[у72752
OGLAŠAJTE V NAJBOLJŠEM SLOVENSKEM
ČASOPISU ★
Izvršujemo vsakovrstne tiskovine
NEODVISEN DNEVNIK ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI
ADVERTISE IN THE BEST
SLOVENE NEWSPAPER ★
Commercial Printing of All Kinds
VOL. XXXVII.—LETO XXXVII.
CLEVELAND, OHIO, MONDAY (PONEDELJEK), JANUARY 4, 1954
ŠTEVILKA (NUMBER) 1
MARY KRAJC
Na Novega leta dan ob 11.30 uri dopoldne je umrla po dolgi bolezni Marija Kraje, rojena Mr-har, stanujoča pri hčeri Mrs. Anton Polk na 7612 Myron Ave. Bila je splošno poznana radi svojih aktivnosti pri ženskih društvih. Doma je bila iz vasi Lipovec, fara Dolenjavas pri Ribnici, odkoder je prišla v Ameriko pred 49 leti. Bila je članica društva Marije Magdalene št. 162 KSKJ, društva Srca Marije staro, društva Carniola Hive št. 493 TM, podr. št. 25 SŽZ in Oltarnega društva fare sv. Vida. Soprog John je umrl pred 35 leti, pred nekaj leti pa tudi sin John Kraig in hči Mrs. Mary Gačnik.
Tukaj zapušča hčer Mrs. Jennie Polk, sinova Louis in Edward Kraje (Kraig) ter vnuke in pra-vnuke. Pogreb se vrši v torek zjutraj ob 9.30 uri iz pogrebnega zavoda A. Grdina in sinovi, 1053 E. 62 St., v cerkev sv. Vida in nato v družinsko grobnico na
pokopališče Calvary.
*
JOHN KRONETZ ST.
V	Mt. Sinai bolnišnici je umrl v četrtek zvečer po kratki bolezni John Kronetz, st., stanujoč na 5704 Luther Ave. Rojen'je bil v| stari Avstriji, odkoder je prišel v Ameriko leta 1908. Soproga Barbara, rojena Perše, je umrla leta 1947. Delal je pri Fisher Body Co. Bil je član Slov. moške zveze.
Tukaj zapušča tri sinove in tri hčere: Joseph, Mrs. Ann Sta-nish, Mrs. Mary Lipp, Barbara, Michael in John ml. ter šest vnukov. Pogreb se je vršil danes zjutraj ob 9.30 uri iz pogrebnega zavoda A. Grdina in sinovi, 1053 E. 62 St., v cerkev sv. Petra in nato v družinsko grobnico na pokopališče Calvary.
*
AGNES SINTIČ
V	četrtek zvečer, malo čez polnoči, je umrla po dolgi bolezni v Forest Hill kliniki poznana Ag nes Sintič, rojena Grdosec, stara 64 let, stanujoča na 14706 Sylvia Ave. Rojena je bila v selu Kalje pri Žumberaku na Hrvatskem, odkoder je prišla v Ameriko leta 1909. Bila je članica društva sv. Pavla št. 10 HKZ.
Tukaj zapušča soproga Benedict, sinove; M/Sgt. Michael, ki se nahaja pri vojakih v Fort Knox, Ky., Frank, Benedict in Joseph, hčere; Mrs. Ann Vene, Mrs. Mary Wagner, Mrs. Helen larussi, Mrs. Katie Yanetta in Mrs. Agnes Disinger v Willd-wicku, V stari domovini pa brata John in George ter sestro Rose Borone, in 14 vnukov. Pogreb se je vršil danes zjutraj ob 9. uri iz pogrebnega zavoda Mary A. Sve-tek, 478 E. 152 St., v cerkev Marije Vnebovzete ob 9.30 uri in
nato na pokopališče Calvary.
*
MARY KRAINZ
Po dolgotrajni bolezni je preminila včeraj zjutraj v Lakeside bolnišnici Mary Kranjc (Krainz), stara 62 let, stanujoča na 1061 E. 68 St. Doma je bila iz vasi Begunje pri Cerkni. ci, odkoder je prišla v Ameriko pred 41 leti. Bila je članica društva Carniola Hive št. 493 TM, društva sv. Ane št. 4 SDZ in (Dalje na 2. strani)
PRED ZASEDANJEM KONGRESA; NOVE DAVtNE OLAJŠAVE!
WASHINGTON, 3. januarja—Iz kongresnega davčner ga odbora je bilo javljeno, da se dela na spremembi davčnega zakona in na zmanjšanju davkov.
Do sedaj so morali zdravniški stroški znašati najmanj pet odstotkov skupnih dohodkov, če naj bi bili davka prosti. V novem predlogu je postavka pet odstotkov znižana na tri odstotke.
Mnogo ameriških mater mora delati, za varstvo otrok pa imajo doma varuhinje. Sprožila se je akcija, da se ti stroški za varuhinje ravno tako priglasijo za davka proste. Novi davčni predlog predvideva, da bodo ti stroški do višine $300 na leto davka prosti.
Novi davčni zakon bo olajšal davčna bremena predvsem industriji. Vzemimo le obdavčenje industrijskega dobička. Gospodarska družba plača sama kot taka gotovo dohodnino. Delničarji, katerim se porazdeli dobi. ček, pa plačajo na ta dobiček tudi posebno dohodnino. Novi davčni zakon predvideva, da se bo ta posebna osebna dohodnina znižala za pet odstotkov.
Bela hiša javlja, da bo pred. sednik Eisenhower predložil l az-ne gospodarske, socialne poslanice ločeno za vsako posamezno polje, kakor n. pr. za zdravstvo, za gradnjo novih hiš, za socialno zakonodajo in podobno.
Tudi se javlja, da bo Bela ^i-sa sama predlagala spremembo davkov.
Kongres začne s svojim zasedanjem v sredo 6. januarja, v četrtek 7. januarja pa bo predsednik Eisenhower poslal kongresu tako imenovano "zvezno poslanico," v kateri obravnava položaj Združenih držav na splošno.
Demokrati zahtevajo od Ei-senhowerja, naj ne odlaga z gospodarskimi predlogi in poročili ter trdijo, da se Amerika nahaja v resnični gospodarski krizi in če bi je ne pripoznali, bi zavajali Amerikance naravnost v temo.
KAKO PLAČAŠ KAZEN
WORCESTER, Mass., 3. jan. uarja—Tudi doprinos k značaju današnje ameriške mladine. Mlad voznik je vozil nepravilno in mu je bilo odvzeto vozno dovoljenje. Obenem je bil kaznovan z $50 denarne kazni. Denarja ni bilo pri roki, obsojeni šofer pa ni bil v zadregi. Bil je ponovno aretiran, ker je kradel gasolin v osmih gasolinskih postajah. Zagovor? Da bi lahko plačal naloženo mu denarno kazen.
RAKETIRSTVO POVSOD
WASHINGTON, 3. januarja— Amerikanci so dobrega srca. V letu 1953 so darovali v dobrodelne namene skupno vsoto $4,000,-000,000. Ko so se delali razni obračuni, je prišlo na dan, da so razni raketirji, ki so imeli prste vmes pri zbiranju in razdeljeva. nju tega denarja, prisvojili si kar $120,000,000.
SVOJEVRSTNA POROKA
YONKERS, N. Y., 3. januarja—Znani črnski skladatelj W. C. Handy je dočakal starost 80 let. Kot tajnica mu je služila 51 letna'črnka Irma Logan, ki je razporočena. Pri njemu je bila v službi 16 let. Handy in Logan sta se sedaj poročila. Handy je dobil življensko sopotnico, katero je v resnici rabil. Handy je namreč popolnoma slep.
Handy je bil do sedaj vdovec.
Japonci in njihov vladar
TOKIO, 3. januarja—Za Novo leto bi se moral pojaviti japonski vladarski par. Pred cesarsko palačo se je zbralo nad 400,000 ljudi, ki so hoteli videti vladarja Hirohita v družbi njegove žene Nagako. Gneča je bila tako velika, da je v prerivanju prišlo 16 ljudi, večinoma otrok in starcev ob življenje, na stotine pa jih je bilo ranjenih. Policija je bila brez moči.
(Japonci so do zadnje ustave, katero so jim dali zmagoviti zavezniki Amerikanci in Angleži, morali verovati, da je njihov cesar božjega izvora. Sedanja japonska ustava mu je ta blesk sicer odvzela, prihranila pa mu je vse časti in pravice vladarja, ki mora sicer vladati po ustavi. Kljub temu, kakor kaže gornji slučaj, vera Japoncev v božanski izvor svojega vladarja ni iz trgana iz njihovih src.)
Poroka
Poročila sta se prošlo soboto v cerkvi sv. Filomene Mrs. Rose Miller iz 1267 E. 142 St. in Mr. Joseph Čepek iz 1274 E. 142 St. V soboto zvečer sta se podala na obisk k prijateljem v New Smyrna Beach in Miami, Fla., odkoder se vrneta po dveh tednih. Bilo srečno!	>
■ r v.
Dean o Kitajski
PROVIDENCE, R. I., 3. janu-arja—Tukajšnji list " P r o v i -dence Journal" objavlja izjavo Arthurja Deana, ki je bil do pred kratkim vodja ameriške delegacije pri pogajanjih za mir na Koreji. Dean se ne strinja s tistimi Amerikanci in Angleži, ki trdijo, da je komunizem na Kitajskem nekaj drugega kot pa je komunizem v Sovjetski zvezi. Komunizem je komunizem kjerkoli je že.
Dean tudi ni za to, da bi se spričo sedanjega položaja na Daljnem vzhodu po Ameriki priznal komunistični režim na Kitajskem. Priznanje tega režima bi imelo za Ameriko slabe posledice na predelih južno vzhodne Azije. Dean pa na drugi strani zastopa stališče, da naj se s Kitajsko računa kot s tako, ki se briga bolj za svoje notranje razmere, kot pa za mednarodni komunizem. (To mišljenje Deana ni v skladu z drugimi podatki o kitajski zunanji politiki, ki gre za tem, da se azijska ljudstva osvobodijo tujega vpliva, V tem pogledu je ta politika vse-azijska in v nekem oziru gotovo tudi mednarodna.)
Dean svetuje Amerikancem, naj skušajo odvrniti Kitajsko od sovjetskega bloka, brez uporabe orožja. Dean svari Amerikance, naj ne zaupajo preveč Čiang Kaj-šeku.
IGRA USODE
Rebecca Gross, stara 48 let, je znana ameriška žur-nalistka. Lansko leto je bila v skupini ameriških glavnih urednikov, ki so obiskali Sovjetsko zvezo. Sedaj je glavna urednica lista Lock Haven (Pa.) Express. Za novoletno številko je napisala za svoj list uvodnik, kako naj se vozi po cestah, da ne bo nesreč. Večer pred novim letom je imela s svojim avtomobilom hud ka-rambol. Pri tej nesreči je sama prišla ob obe nogi . . .
Napetost v Evropi bo pojenjala-
V Aziji-položaj popolnoma negotov
Razne vesti iz sveta
Zadnji novoletni prazniki so zahtevali 293 smrtnih žrtev na ameriških cestah, številka kaže, da so ljudje vozili Še precej previdno. Napovedano je bilo, da bo prišlo ob življenje na cestah 360 oseb,
Cleveland sam je imel leta 1953, 116 smrtnih žrtev cestno prometnih nesreč. Leta 1952 jih je bilo 114.
*
Lanski januar je bil za Veliko Britanijo in Nizozemsko mesec hudih viharjev in povodnji. Sno-či in tekom noči so divjali ob istih obalah hudi viharji in Angleži kakor tudi Nizozemci so se bali, da pride do novih težkih poplav. Morje se je danes zjutraj pomirilo in nevarnost je za enkrat odšla.
+
Predsednik Eisenhower se je vrnil v Washington. Danes ima sestanke z republikanskimi voditelji, zvečer ob 8.30 uri pa bo govoril radijskim in televizijskim potom ter Amerikancem predočil kaj se je doseglo v letu 1953.
-K
Na Koreji je zavezniška komanda formalno pa tudi odločno opozorila komuniste, da bodo vsi vojni ujetniki v noči 22. na 23. januar svobodni. Zavezniki že v naprej odklanjajo vsake nove predloge, ki bi šli za tem, da se termin 22. januar kot je predviden tudi v premirju, zopet odloži.
■K
Ameriška senatorja William Jenner iz Indiane ter McCarran iz Nevade se nahajata v Kanadi. Hočeta imeti osebni razgovor z znanim Rusom, Gouzen-kom, ki je leta 1945 odkril ruske špijonažne mreže v Canadi in Združenih državah. Verjetno je, da je do sestanka že prišlo, vse skupaj se radi varnosti osebe Gouzenka drži v največji tajnosti.
v AMERIKI SE MNOŽIMO
NEW YORK, 3. januarja-Zbrani podatki o številu novorje-nih otrok v letu 1953 operirajo s številko 3,950,000 rojstev. Pri stavlja se, da gre za rekord. Število rojstev se je v primeri z letom 1940 v letu 1953 kar podvojilo. Na tisoč prebivalcev je prišlo 25 otrok. V zadnjem desetletju je število novorejencev v Združenih državah znašalo 35 milijonov.
KAJ SE NAPOVEDUJE V POLITIKI ZA LETO 1954
Ameriška časopisna agencija AP (Associated Press) je dala svojim zastopnikom po svetu nalog, da zberejo politična mišljenja, kako se bodo predvidoma razvijali politični dogodki v letu 1954. Odgovori kažejo, da zapadna Evropa živi v upanju, da se bo sedanja politična napetost zmanjšala, dočim je Vzhodna Azija v negotovosti in novi zapletljaji niso izključeni.
Zapadna Evropa
Francija životari politično in gospodarsko. Vendar upa v lepšo bodočnost. Kaj pa bo z njeno kolonijo Indokino, ne ve.
Italija je sicer dvignila svoj standard življenja, ima pa in bo imela stare težave, kam z odvisnim prebivalstvom. V Italiji je vsako leto 500,000, rojstev,
dežela sama pa bi mogla na nek dostojen način preživljati le dve tretjini svojih ljudi. Trdi se, da Italija ne pričakuje, da bi se tržaško vprašanje kaj kmalu rešilo in tudi ne samo Italiji v prid.
Kaj pa z odobritvijo mednarodne pogodbe o skupni zapadno evropski obrambi s francosko in italijansko soudeležbo? Veliko izgledov ni, sicer pa se politični dogodki spreminjajo in morda do tega dogovora pod pritiskom Amerike v letu 1954 končno le pride.
Nemški problem
Dne 25. januarja se bo vršila v Berlinu konferenca štirih su-nanjih ministrov kot predstavnikov zunanje politike Združenih držav. Velike Britanije, Francije in Sovjetske zveze. Te države naj bi se na tem sestanku po-razgovorile o Nemčiji, združeni ali deljeni Nemčiji, oboroženi ali nevtralni Nemčiji, in o njenem novem družabnem redu.
Nemški krogi so skeptični. V vprašanju in upanju, ali bo ta sestanek privedel do kakega uspeha ali ne! Nemčija za stalno ne bo deljena na dvoje. S to bodočnostjo Nemci računajo. Ali jo bodo združili v miru ali v vojni,
to je vprašanje. Zapadni Nemci hočejo odpravo okupacije, popolno neodvisnost in zopetno obrožitev. Vsemu temu so pro-tivni Rusi. Zapadna Nemčija se bo na vse možne slučaje pripravila predvsem gospodarsko in se napoveduje, da bo tudi leto 1954 pomenilo nov dvig nemškega standarda življenja in produkcije.
Komunistični blok
Sovjetska zveza ima v vzhodni Evropi blok svojih satelitskih držav kakih 70 milijonov ljudi, katere je treba opazovati kot take, ki so pod komunističnim režimom in kot take, ki si želijo narodno samostojnost in se ho-čgjo otresti nadvlade Moskve brez ozira na režim. Če vzamemo to prebivalstvo v luči komunističnega režima, potem gleda tudi v letu 1954 s skrbjo v bodočnost, ker je usojeno na pomanjkanje. Na pomanjkanje živil, sploh življenskih potrebščin. Če jih gledamo v luči opozicio-nalcev zoper rusko diktaturo, ti ljudje hočejo vedeti, kako dolgo bodo še delali za Moskvo in kdaj bo nadzorstvo Moskve sploh odpravljeno. Po smrti Stalina so pričakovali, da bodo lahko svo-bodneje dihali. Upanje je šlo po vodi. Morda nekaj osebnih sprememb, ki so bližje Malenkovu kot so bili preje pod Stalinom, toda politika kot politika je ostala nespremenjena.
Neodvisna Jugoslavija
Poročilo iz Beograda trdi, da je Titova vlada Jugoslavijo gospodarsko in vojaško ojačila in se ima temu dejstvu zahvaliti za svojo neodvisnost od Kremlina. Ni pa zanikati, da svojetska diplomacija vabi Jugoslavijo nazaj v njen tabor.
Sovjetska zveza sama.živi v prehranjevalnih krčih. Malen-kov je najavil, da bo leto 1954 posvečeno boljšemu standardu sovjetskega kmetskega življa, kateremu je treba dati zadostne hrane in obleko, vse po zmernih cenah.
Nemirna Vzhodna Azija
Japonsko prebivalstvo se množi. Bliža se devetdesetim milijonom. Kako ga zaposliti in prehraniti? Japonska računa na ameriško podporo, ko gre za njeno zunanjo trgovino. Računa na ameriško podporo, ko gre za
japonsko zunanjo politiko do Vzhodne Azije.
Združene države imajo do Japonske tudi svoje zahteve. Japonska naj se oboroži, postavi na noge armado 350,000 mož, to armado pa opremi z vsem modernim orožjem. Toda kdo bo nosil stroške—se sprašujejo Japonci.
Na Koreji bo po vsej verjetnosti ostalo pri deljeni Koreji. To ne gre v račun predsedniku južne Koreje Rheeju, ki utegne nastopiti s kakimi nepremišljenimi gestami. Kitajci smatrajo severno Korejo za svojo kolonijo in najnovejša poročila trdijo, da je kitajska vlada začela pošiljati v severno Korejo svoje kmete in to v ogromnih množicah. Severna Koreja naj bo tako naseljena po Kitajcih, ki trdijo, da je itak redko naseljena. Pred vojno na Koreji je bilo kakih 11 niilijo-nov ljudi. Štiri milijone jih je pobegnilo v južno Korejo, tri milijone jih je prišlo tekom vojne na eden ali drugi način ob življenje, ostalo jih je le še kakih štiri milijone. Primanjkljaj v prebivalstvu severne Koreje bodo sedaj nadomestili Kitajci!
Trezni opazovalci, ki se pečajo s Kitajsko samo, so mnenja, da režim kot je, ostane. Ameriški zunanji politiki pa naj bi šlo za tem, da se Kitajska, četudi je komunistična, reši objema Moskve in gre samostojno politično pot, četudi ne z zapadnim blokom. V Čiang Kajšekovo moč ne verjamejo. Torej ni računati s kakim vdorom Čiang Kajšeka s Formoze v celinsko Kitajsko.
ROMANTIKA NA KOREJI
V zadnje slovo
članice društva Carniola Hive št. 493 TM so prošene, da pridejo nocoj ob 7.30 uri v Grdinov pogrebni zavod na E. 62 St., da izkažejo zadnjo čast umrli članici Mary Krajo.
Zadet od avta
Na dan pred božičem je bil zadet od avtomobila Ronald Skur, sinček dr. in Mrs. Anthony Skur iz 18223 La Salle Ave. Nahaja se doma z zlomljeno roko. Popravek
V poročilu o smrti Andrew Možek se je poročalo, da zapušča polbrata Edward Zakrajšek, kar pa bi se moralo glasiti, da zapušča brata Edward Možek.
SEOUL, 3. januarja—Med 22 vojnimi ujetniki Amerikanci, ki so odklanjali povratek v domovino, je bil tudi Claude Batche-lor, doma iz Kermita, Texas. Poročen je bil z Japonko Куоко Araki, ki mu je poslala v ujetništvo pismo s prošnjo, naj se vendarle povrne k njej. Batche-lor je začetkoma vztrajal pri komunizmu in svoji ženi svetoval, naj se tudi ona vpiše v japonsko komunistično stranko. Araki mu je odgovorila, da tega ne bo storila, kakor tudi, da je odločena, da ne gre z njim na komunistično Kitajsko. Batche-lor se je končno premislil in pobegnil od ostalih ameriških vojnih ujetnikov komunistov. Priznal je, da je ta korak napravil na ljubo svoji ženi.
Amerikanec kaprol Daniel Calley, 25 let star, doma iz Turtle Creek, Pa., se je zagledal v Be-lorusinjo, 25 let staro Dimovo.
Prvič sta se sestala v neki Šved ski bolnici na Koreji, kqer je bila Dimova zaposlena s pranjem pe rila. Dimova je bila rojena v Mandžuriji, poročena in je mati štiriletne Sonje. Na Koreji se je spoznala z nekim drugim Amerikancem, vojakom Alfredom Martinezom, doma iz Elgina, 111., pa se je to razmerje razdrlo in Martinez je po vrnitvi domov poročil drugo dekle. Dimovo so ujeli zavezniški vojaki leta 1950 Sedaj se je poročila s Calleyem in bo z njim odšla v Pennsylvanijo.
Z obiska
Z obiska v Trstu, kamor je šel po opravih preko praznikov, se je povrnil Mr. August Kollan-der, ki vodi svojo potniško agencijo v Slov. nar. domu na St Clair Ave. Kakor tukaj, tudi tam v Parizu in Trstu, kjer se je nahajal, ni naletel tekom praznikov na sneg.
Televizija v Italiji
RIM, 3. januarja—Italijanska televizija, ki je pod kontrolo vlade, je začela z današnjim dnem z rednimi oddajami. Televizijsko postaje imajo mesta. Rim, Milan in Turin. Italijani so poskušali v razdobju dveh let s televizijskimi prenosi, vendar se jim je šele sedaj posrečilo, da so lahko začeli z rednimi prenosi. Trdi se, da imajo Italijani kakih 15,000 televizijskih aparAtov na razpolago.
Italijanski televizijski sistem sloni na principu naročnine. Tisti, ki ima televizijski aparat doma, je registriran in plača državni upravi, ki vodi televizijo, gotovo naročnino na leto. Velika Britanija in Združene države imata drug sistem, da se stroški televizije vzdržujejo s trgovskimi oglasi. Ta sistem je bil v Veliki Britaniji uveden šele pred kratkim.
Letne seje
Nocoj ob osmih se vrši glavna seja Kluba društev Ameriško jugoslovanskega centra na Ro-cher Ave. Volilo se bo odbor za leto 1954 in ukrepalo o drugih važnih stvareh. Prošeni so vsi stari in novi zastopniki društev, da se udeleže.
V sredo zvečer ob 7.30 uri se vrši letna seja društva Carniola Hive št. 493 TM v navadnih prostorih Slov. nar. doma na St. Clair Ave. in sicer mesto pro-šlega meseca. Letno sejo se je preložilo na ta mesec radi smrti bolniške tajnice. Po seji se vrši zabava. Članice so prošene, da se udeleže v polnem številu.
STRAN 2
ENAKOPRAVNOST
H
ENAKOPRAVNOST
Owned and Published by THE AMERICAN JUGOSLAV PRINTING ft PUBLISHING CO. 1231 ST. CLAIR AVENUE	CLEVELAND 3, OHIO
HEnderaon 1-5311 — HEndorton 1-5312
Issued Every Day Except Saturdays, Sundays and Holidays
SUBSCRIPTION RATES—(CENE NAROČNINI)
By Carrier and Mail in Cleveland and Out of Town:
(Po raznašalcu in po pošti v Clevelandu in izven mesta):
for One Year—(Za eno leto)
JANKO N. ROGELJ:
For Six Months—(Za šest mesecev) for Three Months—{Za tri mesece)
_$10.00 _ e.Oli - 4.00
For Canada, Europe and Other Foreign Countries: (Za Kanado. Evropo in druge inozemske države}: Por One Year—(Za eno leto)
_»12.0C _ 7.00 - 4.50
For Six Months—(Za šest mesecev)______
For Three Months—(Za tri mesece) ________
Entered as Second Class Matter April 28th. 1918 at thi> Pfwt- nffir* д, Cleveland, Ohio, under the Act of Congress of March 8, 1879.
104
"ENAKOPRAVNOST" V NOVEM LETU
(1)
Leto 1954 je volilno leto v pravem pomenu te besede. Amerikanci bodo izvolili 435 kongresnikov, z drugimi besedami, članov spodnje zbornice, 35 senatorjev, 34 go-vernerjev; v dveh tretjinah ameriških zveznih držav se bodo volili poslanci in senatorji ter drugi višji predstavniki. Dalje bomo volili župane v stotinah ameriških mest, občinske svetovalce in razne uradnike, ki so voljeni. Ne bomo sicer volili predsednika ameriške republike, volili pa bomo kongres in lokalno zakonodajo.
Ali naj se Slovenci v Ameriki zanimajo za javne zadeve? So ameriški državljani, so ameriški davkoplačevalci, so družine, ki pošiljajo svoje sinove med ameriško vojsko. Skratka—sodelujejo, tudi če bi ne hoteli, pri ameriških javnih zadevah. Po našem mnenju pa je pravi državljan, poseben še, če se trka na prsa, le ta, ki izpolnjuje v celoti državljanske dolžnosti. Le na ta način pokaže, da se zaveda tudi državljanskih svoboščin in biser v kroni teh pravic pa je ravno pravica svobodnih volitev, svobodnega izražanja, kako hoče imeti urejene javne uprave od občine spodaj do republike navzgor.
Visoko politiko bomo najbrže prepustili rokam, v katerih že je. .Recimo, Franku Lauschetu kot governerju države Ohio, ali Johnu Blatniku kot zveznemu poslancu. Spričo nenaraščanja, marveč nasprotno upadanja našega elementa v Ameriki, najbrže ne bo mogoče postaviti nove vidne kandidate in bo naša politična dolžnost ta, da se zanimamo za lokalne javne uprave, postavimo po možnosti naše lastne kandidate, sicer pa gledamo za kandidati, ki so nam všeč in ki bodo pravi zastopniki tudi naših interesov.
Vendar pa bo naše politično zanimanje v kongresu na splošnd. To sredo bo ameriški kongres znova zasedal. Njegovo delovanje bomo mi spremljali vsaj z zanimanjem. Gre tudi za nas. Prejšnje zasedanje kongresa je bilo po izjavi republikancev le neka predpriprava na sedanje zasedanje. Mi vemo, da predsednik Eisenhower še ni predložil ameriškemu ljudstvu svojega političnega, mednarodnega in socialno gospodarskega programa. Vsak zakon, ki bo sprejet, reže tudi vsakega od nas v živo. Kot delavno ljudstvo se zanimamo za delavske zakone. Imenujmo le ime Taft-Hartleyev zakon, o katerem se je pod republikanci toliko pisalo, a ničesar storilo. Vemo, da je stopil v veljavo proti volji bivšega ameriškega predsednika Harry a Trumana, o katerem tudi vemo, da je bil delavski prijatelj. Vlada milijonarjev je proti temu, da se slabe točke tega zakona spremenijo tako, kakor to zahteva ameriško delavstvo. Ameriško delavstvo obratno ne odneha s svojimi zahtevami, da se mu da nazaj delavski zakon, ki nosi ime Wagnerjev zakon in ki je bil izglasovan pod največjim prijateljem delavstva—Franklinom Rooseveltom.
Nas zanima, kako bo z nami na naša stara leta. Gre za sistem pokojnine in socialnega zavarovanja. Vemo, da je v kritje delavskih pokojnin zbran fond, ki je naraste! že na 20 milijard dolarjev. Denar je uporabljala federalna vlada, kakor je pač bila potreba, toda fond je delavski in namenjen delavskim pokojninam. Niso vsi kongresniki in vsi senatorji taki, ki bi se zavedali, da so pridobljene pravice pač pravice. Radi priznavamo, da nastanejo težave, kadar je treba vračati izposojeni denar. Povdarimo ponovno na ves glas, da je ta fond delavski in ima podlago in varstvo zakona za seboj! Gotovo krilo republikancev si je nadelo posebno nalogo, da sedanji sistem socialnega zavarovanja diskreditira in niso manjkali izrazi, da je ustanova kot je, nemoralna, ker da celotne vsote ni plačal delavec iz svojega žepa. Kaj pa je s koristjo uporabe tega fonda in koliko ameriških delavcev po doseženem 65. letu svoje starosti, dejansko uživa svoj denar, svoje prispevke? Le malo jih je namreč, ki dobo 65 let sploh do-:Hvijo in le malo jih je, ki uživajo dolga leta svoje prihranke v tem penzijskem skladu. Ameriška delavska zahteva je, da se socialno zavarovanje razširi na vso ameriško delavno moč, da se zakonita pokojnina celo zviša in da se da tudi takim osebam, ki so postale za časa svojega dela pred doseženo starostjo delanesposobni.
In davki, javna dela, zavarovanje zoper bolezen in kmetsko vprašanje in ameriška narodna obramba in zunanja trgovina in končno popolna zaposlenost in brezposelnost?	L. Č.
Joseph Jauch:
HAPPY BIRTHDAY!
Tako se je glasil spored, na listi jesenske sezone "Live Long and Like It" Library kluba, ki je 1. novembra v sobi št. 36, v pritličju Cleveland Public Library na 325 Superior Ave. obhajal sedmo obletnico svojega obstoja. Ker je slovenski javnosti in čitateljem tega lista malo ali nič znanega o tem klubu, hočem k uvodu naj prvo malo opisati, kaj je njegovo delovanje, kdo so člani istega.
"Golden Age" klubov je po številu v Clevelandu čez 30, kateri so raztreseni po vseh delih mesta in se sestajajo po cerkvah, društvenih dvoranah ali tudi na privatnih domovih. In vsi ti klubi so nekako povezani z Cleveland Welfare Federation, kije bila tudi pri botrinji "Live Long and Like It" kluba. Še posebno se je pa zavzemal in trudil glavni urednik lista Cleveland Press, Mr. Louis В. Seltzer, poleg tega Miss Fern Long, supervisor Adult Education departmenta Cleveland Public Library in nekaj starejših mož in žena.
V klub se sprejme moške in ženske, brez ozira na starost ali polt. Ni nobene pristopnine in mesečnih prispevkov. Zabeležijo tvoje ime in priimek, naslov, kje stanuješ, znak, na katerem je tiskano tvoje ime. Te znake naj bi se obešalo na prsi pri vstopu k Sestankom. Vstopiš, poiščeš si sedež in če ti je ljubo s kom govoriti ali tudi ne.
Starost članov je med 60 in 90 leti, možkih je jako malo. Vpisanih je menda okoli 400, na sestanke jih pa prihaja povprečno 100 do 150, pri tem vpliva tudi vreme. Za vsako letno sezono ?mo dosedaj dobivali tiskane li-3t6, z vsebino programov za naše sestanke, ki so se do sedaj vršili vsaki teden v zgoraj omenjenih prostorih javne knjižnice ob 2. uri popoldne. Programi ne trajajo nikoli dalje kot dve uri.
Miss Fern Long izdela in vodi vse programe na sestankih. Tako tudi ona preskrbi predavatelje, pevce, igralce na piano, sploh vse, kar spada k programom, seveda ima knjižnica svojega operatorja za kazanje slik (filmov).
Člani kluba so menda vseh poklicev, nekaj jako naobraženih žena, to se pozna pri stavljanju vprašanj na govornika po predavanju, ker je to splošna navada, da se stavi vprašanja.
So žene, stare čez 80 let, ki igrajo na piano na pamet najbolj težke skladbe. Člani pri tem klubu so raztreseni po celem mestu, pridejo tudi iz Euclida in East Clevelanda.
Naj še omenim nekaj izčrp-kov iz programa jesenske sezone, da bodo čitatelji tega spisa bolje poučeni, kako se gotovi ljudje trudijo narediti življenje starejših ljudi bolj znosno in zadovoljno.
Program 2. septembra: "You and Your Handwriting," Predavateljica Hazel Hutchison (Poet. Teacher and Handwriting Analyst). Film: "Ontario Winter Holiday." Filme se kaže na vseh sestankih, največkrat primerne z vsebino predavanja. Ravno tako so na mizi na hodniku pri-oravljene knjige, ki se bavijo z 'stim predmetom. Knjige so na razpolago Članom, da si jih izposodijo.
Program 9. septembra "Making Cleveland a Better City for Everybody," predavatelj James Lister, planning direktor. City of Cleveland. Film: "The Baltimore Plan." Dne 16. septembra "The Hobby Show," katerega se je pred leti ustanovilo na pobudo Cleveland Welfare federacije, Benjamin Rose Instituta in Cleveland Pressa. To je sedaj letna razstava izdelkov ljudi, ki so stari čez 60 let in je to delo njim priljubljeno. Razstava se
vrši vsako leto v mesecu septembru v prostorih Natural History Museum na 2717 Euclid Ave. Razstava traja po navadi osem dni in je odprta od 1. do 5. popoldne in od 7. do 9. ure zvečer. Oglaša sejo tudi v cleveland-skih časopisih.
Naš klub se te razstave vsako leto vdeleži kooperativno in se na nji izvaja še poseben program in servira okrepčila.
Dne 23. septembra: "Everyday Mental Health," Mrs. Frank M. Ansley (speaker Cleveland Mental Association). Film: "Mental Health."
Dne 30. septembra je imel klub izlet v gostovanje kluba "Sixty-Plus" v Chagrin Falls, Ohio. Peljalo se nas je tri najete buse Cleveland Transit sistema. Tam smo imeli v neki dvorani mešan program govorov, petja in igranja na piano. Serviralo se je tudi okrepčila. Za to vožnjo smo plačali po 50 centov za osebo za tja in nazaj.
Dne 7. oktobra: "Austria Today," govornik dr. Eduard F. Werner, clevelandski advokat in avstrijski konzul za Ohio. Kazalo se je tudi film sedanje Avstri je.
Dne 14. oktobra: 'Space Travel," dr. Oscar Dustheimer, ki je bil poprej povezan z Baldwin-Wallace kolegij om, kot direktor astronomskega departmenta.
Dne 4. novembra: "Clouds and Weather," William E. Scheele, direktor Museum of Natural History. Film: "The Seasons; Explosion on the Sun."
Tako sem navedel nekaj zanimivih programov. Poleg tega ima klub vedno kake obiskovalce iz drugih dežel, ki se mudijo na znanstvenih turnejah po Združenih državah. Tako nas je bila posetila tudi Slovenka Ada 2gur iz Ljubljane in je lahko videla, kako se tudi v Ameriki trudijo lepšati življenje starejšim ljudem.
Lansko leto je Cleveland Welfare federacija priredila tridnevno predavanje zdravnikov-specialistov raznih bolezni v Cleveland Health Museum na Euclid Ave., katerih se je naš klub kooperativno udeležil. Mu-nicipalni Cain Park teater na Cleveland Heightsu, ki v poletnem času prireja na prostem zvečer igre, opere in operete je nam sporočil, da da brezplačne vstopnice članom kluba, kateri se prijavijo, da se želijo udeležiti. Poslalo se nam je dve vstopnici za eno prireditev.
Grotto cirkus, ki ima vsako leto 23rireditev v Public avditoriju, nam tudi nudi vsaVco leto eno prosto udeležbo.
Tako sem navedel nekaj ugodnosti, ki se nudijo članom tega kluba. Tako se vidi in sliši koncerte Saltzburskih godbenih festivalov, pokrajinskih slik celega sveta, ki jih knjižnica poseduje.
Ша1је na 3. strani)
Novi grobovi
(Nadaljevanje s 1. strani) podr. št. 18 S2Z. Soprog Frank јз umrl 9. nov. 1951.
Tukaj zapušča štiri otroke; Frank, Mrs. Mary Minge, Andrew in Mrs. Anne Cicciolo, ki S3 s svojim soprogom, ki služi pri ameriški armadi, nahaja v Nemčiji, in šest vnukov, v stari domovini pa zapušča mačeho Dorothy Fi-eithoffer in sestro Frančiško Pecon. Bila je sestra pokojne Jennie Sodja. Pogreb se vrši v sredo zjutraj ob 8.30 uri iz Zakrajškovega pogrebnega zavoda v cerkev sv. Vida ob 9. uri in nato na pokopališče Calvary.
MARY LONČAR
Pokojna Mary Lončar, katere pogreb se jc vršil v soboto zju. traj iz Zakrajškovega pogieb-nega zavoda, zapušča dva pastorka, Anthony Lončar in Mrs. Emily Hulka tea* sedem vnukov.
Prispevek k zgodovini S.N.D. v Clevelandu
(Nadaljevanje)
Začasni predsednik pripravljalnega odbora Louis J. Pire otvori sejo ob pol osmi uri zvečer, pozdravi navzoče in pove namen današnjega sestanka ter prosi za red. Začasni tajnik Frank Lunka čita imena delegatov, in katera društva zastopajo. Navzoči so bili:
Josip Babnik in John Krem-žar za društvo Maccabees, št. 1288 KOTM; Julija Brezovar in Frances Babnik za društvo Car-niola, št. 493 LOTM; Anton Mila vec in John Čebular za Slovensko narodno čitalnico; Frances Hudo vernik in Ivanka Jer-šan za društvo Danica, št. 11 SDZ; Mihael Luknar in Jacob Kocjan za društvo Delavec, št. 51 SDPZ; Primož Kogoj in Mihael Kos za društvo Edinost; Louis J. Pire in Anton Branisel za društvo sv. Janeza Krstnika, št. 37 JSKJ; Josip Turk in Josip štempfel za društvo sv. Jožefa; John Pekolj in John Lev-stek za društvo sv. Srca Jezusovega; Ignac Smuk in Anton Kuhelj za društvo Lunder-Ada-mič, št. 20 SSPZ.
Frank Lavrič in L. Abram za društvo Clevelandski Slovenci, št. 14 SDZ; John Avsec in John F. Jadrič za društvo Lipa, št. 129 SNPJ; Matt Petrovič in Josip Žele za društvo Naprej, št. 5 SNPJ; Anton M. Kolar in Anton Anžlovar za društvo France Prešeren, št. 17 SDZ; Dr. F. J. Kern in Anton Remic za društvo Ribnica, št. 12 SDZ; Josip Kalan in Frank Belaj za društvo Slovenski Sokol; Mihael Lah in Vinko Pristav za društvo Jugoslovanski Sokol; Frank Rus in Frank Špelko za društvo Slovenija; John Breskvar in Frank Zorič za društvo Slovenec, št. 1 SDZ; Frances Lausche in Zofka Birk za društvo Napredne Slovenke, št. 137 SNPJ.
Frank Čeine in Rudolf Per-dan za društvo Slovan, št. 3 SDZ; Frances Vesel in Angela Markič za društvo Složne sestre, št. 120 SSPZ; Fannie Terbežnik in Anna Žlindra za društvo Slovenske Sokolice, št. 62 SDPZ; Antonija Likar in Josipina Ra-zinger za društvo Svobodomiselne Slovenke, št. 2 SDZ; Frank Hudovernik in Mihael Kos za društvo Primož Trubar, št. 126 SNPJ; Frank Česen in John Glavič za društvo Vodnikov venec, št. 147 SNPJ; Louis Stego-vec in Hinko Bole za društvo Jadranska vila, št. 178 SNPJ; Mihael Žele in Josip Pograjc za društvo žalostne Matere Božje.
Josip Šlogar in John Ublč za društvo Žužemberk; John Pollak in Josip Polanc za društvo Sava, št. 87 SSPZ; Frank Jakšič in Frank Verbič za društvo Triglav; Andrej Bogataj in Josip Jauch za Socialistični klub; John Žlindra za društvo Napredni Slovenci, št. 5 SDZ; Frank Kaplan in Josip Terbovec za društvo sv. Barbare, št. 6; Josip Marinčič in Mihael Setni-kar za društvo Doslužencev; Frank Ostroškar in Martin Oblak za društvo Brooklyn, št. 135 SNPJ. Skupaj 36 društev z 71 delegati.
Teh 36 društev je podpisalo 575 delnic po deset dolarjev, kar znese $5,750 J desetino od te vsote so delegatje v polnem vplačali blagajniku g. Franku Černetu.
Nato predsednik L. J. Pire predlaga, da se voli konvenčni odbor, to je: predsednik, podpredsednik in tajnik. Se sklene, da je nominacija kandidatov javna, volitev tajna. Predsedniško kandidaturo prevzameta brata Matt Potrovich in Rudolf Perdan; izvoljen je Matt Petro-vich z 40 glasovi, a brat Rudolf Perdan jc dobil 31 glasov. Z jav-
no volitvijo sta bila izvoljena tudi Josip Kalan za podpredsednika in Frank Hudovernik za tajnika konvencije. Vsi nastopijo takoj svoja mesta. Matt Pe-trovich se zahvali navzočim delegatom in takoj gre z delom naprej. Brat Kalan je bil izvoljen, da čita pravila, katera je sestavil pripravljalni odbor.
PRAVILA
Člen—Seja delničarjev
Letna seja delničarjev naj se vrši drugo sredo v mesecu decembru vsako leto v dvorani, kakor določijo direktorji. Posebne seje se vrše po potrebi. Sklicuje jih direktor!j. Vsakemu društvu se naznani pismeno, kje in kdaj se vrši delničarska seja, in sicer dva meseca pred sejo. Seja je sklepčna, ako je zastopanih dve tretjini društvenih delničarjev. Sejo lahko skliče jo društva potom iniciative, ako dve tretjini društev za to glasu jejo.
Člen 2—Volitev direktorjev
Direktorji se volijo na letni delniški seji ali na posebni seji, ki je nalašč za to sklicana. Volijo se tajno z listki. Direktorjev naj bo izvoljenih 15 in zasedejo svoje urade do prihodnje delni ške seje, dokler niso novi direk torji pravilno izvoljeni in nastavljeni. Ako se izprazni mesto direktorja vsled smrti, resigna-cije ali kako drugače, izvolijo direktorji namestnika in predložijo ime kandidata društvom, ki potem volijo s splošnim glasovanjem. Pet direktorjev je izvoljenih za dve leti, deset samo ze eno leto. Z drugimi besedami: Vsako leto se voli deset novih direktorjev.
Člen 3—Uradniki
Uradniki družbe so: Predsednik, podpredsednik, tajnik in blagajnik. Poleg tega se volijo še drugi odbori, kakor zahtevajo, potrebe. Uradnike volijo direktorji z listki. Izvoljeni so za dobo enega leta. Direktorji imajo pravico odstaviti uradnike vsled nesposobnosti, nedelavnosti in ali drugih važnih vzrokov in nadomestijo druge. Večina vedno odločuje.
člen 4—Dolžnosti uradnikov
1.—Predsednik	predseduje sejam delničarjev in direktorjev; podpisuje zapiske, certifikate, bonde, kontrakte in druge važne listine. Izpolnuje še druge važne dolžnosti, kakor je običajno pri slični organizaciji in se ravna po sklepu delničarskih sej in po navodilu direktorjev.
2.	— Podpredsednik nadome-stuje predsednika v njegovi odsotnosti. Ako sta oba, predsednik in podpredsednik odsotna, si smejo direktorji izvoliti začasnega načelnika.
3.—Tajnik	sprejema vse dohodke, vodi vse knjigovodstvo, korespondenco in zapisnik delničarskih in direktorskih sej. Ima v oskrbi delničarsko knjigo, hrani pečat in podpisuje certifikate ter izvršuje še druge posle, kakor mu predpisujejo direktorji.
4.	— Blagajnik sprejema denar od tajnika in vodi natančen račun za dohodke in stroške, vlaga denar na ime Slovenski narodni jiom, ga dviga s podpisom brata predsednika, tajnika in blagajnika ter izvršuje druga dela, kakor mu predpisujejo direktorji. Mora biti pod zadostno varščino, katero določijo direktorji. Enako prideta pod varščino predsednik in tajnik.
Člen 5—Plače uradnikom
Plača tajniku naj bo pet dolarjev na mesec. Po potrebi smejo direktorji to plačo zvišati. Direktorji smejo dati tudi nagrade za posebna dela, ki po-vspešujejo delo za Slovenski narodni dom.
Člen 6—Prenos delnic
Delnice se smejo prenesti le po knjigah družbe osebno ali po zastopniku "proxy." Izročiti je treba stare certifikate in plačevati zaostale obroke. Ako se certifikat zgubi ali zgori, se izda duplikat po sklepu direktorjev. Knjiga za prenos delnic mora biti zaprta trideset dni pred delniško sejo. Posamezni delničarji smejo prodati delnice članom in nečlanom soudeleženih društev ali pa naravnost delniški družbi, ki izplača za nje po "par" vrednosti z obrestmi, ne več kot šest odstotkov.
Člen 7—Delničarji
Delničarji so društva in posamezni člani društev, ki so ustanovniki Slovenskega narodnega doma. Vsako društvo, ki kupi najmanj pet delnic, je ustanovni član družbe. Teh pet delnic ne nosi nikakih obresti in jih društva ne morejo prodati družbi ali posameznikom, ako hoče društvo ostati ustanovni član družbe. Delnice se prodajajo tudi posameznikom, ki so člani ustanovnih društev ali ne. Ako je društvo premajhno in preslabo v financah, da bi postalo član družbe, lahko posamezniki postanejo delničarji, ako to dovoli direktor!j. Društva in posamezniki plačajo delnice v dveh letih. Društva, ki so ustanovni član! Doma, bodo imela posebne prednosti pri uporabi Doma. Vse to določijo prihodnje seje direktorija in delniške seje. Posamezni delničarji so upravičeni do ne več kot 6 odstotkov dividende, kadar se začne Dom izplačevati. Ostali profit se uporabi za odkup delnic med posamezniki in za povečanje Doma.
člen 8—Zastopniki—Proxies
Na letni delniški seji so društva in posamezni delničarji zastopani po dveh zastopnikih od vsakega društva, ki je ustanovni člau Slovenskega narodnega j doma. Vsako društvo si izvoli vsako leto meseca novembra po dva zastopnika na svojih rednih mesečnih sejah. Vsak zastopnik mora biti sam delničar, razven, če je izvoljen naravnost od društva. Vsak zastopnik ima samo en glas pri glasovanju in pri volitvah.
Člen 9—Vspored delničarskih sej
1.	Čitanje zapisnika prejšne seje.
2.	Poročilo direktorjev.
3.	Finančno poročilo.
4.	Poročilo predsednika in drugih odbornikov.
5.	Nedogotovljene zadeve.
6.	Nove zadeve.
7.	Volitev direktorjev.
8.	Raznoterosti.
9.	Zaključek.
člen 10—
Ta pravila se lahko spremenijo na vsaki delniški seji z dve tretinsko večino zastopnikov.
Pravila so bila dogotovljena in prešlo se je na volitev 15 direktorjev. Sklenjeno, da bo nominacija javna, volitev tajna. Nominiran! so sledeči: Matt Pe-trovich, Josip Kalan, Zofka Birk, Joe Marinčič, Frank čer-ne, Joseph Jauch, Rudolf Perdan, Louis J. Pire, Frank Hudovernik, John Breskvar, Andrej Bogataj, Primož Kogoj, Jože Žele, Mihael Setnikar, Frances Lausche, Josip Turk, Anton M. Kolar, Joseph Terbovec, Mihael Luknar, Ignac Smuk, Anton Kuhelj, Louis J. Stegovec, dr. Frank J. Kern, Frank Rus, Frank Jakšič, John Glavič, John F. Jadrich, Frank Verbič, John Pollak, Anton Milavec. Skupaj 30 kandidatov.
ENAKOPRAVNOST
STRAN 3
Brez čistega srca
Jurij Novačan,
Chicago, 111.:
Mirko je po nenehnem premiš-Ijevanju zašel v dvom. Dnevno ga je vznemirjala misel: Zakaj sem zapustil domovino? Čim bolj se je bližal božič, tem bolj je naraščal notranji boj: Zakaj sem v Ameriki? Božič v domovini! Ali ni pesnik in pisatelj zapisal besede: "Kdor je čul v svojih otroških letih doma blažene glasove božičnega zvona, naj biva onkraj morja, na drugem koncu sveta, naj mu bo otrplo srce v žalostnih izkušnjah življenja: ko pride sveti večer, tedaj se mu zbudi teh glasov spomin; zdi se mu, da mu zopet done, kakor so mu nekdaj doneli v daljni domovini, v srečni mladosti, kije tako daleč, tako daleč za njim."
Kako resnično! Kdor je zdoma daleč v tujini, ta čuti in razume te besede.
Bolestni spomini vstajajo pred njegovimi očmi. Ni daleč več prvi božič v tujini. Kako živa je njegova pomlajena fantazija: Dan na dan je v domovini s svojimi misli, ponoči sanja, kako prihaja v svojo domačo vas. Ko se prebudi, spomni se besed Župančiča: "Oči so iskale, našle so ne dom, vse več: domovino!"
Da, domovino, ki je samo ena, kakor je samo en Triglav na slovenski zemlji.
Ko je na Sveti večer sedel v svoji sobi in za silo čital "Chicago Tribune," pregledoval božične oglase čikaških trgovin, je začutil bolečino v prsih. Zravnal se je, da prežene malodušje in črnogledništvo.
"Čemu sem tak slabič?" očita sebi.
Čita dalje, išče nove besede v besednjaku. Postaja mu vse tako tuje in mrzlo. Zakaj se muči z angleščino? Pomen besede ni vselej jasen, dvomljiv je, da, meglen, nobene jasnosti ni v besedi. Prav tak dvom mu dajejo nove besede, kakor nastaja v njem dvom, da ni naredil prav, ker je pobegnil v Ameriko.
Dolgočasje mu je zavrlo tek življenja, katerega je bil vajen v domovini. Dolgočasje v življenju je kakor rak, ki razjeda življenjske sile iz dneva v dan. Dolgočasje! Da! Spomnil se je besed Ivana Tavčarja: "Življenje je dar božji in le tepci se dolgočasijo v njem."
Vpraša samega sebe: "Sem li tepec?" In misli: "Morda? So vzroki, da sem v Ameriki. Morda ni bila odločitev prava, morda prenagla, ker so mi jo drugi vsiljevali." Nehote se spomni besed prijatelja, ki ga je svaril: "Ne hodi tja; jaz ne grem, imam premehko glavo, da bi jo Italijani in Nemci utrjevali. Za rodno slovensko zemljo se borijo le partizani, pa če je nama všeč ali ne. Vera ni v nevarnosti, ker je v srcu: v nevarnosti je zemlja, ki je izpostavljena napadom. Zemlja je bila prva, potem so prišli ljudje, šele v ljudi je prišla vera."
Zemlja, ljudje in vera. — Zamotana zadeva. Kaj je bilo prej: Jajce ali kokoš? Iz semena vse raste. Ni res. Imamo eno celično in dvocelično življenje. Seveda. To so tajnostna vprašanja, ki so povezana z evolucijo nastajajočega in umirjajočega življenja. Jasno je, da ni bilo človeške vere, dokler ni bilo zemlje in človeka. Zakon narave je, da mora nekaj izginiti, da se rodi novo življenje. Tudi gnoj je potreben za bujno rast v naravi.
Mirko misli:
Zdaj pa božič . . . Rojstvo Na-zarena . . . Sveta noč, čas miru in sprave. A v mojem srcu je nemir, nejasnost in dvom. Se več: Ljubi svojega bljižnega kakor samega sebe! Kako je to mogoče, da je rekel Nazaren: Ljubite svoje sovražnike! Mi pa smo peli za trdnimi zidovi na Turjaškem gradu: "Zavoljo kristuso-vih ran—naj pogine partizan." Kakšna vera je bila v naših sr-
cih? Mar smo izgubili čut do vsega, tudi do svojega brata Slovenca ?
Za grižljaj italijanskih makaronov smo prodali sveto slovensko zemljo. Tudi grad Turjak je padel. Dali smo izjavo, da smo se motili. Rekli smo, da se vrne^ mo nazaj k svojemu narodu. Samo rekli smo, obrnili hrbet ter spet služili sovražniku. To je bilo gnusno. Ameriške vojaške zrakoplovce smo klicali: Ameriški gangs ter j i! Danes nas ta "gangsterska" Amerika živi na svojih tleh. Drzni smo, da sprejemamo njeno naklonjenost. Ali smo slepi? Zapeljani? Ali nas ni sram pred moralnim človekom? Smo li Judeži—prodali svojo domovino za trideset srebernikov?
Narod nas je izpljunil, da smo na drugi strani sveta, begunci; da, begunci, ker nismo dovolj ljubili svoje grude in poznali njeno toplo besedo. Kako težko je to begunstvo, ki visi nad menoj kot Damoklejev meč. Ali vse bi se še preneslo in pozabilo, le eno je in ostane, ki pretresa mozek v naših kosteh: Nikoli več ne bom videl domovine; vrata so zaprta, mostovi so podrti, nas domovina ne pozna več . . . Obsojeni smo v pregnanstvo za vse življenje . . .
Razklana je moja duša, o mati, ki si me svarila, da Italijani in Nemci ne prinašajo blagoslova naši zemlji. Rekla si, da bo tisti gospodoval na naši zemlji, ki bo tako močan, da bo ostal doma. Kdor ni doma, ta naj o domu ne govori, pravice nima. Iz daljave domovino lahko samo čutiš, ne moreš pa jo gospodariti. To je delo onih, ki so ostali doma.
Mirko skuša spet čitati "Chicago Ti'ibune." Ustavi se pri besedi "lurch," in bi rad dobil njen pomen. Pogleda v besednjak, ka-tei'ega je prinesel iz domovin? in gleda: Lurch—biti na preži, izogibati se; to leave in the lurch: na cedilu pustiti.
Besede—na cedilu pustiti—so bile usodne zanj. Zatekli so se v grad Turjak z zavestjo, da jim pridejo na pomoč Nemci, toda jih ni bilo. Vse jih je pustilo na cedilu, nemška in druga pomoč, obljuba nesmrtnega sovraštva inteštva.
Zato je on v Ameriki, ker ga je vse pustilo na cedilu. Tudi tu se ga izogibajo nekdanji prijatelji, ki so prišli ž njim v Chicago. Sicer ga včasih tolažijo, da se nekoč vrnejo, ko bo tam slovenska država. Toda komu naj in viteštva.
In božič je tu... .Mrzlo je v vetrovnem mestu, zrak je prepojen z vlago, da gre kar do kosti, če stopiš na ulico. Mirko sovraži ta mraz, sovraži veliko-mestno življenje, težko prenaša trušč velikega mesta. Vse je tako tuje, hladno in odbijajoče. Čuti, da ne spada v ta ropotajoči svet, med te ljudi, ko nihče nima prijaznega obraza zanj. Boljša hitra smrt, kot počasno umiranje iz dneva v dan, ko pekoča misel gloda okoli srca in ko je krvni pritisk v glavi tako močan, da človek postane top in mrtev za vse. A najhujše in najstrašnejše je takrat, ko potrka človeška zavest: V svojo domovino ne smeš več, rodna gruda te ne mara več!
Večer pred božičem. Mirko sedi v svoji tesni in "hladni sobici. Leže, a spati ne more. To je sveti večer v domovini. In tukaj? Strašen dolgčas, nič domačega, nikdo nima tople besede zanj. Kako je to mogoče? Morebiti ga ne marajo njegovi sobe-gunci, ker dvomi v zopetno vrnitev v Slovenijo. To so mu pripovedovali na Koroškem. Samo par tednov, so rekli, kvečjem par mesecev, potem gremo nazaj kot zmagovalci, tako so šepetali. Pa je bila podla laž, zapeljevanje in neresnica. Končno je prispel v Chicago. V zakotni gostilni pomiva v kuhinji, za kar dobi hrano in nekaj dolarjev na te-
den, da plača stanovanje.
V	tej noči se spomni spet besed svoje matere: Italijani in Nemci ne prinašajo blagoslova naši zemlji. Gospodoval bo slovenski zemlji tisti, ki bo tako močan za slovensko stvar, da ostane doma. Iz daljave domovino lahko samo čutiš . . .
Da, če je kdo ta večer čutil klic domovine, čutil ga je Mirko. Sam, tako daleč od domovine, sam, ker se ga drugi izogibljejo, sam mora določiti smernice za bodoče dni. Prihaja do zaključka, da tako ne more več naprej, da je treba stopiti na novo pot, na pot življenja, kjer bo poslušal samo svojo vest, ne onih, katerih orodje je bil toliko let. Otresti se hoče spon, postati človek, ki se ne boji kazni, če je kaj zagrešil, in če je, naj o njem sodi domovina. Pripravljen je trpeti za svoj greh, v katerega so ga speljali pokvarjeni ljudje.
Zemlja, ljudje, vera? To ni več zamotana zadeva za Mirka. Napravil je svoj sklep na božični dan, da gre na pristojno mesto in se prijavi za odhod v domovino. To je tudi napravil ter se vrnil. Sedaj je doma. Pomaga graditi novo Slovenijo, popolnoma prekaljen Človek, ki je našel samega sebe v naročju domovine, nad katero čuva očak Triglav.
V	Ameriko ne pride več. Kajti Amerika, tako sijajna in prostrana, je bila zanj tesna ječa, v kateri bi se zadušil ker ni imel— čistega srca . . .
AMERIŠKA IN EVROPSKA OZNAČBA MER
Pri čevljih je razlika v označbi 32 У2 do 33 točk, ki jib je treba odšteti od evropske mere, bodisi pri moških ali pri ženskih čevljih.
Na primer: če vam pišejo, da želijo čevlje št. 39, to je ame riška mera 6 in pol, št. 40 je 7. št. 41 je 8, št. 42 je 9, št. 43 je 10, št. 41 je 11.
Ženski čevlji so navadno manjši nego gornje mere. Taka bi na primer: št. 38 bila št 6, 37 št. 5. 36 št. 4.
Ženske obleke: št 40 je ameriško 32; 42 je 34; 44 je 36: 46 je 38; 48 je 40 itd., vedno za 8 točk manjše od evropske mere.
*
Pri moških oblekah pa se začenja v Evropi z št. 42, kar je v Ameriki 33; 44 je 34; 46 je 36; 48 je 38; 50 je 39; 52 je 41; 54 je 43 in 56 je 44. (Se vrti
med 10 in 11 točk razlike.)
«
Približna metričiia dolžina po
ameriški meri: 1 centimeter —0.3937 inča. 1 meter — 3.2088 čevlja ali
1.0936 jarda.
1 kilometer — 0.6214 "statute" milje oziroma dolžina milje, sprejeta potom zakonodaje. 1 kilometer na vodni površini je 0.5369 'nautical" milje.
ČLOVEK NAŠE DOBE ČEDALJE SLABŠE SLIŠI
Med mnogimi takimi imenovanimi poklicnimi boleznimi je najpogostejša gluhoba. Statistika neovrgljivo pokazuje, da so mnogi poklici sluhu nevarni. Vsak peti primer gluhobe je posledica kotlarskega ali ključavničarskega dela. Od sto gluhih lju/ii jih je 15 oglušelo v železarnah, 11 v ključavničarskih in kovaških delavnicah, 6 na železnicah, 5 pri artileriji, en primer pa je treba pripisati glasbilom. Škodljive posledice trušča na človeško uho ježe pred 60 leti opazil neki Ha-bermann, ki je proučeval posamezne primere gluhobe. Dokazal je, da stalni trušč deluje na posamezne dele človeškega ušesa tako, da polagoma degenerirajo. Pozneje je neki drugi raziskovalec pregledoval delavce v posameznih poklicih in ugotovil, da v neki delavnici kotlov komaj vsak deseti delavec dobro sliši.
Primeri, da ljudje v raznih poklicih ogluše, se čedalje bolj množe. Notranjemu delu ušesa so zlasti nevarni stroji na stisnjen zrak, kakor so pnevmatična kladiva s 1800 in 2000 udarci v minuti. Njihova nevarnost je dvojna: silnemu trušču se pridružijo še neprestane eksplozije stisnjenega zraka. Po dveh letih dela v predilnici so le redki delavci, ki še dobro slišijo. Po sedmih letih sliši tak delavec samo še pogovor ljudi, oddaljenih od njega dva metra. Zelo redki so poklici, ki sluhu sploh niso nevarni. Človeškemu ušesu je nevaren tudi ulični hrup v velikih mestih. Ostrino našega sluha otopi celo topot konjskih kopit.
Kako pa vpliva trušč na človeške živce? Čim bolj se civiliziramo, tem večji je trušč okrog nas in tem manjša občutljivost našega sluha. Ušesa modernega človeka ne morejo dojemati rahlejših zvokov iz okolice, kakor jih dojemajo prebivalci gorskih krajev ali gozdnih področij, kjer daleč naokrog ni nobene tovarne, delavnice, železnice, ceste itd. Mi ne slišimo več tako dobro, kakor so slišali naši očetje. Privadili smo se brnenju motorjev in zato naš sluh ni več ta-
DELO DOBIJO ŽENSKE
STAREJŠA ŽENSKA
DOBI DELO ZA KAKE TRI URE NA DAN, DA BI KUHALA ZA 10 MOŽ.
Vpraša se pri R. W. RENTON & CO. 877 Addison Rd.
ko občutljiv, kakor je bil njihov.
Neki znanstvenik je proučeval učinek zvoka na površini možganov živega človeka. Šlo je za človeka, ki je imel nevarno poškodovano lobanjo. Bolnik je bil nezavesten. Njegova lobanja je bila prebita in na možganih je bilo videti, da še živi. Po vsakem najmanjšem šumu mu je pritisnilo v možgane nekaj krvi. Če pa je zapel na hodniku zvonec ali če je kdo hodil, po terasi ali kašljal v sosedni sobi, se je to takoj poznalo na obtoku krvi v bolnikovih možganih. Ta primer nam kaže, da zvok stalno vpliva na možgane. Ne gre pa samo za občutek in njegov prenos z ušesa na možgane, marveč za vpliv zvoka na ves živčni sistem sploh.
Če beremo vse podatke o vplivu topota in trušča na Človeški organizem, vidimo, da vpliva življenje v hrupnih prostorih predvsem na srce. Hrupu in trušču je treba pripisati mnoge primere takihardije (hitrega utripanje srca), aritmije in poslabšanja že starih bolezni srca. Hrup pa vpliva tudi na želodec. V nekem psihološkem laboratoriju so nedavno proučili vpliv trušča na delovanje želodca. Bolniku so potisnili v želodec gumijevo cevko, povezano z registrit-nim aparatom. Aparat pa je pokazal, da so se želodčne stene nepravilno in le malo krčile, če je v bližini bolnika kaj zaropotalo. Dokler ni bilo dobro znano vplivanje zvoka, so ljudje mislili, da se lahko hrupu umaknejo s spanjem. Toda človek tudi v spanju reagira na zvoke. Zato človek našega časa tudi nočnega miru nima. Dnevni napori so mnogo hujši, čas počitka pa je skrajšan in ga moti še trušč.
V NAJEM
Dva pogrebna savoda Za
zanesljivo izkušeno simpatično pogrebniško postrežbo
po
CENAH, KI JIH
VI
DOLOČITE pokličU«
iVGIKDINAtJ^NS
WNERAL^pi^pRS
Zaposlenemu moškemu
se odda v najem lepo opremljeno sobo v prijazni naselbini pri domačih ljudeh.
Vpraša se na 1110 EAST 72nd STREET


TISKOVINE
Enakopravnosti
IZDELANE V TISKARNI SO LIČNE IN V NAJNOVEJŠEM TISKU
"Cene so zmerne—naročila hitro zgotovoljena Se priporočamo društvom, trgovcem, obrtnikom in posameznikom
ENAKOPRAVNOST
6231 ST. CLAIR AVE.
HAPPY BIRTHDAY!
(Nadaljevanje s 2. strani)
Ker je med Slovenci v Cleve-landu gotovo veliko starejših oseb obojega spola, ki imajo čas in jim je večkrat dolgčas in bi obenem radi dolgo živeli, se jim nudi vse te ugodnosti, brez posebnih fetroškov, razen vožnje na poulični. Sestanki se od sedaj naprej vrše vsaki torek v tednu ob drugi uri popoldne, soba 36 v pritličju glavne knjižnice na Superior Ave.
Sedaj pa hočem poročati še o naslovnem dnevu tega spisa, ko je klub obhajal sedmo leto svojega obstoja:
Na odru našega shajališča so se nahajale sledeče osebe: Predsedoval je glavni urednik Seltzer, poleg njega govemer "Cleveland Pressa," Mr. Louis Frank J. Lausche, na drugi strani novoizvoljeni župan mesta, Anthony Celebrezze, poleg njega Mrs. Seltzer. Bile so še Miss Fern Long, katera vodi vse programe, in Mrs. Clara Lucioli od Hospital in Youth Fund Division, Cleveland Public Library in ena zastopnica od Welfare federacije. Mr. Seltzer se je v toplih besedah izrazil o velikem napredovanju kluba v njegovem delovanju. Pohvalil je pomožno osobje knjižnice za požrtvovalno delo, ki ga vrše, da lajšajo življenje starejšim ljudem. Še posebno je pohvalil skrbno Miss Fern Long za njen trud. Nato je predstavil Frank J. Lauscheta, ohijskega governerja.
Lausche je njegov nagovor pričel z šaljivim pripovedovanjem nekih doživljajev, kot je to že v njegovi navadi, ko prične svoj govor. S tem si je takoj osvojil srca poslušalcev tudi to pot, da smo se vsi smejali. Zatem se mu je obraz zresnil in je pričel izgovarjati besedilo: "Live Long and Like It," zdelo se mi je, kot bi pokladal na jezik iz globoke zamiselnosti. Besedilo je še enkrat z povdarkom ponovil z posebnim naglasom "and Like It."
Nisem stenograf, tudi beležk nisem delal nadaljnjega govora. Kar mi je ostalo v spominu, se mi zdi, da je nekako takole nadaljeval:
"Ko smo preživeli razburljivo mladost, vzgojili družino in doprinesli vsakdo po svoji sposobnosti svoje delo družbi, v kateri živimo, pride čas, ko so naše telesne moči popustile in si iščemo pokoja. V nas je pa še vedno ostala želja po življenju. Prav za prav se je pravo življenje šele pričelo. Ko ima človek več časa čitati dobro knjigo in premišljevati o njeni vsebini. In, naravno, ker je človek družabno bitje, si išče skupine, ki je njemu enaka in to ste vi storili, ko se družite med seboj v klubih kot je vaš. In še vedno z zanimanjem sledite kulturnemu in socialnemu razvoju človeške družbe." In z posebnim povdarkom, je zopet pričel besedilo z čustveno izgovorjavo, kot bi govoril samemu sebi.
"Ko zapazimo, da so se pojavile srebrne nitke v naših laseh, oči postale motne, hrbet vpog-njen, noge neokretne, pri tem pričnemo misliti, da bo kmalu prišel čas, da se vam pridružimo."
Nadaljeval je še, da se lahko počutimo srečne, da živimo v Ameriki, v deželi blagostanja in svobode v tem vzrujenem času svetovnega vrvenja. Ko je končal, so navzoči z velikim aplavzom izrazili odobravanje njego vih lepih besed.
Za tem nam je bil predstav-

Ijen novi župan Celebrezze, ki je imel kratek nagovor. Povedal je, da bo nadaljeval delo svojih dveh prednikov, Lauscheta in Burkeja, da postane mesto Cleveland bolj zdravo in lepše, da bodo prebivalci mesta dobili vso postrežbo, ki je v danih razmerah mogoča. Tudi on je žel odobravanje od poslušalcev.
Ker so ti omenjeni govorniki vedno zaposleni v raznih sestankih, so takoj po zaključku njih govorov zapustili sobo. Ker sem sedel bolj zadej, blizu izhodnih vrat, sem vstal, da pozdravim Lauscheta in izvem, če me še pozna. Ko mu podam roko in ga upozdravim, ga vprašam, če me še pozna.
"O, Jože, me veseli, da se vidiva!" Okoli stoječim je pa rekel: "He comes from the St. Clair neighborhood where I was born."
Ker je imel še eno opravilo, namreč narezati Birthday cake, ki je bil na mizi pri vratih, mi je rekel, naj ga zunaj na hodniku počakam. Ko je to opravil in so fotografi povzeli slike od njega in okoli stoječih, je prišel za menoj na hodnik, stavil mi še nekaj vprašanj, kot če še delam, kje stanujem, koliko sem star in kako, da sem prišel sem?
Odgovoril sem mu na vprašanja in da sem že tretje leto član tega kluba. Medtem so prišli drugi za njim, Mr. Seltzer, njegova žena in župan. Poslovili smo se in so odšli.
Jaz sem se vrnil na?aj v sobo na moj sedež in sledil programu, ki se je nadaljeval. Govorila je Miss Fern Long o bodočih načrtih kluba in povedala, da se bodo od sedaj vršili sestanki vsaki torek, namesto sredo, ko sedaj.
Clara Lucioli je ponovila vse sezname programov, ki so bili podani tekom leta. Nekaj besed je spregovorila tudi zastopnica Cleveland Welfare federacije, da je federacija pazno zasledovala potek ohjjske legislature in skušala s svojimi predlogi vplivati na državno zakonodajo za sprejetje zakonov socialne zaščite za malega človeka.
Zatem so nastopili pevci in pevke od "Golden Age" kluba, kakih 20 žensk v belih oblekah in šopki na prsih, in štirje mož-ki. Podali so kakih 10 pesmi. Nazadnje je pevovodja, ki je črne, Joe Cisco, ki poseduje močan lep glas, zapel solo "My House America." Za tem se je serviralo sladoled in Birthday cake.
Tako se je zaključil zopet lep popoldan. Vsekakor, ko se po končanem doživetju vozim z bu-som poulično proti domu, občutim v sebi neko radost, zadovoljstvo in harmonijo v mojem srcu in hvaležen sem ljubezni, ki mi je dala življenje!

Zastopniki
*^Enakopramo$ti e
Za St. clairsko okrožje; lOHN REN KO 1016 East 76th Street
UTah 1-6888 #
Za collinwoodsko in euciidsko okrožje: JOHN STEBLAJ 17902 Nottingham Road
IVanhoe 1-3360
e
Za newburško okrožje: FRANK REN KO
Diamond 1-8029 11101 Revere Avenue
99

Eisner's Flower and Gift Shoppe
VENCI, ŠOPKI IN CVETJE ZA VSE PRILIKE. TOČNA DOSTAVA.
33009 VINE ST., WILLOWICK. O. iel.t WIckUHe 3-1887
STRAN i
ENAKOPRAVNOST
П|]а11|||1||1*1||1в1||1|1||!а1|11а1||1в1||1к1|||а1|||а1|||ш1||1а1||1в||||а||||ш1||к|||1а1н1|||||в1||и|||1а1||1а|||У|||а||5
Ш AVGUST ŠENOA:
Dio
genes
Zgodovinska povest iz 18, stoletja
SK iiaiiiiMiiiaiiiMiiiiniiiaiiiiaiiiiaiiiiBiiiiaiiiiaiiiiaiiil
(Nadaljevanje)
"Ne sili ne dvom niti nezaupanje, da sem te spomnil tiste ure, ampak samo skrb za tvojo srečo. Poslušaj! Ti doraščaš v zre-leg moža, krenil si v svet. Imaš domišljijo, krepko voljo, ognjevito srce in veliko odločnosti. Pa premožen si, zelo premožen. Krenil si v svet; povej, si premislil, po kateri poti boš šel in kje je v'svetu tvoj pravi prostor, kje dolžnost, kje cilj tvojega življenja? Li veš, kdo je tvoj prijatelj, kdo sovražnik? Si premislil? . .
"Mislil sem o tem, da," je Be-lizar pokfmal zamišljeno, "ampak ta vprašanja so težka, zelo težka."
"So, mladi prijatelj, to^a rešiti jih je treba. Kajti greh je, nepremišljeno skočiti v slepo morje usode, privezati si krhka krila varljive sreče. Kdor si ne odgovori na vsa vprašanja po vesti in pošteno, ni popoln človek."
"Res je."
"Poglej okrog sebe, poglej svoje vrstnike—našo mladino. O čem modruje ta naš bodoči rod? 'Ker sem živ, moram živeti,' pravijo, 'in živeti hočem na lahek način in dobro.' 'In kaj je lahek način? 'Čim manj skrbi in truda, čim manj dela in učenja, kajti misli človeka žro. Od misli lasje osive. Delo človeka ubija, uk ga muči. In zakaj bi se s tem tra-pil? Življenje je kakor lestev, po kateri stopaš vedno više in postajaš vedno bolj srečen. Je za to potrebno delo? Ne, palf pa junaštvo, srčnost in drzna dejanja. Da s težavo in z znanjem lahko dosežeš srečo, je samo bedasta tolažba kmečkemu sinu.
Uspeh opravičuje vse na sve tu, uspeš pa edino, če ti poma ga jo srečniki, ki jih je visoko rodna mati rodila za srečo. Pri jatelji, svojci in protekcija, to so gibalo sveta, zato je nepotre ben trud, nepotrebno znanje, ki sanjari večno samo o cilju življenja, ta pa navsezadnje ni drugega kakor število let, dni in ur ki jim narava postavlja meje. Ne vprašuj za cilj, marveč za umetnost, kako boš dobro živel.' Vidiš, tako modruje naša mladina. Ni res? Presodi posledice, ozri se v praktično življenje.
Sleherni mladenič visokega rodu ve, da je zanj pripravljen prostor. To šteje svojo posebno pravico. Ne vpraša, kakšno mesto bo zasedel, vpraša le, če mu bo dajalo zlatih obresti. Ponudi mu službo generala, sprejel bo; postavi ga za velikega župana, ne bo odrekel; postavi ga za opata, opatoval bo; ponudi mu banski sedež, zasedel ga bo. Zaradi dolžnosti si ne bo belil glave; za njegove dolžnosti naj skrbijo kmečki sinovi,
Znanje sploh ni potrebno, znanje zamenja oblast in oblasti se ne smeš upirati. Ti ljudje mirne duše slačijo in oblačijo vsak dan nova oblačila, lahkomiselno skačejo s stolčka na stolček. Družinska zveza jim je samo sredstvo, da podkrepe ceh, ki jim je zaupan, a za ta svoj ceh štejejo narod; domovina jim je seznam njihovih travnikov, njiv in vinogradov; brezobzirno samovoljo Štejejo za svojo svobodo. Kje je tu tista vsesplošna ljubezen, ki v slehernem člove-ku vidi brata?
Kje je junaštvo, ko sleherni žrtvuje svojo srečo za vse, ko se dandanašnji smrtnik prizadeva za srečo bodočih stoletij? Kje je tista zavest, da mora tudi bogatin dela.
aiiiiaiiiiBiiiiaiiiiaiiiiaiiiiaiiiiaiiiiamiaiiiniiiniiiiaiiii [iliiiaiiiiwiiiBiiiiBiiiiBiiiiBiiiiaiiilBliilaliiwiiiiaiiiiBliili
ti v družbi za družbo pa vztrajati in se resno truditi na tistem mestu, za katerega je poklican in usposobljen? Malo, strašno malo je takih v naši deželi. Zato gre vse rakovo pot. Vsak obrača sposno blaginjo v svojo korist in sodi celo, da Je to njegova pravica. Sebičnost je zastrupila skoraj vse duše v naši Kraljevini. Kje je vestnost, kje ljubezen občo blaginjo? Naša dežela je za čarovniški ples osebne strasti, kjer je vsak pripravljen za svojo korist potepati tovariša in kjer v lakomni besnosti drug drugemu strežejo po življenju. Med plemstvom kipi razdor, malenkostni spori se razplamtevajo v najhujše mržnže, najboljše sile se uničujejo za prazen nič, dežela pa joka, ker ji je Bog odtegnil blagoslavlja j očo roko in ne more nič prav nič uspevati.
Tujec pa to ve, tujec pa to vidi. Željan je plena, pa se skrivoma priplazi in ogleduje ter išče, pogleda vsakemu v dušo in povsod nastavlja mreže. In koliko je že naropal plena, joj, koliko! Kjer opazi slabiča, sebični-ka, se mu pritihotapi v dušo, ga kupi in spremeni v sužnja tuje lakomnosti. Zato smo tako malo vredni, ker si za tujo plačo sami kopljemo grob. Zato ne cvete dežela, ker slepi z lastno roko sami podiramo starodavne hraste rodnega kraja.
Vidim to, opazujem, jaz učenec svojega strica, starega Hrvata, ki mi je zasejal seme poštenja in ljubezni za občo blaginjo, za našo domovino.
Opazujem iz kota, daleč od posvetnih spprov. Srce mi poka, kri mi vre. Čudno gledaš, da ti govorim tako resno, niti ne slutiš smisla mojih besed. O, moj Be-lizar, veš, zakaj ti tako govorim? Ker nočem, da postaneš, kakor so drugi, nočem, da bi bil slab. Nikogar nimam na svetu. Stojim sam Icot okleščen hrast. Samo zate še živim, da te varujem in rešim sveto dediščino tvojega strica. Vzor mojega življenja je, da pride v tej razuzdani dobi iz mojih rok popoln človek, mož starega hrvaškega srca in novega, razsvetljenega duha. Mož, čigar duša se bo borila proti zlu; mož, ki bo ljubil in dvigal to zemljo, kjer ga je mati rodila, in ne bo gledal ne desno ne levo, temveč junaško hodil ravno pot; mož, ki mu je ljubezen do bližnjega sveta dolžnost. In to si ti 'Belizar! Hočeš biti tak?" je z ganjenim glasom vprašal Janković in prijel za roke fanta, ki je s tihim navdušenjem poslušal svojega zaščitnika.
"Hočem, Bog mi je priča!" je
odgovoril stotnik in si položil dlan na srce. "Vem, kaj sem dolžan svetu in domovini pa rajnemu stricu in vam, prejasni gospod ! V moji dušo neprenehoma živi ideal popolne možatosti in od sramu bi se pogreznil, če bi mi kdaj lahko kdo po pravici očital, da sem nepotreben na svetu."
"Dobro, Belizar! Prav si povedal," je veselo dejal Jankovič. "Zdaj pa govoriva jasneje. Vsekakor želim, da boš samostojen človek in družinski oče. Da, da —brez družine ni pravega življenja. Vidiš, jaz nisem našel te sreče. Toda pustiva staro zgodbo. Ti si zdaj vojak in dober vojak. Tvoj rajni stric je želel, da slediš izročilu svojega rodu, ki je bil zmerom junak v obrambi domovine, toda povedati moram, da sem bil užaljen, kos so našo kraljevsko vojsko odpeljali v daljne kraje. Ozaril si se z junaštvom, postal si po cesariči-nem ukazu stotnik, morda te čaka generalska čast, čakajo odlikovanja, baronstvo ali grofov-stvo in odpad od tvojega rodu."
"Ne govoriva o tem, milosti j i-vi prijatelj," je rekel mladi častnik resno, "častno besedo zastavim, da bo moja prva skrb postati človek, kakršnega si želite. Vem, v čem je pravo plemstvo in prava slava. Pustite mi, da bom še nekaj časa častnik. Ne bom ostal vojak, odpovedal se bom, ker jasno vidim, kako se vse kroji po tujem kalupu in sem vsega tega do grla sit."
"Objemi me!" je navdušeno vzkliknil Jankovič, "vidim, da si poštenjak, dobra duša. Pojdi, skrit v vojaško uniformo, še dalje v svet. Opazuj s hladnimi očmi, kakšni so ljudje, poglej jim v duše, potem se pa vrni z vrlo izvoljenko iz sveta na moje srce. Toda varuj se na tej poti, varuj se žensk!"
"Saj mi boste vi v pomoč," se je nasmehnil mladi stotnik.
3
Ko so začeli Vojno krajino preurejati po vzorcu redne armade in je bila stara hrvaška "narodna vojska" razpuščena, so v sicer prezirano Hrvatijo priletele cele jate vsakovrstnih regulaških častnikov Nemcev, Lahov, Čehov, Valoncev in drugih narodnosti. Zdaj, ko je bila Slavonija očiščena Osmancev in je Turek s krvavo glavo odnesel pete onkraj Donave, Save in Une, so namesto starih Baka-čev, Patačićev, Frankopanov in ostalih Hrvatov, ki so poveljevali vojski proti Turkom, kar nenadoma zablesteli Hildburg-shauseni, Klefeldi, Petazziji, Marquieri, Scherzeni in dolga vrsta doslej neznanih junakov. Ti so zdaj po novourejenih krajinskih polkih prevzemali povelj-ništvo. V Zagrebu jih je bilo tako rekoč za celo naselbino. Ljudje, ki niso veliko razmišljali, so opazovali ta pojav z radovedno brezbrižnostjo; konec njihovega modrovanja je bila preprosta ugotovitev, da je to pač cesa-ričina volja. Razumnejši, ki so
Hitite! Vložite do 11. jaii.
Denar, ki ga vložite na vašo hranilno vlogo do 11. januarja, bo dobil obresti od 1. januarja. Vaši prihranki so zavarovani do $10,000—in dobijo primerne obresti. Pričnite z ali dodajte vaši hranilni vlogi sedaj!
Plačujemo
Wo
5Т.СШ
obresti na leto
SavinsS'Loan Co.
8IS K. 186№ ST. 6235 ST. CLAIR
IV 1-7800 HE 1-5870
opazovali, kako se ti prišleki širijo in šopirijo, so zmajevali z glavo, sluteč, da se iz dalje, izza gora, vali novotarija, ki se nikakor ne sklada s pravicami kraljevine.
V deželni hiši na Markovem trgu je stanoval baron Vence-slav Klefeld, kostajniški polkovnik in pribočnik bana, grofa Karla Baćana, ki ga skoraj nikoli ni bilo na Hrvaškem. Klefeld je bil sploh duša vse te krajinske reformacije. Stanovati mora v Zagrebu, so rekli, da izuri mlade krajinske častnike po novem ek-sercirnem pravilniku. Mladi kra-jinvi so res korakali in se okra-čali na dvorišču banskega dvorca ves božji dan. Tuji regulaški častniki so bili prišli na pomoč za novi eksercir, kakor je rekel baron, potem bodo pa spet šli.
(Dalje prlhodnjlP)
TO NISO IGRAČE!
Današnje atomske ombe so več kot 25-krat bolj močne kot so bile prvotne. Atomska bomba, vržena leta 1945 na Japonsko, je vsebovala toliko sile kot 20 tisoč ton dinamita; sedanje bombe pa vsebujejo več sile kot pol milijona ton dinamita. Vodikova bomba pa vsebuje večjo silo kot milijon ton dinamita. Zedinjene države imajo teh bomb v zalogi toliko, da njihova sila presega eksplozivno silo vseh bomb in drugih razstreliv, porabljenih tekom vse druge svetovne vojne na vseh bojiščih. To je povedal predsednik Eisenhower pred generalno skupščino Združenih narodov, in on že ve, kaj govori.
Ker je znano in priznano, da imata to strahotno orožje obe svetovni stranki, ki se danes grdo gledata, je logično v interesu vsega človeštva, da se v prihodnosti vojne preprečijo. Mednarodne sporne zadeve naj se rešijo potom konferenc, strahotna sila sproščene atomske energije pa naj se vpreže v industrijo, poljedelstvo, zdravstvo in druge splošnosti koristne svr-he. To je predsednik Eisenhower priporočal v svojem govoru pred generalno skupščino Združenih narodov,
—NEW ERA, glasilo ABZ
VELIK ČASOPIS
V New Yorku od 28. novembra do 8. decembra zaradi stavke ni izšlo šest velikih časopisov. Med temi je bil tudi The New York Times. Ko so časopisi spet začeli izhajati, so z večjim številom strani skušali nekaj zamujenega nadomestiti.
Tako je nedeljska izdaja New York Timesa dne 13. decembra izšla na 436 straneh. Vsebovala je 748 kolon časopisnega čtiva in 615,000 vrstic oglasov. En edini izvod te izdaje je tehtal 5 funtov in 5 unč.
Omenjena nedeljska izdaja New York Timesa je izšla v 1,300,000 izvodih, za kar je bilo porabljenega 3,297 ton papirja, ta papir, je zrastel na 396 akrih gozdne površine in za prevoz papirja je bilo treba 110 železniških voz in 264 težkih trukov. Vsa omenjena količina papirja je bila porabljena samo za eno
nedeljsko izdajo New York Les, iz katerega je bil izdelan Timesa, to je izdajo 13. decembra.
—NEW ERA, glasilo ABZ
DRUŠTVENI KOLEDAR
JANUARJA - 1954
16.	januarja, soboto—Veselica društva Glas clevelandskih delavcev št. 9 SDZ v Slov. nar. domu, St. Clair Ave.
17.	januarja, nedelja—Koncert mezzo - sopranistinje June Babbitt-Price v Slov. nar. domu, St. Clair Ave.
23. januarja, soboto—Veselica društva Loška dolina v Slov. nar. domu, St. Clair Ave.
FEBRUARJA
14. februarja, nedelja—Koncert pevskega zbora Slovan v SND, St. Clair Ave.
APRILA
11. aprila, nedelja—Koncert Glasbene Matice v Slov. nar. domu, St. Clair Ave.
V vsaki slovenski družini, ki se zanima za napredek in razvoj Slovencev, bi moralo dohajati
Enakopravnost
Zanimivo in podučno čtivo priljubljene povesti
WHICH ONE
VOLJ WANT ?
you can have your dream house—this easy way!
A dream? Not at all. Thousands of people with modest incomes have been able to save the down payment, or the whole price, of the home of their dreams —because they invested in U. S. Savings Bonds on the Payroll Savings Plan where they work.
You, too, can accumulate enough money for the down payment on л home. Or enough for your children's college education or a retirement income. And by saving only a few dollars a week, too.
The answer is that you save 'systematically on the Payroll Savings Plan. All you have to do is tell yout pay office how much you've decided to save each payday (it
can be as little as a couple of dollars). After that your money is saved for you, before you get your salary. Then each time enough has accumulated, it is invested in a Bond, and the Bond turned over to you.
And remember—your U. S. Savings Bonds now will bring you an average of 396 interest, compounded semiannually, for 19 years and 8 months. That's why the money you put into Bonds now grows to such a surprisingly big sum.
Why don't you start—today? Sign, where you work, for the Payroll Savings Plan. Or, if you're self-employed, join the Bond-A-Month Plan, at your bank.
tbi V. S. CdVirnmmt doti not pa} fet this eJvertutment. Tbt Triasun Dtparlminl tbankt. for litir patmtii Jonalion. tht Advirtilinn Council tnd
ENAKOPRAVNOST
Moiki in ženske, ki morajo nosili . . ^ OPORE (TRUSSES)
bodo dobro poslreženi pri nas, kjer imamo moškega in žensko, da ume-rila opore.
MANDEL DRUG CO.
G.. Ph. C.
15702 Walerloo Rd—KE 1-0034
Pošljemo karkoli prodamo kamorkoli.
Stanovanje s 6 sobami
v najem pošteni
mirni odrasli družini — brez otrok.
Zgoraj. Fornez na premog, podrobnosti se vpraša na 1078 ADDISON RD.
TEKOM ČASA,
ko se zobozdravnik
nahaja na St. Clair Ave. In East 62nd St., je okrog 25 drugih zobozdravnikov v tej naselbini prakticiralo in se izselilo, dočim se dr. Župnik Se vedno nahaja na svojem mestu.
Ako vam je nemogoče priti v dotiko z vašim zobozdravnikom, vam bo Dr. Župnik izvršil vsa morebitna popravila na njih delu in ga nadomesti) z novim. Vam ni treba imeL določenega dogovora.
Dr. J. V. ŽUPNIK
6131 ST. CLAIR AVENUE Tel. ENdicott 1-5013 Njegov naslov je vogal East 62nd Street; vhod ■amo na East 62nđ Street. Urad je odprt od 9.30 žj. do 8. zv.
Dr. J. V. ŽUPNIK
CHICAGO, ILL. FOR BEST RESULTS IN ADVERTISING
CALL DEarborn 2-3179
BUSINESS OPPORTUNITY
For Sale by owner or Rent _
— Fully equipped, well established, excellent Factory, location on transportation. This is , a wonderful opportunity for couple. A terrific money marker. Must sell or rent gt a sacrifice, going into Hines Hospital. Call Mitchell 6-9831 or Mitchell 6-0501
WANTED TO RENT
ATTENTION, LANDLORDS' — We are homeless! Substantial fanaily, 4 adults, will take immediate possession of 6 room apartment in desirable building and location, Oak Park. 1st, 2nd floor and good transportation essential. Also modern kitchen and bath. Highest references. Call business hours. MOhawk 4-5050
THE SEASON'S GREETINGS
CHICAGO, ILLINOIS
HAPPY' NEW YEAR from
TRACY FOOD Cr LIQUORS
carries ''U Popular Brand Liquors, Wines and Groceries
Fast Delivery 3524 WEST 79th ST. GRovehill 6-1607
RED STAR INN
delicious food
excellent service
1528 N. CLARK ST. Phone WHitehall 4-9637
HAPPY NEW YEAR to Our Customers and Friends from
24 HOUR SHOPPING CENTER
groceries - liquors - meats
We Deliver 2946 W. MADISON SAcramento 2-3376
NEW YEAR'S GREETINGS from
SAM'S SELF SERVICE LIQUOR STORE
951 N. YORK ROAD Hinsdale, 111.
HAPPY NEW YEAR to all Our Customers and Friends We make Custom Made Mattresses, Upholstering and Furniture from factory to you
WATERS BEDDING CO.
351-354 EAST 79th RAdcliffe 3-7444
mienumt
ground observer cork
CALL CIVIL DirENSE '