.jjMirrrrri----ir|t IsUJS*"* (Ullj «eept odui and Holidajs. Sununaju okrog 1350 javnih u- adnikov, policajev in vojaških tastnikov aretiranih. V Grad-% Štajerska, so naciji razbili w kipe kancelarja Engelberta )ollfussa, ki je bil umorjen v lacijskem puču na Dunaju 1. 934. Seyss-Inquartova vlada je teraj konfiscirala vse sklade in utnino domovinske fronte, blv-« vladne in edine legalne stran-!* v Avstriji. krlin. 14. marca _ MarU, »ilhelm Goering, ki v odstotno-ti diktatorja Hitlerja vodi vse rtavne posle, je v svojem go-'fu pojasnil ljudstvu, zakaj je emcija prevzela kontrolo nad ^trijo. "storili smo to v in-ertou vsega nemškega naroda," * rekel <;„ering. "Odzvali smo f |K)Z1VU n»*ih krvnih bratov v ^riji in jim priskočili na po-«<*• Nemčija bo ščitila Nemce ^ krajih. Ako bo kdo na-Wel Nemce ali Nemčijo, bodo i[lU topovi. Nacijska ^ * znt in"«bo borila liku V"em in VBtkemu sovrat- ^ing je dalje rekel, da bo * nadalje jačila avojo ZT™ "no- <>• ^srstvo odklanja status Z ,n k"'^tivno zaščito kakor JJ v«e ientvaks pogodbe glede Nemčija bo kora-■ r'Mos|ala več vojaških oddelkov v trSldtui lektor na.spodnji srs-gonski fronti, da ustavijo prodiranje fašistov proti Sredozemskemu morju, Ako bo fašistična ofenziva uspela, ozemlj«, ki ga kontrolirajo lojalisti, razcepljeno na dve polovici. Fašistične č«te prodirajo proti Alcanlzu ln Caspl, mestoms v vzhodni Španiji, ki ležita ob meji'Katalonije in sta okrog ftO milj oddaljeni od Hredozemske. ga morja. Včsraj so okupirali Montalban in laigato premogovno polje v distrlktu Utrllss, po-leg tags ps so obkolili mestri (ju in to, ki leži med Ifljarom In Helchito. Hkdnjs mesto so fašisti zavzeli zadnji četrtek. Vest iz fašističnega vira ss glasi, da je v bitkah na spodnji aragoneki fronti v zadnjih dneh padlo več tisoč lojalistov. Po-ročllo tudi priznava, da so uporniki utrpeli velike izgube. Železniška nesreča v Italiji1 12 ubitih Catania, Italija, 14. msrca.— Dvanajst oseb Je Izgubilo življenja sinoči, ko je potniški vlak tr stičnih projektov. V ta nstften priporoča zveza brezposelnih petletni načrt, kakor tudi dodatne s-propriacije za aubvendranje držav in občin v ivrho direktnega reltfa. J* "Kdo faktlčno nosi žrtve brezposelnosti?" je Laaser stavil vprašanje In odgovoril: "Nihče drugi na kot brozpoedni, ln sicer v zneskd 80 milijard dolarjev ns izgubljenih plačah, v milijonih lsčnih ljudi, umsssnlh stanovanj, raztrgane obleke In brezupnega življenja. Ker nam Je to znano, kako morete pričakovati od nas takega potrpljenja kakor ga na primer kažejo gen-tlemani, ki imajo $300,000 ali več letnih dohodkov in prihajajo prod vaš odsek z zahtevo, da vse, kar Je potrebno. Jp znižanja davkov", Je dejal Laaser. 1 On Je tudi omenil, da so ss sedanjo krizo v veliki miri odgovoriti kapitalist,! nami,, kot so bili sa kriso im, nsmroč.njih "*-»larhističuo ravnanje, sUjpidnost lin otopelost" ter "iislijovanje", Toorija. da so ^piUMatJ, nalašč I s* v »rodili sedanjo krizo, Je Že precej diskreditirsns. V resnici Je izrodek kapitalističnega go-s|Kslarstva kot so bile vse druge krize. Novo "čiščenje" v Sovjetski uniji Moskva, 14, marca. — Pravda In Izvestije, glasili komunistična stranke in vlade, pišeta o novi "čistki", ki se bo pričela kakor hitro bodo stari boljševiki, ki «» bili obsojeni v smrt zadnjo soboto, ustreljeni, Stalinova vlada namerava Iztrebiti vse pristaši« Trockega, bivšega boljševiške-ga voditelja, ki se nahaja v izgnanstvu v Mehiki, kakor tudi osebe, ki #0 osumljene špionaže v prilog zunanjim dršavam. Mehiški senator ustreljen v politični bitki Juarez, Mehika, 14. marca. — Državni senator Angel Posada Je Ml ustreljen v politični bitki, trije drugi pa so bili ranjeni. Genersl Kodrigo Quevedo, bivši čil s tovornim vlakom v bližini governer države Chlhuahue. j« delavca, katere je organiziral odbor strokovnih unij v zniške |m,staje, deset milj I bil po l»ttki aretiran In policija i stran od Cstsnijs. ga js odvsdls v zspor, f tOSVBTA PROSVETA THE Bf LIG H TEN MEMT Of LASTNINA UOTBM roorouM jbohoti lilSSil br Sm _ _ • UnitM (ima M IM* IM* p* tou. 114« M tam MA« a» kl ClMM r u M Ml« M«. » II M t* to*l M lai mm. m w vmte*. MuvUi H MU, S— I. »Mi tu.) M »r»*J* «• Je »rtioAlI p»*t«lM. ertUUe vili pUjra. 1» mUm amtf mbm »iiiihM kr ** PROSVETA ml-m s. U»«A1. Ar«. C» M pHm»» ui >• » tm prevoiean«, 4» M Polom privatne medicine Odgovorni federalni preiskovalci so zadnj* Čase objavili dolgo vrsto poročil o zdravstvenem stanju v Združenih državah. Posebno pozornost so posvetili privstni zdravniški službi med revnimi sloji in vsa dejstva, ki so jih objavili, so že stara povest. Po Ameriki je na milijone ljudi, kl zaradi pičlih dohodkov ne zmorejo zdravnika, kadar oboie. Milijoni si v primeru bolezni pomagajo kakor znajo in morejo, ampak zdravnižke pomoči nimajo, ker nimajo s čim plačati. 2ene rodijo otroke brez zdravnižke pomoči in na tisoče tuberkuloznih bolnikov umre, ki bi lahko ozdraveli, če bi se kdo pobrigal zanje v prvih štadijih bolezni. Dvajset odstotkov družin, ki so na relifu, nikdar ne vidi zdravnika; 28 odstotkov družin z nizkimi dohodki je v istem položaju. Vse to je že stara povest. Nič novega tudi ni, da burbonski zdravniki zanikajo ali vsaj omalovažujejo takšna poročila. Zato se nič ne čudimo, kadar voditelji Zveze ameriških zdravnikov brž pobijajo vse, kar se glasi neprijetno zanje ln karkoli oni smatrajo za "propagando za socializiranje medicine." Tudi zdaj so brž padli po omenjenih poročilih federalne preiskave in v svojem glasilu Me-dlcal Journalu zatrjujejo, da so poročila "grdo pretirsna." V drugih deželah je veliko slabše! Številke o ameriških revežih niso zanesljive! Glavno je to, da se Amerika čuva javne, državna, socializirane medicine! Z drugimi besedami: vodilni zagovorniki ameriške privatne medicine pravijo na zavit način, dš Je bolje, če revni ljudje po nepotrebnem trpe in umirajo, kakor ds bi privatna medicina izgubila kontrolo nad zdravstvom; — in ker je to bolje, je tudi bolje, če molčimo o tem nepotrebnem trpljenju ln umiranju! Revni ljudje so vedno trpeli in umirali in tudi bodo... To brutalno stališče je malo preveč tudi za konservativni dnevnik New York Times, ki piše v uvodniku, da je "nemogoče, da bi velika večina poštenih ameriških zdravnikov tako mislila — ds bi večina odobravala škandalozno pravilo 'laisscz faire' v medicini, da bi smatrala bolezen za privatno nesrečo, za katero se vlada ne sme brigati, da bi bila mnenja, da morata bolezen lil revščina korakati skupaj, ker tako zahtevajo naturnl zakoni ekonomije . . ." Clanksr del je pravi: "Ce Je to vse, kar nam more dati American Medical Assoclation, tedaj ni druge poti, kakor da se obrnemo k vodstvu in avtoritetam, kl jih nasvetuje federalna vlada za rešitev tega velikega problema." Izjava voditeljev zdravniške organizacije je indirektno priznanje, da je privatna medicina v Ameriki falirala — In skrajni čas je, da se etablirs federalna zdravstvena oblast, ki naj prevzame kontrolo nad zdravilstvom in odgovornost za zdrs v je vseh ljudskih slojev. Css je, da enkrat dobi Amerika demokracijo tudi v tem oziru. Diktature privatnega zdrav-nlštva mora biti konec! Glasovi iz naselbin Emile Zola West Allis, Wi*. — Na misel mi prihaja po filmi)) izvajana epizoda iz življenja vsllksga pisatelja Emila Zola, ki se je vršila na Francoskem, v tedaj «e mladi "republiki za ljudstvo." E-pizoda je zanimiva, osobito ker zelo sliči našim sodobnikom. V naslednjem podam površno sliko, ki nam je v pouk. 'Emil Zola, briljantni pisatelj tedanje dobe, se je rodil v pro-letarski nižini. Njegova mladost« na leta so bila obdarjena z vsemi sladkostmi, ki jih revščina vsebuje; glad mu je bil stalen gost. Imel pa je tudi zvestega prijatelja, izrednega mojstra kartu-nav; vtis stičnih skušenj ju Je združil, da sta na podlagi lastnega prepričanja pričela skupno razvijati prirojeno nadarjenost. 8 pikro satiro risbe in cinično izbranim besedilom sta pričela razglabljati uredbo ljudskega prava;z lučjo resnice sta posvetila Um, kjer je bilo največ gnilega. Izredna nadarjenoat pisatelja je vladne organe zadela na najbolj občutljivem mestu, da jih je skelelo; stroga cenzura je bila določena za uničenje in za-trenje slične literature. JCot menda vedno, tako ae Je tudi tedaj našla luknja, akozi katero so smukali njegove proizvode na skrivno v javnost. Krta-čenje krivičnih državnih ukrepov se je z vnetostjo nadaljevalo. Pisateljska zmožnost je zadevala v živo in dobivala gmotno in moralno podporo med plastjo nižjega sloja. Javnost Je postajala pozornejša, razpoloženje čim dalje bolj kočljivo. Založniki so napetost izkoristili v svojo korist in si polnili žepe; pisatelj s tovarišem in družino pa je bil obsojen na glado-vanje in skrivanje v podzemeljskih kotlinah. Bodočnost mu je bila brezupna. Ker stroga cenzura le ni dosegla namenjenega cilja, so vladni organi sklenili se poslužiti druge metode. Poslali so k pisatelju poslance, ki so mu s pre-pleskano prijaznostjo ponudili visoko službo v zameno, da spremeni princip in smernice, ki ne soglašajo z vladnimi ukrepi. Na-v glašali so, da ja njegova dolžnost zaslguratl svoji ženi in materi dostojno življenje. Pod težo teh očitkov se Je mladi Emil podal, mladi tovariš pa je raje pobegnil v inozematvo, kot pa bi se svojemu prepričanju izneveril- J' • t | V poznejših letih vidimo pisatelja kretatl se med odlično družbo. Bil je čaaten član in predsednik različnih družb. Njegovi nasveti so se upoštevali, njegova beseda je povsod zalegla. Živel je z družino v udobnnem stanovanju in vneto pisal knjigo za knjigo — v duhu vladnih navodil. V svoji stalni zaslepljenosti niti ni opazil, kako brzo hite leta mimo nJega, da ao mu nenadno lasje poslvell. Nekega dne ae mu nepričakovano Javi njegov nekdanji tovariš: Vzradoščen mu hiti nasproti, ga veeslo popraviti, toda pri-jatslj mu odzdravi hladno In pri stavi, da mu je žal, da je napravil avojo dolgo pot zastonj; da v njem ni hašel tega, kar je upal in želel, nakar ae poslovi za ved- prepričana o soprogov! nedolžnosti, je napela in posvetila vse svoje moči isto dokazati. S pomočjo nekaterih osebnih prijateljev j e vztrsjno zbirala potrebna dokazila sa rešitev soproga iz ječe, kar se ji je po dolgem trudu tudi posrečilo. Dobila je nepobitna dokazila omreženja in tudi ime častnika, ki je podtaknil listino in potvoril pisavo. Dober prijatelj in službujoči častnik se je zsvzel in predložil tozadevna dokazila na merodaj-nem mestu in zaprosil za ponovno preiskavo afere. V odgovor ga je visoka glava tajniškega štaba srdito nahrulil: da kako se drzne priti s tem na plan, da li ne ve, da je to proti pravilom in častniški disciplini, da je raažaljenje sodnih organov, da izrečene sod- jati, osobito eepsega ni dobils nikske besede. Obrstno pa so i-meli visoki šaatniki, katerih se je omreženje tikalo, prosto govoriti. Vsi so trdili, da serprona-šll nove dokaze za krivdo Drei- fUKU. « Zelo krepko jih je odvetnik za besedo prijel in opetovano zahteval, naj prinesejo dokazilo na plan. Če ga res imajo. Ko mu je zato sodnik besedo odvzel, je pa še njemu zabrusil, da on bo povedal svoje mnenje, pa četudi ta obravnava traja 6 mesecev. Skozi ves p&tek razprave je čvrsto odrezaval obtožbe odličnežev; pestil jih je z besedo, kot bi jim delil vroče klofute. Res zanimiva epizoda. '" Končno je tudi Emil Zola smel svoje povedati. Z nežno mehkobo je cinično osnažil najprej pristranskega sodnika tako prepričevalno, da se je sodnik v ner-vOznosti branil in zagovarjal, da be ni mogoče popraviti, da aodna } z& -e od,oke pigano na_ oblast ne sme priznati napak in | V0dij0 . . . - . . . .. , Po kratkem, jedrnatem razla-rujejo ugled in čast vUdnih or- ggnju omreŽ€nja v Dreifusovi a- Morgan - vitez sv. Gregorija! Vest is Rima se glasi, da je i»spež Pij podelil J. Plerpontu Morganu in Thomasu W. La-montu iz New Yorka viteški red sv. Gregorija Velikega. Noben teh nI katoličan; Morgan je episkopale<- in l^amont metodist. Kdo Je J. Plerpont Morgan? Svetovno znani bsnkir in milijardar, ki kontrolira večji del smeriških finsne in s tem kontrolira kapital večine smeriških industrijskih, trgovinskih, rudniških, transportnih in drugih korporacij. Morgan je ameriški in internacionalni finančni car, ki daje posojila v milijonih dolarjih državam in privatnim družbam |m> vsem svetu, Lamont je ps njegov psrtner. Zakaj je papež odlikoval Morgsna s smsšnim redom Iz srednjega veka? Ne zaradi kakšnih verskih zaslug, o katerih nihče ničesar ne ve. Najbrie zato. ker je Moripn prvi posodil — Mussoliniju sto milijonov dolarjev. Morgan rsd financira fašizem In indirektno tudi vsako cerkev! Včasi so dobri vitezi sukali meč v obrambo cerkve, danss ps odštevajo milijone dolarjev . . . Zato so vitezi sv. Gregortje! Natanko slišimo ia Rima uavdušsn klic: Kvi-ta Pierponte Morgano! — no. Emila Je prijateljev nastop globoko presunil. Vzbudili so se mu živi spomini njunih mladostnih dni. ki sta jih skupaj preživela. Zavedel se je, zakaj je zgubil prijatelja. Z grozo si je se-gel v siVe lase, ustrašil se je avo-jega ogromnega plsateljakega dela preteklih let, spoznal je. kako globoko se js lansverll svojemu prepričanju, solze kesanjs so mu zalile oči. • u Med potekom te raziarevajočš se "fate morgane" plasteljs se je sa vršila znana zloglasna afera Drelfusa, katerega ao omrežili s potvorjeno pisavo ln podtaknje-njem listin kriminalne vsebine, državnega izdajstva, z« kar so ga obsodili v dosmrtno ječo Politična Igra tedanjih vodil nih oseh pri vladnem krmilu jih Je zavedla v kriminalno močvirje. Da se istege rešijo, so morali imeti žrtev, na kster« so zvrnili zločin: diplomstsks spretnost si js akovsla potreben načrt, ga la-vedla in s tem rešils iz zagate ganov in ne, da ščitijo jetnike po ječah. Za drzno predložitev je bil častnik kaznovan z večletno ječo, oni, ki je potvoril pisavo, pa je iz strahu izvršil samomor. Visokih gospodov čast je bila zopet rešena. Gospo Dreifusovo je ta vest zelo potrla. V svojem obupu se je spomnila na pisatelja Emila Zolo. Sklenila se je k njemu zateči in ga v imenu poštenega človekoljubja prositi pomoči, tipala je v njegovi izredni pisateljski zmožnosti dobiti moč, a katero bo priborila pravico in rešila svojega soprdga iz ječe. Veliki pisatelj je bil njeno zadnje upanje. Gospa je pisatelja našla v njegovi pisarni globoko zamišljenega. O razlagi zadeve ji je le na-x>l odgovarjal, nakar jo je nujno prosil, naj ga pusti samega, da je izmučen, da se ne čuti dobro. Vsa žalostna se je gospa odstranila, pustivša vse listine na mizi. Saj jih več ne rabi, saj ji nič ne pomagajo. S tem. je utonilo njeno zadnje upanje; aoprog bo moral ostati za vedno v ječi. Grenke solze so ji zalivale oči. Globoko zamišljen pisatelj ni niti opazil, da je gospa pustila svoje listine na mizi; zagledaVši jih, jih začuden pograbi in hoče goaflie vrniti. Bilo pa je prepozno, gospa je odšla. Nejevoljen jih položi nazaj na mizo, na katero se kot onemogel nasloni; kar ipu oči padejo po vsebini pisave ,in postaja pozornejši. , PreČitavši listine, nenadno po-škoči in vzklikne: Saj ni še prepozno, še lahko popravim vsaj nekaj krivic, ki sem jih v svoji zaslepljenosti pomagal zakriviti. Od sedaj naprej bom svoje pisateljske moči posvetil zatiranim. Moja prva naloga je, da razkrijem zločinstvo v tej Dreifusovi aferi. Ker je postal v zadnjih letih znamenit in si> je pridobil velik ugled med višjo družbo, je upal, da bi bila najkrajša in najboljša pot za podporo njegove ideje, da si pridobi vso to odlično družbo na svojo stran, da bo to najlašje dosegel, ako skliče javne shode in jim stvar ustmeno razloži. Shodi so ga neprijetno razočarali. Nikjer ni dosegel povoljnega odmeva; odlični prijatelji so ga mrko zapuščali. To ga je podžgalo, da je aklenil za vsako ceno sam nadaljevati. Poalužil se je svoje stare metode In posegal a svojo čvrsto, pisano besedo tja, koder Je odlične glave najbolj zadelo. Na podlagi dokazilnih listin je Zola odprl v javnosti obrambni boj. amelo je odkrival, iat aa listom, skemo omreženja in bičal prizadete brez ozira, da so jim postajala tla čimbolj vflo-ča. Da uetavijo nadaljnje razglabljanje. eo piaatelja obtožili taljenja aodlšča in gs possdill as zstožno klop. Sodna razprava je hlla po vseh običajih fevdalne justiee. Sodna dvorana je bila nabito polna poslušalcev in še zunaj ogromna množina občinstva Med njimi so Hill najeti hujskači, ki so kmalu dosegli, ds je množica tulila, ia hočs linčati Zolsts, kot jsvne-ra žalile a vlade. Emil Zola Je imel itliornefa •agovornika. kl je kot veščak In •nož poštenega značaja vodil obrambo. Toda poklicane priče v prid Dreifumi na odlok sodnika feri ai je Zola kmalu pridobil množico, da mu je burno pritrjevala. Bil je končno le Junak dneva. Izrek eodbe pa se je kljub temu glasil: kriv. Kazen: povrnitev sodnih stroškov in eno leto ječe brez priziva. Zola je namesto v ječo pobegnil v inozemstvo. je nadaljeval svoj za-početi boj še vse bolj odprlo Tn žgoče. Javnost se je navduševala, njegovi članki iz inozemstva so izzivali senzacije, ki so končno prišle do predsednika republike Predsednik republike je po zasliševanju uvidel, da je potrebno odstraniti škandal, da s tem pomiri razburljive duhove v javnosti; kazal je vsem prizadetim visokim uradnikom* da polože svoje resignacije; oprostil je Dreifusa iz ječe, mu vrnil vse dostojanstvene časti, ki jih je preje posedoval in dodatno mu .1« poklonil še nadaljnje častno za- služenje. Tako ae je končala zloglasna afera v zadoščenje Dreifuaa in v veliko: veselje pisatelja, kl se je nemudoma vrnil nazaj v svojo priljubljeno domovino. kratkem nato je napočil slo* vesni dan. Bilo je s vsemi ceremo nijami pripravljeno za podelitev Drelfusu njegove časti javno, kakor so mu-bile tudi . odvzete Zbrala se je množica ožjih prijateljev in drugih, ki so Želeli počastiti s svojo pijisotnostjo svečanost njegovega dne. Med šte vllnimi prisotneži pa je v presenečenje vseh manjkalo pisatelja katerega zasluga je bila svečanost tega dneva. Navzoči so ga zaman iskali z očmi. Emil Zola je od trenutka zmage kar prekipeval od veselja Vzhičen se je skrbno pripravi za to proslavo. Od prekipevajoče fadorftl mu je srce odpovedalo tik pred proslavo. Pisatelj se je s smehljajočim obrazom sesedel na stol; v polnem zadovoljstvu je zaspal za vedno! Film "Emil Zola", čijega vsebino sem tu podala, je živ odtis sedanjega družabnega reda. Saj se tudi naši veliki patriotje v svojih zagatah poslužujejo »ličnih metod. Da si zavarujejo svojo čast in moč, jim je tudi omreženje dobrodošlo; to nam je dokaz med drugimi afera Mooney-ja in Billingsa. Chriatina Moseley. TOREK, 18. MARPi Tedenski odmevi Anton Garden Dnevi, ki pretresajo Rusijo vM: Dr. Ernest W. tajnik nemškega Waahingtonu. Meyer, bivši poslaništva v pa diktaturo. Denimo vsakega na eno stran "fenca", pa bomo videli, koliko časa bo ovca živela. Ce bi pa na primer djali k ovcam ovčarskega psa, sem prepričan, da bi volk kmalu podlegel. Tu-caj si br. Garden lahko predstav-ja ovčarskega psa za proletar-skega diktatorja, volka pa za fašističnega diktatorja. Mogoče bo Garden rekel, da či tam stalinistični list, kakor je rekel br. Hočevarju iz Colorada. ¥s*l informacij e, kolikor aem jih jaz dobil j) Rusiji, sem jih doljil iz Prosvete. V Rusiji še nisem bil, kakor tudi Garden ne. In kolikor sem jaz informiran, si Stalin prizadeva, odkar je prišel na krmilo, da deželo izboljša, kar je Prosveta tudi že večkrat pisala. Trocki je pa hotel napraviti svetovno revolucijo. Ako bi" bilo mogoče pridobiti veliko delavcev in voditeljev, bi bil mogoče tudi Garden med njimi. Ako bi bili nemški socialisti malo bolj diktatorski, da bi -bili zatrli "narodne socialiste", pa bi jim fašisti ne bili sekali glav in razbili vse delavske unije. Toda nemški socialisti so bili preveč demokratični, ko so bili na krmilu, ln se niso uprli fašistom. Pa naj br. Garden reče, če ni tako On tudi misli, da je samo CIO napreden, ADF pa je reakcionar na,, toda se prokleto moti. Član tesarske unije sem že 28 let Garden pa je šele par let član CIO. V 28 letih sem glasoval za socialiste petkrat, pri zadnjih volitvah, ko je bil v socialističn stranki razkol, sem oddal svoj glas demokratom, kar mislim da je storilo več naprednih delav cev in tudi socialistov. Zdaj bi pa prosil br. Gardna ki toliko piše o delavski dikta: turi, oziroma o Stalinovi, da malo več pisal o Hitlerju in Mus soliniju, kakšni krvoloki so bil fašisti, ko so prišli na krmilo. Ce pa br. Garden ne bo tepa pisal pa je prokleto slab urednik de lavskega lista Prosvete. Toda da on ne bo mislil, da sem komunist, naj ponovno rečem, da sem vse informacije o Rusiji dobil iz Prosvete, ker v Rusiji pač nisem bil, kakor tudi br. Garden. ne. Pa brez zamere. Ix>uls Kužnik, 14. Gardnova pripomba: Odgovoril bom o priliki v Garden na rešetu Waukegsn. — Pred več meseci sem pissl v Prosvetl o sngle-škl strsni v dnevniku, kakor je pisslo tudi več drugih stsrih na rožnikov. Kmalu potem sem pa čital o istem vprašanju dopis br. Gardna. ki ja rekel, da se mu Iz argumentov starih naročnikov vtyU. da so naročniki predvsem zato, ker Prosveta izhaja v slovenskem jeziku in ne predvsem zato, ker jedelavakUiet. Za mojo osebo povem br. Gardnu, da sem se naročil na Prosveto šest me-prej predno je pričela Iz-| baleti kot dnevnik, čeprav sem | Imel drug slovenski dnevnik, ksterega sem potem takoj pustil. Zdaj pe nekoliko o diktaturi. Br. Garden meče vse skupaj v en koš, pa naj bo delavska ali pa fašistična diktatura. Najbolj je ša-lostno od Gardna to, ker ne vidi nobene razlike v diktaturi, pa Ako bi še živel John Reed, ameriški iJj lucionar in avtor knjige "Ten Day* that s3 the Workl," v kateri opisuje prve dneve ve23 ruske revolucije, bi po 20 letih lahko na2| novo, povsem drugačno knjigo. Knjigo 0 »I ki tragediji, ki pretresa do temeljev veny lavski svet, še bolj »a sovjetsko Rusijo *J pisal bi lahko knjigo o "moskovskih j^rocesih' o najbolj žalostnem poglavju moderne zri vine. f, Se ni veliko let, ko so v dobi prve petuJ prijahala iz Rusije kredno zanimiva in unori polna poročila o gradnji nove delavske driavr! o novih industrijah, ogromnih tovarnah in J viH -mestih, ki so vstajala iz tal prostrane rJ sije, in o kolektivlzaciji sovjetskega poljedJ stva. Vsak napredno misleč človek je. občuj val 'Veliki eksperiment", se d i vil brezm«jJ energiji in požrtvovalnosti ruskih delaven' Tudi Prosveta tistih let je polna teh poročil, J pisov in uvodnih člankov. Domalega vse J predno delavstvo je gledalo na Sovjetsko unS z velikimi upi, ameriški književni trg pa »o poplavljale nove knjige o tem — "eksperimentu". In danes? Daned — že skoraj dve leti - m prihajo iz Rusije vesti, ob' katerih trezna Človeka ■pretresa groza — vesti o človeški u politični propaloati brez para v moderni zguk vini. Za temi \pstmi pa %e skriva tiranstu novega Ivana Groznega, tiranstvo Stalinove® režima, ki zasenčuje celo Hitlerjev in Mussoft nljev barbarizem In propalost. Košek delavskih misli West Allis, Wls. — Obstoječe mednarodne napetosti in zamotani problemi so v kopreno zaviti, dobro premišljena poteza ka-pitalističnooblastvenih organov širom sveta. S provociranimi komplikacijami zasenčujejo ost, ki so jo nsperili napram splošnemu razvoju nižjega sloja. Z netivom vojnega razdraženja se nadejajo, da se sami nevede ujamemo v njih nsstavljeno past. Splošna zmeda v svetovno-poli-tičnih odnošajih je njihovo ma* skirano slepilo ljudstvu, je le napeljevanje vode na mlin faši- Parola sedanje plutokracije je, da si z organizirano silo osvoji naaaj fevdalno oblast: da za vsako ceno stre demokratične pravice delsvstva (kolikor jih še imamo), da nss zopet zasužnji pod strshovlado fašizma. To je prikriti motiv, za katerega je vsa reakcija na svojem vojnem pohodu. Za du*ega tega jim ni nobena stvar preniakotna. zato sejejo razdor in sovraštvo na '1 Sedanji proces proti 21 starim boljševikJ izmed katerih so Buharin, Rikov, KrestinikL Rakovski in Jagoda imeli najvišja mesta v vIa di in komunistični stranki, se razlikuje od prej, šnji procesov le v tem, aa še v večji luči kak moralno .in etično propalost obtožencev, še bolj pa režima. Njih izpovedi so v nekaterih ozirih še bolj fantastične kakor so bila izpovedi \ prejšnjih '^bravnavah". Na primer "izpoved*, da je Buharin že pred 20 leti delal komplot a umor Lenina in Stalina, ali pa "izpoved" i umoru Gorkega in nekaterih drugih. (Pri prv hodnjem procesu proti zadnjim starim boljše vikom, med katerimi zna biti tudi zunanji k* misar Litvinov, bo Stalinova "justica" gotos poskrbela, da bodo obtoženci "priznali" tul umor Lenina!) Vprašanje, koliko so obtoženci krivi v obtoš niči navedenih deliktov, je za svetovno delit stvo postranskega pomena. Važnejše je vpn šanje okolnosti, ki so jih privedle prvič doki vahja zarot proti obstoječemu režimu in d?i gič do njih "izpovedi" pred sodiščem, kjer j veliko naslado priznavajo vse, kar želi prte kutbr Višinski in še več. V porivanju di drugega v blato se kar kosajo med seboj! vsej zgodovini ni niti enega podobnega slu&K| prekaša celo obsojanje "čarovnic" in *'čarov| kov" po inkviziciji. Prav to je največja uganka — zelotskopi znavanje vsega, kar želi tožitelj in pehid drug grugega v blato. Univerzalna lastna! vsakega človeka je, da se zagovarja pred s diščem; zagovarja se vsakdo, pa bil pamet* ali neumen, poštenjak ali lopov, nedolžen j kriv, predvsem pa politični obtoženci. Do « boljševiških procesov tudi Rusija ni bila izj«^ v tem. Toda zdaj nam je odkrila kar m e krat največje abnormalnosti in kontraste čk veka in sodnijskih procesov. Mar obtoženci priznavajo vse s tako nafthl in pokopavajo drug drugega vsled tega, ■ smatrajo, da je to edini možni nsčin "obna be" pod sedanjim sovjetskim režimom? T«J izključeno, kakor sugestira Norman Th«* Vedoči, da je njih usoda zapečatena, je P1* možno, da so si izbrali ta rtačin za diskrv„trnm tu. Gospa Dreifusovs. globoko niso smele na vprašanje odgovar- jo. Pa veemimo primero, da pred stavlja oves demoksacijo, volk boj med delsvstvom je tudi zamešano maslo reakcije; od na-(Dal|» sa (Iz Prosvete z dne 15. msrc» DomttM res«. Dopisnik v Prosti žuje, da v Minnesoti še vedno nszivsjo ^ ce "Austrians." ^ Delavske vesti. Stavke so prenehale »»^ dukcijs mehkegs premoga raste Svetovna vojna. Napadi ne frsncosŠP jišču se m nože od dne do dne. Sovjetska Rusija. Trocki je boljševiške vlede, da organizira novo armado. Vesti iz Jugoslavije ^■(Jifin* "Jf^iLIKA PUN-' J5SS- PREPOVEDANA L* dni je ljubljansko N«,-|.M„ ldal,Mt pripravljalo u-t^ riuv Kreftove dramske E* Velika puntarija". pet """ „ hrvaiko-slovenskih punt^' pod vodstvom JlfffcrejoriJ^gJgM« eUo2af|j>rxiarj» iti^H il ven dramski ansambel. V ne- >0 februarja bi morala Cijera. Bila je ie najav-J lJi so kupovali vstop- •C1 nenadoma pa so £a nede- | napovedali drugo predstavo, d"bi vodstvo gledališča spodilo javnosti, da je uprizori-IPuntarije odložila oz. vzela repertoarja. Zato je javnoat Lnila, da gre za kaj drugega , res' Zdaj se je zvedelo, da je prizoritev Kreftove nove drame Ita i repertoarja na zahtevo »lasti. Ker menda ni dekreta o j prepovedi, niti ni gledališče uročilo te stvari javnosti, je eba pač verjeti govoricam, ki avijo, da je neka skupina iz*-fvala direktno od notranjega inistra dr. Korošca, naj upri-ritev prepove. To zahtevo je emeljevala s tem, da>bo pri »rizoritvi prišlo do demonstra* in manifestacij," torej do vt- ...........i ii IMmJ lahko ao še pripisali, da se pripravljajo tudi manifestacije, kar pa so si seveda izmislili, samo da dosežejo prepoved. In ta nasilna teroristična skupina je to pot uspela. Toda upajmo, da bo o stvari spregovorila vsa poštena kulturna javnost, slasti pisatelji in pesniki, ki ne smejo dopustiti, da bi poleg službene cenzure in nad njo zrasla še posebna cenzura in diktat klerofašistov. Kdor se dandanes trudi s peresom, mora računati s službeno cenzuro in bridko občuti pomanjkanje popolne svobode pisanja in tiska. Ali naj bo pisateljevo delo odvisno še od mnenja in muh take skupine, ki hoče nasiloma mimo cenzorjeve službene ostrosti iz vrševati protizakonite justifika-cije književnih del? Pobeglega župana prijeli. — župana Alojza Borštnarja iz Tr žišča na Dolenjskem so te dni prijeli v Kostanjevici na Krki. Borštnar je pred dobrim tednom odšel od doma, češ da gre v Ljubljano po občinskih opravkih. Vrnil ae ni več, pač pa so nekateri ljudje prejemali od njega pisraa, da se ne bo vrnil več domov., Osumili so ga, da je morda v občinski blagajni kaj narobe in je zaradi tega pobeg sta bila najeta, da izvršita U zločin. Najel da ju je in* jima 1000 din obljubil — učitelj Ivan Zagožen iz Rakove*, ki je zelo sovražil Grabnarja, ki mu ni hotel prepustiti nekega prostora v Thurnovem lovskem revirju. Zagožen je bil takoj aretiran in s fantoma odveden v zapore v Konjice, vendar pa taji vsako soudeležbo ali nagovarjanje. Sodna preiskava bo ugotovila, ,Tndta\ kaj je resnica. FantoV izpovedi Harrisburg. P*.-- (UNS) — pa je verjettia, saj je bil Zago-žen tako prijateljski z njima, da sta po večini živela kar pri njem. Konsolidiranje unij CIO v Penni Konvencija državnega •veta industrijskih unij e, edov. Osumljena je klerofaši-ična skupina okrog univerzi-tnega bogoslovnega profesor-dr. Ehrlicha, skupina, ki oh skuša terorizirati naše kul-mo življenje. Značilno je vse-cor, da na tako grožnjo oblast otranji minister ali banska u-ava, to v tem primeru ni zna-res prepove neko priredi-Potemtakem lahko vsaka upina onemogoči vsako javno turno prireditev, Če jo pri« vlja skupina ali osebe, ki je nasilna skupina ne mara, bo-zaradi nazorskih razlik ali zaradi tega, ker ji oseba krat« malo ni všeč. Ta afera spomina afero ob uprizoritvi ru-D-sovjetske komedije 'Tuje e". To dek> so igrali v Zagre-in Beogradu. V Ljubljani so .di klerofašisti zagnali vik in k in povzročili, da je oblast Kistavo prepovedala. Ko se je 0 vsa kulturna javnost zala proti takemu nasilju nad izarjanjem nedolžne kome- k\% so ji napadalci zamešamo to, da jo je napisal jetski pisatelj, a je sama na li nedolžna igra, a duhovita etnina (kar so napisali .tudi teni katoliški kritiki, n. pr. daliski poročevalec 'Slovenca' ►f. France Koblar, ki so ga rofašisti zaradi tega napada-se 'je čez mesece vendarle t omogočila uprizoritev te ko-dije. S Kreftovo dramo je pano: drama je izšla tiskano junija meseca v založbi Slo-«ke matice in je bila od kri-. uKodno sprejeta; celo "Slo je napisal cel podlistek o Knjiga se je razširila med pence v najmanj 3000 izvo . ker ima Slovenska matica ko članov. Blizu leta dni je, je knjiga izšla, pripravljali ffemijero in črtali že vnaprej aj stavkov na zahtevo gospo cenzorjev, z dovoljenjem teto Borjev pripravlja gledališke (nijero — 1)a pride nenadoma a?kod prepoved. Izdati dekret prepovedi je težko in jav-J bi zanimalo, ali tak dekret 1 čim je utemeljen. v»ehine drame ni mogo prepovedati, naj je izšla ti-pred letom dni. Uprizori-tak« «■ s strani policije in r'Medaj. če uprizoritev po K« izgrede! Za tako prepo J« treba najprej uprizori-n torej mora pri- do prem i j tre. Ce bi na ZV ;ukaU>r' manifestirali P nurje. druKi pa protesti- "i demonstrirali komu a|« nil. Zato so takoj preiskali blagajno in knjige ter ugotovili res neke nepravilnosti, zaradi katerih morda je župan pobegnil. Zdaj pa so Borštnarja v Konsta-njevici prijeli in odvedli v mo-kronoške zapore, kjer vodijo zdaj preiskavo. Kaj se ne »me pisati pri nas? — Ljubljansko "Jutro" je ponatisnilo odlomek iz nekega članka v beograjskem tedniku "Zemljo-radnička zadruga", katerega lastnik je minister Djordjevič. Članek govori o zadružništvu v Španiji. "Jutro" je ponatisnilo iz tega članka naslednje stavke: "Španski kmet je postal dve »ic\ let po odkritju Amerike največji siromak. Njegov položaj je bil več kakor obupen. Razpet je bil med veleposestnike plemiče in veleposestnico katoliško cerkev. Slovita verska preganjanja, inkvizicija, so razpenjala ipanske+ga v litijske zapore. I . ki pri 1r4 tibk eksekutiva hotela odstaviti Phillipsa in izročiti federacije Greenovemu zaupniku Le-wisu Hirjeau. AFhillips je sedaj začasni predsednik državnega sveta CIO, aksekutivo pa tvorijo stari člani federacije. Konvencija 29. marca bo izvolila stalne uradnike. Phillipsova skupina je poteg- nila s seboj nad 75% organlzira-nega delavstva v PennsyHaniji, Hinesu oziroma Ameriški delavski federaciji pa je ostalo manj ko 25%. Ta država je bila v zadnjih par letih središče aktivnosti CIO, čig^r hrbtenica so ru-» dar ji. Za njimi so največja grupa jeklarski delavci, potem Federacija steklarskih delavcev, a-luminijski delavci, elektrarski in radijski delavci in druge manjše skupine. CIO je v zadnjih par letih organiziral stotisoče delavcev v tej največji industrijski državi. Državna delavgka fedeiacija ADF bo v bodoče igrala le podrejeno vlogo med pennsylv8nskim delavstvom, ker so ADF ostale le poklicne unije, ki predstavljajo manj kot 25%, organiziranih delavcev v d rta v i.' Osumljence dvojnega umora pri Mariboru — 20 letnega Saj-tegla, 20 letnega Bevardija in 45 letnega Blaža Sego — je mariborska policija izročila sodišču, ki bo vodilo preiskavo dalje. Stvar se je spet zamotala, ker je nekaj prič izpovedalo v prilog Sege. Tega je Sajtegel obremenil, da je zločin zasnoval in tudi sodeloval pri umoru, medtem ko Sega vse to odločno zanika. Tudi se je našlo nekaj prič, ki so izpovedale, da so videle Sego v kritičnem Času doma. Bevardi, ki je sprva priznal zločin, je nazadnje na policijf spremenil svoje izjave in zdaj hoče tajiti vsako krivdo. Izpovedal je, da sta ga Sega in Sajtegel vabila s sabo, da pa ni m%-ral z njima, zaradi česar sta gS še opsovala s strahopetcem. Pač pa jima je« dal sekiro. Ko sta se Sega in Sajtegel vrnila in mu hotela izročiti stvari, ki sta jih ukradla žrtvamrfr jih Bevardi ni hotel vzeti. Tedaj ga, je Sajtegel ranil z nožem dvakrat v stegno. Policija pa domneva, da je ta izjava Bevardijeva popolnoma izmišljena in da je Bevardi zagotovo bil pri umoru u-deležen. Omajana pa je domneva, da bi bil Sega navzoč pri u> moru. Sodišče je uvedlo preiska- Ameriški profesorji hvalijo lojaliste ——» a Sploina tolska vzgoja otrok New York. — (FP) — Kampanja španske ljudske vlade, da odpravi nepismenost, je bila pohvaljena v pismu, katerega je podpisalo promlnentnih a- meriških profesorjev in znanstvenikov. Uradno sta pismo indor-sirali tudi Federacija za intelektualno svobodo in Ameriška zveza za pospeševanje znanosti. Vzgojna kampanja, ki jo vodi španska vlada, je zavzela tak obseg, da se celo vojaki v strelskih jarkih učijo čitanja in pisanja, je rečeno v pismu. Uspehi kampanje so velikanski. Povprečno 4600 vojakov se nauči čitanja in pisanja vsak mesec. Med onimi, ki so podpisali pismo, so dr. Franz Boas, profesor antropologije na univerzi Colum-bla; Ffarold C. Urey, prejemnik Nobelove nagrade in kemik, Ma-ry E. Woolley, bivša predsednica vo in bo stv^r skušalo razčistiti. V zaporu je tudi nekaj sorodnikov osumljencev. kolegija Holyoke; profesor W. C. Mitchell, predsednik Ameriške zveze za pospeševanje znanosti; dr. John l)ewey, sloviti filozof; dr. Frank Graham, predsednik državne univerze v Severni Ka-( rolin*. in dr. Wil!iam K. Dodd, bivši ameriški poslanik v Nemčiji. Pismo omenja, ds je ustava, ki je bila sprejeta po strmoglavlje-nju monarhije in ustanovitvi republike, določa splošno šolsko vzgojo. "Vzgojni us|>ehi med vojaki ljudske armade so naravnost presenetljivi", pravi pismo, "Cez tristo šol je vlada ustanovila samo za vojake v strelskih jarkih na madridski fronti.11 Kot kontrast pismo naglaša, da je general Franco, vrhovni poveljnik fašistične armade, z dekreti zaprl čez 150 šol in vzgojnih za-vodev na teritoriju, ki ga kontrolira. . G/asovi iz naselbin Nadaljnja zmaga mornarske unije New York. — Splošnn mornarska unija (CIO) je izvoje.ala le 47 zmag pri volitvah glede re-prezentacije pri kolektivnih pogajanjih, ki ao se vršile pod nadzorstvom federalnega delavskega luzsodišča.' Zadnja zmaga je bila, ko so se mornarji, uposleni na parnikih Lykes Steamship Co./ z veliko veČino izrekli, da jih ta unija reprezemiri* pri ko* lektivnih pogajanjih. --------— Ford odslovil 700 delavcev v Texasu Dallas, Tex. — Tukajšnja Fordova tovarna, ki normalno pro-ducira 350 avtov na dan, je postavila na cesto 700 delavcev, med katerimi Je tudi več Fordovih poboj ni kov, ki so s terorjem dušili organiziranje delavcev. Napadli, pretepli in iztirali so iz mesta 18 organizatorjev in delavskih agitatorjev, Ford jih zdaj več ne rabi, ker je skrčil produkcijo na okrog l/M) avtov na dan. Ve»ti iz Primor ja Nova Žrtev granate Vsi ukrepi državnih in celo cerkvenih oblasti proti zbiranju granat iz časa svetovne vojne doslej oČftno niso nl£ zalegli. Oblasti so šle celo tako daleč, da so odredile zlasti v jugozapnd-nem delu goriške pokrajine celo vrsto hišnih preiskav. Orožniki so si na vse mogoče načine prizadevali, da bi iztaknili skrito orožje, smodnik in drugo razstrelivo, večina preiskav je bila seveda brezuspešna. Tudi po cerkvah duhovščina opozarja ljudi, naj se ne pečajo s takim poslom. Na drugi strani pa se vendarle skoraj dan za dnevom dogajajo nesreče z razstrelivom. I^etos je bilo takih ijesreč že o-krog 15. Odrasli pa tudi otroci, ki so našli granate, so jih skušali zmerom razstaviti, pri čemer so vedno znovs nastale eksplozije. te okrog dvajset ljudi je bilo ranjenih, trije so bili u-biti. Sedaj se jim je pridružila še četrta žrtev. Na pobočju goriškega gradu je 19 let stari Gori-čan Josip Trampuš preteklo sredo našel tako granato. Tudi on jo je skušal razstaviti. Nastala je skoraj že neizbežna eksplozi-js. Fanta je malone raztrgalo; dobil je celo vrsto hudih poškodb. V naglici so ga prepeljali v bolnišnico, kjer pa je že nekaj ur pozneje umrl. (NsdsljsvsnJ« s «. strsal.) še združene moči in delavske zavednosti i m bo odvisno, da li nas bo res vse fašizem pogoltnil ali ne. Kaka štiri leta nazaj je žena znanega reakcionarja ob neki priliki zastavila vprašanje: zakaj delavci toliko stavkajo, kaj vendar hočejo? Dobila je takten odgovor, da najhrže zahtevajo povišek plače zato, da si za morejo poleg delovnih nabaviti še ene boljše hlače, do katerih so u-pravičeni. Nedavno som opazila v lokalnem listu kratek članek z njenim podpisom. V istem izraža mnenje, da ni prav, da tovarnarji zapirajo obrate, kot orožje napram delavstvu, da bi morali pomisliti, kaj bi bilo, če bi šli še vsi farmarji z delavstvom zaeno na sedečo stavko. Kaj bi potem tovarnarji jedli? Vsekakor jo je morala depresija zelo občutno jKitipati, da so se ji misli zaobrnile v pravo smer. Življenjske skušnje so dobra šola za nas vse, le škoda/ji« prepočasi ufe. V mislih mi je Čestokrat radio, ta neprecenljiva znanstvena iznajdba, ki posega s svojim glasom Že v najskromnejša bivališča. Kako lahko bi nam bil Iz-boren učitelj ln nam uspešno Ali ste naročeni na taernib 'ProsvstoT' Podplrsjts svoj listi republiki' HP* služil za dobro vzgojo in prepo-trebno izobrazbo med preprostim ljudstvom. Ker pa je u-stroj družabnega reda kapitalističnega kova, pa dopušča, da se znanstvene Iznajdbe izrablja v profitolovske namene. In tako so si denarni mogotci lepo tudi radio monopolizirall v njih lastne interese, kar je naravnost nezaslišana krivica. Je zloraba naravnih pravic do znanstvenih iznajdb, ki bi morala služIti v bolj vzvišen« namene, v'dobrobit ljudstva v splošnem. Pikantni radioprogrami, s katerimi nas pita monopol denarnih mogotcev, je bebcem primeren, saj za take nas imajo, in si tudi močno prizadevajo, da nas kot take za vedno ohranijo, da nas zamorejo skubiti po njih mili volji. Svojo kramarljo nam vsiljujejo s trdo prspričsvalnoet-Jo, kot bi žeblje sabijal. Z glu-maškim raztresanjem smelih burk nam vmes godejo kot Indi-jec pri čara nju kač; umetne jfod-be ali druge podučne vsebine je prav malo, V teh programih se zrcali morala kapitalistov fn pa gniloba sedanje družabne uredbe. Družbe različnih maž, mila In druge kramarij« v svojih kon-testlh kričeče razsipajo tisočake, ki so jih izmolzle iz zavedenega ljudstva. Razsipljejo jih zato, da s tem vlado prikrajšajo na dohodninNklh davkih ln pa, da si s tem ponovno nalovijo kalinov. Nečedna skema jim žal med preprostim ljudstvom dobro u-speva; zavajalna propaganda po radiju se jim bogato obrestuje. Da, našim denarnim mogotcem je dohodninski davek trn v peti in ljuto protestirajo. Pravijo v svoji sveti jezi, da njih previsoki davki so povod recesije, da le znižanje ali celo odprava istih bo rešilo deželo propada, dohodninski davki so jim zadrgnili "business". Ako si oglsds-mo te davke od bližje, bomo prp-našli, da Je še zmerom večja butara davkov odmerjen* delsv-csm kot pa gospodom velikih dohodkov. Sedanja administracija trošl ogromne vsote za olepšan j* pokrajin, čiščenj« gozdov, popravo cest itd. To je v sedanjih razmerah vse dobro in prav, ker s tem so brezposelni prišli do skromnega zaslužka, do katere-gs so po vseh i>ravilih upravičeni, toda olepšan je pokrajin stane vlado denar. V smislu sedanjegs davčnega zskons oproščeni davka 'pod* jetniki za vse vsote, kolikor jih porabijo za zboljšanje obratov, za popravo nI i docida*o Istih, kskor tudi v*yh drugih stroškov, ki so izdani v zvezi podjetja. Pa vzemimo slučaj, ds si na-vadsn delavec prihrani nekaj stotakov, da si kupi kos zemlje kje v šumi. Stane ga dosti truda pred no si sem I j išče očisti, kamor si postavi hišo. Recimo, da je še prlmorsn nabaviti si grad-liene |iotrebščine ns obroke. Ko po dolgem trudu dogrsdi ln s tem olefiše pokrsjino, ksj dobi od vlsde za nagrado? Davek ns Imetje. In če si Je tem bolje, ns- pravil, tem več ga dobi. Kakor hitro delavec izboljša svoje posestvo, tako hitro mu tudi {loveča jo davke, Za delavce ni olajšav, kot so jih deležni denarni magnatje. Pravici na ljubo bi morala biti posestva do pet tisoč vrednosti prosta davkov, saj z gradnjo hiš povzdigujejo naselbine, odprava davkov na mula posestva bi pa res bila dobra re-niodura "recesije". Vojno bobnanje postuja od dno do dne glasnejše iu ol>oroževanje je v mrzlični hitrici. Ves svet jo vojnoblazfn. Vodilnim glavam so hoče krvave igre, nu kateri so rede in rode novi milijonarji; vloga prefriganih diplomatov pa je isto prikazati ljudstvu v popolnoma drugi luči. Tuka je obstoječa "civilizacija." Nismo še pozabili zadnje vojne za demokraciji, saj smo bili vsi poklicani, du vsak po svoji mo4i pomagamo čim hitreje pro-duclrati vojne potrebščin*! četudi se aismo mogli najesti, kar smo Želeli, mam je patriotična dolžnost velevala, da smo se po-»" tulili in s podvojen« silp vrteli kolesje v vseh mogočih obratih. v največji naglici izvršeni produkti so šli na trg po visoki ceni gladko, kakor po maslu. Bl*n*s je bil dober; denar se je z vseh strani iztekal v postat sre- fiilli ImlumrljHleevrSiTj-nn trojo za en milijon municije razstrelili vsako uro ln irttotako razdejali drugih naprav, kar je verjetno. In še več škode in grozodejstva je bilo izvršenega, kot nam Je znano. Kratko po vojni pa so se pričela kolesja po obratih ustavljš-ti. NaroČila so prenehala, denar pa Je ksr Izginil iz prometa. Ro-dils se nam je depresija. Kapitalisti so trdili, da Je depresija ne-isogibna posledica vojne. Toda zakaj? Saj ljudje so bili lačni In raztrgani, saj bi rsdi delali In si kupovali svoje potrebščine, toda denarja nI bilo za obratovanje, denar Je Izginil, kot bi ga izstrelili namesto smodnika. Dinar je res izginil po določenem načrtu visokih glav, v temne bi-sage kapitalistov. Milijonarji so s« pomnožili, -v, iM-^m 'i. v smislu demokratičnih načel Je k obstoječi ustavi Jako |>otre-ben nov zakon, ki bi se glusil: da uikdo ne bi smel posedovati milijonskega Imetja razun državo. Tak zakon bi hil dobra teme. dura recesiji In tudi v odpravo /ojn. Preprosto ljudstvo Še do danes nima upogleda, kaj se godi za kulisami, kake načrte kujejo vodilni krogi. Časopisne vesti so kot veriga zugonetk, ka'ero ju težko pravilno razčleniti in še težje verjeti, ker nas |hnI to firmo demokracije vlečejo spretno za nos kot po kronani h glavah. Ih to Že od pumtiveka sem. Pokojni Debs nas Je na nekem shodu vprašal, kaj mislimo. Ako bi eden izmed nas nagovarjal kakega milijonarja, naj voli za delavskega kandidatu, bi mu prav robato odgovoril, da bi to bila največja budalost. Kaj tak«ga on ne bo nikdar storil. Miično Je torej tudi od delavstva največja budalost, da volimo bogate advokate, Kako 1« moremo res pričakovati, da la>do bogatini po zakonodajnih prostorih delovali za delavske interese, o katerih niti pojma nimajo. Se v sanjah se jim ne prikaže rnizerna slika življenja, v kakršnem delavstvo živi. Hploh nimajo smisla in volje, proučavstl delavskih položajev. Ker sami niso nikdar skusili, sploh ne verjNmejo, da se komu slabo godi. Delavski protesti so Jim resnično 'boljševiški izbruh', katerega je treba zatreti. Taka je filozofija naših imovitih zastopnikov, naša budalost pa je, ker jih volimo. Nujns (Nitreba delavskih organizacij Je/zahtevati spre>mcmi>o volilnega sistema, (ako da bi se volilo poslance po strokah, da bi se na vlakih (oliko tisoč čevljsr-Jev poiilalo |h» enega čevljarja, na vsakih toliko tisoč krojačev po enega krojača, |>o eno število Itd. To bi bilo pošteno zastopništvo za vse. I* tako M lahko pričakovali, da bi naši zastopniki res razumeli in lahko zastopali ljudske interese v vsestranskem of i ru. v kratkem si liom kupila nov svinčnik In se še oglasila. Chrisllns Modele?« F. M. DOSTOJIVSKU; Bratje Karamazovi "Oh, ve*, nikoli se ne bi bila nadejala! Pred-aUvi ai, na 'prejšnjega* je posUl ljubosumen: •Zakaj ga vzdržuješ,' pravi. Tak vzdrževati si ga začela!' Neprestano je ljubosumen, neprestano je ljubosumen name! Se kadar spi in je, je ljubosumen. Celo na starega Kuzmo je bil nekoč ljubosumen minuli teden." "A zaatran 'prejšnjega' je vendar vedel?'' "Miali ai! Od začetka pa do današnjega dne je vedel, a danes je mahoma vstal in me jel zmerjati. Kar sram me je povedati, kaj mi je rekel. Bedak! Rakitka je prišel k njemu, ko sem jaz odšla. Morda ga Rakitka ščuva, a? Kako meniš?" je dodala nekam raztreseno. "Ljubi te, to je tisto, zelo te ljubi. In zdaj je razen tega še razdražen." "Kaj ne bi bil razdražen, ko ga bodo jutri sodili. Saj zato sem tudi bila pri njem, da bi mu rekla o jutrišnjem dnevu svojo besedo — zakaj, Aljoša, še pomisliti me je strah, da bo jutri! Ti praviš, razdražen je, a kako razdražena sem šele jaz. On pa govori o Poljaku! Takšen bedak! Nu, upam, da vaaj na Maksimuško ni ljubosumen." "Moja žena je bila tudi zelo ljubosumna name," se je Maksimov vtaknil v pogovor. * "Nu, nate pa res!" GruŠenJka je nehote udarila v ameh. "Zaradi koga neki?" "Zaradi aobaric." "hhi molči i MaksunuAka, - men L zdaj ni. di?— ameha, kar togota me grabi. In po teatenčkih nikar ne streljaj z očmi, ne dam ti jih, tebi škodijo, ln balzamčka ti takisto ne dam. Vidiš, z njim imam tudi križ, prav kakor da je pri meni hiralnica, bogme," se je zasmejala. "Ničevnlk sem, nevreden vaših dobrot," je s solzečim se glaskom izpregovoril Maksimov. "Msr bi razsipali svoje dobrote drugim, ki so bolj potrebni od mene." "£h, vsakdo je potreben, Maksimuška, in tudi, kako naj človek spozna, kdo je p^trcbnejšl od koga. Da vsaj tega Poljaka ne bi bilo, Aljo-ša, tudi on si je danes umislil, da ga srce boli. Bila sem tudi pri njem. In prav za nalašč bom tudi njemu poslala testenčkov, nisem mu jih Še poslala, a Mitja me je obdolžil, da mu jih pošiljam, nu, in zdaj mu jih nalašč pošljem, prav za nalašč! A, evo tudi Fenje s pismom! Nu, seveda, spet je od Poljakov, spet prosita denarja!" Pan Musialowicz je bil res poslal neznansko dolgo in, kakor je bila njegova navada, atrašno napetolično pismo, v katerem jo je prosil, naj mu posodi tri rublje. Pismu je bilo priloženo potrdilo o prejemu, z obvezo, da jih v teku treh mesecev vrne; to pobotnico je bil podpisal tudi pan VVrublevvskl. Taki pisem, ki so jih vselej spremljala taka potrdila, j« bila GruŠen jka že mnogo prejela od svojega "prejšnjega". Pričelo ae je bilo pred dvema tednoma, takoj, ko je Grušenjka ozdravela. Vedela pa je, da sta pana tudi za časa njene bolezni prihajala povpraševat o njenem zdravju. Prvo piamo, ki ga . je dobila, je bilo dolgo pisanje na pisemskem papirju velike oblike, zapečateno z velikim rodbinskim pečatom in strašno temno in napetolično, tako da je Grušenjka samo polovico pre-čltala, potlej ga je vrgla proč, ker ni prav ničeaar razumela. A takrat jI tudi ni bilo do pisem. Po tem prvem plamu je prišlo drugi dan drugo, v katerem Jo Je pan Muslalowlcz prosil, naj mu posodi dva tisoč rubljev na zelo kratek rok. Grušenjka je pustila tudi to pismo brez odgovora. Nato je sledila kar cela vrsta pisem, vsak dan po eno, vsa enako dostojanstvena in napetolična, le s to razliko, da se je vsota, kl sta je prosila na posodo, Čedalje bolj zniževala ter končno prišla na ato, na pet in dvajset in deset rubljev, dokler ni Grušenjka nai>oaled mahoma pobila pisma, v katerem sta jo pana prosila za en sam rubelj ter priložila pobotnico s svojima (»odpisoma. Tedaj je postalo Gru-šenjkl mahoma žal in o mraku je sama pohitela k panu. Našla je oba Poljaka v strašni bedi, toliko da ne v beraštvu, brez jedi, brez drv, brez cigaret Jn zadolžena pri gos|M>dinji. Tistih dve sto rubljev, ki sta jih bila v Mokrem priigrala od Mitje, je bilo kaj naglo akopnelo. Iz-nenadilo pa je GruŠenjko, da sto jo pana sprejela z neko domišljavo važnostjo in samozavestno, z največjo etiketo in napihnjenimi besedami. Grušenjka ae je samo zasmejala in dala avojemu "prejšnjemu" deset rubljev. Takrat je smeje se pripovedovala o tem tudi Mitji in ta nikakor ni bil ljubosumen. Toda pana sta ae od tistih dob obesila na Grušen j ko in sta jo sleherni dan bombardirala s pismi in prošnjami za denar, ona pa jima je vsakikrat poslala kako malenkost. In evo, danes je Mitji nenadoma prišlo na um, da je postal strahovito ljubosumen. "Skočila sem tudi k njemu, neumnica, samo z« trenutek, ko sem šla k Mitji, zakaj tudi on je zbolel, moj prejšnji pan," je spet vznemirjeno in hlastno pričela Grušenjka, "nu, pa ae smejem in pripovedujem o tem Mitji: predstavi si, pravim, moj Poljak si je umislil in mi je jel peti nekdanje pesmi in brenkati na gi-taro, meneč, da se ml bo srce otajalo in ga vzamem. A tisti mah plane Mitja pokoncu in me začne zmerjati ... In zdaj pošljem panoma te-atenčkov, prav za nalašč! Fenja, ali sta poslala tisto dekletce? Na, daj ji tri rublje pa kakih deset testenčkov zavij v papir in reci, naj jima jih ponese; ti, Aljoša, pa vsekako povej Mitji, da sem jfima poslala teatenčkov." "Za nič na svetu mu ne povem," je rekel Aljoša in se nasmehnil. "Eh, ti misliš, da mu je hudo; a saj je to ljubosumnost le nalašč zaigral, v resnici mu je pa vae eno," je trpko rekla Grušenjka. "Kako nalašč?" je vprašal Aljoša. * "Bedak si, AljoŠka, veš, pri vsej svoji pameti ne razumeš v tej stvari ničesar. Meni ni težko zato, ker je ljubosumen name, kakršna sem, a težko bi mi bilo, če vobče ne bi bil ljubosumen name. Taka aem, kaj hočeš. Ljubo-aumnoat se mi ne zameri, saj imam sama okrutno srce in sem sama rada ljubosumna. Le to me žali, ker me vobče nima rad in se je zdaj nalašč napravil ljubosumnega, da veš. Ali sem mar slepa, ka-11 da ne bi videla? O oni, o Katki, mi je zdaj mahoma rekel: 'Glej taka in taka je, iz Moskve mi je naročila doktorja za podno obravnavo, da bi me rešila, je pisala ponj in tudi po odvetnika, po najbolj imenitnega in učenega je pisala/ Po tem takem jo ljubi, če mi jo, je v obraz pričel hvaliti, da ga nI aram! Sam je kriv pred menoj, in evo, zdaj se me je lotH, kakor da aem grešila še preje od njega, in bi rad vse zvalil name, češ: 'saj si bila ti prva pri Poljaku, zakaj pa jaz s Katko ne bi smel/ Tako je ta stvar! Vso krivdo hoče zvaliti name. Nalašč se me je lotil, nalašč, tako ti povem, toda jaz 777*-— Grušenjka nI povedala, kaj misli storiti; z rutico si je zakrila oči in krčevito zaihtela. "Ne, Katerine Ivanovne ne ljubi," je odločno rekel Aljoša. "Nu, ali jo ljubi ali ne, to bom kmalu sama videla," je s nekakšno grožnjo v glasu izprego-vorila Grušenjka in vzela rutico z oči. Obraz ae Ji Je spačil. Aljoša je z žalostjo videl, kako je dobilo njeno pravkar Se krotko in tihoveselo lice mrk in zloben Izraz. I "Dovolj o teh neumnostih!" je zdajci odrezala, "zaradi njih te pač nisem klicala, dragec, a kaj bo jutri, kaj bo jutri? To je tiato, kar me muči! In samo mene muči, samo mene! Nihče izmed vseh, ki ee oziram po njih, ne misli na to, nikomur ni nič do tega. Ali vaaj ti kaj mi ališ na to? Predstavi si, jutri ga bodo sodili! Povej ml, kako ga bodo pa sodili? Saj ga je vendar lakej ubil, lakej! Moj Bog! Ali ga bodo rea obsodili namestu lakeja in se ne bo nihče potegnil zanj? Saj lakeja vobče niao vznemirjali, ar "Zasliševali ao ga atrogo," je zamišljeno pripomnil Aljoša, "toda vsi so sklenili, da ni bil on. Zdaj leži hudo bolan. Od tistih dob Je bolan. njegova bošjast ga lomi. Rea je bolan,' je dodal Aljoša. (Dalj* prihodnji«.) Z nekega hribčka me je poklical ženski glas. Ozrla sem se, da vidim, kdo me kliče in sem spoznala v ženski staro gospodično. Vabila me je bliže z besedami: Storite mi vendar veselje in stopite do mene'... Rada bi vam nekaj pokazala." - Odšla sin na njen vrt. Vodila me je od grede do grede. Rožni grmič je bil ves v cvetju. Spoznala sem takoj, da se je okula-cija posrečila, kajti bela roža z rdečim osrčjem je bila prekrasna. •Vidite!" mi je govorila stara dama, sprijela se je in za to sem vam dolžna veliko zahvalo. Tih nasmeh ji je ožaril lica. Jaz pa sem se ozrla naokoli — n sem se zelo čudila, da ni npzen snežnobele vrtnice z rdečim o-srčjem nobene druge takšne rože na vrtu stare goapodične. Zadela sem menda v živo, kajti gospodična me je odvedla v stran, ko sem vprašala: "Kako pa j« ime tej vrtnici?" Nenadoma je prebledela. Njene ustnice so zadrgetale: "Pojdite z menoj!" Peljala me je vaobo z zastrtimi okni. Plavkasta svetloba je napolnjevala prostof, parketna ia so pokrivale težke preproge. Stanovanje je imelo na sebi ne-taj starinskega, spominskega. Va mizici iz mahagona ata ku>-kali iz vaze dve vrtnici, a poleg vaze je stala fotografija mladega moža. Bil je portret iz de= Mesto pod škrlatno goro Zgodba o roži Popoldne pri čaju nam je pri-I mi vedo vala mična, mlada gospa Gucrteyeva naslednjo zgod>M»: Približno pred tremi leti je kupil moj mož vilo v Gagnyju Bila J« lepa in prostorna zgradba. Stala je uredi velikega vrta. Njena lastnica, stara gos|MKlič-na, kateri so zaman stregli po dohodkih finančni ministri, jo je prodala in se sama umeknila v hišico, ki jo je imela tam lili zu za stare dni. Jaz te dam«' ninem poznala, moj mož je aklenil kupčijo z njo brez mene. Nekega dne pa je pozvonilo pri mojih vratih in ker ni bilo alužkinje doma. tem nama «fop|. la do vrat Pred menoj Je stala stara, črno oblečena dama. ki je bila tako razburjena, da je komaj utegnila govoriti. Dejala J«: "Oprostite mi predrznost, ampak jaz sem prejšnja lastnica te vile .. * Razumela sem Jo tako, da si želi ogledati še enkrat svoj biv-Ai dom in si v njem osvežiti spomine. Zato sem jo povabila: "Prosim izvolite naprej, počutite se tukaj kakor doma!" Ona pa je rahlo odkimala z glavo: "Ne smete me na|tak razumeti, Hiša me prav nič ne zanima. Rada bl nekaj vprašala, oziroma prosila. Ali vidite Um poleg vrtne ute tisti rožni grm T ^Vldim ga." sem odvrnila. "To je grm. ki poganja lepe bele, v osrčju rdieče nadahnjene vrtnice." Stari dami se je obraz nenadoma zjasnil. Prevzeta od Ija je dejala: "Torej še živi? Ah. verjemite nu, to me dela zelo srečno In če vas smem nekaj proeiti, vam rečem: Gojite ga. negujte ga z vso IJuliezniJb, z največjo natančnostjo, kajti grmič je zelo občutljivi Ta vrsta vrtnic ne prenese nobenega mraza . . . Toda hotela sem vaa prositi nekaj drugega Saj ml dovolite, da si od režem očeace? Ko sem jemala slovo od hiše, sem si še v enega ter ga cepila na divjaka. KakAno veselje me je navdajalo, ko sem videls, da ae je prijel — ampak potem mi ga je nevihta zlomila. Zdaj sem ob divjaka in ob Žlahtno oko". Nato je nadaljevala, kakor da jo je močno stisnilo v grlu: Ne morem vam povedati, kako sem visela na njem . . ." Spremila sem damo do vrtne ute. kjer se je grmič vzpenjal kvišku. Ustavila se je pred vrtnico z vlažnimi očmi. Potem je vaeln nož sa cepljenje iz torbice. I zre xs In oko a koščkom luba ln položila (nirezek a pobožno neb nostjo v škatlico. •To nčesce bom vcepila . . ." J« dejala. "Nadejam se. da ae prime in požene . . . Tisočkrat hvala r T. Obraz Ji Je prešinil blažen snu^h Ija j. Odhajajoča me Je še povabila: "Ko bo vrtnica v cvetu, ai jo morate ogledati na laatne oči.,." Leto dni pozneje, ko sem bila še davno posabila na ta obisk, ee sprehajala po Gagnyju. vetdesetih let minulega stoletja. Slika je razodevala na prvi pogled bolehnega človeka, toda navzlic bolehnosti je imela glava mnogo karakteristike, katero so ile povečevali skrbno' počesani lasje, mehke brčice in sanj ave oči. . f ; Stara dama mi je ponudila stol. Odprla je predal v mizici, potegnila iz njega platnice iz le-[>enke in bolj dahnila nego izgovorila : "Prosim, berite ..." Citala aem: VersalUes, 16, junija 1889. Prvo nagrado za najlepšo vrtnico je prejel g. Namur za rožo, imenovano "Irena." Zdajci je potegnila stara dama vnovič predal iz mizice in segla vanj po fotografijo. Izro čila mi jo je z besedami: "Irena — to sem bila jaz. Tak-šna sem bila takrat. . ." Slika je prikazovala lepo svetlolaso deklico z nasmehom na o-brazu. Ta nasmeh je izdajal, da biva v deklici veselje. Bila je kakor gradit, ki na njem plapola zastava, oznanjajoča, da biva v njem mogočen gospodar . . ." "Takrat mi je bilo devetnajst let," je povzela stara gospodična. "Pravkar sem se bila zaročila. Z njim . . Pri teh besedah je pokazala na sliko mošfkega s sanjavimi očmi. "Lep je bil, kaj ne." In Uko ljubek, Uko miren! . . . Imel je prijatelja, kl je gojil vrtnice. Za najino zaroko me je presenetil s tem, da je imenoval svojo najnovejšo aorto s mojim krstnim imenom. Paul mu je bilo ime . . ." Globoko je vzdihnlla ter na daljevala: . "Ah, bila sem srečna, Uko srečna ... Ampak moja sreča ni dolgo trajala. On je zbolel. Nič hudega, ao me tolažili, samo prehlad . . . Toda kaši ju ni posvečal dovolj pozornosti. Pre hlad se je razširil na pljuča. Poroko sva morala odgoditi V jeseni pa je umrl . . ." Nisem si upala pogledati sta-, ri gospodični v oči. Torej U stara dama a nagubanim obrazom je bila tiato radoatno mlado dekle na fotografiji 1 Imela je U-ko lepo, tako vitko telo . . . Ah. bilo mi je, kakor da ališim njenega zaročenca, kako ji govori: "Irena, ti si tako mladostna in lepa kakor U roža ... A tudi ti boš ovenela. Zame pa boš kljub temu osUla vedno enaka . . ." SUra gospodična je menda u-1 genila moja misli * Objela je vašo ln spregovorila, sklonjena nad rože z očmi, jasnimi, kakor večerno nebo, kadar leše mir in pokoj na zemljo: "To j« vse. kar ml je osUlo is moje mladosti. Pa kljub Umu ne čutim bridkosti in grenkobe v svojem srcu. Užila sem svojo srečo in dokler bo moj rožni grm cvetel. ne bo moja sreča nikoli umrla ... Ustanovitev Nankinga sega v pravljično dobo, vendar se more reči, da atoji mesto ie najmanj tri tisoč let. Mogočne dinastije ao dale mestu nekoč sijaj, bogastvo, umetniški in znanstveni pomen, toda njih tfajnost je bila vedno omejena. Iz notranje Azije so prihajali zavojevatelji, ki so uničili mesto, ga napravili za več pokoljenj nepomembno ali pa so postavili v njem nov prestol. Od 1368 do 1644 je bila pod kiUjsko dinastijo Ming najsrečnejša doba za Nanking. Todu mandžuirski vpad s severa je to dinastijo pregnal in zatrl. Pe-kin je posUl cesarsko mesto. Nanking je dobil in obdržal značaj važnega trgovskega mesta do srede minulega stoletja, ko" je postal Žrtev bojev med pekinškimi cesarskimi četami in nenkin-škimi uporniki. Mesto je bilo Skoraj popolnoma razdejano. Toda KiUjci so žilavi in vztrfcjni. Pregnanci in ubežnici so sa vrnili, -zakrpali svoje epustošene hiše in koče, zgradili nove, sejali so in želi, varčevali in špekulirali. V nekaj letih se je mesto obnovilo. Se enkrat je zavrhra-lo nad Nankingom. L. 1911, ko so razatoličfll pekinško (Mmitljo J? Rl —ramtid Ptetur«. Frank Hague, župan v Jersey Cityju, N. J., na golfišču v Min Beachu, Fla. Hague je nedavno napovedal vojno unijam CIO. in je bila usUnovlJena kitajska , kjer so oslove karavane. Posebnost v zimskejn Času so tisoči krokar jev, vran in srak, ki tam preži mu jejo. Po samotnih drevesih se vidijo tudi sokoli. V tem čudovitem mestu*se je Ukoj po svetovni vojni razvilo Veliko vzgojno središče. Sicer so bile v Nankingu že od nekdaj Vf^ankin^u iz rdečega - z lepo rumeno streho (nekdu cesarsko barvo), ki ga obdaji stoletne ciprese. j V novejšem času so post« z moderniziranim kitajskim kusom daleč okoli vidno grt nico Sunjatsena iz belega nu republika. Mestni de) prebivali cesarjevi mandžurski vojaki, je bil docela razdejan, prebivalstvo pa pobito. Se po svetovni vojni je bil U del mesta kot strašna brazgotina na licu obsežnega mesU. PustoŠenja, ki jih je bil deležer Nanking v teku svoje tritisočletne zgodovine, so ustvarila njegov svojevrstni obraz. * Prostor v izmeri več kvadratnih milj je obdan z visokim zidom, ki je tako širok, da bi mogli voziti po njem vozovi. Zid je dolg 66 kilometrov ter se razteza čez griče in polja. Znotraj tega obzidja so hiše, ceste in vrtovi, ampak tudi večje naselbine s kočami, majhnimi hišami in hlevi, celi mestni deli z ozkimi bazarsklmi ulicami, večinoma pokritimi z riževimi rogoznica-mi, široka polja s prekopi, mnogo zelenjadnih vrtov, posameznih poslopij, ribnikov, majhnih jezer in slednjič s posebnim zidom opasan omenjeni zapuščeni del mesta. In potem predvsem trije veliki kompleksi z modernimi šolskimi in univerzitetnimi poslopji, bolnišnicaimi in takoj zraven po 1928 (ko je posUl Nanking prestolnica) zgrajena modema vladna ln poslaniška poslopja z mnogimi novimi sU-novanjsklmi stavbami. Vmes je tudi par lepih temno rdečih lesenih svetišč, ki so s svojimi prastarimi cipresami preživela vee viharje. To je Nanking. V ivaških in starih mestnih delih so večjidel revne ln ne posebno čiste ceste s siromašnim prebivalstvom. Kljub Umu najdeš tu n. pr. ob prometnih žilah južnega mesta lepo tkano svileno in v začetku zime krasno in dolgo kitajsko ko&uhotf-nasto podlogo. So tudi ceste, fk> katerih hodiš med hišami brez oken, ki pa za svojimi zidovi skrivajo velike, dobro zgrajene kitajske stanovanjske hiša z obsežnimi vrtovi. Idilično in slikovito učinkujejo v Nankingu črede bivolov in raznje kiUjske šole, in so se vršili pred revolucijo 1911 vsi izpiti bodočih višjih uradnikov in učenjakov za južno Kitajsko. Te izkušnje so bile odpravljene takoj po revoluciji. Več tisoč kar menitih kabin, druga poleg druge, spredaj odprte, vendar pa Uko narejene, da so se dale za-preti, priča še danes o strogosti teh izpitov. Mlade može so za več dni zaprli v te celice, da so vmuuje V€S KO] mogli izvršiti svojo klavzurno \ nuje Nanking. nalogo brez vsakega vpliva. Več mladeničev je umrlo med tetn delom. Sedanja kiUjška vzgoja je zelo moderna, morda Celo malo preveč amerikanizirana, kar seveda ni glavna Važno je, da se danes mladi Kitajci sistematično in temeljito izobražujejo. 2e pred avetovno vojno so ustanovili Američani svojo misijonsko univerzo v zvezi s srednjo šolo, ki pripravlja dijake za študij na ameriški univerzi v Nankingu. Iz nekega drugega ameriškega misijonskega fonda je bil po-sUvljen "Ginling College", kjer se izobražujejo kitajske dijakinje v visokošolskih študijah. Kitajska vlada je 1981 ustanovila "Narodno južnovzhodno univerzo", ker ji ni ugajal zmerom večji ameriški vpliv. Na obsežnem prostoru je nasUlo poslopje za poslopjem z velikimi športnimi igrišči in športnimi dvoranami. Vlada je poskrbela tudi za otroški vrtec, ki ga je organizirala po ameriškem vzorcu in ki ga morajo obiskovati vsi otroci pred začetkom prvega šolskega leU. Posebna znamenitost iz starih časov pa je grob prvega cesarja iz dinastije Ming. Grob je onstran zidu. Skozi slavolok (Pai lou) prideš po enem kilometru do trojnih vrat, nato v znameniti drevored kipov: paroma si stoje nasproti psi, konj|, levi, velblodi, sloni generali in civilni mandarini v nadnaravni velikosti. Slede še ena vraU, nato svetišče in slednjič grob — navaden, velik kup. Najlepše je Konfucijevo sveti- T« morja na Škrlatni gori. semkaj prideš skozi marm® obode. Izbira za grobnico nt tajskem Uko mogočnega drk nika je izredno posrečena, dem sto metrov visoka gora i svoje ime po škrlatni barvi, jo odseva. Škrlatna gora at ob vsakem dnevnem času za škrlatna, včasi prelivajoča n sinje, včasi v rjavo. Gora se ga osamljeno iz ravnine in vladuje ves kompleks, ki se in Po M-i Drieech—ta SLOVENCI — HRVATJE! kateri namerava povrniti s| staro domovino, tu se vam nudi i ns prilika kupiti posestvo v nsjlcpiih krajev nale domovini,! obali rekf Kolpe in poleg ifrada Oi Posestvo sestoji ix lepe VILE, orale zemlje, to je njive, vrt, in z vso potrebno opremo, elekn in voda. Nahaja se poleg želeni postaje in automobilske postaje i Od Zagreba le eno uro z autom. da se tudi blizo tam kamifolomvl iini tega posestva. Za pojasnili ceno obrnite se osebno ali pismen naslov: Mathew Rachke, 6415 Ss Ave., Los Angeles, California.— SLOVENSKA NARODNA P PORNAJEDNOTA izdaja stoje publikacije ii posebno list ProsveU za k« ter potrebno agitacijo i* društev in članstva in za pn gando svojih Idej. Nikiktf ne za propagando drugih pornih organizacij. Vsaki ganizacija ima običajno glasilo. Torej aglUtoričnl in naznanila drugih podp« organizacij in njih dmttni ae ne pošiljajo listu Pro"* AU sto ie naročili Pi* to ali Mladina« li«t prijatelju aE sorodniki domovino? To je edini trajne vrednosti, H f1 mal denar lahko svojcem ▼ domovin* Minister Gaida Zernatti govori pred člani avstrijske vlade. Na denal strani govorni Aftttrnjtf m BOMTVM ^haechnlgg. avstrijski kancelar. -