Debata bila precej živahna.
Etažne vesti,
* ( „S l a v j a n s k o e o bo zrenj o") je naslov novega ruskega historično literarnega iu političnega mesečnika, ki bode ubijal namestu „Slavenskih izvestij" v Peterburgn. Urednik novemu mesečniku bode profesor Varšavskega vseučilišča Anton Seme-novič Budilovič. Program lista boileobsez.il: L Rasprave o slovanskih literaturah, slovanski etnografiji, zgodovini in politiki; 2. korespondencije; 3. letopis dogodb v slovanskem življenj:; 4. krt ka in bibliografija; 5 poročili o delovanji slovanskih društev; 6. Zmes; 7. prevodi raznih del slovanske beletristike; 8 životopisi slovanskih znamenitih mož; 9. objavljenja. Pečal se bodo ta mesečnik z vsemi važnejimi pojavi mej iztočnimi, južnimi iu zipad-niini Slovani in gojil idejo duševnega brntinstva teh narodov. Vsak zvezek, izhajajoč v drugi polovici meseca, obse/al bode 8 do 10 tiskanih pol. Naročnina je izven Rusije 8 rubljev ali 10 gld. a. v. na leto, (za Vi '('ta 4 r a'i 0 s'd., za 1U lota 2 r. ali 3 gld. a v.) Naročnino vsprejornaio za naše kraje: L Hartmann v Zagrebu, G. Szelinski na Dunaji iu E1. Valeček v Pragi, Jovanov.č v Pan-čevu.
* (Živ pokopan) V Proševicaku na Poljskem pokopali so te dni okrajnega zdravnika iu sicer zjutraj. Ko ko popoludne pokopali druzega mrtveca tik jame zdravnikove, čuli so izpod zemlje nekaj zamolklih klicev Ko so naglo odkopali grob, v katerem je bil pokopan zdravnik, in odprli krste, poku/n)o bo je, da je bil zdravnik živ pokojnin, a pomoč prišla je prepozno, ker se je bil že zadušil. Ugrizel se je v smrtni težavi v prst in imel vso krvavo glavo, ker je ž njo bil ob stene grozue svoje ječe.
* (Dolina smrti) imenujejo zelo vročo, puščobno dolino v južnem delu države Kalifornija. Njeno pravo ime je „C u a h o i I a Val" in dno jej leži 80—90 m pod morsko gladino, ona je torej najvažnejša depresija v Ameriki. V tei dolini doseza vročina pred solnčuim vzhodom 50° C, nn svincu pa do 62° C (seuce ni nič.) Zato pa solnce pomori ljudi in živali ter posuši vsako bitje in ga spremeni v mumijo, od todi ime „dolina smrti". Na starejših kartah jo zaznamovano v dolini močvirje, na novejših kartah pa že malo jezero, kajti od 1. 1861 sem napolnuje so vedno bolj s sladko vodo, ki prihaja po razpokah mej plastmi najbržo iz sosedne reke Rio Colorado, ki teče po zelo globoki strugi z navpičnimi obrežji (canon). Če se dolina z vodo popolnoma napolni, nastalo bode velikansko jezero, ki bodo merilo 7400 fanK
Poslano.
Slavnemu stavbinskeiim oddelku visoke c. kr. deželne vlade kranjske.
Podpisani usojamo se uprašuti, ali se smemo nadejati, da se še v teku te zimo sneg rat državno cesto odstrani in ta zopet prometu izroči?*)
(39) Več davkoplačevalcev,
koji tudi mitniSko pristojbino plačujejo.
*) Izvedeli hibo, da so zaMi to delo stav. urada Organi že vćeraj in je danes nadaljujejo. Op. ured.
Za prebivalce mest, uradnike Itd. Prot| tož-kotatn prelmv ljenja in vsem nasledkom mnogega sedenja in napornega duševnega delu je uprav neobhodno potrebno domačo zdravilo pristni ,,MoJl-ov Seidlitz-prašek", ker upliva n:i prebavljenjc traino in uravnovalno ter ima olajševalen in topilen učinek. Skatljica velja 1 gl rt Po postnem povzetji razpošilja to zdritvilo vsak dan lekat A. MOLL, c. in kr. dvorni i*tagate_, na DUNAJI, Tnchlauben S*. V lekarnah ua deželi je izrecno zahtevati MOLL-OV preparat, za-inamoVftO I varnostno znamko in podpisom. Manj od 2 škatljic se ne pošilja (42—1)
■■■aaaaaaai.....iimm........iimt
„LJUBLJANSKI 2V0N"
atojl
za vse leto 4 gld. 60 kr.; za pol leta 2 gld. 30 kr.; za četrt leta 1 gld. 15 kr.
T«*s »¥TTeMt
TllJCI:
12. januvarja.
Pri II«11*,: Schvvarzer, Graf, Sclnvarz. Kopsteiu ■ Dunaja. — Maganzini iz Ueljaka. — Dr. Kugler iz 1'ulja. — Haumgarten iz Budimpešte
Tri Mnim: Dr. VVeiis, Cltarman, Sattler, Pudiuffor z Dunaja. — VVeiss iz CJradca. — Fritsch, Scliiifler iz beljaku.   — I Ha u iz Vet. Kanile   — Fisclier iz Budimpešte.
l'n |uii*fiii kolodvoru: Lipold z Dunaja. — KnSttS iz .Škotje Loke. — Haus is Gradca.
Umrli so w IJmIiIJuiiI:
9. januvarja: Ana Piala, delavčeva hči, 6"« leta, Pred Konjušnico 9r. 2, bronchitis. — Leopoldina Koming, podobarjeva hči, 2 leti, Streliške ulico št. 11, ošpice.
10. januvarja: Ima Stupar, pomočnega uradnika žena, 30 let, Mestni trg št. 8. krvotok. — Ropalia Snster-šie, delavčeva hči. l'/t leta, Opekarska cesta št. 86, larvn-gltis. — Kristina Vernik, delavčeva hči, 1\, leta, Dunajska cesta št. — (delavske hiše), oftpicc. — Franca Juvan, šivilja, 27 let. Razpotne ulice št. 4, pljučnica. — Marjeta Stukliuger, hišnega posestnika hči, 1 mesec 11 dni, Rimska cesta št. 15, atrofio. — Tomaž Korošec, delavec, 41 let. Poljanski nasip št. 50, bronchitis.
11. januvarja: Jožef Očakar, kondukterjev sin, U mesecev, Marije Terezije cesta št. 12, bronchitis. — Matija Rojsk, delavčev sin, 8»L leta, Streliške ulice 9t. 11, bronchitis. — Leopold Peče, davkar, 40 let, Rimska cesta st. 17, Hcpticaeuiie. — Marija Lliigule, _o tija, 79 let, Studen-tovske ulice št. 5, tnarasmus.
12. januvarja: Janez Marn, tesarjev sin, 13 let, Ilovca št. 44, bronchitis.
V deželni bolnici: 9. januvarja: Jožetu Stilni, delavka, 28 lot, hvdro-cephalus ulwonicus.
Meteorologično poročilo.
S i <=»	Čas opazovanja	Stanje barometra v mm.	Temperatura	Ve-trovi	Nebo	Mo- 1 krina t j mm.
i g i 7. zjutraj ™  8. popol. jj i 9. zvečer i 1		728 2 mm. 7304 mm. 73 IG mm.	0 4" C 2-8° C — 18°C	si. szh. si. vzh. brezv.	obl. jasno megla	000mm.' 1
Srednja temperatura — 1*6\ za 1-0° nad uormalom.
ZD-i^r^aJslca, "borza,
dne 18 januvarja t. 1.
včeraj
Papirna renta.....gld. 93-75
Srebrna renta.....„
Zlata renta .......
f>" „ marčna renta ... „ Akcije narodne banke . . „ Kreditne akcije   .... „
London ........
Srebro.......„
Napol........n
C. kr. cekini.....„
Nemške marke    .... „ 47» državne srečko iz I. 1854 . Državne srečke iz L 18G4   . .
Ogerska zlata renta 4°/.......
Ogerska papirna renta, 5%.....
Dunava reg. srečke 5°/0 ... 100 gld Zemlj. obč. avstr. 4,/_°/0 zlati zast, listi .
Kreditne srečko......100 gld
Rudolfove srečke......      10 ,
Akcijo anglo-avstr. banke . . . 120 „ Tramway-drnšt. velj. 170 gld. a. v.. .
93'30 110 50 10325 1028 — 293'— 117-95
9-35«/.
559 57-95 250 gld. 100 .
danes
- gld. 9365
- „ 9315
- „ 110-85
- „ 10305
- „ 1030-
- n 298--
- „ 117 90
- J 9-35«/,
- ■ 553
- . 57-90 130 gld. — kr. 181 B 107 „ lOi n 122 ,
184 „
-0 ,
159 ,
23 > -
25 3) 96
50 75
Samosvoja, povsem poštena in zanesljiva
babica
priporoča se častitim damam. Dame v drugem stanu dobe za sauni 9 gld. dobro hrano in popolno oskrbovanj« i"
sicer za 9 dnij. (1095—7)
Z odličnim spoštovanjem
Emilija Nasko
adova, hči zdravnika, izpitana babica, Nospodske ulice št. 3 uliod in zvonec je tudi v Židovskih nlicab št. 4.
MAG GI
Karolu c. Holaerja.
«J EVA
aabela s* Jati«
se dobiva t Ljubljani pri
(20— 1)
|F 2STa, _prod.e_ so ~W
»Ljublj. Zvona" letniki 81,82,83,84,85,86,87,88.
„Slovana" letniki 85, 86, 87. Zbrani spisi Stritarja, zvezki i.,3., 4, 5-, 6.
- vse v elegantno vezanih platnicah. —
Natacneje podatke da in se dobč pod šifro       (17—3) M. I*. Stadion 33. Trat.
Kranjsko društvo za varstvo lova
vabi vse tiste gozdarske in čuvarske osebe, katere so si otekle za lovske zadeve kakih posebnih zaslug, naj ulože prošnje svoje za nagrado ali
pohvalo, katere bode izdalo društvo v zraislu §. 1. odstavkov d) in 0 svojih pravil za I. 1891, do dne 15. rebruvarjM t. 1. pri odboru društva za varstvo lova v Ljubljani. Te prošnje morajo biti potrjene od prositeljevega predstojnika ter morajo na kratko navesti dotičnika zasluge. (38—1)
Odbor kranjskega društva za varstvo lova.
♦♦♦♦»»♦♦•♦♦•»♦♦♦»♦♦♦»»♦♦♦♦♦♦»♦♦♦♦»♦a
1    Karol Gotz
t stroj beni in stavbeni ključar i     v Ljubljani, na Žabjaku št. 1
:* priporoča se p. n. čantiteuiu občinstvu km izdelovanje vsakofakih v njegovo atroko spada« Joči h dal.
isf" Popravila vaake vrat« lavratajejo ae tečno lu ceno. (41—1)
•»♦»»»»♦♦♦♦♦»»»♦»»»»♦♦»♦♦♦♦♦»♦»♦♦♦»a
WElSEH-jevo
učilišče in vzgojevališče za deklice
Dunaj, I, Weihburggasse Nr 10.
Pravica javnosti (1024—1)
za zasebno ljudsko in meščansko šolo, 2 nadaljevalna kuna; psnzijonat.
Veliki svetli prostori z Izborno ventilacijo, preskusen o učiteljske moči, bogat* zbirka učnih priprav. Izvrstna hrana in skrbno nadzorovanje gojen!:.
1'ravoveljavne svedovbe. ~^NI
Ugodna lega blizu mestnega parka. — Psnzijonat J« urajan % velikim komfortom. — Za telovadbo ln plee possbna dvoran«.
Prospekti pošiljajo se brezplačno in frankovano.
Magdalena Vollrath,       Dr. Karol Weiser,
upraviteljica penzijonata. ravnatelj.
Advokat
ALBIN SUYER
naznanja, da je otvoril svojo
odvetniško pisarno
v Ljubljani (34_2)
pl
Št. 230.
(31-2)
Mestni magistrat Ljubljanski naznanja:
1. Imeniki k letošnjemu novačenju poklicanih, v letih 1871., 1870. in 1869. rojenih domačih mladeničev bodo razgrneni v magistralnem ekspeditu
od 14. «lo Hitetega Stt. Januv»r|ti t. 1.
v ta namen, da jih vsakdo labko pregleda, in
a) ako bi kdo izpuščen ali napačno upisan bil, to naznani;
b) zoper reklamacije novačenju podvrženih ali zoper njih prošnje za priznanje v §§. 31, 32, 33 in 34 vojnega zakona navedenih ugodnosti j ugovarja in ugovore tudi dokaže.
2. Žrebanje onih novačenju podvrženih mladeničev, ki so bili rojeni 1871. leta, vršilo se bode dne 38. faisuvarja ob 11. url dopoludue
v mestni dvorani.   Žrebanja udeležiti se je vsakateremu dovoljeno.
Magistrat deželnega stolnega mesta Ljubljane
dne 4. januvarja 1S92.
goldinarjev
Glavni dobitek
100.000
goldinarjev
Srečke po 1 gld.
prodaja
J. €. 9IAYEB.
Izdajatelj in odgovorni urednik: Josip NoIIi.
Lastnina in tisk .Narodne TiBkarue'.