Posamezna Številka 10 vinarjev.
Šlev.249.
¥ liBiM v so* a Mn 1911
Leto mil
s Velja po poŠti: Z« oelo leto naprel • • & 28*— h en meseo „ . . „ 2*20 n Nemčijo oeloletno . „ 29*— u oatalo Inozemstvo . „ 35'—
V	LJubljani oa dom i
Za celo leto naprel . . K 24'— za en meteo „ . . „ 2 —
V	opravi oreleman maseCno » 1*70
5 Sobotna Izdaja: s
sa celo leto ...... V—
ta Nemčt|o oeloletno „ B*— ■ oatalo tnoaumstvo „ 12'—
Bar Uredništvo )e v Kopitarjevi nllol itev fl/m. Rokopisi se ne vračalo; netranklrana pisma se ne sss sprejemajo. - Uredniškega teletona štev. 74. —
Inseratl:
Enostolpna peUtvrata (72 mm): sa enkrat . . , . po 18 v aa dvakrat «... „ 15 „ sa trikrat .... „ 13 „ sa večkrat primeren popnst.
Pomen unulli. zahvale, osmrtnic? M.:
enostolpna peUtvrata po 2 J vin.
»■■ Poslano: 1 1 enostolpna petltvrsta po 40 vin.
Izhaja vsak dan, tsvzemšl nedeljo ln prasnlke, ob S. url pop.
Redna letna priloga Vozni red.
Upravništvo Ja v Kopitarjevi nllol št. B. — Račun poštne branllnloe avstrijske št 24.797, ogrske 2B.5U, bosn.-hero. št. 7583. — Upravnlškega teletona št 188.
Lioli hoji pri Gorici.
(Izviren dopis »Slovencu«.)
V Gorici, oktobra 1915.
Vsak dan sedaj imaš priliko kar čutiti vso srditost, vso neizprosnost in besnost bojnih spopadov, ki se odigravajo na za-padnih straneh Gorice.
Sinoči zvečer je bilo. Mesec ni še izšel, nebo so pokrivali deloma oblaki, iz Soče pa so se vzdigovali megleni sopari in se širili v smeri večernega zraka čez griče in holme po Brdih. Tema je že padla na zemljo. Kar zabobne točno ob pol 7. uri topovi z laške strani in toča šrapnelskih strelov se prične sipati na Kalvarijo. Blisk poleg bliska, tresk za treskom, kakor da bi se vse sovražne sile neba strnile in skušale razjesti in razgrizti na ti ubogi zemlji eno samo točko, ki se imenuje Kalvarija. Kmalu se zaslišijo še streli iz pušk in strojnic; boj se je torej pričel, srdit in ljut! Preteče še par minut, pa se oglasijo topovi tudi z naše strani. Vidiš v temi bliske tu in tam, po dva, po tri, celo vrsto hkratu; nc veš kje so, a zdi se ti, kakor da se zemlja odpira in sika tje na sovražne vrste, ki četa za četo dirjajo proti Kalvariji, da bi jo našim iztrgale. Gromijo topovi, treskajo streli, luč se vzdiguje za lučjo, nad Kalvarijo se srečavajo bliski sovražni in naši, vse skupaj pa tvori gromenje in nemir, divjanje in besnenje, kakor je najhujša nevihta v pri-rodi le težko more podati. Pokanje pušk in strojnic je med tem že dolgo prenehalo, prišlo je do boja na nož; strašno, kako morajo tam padati mrtvi in ranjeni na desno in levo! — Vse skupaj je trajalo pol ure; laški streli so ponehavali, naši pa so se — tako se je zdelo — vedno hujše množili, vedno ljutejše vstajali in napadali. Niso več pokali nad Kalvarijo, ampak v vedno večji daljavi za njo; jasno jc bilo, cla zasledujejo in uničujejo vse, kar morejo doseči. In po*-tem so utihnili tudi oni. Ob 7. uri ie bil zopet popoln mir. Besna nevihta je prešla. Tri kilometre v zračni črti proč od nas! Naši so vrgli laški napad zmagavno nazaj. Kratka je bila. Toda najhujše nevihte so navadno zmerom kratke. Razdejanje pa je tudi ona pustila veliko, razdejanje na kdo ve koliko uničenih in polomljenih življenjih.
XXX
Taki prizori so se vrstili sedaj skoro vsak dan. Strašno hudo je bilo v soboto in nedeljo, 23. in 24. t. m. — V soboto so se vršili silno srditi boji ob zapadnem pobočju Sabotina; pričeli so se zjutraj ob 7. uri, nadaljevali od 3. do pol 6. ure popoldne in sc
zopet ponovili ob 7. uri zvečer. Zadnji se je vršil že v temi; svetlobne granate so delale luč; največjo luč pa so dajali bliski naših in sovražnih šrapnelov, ko so povsod tam pokali in neprenehoma pokali. Končno se je videlo prav lepo, kako so naši šrap-nelski streli zasledovali umikajoče se in boreče laške vrste. Lahi so bili ta dan temeljito poraženi. V nedeljo so hodile stotine in stotine laških vojnih ujetnikov skozi Solkan po cesti v Gorico. Mnogi izmed njih so bili tudi ranjeni, ta na roki, oni na nogi, zopet ta na glavi ali kje na životu. Bili so za silo obvezani, a poznalo se je vsem, da imajo tudi oni težke napore za seboj. Morda so bili naihrabrejši med svojimi tovariši. Vsaj prerili so se najbolj daleč, kjer so bili potem od drugih odrezani in zajeti.
V nedeljo zjutraj so bili zopet prav tam ljuti boji; od 5. do 7. ure se je neprenehoma slišalo bobnenje in gromenje naših in sovražnih topov in streljanje iz pušk. Celo v mesto, na dvorišča, ceste in hiše so prihajali izstrelki sovražnih pušk.
Aeroplani krožijo vsako uro čez dan po zraku. V soboto so takoj popoldne naši topovi silovito preganjali sovražne aeroplane. Sovražni aeroplani imajo spodaj modro-belo-rdeče ali zeleno-belo-rdeče barve in se torej prav lahko od naših razlikujejo. Tudi je njih krmilo štirioglata po-dolgasta ploskev, dočim je pri naših tri-oglata. Kar zadene en naš šrapnelski strel sovražno letalo in kmalu potem še eden. Grozno je bilo, kar je temu sledilo. Aeroplan se je prekopicnil in telebnil po blis-kovo proti zemlji na tla. Sovražniku se je sicer to zgodilo, a navzlic temu te strehe mraz in zona do mozga, ko gledaš tako junaško smrt.
Vreme je bUo ves teden od nedelje 17. t. m. naprej najlepše. Po dnevu celo toplo. Na Sabotinu so v nedeljo 24. t. m. popoldne granatni streli zopet zanetili ogenj v suhi travi in grmičevju. Okoli dveh je namreč začel hud boj, ki je trajal do približno tričetrt na štiri. Vse vprek so padali na pobočju Sabotina streli granat in šrapnelov. Gorelo je na več mestih. Dim se je plazil preko skalovja, kakor ga je ravno zrak tiščal aii gnal naprei. Neprenehoma torej ogenj, strel, boj.
Vojaki pa so odhajali proti strelnim jarkom z odločnim zavestnim korakom; roj za rojem je prihajal in odhajal, oboroženi samo s puškami in patronami ter lopato ali pikonom. Lahka je bila njih hoja; bili so Hrvatje in Čehi. Peli so, roj za rojem, kakor da bi bili vsi sami pevci, ali pa kakor da bi boj pevce napravil iz njih. Peli so koračnice navdušeno in zavedaje sc, da ne more nihče drugi zmagati kakor le oni! Čudovito
je, kako veliko zavest zmage so ustvarili dosedanji vspehi v naših vojakih. Vidijo dan za dnevom, kako neizmerne napore dela Lah dan za dnevom, da bi vspel, da bi vsaj nekaj dosegel, da bi vsaj Gorico dobil. A nič in zopet nič! To vojaki vidijo, zavest pa dobivajo pri tem in si jo utrjujejo, da Lah ne bode nikdar uspel. In zato v njih vedno večje zmagavno razpoloženje, najlepši predpogoj za bodoče slavne pohode v Lahe
same i
Včeraj ponedeljek zjutraj so bili zopet takoj od pele ure zjutraj srditi boji nad Podsabotinom. Sovražni streli švigajo vsak dan preko mesta na njegove vztočne strani. Kakor da bi ogromni vrtinci zrak požirali! Potem pa zahrešči iz dalje in že veš, da je sovražna granata eksplodirala.
XXX
Prve požare so povzročile včeraj dne 25. t. m. sovražne granate v Gorici. Zadete so bile tri hiše ob pokopališčni cesti, tam kjer sc nahaja krčma »Alla Statione«. Ob 7. uri zjutraj so začele skoro vse tri hkratu goreti. Velikanski stebri dima so se vzdigovali proti nebu. Požarna bramba je došla in požar omejila; a dim se je šc vedno vzdigoval še opoldne in dalje. Škoda je občutna; enemu posestniku je zgorela tudi j vsa premičnina, ki jo jc v hiši imel.
XXX
Tudi na samostan in cerkev na Kostanjevici so prišle sedaj granate. Padale so pred cerkvijo in za cerkvijo in okrog cerkve in v cerkev samo. Tudi to svetišče naj postane torej žrtev sovražnih strelov! Ena granata se je ludi zagrizla v korenike visoke mogočne lipe prav tam, kjer pričenjajo stopnice med potjo na Kostanjevico. Kakor da bi bila smrtno zadeta, se je nagnila preko ceste ter se naslonila na vejevje ogromnega hrasta, ki sc nahaja takoj ob početku stopnic.
XXX
In Sveta Gora! Človeku je težko do dna srca, ko gleda tja gor. Padale so granate pred svetišče in za svetiščem in krog njega in širile grozno razdejanje.
Padale so pa tudi na svetišče samo, in zrušila se je streha nad vsemi tremi ladjami, zrušil se zid na južni strani, zrušili so se veliki stebri ob stopnicah v cerkvi. Razrušile in razbile so granate ves kor z orgijami vred za njo; vse leži na tleh. Druge so divjale na prostoru pred cerkvijo in v samostanu. Svetišče na Sveti Gori je velika razvalina. Le presbiterij stoji še, in tudi že od strela grozno ranjeni zvonik moli še proti nebu.
Sveta Gora v razvalinah! Srce se ti krči, ko gledaš na mrtve; na razrušene hiše; na uboge begunce, ki brez doma tavajo po svetu iz kraja v kraj; toda nem postaneš, ko gledaš na Sveto Goro. In bolj kot vse ti pravi ta pogled in bol, ki ti ob njem prešinja srce, kako je vojska nekaj groznega in strašnega ...
izpod Sv. Gore.
(Izvirno poročilo »Slovenca«.)
Goriško, 26. okt. 1915.
Gospod urednik! Evo me — po dolgem molku! Pa mi ne smete prav nič zameriti, nisem utegnil. Učiti sem se moral — mažarski in rumunski itd. Bil sem doslej tudi bankir za razne znane in neznane gospode doktorje ter profesorje iz Gorice, kjer je šele zadnje dni zopet pričel denarni poštni promet, kajpada slabo znamenje za italijansko ofenzivo, a najboljši dokaz naših nezlomnih odpornih sil.
Tudi izkazuje naša mrliška matica že septembra še enkrat toliko mrtvih kakor celo lansko leto, in še več jih jc bilo, ki pa niso v nji zabeleženi!
Treba je bilo previdevati časih po izvoženih poteh do kolen v blatu, ali pa v oblakih prahu; časih med težkimi baterijami z vsem mogočnim železnim in jeklenim trenom, da je kar gomazelo po kosteh; časih po glavni prometni cesti 50 trenskih vozov nasproti, ponoči brez luči, drugih 50 v hitrem tempu od zadaj, v ved-ui nevarnosti, da boš pohojen, povožen alt pa vržen v obcestni jarek z Najsvetejšim vred: to niso malenkosti; Človek nekam otopi, ko živi v takem dirindaju noč in dan celih pet mesecev, končno pa »ogni bel ballo stufa!« in tako si čisto človeško-na.-ravno morete tolmačiti moj molk. Ker pa me tako priganjale, bodi. Torej kcij novega od zadnjega mojega pisma?
Naša vas.
Naša vas je doslej čudovito malo ti* pela, dasi ima križišče železnic in dve postaji, Mnogo so nas obstreljevali, poškodovali so pa neznatno lc dve hiši blizu vipavske železniške proge in podrli pri tretji — potrebni prizidek! Ranjeni ste bili doslej dve gospodinji, a ne težko, in nekemu hlapcu je košček šrapnela malo odščip-nil uho.
Na drugi strani pa smo dobili veliko-mestno kanalizacijo, za kojo se je tukajšnja občina zaman potezala najmanj trideset let zastonj, in še zaslužili so domačini precej pri gradnji iste ter popravi ceste. Dobili smo tudi vodovod, ki jc sedaj
LISTEK.
Mali vseh mrlvl
Ti mati tiha, zemlja črna, pravična nizkim in visokim; pod plaščem temnim in globokim, v okviru cvetja ali trna — ti vsem odpiraš isti dom.
Pa naj so v zibel jih šumeli Karpati ali Karavanke, pa naj kavkaške so seljanke prepevale jim ob zibeli — ti vsem šepečeš isti molk.
Jeziki niso bili bratje, besede niso sestre bile; v en spev so v tebi se strnile kot ene svatbe složni svatje — ti vsem razlivaš isti mir.
Ti mati skrbna, zemlja črna, zapiraš vrata jim zelena, da jih ne moti stvar nobena, ne divja zver, ne plaha srna — ti vse uspavaš v isti san.
Čez slednji grob veliš, cveteli vsaj travici, če ne cvetlici, da z nemimi oznanja klici: Na vsakem grobu zarja sveti — ker v grobu spi vstajenja dan.
Silvin Sardenko-
mm.
Ko se leto nagne, ko listje porumeni in v zadnjem solncu pada na mokra tla, gredo ljudje na grobe. Takrat čutijo vsi enako, ob mramornih kapelicah in lesenih križih. Smrt je blizu, slabotnim se v solzah mrače oči, močni pa gledajo preko groba.
Kako je pri nas vse drugače!! Mi ven-čamo grobe slednji dan, hoaimo na grobe in mimo grobov na vsakem maršu. Tam jih leži mnogo, cela gomila, tu kliče sredi polja tih križec. V naših gozdovih imamo pokopališča, da lepših ni na svetu. Hrasti jih stražijo, breze jim svetijo, zbor ptičev prepeva — tako sanja začarana mladost. — Smrti tu ni, tisti ki spe tu notri — človek jim je brat, jutri si podava roko in se obja-meva pod zemljo . . .
Ko sc letos leto nagiba, ko doma praznujejo Verne duše, mi stopajo slednji dan pred oči padli akademični tovariši. Povrsti prihajajo, čeprav so raztreseni širom sveta. Ti zlata pridnost Požlep, ti vipavski hrast Žgur, ti belokranjska mehkota Majerle, ti štajersko delo Koser in Gombolz in mnogi drugi, in nazadnje sama vesela pesem Pavle Rupnik ... Pa kaj bi govoril o imenih, včasih smo si rekli: brat, a kar je še v sanjah, nima imena, in ker je pod zemljo, ima zdaj boljšo veljavo. Sol zemlje ste bili, sol zemlje ste.
Ko ni bilo več Žgurja, sem jokal, in zdaj, ko se grobovi vrste, je oko suho. Čim bolj sam je človek, tembolj opušča misel nase in na prihodnjost. Tam, kjer je mir,
jih je več, tehtnica se je premaknila in ni moči, da bi jo vzravnala. In tu je lepo! Vsa pota so oclprla na stežaj, prihodnjost leži kakor luna sredi jezera, zemlja je nevesta in mati, od zgoraj prihaja glas: Pridi dobri in zvesti hlapec . . .
Srce je tu, domovina pa praznuje verne duše.	Fr. Koblar.
Oospof), ii ji večni m in pokoj!
Čas in ljudje tega niso mogli, niso hoteli dati. Najsi so bili še tako miroljubni, še tako globoko zarili v zemlji, skriti v gozdovih, pozabljeni v gorah, nepoznani v mestih, četudi so bili nepogrešljivi v svojih družinah — potreba jih je našla in odkrila, stiskana domovina jih je poiskala. Užgala jim je srca in jih postavila na svečnik. Izpod mernika jih je potegnila, dala jim puško v dlan in meč ob stran ter jih poslala v krvavi boj. In pokrižali so sc in pokropili, šli so in so hodili, trpeli in nosili. Voljno, pokorno, brez odpora v srcu. Neustrašeno in neumorno so hodili, vzstrajno so svojo dolžnost vršili, za cesarja in domovino. In na tej poti so prišli do mejnika ter stopili v večnost. Svoje telo so prepustili zemlji, s svojim duhom so šli, zmagoslavni, po večno plačilo. Dosegli so svoj cilj; položili so dušo svojo za svoje brate. S svojim telesom so si postavili spomenik slave. Častimo jih, najboljši so bili med nami; pomolimo zanje, umrli so za nas, za brate svoje.
In kje stoje ti spomeniki? Moj Bog,
kako si izpremenil lice zemlji! Molče stopamo živi po dolgi cesti. Pa čuj, glasno za-kriče grobovi ob široki poti: »Tukaj ležimo, ki smo padli za domovino!« ln zatrepetajo srca spoštovanja in sočutja, roka svečenikova pa poišče posodo z blagoslovljeno vodo, porosi grobove in jih pokriža: Gospod, daj jim večni mir! — Blagor mrtvim! Ustavi se četa, pesti se tesneje oklenejo pušk. Redki roji previdno stopajo dalje skozi poltemo gozda. Misli hitijo sovražniku nasproti. Upogniti, umakniti se mora, ali pa zlomiti, streti; tako veleva dolžnost. Pa glej, tam za grmom govori — koleno iz prsti. »Tukaj počiva nepoznani vojak, ki jc umrl za domovino.« Koleno je rujavo, po ruski govori. Toda ni več živo! In smrt pobrati pod lopato. »Bog mu bodi milostljiv. Umrl je za domovino, in mrtvi ne ubijajo več.« —
»Naprej, napol v levo.« Trudno, previdno sc rine roj skozi nizki les; počasno brenče posamezne krogle nad glavami. Daleč je še sovražnik. Ali je pa tudi — smrt še daleč. Za katerim grmom preži? V katero stran se reži? Mrtvih ne budi! — Ostreje sika jeklo. Vejice z ovenelim listjem padajo na tla. Zrak se nevidno trese in srca hitreje bijejo, »Kaj pa je to?« Mrlič je; samo ped prsti jc pustil težki čas vreči nanj. Oguljen škorenj brez pete in roka brez kože in mesa kriči: »Usmilite se me, vsaj vi, prijatelji moji, usmilite se, in pokop-ljite me!« »Lahka ti bodi zemlja in milostljiv Sodniki A za nami pridejo, ki te pokopljejo.« —- Roj sc vleže na vlažna tla.
kajpada odmenjen v vojaške svrhe, a po končani zmagoslavni vojski — ostane občini proti primernemu odplačilu.
Ker je pri regulačnih delih ostalo veliko mastne zemlje za uporabo, jc občina zaprosila vojaško oblast, da se ji isto prepusti v-svrho-olepšanja trga pred ccrkvijo. S tem načrtom jc tudi g. okrajni glavar povsem zadovoljen, in tako se nam obeta lep park, NaSa vas, ki se tudi v zimskih mesecih koplje v toplem južnem solncu in jo božajo prijetni morski vetrovi, ki je zavarovana proti vipavski burji, s tem veliko pridobi. Že sedaj so radi prihajali vpoko-jenci prebivat semkaj, ali še več bi jih bilo, ko ne bi bilo naše ceste, ki je bila ali strašno blatna ali pa grozno prašna. Odslej bo bolje: kultura vojske!
Naša cerkev.
Naša lepa cerkev je doslej nepoškodovana. Drobci od šrapnelov so razbili par koscev na strehi in streli možnarjev so napravili nekoliko . Revolucije med strešniki, da so bile ob zfednjem deževju naše čedne freske v svetišču v resni nevarnosti. Vojaški delovodja pa nam je streho popravil za čast »žjo.. Naši zvonovi, kakor je znano, sojpi v Rim; kemb-lji-tolkači počivajo v koSJi, ifra zaprašena stoji in kazala so smela^kajj časa kazati vedno le poldan, a ker iT** je streljanje in tresenje — naš stolp je starinski in se ob zvonenju zelo maje — nekoliko baje premaknilo, smo jih sedaj sneli in shranili. Te dni sva bila z g. županomJpo petih mesecih prvič v stolpu, seveda z dovoljenjem vojaške oblasti, in sva naše zvonove premerila in opisala.
Oddati jih hočemo na oltar domovine, ki nam povrne nove in lepše, a tudi zastonj bi jih dali, samo da bi nam žrtev po-mogla do uresničenja naše iskrene želje: da ostanemo i po končani vojski Avstrijci, kar smo že 415 let!
Italijani nismo bili nikdar pa tudi nikdar ne želimo pod peterožarnico!
Večna lučka pred tabernaklji je v nekaterih cerkvah tik bojne fronte ugasnila, nadomeščajo jo sveče ali pa — nič.
Olja ni. Mi svetujemo preč. gospodom, da se obrnejo v tej zadevi do visokorod-nega gospoda komisarja v Gorici, g. grofa Dandinija, ki nam je drage volje po zelo nizki ceni oskrbel olja za večno luč. Imenovani gospod zasluži sicer glede reda *v preskrbovanju Gorice in naše ter menda še ene okoliške vasi, ostale so v ped-ročiij okrajnega glavarstva v Ajdovščini, nafflplejšo zahvalo. Doslej smo z živežem doffi) preskrbljeni.
Ekonomska plat. * 0^aše bajtarice in gestaške gospodinje jjSo jfo bile celo malce prevzele: hotele so TJpostati kar po vrsti trgovke-kantinerke.
zganja se je veliko prodalo, a vojaška ""oblast je s hvalevredno strogostjo nelepo početje ukinila. Zdaj pa kostanj pečejo ajiafr mlade gospodinje, vojakom perilo pergjo in sadje prodajajo; vrhtega so se Itiofiačc družine .stisnile — in odstopile ,j/ojakom ali sobo ali klet ali podstrešje, 4a "zopet skedenj, šiipo, lopo in hlev: vse proti pošteni odškodnini, "iako bi denarja
Prozorna megla cvili, bičana od sovražnih krogel. »Kri! Zadet v desno ramo.« »Posamič naprej do gozdnega robak Sence vs.a-jajo, puhajo do roba in se pogrezajo v zemljo, Lopate zaropotajo, Mad zemlja zbira v svoje okrilje sinove, kakor koklja svoja pi-ščeta. Globlje in globlje se pogrezajo junaki v črno zemljo. »U!« Groza. Živ je zaelel na mrtvega. Zasadil je lopato, odvalil prst in odkril beio jecije. Duh večnosti je.planil iz zemlje in vzbudil neprijetne misli. In hitele so lopate zakrivati spomin smrti. »Go-. spod, obudi ga poslednji dan po Jezusu Kristusu Gospodu našem.< —
Lepo, okusno narejeno in okrašeno je pokopališče, ki je vzrastlo kakor vrba ža-lujka tam na golem brdu poleg hrastovega gozda. Mogočni hrasti, s polomljenimi vr-hovi, razklanimi debli, kako lepo je od vas, ' da ste delili usodo boja z junaki ogrskih nižin, ki leže tukaj v ornih grobovih z belimi križi. Bele breze, kako srečni so, katerih junaško smrt oznanjujejo vaše bele veje, v križ povezane. A tudi- oni so umrli za domovino, ki trohne nepokopani tam v grmovju, v posutih zakopih, v brazdah koruzne njive. Tudi ti kopme po častnem grobu. O, tisoči junakov so že našli po . smrti usmiljenje in skromno čast; a tisoči , še leže in trohne, pozabljeni, zapuščeni. Vse so dali za <.a svet, pa niso prejeli niti groba od njega. Bog ve kdaj in kje bodo navdale njihove bele kosti s smrtno grozo pastirja na paši, kmeta na njivi, lovca v gozdu.
Nc moremo izkazati zadnje, krščanske časti njihovim truplom- Zato bomo s podvojeno vnemo združili in pomnožili svoje molitve za pokoj njihovim dušam. Bratje, sestre, molimo za vse tiste, ki so daleč od nas, pozabljeni in zapuščeni, dali svoje ziv-
I'--! «. I n .-J. nn.l ,-1-lJ it,rnX-,J n. 1 _ _
ijciljci	uuj	vwi.ii ,uu 111 pv-
koj... in obudi jih poslednji dan po Jezusu Kristusu Gospodu našem. Amen.
oziroma postranskih dohodkov ne manjkalo.
Seveda je draginja velika in sc vse nekam izravna, in veliko hrepenenje se je polastilo teh, ki so doma, po očetih, možeh in sinovih. Vse si želi skorajšnjega zmagovalnega miru, in zadnje dni se vsak dan bolj in bolj zbiramo v naši cerkvi k skupni molitvi za zmagoslavni mir.
XXX
Naši cvetličarji so izposlovali od vojaške oblasti, da smejo izvažati v severna mesta krizanteme, kojih se bo letos rabilo ne samo za vernih duš dan, nego tudi pozneje. — Seveda ne smemo zabiti grobov junakov, ki v naši zemlji vzdramno spe. Ponekod so pokopališča razširili, ali celo nova priredili — ali ni en grob naših junakov, bodisi katerekoli narodnosti, ki so nam s svojo žrtvo omogočili, da smemo in moremo ostati v lepi naši domovini, ne sme ostati brez šopka in ne brez lučke za prihodnje praznike mrtvih!
Tretja soška bitka.
Kaj pa tretja soška bitka? Grički Sv. Valentin, Sabotin, Kalvarija in Sv. Mihael so kakor Etna ali Vezuv. Sv. Valentin je celo noč žarel v ognju; strehe sveto-gorske kapele ni več opaziti, žrtev granat; časih se je v večernih ali ranih urah zdelo, da je Gorica že padla, tako peklensko je ropotalo v največji bližini, in vendar smo, hvala Bogu in Materi božji ter njenim častilcem, našim junakom vseh narodnosti — mi smo še tu in sami ne vemo kako to, povsem gotovi, da Italijani, ki doslej niso mogli prodreti, ne prod.ro: ni u pet sto godina ne, kakor se je izrazil neki Dalmatinec.
Bitka se z nezmanjšano silo nadaljuje. Pravkar ob 9. uri zvečer, ko te vrste pišem, streljajo v bližnjem odseku goriškega obmostja, pri podgorskem mostu, tako silno, da so tukajšnji vojaki vstali iz ležišč in šli opazovat, kaj in kako. Tudi jaz sem šel: vse tako, kakor je bilo v listih opisano že sto- in stokrat. Ob pol 10. je nastala naenkrat grobna tišina; italijanski naval odbit, zlomljen, strt; jutri bomo najbrž videli italijanske ujetnike korakati skozi našo vas. Te dni smo jih našteli nad 400.
Taki napadi nas tudi poneči večkrat zdramijo iz sna, a mi zdihnemo k Bogu in Mariji za pomoč našim junakom in sebe priporočivši proti časnemu ognju in nagli smrti, obrnemo se na drugo stran, prepričani, da zjutraj ne bedo pozicije v fronti niti za ped premaknjene: naši se namreč, branijo,
»M i 1 o s r d n i Bože, ne daj dušni a n i a u n a p r i j e d !«
Vaš dr. Marijan.
Erl ce z irelje liluste ofenzive.
i (Izvirno poročilo »Slovencu«. —Priobčuje G radenski.)
Kar naša hrabra, res zlata vredna armada cd 16. oktobra ob soški fronti prestaja, tega bi ne verovali prej v mirnih časih tudi o najpogumnejšemu in najmočnejšemu človeku ne. Vojskujejo sc tukaj železni Daimatinci, pojoči Slovenci, resni Nemci, Ogri in avstrijski Italijani; vsi ti so si podali roko, občudovanja vredna je njih sloga: Vedo namreč: Vojskujemo se za našega ljubega cesarja, za Avstrijo, sedaj se vojskujemo zoper največjega falota svetovne zgodovine.
Stanujem na griču nad bojrimi poljanami, tik za našimi utrdbami. Bilo je 13. oktobra, ob pol 9. uri zjutraj. Nad gričem Sv. Mihaela vidim lepo mavrico. »Bodi pozdravljeno znamenje miru in sprave,« si mislim, »ali nam res naznanjaš tolikanj za-želicni mir?« Nisem hotel verjeti mirovnemu znamenju. In prav sem imel. Že 16. oktobra zjutraj od 9. do 10. ure se je slišalo mečno puškino streljanje na Sv. Mihaelu in Doberdobu, kar nas je tem bolj presenetilo, ker je italijanska pehota napadala navadno le ponoči. Celo noč od 16. na 17. oktober so trajali pehotni napadi, Od tedaj naprej pa je postajalo streljanje zmiraj bolj intenzivno, dokler se ni pomnožilo do take moči in grozote, da smo mislili, zemlja se vdere. V četrtek 21. oktobra pa se je povspelo streljanje do take mogočnosti, kot nikdar prej. Razun 12 dni živim celi čas italijanske vojske tik za tronto, streljanja in gromenja topov sem navajen, kot pes palice, pa sedaj sem pa prav menil, da so Italijani zhesneli, da jim cel pekel hiti na pomoč.
Mislil sem na beg, gledal svoje kovče-. ge, misliti smo vsi, da so naši strelski jarki razbiti v kosce, skrbljivo smo gledali v obraze naših vojakov, kaj pa porečejo ti. Ti pa so gledali malomarno kot druge dni, nobenega strahu, presenečenja, mirno, z največjo ravnodušnostjo so opravljali ravno taka dela, ki niso bila nikakor zname-i nja za beg. Torej menda pa ne bo tako hudo, smo si mislili. Fn vendar so imeli Italijani prav resno voljo priti in se sprehajati po solnčni Gorici. Metali so iz zrakoplovov listke, -naj se civilno prebivalstvo mirno zadrži, da pridejo kmalu naši i .odrešitelji' •. Seveda pri tem niso raču-
nali z železno vztrajnostjo, s sijajnim, nad-špartanskim junaštvom naših čet, naših zlatih Dalmatincev.
Res so bile po prav peklenskem italijanskem streljanju naše utrdbe precej poškodovane, pa kaj to Italijanom pomaga, ko so prša naših junakov nepredoren zid. Naša artiljerija ne strelja dosti, pa gorje sovražniku, kadar ga imajo naši ka-nonirji na muhi, ali pa če so se na kakšen kraj vmerili. Posluša se kot »zdravniški recept« za Italijane, ko se n, pr. sliši pri telefonu: Baterija . . . naj da od 9. ure naprej v smeri P . , . vsakih 10 do 20 minut en strel. Vsi ljuti, za dolgega časa pripravljeni napadi izdajalčevi so bili odbiti z groznimi izgubami. Sliši se da pred našimi utrdbami leže mrtvi in težko ranjeni Italijani na 100 m široko in 3—4 m visoko. Vse priprave so bile torej zastonj, vsa municija skoraj zastonj potrošena.
V	dokaz kako Italijani iščejo naše topove naj povem, da so samo na eno mesto poslali najmanj tisoč izstrelkov, da bi naš top zadeli. Pa kaj so dosegli? Kakor v zasmeh je tako željno iskani top ravno tedaj poslal svoj pozdrav Italijanom. Lep prizor, ki sem ga opazoval iz svojega okna.
Italijanski ujetniki so zelo zadovoljni — »siamo contentissimi« —, ker za njih se vojska in nevarnost za življenje neha. Izražajo čisto prostodušno da je v Italiji 80 odstotkov ljudstva proti vojski. Ne tako ujeti častniki. Videl sem jih dvajset ujetih sedeti v sobi, in čeravno jim ni bila vzeta prostost govorice, so zrli nemo, topo pred se. Menda so premišljevali žalostni konec dAnnunzijevega hujskanja in fantastičnega, brezumnega navdušenja. Mimogrede opomnim, da italijanskim častnikom ne sije iz njih vedenja in kretenj tista inteligenca, kakor našim. Nisem mogel verjeti, da so častniki, dokler se me ni odločno zagotovilo, mislil sem, da so navadni kmečki sinovi, ki so ravno poljska dela zapustili. Naš častniški zbor je res sijajen. Osebno zmiraj prijazni, sočutni, visoko naobraženi, so naši častniki pred sovražnikom prav železni.
Civilno prebivalstvo je te dni italijanske besnosti prenašalo mirno, vdano, z veliko ogorčenostjo proti Italijanu, »ki ga ni nobeden nič vprašal«, kakor se je značilno izrazil nek kmet v Orehovljah. Prebivalstvo iz Rupe, ki je bila te dni močno ogrožena, se je za nekai časa izselilo v Miren, Orehovlje in Bilje, kjer so bili prav prijazno sprejeti. Pri tej priliki nai omenim da so nekateri zasebni ljudje v prodaji živeža na Kranjskem in Štajerskem z našim izvrstnim, narodno zelo zavednim goriškim ljudstvom, ki je bilo prisiljeno se izseliti, postopali malo obzirno. Velika tolažba za ljudstvo tukaj je, da so niih duhovniki ostali sredi ljudstva tudi takrat, ko so razsajale kužne bolezni. Bog sam in njegovi angeli so šteli mnoge junaške čine duhovnikov v širši goriški okolici. Zato bodo pa še bolj pri-rastli srcu svojega ljudstva. Ljudstvo se je samo izrazilo; »Ce bi nas še duhovniki zapustili, bi morali res obupati.« In Bog je svoje zveste pastirje čuval. Ostali so zdravi v svoji težavni službi, čeravno so prišli v neposredno bližino kužno bolnih: Nekemu duhovniku je bolnik na koleri po nesreči začel bljuvati na roko, ko je oni opravljal nad njim sv. opravilo. Seveda so se in se še.nahajajo duhovniki pri tem v smrtni nevarnosti tudi od strani Italijanov.
V	soboto 23. oktobra sem bil gost g. župnika v M ... Bral sem mašo v kapelici župnišča, ker jo cerkev pokvarjena. Tik pred povzdigovanjem prifrči italijanska granata, razbije šipe na oknih kapelice in pade kakih 10 korakov proč od nje. Ljudstvo se nekako vznemiri, toda g. župnik zapove: »Mir!«, in mirno postane vse, in kakor bi to povelje tudi Italijani slišali, nehali so streljati zaenkrat. Nekaj ur potem jc manjkalo samo par korakov da me ni zadela šrapnelska krogija. Popoldne pa so Italijani vmerili zopet v župnišče in ga tudi zadeli; nesreče nobene. Župnišče tudi ni še toliko prizadeto, da se ne bi dalo \ njem stanovati. Sicer smo za tisti čas iz previdnosti iz župnišča vsi utekli, pobrali v trenutku vsak svoje najvažnejše stvari, ker smo mislili, da bo Italijan svoje neumnosti nadaljeval. Pa se je vendar zadovoljil z samo enim strelom.
*
Sploh moramo reči da Bog res čuva nad svojim zvestim ljudstvom. Obnašanje tukajšnjih žen in deklet proti vojakom jc v moralnem oziru lahko vzgledno za vse slovenske občine. Zalo nas Bog in njegovi angeli tudi čuvajo. Celili pet mesecev vojske sta bila v Mirnu samo dva civilista tako ranjena, da sta umrla. Pri strašnem streljanju je to skoro čudež. Nekaj zasebnih hiš je tudi trpelo, pa te bodemo potem še lepše pozidali, samo da nas Bog kmalu pripelje k popolni zmagi.
.
Tudi Sv. Gora je zopet trpela v tej tretji italijanski ofenzivi. Porušili so Italijani še to kar je ostalo. Zato jih je pa tudi svetogorska Mati božja zopet zapodila izpred svojega obličja. Svetišče Ža-
lostne Matere božje na Gradu še stoji v svoji celi krasoti, samo nekaj spominov nosi, da je bilo »v vojski«. Bog ga čuvaj!
Podrobnosti z itslilonskeoo nojišča.
(Izvirno poročilo »Slovencu«.)
Trst, 21. okt. 1915.
Simon Širca piše dne 18. t. m.:
Dragi prijatelj! Predvsem se Ti zahval ljujem za poslane mi izvode »Slovenca«. Prišli so v moje roke že včeraj in nisem bil malo začuden, da pošta tako redno in brzo posluje. List čitamo z velikim zanimanjem in oddajamo ga z rok v roke, dokler pač gre. Nimaš pojma, kako človek trpi, ako trpi pomanjkanje na duševni hrani. Na bojišču pa je pač tako, da se je treba marsičemu odreči. Drevi grem zopet v jarek, katerega smo si naredili tako imenitno, da nas lahko marsikak bajtar zavida. Imamo »počivališče« (»Ruheplatz«), čedno sobo in tudi kako — domačo živai. Svetimo si z električnimi žepnimi svetilkami »Hišna« vrata peljejo naravnost v jarek, in da pridemo do strelskih rovov, iz katerih molimo puškine cevi, je treba napraviti par stopnic, katere smo tudi mojstrsko izdelali. Najvažnejši je za nas kanal, katerega smo tudi naredili, da nam voda ne teče v »hišo«. Navsezadnje jc pa to vendar čudna hiša, ki nima oknov in ne zahoda. Streha je 1 meter in pol debela. O, koliko granat je že padlo nanjo, pa se ne udre! Strop je lesen in z asfaltom prevlečen. Na stropu je precej debela jeklena plošča, na njej pa droben pesek in zemlja poldrug meter na debelo. Trdna streha visi na trdnih oporiščih. Tudi stene smo naredili iz lesa, ki so povečini že vse pokrite s časopisi. Z eno besedo: imamo se dobro v podzemski »hiši«.
Predvčerajnim sem imel precej dolg pogovor z ujetim Lahom, ki je prišel 16. t. m. v naše ujetništvo. Vjeli so ga tovariši prvega turnusa. Možakar je doma iz Ferrare in kolporter po poklicu. Pravil mi je nekako tako-le:
»Že meseca januarja t. 1. se je govorilo, da bo vojska: Takrat smo vsi mislili, da bomo šli osvojevat Savojsk.o, pa tudi o Korziki so se širile govorice. Naš narod je bil od Francozov vedno obsovražen in zaničevan. Bil sem v Marsiiji in jaz sam sem čutil to. Zmerjali so nas z »maccaroni« in s po-lentarji »a la pomadur«. O nas ni nihče spregovoril dobre besede in vedno so se nam rogali, kadar smo govorili naš jezik. Zalo je vsak rad verjel, da se bliža ura, ko bomo Francozom povračali. Meseca marca pa je zavel čisto drugi nasprotni veter. Začelo se je govoriti o Tridentu, Trstu in Istri. Ker je ta vest dobivala vedno več tal, smo šele vedeli, da se Italija ne bo borila na dve strani. Navdušenje za vojno je hudo poleglo. Koncem aprila in pričetkom. maja so prihajali v domovino oni našinci, ki so živeli pri vas (v Avstriji). Bili so vsi potrti. Niti eden ni ime! veselega obraza. Takrat sem bil še v civilu in prodajal sem časopise na kolodvoru v Ferrari. Nek mož, ki je bil preko 15 let v Trstu, kamor je prišel kot reven kostanjar, je tako preklinjal Salandro, da so ga odvedli v zapor. Pozneje so ga izpustili. Mož je pošiljal iz Trsta svojim staršem toliko denarja, da so si v okolici Ferrare kupili hišo z lepim vrtom. Poznam celo družino. Malo pred vojsko se je še v Trstu poročil z neko Avstri-janko (sic).«
Kako ste prišli v naše ujetništvo?
»Kakor vidite, sem »caporale maggio-re« (četovodja). Imel sem nalogo, s patruljo 18 mož porezali vaše žične ovire. K nesreči pa smo zašli v vašo past.«
Koliko mož ste pri tem podjetju izgubili?
^Nobenega,« odvrne ujetnik. »Vaši vojaki so pošteni možje. Ko so videli, da smo zagazili v past, so pač dobro vedeli, da nas bodo vjeli. Zato so nam — ali pa puškam — prizanesli. Le tako si tolmačim položaj.«
»Ste li lačni?« sem ga vprašal.
»Hvala vam. Imam še poln želodec mineš tre. Če imate morda kako svalčico iz vašega tobaka, ki je tako dober, bi vam bil hvaležen.«
Ponudil in prižgal sem mu našo »šport« in Lah je zadovoljno delal kolobarčke v zrak,
»Ostriga, takih pa ni pri nas!« je za-klical za menoj, ko sem odhajal k našim tovarišem, katere sem pomotoma brez oprostitve zapustil.
Med laškimi vojaki ta vojna ni popularna. Celo častniki jo obsojajo.
Kakor je videti, bo danes ponoči hud napad. Lahi se nekako sumljivo premikajo. Topovski boj je žc pričel in postaja vedno srditejši. Mi se malo zmenimo za laške napore. Naša živa stena je močnejša kot laška volja, jo prodreti. Naši topovi odgovarjajo danes bolj redko, a strel je gotovo našel svoj cilj.
		
. >™ O ajk	BjfjžOi? sn	ca".:
		
Od siineaa napora do Deospe&o.
(Izvirno poročilo »Slovencu« od S. Š.)
V noči od 20. t. m. dalje so nas pričeli Italijani napadati s pehoto na celi črti od vrha La Rocca do Sredipolja (Redipuglia) in od tam višje dalje, kamor spadajo braru-telji drugih divizij. Italijanske pehotne formacije so se razprostrle v obliki polobroča, čigar desni rob je napadal izliv doberdob-skega jezera z iztočno fronto pri mlinu pod tržiškim viaduktom, desni rob pa na pobočju Sredipolja, dočim je središče sovražnega desnega primorskega krila napadalo z nizkimi borovci obraSčeno vznožje pri Selcah — prav blizu kraja, kjer za gozdom pelje pot v Doberdob. Sovražna topniška predpriprava je bila topot nad vse silna in našo artiljerijo mnogokrat nadvladujoča. Sovražni topovski ogenj je pričel 18. t. m. ter naraščal z vedno večjo silovitostjo. Grmelo je brez prestanka pet dni na obeh straneh tako strašno, da se nam je zemlja pod nogami tresla. V zraku so se križali nešteti topovski projektih, nad njimi pa so se srečavali naši in sovražni zrakoplovi. Po par dneh te peklenske orgije je topovski ogenj ponehal in pričel se je splošen pehotni napad. Italijani so navalili naše pozicije v mnogih vrstah ena za drugo. Kričanje je bilo divje in daleč razlegajoče. Mi
smo vpili hura--sovražnik pa svoj
»avanti«. Lahom se je posrečilo zasesti začasno par naših jarkov, iz katerih smo se mi umaknili iz taktičnih ozirov. Ko se je naša fronta zopet vzravnala, prešli smo v protinapad, zasedli zapuščene jarke in pregnali iz njih sovražnika, kateri je pustil v naših rbkah nebroj ujetnikov in vojnega orodja. Naše izgube so razmeroma malenkostne proti sovražnikovim, ki je v begu zapustil na kupe mrličev.
Podrobnosti boja.
To poročilo se nanaša le na uvodoma omenjeni del fronte, ker o ostalem ne morem dobiti ločnih poročil.
V odseku La Rocca do Sredipolja smo imeli močno utrjene pozicije, od katere prva vrsta ima za seboj še več sebi enakih. Vsak jarek so branili tako imenovani španski kozli (navzkriž položeni, v zemljo zasajeni hlodi s kratko razdaljo eden od drugega so spojeni z žičnimi bodicami v obliko dolge ograje). Jarke so branile tudi navadne žične ovire. Vse jarke smo branili z velikim preziranjem smrti, dasi smo imeli nalogo, da jih začasno prepustimo brez žrtev. Ko so Lahi vdrli v prvi jarek, smo prešli mi po podzemeljskem rovu — katerega smo za seboj zasuli — v drugega in potem v tretjega, kjer smo se končno ustavili. Med žičnimi ovirami prvega in drugega jarka se je medtem nabralo nebroj laških mrličev. Na pomoč so nam prišli Hrvatje in pričeli smo s splošnim protinapadom. Sovražnika smo vrgli na celi črti nazaj ter ga podili dalje po bregu navzdol.
Tako je nehala tretja laška ofenziva, v kateri so prišli na vsakega naših branilcev najmanj po trije sovražniki.
Naš zapovednik nas je s toplimi besedami pohvalil. Dobili smo tobaka in drugih priboljškov. Hrvate smo radostno objemali, ker so se bili z neprimernim junaštvom. Naš ponos je neomajen steber prepričanja v nove lavorike. Hvaležni smo predstojnikom na pohvali, da se mi južni avstrijski Slovani znamo borili za dom in cesarja in da v ta dobrobit prenašamo voljno najtežje, kar je človek kot tak zmožen doprinesti. Prepričani smo, da bomo želi za naše zvesto izvršene svete dolžnosti pošteno plačilo, ko bo angel miru razprostrl svoje peroti nad Evropo. Do ondi pa bomo čuječe stali na južni straži in vi domačini, ki upate na nas: spavajte mirno!
Po M dneh.
(Izvirno poročilo »Slovencu«.)
V Solkanu 25. okt. 1915.
V	hudih dneh smo. Takega še ne. Sovražnik hoče na vsak način priti do nas, a naši junaki ga ne puste. Take hrabrosti ni skoraj najti nikjer, kot pri naših vojakih. Pretečene dni so privedli v bolnišnico tri vojake. Ko so jih obvezali in okrepčali, mislili So jih poslati v goriško vojaško bol-aišnico, kar pa niso hoteli, ampak so se prostovoljno zopet vrnili v bojno črto.
V	nedeljo zjutraj je bila ena naša kom-panija Dalmatincev obkoljena od celega laškega bataljona. Hrabri fantje pa so šli z bajonetom nad nje in skoraj vse pokončali. Od celega laškega bataljona je ostalo 16 mož, ki so jih ujete pripeljali h vojaškemu poveljstvu. Vseh ujetnikov so pripeljali včeraj kakih 800 od fronte pri Sabotinu. Laški prostaki ujetniki so večinoma veseli, častniki pa zelo žalostni radi njih poraza.
Sv. Goro je pretečene dni sovrag zopet obstreljeval. Cerkvena fasada in vzhodna stena sta zelo pokončani, zvonik skoraj porušen.
Tudi civilnemu prebivalstvu sovražnik ne prizanaša. V četrtek je orala družina pok. Andreja Jug, podomače Pirova. Nad njo je prišel laški zrakoplov in vrgel bombo, ki je ubila dva domača sina Va-
lentina in Alojzija in oba vola. Zadela je tudi poganjača Franca Gomišček podomače oficirja. On je še učakal, da je prejel sv. Zakramente potem pa kmalu umrl. Vse tri smo pokopali ponoči. Čez dan zavoljo zrakoplovov in granat, ni mogoče pokopavati. -— Tudi v sosednjih občinah sovražnik dela škodo. V Grgarju je porušen zid pri župnišču, druge nesreče ni bilo. — V Čepovanu je bomba iz zrakoplova poškodovala en hlev in dve hišici zažgala.
Laška granata je padla tudi na frančiškanski samostan na Kostanjevici. Koliko je škode sedaj še ni dognano. Ljudstvo je mirno. Kako se nam bo dalje godilo, sporočim prihodnjič. Pozdrav.
Črlica z italijanskega bo®.
(Izvirno poročilo »Slovencu«.)
Na vzhodu se svetlika in napoveduje se dan. Po enem hudih nočnih bojev (kakor znano »Makaron« najraje v temnih nočeh napada, ker je kakor bi se s tem sam zavedal, da je za beli dan njegova »čast« pre-umazana) smo vsled povelja zlezli v ozadju nahajajoča se skrivišča in je naše mesto zasedel nek drug bataljon. Čakali smo nestrpno odhod, da prinese naša kolona mul ozir. oslov tečno »menažo«. Nadporočnik S. (prokurist iz Trsta) in jaz zalezla sva se daleč proč od drugih v eno v zemlji izkopanih skrivališč. Pred vhodom sva odložila stvari, ki bi kretanje v tem brlogu ovirale — jaz sem odložil nahrbtnik, v katerem nosim celo premoženje in pa kadar so bolji časi kak požirek ali pa kaj za pod zob. Nisva še ležala dobre pol ure, ko sem skozi vejevje zamogel opaziti, da se menaža po naših kuharjih že deli in to sem nadporoč-niku omenil. V tem trenotku donese nek mož vrečo kruha (komisa), kateri se je imel razdeliti med moštvo in jo vrže na tla tik vhoda in poleg najinih stvari.
Vzel sera svojo skledico in nekaj praznih steklenic za črno kavo ter se požuril k razdelitvi krepil. Čakati sem moral, ker vse se je gnetlo okrog kotličev; med tem pa nas je opazil najbrž Italijan, ker krogle so se vsule kot toča — hvala Bogu — previsoko. Naenkrat so morali kuharji seveda pospraviti in se pomakniti ali bolje bežati v ozadje, da ne dobi kaka kšoža luknje. Šel sem sključeno po gričevju za kuhinjo v kakih deset minut oddaljeno dolinico — gorski kotel, kjer je bilo pred puškinim strelom varno. Predno sem dobil, česar sem želel, preteklo je še gotovo novih deset minul, nekaj časa sem seveda tudi zamudil, da sem se sam nasitil, tako, da je poteklo skoro celo uro, predno sem dospel do mojega skrivališča. Omeniti moram, da zna vsak korak biti v pogubo če se ne izbira skritih potov. Polne steklenice kave sem pa nesel mojemu nadporočniku. Toda kako se začudim in ostrmim, ko vidim takoj pri vhodu vse razmetano in tudi razločil, ker se je danilo, da je vreča kruha in moi nahrbtnik — vse krvavo — iz mojega nanrbt-nika pa ker mu »je počil trebuh«, so gledale »cape« in druga šara. Slutil sem takoj hudo nesrečo, ta zavest me je trenotno na mestu, kjer sem stal, tako omamila, da sem šele pozneje opazil, da sem iz strahu spustil vse steklenice črne kave po trdih tleh. Mojega uadporočnika ni bilo več v skrivališču, na mestu pa, kjer sva ležala, je stala iuža sveže temnordeče krvi. Poleg skrivališča je izkopala lahonska granata velik lijak.
Vedel sem, kaj se je zgodilo, zadovo ljen sem bil, da sem bil po božji previdnosti rešen težke poškodbe če ne smrti.
Javil sem ta slučaj v telefonski centrali, koje poveljnik je bil Slovenec.
Ker smo pozneje odšli proti morju iz tiste fronte, nisem več slišal od nadporoč-nika in tudi zvedeti ne morem jasnosti njegove usode.
Moj »počen« nahrbtnik pa čaka, da ga po vojni nesem domov za spomin.
Janko H ..
nami svoj narodni srd. Ko pa je izbruhnila
italijansko-avstrijska vojska, tedaj so tržaški Lahi bolj ponižni. Povečini vsi so znali slovensko, četudi slabo (»jes sem ga zlovenes, moj vose [oče] ga je biv taljan, mama pa je biv za doma is Pliskovisse«). Danes pa je položaj v Trstu ves drugačen. Nihče več si ne upa nastopati proti nam. V vseh javnih lokalih se nas upošteva kot narod z avtohtono pravico do tržaške zemlje. Lahi v Trstu se nam sladko prilizujejo in mi smo pošteni. O tem se bodo prepričali tudi oni Lahi, ki žive v Ljubljani in jih nihče ne pošilja v Trst, kakor so oni nas svojčas pošiljali v Ljubljano. Naša kultura je mlada, a krepka in nespridena.
njo.
Tržaška slika.
(Izvirno poročilo »Slovencu« iz Trsta.)
Pred svetovno vojsko sem prišel slu čajno v kavarno »Eden«. Vprašal sem, ko mi je natakar prinesel kavo, po slovcn skih časopisih. Natakar mi je izzivajoče odvrnil, da časopisov »tistega jezika« (di quela lingua li) ne pozna in nima. Bog obvaruj, da bi kaj odgovoril. Skočila bi bila cela kavarna name. Nalašče sem šel nato v kavarno »Chiozza«, gnezdo iredentistov, ter tudi tam vprašal po slovenskih časopisih. Natakar mi je osorno odgovoril, naj jih grem čitat v Ljubljano. Par dni potem sem šel v kavarno »Milano« z isto zahtevo. Tam so me pa vrgli naravnost skozi vrata, čeS da »Sč&vom« ne dajejo kave. Še hujša se mi je pripetila v kavarni »Stella polare«, kjer sem zahteval kavo v slovenskem jeziku. Prišel je k meni direktor in me prosil, naj kavarno zapustim, ker da tu je »Caffe italiano«. Srce me je bolelo, a s silo ne bi bil opravil ničesar.
Na ulicah smo morali molčati ali pa govoriti nemško. Italijani so ob izbruhu vojske pod krinko patriotizma čutili tre-notek moči, v katerem lahko izlivajo nad
Pismo iz Gorice.
Gorica, oktobra 1915.
Sinoči so se spravili Lahi na Kalva-Okoli 6. ure in pol so pričeli z ob-treljevanjem tega hriba. Zdelo se je, da je konec sveta. Do 100 šrapnelov je padlo na minuto. To obstreljevanje je trajalo skoro pol ure. Naenkrat je iaško obstre-jevanje utihnilo. Pričakovili smo Goriča-ni, da zaslišimo pokanje pušk. Toda infan-terijskega napada le ni bilo. Kaj, ali se je Cadorna premislil? Sicer pa je napravil signor Cadorna čisto prav; čemu pa naj si silil z glavo v zid, saj mu je znano, da pobirajo vstopnice za v Gorico Dalmatinci, ki natančno preiščejo vsakega ter ga šele tedaj pustijo dalje, ko so mu vzeli puško in meč. Takih vojakov pa so pustili že precej v Gorico.
Lahi niso obstreljevali samo Kalva-niih izstrelki so leteli tudi na mesto in sicer na oni del mesta, kjer se nahaja kapucinska cerkev. Poškodovali so cerkev ter v bližini se nahajajočo mestno šolo in Štanicevo hišo, dalje so leteli izstrelki v bližino stare pošte. Žrtev, kolikor je znano, ni bilo. Vendar pa je bilo ljudstvo v bližini precej razburjeno, ko je videlo, da mu izdajalski Lah niti po noči ne da miru.
Na nasprotni strani mesta, na Pokopališki cesti, je par hiš gorelo še dalje v noč. Požarna bramba je morala radi nevarnosti opustiti gašenje. Lahi so ulico obstreljevali v nedeljo in v ponedeljek dopoldne. V nekaterih hišah je zgorela vsa oprava. Človeških žrtev ni, ker so ljudje pravočasno ubežali, le prvi dan, v nedeljo, je granata ranila znanega moža, ki prodaja po leti sladoled, pozimi pa kostanje na Korzu. Granate so dalje padale na Livado, ena je udarila na Solkansko cesto pred gozdnim uradom ter razrila precejšnjo luknjo.
Vreme je danes bolj oblačno. Laških aeroplanov ni, tudi naši mirujejo, le včeraj zjutraj se je dvignil nek naš aeroplan ter odplul v stran «kjer cvetejo oranže«, ne da gre po to sadje, pač pa da nese sam tako vrsto sadja v obliki — bomb.
XXX Gorica, 27. oktobra 1915.
Predvčerajšnji infanterijski napad na K. je izostal, kakor smo izvedeli, radi tega, kar ga je naše topništvo zadušilo v kali. Sami vojaki se čudijo, da kaj takega še niso videli. Niti ena puška ni počila na naši strani, na laški še manj, ker Lahi si niso upali dvigniti glave iz svojih jarkov. Omejili so se gotovo na svoj »avanti«, ki pa še otrokom ni nevaren.
Mesto bombardira Lah še vedno. Včeraj so padle granate na slovensko šolo »Mali Dom« in za Grad. Pokopališko ulico je pustil včeraj Lah pri miru; saj je tudi čas enkrat. Sinoči ob 8. uri in pol se je zgodila grozna nesreča. Granata je udarila v ulico Vogel št. 22, in sicer v sobo Franca Breganta, kjer je spalo šest njegovih otrok. Učinek granate je bil grozen: štirje otroci so bili mrtvi takoj, druga dva najstarejša pa ranjena. Nesrečni oče je vojak. Bil je tisti čas doma na dopustu. Vkupil jim je tisti večer, kakor je sam pravil, kostanja, da so se ž njim igrali. Slučajno ali neslučajno je ostal ta večer več časa kot po navadi doma ter je bil priča nesreče, ki mu je ugrabila štiri angeljčke. Najstarejši otrok Enrico je bil komaj 11 let star, najmlajši otrok pa 1 leto in pol. Uboga mati hoče od žalosti umreti. Nesrečnima roditeljema naše najiskrenejše sočutje. — Danes zjutraj je bilo na tukajšnji fronti precej mirno. To pa radi deževnega vremena. V takem vremenu, posebno če je še kaj megleno, smo Goričani nekoliko varni. A kakor hitro se prične kaj jasniti, prične tudi granatna godba. Danes popoldne je že začela, ker gre nekoliko na jasno. Zato se tudi bojimo lepega vremena; saj so se vršili zadnji boji v najjasnejših dneh in najlepših mesečnih nočeh.
V Trnovskem gozdu jc zapadel sneg, radi česar je vreme v Gorici hladno.
prvi bolj
VojoSKe slavne ob soški Mi.
niso
Lepe vasi strelnic na Dobrdobu edini dom naših čet, ki jih varje pred različnimi vremenskimi spremembami, po-
sebno pa pred strašno burjo, ki najde po-vsodi poti in gre skozi najdebelejšo obleko; imamo še boljša skrivališča, menda edina, ki nam jih je naklonila skopa pri-roda: naravne votline, piše R. pl. Reden dne 30. septembra iz vojnega tiskovnega stana.
Razume se, da so morali naši iznajdljivi vojaki najpreje te votline šele poiskati, ker že znane niso ležale na pripravnem kraju. Eno so našli pred par dnevi ne daleč od Boroevičevega taborišča. V neki dolini so namreč našli v globočino vodečo in s kamenjem zasuto luknjo, ki se je v obliki lijaka zoževala. Očistili so jo kamenja in opazili velik temen prostor, ki se je mogel pregledati na ta način, da se je spustil goreč papir v globočino. Spustili so v globočino na vrveh ljudi, ki so našli krasno suho votlino, v kateri je prostora za več kot 800 ljudi. Blizu vhoda so odkrili še nizek hodnik, ki vodi v pred-votlino, katero podpira v sredi vapnenar sti steber. Par svetlobnih žarkov je pomagalo, da so našli še rov, ki vodi na prosto. Ta udobni izhod je bil popolnoma z grmovjem zarašen, ki je preprečil, da niso že preje našli izhoda. Sedaj dela na sto pridnih rok, da preuredi to pravljično stanovanje, ki ni edino svoje vrste. Prepričali smo se, da so taka zemeljska stanovanja pripravna tudi za čete za časa, ko boj miruje, ter so v vsakem oziru zelo dobra.
Nekaj skoro nadčloveškega smo izvršili kar se tiče tehničnih del tudi v naj-sprednejših bojnih postojankah. Tu je na primeroma majhnem prostoru izdolbenih v skalo že nad 40 podzemeljskih prostorov za posadko strelskih jarkov. Nek mlad nadporočnik si je s svojim pridnim delavskim oddelkom zaslužil v tem odseku popolno priznanje. Delo se vrši ta-ko-le:
Končno se napravijo s pomočjo orodja za našimi najsprednejšimi postojankami v skalo luknje. V te se dajo razstrelilne snovi, katere napravijo s svojimi eksplozijami velike več metrov globoke luknje. Ko so te dovolj globoke, je tudi glavna nevarnost za delavce pri kraju. Mnogi teh junakov so plačali svoje delo ne samo s svojim znojem, ampak tudi s krvjo; kajti delo se vrši čisto blizu sovražnika, ki podnevi vidi, a ponoči sliši. Na isti način se potem napravi hodnik, ki ima naraven več metrov debel strop, na katerega koncu se šele napravi v skalovje velika podzemeljska soba. Okoli 50 mož je tam popolnoma varnih tudi pred najtežjimi kroglami. Moštvo spi tamkaj v posteljah, ki se nahajajo ena nad drugo, katerih žične mreže so napravili sami vojaki in na njo položili tur-šično slamo. V kotu telefon, čisto pri ležišču poveljnika, veže moštvo z zunanjim svetom. Stene takega podzemeljskega stanovanja so večinoma obložene z deskami, strop pa vsled neenakomerne trdote kamenja, ki se večkrat tudi udre, podprt s tra-verzami. Sam vhod je pa tako urejen, da se more dobro zapreti, in sicer za slučaj, ako udari težka granata blizu vhoda, da ne morejo prodreti v votlino strupeni plini.
Najbolj nevarno tehnično delo pa je bilo zgraditev samih strelskih jarkov. Naše čete so našle v začetku v svojih postojankah le najbolj potrebno varstvo pred sovražnim ognjem in so se dobesedno rečeno za centimetre vkopali v skalovje; marsikateri dan so izkopali samo za pet centimetrov globoko. Sključeni in z glavo za kakim kritjem so morali delati, in to brez hrupa in premikanja, ker so ležali Lahi komaj par sto korakov od naših. Zato si je moralo dotično moštvo samo pomagati, kakor jc pač najbolj vedelo in znalo.
Čisto moderne stroje za kopanje, pnevmatične svedre, centrifugalne ventilatorje uporabljajo tam, kjer je to mogoče. Vpeljali so električno razsvetljavo v ta podzemeljska stanovanja in kar je najlepše, vojna pošta doseže najsprednejše postojanke v neverjetno kratkem času.
Ne samo odsek ob Soči je tako vzorno urejen; omenil sem ga zato najprej, ker so tamošnje razmere posebno težke. Ravno isto velja tudi za ozemlje severno od Gorice, kjer ni Kras nič več tako divji, ampak šele na Krnu preide v visoko gorovje. Na Sv. Gori, severno ocl Solkana, je že dovolj zemlje in lesa. Z ozirom na to se menja tudi karakter podzemeljskih stanovanj. Tam so izdelane iz drevja majhne lesene kolibe z lepimi vrti, kapelice za nedeljsko službo božjo itd. Tam nekje imajo častniki svoj »kostajniški dom«, katerega obdajajo pravi kostanji-maroni. Te njihove vile nosijo vsakovrstne napise. Tako se n. pr. ena imenuje »vila granatna mrzlica«, ki je varna pred granatami.
Nikoli niso ljudje gotovi s svojim delom, Vedno in z veseljem napravijo kaj novega. Izpletli so celo vso opravo iz vrhovih vej za kočo, v kateri se nahaja moštvo; kajti častniške koče že vse to imajo. Tu je smeh in godba, petje in vriskanje, vse je nekako veselo. Ko pa bode zopet nastopil mir, bojim se, da se skoro ne bode hotelo verjeti, da so bili naši taki, kakršni so ravno!
Potovanje v bojnem oDmočjo.
C. in kr. 5. armadno etapno poveljstvo je izdalo naslednja določila:
Potovanje v območja zahodno od črte Jesenice, Krnica—Bohinjska Bela—Spodnje Gorjuše—Nomen—Bitnje—Bohinja Bistrica — Podbrdo — Jesenica — Cerkno — Straža—Idrija—Col—Ajdovščina—Vipava —Št. Vid—Razdrto—Senožeče—Divača— Škocijan—Britof—Buje—Prem—Ilirska Bistrica—Bukovice—Jelšane—Matulje—Ba-kar, je brez izjeme dopustno le z dovoljenjem c. in kr. 5. armadnega etapnega poveljstva (skupina za izdajo prehodnic, vojna pošta št. 330).
Le za tiste dele Hrvaškega, ki pridejo v smislu gori navedenih določil v poštev in za Reko (Fiume) more izdati to dovoljenje tudi c. in kr. vojaško poveljništvo v Zagrebu. Zato morajo oblastva, ki so pristojna za izdajo legitimacij (vzorec A in B) iste vposlati v svrho vidiranja in sicer glede na kraj, kamor se hoče potovati, ali c. kr. 5. armadnemu etapnfemu poveljstvu ali pa vojaškemu poveljništvu v Zagrebu.
Dovoljenje za potovanje se izda od navedenih vojaških oblastev s pripombo »Gesehen beim 5. Armee^-Etappen-Kom-mando (bezw. Militarkomnjando Zagreb)«, kateri pripombi se pridene datum, podpis in okrogli pečat 5. armadfnega etapnega poveljstva (pol. skupina), ofiroma vojaškega poveljništva v Zagrebu.'
Karte o istovetnosti (vzorec A, ki naj opravičujejo tudi k potovanju čez kordon-sko črto, ne smejo izdati zaupniki, ampak le okrajna glavarstva.
Stalne uradne letne legitimacije za potovanja po želznici dvornih, državnih in železniških uslužbencev (tudi vpokojenih dvornih in državnih uslužbencev) veljajo za potovanja v navedena območja le tedaj, če imajo te legitimacije gori navedeno pripombo. Ta pripomba velja toliko časa kakor dokument sam.
Od 5. armadnega etapnega poveljstva, oziroma vojaškega poveljništva v Zagrebu izdani prehodni listi (Passierscheine) za potovanja v kraje, ki ležijo izven omenjene črte, ne potrebujejo nobene druge pripombe.
NaSe prodiranje v Srbiji.
(Izvirno poročilo ^Slovencu«.)
Od častnika, ki se je udeležil sedanje afenzive v Srbiji, smo dobili naslednje poročilo.
1 'Dne 6. t. m. se je pravzaprav pričela ofenziva proti Srbiji, dasi so se že preje vršil^ male demonstracije z naše strani tu in tam ob meji,
'r jpfenziva se je nameravala samo iz se-<'er.^" Srbije in so zato avstrijske in nemške čet,^ srbsko mejo na severu prekoračile na šednTjih točkah, ki so za Srbijo v strategič-nem oziru najbolj občutljive in važne.
Jaz sem se udeležil bojev pred Obre-novcem, ker je to ena najpomembnejših točK; vzhodne Srbije. Tu se končava in iz-Mv*pri selu Zabrež, severno od Obrenov-ca, železnica, ki veže Valievo in Užice in deloma zahodno Srbijo ozir. Belgrad. Kakor hitro bi toraj naše čete zavzele Zabrež ozir. Obrenovac obstoja nevarnost, da je odrezan dovoz čet in živil v severovzhodno Srbijo in tudi na Drino.
Čuditi se ni, cla so Srbi branili te kraje s trdovratnostjo zavednega vojaka, pa tudi s hladnokrvnostjo potapljajočega se potnika na razbiti ladji.
Predno smo prešli na sovražno ozemlje, je bilo treba prekoračiti Savo, ki je tu precej široka, zato se nas je prepeljalo v čolnih na nasprotno obrežje. Sovražnik nas pri tem delu ni motil in dosegli smo ozemlje, ne da bi bil padel kak strel.
Kakor hitro pa smo jeli prodirati vsul ie je na nas sovražni ogenj z očividnim namenom potisniti nas nazaj v Savo. Za nas je bila situacija zelo težavna. Ravnina, kakršna se razprostira po celi Slavoniji, razprostira se tu dalje. Popolnoma odkrit teren, po katerem smo morali prodirati. Sovražniku je pomagalo civilno prebivalstvo in streljale so celo ženske in krili so ga dobro napravljeni strelski jarki, ki si jih je napravil v tem dolgem času mirovanja ob srbski fronti. Imel je poleg tega precej težko artiljerijo (morda kakih 5— 10 topov) in več strojnih pušk, postiranih vrhu dreves.
Za našim hrbtom so postavili kmalu pijonirji pontonski most ali tudi v tega so venomer spuščali 15cm granate in ga skušali poškodovati in nam tako odrezati po-vratek.
Dasi smo delovali s 30.5 cm topovi, in drugo težko artiljerijo, dasi je naša infan-teriia delovala in naskakovalo sovražne postojanke junaško, so se Srbi trdovratno držali skoro do zadnjega moža predno so zapustili svoje pozicije.
Ali kmalu jc bil odpor njih strt. Zabrež naš in osvojen in potem je šlo dalje do Obrenovca.
Marsikdo počiv- že v tej novoosvo-jeni žalostni srbski ini. Večen spomin hrabremu junaku	v- naših srcih!
Slovenska zastava v Belptin
Dne 8. in 9. oktobra, ko smo juriširali na Belgrad, ne bom nikdar pozabil. To je bilo nekaj, kar si bralci niti v duhu ne morejo predstavljati. Zgodaj v jutru, ko so še zvezdice migljajale na nebu, so nas na splavih in v čolnih prepeljali čez deročo Donavo na srbsko stran. Srbi niso nas zapazili, ker niso pričakovali tako zgodnjega obiska avstrijskih vojakov. Tudi niso bili Srbi pripravljeni na to, da bi mi napadli izhodno stran Belgrada. Srbi so se le na zahodni strani dobro pripravljali.
Okrog 5. ure zjutraj je začelo pokati na vseh koncih in krajih,, Mi smo takoj zavzeli dobre postojanke in smo vrgli Srbe več sto metrov nazaj za železnico. To vam je bil boj. Vsak Avstrijec je imel proti sebi najmanj 5 do 6 Srbov. A mi smo jih vrgli srečno nazaj. Najboljše naše orožje nam je bila ročna lopata. Kdor se ni hitro in spretno zakopal, so ga krogle srbskih pušk pokosile. Okrog poldneva smo bili v mučnem položaju. Od treh strani so Srbi streljali na nas, a niso nas mogli premagati. Pomoči nismo mogli dobiti, ker so Srbi drzno streljali na čolne, ki bi prevažali vojake po Donavi. Po noči smo se do dobra utaborili. Došla nam je tudi znatna pomoč. Drugo jutro na vse zgodaj smo začeli jurišati in ni trajalo dolgo, ko so morali Srbi prepustiti nam svoje najboljše postojanke. Proti poldnevu smo že bil v belgrajskih ulicah. Boj je bil tukaj srdit. Srbkinje so nas polivale s kropom in streljale iz kritja na nas. Vendar vse skup sovražniku ni nič pomagalo; krog 3. ure popoldne , dne 9. oktobra je bil Belgrad naš. Jaz sem imel našo slovensko trobojnico s seboj,
To, dva metra dolgo zastavo sem razobesil na visoki jab-ani, ki raste ob neki hiši v tovarniškem delu Belgrada. Slovenci in Hrvati smo na večer peli v Bilgradu: Lepo našo domovino. Sedaj prodirajo moji tovariši v osrčje Srbije, jaz sem pa ostal v Belgradu.
ilekvizicijfl klavne živine m KranjsKeoi.
Od 1. avgusta t. 1. dalje je bila dobava klavne govedi kranjske dežele za vojaške potrebe določena na okroglo 1000 glav na teden.
Deželni odbor je preračunil, da je to število iz stališča deželne kulture mnogo previsoko in je na najmerodajnejših mestih opetovano posredoval, da se to število znatno zniža, v razmerju od deželno-kulturnega urada izračunjenim stanjem klavne govedi v deželi.
Opetovano osebno posredovanje deželnega glavarja v vojnem ministrstvu na Dunaju je imelo končno uspeh, da je te dni prišel na Kranjsko poseben odposlanec vojnega ministrstva, da zadevo po možnosti esebno uredi.
Včeraj (29. oktobra) se je vršil v zadevi pri deželni vladi, pod predsedstvom deželnega predsednika har. Schwarza dolgotrajen posvet, kateremu so prisostvovali poleg vojaških in vladnih funkcionarjev zastopniki deželnega odbora: deželni glavar dr. Šušteršič, deželni odbornik kanonik Msgr. dr. L a m p e in de-želnokulturni nadzornik ces. svet. Pire.
Od vladne strani se je konštatiralo, da bi po načrtu, ki se je sestavil od vlade sporazumno z intendanco etap. poveljstva, kranjska dežela v mesecih november in december t. 1. morala dobaviti vojaštvu še 10 550 glav klavne govedi.
Zastonniki deželnega odbora so odločno zahtevali bistveno znižanje te dobave, sklicujoč se na podatke zadnjih dveh štetij živine na Kranjskem. Dokazovali so, da bi gospodarskemu položaju dežele odgovarjala mesečna dobava le 900 glav. Od strani vojaških zastopnikov se je povdar-jalo, da armada gotovo število živine neobhodno potrebuje iz dežele same, zlasti z ozirom na prometne teškoče, ki zelo ovirajo točno dobivanje klavne živine iz zaledja. Tudi so ugovarjali zoper absolutno zanesljivost podanih statističnih podatkov.
Po dolgotrajni vsestranski debati so vojaški zastopniki v toliko odjenjali, da se zadovolji vojaška uprava za mesece november in december skupaj z dobavo 5000 glav (namesto prvotno določenih 10.550). Od teh 5000 glav se bo vzelo meseca novembra 3000 decembra po 2000 glav.
To je pa le provizorij. — Med tem se ima izvršiti novo štetje goveje živine v deželi. Na podlagi tega štetja se bo potem šele definitivno uredila dobava kranjske dežele od novega leta 1916. dalje.
V deželno dobavo se pa izrecno všte-je vse, kar reltvirirajo posamezni vojaški oddelki (n. pr. treni) sami; ravno tako, kar kuoujejo direktno vojaške bolnice, z dovoljenjem etapnega poveljstva. Take posamezne dobave se morajo vselej od pristojnih županstev takoj naznaniti okrajnim glavarstvom, ki primarno ukrenejo, da se dano blago odračuni od 1 dobave, ki je občini naložena.
V mesecih november in december se bo dobava vršila še po sedanjem načinu, po županstvih — samo da se količina, ki jo je pripraviti, primerno zniža: novembra za okroglo tretjino, decembra pa za več kot polovico — o čemur prejmo prizadeta županstva še pravočasno obvestilo od okrajnih glavarstev.
Okoli božiča se bo pa potem, kakor rečeno, dobava tako glede števila kakor glede načina — na novo določila.
Podpisovanje vojnega posojila.
Pri Kranjski deželni banki so podpisali tretje vojno posojilo v zadnji dneh med drugimi naslednji: Deželni odbor kranjski, za ustanove in iz drugih sredstev po 500 tisoč kron, skupaj 1 milijon kron (drugega posojila 3,250.000 K, prvega 500.000 K, skupaj torej vseh treh posojil 4,750.000 K); tvrdka Karol Pollak, tovarne usnja v Ljubljani in Kranju, 1 milijon kron (drugega posojila je podpisala tvrdka 250.000 K, prvega 125.000 K, vseh treh posojil torej 1 milijon 375.000 K); knezoškof ljubljanski dr. A. Bon. Jeglič 400.000 K in 5000 K; Franc Peterca, posestnik v Ljubljani, 100.000 K; Katol. tiskovno društvo v Ljubljani 30.000 kron; dr. Ivan šusteršič, deželni glavar na Kranjskem, 10.000 K; L. P. v Ljubljani 50.000 K; Matija Kolar, stolni dekan v Ljubljani, 2000 K; Jan. Sajovic, stolni prošt v Ljubljani, 1000 K.
»Ljudska posojilnica« v Ljubljani« je podpisala tretjega vojnega posojila za lastni račun 500.000 K. — Podpisali so nadalje pri »Ljudski posojilnici«: G. Fr. Povše, c. kr. kom. svetnik in načelnik »Ljudske posojilnice« v Ljubljani 5000 K; g. dr. Jos. Dermastia, odvetnik in odbornik »Ljudske posojilnice« v Ljubljani, 1000 K; ga. Ivana Dermastia, njegova soproga, 500 K; g. Fr. Leskovic, ravnatelj »Ljudske posojilnice« in hišni posestnik v Ljubljani, 20.000 K; ga. Albina Leskovic, ravnateljeva soproga v Ljubljani, 5000 K; Franci, Stanko, Binca, Merica, Joško in Hedviga Leskovic v Ljubljani, vsak po 200 K, skupaj 1200 K; gdč. Nina Meden, kniigovodkinja »Ljudske posojilnice« v Ljubljani, 2000 K; gosp. Albert Jeločnik, blagajnik »Ljudske posojilnice« v Ljubljani, 1500 K; g. Franc Souvan ml,, uradnik »Ljudske pcsoiilnice« in hišni do-sestnik v Ljubljani, 1000 K. — Poleg imenovanih so podpisali pri »Ljudski posojilnici« vojno posojilo od dne 1. oktobra do (vštevši) 28. oktobra 1915 še nastopni: Stolni kapitelj v Ljubljani 12.000 K; Franc Pucelj 10.000 K; Katarina Grom 8000 K; neimenovani na Štajerskem 5000 K; g. Kari Dermastia, profesor v Ljubljani in deželni
poslanec, 500 Ki ga. Ivana Jeglič, hišna posestnica v Ljubljani, 5000 K; neimenovani in Jože Goršič, vsak 6000 K; Janez Kumše 4000 K; Janez Slana, Marija Mo-dic, č. g. Franc Schvveiger, dekan v Les-kovcu, Marija Petkovšek in Terezija Demšar, vsak po 2000 K; Major Molitsch 1700 kron; Helena Peternelj, Ljubljana, Jožefa Jarc, Ljubljana, Marija Černe, Kožarje, rodbina Ločniškar, Ljubljana, vsak po 1000 kron; Jakob Pirnat, Št. Peter pri Gorici, 900 K; Marija Pišljar in Neža Bister v Ljubljani po 600 K; Ana Gregorčič, Ljubljana, Blaž Grčar, Brdo pri Domžalah, po 400 K; Martin Šuštar, Preserje pri Ljub., 200 K; Marija Martinčič in Frančiška Malovrh v Ljubljani po 100 K.
ispoirslvo.
-f Občine, preskrbite se pravočasno z moko. Popisovanje žitnih zalog z dne 15, t. m. je končano in na tej podlagi napravljeni občinski in okrajni aprovizacij-ski načrti morajo biti vsak čas zgotovljeni. Vsaka občina sme torej pri svojem okrajnem glavarstvu naročiti toliko moke, kolikor določa aprovizacijski načrt. Ker pa se mora skoro vsa moka dobiti iz Ogrske in preide od naročila do prejema moke najmanj štiri do šest tednov, zato naj se vsaka občina preskrbi z moko vsaj za tri mesece vnaprej, sicer se lahko zgodi, da ostane po svoji krivdi naenkrat brez moke. Moko je treba plačati vnaprej in vložiti denar obenem z naročilom pri c. kr. okrajnem glavarstvu. Žitni zavod v Ljubljani pa naj sc o vplačilu istočasno obvesti,
— Nabava otrobov. Vsak kmetovalec, ki je prodal Žitnemu zavodu pšenico ali rž, ima pravico, da prejme v mlinu, kamor je peljal žito, ali pa od krajevnega zastopnika centrale za krmila polovico tistih otrobov, kar jih napravi mlin iz oddanega žita. Otrobi se prejemajo proti oddaji nabavnega lista za otrobe, ki ga je prejel vsak kmetovalec oc! komisijonarja, kateremu je prodal žito. Otrobi stanejo 17 K 20 v, če sc jih vzame v mlinu, ali 17 K 70 v na železniški postaji za 100 kg netto brez vreč. Pripomnimo, da vsak kmetovalec, najsi je prodal Žitnemu zavodu kaj pšenice in rži ali ne, lahko prejme poleg tega še po 20 kg otrobov na leto za vsako govedo in konja. Ti otrobi pa so po 23 K 60 v, vzeti v mlinu oziroma 24 K 10 v iz bližnje železniške postaje, za 100 kg netto brez vreč. Dobivajo se pri krajevnem zastopniku centrale za krmila oziroma nje deželnega zastopnika: Gospodarske zveze v Ljubljani,

ifii
K,
I®!
i®
ti®
it
AVSTRIJSKO URADNO POROČILO.
Dunaj, 29. oktobra. Uradno se poroča:
Črnogorski bataljoni, ki so se pojav'li južno od Viregrada, so bili pri Drinsku in na Suhi gori poraženi.
Nemške divizije armade generala pl. Kovesza so vdrle v ozemlje pri Rudniku. Avstrijske čete te armade so med napadom prekoračile vsled deževja skoro ne-prestopno n;žino ob zgornji Rači, vrgle v ljutem boju sovražnika raz višine Čumisko in osvojile cerkev in vas Dumic.
Armada Galhvitz je prekoračila pri Lapovu Lepenico in nato dalje napredovala jugovzhodno od Svilajna.
Bolgarska I. armada je osvojila Pirot. Sovražnik se pred celo njeno fronto umika.
Namestnik načelnika generalnega štaba: pl. Hofer, fml.
NEMŠKO URADNO POROČILO.
Berlin, 29. oktobra. Veliki glavni stan:
Pri Drinsku, južno od Višegrada, je bil sovražnik vržen. Vzhodno od tu je potisnjen čez mejo. Zahodno od Morave je dosežena splošna črta Slavkovica—Rudnik —Cumi—Batočina. Jugovzhodno smo osvojili sovražno postojanko na obeh straneh Rezave. Nad 1300 ujetnikov je padlo v naše roke. Pred ironto generala Bojadjeva se sovražnik umika. Armada zasleduje.
Vrhovno vojno vodstvo.
BOLGARSKO URADNO POROČILO.
Sofija, 28. oktobra. (Kor. ur.) » Agencc Telegraphique Bulgare« poroča 27. t. m,:
Čele, ki operirajo v dolini Timok in pod Pirotom, so po štiridnevnih ljutih bojih premagale na celi črti srbsko armado, ki sc zdaj urnika splošno proti zahodu. Sovražnika odločno zasledujemo in smo že lastniki mest Negotin in Brza Palanka na desnem bregu Donave, kjer je stopila naša kavalerija v stik z zveznimi četami, dalje mest Zaječar, Knjaževac in veliko krajev v dolini T!mok. Zaplenili smo na tej bojni črti veliko vojne municije, zalog in 16 topov.
V dolini Nišava so se polast'lc naše čete severnih utrdb trdnjave Pirot in so prišle do mesta samega, a operacije je prekinila noč. Sovražnika zasledujemo na

^Billl
celi bojni črti.
Prebivalci mest Negotin, Brza-Palan-ka Zaječar in Knjaževac so navdušeno sprejeli naše zmagovite čeie. Mesta so bila okrašena z bolgarskimi zastavami, prebivalstvo je klicalo zmagovalcem: _ Živio car Ferdinand! Živio Bolgarija! Živil hrabra bolgarska armada!
Na Kosovem Polju so zasedle naše čete pokrajino severno od Kačanika ni so dosegle breg Gornje Morave vzhodno od Gilana.
Uradni činitelji so včeraj dognali gro-zovitosti. ki so jih zagrešile redne srbske čete na bolgarskem preb'valstvu, ko so izpraznile Skoplje, Sestavil se je v navzočnosti ruskega in grškega konzula v Skop-Iju, dalje v navzočnosti članov ameriške misije, iadi Pagei in nekaterih mestnih dostojanstvenikov zapisnik. Tudi se je fotografiralo in priredile JfJnematografične slike.
Iz Valandova proti Čepeli Balkan napredujoče francoske čete so Bolgari včeraj odbili z velikimi izgubami.
Dne 27. t. m. je prielulo rusko črno-morsok brodovje, 20 ladij, pred Varno, kjer je obstreljevalo 2 uri mesto. Tri povodna letala so metala istočasno bombe na Varno. Ubitih je bilo 6 mož in tri ženske v Varni, ravno toliko jih je bilo ranjenih. Eno sovražno letalo je bilo zadeto.
XXX
Na Srbskem gre hitro naprej. Minuli leden je prinesel vsem trem zaveznikom prav lepe uspehe. Najvažnejši dogodek je pač ta, da so se ob Donavi združile avstrij-sko-nemške in bolgarske čete. Prva bolgarska armada pod poveljstvom generala Bojadjeva je osvojila: Skoplje, Njegotin, Zaječar, Knjaževac in Pirot. V štiridnevni bitki je porazila Srbe, ki se sedaj na celi fronti umikajo.
Ofenziva avstrijsko-nemških čet je do-vedla do hudih bojev v obrambnem odseku Gornji Milanovac—Kragujevac. Prodiranje avstrijskih in nemških čet je tako urejeno, da se lahko odbije vse srbske protinapade, katerih je pričakovati v tem ugodnem brambnem odseku. Sploh si pa mora srbsko vojno vodstvo že staviti vprašanje, kako dolgo se bo še moglo upirati
severno od zahodne Morave, ker je prva bolgarska armada po zavzetju Zaječarja in Knjaževca nastopila pohod proti srednji moravski dolini med odločnim zasledovanjem umikajočega se sovražnika, pohod, ki vodi naravnost na krilo in za hrbet srbskih čet, ki se še branijo ob ovinku Morave pri in južno od Kragujevca.
V Macedoniji so Bolgari po osvojitvi Skoplja zasledovali sovražnika v smeri proti Prištini in dosegli v četrtek prostor severno od Kačanika in Gilana (vzhodno od tam). Tako je Srbom odvzeto vsako upanje, da bi izpeljali svoje umikanje v smeri proti Prištini. Iz prostora pri Doj-ranu prodrle francoske čete so Bolgari Vrgli zopet na grško mejo nazaj.
XXX
Jmikanje Srbov proti Albaniji in Črnigori.
Diisseldori, 29. oktobra. »Generalan-zeiger« poroča: » Reuter jeva« brzojavka brez navedbe kraja javlja, da so se deli srbske armade pričeli umikati proti Albaniji in Črnigori.
Proti Kragujevcu. Berlin. Posebni poročevalec »Nord-deulscher Allg. Ztg.« poroča: Z velikim skokom je prodrlo v zadnjih dveh dneh središče armade pl. Gallwitz. Naše čete 50 si pridobile veliko cesto, ki vodi ob Palanki pri srbski glavni utrdbi Kragujevcu.
Kragujevac. Sofija, 29. oktobra. Zadnjo srbsko trdnjavo Kragujevac je civilno prebivalstvo že zapustilo. Srbi izgube s to trdnjavo svojo edino municijsko tovarno, svoje zaloge in velik del vojne opreme. Južno in jugozahodno od mesta je neprestopno močvirje, ki izključuje odvoz vojnega materijala. Armade osrednjih velesil stoje komaj 20 km pred Kragujevcem.
Pot po Donavi prosta. Bukarešt. Srbske čete so zapustile Donavo. Pot po Donavi v Bolgarijo je prosta.
Bakreni rudokopi v Moravi bolgarski. Sofija. Bolgari so zasedli bogate bakrene rudnike v dolini Morave, kjer so Srbi kopali baker s podporo belgijskega in francoskega kapitala.
Bolgari prodirajo proti Nišu. Sofija. Bolgari so se polastili vseh železniških križališč, ki vodijo v Niš, ki je zdaj zaprt na severovzhodu po Knjaževcu, na vzhodu po Pirotu in na jugu po Vranji. Bolgarska armada se bliža v široki črti zadnjemu srbskemu glavnemu mestu, ki so ga civilisti že zapustili.
Kako so Bolgari naskakovali Pirot. Berlin. Dr. Leo Lederer poroča »Ber-liner Tageblattu«. Ključ do Pirota so osvojili Bolgari z zavzetjem pirotskih severnih utrdb in višine Drenova Glava, za katero se je pričel boj 27. t. m. ob 11. uri. Višino Jablovo so vzeli Bolgari prejšnji dan. 10 minut pred 1 uro so po pripravi s topovi Bolgari napadli Drenovo Glavo, prodirali so počasi. Ob 2. so prišli do srbskih žičnih ograj. Ob 4. uri popoldne so Bolgari zmagali.
Macedonska bitka. Dunaj, 29. oktobra. Iz vojnega časnikarskega stana:
Dohodi v prelaze in na ceste v Bitolj in v Albanijo so se zaprli, ko so vzeli Bolgari Veleš in Skoplje. Nova Srbija je ostala zvezana le še po velikem ovirnku s cestami skozi Novibazar in čez Kosovo Polje. Brez velikih bojev je bilo zasedeno Vranje in ž njim železnica Solun—Niš—Veleš; tudi zveza z Mitrovico je bila tako prekinjena. Le za Skoplje se je bil zelo krvav boj. Srbe so vrgli čez reko Vardar proti Kačaniku. Sovražnik je poizkušal zopet priboriti važne železniške proge. Upal je na prodirajoče Angleže in Francoze, ki so pa le počasi dohajali iz zbirališča pri jezeru Dojran. Privedli so kljub težavam 25.000 mož. Na macedonskih tleh se je vnela bitka, ki je vedno obsežnejša. Med Krivolakom in Petričem so premagali Bolgari Srbe in Francoze, ki so morali bežati. Razvila se je na to druga macedonska bitka, ki traja že pet dni, a viška še ni dosegla.
Bolgari zavzeli že Prizren?
Budimpešta, 28. oktobra. »Az Est« priobčuje sledeči brzojav iz Lugana: Londonski dopisnik »Stampe« in atenski dopisnik »Gazeta del Popolo« poročata: Bolgari so vkorakali v Prizren.
V Varni.
Budimpešta. Pester Lloyd« poroča iz Bukarešta. V Vami hitro utrjujejo goro Barango, ki leži severno od mesta, da preprečijo napad s suhega na mesto.
XXX
Boji Albancev s Črnogorci.
Atene. Močne albanske sile so napadle in porazile črnogorske sile. Albanci so zaplenili velik del črnogorskih bojnih zalog.
Vojno navdušenje Albancev.
Solija, 29. oktobra. Albanci v velikih rnnožinah zahtevajo, da sc jih uvrsti y
bolgarsko armado. Dosedaj so se sestavili štirje bataljoni Miriditov, ki so odšli iz Skoplja. Te čete izražajo željo, da bi se smele bojevati v Macedoniji, da tako hitreje dosežejo albansko mejo.
Srbski vojaški ataše v Parizu o položaju.
Berlin. »Nationalzeitung« poroča iz Lugana: Srbski vojaški ataše v Parizu je izjavil; Čez nekaj dni bo vse izgubljeno, Srbij^ bo popolnoma obkoljena in uničena, če ji ne prihite močne francosko-angleške sile pravočasno na pomoč.
Lahi o naši združitvi z Bolgari.
Lugano. »Corriere della Sera« izvaja: Prvo poglavje balkanske vojske je zaključeno z uspehom sovražnika. Medsebojno se lahko izpopolnjujejo Nemci, Avstrijci, Bolgari in Turki, ki lahko napadejo v večjem obsegu Sueški prekop, življensko žilo četverosporazuma. Angleži morajo napeti vse sile, da pribore zmago na Balkanu, ker so Italijani, Francozi in Rusi že na domačih bojnih črtah preobloženi.
Ruska pomoč Srbiji.
Amsterdam, 28. oktobra. »Petit Pari-sien« javlja iz Petrograda, da se Rusija ne bo omejila samo na pomorsko akcijo proti Bolgariji, ampak bo poslala na Balkan tudi znatne čete. Odredili so že, da prinesejo Srbiji pomoč na najbolj ogrožene točke. — Na Dunaj pa je dospela neka sofijska vest, da se v vojaških okrajih Odesa, Herson in Jalti pripravi 250.000 mož, katere naj general Davidov vodi proti Bolgariji.
XXX
Grška se odloča. — Ententa zapušča Solun.
Budimpešta, 29. oktobra. »Vilag« poroča iz Soluna: V Atenah se je vršil včeraj ministrski svet, v katerem je načelnik generalnega štaba general Dusmanis razpravljal o pomenu vojnih dogodkov na Balkanu za Grško. Zastopal je stališče, da se Srbija ne more več upirati in da ni zanjo več rešitve celo tedaj, če se ententi posreči tudi več stotisoč mož izkrcati na Balkanu. Posebnosti zemlje ne dopuščajo take akcije, da bi se zopet pridobilo železnici Solun—Niš in Solun—Štip. Bati sc je, da se vojne operacije že v bližnjih dneh prenesejo na grško ozemlje, ker pa ententa vkljub večkratnim pozivom še ni odpravila svojih čet iz grškega ozemlja, mora grška vlada naglo zaukazati, da se tuje čete razorože.
Dusmanis je nato odšel iz ministrskega sveta h kralju, ki ga je takoj sprejel.
Ministri so zborovali dve uri, nakar sta šla Zaimis in vojni minister v kraljevo palačo, kjer jih je sprejel kralj v navzočnosti načelnika generalnega štaba. Zaimis je kralju poročal o sklepih ministrskega sveta, in kralj je izrazil svoje zadovoljstvo nad sklepi.
Ministra in načelnik generalnega štaba sta nato skupno zapustila kraljevo palačo. Zaimis je obvestil poslanike štirispo-razuma, da jim grška vlada dovoljuje 24 ur časa za odvoz v Solunu izkrcanih čet. Če bi pa ententa tudi v tem roku ničesar ne odredila, tedaj bi grška vlada morala odkloniti vso odgovornost za dalnje posledice.
Istočasno se je odredilo tudi vse potrebno glede kraljevega potovanja v Solun. — Opoldne se je kralj odpeljal v Solun, spremljal ga je načelnik generalnega štaba. Dusmanis. Generalni štab ententinih čet v Solunu se kraljevega sprejema ni udeležil, ker je to želel kralj.
Odvažanje izkrcanih čet sc je že pričelo, najprvo vkrcajo 3 bataljone francoske pehote, 5 bataljonov angleških kolonialnih čet in Avstralcev.
Dopoldne je prišel k princu Nikolaju general Hamilton in mu je sporočil, da je angleško-francoski generalni štab sklenil, da izkrcane čete zapuste grško ozemlje in da se je odvažanje čet žc pričelo, Princ Nikolaj je vzel to na znanje in je ukaza), da imajo grški vladni organi angleškofran-coskemu generalnemu štabu stati ob strani pri odhodu čet.
Grški kralj Konstantin odpotoval v Solun.
Atene, 29. oktobra. Opoldne je odpotoval kralj s posebnim dvornim vlakom v Solun; spremljal ga jc načelnik generalnega štaba Gusmanis, Sprejeli so kralja na kolodvoru kraljevič Jurij, princ Nikolaj in načelniki oblasti. Kralj se je nastanil v palači zbornega poveljnika. Generalni štab četverosporazuma na željo princa Nikolaja ni bil navzoč ob sprejemu.
Grška je proti ententi. Bukarešt, 29. oktobra. Atenski listi poročajo, da se je grški generalni štab preselil v Solun.
Sklep ministrskega sveta jc povsod vzbudil pomirjenje in je skoro nekoliko položaj olajšal. Sklep da priča, da je Grška trdno odločena zabraniti vsako na-daljno kršitev Grške suverenosti. Zbornica je sprejela več vojaških predlog, za katere so glasovali tudi pristaši Venizelosa.
Tudi časopisje jc vedno bolj proti cn-tenli in označuje njene predloge za prazne obljubo.
Grška je izgubljena za entento.
Lugano, 28. oktobra. Atenski dopisnik »Secola« Magrini brzojavlja: Grški narod jc prožet misli o nemški premoči in nikakor noče opustiti svoje nevtralnosti. Sprijazniti se moramo z mislijo, da je Grška za entento izgubljena. Magrini pravi, da bi Grki žc danes nastopali skupno z Nemci, če bi se ne bali angleškega brodovja. Na Grškem vlada velika antipatija proti Angleški in Italiji.
Venizelos gre v Pariz.
Ženeva, 28. oktobra. »Pariški Herald« javlja, da pride Venizelos v drugi polovici novembra v Pariz.
Ultimat Grški in Rumuniji. Lugano, 29. oktobra. Švicarski, ententi blizu stoječi listi poročajo, da je angleška vlada Grčiji in Rumuniji poslala ultimat, kjer ju poziva, da se v najkrajšem času odločita za ali proti ententi.
Agitacija na Kreti proti Grški. Atene, 28. oktobra. Ker je na Kreti nastala precej živahna agitacija proti Grški, je vlada proglasila ojačeno obsedno stanje. Vso upravo vodi vojaški guverner.
X X X
Bratianujeva izjava. Bukarešt, 28. oktobra. Ministrski predsednik Bratianu je izjavil časnikarjem, da bo Rumunija cel čas svetovne vojne mogla ostati nevtralna, toda motil bi se, kdor bi mislil, da se Rumunija ne udeleži vojne, ker ni oborožena. Na vprašanje o ententinih poizkusih glede Rumunije je Bratianu izjavil, da niso vspeli. Nato je rekel, da je odločna bolgarska nota Grški provzročila veliko nepričakovano iznenadenje. Ta nota je bila Grški razlog, da je zahtevala, da ententa brez odloga umakne svoje čete iz Soluna.Glede evropske vojne je Bratianu izjavil, da jc že čisto dozorela. Po ruskih neuspehih je za entento moglo ostali edino upanje ali velika zmaga na zapadu ali dogodki na Balkanu. Krvava ofenziva na zapadu je veljala stotisoče življenj, a bila je zaman in ni izpolnila niti ene nade.
Bolgarija in Rumunija.
Sofija, 28. oktobra. Razmerje med Bolgarijo in Rumunijo se je ugodno razvilo. V zadnjih dneh je Radoslavov večkrat sprejel rumunskega poslanika Derustija.
Bukarešt, 28. oktobra. »Epoka« javlja iz Silistrije: V torek ponoči so vozili bolgarske čete od rumunske meje in so jih prepeljali v Dedeagač ob Egejskem morju.
Nova zborovanja rumunskih hujskačev.
Bukarešt, 28. oktobra. (K. u.) Odbor federacije unionistov razglaša, da se bodo prihodnjo nedeljo vršila javna zborovanja v Braili, Krajovi, Buceu, Plojesti, Caraca-lu in Turn Severinu. V Braili bo govoril Filipescu, Take Jonescu pa v Turn Severinu.
Rumunija in prevoz in izvoz.
Amsterdam, 28. oktobra. Uradni rumunski razglas izjavlja: Ker je bolgarska vlada prepovedala prevoz blaga iz Soluna na Rumunsko, zalo tudi Rumunija prepoveduje prevoz bolgarskega blaga v tuje dežele.
Bukarešt, 28. oktobra. (Kor. ur.) Ru-munska komisija za prodajo žita jc včeraj določila najmanjše cene: za pšenico, rž, ječmen in koruzo 3000 frankov, za fižol 5000, za grah 4000 frankov za vagon od rumunske železniške postaje.
XXX
Konferenca poslanikov v Petrogradu, Berolin, 29. oktobra. »Lokalanzeiger« poroča iz Stockholma: Nasprotstvo v nazorih petrograjskih ententinih diplomatov je zadobilo zelo ostre oblike. Na zahtevo angleškega poslanika se je vršila konferenca poslanikov entente, v kateri je Gul kevič, načelnik; oddelka za zunanje zadeve zavrnil angleško pritožbo, da jc Rusija brez vzroka zavlekla tako gotovo pričakovano akcijo proti Bolgariii. Vsled zadržanja Rumunije bi ruska pomožna ekspedi-cija morala priti v ravno tako brezupen položaj, kakor solunska ekspedicija. Rešilno pomoč mor^ Srbiji prinesti samo Italija. Ni mogoče umeti, zakaj je Italija svojo politiko tako ostro izpremenila. Ko je Italija vsled grozeče izpremembe položaja na Balkanu zapustila svoje prejšnje zaveznike, tako pušča tudi svoje nove zaveznike na cedilu ravno v trenotku, ko je izpre-memba dejansko nastopila.
Mackensen v Mali Aziji. — Ruska škodoželjnost proti Angležem.
Berolin, 28. oktobra. »Novoe Vremja«, ki dobivajo svoja navodila iz zunanjega ministrstva, prinašajo članek, poln skrite škodoželjnosti proti Angleški. Vsled visokega poleta nemških načrtov, bo prihod Mackensena v Mali Aziji pomenjal revolu-cijonalno pobuno Egipta in Indije in tako bi bila zadeta življenska sila angleške svetovne države. Ker so Nemci svoje čete tako očito zbirali na južnem Ogrskem, sodijo resni politiki, da je bila ta past za Gre-ya, kajti Nemcem menda ni treba svojih načrtov več skrivati pred našimi žalostnimi diplomati.
Italija in Balkan.
Chiasso, 29. oktobra. Kakor poroča »Corriere della Sera« je 27. oktobra v ministrskem svetu Sonnino izjavil, da ni nobenega povoda za domnevo, da bi Ru; munija in Grška nameravali opustiti SVojo nevtralnost. Menda je med diplomati entente prevladalo Sonninovo naziranje, ki svetuje, naj sc opusti dosedanjo taktiko predlogov in ponudb nevtralnim državam^ dokler ententa ne pokaže odločilnih uspehov vojaške akcije na raznih bojiščih.
Coarlcua zalivala Iiniaifeim branil
mm domovine.
Zvesti straži na jugovzhodu.
Dunaj, 29. oktobra. Njegovo c. in kr. Apostolsko Veličanstvo je blagovolilo izdati najmilostljivcjše sledeče Najvišje lastnoročno pismo:
Ljubi gospod stričnik generalni polkovnik nadvojvoda Evgen!
V najtoplejšem, hvaležnem priznanju na uspešnem vodstvu Vam podrejenih sil Vam izročam Moje armadno in mornariško povelje z današnjega dne.
Dunaj, 28. oktobra 1915.
Franc Jožef 1. r.
Armadno in mornariško povelje.
Mojim bojnim silam, ki sc vojskujejo proti Italiji!
Trde stvari Vas še čakajo! sem Vam rekel v Mojem armadnem in mornariškem povelju dne 29. julija. Tako se je tudi zgodilo. Za Vami trije meseci polnih, vročih bojev.
Junaška hrabrost, najtrdovratnejša vztrajnost, občudovanja vredna požrtvovalnost hrabrih čet, izborno vodstvo in modro po najboljšem tovariškem duhu prevevano skupno delovanje vseh orožij je izvedla dejanja, ki zagotavljajo zvesti straži na jugovzhodu sijajen list v zgodovini Mojc obrambne sile.
S trdnim zaupanjem gledam na Vas, Moje junake, s polnim zaupanjem vem, da je težka naloga, hrabre, številne sovražnike premagati, v Vaših rokah. Vem, nc izpolnjujete le zgolj Vaše dolžnosti, ne, z zvestim srcem, ki bije za Vašega vojnega gospoda, za drago domovino, delate velikanske stvari, izkazujete se kot junaki.
Iz polnega srca Vam pošiljam Mojo zahvalo in pozdrav.
Dunaj, 28. oktobra 1915.
Franc Jožef 1. r.
Zahvala artiljeriji.
Cesar je dalje izdal še sledeče lastnoročno pismo:
Ljubi gospod stričnik feldcajgmojster nadvojvoda Leopold Saivator!
Iz Meni z vseh bojišč dohajajočih poročil z velikim zadovoljstvom razvidim, kako sijajno vsa Moja artiljerija — zvesta staremu svojemu slovesu — deluje, izvem, kako druge junaško se vojskujoče čete priznavajo hvaležno mogočnost pomoči artiljerije. Vam in vsem tistim, ki so ne-utrudljivo delovali na izpopolnitvi in napredku artiljerije in ki so z bogatimi uspehi najlepše plačani, se prisrčno zahvaljujem
Dunaj, 28. oktobra 1915.
Franc Jožef l. r.
Seja \\mmm oliMega sveto.
je v svoji včerajšnji seji vzel na znanje pismo dvornega svetnika Levca, ki se zahvaljuje za podeljeno mu častno meščanstvo z željo, naj spremlja mesto vsestranska sreča in napredek. Ob svoji zlati poroki je daroval glasbenik Anton Focrster 100 K mestnim ubogim. Na županov predlog se skladatelju podeli brezplačno ljubljansko meščanstvo,
Vojno posojilo.
Na predlog podžupana dr. Trillerja se sklene podpisati 200.000 K vojnega poso-; jila iz mestnih zakladov, 50,000 K na ra-
čun mestnih podjetij, 15.000 K v korist mestnim uslužbencem.
Električna železnica.
Poročilo družbe malih železnic na Dunaju za leto 1911., 1912. in 1913. izkazuje zopet deficit.
Podpore.
Društvu za mladinsko varstvo v ljubljanskem sodnem okraju se dovoli 1500 K, »Glasbeni Matici« 3000 K, Filharmonične-mu društvu 500 K in »Ljubljani« 500 K.
Kanalizacija v Spodnji šiški.
Dobavijo se betonske cevi za kanati-zacijo Celovške ceste v Spodnji Šiški pri domačih ljubljanskih tvrdkah, -
Zvišane cene elektriki.
Odobri se nujni predlog, po katerem rtaj se omeji razkošna električna razsvetljava, ker sicer se je bati, cla elektrarna ne zmore zahtevam. Radi tega naj se regulirajo cene elektriki tako, da se cena toku pisarnam, trgovinam itd., kateri rabijo električni tok le po zimi, in sicer od 5. do 7. ure popoldne zviša cena za hektovat-sko uro, in sicer kateri rabijo tok do šeste ure na 10 vin., onim pa, ki ga rabijo do 7, ure na 8 vin. Odpravijo se začasno vse znižane cene in naj prebivalstvo varčuje z elektriko. Toku se povišajo cene s 1. novembrom.
Dobava krompirja.
Župan poroča, da se je 58 vagonov krompirja v kranjskem okraju zadovoljivo rekviriralo. Izraža za to zahvalo delavnemu in pravičnemu okrajnemu glavarju Schitniku. (Dobro-klici.)
Gostovanje hrvatske opere v Ljubljani.
Občinski svetnik Štefe prosi župana, naj skliče gledališki odsek, da se pravočasno ugotovi, ali bi bilo mogoče gostovanje hrvatske opere v Ljubljani, da se ne bo pozneje kaj očitalo.
Župan: Sklical bom odsek in pridem sam k seji, če ne bom mogel, pa gospod podžupan. Zaključim sejo.
Non ipleš^n italijanski napad iib Seči zopet od&if. — SIlDDlt artilerijski ogenj "iorlci. - Laiki letalec: bombe na IKliramar.
AVSTRIJSKO URADNO POROČILO.
Dunaj, 29. oktobra. Uradno se poroča:
Včeraj je 2, in 3. italijanska armada vnovič z vso močjo začela s splošnim napadom, Bitka je bila tedaj na celi primorski fronti zopet v teku. Pred pehotnim na-
Eadom se je vršila artiljerijska priprava,
i se je na nekaterih odsekih povišala do bobnečega ognja in je posebno proti goriškemu obmostju dosegla silovitost, kakor dosedaj še nikoli. Pa niti ta ogenj niti sledeči naskoki niso mogli omajati naših čet. Vnovič so na celi fronti krvavo odbile sovražnika. Obdržale so brez izjeme vse .svoje na več krajih razstreljene postojanke. če je sovražnik tupatam vdrl v kak jarek, je bil s takojšnjim protinapadom zopet vržen nazaj. Težkemu dnevu, ki je končal s popolnim porazom sovražnika, je sledila mirna noč. Tudi na dolomitski fronti trajajo sovražni napadi z nezmanjšano silo dalje. Tu je naperil sovražnih svoje najsilnejše napore proti Col di Lana, pred katerim se je zrušilo že veliko napadov in tudi včeraj dva nova napada. Nek laški letalec je metal bombe na grad Mira-mar.
Namestnik načelnika generalnega štaba: pl. Hofer, fml.
XXX
Ob Soči je cel teden divjala silovita 6itka, Z vsemi razpoložljivimi silami so Italijani skušali prodreti naše črte, a zaman. V sredo je bitka že ponehavala in zdelo se je, da bodo Lahi zopet opustili svoje brezuspešne napade. V četrtek so pa, kakor nam poroča najnovejše uradno poročilo zopet napadli z vso silo. Posebno proti goriškemu obmostju je divjal tako silovit ogenj, kakor doslej še nikdar. Pa tudi ta novi obupni poskus Italijanov, da bi prodrli, ni prav nič izpremenii na polo žaju. Tretja soška bitka je prinesla sovražniku še hujše poraze kot prvi dve.
XXX
Zaslužili so cesarjevo pohvalo!
Iz avtentičnega vira nam poročajo: Sedanji boji trajajo od 18. t. m. dalje. Najhujše je bilo v soboto od poldne do nedelje zju-
. Uničeni so popolnoma laški regimenti št. 28, 33 in 34. Regiment 80 je bil v rezervi. Vprašal sem Dalmatinca, kako so mogli naprej. Odgovoril mi je: »Što češ go-spodine, nasadil sem Italijana na bajonet in ga vr**1 -tran kao gnoj.« Živeli av-strijsl-'
rJoji za Gorico.
Izvirno poročilo »Slovencu.)
Iz Gorice smo dobili te dni: Danes je ljut topovski boj nekoliko ponehal. A boj okoli Gorice traja dalje z nezmanjšano silo. Tuljenje in udarjanje težkih granat, razpokavanje šrapnelov, bobnenje ročnih granat in prasketanje pušk pošilja v mesto strašen odmev strašne bitke. Goričani smo čudno mirni: tako dobro poznamo naše vrle junake, tako brezpogojno jim zaupamo, da se niti za hip ne bojimo, da bi Lah udri v mesto. Tolikokrat nam je že naznanil svoj prihod, tolikokrat nam je že zaklical: »Na svidenje!«, da nas še tako besno bombardiranje, še tako ljuti napadi z devetkratno premočjo, kakor jih naši vojaki niso doživeli niti v Srbiji, niti v Rusiji, še bolj utrdi v našem zaupanju: »Izdajica, Gorice ne boš imel ne sedaj, ne nikdar!« In potek tretje velikanske soške bitke nas o tem še bolj prepriča: »Traditori, lasciase ogni speranza!«
XXX
Gorica, 26. oktobra 1915.
Zdi se, da soška bitka pojema. Le na Lobrdobu še vedno bobni. Laške izgube so ogromne in presegajo že zdaj število
druge soške bitke. Laške ujetnike neprenehoma peljejo skozi Gorico, med njimi je bil tudi francoski topničar in angleški častnik. Ob vsem strašnem naporu in občudovanja vredni pogumnosti laških čet, ki so neprenehoma naskakovale preko kupov lastnih mrtvecev in ranjencev, ni Cadorna prodrl niti koraka naše fronte. Vsa znamenja kažejo, da ne bodo Italijani več napadali čez zimo in da je bil to njihov zadnji obupni poizkus.
XXX Sreda, dne 27. oktobra.
Bitka ob Soči traja sicer dalje, toda ne več s tako silovitostjo, in je izgubila značaj trajnosti, topovski boj se ponavlja le v presledkih. Kot da bi hoteli Italijani na posameznih točkah potrkati na naša vrata, če se vendar le dajo odpreti. Vojaki došli iz strelskih jarkov pripovedujejo soglasno o peklenskem ognju laške artiljerije, za katero naša nikakor ne zaostaja. In kljub temu niso Italijani dosegli niti pedi zemlje, čeravno poroča Cadorna o posameznih uspehih. Italijani hite koj poročati radovednemu, na uspehe čakajočemu laškemu občinstvu, še gorko vest o zavzetju kakega malega strelskega jarka in jih ni še iz-modrila izkušnja, da jim ga naši v koj nato sledeči noči z protinapadom zopet zavzamejo.
V torek, dne 26. t. m., je bilo dopoldne mirno, popoldne se je topovski boj zopet razvnel. Tudi danes, v sredo dopoldne, se oglaša grom topov, toda ne s tako silo kot v prvih sedmih dneh bitke.
Kako vrli Dalmatinci Italijane love.
(Izvirno poročilo »Slovencu«.)
Z laškega bojišča se nam poroča: Dne 20. t. m. se je na vse zgodaj raznesla vest po mestu, da so naši vrli Dalmatinci ujeli pri Sabotinu okoli 250 Italijanov in da jih popeljejo skozi mesto na varno. Ti po-gumneži so se splazili v naše prazne jarke, katere so naši navidezno zapustili, in se veselili junaškega čina upajoč, da jih bode vremenski prorok Cadorna za to posebno odlikoval. Toda glej! Zaračunali so se. Naši vrli Dalmatinci prično koj streljati ter planijo na nje kot levi, nakar so se ti z dvignjenimi rokami in klici »aiuto« (pomoč) udali,
28. oktober na soški fronti.
Dunaj, 30. oktobra. (Kor. ur.) Iz vojnega poročevalskega stana se javlja dne 29. oktobra:
Uradno poročilo o včerajšnjem bojnem dnevu na soški fronti je moglo podati silo splošnega boja, ki je po treh nekoliko mirnejših dneh nanovo zaplamenel, le v velikih potezah. Izmed dosedanjih enajstih dni bitke, ki jih je šteti od 18. do 28. oktobra, je bil zadnji pač najtežji in najbolj krvav. Zopet je pripravil pehotne napade večurni silni artiljerijski ogenj. Zlasti proti goriškemu predmostju, ki bi se imelo očividno za vsako ceno zavzeti, je doseglo delovanje italijanskih topov svoj višek. Ob 8. uri zjutraj se je začel ogenj vseh kalibrov. Krog poldne je naraste! posebno proti Sabotinu in podgorskemu hrbtu v pravo bobnanje, ki je s svojo ljutostjo, dolgotrajnostjo in porabo municije najtežjih topov znatno prekosilo ne le ogenj prejšnjih dni sedanje bitke, nego tudi ogenj najbolj vročih julijskih dni na Goriškem. Po šesturni pripravi s takim artilerijskim ognjem je prešel sovražnik k napadu proti Sabotinu in podgorskemu hrbtu. Sabotin je napadlo pet do šest bataljonov, ki so jim sledile močne rezerve. Toda samo na južnem krilu tega ozemlja je dosegel napadalec naše že čisto razstreljene jarke in tako je bil zopet vržen vun. Uničujoč artiljerijski, pehotni in strojnopuškini ogenj je prisilil glavne moči k izgub polnemu begu v njihove izhodne postojanke. Tudi zastava novih sovražnih rezerv ni mogia napada ponoviti. Na Podgori je zelo močna sovražna infanterija istotako udr-| la v nekatere razbite kose jarkov in se i vspela na posameznih točkah celo na gre-bensko črto, odkoder je videti Gorico ta-
ko blizu, da bi jo z roko dosegel. Tedaj je sijajen, v jtirišu izveden rpotisunek dalmatinskega domobranskega pešpolka št. 23 pridobil nazaj v našo posest zopet vse naše postojanke. Ospredje Sabotina in podgorske višine je posejano s sovražnikovimi mrliči. Proti prostoru pri Pevmi započeti italijanski napad se je izjalovil že v navskrižnem ognju naših baterij. Proti Dobrdobski visoki planoti so se po 3. uri popoldne, ko je artiljerijski ogenj tudi tu narastel do najvišje ljutosti, tudi razvili močnejši pehotni napadi. Prvi napad na hrib Sv. Mihaela se je kmalu zrušil, drugega je odbil ogrski banaški pešpolk št. 43 pod posebno težkimi izgubami za sovražnika. Ravno tako so bili krvavo odbiti ponovni sunki pri Sv. Martinu in v sosednem odseku do Griže brda, pri čemer se je odlikoval graški domobranski pešpolk s krepkim protinapadom na mestoma udr-lega sovražnika. Samo zapadno od Vermi-ljana je dospel sovražni bataljon do naših ovir. Bil je z ognjem nažgan v beg. Napadalne poizkuse pri Selcu in vzhodno od Mandrije je udušil že topniški ogenj. Pred tolminskim predmostjem in v odseku severno od njega do Krna napadalna delavnost Italijanov, kakor znano, ves čas bitke ni prenehala. Branilci Mrzlega Vrha so imeli včeraj zopet odbiti dva sovražna sunka. Ravnotako so se izjalovili na pred-mostje samo. V odseku pri Plaveh sovražna artiljerija ni delovala v večjem obsegu; dušil jo je naš topniški ogenj. Samo pri Zagori se je razvil ogorčen boj za naprej potisnjeni kos jarka, ki so ga morale naše čete osvojiti nazaj.
Kakšno važnost pripisuje sovražnik svoji tudi uradno naznanjeni ofenzivi, se najbolje vidi iz danes objavljenega dnevnega povelja na skrajnem južnem krilu borečega se 7. italijanskega armadnega zbora.
Napovedan padec Gorice zopet izostal.
Kodanj. Poročevalci pariških listov so v četrtek zjutraj poročali, da se nahaja Gorica pred padcem. Na borzi je to živahno učinkovalo, a presenečenje je bilo tim večje, ko se je izvedelo, da se poročilo ni uresničilo.
Laški aeroplan nad Trstom.
(Izvirno poročilo »Slovencu«,)
Dne 28. t. m. okrog 4. ure popoldne se je nad Trstom zopet prikazal laški aeroplan. Plaval je nad Miljami in potem nad Miramarom, kjer je spustil baje bombo, ki pa je padla v morje. Naše obrežne baterije so Laha hitro pregnale. Drugih nesreč ni bilo.
Izjalovljeno veliko italijansko prodiranje,
Dunaj. (Kor. ur.) Iz vojnega časnikarskega stana se poroča: Pri nekem padlem italijanskem častniku se je našlo dnevno povelje 7. italijanskega armadnega zbora, ki dokazuje, kakšno veliko važnost je pripisovalo italijansko poveljstvo bojem zadnjih dni in kakšno mora biti razočaranje, ker se je izjalovilo veliko prodiranje. Povelje slove: Častniki in čete 7, zbora! Nahajamo se pred splošnim napadom, katerega se odločno udeleži 7. zbor. Naš vzvišeni armadni poveljnik je končal svoje napadalno povelje z besedo zmaga, kar nam bodi vzpodbuja in čestitka. Zanašam se na vsakega med Vami, da stori hrabro svojo dolžnost z vso odločnostjo in z vsemi svojimi telesnimi in dušnimi silami. Pomislite, oči cele Italije in vseh drugih armad so obrnjene na Vas, pomislite, da se Vam z enim samim krepkim napadom lahko posreči, da priborite največji dobiček svoji domovini, večno slavo armadi in samim sebi. Sovražnik je že strt in se maje. Ustavljati se ne bo mogel več Vašim udarcem, če Vas pri Vašem napadu vodi vsa sila Vaše nevzdržljive volje, da zmagate. Srčnost, tovariši! Storite, da se bo lahko reklo o Vas nekega dne: Bojeval se je in zmagal je na Krasu. In vedno naprej do konca za Italijo in za kralja! — Poveljnik 7. zbora: generalni poročnik P e c o r i -G i r a 1 d i.
Nezadostna skrb za ranjence v Italiji.
Curih. (Kor, ur.) Po iz Italije došlih poročilih italijanske vojaške san.itete ne zmagajo več velikanskih zahtev, ki se zahtevajo od nje. Zelo velik odstotek ranjencev se pripelje mrtev celo v mesta, ki leže blizu bojišča, V Milanu, Veroni, Benetkah in v Turinu ni več prostora za ranjence, ki jih morajo voziti celo v Sicilijo.
Laško barbarstvo.
Na raznih naših ranjencih so zdravniki konstatirali plinovo flegmono. Lahi se torej poslužujejo zastrupljenega orožja, ki je hujše od dum-dum krogelj. Flegmona povzroči, da se gnoj rane širi dalje ter napreduje dokler ne povzroči smrti.
Novi italijanski pozivi.
Kolin. »Kolnische Volkszeitung« poroča: 6. novembra sta pozvana pod orožje letnika 1886. in 1887.
Italijanski ministrski svet.
Rim. (K. u.) Ministrski svet jc sklenil, da se skliče laški zbor koncem novembra na približno štirinajstdnevno zaseda-
nje in da morajo ostati borze zaprte do konca meseca januarja.
Italijanski veleposlanik pri Poincareju, Genf. (K. u.) Iz Pariza se poroča, da je sprejel 27. t. m. predsednik Poincare italijanskega veleposlanika Tittonija.
LMonske novice.
lj Na grobeh 1114 vojakov. Dne 1. novembra 1915, t. j. na dan Vseh Svetih, se vrši na pokopališču Sv. Križa v spomin v ljubljanskih bolnicah umrlih vojakov-juna-kov blagoslovljenje grobov, ki jih je vojaštvo v ta namen okrasilo. Blagoslovljenje, ki ga izvrši vojaška duhovščina, se prične ob 3. uri popoldne. Dosedaj čaka pri Sv. Križu 1144 vojakov večnega vstajenja. Ljubljansko občinstvo naj prinese seboj cvetja, s katerim naj posuje grobove junaških branilcev domovine.
lj Deželni odbor kranjski položi na grobove padlih junakov pri Sv, Križu krasen venec s trakovi v deželnih barvah.
lj Gospod župan dr. Ivan Tavčar dal je v imenu mestne občine ljubljanske položiti krasen venec na skupni vojaški grob na pokopališču pri Sv, Križu z napisom: »Mestna občina ljubljanska — padlim junakom«,
lj Moški pevski zbor »Glasbene Ma«
tiče« bo zapel na čast padlim avstrijskim vojakom dne 1. novembra 1915 ob treh popoldne na pokopališču Sv. Križa Mendel-sohnov »Beati mortui«, Dav. Jenkov »Blagor mu« in narodni žalostinki »Gozdič je že zelen« in »Vigred se povrne«, harmoni-zirani od O. Deva.
lj »Društvo slovenskih katehetov« ima občni zbor in mesečni sestanek prihodnjo s r e d o , 3. novembra v posvetovalnici Katoliške tiskarne v Ljubljani. Spored: 1. Nagovor predsednika, 2, Poročilo tajnika, 3, Denarno stanje 1. 1914, 4. Slučajnosti. 5. Predavanje nadzornika g. kanonika Na-draha: »Delovanje katehetovo i z v u n šole.« Pričetek ob šestih zve-č e r. — Obilne udeležbe pričakuje odbor.
lj Laški ujetniki, ki so jih te dni peljali mimo Ljubljane so pripovedovali, da bi bili v laški armadi že davno izbruhnili upori, da niso čet med seboj pomešali. Med laškimi ujetniki je bil tudi bivši trgovec s sadjem v Šolskem drevoredu Pi-lih, ki je živahno pozdravljal svoje znance.
lj Oddaja moke za trgovce. Prihodnji teden bo mestna aprovizacija oddajala moko trgovcem v sredo in petek zjutraj, V sredo pridejo na vrsto trgovci iz mesta, v petek pa trgovci iz Spodnje in Zgornje Šiške, Most, Viča, Štepanje vasi in Rudnika.
lj Krompir za Šiško, V torek, dne 2. novembra 1.1. zjutraj ob osmih bo mestna aprovizacija oddajala krompir v Sp. Šiški, in sicer v skladišču pri Zormanu, trgovcu in mokarju.
lj Velika tatvina na pošti. Poročali smo, da je bilo iz denarne poštne vreče na južnem kolodvoru ukradenih nad 8000 kron. Tatvine dolže sedaj poštnega pod-uradnika Vogelnika, katerega so aretirali.
Primorske novice.
Tragična smrt duhovnika. Iz Solkana se nam piše dne 26. t. m,: Sinoči sem dobil sledeče telefonično poročilo: Danes, dne 25, oktobra, ob pol 12. uri dopoldne, je umrl č. g. Alojzij Č u b e j , kurat v Ba-tah; zadet je bil iz zrakoplova od laške granate. Pogreb bo v sredo ob šesti uri zjutraj. Danes sem privatno izvedel, da je ranjki gospod stal pred župniščem in opazoval zrakoplov. Prišla je takoj kazen, V petih minutah je bil mrtev. Blagi ranjki je bil solkanski rojak. Porodil se je dne 21. maja 1874, v mašnika bil posvečen dne 11. oktobra 1896. Bil je kaplan v Kobaridu, zatem vikar na Trnovem pri Kobaridu in zadnja leta kurat v Batah. Bil je učen mož in blagega značaja.
Samostan Kostanjevico pri Gorici, kakor smo poročali že na drugem mestu, je v nedeljo zjutraj ob četrt na 6. uro zadela prvič laška granata, brez posebne škode. Ranjen ni bil nihče. Kakor znano, se nahaja v samostanski grobnici grobišče francoskih kraljev: Karla X, (f 1836), vojvode angulemskega (f 1844) in soproge (f 1851) in grofa Chamborda (Henrika V.), ki je umrl leta 1883.
Požar v pokopališčni ulici v Gorici. Zgorele so tri hiše, in sicer Urhova (oskrbnika Hmelakovega skladišča lesa v ulici Novega mosta) in kmetija na »Blanči« pred Ciril-Metodovo šolo, Gasiti ni bilo mogoče.
Goriški bogoslovci bodo pričeli svoje študije v Zatičini na Dolenjskem po Vseh svetih.
Na Rafut v Gorici so padale v torek zjutraj neprestano granate.
Laški aeroplani dnevno letajo nad Gorico, ne da bi metaii bomb,
Kromberg so Lahi zadnje dni obstreljevali brez posebne škode,
Cadorna je imel prav... Ko je šla gruča laških ujetnikov, skozi Gorico, ie
zavpil nekdo izmed njih: »Cadorna je imel
prav, da pridemo danes v Gorico. Saj nas vidite tu! Kmalu pride še on za nami, a ne kot zmagovalec, ampak kot — ujetniki«
Bombe tudi na Vojšflci. Te dni je laško letalo tudi na Vojščico vrglo tri bombe, vendar brez posebne škode. Sicer nam te pošasti vedno krožijo nad vasjo; včasih po pet do osem na dan, navadno okoli desete ure in ob dveh in petih popoldne. Ker je visoko na griču, se vedno bojimo za cerkev.
Zapuščena in prazna stanovanja ▼ Trstu. V Trstu je bilo koncem meseca septembra 3847 stanovanj in 1200 prodajaln in skladišč, katerih najemniki so z družinami vred zapustili Trst iz tega ali onega vzroka (tuji državljani, begunci i. dr.), pohištvo oziroma blago so pa pustili v dotedanjih najetih prostorih. Mestna komisija za poravnavo najemninskih sporov proučuje vprašanje, kaj bi bilo ukreniti s temi stanovanji in prostori, da bi ne trpele škode ne stranke, ne gospodarji. — Razen tega je v Trstu praznih nad 5000 stanovanj in skoraj 1000 skladišč. Prebivalstvo v Trstu se je skrčilo približno za polovico.
Na severnem bojišču je padel uradnik hipotečnega deželnega zavoda gosp. Franc Spacapan.
Čaven in Nanos pobeljena. V noči od torka na sredo, dne 27. t, m., je pobelil sneg siva vipavska čuvarja Nanos in Čaven. Dosedaj smo imeli krasne jesenske solnčne dneve. Danes pa je precej mrzlo, tu pa tam prši dež in vipavska burja žvižga krog Ajdoščine svojo znano pesem.
Smrt v kavarni. V Caffe degli Specchi v Trstu je zadela kap, ko je pil kavo, strojnika avstrijskega Lloyda 49letnega Ivana Carmelli. Umrl je na mestu.
Dr. Skoda mornariški artiljerijški generalni inženir.
Dunaj. Cesar je imenoval generalnega ravnatelja Skodovih tvornic dr. Karla barona Škodo za mornariškega artilerijskega generalnega inženirja v razmerju izven službe.
Dnevne novice,
+ Sestanek hrvatsko-slovenskega kluba, ki se je vršil v Mariboru, je imel naslednji dnevni red: 1. Avstro-ogrska nagod-ba; 2. gospodarska vprašanja; 3. šolstvo; 4. slučajnosti.
+ Zapisnik izžrebanih številk eiektne (oterije »Slovenske Straže« je danes izšel in ga je pisarna razposlala vsem, ki so ga naročili. Če bi ga kdo ne prejel — kar je pri sedanjih poštnih razmerah čisto mogoče —, naj blagovoli sporočiti, da se mu vnovič dopošlje. Zapisnik je na razpolago tudi v vseh trafikah in trgovinah, kjer so se prodajale srečke. Zapisnik stane 10 vinarjev.
-f- Odlikovanja. Vojaški zaslužni križec 3, vrste z vojno dekoracijo sta dobila poročnik 97. pp. dr. jur. Erhard Mazelle in poročnik 4. bos. herc. p. Albert Veder-njak. Srebrno hrabrostno svetinjo 1, vrste so dobili: praporščak Hajdinger Karel, desetnika Brulc Alojzij in Kovač Franc, infanterist Benedikt Evstahij, Berlot Josip, Dernovšek Franc, Doblekar Josip, Eppih Ferdinand, Flecker Patricij, Štram-cer Anton in Željan Anton, vseh 11 pri 17. pp.; praporščaka Giintler Mang in Kuče-ra Josip, narednik Pirjevec Josip, četovodja Tomšič Matija, desetnik Bertossa Franc in infanterist Krejnc Ivan, vseh šest pri 97. pp. Srebrno hrabrostno svetinjo 2. vrste so dobili: četovodja Lakota Tomaž, desetnika Kump Alojzij in Novak Rudolf, poddesetnik Kapus Blaž, Kosmatin Matej In Vister Gregor, infanteristi Černivc Anton, Miklavčič Franc, Stanger Franc, La-kovic Jakob, Pečnik Ivan, Pokom Ivan, Polajnar Alojzij Žabljak Franc in Zima Fr. in častniški sluga Katern Anton, vseh 16 pri 17. pp.; kadeti Bulaich Gvido, Žnidar-šič Ivan in Turk Anton in poddesetnik Tavčar Ivan (I.), vsi štirje pri 97. pp.
-f Odlikovanje. Glasom vojaškega ukaznika je bil inženir Albert Vedernjak, strokovni učitelj na Grmu, sedaj rez. poročnik 4. bos.-herc. pešpolka, odlikovan z vojaškim zaslužnim križcem z vojno dekoracijo,
—	Umrla je v Stranjah pri Kamniku učiteljica gospa M i m i K o m a n , rojena Podlogar, stara šele 23 let. Svojemu ljubemu soprogu učitelju g. Maksu Koman, ki se nahaja na bojnem polju, je pustila hčerko, sama pa legla k večnemu počitku. Doma je bila iz Kala pri Št. Janžu na Dolenjskem. Službovala je najprej v Svib-nem, Tržišču na Dolenjskem in zadnji čas v Stranjah. Bila je splošno priljubljena. Nesrečnemu soprogu in žalujočim sorodnikom bodi Bog tolažnlk!
—	Magistrat v Gradcu je prepovedal vsako razsvetljavo na grobovih na Vseh Svetnikov in Vernih duš dan. Kdor ne bo ubogal, bo kaznovan z 2 do 200 K,
+ Odlikovana usmiljenka. Nadvojvoda Franc Salvator je podelil radi zaslug v postrežbi bolnih in ranjenih vojakov se-
stri Sabini Vuk v Radečah pri Zidanem mostu srebrno častno svetinjo Rdečega križa z vojno dekoracijo. Sestra Sabina Vuk pripada redu sv. Vincencija Pavlan-skega zagrebške province in je od 1. 1908. prednica jubilejske ubožnice v Radečah.
—	Umrl je in bil dne 22. t. m. v Pod-melcu pokopan 181etni c. kr. prostostrelec g. Maks Košar. Padel je kot žrtev nesrečnega slučaja. Pokojni je sin ljubljanskega kleparskega mojstra in hišnega posestnika g. J. Košarja v Ljubljani.
—	Umrl je v Zagrebu znani reški zdravnik dr. Ivan Kiseljak, in sicer vsled zastrupljenja.
Prvi sneg v Gradcu so dobili od 28. do 29, t. m. V Berlinu je padlo toliko snega, da je bil oviran promet.
—	Slovenski junak. Anton Kremžar iz Sp. Šiške, narednik pri lovskem bataljonu
je bil vsled svojih junaških del na severnem bojišču odlikovan z zlato hrabrostno svetinjo. Čestitamo!
lj Laška granata, 28 cm kaliber, ki jc padla dne 28. oktobra ob 4. uri popoldne na višino Dobrdob in tehta 58 kg, je na ogled v restavraciji Karla Tauses, hotel »Lloyd«,
Vojska z Rasi.
Boji no zahodu.
NEMŠKO URADNO POROČILO.
Berlin, 29. oktobra. Veliki glavni stan:
Položaj je povsod neizpremenjen.
Najvišje vojno vodstvo.
AVSTRIJSKO URADNO POROČILO.
Dunaj, 29, oktobra. Uradno se poroča:
Nič novega.
Namestnik načelnika generalnega štaba: pl. Hofer, fml,
RUSKO URADNO POROČILO.
Petrograd, 27. oktobra. Zahodno od Rige ob jezeru Babit manjši spopadi. Nemci nadaljujejo svoje brezuspešne napade zahodno od Ikskila (25 km južnovzhodno od Rige ob Dvini), Nemški napad proti Neu-Selburgu (14 km scvernozahodno od Jakobova) je tudi odbil naš ogenj. Ob Dvini, od mesta Liwenhof ob reki navzgor proti Jakobovu do pokrajine pri Ilukstu ogenj artiljerije in pušk. Zahodno od Dvin-skega napadajo Nemci dalje na več krajih. Njih napori so povsod brezuspešni. Boji se nadaljujejo. Artiljerijški ogenj je dosegel včasih največjo ljutost. Južno od Dvinska do Pripjetja nobenih bojev. Južno od vasi Miedwicze (10 km severnozahodno od Čartoriska) je sovražnik napadal. Naletel je na naš protinapad, unel se je boj z bajoneti. Pri vasi Kamjenuka (11 km zahodno od Čartoriska) so vrgle naše čete Nemce, ki so prodirali proti vzhodu. Južno od trga Olika, na polpota med Luckom in Rovnom (5 km južno od ceste), so prodirale naše čete, ki so zasedle vas Konstantinovko in utrdbe sovražnika. Sovražni napad pri vasi Drohiczowka (2 km vzhodno, kjer se spojiti reki Stripa in Dnjestr) smo zadržali s sunkom na sovražno krilo. Sovražnik je bil vržen na Szutronunce (2 km severno-vzhodno od Drohiczowke).
Na Vzhodnem morju so potopili angleški U-čolni štiri nemške parnike.
OB BESARABSKI FRONTI.
Črnovice, 29. oktobra. Sovražnik vnovič podvzema na različnih delih besarab-ske fronte manjše akcije, katere pa naši pravočasno izjalovijo. Včeraj smo odbili štiri ure trajajoči napad severnovzhodno od Črnovic. Po izpovedi ujetnikov je nadzorujoči ruski general nagovoril vojake tako-le: »Vi se s te fronte ne boste nikdar vrnili. Rešite čast Rusije!« Pri zadnjih bojih je sovražnik vporabljal zadušljive pline.
RUSKI CAR NA JUŽNI BOJNI FRONTI.
Petrograd, 29. oktobra. (Kor. ur.) Car Nikolaj je odpotoval 24. oktobra z velikim knezom prestolonaslednikom iz velikega glavnega stana na južno bojišče.
RUSIJA UTRJUJE RUMUNSKO MEJO,
Sofija, 29. oktobra. Brzojavka iz Ga-laca poroča, da Rusi pridno utrjujejo mejo ob Rumuniji. Okolico Ismaila in dolino Pruta so zasedli z močnimi četami. V ruskem donavskem mestu so zbrali dva ar-madna zbora. V sredo je došla v Reno težka artiljerija.
RUSIJA SAMO PO SUHEM?
Berlin, 29. oktobra. Iz Kodanja se javlja: Kakor poročajo iz Pariza, so Rusi enkrat za vselej opustili nameravano izkrcavanje na bolgarski obali, pač pa bo ruska vlada še enkrat z vso odločnostjo zahtevala od Rumunije, da dovoli prehod. Ženevski »Journal« javlja iz Rima, da se je s tihim glasom napovedana ruska pomoč na Balkanu razpršila v vse vetrove, kajti Rusija je ukazala priprave za izkrcavanje ustaviti. Pač bodo pritisnili v Bukareštu.
VOJNE PRIPRAVE V AFGANISTANU.
Petrograd, 29. oktobra. »Rječ« poroča: Ruski konzuli v Afganistanu poročajo o velikih vojnih pripravah emirja*
Nemško uradno poročilo. Berlin, 29. oktobra. Veliki glavni stan: Na posameznih točkah ironte živahno delovanje artiljerije in boji z minami iu ročnimi granatami. Nobenega pomembnega dogodka.
Najvišje vojno vodstvo,
Turčijo v vojski.
TURŠKO URADNO POROČILO. Carigrad, 28. oktobra. (K. u.) »Agence telegraphique Milli« poroča iz turškega glavnega stana:
Dne 27. t. m. dopoldne je napadel nek naš podmorski čoln v zahodnem delu Črnega Morja rusko brodovje in je torpedi-ral neko linijsko ladjo vrste Panteleimon. Ker je bila ladja resno poškodovana, se je rusko brodovje hitro umaknilo proti Seva-stopolu.
XXX
Panteleimon je bil zgrajen 1, 1900. Obsega 12.538 ton, dolg je 115, širok 22.3 m in vozi z brzino 16 milj. Topov ima 42, posadka šteje 731 mož,
XXX
Carigrad, 28. oktobra. (K. u.) »Agence tel. Milli« poroča:
Na dardanelski bojni črti so trajali 27. in 28. t. m. dalje. Pri Ari Burnu in Sedil Bahru je ogenj naše artiljerije prepodil dva sovražna monitorja.
Na ostalih bojnih črtah je položaj neizpremenjen.
Na Dardanelah se ni nekaj dni sem izvzemši brezuspešnega krajnega ognja na obeh straneh nič zgodilo. Sovražnik prevaža še vedno za transporte in v vojaške namene bolniške šotore in bolniške ladje. Dne 27. t. m. smo opazili pri Kuču Ke-mikli, da so urili angleški vojaki pred šo-torji, ki so nosili Rdeči križ. Po vajah so šli v šotore.
DVORSKO OSOBJE V EGIPTU OBEŠENO.
Rotterdam. Iz Kaira se poroča, da je bilo tamkaj obešenih 24 oseb dvorskega osobja sedanjega egiptovskega sultana zaradi veleizdaje proti angleškemu gospod-stvu.
fino. pomočnico
izvežbana prnv dobro v obeh strokah poštne službe, išče mesta. K]e? — ;pove la prijaznosti upravništvo tega lista pod štev. 2252.
Učenko
sprejme takoj šivilja za ženske obleke Emonska cesta 2.	2251
tipim
v vsaki množini repo, koren]e peso
in krompir po dnevni ceni za krmljenje prašičev.
Jos. Bergmaim v Ljubljani
Poljanska cesta 87.
2241
Dekle lz poštene hiše, zmožna slovenskega in nemškega jezika, se takoj sprejme kot
v trgovino z mešanim blagom pri Eug. S!clisrl » Spodnji Polskavl	*	2239
Proda se 700 lepih popolnoma suhih
Na morja.
Plohi so paralelno in ostroroboto žagani 18—30 cm široki, 40 in 50 mm debeli ter 3 m dolgi. Cena po dogovoru
Prš
00 s
fine vrste razpošilja sadna razpošiljalnica FR. CERAR, Stob p. Domžale Kranjsko
S kolodvora Domžale 100 kg po 20 —35 K po kakovosti. Poštna pošiljatev 5klg. franka K 3. — Pošilja se po dogovoru.
Dobro ohranjen
A«n"leška križarka »Argyll« ponesrečila. London. (K. u.) Reuter poroča: Uradno se obvešča: Čuje se, da je danes zjutraj na vzhodno obrežje Škotske zavozila križarka »Argyll«. Sodi se, da je ladja radi slabega vremena popolnoma izgubljena. Vsi častniki in posadka je rešena.
Mnogi ne vedo, da je slabo odvajanje, le-nivost čreves in zaprtje pogosten vzrok glavobola, lenobe, utrujenosti in slabo volje. Človek je takoj bolj svež, živahnejši in bolj delavoljen, če si pomaga a Fellerjevimi rabarbara-kroglji-cami z znamko „Elza-krogljice". To izvrstno želodec jačujoče in tek vzbujajoče odvajalno sredstvo zasluži brezpogojno prednost pred drugimi sredstvi, ki dražijo čreves in ga slabe. Naroča se naravnost pri lekarnarju E.V. Fellerju, Stubica, Elzatig St. 285 (Hrvatska), 6 škatljic poštnine prosto za 4 K 40 v.	(—e -)
Jflno ^cntral"
v t)ežehem glsdalijrču. Od sobote 30. okt. do poned. 1. nov.
trii
Izredno zanimiv film tudi za vsakega ki je igro „Mlinar in njegova hči" že kedaj videl. Slavna igralka Henny Porten igra glavno vlogo nesrečne Marice I Prvikrat v Ljubljani samo v Kino Central.
V rokah smrti.
Velika drama, polna pretresujočih prizorov.
Slika mmn matere.
Drama.
Poleg tega Se oeE dniglfi toCk.
se radi smrti ceno proda. Ogleda se ob nedeljah od 9. do 12. ure, ob delavnikih od 12. do pol 2. ure, ali 5. do 6. ure popoldne. Kje, pove uprava lista pod štev. .'i000.
M poičia
sprejme takoj
AMon Urbas
dimnikarski mojster, Cerknica pri Rakeku.
se takoj sprejmeta pri kolarskem mojstru Jakob Pintarič, Zgor. Vres, p. Celovec, Koroško.	2176
2174
takoj na
Dunajski cesti 9
Franc VILFAN, Vevče 37, Dev. Mar. Polje. 222(i
Spretna
aialka
mošane stroke, zmožna obeli deželnih jezikov, se eprejme takoj. Zahtevam ponudbe x natančno vsebino pod »Spretnost 2204« na upravništvo „Slovenca".	2204
ovčjo, oprano in neoprano, kupim vsako množino po najvišji ceni proti takojšnemu plačilu, ter plačam vožnjo sam. Večjo množino pošljem potnika osebno prevzeti.
Veletrgovina R. STERMECKI, Celje i štev. 20. Štajersko.	u»2i
zmožna obeh deželnih jezikov, dobra ra-čunarica ir, izurjena v vseh pisarniških delih se takoj sprejme. • Ponudbe z navedbo plače na upravništvo lista pod številko »1200-2221«.
a fionforisfe,
kontoristinje in ozir. trgovske uslužbence otvorijo se dne S. novembra učni tečaji. — Čas pouka in honorar določi se po dogovoru. — Pojasnila daje Christofov učni zavod, Sodna ulica 1.
Baker, medenino, svinec itd.
za vojaške namene
3259
U VI 977/15-3
po najvišjih cenah proti takojšnjemu plačilu Th. Czechak, Ljubljana, Kuh-nova cesta 23.	2260
V imenu Nj. Veličanstva cesarja!
C. kr. okrajno sodišče v Ljubljani, oddelek VI., je o obtožbi opravitelja državnega pravdništva zoper Ivana Dimnika, 48 let starega, v Zalogu rojenega, t Mar. Dev. v Polju pristojnega, kat., ože-njenega, posestnika in gostilničarja v Zalogu Številka 27, nekaznovanega, zavoljo prestopka po g 14 St. 1 cesarske naredbe z dne 7. avgusta 1915, št. 228 drž. zak., v navzočnosti e. kr. avskultanta dr. Pavlina kot javnega obtožiielja in obtoženca gore-njega, po predlogu javnega obtožitelja, razsodilo tako:
Ivan Dimnik je kriv, da je okoli 13. avgusta 1915 v Udmatu Ivanu Flegarju in 21. avgusta 1915 v Vevčah Jožefi Jeriha prodal drva klaftro prvemu po 34 K, drugi po 32 K, torej izrabljajo izredne razmere, povzročene po vojnem stanju, za neobhodno potrebne reči očitno čezmerne cene zahteval; zakrivil je s tem prestopek draženja po § 14 štev. 1. cesarske naredbe z dne 7. avgusta 1915 Stev. 228 drž. zak. ter se po tem paragrafu z uporabo § 261 k. z. obsoja v 100 K denarne globe, v slučaju neizterljivosti v 10 dni zapora ter po § 389 k. p. reda v stroške kazenskega postopanja in izvršbe kazni.
C. kr. okrajno sodišče » Ljubljani, odd. VI dne 14. septembra 1915.
Na g o de, s. r.
sprejme takoj Vzajemna zavarovalnica v Ljubljani, Dunajska cesta štev. 17.
Pogoj nekaj razredov srednje šole in trgovski tečaj. Prošnje sprejema do 10. novembra ravnateljstvo. Vsled vojne postali invalidi, službe zmožni imajo prednost.
Raiinatellsiuo.
Potrti globoke žalosti nazanjamo, da je naš ljubi dobri brat, svak, stric in nečak, gospod
stotnik pešpolka odlikovan z „Signum laudis4
dne 5. septembra ob 3 uri popoldne pri naskoku na gozdove severno od Czuparke padel junške smrti.
Truplo njegovo počiva na severnem pokopališču okraja Sinkow ob Dnjestru.
Sv. maše posmrtnice se bodo darovale teden dni pri Sv. Petru v Ljubljani.
Ljubljana, Gradec, Judenburg, oktobra 1915.
Žalujoči ostali.

Vt
Jurij Eošar, kleparski mojster in hišni posestnik, javlja v svojem imenu kakor tudi v imenu svoje soproge Katarine roj. Justin ter svojih treh hčera Marte, Katarine in Olge pretužno vest, da je po božjem, nedoumnem sklepu preselil se v boljši svet njihov iskrenoljublieni, predobri sin oziroma brat. gospod
v starosti 38. let. Padel je kot žrtva nesrečnega slučaja, do zadnjega diha zvesto izpolnjujoč dolžnost do cesarja in domovine.
Pokopan je bil dne 22. t. m. na pokopališču v Podmelcu. Sv. maše zadušnice se bodo brale v župni cerkvi pri sv. Jakobu v Ljubljani. Pokoj njegovi duši! — Prosi se tihega sažalia.
V LJUBLJANI, dne 29. oktobra 1915.
Za mnoge tolažilne izraze sočutja ob smiti niše nepozabne matere, ozir tašče, babice, prababice in tete, gospe
Jerice Peršin
kakor tudi za izkazano čast na njeni zadnji temski poti, izrekajo prisrčno zahvali, s pripombo, da se bode sveta maša za ranjco brala v petek 5. novembra v župni cerkvi 6č. oo. Frančiškanov t Ljobljani ob 9 uri, na Vičn pa ob 7. un zjutraj.
Žalujoči ostali.
Iščejo se H LE V i
s primernimi prostori za vozove in
2249
skladišča
v bl žlnl Južnega kolodvora pod šifro »STALNA STRANKA« na administracijo tega lista.
Žalostnim srcem javljamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem tuSno vest, da je naš iskrenoljubljeni oče, oziroma brat in stric, gospod
France Rode
posestnik in meščan v Kamniku, imetnik vojne svetinje iz bosanske okupacije, i. t. d.
danes zjutraj v 62. letu starosti mirno v Gospodu zaspaL
Pogreb bode v četrtek dne 28. t. m. ob pol 4. popoldne iz hiše žalosti na pokopališče na Žaljah.
Sv. maše zaduSnice se bodo darovale v tukajšnji žnpni cerkvi.
V KAMNIKU, 26. oktobra 1915.
2245
Žalujoči ostali.
* ' f
Utrnila se je zvezda našega življenja. Preselil se je k nebeški četi junaških borilcev, ki so žrtvovali na bojnih poljanah življenja svojega cvet, naš iskreno ljubljeni bratec
Vinko Lapajne
poročnik, kandidat prava, lastnik brabrostne svetinje.
Ranjen	in ozdravljen je šel zopet v boj in dobil na srbskem
bojišču snirtnonevarne rane, katerim je podlegel due 19. t. m. v bolnišnici Usmiljenih bratov v Zemunu (Slavonija).
Pal si kot jnnak za ljubo o> etniavo.
To je naša edina tolažba v naši neizmerni boli.
Starodavno mesto Idrija, ki si jo ljubil z vsem ognjeni plemenite svoje duše, gleda s ponosom na Tebe, junaka makabejca.	2250
Bodi Ti sladak mir v ljubem naročju bratske žemljice.
Idrija, dne 29. oktobra 1915.
Stefanka, Leni, Olga, sestre; DolfI, brat
Ss-^V; • ':.	.'-.i;:
Globoko potrtim srcem naznanjamo vsemu sorodstvu, prijateljem in znancem prežalostno vest, da je nad vse ljubljeni mož, predobri oče, stari oče, gospod
HL0JZIJ DRMELJ
veleposestnik
danes 28. t. m ob pol 8. uri zvečer previden s sv. zakramenti za umirajoče v 80. letu svoje starosti mirno in vdano v Gospodu zaspal.
Pogreb nepozabnega rajnika se vrši v soboto 30. oktobra ob 4. uri popoldne iz hiše žalosti na pokopališče v Boštanj. BoštanJ, 28. oktobra 1915.
Marija DrmelJ
žena.
Alojz!) Drmelj, posest, rač. podč. Mar. Globočnlk roj. DrmelJ vdova Franc Drmelj, učitelj	c. kr. davč. of., Anica, Milka DrmelJ
sinova,	hčere.
Marija Globočnlk
vnukinja.
«■—i—

Zahvala.
2257
Za mnoge dokaze iskrenega sočutja in ljubezniva tolažila, ki se nam došla povodom nepričakovane, hipne smrti naše iskrenoljub-Ijene mamice, oziroma stare mamice, tašče, sestre in tete, gospe
MARIJE NIASCHKE
uradnikove vdove
izrekamo tein potem našo najsrčnejšo zahvalo.
Zlasti pa se zahvaljujemo prečastiti duhovščini župne cerkve sv. Nikolaja, prečastitemu gospodu Volcu za zadnja tolažila, vs«m da-rovateljem krasnega cvetja in vsem onim, ki se v tako mnogobrujnem številu spremili drago nam pokojnico k zadnjemu počitku.
Globoko žalujoči ostali.
Sumljivo znamenja v Petrooradn.
Žalostno-obupno stanje, ki vlada sedaj v Petrogradu, je jako lepo opisano v članku »Rječi«, ki osvetljuje obenem slabo gmotno stanje prebivalstva. V naslednjem podajamo vsebino onega članka:
Po vseh ulicah je čuti neko vznemirjajoče šumenje; a to ni nc kričanje ne žalovanje, ampak turobno mrmranje. Nobeden ne debatira več o sklepih moskovskega kongresa, da celo o zadevi glede zo-petne otvoritve dume se molči. Dogodljaji se vrste tako hitro eden za drugim, da novosti novega dneva izpodrinejo skrbi in težave prejšnjega. Življenje pa ne miruje, temveč jc stopilo v tako hiter tempo, cla množica nima več jasnih pojmov, ampak samo nek negotov občutek. Če stopaš po ulicah naše metropole, dobiš utis, da se je življenje v zadnjem času grozovito in temeljito izpremenilo. Kako bi drugače dopustila petrograjska policija ljudska zborovanja? Bilo bi to tudi nekaj nenavadnega, sedaj pa so to vsakdanje stvari. Da, celo na Newskyjem dvoru vidiš velikanske množice, ki tam tesno eden ob drugem zborujejo. V pretečenem mesecu so bili to begunci, zbrani v gostih gručah, ki so drugače tako miren Newskijev dvor spreminjali v glasno zborovališče. Sedaj niso več to begunci, a na njihovo mesto prihajajo drugi tipi, osebe in prikazni, ki so prej povsod drugod nego tam imeli svoje sestanke. Te nove ljudske množice, ki preplavljajo cel Petrograd ter ga močno vznemirjajo, te množice se rekrutirajo iz mož in žena, iz starčkov, mladeničev in otrok. Vsi poklici, vsi stanovi so tu reprezentirani. Vse te ljudi mori lakota, da prav ječijo vsled obče draginje. Zbirajo sc tu, ter stojijo tu v pričakovanju, da jih bodo pustili v trgovine, kjer je še kaj sladkorja, čaja aH podobnega blaga poceni naprodaj. Kakor zmanjkujejo jedila v Petrogradu, tako postaja strahota lakote vedno očitnejša ter se prikazuje na vseh oglih in kotih. Razburjenje teh molčečih mas narašča in klic po odpomoči postaja divji in odločno zahteva, da se preskrbe potrebne zaloge.
Ljudje, ki tu stoje op cele ure brez nobenega dela, se vedno bolj poglobujejo v misli na same sebe, na lastne potrebe in na lastno revščino. Njih razpoloženje postaja vedno bolj strašno in njih stanje vedno bolj vlado obtožujoče — in ravno v tem obstoji momentalno velika nevarnost za državo. Odpomoč pa je daleč. Namesto organizacije, o kateri se toliko govori, da nas bo napravila nepremagljive ter bo postavila sovražniku enotno zmagujoče narodno moč nasproti, se širi povsod le razkol in nered. Najžalostnejše pa pri tem je, da smo temu sami krivi. Če bi res pri nas zmanjkovalo živeža, bi vsi ra-devoljno to pretrpeli, kakor smo to storili v drugih težkih žrtvah vojske. A Rusija ima živeža čez potrebo, kar jc čisto resnično dejstvo. Če bi bila prava razdelitev in dobra organizacija, bi moral živež nam še ostajati, tako da bi ga lahko še pošiljali našim zaveznikom, če bi bile Dardanele odprte. Grozovita draginja, ki jc nastala posebno v Petrogradu in tudi drugod, je lc izrodek disorganizacijc vlade.
V Moskvi naprimer, rabijo visokošol-•e, da oskrbujejo prevažanje lesa. Namesto da bi vzeli akademično mladino v vojaško službo, kakor je bilo v neki ministrski seji že sklenjeno, se jo uporablja za taka dela, kjer je drugih ljudi dovolj Štirje meseci so že pretekli, odkar en sklep izpodbija drugega, kateri vsi bi imeli skrbeti za vojne potrebščine in ljudsko preživljanje. Ljudstvo pa pričakuje med tem z veliko nestrpnostjo na odredbo, ki naj bi ga osvobodila vseh teh težav. Samo na polju vojskovanja je nekaj storjeno, drugod op-vsod pa se ni niti za las izboljšalo in predpogoji za vzdrževanje normalnega življenja manjkajo sedaj ravnotako kakor pred meseci. Nasprotno: še poslabšali so sc.
nakupuje tvrdka A. ŽAI.AR & CO, L b-Ijana, Francn-Jožcfa c. 5.	1297
m
sss^Sfc ž&m
mm
mmjf^^^m
J LtXJBLUAl^'KDMENBKEflA-UUCA«41
SEP-ZDRA>/NiK:pRiHARkj'DR-frR.DERGANG 1
Orehe, suhe slive, suhe hruške in krompir
kupuje tvrdka
Iv. H. Hartmanna nasl. R. Tomažič, Ljubljana
v vsaki množini po solidnih najvišjih cenah. 2043
Pozorl Vse blago Pozor 1
kakor tudi čevlje, dokler kaj v zalogi, brez zvišanja po stari ceni. Tudi zalogo nagrobnih venccv s trakovi in napisi.
Prosim, prepričajte se!	1574
Uljudno so priporoča tvrdka
K.WIDMAYER, pri »Solncu«, za vodo.
Odlikovan un razstavi v Radoljlcl leta 1904 s Častno diplomo in svetinjo I. vrste.
najtiucjšc vrste, posebno priporočljiv proti kužnim boleznim, se dobi pri (iabrl-jelu Eržen, Za-puže pošta Begunje pri Lescah, Kranjsko.
Za pristnost se jamti, Cene zmerne.
5167
Sprejmem
2242
pomočnika
v trgovino špecerijskega blaga. Nastop takoj aH kmalu. Plača in vse po dogovoru.
FRANC SKAPIN, Vipava.
1507
Vam plačam, ako Vaših kurjih očes, bradavic in trde kože,
: tekom 3 dni s korenino, i brez bolečin ne odpravi
Ria-Ba!sam. jamstvenim pismom K 1-—, 3 lončki K 2.50. — KEMENY, Kaschau (Kassa) I., poštni predal 12/82 Ogrsko
Vee
dobrega,
letnik 1 «.»14 se dobi hI od 90 K naprej. Kje pove upravništvo „SIovenca" pod št. 219i. (Znamka za odgovor!)	2194
stane dopisnica, potom katero izvolite zahtevati inoj glavni cenik s 4000 slikami, obsegajoč bogato izbero pripravnih predmetov za vsakdanjo rabo in darila; cenik se pošlje vsakomu zastonj : »"■»»t...... in poštnine prosto.
j Prva tovarna ur JAN. KONRAD
\ c, in kr. dvorni založnik, JBrib: št. 1223 (Češko)
j Pristne nikeln. žepne ure po 4 -20 K 5-_ K
[ V srebru 8-40 K, 9-50 K. Nikeln budika 2-901^ ; ure s kukavico 7-85 K, ure z nihalom 9'— K. ; Pošilja so po povzetju. — Neugajajoče se za-i 1278	menja ali denar nazaj.
PT Sveže -m
kupuj o vsako množino in po najboljših cenah
1638 veležganjarna sadja
M. Rosner & Co., Ljubljana.
Neznosne nadloge uši — rošijo vojaka zanesljivo in trajno
Sadnikar -jeve vrečice
katere imajo 10 prednosti:
1.	Niso nosilcu škodljive. 6. So na leta trpežne.
2.	Učinkujejo zanesljivo. 7. Nc skvari jih mokrota.
3.	So brez duha.	8. So poceni.
4.	So snažne.	9. Zabranijo novo nalezbe.
5.	So priročne.	10. Pošiljajo se v pismih.
Sedanja veda dolži edino uši kot prenašalce pegastega legarja. Kdor se ubrani uši, je varen pred to kugo. — Vrečice prodaja:
Cvančara, drogerija, Ljubljana; J. K. Hočevar, lekarna, Vrhnika; J. Koschier (,,Pri 1874	orlu"), Kamnik.
Sprejme se takoj •	V
za brivnico v Vipavi. - Oglasiti se je pri Frančiški Žgavec, istotani. 2223
A/NTO/N BOC
barvarija in kemična pralnica Ljnbljana, Selentrargova nI. 6
"Dela se izvršujejo tudi na Glincah št. 46. f^izke cene ! Točna in solidna postrežba ! t
Obstoj tvrdke že čez 50 let.
Sprejme se takoj v večjo trgovino mešane stroke na Notranjskem
ueijenee
s potrebno šolsko naobrazbo. Prednost imajo tisti, ki so obiskali meščansko ali drugo srednjo šolo.
Istotani se sprejme izvežbana in spretna
prodajalca
s 1. decembrom t. 1. — Več pove i» prijaznosti upravništvo „Slovenca" pod štev. 2193.	3193
kupi v vsaki množini po najvišjih cenah
2127	Peter Angelo
Ljubljana.
Le pismene ponudbe se žele, tudi od trgovcev
vseh vrst in vsako množino
Kupuje po najvišjih cenah J. GROBELNIK, s
LjuMfana, Mestni trg štev. 22.
Išče se se za takojšnji nastop W
14—16 let stara iz poštene rodbine v trgovino mešanega blaga Leskovec & Gruden, Šmartno pri Litiji.	2255
obstoječe iz 4 sob, kabineta, kuhinje in vsemi pritlklinauii se s 1. novembrom t. 1. odda v Slomškovi ulici 14, II. nadstr. Več se polzve v pisarni tvrdke
Ivan Mathian, Dunajska cesta 14.
2227
Spiritol
je vojakom peč!
Sveti, kuha, greje!
Nosi se v žepu! Neobhodno potrebno za bojišče! Razpošiljajmo takoj našim prezebujočim vojakom!
Dobi se povsod!
Tovorno za ..Spirilol", Dunaj L Gluckoasse 2.
Razprodajalci se iščejo! __1942 1
ambilije
vseh vrst za urade, društva, trgovce itd.
Anton Černe
graver in izdelovatelj kavčuk - štambilijev
Ljubljana, Selenburoovo ul. Si. 1.
Ceniki Ir anko.
553
Ceniki iranko.
Stanovanje hišnika
je oddati v vili »Roza«, Kolizejska ulica
št. 12. Sprejme se samo stranka brez majhnih otrok. Povprašati je v vili, 1. nadstr.
2222
Gospodarsko društvo v Trnovem na Notranjskem
išče pridnega in v računstvu zmožnega
učenca
in trg. pomočnika.
2229
Razpisuje se za takoj služba
orjisla in
v Boštanju ob Savi na Dolenjskem. Najbolje je, da se oglasi kak krojač. Ponudbe naj se pošljejo na župni urad v Boštanju ob Savi, pošta Radna. 2257
II

s primerno šolsko naobrazbo sprejme
2241	A. Sušnik,
trgovina s špecerijo in železnino v Ljubljani.
lil litrov zdrave domače pijače,
osvožujoC-e, dobre in £oio gaseča «i lahko ■vsak sam priredi a malimi stroški. V zalogi so snovi za ananas, JabolfSnlk, gre-nafllne, malino veo, poprova meta, mu-Shateleo, pomerancnlk, AlieSa perla, vlfnjaveo. Ta pijača .o lahko poleti aa-v/iiva hladna, pozimi pa vroča mesto ru-n:a in žganja. Skaziti so ne more. Snovi k natančnim navodilom atanojo K 4'60 ,	ti-anko po povzotjn. Na C takih poroij do-
dam eno povrl;n. Za gospodarstva, tovarne, delavnico itd. nepreoonljive vrr>'ino.iti, ker dolavoe ta pijača osveži in na upijam, vsled tesar no zgnbe nid na avoji delazmoinoeti.
Jan Grolicli, tfrooerija .Pri angelu', Brno G43,Mora!i
1351
Kuharica
lepega krščanskega vedenja, popolnoma iaurjena v gospodinjstvu in v ročnih delih ter krepkega zdravja, lahko takoj nastopi službo v žnpniščn brez ekonomije na Krasu v bližini Trsta. Ponudbo poil 2224 na upravo .Slovenca". Ponudbam naj se v tem slučaju ne prilagajo znamke.
Volno
za^ snežne čepice,
nogavice, žilogrelce i t. d.
priporoča
TONI JAGER,
s.
Kranjska deželna podružnica v Ljubljani
n. a. dež. življ. in rentiie, nezg. in jamstvene zavarovalnice
sprejema zava-ovanja na doživetje In smrt, otroških dot, rentna In ljudska, nezgodna In jamstvena zavarovanja.
Javen zavod	Absolutna varnost.	Nizke premije.
Udeležba na dividendah pri življenskem zavarovanju že po prvem letu: Stanje zavarovanj koncem
leta 1914..........................
Stanje garancijskih fondov koncem leta 1911............
V letu 1914. se je izplačalo zavarovancem mi dividendah iz Čistega dobička
Kdor namerava skleniti življensko zavarovanje, veljavno za RC^ItO ZiltfilirOliaHjjS, naj se v lastno korist obrne do gori imenovane podružnice. — Prospekti zastonj ln
poštnine prosto.	1439
Sposobni zastopniki se sprejmejo pod najugodnejšimi pogoji. "®US Marije Terezije cesta št. 12.
. . . . K 173,490.838-— . . K 48,732.022-76 . . K 432.232-66
ZADRUZNA ZVEZA V LJUBLJANI
Dunajska cesta štev. 38
sprejema pod originalnimi pogoji prospekta prijave za
III. avstrijsko ny\0 vojno posojilo iz leta IS
t. j. po K 93'60 in daje podpisovulcem še posebno bonifikacijo 'U0^
tako da je za vsakih K 100'— plačati le K 93*10.
j
>!»>»«« »4 ♦.«»!> •««•♦♦•♦«
.................................
Zaloga pohištva m tapetniškega blaga.
Mj^arstvo.

,vwwywvw
^-.V-V.VAVV
AAV.V JVVVA '.'.V' '.UAAAA,*
Po volna spalna , oprava ja 2 osebi j ugotovljena /> iu-ali inozemskega oreha ali hrasta z marmorjem m og■
1111 Zalega otrobih
j vojič/(ov.
Cene
konkurenčne,
Jjlago solidno.
\aaaaaama\A. ^
Pogačnik xoxo:

Ljubljana, JY(arije Jere^ve cesta 13-t8.
120 litr. dnevne množine
se bodo prodajale v mesecu novembru 1.1.
Nadalnji pogoji se izvedo pismeno ali pa ustmeno vsak dan od 11. do 12. ure predpoldne v pisarni
Vnovčevalnice za živino w Ljubljani, Dunajska cesta 29.
Vojno-zavarovafm urad
v Kamniku
sprejme takoj pridne
potnike, sofrudnikemsofrudnire
profi ugodnim prejemkom.
Jv[odni salon
Stuch ly-/v\asch ke
Ljubljana
Židovska ulica jt. J dvorski trg i.
Solidno blago.
Popravila tolno in vestno. Zunanja naroiila na ijbiro 3 obratno pošto.
Osebno izbrane novosti z Dunaja
Prieoroča: največjo izbero klobukov za dame in deklice kakor tudi bogato zalogo žalnih klobukov.
Prignano ni3ke c ene.
Priporoča svojo zalogo, kakor:
Športno in vojaško perilo in sicer: nogavice, gamaše, dokolenice, snežne kučme, rokavice, žilogrejce, sviterje, pletene srajce in spodnje hlače iz volne, velblodje dlake in bombaža. Perilo za dame in gospode iz širona, cefirja, barhenta in flanele. Perilo za dečke, deklice in dojenčke.
Gumijevi plašči, nahrbtniki itd.
fle puščajte otrok samih, da se požari omejljol
«
Edini slovenski zavod brez tujega kapitala je
Vzajemna zavarovalnica
proti požarnim škodam ia poškodbi cerkvenih itobot
Ljubljana :::: Dunajska cesta št. 17.
Zavarovanja sprejema proti požarnim škodam: 1. raznovrstne izdelane stavbe, kakor tudi stavbe med Časom zgradbe; 2. vse premično blago, mobilije, poljsko orodje, stroje, živino, zvonove in enako; 3. vse poljske pridelke, žita in krmo; 4. zvonove proti prelomu; 5. sprejema tudi zavarovanja na življenje, oziroma doživetje ln druge kombinacije in proti nezgodam, vsakovrstna podjetja, obrti kakor tudi posamezne osebe za deželno ntžjeavstrijsko zavarovalnico, od katere ima tudi deželni odbor kranjski podružnico.
Varnostni zaklad ln udnine, ki so znašale 1. 1912. 673.356 kron 17 vin., so poskočile koncem leta 1913. na 735.147 kron 17 vin. Tedaj čimvečjo zanimanje za ta edini slovenski zavod, tembolj e bo rastel zaklad.
Ponudbe in pojasnila da ravnateljstvo, glavno poverje-nlštvo v Celjn in na Proseku, kakor tudi po vseh iarah nastavljeni poverjeriki.
Cene primerne, hitra cenitev in takojšnje izplačilo.	1439
.......IIJIIIIWMWMWWWWW8i«
fle puščajte otrok samih, da se požari omejijo I
Ustanovljeno v letu 1842.
Brata Eberi
Trgovina oljnatih barv, laka in firneža
Crkoslikarija
Slikarja, pohištvena in stavbena pleskarja
LMona, Miklošičeva cesto
Nasproti hotela Union Telefon 154. Telefon 154.
Jantarjevi laki in laščilo za sobna tla. Marx-emajl za pode, zid, železo in drugo, j
Firnež iz pristnega lanenega olja.
Oljnate barve, najboljše
vrste fasadne barve, vremensko neizpremen~ Ijive (Kronsteinerja) barve, in raznovrstne vzorce za
sobne slikarje.	1132
Olje za stroje, prašno olje, karbolinej, čopiče za vsako obrt. - Vse potrebščine za umetnike, slikarje i. t. d.
I Predmete in potrebščine za žgalno in brlljantno __. ______^ ,_______ M	slikanje.
Delavnica za črkoslikarska, m likarska in pleskarska dela
Igriška ulica 6, Gradišče

C. kr. up- pnv.
mM podružnica Llubliana.
Telefon št. 41.
pre! I. C. Mayer
Delniški kapital ln reserve 65.000.000 kron.
Brzojavke: Prometbanka Ljubljana.
Mm i
Centrala aa Smuaia. - Ustanovljena 1864. -33po™nlc. ttogal marifin trg - Sn. Petra cesta.
Preskrbo vanje vseli bankovnih transakcij n. pr.: Prevzemanje denarnih vlog na hranilne knjižice brez rentnega davka, kontovne knjige ter na konto-koront z vsakodnevnim vedno ugodnim obrostovanjem. - Denar se lahko dviga vsak dan brez odpovedi. - Kupovanje in prodajanje vrednostnih pap rjev strogo v okviru uradnih kurznih poročil. - Shra-ni«vnniP in nnravlianie (denoti) vrednostnih papirjev in posojilo nanje.	15
Ustmena Z pZaa pojaUa in nasveti o vseh v bančno stroko spadajoč* transakcijah vsekdar brezplačno Slante denarnih vlog na hranilne knjižice dna 30. aePt 1915 K 93,215.892
31. decembra 191? na knjižice ln tekoči račnn K 236,633-922 —.
Najkulantnejšo Izvrševanje borznih naročil na vseh tuzemsklh in inozemskih mestih. — Izplačevanje kuponov in izžrebanih vrednostnih papirjev. — Kupovanje in prodajanje doviz, valut in tujih novcev. — Najemodaja varnih predalov samoshrambe (safes) za ognjevarno shranjevanje vrednostnih papirjev, listin, dragottn itd. pod lastnim zaklepom stranke. — Brezplačna revizija izžrebanih vrednostnih papirjev. — Proinese za vsa žrebanja
Razglas.
dobro ohranjena
stružnica za les
(Holzhobelmasehlne).
Ogleda se lahko pri g. Josipu Zupan, lesna trgovina v Mojstrani pri Dovjem. Nadaljna pojasnila daje Dr. Ferdinand Mttller, odvetnik v Celovcu.	2236
2075
VfJ-1;••»i: UV «
v Ljubljani
sprejema pod pogoji glasom prospekta prijave za
HI. davka prosto 57 A vojno posojilo
in odobri podpisovalcem pol odstotka od razglašene podpisne cene.
Delelni dvorec
Gosposka ul. 2.

M^-foji


Ustanovljeno 1. 1893.
Ustanovljeno 1.1893. gg
KlaibolISa fin HajsifiBriscjša prilika za Stedenfe!
v Ljubljani
registrovana zadruga z omejenim jamstvom
sprejema in obrestuje hranilne vloge po
registrovana zadruga z neomejeno zavezo
LJubljana, Miklošičeva cesta štev. 6, pritličje, v lastni hiši nasproti hotela »Union" za frančiškansko cerkvijo
sprejema hranilne vloge in vloge v tekočem računu, za katere jamčijo ne samo njeni zadružniki temveč
ter jih obrestuje po 4 ;o brez kakega odbitka, tako da sprejme vložnik od vsakih vloženih 100 K čistih obresti 4*75 kron na leto. Stanje vlog je bilo koncem junija 1915 čez 23 milijonov kron. Za nalaganje po pošti so poštnohran. položnice brezplačno na razpolago.
Hacelstvo.
m
Rentni davek plačuje iz svojega, cssces Zunanjim vlagateljem so za poši-
ljanje denarja na razpolago brezplačno položnice poštne hranilnice
Zadruga dovoljuje posojila v odsekih na 7>/2,15 ali 22v2 let; pa tudi izven odsekov proti poljubnim dogovorjenim odplačilom. Dovoljujejo se ranžijska posojila proti zaznambi na plačo in zavarovalni polici ali poroštvu. Prospekti na razpolago.
Društveno lastno premoženje znaša čez 600.000 kron. Deležnikov je bilo koncem leta 1914 2228 s 16.493 deleži, ki repre-zentuje|o jamstvene glavnice za 8,432.270 kron.
Načelstvo:
Predsednik: Andrej Kalan, prelat in stol. kanonik v Ljubljani. I. podpredsednik:	11. podpredsednik:
Ivan Snšnik, stolni kanonik v Ljubljani. Karol Pollak mL, tovarnar v Ljubljani.
01 a ni: Fran Borštnik, c. kr profesor v pokoju t Ljubljani; Ignacij Zaplotnik, katehet v Ljubljani; Ivan Ooienc, o. kr protesor v Ljubljani; dr. Jože! Gruden, stolni kanonik v Ljubljani; Anton Koblar, dekan v Kranju; dr. Jakob Mohorič, odvetniški kandidat v Ljubljani; dr. Fran Papež, odvetnik v Ljubljani B. Remec, ravnatelj trg. šolo v Ljubljani; Anton Sušnik, c. kr. gimnazijski profesor v Ljubliani; dr. Viljem Schweltzer, odvetnik v Ljubljani; dr. Aleš Ušeničnik, protesor bogoslovja v Ljubljani; Fran Verblc, c. kr. gimnazijski profesor v Ljubljani.
Nadzorstvo:
Predsednik: Anton Kržič, c.kr. proiesor in kanonik v Ljubljani. — Olani: Anton Sadež, katehet v Ljubljani; Ivan Mlakar, profesor: v Ljubljani; Š. Gruber, c. kr. lin, rač. oflcljal v Ljubljani; Avguštin Zaje, o. kr. rač, revident in posestnik v Ljubljani.
111. davku p
sprejema prijave za
Z
po originalnih pogojih. Pojasnila radevolje na razpolago.
Stritarjeva ulica
2133
11
preselitve!
Elbert
2205
II H
11 II D
Usojam se najvljudneje naznaniti, da sem se že preselil s svojo specerifsko in koloni/alno trgovino ter zalogo mineralnih voda, bencina, petroleja in soli v svojo lastno hišo: Kongresni trg
št 14 (prej T ill). - Prodajalni prostori se nahajajo na dvorišču nasproti vhoda. — Priporočam se cenjenim odjemalcem tudi tukaj za prav številen obisk, zagotavljajoč vedno najskrbnejšo postrežbo.
Z velespoštovanjem	JulillS Elbert.

r-
| IHodnl salon A. Mildner na si
Hotel „UNI0N" t Ljubljani
kavarno.
Ozira se Ie na pismene, primerno opremljene ponudbe. Osebno predstavljenje se ne želi.	2234
p.BARBORIC
Ljubljana
Mestni trg štev. 7
priporoča svojo veliko zalogo
kinčanlh klobukov, praznih oblik, peres, cvetlic itd. Največja izbira žalnih klobukov.
Popravila točno in ceno. Dobro blago. Najnižje cene,
proda se
močan
2212
konj
za vprego. IVAN O BRIN, stavbni podjetnik, Ljubljana, Gruberjevo nabrežje.
Izboru, ae J, obneslo za vojak, « vojaki ln •ploh t. vsakega kot najboljie
bol oblažajoče mazanje
pri preblajenjn, renmatlzmn, glbtn, tnflnencl, prsni, Tratni in bolesti t hrbta
zo pripravljanje
3iig|
krme
reporeznice, sekalnice parilnike, stiskalnice mline za debelo moho brzoparilnike InšCilnice za hornzo stiskalnice za seno in slamo
izdeluje in razpošilja
PH.MAYFARTH & Co.,Dunaj
II. TABORSTRASSE Nr. 71 Tovarna poljedelskih in obrtnih strojev.
Sidro-
Dr. Richter-ja . .
eapslcl k« oompoa.
Nadomestilo za
Sidro-Pain-Expeller.
Steklenica kron -'80, i«o, a —. «
Dobiva se T lekarnah aH direktno v Dr. Ricbter-ia lekarni .Pri zlatem levo', Praga, I., Elizabetna cesta 6.
Dnevno raapošlljanje.

n ffefei
M
(tfSSM&l isisteiv asu
Mmi
Wm f^gj,
fef'"-^/J-fe/isI
cfi t?fm tfcsifSn.
mM
ska Kreditna ¥ Ljubljani &

sprejema prijave na
i 53
1 f Oj
/2 i
C
ta m i
ar
mM
te flp
mM mM
<if&-j/fiSiL MisSfaJ
mm
mM
ffc gp
i-visij^i-i
mM mM
k*«€JKZ®
po originalnih pogojih t. j. po iiuriu K 93-60, manj '/j°/o provisšje, torej po K 93-10, netto.
Prospekte 5n prigZasnice na razpoSago pri k^galnah ceniraie v LjufeSjani in pri podružnicah v Splitu, Celovcu, Sarajevem in Celju.
$4m $M$
MteZ
mm mM Mm
MM
Prvo kranjsko oodietie za umetno steklarstvo in slikanje na steklo
Avsusta Asnoln
Ljubllasra
Dnnalska cesta štev. 13 pri ..Figovcu"
se priporoča slav. cerkvcnin predstojništvom kakor p. n. občinstvu za solidno izvršitev vsakovrstnega umetnega steklarstva in slikanja na steklo, za stek.arsfvo v ilguiaini iu navadni ornamentiki, stavbno ter portalno steklarstvo — Za.oga steklenega in porcela-stega blaga vsake vrste, svetilk, zrcal, okvirov za podobe itd. — Narisi in proračuni na zahtevo zastonj. — Spričevala mnogo dovršenih del na razpolago.	74

Ljubljana^ Židovska ulica 8
2191	skladišče nasproti (štev. 7) -m
priporoča cenjen, damam in gospicam svojo bogato izbero najokusneje nakitenih
klobukov, vedno novih dunajskih modelov, praznih oblik prvovrstnih tovarn in najmodernejšega nakita.
Zaloi klobuki vedno v zalogi.	WT Popravila po želji.
MHHaHMmamn Priznano najnižje cene. :=: Zunanja naročila z obratno pošto, i
Izdaia konzorcij »Slovenca«.
''isk: »Katoliške Tiskarne«.,
Odgovorni urednik: Joief Gostlnčar, državni poslanec.