v L I U B L I A N I DNE 2 JANUARJA i v 3 O Cena 18 Din za celo leto. Za inozemstvo t>0 Din. Posamezna številka I Um V inserutnem delu vsuku drobna vrstica ali nje prostor "0 Din. Izliuja vsako sredo Spisi in dopisi naj se pošiljalo Uredništvu >l)omoliiil)»<. naročnina reklamacije in inserati UpravniStvu »Domoljub« v Ljubljani. Prava beseda ob pravem času. Ne nehamo in ne smemo nehati ponavljati: premnogi katoličani — žal, da tudi pri nas — imajo o verskem življenju zelo obledele in naravnost izkrivljene pojme. Eden bi iz dna srca privoščil svojemu bližnjemu grom in strelo in žveplo nanj in njegovo hišo, zraven pa gie trikiat vsako nedeljo v cerkev ter misli s tem, da je kristjan po volji božji. Strahotna-usodepolna laž, ki pa Boga preslepiti ne more! Drugi je v gozdu preslavil mejnik daleč v sosedovo, zraven pa moM vsak večer z družino rožni venec in je mnenja, da je najboljši katoličan. Lažnivec je, ne pa katoličan. Rožni venec je potreben, zelo potreben, a če nI v srcu pravičnosti in ljubezni, nima božjega pečata. In tretji: K sv. obhajilu hodi vsak drugi mesec, zraven pa jc naročen na dnevnik ali tednik, ki najrajši molči o vsem, kar je katoliškega in verskega, kadar nanese prilika, pa tak časopis udari po sv. Očetu, po Cerkvi, duhovnikih, hvali brezverske postave, se narahlo (več navadno ne upa) ponorčuje iz verskega življenja in mišljenja. In tak »kristjane še vedno misli, da na njegovi globoki vernosti ni najti madeža. Usodna samopre-vara. Za te tretje ^kristjane« je napisal švicarski škof Besson v pastirskem listu odkrito in jasno besedo. Napisal jo je kot višji pastir svojim vernikom, katerim ob pravem času povedati in razložiti nauk Kristusove cerkve, je smatral kot svojo vestno dolžnost. To je napravil pri vsem tem, da se švicarski katoličani neprimerno bolj kot katoliški S'ovenci zavedajo dolžnosti, ki jih ima'o do katoliškega tiska nič mani kot do nedeljske službe božje. To-le je škofova beseda: /Imamo izvrstne liste, katerih uredniki se zavedajo svoje odgovornosti. Ti poučujejo in obveščajo občinstvo o vseh važnih stvareh, vedno v smislu zdravih idej: tako z nravnega in verskega, kakor iudi s poetičnega in socialnega stališča. Podpirati te liste in jim dajati prednost pred vsemi drugimi, je prvobitna dolžnost. So pa tudi dragi listi, ki pobijajo naša načela, bodisi da razviiaio nauke, ki so krščanstvu naravnost nasprotni, bodisi da se navidezno drže nekake nevtralnosti, ki pa dejansko zaniku,ejo božje pravice in smešijo vse, kar je dobrega, pravega in poštenega, katoličan, ki podpira take liste in jih vsak dan bere, ne ravna samo nesmiselno in nedosledno, marveč si nakopava tudi težko krivdo. Slednjič so tudi listi, ki nimajo drugega namena, kakor da služijo radovednosti svojih bralcev in prinašajo, ne da bi iztekali kakršnokoli sodbo, poročila o važnih in nevažnih dnevnih dogodkih, političnih stvareh in vseh mogočih dnevnih muhah. Mi, katoličani, moramo vedeti še marsikaj drugega, česar ne bi videli, ako ne hi čitali listov, katerih uredniki mislijo in verujejo to, kar mislimo in verujemo mi. Da se ljudje, ki so cerkvi tuji. ne brigajo zanjo v nobenem pog'edu ter raz-viiajo in potla;a;o nauke, ki soglašajo z njihovim prepričanjem, a so našemu naravnost nasprotni, se ne moremo čuditi. Če pisatelji, ki ne poznajo katolištva, objavljajo č'anke. v katerih se kažejo naše verske resnice in naša zgodovina izpačene, je umHivo: oni resnice ne poznajo ali je pa včasih tudi nočejo poznati... Ako pri-poveduieo dnevniki, ne da bi izpustili katerokoli podrobnost, o rokoborskih tekmah, plesnih večerih, uspehih kake dvomljive svetske »veMčinec. a velikih katoM-ških manifestacij, katerih se udeležute na tisoče liudi, ne omenjaio niti z besedo — je to niiho"a stvar. A nihče nam ne more zahraniti. da ne b» itgotovMi, da ti listi fa-prijajo vest in pačijo sodbo. Ne bo vam veliko koristilo, dragi bratje, če ob nedeljah hodite v cerkev, obenem pa dan za dnem čitato liste, ki bolj aH manj odkrito pobijajo nauke, ki jih slišite s prižnice. Ne bo vam veliko koristilo, ako člajate vzgajati svoi otroke krščansko, a a puščate v njihovih rokah versko-brez-brižne ali pa veri naravnosti sovražne dnevnike, ki dan za dnem neusmiljeno podirajo v njihovih mladih dušah zgradbo, ki jo v par ikratkih urah krščanskega nauka potrpežljivo gradi duhovnik. Naravnost presenetljiva je grešna lahkomiselnost to- liko drugače dobrih ljudi ali ljudi, ki vsaj veljajo kot doDri, ko se zgražajo nad propadanjem dobrih običajev, hiranjem družine, socialnim neredom — ki jih pa ni strah redno čitati dnevnike, katerih trditve in zamolčanja so ravno vzrok vseh teh pojavov. Ali niso ti ljudje podobni zmedencu, ki objokuje prijatelje, katere je umoril dolgo uživani fin sirup, sam so pa ne boji redno uživati majhno količine istega suupa? Zato, dragi bratje, se mi je zdelo potrebno opozoriti vas, da ste dolžni naročili se na vaše liste, na liste, ki spoštujejo cerkev, ki branijo krščansko misel, ki vplivajo nravno in dobrodejno in zaradi katerih vam ne bo treba nekoč pred Bo> gom zardevati.« Ali niso v teh besedah skoro do pi-čice naslikane naše razmere? Ali nimamo tudi pri nas dnevnikov in tednikov, ki so včasih naravnost nasprotni vsemu, kar je verskega, nikdar pa ne zapišejo niti ene tople in resnične besede o Cerkvi, papežu, verskih resnicah, verskih družbah. Ali jih ni veliko, ki na dolgo in široko popisujejo razne opolzke -novice«, ničesar pa nimajo, kar bi povzdignilo srce in dušo. Imamo katoliško akcijo: versko mišljenje in življenje je treba vnesti v družine in v javnost. Kako, če pa taki časopisi dan za dnem delajo baš nasprotno? In te časopise berejo in naročajo baš tisti katoličani, ki so tudi paklicani, da delajo s katoliško akcijo. Katoličani, ob novem letu premislite resne besede švicarskega škofa. Tudi o tem bo pred Bogom odgovornost, nič manjša kot za vse ostale božje zapovedi. Uudslt« samopomoč v Maribora sprejmi ta slufai smrti in doživetja vse zdrave osebe on I do <10. leta In izpleEi do onivei'' 53.000 Din m-nodnorab. 7ah!pvni|p t>rp?ntnrnn nrislonno Izlavp Varno naložite svoj denar v Vzajemni posojilnici v Ljubljani, poleg hotela,Union4. Obrestovanje najugodneje. Posojila proti vknjižbi na posestva, pro* poroštvu Ltd. D O M O LJUB Stev. 1. Dve novi povesti v iiOltENSKI UC1TKIJ je prva povest, ki bo začela prihodnjič izhajati v DoinlOjUbn.. Lorena je pokrajina ob levem bregu Rena in so jo Francozi po nesrečni vojski ]. 1870. morali odstopiti Nemcem, v svetovni vojski pa so jo zopet osvobodili. Povest se godi 1. 1924. Napeto popisuje boj globoko vernega in Franciji zvesto udanega lorenskega ljudstva zoper namero takratne francoske vlade, da se tudi v Lo-reni odpravi verska šola in nadomesti z brezversko. Vmes pa je vpletena genljiva zgodba uboge matere, ki v zvesti ljubezni čaka svojega izza vojske pogrešanega sina; ter šc rahlo ljubezensko zgodbo zna-čajne in tihe učiteljeve hčere Orane. l'i;KTI{<;ANO ZACJHINJA1,0 je druga povest, ki jo bo prinašal Domoljub« obenem s prvo. Obupajoča mati zdihuje od smrtni postelji svoje ma'e hčerkice ter se pritožuje nad božjo pravičnostjo. Tedaj pa ji Angel smrti v preroškem gledanju odgrne zagri-njalo bodočnosti, ki čaka njenega otroka, an'o mu Bog življenje obrani. Mati vidi in spozna neskončno modrost bož;e Previdnosti ter se ponižno ukloni božjim sk'e-pom, ki so polni dobroto tudi takrat, ko se zdi, da so trdi in krivični. Noviep tz Rp firada. Zadnje dni je Nj. Vel. kralj podpiral ■ Zakon avtorskega prava«, /Gozdarski zakon in »Zakon o pospeševanju živinoreje«. 1'cslednj; ima tudi sledeča poglavja: Ocenjevanje moških plemenjakov, licenci-ranje, ocenjevalni odbori, področja posameznih pasem, živinoreske zadruge, določevanje vrlin, podpiranje javnopravnih živinorejskih ustanov, vzorne postaje in določanje sposobnosti živine, živinorejski strokovnjaki javnopravnih oblastev, živinorejske tekme, razstave in sejmi, nagrade za odlične plemenske, planinsko livadarstvo in pašništvo, perutninarstvo itd. Med najvažnejše določbe novega zakona spada odredba, da se morajo vsako leto ocenjevati konji, govea živina in svinje, ovce, mez^i in perutnina. — Na enega plemen'aka ne sme priti več kot trideset kobil, 30 krav ali junic, 20 prašičev in ravnotoliko ovac in koz. Cenilne komisije bodo sestoiale iz članov poljedelskih občinskih odborov, iz »rezkega veterinarja. Komisijam bodo predsedovale osebe, ki jih imenuje ban iz vrst naprednih živinorejcev. Zakon točno določa delokrog živinorejskih zadrug in pogoje za tekmovanje. Pri zakupu državnih pašnikov in pašnikov javnopravnih ustanov bodo imele prednost domače živinorejske zadruge. BRINJE i« FIGE _ . ,. m»;an Vide Franc iz Št. Jerneja. — Ket najstarejši odposlanec je namestnik g. Humelc z Rake. — Kot odposlanec v barski kmetii-pki odbor pa sta bila izbrara gg. Marincek Anion iz Cerkelj in Vrabec Janez iz Mokronoga; njihov namestnik ie g. župan Medved Hinko iz Št. Jur a pod Kumom. — O delu odbora s'a porezala gg. kmetijska strokovnjaka Malasek in Ambrož od kmetij, nadzorništva. Proračunske občinske postav-ke bodo dale nekaj nad 200.000 Din v kmetijske svrhe. d Poštna zveza 2iri—škofja Loka se zopet uvede. S 1. janrarjem 1980 se uvede zopet poštna zveza Žiri—Škofja T oka, obenem pa opusti zveza Žiri—Logatec. Poša se bo nrevažala z za \ebnim avtomobilom vsak dan. Avtomobil bo odhajal iz Škofie I oko cb 8.30 in orilajel v Žiri ob 10.30; iz 'rov bo odbaal ob 15.30 in prihajal v Skofio Lcko ob 17.30. >1 V Zagrebu je 1416 gostiln, krčem in drugih prostorov, v ka'erih točijo alkoholne prače. Na vsakih 105 prebivalcev pride no e^a gostilna. Mlekarn je vsega skupaj le okrog 200. — Občinske doklade na vse državne davke znašajo v Zagrebu sedaj 50 odstotkov. d Vinarski kongres bo 17. februar;a 1930 v Belgradu. Obravnavala se bodo vsa pereča vprašan a vinogradn;štva. d N. Vel. kralju so se pok!on!la te dni v Belgradu odposlanstva moravske, vardar-ske, ženske in vrba-ke banovine. — Odposlanci slovenskih občin ne pojdejo v Bel-grad, kakor je bilo prvotno nameravano 6., ampak šele 12. januarja 1930. d Katoliški božič so v Belgradu zelo lepo proslavili. Cerkve so bile oolne. V mestu se je opazilo, da je katoliški božič m da je v Belgradu polilo katoličanov. d Novi okrajni kmetijski poročevalci. Ban dravske banovine je s svojim odlokom z dne 20. decembra 1929 postavil za okrajne kmetijske referente: V Kranju doseda- njega obl. kmet. nadzornika Jos. Sustiča — V Slovenjgradec za okraja Slovenjgra. dec in Preval je dosedanjega obl. kmet. nad zornika Fr. Werniga iz Novega mesta. — V Radovljici dosedanjega obl. kmet. pod-uradnika Alf. Zdolška iz Kranja. d Božično zborovanje Slomškove družbe dne 28. decembra jo prav lepo uspelo. Navzoča sta bila tudi oba škoa dr. Jeglič in dr. Rožman; prvi je številno zbrano katoliške učitelje in učiteljice prav iskreno pozdravil, drugi pa je predaval o katoliški akciji. Sv. Očetu je bila poslana pokloni-tvena izava, Nj. Vel. kralju pa udanostna brzo:avka. d Slovenci pri sv. Očetu. Dne 18. decembra je z jutranjim brzovlakom odpotovalo 26 slovenskih roirarjev v Rim, da se poklonijo ob prilki zlatomašniškega jubileja sv. očetu Piju XI. Romarje je vodil prevzvišeni g. knezoškof dr. Jeglič v s-)rem-stvu pomožnega škoia dr. 1. Tomažu a iz Maribora. Med ron arji so bili zas'opani vsi stanovi. Ob tej priliki so poklonili sv. očetu kniigo duhovnih daril, vse večje slovensko kniige, ki so izšle v preteklem letu v krasnih vezavah. Sprejeti so bili pri sv. očereje'a od sv. očeta, ki se je zelo za;iiiral za cerkvene razmere v ljubljanski in mariborski škofiji ter v Jugoslaviji s nI ob. V soboto 21. decembra popoldne so bili slovenski romarji povabljeni na čaj k jugoslovanskemu poslaniku pri Vatikanu gosp. Simiču. d S čim se peča;o prebivalci Jugoslav!;e. V naši državi je 80 odstotkov vserra prebivalstva kmetskega stanu, 8 ods'otkov obrtniškega in delavskega s'anu, 5 odstotkov uredništva in svobodnih poklicev, 2 5 od-slotka trgovcev in denamikov, 2 5 odsto'ka dninarjev in drugih iranjših poklicev ter 1.5 odstotka ljudi, ki te preživljajo s prometom. d Novi železobetonski most čez Muro pri Radgoni bo otvorien 15. januar'a in bo ob tej priliki tudi slovesno blagoslovljen. Š;rok je osem metrov in stoji nekoliko nižjo od prejšnjega lesenega. Avstrijci so na levem bregu Mure zgradili tik ob mostu ve-l'ko uradno poslopje. Polovico stroškov za most nosi Avstrija, polovico Jugoslavija. d 1 m2 zemljišča 14.000 Din. V Belgradu je bilo nedavno prodano zemljišče po 14.000 dinarev za en kvadratni meter. Površina je zrašala 1000 m2 in je zemljišče stalo 14 milijonov dinarjev. d \ Tvomiro za izdelavo lesenih hiš menda nameravajo ustanoviti v Jugoslaviji. Doslej se je pečala z zgradbo lesenih hiš, ki so neprimerno cenejše od zidanih, največ Nemčija, ki je v kratkem času uvozila samo v Bolgarijo okrog 3000 lesenih stavb. d Dve novi tovarni za blago so ustanovili v zadnjem času, eno v Mariboru s pomočjo švicarskega kapitala, drugo pa v Nišu. d Izvoz boba in fižola iz Jugoslavije v mesecu novembru je nesel 50 milijonov dinarjev; večina je šla v Nemčijo. — Ivoz posušenih sliv v istem času pa je znašal 47 milijonov dinarjev. d Dostop Ogrske k morju. V ogrskih gospodarskih krogih se širijo vesti, da bo dobila Ogrska del proshga pristanišča na Sušaku in v Splitu. Jugoslovanska vlada je menda pripravljena, da bo dovolila v ta namen posebne ugodnosti ter da bo zgradila v obeh pristaniščih primerna skladišča. d Nemško zadružništvo v Jugoslaviji. Nemški kmetje v Vojvodini in v Slavoniji so ustanovili pred petimi leti pod imenom Tauernhilfen« posebne kmetijske za Jruge, koiih število je naraslo že na 130. Zadruge štejejo okrog 15.C00 članov in upravljajo kapital v znesku 100 milijonov dinarjev. Ves promet kreditnih in gospodarskih zadrug je znašal v preteklem letu 542 milijonov dinarjev, to je za 75 odstotkov več kot v letu 1£27. Tudi blagovni promet stalno raste. d Na Dohnjskem že vinska trta raste. Od Andreja Hudoklin, gostilničarja v Brusnicah pri Novem mestu, smo tik pred Božičem pre,'eli dva na novo zrastla vršička vinske trte »žainetove črnine«. Eden je že dolg do 8 cm. Trta raste pri hiši ob zidu, popolnoma na samem. Pač redek slučaj, da bi trta na prostem začela rasti že f decembru. Seveda jo je padli sneg pod-.ičil, da je pognala prezgodaj. d Jabolka debela kol o eh si videl lahko pretekli teden v vinogradu Antona Novaka, posestnika v Bršljinu, in sicer na Trški gori pri Novem mestu. Jablana je namreč letos že drugič obrodila. d Koledar Kiuetske zveze vreden 800 dinarjev. Ali je to resnica? V dokaz naj povem naslednji dogodek. Bilo je letos o božičnih praznikih, ko me od božje službe domov gredoš prijatelj vpraša: »Ti, ali imaš letos zopet kaj koledarjev Kmetske zveze?< Odgovorim mu, da ga lahko dobi, kadar ga hoče. Nato mi pove: Lansko leto je moj prijatelj prodal precejšnjo množino stoječega iesa po tej in tej ceni za kubični meter. Ko sta s kupcem les premerila in naredila račun, se mu je zdel končni račun veliko prema'hen. Poprosil je dotič-nega posestnika, da mu je na podlagi tabele v koledarju Kmetske zveze izmeril in izračunil les ter je dobil okrog 300 Din več kot po prvotnem računu. Podobnih slučajev je na tisoče. Posebno letos je naš koledar bogato opremljen s prvovrstnimi strokovnimi članki kot"n. pr.: O vzreji telet in o oskrbi pujskov, O gnoju, 0 sadjarstvu. Posebno zanimiv je članek: Zakaj ne v kmetijsko šolo? Nevednost je najdražja reč na svetu, ta izrek se najbolj opaža v*kmetskem gospodarstvu. Stanovska strokovna izobrazba je temelj gospodarstva. Zatorej naj ne bo kmeta, ki ne bi imel koledarja stanovske organizacije Kmetske zveze. Isto velja o naših časopisih, zlasti o »Domoljubu«, ki vedno prinaša točna gospodarska obvestila, ki so že marsikoga obvarovala občutne škode. — Fr. Vide. d Pravoslavno bogoslovje pride iz Sremskih Karloveev v Belgrad. d Poneverba pri novomeški davkurip. V soboto 21. decembra je bila izrečena sod- ba: B. je bil obsojen na štiri mesece strogega zapora, F. na dva meseca strogega zapora, za Š. je bilo sklenjeno, da se izloči in da bo preiskan zaradi duševnega s'anja. V. je bil oproščen. Državno tožilstvo, ki ga je zastopal namestnik Kovač, je.prijavilo vzkl;c in ničnostno pritožbo. Obtoženca sta si pridržala rok za premislek glede pritožbe. — Pri razpravi se ni ugotovila nikaka krivda umrlega davčnega upravitelja Pretnarja. d V šmst-letni mladenič, skupno s 50 ovcami. 20 kozami in 3 kravami. Nesrečni mladenič je prenočeval pri svoji čredi. Požar, ki je nastal iz neznanih vzrokov ponoči, se je že tako razvil, da se Jovo ni mogel rešiti iz plamenov in je zgorel z vso čredo. Na pomoč je prihitela vsa vas, toda preprečiti nesreče ni bilo mogoče, ker ]e pihala ostra burja. d Zaman je iskal zdravniško pomoč. V vasi Brezje (Dobrava pri Ljubljani) so se zbrali v neki hiši vaški fantje. Že niso imeli važnejlih pomenkov, zato so se začeli med Strah pranja je ža vedno presnan, ako perete z Schiditovim RAD IONOM. Način je povsem enostaven in udoben: 1. Običajno namakanje preko noči. 2. Raztopiti Schichtov RADION v mrzli vodi in perilo 20 minut prekuhati. 3. Perilo najprvo v topli, nato večkrat v mrzli vodi dobro izplakniti. En sam poskus in uverili se bodete, da tako lahko, poceni in varčno pere samo Schichtov RADION seboj prerivati, ščipati in cukati za lase. In vse to za ljubo zabavo in šalo. Posebno ne-utrudljiv v cukanju las je bil France, ki je hotel svojo nagajivost preizkusiti tudi pri dekletih. Janezu to ni bilo všeč ter se je potegnil zanje. Da bi si France umiril vročo kri, se je še šel metat z Janezom. Ker pa Janezu, ki je bil krepak mladenič, ni bil kos, si je pomagal France še s tem, da ga je ugriznil v ncs. To pa je bilo usodno za Janeza. Začel ga je boleti ncs. začel mu jfe tudi močno otekati. Iskal je zdravniško pomoč, a bilo je vse zastonj. Zastrupil si je kri. 24 letnemu Janezu Zorcu, lepemu in zdravemu fantu, so že odpeli mrtvaški zvonovi — France pa premišljuje v ljubljanskih zaporih, kaj je storil s tem, ko ni hotel biti premagan... d Neznani vlomilci so obiskali skladišče železniške postaje v Beltincih v Slovenski Kraiini. Spravili so se nad blago, ki je tam ležalo. Kakor se doznava, s'a najbolj oškodovana I. Klepec, trgovec iz Beltinec in Pader, trgovec iz Turnišča, ki sta imela v skladišču mnogo blaga. d Hajduk se je udal orožnikom. V Pod-gorici se je udal orožnikom prosluli hajduk Spasoje Miletič, ki je bil s svojimi tovariši strah in trepet vsega okraja. Ob aretaciji so našli orožniki pri njem dve bonahi, pri njegovem tovarišu pa puško z naboji. Ko so ju privedli orožniki v mesto, je drlo vse na ulice, da se prepriča, če je sloviti hajduk Miletič resnično ujet. d Z nožem mu je prerezal vrat od ušes do grla. Ko je mlinarski pomočnik Bernard Gorjanc iz Pustega javora pri Šent Vtdu pri Stični prišel v domači hlev v Pod. javorju, je skočil nani odzad s koleni na 8' D O MOL J U B Stev. 1. HO DOMOVINI Konccrt Glasbeno Matice. (St. Vid nad Ljubljano.) V nedeljo dne 5. t. m. ob 3 popoldne se bo vršil v Društvenem domu koncert Ijub.janske Glasbene Matice. Pela bo iste pesnil, kot jih jo prepeval« po Francoskem, kjer so slovenske skladbe lako užigale. Naš kor. (Ajdovec.) V leku božičnih dni smo slišali, kaj se moro naučiti cerkveni pevski zbor, če ima veselje in ljubezen. Na sveti dan, zlasti na sveti večer so naši pevci zelo lepo in navdušeno peli božične pesmi, ki so naša srca povzdignile in razveseljevale; zalo za njihov trud čast in hvala. Pred praznikom se je začelo zbirati tudi za nove orgle, če lio dovolj dobrotnikov, sicer pa vsaj za jntpravo. Nekaj se je nas takoj s prispevki odzvalo, drugi, kateri za enkrat ne morejo, naj se potrudijo i>ozneje kaj pri-spevati. Le mnogo srčnosti in dobre misli, pa bo šlo. kakor tudi za pošlene liste sedaj ob novem U u. Prosvetno delo. (Preska pri Medvodah.) V zadnjih dveh letih so se naša uru.-i.a v prvi vrsti Prosvetno društvo, čiidovilo poživili. Stari Društveni dom jim je poslal pretesen, zato so ga zares lepo ]>reuovila in povečala, lako da d la naši luri časi. Zares srečno m zadovoljivo je izpadla s\cč;ma blagoslovitev prepoivenega do na /. vprizoritvijo -Desetega brata«, ki je bii zelo pohvalno odigrrn. S tem je bil prebit led in trkoj se je razvila najživahnejša sezona najrazličnejših vpri-zorilev. Miklavžev večer je bil zelo prijeten, drama »Bele vrlnice pa nepoz bna. V nedeljo dne j. ji-nuarja se bo ta krasim drama na pobudo občinstva ponovila. Vloge so v najsprelnejšilt rokah, k-r jamči, da bo tudi drugič dvorana polna. — Za letošnjo zimo in pomlad nam nameravajo niši društva pripraviti še poleg različnih predavanj pet ali Sest novih iger. hrbet ueaian moški in mu z ostrim nožem prereza! vrat od ušes do grla, na o ga pa še zabodel v pisa. Težko ranjen se ja Uoranc zgrudil na tla, neznanec j.a je zginil skozi vra a. Gor anea so našli doira ini vsega krvavega v hlevu in ga odpel ali v bolnišnico v Ljubljano. Je upanje, da okreva. d Neznani svedrovci so odnesli iz blagajne znane mariborske stavbene tvrdke 68 tisoč dirariev. d Krvava božična noč v Mirni peči. Fantje iz Vel. Kala in oni iz Mirnopeške okolice so bili že dalj časa v sovraštvu. Vedno so iskali prilike, iln enkrat končnoveljavno dokažejo svojo ^fantovsko luočr. Določili so si za to pretepaško dejanje božično noč. Obe stranki fantov sla prišli o priliki pol-nočnice v Mirno peč. Že pred polnoSnico se je govorilo: »Nocoj bo tekla kri.' Tz gostilne se je ču'o že pred sv. mašo petje in izzivajoče vriskanje. Fantje iz Kala so odšli v cerkev. Drugi pa so med tem znašali skupaj napadalno orodje in se pripravljali za .odločilni bojt. Po končanem opravilu v cerkvi so jo tudi Kalanci obrnili v eosIPno, dani bo dobro vedeli, kaj se pripravlja. Ob" pol treh odidejo Kalanci, osem jih je bilo, jiroti domu. Kar naenkrat se začuje za njimi glas: Muri, aufbiksl K-lc.nci ki so bili brez orožja, skočijo k ce>tni o?™ i i župniške-ga vrta in trgajo planke, da bi se branili. Napadalci so jim bih £e za hrbtom. Pričel se je boj V splošni gneči pade ranjen na tla eden izmed Kalan-eev. J-rane Cesar, najmočnejši po postavi star 25 tet, ki so ga imeli nasprotniki posebno na piki. se skloni, da bi ranjenca vzdignil. V tem trenutku'posveti edon umed napadalcev z električno svetilko, nato poči strel Cesar je kriknil: >Zadet sem, pri-mite me.? V par trenutkih je nesrečni fant izdihni! Zločinec ga je zadel v srce. Po usodnem strelu so » fantje hipoma razkropili. Orožniki, ki so bili v preisVivaliii ki lovi ros Mri, »o ob ,.•< « dne w ttsledili glavne krivce in dobili usodni samokres 4 Smrt zaslužne usmiljenke. (Novo mesto.) Težka zguba je doletela tukajšnjo žensko bolnišnico, ki jo oskrbujejo čč. sestre sv. Vincencija Pavelskega. V soboto dne 21. decembra smo pokopali g. Vinceucijo Sega, Umrla je v najlepših letih, stara 48 let Kot redovnica je vzorno delovala 27 let. večinoma tu v Novem mestu. Izročeno ji je bilo gospooinjstvo (kuhinja). Kot gospodinja je prišla v stik z n jrazličneva mi sloji nreoivalsivu » u-vomeške okolice. Vse jo je poznalo in čislalo kol nad vse postrežljivo in ljubeznivo svetovalko v gospodarskih zadevali. Težko, težko jo bomo pogrešali. S solznni v očeh smo se poslovili od nje. ((tajnica je bila doma iz Grahovega pri Cerknici, >z trdne, krščanske kmetske hiše. Rasno. (Vrhjiolje pri Moravčah.) k-.iverijeve tridnevne pobožnosti se je letu., udeležilo prav ve'iko ljudi, ki so radi poslušali oba cerkvena govornika g. novega dekana moravškegu in patra frančiškana iz Kamnika. — Nov most, ki ga gradijo čez Račo, bo stal še veliko truda in stroškov, predno bo narejen. Bo pa potem mogoče priti tudi ob času vsake povod nji iz ene struni na drugo. Zato možje gospodarji, le pri ;no pomagajmo pri vožnji jieska, da bo ta prej dovršen. — V domu vrhpoljskem so spretni igralci priredili to leto več dobro uspelih iger in na dan 8. decembra smo imeli priliko občudovati tudi orlovsko prireditev. — Prosvetni izobraževalni društvi pri Sv. Križu in pri Sv. Trojici zaradi pomanjkanja primernih prostorov ne moreti tnlto delovali. Pač jima jo tukajšnji rojak g. profesor dr. V. Rožič velikodušno po a-il veliko dobrih knjig da jih morejo ljud;e čitati zla-s!i z nj pozimi. Križevci so dobili dovoljenje zn novo pokopališče, ki ga bedo spomladi tudi napravili. Saj je tudi to res potrebno, zakaj zdaj morajo nositi mrliče pir v v .Moravče, do kamor je pa precej daleč. — Zdaj pa ?e nekaj tolj žalostnega o tem, kaj de'o žganje. Letina sadja je bila letos prav do- aas«BHis«*.»i4. .--'veMiJsatrsn^ttsam Žalosten je bil |iogled na sveti dan zjutraj po Mirni peči. V hiši končni vasi je ležal mrtev postaven fant. Po glavni cesti je bilo videti mnogo napadalnega orodja oškropljenega s krvjo. — kdo je kriv, da je loliko miinoieških občanov praznovalo letošnji sveti dan s solzami v očeh? Ali je res treba krvavih žrtev, da s-e končno po naših gostilnah napravi red'? d Skoraj smešno je poslušati, kakšna neverjetna lepotna sredstva si mnogokrat | neuke prijateljice priporočajo! Hočete li čakati, da postanete stara in nagubana, preizkuševaje po vrsti vse to na sebi? Ko Vam ni treba drugega kot napisati dopisnico stari solidni tvrdki Eugen V, Feller, Shnica Donja, Elsa trg 16, da se preskr-bite z brezhibnimi preparati, ki v resnici pomagajo! Poizkusite ob prvi oriliki Fel-lerjevo Elsa-Creme-pomado, Elsa-pomado za rast las! Cena 40 Din za dva lončka gotovo ni previsoka! Poglejte se po osmih dnevih v ogledalu — zadovoljni boste! d Pri motenju prebave, bolečinah v želodcu, gorečici, slabostih, glavobolu, migljanju pred očmi, razdraženosti živcev, pomanjkanju spanja, slabem počutju, ne-razpolo;:enosti za delo povzroči naravna »Franz-Josjf« grenčica odprtje telesa in pozivi kroženje krvi. Poizkusi na vseuči-hškth klinikah so dognali, da so alkoholiki, ai so trpeli na želodčnem katarju po za-uzivanju »FranzJossf« vode zopet dobili slast do jedi v razmerno kratki dobi. — > Franz-Josef« grcnčica se dobiva v lekar-n • drogerijah in špecerijskih trgovinah. bra in zato bo tudi nakuhalt nekateri dosti žganja. Na nedeljo že ponoči so jo primuhali trije razposajeni fantje na Vrh v trgovino in so zahtevali žganja g silo in hoteli novega gospodarja kar kot kakšni ro|>arji potolči, da jim je komaj ubežal k sosedu — in ko so se ga naplli in so pijani obležali — so prišli Trojičani, da so jih povezali in drug d*n kot kakšno žival mora'i naložiti na voz ter odpeljati r 'premstvu orožnikov do sodnih zaporov. To in uiiu. (Sv. Križ pri Liliji.) l'ri nas je tudi letošnje leto poteklo / nu-ličnihni spremembami \ gospodarskem, družinskem in verskem življenju. Letino smo imeli, hvuln Bogu. še dosti dobro, suma sedaj se bojimo, če naš obišče enaka /iinu, kot je bila lani, ko si nismo mogli preskrbeti zadosti stelje za živino. Sedaj si krajšamo večere z topim branjem iz Mohorjevih knjig. Zn res, tnko lepe pa že ktn;:lil niso bile Pa kakor pravijo, bodo prihodnje leto še boljšo in še ena knjiga več Kakor dosedaj in za isto ceno. Zato upamo, da bo še več nu ročni ko v. — Domoljub, naš prijatelj, je za nas tudi najbolj primeren. Posebno nam je všeč in v korist priloga Gospodar ter Mati in gospodinja, ker so tukaj zlati nauki, posebno za vzgojo dragih otrok. Ako bi jih ros tnko \zgajali, bi ne bili žalostni odraslih otrok, kakor so soda j marsikje čtijo. Solo imamo sedaj tudi še precej dobro urejen« tli upamo, da se bo še bolj /boljinln. Za cerkev in verske pobožnosti miš g. župnik zelo skrbi, pri čemer ima tu li le|ie usoolie. Le. žal, da so tudi pri nas nek,i nepoboljšljivi fantje, kuteu- mora vedno |H>novno * vrniti. klio. PripomiMtl je, da je bila rajnioa dobra gospo linjn in skrbna matii svojim otrokom. Križo in težave je vdano v voljo božjo prenašala, tnko da še v zadnji bolezni ni skoraj iro tožila. Rajnicu je tudi skrbela, :s.im jo dala v svoji IliSi dovolj pros'orn. Naš >IJoiiiol}uh< jo 1>;1 njen »talen gost in potem še Bo oljni k, Glasnik presv. Sirca Jezusovega« in .Cvetje«. Domačim naše iskreno sožalje! Vinarska zadruga in drugo. (Kostanjevica na Krki.) Letošnja letina je bila prav zadovoljiva: posebno trta se jc bogato odrezala na sladkobi svojega sadu. Zaradi tega je pa tudi kapljica tako izborna, do preizkušeni vinogradniki izjavljajo, da tnko dobrega vina, kakor je letošnie, že dolgo let ni bilo Pa tucb |x> množini so je dobro obnesla; marsikateremu kmetičii je dala skrb in jiouiislek gleeo — pa njega o:l nikoder ni. Vrhu tega pa šo goiovi ljudje delajo z vso silo na to. da bi potisnili ceno na naravnost neverjetno nižino. Cena vina naj hi Irl« za letošnjega v nojboljšem slučaju ■t do 5.50 Din, tako da je uboji vinogradnik udarjen na vse strani. Da se rešijo iz te gospodarske krize, ki preti t. gospodarskim polomom, se jo ustanovila vinarska zadruga za ves okoliš občin: Kostnnjevica, Sv. Kniž. št. Jernej iu Itak«. Zadruga hoče |>ospešcvuii gospodarske koristi s tem, da t. prevzema grozdje od svojih zadružnikov in iz grozdja stisnjeno vino vnov-U!0',« ,nnl,av'j'1 za svoje člane vinogradniško potrehsome, 3. podpira /.ndrnžftike pri obnovi vinogradov, 4. posreduje in prodaja vino od otanov, 5. širi strokovno znanju s jKničnlliii vinarskimi shodi. predavanji, razstavami 111 s lom, da Jim daje navodila o vinarstvu in kletarstvu. Zadruga je že vpisana v zadružnem registru pri »krožnem sodišču v Novem mestu in prične poslovati prihodnje leto, ker mora prej urediti potrebne kli-ti. nwba\iti sode. stiskalnico in drugo. Takoj si uredi zadruga samo )>oaredovuhiico ta prodajo vin

gribati. Igra »Živa zakopana« 1?, decembra je privabila mnogo naših prijateljev. Tudi misijonsko skioptično predavanje o našem nepozabnem misijonarju Knobleharju je bilo dobro obiskano ter odtehta našo zan-iio zvezo z Ljubljano, kar nam zelo prav pride. Želeli bi le, da podjetnika gg. Grad in žužek ne povišujeta tarife preko navadnih con Hvaležnost delavstva jima je zagotovljena. - H koncu še na delo v katoliški aJccijii za .krščanske časopise: Slovenec, Domoljub, Glasnik, Bogoljub, Misijonska list v vsako res krščansko hišo. To bo »ajlej>ši dkar sv.očetu za zlato mašo in sv. leto. Novoustanovljen .Iružlvo. (Dolenje Kamence pri Novem mestu.) Dne t. decembra smo ustanovili Prostovoljno gasilno društvo. Večkratni požari so nas prisilili, da smo pričeli misliti na ustanovitev svojega društva. Iles imrimo gasilna, društva komaj pičlo uro daleč, kakor je-Novo mesto in Prečna, a ena ura pri požaru se hudo pozna. Zato bo pa naše gasilno društvo velike važnosti za vso okolico, ker je tukaj še precej slamnate strehe. Možje gospodarji, pomagajte s prispevki mlademu gasilnemu društvu na noge! Ako vam rešimo samo voz nli plug, bo že več vredno kakor tistih par sto dinarjev, ki jih darujete druStvn. Fantje, pristopite kot redni člani gasilnega društva in borlitc v red mi vojakj sv. Florijnna, potem bo moglo društvo ™> začrtani poti naprej. Spomladi mislimo naročiti motorno brizgalno in drugo gasilsko orodje. Smrt mola. (Prevoje.) Vsemogočnemu je dopadlo, da je poklical k sebi baš na njegov god Tomaža Drčarja iz Prevoj. Bil je skrben in blag oče šesterih otrok. Bolezen, Italera ga je tlačila, mu je nakopala svetovna vojna. Skozi leto dni je bil v bolniški postelji, a je vse potrpežljivo, vdano prenašal ter mnognlcrat izrekel, da je vdan v voljo božjo in da rad stopi pred večnega sodnika. Počivaj v miru dragi nam prijatelj. Preostalim pa naše sožalje. Božičnica (,Sv. Jedert nad Laškim). Šolsko upraviteljstvo v Sv. Jederti nad Luškim jc v splošno zadovoljstvo vseh prebival- cev priredilo dne 24. decembra t. t. za tukajšnje šolarje skromno božičnico ter obdarovalo z malimi darovi slehernega učenac, a znatneje naj-rtvnejše med revnimi. Vsem darovalcem, ki so pripomogli z denarno in drugo pomočjo k lepo uspeli prireditvi, izrekamo prisrčno zalivalo. Posebno hvaležnost pa smo dolžni okrajni blagajni v Laškem, hranilnici in posojilnici v Laškem, občini Sv. Krištof, ravnateljstvu Trboveljske premogokopne družbe Hudajama, kraj, šolskemu odboru v Sv. Jederti, dramatičnemu društvu »Zorac v Sv. Jederti, gospodu župuiku Lončariču in gospodu Golobu, vsem, ki so znatno podprli božičnico. — šolsko upraviteljstvo. Ta naša vežna šola! (Mirna peč.) Na naši osnovni šoli, kjer čaka 350 otrok na pouk, je še vedno vse tiho in mirno. Zanimivo je prerekanje mirnopeških mož ob nedeljah po sveti maši. Jeze se in godrnjajo: Eni nad občinskim odborom, drugi nad šolskim upraviteljem, tretji zopet nad drugimi. Vsi pa sedaj že jasno uvidijo, kako je z otroci, če nimajo nič pouka. Tisti pa, ki imajo i otroke včolane v Globodol.il - ali pa v Karteljevem, j se pa Mirnopečanom na tihem smejejo in jim kar I privoščijo to kazen. Posebno Karteljevci se radi po-j bahajo s svojo šolo. Imajo pa tudi čisto prav. Tam nimajo le rednega pouka šolski otroci, ampak tudi odrasla dekleta imajo svoj gospodinjski tečaj, ki ga j * vso vnemo in požrtvovalnostjo vodi g. učiteljica. ! Kakor vse kaže, bo Mirna peč glede izobrazbe in napredka zaostala, če kmalu ne pride dan, ko se bodo otrokom odprla vrata v šoio. Otroci tega že željno pričakujejo, dokaz je to, da so tako redno hodili k pouku krščanskega nauka, čeprav jih je zadnje tedne v dvorani že zeblo. Naši v tujini. (Mors-Meerbeck.) Naše društvo sv. Barbare je praznovalo slovesnost rudarske patrone sv. Barbare. Zjutraj smo imeli skupuo sv. obhajilo, katerega ee je udeležilo izredno veliiko članov. Službo božjo je olepšal naš mešani pevska zbor pod vodstvom g. Rudolfa Pnvše. Popoldan smo imela krasen sprevod z godbo in zastavo ter rudarskimi svetilkami iz društvene dvorane k službi božji. Ger-kveno pobožnost je zjutraj kakor popoldan opravil g. Hegenkotter, kateri je oddaljen 14 km od nas, a vendar nas pride vsak mesec in v vsakem vremenu obiskat. Po cerkvenem opravilu so nastopili v dvorani pevci, najprej kvartet, nato mešuni zbor. G. predsednik Hegenkotter je imel lep govor. Zvečer smo imeli skupno večerjo, katere se je udeležilo več častnih udov in trije domači duhovniki. — Slovenska katoliška zveza v Nemčiji želi vsem rojakom v domovini, posebno bralcem katoliškega časopisja srečno in blagoslovljeno novo leto! Odbor Kmetske zveze. Načelnik: Janez Brodar, posestnik, Hrastje pri Kranju. Podnačelniki: Dr. Fran Kulovec, urednik, Ljubljana. Janez Štrcin, posestnik, Kaplja vas pri Komendi. Ivan Lovrač, posestnik, Podlipovica, p. Medija-Izlake, Jožef Strnad, posestnik in župan, Podgorica, p. Videm-Dobrepolje. Tajnik in blagajnik: Profesor Anton Sušnik, Ljubljana. Odborniki: Matevž Deželak, posestnik, Lože pri Rimskih Toplicah. Jože Bur-gar, posestnik in župan, Hraše pri Smledniku. Josip Poznič, posestnik, Gradišče 16, p. Lukovica. Franc Kobal, posestnik, Gabrijele, p. Tržišče. Anton Cvenkelj, po-sestnik, Ljubno pri Podnartu. Josip Škufca, posestnik, Vrhe pri Krki. Karel Zaplotnik, posestnik, Letenice pri Kranju. Josip Sku-bic, inžener, Ljubljana, Ivan Finžgar, posestnik in župan, Breznica pri Žirovnici, Josip Gale, posestnik in župan, Trebejjevo pri Litiji. Jane* Trkov, župan, p, Sp. Hruška pri Ljubljani, Ignacij Pevec, posestnik, Škovec, p. Velika Loka. Alojzij Strman, posestnik, Šmartno pri Litiji Leopold Pri- PO SVETU Katoliška cerkev. s Sv. oče in hiristika. Nedavno so se poklonili papežu italijanski hribolazci. Pri tej priliki je izpregovoril sv. oče tudi sle« deče: »Največja lepota in največja vrednosl vašega poklica je, da se mudite lahko v krajih, kjer se božja pričujoenost bolje čuti. Tudi Mi hvalimo Boga za svoječasno naSe hribolazstvo, ko smo na vrhovih visokih gora živo občutili veličino in vsemogočnost božjo.« Nato 3e je spominjal sv. oče pretresljivega prizora, ki ga je nekoč doživel s svojim vodnikom v Alpah: »V zgodnji jutranji uri je dospel z vodnikom na neld hrib, od koder je bil nepopisno krasen razgled, Očaran je vzkliknil gorski vodnik: »Tu moramo moliti.« Glas srca je kakor zapoved božja zahteval svojo pravico. Pokleknila sva na led in molila...« s Proti prenapetemu narodniakarstvu. Na praznik sv. Miklavža je papež sprejel x voditelje vseh misijonskih redov, ki Imajo sedež v Rimu. V svojem nagovoru je poglavar Cerkve obsodil prenapeti nacionalizem in poudaril zle posledice, ki jih rodi vsepovsod in zlasti v misijonstvu. s Papež priporoča duhovne vaje. V svoji božični poslanici Mens nostra (Naše mnenje) govori papež o duhovnih vajah. Vedno pogostejše uporabljanje duhovnih vaj bi hotel papež zapustiti vernikom kot spomenik svojega jubilejnega leta, spomin jajoč se nebeških milosti in neizrekljive tolažbe, ki Jo je sam tolikrat izkusil pri duhovnih vajah. Glavni vzrok, zaradi katerega so potrebne duhovne vaje, je težka bolezen, ki napadla našo dobo in ki je vir vsega zla: lahkomiselnost in brezmlselnoet, ki žene ljudi, da stremijo za stvarmi zunanjega življenja in duši v njih hrepenenje po ve6-nem. Da se ozdravi ta bolezen, ni boljšega sredstva, kakor da se ti ljudje, ki zanemarjajo večno, privedejo do duhovnih vaj, v katerih razmišlja duša, prosta vsakdanjih skrbi, o večnem vprašanju: Odkod prihajam, kam grem? Pa tudi čisto človeške sposobnosti duše se razvijajo: razum se ostri in usposobi za zrelo razmišljanje in pravi preudarek, volja se krepi, strasti se pokoravajo razumu, vse dejanje in nehanje se usoglasi z mišljenjem in duša pridobi s tem zopet svoje prvotno plemstvo in svojo prirojeno visokost. 0 domovih za duhovne vaje, ki so se v zadnjih letih razširili, go- stavec, posestnik in župan, Jezero, p. Pre-serje. Anton Adamič, posestnik in župan, Blato, p. Grosuplje. Vekoslav Rigler, živi-nozdravnik, Ljubljana. Ludovik Kržič, posestnik in župan, Nadlesk, p. Stari trg pri Ložu. Anton Marinček, posestnik, Župeča vas, p. Cerklje ob Krki. Josip Brenčič, posestnik, p. Vrhnika. Franc Sever, občinski tajnik, p. Jezica pri Ljubljani. Anton Um-nik, posestnik, p, Šenčur pri Kranju. Ferdinand Novak, posestnik in župan, Nevlje pri Kamniku. Franc Brulc, posestnik in župan, Hrušica, p. Novo mesto Pregledo-valca računov: Dr. Anton Mil&vec, urad" nik, Ljubljana. Josip Palme, veleposestnik. Ig-Studenec. ?ori papež z velikim priznanjem In pravi, da so marsikomu, ki so ga velika voina in njene posledice vrgle iz tira, pomogle, da |e zopet našel samega sebe >n Boga. Dobre duhovne vaje množe pobožnost, krepe versko življenje, dajejo plodovitost apostolskemu delu in vodijo slednjič do miru pri posamezniku in družbi. s Razno. V katoliško cerkev je pristopila baronica Handel Mazzeti Leontina, vdova po avstrijskem generalu. Doslej je bila Iuteranka. — Krstiti se je dal apotebar Bruno Bothscfrid. Po spreobrnienju je vstopil v bogoslovje in se pripravlja za duhovniki poklic. — Redovnik je postil v iMni Palerko Herceg. Njegova žena pa ie šla k nunam. Svo!e premoženje (vredno 25 milijonov) s!a zapustila sv. Cerkvi. s Kralfevičeva svatba. Italija in zlasti še tr.: sto Rim se > ripravl a na 6. januar. Ta drn se bo izvrš:la poroka preslolonasled-n ka Umber.a z belgijsko princezinjo. Rim bo blestel v morju lueic. Šiirji kralji. 60 raznih princ, v in princez;nj se bo pripeljalo ra sva bo. Poročne obrede bo izvršil pape-ž v r. s°bci odooslan k turnski kardinal Ga'ni'a. Po poroki bo sve'ani kraljevi spre- i \od šel pomolit na grob sv. Pefra in ra j c ''!; k 13 ^eiu. 7.. 8. in \ bodo razni dvorni s '-remi in sve ancsti. Zaključilo se pa bo k alevičevo žen'to\an'e s slavnostno opero v k:8)'evem glsdarš.u. s Razno, v Paliji je na ljudskih šolah sku jo okoli 95.COO učnih moči. med temi i a kon a i 20X00 moških. Žensk je torej skorai šfrik-at več. V Jul-ski Kraiini ;e med 47C0 učitelskimi mo"mi sa ,io 14'K) noskih. — V Idriji -e umrla 87 letna Ana Pavsieeva. — Ker ga je veja udarla pri delu v goz'?u, ie preminul posestnik Pri-r, ^ Križnik, h Dola. _ V Čehovinku je svet 54 le'na posestnikoma . , T rr a ne- — Srčna kan ie zadela Irmo Foc ancvo v Žiriu pri Sežani. — y visoki s'a"osti ;e umrla v Rodiku ira*i t~mosp ega grs-oda žuonika. — V Toria- } ■ a ra a I\'av <""Tgl "a I i lak iz Bistre pri Vrhniki. — V Minneapolis, Minn. je umrla Ana Klemenčič iz Gerdešič v Beli Krajini. — V Enumclaw, Wash. s'a preminuli Ana Vidovš iz Škimlovca v Beli Krajini in Ana Kos iz Nove Štifte pri Gornjem gradu. — V Chikagu je na veke za-i tisnil oči Andrej Kordiš, doma na Jamniku pri Selcah na Gorenjskem. Avslrlia. s Kmetu v pomoč. Po dolgih razpravah in predlogih bo predložen avstrijskemu parlamentu nov agrarni program. Ker so se pridelovalni stroški cd le'a 1S25 dvignili za 20 do 25 odsto'kov, se bo zvišala žilna cjr.na o I 2 na 6 zla'ih kron. Carjna na moko se i.v>ša od 5 na 8 zlatih kron. Avstrijski mlini bodo morrli iz inozemski uvoženo moko mešali z na'manj 40?», rieno moko ra rajn anj 70% z .'orra :o n-oltt. S tem u -a-jo doseči zvis"an'e uvoza ži'a pri iVočrsnem zn'žanju uvoza moke. Nadalje hočejo uvesti uvoznice za mleko in druge mlečne izdelke. Končno so že predvidene mere za zmanjšanje uvoza prašičev za rrast (Špel arji) in pa zviran;e divka -a sladkor. Podpore za 'rme-liistvo se zviša:o od 6 na 9 milijonov šilingov. (1 šiling je 8 Din.) s Diialci proti prostozidarjem. Pred dnevi ie v romunskem glavnem mestu Bukarešti gru a visokošolcev vdrla v prosfore, v katerih in a svoj sedež ronivnsVa fra- a-sonska (pros'oz'davska) družba, ki jo ra-\alno nrzivljemo le; a Glavni cilj prosto-z'da ske lože ie uriičiti vero in cerkev. Z revolverji v roki so di;"ki ustrahovali čla-n? ki so se ra.ro mudili v društvu, in razbili opravo in arhive. Policra, ki ie bila pok!Yar a na no noč, je zamrla več di'a'rov. Iz:avili so, ^a so se hoteli masceva'i nad Iramasoni. ker je n'ibovo delovanje usmerjeno proti koristim domovine. Oron-f n»< pf z-v ci ie za '«'a kan 65 lenega Franra Ean-cl-la Je bil koren ak, da malo takih. — ? . skedenj s a zgorela noses niku Jo-ze u Cjr-anu v Lipi. _ Mladenič F-anc v/inkler v Lokvah pri Trnovem je šel na | rslio. i a izvrsi pop-avilo pri dimniku. Prišla mu ;e omo»Va, je padel 14 m globoko in v par trenutkih preminul. An* s Razno. V Clevelandu so umrli: Franc Pevec iz Luzarievega Kala pri Zatični, Jen. "'tP,?fzun « bleska Pri Ložu. _ Zidarji v Kaliforniji so si izmislili, da je več kot štiri dni dela na teden preveč. Za stojem 20. zborovanju so sprejeli zahtevo za štiri-™ « razloga, da se odpravi brezposelnost med zidarji. _ Znani avto-mobilski kralj Henry Ford je 'T e l brom povečal plačo vsem svojim defavcen, J d?larJev na dan. (i dolar ie več k>n Stri-,01^'618"«1 šteje fmiŽ Jon 828.046 prebivalcev. Od le'a l»2ft ip ta za 63 odstotkov! v BriS geport, O. je preminula Ana Hočevar ,0i Gradisar iz vasi Strit, f*ra Bu&a.-vS tog III. je odšel na druai avet Anton M« Nad en milijon brezposelnih je sedaj v Nemčiji. Okraq 27.000 oseb je bilo ubitih od avtomobilov v letu 1929 v Združenih dr. a-vah Amerike. 70 milijonov duš šte;e Japorska. Od Wa 1880 so se Japonci pomnožili za celih 45 milijonov. Zlato valuto uvede Albaniia. Francoske železnice bodo nabavile v letu 1930 petnajst tisoč 425 novih vagonov. Sveti oče je v nekem nagovoru dejal, da ima verska politika italijanske vlade protiverski značaj. Predsednik grške vlade Venizelos je izjavil, da so med Jugoslavijo in Grčijo rešena vsa sporna vprašanja. Sovjetska vlada kupuje v Ameriki osem velikih parnikov za promet med Ameriko in Rusijo. Znani češki tovarnar čevljev »Bata« jo prodrl s svojimi izdelki že tudi v Švico. Rusija in Turčija sta podpisali sporazum za dve leti. Sporazum se lahko avtomatično podaljša. Bolgarski kralj Boris poide v Italijo poroki i'ali;anskega prestolonaslednika, ki ima tudi — lepo sestro. 5700 nemških izseljencev je dospelo iz Rusiie v Nemčijo. 60 bank je ustavilo izplačila v Nemčiji od 1. iuni a 1920 dalje. Za samostojno republiko se je proglasila Mongoli'a. Papež je imenoval novih šest kardinalov: tri PaL ane in tri drugih narodnosti. Štirideset milijard cigaret pokade letno v Nemčiji. Okrog 60.000 samomorov je letno v Evroni. 100.000 Čeho^ovakov živi ra Dunaju. Avtobus za 100 oseb so zgradili v Ameriki. Za predsednika republike Švice je bil izvoPen poslanec Musy, ki pripada katoliški stranki. Pamunski bivši prett< lnna*lednik. Karel se sme vrniti v domovino,, ako se ne bo vtikal v politiko. 100.000 frankov :.n lo\ proti abstinenci je darova! francoski vinogradnik Sabate. Bi rnd dosegel da bi ga vsi srkali. Pred sodiščem v hvit/ariU Sofiji je bilo obsojenih te dni 40 komunistov na 331 let ječe. Upravitelj ang!. konservativne stranke Isak Eavidson je poneveril okrog 28 milijonov strankinega denarja. Bacil influence je "izsledil ameriški zdravnik prof. Falk. Proti preganjanju kristjanov na Ruskem snujejo načrte na Angleškem. Fašistično ča: opis je zopet ostro napada slovansko duhovščino v zasedenem ozemlju. P® mmrn mmmmrn t naravi za ima delto, snega fld. Po t žkem delu ali po 7adr2avanju v nnruvi «-Ba <'ežia . . drujj.h padavin je Sloan-ov L „me,lt (masl) 2elo ,obl!" s<-e sivo it b ne . i5i<-e m 9l»'"» miS'0 iD ii' cev h ad pri vnetiu in od^ranjuje vsako eled kljufen n m in flrt^i.™?"! »m . iSi.-u, boVMnam lil. M 8 m v '0,nh' iSinam dlstoraije in kontu- »ije ia proti V9«m i-olein m lui^i«. Generalno Mstopslvo MlšKOVIC In COMP. Beograd. Sarajevska 70. SIsaRiv iinfraenl BbWm , odsiranin.e SSSSSJCJJM* l«hernam m fli ožfrlfalit Sre?t*© novo Seto | voščijo vsem cenjenim čitateljem >DcjnolJubat, prav posebno pa vvem šlovetickim mamicam, očetom, dekličem in fantičem sloveinlti fantje^ vojaki pod orjaškim Lovienoni oh naSem milem Jadranu pri pe'-polku Boke Kolor.-ke v Kotom: .lože Grom, Vrhnika; Stanko Jernejčič, Vrhnika; Ivo Jontcz, Ljubljana; Franc Rupar, Preserje; Alojz Pintar, Babno Polje; Karel GradiSar, Bosteče; Franc Lev-9tek, Sodražica; Edvard Zgonc, Ponikve; Lovrenc Pestotnik, Ceple; Alfonz Kresni):, Šmarje; Avgust Soster, Maribor; Alojz. Avzec, Markover; Franc Bizjak, Vošči; Ivan Intihar, Turjak; Franc Mihelič, Sodražica; Franc Senk, Kokra pri Kranju; Jože Gornik, Grahovo; Anton Kliun. Sodražica; Viljem Marinč, Aljbel; Jrkob Krkovič, K.iiHol; Alojz Zabit-kov«1, Škofljica: Alojz Curl, Jgsenovjč; Jože Gorše, Trboje; Tvan Krnnjr, Jvanjp splo; Vfljem Reiche!. Brežice; Anton Moravec, Novo mesto; Viktor Dor-nik, Mtugeš; Iiudol/ Brua, Hotedršica; Fmuc Orn-den. Retje; Franc Grebene, Krka; Franc Novak, Hlebce; Frcnc Zakrajšek, 1'odkopel; Franc Pintsr, Maribor; Jože Peterlln, Siatnik; Alojz Bavdek, fekornev; Stanko Strte, R^jheuburg; Anton Mramor, Velike Lašče; Janez Bradač, Dotoa vas; Milia Zbomtar, Vtirne; Ivan Rupar, Tomaži ne pri Robu; Alojz Jevnikar, Sodražica; Franc Ajdič, Mirna peč; Andrej Bavec, Lož; Franc Kandare, Klance; Jože Trante. Ratež; Jož" Zidar, Kaptol; IVagoje Vuki-čevič, Dubrovnik; Vladimir Merliar, Brežice. Slovenski fantje, služeči v 0. art. polku v Ba-njiluki, Bosna: Alojz Božič, Srhodol; Alojz Rogelj, Podpeč; Ivan 1'irc, Ceste; Edvard Arko, Glo^elj; Fr nc Grive, Poljane; Ivan Zgonc, Nova vas; Filip Košir, Knzarkol; Vinko Repič, Cerknica; Josip Lunder, Mala Slivica; Franc llahjan, šmihetj, Alojz Levstek, Male Lašče; Ivan žužek. Srobolnik; Karel Z/;Oiic, Travnik; Ludvik Lavrič, Travnik; Alojz Poglajen. Podturen. Fantje pri 21. artilerijskem polku v Subotici: Ivan Zabukovec, Sv. Gregor; Anton Škoda, Dobre-polje; Alojz Novak, Dobrepolje; Alojz Vidmar, Sušite; Franc Krulc. Gaber jo; Lovrenc Hciis, Rova; Alojz Kordiš, Loški potok; Ivan Kovač, Planina; Franc Kovač, Trava; Franc Zakrajšek, Dvorska vas; Jože Bartelj, Vas Zagorica. Slovenski fantje 3. čete 4. pionirskega bataljona v Karlovcu: Ivan Maček, Haiis Loser, Janez Ho-č< var, Ignac Nosan, Rudolf Rus, Janez Moliar, Be-čaj Jože, Jože Zalar, Franc Juvan. Jože štern, Ivan Leveč. Jože Jagodic. Janez GrinM, Janez Zuoanfič, Anton Kastelic, Anion Šuštar. Podhoršek Mihael, Bogomir Križaj, Janez 1'efrič. Karel Petrič, Janez Vrati kar, Andrej Pučko, Ivan Peklaj. Jože Gregoric, Janez Ausuc, Anton Klančar in Feliks Kosi, kap.tari in redovi ?. čele 4. pionirskega bataljona v Karlovcu Slovenski fantje vojaki pri 32. op. v Moslaru: Alojz Košmrlj, (iora pri Sodražici; Domino Kordiš, Franc lvančič, Jože Oražem, Anton Ktrvs, Jakob Bnrtol, Jože Lev*lik, vsi iz LoSkega potoka; Franc Znidaršič, Franc Meden, Janez Pelrič, Jakob Maline, Begunje pri Cerknici; Anton Novak, Jože Mikllč, Matija Murn, Filip Videč, Trebnje na Dolenjtkem; Jnnrz Krištof, Franc Itevec, Jože Sotle, Mirna; Fran Indihar, Franc Arko, Alojz čampa, Jože Požar, Anton Arko, vsi od Ribnice; Matija Matičič, Anton Klančar, Ivanje Štelo pri Rakeku; Martin Krabornja, Znani Anglež Albert Tomas, ravnatelj mednarodnega urada pride na obisk v Jugoslavijo. Največji bolgarski parnik > Varna« je zadel v Mannar,«kem morju v neki grški parnik. Varna« je šla na dvoje. I' Sibirin kaže toplomer že 31 stopinj mraza. Italijanski protiftiMrt je umoril v belgijskem Liegeu fašista PaolinSja. Na 1000 prebivalcev je prišlo v Italiji leia 1913 31 rojstev, zdaj le še 26. Na porreOoranje VatUc/ma je bil istrski župnik Esir, ki je odstranil italijanske napise s križovega pota, izpuščen iz ječe. Napad na indijnkdga podkralja Invina je bil izvršen v Delbiju. Ranjenih pet poslancev, podkralj oslal cel Velika Nedelja; Martin Zlate, Franc šušnik, Janko Habjan, Franc šušnik, Peter štular, Jože Stišnik, Jože Slrniša, Gorenjsko; Antou Zaiaznik, Matevž Grampučnik, Vrhnika. Fantje iz Dvorske vasi, sedaj v Merlebachu v Franciji: Aloj Gruden, štef: n Rolar, Jožko Kožar, Viktor Kožar, Jožko Bav ek. Slovenski fantje, služeči v Vnzduho plovro-i tehničnem zavodu v Kraljevu: Pavel Peternelj, lv, I OeSitovar, Karel Nagode, Viktor Cajlien, Fejks Zupančič, Albert Bere, Jože Komoveč, Albin Medija, Bogo Žgajner, Jože Briški, Franjo Oosar in Karel Rančigaj. Slovenski faulje vojaki, ki služijo v (i. četi 54. pešpolku v Kninu, Dalmacija: Anton Arli, Podlipo-vica; Anton Kajfeš, Kočevje; Vinko Erjavec, Višnja gora; Mihrel Ošep, Solčava; Mihael Lokovšek, Ko. privnica; Ciril PavPčič, Dolenji Logatec; Andrej Miheiič, Ribnica; Vincenc Zaiezina, Raztor; Ivin Plahuta, Loka pri Zidanem mostu; Alojz Vrtačnik, Vač epri Litiji; Martin Silitič, Sv. Križ pri Kostanjevici; Franc. Lamovšek, šent Rupert; Matevž čas, Prevalje; Anton Grabner, Tržišče; Arnold Radej, ! Planina pri Sevnici; Janez Železnik, Studenec; M. Lukač, Mokronog; Vencel Pajer, Litija; Franc Lin-dič, Raka.^, Novi kazenski zakonik. 1. januarja 1930 je stopilo v veljavo več važnih zakonov kazenskopravnega značaja, ki so enotni za celo državo. Doslej so namreč veljali na ozemlju naše kraljevine različni kazenski zakoni in sicer jih je bilo šest: 1. za Srbijo je veljal kazenski zakonik iz 1. 1860., 2. za Črno goro kaz. zakonik iz 1. 1908., 3. za rosno in Hercegovino kazenski zakonik iz 1.1879., 4. za Hrvatsko in Slavonijo kaz zakonik iz l. 1852.. 5. za Slovenijo in Caltr.acijo kaz. zakonik iz 1. 1852. in 6. za Vojvodino in Mediimurje kazenska zakonika iz 1. 1878 in 1879. i Ti zrkoniki so bili različni, izvzemši zakonik 1. za Slovenijo in Dalmacijo in 2. za Hrvatsko in Slavonijo, ki s'a bila enaka. Prav tako so bili različni kazensko pravdni redi. Radi tega so bile v k^z^nskem sodstvu mnoge težave, ki so se vlekle s^ozi vse m vo desetletje obs'o'a naše države. Nova vla 'a od 6. januar ja 1929 je za'o poskrbela, da se temu naredi kcnec. 27. januarja je kralj podpisal kazenski zakonik, ki je izšel v Službenih novinali« 9. februarja. Zakon je enoten za vso državo in je stopil v veljavo 1. januarja 1930. S tem dn in so prenehali Veljati vsi zgoraj navedeni kazenski zakoniki, ki so veljali za posamezne pokraiine. Enotni kazenski zakonik od 27. januarja 1929 se znatno razlikuje od desedaj pri nas do 31. dec. 1929 veliaiočega avstrijskega kazenskega zakonika iz 1. 1852. Avstrijski kaz. zakonik je delil zločine v hudodelstva, pregreške in prestopke, Novi enotni kaz. zakonik pa vsebuje 1. zločinsiva (poprej hudodelstva) in 2. prestopke (poprej pre-greski). Prestopkov, kakor jih je imel avstr. kaz. zakonik, novi enotni kaz. zakonik nima ! več. Kazniva dejanja te vrste se bodo ure-1 dila s posebnim zakonom in bodo o njih raz-I sejala ne več sodna, marveč politična obla-: stva. Tovrstna najlažje kazniva dejanja bo-i do seveda dobila tudi novo ime. i Posedaj veljavni kaz. zakonik je imel , tele kazni: smrtna kazen, težka ječa, jera, i strogi zapor in zapor. Enolni kazenski za-I konik ima kazni razdeljene fakole: | 1. glavne kazni: smrtna kazen, robij«. za'ocen je, strogi zapor, zapor in denarna I kazen; 2. stranski knzni: izguba častnik pravic in izguba službe. Smrtna kazen se izvrši z obešenjem. ! Rcbija je 1. ali dosmrtna, 2. ali časna in traja od 1—20 let. 7a'očenie je časna kazen od 1—20 let. Strogi zapor in zapor trajata cd 7 dni do 5 let. Robija, za*.ošenje in strogi zapor in stvor od 1 leta dalie se prestajajo v posebnih kazenskih zavodih. Strogi zapor in zapor ped 1 letom pa praviloma v sodnih zaporih. Denarna kazen v najmanjši odmeri znaša 25 Din. Te denarne kazni se stekajo v poseben sklad za zidanje in popravljanje kazenskih zavodov, zavodov za vzgajanje in poboliševanje in zavodov za izvrševanje očuvalnih odredb. Izguba lastnih pravic sestoji iz izgube pravic 1. do državne ali kakršnekoli druge javne službe, 2. do javnih poklicev, 3. do akademskih dosto;anstev (n. pr. doktorski naslov), 4. do odlikovanj in drugih javnih počastil, 5. glasovati o javnih stvareh, 6. voliti ali biti izvoljen, kakor tudi 7. izvrševati vse ostale politične pravice. Namen očuvalnih odredb predvsem je, storilca 1. obvarovati novih kaznivih dejanj, 2. privaditi poštenemu življenju in mu 3. ola;šati gospodarski obstanek. Odredbe so tele: Storilec 1. se po prestani kazni pridrži v kazenskem zavodu, 2. se cdda v prisilno delavnico ali 3. v zavod za zdravlienie ali za čuvanje, ali 4. v zavod za zdravljenje pijancev; 5. s'orilcu se prepove zahajati v krčmo ali se 6. dene pod zaščitno nadzorstvo; 7. prepove se mu izvrševati poklic ali obrt; 8. odvzamejo se mu izvestni predmeti ali pa se 9. izžene. Enotni kazenski zakonik pozna pogojno obsodbo za osebe, obsojene na nizke kazni. Izvršitev kazni se pri pogojni obsodbi odloži za določeno dobo, ako se spozna, da je cd obsojenca pričakovati, da se bo v bodoče tudi brez izvršitve obsodbe vzdrževal kaznivih dejanj. Ako je preteklo pet let, odkar je bila kazen prestana, zastarana ali odpuščena, sme sodišče na prošnjo osebe, ki je bila prvič obsojena, izbrisati obsodbo z vsemi njenimi zakonitimi posledicami, če se je obsojenec v tem času dobro vedel in če je oškodovancu po možnosti povrnil povzročeno škedo. Novi enotni kaz. zakonik ima posebne določbe glede kaznovanja mladoletnikov. Otrok do 14. leia sodišče ne kaznuje, marveč jih izreči roditeljem, varuhom ali šolskemu oblastvu. Mladoletniki od 14.—21. leta pa skuša vzgajati in poboljšati v posebnih zavodih, ki so zato določeni (n. pr. Rakovnik). Zakonik o sodnem kazenskem postopanju stopi tudi 1. januarja 1930 v veljavo. V glavnem je enak dosedaj pri nas veljajožemu kazenskemu pravdnemu redu. Okrajna sodišča (zakonik jih imenuje srezka) so predvsem pristojna za prestopke maloletnikov ter postopke polnoletnih oseb, za katere je določena kazen zapora do enega leta. Okrožria sodišča so pristojna 1. za zlo-činstva, (ki, so se doslej imenovala hudodelstva) mlajših maloletnikov do 17. leta 7l in 2. za prestopke (doslej pregreški imenovane) s'arejših maloletnikov od 17.—-ij. leta in polnoletnih oseb glede kazni nad eno leto; 3. za vsa kazniva dejanja, za katera je zagrožena smrtna kazen, robija ali pa satočenje. _ ________ Malo pokramlia m®. 5. Zdaj pa poslušajte! Dal bora besedo našemu prijatelju. -Res je pijančevanje veliko zlo, in velik dobrotnik človeštva bi bil tisti, ki bi to zlo vsaj nekoliko omejil. Ta dobrotnik človeštva bi bila svetna gosposka, ki ima moč in oblast v rokah. Strogo bi se moralo paziti, da bi bile po 10 zvečer zaprte in izpraznjene vse gostilne, žganjarne, restavracije! hoteli in tudi kavarne. Kaznovani bi morali biti vsi, ki bi se zoper to določbo pregrešili, lastniki in pivci ali gostje. Na to bi morali paziti orožniki in financarji; saj so od države, pravzaprav od davkoplačevalcev plačani za to, da pazijo podnevu in peneči na red in mir. Dalie bi s, moralo /manjšati število gostilen, žganjaren in pa Jrugiii shajališč. Odvzelo naj bi ho koncesije vsem tistim, ki so boli na ,s!ai; in glasu in ki nimajo hlevov za tuie konje in strehe za tujo vozove. Dalje bi se moralo prepovedati (lajati pijačo in tobak mladoletnim. Vsak deig, ki bi ga kdo naredil na pijači in ki bi xnašal več ko 25 Din, naj bi bil no-izu vi'iv. Ali ste slišali! To ko besede! Mnogo pametnih nasvetov nam je mož povedal, če tudi včasih va celo malo preveč. Ga vo je, da bi gosposka lahko z o/i-rom na hrezme no pijančevanje veliko storila. leda rešenja čakati samo od gosposke, je v;nd;j' le malo prehuda :•■ liteva. Ljudje sa-rii l>i morali spoznati l:ei jim je v po-gi:bo. To pa je ravno žalostne ker ljudstvo smio neče priti do tega sptzi>anja. Ali je res že to ljudstvo tako otopelo, da ne vidi svce lasine pogube, ali je tako mehkužno da se ne da premagati niti v taki stvari, ki je sama na sebi lahka? Veliko krivdo v tem oziru nosijo naši starši in vzgojitelji, ki svojim gojencem vse dovolijo, vse spregledajo in spet usti, ki v pretirani strogosti in skoposti ne privoščilo svojim nobenega razvedrila, niti pod poštenim nadzorstvom. Poznamo očeta in mater, ki k vsem nerodnostim in razuzdanostim svojih sinov in hčera kar molče, ker se ne marajo jeziti; jeza je namreč greh! Ali druge, ki so prišli do obupnega sklepa: :Saj vse skupaj nič ne pomaga. Pa še druge, ki jih vodi baliarija, češ, naš se mora postaviti, nasa se mora pokazati. In so celo ponosni na sina razgrajača in pretepača: »Vsa vas se ga boji! In zagovarjajo boj in nož in vale krivdo na druge: .Drugi so ga raz-drazili, sam ne more nič za to/' 0 slepota vseh slepot! Od gostilničarja bi se moralo zahtevati Viev-«v ,7:a vestnost in manj pohlepa po dobičkazeljnoeti. Zapirati bi morali gostilne ob strogo določenih urah ali je to piv-cem ljubo ali ne. Zapisal bom semle besede, ki jih ie izrekla modrost kmeta-žu-8 Slovenski list NaroCajte I Tednik izhaja v pondelkih zjutrai. Informira o najnovejših nedeljskih vesteh, prinaša aktuelne članke, pod rubriko »Med tednom« ima duhovita razmišljanja. Prinaša prve vesti o nedeljskem športu in nedeljskih prireditvah. Zakaj ga imamo ? {akaj smo ga želeli ? Naročajte, čitajte »Slovenski 1 st« I Letna naročnina Din 50'—, polletna Din 25—, četrtletna Dn 13—, mesečna Din 5—. Uprava in uredništvo v Ljubljani, Jugosl. tiskarna. Naročajte! Pridobiva te naročnikovi ■ alti ^ Mli lil inffii pana, ko se je letos uravnaval čas za trgovski počitek, to se pravi, kdaj naj bi trgovci svoje trgovine čez dan odpirali in zapirali. Vse je bilo natanko določeno. Ce se ne motim, je bilo rečeno: Trgovine naj bodo odprle od 8—12 in od 2—7 (= 14 do 19). In takrat je ta mož rekel: :,Ce je za prodajo življenjskih potrebščin potrebna taka strogost, je tembolj potrebna za prodaje alkohola! J< precej resniee na tem. Dalje bi morali imeti gostilničarji toliko vestnosti, da bi mladim domačinom sploh no točili nobene pijače, tujim (n. pr. po bežjepotnih krajih, po sejmih) pa kvečjemu brezalkoholne. 2e pijanim in pa pretepačem pa sploh nobene pijače ne! Pijan-i ske in pretepaško zamero se ni preveč | bati; če se ti ljudje gostilne izognejo, bo j imel gostilničar dobiček. Proti gostilničar-! jeni kjer so prelepi pogostni, bi se moralo : nastopiti čim bolj odločno. V gostilni kjer so jo izvršil boj, pretep, ali pa če se je to i zgodilo tudi zunaj, pa je gotovo, da so se j napili tu in tarn, naj bi se kar krotkomalo prepovedalo izvrševati gostilniško obrt. In I da no bom prehud in v gostilnah prečrno ; zapisan, bom predlagal: stopnjema. : Najprvo za en teden, za štirinajst dni, za en mesec, za pol leta, za eno leto, za vodno. To ukinjen jo pa strogo nadzirati! Podpirati bi so morale po kmetih in po delavskih krajih brezalkoholne gostilne. Tu naj bi ljudje, zlasti delavci, dobili polteno prehrano — prehrano prosim! — no pa pijačo! Namreč alkoholno! Še eno naj mimogrede opomnim, da bom spet našega prijatelja, ki je na to reč popolnoma pozabil, malo izrezal: Pijančevanje in plesi po k m e t s k i h domovi h. Tudi tega je — žal — preveč. Zlasti ob blagoslovljenih sadnih letinah in pa zdaj, ko je prosta žganiekuha. Kuhati smejo prosto naši ljudje žganje, prodajati pa ne. Ker je prodaja združena s težkoča-mi, zato pa ;prijatl je bom vabil in sam ga bom pil.« Ali ne? Enako strogo nastopiti proti zasebnim hišam, kjer je godba in ples na dnevnem redu. ' Oblastni odbor ljubljanski ie v tem oziru nekaj storil, pa ne se vsega. Sicer pa izročam misli našega prijate-lja-kmeta v premišljevanje vam voditeljem našega ljudstva in vsem, ki jim je n (etrov blagor pri srcu. b Kmetska zveza zastopa koristi kuietskega stanu! A Ruska duša žeti Bosa. Boljševiški list »Revolucija i kultura«, ki izhaja v Moskvi, prinaša v eni svojih zadnjih izdaj članek pod naslovom: »Brez-verska ali protiverska vzgoja«, in v njem tako-le toži: '.Kakšne sadove je rodila sovjetska šola? Ali si vzgajamo bojevit materialističen naraščaj brezbožnikov? V Moskvi smo preiskali deset sedem-razrednih šol Sokolnikovega predmestja in smo našli, da je od 100 otrok 40 vera h, v Sanioskvoreckem predmestju pa 50. t.Vzorna komunistična šola« pa je imela jeseni 1928 celo 92 odstotkov vernih otrok! Ali si je mogoče misliti za nas slabša dejstva? V Permu ima 70?» otrok doma ikone (svete podobe), 28?» jih moli, 21% jih obiskuje cerkev, 18 "i jih prejema obhajilo, 38% jih dobiva doma verski pouk od duhovnikov. In da te trditve še podpri-čamo, naj povemo, da se otroci pogostoma še kršču;ejo. Ta dejstva je mogoče povsod opazovati. Šolarji se zelo zanimajo za verski vprašanja. Tako na primer piše mala pio nirka (članica boljševiške zveze za otroke)- Kot pionirka ne verujem v predsodke; meni ni nič mar, ali je Bog ali ga ni.-In vendar, tudi če se zdi, da je dosedaj vse dobro šlo, kar pristavlja: »In vendar čutim v svojem srcu, da imamo Boga, in bom to vedno čutila.« — In to piše naša pionirka! Kaj pa naj potem pričakujemo od »nestrankarskih« otrok? »Nestrankarski šolarji pišejo v svojih nalogah: »Verujem v Boga, moja duša hrepeni po raju," ali pa: »Verujem samo v dušo. V raj ali pekel verjamem bolj slabo,« In take reči se godijo v šolah, kjer sc vsi učitelji prepričani in delavni brezbož-niki! Način brezverske vzgoje je tu doživel popoln neuspeh. Verni krogi zdaj javno priznavajo, da je njih glavna opora pri obdelovanju otroških duš — žena. Tako je n. pr. zbor pravoslavne duhovščine ustjuškega okrožja sklenil: »Verska čuvstva naj se mladini vcepljajo s pomočjo žene, matere, ki je verski propagandi bolj dostopna.« Mnogi šolarji tožijo, da jih starši tepejo, če ne izvršujejo verskih predpisov. Zene jih doma silijo poklekniti, moliti in se učiti molitev na pamet. In v Moskvi se je zgodilo, da so cele skupine staršev najele duhovnike ali redovnice za poučevaie vero- ke, kinauka. Sploh družina oddaja šoli otro so že prepojeni z verskim duhom. Pristaši verskih ločin pa sploh ne pošiljajo otrok v šolo, če pa jih pošljejo, jim .strogo zabičajo, da se razen računstva in ruščine ne smejo nič učiti! Prepovedujejo jim peti v šoli revolucionarne pesmi, aH pa vsaj, da morajo iz boljševiške himne izpustiti besede: »Nihče nam ne bo prinesel odrešenja, ne Bog, ne car, ne junak ...« Verniki tudi ustanavljajo tajne verske šole po vsej državi. Krščanski strup je še globoko v ljudstvu.« Tako piše Kosticin, odličen boljševiški poglavar. Ali nam te njegove srdite besede ne kažejo, kako verno rusko ljudstvo junaško brani svoje otroke pred brezbož-nostjo? Slovanska duša Rusije hoče svobode, hoče svobodno k Bogu in zato je boljševiška preganjanja ne bodo uničila. Vnetfe s'epita. Sekundarni /.<1 ravni k dr. Žigon Aleksander. Ker me je pred kratkim oče na 5slepiču« umrlega sina prosil, da naj pišem v Domoljubu^ o tem, in ker vem, da veliko število smrtnih slučajev radi vnetja slepega črevesa nastopa radi tega, ker ljudstvo zanemarja to bolezen in ji ne pripisuje važnosti, ki jo zasluži, sem se odločil, da nekoliko opišem to bolezen v listu, ki je med našimi ljudmi najbolj razširjen. Predvsem: kaj je slepo črevo in čemu služi? Slepo črevo je majhen organ, čigar sedež je v trebušni votlini v desnem predelu, in ga zadeneš, če desno roko deneš 73 ob desni bok. Bolje rečeno: to je majhno črevo 5—6 cm dolžine, a širine v prečniku 5—6 mm; z enim delom je pritrjeno na prvi del debelega črevesa, dočim je njegov konec popolnoma zaprt, in radi tega ima tudi naziv »slepo črevo«, kot kak prst na rokavici. Kakšna je naloga slepiča v organizmu? Vsak organ v telesu ima svojo nalogo, tako tudi slepič. Do sedaj so mislili, da ni neobhodno potreben in so se vsi zdravniki zlagali v tem, da ta organ počasi iz-hira, iz česar bi se moglo sklepati, da ie njegovo delov če sploh obstaja, jako majhno. Ali v zadnjem času izpodriva to mnenje misel, da s'epič izloča v debelo črevo neko mazilo, da se blato lažje premika proti svojemu izhodu, da je torej tudi potreben. Da bi se čim bolje razumelo na-daljno razlaganje, je potrebno vedeti, da je sluznica, ki pokriva notranji del slepega črevesa, polna malih žlezic limfatične-ga tkiva in to limfatično tkivo služi za obrambo proti kužnim bakterijam in za izločevanje soka. Kako nastane obolenje slepega črevesa? Da se to razjasni, je potrebno, da si nekoliko ogledamo vlogo tankega in debelega črevesa, ki sta v neposredni zvezi s slepičem. Znano je, da z vsakodnevnim vdihavanjem zraka in s hrano prihaja v naša usta, pliuča v želodec in čreva večje ali man-še število bolezenskih mikrobov (bacilov). Ti mikrobi navadno poginejo v obrambnem soku telesa; ali pod gotovimi pogoji in pri zmanjšani odporni sili telesa (obolenje) se začno z večjo ali manjšo hitrostjo razvijati, kar zavisi od tega, če so v tem trenutku pogoji za njih razvoj ugodni ah ne. Mislimo si sledeči slučaj: Človek pride v gostilno kosit in dobi meso, ki je bilo več dni, zlasti poleti, izpostavljeno muham, prahu itd. Če tako meso zavžije, je razumljivo, da be- hitro povzročilo razkrajanje in seveda bolečine v želodcu, blu-vanje in drisko^ in da se bodo v tem času mikrobi, ki se nahajajo v črevesju, zfcčeli naglo razvijati. Torej vsako obolenje želodca, bodisi da je povzročeno radi pokvarjene jedi ali pijače, pripravi ugodne pogoje za razvoj mikrobov-bacilov. Ce se pri človeku pojavi driska, vemo, da je obolela sluznica črev in mogoče je, ako se zanemarja, da postane kronična in da se to obolenje prenese tudi na slepo črevo. Mislimo si nadalje, da kdo iz kakršnihkoli razlogov trpi na zaprtju. Kakor smo že povedali, prihaja dnevno v naša čreva precejšnja količina mikrobov s hrano. Popolnoma razumljivo je torej, da se bo pri osebi, ki se vsak dan hrani, pa neredno oddaja blato, število mikrobov v nekaj dnevih povečalo do silne množine, ker se to blato, ki ostaja v črevesju, mesto da bi ga oddali, začne počasi razkrajati in povzroča pogodne pogoje za njih razvoj. Jasno je torej, da bo tako dolgotrajno zaprtje polagoma povzročilo kronično obolenje črev, torej tudi ni izključeno, da bi tako obolenje moglo povzročiti vnetje slepega črevesa. Vsako obolenje črev, zlasti ako dalj časa traja, torej lahko povzroči vnetje slepega črevesa. Imamo pa še en način obolenja slepega črevesa, in to lahko nastane za časa akutnih boleznih, kakor n. pr. pri angini, RAZNO Odrezana pasja glava taja in ire. Iz Moskve Izročajo naslednje Čudo: V enem tamkajšnjih znanstvenih laboratorijev M> »živeli odrezano pasjo glavo, ki je živela pai ur potem, ko je bilo pa*)e truplo žc pokopano. Oire-j. na glava, ležeča v skledi, je od bolečine in iz veselja lajala, dasi seveda ni bilo »hSati nobenega glasu, ker so bile gla-Mtvornice poškodovane. Gla-va je odpirala ra zapirala oči, ki co bile tarto občutljive za luč kakor pri živem psu. Olava je požirala tudi hrano, dasi ni bilo želode«, iti laj bi jo sprejel. Kako je bilo vse to mogoče? S pomočjo •.»umetnega srca«. To jo •/.elo umetno »esiavnpn aparat iz gumija in kovine, ki je poganjal Uri v pašno glavo. To )c eden izmed mnogih poskusov sovjetskih zdravnikom, da dokažejo mo/.u >=t, da se mrtva telesa zop.it ožive. Poizkus s pasjo glavo sta izvrfiila dr. S. 3. Bruha-nenko in dr. S. t. Oeču-iin, oba na moskovskem Itenričhem institutu. Psa Nerad se je ločil Degenthal od njega; toda napram nagnjenju svojih otrok je bil mil, skoraj plah oče. Celo nanram svoji gospodovalni ženi je odločno nastopil, če je bilo treba ščititi življenjsko odločitev svojih otrok. Zdaj je bil misijonar Degenthal že več let od očetovega doma; njegov poklic ga je privedel na drugo polovico zemeljske oble. A njegovo ljubeče srce je vedno mislilo na svojce in tudi v najoddaljenejši deželi ni pozabil na domače družinske praznike. Oče se je bil umaknil iz glasnega kroga svojih otrok in vnukov, da bi na tihem užival pismo odsotnega sina-ljubljenca, katerega je bil po srečnem naključju prejel baš ta dan. Kurt je sedel v svoji sobi poleg vrtnega salona, s katerega je bil pogled ven na teraso. v Kurt je zdaj že rad poiskal najsvetlejši žarek, ee je hotel brati, radi ogromnega pisma pa se je zdelo to tem bolj potrebno. V svoje začudenje pa je našel v prvem pismu še eno pismo, ki je bilo brez naslova. Neverjetno ga je položil vstran, da bi našel poprej pojasnilo v sinovem pismu. Ko je tako sedel tu in mu je obseval glavo topel solnčni žarek, je bil prava slika lepega starčka kot je bil nekdaj podoba lepega mladeniča. Samo v njegovih moških letih so pogrešali na njem izraz polne moči. Stasa je bil še postavnega; lasje so bili sicer srebrničasti, a so polno blesteli in gosta brada je dobro pristajala resni častitljivosti, ki jo je izražal njegov obraz. Odkar sta se bila srečala z Dahnowom, se je bilo za leta in leta naselilo vanj globoko brezčutje, katerega so pripisovali njegovemu zgodaj uničenemu zdravju. Kot obzirni soprog, dobrotni oče in ljubeznivi gospodar je vodil svojo družino, toda vplival je nanjo bolj s svojim zgledom kot pa dejansko. Samo v njegovih tihih študijah je še živela njegova nekdanja gibčnost. Šele, ko mu je zrasla kopa otrok in je zavelo iz njih sveže mladostno življenje, je izginila z njega ona globoka resnost, ki je tolikrat ljudem belila glave, češ, kaj mu neki manjka, ko je vendar videti, da sedi v naročju sreče. A danes mu je, ko je bil prebral komaj polovico pisma, nenavadno zaživel obraz; rdečica, ki je nekdaj tako rada zalila mladeniško čelo, mu je nenadoma zalila stari obraz. Z zanj nenavadno naglico je že čez nekaj trenutkov vrgel sinovo pismo vstran in segel po drugem. Strgal je ovoj — iz njega je zletelo nekoliko časopisnih izrezkov, za katere pa se ni zmenil; a v roki mu je obležalo malo, obledelo pisemce. Nepremično je strmel stari gospod nekaj časa v to pismo. Moralo je napraviti nekoč dolgo pot — zakaj bilo je vse pokrito s poštnimi žigi. Naslov je bil že obledel, toda kazal je urne poteze razburjene ženske pisave in pod njo nekaj besed, ki jih je le predobro poznal — napisal jih je bil on sam nekoč v Carigradu, ko je imel že to pismo v roki. Od tedaj so minila leta, leta, ki obsegajo človeško življenje, od tedaj, ko je bil v jezi in bridkosti svojega srca poslal to pismo nazaj, pismo, ki je skrivalo v sebi uganko, katere nepoznan je je bilo uničilo njegovo srečo. S trepetajočo roko je zdaj odprl pismo. Orosile so se mu oči s sivimi trepalnicami, ko je bral besede, katere je bilo tedaj izlilo neko srce v svoji najgloblji razdvojenosti — besede, ki so pripovedovale o žrtvi, 8* trebušnem tifusu, gripi, influenci. To obolenje nastopa potom krvnega prenosa mikrobov, t. j. mikrobi, ki se nahajajo v obolelem organu (v grlu itd.) se potom krvi prenesejo na slepo črevo, ki se lahko vname. Kakšni so znaki obolenja slepega črevesa ali kratko slepiča? Prvi in najvažnejši je silna bolečina, ki so občuti na desni strani na sredini trebuha tam, kjer ob desnem boku položena roka položi svoj srednji prst. Istočasno je na tem mestu mišičevje jako občutljivo it! napeto, tako da bolnik komaj prenaša pritisk najlažje odeje in ga ovira pri dihanju in premikanju. Temperatura se dviga od 39 do 40°. Da bo slika jasnejša, bom opisal nekoliko najpogostejših slučajev vnetja slepega črevesa: 1. Vne.je slepiča brez gnojenja. Oseba, ki je bila do sedaj popolnoma zdrava, naenkrat občuti silno bolečino na desni ; strani trebuha, kakor je bilo popisano; j istočasno občuti potrebo, da bi bljtivala ali : pa je že bljuvala, a trebuh je nekako malo napet. Siino je zasušen, temperatura telesa je cd 38—38.5" C, žila od fc.1—90 v minuti. Rekli bi vsi, ki ga vidijo, da je to neko navadno obolenje želodca ali majhna gripa. Toda že v tem času zdravnik pri pregledu občuti pod prsti v trebuhu neke trdoto, pri pritisku jako občutljivo. Po 3 do 5 dneh, včasih po 24—48 ur?h zgoraj navedeni znaki izginejo, bolnik začuti zopet, da gredo od njega vetrovi, nakar gre redno na blato, a v teku 10—15 dtii !a trdota v desnem delu trebuha popolnemu I izgine. Bolnik je srečno prestal vnetje slepiča, ne da bi potreboval operacije. 2. Vnetje slepiča z delnim gnojenjem. Bolnik je imel v teku 2—3 dni zgoraj navedene znake obolenja slepiča, toda bolečine in temperatura se ne zmanjšajo, nasprotno: obrača se na slabše, v krvi nastopi velika množina belih krvnih telesc. Trdota, katero občuti zdravnik pri pregledu v trebuhu, se poveča, temperatura se vrti okreg 38.5—39" C, žila pa med 100 do 115 v minuti, bolnik bljuje, se trese, zasušen je popolnoma, niti vetrovi niti blato se ne gane z mesta, včasih prodre gnoj v trebuh in nastopi smrt. 3. Vnel,je slepiča z vnetjem trebušne inrenc. Pri nadaljevanju zgoraj navedenega oboli nja lahko nastane, ako se ne prepreči z operacijo, tudi vnetje trebušne mrene okofi slepiča in to pri osebah, ki so pred 6 mi seri ali letom, dvema letoma imele nekaj napadov obolenja, pa se je to obolenje samo pomirilo z mirom, ob-kladki itc3. brez operacije. Ti slučaji so nevarni. Skoraj vedno pride bolnik prepozno h kirurgu, da bi ga operiral in tedaj so .s-nrlni slučaji najpogostejši, zakaj to viit 'ii- trebušne mrene je smrtonosno. Bo- ! ločine na desni strani trebuha postunt-jo skoraj neznosne, v istem času pa občuti bolnik tudi bolečine v celem trebuhu, ki je jako napet in silno trd. Bolnik bljuje brez prestanka, v početku to, kar je popil, vodo, limonado, medicino, nato neko črn-kasto in zelenkasto tekočino in nazadnie izbljuje tekočino pomešano z blntom, je smrtno bled, mrzel pot mu stoji na čelu, udarec žile je majhen in silno hiter. Silna driska nastopi, temperatura je v tem času skoro normalna 36.0° ali še manj: 35" C, dc3im se udarec žile komaj da otipati. Bolnik je skoraj izgubljen. " ......................"" ......... ii-II —..... m i —, Premogov ter. Dan za dnevom zgori milijone in milijone stolov premoga v tovarnah, javnih in zasebnih podjetjih v bivališčih in drugod. In kako malo se misli pri tem na to, koliko neprecenljivih snovi se uniči za vedno pri tem izgorevanju >čyieaa dijuaianta . J o tu in lani se slišijo glasovi, do bo prej'ali slej izginila svetovna zali,ga tega goriva. Tedaj in še mnogo prej pa se bodo oglasili naši zanamci, k.iko nespametno sino mi in naši • sodobniki ravnali s tem dragocenim mute-rijalom. Le |h -iejmo gumo ter, ki se dobiva iz prcHHtrn. Nad 60 najrazličnejših stvari vsebuje, med njimi tokih, ki s-i podlaga pre-i važnim ogromnim pridcbitv.un in industrijskim izdelkom kot so a n i 1 i n s k e barve ter r a z k u ž i 1 n a sredstvu. , O prvih bi se lahko napisale cele knjigo, toda anilinskc barve so predvsem važne za Nemčijo, ki jih največ izdeluje in kamero je bila darovala otroška ljubezen, besede, ki naj bi veljale kot v slovo in vendar zvenele kot nekak klic po pomoči... Starčeva glava se je povesila na prsi, kakor da mu ie zopet obšla srce nekdaira bol. Vstalo je vanj br'dko spoznanje, kako lahko bi mu bilo vse drugače pokreniti — zdai, ko se mu je razjasnilo vse, kar mu je bilo doslej nejasno. Tedaj mu je pač vstala v duši jedka misel na krivdo nje, katera je bila pripomogla do te zmote. Toda kako naj obtožuje druge, ko pa je sam toliko zagrešil s svojo malomarnostjo? Maščevalno se mu je vzbudila stara Hubezen v vsej svoji sili. Zopet jo je videl, ljubko deklico, kot jo je bil srečal v veseli pomladi svojega življenja. In v srce mu je zavela jedka bolest, kot jo le more občutiti moško srce: sam je bil uničil svojo srečo, ker je ni bil z odločno roko poizkusil rešiti Zlomil je bil pri tem svoje sile, izgubil ljubezen in mladostni sen se je bil razblinil v nič — in mož v sivih letih je moral videti, kako je bil zgrešil svoje življenje, kako zapuščeno je njagovo srce. Krčevito se je zgubal; v bridkem kesanju in vroči ljubezni ie se enkrat izgovoril ime, ki ga je že desetletia ni bil ,-N(?a> ,Nora!<<> kakor da bi hotel s tem zopet priklicati mladost, življenje in ljubezen zdelo se 1« ti T1/™ S? je PrestraSen o^l kvišku; k? Ve\ kakor da se naiiaja. podoba nje, k jo je bil poklical, v njegovi bližini. i ' Wt^ii)0trk.al0 le,nekai »a okno in skozenj ie zrla StnsS"dclVe ^ * - '<-vito, opnie- K dsli£ega 0*n9- >že tak0 trlS pa že ' Stari oče se je ob leni boječem »lasu zdramil iz ; svojih misli. Prestrašen je dvignil iralčka k sebi in ! ta se ga je trdno oklenil, najbrž pričakujoč, da ga bo ded sirogo okaral zaradi nenavadne poli. A v toplem otroškem objemu se je olaj«nio starčkovo srce. Saj je bil to otrok niegovega otroka, ki ga je pritiskal k sebi, glasnik sedanjosti, ki naj bi ga resil zakletstvn preteklosti. Otrok mojega otroka, je ponn\ Hal in tako star se je znzdel samemu sebi! ('emu naj se uživFa v svojo nekdanjo ljubezen, ko pa jo prerašča že drugi rod? Z dečkom v naročju jo opazoval skupino tam spoda'. Kaj njegova žena, ki ga. je zvesto in ljubeče sprem!'alp. skozi življenje in "otroci, katere mu je bila podarila in ki s častjo in ponosom nosijo njegovo ime iti dom, ki ga (ako prijazno obda'a in se mu lako veselo smehlja nt,sproti v svoji lepoti, kaj vse to ni nič? Čemu naj se torej pritožuje nad življenjem, ki mu je toliko dalo? A poleg vesele skupine je vendar videl bledo podobo uničene sreče; prežalrivala je bila za samostanskimi zidovi, kakor se je bal nekoč v mladosti _ takrat jo je hotel obvarovali pred tem. Mar je postalo njeno življenje tako bridko, mar ni našla nikakegn doma in nikake ljubezni, ki bi ji olepšala življenje? Kart se je obrnil od solnčne slike tam spodaj in zopet segel po pismu, katero mu je še enkrat pripovedovalo povest o njegovem mladostnem snu, o njegovi izgubljeni ljubezni; a dečka je obdržal v naročju ter ga tesno objemal, kakor da bi si hotel s tem preganjati temne misli. Sin mu ie pisal sledeče: j Poroča i i Ti moram o dogodku, dragi oče, ki si ga bos znal golovo bolje raziasniti nego jaz četudi me je silno zunir, al. Priloženo pismo, ki mi je bilo zaupano, ti bo pojasnilo vse in Ti povedalo, o kom govorim. V svojem pripovedovanju moram poseči precej so najpi j omoti!i; tuf.o »o mu odrezali (jlnvt, na »min, iln iiIsj ^»škodovali nobe.ie važ i ii ž', n vrtinih f.ivoev. U trujda »o Mrpali vso kri m s pnni.jfjo kdničifii snovi rrepr-MII, da so -ii - idila. Nato so i! 11 •>: 11 n ti-ce zvezali ■/. odprtimi Ssr.mil na p:«ii plavi hi p-jjai.ja-li vanj> kri Na ta način so ohranili gbvo itlro nad tri uro. * I>a (6 ne bo zeblo v noge. Tožba ljudi, da jih zebe v noge. je silno pp-ft> ifla. \'7r(i|fi za to »o seveda silno različni: slabokrvni .v in nezadostno delovanje srca i ustavljanjem krvi po Jiilali, živSne nepravilno«! i itd. Vendar dc slikiat tudi sicer zdravi Ijudije loži 0 o tej nadlogi. V nruogih takih plitčajlh je vzrok to, da so nogo pote. r.o-Raviee |>ii 2 urah. Iz karbolne kisline se pridobiva tudi razkuževalno sredstvo S a n i t o 1, ki pride v poštev predvsem za človeško uporabo kot polnovredno nadomestilo znauega ly-scla. Sredstvo se v vodi čisto in bistro raztopi in raztopina zelo hitro uničuje povzročitelje kužnih bolezni; v tem pogledu sa-nitol nadkriljuje mnogoštevilne tuje izdelke, ki preplavljajo z veliko reklamo domačo trgovino. — Isto velja tudi o A r b o -r i n u , katerega sedaj že zelo uporabljajo /a zatiranie zaiedalcev in škodliivcev našega sadnega drevja, o čemer pišejo naši strokovni listi med niimi n. pr. »Sadjar in vrtnar« ter »Kmetovalec« in to povsem pohvalno. Živinozdravnik Hugon Turk. Poravnajte naročnino! Radio. Vsiik delavnik: 12.30 fte prod lici runa glasba — 13.00 Časovna napoved, borza, rcproducirana glasba — 13.30 Iz današnj.ih dnevnikov — 17.30 Popoldanski koncert — 22.00 časovna napoved in polotila. — četrtek, 2. januarja: 18.30 Portreti iz svetovne literature, predavanje — 19.00 Srbo-liivuščiua — 19.3!) Tedenski pregled — 20.00 Prenos iz Bratislave — 22.15 Koncert Radio-orkestra — 23.00 Napoved programa za naslednji dan. — Petek, 3. januarja: 18.30 O prometu, predavanje — 19.00 Gospodinjska ura — 19.30 Italijanščina — 20.00 Klavirski koncert g. Marjana LipovSka — 2!.00 Koncert Kadio orkestra Sobota, 4. januarja: 18.30 Esperanto — 19.00 Nemščina — 19.30 Delavska ura — 20.30 Slovenski večer v orkestru in nesmi — 22.00 Nadaljevanje orkestra — 23.00 Napoved programa za naslednji dan. — Nedelja, 9. januarja: 9.30 Prenos cerkvene glasbe — (0.00 Versko predavanje — 10.20 O pomenu kmetskega stanu v Sloveniji, DružinsUai prafsfita fST^S-tP**!*. efS-^C Ati za leto 1930 se dobiva po- vsod i• eeii *jg5"r'/ HLVt- aEaaalffBM Din 5*- Naccacilt Ifndsni koledar 74 tak ne na noge. Če pa se veikrat preobujemo, je pa pomoč prav očividna. Ot sitil je tudi, da v takih nogavicah, ki že dalje i sa niso Me oprane, zebe preje kot v {istih. Zato, kdor hoče imeti tople noge, naj si nogavice preobleče večkrat na dan in naj skrbi, da bodo la-ko nogavice kot noge vtdno čiste. Fina lovska. Neki lovec, bi seveda sam sebi ni verjel, je pripovedoval sledeče: >Kakor veste, love v Indiji tigre podnevi z nešte/timi gonjači 'm živalmi; lovci sede na orjašMh slonih. Meni se je zdelo vse to preveč 7,-mudno in nepotrebno. IzmisMl sem si lastno zvijačo in hodil nad tigre ponori čisto sim samcat. Sklepal sem takole: Tigra se po noči svetijo oči Jnkor dve avtomobilski Bvetilki; ni treba drugega, kakor da d^bro pomerim med I i dve hv.i Sn tiger mora pasti, zadet mrnvnost v glavo. Po tem sem se ravnil in imel kar najboljšo lovsko srečo. Sedaj pa poslulhj-tel Ko sem čez nar let w>pet prišel v Indijo sem opazil, da so bili tlogri spoznill mojo zvijačo in si Izmislili neverjeten Kot veš, je naš tukajšnji samostan še mlada naselbina; a mnogo nam pomaga s svojim delom neki ženski samostan, ki se že več let nahaja tu. Pripovedovali so mi o prednici, ki je bila ustanovila ta samos'an, s kakimi težkočami se je morala boriti. Slovela je kot izredno zmožna ženska, ki jo je nen red vedno pošil al na najtež'a mesta in to zlasti radi njenih izrednih organ zatoričnih zmožnosti. Vrh tega, pravijo, je bila ta okolica njena domovina. Nekako deset let je delovala tu in skrbela za vzgojo otrok, širjenje krščanskega nauka, postrežbo bolnikov, skratka, delovala je neizrečeno veliko v vseh dolžnostih krščanskega usmiljenja. Ljudje poveličujejo nieno svetost in požrtvovalnost. Duhovni predstojniki ne morejo prehvaliti njenega spretnega vodstva. njene velike modrosti in njene neumorne delavnosti. Tako mi je bila prijetna naloga, ko sem bil nekega dne poslan k njej, da bi se razgovoril ž njo o nekih gospodarskih zadevah. Prosil sem za vstop; sestra vratarica, ki je bila Francozinja, je po svoje izgo-vor;la mo'e ime, kot je to mogoče le Francozinji. Komaj pa sem stopil pred prednico, ženo visoke postave in svoj čas gotovo zelo lenega obraza, mi niti ni dala časa, da bi izvršil svoi nalog. »Vi ste gotovo kak grof Degenthal,« me je živahno nagovorila v čisti nemščini, »sicer bi ne mogli biti tako podobni! Imate popolnoma očetovo oči in čelo; prav tak je bil on v vaših letih... iu celo glas je isti. Jaz sem ga dobro poznala, vašega očeta, zelo dobro« je pristavila v pojasnilo na moj začudeni pogled. »Saj gotovo še živi.« Lahko si misliš, s kakim veseljem sem ji pritrdil; kako je prijetno, če srečaš v tujini človeka, ki pozna tvoje drage v domovini. Moral sem ji pripovedovati o tebi, o materi, o bratih in sestrah. Videti je bilo, da pozna vse starejše člane družine, staro mater, kaplana, za vsakega je vprašala. Najpodrobneje sem ii moral pripovedovati o tebi in o tvojem življenju, dragi oče, o tvojem življenju, ki tako osreča vse, ki so v tvoji bližini, o delokrogu, ki Si si ga ustvaril s svojo neizmerno dobroto, o veselju, katerega črpaš iz svojega pobožnega življenja. »Da. imel je vedno vzvišeno, čisto mišljenje,« je ponavljala pri tem kakor sama pri sebi. Vprašal sem jo, če mi morda želi kaj naročiti zate, če Ti smem sporočiti njen pozdrav in pod kakim imenom. »Saj se me skoraj ne bo več spominjal,« je rekla, izgiba:oč se; »me samostanke tako obračunamo s svetom, da zamenjamo celo svoja imena. Morala bi predaleč poseči nazaj, da bi ga mogla zopet spomniti nase. A neizmerno me je veselilo, da sem vas videla; in upam tudi, da se vidimo še večkrat, saj smo tu v enakem delokrogu.« Po njeni besedi, njenem vedenju in vsem njenem obnašanju sem sklepal, da je pripadala nekdaj prvim družabnim krogom. Ti boš morda uganil, kdo je bila. Pozneje sem jo videl še večkrat in moje spoštovanje do nenavadne žene se je le še večalo, ko sem se po-bliže seznanjal ž njo. Vse to se je vršilo zadnjo zimo. Spomladi pa je izbruhnila ena onih najstrašnejših kužnih bolezni, ki cesto obiščejo te kraje in to so časi, ko moramo napeti vse svoje sile. Neverjetno je, koliko osebne požrtvovalnosti je izkazala tedaj častita žena, kako modro in previdno je organizirala postrežbo. Ubožci in bolniki so jo častili kakor svetnico in vsak se je počutil že varnega, da je le stopila v njegovo stanovanje. Mesto se je čutilo dolžno, da se ji zahvali; zakaj le njeni hitri uvidevnosti in neumorni delavnosti se je imelo zahvaliti za marsikake varnostne odredbe, na katere tu tako radi pozabijo. Kmalu so jo klicali tudi v druge kraje, kjer je istotako razsajala ta bolezen in kjer bo potrebovali redovnih predavanje - Koncert Radio kvarteta: Slovenska glasba, - 15.00 Življenje v Siamskem pra-gozdu, predavanje - 15.30 Ljudska igra - 16.00 neproducirana glasba - 17.00 Na harmoniko igra g. Stanko - 20.00 Preuo« iz Zagreba - 2-00 Časovna napovedi in poročila, Reproducirana glasba — 23.00 Napove dprograma za naslednji dan. - Ponedeljek, 6. januarja: 9.10 Prenos cerkvene glasite — 10.00 Versko predavanje — 10.20 Gospodarsko predavanje — 11.00 Dopoldanski koiiccrt — 15.00 Pevski kvartet dr. Kozina - 16.00 Vesela glasba - 17.00 Reproducirana glasba — 20.00 Rezervirano za ev. prenos — 22.00 Časovna napoved in poročila, napoved programa za naslednji dan. — Torek, 7. januarja: 18.30 Po sedanji Grčiji, predavanje — 19.00 Napake slovenskega pisanja — 19.30 Ruščina — 20.00 Drama — 21.00 Koncert Radio orkestra --23.00 Napoved programa za naslednji dan. — Sreda, 8. januarja: 18.30 Otroški kotiček — 19.00 Podobe iz slovenske literature, predavanje — 19.30 Francoščina — 20.00 Jazz-band — 21.00 Večer v silhuetiiih obrisih (Radio orkester) — Gasilski koledarček za leto 1930. je izšel v priročni žepni obliki. Poleg seznama vseh gasilnih društev in gasilskih žup v Sloveniji prinaša koledarček tudi pet slik gasilskih prvo-boriteljev in osnutek Barletovega nagrobnika, dalje po tudi par zanimivih člankov in nekij vzorcev uradnih vlog. — Cena koledarčku je 12.50 Din. Naroča se pri Hermanu Zupan. Krekova ulica 4 v Mostah pri Ljubljani. J. Turen: FranČkovS židani oblaki. Vsako jutro, ko se je Franček prebudil, je bila še tema v ozki, zatohli izbi. šele ko se je napol dvignil na postelji, je zagleda! v kotu ob luknjasti pečici slabotno svetlobo, ki je pri-najala od leščerbe, kraj katere je sedela njegova mati, vsa zavita v ponošeno suknjo, fla se je videl iz nje samo obraz. Mati je krpala Frančku edine hlače, ki jih je bil včeraj raztrgal, ko je pomagal sosedu pri spravljanju drv. P OMOLJUB Mraz. je dihal po izbi, da je Franček vzdihnil pri misli, da mora zdajle vstati. A domislil je tudi, da najbrž mater še bolj zebe nego njega. Zakaj v pečici ui bilo ognja, ker je bil Franček včeraj prislužil samo dve polem, ki pa sta jih z materjo porabila že sinoči, da sta si skuhala borno večerjo. >Mati, le pustite hlače/, se oglasi Franček. »Rad bi vstal in šel malo pogledat okrog po potih. Ljudje zvažajo zdaj iz gozda drva, pa je zadosti odpadkov po tleh. Veste, mati, da si skuhava zajterk. Nekaj gorkega morate zavžiti, preden greste prat. Glejte, zunaj se že svita.« »No, če hočeš, pa naj bo,« se bridko nasmehne mati. Franček se urno obleče, pograbi zakrpan nahrbtnik in zdirja brez besede iz izbe. Zunaj je bril mrzel sever, ju-tranjica je še gorela tam na zapadu v bledi svetlobi, a vendar je bilo nebo na vzhodu že vse rdeče in petelini so se zamolklo oglašali po vasi. Francka je zazeblo, da' je potisnil roke v žep in glavo med ramena. Stopal je po cesti in pobiral treščice in borne odpadke drv, ki so ležali po poti, in jih je tlačil v nahrbtnik. Ko jih ni mogel nikamor več spravljati, se je okrenil in zdrvel domov. Mati je zakurila in skuhala zajterk, ki je bil samo malo boljši od kropa, pokrižala je Frančka in odšla od doma po svojem siromašnem poslu. Tako se je zgodilo vsako jutro, odkar se Franček prav zaveda. A dasi je bilo vse to prav žalostno, ni bil Franček zaraditega prav nič žalosten. Zaradi sebe se Franček nI menil za to; bilo mu je samo za mater, ki je morala trpeti, dasi mu ni tega prav nič kazala, temveč je skrbno skrivala žalost pred njim. No, Franček je imel bistre oči in je videl materino žalost ln mu je bilo hudo zaradi matere. A se je vendar nasmehnil, ko se je domislil vsega tega. — »Saj sem jaz še na svetu,« je rekel. »Materi pomorem, da Ji bo Stev. 1. dobro. Le Skoda, da sem še tako majhen li ne morem zrasti čez noč. ..< Ko je inati odšla od doma, je pospravi) po izbi, kolikor je vedel in znal. Potem je stopil ven na cesto in odšel iz vasi. Visoko gori na obronku se je ustavil in se ozrl po nebu. Še je pihal sever, da mu je šlo do kosti, a nebo je bilo polno oblakov, ki so se na vzhodu svetili v temno škrlatni boji. »Oha, saj so to moji oblački,« se je na< smehiiil. »O, le poglejte jih, kako so rdeči ln veseli. Pa naj bom jaz žalosten, če so moji oblački veseli? Joj, pa ne bom, čeprav me prav čudno skeli za nohti. Oblački — to so moji židani oblački...« Franček je vedel dobro, zakaj govori tako. Pred dobrim tednom se mu je menda sa, njalo, a Franček je vedel, da to niso bile sanje, ampak mu je gozdni striček Frliček pripovedoval ln prerokoval o židanih oblakih, ki prinesejo srečo vsakomur, ki jih hodi vsako jutro gledat in jih pozdravi in se jim nasmeje iz veselega srca. »Zidani oblački so božji oblački,« je rekel gozdni striček Frliček. >Sam blagoslov rosijo na zemljo. Franček, le glej jih in ne bo zeblo niti tebe niti tvoje matere.« Franček hodi gledat židane oblake. Na strmini stoji in pozdravlja oblačke in se jim smehlja v srčnem veselju. Oblački pa ginejo, se kopičijo drug za drugim in se vale preko doline. Škrlatna boja se izpreminja na njih, bledi in izgine in snežinke prično krožiti kraj dečka. Frančka stresa mraz, da mu Sklepe-čejo zobje in mu otrpnejo prsti na rokah in nogah. A vendar se še smehlja in govori v živem veselju: »Oj, židani oblački, rad vas imam. Dajte, pridite k meni in ml podarite ono, o čemur mi je prerokoval striček Frliček. Veste, da uboge matere ne bo zeblo In se mi nasmeje samo enkrat tako veselo, kot se jaz vam smejem. Oblački, židani oblački...« drugi so zopet želeli njenega izkušenega sveta za ureditev postrežbe, če ji je bilo le mogoče, je ugodila prošnjam iri hitela tudi k najoddaljenejšim samostanom svojega reda, da iim je prinesla poguma in tolažbe. Radi slabih tukajšnjih potov je večinoma potovala na konju; jaz sam sem jo pri tem večkrat srečal in se čudi), njenemu pogumu in njeni spretnosti, ki sta v njenih letih vzbujali še večjo pozornost. Na mojo na to merečo pripombo mi je smehljaje odgovorila, da ie vajena tega že od mladosti; »in slednjič mi ie vendarle prišlo v prid za dobro stvar,« je pristavila. Oni čas so me bili poslali na neko misijonsko potovanje, na katerem sem se mudil nekaj mesecev. Ko sem se vrnil, ie bolezen že precej ponehala; na svojo žalost pa sem zvedel, da so bili preveliki napori uničili predničino zdravje in da je že nekaj časa bolna. Takoj nato so mi sporočili, da želi z menoj govoriti in takoj sem se napotil k njej. Sprejela me je po svoji ljubeznivi navadi; vendar sem se nemalo ustrašil, ko sem videl, koliko se je bila izpremenila v tem kratkem času. Našel sem jo na samostanskem vrtu, slonečo na blazinah m poleg nje je bila sestra, ki ji je stregla ^Poglejte, kako se mi godi, kako morajo zdaj meni streci,« je relcla. »A kot duhovnega pomočnika vasniaern pozvala k sebi; za to se mi še ne zdite dovolj častitljivi,« je rekla v šali, katera ji je vedno tako rada prišla na jezik. >Toda rada bi vas prosila za 'Ti261"?!.?. T®1" bom morda zdela nekoliko nedosledna. Ali bi hoteli prevzeti neko naročilo za vašega gospoda očeta? Pred mnogimi leti sva se IS1«;V 3e bil privede Zm] čuden slučaj m on m vaša stara mati sta bila izkazala starsem ^ meni veliko dobroto. Pozneje nas je ločilo neko nesporazumljenje, gotovo ne po naši lastni krivdi... a nikoli ni bilo priložnosti, da bi se to razjasnilo. Rada bi uredila še to zadevo, preden se ločim od sveta. Nepričakovano srečanje z vami mi je bilo kakor mig božji. V svoji dobroti Gospod vse prav obrne! Pošljite gospodu očotu to pismo,« je rekla in mi izročila ta priloženi zavojček; on bo že vedel, kdo ga mu pošilja in ko bo zvedel vse, bo morda drugače sodil kot takrat.« Silno žalostno je zvenel njen glas, ko je to rekla m videti je bilo, da jo je obšel močen spomin; kajti obmolknila je, kakor zamaknjena v misli in dolgo, dolgo molčala, kot da je bila popolnoma pozabila name. Hipoma pa je zopet odprla oči z onim nepopisno prijaznim izrazom, ki je le njej lasten. »Vidite,« je nadaljevala, >kako je stara samostanka še vedno navezana na pozemske stvari in še celo v svojih poslednjih dneh misli nanje. Vam se v vaši mladosti gotovo zdi to čudno; stanost se nam zdi v mladosti neka tako tuja, daljna dežela, da se nam zdi, da so ljudje tam povsem drugačni. A človek ostane človek do zadnjega diha v svojem čuvstvovanju in mišljenju. To občutimo sele potem, ko smo stari, ko se nam zdijo minula leta kakor kratek sen in so nam še tako živo pred očmi vsa mladostna doživetja, četudi je medtem pretekla cela doba človeškega življenja.« h^i °VOrilia je, kv0t zamaknjena; a iz vseh njenih vatam J Vel nekl car m zato ti ših tako natančno na- vajdul. sl vaSi materi,« je nadaljevala >bi rada po- doKSr5 P°Zdr-8V Pr'iateliice « zavoda. Vem že e P?s'a'a vaša mati. Izkazala mi La U J 3,VS ^ejanie Pri'aleU8ke zvestobe, kate-Porda al pLm n/kdar Pobila, katerega ji je gotovo s t° 8re«>.« Obmolknila je. >A tudi jaz sem postala srečna, srečna iz vsega srca. tudi to ^ trik: ponoči sta hodila vedno po dva tigra vštric; oba sta mižala z očeeom na notranji strani, tako da se je zdelo po dveh žarečih očeh, da je samo ■o tiger. Ko sem streljal med obe očesi, nisem seveda ničesar zadel. Taki so tigrltc Največja šola na svet«. Znano Carl Schuraovo višjo šolo v Chlcagm v Ameriki bodo taiko pre-gradili, da bo zavzemala za 10.000 učencev prostora; sedanje število znaša 7700. To bo največja viS-ja šola nele v Ameriki, ampak na celem svetu. Mestu* učenost. Deklici iz odlične gosposke šole (ob izlelu na deželo) kaže na vprsv dobro ozeleneh '• rompir: »Glej, stric, kako lepo salato imajo tukaj « Stric: »To vendar ni salata, ampak krompir.« Dckli.-a: »Ja, ja; sem ho.ela reči krompirjeva sa!a bodoče postrežem na Vaš - popoho za^ouoihlco, ler oam ieiim Sr eni o veselo novo leto! K^epeto^i STOEUfER šivalni stro'1 ca Šivilje, kroače In čev'e ii ogla biti deležra večjega s"aja kot ga je bila tu k.:': preprosta samestanka. Da bi ti, ki si ji moral biti r?k'laj bl'zu, imel vsai nekoliko poiir.a njenega delovala in tasti, katero je uživala, ti prilagam tu časopisja poroč se po 22, novem-151,8 bru t. 1. v Dolu Vaienscz? čevljarski obrt se sprej- me v dobro delavnico, Prednost ima,'o oni ki so se že učili. Uprava »Domoljuba« pod šifro »Čevljar« št. 14652. pri Ljubljani umrlem Jožetu Vodniku njegov ' brat Franc Vodnik, i mlinar. Kdor ve za na- j slov Franc Vodnika, i kateri se baje nahaja na Štajerskem, se vljudno prosi, da prijavi istega na upravo »Domoljuba« proti povrnitvi ilroškov- Dober zaslužeft vsako nedeljo. Za vsak večji kraj, vsako župnijo iščemo zastopnike, ki bi za dober zaslužek prevzeli malo delo, Po-šliite svoje naslove pod šifro »Dobro delo in dober zaslužek« na upravo »Slovenca« v Mariboru, Puhalo nerfe k^čta^deU • vzamem takoj. Naslov v upravi pod it. 14577. HpbIičI, žl-Jilie, ^ -:-1 vl)el V modi je nastopila velika sprer-emba, da Vam v pomladi ne bo mogoče izdelovati obleke po modi, ako se ne boste naučili modernih krojev. Tečaj najnovejšega krojenja in modeliranja se prične takoj po Novem letu. — Revnejšim ceneje. Ugodni plačilni pogoji. Krojno učiliiče, Ljubljana, Stari tti 19. Mizama roiiBM hrano in stanovanje v hiši sprejme, Vidmar Zg. Šiška. razpošiljam po pov. zetju najmanj 5 kg. Potem čisto belo gos'e kg po Din 130'— in čist beli puh kg Din 300'—. L, Brozovič, kemična čistiona perja, Zagreb, Ilica 8?. hEHoushi »ajenec se sprejme star od 15 do 17 let poštenih staršev pod jako ugodnimi pogoji. Pekarija Lovro Suinik. obrt"'spre)-nem najraje z dežele, proti polni oskrbi Čevljarstvo Horvat, Ljubljana, Dunajska cesta 9. dvorišče. Sfteifeni,dobro ohr,a- * njen, z opeko krit, se proda iz proste roke. Naslov pove uprava »Domoljuba« pod it. 14734. Aldo»'a moka d»" 4'— Polenta, zdrob...... « 3'— Koruzna Člr-kv. moka . . « 2'75 Pšenična jednotna moka . « 3'20 Razpošiljam viako množino od 25 kg naprej. Pavel Kedel, umetni mlin Javornik, Gorenjsko. za Izdelavo ajdovih In koruznih S rcCno 1950 ivan iax L|ubi|ona Srečno in veselo novo leto 1930 ieli vsem 'tvojim odjemalcem in prijateljem MEDIČ - ZANKL tovarne olja, jitneia, lakov in barv drulba z o. z., lastntle Vranjo Uedi6 Maribor, Novi Srd Ljubljana-Medvode. PREKLIC. Preklicujem vse žaljive besede, katere sem govoril zoper Marijo Camernik iz Zaplane, Janez Trček. ZHlfOZIL fifl JE ker ie ni znal t pravem času varovati. Zato srdij let ... A ko se lel-te o pravem žasu varovati prchltjcnja, gripe, boleč n v Tra u, k šij», hr pa> ost In s.tizenja — ifdaj morate vedno grg'»tl s Fellerjevim prije no d;iei m E Bnfluidom I „E sa-tiuid" z zakorem zavarovani ."k li 33 let aluti to dobro narodno sredsiv® m liosmet kom za izpiranji* oči m nies. *o'ranj« pr krč• odčoih bolečin« < In napvtn.ti — takoj nekoliko ksplj c na sladkorja) To pomaga! V lekarnah in vseli rolobnlh trgovinih: poizkinro stekleni« o« 6 Din, dvojne suuieaiee D Diu, »l ooij-lne f.leklo" " C°no pošti najmaij 1 vavo.l z 9 po zkns"lmi, ali S dvojnimi, nli 2 speciJatuirmif steklenicam« stane ti Din. Pet lakih zavojev e s poštnino in zavojem samo 210*— nin. Naročila na nas.ov: EUUBN V. FFLLBB, lekarnar, Slabita Doaja, Blsatrg št. 1« Ako |,a potrebujete dobro odvajal i o srs lstvi «ropi želodec, tedaj zahtevajte Fellarjave krogljioe, 0 Skatljlc 12 Diu. ČADEŽ $ BRCAR trgovina tehnbnih predmetov za mline LJUBLJANA, Kolodvorska ulica 3.r, Vsem eroji n couicnim odjelo ro o le o ter 3' url on «•*» a i>a aliuo • ■ k- Jen t Janfta Ceroi»Za»\ krojaški "mojster in trgovec JAVORJE P. PutJANB ............................. veselo m MagosIatiietnoleM a 1930 želi svojim prijateljem, znancem in vsem cen), odjemalcent Ivan Smerke-trgovec s ozice S J o»S'a Jezico wwwmmiiiiiiiiiiiiiiiinmumnimm Srftno nov« Ifto želiva vsem svojim ceni. gostom. Obenem se priporočava za nadaljni obisk. Točijo s prvovrstna štajerska vina in pristni dolenjski cviček (Jegličev Krško-Videm) Vsako uro topla in mrzla jedila, cene solidne, postrežba točna. Odprto že ob 4. zj. Hivan>n M <«« -ina >Lcon< Kolodvorska ulica Fani in Leon Pogačnik. Svojim cenjenim gostom prav srečno novo leto Restavracija 6 »Pri šestici« Rezi Zaiaznik Vsem svojim cenj. odjemalcem, želi veselo in srečno novo leto ter se ie nadalje toplo priporoča firma /. Štras, železnim in špeceriia ŠKOFJA LOKA 30 Srečno in veselo 1930 dragim prijate.jem in spoštovanim odjemalcem želi IVAN 1 AKTIV parna pekarna STOŽICE - JEŽICA Zobni atelje BEVC JOŠKO Llabl.cuo« • Gospuavetslu cest« 4/1. — poleg figove« m ■•sproti Knesa sprejema od '/.9 - '/a'3 in od 14 - >/a 18 Na tel o ta« tivea doiočeam ur ali dc-MK Oopoida« V vsako hišo Domoliuba! T O O M O L J U B Ure, zlatnino in srebrnino kutme naiooiise in naicenei$e - pri stari »rimom ivrdkl II. SUTTNfH ■• LJIIBIJANA I Prešernova unča Siev. 4 Največjo in nnlidnojSa razpošiljalnica - Ka^po^Uja v vse kraje tu- in inozemstva Lastna protokolirana tovarna ur v Švici ztinm 'KO - OM KO - AXO ZAHTEVANE nor^\m lCN|HI China 6rebrno ed.lno orodje št li!. Koviun-la an.«-Ko»»opt s sekundnim kaza c, ra d»brn kolesK raili-um svetlika ofo so -tov n karatut amo D 94'— Št. 122-1. Ista brez sekund, k- zau sDl 8 50 let o pismeno tovar-niš ,o baran;ijo Ht. 1--» iluuilKa 16 cui vls., ■ obro knli"8.e,3H"tno J'm i-tn.......Din 41- St 1' S. Enaka 19 ctu Uoka .........Din M-M St. 106. E a«a 7, n It. S »v. n kaz ile • • • Din T V St. MB. K vi .. tep 'n ura z . ub. m Kol s in 3 li-t n Jain tvo .... lila M'— £t. 121 Enaka z radij, te v llrain ri karale) D n58' A v' iivaineje in ..ajutod e e se nalaga citnar rt ljudski posojilnici v Novem mestu reeisliovani zid tt?i /. ritotnei. zivrao /a hianilae vt<' e a i či ■> polfg Is ona ros'opia \si 6 ani / »s m svo m prem turni VI gat> ji ne jre aieo a p soj nici n un e o> e'nost. - Peso la in u e>oiiod 11 vsen takih boiezn> V tej brošuri so opisani v/.roki, postanek in zdravljenje živčnih bolezni po dolgo'etnih izkuSn ah To vese.o sporočilo zdravja pošljem vsakomur ■ popo.noma zuston . , Tisoči zahvalnic potrju ejo edini obsto eči uspeh neu-motnega ve-tueg» raziskovalnega dela za dobroiiit trpe- i čega človeštva. Kdir pripada velikemu številu živčno bol-1 nih in kdor bo eha na teh mnogoštevilnih pojavih, naj 1 si takoj nabavi mojo kujiž co utehel PrepriCa te se, temi da vam nič neresničnega ne obljubljam, k > iti v prihodniih : dveh lednih pošljem vsakomur, ki m' pi«e. pooolnoma SSBDBf >'lj brezplačno in traoko ono poučno razpravo. Zadošča dopisnT.a na: Ernst Pasternock. Berlin S. 0., MiGhaelMplatz 13, FRANC CROBflTH i. hikiiž L( ubrana, fleslnl im 15 Na malo DOnlKI ««»»• lisfanovlieno 1839 icltson 2282 lOOO dinarjev Vam plačam, če z »RIA-BALZAMOM« ne odpravite kurjih očes, bradavic, t. de kože itd. v treh dneh. Lonček stane 10 Din predplačilo (v pismu), 18 Din povzetje. - Razpošilja: R. C01IČ, Ljubljana VII, Kamniška 10 a. -- Zastopniki, lekarne in drogerije dobe velik popust. i Poroine prstana I v veliki izberi - priporoča JOSIP JANKO, urar v Kamniku na štitni, nasproti farne cerkve. VELETRGOVINA MANUFAKTURE USTANOVLJENA LETA 1885 SMIM NOV® LITO 1930 Izdafateli; Dr. Franc Kulovee. 1' Urednik: Frano Zabret. la Jugoslovansko tiskarno: Karel Cet