* * * VESTNI K * * * PROSVETNE ZVEZE V LJUBLJANI Izhaja mesečno. — Celoletna naročnina s prilogo »Prosvetni oder« znaša 8 lir. — Naroča se: Prosvetna zveza v Ljubljani, Miklošičeva cesta 7. ŠTEV. 12. DECEMBER 19-H-XX LETO XX. v Škofova beseda \ ljubezni presnetega Srca Jezusovega vabim vse vernike k posebni pobožnosti deveterih prvili petkov z začetkom v letošnjem decembru (prvi petek je že 5. decembra). Mnogi so to pobožnost že opravili, morda tže večkrat. Saj je obljuba Jezusova. ki jo jo dal sveti Marjeti Mariji, znana in je nagnila marsikoga, da je žrtvoval čas in trud ter devet iprvih petkov za povrstjo dobro priprav I jen sprejel zadosti lno sveto obhajilo. Da vas vabim še enkrat, da istočasno skupaj obhajamo to pobožnost, so vzrok strašne stiske sedanjosti, ko ne trpimo samo mi, ampak vsi narodi \ Evropi. Ponižno moramo priznati, da je Evropa veliko grešila in bila v mnogočem laži-krščanska, sto in stoletja je zametavala velikanske milosti Kristusove in tako si je sama spletla bič, ki jo zdaj tepe. Usmilje- nje božje iin s tem konec hudih preizkušenj upamo doseči, če od svoje strani skušamo Bogu nuditi odkritosrčno zadoščenje za vse girelie in žalitve sveta in sicer tako. kakor to želi Srce Jezusovo. Poleg osebnega namena, ki ga bo vsak zase naredil, imejmo vsi skupno ta namen: I ebi, presveto Srce Jezusovo. darujemo to pobožnost prvih petkov v zadoščenje tistih grehov, zaradi katerih je Evropo in nas za-dela sedanja težka preizkušnja in te prisrčno prosimo, skrajšaj dneve preizkušnje, reši nas vsega hudega in daj nam kmalu svoj mir! Vsa podrobna navodila boste dobili od svojih dušnih pastirjev. Prosim Vas. udeležujte se te pobožnosti kolikor le mogoče mnogoštevilno in z neomejenim zaupanjem v presveto Srce Jezusovo. f Dr. Gregorij Rozman škof. Tudi društva \ zvezi z odločbo Pre vzvišenega Ordinarija ise ipodajajo glede opravljanja vsenarodne poibožiiosti deveterih petkov še sledeča navodila: 1. Vsenarodna poboža os t deveterih prvih petkov, ki se začne 5. decembra ali že 26. novembra z devetdnev-nico, naj bi zajela ves slovenski narod. 1 udi oni, ki so jo morda že kdaj prej opravljali, naj bi se sedaj pridružili tej skupni narodni akciji. Namen te vseljudskc pobožnosti je: dati Bogu zadoščenje za vse grehe in žalitve vsega sveta, posebno pa za grehe našega naroda, tako kakor želi to Presveto Srce Jezuisovo. S tem zadoščenjem hočemo doseči božje usmiljenje, skrajšanje težke preizkušnje in trpljenja sedanjih dni. Prosili bomo, da bi se ves slovenski narod obrnil k Bogu in dosegel tako božje varstvo in srečen mir. 2. Pobožnost prvih deveterih petkov naj se vrši v vseh cerkvah, kjer se opravlja redna služba božja. Organizirala naj bi se tudi po vseh podružnicah. ki so oddaljene od župne cerkve, da se tako omogoči čim večjim množicam prejemanje svetega obhajila vsak prvi petek. Kjer ni v župniji na razpolago dovolj duhovnikov', naj se župni urad ali pa župnijski propagandni odbor takoj obrne potom prečasiitega škofijskega ordinariata na osrednji propagandni odbor, ki bo oskrbel duhovnika. "5. \ sv rho izvedbe te vsenarodne akcije se je pri narodnem odboru k A osnoval poseben osrednji propagandni odbor. Za vsako župnijo pa naj se takoj organizira župnijski propagandni odbor, v katerem naj bodo agilni zastopniki vseh stanov pa tudi vseh vasi na deželi. Župnijski propagandni odbor naj gre takoj na delo. da razgiblje vso župnijo za pobožnost deveterih prvih petkov. Udeležba pri tej vseljudski pobožnosti naj bi se ne priporočala samo na splošno v cerkvi, ampak naj bi se podrcdrno organizirala in priporočala. so vabljena! Članom vseh verskih, katoliških prosvetnih in vzgojnih organizacij naj bi se naložila kot neka častna dolžnost. Vsi kakor koli organizirani katoliki naj se je udeleže. Člani verskih in katoliško prosvetnih in vzgojnih organizacij naj gredo na delo za propagando te akcije. Katoliške organizacije naj ob tej priložnosti nastopajo kot neka skupnost, (lasi za enkrat brez zunanjega sijaja. \ sv rho organizacije čim večje udeležbe je treba porabiti vsako priložnost: pridigo v cerkvi, posebno v novembru in nedeljo pred prvini petkom. katehezo v šoli. predavanja v društvu, govor pri kongregacijah itd. Prosvetna zveza ima v zalogi skupino diapozitivov za predavanja o Pre-sveteni Srcu Jezusovem. Ako želite tako predavanje, sporočite nam ali pa Prosvetni zvezi svoje želje glede predavatelja. -t. Prevzvišeni bo izdal pismo na vse katoliške družine, s katerim jih bo povabil, da vse obhajajo pobožnost deveterih prvih petkov ob tej priložnosti. Osrednji propagandni odbor je izdal v svrho propagande dvoje vrst podobic: za odrastle in otroke. Župni uradi bodo dobili v najkrajšem času škofovo pismo družinam in podobice. Župnijski propagandni odbor naj razdeli župnijo v rajone, po katerih naj posamezni člani odbora razdele po družinah: Škofovo pismo iu podobice. Otrokom naj se razdele podobice v šoli. Molitev, ki je natisnjena na podobici molite skupno v cerkvi. Opozarjamo tudi na knjigo Obljube Srca Jezusovega«, ki jo je založil Glasnik Srca Jezusovega v Ljubljani in stane komad -t Lire in na sa-lezijansko knjižico Velika obljuba«. Naj gresta ti dve knjižici v čim večjem številu med vernike. 5. Praznovanje devetdnevniee. ki se prične 26. novembra, naj uredi vsaka župnija po svojih razmerah zjutraj ali zvečer, morda tudi tako. da se zjutraj med sveto mašo moli sveti rožni venec, zvečer pa je pridiga in lilani je. Kjer ne morejo ljudje v cerkev k devetdneVinici, naj jo opravljajo doma v družini. 6. Ker bo imel Osrednji odbor s propagando', posebno za tisk velikega števila podobic, pridig iin drugih tiskovin mnogo stroškov, prosimo vse žtipne uirade in vsa predstojništva cerkva, kjer se bo opravljala pobož-nost deveterih prvih petkov, naj vsak prvi peiek priredi v cerkvi zbirko in donos pušee teh dni naj pošljejo na prečastiti škofijski ordinariat Z navedbo, o omembah začetnih karbonat- jev in drugih pripelje h Cavourju kot ministru PieiiK.nta. ki jo ves gorel za ze-d in jen je. bil pa liberalnega mišljenja. ter podaja njegovo misel, ki jo hotela samo svobodno državo, pa tudi svobodno Cerkev. Ilotel je iti v Rim sporazumno z Rimom, toda Rim se ni spuščal v nikaka pogajanja. 20. septembra 18"0 so Italijani zavzeli Rim ter napravili plebiscit, izvzeli pa so V atikansko mesto, ki so ga določili za suverena papeža Pija IX. Prebi- valcev tega mesta niso pustili voliti, pa so se sami proglasili za Rim, toda politiki so pustili Vatikan papežu in kralj je proglasil, da Italija pušča papežu »dostojanstvo, nedotaklj ivost in vse osebne prednosti suverena«, l oda papeži ma to niso pristali ter so postali samovoljni jetniki. Manjkal je torej — samo sporazum, dasi so vse oblasti pozneje priznavale suverenost papeževo. Odslej sta bila država in Cerkev v sponu za Pija IX., Leona XIII. in tudi Pija X. Pa spor pa je polagoma izgubljal na ostrini ter so papeži že tik pred svetovno vojno leta 1915. že dovolili ustanovitev ljudske stranke ter sodelovanje z vlado. Med svetovno vojno je Benedikt XV. ostro držal nevtralnost, dasi so nekateri mislili, da bi tedaj lahko postavil rimsko vprašanje zopet na diplomatsko polje. Po vojni, ko je bil Orlan-do ministrski predsednik, so se vršili že prvi dogovori za premirje, toda člankar dvomi, da bi ga tedanji demokrati mogli izvesti. To je bilo pridržano šolo Mnsoliniju, ki je kmalu po prevzemu oblasti sklenil premirje z lateransko pogodbo 11. februarja 1929. Prej je odpravil še katoliško ljudsko stranko, ki da je delala le zase, ne za vero kot tako, ter stopil v direktna pogajanja. Posebno poglavje je posvečeno lateranski pogodbi ter njenim trem točkam: sporazum, finančni obračun in konkordat. Predvsem koukordat je širše obdelan. Naslednjo govori o nevarnosti, da stopi vse življenje v državi pod nadoblast Cerkve, kakor se je komentiralo in so se nekateri bali. zlasti drugoverci. Zato je Musolini dal nove garancije vsem drugovercem, pa tudi tistim, ki sicer nočejo katoliške vzgoje, ter je tako uravnovesil spore, ki pa so se kmalu vneli med Cerkvijo in fašizmom ob ustanavljanju sindikatov. lako je Mussolini spet razdelil vloge politiki, oziroma državi in Cerkvi, ne da !>i žrtvoval suverenost države. Brošura je vsekakor zelo zanimiva ter jo bo vsak rad prebral, kogar zanimajo versko politična vprašanje v državi v zvezi s katoliškimi verskimi organizacijami. »Podkroški gospod« je naslov IV. Slovencev i knjižici. Brez dvoma je to ena najlepših povesti, ki ne zaostaja za Miklovo Zalo. Naj ne l>o nobene knjižnice brez te povesti, ki je sicer prevod, pa se bere kot original. Prevedel je delo z vso ljubezni jo pisatelj Ivan Pucelj. Stane 3 Lir. Društvena kronika Obisk v kinematografih se veča. Po statističnih podatkih, ki jih je objavila zveza avtorjev in izdajateljev v Italiji, je lani obiskalo vse kinematografske predstave v Italiji 369.632.718 ljudi. Povprečno se je obisk povečeval vsako leto za deset milijonov. Lastniki kinematografov so lani dobili na vstopninah znesek 679,194.157 lir. Od leta 1937. pa do lanskega leta se je ta dohodek dvignil za 144 milijonov lir. Povprečno je veljala vsaka vstopnica leta 1937. 1.67 lire, lani pa je veljala povprečno že 1.84 lire. Zabavni večer, ki ga je priredil Rokodelski oder preteklo nedeljo, je privabil toliko zabave in lepega petja željnega občinstva, da je bila dvorana nabito polna in je moralo veliko ljudi oditi domov, ker niso dobili vstopnic. Rokodelski oder je v nedeljo 16. novembra »Zabavni večer« ponovi I. Na sporedu je bilo lepo število komičnih prizorov, veseloigra in ku-pleti (» I iniček in Toniček«), V nedeljo, 23. novembra, ob 10. uri dopoldne je ponovila Frančiškanska prosveta zabavno komedijo »On in njegova sestra«, ki je doživela preteklo nedeljo ob razprodani dvorani izreden uspeh. »Postržek« je naslov Niceodemijevi komediji, ki jo je uprizoril Rokodelski oder v nedeljo. 25. t. m. ob 5. pop. Dekliška Marijina kongregacija župnije Marijinega Oznanjenja je uprizorila svetopisemsko dramo Jef-tejeva hči« v nedeljo ob 5. pop. \ fnačiškanski dvorani. Prosvetni večeri dovoljeni Visoki komisariat za Ljubljansko pokrajino je dovolil z odlokom IV. No. 5560-1. z dne 14. novembra 1941-XX F. F. prosvetne večere. Odlok se glasi: Na Vašo prošnjo z dne 18. septembra 1941 dovoljuje Visoki komisariat na osnovi člena 19., točk 1 k, m, in uredbe o ureditvi ministrstva prosvete z dne 31. marca 1. 1937. prirejanje prosvetnih večerov po predloženem programu v sezoni 1941/42 pod naslednjima pogojema: 1. Besedilo vseh predavanj, recitacij, deklamacij itd. se mora pismeno o pravem času predložiti R. Ouesturi v odobritev. 2. Vsebina predavanj, naštetih pod točkami 1.7. II. 16 in 17. se mora omejiti na sedanjo Ljubljansko pokrajino. Vsebina: Škofova beseda. — Tudi društva so vabljena. — V. Z.: Boj bogo-kletstvu. — Nove smernice Pija XII. — V. Z.: Slovaška mladinska organizacija. — Knjižnica. — Društvena kronika. — Prosvetni večeri dovoljeni. DECEMBER 1941/XX Elementi igranja Jože Potokar Mladenič, ki je prevzet od narave in umetnosti, sanja v svojem mladostneni ponosu, da je že v svetišču lopate, a zrel mož spozna šele po blodnjah in dolgem iskanju, da je le v preddvor ju svetišča. Tempelj letjx)ite ni odprt vsakomu r, a kdor je izvoljen,, občuti lepoto ikot božajoč žarek večnega božanstva. V jedru lepote je le edem. mi pa smo bolj ali manj oddaljeni, bolj ali manj nas ožarja svetloba božanstva. Kdor občuti lepoto, je izvoljen, kdor je ne, naj se ne trudi, ker mi uspeha Ibrez navdalimjinn ja. Poskusimo pogledati v svet umetnika, kjer ni trpečega gorja in hudega zla. Poglejmo v svet, kjer je žalost kot veselje prijetna. kjer je jok topel kot smeh. kjer so misli močne in čustva globoka. Težko je govoriti o lepoti, besede so okorne, saj pravi pesnik komaj za vsako duiseto misel najde bleisedo, za najlepšo misel ali čustvo pa sploh ni izraza. Ko odhajamo na pot za umetnikom, drhtimo v pričakovanju nečesa novega in nenavadnega. Navada je učiteljica umetnika, a umetnina je hkrati naravna in nadnaravna, pravi Goethe. Narava sproži v pesniku vse tisto, kar ga tako prevzame, da ne more mirovati, da mora povedati bližnjemu. narodu, vsemu svetu, a tako poviei-daiti.. da tudi bližnji vidi, sliši in čuti, kot čuti umetnik stvarnik. Svet lepote je občutljiv. kdor se mu bliža z nepravo besedo. ga lahko rani in oskruni. Majlvni in ponižni, a v želji nestrpni in v volji jekleni bomo našli delec itistega, kar je lepo. Pijanca omamlja alkohol, pesnika opijanja čustvo, ki je tako imoično, da mu mle da miru ne na cesti ne pri mizi me v spanju; revež blodi in išče sredstva, Iki hi ga rešilo čustva, ob katerem se naslaja in trpinči. Igralec, ki ga je obsedla pesnikova stvaritev, pade v hipnotično spanje, joče s pesnikom, se raiduje z njim. vriska v smehu, kriči v boli in drhti v strahu, nevzdržno prodira v svet dramatika, doživlja v sebi vsa tista bitja, ki so uglašena na mjeimm sorodne tone; ne ]x>sneima znancev iin modelov iz okolice: junake iin slabiče, kralje in berače odkriva v sebi, me izven sebe. Umetnost ni posnemanje inarave. Slikarstvo mi fotografija. Umetnina je po umetniku noti uhovl j eno n ara vino (prikazovanje. Živ- ljenje na odiru ni življenje v naravi, je življenje, kakor ga vidi umetnik, in ne, kakršno je v resnici. Ni lahko prikazovanje lepote. Umetnik trpi in uživa, ko nosi stvaritev v seibi, kot trpi mati po spočetju otroka. Hudi so meseci nosečnosti, a so ožarjeni z blaženimi trem ritki, ko se mlademu življenju pod srcem hoče .gibanja. Umetnik naj me odkrije svetu prekmalu svojega čustva, čim dalje ga bo mučilo v srcu, tem lepši ho sad ob rojstvu.. V zinojiu in naporni rodi nnati, rodi uimeitmik. Cui«tvo je priraslo prav na dno duše im diu,hov na notranjost krvavi, ko stvarnik presaja svoj svet na papir in s papirja na oder. Igralec trpi, ko poraja osebe im prizore, ki jih je spočel ob dramatiku. V njem je vse tako jasno, vse talko lepo, a koliko razočaranje, ko skuša odpreti to lepo notranjost gledalcu. Kako prijetno je igralcu, ko here prvič, drugič pesnika;, ko mu sledi v svet resnice in lepote. Vse se giblje in vse govori lepo po taktni. A obup ga imiuiči, ko hoče s pesnikom na zemljo, ko hoče dati meso in kri postavam im prizorom, ki so jih gledale duhovne oči, ki jiiih je poslušalo duhovno uho. Močan igralec inajide hitro stik z dramatikom, po hipne,m mavdah-njenijiti ;se zlije z njim v isto drhteče bitje,, a kako težavna je pot do poslušalca, ki je sicer dobre volje, a se ne da talko hitro ipoteigmiiti iiz trde vsakdanjosti. Močna mora biiti igralčeva osebnost in izvoljena od lepote, da lahko združi troje dmš v sebi: dramatika, igralca in gledalca. Malo ima pomočnikov pri težkem delu, sredstva so 11111 skopo odmerjena. Slikar ima barve, ki jih poljubno meša, kipar ima mehko glino, kii je molkoma umetniški roki. skladatelj slikovite barve v .glasbilili, v melodiji iin akordu, igralec pa težko ginetljiivo maso. neokretno telo, ki je trdo in nepokorno v glasu in ikreit-mji. Igralec vidi sebe ma odru zdaj starega in trhlega, zdaj mladega 111 sočnega, danes mora bitu vitek in zal, jutri hrom in zoprn. Duh je voljam, a telo se trdovratno upira in kolik boj, da se vsaj delno ukloni meso duh u. Govor Igralčeva sredstva so: igovor, gibainje v prostoru, mimika, luč, kostnim in scena. To so elementi iin spojina; igra bo lepa, če so ti elementi v harmoniji, v taki zvezi, da seže igra gledalcu iprav na dno srca, da dvorana drhti in se izgublja v svet onstran zemlje. Govor je glasnik d'uše. Izgovarjava naj bo pravilna in jasna, naj pa bo ituidii čustvena. Kaj vsa pravilnost v govoru, če ni duše v njem, če je beseda pleluka in enolična. Zopet pa je treba ponoviti, da je natančna in jasna izgovarja,va osnova, na kateri se odkrivajo igralčeva čustva in misli. Končni »oglasniki t, d, s, z, p, b in r naj lx>-do pretirano ostri, m in n pa naj donita v nosu dalje, 'kot mislimo, da je potrebno. Ločila maj ne boclo vedno na enak način naznačorta, včasi jih nakaži.mo le mimolbežino, vendar pa opazno. Pika se tu iin tam oslabi v vejico, ta pa v le kratek oddih. Tempo naj bo življenjski, zdaj zadržan, [totem uren, divji pa zopet umirjen. Jaikoist glasu itte bodi vedino enaka, da ne l>o videza malomarnosti in lenobe. Vse lege višine in nižine morajo biti tople iin imehlke, ne laskave in odurne. Nikdar ne isme igralec postati na račun karakterizaci je vloge nerazločen iin nerazumljiv. Zadnji gledalec ina galeriji ima pravico do vsake pesnikove besede. Kaj pomaga, če je igralec v vlogi, a igra le za prvo polovico dvorane. Enoličnost v govoriti je muka za poslušalca, enoličnost v kretnjah in mimiki je mora očesu. Kdor preveč kriči, je enoličen, kdor ves čas ne povzdigne glasu nad povprečno višino, je iprav talko dolgočasen. Neprestano enake kretnje utrujajo dvorano. Ekonomija energije naj bo načelo vsakega igralca. Dosezi s kolikor mogoče majhnim trudom na imajhinem prostoru v čim krajšem času kar največ. Igralec naj pazi. da ne i hi že v prvih stavkih izbruhal vsega, kar premore. Brzda maj notramjle' isiile in naj jim da dušika le po m a leni in zdržema. Vsak prizor ima svoj vrh in je odprava za naislcd-n j i pr izor. I gra ni kot mirno stoječa voda, je močilo razburkamo morje, ki div ja, milini im se peni ter ga pesnik in igralec krotita z mojstrsko silo. Tudi vsaka vloga zase je neperiodično valovanje z višjimi in nižjimi vrhovi iin doli. Valovi strasti udarjajo ob stkale, se lomijo in ubijajo. Težko je opredeliti, kdaj je govor čustven; ni pravila za tisto, kar se tako hitro obči i ti. Kaj pomaga violinistu še tako dovršena tehnika, če ni duše v igri; vsi toni so natančno po noitah, a vendar ne ogrejejo. Igralec bere mote pravilno, im -strtuimeint je pokoren prstom, a v notalh je le zvok, nt pa v njih igralčeve notranjosti]*. Violinist umetnik ne odkriva le not, izživlja se z glasovi skladatelja. Ni dober igralec tisti, ki zataji v itej ali oni vlogi svojo individualnost. (Pravijo, talko dobro je igral, da sploh nismo spoznali, kdo igra.) Skoizi vsako vlogo mora pro-sevati igralčeva elementarno«!, zdaj v taki zdaj v drugačni luči, zdaj prevladuje v njegovem podajanju ta strast zdaj druga. Včasi udarja ina dain senčna, v časi sončna stran, vedno pa močna in podčrtana z vlogi tipično mimiko, s prav določeno intoinacijo govora in s kretnjo, k: naj bo značilna za vlogo ter se lahko po-iiiavlija, seveda ne prepogosto, pač talko, da uičiinikuje. Ni pa rečeno, tla je učinek glavni ali celo edini vodnik pri študiju vloge. Kdor išče le učinek, je zašel s poti dramatika med publiko, z oclra v dvorano. Učinek imora biti drugotnega, a ne prvotnega izvora. Učinek je le posledica igralčevega gonskega doživljanja in pride sam po seihi brez iskanja. V začetku vloge slkušajimo govoriti tako nizko im mirno, kot le moremo, v zapletu igre pa se menjaje jačimo in višajimo v tonu. Ne zaigrajmo že s prvini korakom plena. fortissima. Vsa naša igra naj bo zadrževana in brzdana strast, le enkrat, dvakrat v vsej igri dajmo svobodo glasu, cla da dušika premočni strasti, a že v naslednjem trenutku oibv lacla jimo navale strasti, ki naj pljusknejo v duše gledalcev in naj ta.ni kljujejo dalje. Igralec imej glas velikega obsega, registri naj bodo sočmi, nežno barvani od veselja in žalosti, ljubezni in sovraštva, jeze in satanske zlobe. Kako naj kriknem v presenečenju, če niimatm mehke višine, kako naj dvorim v zaljubljenosti, če ne vodim izvoljemike i|k> zvočni moški nižini. Glais naj se preliva harmonično, da 110 žali ušesa poslušalcu. Če igralec menja glasove prehitro in preostro, če govori skokoma nizko iin visoko. preide v petje, v nasprotnem primeru pa se lahko izgubi v monotonost, če premalo valovi z glasom. Dve nevarnosti, dve enako nevarni čeri, med njima pa gro,zi še tretja, nič manj pogoksita in nevarna, to je pridi,gar-sk.i govor. Ko se varujem ene, lahko zadenem ob drugo. Dve obliki čustvenega podajanja sta recitacija in deklamacija. Recitacija je v sredi med hladnim, mirnim govorom in med vročim strastnim bruhanjem misli. Jaikost glasu niha med forte in piano. Glas ne sesa gloiboko in se ne vzpenja previsoko. Dvorana čuti ves čas, da je govorjenje v tretji osebi. Recitator sicer sledi pesniku, a mu ne žrtvuje vsega svojega jaza. Deklamacija pa je popolna podreditev izvajalca pesniku, dekla,ma-tor zataji svoj značaj in se ves presadi v življenje tistega, čigar vlogo podaja. Jaikost se spušča v fortissiimo in se zatajuje v piamissimo. Pohitevanje in zadrževanje glasu je svobodne je kot - pri recitaciji. Mimika je izrazitejša, še ena oblika podajanja je mogoča, to je ritmična deklamacija', ki je precej podčrtana deklami aci j a. Izražanje je povzeli, g-njeno in patetično. S kretnjo in močno težo ste1 izgovarja beseda, \erzi ne smejo biti označeni kot v deklamaciji, temveč bolj vezami, podobno kot v prozi. To so torej tri oib like slavnostnega podajanja. Pri vseh velja: kdor se pokaže javno z besedo, naj se zaveda, da je svečenik največjega narodovega zaklada, svečenik žive besede. Kako naj drhti poslušalec, fie se ni naslajal igralec ob sladki melodiji sleherne slovenske besede. Kdo ibi trdil, da je našemu ušesu tujerodna beseda lalilko enako zveneča in pojoča koit naša; kdor bi to čiutil, ni več Slovenec. Ni ga jezika n.a svetu, ki bi nas božal in opajal tako kot jezik Prešerna, Cankarja, Župančiča iin še drlirgih naših. Težko je govoriti o igranju, ne da bi imisel zo-j»fit in zopet uhajala na govor. Saj so vsi drugi elementi le pritikliiine. Mimika Mimika je izražanje čustev in misli z očesnimi in mstniim.i miišicaim.i. Ni dovolj /a vlogo, da je močno čustvo, tudi zrcalo duše mora biti dobro, da se odbijajo čustva neipohabljena. Obrazne mišice morajo biti prožne, mehlke, polkonne sleherni nn:sli. Tudi tu pa velja: Ne »legaj in ne iztegaj mišic prepogosto iin enolično. \se oib pravem času in na primeren na- Znameniti Trije vrhovi grške fragedije Trije so vrhovi, ki se najviše pno iznad brezkončnega skalnega morja grškega teatra. Imena so jiiim znana: Aishilos, Sofokiles, Eumipides, Aishilos je bil prvi, ki mu Grki res s častjo 'iin ponosom pišejo naslov dramaturg. Pred inj.iim se je krog leta ipet sta pripeljal v Atene, taikrait so biilc ko danes ta dan vse grškfc' zemlje stolno mesto, ne-Ikii Tespis, Atičan po rodu, na čudncnn vozu. koder je vozili boga Diomiiza.. Bil je to velik praznik za vse Grke, Od vse rod uo se nateipli v Atene, da Ibi videli čndlnii sprevod Dioimizov, Ikii so ga spremlja!.; kozjekoži satiri, njim na čelu v edino pijani Silen. Dioniiizos je bil Gulkom 'bog viimslko tnte, njegov praznik so posebe slovesno počastili s ite vrste procesijo. Do zdaj so ga častili z rajanjem in petjem otrok iin kozjih sati rov, ki iso divje nore.lii krog voza. Tespis pa je njihovemu vodji Silen u odikaizal že posebne besede, iki jih je norčavo ipijanii zborovodja govoril sa-tirsikemu zboru. da je ta nanje odgovarjal. Za Atene je bil to dogodek, gioitovo nič manjši od maratonske bitve. Saj je bi! s tem dnem začetek grške tragediji", ki se je skoraj za tem. ni petdeset leit mi bilo časa vimos, raizcvela v sitare antične kulture najža.rne jši cvet. TespidOv zgled, kako ustvariti nov način -bogoslužja, ki bi zajemal iz starih mitoloških zgledov svoje snovi, iz zgledov. ki so človeka zbližali s Homerjevimii bogovi, bogoslužje naj bi se zvalo drama, je vžgal mladega Aiishiila, da se je lotil stvaritve svoje prve itraigedije. Ime jo dobila tragedija po zboru saitirov, ki iso bili koz lovsko odeti: ikozel se pravi po grško traigos. Zbor je bil Aishiilu zdaj vzvišeno čin, talko koit hoče ritem umetnine. Zaljubljencu, prava igralska šola, je telo lahno nagnjeno naprej, kretnje so zaokrožene k seibi, oko erotično pol zaprto, nozdrvi široko napete, nista ina lahno odprta. Kako naj podajam razna čustva, če mi ni, telo ipokorino, če ni mišičevje prožno. Težiko je z obrazom, ki je uporaben le ;za maj lune razdalje. Nelkaj imetrov predaleč, pa že ne opazim obrazne igre. Maska in močna luč sicer podčrtata izraz, a ne za daljavo. Zato ni 'kvarno, če masko ojačiimo čez imejo, ki nam jo narekuje zrcalo. Le mimogrede naj ome-iriim, d,a s šminko ojačiimo le naravne poteze — gube. Kar ima obraz, to podkrepimo ali oimilliirno, ne delamo pa gub taim, kjer jih mi narava sama Obrazu vsaj nakazala. Maska je torej v bistvu ojačenje aLi omiljen je naravnih obraznih gub, mora pa biti v slkiladu z vlogo, k:i jo igralec oživlja. Šminkaj pa tudi podlbrudeik in viidini del vratu, da ne bo videti inaSka Ikoit krinka. dramatiki jedro, kii je tvorilo trdino vez med občestvom na gledaliških klopeh iin glavnim igralcem sredi odprtega prostora, iki so ga zvali orkestra in kjer se je igibal igralec in flbor ob njem. V svojih dramah je Aishilos, ki mu je bil vsinkdar glavno gibajo zlbor in edini igralec drugotna nnoč, pričal spet in spet, da ise bog za pravico, in pravičnost zavzame. da ,grešnika neogibno doleti kazen. Njegov duh najde ljubko zvezo med ubogim in zbeganim človeškim bitjem in med vzvišenimi, večno močnimi bogovi v Oblak ovitega Olimpa. V ta namen je za svojega glavnega igralca v sekdar izbral herojskega moža ali poil/boiginjo. Ti inaj 'bi ustvarili most med lučjo, ki jo predstavljajo olimipski bogova, in med temo, ki se razteza nad grešno zemljo ubogega človeka. Aishilove tragedije so imele zato nenavadno močan n.raivinii in versko vzgojni vpliv. Zbor ima pri Aishiilu glavno in najpomembnejšo vlogo. Razodeva ljudem trdno vero v vzvišene bogove, v njih oblast in vsemogočnost. Zato so njegove prve drame prej litrski izbori iko drame. Šele z znamenito tragled.ijo »Sedmerica proti Tebam« se je tudi Aishilos prvič lotil Obdelave značajev. Višek njegovega ustvarjanja je trilogija Omsteja; drame nosijo naslove: Agamemmon, Choephoroa, Euimc-nides. Za tehnični razvoj je Allsihiilos pomemben, ker je vstavil drugega, igralca, se pravi, prvemu ziborovemu odgova.rjalou, ki ga je bil prevzel od Tespida, j.e' dodal še enega, da. je biil moigoč dlialog in talko Spočetka vsaj skroimino dramiatsko dogajanje. Dozorela, liin raizcvela pa se je tragedija šele, ko je Sofokles postavil v or- kesitro še tretjega igralca. Več iko itni igralce grška tragedija ni imela nikoli obenem ,na odru. Aiiishilos je pomten te novosti koj uvideli in jo brž tudi sam uvedel. Vendar je pri njem še vedno prevladoval zbor. Tehnično se je stari Aiishi-los pri [mladem Sofolklu pač dosti lahko naučil, a drugod polulka mi potreboval. Staro izročilo trdi o njem: Stal je nad vseimii, enalko velik kot pesnik kakor kot človek iin značaj. Drugi, ki je liiz grobo obdelanega kamna Aiiishiilovega izdelal grško tragedijo v umerjeno im zanosino uglajen lik, je bil Sofokles. Doma je bil liiz aitiiškeiga okraja Kolona, ikatereimni je pozneje zapel prekrasno hvalno pesem iz ust uboge Amiti-gonie vsvoijem »Oidipu m a Kolon u«. Osem-i ndivajiseitleten je že odnesel ob Vteliikiiti Dio,njizijih (ito so bili Dionizovi prazniki, ko iso .nastopili gršlkii tragedi s svojimi igrami v velikem Dioniizoveim gledališču) zmagoisllavino palmo staremu Aiishilu. Zanimivo je, da je biser njegove poezije izna,meniti »Kralj Oiidip« prepal. Prenelkaterilkrat slišimo trditev, češ da je prav Sofoklova tragedija zgrajena na verovanju v neizbežno usodo. Tlomni ni tako. Sofolkles sam je bil marveč globolko veren mož, ki je v dino svoje duše prepričan o najvišji in človeku nedosegljivi moči vsevišnjih bogov. Vera v bogove pa izlkljlučuje vero v slepo usodo. Aiishilov bog je (neizprosno pravičen, mora biti pravičen. Sofokilovi bogovi pa ipo mili volji delajo, kar hočejo, človek, to bedno in umazano niče, miima pravice presojati njihovih dejanj po starem zakoreninjenem izročilu, ki je prevevalo človekovega duha bodi zavestno, bodii podzavestno, a prevevalo vselej in neizprosno, da duh z bogom spretii se ne sme. ker v svoji ničnosti njegovih visevečnih in modrih, nam neumljiviih siki epov in dejanj, nikoli uimel ne bo! Zato pa je človek dolžan, da se bogu brezpogojno uklanja in radov,oljno trpi, pa čeprav brez osebne Ikrivde. To neusmiljeno resnico je do skrajnolsiti nasledkov uresničil naš pesnik v svojem »Krailju Oidipu«, ;ki je ravno zaradi ite misli pravi vzor antične grške tragedije, saj je bila tragedija bogoslužno opravilo kot pri nas katoličanih sv. maša in kot talka neogibno povezana z nečim božjim. Zato je tudi Grk iz teatra odhajali očiščen in okrepčam, nič ni kritiziral igralcev i.n drame, nič dejanja iin delovanja, miisli so mu bile pni nesrečnem Oidipu in pri njegovi nesreči. Saim je sklenil, ko je odhajali, da bo boljši, da tudi n jega ine doleti nikdar z,naina im nikoli slutena jeza božja. Vedel je. da si je Oidip naložili ikazem za greh, dasi ga, ni vedomia storil, v smislu zborove pesmi: Olvmpos jim oče je saim. Njim snu pozabljanja se bati ni, silen je bog v njih; on ne stan'... Pesnik je postavljal na oder značaje in izvajal dejan,j/ei neposredno iz njih. Vendar še dolgo ni misliti, da je .Sofolkles realist, mikar naturaliist, kajti kljub vsemu ne riše značajev, kakršni so, marveč kakršni bi morali biti. Napisal je sto dvajset dram, ohranjenih jih je sedem In večji odlomek iz isa-tirSke burke »Sled,ni psi . Euripides je zadnji veliki mojster klasične grške tragedije. Se pa od onih dveh močno loči. Onadva sta bila zavteirovana v stare bogove, medtem ko je Euripides nad njimi resno zdvom.il. Junaške .mitične zgodlbe so mu le plod človeške domišljije. Ker se je zavedal, da bi njegovo drame druga za drugo propadle, če bi namesto mitičnih herojev in polbogov postavil na oder ljudi z vsemi revami in slabostmi, je sicer še obdržal nekšen zunanji videz stare zakoreninjene oblilke in prikazovat heroje in polbogove, toda vse njegove osebe iso prepolne in kar kipeče človeške prikazni, kot jih sto in stokrat srečujemo tv vsakdanjem življenju. Y tem se že oddalji od tragedije prvotnega namena, Iki je bogoslužje in nič drugega, v ljudeh vzbudi drug, nevsakdanji svet, ki jih zaizilblje v prelepe sanje o večni dobroti, pravici, zmagi, lepoti in vsem. kar še plemenitega hočete. Euripidlovi junaki se na odru že sovražijo, se pobijajo za bolnohotno zlo, za prgišče umazanih drahem,. Lep in plemenit je sicer njegov namen pri tem. ko biča siodabno družbo in njene inapalke, kot so sramotno suženjstvo, brezpravnost žena, puhlost po-selbe višjih slojev, vendar mi to namen, ki naj ga v prvotni svoji zamisli grška drama zastopa. Bil je moderen prevrat-než, revolucionar v svojii stroki, ki je svoj čas za stoletja preralsel. Gre mu zasluga, da je poeziji odkril žensko dušo. Medeja nam je vzor tega njegovega prizadevanja. Euripides je čisto v nasprotju z Aishi-lom im So,folklorni odmeril zboru drugotno postransko vlogo. Vse pri njem so igralci. Ti dejanje vodijo termiti določajo smer in potek. Od pevslkih zmožnosti igralčevih veliiko ,zahteva, bit,i mu je moral približno to 'kar današnji operni pevec, ki je igralec in pevec obenem, seveda v .najmanj stokrat povečani meni. V drami Al-kelste« je prvič inviidel solo arijo. Njegovih draim se nam je obranilo celih devetnajst. Drama je bila Grku bogočaistje. saj se je iz bogočastja razvila. Od tod moramo tedaj gledati ves grški teater, pa se nam bodo odprle nove me,slutene dvorane, vse posejane z večno, neminljivo kulturo, ki je sledila svojemu večnemu cilju: biti sredstvo za dosego večnega božjega, ki je v človeški duši od začetka sveta.