Informativno glasilo Občine Grad številka 2 Grad 2 UVOD Cenjene občanke in občani! Pred nami je druga številka občinskega glasila Občine Grad. Začetno tremo smo že preboleli in s to drugo številko smo že skoraj pravi časopis. Vmes smo se poslovili od starega, magičnega leta 2000 in zakorakali v prvo leto novega tisočletja. Praznovali smo manj množično kot leto poprej, čeprav bi si glede na dosežke v letu 2000 praznovanje zaslužili. V občini Grad smo s preteklim letom bogatejši za 8 km asfaltiranih vaških cest, 4,8 km moderne ceste skozi Vidotme in za prizidek pri OŠ Grad, kjer je po dolgih letih praznih obljub začel svoje male varovance sprejemati vrtec. Pri sanaciji gradu se je končala druga faza obnove, vredna 200 milijonov tolarjev in grad je dobil podobo, kakršna je bila nazadnje pred tristo leti. Grad so pred 1. novembrom »okupirale« čarovnice in nam s svojo čarovnijo, predvsem pa z zelo domiselno predstavo prinesle veliko medijsko popularnosti in ponesle simpatije daleč po vsej Sloveniji. Veliko medijske popularnosti - so predvsem Vidoncem - prinesli tudi begunci, ampak to je že druga zgodba, zgodba o ljudeh in njihovi temnejši plati. Tu tudi čarovnice niso mogle veliko pomagati. Pred nami je pomlad in s tem tudi sezona odpiranja novih investicij - novih gradbišč: cesta v Radovcih, kanalizacija v Motovilcih, vaške ceste v Kruplivniku, Dolnjih Slavečih in še kje, mrliške vežice in pokopališča, kulturna dvorana in grad pri Gradu, pa še veliko manjših stvari, s katerimi bomo poskušali napraviti življenje in okolje lepše, človeku prijaznejše. A še prej je pred nami velika noč, ta največji krščanski praznik, zato vam vsem skupaj želim predvsem VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE. Župan Daniel KALAMAR SPOŠTOVANI BRALCI! Preživeli smo evforijo novoletnih praznikov, s svojimi nastopi in dejanji s pomočjo medijev prebudili slovensko javnost in dosegli, da ni Slovenca, ki ne bi vedel za občino Grad in majhno vasico Vidonci. Nekateri potrebujejo za to leta in leta, nam je uspelo čez noč — že nekaj stenic je bilo dovolj! In kar naenkrat se je pojavilo toliko »strokovnjakov«, ki so nam s svojimi »dobronamernmi« nasveti, hoteli »samo pomagati«. Dnevno časopisje je bilo polno karikatur na to temo in nobeden komentator ni mogel mimo nas. Žal večinoma v negativnem smislu. Veliko črnila je bilo prelitega na temo ksenofobije in naenkrat smo izgubili prizvok »gostoljubnih in prijaznih Prekmurcev«. Kakor koli že, tudi to je minilo! Potem pa so se kar naenkrat pojavljali razno razni prazniki, ko naj bi si medsebojno izkazovali ljubezen in spoštovanje. Najprej Valentinovo - pred leti za nas povsem neznan praznik, ki je s svojimi kričečimi srčki - tam, kjer je to ustrezalo ali pa ne - pomagal polniti blagajne predvsem spretnim trgovcem. In cel svet je postal ena sama ljubezen! Pust je s svojimi norčijami poskrbel, da je lahko vsak za en dan postal tisto, kar si je želel. Letos smo doživeli invazijo telebajskov, ki so obnoreli najmlajše. Izvirne maske pa so bile na vseh pustnih prireditvah prej izjema kot pravilo. Z dnevom žena in materinskim dnevom smo postale ženske vsaj en dan v središču pozornosti. Kako da smo nepogrešljive, požrtvovalne, ljubeče in nasploh idealne. Čeprav vsi poznamo resnico - ki je ne- kje vmes. Kajti popolne ženske živijo samo v filmih, vse ostalo pa je realnost, v kateri je potrebno poleg vsakodnevnih stresnih situacij poskrbeti tudi za družino. Kjer ti kdaj pa kdaj zmanjka energije! Saj smo vendar tudi me samo ljudje! Enakopravne! Toda to je že druga zadeva, primerna za kakšno drugo debato! Pred nami so velikonočni prazniki, ko si bomo z »remenkami« podarili tudi iskrene želje po notranjem miru in zadovoljstvu. Ko se bomo za trenutek zaustavili in razmislili tudi o smislu svojega življenja. Ko bomo ugotovili, da so življenje samo tisti trenutki, ki smo si jih zapomnili. Naj bodo ti prijetni trenutki zapolnjeni tudi z branjem našega glasila! Glavna in odgovorna urednica Marjanca FERKO OMAHEN 3 VELIKA NOČ Grad Veliko noč obhajamo v tistem letnem času, ko se narava prebuja iz zimskega mrtvila in se odpira pomladi. Sončni žarki vse bolj grejejo, vse ozeleni in drevje zacveti, skratka novo življenje se zmagovito vrača. V teh dneh marsikaj postorimo: očistimo okrog hiše, obelimo prostore, poribamo po tleh, pobrišemo prah, menjamo celo posteljnino. Za sam praznik gospodinje spečejo potico, skuhajo meso, naredijo pirhe, nesejo celo k blagoslovu. Vse to nas na zunaj pripravlja na praznovanje velike noči. Vendar za doživeto praznovanje velike noči samo to ni zadosti. Praznovanju velike noči daje vsebino Jezus Kristus. »Jezus naš je vstal od smrti«, tako ali podobno veren človek izraža to globoko vsebino. Brez Jezusa ni velike noči, je samo običaj in tudi dobrote na praznični mizi izgubijo svoj pomen. Jezus je vstal in ravno njegovo vstajenje iz groba je najgloblja vsebina velike noči. Ob tem dogodku so bili apostoli in Jezusovi znanci najprej presenečeni, ko so izvedeli, da Jezus spet živi, čeprav je to že prej napovedal. Med njimi je bilo veliko plašljivcev in Tomaž gotovo ni bil edini dvomljivec. Bil je predhodnik vseh tistih, ki morajo vse videti, slišati, prijeti, izmeriti, stehtati, preden kaj verujejo. Jezus se mu je dal prepoznati. Neverni Tomaž ni mogel drugega, kakor reči: »Moj Gospod in moj Bog«. S tem je izrazil svojo vero, zaupanje in tudi kesanje. Velika noč je praznik življenja. Jezus je premagal smrt. Te Jezusove zmage se veselimo in jo vsako leto praznujemo. S svojo zmago nas Jezus osvobaja greha in nam pomaga, da zmagujemo nad grešnimi navadami. To je njegovo odrešenje in novo življenje, ki ga ponuja vsem. Kdor sprejme to ponudbo, zanj celo smrt zgubi svojo ostrino in postane most, ki vodi iz tega življenja v večno prebivanje. Bog vsakemu človeku posebej vdih- Na Jezusov račun govorijo in pišejo najbolj nasprotujoče si reči. Marsikateremu, ki hodi redno v cerkev k maši, je prešlo praznovanje v navado, ker pri vsaki maši »oznanjamo njegovo smrt in vstajenje«. Mnogi nekristjani občudujejo našo vero, za njene pripadnike pa pravijo, da so najslabši verniki. Nad tem se moramo zamisliti. Ce se obnašamo tako, da smo v njihovih očeh slabi verniki, če kljub dokazom nočemo verjeti v božjo Previdnost, potem gotovo nismo doumeli osrednjega pomena velike noči. Naše upanje je prazno, če praznujemo samo praznik zaradi praznika, brez vsebine, brez vstajenja. Če hočemo v sebi poživiti upanje vere in se odpreti neizrekljivemu veselju, moramo odvaliti prilagodljivost, navajenost in brezbrižnost. Zato nam apostol Peter predlaga: »Njega (Jezusa Kristusa) ljubite, čeprav ga niste videli. Verujte vanj, čeprav ga zdaj ne vidite, veselite se v neizrekljivem in poveličanem veselju, ko dosegate namen svoje vere, namreč odrešitev duš« (1 Pt 1, 8-9). Naše upanje se hrani iz spominjanja tega, kar je Bog storil v preteklosti in se v Cerkvi po delitvi zakramentov nadaljuje. Zato naj v srcu slehernega odmeva vsebina velike noči: Kristus je vstal, zares je vstal. Aleluja. Štefan KUHAR, župnik ne dušo, ki po smrti telesa ne preide v kako drugo bitje, kot se slišijo mnenja, ampak se umiri v Bogu. To je večno življenje, ki ga sprejmemo s krstom, da postanemo deležni popolnega združenja z Bogom v nebesih. Upanje vernega človeka je, da ima življenje smisel in tudi cilj na podlagi dogodka, o katerem govori apostol Peter: »Slavljen Bog in Oče našega Gospoda Jezusa Kristusa! V svojem velikem usmiljenju nas je po vstajenju Jezusa Kristusa od mrtvih prerodil za živo upanje« (1 Pt 1,3). »VSTAL JE ZA NAŠE UPANJE« Grad 4 VELIKA NOC VELIKA NOČ - PRAZNIK VSTAJENJA IN NOVEGA ŽIVLJENJA Velika noč je v zgodovini krščanstva postala eden od osrednjih praznikov. V evangeličanski cerkvi jo praznujemo dva dni: na velikonočno nedeljo in na velikonočni ponedeljek (ostala dva praznika, katera praznujemo dva dni, sta božič in binkošti). Nobeden od krščanskih praznikov v Novi zavezi ni omenjen in ni zapovedan, pa vendar imajo vsi trije omenjeni (torej tudi velika noč) svoje temelje v Novi zavezi. Za prve kristjane je bilo značilno, da so imeli za »osrednji dogodek ali dejanje« v Jezusovem življenju »vstajenje križanega Jezusa«. Zato so judovsko soboto (sabat) nadomestili s.»prvim dnevom tedna« (z nedeljo) kot z dnevom Jezusovega vstajenja. Tako je ta »prvi dan tedna« postal praznovanje Jezusovega vstajenja. V začetku 2. stoletja pa so vendarle začeli praznovati veliko noč kot poseben praznik. Časovno (datumsko) so ga praznovali v istem času, kakor so ljudje praznovali svojo veliko noč, imenovano »pasha« (od hebrejske besede »pašah«, kar pomeni prehod, preselitev). Judje so ta svoj praznik praznovali v začetku pomladi, v mesecu nisan (naša marec/april), in sicer v spomin rešitve iz egiptovske sužnosti. Za kristjane je Jezusovo vstajenje prav tako pomenilo »rešitev«, in sicer rešitev od večne smrti. V teku zgodovine so cerkve določile okvirni čas praznovanja velike noči, in sicer na podlagi lunine mene in astronomskega časa. Velika noč je vedno na nedeljo po polni luni in po astronomskem začetku pomladi. Npr., če je polna luna 21. marca, je že naslednji dan (če je ta dan nedelja) lahko velika noč. Reformacija in iz nje izhajajoče Cerkve niso spreminjale ne datuma in ne temeljne vsebine praznovanja velike noči. VELIKONOČNI EVANGELIJ Osrednje biblično sporočilo (evangelij) na vsako veliko noč so besede, zapisane v vseh štirih evangelijih in v 1. pismu Koričanom, in se glasijo: »Ne bojte se! Jezusa iščete, Nazarečana, križanega? Vstal je! Ni ga tukaj!« (Marko 16 in paralele). Vero v Jezusovo vstajenje pa v prvi vrsti niso »zbudile« te besede, tudi ne odprt in prazen grob, temveč poznejše »doživetje« Jezusovih učencev, ki ga avtorji v Evangelijih in v Apostolskih delih opisujejo s 40-dnevnim Jezusovim prikazovanjem. Danes nekako rečemo, da veselo sporočilo o Jezusovem vstajenju pomeni, »da je Bog Jezusu podelil nov način bivanja, da Jezus živi kakor Bog. To božje dejanje pa ostaja božje skrivnostno delo, v katero človek lahko samo veruje. Iz te vere potem izhaja upanje, da človeka po njegovi smrti ne čaka le grob, ampak novo, večno življenje.« V pismu Rimljanom o tem beremo: »...da nas od božje ljubezni ne ločuje ne življenje ne smrt...« ZUNANJA ZNAMENJA VELIKE NOČI Vsebinsko je velika noč praznik kristjanov, praznik vstajenja in novega življenja, ne le vstajenja nekoč po naši smrti, temveč vstajenje naše vere, vstajenje novega življenja v veri. Praznovanje velike noči pa spremljajo razne navade in običaji. K takim navadam spadajo tudi pri nas evangeličanih, ki smo mnogo tradicionalnega in nebibličnega odpravili: • velikonočni ogenj ali kres, ki ga prižigamo na velikonočno soboto (kres-sporočilo iz kraja v kraj); • velikonočne pisanice - remenke - pirhi - (simbol življenja). Ostale navade, predvsem tiste, ki so povezane z velikonočnimi jedili, z oblačenjem, s čiščenjem stanovanja itd., so povsem obrobnega pomena. Evangeličani na sporočilo velike noči gledamo v povezavi s celotnim Jezusovim delovanjem in z njegovo smrtjo. Zato praznujemo tudi veliki petek kot praznik Jezusove smrti. Sporočilo velike noči (velikonočnega evangelija) nam »dodatno« pomeni, da je Jezusova pot od Betlehema do Golgote bila od Boga potrjena, da ima prihodnost. Ta prihodnost je namenjena vsem ljudem. Sprejemamo jo in za njo vemo le tisti, ki verujemo. Opomba: Med prekmurskimi evangeličani se za veliko noč večinoma uporablja beseda VUZEM ali VUZEM. Ludvik JOŠAR, duhovnik 5___ IZ DELA OBČINSKEGA SVETA Grad POVZETEK SEJ OBČINSKEGA SVETA OBČINE GRA 17. SEJA OBČINSKEGA SVETA Na 17. seji je Občinski svet sprejel naslednje odločitve: • sklep o oddaji neprofitnega stanovanja v stanovanjskem bloku 172/d v najem, ki se je na podlagi izvedenega razpisa tudi oddalo; • sklep o prodaji občinskega stanovanja na naslovu Grad 190/g, in sicer dosedanjima najemnikoma Ernestu in Liljani Hajdinjak; • sklep o izplačilu enkratnih zimskih pomoči socialno ogroženim občanom v občini v višini 5.000,00 SIT. 18. SEJA OBČINSKEGA SVETA Občinski svet je sprejel Odlok o javnem redu in miru v občini Grad. Naveden odlok predpisuje ukrepe za vzdrževanje javnega reda in miru, občanov in premoženja, zdravja in čistoče, zunanjega videza naselij in zelenih površin, ravnanja z opuščenimi vozili, čas trajanja javnih prireditev, varovanja pred hrupom v naravnem in bivalnem okolju ter način plakatiranja v občini Grad. Določbe odloka veljajo za vse fizične in pravne osebe v občini Grad. Občinski svet Občine Grad je obravnaval in sprejel prvo obravnavo Odloka o zaključnem računu proračuna občine Grad za leto 2000. Prav tako so svetniki obravnavali osnutek proračuna Občine Grad za leto 2001. Osnutek proračuna je bil pripravljen na podlagi 5,7 % povečanja prihodkov. Pri prihodkih je med drugim vključen kot nov vir prihodka prihodek iz naslova nadomestil za uporabo stavbnih zemljišč, katerega akt je že v pripravi. Prav tako je na prihodkovni strani planiran prihodek iz naslova CRPOV, ki je predviden za skupen projekt občin »VTC Goričko«, katerega nosilec je Občina Grad, in samostojnega projekta, t. j. »Rokodelnica«, ki se je v letu 2000 že izvajala. Na odhodkovno stran proračuna pa so bili s strani svetnikov podani posamezni amandmaji, kateri naj bi se vključili v proračun za tekoče leto. Ena izmed dopolnitev proračuna je bila vključitev nove investicije v proračun, t. j. kanalizacija v Motovilcih. Večji proračunski postavki, ki prav tako predstavljata večjo obremenitev proračuna sta še modernizacija LC Radovci in modernizacija javnih poti v občini, ki predstavljata kar 52 % investicijskih odhodkov. V okviru razprave na temo »nadaljnja namembnost ZBC Vidonci« je Občinski svet razpravljal o namembnosti navedenega objekta v prihodnosti. S strani svetnikov so bili podani različni predlogi, vendar je bilo največje zanimanje predvsem za preureditev objekta v humane namene, kot je Dom za starejše oziroma v Dom za letovanje mladine, ki bi bil namenjen za nočitve mladine v okviru šolskih in obšolskih dejavnosti. Glede na to, da je preureditev objekta povezana s precejšnjimi stroški, je Svet zavzel stališče, da bi se na to temo organizirala okrogla miza, kjer bi se poiskala najboljša rešitev. Občinski svet je med drugim obravnaval posamezne vloge za subvencioniranje obrestne mere pri najemu kredita. Glede na to, da se pojavlja vedno več vlog, je Občinski svet sprejel sklep, na podlagi katerega bo občina v okviru spodbujanja malega gospodarstva sofinancirala obrestno mero najetih kreditov v višini 5 %, vendar za najete kredite skupno največ do višine 30,000.000,00 SIT letno. Posamezni prosilec pa je upravičen do subvencije obrestne mere za najet kredit največ do 5,000.000,00 SIT. Hkrati so bile odobrene 3 vloge za subvencioniranje obrestne mere najetih kreditov v skupni višini 12,800.000,00 SIT. Med drugim so bile na seji sprejete še naslednje odločitve: • potrdil se je Predlog spodbud za pospeševanje kmetijstva in proizvodnje hrane v letu 2001 ter zapisnik Odbora za kmetijstvo pri Občinskem svetu Občine Grad; • glede na to, da so bili v Svetu zavoda OŠ Grad kot predstavniki s strani ustanovitelja zavoda še člani, imenovani s strani Občinskega sveta bivše občine Kuzma, so se s strani Občinskega sveta Občine Grad v Svet zavoda OŠ Grad, imenovali novi predstavniki v naslednji sestavi: • ga. Elizabeta Klement, stanujoča Grad 172/b, • ga. Marjanca Ferko Omahen, stanujoča Motovilci 23 in • g. Jože Sever, stanujoč Radovci 8; • na osnovi prošnje predstavnika Ministrstva za notranje zadeve, g. Milana Horvata, ki se je seji pridružil z namenom, da bi s strani Občinskega sveta pridobil dovoljenje za začasno namestitev prebežni-kov v ZBC Vidonci, ki jih je bilo potrebno zaradi deratizacije Azilnega doma v Ljubljani, začasno izseliti, je Občinski svet sprejel odločitev o dovolitvi začasne namestitve prebežnikov, vendar najdlje do 03. februarja 2001. 19. SEJA OBČINSKEGA SVETA Občinski svet je obravnaval osnutek Odloka o nadomestilu za uporabo stavbnih zemljišč, ki naj bi s potekom krajevnega samoprispevka z 28. 02. 2001, predstavljal nov vir financiranja. Občinski svet Občine Grad je na seji sprejel naslednje odločitve: • na dnevnem redu je bila druga obravnava Odloka o zaključnem računu proračuna za leto 2000 kjer je svoje poročilo podal tudi Nadzorni odbor Občine Grad, ki je v poročilu navedel, da glede izvrševanja proračuna občine Grad za leto 2000 ni bilo ugotovljenih nepravilnosti. Tako je Občinski svet sprejel drugo obravnavo Odloka o zaključnem računu proračuna Občine Grad za leto 2000; Grad • nadalje so svetniki obravnavali in tudi sprejeli prvo obravnavo Odloka o proračunu za leto 2001; • Svet je obravnaval in sprejel Odlok o občinskem prazniku Občine Grad, ki je določen na datum 08. avgust. Na ta dan je bila namreč uradno ustanovljena občina Grad; • med drugim je bil sprejet sklep o nadomestilu uredniškega odbora glasila za opravljeno delo ter udeležbo na sejah; • sprejet je bil sklep o izdaji soglasja k spremembi razmerja v koncesiji za dejavnosti zobozdravstveno varstvo odrasli in dejavnosti zobozdravstveno varstvo otrok in mladine, in sicer za razmerje: - zobozdravstveno varstvo odrasli 55 % - zobozdravstveno varstvo otrok in mladine 45 %. Vodja Občinske uprave: Lidija KRPIC, oec. Na podlagi sklepa Občinskega sveta Občine Grad objavljamo SKLEP o razpisu tekmovanja za najlepše urejeno okolico domačij in gostinskih lokalov v občini Grad 1. Občina Grad organizira tekmovanje v izboru: A) najlepše urejene okolice domačij, IZ DELA OBČINSKEGA SVETA ______________6 B) najlepših cvetličnih gred in balkonov, C) najlepše urejenega gostinskega lokala. 2. Udeleženci tekmovanja so vse domačije in lokali v občini, ki izrecno ne izrazijo želje, da v tekmovanju ne bodo sodelovali. 3. Vsebina tekmovanja v urejenosti okolice je urejenost zelenic, cvetličnih gred, vrtov ob domačiji in lokalu ter urejenost balkonskih rož. 4. Urejenost okolice ocenjuje komisija, ki jo imenuje Občinski svet Občine Grad. 5. Tekmovanje poteka na območju celotne občine Grad. 6. Za prva tri mesta v posameznih kategorijah se podelijo priznanja na javni prireditvi ob praznovanju občinskega praznika pri Gradu. Št.: 186/2001 Grad, 16. marec 2001 Župan Občine Grad: Daniel KALAMAR, univ. dipl. oec. Varčevanje kot odlična naložba Depozit za 5 Naraščajoča obrestna mera je naše darilo zvestim varčevalcem. Če imate sredstva, ki jih dlje časa ne nameravate uporabiti, bo Depozit za 5 kot naročen. Še posebej, če denarja ne želite vezati nepreklicno za daljši čas. Odslej je namreč mogoče vezati depozit za pet let, ki pa ga lahko prekinete že po prvem letu varčevanja, če boste denar potrebovali in dvig napovedali 91 dni vnaprej... pomurska banka Pomurska banka d.d., Murska Sobota, bančna skupina Nove Ljubljanske banke Moja domača banka Z_____ ŠOLA, VRTEC PROJEKT - PUST Vsak učitelj skupaj z učenci načrtuje svoje delo. Tako sem storila tudi jaz v tretjem razredu. Rada iščem nove načine dela, da bi jih z učenci uresničila. Tako smo izbrali PUST in se pridno lotili dela. Skozi temeljit razgovor so učenci spoznali smisel pusta in se seznanili z ljudskimi običaji v domači pokrajini. Povprašali so dedke in babice, kako so oni doživljali pust, kaj so jedli na ta dan in kako so se našemili. Zbrali smo tudi nekaj pregovorov in vraž, ki so povezani z dnevom norčij. Izdelali smo pustne maske in jih razstavili v učilnici. Starši so pripomogli k temu, da so bili učenci našemljeni v izvirne maske. Sledilo je pustno rajanje v telovadnici, kjer so se nam pridružili tudi učenci ostalih razredov na nižji stopnji. Nato pa smo se podali na sprehod v maskah po vasi. Učenci so preživeli prijeten dan. Justina VERTIČ Tajnik > 'WNICA ktm kRJUUCA MAMA Mama — beseda, ki sem jo najprej izgovorila. Težko je najti prave besede, ki bi opisale, kaj mi pomeni beseda mama. Je oseba, ki mi v življenju pomeni največ in je hkrati moja najboljša prijateljica. Njej lahko zaupam svoje težave in vedno mi bo pomagala po svojih močeh. Mislim, da se vse mame žrtvujejo za svoje otroke in družino. Zato se prav gotovo premalokrat spomnimo na vse, kar naredijo za nas. Ne samo ob rojstnem dnevu ali 8. marcu - vsak dan bi bila beseda hvala premalo za ves trud naših mater. Klementina KUZMIČ, 6. razred MAMA Mati, ti si moja prijateljica, učiteljica in vzgojiteljica. Ti mi pomeniš vse. Pokazala si mi, kako lepo je biti ljubljen in kako lepo je ljubiti. Naučila si me, kako preboleti vse tiste drobne rane, ki nam jih zadaja življenje, kako ostati pozitiven človek tudi v Grad MALA najhujših časih; naučila si me živeti. Ti si mi pokazala smisel življenja, ti si mi zmeraj stala ob strani. Ob meni si bila, ko sem kot dojenček jokala in ko sem prestopila šolski prag. Tvoje dobro srce in tvoja roka, ki me je božala po laseh, sta odstranili vse ovire. A ob meni nisi bila le v težkih časih. Koliko solz smeha sva potočili! Srečna sem ob tebi. Hvala ti za vse, kar si postorila. Vem, veliko si pretrpela. Jaz pa ti včasih nisem znala povedati, kako hvaležna sem ti. Brez tebe sem kakor popotnik brez zemljevida. Vedno si mi svetovala, me usmerjala, zaradi tebe sem zdaj pripravljena na življenje, na boj. Ponosna sem, da sem tvoja hčerka, del tebe, del tvojega življenja. Mati, hvala ti za teh trinajst let, ki so zdrsela mimo naju, kot bi trenil. Upam, da ti bom ljubezen vedno znala in zmogla vračati. Sandra SINIC, 7. a ZLATA MAMA Ko zjutraj me prebudiš, mi lep dan zazeliš; zajtrk pripraviš mi, tako pozabim na vse skrbi. V šoli se učim, da dobro oceno dobim in te spet razveselim. Ko pridem domov, hiša prazna je; komaj čakam tih korak, da vrneš se. Pri učenju pomagaš mi, nasvete daješ mi; jaz verjamem ti, moja zlata mama si. Mamica moja, hvala ti. Ti si cvet, ki ne oveni; brez tebe živeti mi ni, to draga hčerka pravi ti. Valerija ŠADL, 7. a Grad MOJI MAMI Moja prva beseda je bila »mama«. Takrat se še pravzaprav nisem zavedala, komu je beseda namenjena. Nad mojo posteljico so se sklanjali različni ljudje, mi mahali in se mi smejali. Kako naj bi vedela, kdo je moja mama, ko pa so me imeli radi vsi? Kmalu pa se spoznala, da se vendarle razlikuješ od ostalih. Ko sem bila lačna, si mi dala jesti. Ponoči, ko sem vrgla pokonci celo hišo, si me prišla ljubeče pestovat, namesto da bi me okregala, zakaj se cmerim. Z leti je postajala tvoja ljubezen do mene izrazitejša, bolj sem se je zavedala. Tu in tam so prišli tete in strici, ki so bili ob meni tudi, ko sem bila še majhna. Ti si bila ob meni zmeraj v veselih in žalostnih trenutkih. Spominjam se vseh tvojih vzpodbud. S tvojimi nasveti sem prestopila prag šole. Mislila sem, da se bom zadušila v tej gmoti učenosti. Večina ljudi je bila prijaznih, našel pa se je tudi posmehljiv pogled kakega osmošolca. Kaj kmalu je iz majhne, boječe deklice zrasla najstnica z novimi »muhami«. Mama, enkrat »hvala« bi bilo premalo, da bi se ti zahvalila za vse, kar si storila zame. Bila si moja zaščita in še zdaj se rada skrijem v tvoje naročje. Oprosti, mama! Dostikrat sem te užalila. Nehote. Prosim te za odpuščanje in razumevanje. Tudi mladi imamo svoje težave in včasih vsega zadosti. Naj ti ne pozabim povedati, da sem zelo ponosna nate, mama. Tvoje torte, ki mi jih spečeš za rojstni dan, se mi zdijo čarobne, tvoje pesmi in risbe najlepše. Želim ti, da bi bila vesela in živahna. Da bi še naprej misli svoje duše zlivala na papir in da bi počela vse, kar se ti zdi vredno početi. Želim ti veliko lepih trenutkov in dogodivščin. Zavedam se, da nisi popolna mama. Vendar, kje bi še našla tako? Ob materinskem dnevu ti poklanjam zvončke, ki cvetejo pred hišo. Poklanjam ti jutranje petje ptic ... in obljubo, da bom poskušala postati čim boljša in razumevajoča hčerka. Čestitam tudi drugim mamam in jim polagam na srce, naj se ne ozirajo toliko na otrokove ocene ali sposobnosti, ker ni nič lepšega, kot je ljubezen med otrokom in mamo. Klementina LESIC, 8. razred MOJA MAMA Moja mama je kot sonček, rada jo imam, sladka je kot rožica in lepa kot rdeča vrtnica. Moja mama je najboljša na svetu. Včasih ji zapojem pesmico in ji prinesem marjetico. Moja mama je sladka kot čokolada, ki se nikdar ne stopi, vedno sem jo imela rada in jo bom imela do konca svojih dni. ŠOLA, VRTEC MAMA Mama je kakor sončni žarek našega življenja, kakor rosa, ki pokrije travo, kakor ptica, ki skrbi za svoje mladiče; uči jih leteti; iskati hrano, plesti gnezda in še marsikaj. Mama, mama, mama, to so naše prve in zadnje besede. Ze ob rojstvu si nas prijela za drobno roko in nas pozdravila s solzo sreče. Postali smo del tvojega življenja in ti naša pot dobrote. Mati je pot, resnica in življenje. Kako naj ti poplačam dobroto? Kako naj se ti zahvalim? Kako kratko je življenje in tako raznoliko. Ce kdaj pot me bo ločila od tebe, draga mama, vedi, da si prva in zadnja oseba, ki jo bom imela rada. Alenka FUJS, 7. a MOJA MAMA Moja mama je lepa kot najlepši cvet. Drug drugemu si rada pomagava. Ima lepe oči. Moja mama je najlepša na svetu in imam jo zelo rad. Ona je moja zlata mamica. Eva GRAH, 2. razred Dominik ZRIM, 2. razred Grad ŠOLA, VRTEC HVALA Tl, MAMA Hvala ti za dneve, ko si me nosila pod srcem, za ljubezen in dobroto, hvala ti. Ti si kot angel, ki mi vedno stoji ob strani in me usmerja na pot resnice in ljubezni. Ti si mi najdražja na svetu, ti veš za vse moje želje in sanje, ti si tista, ki mi je podarila življenje. Za tvojo skrb in dobroto še tisočkrat, hvala ti! Sabrina ŠTRAUS, 5. razred MAMIN DAN Iskali darilo za mamin smo dan, in našli smo zvončka, ki bil je zaspan. Zbudili smo ga, a nazaj je zaspal, ker sonček ga ni obsijal. Našli smo zajčka, ki bil je kot sneg, vedno pripravljen na pobeg saj zajček je zajček, urne nožiče ima, zato hitro čez plan se poda. Potem smo se zbali; saj praznih rok za mamin dan bomo ostali. Pa smo jo objeli, poljub na lice ji dali, naj srečna bo z nami, smo ji dejali. Maja HAJDINJAK, 6. razred ZGODBA MOJE MATERE Bilo je lepo zasneženo zimsko jutro. Pisalo se je leto 1967. To leto je bilo zelo pomembno za moja stara starša, posebej za dedka. Tistega zimskega dne se mu je rodila povsem nepričakovano hčerka. Njegova hčerka je zdaj moja mama. Odraščala je v ljubezni svojih staršev, bratov in sester. Bila je majhno dekletce suhega telesa in dolgih rumenih kit na glavi. Razgibano je tekala okrog hiše z brati in sestrami, tako da se sploh ni zavedala časa, ki je minljiv. Vsak petek zvečer je komaj čakala, kdaj bo prišel oče iz tujine, da bo kaj prinesel. Ampak tudi tega petka je bilo konec. Mama je zaman čakala, kdaj bo prišel avto z očetom na dvorišče. Kot majhno dekletce je bila utrujena od celodnevne igre, zaspala je v upanju, da pride oče. Zaman je vstala že zgodaj zjutraj, kajti očeta ni videla nikoli več. Bila je stara 10 let, ko je cesta, ta dolga črna kača, zahtevala svoj davek. Tistega jutra, ko je moja mama tako nestrpno čakala svojega očeta, je ta črna kača usekala tam, kjer najbolj boli. Vzela je mlado življenje. Babica sploh ni vedela, kako otrokom povedati, kaj se je zgodilo tistega jutra. Sama je bila zelo prestrašena, saj je nosila pod srcem najmlajšega brata moje mame. Ni mogla skrivati bolečine, otrokom je razkrila resnico tistega jutra. Za mojo mamo se je svet sesul. Iz dneva v dan se je vse bolj zapirala vase in premišljevala. Ponoči je sanjala o očetu, ga videla prihajati domov. Z bolečino v srcu so se morali vsi domači sprijazniti z usodo in živeti naprej. A usoda, ki nikoli ne počiva, je zahtevala še mamo. Odraščala je v milosti ali nemilosti bratov in sester, kajti življenje je teklo naprej. Tema je trajala dolgo, toda končno je prišel dan; svetel in sončen dan, ko se je zaljubila in poročila. Nedolgo zatem sem na svet prikukala jaz. Mama je bila zelo srečna. Ni ostala pri enem otroku, dobila sem še dve sestri. Upam, da ji bo usoda odslej naklonjena. Sandra HAJDINJAK, 7. b MAMA Mama je radost, je žar v očeh, je vse kar imaš. Je prva ljubezen, prvi poljub in prvi objem. Kako mama trpi, ko vsak dan za nas gara, pa tega skoraj nihče cenit ne zna. Danes svoj praznik ima, danes ji bom pomagala, saj jo moja pomoč najbolj . . . razveseliti zna. AHJA K\S\LAK ncrurc. Sabina BERNJAK, 6. razred Grad ZBIRNI BEGUNSKI CENTER __1Q »Ka mo te samo slatino pilil« »Kan smo te zaj to prišli?« »Ka pa naj delan?« Biti ali ne biti »Kakšen sprejem!« »Što si tij?« »Posliijšaj tij malo!« »Vej se pa niti dihati ne da!« »Glad je velki majster!« „ Fotografije in besedilo: Marjan KOVAČ Grad 11__ ZBIRNI BEGUNSKI CENTER ZBIRNI BEGUNSKI CENTER VIDONCI Center je dobil ta naziv že leta 1992, ko je bila s pomočjo tujih vlaganj sezidana nova zgradba, namenjena nastanitvi prebežnikov iz nekdanje Jugoslavije. Ob njem so bili postavljeni še bivalni kontejnerji. Tudi zgradba nekdanje osnovne šole je bila ves ta čas v uporabi, čeprav jo je zadnje čase že precej načel zob časa in bi bila zelo nujna prenova. Zbirni begunski center je bil dokončno izpraznjen septembra 2000, ko so odšli zadnji prebežniki iz Bosne. Od takrat je sameval, le stroški vzdrževanja so se iz meseca v mesec samo nabirali. In potem je prišla seja občinskega sveta občine Grad, ki je bila sklicana prav v ZBC Vidonci, na kateri nas je obiskal predstavnik MNZ g. Horvat. Nič kaj vesele novice nam ni prinesel o problemu prebežnikov na Celovški v Ljubljani. Po dolgotrajnem in mučnem pregovarjanju je Občinski svet občine Grad dobesedno moral sprejeti pozitiven sklep o štirinajstdnevni nastanitvi prebežnikov in prosilcev za azil iz Celovške v Ljubljani v Vidonce. Tako nam je namreč narekovala država. Vse skupaj se je zgodilo tako rekoč čez noč, tako da ni bilo možnosti pravočasno obvestiti javnost. ZBC smo za nastanitev pripravili v rekordnih desetih urah naslednjega dne, in to za 400 ljudi. Zjutraj, dan za tem, je bil center nabito poln prebežnikov in azilantov. Ljudje iz vseh krajev sveta so se v teh enajstih dneh mudili za ograjo našega centra. Vse je bilo namreč strogo varovano, tako da ni bilo potrebe po kakšnem preplahu in paniki med ljudmi. Umor Iranca, ki se je zgodil znotraj centra, pa je bil samo njihova zadeva, saj je šlo za poskus prevlade med njihovimi skupinami. Zavedati se moramo, da so prav tako ljudje kot mi, ne pa »golazen«, kot so jih nekateri poimenovali. Med njimi je bilo tudi veliko otrok, ki še ne vedo, kam jih pelje pot in niso krivi, da so prebežniki. Na podoben način so pred davnimi časi bežali tudi naši ljudje prav po vsem svetu in med potjo so bili hvaležni za gostoljubje in streho nad glavo. Po vsem svetu se pojavlja velik problem navala beguncev, ki se za mnoge konča tudi tragično, tako da nikdar ne vidijo svoje obljubljene dežele. V času azilantov med nami je največji pritisk nekaterih posameznikov iz okoliških vasi doživel župan občine Grad Daniel Kalamar, in tudi nekateri člani občinskega sveta, čeprav smo bili v to enostavno prisiljeni. Vse skupaj se je za občino in tudi za Vidonce ter Kovačevce srečno končalo, finančna sredstva pa tako nikoli niso odveč. Še enkrat se zahvaljujem g. županu za zelo dobro sklenjeno pogodbo in njegov trud. Bojazen, da se država ne bi držala pogodbe z občino Grad, je bila odveč, kajti nazaj v Ljubljano so jih odpeljal tri dni pred iztekom pogodbe, tako rekoč čez noč. Tako je od tega časa naprej usoda ZBC Vidonci spet neznana, čeprav smo se že menili o večih variantah, kot so mladinski dom, dom za ostarele itd. Za vsako stvar bi bilo potrebno vložiti veliko denarja, ki pa ga vselej primanjkuje. Trenutno občina Grad ni pripravljena vlagati vanj kaj več, saj je pred nami še veliko neasfaltiranih cest, gradnje vodovodov, kanalizacije itd. Janez KEREC Grad MAŠKERADA NA DOLNJIH SLAVEČIH _li PREČUDNO JETO FAŠENSKO VESELJE ... Res je bilo to čudno veselje. Na pustno soboto so se vaščani Dolnjih Slaveč in ostali obiskovalci zbrali na veliki pustni prireditvi z namenom posloviti se od sovaščana Beleka. Znanilci njegove smrti so že tri tedne prej po vseh vaseh in dobre volje vseh vaščanov organizacija ne bi bila možna. Povorka pogrebnikov, v kateri so sodelovali vaščani vseh starosti, je krenila od Piitarove gostilne do križišča in naprej do Vanošove gostilne, kjer je dr. Zemljič rekel za- dnjo besedo, da je pokojnik umrl naravne smrti, sodnik pa določil, da ga na grmadi zažgemo. Cerkveni pevci so med sprevodom odpeli več žalostink, »ciganice« so ponujale rože, šopke in dobro domače pecivo. Prelepe maske so odganjale mraz - pomagal jim je tudi potujoči šank s kuhanim vinom. Od pokojnika se je pred gasilskim domom poslovilo njegovo najožje sorodstvo, vaški župan, lovci s častnimi izstrelki ter župnik s pevci. Žalostno vdovo z otroki smo potem pospremili na pogostitev (sedmino) v gasilski dom. Potiho pa naj vam šepnem, da se je že zelo hitro spogledovala s prisotnimi moškimi in prav kmalu z enim od njih ob zvokih glasbe odplesala neznano kam. Ostali pogrebniki pa smo se na maškeradi veselili še dolgo v noč, izbrali najlepše maske večera in 20 najlepših tudi bogato nagradili. Slavica POTOČNIK Le skupno sodelovanje in enotnost vseh nas je pripeljala do skupnega zadovoljstva. občine Grad in v vasi Sveti Jurij naznanili žalostno novico, da je umrl naš sovaščan Bela in da se bomo od njega poslovili na samo pustno soboto. Pripraviti je bilo potrebno številne maske, izdelati rože in šopke iz krep papirja, naučiti se zapeti številne pesmi, določiti vlogo vsakega posameznika, speči veliko peciva in še in še. Glavni organizator prireditve je bilo Gasilsko društvo Dolnji Slaveči, vendar brez sodelovanja, složnosti »Od pozne trgatve sta se med pogrebce pritihotapila še dva trsa jurke, ki sta s sabo pripeljala sodček lastnega vina. Zgleda, da sta obiskovalce tako opila, da so jima zvečer na žrebanju mask dodelili 1. nagrado« Iz ust pevcev so se ob goreči krsti slišale še zadnje besede: »Zbogom, zbogom ljubi Bela, zapuščaš nas vaščane vse, mi te bomo ohranili v spominu našem vekomaj« Goreča krsta Grad IZGRADNJA KRUPLIVNISKIH CEST 13____ INVESTICIJE Leto 2000 bo vaščanom Kruplivni-ka ostalo nedvomno v zelo dobrem spominu, saj je v tem letu naša vas pridobila še 1,5 km asfaltiranih vaških cest, od že asfaltirane ceste v dolžini 350 m. To je velika pridobitev za vaščane, saj se »ponašamo« z največ neizgrajenimi, slabo prevoznimi cestami v naši občini. Ze omenjena cesta v dolžini 350 m, tj. Logarov breg, je bila asfaltirana že v letu 1999. Investicija tega projekta je znašala cca. 3 milijone SIT, od tega je bilo zbranih vaških sredstev v znesku cca. 1,5 milijona SIT. Razliko je financirala občina Grad. V lanskem projektu so bile izgrajene tri ceste: - Frumenova cesta v dolžini 500 m, naložba v znesku cca. 3 milijone SIT, - cesta Pekel v dolžini 600 m, naložba v znesku cca. 4 milijone SIT, - Reckova cesta v dolžini 400 m, naložba v znesku cca. 2,5 milijone SIT. Cesta Pekel Vaški odbor je skupaj z vaščani sprejel sklep o zbiranju denarnih sredstev za asfaltiranje vaških cest. Februarja lanskega leta smo začeli z zbiranjem prispevkov, in v enajstih obrokih in enkratnem doplačilu zbrali cca. 3,8 milijone SIT, preostalo razliko pa je sofinancirala občina Grad. V letu 2001 so za asfaltiranje v programu naslednje ceste: — cesta od mlina do Grahovih, Kruplivnik 66, — Hubrov breg, — Dol do Kisilaka, Kruplivnik 56. V predlog je dana še cesta Jeruzalem. Za izgradnjo že zbiramo denarna sredstva. Posodobitev cest v vasi Kruplivnik je za ta kraj pridobitev širšega pomena. Nove poti namreč omogočajo tudi nove možnosti. Štefka BOHAR V V v ŠPORTNO DRUŠTVO VIDONCI NE POČIVA V vasi Vidonci so že v preteklosti odraščali odlični nogometni igralci. Ker ni bilo nobenega športnega objekta, so morali nastopati pri raznih klubih v drugih vaseh. Svoje znanje so si izpopolnjevali na različnih travnikih in raznih prodnatih igriščih na obrobju gozda. Prav tako tudi mladina ni imela skupnega prostora za druženje in igro. Z namenom, da bi povezali mladino iz celotne vasi in v naj lepši luči vas predstavljali navzven, smo pred šestimi leti ustanovili mladinsko društvo, ki se je po enem letu reimenovalo in registriralo kot portno društvo Vidonci. Naša glavna dejavnost je postala mali nogomet na travi. Društvo vključuje približno 50 članov, in sicer od najmlajših do najstarejših. Da bi si ustvarili pogoje za druženje, igro in zabavo, smo si pred petimi leti v Športnem društvu Vidonci zastavili strateški projekt. Ta zajema izgradnjo igrišča za mali nogomet na travi in izgradnjo namenskega objekta (slačilnice). V prvih dveh letih smo z veliko truda, volje in prizadevanj zgradili igrišče, na katerem prirejamo tekmovanja in prireditve že tri leta. Za leto 2000 pa smo načrtovali začetek gradnje objekta. Tako smo po dolgotrajnem pogajanju in čakanju v prvi polovici leta pridobili vsa potrebna dovoljenja za gradnjo. Vzporedno z gradbenimi dovoljenji pa smo pridobili tudi soglasje za elektriko. V mesecu juliju smo sklenili pogodbe z vsemi izvajalci del in nadzornim organom ter konec meseca z deli tudi pričeli. Prav tako smo pričeli z izgradnjo trase za elektriko in v začetku avgusta smo električni priključek dobili. Pri izvajanju del so v glavnem sodelovali člani društva in nekateri vaščani, kar nam je precej zmanjšalo stroške. Z deli smo nadaljevali v mesecu avgustu in septembru. Zgradbo smo uspeli spraviti pod streho in ob koncu leta smo montirali tudi žlebove. S projektom bomo nadaljevali v letu 2001. V mesecu januarju smo že vgradili vsa okna. Trenutno poteka zaščita strehe z ladijskim podom. V naslednjih mesecih bomo izvajali električne in vodovodne instalacije, zidarska in tesarska dela v notranjosti ter vgradili vrata. Ob slačilnici pa načrtujemo izgradnjo bazena za zbiranje vode, iz katere- ga bi namakali igrišče. Proti koncu leta načrtujemo delni tehnični pregled in prevzem objekta. Ker je finančni načrt za leto 2001 precej manjši od lanskega proračuna, ki je za leto 2000 znašal 2,4 milijona tolarjev, bo tu- di realizacija predvidenih del izredno težko izvedljiva. Ob tej priložnosti bi se želel zahvaliti vsem članom društva in ostalim vaščanom, ki so na kakršen koli način pomagali pri izvajanju tega zelo obsežnega projekta. Zahvaljujem se tudi vsem sponzorjem, ki so nam s svojimi prispevki, deli in materialom priskočili na pomoč, ter občini Grad, ki nam je z dotacijo omogočila dokončanje predvidenih del. Vse skupaj pa lepo naprošam, da nam po svojih najboljših močeh pomagate tudi v prihodnje. Robert KUZMIČ Grad še pomnite__m RADIOAMATERSKA OLIMPIJADA TUDI PRI GRADU NA GORIČKEM. Svetovno prvenstvo radioamaterskih ekip-WRTC je novejša disciplina v radioamaterskem športu. V kratkovalovnih tekmovanjih krojijo rezultate predvsem geografski položaj in delno pogoji razprosti-ranja valov v danem trenutku. Zaradi teh razlogov je bila leta 1990 prvič udejanjena ideja, da je bilo na manjšem geografskem področju okrog mesta Seattle v ZDA aktivirano 22 približno enako opremljenih postaj, s katerih so dvočlanske ekipe iz vsega sveta poskušale doseči najboljši rezultat. Rojeno je bilo svetovno radioamatersko prvenstvo, ki se je potem drugič odvijalo na področju San Francisca leta 1996. Tedaj je že bilo aktivnih 52 ekip. Tako prvič kot drugič smo Slovenci sodelovali na prireditvah, kar kaže na veljavo, ki jo imamo v tekmovalnem svetu. Leta 1996 je bilo v San Franciscu prisotnih 26 članov Slovenia contest cluba, ki so pripravili poseben promocijski slovenski večer. Vse to in vrhunski tekmovalni rezultati v svetovnih tekmovanjih pa so bili razlog, da je posebna komisija sklenila zaupati organizacijo svetovnega prvenstva leta 2000 slovenskim radioamaterjem. Tekmovanje se je odvijalo od 5. do 11. julija na Bledu, od 8.do 9. julija pa na območju celotne Slovenije. Slovenski radioamaterji smo pripravili 53 identičnih postaj v vseh slovenskih pokrajinah, od tega kar sedem tekmovalnih lokacij v Pomurju. Vsem ekipam smo postavili enake antene, na istih višinah (merjeno od tal), tudi oddajne moči so morale biti enake, to je 100 vatov ali solo postaja brez ojačevalni-ka.Vsaka ekipa je dobila z žrebom določen poseben tekmovalni znak, ki je bil podan tekmovalcem 5 minut pred tekmovanjem. S tem dejanjem je bilo tekmovalcem onemogočeno, da bi si dogovarjali zveze s prijatelji iz svojih držav. Za regularnost tekmovanja smo skrbeli gostitelji in z žrebom določen sodnik, ki ni smel biti iz iste države kot tekmovalna ekipa. Vodenje dnevnikov, ki so vsebovali vse potrebne podatke za izračun točk se je prepustilo posebnemu programu in računalniku na tekmovalni lokaciji. Tako se je 15 minut po izteku tekmovanja disketa z rezultatom vstavila v kuverto in bila odnešena na nadaljnjo obdelava na Bled. Kot skrbnik za ekipo Flrvaške, ki sta jo zastopala Emil Balen in Robert Orehoci, ter s sodnikom Geno Kolmakovim iz Omska iz zahodne Sibirije smo dan pred tekmovanjem prispeli iz Bleda v Grad k Semlerjevim. Tu se že nekaj časa aktivno ukvarjam z radioamaterskimi tekmovanji. Stolp stoji na Semlerjevi parceli, vse aparature pa so v prostoru nad garažo. Z delovnimi pogoji so bili gostje zelo zadovoljni, gostoljubnosti, dobre organizacije in hrane pa še sedaj ne morejo prehvaliti. Posebej moram poudariti, da se je za to potrebno zahvaliti Semlerjevim, ki so vse nudili brezplačno, tudi prenočišče za tekmovalce in sodnika. Pred tekmovanjem smo organizirali skupno večerjo z vsemi tek- movalci in sodniki, ki so tekmovali na območju Pomurja, v nekdanjem turističnem domu Pind-ža. Tam smo gostom podarili spominke, ki so jih prispevali sponzorji iz občin, katere so jih gostile. Pri Gradu se je za to potrebno zahvaliti Mariji Hiill, ki je nekaj lepih unikatnih spominkov prispevala iz turističnega društva. Povabljeni so bili tudi župani vseh občin in njihovi namestniki, ki so razdelili spominke. Tudi tu se gostje niso mogli načuditi slovenski (bolj prekmurski) gostoljubnosti, za kar se nam je v imenu vseh zahvalil radioamater iz New Yorka. Stroške te večerje so krili župani različnih občin, katerim je tudi treba reči HVALA. Radioamaterstvo je hobi, ki dosti stane, a finančno ni podprt s strani občin ali države kot nekatera športna društva. Finančna sredstva za organizacijo na Bledu je prispevalo več sponzorjev, med njimi največ Mobitel, ostale stroške pa smo večinoma krili iz svojih žepov. Posebna zahvala gre podjetju Kolmanič & Dokl iz M. Sobote, ki je kot sponzorski delež prispeval sedem vozil OPEL za prevoz gostov v času tekmovanja. Tekmovanje se je končalo 9. julija popoldne, obdelani dnevniki pa so pokazali, da je hrvaška ekipa dosegla 8. mesto med 53-timi prijavljenimi rezultati. To je glede na geografsko lego Grada in njegove nadmorske višine odličen rezultat. Več ameriških postaj je med tekmovanjem povedalo, da najbolje med vsemi udeleženci slišijo prav njih. Po temeljitem pregledu dnevnikov pa se je izkazalo, da sta naredila čez 900 zvez s postajami iz Severne Amerike, kar je največ med vsemi ekipami. V zvezah med drugimi kontinenti sta bila malenkost slabša, vendar še vedno odlična. Naslednja radioamaterska olimpijada bo leta 2002 na Finskem. Ne bi bilo slabo, če bi se tam našli v isti zasedbi in ob finskem pivu obujali spomine na leto 2000. FREDI S52ZW 15__ ŠE POMNITE BOŽIČNI KONCERT NONETA LYNDWA V daljavi klic kot glas ovčic; nemara pastirji gredo in v Betlehem ovčice neso; če ne, pa nedolžni otroci božično pesem pojo... Čeprav nas to zimo narava ni obdarila s težko pričakovano belo odejo, nas je kljub sivi dolgočasnosti podrejeni pokrajini pred božičem prevzelo neko skrivnostno razpoloženje, polno pričakovanj. Dišeče Ob živih jaslicah v Postojnski jami zeleno drevo, vonj po domačih keksih in čudovita mavrica lučk, ki nas pozdravlja z drevesa, so nas tudi tokrat poklicali v tisti zasanjan svet, ki nas zajame le enkrat letno - ob skrivnosti božiča. Da bi bila mera polna, so nas razvajali še ljudje s svojimi voščili, veseljem, obiski in osrečevanjem; tako ali drugače. Pa niso samo darila tista, ki nas osrečijo, ne, to je lahko še več: prijetno srečanje z znanci, kramljanje pozno v noč, poslušanje lepih pesmi. Vse to nas lahko razveseli in nas ponese v svet skrivnosti. Tudi nonet Lyndwa je skušal vsaj kanček te sreče in zanesenosti ponesti med ljudi s svojim tretjim božičnim koncertom, ki se je odvijal na sam božični dan. V dobro uro trajajočem repertoarju smo dekleta skušala ljudem s pesmijo približati skrivnost Kristusovega rojstva, dodala pa smo še pesmi, ki so primerne ob tem času; pesmi, ki so napolnjene z ljubeznijo in darovanjem, pa naj je to ljubezen do nam dragega človeka, do domovi- ne ali pa je le otožnost človeka, ki išče smisel življenja. Večer se je začel z entuziazno pesmijo božičnih fanfar, poleg desetih božičnih pesmi pa smo dekleta odpela še druge slovenske pesmi, dve črnski duhovni, angleške ljubezenske pesmi in popestrile večer s slovaško pesmijo Tancuj, tancuj. Pri posameznih izvedbah nas je na klaviaturah spremljala Klavdija Sukič. Prvič na božičnem koncertu, ki se je odvijal v kulturni dvorani pri Gradu, pa smo dekleta pela z mi- Grcid krofoni. Ob polni dvorani obiskovalcev smo članice noneta Lyndwa uživale in upamo, da so delček te radosti prejeli tudi naši zvesti poslušalci. Božič je namreč skrivnosten čas, ko vsi veliko pričakujemo. Nič ne sme iti narobe, vse naj bi bilo čarobno. In res — večerja, zabava, kramljanje s prijatelji, lepo darilo, obujanje spominov - vse bo čarobno, če bomo le znali k vsemu temu pridati še kanček ljubezni. In ta ljubezen, upam, da nas bo spremljala do konca tega leta, ko nas bo spet zajela tista neustavljiva radoživost ob prihajajočem božiču. Nonet Lyndwa je s skupino poslušalcev, ki so se dekletom pridružili 1. januarja 2001, nastopil tudi ob jaslicah v Postojnski jami. Tam smo dekleta zapela nekaj božičnih in črnskih duhovnih pesmi, ki so povezane s Kristusovim rojstvom. Dekleta smo zelo ponosna na to, saj je to bil za nas velik dogodek — sodelovati pri tako veliki prireditvi, katere se udeleži na tisoče ljudi. Vesele pa smo, da nas naši poslušalci tako radi poslušajo. Upamo, da jih bomo lahko s pesmijo še dolgo razveseljevale. Danijela KRPIC UTRINKI S SILVESTROVANJA V MOTOVILCIH Ob Silvestrovem smo tudi v majhni vasici, kot je Motovilci, priredili slavnostno praznovanje, kjer je prihod novega leta 2001 v vaško-gasilskem domu pričakalo kar 90 krajanov. Silvestrovanje je organiziralo društvo »Lukaj«. Zbrana družba je ob prijetni glasbi rajala vse do zgodnjih jutranjih ur. Veselo in prisrčno vzdušje, ki je vladalo med zbranimi ta večer, se je odražalo še nekaj dni po tem. Tatjana GRAH Silvestrovanje v Motovilcih Grad ŠE POMNITE __16 zbere lep krog poslušalcev, ki radi prisluhnemo lepemu petju cerkvenih in božičnih pesmi. Klementina Lesic je ob tej priložnosti prebrala dve pesmi: Božična in Kje je. Za konec smo skupno zapeli Sveto noč. Tovrstno druženje je prijetno, saj nam vedno praznično polepša božični večer. Štefka BOHAR LJUDSKO PETJE PRED BOŽIČNO JELKO Na božični večer, 25. decembra 2000, dan pred dnevom samostojnosti naše države Slovenije, smo se zbrali polni lepih občutkov pred postavljeno in z lučkami okrašeno božično jelko v Porgi z namenom, da bi prisluhnili petju božičnih pesmi Ljudskih pevcev KD France Prešeren Grad, in tako skupno proslavili dva praznika. Vsem navzočim je ob prazniku 10. obletnice obstoja naše nove države Slovenije v imenu KD izrekla iskrene čestitke in lepe želje ob božično-novoletnih praznikih predsednica, gospa Elizabeta Klement. Ljudski pevci so najprej zapeli državno himno Zdravljico. V prazničen večer je vse prisotne prijetno zvabila pesem ubranih grl, da smo vsi poslušalci pristopili bliže in prisluhnili lepemu petju. Prepevanje božičnih pesmi je zadovoljilo tudi zahtevnejše poslušalce. Pomembnost državnega praznika je poudaril tudi župan občine Grad, gospod Daniel Kalamar in vsem čestital ob prazniku z lepimi željami. Ljudski pevci so zapeli osem božičnih pesmi. Tovrstno petje na prostem ob novoletni jelki je bilo zdaj že sedmo po vrsti in je postalo že tradicionalno. Vsako leto se Pred božično jelko ZDRAVILSKI CENTER i Gledališka predstava ZDRAVILIŠKI »ZDRAVILIŠKI CENTER« Pustimo se presenetiti, radi rečejo optimisti, ki se ne boje novih izzivov. Nemalokrat smo zaradi pretiranega nezaupanja ali kritičnosti prikrajšani za marsikatero radost. Seveda, ko vidimo, da smo bili v zmoti, le-to stežka priznamo. Priznati moram, da me je samo vabilo na predstavo dokaj zmedlo. Prve misli, ki so se mi porajale ob tem naslovu, so bile: zopet so si nas privoščili! A glej, presenečenje. Zelo duhovita, rekel bi lahko tudi poučna zgodba. Skrbi in tegobe, ki pogosto pestijo marsikaterega; najsi bo to zdravje, ljubezen, poslovnost, pa tudi opravljanje. Vsekakor predstava, ki si zasluži večji obisk, kot pa ga je bila deležna. Želim in upam, da je to le začetek novega sodelovanja in izmenjav med sosednjima občinama. Marjan KOVAČ 17 ŠE POMNITE Grad AN ZENA IN MATERINSKI DAN Vidonci Kruplivnik Udeleženci praznovanja v Radovci Radovci Razstava izdelkov vaščanov v Motovilcih Motovilci Grad Razstava domačih dobrot pri Gradu. dovoljenimi sredstvi in pod kontrolo, — servis pri nabavi gnojil, zaščitnih sredstev in drugih potreb za sadjarje. Zadrugo je ustanovilo 38 članov, ki imajo skupno posajeno 130 ha intenzivnih nasadov v Pomurju. Ob ustanovitvi smo imeli hladilnico v najemu, potem pa smo jo odkupili od Panonke v stečaju. Ker so bili pridelki vsako leto večji za 15 %, smo se odločili, da bomo povečali kapacitete skladiščenja in tako smo v lanskem letu položili temeljni kamen za izgradnjo nove hladilnice s kapaciteto 3700 ton za predelavo. Ker se vsako leto obnavlja 7-10 ha, bodo kapacitete hitro napolnjene. V zadrugi sta redno zaposleni dve osebi, ki skrbita za prodajo, začasno pa 19 ljudi, ki pripravljajo jabolka za prodajo in pomagajo Grad Sadjarstvo na Goričkem je imelo v preteklosti zelo velik pomen. Ljudje so imeli posajene travniške nasade, ki so jim veliko pomenili, saj so nabirali jabolka za prodajo, ki so jim že takrat izvažali. Neprodana jabolka pa so predelali v jabolčnik, sok, kis, jabolčne krhlje, na katere so bili zelo ponosni. Ker pa je bila ta pridelava sorazmerno težka in so ljudje sledili tehnologiji pridelave, so začeli saditi intenzivne nasade pod vodstvom takratne Kmetijske zadruge Panonka. Po razpadu le-te smo na novo ustanovili zadrugo pod imenom Gorički sad d.o.o.. Cilji zadruge so bili: - združitev vseh sadjarjev, - izboljšava kvalitete ponudbe, - odkup jabolk s travniških nasadov, - pridelava na integrirani način, kar pomeni zaščita dreves z tfLJAMO VAM ____18 sadjarjem pri rezi. Po zgraditvi tega objekta pa bo dobilo 5 ljudi redno zaposlitev in cca. 15 ljudi delo za določen čas. Obenem pa se bo v ta novi objekt namestila sodobna oprema za sortiranje in pakiranje jabolk, kar bo pripomoglo k večji prodaji. S pomočjo države in z denarnimi sredstvi sadjarjev bo hladilnica zgrajena do pričetka nove sezone, sadjarji namreč dajemo 6 tolarjev od prodanega kilograma jabolk za izgradnjo. Na območju občine Grad je v vasi Kovačevci kmetija Gjergjek, ki je usmerjena v sadjarstvo in zelenja-darstvo. Obdelujemo 5,5 ha intenzivnih nasadov sadovnjakov. Pridelujemo pa še jagode, lešnike, paradižnik, papriko itd. Sadje, ki se težje proda, pa predelujemo v jabolčne krhlje, katere prav tako prodajamo prek zadruge Gorički sad. Štefan GJERGJEK PODJETJE GORIČKI SAD D.O.O. Nasad v Kovačevcih Grad PROSTOVOLJNO GASILSKO DRUŠTVO RADOVCI 19___ PREDSTAVLJAMO VAM Korenine Prostovoljnega gasilskega društva Radovci segajo že daleč nazaj, tja v leto 1937, ko je bilo društvo tudi ustanovljeno. Tega leta se je namreč vanj včlanilo 22 vaščanov. Ker so le-ti vložili veliko truda in svojega prostega časa, se je društvo počasi začelo razvijati. Prvi predsednik društva je bil Štefan DERVARIČ. Prav njemu in pa tudi vsem ostalim članom društva je potrebno pripisati veliko zaslugo, saj je bil razcvet društva plod njihovega dela. Začeto delo je žal skalila druga svetovna vojna. V času le-te društ- vo ni imelo pogojev za svoj nadaljnji razvoj. Društvo se je začelo tako oživljati šele po končani vojni pod vodstvom takratnega predsednika Viljema BERTALANIČA. Društvo se je takrat vseskozi ubadalo s problemom, kako priti do svojih lastnih prostorov. In vendarle jim je uspelo! Takratna oblast je društvu dodelila zemljišče, ki so ga zaradi neprimerne lege zamenjali za parcelo. In prav na tej parceli stoji današnji gasilski dom. Toda društvo je »raslo« naprej. Vztrajni vaščani so začeli graditi gasilski dom. Ročno so izdelali opeko, po vasi so zbrali les za ostrešje in leta 1955 je dobil gasilski dom delno svojo prvo podobo. Za delo so priskrbeli tudi prvo opremo - motorno brizgalno s cevmi. Leta 1961 so vaščani Radovec na pobudo gasilskega društva or- ganizirali 1. BOROVO GOSTOVANJE. Izkupiček te prireditve je bil v celoti namenjen izgradnji gasilskega doma ter nabavi uniform. Leta 1970 je postal novi predsednik društva Elek ŠERUGA. Po zaslugi njegove prizadevnosti in prizadevnosti celega takratnega gasilskega društva je bilo priskrbljene veliko sodobnejše opreme. Gasilci so tako pridobili sodobnejšo motorno brizgalno in leta 1982 tudi gasilski avto, ki služi svojemu namenu še sedaj. Pobudo za 2. BOROVO GOS-TUVANJE leta 1984 so prav tako dali gasilci. Tako se je z izkupičkom omenjene prireditve zgradila dvorana gasilskega doma. Gasilsko društvo je ostalo dejavno tudi naprej, vsako leto si je na- bavljalo sodobno opremo in inventar za potrebe društva. Leta 1997 se je zgradil tudi stolp na gasilskem domu, s čimer so spravili pod streho tudi sireno. Istega leta se je društvo na podlagi Zakona o društvih preimenovalo v PROSTOVOLJNO GASILSKO DRUŠTVO RADOVCI. Velike potrebe so narekovale tudi željo po nakupu cisterne in leta 1998 je bila le-ta tudi nabavljena. Cisterna služi predvsem prevozom vode za gospodinjstva (v letu 2000 je bilo opravljenih za vas Radovci kar 112 takih prevozov). Leta 2000 je bilo prav tako na pobudo prostovoljnega gasilskega društva organizirano 3. BOROVO GOSTUVANJE. Izkupiček te prireditve je namenjen za prekritje gasilskega doma in pa že vloženi investiciji - tlakovanec pred gasilskim domom. PLAN DELA V LETU 2001: - rekonstrukcija ostrešja na gasilskem domu, — izlet gasilcev in vaščanov po Sloveniji. In na koncu še o članstvu v sedanjem gasilskem društvu. Prostovoljno gasilsko društvo Radovci danes šteje 47 članov in 10 članic mladink, ki dosegajo na različnih gasilskih tekmovanjih lepe rezultate, kar pa je navsezadnje pogojeno tudi z znanjem, ki ga gasilci morajo pokazati ob morebitnih nujnih primerih pomoči. Suzana FARIČ Ekipa mladink »Razvitje slovenskega prapora leta 1999 - slavnostni govornik na sliki je sedanji predsednik prostovoljnega gasilskega društva Stanko Smodiš« Grad PREDSTAVLJAMO VAM ___20 NOGOMETNI KLUB GRA Ideja o ustanovitvi nogometnega kluba je nastala sredi šestdesetih let in bila uresničena leta 1967, ko je bil na ustanovnem občnem zboru 25. novembra ustanovljen Nogometni klub Grad. Na ustanovnem občnem zboru je bil izmed 17 prisotnih za prvega predsednika kluba izvoljen Jože KAMENŠEK iz Bo-donec. Že spomladi 1968 je ekipa izven konkurence nastopala v takratni PNL. Ob ustanovitvi klub še ni imel lastnega igrišča, pred začetkom tekmovalne sezone 1968/69 pa ga je uspel ob zagnanem, seveda izključno prostovoljnem delu zgraditi v bližini žage na »Marofu«. Sicer pa nogometni klub ni bil prvi športni klub. Tako je v petdesetih letih aktivno delovalo športno društvo' Partizan, ki je pozneje sicer zamrlo, športna dejavnost pa je prešla v okvire ŠŠD Plamenica. V prvi tekmovalni sezoni 1968/69 je klub tekmoval v 14-članski PNL, v katero so bili vključeni še nogometni klubi: Dokležovje, Rakičan, Beltinci, Veržej, Turnišče, Vrelec iz Moravec, Brazda iz Dobrovnika, Petišovci, Bogojina, Puconci, Pušča, Tišina in Radgona. Izven konkurence je nastopalo moštvo Mure B. Ob koncu tekmovalne sezone je moštvo osvojilo 12. mesto, kar je bil za nas novince uspeh. V nadaljevanju smo nastopali tako v prvi kot drugi MNL M. Sobota, seveda glede na doseženo uvrstitev. Dvakrat smo postali tudi prvaki, in sicer v tekmovalni sezoni 1983/84 prvak druge MNL - zahod in v sezoni 1989/90, ko smo bili prvaki 2. MNL M. Sobota in se uvrstili v prvo MNL M. Sobota, v kateri nastopamo tudi v tej tekmovalni sezoni, to je sezona 2000/01. Sedanje nogometno igrišče je bilo zgrajeno leta 1975, ko je DS TOZD KG Rakičan razpravljal o naši prošnji za premestitev igrišča »Marofa« in sprejel pozitiven sklep. Obe parceli sta bili takrat v njihovem lastništvu. Igrišče smo z leti obnavljali in urejali, v marcu leta 1989 pa uspeli zgraditi tudi slačilnice, h katerim smo v letu 1999 zgradili prizidek in v lanskem letu končali s kompletno obnovo. Vse od ustanovitve naprej smo se v klubu zavzemali tudi za krepitev odnosov z obmejnimi klubi in športnimi društvi v Avstriji in na Madžarskem. Tako smo navezali prijateljske stike in se srečali na prijateljskih tekmah z avstrijskimi klubi Rehnitz, Heiligekreutz, Mo-gersdorf, Pertlstein, Welten in drugimi. S porabskim klubom Slovenska ves na Madžarskem smo stike okrepili leta 1987. Nogometni klub pa ni aktiven samo na nogometnem področju. Vključuje se tudi na ostala šport-no-rekreativna področja. Tako je bil večkratni soorganizator tradicionalnega Teka na grad, športnih iger, kolesarjenja in še kaj. Nogometni klub ima čez 80 članov, vodi pa ga zelo aktiven predsednik Jože Rajbar. OZARIN DAN ODPRTIH VRAT 22. aprila bodo minila 3 leta, odkar društvo Ozara v M. Soboti nudi svojo pomoč ljudem v duševni stiski na področju Pomurja. Društvo se je lepo »prijelo«, o čemer prav gotovo pričajo mnogi zadovoljni uporabniki in njihovi starši. In prav to nas je vzpodbudilo, da smo 4. aprila 2001 pripravili dan odprtih vrat, s katerim smo želeli še dodatno približati naš Dnevni center pomoči potrebnim. Ozara je neprofitno, nevladno društvo, ki nudi pobolniš-nično skrb in pomoč ljudem v duševni stiski. Namenjeno je vsem, ki smo se znašli v resnih težavah ali samo v kratki stiski, in rabimo pogovor, nasvet ali strokovno pomoč. Dnevni center Ozara na Trstenjakovi 67 v M. Soboti je odprt med tednom od 7.00 -15.00 ure. V njem se vsakodnevno odvijajo različne interesne dejavnosti in krožki (glasbeni, likovni, računalniški, kulinarični, literarni, šahovski in vrtnarski). Redno pa pripravljamo tudi različne športne aktivnosti, izlete in oglede kulturnih prireditev. V kreativnih delavnicah, ki so razdeljene na šiviljsko in lončarsko delavnico, nastajajo ročno izdelani unikatni izdelki. Najdemo jih že v marsikaterem domu, saj se kupci zavedajo, da z nakupom le-tega pomagajo društvu in njegovim uporabnikom. Stanovanjska skupnost Ozara je začasna nastanitvena skupnost, ki pomaga našim uporabnikom premagovati začetne težave pri izhodu iz bolnice in ponovni vključitvi v družbo. To in še mnogo več boste našli v Ozari, ki se trudi najti človeškost in nuditi pomoč, pa če je to tudi samo pol ure za pogovor ali mogoče kaj več. Naša vrata so odprta vsak dan in z veseljem sprejmemo tudi naključne obiskovalce. Marjan HÜLL Grad 21__ OGLASI Servis in trgovina kmetijske mehanizacije, Telefon: 550 90 60 Fax: 550 90 64 BCS 720 HIŠNI SEJEM OD 10. DO 14. APRILA 2001 Grad OGLASI ___22 TESARSTVO Drago FLISAR, s. p. Vidonci 125 9264 GRAD Tel.: 02/551 14 89 GSM: 041/884 546 V tesarstvu: - izdelujemo, pokrivamo ter popravljamo strehe, - izdelujemo kukrle, čope, lovska okna, napušče in pergole, - montiramo ladijski pod in stenske laminate, - izdelujemo vrata za gospodarska poslopja iz kosmatih desk, - demontiramo televizijske antene, - izdelujemo betonske izdelke (cvetlična korita, škarpniki, kanalete z robom robnika, pohodne plošče), - pripravljamo elemente za triprekatne greznice 2 x 3 x 0,4 m (elementi se enostavno montirajo - je najcenejši način gradnje v SLO). ATELJE ZA PROJEKTIRANJE IN INŽENIRING RATNIK ing. OTO s.p Šerceijevo naselje 18, 9000 Murska Sobota, Tel./fax.: (02) 535 16 70 DŠ.: 23613157, št. podjetja pri IZS 0468 IZDELAVA LOKACIJSKE DOKUMENTACIJE PROJEKTIRANJE NADZOR ❖ Slikanje notranjih prostorov, ❖ barvanje fasad, ❖ pleskanje oken, vrat, napuščev, ❖ izvedba dekorativnih ometov in struktur, ❖ montaža štukatur in ❖ kitanje stropov sten. Kvalitetno v dogovorjenih rokih in po ugodnih cenah. SLIKO PLESKARSTVO ZVONIMIR KOLMANKO, s. p. Motovilci 3/a, 9264 GRAD Tel/fax.: 02/553 17 05, GSM: 041/717 105 JLELKNA ŠV%LA koline z bujto repo, zavitek in kavo, > bograč z domačim rženim kruhom, >■ kosila - juha, dvojno meso sprilogo, sladica in kava, > jedi po naročilu za šolske in turistične skupine, > lastna domača vina. Zažeijena je predhodna rezervacija. VESELIMO SE VAŠEGA OBISKA! ir ir it NUDIMO VAN Miran ZADRAVEC, s. p. RADOVCI 27, 9264 GRAD P. P. POZNANOVCI19/a 9202 MAČKOVCI TRGOVINA NA DROBNO IN BAR Tel.: 02/553 10 16 ISPREJEMAMO ORGANIZIRANE SKUPINE * KRST * OBHAJILO * BIRMA * ROJSTNI DNEVI * POSLOVNA KOSILA IN VEČERJE * RAZNA PRAZNOVANJA * NEDELJSKA KOSILA * SEDMINE £Z1 SKUPINE HRANO DOSTAVIMO 1. za našteto sprejemamo prednaročila 2. menuje sestavimo po dogovoru & hrano dostavimo v razne dvorane ali na dom 4. za informacije pokličite na tel:(02) 5H1-077 ali 5, gsm:(041) 522-381 äi 6. (E.meil)anton.cerpnjak@$iol.net triglav Zavarovalnica Triglav d.d. Območna enota Murska Sobota Včeraj še pametna odločitev, danes že nujni ukrep Še nekaj let nazaj nas misel na naš gmotni položaj po upokojitvi ni posebej obremenjevala. Vendar pa se je razmerje med upokojenim in aktivnim prebivalstvom v zadnji dveh desetletjih, predvsem zaradi demografskih razlogov, močno spremenilo, o čemer zgovorno pričajo tudi podatki iz naslednje tabele: LETO 2020 upokojenci pričakovano razmerje : 1:1 zaposleni 1998 1990 1986 1984 1960 1 : 1,67 1 : 2,15 1 : 2,87 1 : 3,00 1 : 5,00 Ker država ne zmore več sama skrbeti za našo finančno prihodnost, je bilo sprejetje pokojninske reforme neizbežno. Z njo se odgovornost za socialno varnost v jeseni življenja prenaša na vsakega posameznika, ki bo tako v bodoče za svojo udobnejšo in prijetnejšo starost moral bistveno več sam prispevati. V sistem prostovoljnega dodatnega pokojninskega zavarovanja (2. steber) se lahko vključijo vsi, ki so vključeni v obvezno pokojninsko zavarovanje (1. steber), medtem ko za vključevanje v tretji steber ni nobenih tovrstnih omejitev. In kako si lahko kmetje, ki ni so obvezno zavarovani, zagotovijo pokojnino? Po novem zakonu mora biti obvezno zavarovan vsaj en član kmečkega gospodarstva, če kmetija presega cenzus katastrskega dohodka. Ostali člani kmečkega gospodarstva, ki niso obvezno zavarovani, se tako ne morejo zavarovati v 2. stebru, lahko pa se vključijo v razna zavarovanja z varčevalno komponento, ki jih Zavarovalnica Triglav izvaja že dolga leta. To so različne oblike življenjskih in rentnih ter prostovoljnih pokojninskih zavarovanj. Zavarovalnica Triglav ima v okviru Življenjskega kroga že nekaj let kot edina zavarovalnica v Sloveniji na tržišču produkt prostovoljnega pokojninskega zavarovanja in tako tudi edina že izkušnje s tovrstnimi zavarovanji. V Zavarovalnici Triglav smo se namreč uspeli dogovoriti z nekaterimi občinami za sklenitev skupinskega prostovoljnega pokojninskega zavarovanja za kmete, ki danes samo v Pomurju vključuje že preko 400 zavarovancev. Tako kmetje in vsi ostali, ki si to želijo, preko občin plačujejo premijo za svojo starost in si oblikujejo svoj fond. Ker je za prihodke kmetijskega gospodarstva značilno sezonsko nihanje, je prednost tega zavarovanja tudi v tem, da premije ni potrebno plačati vsak mesec, pač pa takrat, ko ima kmetija denar. Zavarovanec si lahko svoj fond poveča z enim ali večimi dodatnimi vplačili, ob upokojitvi pa lahko tudi zahteva, da se mu do 50% fonda izplača. Zavarovalnica Triglav lahko kot najstarejša in največja zavarovalnica na slovenskem tržišču prav gotovo ponudi najboljše rešitve. Tradicija, znanje, razvoj, velikost in finančna moč trdno jamstvo za uspešno opravljanje s sredstvi. Tako Zavarovalnica Triglav tudi v Evropi zaseda vidno mesto saj ima 54% tržni delež na slovenskem trgu ter usposobljeni strokovni, razvojni in prodajni kader. Za primer vzemimo moškega pri 35 letih, ki bi se rad vključil v prostovoljno skupinsko pokojninsko zavarovanje z vključno družinsko pokojnino in z mesečnim plačevanjem prispevka v višini 10.000 tolarjev, ki bo ga plačeval do svojega 63. leta. Ta moški bi od svojega 63. leta naprej iz tega zavarovanja prejemal mesečno pokojnino v višini nekaj manj kot 35.000 SIT. Vpričo zgoraj navedenih podatkov in dejstev je povsem razvidno, da pomeni današnje vključevanje v zavarovalne in varčevalne programe nujen ukrep, medtem ko je še nekaj časa nazaj pomenilo zgolj pametno odločitev. Že dlje časa pa je pametna odločitev - odločitev za Zavarovalnico Triglav. Po podrobnejših informacijah in natančnejših izračunih lahko povprašate svojega zavarovalnega zastopnika ali pa se oglasite na najbližjem poslovnem mestu Zavarovalnice Triglav, kjer boste skupaj z našo strokovno službo poiskali najustreznejšo rešitev. Vprašanja, pripombe, pohvale in kritike pa lahko pošljete tudi po elektronski pošti na naslov: info-ms@zav-triglav.si »OBČINA GRAD - Informativno glasilo« • glavna in odgovorna urednica: Marjanca Ferko Omahen « uredniški odbor: Robert Kuzmič, Marjan Kovač, Suzana Farič, Štefanija Bohar, Štefan Gyergyek, Slavica Potočnik, Alojz Tuškei, Tatjana Grah • lektorica: Marjanca Ferko Omahen • fotografije: Vanjo Juhnov in arhiv občine Grad • prelom in fotoliti: Atelje Antolin • tisk: Eurotrade Print d.o.o., april 2001 • naklada: 800 izvodov • glasilo ni na prodaj -vsako gospodinjstvo v občini jo dobi brezplačno, drugi interesenti pa na sedežu Občine Grad, Grad 172, 9264 Grad, tel.: (02) 550 91 20.