I Naš čas, 14. 6. 2018, barve: CM K, stran 1 V petek (13/210C), soboto (14/2fQ in nedeljo (14/250C) bo pretežno oblačno. Možne nevihte. Četrtek, 14. junija 2018 številka 24 | leto 65 www.nascas.com naročnine 03 898 17 50 cena 1,90 € -O ■in ■in =o :u-> ii»l ¡o ■h- TAKO mislim Velenje, 12. junija - Delničarji Gorenja so na skupščini za nadzornike potrdili Bachtiarja Djalila, Corinno Claudio Graf, Miho Košaka in Bernarda Charlesa Pasquierja. Ti so napovedali, da bodo odstopili, ko bo kitajski Hisense, ki naj bi imel v Gorenju že 60 odstotkov delnic, dokončal prevzem. Tri mesta so ostala prazna in naj bi jih po prevzemu popolnil novi lastnik. Nadzorni svet Gorenja pa je še pred skupščino imenoval novo upravo, ki bo družbo vodila naslednjih pet let. V upravi, ki bo šestčlanska (prej je bila pet) ostajajo dosedanji Franjo Bobinac, Drago Bahun in Žiga Debeljak, pridružujejo pa se jim Stanka Pejanovic, Tomaž Korošec in Saša Markovic. a mz Pomagajmo prizadetim v Beli krajini Na pomoč gasilcem Bele krajine, kjer je zadnje slabo vreme naredilo pravo opustošenje, so v nedeljo s konvojem gasilskih vozil krenili prostovoljni gasilci različnih gasilskih društev. Prišli so iz osrednje Slovenije, okolice Karlovca, Gorenjske, Savinjske doline, Posavja in Dolenjske. V prizadete kraje se je tako pripeljalo še okoli tisoč gasilcev. Med njimi so bili tudi gasilci iz Žalca, Mozirja in Velenja. Vso nedeljo je iz teh krajev pomagalo 62 gasilcev z osmimi vozili ter z enim gasilskim vozilom z avtolestvijo. Rdeči križ pa opozarja, da je petkovo neurje s točo marsikoga pahnilo v veliko stisko, ki je brez pomoči ne bo zmogel razrešiti, zato je že začel zbirati prostovoljne finančne prispevke za prizadete družine in posameznike. Fizične in pravne osebe lahko prostovoljne prispevke za akcijo "UJMA 2018" nakažejo na tran-sakcijski račun Rdečega križa Slovenije pri SKB banki št. SI56 0310 0111 1122 296 s sklicem 00 96875 in kodo namena CHAR. Pomagati je mogoče tudi s poslanim kratkim sporočilom SMS na številko 1919 v omrežjih operaterjev Telekom Slovenije, A1, Telemach in T2. Ključna beseda UJMA pomeni donacijo en evro, ključna beseda UJMA5 pa donacijo pet evrov, so sporočili z Rdečega križa Slovenije. a Dež pada ... gobe pa rastejo Letos narava kar pogosto ponagaja. So pa zato dobri pogoji za gobe, ki že dober mesec razveseljujejo številne gobarje. V Škalskih Cirkovcah sta Ivana in njena babica Sonja našli te lepe četverčke, ki so tehtali kar 2,84 kg in so priskrbeli 4 odlična kosila. Pa nikar sedaj vsi ne letajte s košarami naokoli. VELENJSKA PROMENADA PETEK, 15. JUNIJ 2018 .... od 10. do 19. ure .... Ne le o reševanju, pogovarjajmo se o preprečevanju težav! Mojca Štruc Vsaka generacija ima svoje težave. Če so se nekdaj pogovarjali o ozaveščanju, da uživanje drog in alkohola ter brezskrbna spolnost z različnimi partnerji niso dobra izbira, danes opozarjamo na prekomerno preživljanje časa za zasloni. In tako, kot so nekdaj, tudi mi mislimo predvsem na otroke in mlade. Kot da je to le njihova težava. Brez dvoma so otroci in mladi naša prihodnost. So pa tudi naše ogledalo. Težav pri ustrezni rabi zaslonske tehnologije nimajo zato, ker so pač rojeni v ta čas, temveč zato, ker jih o smiselni uporabi nihče ni poučil. Odrasli pogosto stokamo, da so otroci in mladi pri rabi tehnologije dva koraka pred nami, pozabljamo pa, da smo le mi tisti, ki določamo pravila in omejitve. Ne pravim, da bi morali otrokom in mladim povsem prepovedati uporabo tehnologije niti da bi morali odrasli preživljati čas za zasloni, dokler ne bodo obvladali vseh vrst programov, in potem modro svetovati, prepričana pa sem, da bi se morali poučiti o osnovnem - vsaj do takrat, ko otroku ali mladostniku omogočijo lastništvo elektronske naprave. Vedeti bi morali predvsem, kaj je za otroke in mlade dobro in kaj ni. In enako bi morali vedeti tudi zase. Jasno bi nam moralo biti, da naprave nikomur ne smejo odžira-ti časa za spanje, prehranjevanje ali živo druženje, in tudi to, da samo obvladovanje digitalnega sveta še ne pomeni inteligenčnih ali socialnih spretnosti v realnem življenju. Prej obratno. Tisti, ki so preveč za zasloni, so v medosebnih odnosih bolj sramežljivi, karierno manj uspešni in mnogo bolj osamljeni. Verjamem, da noben starš ne sebi ne svojemu otroku ne privošči tovrstnih težav, zato res upam, da se zavest o nujnosti omejevanja uporabe zaslonske tehnologije med nami širi. Pa ne samo tako, da v svoje vrste vabimo predavatelje, ki s številkami pojasnjujejo, koliko mladih je že zabredlo. Pomoč tovrstnim je področje strokovnjakov, mi pa moramo svojo zavest širiti tako, da otroci in mladi strokovne pomoči sploh ne bodo potrebovali. Veliko (več) bi lahko naredil šolski sistem, toda prvi smo pri tem starši. Pa se vprašajmo: si kaj prizadevamo za to? Ali sami kdaj odložimo telefon in smo z njimi? Ali pa nasedamo svojim izgovorom, da ga nujno potrebujemo, in se potem čudimo, ko enako počnejo naši zanamci? Verjemite, to težavo je mogoče premagati! Tehnologija sama po sebi ni slaba, torej se je moramo le priučiti smiselno uporabljati, da bo lahko zares koristna. Vsi skupaj. In začeti moramo odrasli. Pred dopustom pokličite na 041 686 1 77 ali pišite na roman.kavsak@agencija-as.si Ziood Ji (urilcm VLADO KRESLIN IN MALI BOGOVI Odprtje 34. Poletnih kulturnih prireditev Petek, 15. junij, ob 21. uri, pred Domom kulture Velenje □ ■ ■ www.as.si I Naš čas, 14. 6. 2018, barve: CM K, stran 2 2 OD SREDE DO TORKA «»^AS 14. junija 2018 LOKALNE novice Kakšen bo razvoj občine Velenje Te dni so občanke in občani Velenja v svoje nabiralnike prejeli že peto revijo Razvoj Mestne občine Velenje. V njej predstavljajo razvojne in investicijske projekte, ki jih bodo izvedli do leta 2020. Med drugim so v reviji predstavljeni projekti, s katerimi so bili zelo uspešni pri pridobivanju sredstev iz mehanizma z nazivom Celostne teritorialne naložbe, ki ureja naložbe kohezijske politike Evropske unije v letih od 2014 do 2020. Takšnih projektov je osem. V letih od 2011-2017 so za investicije namenili 117,1 milijona evrov, v letih 2018-2020 pa jih načrtujejo v višini 61,9 milijona evrov. Župan sprejel državne prvakinje Zlata medalja in naslov državnih prvakinj je najpomembnejši športni dosežek 12-letnih »mlajših deklic A« Ženskega rokometnega kluba Velenje. Zmage je bil vesel tudi župan Mestne občine Velenje Bojan Kontič, ki jih je sprejel skupaj z njihovima trenerjema Alešem Dolinškom in Robijem Lainščkom. Poleg osvojenega ekipnega naslova, je komaj 12-letna Velenjčanka Azra Zulic postala tudi strelka lige s 94 zadetki na osmih tekmah. Župan je deklicam še zaželel dolge, prijetnih pripetljajev polne poletne počitnice ter uspešno športno pot tudi v prihodnje. Posebej je župan čestital tudi najboljši strelki Azri Zulic. Občane vabijo k sodelovanju V Mestni občini Velenje že tradicionalno vabijo občane, da pred vsako sejo sodelujejo pri pripravi pomembnih aktov, ki jih nameravajo sprejeti na seji občinskega sveta. Tokratna seja bo v torek, 19. junija. Občane pozivajo, da podajo svoje mnenja in pripombe na predloge odlokov o javno-zasebnem partnerstvu Vrtec Vinska Gora, štipendiranju, ustanovitvi šol in Zdravstvenega doma ter o ureditvi cestnega prometa in varstvu površin posebnega pomena. Vsa gradiva so objavljena na spletni strani Mestne občine Velenje. Zasedal bo velenjski občinski svet Velenje, 19. junija - Na preddopustniški seji se bodo zbrali svetniki Mestne občine Velenje. Imenovali naj bi direktorico Festivala Velenje. To nalogo naj bi tudi naslednji mandat opravljala Barbara Pokorny. Dopolnili bodo tudi odbore in komisije občinskega sveta, določili volilne enote in število članov krajevnih skupnosti za bližnje lokalne volitve in sklepali o letošnjih občinskih nagrajencih. Komisija za priznanja in nagrade predlaga podelitev treh grbov, prejeli naj bi jih Čebelarsko društvo Mlinšek, Skupina Veplas in Nogometni klub Rudar Velenje. Podelili naj bi tudi tri plakete Mestne občine Velenje, in sicer so predlagani gibanje Mladi raziskovalci za razvoj Šaleške doline, Čebelarska družina Vinska Gora in Lojzka Stropnik. Dopolnili in spremenili bodo nekatere odloke o ustanovitvi javnih zavodov in potrdili odlok o javno-zasebnem partnerstvu za izgradnjo Vrtca Vinska Gora. V Zavodnjah do kanalizacije Šoštanj - Občina Šoštanj je na Portalu javnih naročil objavila razpis za izbiro izvajalca gradbenih del izgradnje kanalizacijskega omrežja Zavodnje 1- center in Zavodnje 2. Ocenjena projektantska vrednost znaša približno 300.000 evrov, dela pa naj bi predvidoma začeli julija letos in bi trajala do sredine oktobra. V Zavodnjah 1 - center bodo zgradili kanalizacijsko omrežje za odvajanje komunalne odpadne vode v dolžini 740 metrov vključno s črpališčem in malo komunalno čistilno napravo velikosti 84 populacijskih enot, v Zavodnjah 2 pa 540 metrov kanalizacije vključno z malo komunalno čistilno napravo velikosti od 27 do 35 populacijskih enot. Vloge za stanovanja le še do jutri Razmišljate o neprofitnem stanovanju. Le še do petka je v Velenju odprt Javni razpis za dodelitev neprofitnih stanovanj v najem. Najdete ga na spletni strani Mestne občine Velenje. Vloge sprejemajo v sprejemni pisarni Mestne občine do vključno 15. junija, in sicer vsak delovni dan. a mz, mkp Popravili in obnovili bodo več občinskih cest Mestna občina Velenje tudi letos nadaljuje obnovo občinskih cest - To izvaja koncesionar PUP Velenje Mira Zakošek Velenje - Prejšnji mesec so v občini Velenje asfaltirali 300 metrov dolg makadamski odsek ceste Povh-Hriberšek na Paškem Kozjaku. V krajevni skupnosti Paka pri Velenju so uredili odvodnjava-nje na cesti Nanojca-Zg. Lipje, uredili pa so tudi del ceste v krajevni skupnosti Vinka Gora. V sklopu naložbenih vzdrževalnih del cest bodo v mestni občini Velenje v prihodnjih tednih popravili še več občinskih cest. Med drugim »prihaja na vrsto« 250 metrov dolg odsek ceste Miklavžin-Grbinšek v Skalah, 350 metrov ceste Sopota-Ple- šivec v Škalah, 500 metrov odseka ceste pri povezavi Lah v krajevni skupnosti Bevče, odsekov ceste Sp. Lipje-Šalek v Bevčah ... V prihodnjih mesecih je predvidena še obnova in asfaltiranje šestih odsekov cest, in sicer: Totovnik-Pajer v Plešivcu, Paški Kozjak, odcep Lipje, cesta v naselju Lipa, odcep Muršič v Vinski Gori, odcepa Muršič in Zbičajnik v Starem Velenju. Obnovili bodo še Goriško cesto od križišča pri Praprotniku do uvoza za nove bloke. Dela na vseh omenjenih ce- stah naj bi sklenili do konca septembra. Nekaj obnov načrtujejo tudi v samem mestu. Med drugim naj bi rekonstruirali Jurčičevo, Zidanškovo in Bračičevo cesto. Ob tem je predvidena tudi celovita obnova komunalnih vodov. Te obnove naj bi sklenili do konca oktobra. Poleg tega pa bodo osvetlili tudi približno 500 metrov dolg odsek do pokopališča Podkraj. Postaviti nameravajo 22 svetilk, za kar bodo iz proračuna namenili 42 tisoč evrov. Dela bo opravilo podjetje SCR. Z razpisom iščejo že tudi izvajalca za drugo fazo sanacije plazu Postrpinjek-Mlačnik. Začetek del je predviden za 20. junija. Vgraditi nameravajo pilote in sidra, za odvodnjavanje pa so poskrbeli že pred dvema letoma. Hitra cesta se spet odmika Korošci protestirajo, saj prihaja do polletnega zastoja - Projektiranje se še vedno ni začelo Slovenj Gradec, 11. junija - Na Koroškem opozarjajo na odmike od načrtov o severnem delu tretje razvojne osi, ki bi se morala začeti graditi konec prihodnjega leta. Medtem ko še ni znana usoda januarja vložene ustavne pobude v zvezi z DPN za odsek Šentrupert-Velenje, Dars ni soglašal s podpisom pogodbe za projektanta za ta odsek, soglasje pa je podano le za odsek Velenje-Slovenj Gradec. "Zapletlo se je v zvezi z ustavno presojo. Zaradi tega verjetno nadzorni svet Darsa ni hotel podpisati pogodbe z izvajalcem projektiranja na odseku od Šentruperta do Velenja. In tako Koroška ostaja talec spodnjega dela trase," je na petkovi novinarski konferenci na Prevaljah dejal koordinator Mladinske iniciative za 3. razvojno os Aljaž Verhovnik. Svet Koroške regije je zato podprl skupno protestno izjavo zaradi odmikov od časovnih rokov, ki so opredeljeni v julija lani podpisanem protokolu o tretji razvojni osi. Svet regije od ministrstva za infrastrukturo, kamor pošilja protest, in Darsa pričakuje, da se bodo vse aktivnosti izvajale po dogovoru v protokolu. Trenutno že prihaja do več kot polletnega zamika pri izvajanju aktivnosti, saj bi se projektiranje hitre cestne povezave med Šentrupertom, Velenjem in Slovenj Gradcem moralo začeti decembra lani, pa se še ni. a Savinjsko-šaleška naveza Kdo bo sedel v gnezdo naše kokoške Zmagovalec - vladar? - »Vrtenje« v Celju - Dragocen papir - Zelenjava, ne turizem - Grad »stoji« Ta teden naj bi dočakali tudi uradni izid volitev. Večine Slovencev to še manj zanima, kot so jih zanimale volitve same. Saj veste: le dobra polovica se jih je udeležila. Kdo je zmagovalec volitev, je že od volilne nedelje dalje znano, tudi pri ostalih kakšnih večjih sprememb ni pričakovati. Bolj kot izid volitev zdaj ljudi zanima, kdo nam bo v prihodnje res vladal. Ali res zmagovalec volitev ali kakšna razdrobljena druščina drugih strank. Seveda še vedno ostaja tudi tretja možnost: da bomo imeli še ene volitve. Pa bodo tisti, ki niso volili, »vestnim« volivcem lahko rekli: ali ni bilo škoda tiste nedelje!? Sedanje brezvladje sicer ne pomeni, da se je vse dogajanje v Sloveniji ustavilo. Po prepričanju mnogih pa se je upočasnilo in malo bolj umirilo. Vremenskega dogajanja pri tem ne štejemo. Vreme je spet v mnogih slovenskih krajih povzročilo veliko škode in povzročilo še druge težave. Kot da bi jih že sicer ne imeli dovolj. A pri tem smo še bolj nemočni kot pri drugačnih, ki jih povzročajo politiki -bo kdo porekel. A - seveda - življenje mora naravnim in drugačnim težavam navkljub iti naprej! Čas se ne bo ustavil niti v Celju, čeprav bo jutri deležno »visokega obiska«. Kot mnoge druge slovenske kraje bo knežje mesto obiskala karavana kolesarjev Dirke po Sloveniji. Tokrat se bo povzpela celo na knežji Stari grad. Sicer pa ljudi tu zanima še kaj drugega. Kako se bodo stvari zasukale s »kraljestvom« znanega celjskega kolesarja Mirka Tuša. In kako se bo končalo prodajanje zadnji čas vse bolj uspešne celjske Cinkarne. To zanima tudi navadne ljudi, saj mnogi pričakujejo bolj aktivno sodelovanje te družbe pri sanaciji celjskega okolja. Tovrstno prizadevanje pač ne sme zamreti. Vsaj kar zadeva »čiščenja« otroških igrišč, ne bo zamrlo v počitnicah. Občina bo namreč poskrbela, da bodo ta čas zamenjali zemljino na otroškem igrišču vrtca na Aljaževem hribu. Najprej so sicer za ta čas načrtovali zamenjavo zemljine okoli vrtca v Gaberjih, a so zaradi nekaterih težav načrt morali spremeniti. O reševanju onesnaženja v Celju še to: Slovenija je zara- di nezakonitega odlagališča v Bukovžlaku pri Celju dobila uradni opomin Evropske komisije. S pozivom, da v celoti spoštuje odločitev evropskega sodišča in odlagališče uredi! Zaradi težkih kovin namreč to odlagališče predstavlja resno tveganje za ljudi in okolje. Da tudi papir ni le navaden odpadek, pa že več kot dve desetletji skrbi celjska družba Simbio oziroma šolarji širšega celjskega območja. V zadnji akciji zbiranja odpadnega papirja so ga mladi zbrali kar 661 ton, kar 11 ton več kot šolsko leto poprej. To je tudi druga najvišja količina zbranega papirja v 20-letni zgodovini te akcije. Najbolj so se izkazali šolarji OŠ Hudinja, v kateri so zbrali 135 ton papirja oziroma vsak učenec šole ga je zbral povprečno 276 kilogramov. Med podružničnimi osnovnimi šolami so zmagovalci šolarji iz Letuša. Medtem ko nekateri pri nas vse bolj prisegajo na različne vrste turizma, se Vranšani odločajo, da bodo dali prednost kmetijstvu oziroma vrtnarstvu. Na občini že nekaj časa hitijo, da bi čim prej spremenili lokacijski načrt, da bi namesto prostora za avtokamp ter hotel dobili sodobne rastlinjake. Krajani Čepelj se strinjajo, po končani javni obravnavi bodo kmalu končno odločitev povedali še občinski svetniki. Zasebna družba naj bi s tujimi partnerji v bližini Centra varne vožnje uredila res sodoben rastlinjak, ki ekološko nikakor naj ne bi bil sporen, v njem bi lahko dobilo delo tudi nekaj domačinov. Pomembno pridobitev pa so že dobili na podružnični osnovni šoli na Svetem Štefanu - novo telovadnico. S tem so v šmarški občini po več kot desetletju spet postavili tak objekt na kakšni od podružničnih šol. Namenjen ni le osnovnošolcem, ampak tudi »vrtičkar-jem«, v njem se bodo lahko za boljše počutje in zdravje »razgibava-li« tudi odrasli. Za še večje zdravje bodo poskrbeli tudi v Šentjurju. Tudi tu bodo kot v več slovenskih krajih namreč dobili Center za krepitev zdravja v okviru njihovega Zdravstvenega doma. Občina pa bo uredila še dodaten prostor na Mestnem trgu. Pa še to: nekateri menijo, da jim v Podčetrtku uspe vse, česar se lotijo. Od razvoja term, urejanja kraja in oživitve Vonarskega jezera. Le nečesa jim še ni uspelo: prodati svojega gradu. Čeprav je župan že velikokrat optimistično napovedoval prodajo in obnovo. Zdaj spet. A mnogi skoraj več ne verjamejo! a k ■ HflŠširn» NAŠ ČAS izdaja: časopisna-založniška in RTV družba, d. o. o. Velenje. Izhaja ob četrtkih. Cena posameznega izvoda je 1,90 € (9,5 % DDV 0,16 €, cena izvoda brez DDV 1,74 €). Pri plačilu letne naročnine 15%, polletne 11 %, četrtletne 8% in mesečne 5 % popusta. Uredništvo: Boris Zakošek (direktor in v. d. odgovorni urednik), Milena Krstič Planinc (pomočnica urednika), Tatjana Podgoršek (novinarji), Mira Zakošek (urednica radia), Mojca Štruc, Tina Felicijan, Janja Košuta Špegel (tehnična urednica), Tomaž Geršak (oblikovalec). Marketing: Jure Beričnik, Bernarda Matko. Sedež uredništva in uprave: 3320 Velenje, Kidričeva 2a, p. p. 202, telefon (03) 898 17 50, telefax (03) 897 46 43. TRR - Nova LB, Velenje: 02426-0020133854 E-pošta:p ress@nascas.si Oblikovanje in grafična priprava: Naš čas, d. o. o. Tisk: Tiskarna SET, d. d. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo! Po zakonu o DDV je "Naš čas" uvrščen med proizvode informativnega značaja za katere se plačuje davek po 9,5% znižani stopnji. Letno izide 52 številk. Naš čas, 14. 6. 2018, barve: CM K, stran 3 AKTUALNO 3 ustavno presojo 14. junija 2018 "»WAS Svetniki niso za tako napisano Večino svetnikov Občine Šmartno ob Paki moti, da je v zahtevi za oceno ustavnosti in zakonitosti nove ceste več poudarka na izbiri trase kot zaščiti prizadetih občanov Pred sprejetjem sklepa so se svetniki posvetovali med sabo in tudi s predstavniki civilne iniciative, ki pa jih s svojimi razlagami niso prepričali. Kasneje ti tudi niso hoteli dajati nobenih izjav. Tatjana Podgoršek Šmartno ob Paki, 11. junija - »Razprava je čudna, svetniki pa na pol pismeni. Pojdite na teren in boste videli, ali se prizadeti občani res delimo na tri skupine, kot se govori.« Takšen je bil komentar v hodniku zelo razočaranih predstavnikov Združene civilne iniciative Savinjske doline, ko so na začetku tega tedna zapuščali sejo sveta Občine Šmartno ob Paki. Na njej so namreč šmarški svetniki z veliko večino zavrnili vsebino zahteve za oceno ustavnosti in zakonitosti Uredbe o državnem prostorskem načrtu za državno cesto od priključka Šentrupert na avtocesto A1 Šentilj-Koper do priključka Velenje jug. Po njihovem mnenju je v njej mnogo premalo poudarjena zaščita prizadetih občanov in gre predvsem za nasprotovanje izbrani trasi, na kar pa se zahteva občanov in Občine Šmartno ob Paki ni nanašala. Predstavniki civilne iniciative so gotovo pričakovali, da bodo svetniki po vzoru občin Polzela in Braslovče vsebino zahteve sprejeli, župan Janko Kopušar pa podpisal, tako kot sta jo podpisala župana Polzele in Braslovč. Omenjena sta jo 30. maja (tudi v imenu Občine Šmartno ob Paki) že vložila na Ustavno sodišče RS, tako imenovani »rušenci« pa so jo vložili že januarja letos. Tudi »rušenci« se delijo na tri skupine Janko Kopušar je svetnike najprej seznanil s kronologijo dogodkov od marčevske seje občinskega sveta, na katerem so svetniki sprejeli sklep, da se skupaj z občinama Polzela in Braslovče lotijo vložitve zahteve za oceno ustavnosti in zakonitosti uredbe o državnem prostorskem načrtu glede umestitve hitre ceste tretje razvojne osi na območju lokalne skupnosti z obrazložitvijo, da želijo z njo zaščitili prizadete občane, če jim je bila pri tem kršena ustavna pravica. Na takratni seji so svetniki zadolžili župana, da jih pred vložitvijo zahteve na ustavno sodišče seznani z njeno vsebino, kar je na ponedeljkovi seji tudi storil. Med drugim je povedal, da mu je bila vsebina zahteve na 44 straneh predložena v takojšen podpis 23. maja, tik pred vložitvijo na ustavno sodišče. Tega ni storil zaradi sprejetega sklepa na marčevski seji. Je pa seznanil z dogajanji, njeno vsebino, posledicami sprejetih odločitev vodje svetniških skupin, ti pa so se odločili, da bodo o njeni vsebini razpravljali na redni in ne izredni ali korespondenčni seji občinskega sveta. Prav tako jih je Kopušar seznanil s sklepom, ki so ga sprejeli člani odbora vaške skupnosti Podgora, v katerem so se tudi ti zavzeli za takojšen podpis zahteve. »Iz pogovora, ki so jih imeli predstavniki Darsa s prizadetimi občani v minulih dneh - in na nekaterih sem bil prisoten tudi sam, pa bi lahko »rušence« razdelili na tri skupine: na tiste, ki so se z umestitvijo trase na območju Podgore sprijaznili, na tiste, ki uvrščajo hitro cesto med razvojne priložnosti in že iščejo nadomestne lokacije, ter na tiste, ki so povsem proti.« Vsebino zahteve je treba popraviti »Glasoval sem za vložitev zahteve za oceno ustavnosti in zakonitosti, ker sem in še vedno vztrajam pri stališču, da je potrebno zaščiti naše občane. Ne soglašam pa z dikcijo glede izbire trase, ker nisem strokovnjak. Predlagam popravke vsebine zahteve,« je menil svetnik Janko Avberšek. »Bolj ko berem vsebino zahteve, bolj se sprašujem, ali ne gre predvsem za težnjo po razveljavitvi trase. Na marčevski seji smo svetniki glasovali za zaščito obča- nov, če so jim bile pri umeščanju trase kršene ustavne pravice. Zakaj pa bi zahtevo vložili, če sta jo že omenjeni občini?« se je vključila v razpravo svetnica Alenka Kukovec. Svetnik Jožef Stakne je poudaril, da njihova svetniška skupina podpira sprejeti sklep na marčevski seji občinskega sveta, glede na vsebino zahteve in sklep odbora vaške skupnosti se pa sprašuje, kaj se od svetnikov pričakuje. Svetnico Matejo Až-man je zanimalo, kaj se v bistvu še lahko spremeni glede na to, da sta občini Polzela in Braslovče že vložili podpisano zahtevo za oceno ustavnosti in zakonitosti. »Zadeva je sporna. Nismo strokovno usposobljeni za izbiro trase, na kar se v glavnini nanaša vsebina zahteve. To je treba popraviti ali pa se zahteve ne bomo lotili,« je med drugim dejal svetnik Zdrav-ko Ramšak. Ker je kazalo, da so dvomi preveliki, je Janko Kopušar odredil 10-minutni odmor, ki so ga svetniki izkoristili za posvet. Čeprav so jih prisotni predstavniki civilne iniciative poskušali prepričati, zakaj je vsebina zahteve takšna, kot je, in da bo ustavno sodišče odločalo le o ustavnosti in zakonitosti, ne pa o ostalih stvareh, so svetniki v nadaljevanju seje odločili: vsebino zahteve je v določenih točkah treba spremeniti v skladu z razpravo. Pred vložitvijo na ustavno sodišče jo bomo znova pregledali, in če bomo z njo soglašali, bomo župana zadolžili, da jo vloži na ustavno sodišče. ■ Svetnik Damijan Ločičnik, pobudnik za vložitev zahteve za oceno ustavnosti in zakonitosti: »Sem domačin, krajan Podgore, in mi ni lahko. Živim s tremi cestami, kamnolomom, ki dela 24 ur na dan, s sosedi, katerih objekt je predviden za rušenje, takimi, ki jim že količijo parcelo ... Vsemu navkljub pa še vedno zagovarjam to, da mora ocena v prvi vrsti zaščiti prizadete občane, če so jim bile pri sprejemanju uredbe kršene ustavne pravice.« Svetnik Robert Crnjac, sopodpisnik zahteve za ustavno presojo: » Tudi sam sem krajan Podgore in nekdo, ki bo živel v bližini trase hitre ceste, če bo do njene izgradnje prišlo. Uvod zahteve je v skladu s sklepom marčevske seje našega občinskega sveta, v nadaljevanju pa se zavzemanje za prizadete občane izgubi. Na predzadnji strani niso nikjer omenjeni občani, ampak le izbira trase. Take zahteve ne morem podpreti. Podprl pa bom vsebino take, v kateri bomo v ospredju prizadeti občani.« Dobre ideje se visoko odbijejo SAŠA Inkubator pripravil 3. Podjetniški trampolin - Intenzivni program najbolje prestalo šest ekip - Občinstvo najbolj prepričalo podjetje Evegreens li na osnovi njihovega napredka med izobraževanjem ter zanosa, ki so ga člani pokazali. Najbolj naklonjeni alternativi za plastiko Ekipa podjetje Ingrins iz Lju-bečne je predstavila inovativen sistem za pridelovanje zelenjave v stanovanju. Razvili so avtomatiziran regal za vzgojo solate, zelišč in druge zelenjave, ki raste s pomočjo posebnih luči neodvisno od dnevne svetlobe in letnega časa. Ker nabrana zelenjava ne potuje od pridelovalca na trgovske police, kjer še nekaj časa stoji, preden jo pripravimo v jedeh, pa ohrani vse hranljive snovi. Ekipa teh gostincev iz Nazarij je predstavila prvo celovito programsko rešitev za gostinsko poslovanje, ki v celoto povezuje štiri ključne dejavnike v gostinstvu: ponudbo, gosta, osebje ter gostinca. BarCheck je večplastna nadgradnja klasične davčne blagajne, ki omogoča optimizacijo in avtomatizacijo delovnih procesov, s tem pa lajša poslovanje gostincev in izboljšuje izkušnjo gostov lokala. Študent računalništva in informatike Rok Urbanc iz Šoštanja je opazil, da nova zakonodaja, ki določa postopek hrambe zdravil in cepiv v medicinskih hladilnikih, zahteva pa neprekinjen nadzor temperature v hladilnikih in popisovanje stanja, zdravstvene- Tina Felicijan V Podjetniškem centru Standard je ponovno potekal eden najboljših programov za spodbujanje podjetništva, ki jih nudi SAŠA Inkubator. Že tretji Podjetniški trampolin - 6-tedenski intenzivni program za razvoj produkta ali storitve od ideje do prodaje, je bil izjemna priložnost za 12 od 24 prijavljenih ekip, ki so jih mentorji izbrali na osnovi ocene potenciala njihovih idej za uspeh na trgu. Udeleženci Podjetniškega trampolina so se srečali z vrhunskimi strokovnjaki, ki so jim predstavili osnove vitkega podjetništva, metode raziskovanja trga in testiranja idej, načela oblikovanja prodajne zgodbe, načine spoznavanja kupca, metode reševanja izzivov na področju rasti podjetja, prodajne trike in učinkovite načine predstavljanja produktov ali storitev javnosti. Na največjem start up dogodku v savinjsko-šaleški regiji pa se je desetim Shark tank investitorjem, članom Združenja Slovenskih menedžerjev, upravnemu odboru Kluba podjetnikov SAŠA regije in drugim zainteresiranim za novosti na trgu z velikim potencialom predstavilo šest ekip, ki so jih mentorji izbra- Ekipa Evegreens je na glasovanju zbrala največ podpore za svoj projekt. mu osebju vzame veliko časa. Zato je razvil RS Lab, ki avtomatizira postopek nadzora, zapisovanja, pregledovanja in varne hrambe podatkov o stanju in zgodovini stanja temperature v medicinskih hladilnikih. Velenjčana Adnan Ajšic in Denis Matoševic sta predstavila Pekmez - po tradicionalnem mehanskem postopku pridobljen jabolčni sadni eliksir, ki brez dodatkov sladil in konzervansov ohrani vse zdravilne učinke sadja. Je prehransko dopolnilo, ki lajša celo vrsto zdravstvenih težav oziroma jih učinkovito preprečuje. Ekipa NovaTi.si je izoblikovala spletni program video treningov, podprtih s prehranjevalnim načrtom, ki ljudem pomaga pri izgubi odvečnih kilogramov in celostni preobrazbi. Ker so se povezali z lepotnim kirurgom Medical Group Fabjan, pa uporabnikom z najvišjo stopnjo motivacije nudi tudi brezplačen lepotni poseg po njihovi izbiri. Med šestimi ekipami pa je občinstvo najbolj prepričalo podjetje Evegreen, ki želi nadomestiti plastiko z biorazgradljivimi materiali, izdelanimi iz odpadne hrane. Med drugim izdelujejo lončke za sadike zelenjave in drugih rastlin, ki jih je mogoče vsaditi v zemljo, saj se razgradijo, rastlini pa priskrbijo potrebna hranila. »Glasovi občinstva so potrditev, da res moramo dalje razvijati naš produkt. Na predstavitvi smo prvič osebno spoznali vplivne lokalne podjetnike, predstavnike Poslovnih angelov in druge, s katerimi se želimo povezati. V tem kontekstu smo v sklopu podjetniškega trampolina naredili ogromno. V naslednjem koraku na naši poslovni poti želimo z avstrijskim kupcem podpisati pogodbo o sodelovanju in tako začeti večjo proizvodnjo,« je povedala idejna vodja projekta Eva Štraser. Za nagrado se bo ekipa lahko udeležila TED Talks konference v Celovcu, pri razvoju produkta in drugih podjetniških izzivih pa jim bo pomagal izkušeni mentor - menedžer in investitor Chuck Goldman. ■ I Naš čas, 14. 6. 2018, barve: CM K, stran 4 4 GOSPODARSTVO «»^AS 14. junija 2018 Inovacije, namenjene tudi globalnemu trgu Med 15 prispelimi inovativnimi predlogi za leto 2018 sedem zlatih - Kakovost ostaja na visoki ravni - Na nacionalno ocenjevanje trije inovativni predlogi Tatjana Podgoršek Velenje, 7. junija - Na slovesnosti v Restavraciji pod Jakcem v Velenju je tukajšnja Savinjsko--šaleška gospodarska zbornica (SŠGZ) 19-ič podelila priznanja za najboljše inovativne predloge za leto 2018 v regiji Saša. Med 15 prijavljenimi iz 11 podjetij je podelila šest zlatih in osem srebrnih priznanj profesionalno podprtim inovacijam, zlato priznanje pa je prejela tudi neprofesionalno podprta inovacija zasebnega raziskovalca Srečka Pi-snika, ki je izdelal pas za razbremenitev hrbtenice in ergonom-sko sedenje. Inovacije gibalo napredka Dr. Blaž Nardin, predsednik SŠGZ in podpredsednik upravnega odbora Gospodarske zbornice Slovenije, je v nagovoru zbranim izrazil zadovoljstvo, ker je število inovacij večje kot predhodno leto, prav tako ostaja njihova kakovost na zavidljivo visoki ravni. Spodbudno je to, ker so med njimi tudi take, ki so namenjene globalnemu trgu. Z njimi so avtorji izdelkom dodali dodano vrednost, pomenijo pa prihranek časa in denarja. Tudi gospodarska rast Slovenije in gospodarstva v regiji je plod inovativnega dela, saj je to gibalo napredka. Po podatkih zbornice je gospodarstvo v regiji Saša lani poslovalo bistveno bolje kot predhodno leto: ustvarilo je 2,4 milijarde evrov prihodkov V primerjavi z lansko bero inovacij je bila letošnja bogatejša za tri inovativne predloge. Lani je pri razvoju 12 inovativnih predlogov sodelovalo 114 inovatorjev, pod letošnjih 15 se jih je podpisalo 133. (od tega jih je več kot polovico ustvarilo na tujih trgih), skupaj s prihodki zadrug in podjetnikov pa 2,6 milijarde evrov. »Vpetost v mednarodno okolje zahteva usmerjenost v inovativnost, ki bi ji morala slediti tudi ostala infrastruktura. Konkretno v regiji cestna in digitalna. » Nardin je pozval inovatorje k nadaljnjemu iskanju dobrih rešitev, novih izdelkov, delodajalce pa k ustvarjanju spodbudnega inovativne-ga okolja. Po besedah predsednika komisije za ocenjevanje inovacij pri SŠGZ dr. Marka Uplaznika so člani imeli pri ocenjevanju po posameznih kategorijah inovacij (inventivnost - izvirnost ter zaščita novosti, gospodarski rezultati, trajnostni učinki in okolj-ski vidik) dokaj težko delo, saj je kakovost predlogov vsako leto Tomaža Savška, pomočnikom direktorja TPV iz Novega mesta, o primerih dobrih praks spodbujanja inovativnosti ter z nastopom mladih tolkalcev velenjske glasbene šole. Najboljše med najboljšimi inovacijami Na letošnji razpis SŠGZ je od 15 tri inovativne predloge prijavilo Gorenje, d. d., Velenje, po dva BSH Hišni aparati Nazarje in Plastika Skaza, po enega pa Gorenje Orodjarna, Andragoški zavod Ljudska univerza, poslovna enota Vzorčno mesto, Premogovnik, HTZ, invalidsko podjetje, Veplas, (vsi Velenje), Turna Šoštanj, Podkrižnik Ljubno ob Savinji ter zasebni raziskovalec Srečko Pisnik. ) V prihodnje bi si želeli več neprofesionalno podprtih inovacij, Dr. Marko Uplaznik višja. Zato se je že pred leti uvedena posamezna obrazložitev predlogov oziroma osebni stik s predstavniki inovacije izkazal tudi tokrat za zelo dobro potezo. V prihodnje bi si želeli več neprofesionalno podprtih inovacij, tudi več procesnih in organizacijskih, ki jih v podjetjih ne razumejo kot nekaj, kar bi bilo vredno prijaviti, so pa v ozadju zelo pomembne. Prireditev so organizatorji popestrili tudi s pogovorom dr. Zlato priznanje so prejele inovacije: nova generacija prosto stoječih štedilnikov, nova generacija premijskih pralnih in sušilnih strojev Asko (obe Gorenje, d. d.), InBox programiranje pametnih aparatov, popolnoma avtomatski kavni aparat EQ.3 (obe BHS Hišni aparati Nazarje), inteligentni pogon za avtomatizirano manipulacijo senčil (podjetje Podkrižnik), ultra lahek balistič-ni vizir (Veplas). Na nacionalno ocenjevanje sta se uvrstili obe omenjeni Gore-njevi inovaciji ter popolnoma avtomatski kavni aparat EQ.3, podjetja BSH Hišni aparati Nazarje. Obe družbi sodelujeta na državnem tekmovanju inovacij že vrsto let in obe se uvrščata v sam vrh na tem področju. a Rekli so > Dr. Aleš Mihelič, vodja predra- zvoja v Razvojno-kompetenčnem centru za pralne in sušilne aparate v Skupini Gorenje: »Naša skupina je razvila novo generacijo premijskih pralnih in sušilnih aparatov blagovne znamke Asko. Izziv, pred katerim smo bili, je bil preseči pričakovanja najzahtevnejših kupcev na trgih, kar nam je v celoti uspelo. Naš izdelek je dobil nagrado Rot dot za vrhunski dizajn, stranke s trga pa poročajo, da so zadovoljne z aparatom, kar je zelo pomembno. Pričakujemo prodajo blizu milijon teh aparatov in vsaj 200 dodatnih milijonov evrov prihodka. Gre za dokaj velik projekt, razvijali smo ga dobrih 25 mesecev, vložili vanj pa blizu 8 milijonov evrov.« Matija Petrin, direktor družbe, odgovoren za tehnično področje v BSH Hišni aparati Nazarje: »Naša inovacija InBox programiranje pametnih aparatov prinaša prihranek časa in denarja. Omogoča namreč, da izdelek, ki že zapušča tovarno, še v zadnjem trenutku preprogramiramo in damo aparatu zadnje podatke o njegovih najpomembnejših funkcijah, kar je za kupca pomembno. Sicer pa v tovarni na leto zabeležimo več inovativnih predlogov. Delimo jih na poklicne in nepoklicne. S tako imenovanimi top predlogi spodbujamo vse zaposlene k vsakdanjemu iskanju izboljšav na delovnem mestu. Na leto dobimo od 500 do 600 takih predlogov.« Dr. Gregor Vedenik, izvršni direktor Veplas Group: »Naš ultra lahki balistični vizir rešuje življenja. Zlato priznanje je odraz dolgoletnega dela, prizadevanj naših zaposlenih. Inovativnost je v podjetju sestavni del proizvodnih procesov in tega se lotevamo sistematično. Poskušamo graditi kolektiv, ki je inovativno usmerjen. Zaposlene motiviramo k temu z raznimi nagradami, tudi finančnimi.« Od oktobra brez tajnice, računovodkinje in kadrovnice Oktobra nova organiziranost centrov za socialno delo - Velenjsko enoto bo vodila, v. d. direktorice Helena Bezjak Burjak - Enota ostaja vstopna točka za vse pravice uporabnikov Tatjana Podgoršek Poti nazaj najbrž ni več, bi lahko dejali ob aktivnostih, ki potekajo v zvezi z napovedano reorganizacijo mreže centrov za socialno delo v državi. Vlada RS je namreč pred prvomajskimi prazniki sprejela vse pravne osnove za izvedbo reorganizacije. Ustanovila je 16 centrov, ki so nastali s spojitvijo 62 obstoječih centrov za socialno delo (ti bodo začeli delovati 1. oktobra letos), in oblikovala 63 enot s sedeži aktualnih centrov. Prav tako je imenovala 16 vršilcev dolžnosti direktorja novoustanovljenih centrov za dobo enega leta (od 1. julija do 30. junija 2019). Ti bodo do imenovanja direktorjev pooblaščeni za priprave za začetek dela ter od 1. oktobra dalje za organiziranje in vodenje strokovnega dela ter poslovanje centrov. Velenjski center za socialno delo bo sestavni del Savinjsko- šaleškega centra, preostala »člana« pa bosta še mozir-ski in žalski center. Sedež bo imel v Velenju, za vršilko dolžnosti pa je vlada imenovala direktorico žalskega centra Heleno Bezjak Burjak. Po besedah aktualne direktorice Centra za socialno delo Velenje Valerije Kidrič ostajajo na lokalni ravni še najprej osrednja strokovna ustanova v socialnem varstvu. Delovali bodo kot vstopna točka za vse pravice uporabnikov in bodo še naprej izvajali strokovne naloge, socialnovarstve-ne storitve, javna pooblastila in različne socialnovarstvene programe. Prav tako bodo še naprej sprejemali vloge in odločali o upravičenosti do denarno socialne pomoči, varstvenega dodatka, subvencije najemnine, plačila prispevka za obvezno zdravstveno zavarovanje, kritja razlike do polne vrednosti zdravstvenih storitev, otroškega dodatka ob istočasnem vodenju postopkov o pravici do denarne socialne pomoči, pravici iz starševskega varstva in družinskih prejemkov. Tudi v izvajanju storitve pomoč na domu v obliki socialne oskrbe in ostalih programov, ki jih izvaja center po pogodbi z lokalnimi skupnostmi, ne pričakujejo sprememb. In kakšna je ob zapisanem razlika med sedanjim in no-vonastalim centrom? »Center za socialno delo Velenje od 1. oktobra ne bo več samostojni pravni subjekt, ampak le enota novonastalega centra. Združene pa bodo naloge skupnih služb (kadrovske, računovodske in tajništva). Za uporabnike se stvari za zdaj ne spreminjajo,« je še dejala Valerija Kidrič. a Mega M kupil stekleno direkcijo Velenje - V podjetju Mega M iz Velenja so potrdili, da so od 1. junija lastniki objekta steklena direkcija Premogovnika Velenje, ki ga je družba predvidela v programu odprodaje poslovno nepotrebnega premoženja. Koliko so v Mega M odšteli, za zdaj ne razkrivajo, povedali pa so, da nakup sodi v kontekst razvojnih načrtov podjetja, ki sta ga brata Miran in Milan Meža ustanovila leta 2002. Podjetje sodi med vodilne v sodobnih fiksnih in mobilnih telekomunikacijah, govornih in podatkovnih komunikacij ter tehnologij, ki vodijo v novo obdobje medosebnega komuniciranja. a tp Rotnik poplačal terjatev Fursu Nekdanji direktor Termoelektrane Šoštanj Uroš Rotnik je po neuradnih informacijah televizije POP TV poravnal dobrih 1,5 milijona evrov dolga do Finančne uprave RS (Furs), ki ga je dodatno obdavčila zaradi nepojasnjenega izvora premoženja. Davčni pregled pri Rotniku je stekel konec leta 2012. Inšpektorji so pregledali njegovo poslovanje med 1. januarjem 2007 in 31. decembrom 2011, kar se delno prekriva z njegovim zaključkom vodenja Teša. Pri tem so odkrili za 3,9 milijona evrov nepojasnjenega premoženja in mu leta 2014 odredili plačilo dodatnega davka. Rotnik sicer trdi, da je do tega denarja prišel s pravočasnimi nakupi in prodajami delnic z balkanskih borz, pri tem pa naj bi mu pomagal tudi hrvaški poslovnež Alexander Hrkač, ki naj bi mu bil, kot poroča portal Siol.net, konec marca posodil za poplačilo terjatve Fursa 350.000 evrov. Za posojilo je Rotnik zastavil apartma na otoku Krku. Ena od domnev je, da je Rotnik s hipoteko na apartmaju na Krku kot z zaznambo, vpisano na hiši v Šoštanju (v aprilu), obe nepremičnini zaščitil pred morebitnimi novimi 'plombami'. I Naš čas, 14. 6. 2018, barve: CM K, stran 5 14. junija 2018 —OšM GOSPODARSTVO 5 Generalni direktor Skupine Premogovnik mag. Ludvik Golob: »Daš lahko toliko, kolikor je v vreči.« Milena Krstič - Planine Velenje - Mag. Ludvik Golob je mesto prvega rudarja v Skupini Premogovnik prevzel po burnih dogodkih ob štrajku rudarjev septembra 2014. Izhaja iz rudarske družine, rudarji so bili oče, oba strica, oba njegova svaka, bratranci. Logično, da so ga navdušili za rudarski poklic. V premogovne rove je stopil že kot dijak. Med počitnicami je delal kot nekvalificirani rudar tudi kasneje kot študent monta-nistike na Naravoslovni fakulteti. Dve leti je poučeval na srednji rudarski šoli. Po končanem študiju se je v Premogovniku redno zaposlil. Od inženirja pripravnika je napredoval do tehnologa zahtevnih del planiranja, vodje razvojnega oddelka, izvršnega direktorja razvojnega področja ... »Moj kruh je ves čas Premogovnik. Vse, kar imam, mi je dal. Dal pa mi je ogromno. Ne samo materialno. Omogočil mi je, da sem se lahko ves čas izobraževal,« pravi. Med delom je končal magisterij na Ekonomski fakulteti. Nikoli mu ni bilo žal, da se je podal v rudarske vode. Po duši je rudar, pravi. Povabili smo ga na pogovor. Mesto prvega rudarja ste prevzeli po burnih dogodkih, po štrajku rudarjev septembra 2014. Najbrž ni bilo lahko ugrizniti v kislo jabolko. Izpolniti je bilo treba načrt finančnega in poslovnega prestrukturiranja, čakala vas je reorganizacija, sistemizacija delovnih mest, likvidnostna situacija je bila zelo zahtevna, Premogovnik je bil tik pred stečajem... »Moram reči, da se še danes dostikrat spomnim tistega septembra. Včasih mi je kar žal, da sem sprejel to nalogo. V teh štirih letih sem s svojimi sodelavkami in sodelavci vložil v razrešitev položaja celega sebe. Odločitve v tem času so bile zelo težke, nekatere precej drzne, a rezultati danes kažejo, da je bilo vredno.« Osredotočili so se na tisto, kar najbolj znajo V kaj ste se najprej zakopali? »Osredotočili smo se na tisto, kar znamo najbolje, to je na pridobivanje premoga. Po tem smo prepoznavni tudi po svetu. Velenjska odkopna metoda velja za eno najbolj učinkovitih metod za pridobivanje premoga s podzemno eksploatacijo, tako v Evropi kot svetu. Leto 2014 je bilo tako za Premogovnik kot Skupino zelo burno. Ne samo, da sta se zgodili dve stavki, tudi v proizvodnji smo imeli kolaps. Skoraj dva meseca in pol smo bili brez enega odkopa, kar pomeni, da so bili > »Nekateri se še vedno ne zavedajo, kako malo je manjkalo, da bi se Premogovnik znašel v stečaju.« tudi ekonomski vplivi na poslovanje izredno veliki. Pripraviti smo morali program sanacije, načrt finančnega in poslovnega prestrukturiranja.« V njem ste za obdobje štirih, petih let opredelili vse, kar je potrebno, da pride do dolgoročno vzdržnega poslovanja. Kako vam je pri tem šlo in kje ste danes? »Začeli smo odprodajati poslovno nepotrebno premoženje, se dezinvestirati. Prodali smo hotela Barbara in Oleander, Center starejših Zimzelen, poslovna prostora v Šmartnem ob Paki in Velenju, devetindvajset stanovanj, del zemljišča Po-drožnik v Mozirju. Izvajanje dejavnosti, ki je potekala v okviru družbe Gost, je prevzel zunanji izvajalec. Prodali smo deleže v družbah ERICo, Karbon, Golte. Pri dokapitalizaciji podjetja leta 2015 nam je bil v veliko pomoč lastnik Holding Slovenske elektrarne. Jasno pa nam je bilo povedano, da če ne bomo sami poskrbeli zase, namesto nas tega ne bo naredil nihče. Kljub izredno zahtevni situaciji pa nihče od zaposlenih ni izgubil službe. Na to sem zelo ponosen.« Je bilo pa treba zategniti pas. »Če smo želeli dobiti pomoč v obliki dokapitalizacije, smo morali dati nekatere zaveze. Socialni partnerji so razumeli, da moramo zategniti pas, če želimo preživeti. Podpisali smo socialni sporazum, strnili vrste.« Težko je bilo povedati, da jih čaka obdobje odrekanja Ste bili nad čim posebej presenečeni, razočarani? »Morda nad tem, da nekateri niso hoteli ali smeli razumeti dejanskega stanja. Nekateri pa se še vedno ne zavedajo, kako malo je manjkalo, da bi lahko ostali brez služb. Težko je bilo situacijo predstaviti in zaposlenim dopo- vedati, da iskanje krivcev za tak položaj ne bo prineslo boljših časov, da pa se bo treba zanje čemu tudi odreči. Neljubi ukrepi so bili nujno potrebni, če smo želeli preživeti. Nihče ni vesel, če se mu zniža plača, če krčimo stroške, racionaliziramo poslovanje ... A brez tega bi se znašli v stečaju.« Tudi začetek letošnjega leta je bil buren. Dogovarjanja, pogovarjanja, veliko - tako ste tisti-krat rekli - nepotrebnih napetosti. Dostikrat je šlo globoko, precej globoko. Kako je danes? »Še vedno se s socialnimi partnerji redno sestajamo, tudi večkrat tedensko, saj prenavljamo tako branžno kot kolektivno pogodbo. Nekaj zadev je še odprtih, med drugim efektivni delovni čas in izplačilo regresa. Rad bi se zahvalil tistim, ki razumejo, da lahko daš le toliko, kolikor je v vreči. Pa tudi ta ni brez dna. Nerazumne želje manjšinskega sindikata bi nas lahko ponovno pahnile na rob stečaja in čez. Zato sem toliko bolj hvaležen, da večina razume, zakaj moramo racionalizirati vse stroške. Doslej tudi nihče ni čutil nobenega pomanjkanja. Plače so redne, izplačujemo vse pogodbene in zakonske obveznosti, za delovno uspešnost v lanskem letu smo izplačali nagrado.« Kakšna je danes energija, vzdušje med zaposlenimi? »Vzdušje med zaposlenimi je dobro. Nobenega razloga za nezadovoljstvo ni. Zaposleni se zavedajo zahtevnega položaja. Ne nazadnje se je to potrdilo, ko je večina zaposlenih kljub velikemu angažiranju manjšinskega sindikata na dan stavke delala in stavke ni podprla. Stavkalo je le šestdeset posameznikov.« Pogoji odkopa so letos zelo zahtevni Proizvodni načrt za letos je manjši, kot je bil predviden. Napovedujete zahtevno odko-pno obdobje. »Lani smo imeli odlično od-kopno fronto. Odkopavali smo premog iz stebrov, kjer je bil ta odlične kurilne vrednosti. Pogoji dela so bili dokaj dobri, proizvodni učinki tudi. Celo malo nad načrtovanimi. Leto smo zaključili pozitivno s približno 3,5 milijona evrov ostanka, kar se ni zgodilo že vrsto let. Letos je drugače. Pogoji so težji. Odkopati moramo tudi stebre s slabšo kurilno vrednostjo premoga in čela, ki so bolj ob robu, s tem da se soočamo tudi s težavami pri izdelavi novih objektov. Za enak prihodek in enako energetsko vrednost premoga, kot smo jo imeli lani, bomo mo- rali letos nakopati 200 tisoč ton premoga več. To pomeni skoraj enomesečno proizvodnjo. Prihodnje leto bo malce boljše, leta 2020 pa bo spet težko.« Jih je dovolj, ki kopljejo? Jih bo dovolj, ki bodo kopali? »Za zdaj nas je. Zaradi pomanjkanja tehničnega kadra na trgu delovne sile že od nekdaj preko sistema štipendiranja vzgajamo svoj kader in izvajamo praktično usposabljanje na delu. Za trenutne potrebe za zdaj zadošča kader, ki ga štipendiramo. Računali smo, da bomo v začetku leta več zaposlovali, a na žalost to ne gre. Problemati- > Povprečna bruto plača na PV znaša 2.500 evrov. Plača je redna in vsi prispevki so plačani. ka (ne)upokojevanja je še vedno močno prisotna. Več kot sto zaposlenih v PV in HTZ izpolnjuje vsaj enega od pogojev za upokojitev. Osebno jih razumem. Konec koncev jih zakonodaja pri tem stimulira. Težava pa je, ker država na eni strani od nas zahteva organizacijo posebnih skladov (dodatno pokojninsko zavarovanje, ki ga plačujejo tako podjetje kot zaposleni), ko pa pride do trenutka, ko bi se ta vir lahko uporabil za upokojitev, pa do tega ne pride. Večkrat mi kdo od kolegov, tudi sošolcev iz otroštva reče: 'Če HTZ, RGP, PV Invest Skupino sestavljajo Premogovnik, HTZ, RGP, PV Invest in Sipoteh. RGP je imel v lanskem letu precejšnje težave, na začetku leta je bil celo insolventen. Z določenimi ukrepi so družbi pomagali lastniki, določili so novo vodstvo. V prvih mesecih letos so rezultati zelo spodbudni. HTZ dela dobro. Uvedel je nekaj novih programov. Večino dela opravi za Premogovnik. Letos so tudi zaposlovali. PV Invest skrbi za nepremičnine. V skladu z načrtom finančnega in poslovnega prestrukturiranja ga bodo ugasnili in ga priključili Premogovniku. boš na ta način rešil firmo, potem jo pa kar daj!' A ne gre pri tem samo za upokojevanje. Gre za vprašanje prenosa znanja. Večina naših zaposlenih dela 400, 500 metrov pod zemljo. Dve, tri leta so potrebna, da lahko delo opravljaš samostojno. Brez pravočasnega prenosa znanja bomo imeli v naslednjih letih velike težave. Posebno na elektro in strojnem področju, ko bo veliko naših sodelavcev, ki so danes gonilna sila, izpolnilo pogoje za upokojitev. Če se v zakonodaji karkoli spremeni, spremeni pa se lahko, se bodo upokojili v enakem obdobju, kar bo povzročilo ogromno težav. Zato želimo zaposlovati ves čas. Lani smo na novo zaposlili več kot 70, letos 15 delavcev. Zanimanja za zaposlitev pri nas pa je ogromno. Ko se je po dolini slišalo, da bomo zaposlili 25 novih delavcev, smo prejeli več kot 300 prošenj. Med njimi tudi od takih, ki že imajo zaposlitev.« Izobraževanje? »Zelo dobro sodelujemo s Šolskim centrom, veliko štipendiramo. Za rudarje celo dvojno. V letošnjem šolskem letu se bomo aktivno vključili v izvajanje vaje-ništva v programu Strojni mehanik. Za sistematičen prenos znanja imamo organizacijsko enoto Praktično izobraževanje. Ničesar ne prepuščamo naključju. Pripravljamo programe, preko katerih bomo najbolj optimalno sami usposobili zaposlene za konkretna dela ter hkrati poiskali najustreznejši način preverjanja in potrjevanja znanj. Potekajo priprave na sistem usposabljanja preko nacionalne poklice kvalifikacije. Vedeti namreč morate, da znanje, veščine in spretnosti, ki so potrebne za naše delo, ne morejo biti prinešene od zunaj, rudarska šola v Velenju pa je edina tovrstna v Sloveniji. Na različne načine pa spodbujamo tudi zaposlene k formalnemu izobraževanju, predvsem za poklic geostrojnik rudar.« Podatki o zalogah so jasni, načrtovalci so imeli do njih dostop Policija naj bi zaključila preiskavo o domnevnih nepravilnostih, povezanih z gradnjo bloka 6. V njej naj bi bile omenjene tudi zaloge premoga v smislu, da je blok 6 glede na te predimenzioniran, odgovorni pa, da so s podatki zavajali. V Premogovniku so o zalogah premoga in tem, kako so izračunane, govorili že velikokrat. Pa naj še enkrat! Mag. Golob preiskavo, ki se nanaša na zaloge premoga, komentira z 'le čevlje sodi naj kopitar'. Količino zalog vodijo od leta 1960, ko so izdelali oceno po navodilih Komisije za ocenjevanje zalog. Vsakih pet let jih po rudarski zakonodaji izračunajo ponovno in o tem poročajo pristojnemu ministrstvu. Izračunajo jih na osnovi vseh razpoložljivih raziskovalnih vrtin. Do danes so z različno dinamiko po časovnih obdobjih s površine skozi premogov sloj izvrtali okoli 700 vrtin v skupni dolžini 215 kilometrov in okrog 2.450 jamskih vrtin v dolžini približno 120 kilometrov. Zadnje količine premoga so obdelane v Elaboratu o klasifikaciji in kategorizaciji izračunanih zalog in virov premoga v Premogovniku Velenje s stanjem na dan 31. december 2013: 162,5 milijona bilančnih zalog, od tega 126,8 milijona ton odkopnih. Do danes so se zaloge zmanjšale za toliko, za kolikor so v teh letih odkopali premoga. Na dan 31. marca 2018 so znašale 113,1 milijona ton. Podatki o zalogah so vseskozi jasni, pravijo v Premogovniku, načrtovalci pa so imeli do njih vedno tudi dostop. Mag. Ludvik Golob, generalni direktor Skupine Premogovnik: »Osredotočili smo se na tisto, kar najbolj znamo, to je pridobivanje premoga.« I Naš čas, 14. 6. 2018, barve: CM K, stran 6 6 PREGLED TEDNA »»WAS 14. junija 2018 OD SREDE do torka Sreda, 6. junij Iz Maribora so sporočili, da bodo so odprli pisarno mednarodnega projekta ESIRAS, ki se financira z evropskimi sredstvi, v okviru projekta pa nudijo podporo prosilcem za azil in osebam s priznano mednarodno zaščito. V Furlaniji - Julijski krajini je veliko pozornosti in ogorčenja pritegnila nedavna prepoved molitve v slovenščini v špetrski cerkvi. Marjan Šarec se je odločil in opravil prve povolilne pogovore. Srečal se je z Alenko Bratušek in napovedal še srečanje s SMC. Več predstavnikov evropskih držav je razpravljalo o možnosti skupnega prebežniške- Četrtek, 7. junij Predsednik republike Borut Pahor se je srečal z relativnim zmagovalcem zadnjih parlamentarnih volitev. Napovedal je, da bo Janezu Janši tudi podelil mandat za sestavo vlade. Trije predstavniki neparlamentarnih strank, Vili Kovačič, Andrej Magajna in Janko Veber, so opozorili na nedemokratičnost Marjan Šarec se je pogovarjal s predsedniki potencialnih strank-partneric v vladi. minulih volitev in povedali, da upajo na njihovo ponovitev. V Sarajevu so se sešle države balkanske migracijske poti. Dosegle so soglasje o potrebnih skupnih mehanizmih za boj proti nezakonitim migracijam in njihov nadzor. Načelnik generalštaba Slovenske vojske Alan Geder je izdal ukaz o izplačilu povečanega obsega dela in delovnih obremenitev. Izvedeli smo, da naj bi evropske članice zveze Nato in Kanada letos za 3,8 odstotka okrepile obrambne izdatke, kar pomeni, da bodo za obrambo namenile dodatnih 87 milijard dolarjev. Po izbruhu gvatemalskega ognjenika Fuego, ki je uničil več vasi na južnem pobočju ognjenika, so našteli že 99 smrtnih žrtev, še 200 ljudi je ostalo pogrešanih. Petek, 8. junij Marjan Šarec je nadaljeval povolilne pogovore in se srečal s predsednikom DeSUS-a Karlom Erjavcem. Tega je prav ta dan vodja poslanske skupine Franc Jurša pozval k odstopu. V SDS-u medtem povolilnih dejavnosti niso komentirali. Mojca Štruc Zaposleni v Vrtcu Ptuj so za 14. september napovedali stavko, za katero upajo, da bo prerasla v splošno zahtevo za dvig najnižjih plač brez dodatkov. Predvsem v vzhodni polovici države so pustošila huda neurja. Najhuje je bilo v Beli krajini, kjer je padala toča v velikosti teniških žog. Je vizija skupnega prebežniškega centra v Evropi, a zunaj meja EU, realna? ga centra za zavrnjene prosilce za azil, ki bi ga postavili nekje v Evropi, a zunaj meja Evropske unije. Grki so znova množično protestirali proti omembi Makedonije v novem imenu te države. Evropska unija se je v odziv na ameriške carine na jeklo in aluminij odločila za dodatne uvozne carine na vrsto ameriških proizvodov. Toča je največ škode povzročila v Beli Krajini. V Gazi so se nadaljevali množični protesti Palestincev proti izraelski okupaciji in zapori, izraelske sile pa so ubile in ranile več protestnikov. Ruski predsednik Vladimir Putin je prispel na tridnevni obisk na Kitajsko, kjer sta se s kitajskim kolegom Ši Džinpingom zavzela za krepitev sodelovanja na vseh področjih. Mednarodni denarni sklad je prižgal zeleno luč za 50 milijard dolarjev vredno posojilo Argentini za oživitev njenega gospodarstva. Sobota, 9. junij Premier Miro Cerar, ki opravlja tekoče posle, je obiskal od neurja uničeni Črnomelj. Občina je škodo ocenila na tri milijone evrov, Cerar pa je obljubil, da bo vlada v najkrajšem mogočem času zagotovila pomoč lokalnim skupnostim. trebnimi opravili. V Baskiji je več 10 tisoč ljudi sklenilo 202 kilometra dolgo človeško verigo, s katero so pozivali k razpisu referenduma za neodvisnost te španske avtonomne pokrajine. V Južni Koreji pa so protestirale ženske. Na tisoče protestnic je opozarjalo na opazovanje prek skritih kamer in podobnih orodij. Švicarji so se znova odpravili na referendum. Tokrat so z veliko večino zavrnili reformo finančnega sistema. Oči sveta so bile uprte v Singapur. Tam je pristal severnokorejski voditelj Kim Džong Un, nekaj ur pozneje pa je prispel še Donald Trump. Ta je pred tem povzročil kar nekaj negodovanja med zbranimi na vrhu G7. Preko Twitterja je namreč zavrnil podporo skupni izjavi voditeljev. Ponedeljek, 11. junij Domači mediji so sporočali, da je predsednik DeSUS-a Karl Erjavec že ponudil odstop. Potem ko sta tako Italija kot Malta zavrnili ladjo s prebežniki in se ob tem skoraj sprli, je Španija sporočila, da bo to ladjo sprejela sama. Angela Merkel je bila še vedno besna. Na ameriško uvedbo carin in neuspela pogajanja z Donaldom Trumpom je dejala: »Ne bomo se pustili opehariti. Tudi mi bomo ukrepali.« Dan pred srečanjem Donalda Trumpa in Kim Džong Una so se ameriški in severnokorejski uradniki ukvarjali z vprašanjem, kako zagotoviti uresničenje vseh želenih ciljev. Savdska Arabija, Kuvajt in Združeni arabski emirati so sporočili, da bodo Jordaniji, v kateri potekajo protesti zaradi napovedanih varčevalnih ukrepov, pomagali z 2,5 milijarde dolarjev finančne pomoči. Karl Erjavec je vodstvu stranke ponudil svoj odstop. Sogovorniki na zasedanju G7 glede carin niso našli soglasja. Torek, 12. junij Pod Ljubeljem je potekala spominska slovesnost v spomin na 73. obletnico osvoboditve koncentracijskega taborišča. Širom Evrope so divjala huda neurja. O škodi so poročali iz Bosne in Hercegovine in Črne gore, težave pa so imeli tudi na Hrvaškem in na Madžarskem. Prvič po letu 2001 so talibani napovedali tridnevno premirje z afganistansko vojsko ob koncu muslimanskega svetega meseca rama-zana. Na vrhu skupine sedmih najrazvitejših držav na svetu G7, ki ga je ameriški predsednik Donald Trump zapustil pred koncem, ni prišlo do preboja glede vprašanja carin. Nedelja, 10. junij Doma so se še nadaljevali pogovori. Marjan Šarec se je srečal s predsednikom NSi Matejem Toninom in povedal, da sta našla nekaj skupnih programskih točk. Prav na ta dan je svet stranke NSi sklenil, da Tonin ostaja njen predsednik. Na pomoč v Črnomelj so se odpravili številni gasilci. V Belo krajino se je odpravilo res veliko število gasilcev, ki so na terenu pomagali s prekrivanjem uničenih streh in drugimi po- Špela Kožar Žabja perspektiva Slovenija v svetovnih medijih Pa smo se prikradli na naslovnico mednarodne izdaje legendarnega New York Timesa -tudi s fotografijo, ne le tekstom. A na njej ni bistra hči planin ali pa blejska cerkev, vzgib za članek ni bil turističen, ampakpolitično--družben; na fotografiji sta bila z zastavicami mahajoča Janez Janša in Viktor Orban na kongresu SDS v Mariboru; v času predvolilne kampanje. New York Times, Guardian, Politico ... - ugledni mednarodni časopisi so v povolilnem tednu, ko je predsednik države že poudaril, kako pomembno je dati najprej možnost relativnemu zmagovalcu, ugibali o bodoči usmerjenosti naše dežele. Preden mi spet kdo očita obremenjenost z našimi in vašimi - tuji mediji ne pišejo o tej naši poosamosvojitvenipolitični mantri, ki nekaterim sploh omogoča politični kapital. Tuji mediji izpostavljajo nekdaj ugledno tran-zicijsko državo, ki je bila zgled v tem delu Evrope, kot Orbanovo utrdbo, kot evropsko državo, v kateri je uspeh predsednika izvoljene stranke povezan z »vzponom desničarskega nacionalističnega populizma«. Da, čez mejo nekatere skrbi, nas očitno pač ne - in tako nočemo razumeti, kako nevarno je sledenje Orbanovi politiki za prihodnost slovenske demokracije. Orban je namreč avtokrat - kaj si želi tistih 48 %, ki niso volili? Volilna pravica je pridobljena, zato je lahko kaj hitro odtujena. Zakaj torej nekdo ne gre na volitve? Mu je res popolnoma vseeno, v katero smer se razvijamo?Argument, češ nimam koga voliti, je v izboru dvajsetih strank smešen in nezrel. Kajti vsi, ki volimo, nismo nikoli popolnoma zadovoljni z izbiro, a v nasprotju z nevolivci razumemo, da naš vsakdan usmerjajo zakoni, ki jih sprejemajo politiki, da nam pač ni vseeno, v kakšni državi živimo. Tudi mi, volivci, smo že leta in leta nezadovoljni, a raje imamo demokracijo kot kateri koli drug politični sistem. Obrisi novega svetovnega reda niso povezani le z zadnjim G7, ko je predsednik Trump naznanil najmočnejšim partnericam, da »tako ne gre več naprej«. Obrisi se kažejo tudi v razdeljeni Evropski uniji - vzponi populizma, radikalizma, nacionalizma se širijo in nekatere evropske vlade jih še dodatno podpihujejo. Tudi naša skrajna desnica, kot še piše v omenjenih tujih medijih - da, imajo jo za skrajno. Verjetno je kdo že potihoma dejal, ah, gotovo gre za levičarska čtiva. A v bistvu gre za medije, ki razumejo potek zgodovine, ki razumejo, na katerih temeljih je bila postavljena povojna Evropa. Nikoli več!, smo še pred tremi leti, ob obeležju 70. obletnice konca druge svetovne vojne, slišali govoriti evropsko politično elito. Letos, za stoto obletnico konca prve svetovne vojne, pa ni veliko spominskih obeležij. Evropa je na tnalu, tako kot so ZDA, in nekateri politiki želijo to izkoristiti sebi v prid - ker jim je vladavina bolj pomembna od vladavine ljudstva. V petek je avstrijski premier začel zapirati mošeje in izganjati imame, češ da gre za teroristične celice. Dokazov gledalci nismo videli, dokaz so bile njegove besede, izrečene na tiskovni konferenci. (In spet gre za Avstrijca!) Ko sem o premierjevi nameri govorila pred kamero, sem takoj postala tarča na tviterju: »Ti radikalni imami bi ob prvi priliki njo kot žensko zaprli za štiri zidove za šporhet in prebutali«. V odgovor lahko rečem le - odprite učbenike in ponovite znanje o vzponu Hitlerja, Mussolinija... Orban pred desetletjem ni počel, kar počne danes. Evropska unija še pred leti ni kazala, da lahko spet zaide »na stara pota«. In to je tisto, kar me kot Evropejko skrbi. V20. stoletju so bili manjvredni Judje, v 21. so manjvredni musli- mani. Začetek izgradnje telovadnice In sta se srečala. Kljub drugačnim napovedim je Avstrija ukinila mejni nadzor s Slovenijo na mednarodnih mejnih prehodih Holmec in Vič. Pisala se je zgodovina. Ameriški predsednik Donald Trump in severnokorejski voditelj Kim Džong Un sta v Singapurju podpisala dogovor, v katerem se je Severna Koreja obvezala k popolni jedrski razorožitvi, ZDA pa bodo končale vojaške vaje na Korejskem polotoku. Gospodarske sankcije proti Pjon-gjangu za zdaj ostajajo. Grški premier Aleksis Cipras je sporočil, da sta Grčija in Makedonija dosegli dogovor o imenu slednje in tako končali 27-letni spor, makedonski premier Zoran Zaev pa je kmalu zatem povedal, da bo novo ime Republika Severna Makedonija. Luče - Uprava občine Luče je za danes (v četrtek) sklicala posvet z dvema pomembnima temama. Vsaj tako je seznanitev občanov s projektom začetka izgradnje telovadnice ter o namerah lokalne skupnosti o vključitvi v projekt Gorske vasi označil lučki župan Ciril Rosc. Po njegovih navedbah so po daljših usklajevanjih s sosedi glede telovadnice sklenili dogovor, ki je zadovoljil obe strani in že pridobili za objekt gradbeno dovoljenje. Objavili so tudi že razpis za izvajalca del in upajo, da ga bodo izbrali do konca tega meseca. Ta naj bi se predvidenih aktivnosti lotil takoj in izgradnjo objekta končal do konca le- ta. »Takšen je tudi pogoj pristojnega ministrstva, ki sodeluje pri izvedbi blizu 2 milijonov evrov vredne naložbe z manjšim deležem sofinanciranja.« Občane želijo seznaniti tudi s projektom Gorske vasi, ki omogoča večjo prepoznavnost in razvoj turizma krajev na območju Alp. Začeli so ga pred leti v Avstriji, od tam so ga razširili na območje Bavarske, Južne Tirolske, nazadnje so priključili še Slovenijo in Češko. Kot prva slovenska občina v njem sodeluje Jezersko, Luče bi bila druga slovenska destinacija. Rosc zagotavlja, da izpolnjujejo vse zahtevane največje pogoje za vključitev v projekt. ■ tp ■ Naš čas, 14. 6. 2018, barve: CM K, stran 7 14. junija 2018 MLADI 7 Izjemna generacija dijakov na gimaziji Med maturanti Gimnazije Velenje kar 17 odličnih vsa štiri leta, a tudi 8 takih, ki nimajo pogojev za opravljanje spomladanskega dela mature - Velik osip Tatjana Podgoršek Na Gimnaziji Velenje sicer še nimajo vseh podatkov o uspešnosti šolskega leta, a pričakue-jo, da bo ta podobna lanski, kar pomeni blizu 96-odstotna. »Danes pa že vemo, da gimnazijo zapušča izjemna generacija dijakov,« pravi Rajmund Valc ravnatelj šole. Trditev utemeljuje z učnim rezultatom. Od 102 dijakov v petih oddelkih zaključnih letnikov je bilo 17 maturantov odličnih vsa štiri leta, poleg teh je še 11 takih, ki so končali z odličnim uspehom četrti letnik. Bero izjemnosti dopolnjuje 12 do 15 dijakov, ki so osvajali zlata priznanja na državnih tekmovanjih iz znanj, za zdaj še niso prešteli vseh nosilcev najžlahtnejših odli-čij v športu in kulturi oziroma v likovni in glasbeni ustvarjalnosti. Med posebej izstopajočimi dijaki je Valcl izpostavil Nejca Zajca, ki se je odlično odrezal na matematični olimpijadi v Braziliji, na evropski matematični olim-pijadi v Litvi ter v Avstriji pa je prejel srebrno priznanje, Erika Glinška, ki je kot eden redkih v državi v vseh štirih letih šolanja dosegel na državnem tekmovanju iz zgodovine zlato priznanje, izjemnega dijaka gimnazije za šolsko leto 2017/2018 Luka Je-všenaka, ki se je izkazal na področju fizike in mladih raziskovalcev, Miha Rožiča - geografa in kemika, svetovno prvakinjo v plezanju Janjo Garnbret, »ki je bila poleg vrhunskih rezultatov tudi vzorna dijakinja. Dosegla je prav dober učni uspeh, razveseljuje pa njena odločitev, da namerava že v spomladanskem roku uspešno končati tudi maturo kljub veliki odsotnosti zaradi tekem svetovnega pokala v sezoni in pripravam na svetovno prvenstvo.« Poleg izjemnih tudi maturanti s težavami Se vse samo sveti ali so vmes še kakšne drugačne barve? Izjemna generacija, pravi Valcl, je po Gaussovi krivulji pomaknjena bolj na desno kot na levo, a morajo hkrati priznati, da imajo na šoli med dijaki zaključnega le- tnika tudi take z učnimi težavami. »Osem dijakov ne izpolnjuje pogojev za opravljanje spomladanskega dela mature. Upam, da bodo uspešni na popravnih izpitih ta in prihodnji mesec ter da bodo avgusta pristopili k jesenskemu delu zrelostnega izpita.« Poleg tega, da bodo v prihodnjem šolskem letu imeli nekaj ponavljalcev, ga zelo žalosti število dijakov, ki so se prepisali v druge programe. V iztekajočem se šolskem letu jih je bilo 16 predvsem v nižjih letnikih, »razlogi za takšno odločitev pa so bili zelo različni: izguba volje do učenja, preslabo predznanje, ki ni omogočalo, da bi lahko sledili gimnazijskemu programu, tudi kakšen tak je bil med njimi, ki mu socialno oziroma družinsko okolje ni dopuščalo, da bi se posvetil izobraževanju.« Učitelji veliko pripomorejo, niso pa edini Na vprašanje, čemu pripisuje takšen uspeh na eni, na drugi strani pa vsemu navkljub takšno število za zdaj neuspešnih dijakov, je Rajmund Valc odgovoril: »V šoli je tako, da k enemu in drugemu pripomorejo učitelji, še zdaleč pa ti niso edini.« Pojasnil je, da je zelo pomembno pri tem družinsko okolje dijaka, njegova motiviranost in pripravljenosti za opravljanje šolskih obveznosti. Skupina izjemnih dijakov je zelo motivirana, kar kažejo tudi njihove študijske namere. Vpisujejo se na medicinsko fakulteto, farmacijo ... Skratka v univerzitetne programe, za katerih je za vpis potrebno zbrati kar visok nabor točk s splošne mature. Porihtajmo si Šmartno Šmartno ob Paki - Tudi letos bo Občina Šmartno ob Paki omogočila 10 dijakom in študentom opravljanje počitniškega dela v okviru projekta Porihtajmo si Šmartno. Zanje je tudi tokrat predvidela enotedensko zaposlitev pri urejanju javnih površin. Udeleženci bodo počitniško delo opravljali v treh terminih, in sicer v dveh v juliju in enem na začetku avgusta. Vsak udeleženec bo lahko dodelal 40 ur, za svoje delo pa bo prejel po 4 evre na uro neto ter malico. Počitniško delo bo potekalo v skupinah po tri udeležence. Vsaka skupina bo imela mentorja, ki bo usmerjal njihovo delo. Na občinski upravi zatrjujejo, da so izkušnje iz preteklih let dobre, saj so bili zadovoljni tako mladi kot tudi naročnik. Prijave za opravljanje počitniškega dela bodo samo po elektronski pošti sprejemali do četrtka, 14. junija. Pri izbiri kandidatov bodo upoštevali vrstni red prispelih vlog ter izpolnjevanje pogojev razpisa. Prednost pri izbiri bodo imeli kandidati, ki v predhodnem letu počitniškega dela niso opravljali. a Tep Največ prejemnikov priznanj na nedavni zaključni slovesnosti Šolskega centra Velenje je bilo gimnazijcev. ■ Po Velenju nostalgično, a v koraku s časom Dijakinje in dijaki ŠCV so razvili mobilno aplikacijo Digi Vele'je za raziskovanje velenjske kulturne dediščine z igro Tina Felicijan Velenje, 26. maj - Dijakinje Šole za storitvene dejavnosti so v okviru raziskovalne naloge iskale možnosti za popestritev turističnih vodenj, saj so opazile, da so vodenja velikokrat dolgočasna, informacije niso podane razumljivo ali pa je obiskovalec le pasivni opazovalec in slušatelj. Zato so si zamislile vodenje z uporabo mobilnih telefonov in k sodelovanju pri razvoju mobilne aplikacije povabile dijake Elektro in računalniške šole. Nastala je aplikacija Digi Veleje, ki obiskovalcu mesta popestri ogled spomenikov in arhitekturne dediščine. Mladi ustvarjalci so jo predstavili na tematskem vodenju za občane z naslovom E-nostalgično raziskovanje Velenja, ki so ga pripravili v sodelovanju z Zavodom za turizem Šaleške doline. »Na sprehodu po središču mesta predstavljamo čas Jugoslavije in socializma. Ob vsaki znamenitosti obiskovalcem z mobilno aplikacijo ali igro podamo zanimive informacije in jih tako spodbudimo k raziskovanju, verjamemo pa, da si na takem aktivnem ogledu informacije lažje zapomnijo,« je povedala vodička Janja Glušič. Tako so udeleženci vodenje pri spomeniku onemele puške preizkusili prvo aplikacijo - digitalno sestavljanko Ka-juhovega verza, pri spomeniku Rudar so skakali čez kolebnico nujala, ob spomeniku Ob knjigi so uporabili hitre prste in z mobilno aplikacijo zlagali knjige, ob spomeniku žena ob morju pa sodelovali pri prelivanju vode iz plastenke na vrvicah v posodo. Do septembra si dijakinje in di- in tako spoznali rudarsko tradicijo skoka čez kožo, pred kulturnim domom so s pantomimo ponazorili umetniške prakse, ki so upodobljene na reliefu, ob Titovem spomeniku so rešili spiralo vprašanj o zanimivostih iz Titovega življenja, pred Delavskim klubom so se preizkusili v spretnosti štafetnega prenosa jajc na žlici in tako ponazorili kremne rezine, ki jih je restavracija po- jaki želijo izdelati aplikacije za vse točke ob poti, ki so jo začrtali za nostalgično, a moderno turistično vodenje po Velenju. Cilj pa je, da bi lahko obiskovalci aplikacijo uporabljali samostojno s pomočjo kod, ki bi jih po-skenirali pri vsaki znamenitosti, in rešili digitalni izziv, s tem pa spoznavali čas nastajanja mesta, njegovo zgodovino in sedanjost. ■ HOTEL PAKA f Vabimo vas na ROJSTNODNEVNO ZABAVO! KAVARNA IN TERASA HOTELA PAKA torek, 19. junija 2018, med 17. in 21. uro Sladkali se bomo z jubilejno tortico in nazdravili z novim hišnim koktajlom. Naš čas, 21. 6. 2018, barve: CM K, stran 8 8 MLADI »»WAS 14. junija 2018 Ali je naziv športna šola več kot le beseda? Brata Sebastjan in Tomaž Turinek, mlada raziskovalca z osnovne šole Karla Destovnika Kajuha Šoštanj, menita, da bi se mladi več gibali, a nimajo pravih možnosti Tatjana Podgoršek Kar nekaj je razlogov, zaradi katerih sta se brata Sebastjan in Tomaž Turinek, učenca osnovne šole Karla Destovnika Kajuha Šoštanj, odločila za izdelavo raziskovalne naloge na temo Ali je naziv športna šola več kot le beseda? Sta športnika od nog do glave, saj brez tega ne znata živeti, obiskujeta pa tudi šolo, ki se ponaša z nazivom športna šola. »Sedel sem v avli šole in premišljeval o svojem prijatelju s prekomerno težo. Spraševal sem se, kako bi mu lahko pomagal. O tem sem premleval skupaj z bratom in prišla na idejo o vodenih športnih aktivnostih pred poukom. Tako smo učencem od 7. do 9. razreda ponudili namesto sedanja in čakanja na začetek pouka 30-minutno gibanje,« je pojasnil Sebastjan. V raziskovalni nalogi sta si za- Sebastjan in Tomaž Turinek:» Večina ljudi meni, da se mladi premalo gibamo. V bistvu pa bi se radi gibali več, a za to nimamo pravih možnosti. stavila štiri hipoteze in želela z njimi ugotoviti, koliko učencev zadnje triade bo hodilo na športne aktivnosti in zakaj nekaterih ne bo, ali bodo želeli z njimi nadaljevati in kaj učencem pomeni naziv športna šola. Vesela sta bila, da se je športnih aktivnosti udeležila skoraj četrtina učencev zadnje triade in da so izrazili željo po njihovem nadaljevanju. Tisti, ki se aktivnosti niso udeležili, so vozači, ki se pripeljejo z avtobusom v šolo tik pred začetkom pouka. Na osnovi rezultatov ankete sta ugotovila, da učencem naziv športna šola veliko pomeni in da so se pripravljeni za to truditi. »Z jutranjim gibanjem sva dokazala, da si to želimo, a nam šolski sistem tega ne omogoča. Upava, da bodo tisti, ki o tem odločajo, upoštevali prikazane rezultate in nam omogočili gibanje pred poukom v telovadnici ali na igrišču namesto sedenja v avli in čakanja na zven šolskega zvonca.« Poleg tega, da sta prejela za raziskovalno nalogo zlato priznanje, sta Sebastjan in Tomaž zadovoljna tudi zaradi pridobljenih novih izkušenj, med katerimi še posebej cenita večjo samozavest. Tega, poudarjata, ne bi bilo brez njunih mentoric: Tjaše Hudarin in Barbare Turinek. Svoje ugotovitve sta predstavila še na državnem srečanju mladih raziskovalcev in tudi tu prejela nagrado za vložen trud. H ^ -9- JÊT ¿V-' iT tV> j/t . ■ # Ü Korenine glasbenega izobraževanja v Šoštanju segajo v leto 1915. ževanje, znanost in šport ne dovoljuje povečanja števila novih učencev. Vpišemo jih lahko le toliko, kolikor jih v šolskem letu zaključi glasbeno izobraževanje. Zato ostane vsako leto nekaj učencev tudi na čakalni listi. Pravkar smo zaključili sprejemne preizkuse za prihodnje šol- lahko pokažejo svoje znanje tudi drugim. »Vsak mesec v dvoranah Kulturnega doma Šoštanj pripravimo več internih in javnih nastopov, prav tako pa aktivno sodelujemo na kulturnih prireditvah v občini in širši okolici. S svojim strokovnim delom skrbimo za v Šoštanju, v osnovno šolo, kjer bodo med drugim izvajali ves skupinski pouk, ter v vilo Mayer, mestno galerijo, kulturni dom. »Učenci lahko znanje instrumenta, ki so ga usvojili pri individualnem pouku, nadgradijo z igro v različnih komornih sestavih ter Mladinskem pihalnem orkestru oddelka Šoštanj, ki deluje pod taktirko Davorja Plam-bergerja,« pravi vodja oddelka Anja Rosec. Na tem mestu je lani septembra nadomestila Sonjo Anja Rosec, vodja oddelka: »Zvočna izolacija bo bistveno boljša, ta pa je za glasbenika zelo pomembna.« vse učence. Nekateri so obiskovali samo nauk o glasbi, ki je skupinski pouk. Na instrumentu žal ni bilo prostora za vse vpisane. »Učenci morajo za vpis v glasbeno šolo opraviti sprejemni preizkus, na katerem ugotavljamo glasbeno nadarjenost ter fizične dispozicije posameznika. Uspešno opravljen sprejemni preizkus je pogoj za sprejem v glasbeno šolo. Ministrstvo za izobra- sko leto in z odzivom smo zelo zadovoljni. Še vedno pa imamo nekaj prostih mest v programu glasbena pripravnica.« Učenci se redno udeležujejo glasbenih tekmovanj, na katerih dosegajo izvrstne rezultate tako v domačem kot tudi mednarodnem merilu. Zelo radi nastopajo. Veseli so vsakega povabila, ki za nastop pride od zunaj, da Se spominjaš Dolly Bell Aleš Ojsteršek Še prej, kot bi poletje, nogometna žoga, kolo in avanture vstopile na naša vrata, je nuja dokončati zatečeno, postaviti stvari na svoja mesta, pospraviti in polletno pregledati opravljeno. Zato, ker je v tem kulturnem prostoru opravljeno delo vedno imelo veljavo ter zato, ker se je na opuščanje dolžnosti začelo gledati preveč spravljivo, mogoče celo škodljivo preveč spravljivo. Tudi zato, ker je mogoče delovati učinkoviteje - s pomembno noto, da ponovno ne znamo določiti načina, kako je pravično deliti presežke, tudi dobiček v končni podobi. Ne glede na to, da nas je zgodovina večkrat boleče podučila. Statistično gledano smo po večini v vlogi večkrat nadzorovanega, to pomeni, da imamo ob sebi številne te in one ter to in ono, ki/kar nas nadzoruje ali čemur smo dolžni poročati. Če tega ni, si je potrebno še izmisliti ali pa vzpostaviti. Redkeje posežemo po racionalni rešitvi, ki bi od obstoječega zahtevali več in bolje. Nobelovec Kahneman bi na to izpostavil ležernost in naše prepuščanje hitrim rešitvam, čeravno vemo, da bi nas počasnejše razmišljanje pripeljalo do temeljitejšega presojanja argumentov in do kakovostnejših rešitev. Kot bi na svojih prostorih ne imeli svoje izkušnje z Dolly Bell, Kusturičinim prvencem, in takrat rojenim »Vsakega dne, v vsakem pogledu, vse bolj napredujem«. Lahko se poigramo z mislijo, da bi podobno rešitev, kot jo je v omenjenem prvencu uporabljal junak Dino (Slavko Štimac), potrebovali še za kolektivno zavest ravnanja. Če velja, da smo uspešnejši v primerih, ko gre za individualne dosežke, manj pa, kadar delujemo kot skupina, potem dodatnih potrditev ne potrebujemo več. V športu najdemo odlične primere, precej v gospodarskih uspešnih zgodbah, tudi umetniško ustvarjanje in poustvarjanje ima kaj pokazati. Značilnost vseh uspešnih zgodb je jasnost zastavljenih ciljev, javnost in dostop do informacij, potrebnih za odločanje ter doslednost pri izvajanju. Ravno dostop do informacij pa se zdi, ostaja rak rana sedanjosti, ko je dostopno vse in hkrati nič. V primer domneva, da ste v času državnozborskih volitev želeli najti katero od strankarskih analitskih ozadij. Niste jih mogli odkriti, to je bilo prazno polje. Bojmo se in bežimo, če gre celo za njim neznano! Seveda bo podobno na prihajajočih lokalnih. Bolj kot karkoli se skriva podatke, ki naj služijo skupnostim. Visoka pričakovanja strank in kandidatov, ki si želijo naše podpore, bodo neuslišana do dne, ko bodo tudi sami izkazali zaupanje in predse postavili analitiko, ki bo utemeljevala smotre njihovih predlaganih ukrepov in ravnanj. Do takrat bomo delili okolje z Dolly Bell in nekoliko manj z junakom Dinom. Dopolnitev prispevka Indijanske legende oživele z lutkami V prejšnji številki Našega časa smo objavili reportažo z naslovom Indijanske legende oživele z lutkami, v kateri smo nesorazmerno z drugimi ustvarjalci predstave Indijanska pravljica premalo poudarili scenografa predstave Kajetana Čopa, ki ni »postavil scene«, pač pa je likovno zasnoval sceno in lutke. Za nenatančno poročanje se opravičuje avtorica prispevka Tina Felicijan. Radi nastopajo. Sestav trobilcevpod vodstvom Janija Šuligoja je nastopil na svečanosti ob začetku izgradnje prizidka. podmladek Pihalnega orkestra Zarja in pevskega zbora Svoboda, s katerima bomo tudi v prihodnje delili svoje prostore.« Novih prostorov se zelo veselijo. Pogoji za delo bodo neprimerno boljši, predvsem pa bo boljša zvočna in akustična izolacija, kar je za glasbenike zelo pomembno. Več bodo imeli tudi učilnic. a ■ ■ Naš čas, 14. 6. 2018, barve: CM K, stran 11 14. junija 2018 ""^Jis 107,8 MHz 11 Radijski in časopisni MOZAIK Zvestoba od Benetk naprej Ivek Jeraj je naš bralec že 42 let. Vse ima točno izračunano. Če bi bilo treba, bi postregel z natančnim datumom, mogoče celo uro, ker pa ni treba ugiba: »Bilo je 12. ali pa 16. maja leta 1976.« Za rojstni dan je dobil nagrado naše časopisne hiše, izlet z zelenim vlakom v Benetke in enoletno naročnino na časopis. Izlet ga je navdušil, še dandanes se velikokrat spomni nanj. »Bila je deževna sobota ... V Benetkah smo bili mokri kot miši. Z nami so šli gleda-liščniki iz Šmartnega ob Paki. Super je bilo.« Časopisu pa se po enem letu brezplačnega prejemanja tudi ni odpovedal, ampak se je nanj naročil. Od takrat vsak četrtek komaj čaka, da mu ga poštar prinese. Branje začne vedno na prvi strani, najdlje pa se, priznava, zadrži pri športu. »Vsa leta sem tako ali drugače povezan z njim. Pred upokojitvijo sem delal na stadionu, zdaj tam pomagam ... Najljubši mi je nogomet, spremljam pa tudi vse drugo športno dogajanje,« pravi. »Dobro je biti seznanjen z vsem, kar se v lokalnem okolju dogaja.« Tudi s politiko, čeprav ga ta ne privlači preveč. »Zanima sicer me, a me velikokrat kaj, kar je povezano z njo, tako ujezi, da prekinem branje.« Svoj izvod najprej prebere sam. Enkrat ena. Tu se ne pusti motiti. Potem pa jih je za njim v vrsti kar nekaj, ki jim ga da v branje. To za nas sicer ni najbolj 'fajn', je pa Iveku - glede na njegovo kilometrino in zvestobo - dovoljeno. »Hči in zet v njem rešita tudi kakšno križanko, jaz jo prinesem do vas in upam, da bosta izžrebana,« se zasmeje. Z enim našim zvestim bralcem, le da (še) ni naš naročnik, Zdravkom Podkoritnikom, pa sem se pred štirinajstimi dnevi srečala v eni od velenjskih trgovin. »Zmanjkalo ga je,« mi je potožil potem, ko je na polici preložil vse časopise. »Drugam bom moral.« Zdaj mu, tako kot tudi vam, predlagam, Iveka Jeraja zanima vse, kar se dogaja v lokalnem okolju. da se nanj naročite. Vsak četrtek boste imel svoj izvod v poštnem nabiralniku. Pa še ponj vam ne bo treba daleč. Naročnik lahko postanete s klicem na 03/898 17 51, poslanim naročilom na press@nascas.si ali s klasično pošto na naslov: Naš čas, Kidričeva 2a, 3320 Velenje. Veselimo se vaših klicev in vaše pošte. Milena Krstič - Planine PESEM TEDNA na Radiu Velenje Izbor poteka vsako soboto ob 9.35 uri. Zmagovalno skladbo pa lahko slišite v programu Radia Velenje dvakrat dnevno: po poročilih ob 9.30 in po poročilih ob 14.30. 1. DAVOR BORNO - Dukati 2. LEA LIKAR - Vsi vedo 3. NUŠA ROJS - Zanalašč Po dolgih letih je hrvaški pevec Davor Borno predstavil novo skladbo. Njen naslov je Dukati, govori pa o tem, da denar in materialne dobrine ne pomenijo nič, če izgubiš ljubezen. Pesem je sicer nastala v sodelovanju z Miho Hercogom. Davor, ki je na glasbeni sceni že 28 let, je bil pred leti v Sloveniji zelo popularen, pri nas je veliko nastopal in dobro govori tudi naš jezik. Pred leti je posnel tudi duet s Heleno Blagne. GLASBENE novice_ LESTVICA domače glasbe Lusterdam napovedujejo prvenec Skupina Lusterdam je nase resno opozorila s prvim singlom Lepo mi godrnjaš. Zasedba je šele na začetku svoje poti, a so z glasbo, ki jo ustvarjajo, prepričali že mnoge. Prvi single je ob izidu postal Po- kot gostujoči pevec pri dvojcu An-tipop v parodiji pesmi Tvoj schat-zi. V zadnjem času smo ga lahko gledali tudi kot voditelja oddaje Nova zvezda Slovenije, prav v tej oddaji pa je predstavil svojo novo skladbo 100 razlogov. Besedilo pesmi, ki je morda malce drugačna od tistih, ki smo jih vajeni, je napisal eden najbolj iskanih tekstopi-scev ta hip Rok Lunaček, pod glas- pevka tedna na Valu 202, odlične rezultate je dosegel tudi na drugih radijskih lestvicah in bil deležen tudi pozitivnih odzivov radijskih urednikov. Skupina zdaj predstavlja nov single Moram, s katerim se spušča v zasanjan svet romantike. Sicer pa bodo Lusterdam poleti dokončali svoj prvenec (Lusterdam), ki ga bodo izdali v jesenskih mesecih. Na njem bo deset avtorskih skladb, s katerimi spretno krmarijo med postrock-om in kitarskim popom, z občasnimi izleti v grunge in country. Pri snemanju albuma je zasedba sodelovala s priznanimi in uveljavljenimi producenti, kot so Peter Penko (Laibach, Siddharta, Torul, TerraFolk), Drago Popovic (Mi2, Hamo & Tribute 2 Love, Zgrešeni Primeru) in Anej Kočevar (Lačni Franc, Adam, Anavrin, Gušti ...). Klemen Bunderla in njegovih 100 razlogov Klemen Bunderla se je v preteklosti že večkrat in v različnih podobah izkazal za vrhunskega interpreta, tako v različnih tv oddajah, radijskih prireditvah kot tudi v različnih muzikalih. Čeprav je človek, ki nikoli ne počiva, se zaveda, da sebe in življenja ne smeš jemati preveč resno, kar je verjetno krivo za še eno zabavno sodelovanje. Pred časom se je namreč pojavil džeza, po vsem svetu prodal več kot 100 milijonov albumov. Umrl je na svojem posestvu v Minnesoti aprila leta 2016, za vzrok smrti pa so navedli predoziranje s tabletami za lajšanje bolečin. V Hollywoodu načrtujejo biografski film o Bobu Marleyju bo pa se podpisujeta tako Lunaček kot Blaž Hribar, ki je poskrbel tudi za produkcijo pesmi. Kleman pa počasi pripravlja že nove skladbe, ki bodo kmalu ugledale luč sveta. Princeov posmrtni album Posthumno bo izšel album legendarnega ameriškega glasbenika Princea. Novica je obkrožila svet prav na dan, ko bi nekoč zelo popularni avtor in izvajalec praznoval svoj 60. rojstni dan. Na albumu, ki bo nosil naslov Prince & A Microphone 1983, bo devet še neobjavljenih pesmi, med njimi tudi bolj zgodnja različica morda njegove najbolj znane skladbe Purple Rain. Prince je v svoji dolgi karieri, polni inovativnih pristopov, v kateri so se mešale različne glasbene zvrsti, od rocka in funka do V Hollywoodu načrtujejo biografski film o Bobu Marleyju, ja-majškemu reggae zvezdniku, najbolj zaslužnem za popularizacijo reggeja po vsem svetu. Marley je za posledicama raka umrl leta 1981, star komaj 36 let, pustil pa izjemen pečat tako v svetu glasbe kot tudi s svojimi političnimi sporočili, afrocentrizmom, rastafari- jansko vero in velikim vplivom, ki ga je imel kot miroljubnež na Jamajki. Legendarni glasbenik je bil že večkrat prikazan v koncertnih filmih in dokumentarcih, med drugim leta 2012 v izjemnem filmu Marley škotskega režiserja Ke-vina Macdonalda. Občinstvo po svetu je prepričal z uspešnicami, kot so No Woman, No Cry, Redemption Song, I Shot The Sheriff, Buffalo Soldier in drugimi. Produkcijo filma o tem izjemnem glasbeniku usmerja njegov sin Zi-ggy Marley, ki je sam prav tako uspešen reggae glasbenik. Bogat glasbeni program na moto-zboru v Velenju Ta vikend bo živahno v kampu ob Velenjskem jezeru, kjer bo v soboto potekalo srečanje motoristov z bogatim glasbenim programom. Nastopili bodo Hellcats, ASI/DSI (AC/DC cover band) in Uroš Planinc Group. Glavna atrakcija dogodka bo gotovo dekliška metalna skupina Hellcats, ki je začela pisati zgodovino ženskega heavy metala pri nas. Zasedba deluje od leta 2006, trenutno pa so dekleta v studiu, kjer pripravljajo nov album. ASI/DSI je skupina, ki goji ljubezen do legendarne skupine AC/DC. Njihove uspešnice z zelo originalnim zvokom izvajajo na odrih po Sloveniji in tujini. Njihova posebnost je sestav, ki je kar šestčlanski s tremi kitarami. Instrumentalna rock skupina Uroš Planinc Group pa je nastala leta 2006 v Celju. S koncerti, nabitimi z energijo, so si zgradili bazo zvestih poslušalcev in so edinstven pojav na rockerski sceni, ki se ga vsekakor splača pogledati tudi v živo. Dogajanje se bo pričelo ob 20. uri, vstopnine ni! Vsako nedeljo ob 17.30 na Radiu Velenje in vsak četrtek v tedniku Naš čas 1 KRAŠKI KVINTET - Mizar 35 2 ANSAMBEL ZADETEK - Si čisto znorela 3 ANSAMBEL IDEJA - Slovenci smo veseljaki 4 ANSAMBEL GLAS - Saj že jutri 5 IGOR IN ZLATI ZVOKI - Reci mi 6 ANSAMBEL NOROST - Na morje grem 7 ANSAMBEL LIVADA - Moja dežela 8 ANSAMBEL OKEJ - A se peljat greš en krog 9 ANSAMBEL UTRIP - Strah je votel 10 PRLEŠKI KVINTET - Pomlad se prebuja www.radiovelenje.com zelo NA KRATKO MAJA ZALOŽNIK Maja Založnik v projektu z njenim bendom Moonshine izdaja drugi singel z naslovom Smejem se. Pesem, za katero je Maja sama napisala besedilo, je posvečena ljubezni in zaljubljencem vseh starosti. Maja in Moonshine s to pesmijo prinašajo malo svežine v poletnih mesecih. Zelo kmalu pride še istoimenski videospot. MODRIJANI Modrijani so v pripravah na jesensko Noč Modrijanov pripravili novo balado z naslovom Toda jaz sem ti oprostil in zanjo posneli tudi videospot. Pesem je na svoj trenutek čakala dvajset let, gre pa za novo glasbeno sodelovanje, v katerem se je Modrijanom kot vokalist pridružil mladi Celjan Sergije Lugovski. BRILJANTINA 22. junija bo v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma v Ljubljani premiera novega slovenskega mu-zikala Briljantina. Predpre-miera je že bila v Žalcu, po premieri pa bodo ponovitve predstav sledile naj- prej v Cankarjevem domu, nato pa se Briljantina seli na Obalo, kjer bo 6. julija predstava v Portorožu. Po počitnicah začenja muzikal veliko slovensko turnejo. VEČER SLOVENSKIH VIŽ Hozentregarji so s skladbo Moja dohtarca postali zmagovalci 18. večera slovenskih viž v narečju, ki je potekal minuli petek v Škofji Loki. Zmagovalec občinstva je Ansambel dveh dolin s skladbo Polanc na Seuška rine, ki je prejela tudi nagrado za najboljše narečno besedilo. Nagrado za najboljšo melodijo je prejel Slavko Plut, ki je za Mlade Belo-kranjce napisal skladbo Jest sm čiste Šokc. MC ŠMARTNO OB PAKI Mladinski center Šmartno ob Paki letos obeležuje 20 let delovanja. Glavni dogodek bo v petek, 22. junija. Pričelo se ob 18. uri s Koncertom za kon'c šole, katerega gost bo Challe Salle, ob 20. uri pa bodo oder zavzeli MC-jevi bendi - ansambla Greh in Šepet, skupina BO!, Preprosto črni ter Inmate. Naš čas, 14. 6. 2018, barve: CM K, stran 12 12 »»WAS 14. junija 2018 1 /elenjska podžupanja Breda KoV ¡ar je bila na jubileju Festivala Velenje navdušena tako nad klobukom (kako tudi ne, saj ji odlično pristoji) kot tudi nad odličnimi koktajli. »Kako čudovite barve je tvoj,« je rekla sodelavcu Galerije Velenje Arpadu Šalamonu, in ta ji je velikodušno dovolil, da ga poskusi. Na startu tekmovanja daljinsko vodenih modelov čolnov za pokal Mestne občine Velenje se je pojavila tudi račja družina. Ker se ni predhodno prijavila, jih je vodja tekmovanja Janez Melanšek lastnoročno odslovil. Familija je bila kar malo užaljena, saj je resno računala na zmago. Počasi prihaja v deželo po letje, še pred njim pa 34. velenjske poletne kulturne prireditve, kot vedno bogate, pravzaprav tokrat še bogatejše kot prejšnja leta. Večina jih bo potekala na prostem, zato je direktorica Festivala Velenje Barbara Pokorny tudi tako zamišljena. A po vremenu sodeč je zelo dobro lobirala in imela tudi zelo dobre zveze. Ves dež, ki bi lahko ogrozil njihov bogat program, se je menda že zlil z neba. ZANIMIVOSTI Je na Marsu V | • • M V življenje bilo ali se je? Prejšnji teden je Nasino raziskovalno vozilo Curiosity na Marsu odkrilo delce organskih molekul in sezonsko nihanje količine metana v atmosferi. Prvo odkritje bi lahko bilo znak nekdanjega obstoja življenja na rdečem planetu, nihanja metana pa bi lahko bila povezana celo z aktualnim življenjem. Kot pravijo Nasini strokovnjaki, odkritji sami po sebi sicer še nista trden dokaz življenja, sta pa zelo dobri popotnici za bodoče raziskovalne misije na površju in pod površjem tega planeta. Znanstveniki so torej nad odkritjema navdušeni. Z njima postaja jasno, da v kraterju Gale v toplih poletnih mesecih prihaja do dviga majhnih količin metana, medtem ko pozimi količine zopet padejo. Razlike so se ponavljale v obdobju skoraj treh marsovskih let oziroma skoraj šestih zemeljskih let. Sicer je mogoče, da bi nihanja nastajala zaradi kakšnih drugih kemičnih reakcij, a znanstveniki ne morejo izključiti, da niso biološkega izvora. Prodal zemljo, da je lahko kupil blago za zastavo Navdušenci nad nogometom bodo v prihodnjih dneh uživali: začenja se svetovno nogometno prvenstvo in to bo poleg nogometašev privabilo tudi številne oboževalce. Med njimi tudi 69-letnega kmeta Amjada Hossaina iz Bangladeša, ki bo na tekmovanju navijal za nemško reprezentanco. Gospod se je odločil, da med tekmami ne bo praznih rok: od leta 2006 je doma izdeloval 5,5 kilometra dolgo nemško zastavo. Pri tem je imel barv. Ogromno zastavo so zdaj razkrili v šoli v Hossainovem domačem mestu, če se bo nemška reprezentanca na prvenstvu dobro izkazala, pa Amjada načrtuje, da bo zastavo razstavil tudi na tamkajšnjem stadionu. Namesto kopalk klepet s sodniki zdaj v ospredje prišla predvsem pametna dekleta, ki imajo vodstvene sposobnosti,« je povedala Carlsonova. Ljudje z očali bolj inteligentni Ljudje, ki nosijo očala, se zdijo bolj pametni in delovni. Verjetno zato, ker razmišljamo, da so dober vid izgubili ob dolgotrajnem strmenju v knjige. Zdaj pa so britanski znanstveniki dokazali, da so ljudje z očali tudi zares kar nekaj težav; moral je celo prodati nekaj zemlje, da je lahko kupil dovolj blaga ustreznih Na tekmovanju za najlepšo Američanko so organizatorji sklenili, da predstavitve kandidatk v kopalkah ne bo več - namesto tega bo tekmovalke čakal dolg klepet s sodniki, na katerem bodo imele priložnost pokazati svoj um. Gretchen Carlson, ki je pred desetletji zmagala na tekmovanju Najlepša Američanka, zdaj pa je sodelavka pri organiziranju tega dogodka, je dejala, da je čas za nove ideje. »Pred nami je pravo tekmovanje, zato ne bomo gledali samo na lepoto. Dekleta so večkrat poudarila, da bi rada tekmovala, toda ni jim bila všeč ideja visokih pet in razkazovanja v kopalkah. Zato bodo bolj inteligentni. Na univerzi v Edinburgu in Inštitutu za duševno zdravje v Singapurju so analizirali genom več kot 300 tisoč ljudi. Pri tem jih je zanimalo, kje v naših genih je naša inteligenca oz. naše kognitivne sposobnosti. Ugotovili so, da pri najbolj pametnih ljudeh dejansko obstaja večje tveganje, da bodo kadarkoli potrebovali očala. Vendar pa to velja le za kratkovidnost - tveganje, da bi postali daljnovidni, je pri njih manjše kot pri ljudeh, ki so pri testih inteligentnosti dosegali slabše rezultate. Raziskava je poleg tega tudi pokazala povezavo med visoko ravnjo inteligence in dolgim življenjem. Pri inteligentnih ljudeh namreč obstaja manjše tveganje, da bodo zboleli za nekaterimi boleznimi. Po padcu več dni preživela v divjini Joohee Han je plezala na goro Tyson blizu Tullyja v Queenslands ko ji je spodrsnilo in je padla v globoko sotesko. Obležala je v nezavesti, kasneje pa se je uspela priplaziti do slapa, kjer je ostala več dni, brez hrane. Ker se ni vrnila do nastanitve, so njeni prijatelji sprožili reševalno akcijo. Našli so jo, ko so slišali njene krike. Bila je dehidrirana, sicer pa v relativno dobrem stanju, k čemur je pripomogel tudi dežni plašč, ki jo je grel do takrat, ko je zmogla opozoriti nase. Rešili so jo s pomočjo helikopterja ter jo transportirali v bolnišnico na zdravljenje. frkanje » Levo & desno « Hitro, sicer ... Politiki, hitro se dogovorite o novi vladi. Sicer bo ljudstvo spoznalo, da tudi brez vlade gre. Premik Velenje je, vsaj po zadnjih volitvah sodeč, malo manj levo. Tako bodo tudi nekateri ljubitelji narave gotovo rekli, da je res bolj zeleno. Ne tako rdeče. Še predsednik Kot da ni dovolj, da celjski rokometni klub trenira Velenjčan. Kmalu bo Velenjčan še direktor. Rok mu bo začel teči 1. julija. Izpolnitev Nekaterim so se zdele zadnje volitve tako zanimive, da bi si jih želeli še kar enkrat. Morda se jim bo želja izpolnila. Da bodo spet volitve - oni pa spet ne bodo šli volit. Na vodi So taki, ki še vedno ne verjamejo, da bodo na Velenjskem jezeru res postavili hotel na vodi. Bojijo se, da se bo potopil v valovih naših predpisov. Trdo in mehko Podatki kažejo, da je tudi pri nas trda droga zelo prisotna. Zaradi nje je veliko uživalcev zelo mehkih. Igre Lepo je, da prirejamo kmečke igre in obujamo stara kmečka opravila. A ne pozabimo, da je zdaj to res le en velik hec za preživljanje prostega časa, včasih pa je bilo težko opravilo za preživetje. Dvoumno Se vam ne zdijo malo čudna poročila, v katerih piše, da so zaradi kaznivih dejanj prijeli oziroma obravnavali dobre znance policije. Vzhodna zamenjava Japonci ven, Kitajci not! Boljši želodci Slišimo poročila, da imamo vse boljše želodce. Vendar to velja le za mesno specialiteto zgornje-savinjski želodec. Čeprav bi zaradi vsega, kar moramo zaužiti in prežvečiti, res morali imeti ljudje boljše želodce. Naš čas, 14. 6. 2018, barve: CM K, stran 13 14. junija 2018 «»SÜAS REPORTAŽA 13 Čeprav se morda zdi, da je zapisan citat vzet iz ust kakšnega od današnjih delavcev v vzgoji in izobraževanju, v resnici pripada Sokratu. Ja, tistemu filozofu, ki je živel približno 400 let pr. Kr. Kot je razvidno iz citata, so se odrasli že takrat ukvarjali s »problematično mladino«, misel na to pa je lahko marsikomu v tolažbo, da se časi vendarle niso tako spremenili. Ali pač. V zadnjih letih se vse več govori o zazrtosti mladih v zaslone, zaradi česar naj bi ti izgubljali čut za empatijo, pogosteje obolevali za depresijo, se večkrat znašli v beležkah kriminalistov in se težje vključevali v družbo. Ali je kaj na tem, smo preverili pri štirih strokovnjakinjah: pogovarjali smo se s svetovalno delavko v Osnovni šoli Karla Destovnika Kajuha, Šoštanj Majo A. Požegar, s svetovalno delavko na Gimnaziji Velenje Gabrijelo Fidler, psihologinjo v celjski ambulanti Centra pomoči pri prekomerni rabi interneta LogOut Franjo Gros in klinično psihologinjo za otroke in mlade v Zdravstvenem domu Velenje Mašo Naraločnik Sinur. Imajo mladi danes več težav kot nekdaj ali ne? V družbi se s porastom razširjenosti digitalne tehnologije vse bolj pojavlja občutek, da imajo danes otroci in mladi več duševnih težav, kot so jih imeli pred leti. »Podatki epidemioloških študij kažejo na dokaj konstantno prisotnost duševnih motenj v populaciji otrok in mladostnikov. Po nekaterih podatkih je v populaciji 3 do 18 % otrok in mladostnikov, pri katerih so prisotni diagnostični kriteriji za katero od motenj, vključenih v klasifikacijah bolezni,« pravi klinična psihologinja Maša Naraločnik Sinur. Kot dodaja, pa ima sama občutek, da v praksi ni čisto tako, kot poročajo statistike. »Vedno več je ljudi, ki v naši ambulanti iščejo pomoč. Odgovor na vprašanje, zakaj je tako, pa je kompleksen, > Razvoj tehnologije vsekakor ni samo slab. Današnja mladina ... »Današnja mladina ljubi razkošje, se grdo obnaša, prezira avtoriteto, nima nobenega spoštovanja do starejših in raje govori kot dela. Mladi ljudje niti ne vstanejo, ko starejši vstopijo. Ugovarjajo svojim staršem, v družbi se širokoustijo, pri mizi goltajo slaščice in prekrižanih nog tiranizirajo učitelje.« pojasnjuje Naraločnik Sinurjeva. Da je obiska več kot nekdaj tudi v svetovalni službi, pravi Gabrijela Fidler. »Mladi so danes dosti bolj negotovi vase, potrebujejo več podpore in usmerjanja, tako pri načrtovanju kot pri sprejemanju odločitev. Vedno pogosteje se srečujem z mladostniki, ki bi odgovornost za svoje odločitve in dejanja radi preložili na druge, poleg tega vse delajo zadnji hip, zato je toliko več stresa in stisk. Primanjkuje jim vztrajnosti, trme, odločnosti, da bodo sledili zastavljenemu cilju, prehitro obupajo in iščejo lažje poti,« je pojasnila Fidlerjeva. Več kot nekdaj je danes med mladimi tudi depresije in anksioznosti. »Iz prakse vidim, da število mladih s tovrstnimi stanji narašča, žal tudi oblike sa-mopoškodovanj,« je dejala Franja Gros. Dodala je še, da obstaja povezava med uporabo socialnih omrežij in osamljenostjo. »Če posameznik uporablja socialna omrežja ure in ure in s tem nadomešča živi stik, se bodo občutki osamljeno sti globili,« pravi Grosova. Vse sogovornice se strinjajo, da so različne motnje danes bolj prepoznavne, kot so bile nekoč, zaradi česar se posameznikom tudi lažje in hitreje pomaga. Da se z razvojem družbe pojavljajo tudi nove oblike bolezni, pa poudarja Franja Gros. »Za primer: z digitalno tehnologijo in spletom so se pojavile tudi nove oblike anksioznosti - od strahu pred zamujenim na socialnih omrežjih (FO-MO) do strahu pred nedosegljivostjo na telefonu (NOMOfobija),« pojasnjuje psihologinja iz LogOuta. Kje so vzroki za težave? Otroci in mladi danes veliko časa preživijo ob telefonih in drugi zaslonski tehnologiji. Snemajo sebke (selfije) in na Facebooku opazujejo podobe drugih. Žive komunikacije je vse manj. Starši so vse manj prisotni. Svoje prispevajo tudi mediji, ki so pogosto še vedno osredotočeni na telesno podobo in materialni status zvezdnikov, ti pa so mladim zgled, četudi poudarjajo zgrešene kvalitete življenja. »Morda se v zadnjih letih preveč poudarja, kako je potrebno najprej poskrbeti zase in se imeti rad, pri tem pa se pozablja, da vsi delimo podobne usode,« razmišlja Maja A. Požegar. Dodaja, da sploh pri najstnikih opaža veliko stisk pri usklajevanju njihove zunanje podobe in notranjega doživljanja. »Pogosto vzdržujejo neko krasno, zabavno sliko navzven, težko, celo s prijatelji, pa govorijo o svojih skrbeh, strahovih, negativnih doživljanjih. Pogosto imajo občutek, da morajo biti le zabavni in priljubljeni,« pojasnjuje Požegarjeva. »Internet je čudovito orodje za svojo predstavitev, problem pa nastane, ko začnemo ljudi in življenje nasploh soditi le po teh podobah. Menim, da seb-ki niso krivi za pomanjkanje empatije, ampak so le odraz našega individualiz-ma, egoizma in osredotočenosti nase,« pa meni Gabrijela Fidler. Razvoj tehnologije vsekakor ni samo slab. »Danes veliko mladih svoj prosti čas preživlja na napravah, med seboj pa se povezujejo preko socialnih omrežij. Po eni strani ta omrežja socializacijo poenostavijo, kar je za mlade zelo pomem- bno. Res pa je, daje potrebna previdnost, ker je na spletu veliko pasti in negativnih vplivov. Predvsem mlajši, ki se za ekranom znajdejo nepripravljeni in nepoučeni, lahko hitro vstopijo v območje rizičnih vedenj,« pojasnjuje Franja Gros iz ambulante LogOut. »Na splošno so tvegani uporabi elektronskih medijev bolj podvrženi tisti otroci in mladostniki, ki se v realnem svetu slabše znajdejo in imajo v njem manj priložnosti za doživljanje občutkov sprejetosti, ljubljenosti, uspešnosti,« meni tudi klinična psihologinja za otroke in mladino velenjskega zdravstvenega doma. »Dejavniki, ki k temu prispevajo, pa so različni in lahko izhajajo iz otroka in njegovih bioloških in osebnostnih značilnosti, izhajajo iz družine in širšega okolja. Običajno pa se med seboj prepletajo,« še dodaja. Bistvena je vloga staršev Ni zaman rek, da so otroci ogledalo staršev. Način življenja se v zadnjih letih namreč ni spremenil le otrokom in mladim, temveč vsem nam. »Danes je celoten kontekst življenja drugačen kot pred leti. Svet je postal bistveno bolj kompleksen in se hitro spreminja. Življenjski slog družin se spreminja tako, da omogoča otrokom manj vsakodnevnih priložnosti za postopno razvijanje samostojnosti. Čiščenje stanovanja, pri- > »Če pogledamo obiske roditeljskih sestankov, bomo spoznali, da smo starši danes žal premalo odgovorni.« prava obrokov, pranje avtomobila ... so bile še do nedavnega običajne rutine mnogih družin. Ob opazovanju staršev so se otroci spontano učili in 'vadili' različne spretnosti. In ob tem imeli številne priložnosti za reševanje težav in krepitev občutka, da se soočeni s težavo z njo znajo in zmorejo spopasti. Tovrstne situacije so tudi priložnost za pogovor, za hec, tudi za spore in njihovo reševanje ... Starši takrat o tem niso posebej razmišljali. Tako je pač bilo. Med kuhanjem kosila je marsikatera mama brez pomisleka poslala petletnika v bližnjo trgovino po smetano, ki jo je potrebovala. Otrok je s tem dobil sporočilo, da mu mama zaupa. Ko je nalogo opravil, je lahko bil ponosen nase in imel je izkušnjo, da to zmore. Zdaj pa je do prve trgovine veliko cest, sama trgovina pa oddaljena, ogromna. Starši morajo, če hočejo otrokom omogočiti primerne priložnosti, o tem razmišljati. Nekate- več, zdravstveni sistem pa ima omejitve. Bolj kot na dolgotrajne terapije je osredotočen na diagnostiko, zelo dolgo - nedopustno dolge - so tudi čakalne dobe,« pravi Gabrijela Fidler in dodaja, da se na trgu pojavlja veliko alternativne, samoplačniške ponudbe. Pri teh čakalne dobe niso tako dolge. Na pomanjkljivo mrežo strokovnjakov za duševno zdravje je opozorila tudi Maša Naraločnik Sinur. »Slovenija je po številu kliničnih psihologov in pedopsi-hiatrov na prebivalca povsem na repu držav EU. Zares slabo stanje je posledica zanemarjanja področja z državne ravni zadnjih 10, 15 let. Dobro osnovo za izboljšanje stanja predstavlja Resolucija o nacionalnem programu duševnega zdravja, ki je bila v državnem zboru sprejeta marca 2018. Ta predvideva vzpostavitev mreže 25 Centrov za duševno zdravje po celotni državi. Za območje Velenja bi to pomenilo pridobitev treh dodatnih kliničnih psihologov, specialnega pedagoga in pedopsihiatra za populacijo do 19 let. V takšni zasedbi bi otrokom, mladostnikom in njihovim družinam omogočili podporo takrat, ko jo potrebujejo, in v obliki, ki jo potrebujejo. Ena od oblik pomoči je tudi > Ni zaman rek, da so otroci ogledalo staršev. ri se tega zavedajo, drugi ne. Nekateri to zmorejo, drugi ne,« komentira Maša Naraločnik Sinur. »Odrasli smo tisti, ki pomagamo sooblikovati njihov svet,« razmišlja Franja Gros. Poudarja, da je varno in ustrezno okolje pomemben faktor za oblikovanje dobrega duševnega zdravja. Podobno razmišlja tudi Gabrijela Fidler. »Mislim, da ima za duševno zdravje otroka in mladostnika najpomembnejšo vlogo vzgoja, družina. Starši so tisti, ki so svojemu otroku dolžni ponuditi čim več 'realnega' življenja, mu pomagati razvijati svojo osebnost na osnovi osebnih izkušenj, mu dovoliti napake, ga naučiti, kako se pobere sam, hkrati pa mu postavljati meje in omejitve,« razmišlja svetovalna delavka na gimnaziji Velenje. Dodaja, da starši otrokom in mladostnikom večinoma lahko pomagajo, pomembno pa se je vprašati, ali so zares prisotni v vzgoji svojih otrok. »Če pogledamo obiske roditeljskih sestankov, bomo spoznali, da smo starši danes žal premalo odgovorni. Pa vendar smo prav mi svojim otrokom največji zgled,« še dodaja Fidlerjeva. Da družine večinoma zmorejo največ, meni tudi Maja A. Požegar. »Ob nekih običajnih stiskah lahko družine same pomagajo dovolj,« je dejala. Klinična psihologinja iz Zdravstvenega doma Velenje Maša Naraločnik Sinur ima vtis, da starši postajajo bolj ozaveščeni, kar se tiče dostopnosti elektronskih medijev otrokom in mladostnikom. »Več je staršev, ki razmišljajo tudi o tem, da so oni tisti, ki morajo predvsem pri mlajših, postavljati meje. In da spretnosti pri uporabi pametnega telefona triletniku ni nujno v korist, « je dejala Naraločnik Sinurjeva. Na strokovno pomoč je treba čakati Življenjske okoliščine posameznih otrok in mladih so seveda različne. Včasih, tudi ob najboljših izhodiščih, težke. In takrat je prav, da pomagajo strokovnjaki. V šolah se lahko otroci s težavami včasih obrnejo na svetovalne delavke. »Rešitve iščemo včasih samo s posamezniki, včasih s starši, v širši zasedbi strokovnih delavcev ali po potrebi tudi skupaj z zunanjimi institucijami,« pojasnjuje Maja A. Požegar. Kot dodaja, pošiljajo otroke tudi v nadaljnje obravnave, vendar se pri tem pojavi težava čakalnih dob. Podobno ugotavlja njena kolegica z gimnazije Velenje. »Mladostnikov, ki potrebujejo pomoč, je vedno psihoterapija, ki jo v skladu z dosedanjo ureditvijo znotraj zdravstvenega sistema izvajamo klinični psihologi in psihiatri. Gre za subspecialistična znanja, za katera se strokovnjaki usposabljamo ob osnovni specializaciji oz. zadnja leta v okviru specializacije iz klinične psihologije. Populacija, ki potrebuje psihote-rapevtsko obravnavo, je občutljiva, ranljiva. Zato je ustrezna usposobljenost strokovnjakov, ki to pomoč nudijo, toliko bolj pomembna,« pojasnjuje Nara-ločnik Sinurjeva. Dodaja še, da se je v letih, ko se znotraj zdravstva ni nič premaknilo, na trgu pojavilo veliko število šol in programov, ki študente usposabljajo za t. i. psihoterapijo in ki po končanem usposabljanju iščejo zaposlitvene možnosti. »Ko ljudje potrebujejo pomoč, izbirajo na osnovi tega, kar jim je na razpolago. Eden od ukrepov omenjene Resolucije je tudi normativna ureditev področja psihoterapije. Strokovnjaki, ki na področju duševnega zdravja delujemo znotraj zdravstva, se zavzemamo, da se nivo psiho-terapevtskih storitev v zdravstvu ohrani na ravni, kot jo je zdravstveni sistem opredeljeval že do sedaj. Poskrbeti pa je treba za večjo in enakomerno dostopnost do tovrstnih storitev. Z vzpostavitvijo mreže centrov bi bil v to smer narejen pomemben korak. Za zdaj so stvari na papirju. Ker se bo mreža oblikovala postopoma, je zato zelo pomembno, da kot regija nastopimo proaktiv-no in si takšen center zagotovimo čim prej. V mislih imam poleg ZD Velenje, lokalne skupnosti tudi predstavnike občin, za katere je pristojen ZD Velenje,« pravi Maša Naraločnik Sinur in dodaja, »Moramo se potruditi, da bomo čim prej zraven. Zavedamo se namreč, da je za otroka, mladostnika in celotno družino v stiski pol leta ali še več čakanja na obravnavo absolutno preveč. Odlo-čevalci pa bi se morali zavedati, da je dolgoročno to tudi dražje.« Da se proaktivnost obrestuje, se je pokazalo že na primeru programa Treningi starševstva Neverjetna leta, ki ga je ekipi strokovnjakov uspelo pripeljati tudi v Velenje. Gre za program, katerega učinkovitost je podprta z dokazi. »Povratne informacije staršev, ki so se programa udeležili, so pozitivne,« še dodaja Naraločnik Sinurjeva. ■ Mojca Štruc I Naš čas, 14. 6. 2018, barve: CM K, stran 14 14 VI PIŠETE »»^AS 14. junija 2018 V Mozirju so kuhali deseti, tokrat volilni golaž Organizatorji ter člani 28 kuharskih ekip 10. mozirske golažijad Zmaga se je nasmehnila kotli-ču golaža Ljubenskih flosarjev Kar 28 ekip s kuharskimi mojstri, specialisti za golaž, se je 2. junija na Sejmišču v Mozirju pomerilo z lesenimi kuhalnicami. V kotličkih so spražili več kot sto kg čebule, uporabljali le meso, ki ga je preskrbel organizator Dru- štvo za ohranjanje kulturne dediščine Pust Mozirski. Le skrivni dodatki začimbe ter drobne ukane v postopku priprave in kuhanja so bili prednost tistih, ki se s kuhanjem te slovenske ku-linarike ukvarjajo že mnogo let, so nekaterim pri točkovanju prinesli prednost. A tudi urejenost in izvirnost male kuhinjice, ki je prispevala ali bila jeziček na ocenjevalni tehtnici pri končni presoji golaž-chefov. V dobrem razpoloženju na dan volilnega molka, v prevročem vremenu in ob zaključku golažijade, ki jo je prekinil naliv in jubilejno prireditev bistveno skrajšal, je po oceni golaž-žirije najboljše jedi pripravilo Ljubensko flosarsko društvo, drugi so bili Mozirski skavti, tretji pa golaž ekipa Vista. V Mozirju se je pred šestimi leti zbrala najobsežnejša družba Golažiade 2012 s kar 64 kuharskimi ekipami. a Jože Miklavc Izziv oranžne Taborniki rodu Lilijski grič Pesje so prvič organizirali tekmovanje Izziv oranžne Lilije, ki je bilo namenjeno mlajšim tabornikom. Potekal je na njihovem tabornem prostoru na Lilijskem griču, v okolici krajevne skupnosti Pesje in na Velenjskem jezeru. Izziva so se poleg njihovih otrok udeležili tudi taborniki rodu Mrzli studenec iz Mislinje in rodu Hudi Potok iz Šmartnega ob Paki. Izziv je bil obarvan tematsko, potekal je v znamenju Garfielda in njegovega izgubljenega prijatelja Odija. Taborniki so Garfieldu pomagali priti skozi izzive, da bi lahko našel Odija. Ti so bili tako šaljivo kot tudi taborniško obarvani. Pot jih je vodila po poligonu ovir, po katerem so morali pokazati svoje znanje vozlov, ognjev in prve pomoči. Preizkusili so se v ciljanju tarče s fračo in dirkanju z rolko za baloni. Nadaljevali so pot proti Velenjskemu jezeru, kjer so Odija iskali po bližnjih travnikih, popeljali pa so se tudi s pletno po jezeru, če bi se slučajno šel ohladit vanj. Pot jih je ponesla še skozi pajkovo mrežo do gozdička in tu so Odiju postavili šotor. Naposled so Odija tudi našli in se vsi zadovoljni odpravili proti tabornemu prostoru na zasluženo kosilo. Na poti tja so premlevali, če jim je Garfield res pustil kakšen kos lazanje, kot je obljubil. Objubo je tudi držal, saj jih je na cilju čakalo ogromno slastne lazanje. Po okrepčilnem kosilu so razglasili rezultate in podeliti nagrade. Prvo mesto je pripadlo ekipi gozdne živali iz rodu Mrzli studenec iz Mislinje. a Rok Srša Planinski izlet na Blegoš Letos smo si v Društvu Vulkan Bele Vode za cilj planinskega izleta izbrali Blegoš. V soboto, 2. julija, zgodaj zjutraj smo se »zložili« v skoraj poln avtobus in se odpeljali do vasi Le-skovica, kjer je bilo izhodišče naše poti. Pot proti Koči na Ble-gošu je bila prijetna, lepo označena in varna. Potekala je malo po cesti, po gozdu, mimo zavetišča gorske straže na Jelencih, še malo po gozdu do travnika, ki je že nakazoval, da se bližamo našemu prvemu postanku, za nekatere pa tudi cilju današnjega izleta. Dobro uro in pol, morda dve, smo potrebovali do Koče pod Blegošem. Ob okusnem čaju in sendvičih smo občudovali lepo naravo okrog sebe in malo pretegnili noge. Večina članov se je po kratkem postanku odločila povzpeti na vrh Blegoša, za kar so potrebovali še dodatne pol ure. Prelepa zelena preproga s pisanim cvetjem na vrhu in krasen razgled je bila najboljša nagrada za dodatni trud. Ostanki bunkerjev s 1. in 2. svetovne vojne pa so nemo pričali o burnem zgodovinskem dogajanju na tem obmo- čju. Z vrha smo se spet spustili do koče na Blegošu, pa proti sedlu Črni Kal, kjer nas je čakal avtobus. V gostilni »Pr' Andrejon« smo potešili svojo žejo in lakoto ter tako sklenili prijeten izlet. Dan je bil lep, kljub vsakodnevnim nevihtam nas dež tokrat ni namočil. Vožnja domov je bila vesela. Blegoš je s svojimi 1562 m drugi najvišji vrh v Škofjelo- škem hribovju. Zelo lepo ga v svoji knjigi Cvetje v jeseni opisuje tudi Ivan Tavčar. Da je res lep in razgled z njegove travnate pleše veličasten, smo se tokrat prepričali tudi sami. Velenjski gimnazijci na izmenjavi na Madžarskem Prejšnji teden so se štirje dijaki velenjske gimnazije udeležili izmenjave na Madžarskem v projektu STEM. Gre za zanimiv projekt, v katerem dijaki iz šestih držav skupaj raziskujejo obnovljive in čiste vire energije. Na Portugalskem so se ukvarjali z vodno energijo, v Turčiji z geo-termalno energijo, na Madžarskem pa z energijo iz biomase. Dijaki so snov preštudirali že doma, nato so na Madžarskem v narodnostno mešanih skupinah izvajali case study in poskuse, na koncu pa so si ogledali še največjo madžarsko elektrarno na bio maso v Pecsi. Dijaki so v času izmenjave stanovali pri svojih vrstnikih iz Ferences Gi-mnazium Szentendre. Ob tem so se ob kvizu sprehodili po mestu, si ogledali Czobelovo galerijo v Szentendreju, nato še Budimpešto in Pecs. V načrtu je bil tudi obisk Blatnega jezera, vendar jim je načrte prekrižalo slabo vreme. Naslednje srečanje bo v Rimu, kjer se bodo ukvarjali s sončno energijo, na Danskem v Viborgu z vetrno energijo, v Velenju pa bodo izvedli zadnje srečanje in se bodo ukvarjali s foto-voltaič-no energijo. a Alenka Gortan Pižama, to je fama Bil je vroč dan. Ko pa so vsi bralci Osnovne šole Mihe Pin-tarja Toleda napolnili šolsko avlo in je Boštjan Gorenc Pižama stiskal mikrofon, je dvignilo streho. Delavci jo že popravljajo. Divje in na trenutke noro je bilo doživetje. Res, tresle so se knjige. Da je Pižama faca, vemo. Danes pa je bilo vsem jasno: še večje face smo mi, bralci knjig. Zakaj? Ker si upamo v neznano. a Bernard Krajnc Koloradski hrošč Domovina koloradskega hrošča, pravijo mu tudi krompirjevec, je verjetno v daljnem Koloradu, od koder ima tudi ime. Prvotno se je hranil z divjimi razhudniki, ko pa so ljudje začeli gojiti krompir, je postal njegov največji škodljivec. Velik je okoli enega centimetra, na oranžno rumenem telescu ima po pokrovkah vzdolžne rjave črte in izleže več kot osemsto jajčec. Nenasitne ličinke zrastejo do osem milimetrov, so rdečeoranžne barve s črno glavo in črnimi pikami na boku in se zabubijo v zemljo. Čez štirinajst dni prilezejo ven novi hrošči. Če so razmere ugodne, se zvrstijo celo trije rodovi. Na začetku so ga preganjali z ročnim pobiranjem. Poskušali so se ga znebiti s poparkom iz česnovih in čebulnih lupin in krompirjev-ko polivali z rumeno bezgovo tekočino. Hrošč naj bi imel občutek, da je na cvetočem grmu, in bi odletel. Koloradar je menda dobro teknil tudi fazanu. Zatiranje je bilo veliko bolj uspešno, ko so se ga lotili z insekticidi, a se je izkazalo, da je vedno bolj odporen, zato so jih morali posodabljati. Ker so imeli med vojno v Tretjem rajhu s hroščem hude težave, je Hitlerjeva propaganda sporočala, da nepridiprave spuščajo iz ameriških letal. Za vzhodne nemške dežele so dejali, da so jim ga podtaknili Rusi. Pri nas so koloradarja leta 1946 odkrili na Brežiškem polju. Ker še ni bilo insekticidov, so ga množično organizirano pobirali z rokami. Kmalu se je pojavi tudi drugje po Sloveniji, a k nam v Šaleško dolino ga ni in ni bilo. Skoraj vsak dan so šli ljudje na lov za zlikovcem, a brez uspeha. Nestrpnost se je stopnjevala do te mere, da so naposled razpisali nagrado za prvega najditelja. Pa se je domisli nabriti mladenič in pisal stricu v Brežice, naj mu pošlje enega živega. Ta mu ga je poslal v šibični škatlici. Mladenič se je pomešal med iskalce, skrivaj vzel hrošča iz škatlice, in ga, glej ga šmenta, nepričakovano odkril na zeleni krompirjevki. Senzacija se je zgodila, nagrada je bila podeljena. Ko je koloradar po Evropi najbolj lomastil, so ga Belgijci upodobili na razglednici, Čehi pa na pisemski znamki. Mi pa imamo prvega krompirjevca, kije po pošti pripotoval na krompirjevko. a Bojan Glavač ■ Naš čas, 14. 6. 2018, barve: CM K, stran 15 14. junija 2018 ""^Jis NAŠI KRAJI IN LJUDJE 15 Starostniki so se z mladimi družili v Letnem kinu Mladinski center Velenje je znova priredil tridnevni sklop ustvarjalnih, športnih in družabnih aktivnosti za starostnike Tina Felicijan Velenje, 4.-6. junij - Mladinski center Velenje v Letnem kinu že več let prireja Indicamp - počitniško druženje za otroke, ki je prepleteno z različnimi aktivnostmi v naravi. Lani pa se jim je porodila zamisel, da bi podoben tabor priredili tudi za starostnike. Pripravili so Staro sabljo - sklop ustvarjalnih, športnih in družabnih aktivnosti, povabili pa stanovalce velenjskega doma za varstvo odraslih. Ti so se tudi letos z veseljem odzvali vabilu na druženje s prostovoljci, ki so zanje v prijetnem hladu Letnega kina pripravili pester program, v katerega so vpletli meditativno jogo, delavnice izdelovanja glinenih izdelkov, indijanskega nakita in mošnjičkov za srečo, delavnice afriškega bobnanja, plesa, ustvarjanja posebnih zvočnih efektov, predstavitve petanke, flamenka, orientalskega plesa, steklarske obrti, indijanskega maskiranja, zeliščarstva, poleg tega pa so lovili ribe, se sprehajali v okolici Škalskega jezera, kuhali čaj, igrali družabne igre, druženje pa je kronala zabava z živo glasbo. Letos je imel tabor še posebno izrazito medgeneracijsko noto, saj so organizatorji poudarili povezovanje starejših občank in občanov z mladimi. Zato so tabor obiskovali mladi prostovoljci - poleg Udarnikov še prostovoljci iz Mojega kluba, OŠ Liva- Tudi letos bo v Letnem kinu potekal počitniški tabor za otroke Indicamp. Osnovnošolci med 6. in 15. letom starosti se bodo družili od 2. do 6. julija, ko jih pričakujejo izkušeni mentorji s pestrim naborom aktivnosti v naravi. Več informacij o prijavi je objavljenih na spletni mc-velenje.si. da, Centra za vzgojo, izobraževanje in usposabljanje ter Šolskega centra Velenje. Odlično so se ujeli. Alojzij Kričej, ki je že stari znanec Stare sablje, saj se je lani med mladimi prostovoljci dobro počutil, je povedal: »Tu mi čas hitreje mine. Družba je prijetna, počnemo lahko marsikaj. Tudi tistim, ki ne moremo veliko telovaditi, ni dolgčas,« je povedal med šahovsko partijo z udarnikom Mihom Štefančičem, z njima pa je klepetala tudi dijakinja šole za storitvene dejavnosti Az-ra Ibrišimovic, ki je članica dijaške prostovoljske skupine. »Na taboru Stara sablja se imam super. Rada se družim s starejšimi, ker se od njih veliko naučim. Delavnice so zabavne in vsem nudijo nove izkušnje,« je povedala. Jernej Slivnik med vrtčevskimi otroki Velenje, 11. junija - Velenje je obiskal paraolimpijec Jernej Slivnik, ki je letos na paraolim-pijskih igrah v Južni Koreji dosegel odlično 12. mesto v para-skiju. Najprej se je ustavil v vrtcu Najdihojca, kjer so otroci v času zimskih olimpijskih in parao-limpijskih iger spoznavali olimpijske in paraolimpijske športe, ustvarjali na to temo in pripravili razstavi v vrtcu ter v Nakupovalnem centru Velenjka. Jernej Slivnik je njih in njihove vzgo- jiteljice pohvalil za dobro izveden projekt, navdušen pa je bil tudi nad programom, ki so mu ga pripravili. Še posebej prisrčen je bil pogovor z njim, otroci so mu postavili veliko zanimivih vprašanj. Položil jim je na srce, da naj nikoli ne obupajo, saj lahko še tako težke življenjske preizkušnje prinesejo tudi lepe in dobre stvari. Uspešnega paraolimpijca je sprejel tudi podžupan Mestne občine Velenje Peter Dermol, ki je ob tem poudaril, da se mesto ponaša z nazivom invalidom prijazna občina, in pojasnil, kakšno pozornost le to namenja odpravljanju ovir in drugim ukrepom, ki izboljšujejo kakovost življenja invalidov in vseh drugih prebivalcev ter jim omogoča enakovredno in aktivno vključevanje v družbo. Jernejem Slivnik si je skupaj s predsednikom Športne zveze Velenje Bogdanom Plazni-kom ogledal tudi Smučarsko-ska-kalni center v Velenju in hokejski klub. Vabijo na Ta veseli dan Šmartno ob Dreti, 11. junij - Športno društvo Lipa bo v soboto, 16. junija, v Športno-rekre-acijskem centru Račnek v Šmar-tnem ob Dreti že tretjič organiziralo Ta veseli dan. To je dan, ko je poskrbljeno za gibanje, druženje, zabavo in veliko veselja. Dogajanje se bo začelo ob 7.30 s tekom s kužki, kar je v Zgornji Savinjski dolini prav gotovo no- vost, in nadaljevalo z dobrodelnim tekom, katerega izkupiček od startnine bodo namenili za vrtec Šmartno ob Dreti. Poskrbljeno bo za zabavne igre, ki se bodo začele ob 12.00, kot veliki ljubitelji športa pa ne bodo pozabili niti na tekme svetovnega prvenstva, ki jih bodo na velikem platnu predvajali kar na samem prizorišču. Dan bo svoj vrhunec dosegel z veselico pod velikim šotorom, ki jo bo ob 20.00 začel ansambel Žarek, do plesa pozno v noč pa bo obiskovalce popeljala znana slovenska skupina Kingstoni. Vabijo vas torej, da se jim pridružite in skupaj s prijatelji, družino, sosedi in drugimi sokraja-ni aktivno preživite soboto z nasmehom na obrazu. a Mnenja in odmevi Premočna zmaga Janeza Janše ... Dogodilo se je tisto, kar je bilo večkrat omenjeno, da bo značilno za te volitve: velika razdrobljenost glasov predvsem na levici. Za to pa je po mojem mnenju kriva predvsem nepovezanost levih politikov in ubijalski oglaševalni stroj Janeza Janše, ki je diskreditiral vse in vsakogar. Tako so Cerarju, ki mu niso uspeli očitati slabega gospodarjenja in korupcije, naprtili zdravstvo, ki ga do sedaj nobena vlada ni niti poskušala reševati in ga tudi prihodnja ne bo. Kajti to je specifičen problem, ker so zdravniki odlično organiziran klan, ki se krčevito bori za svoje interese in si sami določajo, kdaj, koliko in za kakšen denar bodo delali. Je pa težko razumljivo, da je Janez Janša dobil kar 25 % glasov slovenskih volivcev. To pa predvsem zato, ker tokrat ni šlo za neobveščenost volivcev, saj so se na predvolilnih soočenjih vsi razen Tonina izjasnili, da v koalicijo z Janšo ne gredo, in tudi, zakaj ne gredo. Sprašujem se, kaj ti ljudje pričakujejo od osebe, ki ne upošteva nobenih etičnih in družbenih standardov. Ali je res prišel čas, ko bo denar edina vrednota, za katero se je vredno boriti? ... in bistvo delovanja Igorja Bavčarja v JBTZ-ju Popolnoma razumem tiste, ki mislijo, da bi Igor Bavčar kot vodja odbora za človekove pravice moral biti prisoten ob 30-le-tnici ustanovitve tega odbora. To pa je približno tako, če bi moškega nagradili za to, ker je zastonj nekam peljal žensko, potem jo je pa posilil. Igor Bavčar namreč ni vodil ta odbor zaradi humanosti, ampak zato, da bi rešil somišljenika Janeza Janšo. Kdo pa je do takrat vedel za Bavčarja in Janšo in ravno udeležba Bavčarja v tem odboru in Janše kot žrtve komunističnega terorja sta pripomogli, da sta ob samoosvoji-tvi postala ministra. Zdaj pa, ko sta se počutila dovolj močna, sta pokazala svoj pravi obraz. Sledilo je barantanje z orožjem, 25.671 odpisanih, kraja državnega premoženja in afere vse do današnjega dne. Zato bi morala v zaporu sedeti oba, ne samo Bavčar. Pismo predsednika Pahorja I. Bavčarju je pač v njegovem slogu, saj se ve, kdo ima koga v šahu. a Franc Cerar radio velenje ■ ■ c'ty7i Vse najboljše mk&ä I KONCERT^K o urine uhitm ; & CITYBAND 2018 22. JUNIJ 2018, OB 13. URI, L» A • "V VSTOPNINE NI! ZAVOD CELEIA CELJE £ I Naš čas, 14. 6. 2018, barve: CM K, stran 16 16 ŠPORT "^AS 14. junija 2018 Vrnili ' so se' na stara pota Nogometaši Šmartna 1928 bodo po letu dni znova igrali v 3. ligi Preprečljivo so osvojili prvo mesto v tako imenovani Medobčinski članski nogometni ligi Golgeter. V njej so poleg njih v prejšnji sezoni tekmovala še tri moštva. V 18 krogih so zbrali 41 točk (13 zmag, 2 neodločena rezultata, 3 porazi), drugi je bil Žalec (32), tretje Mozirje (28), zadnji oziroma četrti Odred Kozje pa si je priigral le eno točko. Z naslovom prvaka so si odprli pot, da si v kvalifikacijah znova zagotovijo igranje v 3. SNL - sever. In uspeli. Prva ovira je bilo moštvo Cirkulane, prvak super lige MNZ Ptuj. Domači kljub prednosti domačega igrišča niso bili kos gostom, ki so z zadetkoma Semirja Agica in Tomaža Velerja zmagali z 2 : 1. V drugem krogu kvalifikacij so v nedeljo na svojem igrišču gostili ŠD Starše, prvaka 1. članske lige MNZ Maribor. Tudi proti temu nasprotniku so v tekmi sezone dokazali, da so boljši, prepričljivo zmagali in se veselili vrnitve v kakovostnejšo ligo. Žal se Tilen Celcer te tekme ne bo spominjal samo po rezultatu, ampak tudi po hudi poškodbi. V 13. minuti se je znašel v priložnosti za zadetek, vendar mu ga je s prekrškom za najstrožjo kazen preprečil gostujoči igralec. Celcer si je ob padcu na zelenico tako hudo poškodoval ramo, da so ga morali odpeljali v celjsko bolnišnico, kjer so ga še isti dan operirali. Enajstmetrovko je izvedel Tomaž Veler. Očitno je bil še pod vtisom soigralčeve poškodbe. Žogo je poslal čez prečko. Njegov spodrsljaj je hitro popravil njihov najboljši strelec Agic, ki je mojstrsko izvedel prosti udarec in načel mrežo gostov. Vodstvo pa gostov ni preveč zmedlo, saj so razmeroma hitro, že po slabih desetih minutah, izenačili. Približno 500 gledalcev do konca prvega dela ni videlo nobenega zadetka več. V nadaljevanju pa so domači z dobro igro pokazali, da si zaslužijo vrnitev v 3. ligo. Tilen Kompan je poskrbel za novo vodstvo, Veler pa se je v sodnikovem dodatku le izkazal z natančnim strelom in s potrditvijo zmage. Bogdan Trop, predsednik kluba: »Odločeni smo bili, da se po izpadu čim prej vrnemo na stara pota. Fantje so odlično igrali v prvenstvu. V dveh kvalifikacijskih tekmah so bili obakrat boljši od svojih nasprotnikov, cilj izpolnili in obenem dali svoj prispevek k praznovanju naše 90-letnice. V naslednji sezoni bo naša poglavitna naloga obstanek v ligi, vso skrb pa bomo tudi v bodoče namenjali vzgoji mlajših igralcev.« a S. Vovk, foto: Andrej Feldin ŠD Cirkulane - Šmartno 1928 1 : 2 (1 : 1) Strelci: 1 : 0 - Cesar (10), 1 : 1 - Agic (18), 1 : 2 Veler (64) Šmartno 1928 - NK Starše 3 : 1 (1 : 1) Strelci: 1 : 0 Agic (15), 1 : 1 Breg (23), 2 : 1 - Kompan (59), 3 : 1 - Veler (90+4) Šmartno 1928: Damir Mušič, Jan Pavic Kac, Tilen Kompan, Nejc Zabukovnik, Denis Zavolovšek, Matjaž Trop Gal Zabukovnik (od 73. Filip Založnik, David Hrastnik, Tilen Celcer (od 19. David Trap), Sa-mir Agic (od 85. Saša Džokic), Tomaž Veler. Trener: Ramiz Smajlovic. S ponosom se ozirajo na prehojeno pot Vrsta prireditev ob praznovanju 90 let igranja nogometa - Osrednja slavnostna seja ter srečanje med domačo enajsterico in NK Mariborom - Ambasadorja na Martinku Omladič in Prašnikarjeva Tatjana Podgoršek V vrstah Športnega društva NK Šmartno 1928 je že nekaj časa zelo pestro. V minulih dneh zaradi kvalifikacij za vrnitev članske ekipe v 3. slovensko nogometno ligo ter zaradi priprav na praznovanje jubileja. V najbolj nogometni vasi v Sloveniji, kot so poimenovali nekateri Šmartno ob Paki, namreč beležijo 90 let igranja nogometa. Po mnenju predsednika kluba Bogdana Tropa gre za častitljivo obletnico, saj devet desetletij ni dolgo obdobje samo za človeka, ampak tudi za društvo. »Veseli smo lahko ob pogledu na prehojeno pot, na ljudi, ki so negovali tradicijo igranja nogometa, na igralce, nogometne zanesenjake, športne uspehe ekip, na povezanost kraja s športom. Kar nekaj je razlogov za zadovoljstvo in verjamemo, da bodo v prihodnje ti še večji, kot so morda danes.« 90-let delovanja je pisanih, dodaja sogovornik, sestavljenih iz vzponov in padcev, a pomembno je, da so se po padcih vedno znali pobrati, se postaviti na noge, si zastaviti cilje in v skladu z njimi tudi korake za njihovo do- dobne družbe. Seveda si želijo tudi spodbudnih tekmovalnih rezultatov, saj ti pripomorejo k večji volji, motiviranosti igralcev in ne nazadnje tudi k lažjemu iskanju podpornikov. So obeti dobri? »So, klubski delavci delamo na polno, naš strokovni kader si prizadeva skupaj z igralci za dobre rezultate.« Vrsta tekem, prenovljeno pomožno igrišče, Martinko Projekt praznovanja 90-letnice igranja nogometa so zastavili zelo ambiciozno, ocenjuje Bogdan Trop. Dogodki se bodo vrstili od 16. do 30. junija. »Najmočnejši« bo prvi dan praznovanja, v soboto, 16. junija, ko bodo pripravili pod šotorom v športnem parku ter druge slovenske kadetske lige - vzhod, letnik 1999/2000. V soboto, 23. junija, bodo na priložnostni slovesnosti predali svojemu namenu prenovljeno pomožno igrišče v Logu, dan pa sklenili s tekmo mladinskih selekcij domačega kluba in NK Šampi-on Celje. Dan kasneje bo na igrišču z umetno travo potekal turnir v malem nogometu. Prireditve ob jubileju pa bodo sklenili s tradicionalnim nogometnim kampom za otroke Mar-tinko. »Zelo veseli smo, ker ima letos kamp kar dva ambasadorja - Nika Omladiča in Laro Pra-šnikar. Oba sta začela svojo nogometno pot v domačem klubu, danes pa jo nadaljujeta v Evropi,« je sklenil Bogdan Trop. a Celjani in Velenjčani v prvenstvu spet od začetka * K Znova iščejo pot na evropsko prizorišče -Slovenski rokomet si služi Kot smo že poročali, bodo v novi sezoni rokometaši velenjskega Gorenja in Celja Pivovarne Laško tekmovali v domači ligi že od začetka prvenstva. To bo seveda zanje dodaten napor, saj želijo nastopati tudi v evropskih ligah. Tokrat njihova pobuda, da doma nastopajo šele v končnici, med domačimi klubi ni obveljala in so bili preglasovani. Sprememba tudi na mestu pomočnika Po prihodu Zorana Jovičica na mesto glavnega trenerja je vodstvo velenjskega rokometnega kluba poiskalo tudi novega pomočnika. To dolžnost bo naslednji dve sezoni opravljal Gregor Čudič (38), ki je bil v prejšnji sezoni vratar mariborskega Branika. Prevzel bo večino zadolžitev, ki sta jih v preteklosti opravljala Aleš Anžič (trener vratarjev in pomočnik glavnega trenerja članske ekipe) ter Morten Seier Larsen (trener vratarjev mlajših klubskih selekcij in trener za telesno pripravo članske ekipe). Znova želijo igrati na najvišji evropski ravni Čeprav je za Gorenjem s tretjim mestom najslabša sezona v zadnjih desetih letih, to ni omajalo njihovih ambicij. Tudi v novi sezoni želijo nastopiti v evropskih tekmovanjih oziroma, kot pravi športni direktor kluba Janez Gams: "Četudi se minula sezona za naš klub ni končala po pričakovanjih, si tudi v pri- Bogdan Trop: »Pomembno je, da se je klub po vsakem padcu pobral, postavil na noge in nadaljeval pot proti zastavljenim ciljem.« sego. »Beležimo izredne uspehe, tudi izredne padce, a še vedno naj zelenice športnega parka v kraju krasijo vijolične klubske barve dresov.« Trop zagotavlja, da so cilji delovanja kluba v prihodnje jasni. Na prvem mestu je in bo vzgoja otrok, ki bi jih radi z igranjem nogometa oddaljili od zasvojenosti in odklonilnih vedenj so- > »Najpomembnejša je vzgoja otrok!« pri šmarški osnovni šoli slavnostno sejo kluba, v nadaljevanju pa dve nogometni tekmi, in sicer se bosta srečali ekipi slovenskih županov in veterani Medobčinske nogometne zveze Celje, v nadaljevanju pa članska ekipa NK Šmartno 1928 in NK Maribor. Sredi prihodnjega tedna bosta na sporedu dve tekmi: v prvi se bodo pomerili veterani NK Šmartno 1928 ter veterani NK Rudar Velenje, nato pa še ekipi prvakov druge slovenske mladinske nogometne lige vzhod 90 let nogometa v Šmartnem ob Paki Sobota, 16. junij ob 15.30 slavnostna seja ob 18.00 revijalna tekma z NK Maribor ob 20.00 družabno srečanje in zabava s skupino ART od 27.6. do 30.6. Nogometna mladinska šola Martinko Vabljeni hodnje želimo svoje igre prikazovati na evropskem zemljevidu. Po odpovedi Rika Ribnice smo prek Rokometne zveze Slovenije na evropsko rokometno z vezo (EHF) vložili prijavo za nastop v VELUX EHF ligi prvakov. Prepričani smo, da si naš rokomet v trenutni sestavi tekmovanja zasluži dva predstavnika. Mislim, da so to z igrami v evropskih tekmovanjih dokazali tako klubi kot tudi članska reprezentanca. Sedaj z nestrpnostjo čakamo odgovor izvršnega odbora EHF-a, za katerega upam, da bo odločil ne le v korist našega kluba, temveč celotnega slovenskega rokometa." Za nastop v prihodnji sezoni lige prvakov se je prijavilo 34 klubov iz 23 držav. O 28 deležen-cih nove sezone evropske klubske elite bo 18. junija na zasedanju v škotskem Glasgowu odločal izvršni odbor EHF-a. Žreb za udeležence kvalifikacij bo 27. junija na Dunaju, za razvrstitev v skupine prvega dela Lige prvakov pa dva dni za tem prav tako v avstrijskem glavnem mestu. Tekmovanje bo v novi sezoni potekalo po enakem sistemu kot v minuli. V skupinah A in B bo nastopalo po osem moštev, od katerih se bo četverica uvrstila v nadaljnje tekmovanje, šesterica pa se bo v skupini C in D borila za eno od prvih dveh mest, ki prinašata dodatne kvalifikacije za nastop v četrtfinalu. a vos Golf klub vabi na dan odprtih vrat Golfklub Velenje si zelo želi razširiti svojo dejavnost med občane, predvsem pa jim predstaviti igro, ki se mnogim še vedno zdi predraga in pregosposka. A že dolgo ni več tako. Zato vas vabijo na dneve odprtih vrat na Golf vadišče v športnem parku ob Škalskem jezeru v Velenju. Pripravili vam bodo predstavitev, preizkusili boste lahko svoje sposobnosti. Dnevi odprtih vrat so vsak ponedeljek (torej že danes) od 17. do 19. ure. Za rezervacijo prostih igralnih mest priporočajo predhodno prijavo po telefonu. Za udeležbo potrebujete le primerno športno obleko in športne copate, za vse drugo bodo poskrbeli v klubu. V primeru slabega vremena dan odprtih vrat odpade. Naš čas, 14. 6. 2018, barve: CM K, stran 17 14. junija 2018 ŠPORT 17 Uspešni velenjski atleti Letna atletska sezona je v polnem zamahu - Atleti AK Velenje tekmujejo na različnih tekmovanjih od šolske do mednarodne ravni Prejšnji teden je bil zelo pester za tekmovalce vseh starosti. V soboto, 2. 6., in nedeljo, 3. 6., je AD Mass iz Ljubljane organiziral prvenstvo Slovenije za mlajše mladince in mladinke ter mlajše člane in članice. Velenjski atleti so se odlično borili, osvojili kar 13 odličij in izboljševali svoje osebne dosežke. Velenjski dobitniki kolajn so bili: mlajši mladinci in mladinke: Nea Meh, 400 m, 1. mesto; Luka Lah, met diska, 1. mesto, in suvanje krogle 2. mesto; Matevž Sušec, 3000 m, 2. mesto; Gašper Juhart, met kopja, 3. mesto; štafeta 4 x 100 m moški, 3. mesto, in štafeta 4 x 300 m dekleta 2. mesto. Mlajši člani in članice: Petja Iza Meh Peer, 5000 m, 2. mesto; Esma Pajt, met kladiva, 1. mesto; Alen Subašič, 400 m, 3. mesto in 800 m, 3. mesto; Beri-sha Armend, 3000 m, 1. mesto; David Dominkovič, met diska 3. mesto. Praznik šolske atletike V sredo, 6. 6., je bil na stadionu v Žalcu pravi praznik šolske atletike. Ob čudovitem vremenu so se v atletiki pomerili finalisti področnih tekmovanj, ki so se maja odvijala po vsej Sloveniji. Videli smo nekaj odličnih rezultatov, samo razpoloženje na stadionu in okolici, kjer so hkrati potekale najrazličnejše aktivnosti (okoli 20 različnih športnih delavnic), pa je bilo super. V finale so se uvrstili tudi številni atleti velenjskega kluba, ki so kljub svoji mladosti odlično tekmovali in se uvrščali med deset najboljših v Sloveniji. Najbolje pa so se izkazali Tomaž Turi-nek v teku na 300 m pri starejših dečkih, ki je z odličnim rezultatom 36.82 osvojil 2. mesto, Tara Štruc je bila prav tako srebrna v metu vortexa za mlajše deklice in Timotej Dobrila, ki je osvojil 3. mesto v teku na 1000 m. Horvatova lovi osebni rekord V soboto, 8. junija, je na mednarodnem mitingu v Chorzowu Anita Horvat, odlična velenjska 400-metrašica, v hudi konkurenci, v kateri je tekla z dobitnicami številnih olimpijskih odličij (Alyson Felix, Justyn Swiety ...), zasedla 7. mesto z rezultatom 52.07. S tem časom je le malo zaostala za svojim osebnim rekordom, ki je 51, 94. Na Ptuju četveroboj Isti dan je na Ptuju slovenska reprezentanca nastopila na če-tveroboju mlajših mladincev in mladink. V atletskih disciplinah so se pomerile reprezentance Češke, Slovaške, Madžarske in Slovenije. Med reprezentanti so uspešno nastopili tudi trije Ve-lenjčani: Nea Meh v teku na 400 m in štafeti, Luka Lah v metu diska in Gašper Juhart v metu kopja. Monika drvela po gorskih poteh Aktualna evropska in slovenska prvakinja v spustu z gorskimi kolesi Monika Hrastnik je na tretjem svetovnem pokalu sezone v avstrijskem Leogangu postavila nov mejnik. S četrtim mestom je kot prva med Slovenci stopila na zmagovalni oder. Mozirjanka je vpisala svoj najboljši rezultat v svetovnem pokalu, pa tudi najboljšega slovenskega vseh časov v moški in ženski konkurenci. "Zelo sem ponosna na to, sploh glede na to, da nisem v profesionalni ekipi. Sem v ekipi, v kateri vsi delajo, ker jim je to 'fajn', ne da bi bili za to plačani," je zaključila Hrastnikova, ki je pred tremi dnevi dopolnila 24 let. Pleše deveti na ironmanu Najboljši slovenski triatlonec David Pleše je na prvenstvu Oceanije v ironmanu, ki ga je v nedeljo gostil avstralski Cairns, osvojil 9. mesto med profesionalci. "Plavalni del je bil slab. Neoprenska obleka in 25 stopinj Celzija, morska bolezen. Ne vem, kaj je šlo narobe, bil sem tik pred tem, da odstopim, komaj sem plaval. Kolesarski del je bil dober, ves čas sem vozil sam. Želel sem si, da bi bil v vlaku pred mano z 20 kolesarji. Tekel sem solidno, sploh na začetku, potem me je začelo zmanjkovati. Vesel sem s prikazanim, dal sem vse od sebe," je po tekmi povedal Velenjčan. Pred tekmovalci je bilo 3,9 kilometra plavanja, 180 kilometrov kolesarjenja in 42 kilometrov teka. Balinanje Polzela beži zasledovalcem V prvi ligi sta se tokrat pomerila Premogovnik in Gorenje. Domačini so si zelo želeli zmage, a gostje tudi niso popuščali. Dolgo je bil rezultat izenačen, kljub temu pa se je mali derbi kola končal s porazom Gorenja 5 : 3 in prvo zmago Premogovnika nad njimi v tekmovanju. Zanimivo in razburljivo je bilo tudi srečanje na igrišču Velenja med domačini in gosti iz Gorice. Zmaga je kljub temu pripadla gostom 2 : 6, ki so se tako spet povzpeli na drugo mesto na lestvici. V Topolšici so tokrat gostovali igralci iz Konjic, ki so po zadnji zmagi v soboto mislili, da bodo imeli lahko delo z zadnjim moštvom na lestvici. Ti pa so tokrat zaigrali kot prerojeni in jih odpravili z rezultatom 6 : 2 in opazno točkovno razliko. Na Polzeli so domačini gostili ekipo iz Kavč. Gostom letos ne gre, zato tudi proti trenutno prvi ekipi niso imeli možnosti. Bilo je 8 : 0 in velika točkovna razlika - 51 : 15. Vrstni red: 1. BK Balinc Polzela 11 točk, 2. PDU Gorica 9, 3. KU Gorenje 9, 4. BŠDU Premogovnik 8, 5. DU Slovenske Konjice 6, 6. DU Velenje 6, 7. BK Topolšica 4, 8. PDU Kavče 3. V drugi ligi je bilo že v ponedeljek srečanje v Šoštanju, kjer so gostili ekipo iz Šmartnega ob Paki. Gostje so se močno upirali, vendar so na kraju le popustili in izgubili z rezultatom 6 : 2 za domačine. Vinska Gora je tokrat na domačem igrišču le zaigrala zelo dobro, zato ne preseneča prepričljiv rezultat 6 : 2, ki ga je dobila proti gostujoči ekipi iz Dobrne, pa tudi v točkah je bila velika razlika. V Žalcu so gostili ekipo iz Vrbi-ce. Gostje niso bili preveč nevarni, zato je tudi končni rezultat 6 : 2 pokazal, da domačini niso imeli težkega dela, pa tudi točkovni rezultat 43 : 16 pove vse. Ekipa BD-Šentjurja je bila to kolo prosta. Vrstni red: 1. DU Šoštanj 10 točk, 2. BK Žalec 9 točk, 3. BD Šentjur 8 točk, 4. DU Vinska Gora 6 točk, 5. DU Dobrna 4, 6. DU Šmartno ob Paki 4, 7. BS Vrbno Vrbica 1. ■ T. F. Petanka Petankarji zopet delavni Prejšnji teden v torek so se pe-tankarji z veseljem odzvali povabilu Mladinskega centra Velenje, ki je gostil starostnike iz doma za varstvo odraslih, in jim pokazali, kako igrati petanko. Starostniki so z zanimanjem prisluhnili predavanju o pravilih in se potem pomerili v igri. V četrtek so sodelovali na športnem dnevu osnovne šole Antona Aškerca. Gostili so namreč pete razrede in jih uvajali v igro petan-ke. Kot pravijo, so veseli, da je v osnovnih šolah vedno večje zanimanje za ta šport. Tudi učenci te šole so bili navdušeni in so med igro dokazali, da so lahko zelo blizu včlanitve v klub petanke. V soboto pa so se udeležili pe-tankarskega tekmovanja za memorial Janeza Petača v Ljubljani. Tu so sodelovali s tremi ekipami in dosegli dobre rezultate 5., 6., in 7. mesto, s čimer so zelo zadovoljni. Povezovanje in skrb za zdravje Število novih članov potrjuje dobro delo, pravijo v Športno-rekreacijskem društvu Gavce - Veliki Vrh - Predsednik še naprej Matjaž Škripač Tudi udeležba na občnem zboru kaže, da so člani z dejavnostjo zadovoljni. Tatjana Podgoršek Športno-rekreacijsko društvo Gavce - Veliki Vrh deluje 17 let. Osrednji cilj ob njegovi ustanovitvi je bil povezovanje občanov pri rekreacijskih dejavnostih ter skrb za zdrav način življenja. »V letih delovanja društva nam je to povsem uspelo,« je ugotavljal na nedavnem občnem zboru predsednik društva Matjaž Škripač, ki so mu zaupali še en predsedniški mandat. Škripač je prepričan, da dobro delo v društvu potrjuje število novih članov. Samo lani se jim jih je pridružilo 15, z blizu 300 člani pa sodi danes med največja društva v občini Šmartno ob Paki. Vključujejo se v dejavnost namiznoteniške, gobarske, pohodniške sekcije ter v zimsko nogometno rekreacijo. Kronološki pregled dogajanja v društvu v preteklem letu priča o pestri dejavnosti. Pohodi, izleti, zimske in letne rekreacijske lige v namiznem tenisu, nogometu, srečanje krajanov in članov društva, sodelovanje na Veseli Martinovi soboti ob občinskem prazniku ... Veliko je bilo narejenega -je še ugotavljal Matjaž Škripač - pri vzdrževanju in dograditvi športnega centra društva ter pri društvenem »jurčku« v Martinovi vasi v Šmartnem ob Paki. Dela so člani društva opravili prostovoljno. Ponosni so na tvorno sodelovanje z nekaterimi društvi v lokalni skupnosti ter s TVD Partizanom Duplje. Financiranje dejavnosti društva temelji na denarju, ki ga pridobi društvo na razpisu občine, prispevkih članov, članarini ter materialnih sredstvih donatorjev. Posebnih novosti v letošnjem delovanju društva niso predvideli. Tradicionalnim aktivnostim bodo dodajali tisto, kar bodo ocenili, da bo pritegnilo tudi občane. ■ Dečki ekipno zlati Na finalnem tekmovanju za Gimkov pokal Slovenije, ki ga organizira Gimnastična zveza Slovenije in je bilo v soboto, 2. junija, v OŠ Koper, so dečki OŠ Gorica Velenje osvojili 1. mesto ekipno v Sloveniji. Tekmovanje je bilo v istem času kot tekmovanje najboljših telovadk in telovadcev s celega sveta, ki so merili moči za svetovni pokal v športni gimnastiki. Športna šola Gregor Vegan, ki je tekmovala pod imenom OŠ Gorica Velenje, je s 306,60 točkami osvojila 1. mesto med dečki ekipno. Med posamezniki pa je s 77,10 točkami 1. mesto osvo- jil Samo Štrancar, na 2. mesto se je s 77 točkami uvrstil Val Ko-privnikar, 4. mesto in 76,40 točk je prejel Staš Korenič Jamnikar, 5. mesto Noa Fricelj, 76,10 točk. Naš najmlajši tekmovalec Rok Apšner pa je s 74,50 točkami zaokrožil naše uvrstitve na 11. mestu. Vsi našteti fantje so zastopali tudi ekipo. Delfinčki spet dobro plavali V Brestanici so se 2. junija pa-raplavalci PK Velenja - skupina Delfinčki, udeležili 5. Mednarodnega Plavalčkovega mitinga za invalide in osebe s posebnimi potrebami. Sodelovalo je skupno 11 klubov iz Slovenije in Hrvaške. Naši paraplavalci so bili zelo uspešni. Popravljali so svoje najboljše rezultate in krepili medsebojne vezi, se družili tudi z ostalimi plavalci, se bodrili med seboj in si ne nazadnje priplavali med vsemi sodelujočimi največ medalj. Znova so dokazali, da so najmočnejši in najštevilnejši klub paraplavalcev v Sloveniji. Zelo uspešne so bile deklice: Anja in Maruša Gol-čer ter Sabina Cimperc so v odprti kategoriji osvojile več medalj. Anja in Sabina sta najboljši v prsni teh- niki plavanja, Maruša pa v kravlu. V svoji kategoriji je uspešno tekmovala tudi Tonja Berložnik. Med pa-raplavalnimi veterani so bili uspešni: Luka Lorger, ki je bil dvakrat prvi v svoji invalidski kategoriji, ter Uroš Petrovič in Nejc Ovčjak. Med mlajšimi so v kategoriji open prav vsi stali na zmagovalnih stopnicah: znova najuspešnejši Aljaž Vejnovič (5 medalj), Alen Šošter, Aleš Brežnik, Urban Goltnik, Luka Temnikar ter Amadej Kremžar. Gašper Glušič pa je v svoji kategoriji zasedel 2 prvi mesti in eno drugo ter Dejan Cvijič eno 3. mesto. Aljaž Vejnovič je v disciplini 200 m kravl z rezultatom 2,39,39 osvojil tudi 396 točk in se tako uvrstil v B paraplavalno reprezentanco Slovenije. V štafeti 4 x 50 m so odlično plavali Alen Šošter, Aleš Breznik, Luka Temnikar in Aljaž Vejnovič in postali nesporni zmagovalci. Znova so presenetili s svojim trudom najmlajši: Neo Girotič, Filip Radisavljevič in Anej Vuzem. a Katarina Praznik ■ ■ ■ ■ ■ I Naš čas, 14. 6. 2018, barve: CM K, stran 18 18 GASILCI, KRONIKA «»^AS 14. junija 2018 Požarna vaja Smrekovec 2018 Namen vaje je bil preveriti dostopnost terena iz različnih smeri, operativno opremljenost in usklajenost posameznih enot ter delovanje UKV zvez Milena Krstič - Planine Smrekovec, 8. junija - V petek je na Smrekovcu potekala med-društvena gasilska vaja, v kateri so sodelovale operativne enote prostovoljnih gasilskih društev Šoštanj - mesto, Ljubno ob Savinji in Črna na Koroškem ter Reševalna postaja Zdravstvenega doma Velenje. »Osnova za izvedbo požarne vaje so bile pobude in sklepi Naravovarstvene zveze Smre-kovec s soglasjem štirih županov že v letu 2016 in 2017. Zveza, ki deluje s sloganom 'Ohranimo Smrekovec' je po načelih varstva narave, trajnostnih prizadevanj za ohranitev Smrekov-škega pogorja v program za letos uvrstila tudi področje naravne varnosti v tem naravnem rezervatu in to smo uspešno izvedli,« je bil zadovoljen predsednik zveze Jože Melan-šek. Ta se je po koncu vaje vsem zahvalil za sodelovanje. Temeljni namen vaje je bilo preveriti dostopnost terena iz različnih smeri, operativno opremljenost gasilcev za tovrstno posredovanje, usposoblje- nost in usklajenost posameznih enot na terenu in delovanje UKV zvez. Vodja vaje je bil poveljnik PGD Šoštanj - mesto Vojko Bricman, pomočnika pa povelj- zavarovali. Ogenj se je z veliko hitrostjo pričel širiti, prišel do gozda ...,« nam je predpostavko vaje opisal poveljnik Bricman. S potekom vaje je bil zadovoljen. Poudaril pa je, da bi bili vsi zelo Sodelovalo je okoli 50 gasilcev s petnajstimi vozili in reševalno vozilo z dvema reševalcema. nika sodelujočih gasilskih društev Tomaž Vrečar z Ljubnega in Rok Šušelj iz Črne na Koroškem. »Na prostoru za piknik pod domom na Smrekovcu je imela skupina turistov piknik. Za peko so uporabili odprt nezavarovan ogenj. Po peki so začeli športne igre, kurišča pa niso Pobudnik vaje je bila Naravovarstvena zveza Smrekovec, ki združuje planinska društva Črna na Koroškem, Ljubno ob Savinji, Šoštanj in Velenje, Savinjsko gozdarsko društvo Nazarje in Gobarsko društvo Marauh Velenje, pridružena člana sta Krajevna skupnost Bele Vode in Kulturno turistično in športno društvo Vulkan Bele Vode ob stalnem sodelovanju Občin Črna na Koroškem, Ljubno, Šoštanj in Velenje. veseli, če bi lahko čez čas izvedli širko vajo, v katero bi vključili tudi vojsko. »Ta bi s helikopterjem pomagala premostiti pomanjkanje požarne vode.« Vajo je spremljal in ocenjeval poveljnik poveljstva Občine Šoštanj Boris Goličnik, ki jo je ocenil za zelo dobro načrtovano in uspešno izvedeno. »Glede na oddaljenost terena so bili dostopni časi zelo dobri. Vsa tri društva so tudi zelo dobro opremljena za tovrstna posredovanja, enote so posredovale profesionalno in usklajeno. Vodenje vaje je bilo odločno. Zahvala in vse pohvale vsem sodelujočim za zavzetost, čas in trud.« Z veterani spoznavali zgodovino V sredo, 23. maja, so se učenci, ki obiskujejo dodatni pouk zgodovine in izbirna predmeta Vzgoja za medije - radio ter Turistična vzgoja pod vodstvom vojnih veteranov, gospodov Ka-čičnika in Hriberška, slednji je bil general v vojni za Slovenijo, odpravili na nagradni izlet v Dravograd in Holmec. Tam so obiskali pomembne točke, ki so vodile do nastanka samostojne države. Najprej so si ogledali spomenik boja za samostojnost. Nato so odšli na dvorec Bukovje, ki je služil kot bivališče in vojašnica, sedaj pa ga uporabljajo za različne namene. Po zanimivem predavanju in ogledu kratkega filma so se odpravili na nekdanji mejni prehod Holmec, ki je v času osamosvojitvene vojne terjal dve življenji, poleg tega pa je do tal zgorel. Prav o teh grozotah je pripovedoval domačin, ki je bil prisoten v času napada. Polni novega znanja in bogatejši za kakšno zgodovin- sko dejstvo so se učenci vrnili domov. Učenci so hvaležni Območnemu združenju veteranov vojne za Slovenijo Velenje, saj na OŠ bratov Letonja Šmartno ob Paki tudi z njihovo pomočjo uspešno gradijo inovativni projekt domovinske vzgoje, ki je dobil svojo posebno veljavo in potrditev z obiskom predsednika Republike Slovenije pred dvema letoma. ■ Lara Podgoršek Gasilsko tekmovanje v Gaberkah Šoštanj, 9. junija - V soboto je v Gaberkah potekalo tradicionalno XVI. meddruštveno tekmovanje za starejše gasilke in gasilce za pokal KS Gaberke in peto pokalno tekmovanje za starejše gasilke in gasilce za pokal GZ Slovenije. Tekmovanja se je udeležilo 42 desetin iz vse Slovenije. Vsako leto organizator podeli več nagrad, med drugim za najbolj oddaljeni in najstarejši desetini ter za najstarejšo članico oziroma člana. Najstarejša članica je bila stara 88 let in najstarejši član 87 let. Med ženskimi ekipami so bi- le najuspešnejše: 1. PGD Polje, 2. Grajska vas, 3. PGD Gaber-ke, starejši gasilci pa so se razvrstili takole: 1. PGD Kotlje, 2. PGD Ponova vas 3. PGD Impol Slovenska Bistrica Na tekmovanju je bilo prisotnih mnogo pomembnih gostov, med njimi tudi poveljnik GZ ŠD Aleksander Osetič, članica Sveta veteranov pri GZS Savina Na-raks, poveljnik občinskega poveljstva Občine Šoštanj Boris Goličnik, predsednik komisije za veterane GZ ŠD Franci Pe-čečnik in predsednik KS Gaber-ke Zvonko Koželjnik. Seveda se je zbralo tudi veliko navijačev, ki so navdušeno spremljali tekmovanje. Pokalno tekmovanje v Gaber-kah je eno od sedmih tekmovanj, ki potekajo pod okriljem GZ Slovenije in je zato njegova organizacija in izvedba še toliko bolj zahtevna. Po tej uspešno opravljeni nalogi se v društvu že pripravljajo na njihovo poletno prireditev, ki bo julija. Letos bodo organizirali tekmovanje za članice in člane, pripravili pa tudi zabavo z ansamblom Mladi korenjaki. a Tina Videmšek POLICIJSKA kronika Nesreči mopedistov Velenje, 7. junija - V četrtek sta se v Velenju zgodili dve prometni nesreči z udeležbo voznikov koles z motorjem. V bližini Mercatorjeve Tržnice je voznik avtomobila na kolesarski stezi trčil v voznico. Ta je padla po vozišču. K sreči pa se pri tem ni poškodovala. Na relaciji Konovo-Cirkovce pa je zaradi nepravilne smeri vožnje voznik kolesa z motorjem trčil v voznico osebnega avtomobila. V nesreči je utrpel odrgnine na nogi in roki. Policisti so mu napisali plačilni nalog. Gorel lesen objekt na plaži Velenje, 7. junija - V četrtek je zagorel lesen objekt lokala Mia Mia na Velenjski plaži. Kriminalisti so ugotovili, da je šlo najverjetneje za požig. Na kraju so našli sledi vnetljive tekočine. Za storilcem poizvedujejo. Ravs v nakupovalnem centru Velenje, 7. junija - V četrtek okoli 19. ure so šli policisti v Nakupovalni center Velenje, kamor jih je poklical moški, ki ga je napadel in udaril znanec. Storilca so ovadili za kaznivo dejanje lahke telesne poškodbe. Ni mu povsem uspelo Žalec, 8. junija - V Žalcu je neznanec občanu ukradel denarnico z gotovino, bančnimi karticami in dokumenti. Z ukradeno bančno kartico in dokumenti je kmalu po tatvini v Letušu skušal večkrat dvigniti gotovino, kar mu ni uspelo, saj je lastnik uporabo kartice takoj preklical. Okradena na tržnici Velenje, 8. junija - V petek je neznanec na tržnici v Velenju občanki ukradel denarnico z dokumenti in denarjem. Policisti za njim poizvedujejo. Ukradli kolo Šoštanj, 10. junija - V nedeljo je bilo v Šoštanju ukradeno kolo znamke KTM črno-zelene barve. Storilec je lastnika oškodoval za okoli 400 evrov. Iz POLICISTOVE beležke Nespodobno do zdravstvenega osebja Šoštanj, Velenje, 7. junija - V četrtek so policisti posredovali v Zdravstveni postaji Šoštanj, kjer se je moški do zdravstvenega osebja nespodobno vedel. Ni pa bil to edini tak primer prejšnji teden. V soboto je znanko z nespodobnimi besedami žalil znanec v Velenju. Pod njegovim oknom Vinska Gora, 8. junija - V petek okoli prve ure zjutraj je voznik osebnega avtomobila z glasno glasbo motil stanovalca. Vozilo je parkiral pod njegovim oknom in si dal duška. Policisti so kršitev javnega reda in miru prekinili s plačilnim nalogom. Učenec razgrajal Velenje, 8. junija - V petek opoldne so policisti posredovali na OŠ Šalek, kjer je razgrajal devetošolec, ki so mu prepovedali udeležbe na končnem izletu. Policisti so se pogovorili s pričami, učencem in njegovim zakonitim zastopnikom in se odločili, da spišejo obdolžilni predlog. Zelena rastlina v plastični posodi Velenje, 8. junija - V petek so mlajšemu moškemu na Cankarjevi zasegli pla- stično posodo, v kateri je hranil neznano zeleno rastlino. Posumili so, da gre za prepovedano drogo. Po analizi se bodo odločili, kako bodo ukrepali. Udaril natakarico Velenje, 10. junija - V nedeljo zvečer je, ker naj mu ne bi postregla z ustrezno alkoholno pijačo, gost udaril natakarico. Račun ni majhen Velenje, 11. junija - V ponedeljek v večernih urah so policisti posredovali v MC placu, kjer je razgrajal vinjen rgost. Ker se ni umiril tudi ob njihovem prihodu, so se odločili za nastanitev v posebnih prostorih za pridržanje, da bi se streznil. V njih je zamašil odtoke, tako da ga je bilo treba premestiti v druge. Policijsko postajo je zapustil z računom za zajetno število prekrškov, ki jih je storil. Porast medvrstniškega nasilja Velenje, 12. junija - Policisti pred koncem šolskega leta beležijo porast medvrstniškega nasilja na osnovnih šolah in med mladostniki. Opozarjajo, da so tovrstna dejanja nedopustna in terjajo prijavo ter obravnavo. Novo avtobusno postajališče Topolšica - V Topolšici Občina Šoštanj končuje ureditev avtobusnega postajališča in pločnika ob lokalni cesti na predelu pri kuhinji za Bolnišnico To-polšica. Sočasno z avtobusnim postajališčem bo podjetje Nivig uredilo lokalno cesto z okolico, kar vključuje preplastitev cestišča in vzpostavitev povezave s pločnikom, ki se končuje pri odcepu za Terme Topolšica. Uredili so tudi nov ekološki otok in poskrbeli za javno razsvetljavo. Dela so stala blizu 40.000 evrov. ■ mkp "»%AS ^ vsak dan ■ Naš čas, 14. 6. 2018, barve: CM K, stran 19 14. junija 2018 «»SÜAS UTRIP 19 HOROSKOP Po enaindvajsetih letih so se v Cirkovcah spet srečali potomci številne rodbine Britovšek. Prvo srečanje je bilo davnega leta 1990. Sedem let zatem so se zbrali na drugem, nato sta pretekli dobri dve desetletji, da so se znova videli na takšnem druženju. Blizu dvesto se jih je zbralo. Prišli so od blizu in daleč, saj je Britovškova družina zelo številna in mnogi so pač po mladosti nadaljnjo srečo iskali tudi drugje. Srečanje so začeli v tamkajšnji podružnični cerkvi sv. Ož-bolta. Župnik Janez Rezar jo je posvetil njihovim umrlim sorodnikom, za kar so mu bili zelo hvaležni. Nato so se prestavili na tamkajšnje športno igrišče, kjer so prizadevni organizatorji s postavitvijo šotorov poskrbeli, da jih morebitna nevihta ne bi pregnala. Na srečo je vreme zdržalo, šotorsko platno pa jim je nudilo prijetno senco pred soparno soboto. Na prireditvenem prostoru so si na velikem panoju z zanimanjem ogledali s slikicami obogateno rodbinsko drevo o njihovih prednikih. Pred leti ga je začel sestavljati Renato Koren-čan, ki je bil glavni pri izvedbi ta- kšnega vsekakor zelo zahtevnega srečanja. Drevo odkriva 356 sorodnikov (pet generacij). Največ pozornosti so bile seveda deležne tete Pavla Korenčan, Darinka Blekač in najstarejša, 90-letna Milka Brilej. Čisto na vrhu drevesa pa je zapisano ime najmlajše udeleženke, nekajmesečne Brine Britovšek z bližnje Britovškove domačije. Druženje je ob veselem in zanimivem pomenkovanju, obujanju spominov, poglabljanju sorodstvenih vezi, zvokih harmonikarjev, ki jih je v tej rodbini veliko, ter petju starih slovenskih narodnih pesmi trajalo pozno v noč. In gotovo so se vsem vtisnile v srce besede, izrečene na začetku srečanja: »Imejmo se radi, objemimo se sedaj in kadar koli se srečamo, saj si s tem medsebojno prenašamo družinsko ljubezen.« Skratka, za njimi je nov nepozaben in prijeten dan, a tudi obljuba Renata Korenčana in tistih, ki so pripomogli pri organizaciji tretjega srečanja, da na naslednjega ne bodo toliko časa čakali. ■ S. Vovk Rohnenje v Alpskem svetu Zgornje Savinjske doline Jadranski udar v zraku nad Raduho in na Korošici Orjaški vojaški helikopterji so za nekaj dni spremenili utrip Luč in Solčavskega Med 3. in 9. junijem je v Republiki Sloveniji že sedmo leto zapored potekala mednarodna vojaška vaja Jadranski udar 2018 (Adriatic Strike 2018), na kateri je Slovenska vojska v sodelovanju z zavezniškimi državami in ob podpori vojaškega letalstva izvajala usposabljanje usmerjevalcev združenega ognja. Na vaji je sodelovalo okoli 700 udeležencev, od tega je bilo okoli polovica pri- > Zračni prostor nad Lučami, Raduho in Korošico so preletavala vojaška letala Velenjski grad in Vila Bianca 9 viteški dvoboji srednjeveška glasba in plesi m srednjeveški tabor * orožarna in tiskarna • trebušne plesalke 9 rokodelska tržnica V ustvarjalne delavnice 9 posebna ponudba hrane in pijače 9 več kot 50 nastopajočih Info: http://www.velenje-tourism.si J 0ir VE 'jfe! padnikov oboroženih sil Avstrije, Madžarske, Makedonije, Češke, Slovaške, Poljske, Romunije, Hrvaške, Črne gore, Albanije, Danske, Estonije, Italije, Francije, Kanade, Latvije, Litve, Nemčije, Belgije, Nizozemske, Španije, Združenih držav Amerike in Slovenije. Usposabljanje usmerjevalcev združenega ognja je potekalo na šestih različnih lokacijah po Sloveniji: na osrednjem vadbišču Slovenske vojske v Postojni, na katerem so zračna plovila, tanki in minometi zagotavljali ognjeno podporo, ter na širšem območju občin MO Celje, Trbovlje in Črnomelj ter na območju Kamni-ško-Savinjskih Alp in v Kočevski Reki, kjer so letalske sile simulirale letalsko podporo. Ljudi hrup očitno ni motil Kot nam je po zaključku velike vaje povedal župan Ciril Rosc, »so v občini Luče na območju ob Savinji postavili vojaški tabor, na Prodih pa so helikopterji pristajali in vzletali ter prevažali vojake s helikopterji na območje Koro-šice, kjer je bila predvidena minimalna uporaba manevrskega streliva ter efektov poka in dima, ki ne bi smeli biti preveč moteči za okolje. Istočasno so se v manjši meri izvajali tudi premiki vojaških vozil. Ljudje na območju naše občine so bili z naše strani vsaj v grobem seznanjeni s prisotnostjo vojaških sil z namenom vaje in taktičnega usposabljanja, do zdaj ni bilo posebnih pritožb civilnega prebivalstva.« Tako so prejšnji teden zračni prostor nad Lučami, Raduho in Korošico preletavala vojaška letala drugih držav ter helikopterji, ki so se v glavnem zadrževali na Korošici. Mnogi so se spraševali, kaj se sploh dogaja, spet drugi so si ponosno ogledovali stacio-nirane helikopterske silake v bazi, njihove polete med gozdovi in v skalnem svetu, veliko pa je bilo tudi ugibanja o tem, kaj se sploh dogaja. Povečane letalske aktivnosti so izvajali med sredo in petkom, ko se je vaja končala. a Jože Miklavc T Oven od 21. 3. do 21. 4. Če se vam v življenju kaj ne izide tako, kot bi želeli, niste več prijazni. Niti do najbližjih, ki jih zadnje dni prav odrivate od sebe. Včasih je bolje, če kaj obdržite zase. Molčite, kolikor dolgo bo šlo. Ljudje so privoščljivi in lahko bi se zgodilo, da bi kdo od vaših nasprotnikov izkoristil vašo ranljivost. Ne bo prijetno, ko vam bodo tudi tisti, ki jim zaupate, povedali, da ste za nastalo situacijo krivi sami. To boste težko sprejeli. Kot tudi to, da je včasih življenje zelo krivično. Bik od 22.4. do 20.5. Dobro veste, da je pot, po kateri hodite zadnje tedne prava, ne bo pa prijazna do vseh okoli vas. To vas bo precej razjedalo, a prav v teh dneh se boste začeli zavedati, da druge poti ni. V teh dneh se tudi pogosto sprašujete, kam vodi vaše ljubezensko življenje. Tako lepo vam je, da vas postaja strah, kaj bo sledilo. Ne bodite črnogledi, uživajte srečo v dvoje, sploh, ker ste že skoraj nehali verjeti v pravo ljubezen. V teh dneh boste spoznali, da je denar spremenil tudi nekaj tistih, ki ste jim doslej zaupali. Zato se raje zanesite le nase! Dvojčka od 21.5. do 21.6. Čutite, da je ljubezen zelo blizu. Kljub temu se boste držali nazaj in si še nekaj dni ne boste priznali, kaj in koga si v resnici želite. Pogosto boste delovali zasanjano, odsotno. Če si želite ohraniti trenutno zvezo in v njej le popraviti stvari, ki vas najbolj motijo, bodite previdni v besedah in dejanjih. Kar se financ tiče, boste ta mesec zadovoljni. Nabrali ste dovolj, da si boste lahko privoščili lepe poletne počitnice. To vas bo pomirilo, saj dnevi, ki so pred vami, sicer ne bodo najbolj prijetni. Rak od 22.6. do 22.7. Za dežjem še vedno posije sonce. Vaše bo začelo sijati proti koncu prihodnjega tedna. Prej pa vas čaka še nekaj življenjskih neviht. Če ne boste zapostavljali prijateljskih in ljubezenskih odnosov, bo življenje v naslednjih dneh ne le lepše, ampaktudi lažje. Samotarstvo, ki ste se mu predajali zadnje tedne, vam bo začelo presedati. Sedaj pa bo največja težava v tem, da se boste morali sami povabiti med prijatelje, saj vas oni ne bodo več. Prevečkrat ste jih zavrnili. Zdravje bo občutljivo, spanje pa še nekaj dni nemirno. Lev od 23.7. do 23.8. Veliko se boste pogajali. Zato, ker se boste morali, saj bi sicer vi potegnili slabši konec. Rešitev, ki bi vam dale lažje dihati, žal še ni videti na obzorju. Zato boste ves teden napeti in utrujeni. Pri tem vam partner ne bo v pomoč, saj bo tudi sam doživljal naporne in stresne dneve. Življenje se vam bo umirilo prihodnji teden, vi pa boste še naprej napeti. Čakali boste, kaj bo sledilo, pri tem pa ne boste znali skriti strahu. Vaša ranljivost je trenutno največja šibka točka, zato pazite, da ne boste žrtev nekoga, ki si že dolgo želi stopiti v vaše čevlje. Devica od 24.8. do 23.9. Prepričevali vas bodo, da časi še niso naklonjeni drznim načrtom, vi pa boste vsak dan bolj prepričani, da to ne drži. Zato boste vztrajali na začrtani poti in uspeli. To vas bo zelo osrečilo, dobili pa boste tudi novo samozavest. Letos res težko čakate na letni dopust, saj ste že nekaj mesecev nenehno v polnem pogonu. Ko vam bo upadel adrenalin, pa se lahko zgodi, da vas bo izdalo telo. Napori niso bili majhni, nase pa ste kar precej pozabili. Nagradite se z nakupom stvari, ki bo le za vas, ne za vso družino. Tehtnica od 24.9. do 23.10. Majhne stvari, ki jih imate radi, so tiste, ki delajo življenje lepo, zato si jih privoščite brez slabe vesti. Pri tem se imejte še bolj radi, kot ste se imeli doslej. Zato, ker si to enostavno zaslužite. Ustvarjalni boste sicer manj kot sicer, a tudi vaši možgani potrebujejo počitek. Ker lenarjenje preprosto ni za vas, jim dolgo ne boste dali miru. Začeli pa boste ustvarjati na področjih, ki so povsem nova za vas. Šlo vam bo dobro, zato bo vaše razpoloženje iz dneva v dan boljše. Nagnjeni boste k prehladom. Škorpijon od 24.10. do 22.11. Vse se bo premikalo bolj počasi, kot si želite. Če boste čakali na čudež, ki vas bo rešil finančnih zagat, pa ste se ušteli. Ne, ne boste ga dočakali. Seči bo treba globoko v žep, v katerem ni ostalo veliko. Ugotavljali boste, da ste postali sebični. Drži, a taki ste postali zato, ker si želite biti bolj zadovoljni s svojim življenjem. Doslej ste mislili le na druge, sedaj, ko želite to spremeniti, pa vas pri tem ne bodo podpirali niti najbližji. Vztrajajte, tudi zato, ker že čutite pozitivne spremembe v telesu. Počutje bo iz dneva v dan boljše. Strelec od 23.11. do 21.12. Pred vami je miren in skoraj dolgočasen teden. Vztrajali boste celo pri odločitvi, za katero veste, da ni dobra. Zal pa se vam ne bo ljubilo iskati boljše rešitve, za kar vam bo žal prej kot v tednu dni. Ker porazov ne prenašate dobro, se že v teh dneh pripravite na trden pristanek na tleh. Partner vidi, kaj se vam dogaja, želi pa si predvsem več pozornosti. Tu se res igrate z ognjem, saj veste, da ga že predolgo zanemarjate. Izkoristite ta konec tedna in ga peljite tja, kamor si že dolgo želi. Vsak glavobol še ni migrena, zato ne jamrajte! Kozorog od 22. 12. do 20. 1. Ko ste si pred kratkim obljubili, da boste spremenili škodljive življenjske navade, niste dobro vedeli, v kaj se spuščate. Ker ste to oznanili na glas, vztrajate, pri tem pa zelo trpite. Še partnerju ne bo všeč, kar počnete, pa čeprav vas je v ideji močno podprl. Manjka vam zmernosti, projekta ste se lotili čisto preresno. To bo za telo dodaten stres, zato v teh dneh počutje ne bo dobro. Ker ste spregledali malenkost, ki se bo izkazala za ključno za sklenitev posla, boste na poslovnem področju izgubljali vso energijo, ki vam bo ostala. Vodnar od 21.1. do 19.2. Pri delu vam bo šlo vse kot po maslu. Celo presegli boste sami sebe. Kar ^^^^ se odnosov tiče, pa bo slika povsem drugačna. Če nekaj obljubite, to tudi izpeljete. Zal zadnje čase velikokrat malce zamujate, kar vam ni v plus. Ker vas večina takih ne pozna, bodo tudi razmišljali narobe. Še je čas, da se stvari obrnejo v vašo korist. Tudi kar se počutja tiče. V teh dneh boste končno izvedeli, kje delate napako. Odločili se boste, da jo odpravite. Ne bo lahko. Dobro je, da se tega zavedate, saj boste potrebovali več volje kot imate moči. Ribi od 20.2. do 20.3. Resnično ne boste vedeli, zakaj se ne počutite dobro. Sploh, ker boste naredili prav vse, kar si boste zadali. Občutek, da ste nekaj spregledali, pa kar ne bo hotel miniti. Zato bo spanje slabo, vsako popoldne pa boste čutili utrujenost. Zvezde vam svetujejo, da se družite le s tistimi, ki jim zaupate. Ostale imejte na pravi varnostni razdalji, saj bi jim lahko nehote razkrili kaj takega, kar bi obrnili proti vam. Parter vam iskreno želi le najboljše, zato mu bolj pogosto prisluhnite. Upoštevajte, kar vam svetuje, pa bo kmalu bolje. r Četrtek, 14. junija I Naš čas, 14. 6. 2018, barve: CM K, stran 20 TV SPORED »»^AS 14. junija 2018 Petek, 15. junija Sobota, 16. junija Nedelja, 17. junija Ponedeljek, 18. junija Torek, 19. junija Sreda, 20. junija TV SLO T TV SLO T TV SLO T TV SLO T TV SLO T TV SLO T TV SLO T 06.00 Kultura, odmevi 07.00 Dobro jutro, poročila 11.15 Vem!, kviz 11.45 Turbulenca, izob. odd. 12.25 Zlata dekleta (III.), am. hum. nan. 13.00 Prvi dnevnik, šport, vreme 13.35 Akcent: Preveč turistov 14.35 Slovenci v Italiji 15.00 Brez meja, odd. TV Lendava 15.50 Prava ideja: Eurosender, spletno 16.30 Plata dekleta (IV.), am. hum. nan. 17.00 Poročila ob petih, šport, vreme 17.25 Ugriznimo znanost, odd. o znanosti 17.55 Novice 18.00 Utrinek: Vertikalna greda 18.05 Mala kraljična, ris. 18.20 Vem!, kviz 18.55 Vreme 19.00 Dnevnik, slovenska kronika, šport, vreme 20.00 Tarča, Globus, Točka preloma 21.55 Vreme 22.00 Odmevi, kultura, šport, vreme 22.50 Osmi dan 23.30 Bernard Buffet - predhodnik poparta, dok. odd. 00.35 Ugriznimo znanost, odd. o znanosti 01.00 Dnevnik Slovencev v Italiji 01.25 Dnevnik, slovenska kronika, šport, vreme 02.20 Info-kanal 06.00 Kultura, odmevi 07.00 Dobro jutro, poročila 10.05 Dober dan 11.15 Vem!, kviz 11.55 Ugriznimo znanost, odd. o znanosti 12.25 Zlata dekleta (III.), am. hum. nan. 13.00 Prvi dnevnik, šport, vreme 13.35 Kolesarstvo - dirka po Sloveniji: 3. etapa, vključitev v prenos 15.20 Mostovi, odd. TV Lendava 16.05 Duhovni utrip: Kdo potrebuje boga? 16.30 Zlata dekleta (IV.), am. hum. nan. 17.00 Poročila ob petih, šport, vreme 17.25 Slovenski magazin 17.55 Novice 18.00 Dvakrat, dok. film za mlade, Slovenija 18.10 Pujsa Pepa, ris. 18.20 Vem!, kviz 18.55 Vreme 19.00 Dnevnik, slovenska kronika, šport, vreme 20.05 Alex iz Venicea, ameriški film 21.25 Na lepše 21.55 Vreme 22.00 Odmevi, kultura, šport, vreme 23.10 Sladki vonj po uspehu, am. film 00.50 Dnevnik Slovencev v Italiji 01.15 Dnevnik, slovenska kronika, šport, vreme 02.10 Info-kanal TV SLO T TV SLO T 06.30 Otroški kanal 07.00 Dinko pod krinko, ris. 07.05 Biba se giba, ris. 07.30 Kalimero, ris. 07.40 Oblakov kruhek, ris. 07.50 Vila Mila, ris. 07.55 Zlatko Zakladko: Kresna noč 08.20 Poklic coprnice Mice, lut. predstava 08.55 Slovenski vodni krog: Cerkniščica, dok. nan. 09.35 Na lepše 10.20 Koda, izob. odd. 11.00 Dobro jutro 13.30 Kolesarstvo - dirka po Sloveniji: 2. etapa, vključitev v prenos 15.20 Pozabljeni Slovenci: Dragotin Gustinčič, dok. odd. 16.00 Nogomet - SP 2018: Rusija : Savdska Arabija, prenos iz Moskve 19.30 Čudovita Japonska, japonska nan. 20.05 Pelé - rojstvo legende, braz. am. film 21.55 Avtomobilnost 22.30 Skupina Karamazoff - spomini na leta v Sohu, dok. odd. 23.35 Nogomet - SP 2018: Rusija : Savdska Arabija, vrhunci 00.15 Slovenska jazz scena: Simfoniki RTV Slovenija, Mate Bekavac, Peter Mihelič in Walter Proost (L. Bernstein, J. Privšek) 01.10 Videotrak 02.15 Kolesarstvo - dirka po Sloveniji: 2. etapa, posn. 04.05 Zabavni kanal, videotrak pop 06.00 24UR, ponovitev 07.00 OTO čira čara 07.01 Poko, ris. 07.25 Super krila, ris. 07.35 Tashijeve pustolovščine, ris. 07.45 Pod košem, ris. 08.05 Junaki zabaviščnega parka, 1. sez., 33. del 08.20 TV prodaja 08.35 Dr. Oz, 5. sez. 09.30 Lepo je biti sosed, 1. sez., 11. del 10.10 TV prodaja 10.40 Iskre treh src, 1. sez., 56. del 11.40 TV prodaja 11.55 Ukradena preteklost, 1. sez., 23. del 12.55 TV prodaja 13.10 Usodno vino, 2. sez., 54. del 14.15 Mamin dan, 1. sez., 11. del 14.55 Lepo je biti sosed, 1. sez., 12. del 15.35 Jaz sem Luna, 2. sez., 74. del 16.30 24UR popoldne 16.55 Iskre treh src, 1. sez., 57. del 17.55 Ukradena preteklost, 1. sez., 24. del 18.55 24UR vreme 18.58 24UR 20.00 Reka ljubezni, 2. sez., 71. del 21.00 MasterChef Slovenija 22.10 24URzvečer 22.45 Mentalist, 7. sez., 13. del 23.40 Princ podzemlja, 1. sez., 4. del 0.30 Zgodbe Stephena Kinga (Nightmares & Dreamscapes), 1. sez., 2. del, avstralska nanizanka 1.25 24UR zvečer, ponovitev 2.00 Zvoki noči © 06.30 Otroški kanal 07.00 Dinko pod krinko, ris. 07.05 Biba se giba, ris. 07.30 Kalimero, ris. 07.40 Oblakov kruhek, ris. 07.50 Vila Mila, ris. 07.55 Iz popotne torbe: Kaj znam 08.15 Merle, kratki dok. film 08.45 Prisluhnimo tišini: Izzivi staranja 09.25 O živalih in ljudeh, izob. odd. TV Maribor 10.05 Navrtu, izob. odd. TV Maribor 10.45 Nogomet - SP 2018: Rusija : Savdska Arabija, posn. iz Moskve 12.50 Bleščica, odd. o modi 13.35 Nogomet - SP 2018 13.35 Egipt : Urugvaj, prenos iz Jekaterinburga 16.35 Maroko : Iran, prenos iz Sankt Peterburga 19.00 Egipt : Urugvaj, vrhunci 19.15 Maroko : Iranjrhunci 19.30 Portugalska : Španija, prenos iz Sočija 22.30 Egipt : Urugvaj, vrhunci 22.45 Maroko : Iranjrhunci 23.00 Portugalska : Španija, vrhunci 23.25 Zackovo čarovniško popotovanje, 11. del 23.45 Svetovni popotnik: Pas rje 00.45 Videotrak 01.45 Kolesarstvo - dirka po Sloveniji: 3. etapa, posn. 03.30 Zabavni kanal, videotrak pop 06.00 24UR, ponovitev 07.00 OTO čira čara 07.01 Poko, ris. 07.25 Super krila, ris. 07.50 Tashijeve pustolovščine, ris. 08.15 Pod košem, ris. 08.40 Junaki zabaviščnega parka, 1. sez., 34. del 08.55 TV prodaja 09.10 Dr. Oz, 5. sez. 10.05 TV prodaja 10.35 Lepo je biti sosed, 1. sez., 12. del 11.15 TV prodaja 11.30 Iskre treh src, 1. sez., 57. del 12.30 TV prodaja 12.45 Ukradena preteklost, 1. sez., 24. del 13.50 Usodno vino, 2. sez., 55. del 14.55 Lepo je biti sosed, 1. sez., 13. del 15.35 Jaz sem Luna, 2. sez., 75. del 16.30 24UR popoldne 16.55 Iskre treh src, 1. sez., 58. del 17.55 Ukradena preteklost, 1. sez., 25. del 18.55 24UR vreme 18.58 24UR 20.00 Reka ljubezni, 2. sez., 72. del 21.00 MasterChef Slovenija 22.25 24UR zvečer 23.00 Eurojackpot 23.05 Mesto angelov (City of Angels), ameriški film 1.20 Vroča zgodba (Scoop), ameriški film 3.10 24UR zvečer, ponovitev 3.45 Zvoki noči © 08.25 Lestvica zabavnih in narodnozab. 08.55 Napovedujemo 09.00 Dobro jutro, informativna oddaja 10.00 Napovedujemo 10.05 Zupan z vami: Bojan Kontič, župan MO Velenje 11.05 Pop corn, Vili Resnik 12.05 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 12.30 Lestvica zabavnih in narodnozab. 12.55 Videostrani, obvestila 15.30 Lestvica zabavnih in narodnozab. 15.55 Dobro jutro, ponovitev 16.55 2578. VTV magazin 17.15 Kultura, informativna oddaja 17.20 Videostrani, obvestila 17.55 Napovedujemo 18.00 Mojca in medvedek Jaka 18.40 Regionalne novice 18.45 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 19.10 Videospot dneva 19.15 Videostrani, obvestila 19.55 Napovedujemo 20.00 Naj viža, Ans. Pogum, Ans. Razgled 21.15 Regionalne novice 21.20 Evrospki parlament 21.55 Iz oddaje Dobro jutro 22.55 Lestvica zabavnih in narodnozab. 23.20 Videostrani, obvestila 08.25 Lestvica zabavnih in narodnozab. 08.55 Napovedujemo 09.00 Dobro jutro, informativna oddaja 10.00 Napovedujemo 10.05 Naj viža, Ans. Pogum, Ans. Razgled 11.20 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 11.50 Lestvica zabavnih in narodnozab. 12.10 Videostrani, obvestila 15.30 Lestvica zabavnih in narodnozab. 15.55 Dobro jutro, ponovitev 16.55 2579. VTV magazin 17.20 Kultura, informativna oddaja 17.25 Videostrani, obvestila 17.55 Napovedujemo 18.00 Miš maš 18.40 Regionalne novice 2 18.45 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 19.10 Videospot dneva 19.15 Videostrani, obvestila 19.55 Napovedujemo 20.00 Popotniške razglednice, 21.00 Regionalne novice 3 21.20 Pop corn, Vili Resnik 22.20 Iz oddaje Dobro jutro 23.20 Lestvica zabavnih in narodnozab. 23.45 Videostrani, obvestila 06.00 07.00 07.10 07.40 08.00 08.20 08.45 08.55 09.20 10.05 10.20 10.55 11.40 12.40 13.00 13.30 15.20 15.50 16.20 17.00 17.20 17.45 18.00 18.30 18.35 18.55 19.00 20.05 21.20 22.30 22.55 01.10 01.35 02.30 Kultura, odmevi Srečo kuha Cmok: Tista o ajdovih štrukljih Leonardo, ris. Marcelino Kruh in vino, ris. Studio kriškraš: Na lovu za dinozavrom Ribič Pepe, odd. za otroke Govoreči Tom in prijatelji, ris. Firbcologi, odd. za_otroke Male sive celice: OŠ Notranjski odred Cerknica in OŠ Hudinja, kviz Dvakrat, dok. film za otroke in mlade, Slovenija Adrenalinci, dok. ser. o mladostnikih Od blizu, pogovorna odd. z Vesno Milek: Jakov Fak Tednik NaGlas Prvi dnevnik, šport, vreme Kolesarstvo - dirka po Sloveniji: 4. etapa, vključitev v prenos O živalih in ljudeh, izob. odd. TV Maribor Na vrtu, izob. odd. TV Maribor Ambienti Poročila ob petih, šport, vreme Nevarna Zemlja, brit. dok. ser. Popolna družina: Jožica, hum. nan. Kuharija na kubik, kuharska odd. Ozare Kalimero, ris. Vreme Dnevnik, utrip, šport, vreme Dan za rock z Zvezo prijateljev mladine Slovenije, dobrodelni koncert Lov (III.), britanska nad. Poročila, šport, vreme Pleme, nizozemsko-ukr. film Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik, utrip, šport, vreme Info-kanal TV SLO T 05.20 10 domačih 05.45 Na lepše 06.15 Zackovo čarovniško popotovanje, 11. del 06.45 Nogomet - SP 2018 06.45 Egipt : Urugvaj, posn. iz Jekaterinburga 09.10 Portugalska : Španija, posn. iz Sočija 11.35 Francija : Avstralija, prenos iz Kazana 14.35 Argentina : Islandija, prenos iz Moskve 17.00 Francija : Avstralija, vrhunci 17.15 Argentina : Islandija, vrhunci 17.35 Peru : Danska, prenos iz Saranska 20.00 Hrvaška : Nigerija, prenos iz Kaliningrada 23.30 Peru : Danska, vrhunci 23.45 Hrvaška - Nigerija, vrhunci 00.10 Simfonična ekstaza, posn. koncerta 01.55 Videotrak 03.00 Kolesarstvo - dirka po Sloveniji: 4. etapa, posn. 04.30 Videotrak pop 06.00 24UR, ponovitev 07.00 OTO čira čara 07.01 Smrkci, risanka 07.15 Viking Viki, risanka 07.30 Grozni Gašper, risanka 07.40 Zivalice, 1. sez., 3. del 07.45 Tačke na patrulji, risanka 08.10 Peter Pan, risanka 08.35 Heidi, risanka 09.00 Kraljevska akademija, risanka 09.25 Nina in prijatelji, risanka 09.30 Skrivnostni ranč, risanka 09.55 TV prodaja 10.10 Jaz sem Luna, 2. sez., 71. del 11.05 Jaz sem Luna, 2. sez., 72. del 12.00 Jaz sem Luna, 2. sez., 73. del 12.55 TV prodaja 13.10 Okusi brez meja 13.50 Okusi brez meja 14.25 Mir, ljubezen in nerazumevanje, ameriški film 16.10 Flicka, ameriški film 17.55 Preverjeno, ponovitev 18.55 24UR vreme 18.58 24UR 20.00 Ljubezen po domače 21.00 Premagani strah, ameriški film 23.10 Mir, ljubezen in nerazumevanje, ameriški film 0.55 Čez progo, ameriški film 2.50 Zvoki noči © 08.25 Lestvica zabavnih in narodnozab. 08.55 Vabimo k ogledu 09.00 Miš maš, Pazi, Klop! 09.40 Videospot dneva 09.45 Napovedujemo 09.50 Popotniške razglednice, Via Alpina 10.50 Lestvica zabavnih in narodnozab. 11.15 Videostrani, obvestila 15.30 Lestvica zabavnih in narodnozab. 15.55 Naj viža, Ans. Pogum, Ans. Razgled 17.10 Videostrani, obvestila 17.55 Napovedujemo 18.00 Ustvarjalne iskrice (246) 18.15 Mojca in medvedek Jaka 18.55 Videospot dneva 19.00 Videostrani, obvestila 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 2580. VTV magazin 20.25 Kultura, informativna oddaja 20.30 Evropski parlament in pozitivne spremembe v vsakdanjem življenju 21.00 Kajak - kanu, tekma za svetovni pokal v sprintu na Špici v Celju, neposredni prenos 22.00 Jutranji pogovori 23.30 Lestvica zabavnih in narodnozab. 23.55 Videostrani, obvestila 07.00 Ziv žav 07.00 Telebajski, lutkovna nan. 07.20 Kravica Katka, ris. 07.30 Vrtni palček Primož, ris. 07.40 Gozdna druščina, ris. 07.55 Profesor Baltazar, ris. 08.05 Manja, ris. 08.10 Svet živali, ris. 08.15 Oblakov kruhek, ris. 08.25 Mala kraljična, ris. 08.35 Zvenkci, ris. 08.45 Lili in Čarni zaliv, ris. 08.55 Kalimero, ris. 09.05 Mili in Moli, ris. 09.20 Mimi in Liza, ris. 09.25 Tabaluga, ris. 09.50 Bacek Jon, ris. 10.00 Govoreči Tom in prijatelji, ris. 10.10 Nabriti detektivi, nem. otroška nan. 10.45 Sledi, dok. odd. TV Maribor 11.20 Ozare 11.25 Obzorja duha: Veselite in radujte se 12.00 Ljudje in zemlja, izob. odd. TV Maribor 13.00 Prvi dnevnik, šport, vreme 13.30 Kolesarstvo - dirka po Sloveniji: 5. etapa, vključitev v prenos 15.20 49. Tabor slovenskih pevskih zborov Šentvid pri Stični 17.00 Poročila ob petih, šport, vreme 17.20 Zackovo čarovniško popotovanje 17.45 Peš po Himalaji, popotniška odd. 18.40 In to je vse!, ris. 18.55 Vreme 19.00 Dnevnik, zrcalo tedna, šport, vreme 20.05 Zmaga ali Kako je Maks Bigec zasukal kolo zgodovine, slov. TV-film 22.00 Intervju 22.45 Poročila, šport, vreme 23.15 Odprto morje, dok. film 01.15 Dnevnik Slovencev v Italiji 01.40 Dnevnik, zrcalo tedna, šport, vreme 02.35 Info-kanal TV SLO T 05.30 Nevarna Zemlja, dok. ser. 06.10 Nogomet - SP 2018 06.10 Francija : Avstralija, posn. iz Kazana 08.35 Argentina : Islandija, posn. iz Moskve 11.10 Hrvaška : Nigerija, posn. iz Kaliningrada 13.35 Kostarika : Srbija, prenos iz Samare 16.00 Zogarija 16.35 Nemčija : Mehika, prenos iz Moskve 19.00 Kostarika : Srbija, vrhunci 19.15 Nemčija : Mehika, vrhunci 19.30 Brazilija : Švica, prenos iz Rostova na Donu 22.30 Zrebanje Lota 22.35 Nogomet - SP vrhunci 22.35 Kostarika : Srbija 22.50 Nemčija : Mehika 23.05 Brazilija : Švica 23.30 Avtomobilnost 00.05 Dan za rock z Zvezo prijateljev mladine Slovenije, dobrodelni koncert 01.20 Bleščica, odd. o modi 01.55 Videotrak 03.00 Kolesarstvo - dirka po Sloveniji: 5. etapa, posn. 04.55 Videotrak pop 06.00 24UR, ponovitev 07.00 OTO čira čara 07.01 Smrkci, risanka 07.15 Viking Viki, risanka 07.30 Grozni Gašper, risanka 07.40 Zivalice, 1. sez., 4. del 07.45 Tačke na patrulji, risanka 08.10 Peter Pan, risanka 08.35 Heidi, risanka 09.00 Kraljevska akademija, risanka 09.25 Nina in prijatelji, risanka 09.30 Skrivnostni ranč, risanka 09.55 TV prodaja 10.10 Jaz sem Luna, 2. sez., 74. del 11.05 Jaz sem Luna, 2. sez., 75. del 12.00 TV prodaja 12.15 Moje pesmi, moje sanje, ameriški film 15.50 Premagani strah, ameriški film 17.55 Ljubezen po domače 18.55 24UR vreme 18.58 24UR 20.00 Grda resnica, ameriški film 21.50 Seks v mestu, ameriški film 0.35 Mesto angelov, ameriški film 2.55 Zvoki noči © PONOVITEV ODDAJ TEDENSKEGA SPOREDA .25 Lestvica zabavnih in narodnozab. Vabimo k ogledu Miš maš, Pazi, klop! Ustvarjalne iskrice (245) Napovedujemo 08.55 09.00 09.40 09.55 10.00 10.30 10.55 11.00 11.25 11.30 11.35 12.35 14.50 15.40 16.05 17.25 17.55 18.00 18.20 18.25 18.55 19.55 20.00 21.15 21.20 22.20 23.50 00.15 06.10 Utrip, zrcalo tedna 05.50 Poletna scena 07.00 Dobro jutro, poročila 06.10 Odmevi 10.15 Kuharija na kubik, kuharska odd. 07.00 Dobro jutro, poročila 10.50 10 domačih 10.05 Dober dan: Kuhanje v koprskem 11.20 Vem!, kviz studiu 12.05 NaGlas 11.15 Vem!, kviz 12.25 Zlata dekleta (III.), am. hum. nan. 11.45 Obzorja duha: Veselite in radujte 13.00 Prvi dnevnik, šport, vreme se 13.35 Panoptikum: O kreativnem 12.25 Zlata dekleta (III.), am. hum. nan. sektorju 13.00 Prvi dnevnik, šport, vreme 14.25 Sledi, dok. odd. TV Maribor 13.35 Studio City 15.00 Doberdan,Koroška 14.45 Village Folk - Ljudje podeželja, 15.35 Osmi dan dok. ser. 16.05 Z glasbo in s plesom: Milko Lazar, 15.00 Potepanja, odd. TV Lendava skladatelj 15.30 Studio kriškraš: Na lovu za 16.30 Zlata dekleta (IV.), am. hum. nan. dinozavrom 17.00 Poročila ob petih, šport, vreme 15.55 Inside - Offside: V zaledju 17.25 Adrenalinci, dok. ser. o predsodkov, dok. odd. mladostnikih 16.30 Zlata dekleta (IV.), am. hum. nan. 17.55 Novice 17.00 Poročila ob petih, šport, vreme 18.00 Govoreči Tom in prijatelji, ris. 17.30 Koda, izob. odd. 18.10 Lili in Čarni zaliv, ris. 17.55 Novice 18.20 Vem!, kviz 18.05 Žvenkci, ris. 18.55 Vreme 18.20 Vem!, kviz 19.00 Dnevnik, slovenska kronika, šport, 18.55 Vreme vreme 19.00 Dnevnik, slovenska kronika, šport, 20.00 Tednik vreme 21.00 Studio City 20.00 Nedolžen, brit. nad. 21.55 Vreme 20.55 Posel, turizem in vrhunske 22.00 Odmevi, šport, vreme manekenke - novi obraz Etiopije, 22.45 Poletna scena dok. odd. 23.10 Strasti, TV-nad. 21.55 Vreme 23.45 Glasbeni večer: Benjamin 22.00 Odmevi, šport, vreme Ziervogel, Simfonični orkester 22.45 Poletna scena RTVS in Uroš Lajovic 00.30 23.15 Spomini: Prof. dr. Ljubo Bavcon Dnevnik Slovencev v Italiji 02.20 Dnevnik Slovencev v Italiji 00.55 Dnevnik, slovenska kronika, šport, 02.45 Dnevnik, slovenska kronika, šport, vreme vreme 01.50 Info-kanal 03.40 Info-kanal 05.50 Poletna scena 06.10 Odmevi 07.00 Dobro jutro, poročila 10.05 Dober dan: Iz mariborskega studia 11.00 Vem!, kviz 11.35 Slastna kuhinja: Široki rezanci z račko po bolonjsko 11.50 Platforma: Stanko Kristl - arhitekt humanega modernizma 12.25 Zlata dekleta (III.), am. hum. nan. 13.00 Prvi dnevnik, šport, vreme 13.35 Intervju 14.35 Duhovni utrip: Kdo potrebuje boga? 15.00 Mostovi, odd. TV Lendava 15.40 Male sive celice: OŠ Notranjski odred Cerknica in OŠ Hudinja, kviz 16.30 Zlata dekleta (V.), am. hum. nan. 17.00 Poročila ob petih, šport, vreme 17.30 Turbulenca, izob. odd. 17.55 Novice 18.05 Trobka in Skok, ris. 18.20 Vem!, kviz 18.55 Vreme 19.00 Dnevnik, slovenska kronika, šport, vreme 20.05 Film tedna: Dotik vode, koprod. film 21.25 Moški, kratki igrani film AGRFT 21.55 Vreme 22.00 Odmevi, šport, vreme 22.50 Poletna scena 23.15 Panoptikum: Kakšni naj bodo naši javni prostori? 00.05 Strasti, TV-nad. 00.40 Turbulenca, izob. odd. 01.15 Dnevnik Slovencev v Italiji 01.40 Dnevnik, slovenska kronika, šport, vreme 02.35 Info-kanal TV SLO T TV SLO T TV SLO T 06.10 Nogomet - SP 2018 06.10 Nemčija : Mehika, posn. iz Moskve 08.35 Brazilija : Švica, posn. iz Rostova na Donu 11.10 Kostarika : Srbija, posn. iz Samare 13.35 Švedska : Južna Koreja, prenos iz Nižnega Novgoroda 16.35 Belgija : Panama, prenos iz Sočija 19.00 Švedska : Južna Koreja, vrhunci 19.15 Belgija : Panama, vrhunci 19.30 Tunizija : Anglija, prenos iz Volgograda 22.30 Švedska : Južna Koreja, vrhunci 22.45 Belgija : Panama, vrhunci 23.00 Tunizija : Anglija, vrhunci Z NST 23.25 Kamčatka - zdravilo proti sovraštvu, ruska dok. odd. 00.10 Avtomobilnost 00.45 Videotrak, zabavni kanal 06.10 Nogomet - SP 2018 06.10 Švedska : Južna Koreja, posn. iz Nižnega Novgoroda 08.35 Belgija : Panama, posn. iz Sočija 11.10 Tunizija : Anglija, posn. iz Volgograda 13.35 Kolumbija : Japonska, prenos iz Saranska 16.00 Zogarija 16.35 Poljska : Senegal, prenos iz Moskve 19.00 Kolumbija : Japonska, vrhunci 19.15 Poljska : Senegal, vrhunci 19.30 Rusija : Egipt, prenos iz Sankt Peterburga 22.30 Poljska : Senegal, vrhunci 22.45 Kolumbija : Japonska, vrhunci 23.00 Rusija : Egipt, vrhunci 23.25 Videotrak, zabavni kanal pop pop 06.00 24UR, ponovitev 07.00 OTO čira čara 07.01 Poko, risanka 07.25 Super krila, risanka 07.35 Tashijeve pustolovščine, risanka 07.45 Pod košem, risanka 08.05 Junaki zabaviščnega parka, 1. sez., 35. del 08.20 TV prodaja 08.35 Dr. Oz, 5. sez. 09.30 Lepo je biti sosed, 1. sez., 13. del 10.10 TV prodaja 10.40 Iskre treh src, 1. sez., 58. del 11.40 TV prodaja 11.55 Ukradena preteklost, 1. sez., 25. del 12.55 TV prodaja 13.10 Usodno vino, 2. sez., 56. del 14.15 Mamin dan, 1. sez., 12. del 14.55 Lepo je biti sosed, 1. sez., 14. del 15.35 Jaz sem Luna, 2. sez., 76. del 16.30 24UR popoldne 16.55 Iskre treh src, 1. sez., 59. del 17.55 Ukradena preteklost, 1. sez., 26. del 18.55 24UR vreme 18.58 24UR 20.00 Reka ljubezni, 2. sez., 73. del 21.00 Moja boš, 2. sez., 28. del 22.00 24UR zvečer 22.35 Smrtonosno orožje, 1. sez., 1. del 23.35 Princ podzemlja, 1. sez., 5. del 0.25 Zgodbe Stephena Kinga, 1. sez., 3. dela 1.25 24UR zvečer, ponovitev 2.00 Zvoki noči 06.00 24UR, ponovitev 07.00 OTO čira čara 07.01 Poko, risanka 07.25 Super krila, risanka 07.35 Tashijeve pustolovščine, risanka 07.45 Pod košem, risanka 08.05 Junaki zabaviščnega parka, 1. sez., 36. del 08.20 TV prodaja 08.35 Dr. Oz, 5. sez. 09.30 Lepo je biti sosed, 1. sez., 14. del 10.10 TV prodaja 10.40 Iskre treh src, 1. sez., 59. del 11.40 TV prodaja 11.55 Ukradena preteklost, 1. sez., 26. del 12.55 TV prodaja 13.10 Usodno vino, 2. sez., 57. del 14.15 Mamin dan, 1. sez., 13. del 14.55 Lepo je biti sosed, 1. sez., 15. del 15.35 Jaz sem Luna, 2. sez., 77. del 16.30 24UR popoldne 16.55 Iskre treh src, 1. sez., 60. del 17.55 Ukradena preteklost, 1. sez., 27. del 18.55 24URvreme 18.58 24UR 20.00 Reka ljubezni, 2. sez., 74. del 21.00 Moja boš, 2. sez., 29. del 22.00 Preverjeno 23.00 24UR zvečer 23.35 Princ podzemlja, 1. sez., 6. del 0.25 Zgodbe Stephena Kinga, 1. sez., 4. dela 1.20 24UR zvečer, ponovitev 1.55 Zvoki noči © © Zogarija 2018 (2), Koper 2579. VTV magazin Kultura, informativna oddaja 2580. VTV magazin Kultura, informativna oddaja Napovedujmo Zupan z vami: Bojan Kontič, župan MO Velenje 15 let ans. Javor, posnetek koncerta Kuhinjica, izobraževalna oddaja Lestvica zabavnih in narodnozab. Videostrani, obvestila Lestvica zabavnih in narodnozab. Napovedujemo Bi se gnetli na tej metli? Videospot dneva Evropski parlament in populizem ter deziformacije Videostrani, obvestila Vabimo k ogledu Naj viža, Ans. Pogum, Ans. Razgled Napovedujemo Aktualno: Mladi in ranjena ssamopodoba, Gostja dr. Lucija Čevnik Jutranji pogovori Lestvica zabavnih in narodnozab. Videostrani, obvestila 08.25 Lestvica zabavnih in narodnozab. 08.55 Napovedujemo 09.00 Dobro jutro, informativna oddaja 10.00 Napovedujemo 10.10 2580. VTV magazin 10.30 Kultura, informativna oddaja 10.35 Kuhinjica, Izobraževalna oddaja 11.25 Lestvica zabavnih in narodnozab. 11.50 Videostrani, obvestila 15.30 Lestvica zabavnih in narodnozab. 15.55 Dobro jutro, ponovitev 16.55 Pop corn, Vili Resnik, Urška Majdič - UMA 17.55 Napovedujemo 18.00 Evropski parlament 18.30 Regionalne novice 18.35 Videospot dneva 18.40 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 19.05 Videostrani, obvestila 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 Zupan z vami: Ivan Suhoveršnik, župan Občine Mozirje 21.00 Regionalne novice 21.05 Kajak - kanu, tekma za svetovni pokal v sprintu na Špici v Celju, neposredni prenos 22.05 Iz oddaje Dobro jutro 23.05 Lestvica zabavnih in narodnozab. 23.30 Videostrani, obvestila 08.25 Lestvica zabavnih in narodnozab. 08.55 Napovedujemo 09.00 Dobro jutro, informativna oddaja 10.00 Napovedujemo 10.05 Zupan z vami: Ivan Suhoveršnik, župan Občine Mozirje 11.05 Kuhinjica, Izobraževalna oddaja 11.30 Lestvica zabavnih in narodnozab. 11.55 Videostrani, obvestila 15.30 Lestvica zabavnih in narodnozab. 15.55 Dobro jutro, ponovitev 16.55 Videostrani, obvestila 1.55 Napovedujemo 18.00 Čas za nas, tabornike! 18.25 Videospot dneva 18.30 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 18.55 Videostrani, obvestila 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 2581. VTV magazin, 20.20 Kultura, informativna oddaja 20.25 Napovedujemo 20.30 Dotiki gora, Himalaja - Gosajkund 21.00 Iz glasbenega arhiva VTV 22.20 Iz oddaje Dobro jutro 23.20 Lestvica zabavnih in narodnozab. 23.45 Videostrani, obvestila 06.10 Nogomet - SP 2018 06.10 Poljska : Senegal, posn. iz Moskve 08.35 Kolumbija : Japonska, posn. iz Saranska 11.10 Rusija : Egipt, posn. iz Sankt Peterburga 13.35 Portugalska : Maroko, prenos iz Moskve 16.35 Urugvaj : Savdska Arabija, prenos iz Rostova na Donu 19.00 Portugalska : Maroko, vrhunci 19.15 Urugvaj : Savdska Arabija, vrhunci 19.30 Nogomet - SP 2018: Iran : Španija, prenos iz Kazana 22.30 Zrebanje Lota 22.35 Nogomet - SP vrhunci 22.35 Portugalska : Maroko 22.50 Urugvaj : Savdska Arabija 23.05 Iran : Španija 23.30 Bleščica, odd. o modi 00.05 Videotrak, zabavni kanal pop 06.00 24UR, ponovitev 07.00 OTO čira čara 07.01 Poko, risanka 07.25 Super krila, risanka 07.35 Tashijeve pustolovščine, risanka 07.45 Grozni Gašper, risanka 08.00 Pod košem, risanka 08.25 Junaki zabaviščnega parka, 1. sez., 37. del 08.40 TV prodaja 08.55 Dr. Oz, 5. sez. 09.55 TV prodaja 10.25 Lepo je biti sosed, 1. sez., 15. del 11.05 TV prodaja 11.20 Iskre treh src, 1. sez., 60. del 12.20 TV prodaja 12.35 Ukradena preteklost, 1. sez., 27. del 13.40 Usodno vino, 2. sez., 58. del 14.40 Lepo je biti sosed, 2. sez., 1. del 15.35 Jaz sem Luna, 2. sez., 78. del 16.30 24UR popoldne 16.55 Iskre treh src, 1. sez., 61. del 17.55 Ukradena preteklost, 1. sez., 28. del 18.55 24UR vreme 18.58 24UR 20.00 Reka ljubezni, 2. sez., 75. del 21.00 Moja boš, 2. sez., 30. del 22.00 24UR zvečer 22.35 Smrtonosno orožje, 1. sez., 2. del 23.30 Princ podzemlja, 1. sez., 7. del 0.15 Zgodbe Stephena Kinga, 1. sez., 5. dela 1.10 24UR zvečer, ponovitev 1.45 Zvoki noči © 08.25 Lestvica zabavnih in narodnozab. 08.55 Napovedujemo 09.00 Dobro jutro, informativna oddaja 10.00 Napovedujemo 10.05 2581. VTV magazin, 10.30 Kultura, informativna oddaja 10.35 Iz glasbenega arhiva VTV 10.50 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 11.15 Lestvica zabavnih in narodnozab. 11.40 Videostrani, obvestila 15.30 Lestvica zabavnih in narodnozab. 15.55 Dobro jutro, ponovitev 16.55 Videostrani, obvestila 17.55 Napovedujemo 18.00 Ustvarjalne iskrice (247) 18.15 Žogarija 2018 (3), Nabrežina, Trst 18.45 Regionalne novice 18.50 Videospot dneva 18.55 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 19.20 Videospot dneva 19.15 Videostrani, obvestila 19.55 Napovedujemo 20.00 Skrbimo za zdravje 21.00 Regionalne novice 21.05 Pop corn, Čuki 22.05 Iz oddaje Dobro jutro 23.05 Lestvica zabavnih in narodnozab. 23.30 Videostrani, obvestila Naš čas, 14. 6. 2018, barve: CM K, stran 21 14. junija 2018 ««WAS PRIREDITVE 21 KNJIŽNI kotiček WINKLER KATHARINA: Modro okrasje od - 821-311.2 / Odrasli - Družbeni romani V prvencu avstrijske pisateljice, Katharine Winkler, spremljamo pretresljivo zgodbo mlade Filiz. Roman je napisan po resnični zgodbi. Filiz odrašča v tipični patriarhalni družini v Turčiji, kjer je beseda moškega na prvem mestu, ženska ni vredna nič. Moški in mož lahko fizično in psihično maltretira in pretepa svojo ženo ali žensko pa tudi otroke. Pri trinajstih letih spozna in se noro zalju- bi v lepega mladega Yunusa. Yunus si jo izbere za svojo, on naj ga samo zvesto čaka. Obljublja ji lepše in boljše življenje na zahodu, v Nemčiji. Res se poročita, a naskrivaj, brez očetovega privoljenja. Filiz pobegne od doma, zanjo se začne novo življenje. Žal se Yunus čez noč spremeni v nasilnega moškega, cele dneve prespi, brez razloga pretepa Filiz in se vsak večer spolno izživlja nad njo. Filiz je tako iz dneva v dan bolj osamljena, ponižana in razočarana. Trpi, vdana v spoštovanje tradicije in rojeva otroke, čeprav sama tega noče, saj so tudi otroci nehote deležni nasilja. Sledijo leta, ko se skupaj z otroki selijo. Yunus ji sicer obljublja, da se bo vse uredilo, da bodo bolje živeli, a se nasilje, ljubosumje in zatiranje, le še stopnjujejo. Filiz se na koncu uspe rešiti smrti. Z veliko truda, vztrajnosti in pomoči uspe rešiti sebe in svoje otroke. Uspe se ji izviti kruti tradiciji in nasilju njenega naroda. A Yunus ni kaznovan, vrne se v domačo Anatalijo in si znova ustvari novo družino. EHRING ANNA: Mira in Martin ml - P / Mladina - Leposlovne knjige od 9. do 13. leta M" 4 r//v Avtorica knjige je uveljavljena švedska pisateljica mladinske literature. Pred nami pa je njena prva v slovenščino prevedena knjiga. Mira je deklica, stara deset let, ki odrašča sama z mamo. Imata se zelo radi in si vse zaupata. A Mira odrašča in ima vedno več in večje skrivnosti. Njen prijatelj je sošolec Martin. Je zelo priljubljen na šoli in veliko deklet je zaljubljenih vanj. Mira je le Martinova prijateljica. Z Martinom ne počneta nič posebnega, preprosto sta skupaj in se pogovarjata, če se jima da. Z njim v družbi ji je prijetno. Vendar se Mirini občutki in čustva v njej začnejo spreminjati. Mira ugotavlja, da ji je Martin, kar čez noč postal všeč, da postaja zaljubljena vanj. Trudi se, da nihče, niti Martin, ne posumi, da sta kaj več kot prijatelja. To postane njena velika skrivnost, ki je ne more nikomur zaupati, to pa je najtežje. Mira se ob vsej zmešnjavi v svoji glavi uči, kako sklepati in ohranjati prijateljstva. Najbolj pa jo prizadene, ko se mora Martin, ker se njegova starša ločujeta, odseliti. KARLOVŠEK IGOR: Preživetje ml - M / Mladina - Leposlovne knjige od 13. leta Glavni junak, najstnik Simon, je nesmrtno zaljubljen v alpsko smučanj. Je zelo uspešen in srčno rad tekmuje. Vse dokler ne doživi hude prometne nesreče. Zdravljenje je dolgotrajno in ni več upanja za njegovo nadaljnjo uspešno športno pot. Simon si je na jasnem, da je njegovega smučanja konec, zato vedno bolj razmišlja, kaj bo počel v življenju. Čuti in občuti pa, da se njegov oče s tem nikakor ne more sprijazniti. Boli ga, ko vidi, da si oče misli, da je Simona strah, da je slabič. Simon se želi izkazati in dokazati, a na novem področju. Želi si, da bi oče verjel vanj, da bi mu zaupal. Zaradi nesreče je v šoli eno leto zaostal, a to je hitro nadoknadil, uspel se je spoprijateljiti z novimi sošolci in se zaljubil v sošolko Petro. Bliža se konec šole in dolgo poletje. Simon ve, da je zdaj čas, da potrebuje nov izziv. Da bo očetu lahko dokazal, da lahko premaga vsak strah in sleherni napor. Stavita, da je Simon sposoben mesec dni preživeti v naravi sam in brez vsega. Po krajšem razmisleku in tehtnem sinovem prepričevanju tudi mama dovoli Simonu oditi v gozd. Seveda pa ne gre brez njenih pogojev. V gozdu, ko je sam, Simon spozna, da ni tako lahko preživeti v naravi, kot si je sprva zamišljal. Uspeh in neuspeh se držita skorajda za roko. Veliko časa ima sedaj za razmišljanje o mami, očetu in svoji simpatiji Petri. Pogreša bližino sočloveka in dotik. Proti koncu svojega podviga se vse skupaj še bolj zaplete. Naleti na prestrašeno deklico Janjo, ki v gozdu najde zavetje pred svojima ugrabiteljema. Simon si želi Janjo čim prej pripeljati do ljudi. Trudi se ubežati ugrabiteljema in ju premagati. Postane neustrašen in nevarno odločen, da preživi, da se brez boja ne vda. Napeto branje do konca. STORR, CATHERINE: Pametna Lili in neumni volk ml - C / Mladina - Leposlovne knjige do 9. leta V knjigi, ki je pred nami, je angleška pisateljica Catherine Storr zbrala trinajst hudomušnih zgodbic o ubogem in neiznajdlji-vem volku in spretni, pametni, pogumni deklici Lili. Izvrstne ilustracije v knjigi le še bolj burijo otroško domišljijo. Zgodbice si je pisateljica v resnici izmišljala in jih pripovedovala svoji hčeri, ki se je bala groznega volka, ki preži pod njeno posteljo. Nekega dne se deklica Lili na hišnem pragu sreča iz oči v oči z velikim, črnim in zelo lačnim volkom. Strašni volk deklici kar naravnost pove, da je prišel zato, da jo požre. Lili se volka boji, a seveda noče postati njegov slastni zalogaj. Uspe ji mrcino prelisičiti s slastno in zelo dišečo hrano, ki se kuha v kuhinji. In res se ga znebi za leto ali dve. Volk se vrne še bolj odločen, da Lili zagotovo ujame in jo požre. Trudi se priti do Lili z zvijačami iz pravljic o čudežnem fižolčku, o Rdeči kapici, o treh prašičkih in sedmih kozličkih ..., a pravljic ne prebere dovolj temeljito. Tako ga Lili vedno spretno pregovori in ga zlepa ali zgrda spelje stran od Lili. Strašna mrcina se nam, včasih za trenutek tudi Lili, celo zasmili. Lili ve, da je pametnejša in se volka, ki vedno ostane s praznim želodcem in nesrečen, sploh ne boji več. a Edita P.Š. radio velenje ..com kdaj • kje • kaj VELENJE Četrtek, 14. junij 9.00 Ljudska univerza Velenje Čutno zaznavanje trenutka v naravi: Gozdna terapija 17.00 Galerija Velenje Družinska urica: Reciklirane skulpturice 17.00 Lovska koča na Lopatniku 5. srečanje Društva upokojencev Velenje 18.00 Velenjska promenada Večeri v amfiteatru: Plešivški muzikanti 18.00 Velenjski grad Odprtje razstave: Z veslom in peresom po svetu 19.19 Knjižnica Velenje, študijska čitalnica Študijske, hribovske in kulturne poti po Indijski podcelini Petek, 15. junij 8.00 Parkirišče za pošto Kramarski sejem 10.00 - 19.00 Velenjska promenada Promenada okusov 19.00 Vila Herberstein, letna terasa Kulinarični pozdrav poletju s chefoma Binetom Volčičem in Igorjem Stankovičem 20.00 Velenjski grad Letni koncert Rudarskega okteta z gosti - Nonet Primorsko 21.00 Pred Domom kulture Velenje Odprtje 34. Poletnih kulturnih prireditev: Vlado Kreslin in Mali bogovi (v primeru dežja bo koncert 17. 6.) Sobota, 16. junij 7.00 Ploščad Centra Nova in Cankarjeva ulica Mestna tržnica Velenje 8.00 Parkirišče za pošto Kramarski sejem 8.00 Titov trg Državno prvenstvo košarke 3X3 8.00 Ploščad pred Centrom Nova Veselo v poletje 16.00 Dom kulture Velenje, velika dvorana 42. Spin Show - Spinwood 17.00 Velenjski grad Sobotno glasbeno popoldne na Velenjskem gradu: Trobilni ansambel Glasbene šole Fran Korun Koželjski Velenje 18.00 Galerija Velenje Poletna muzejska noč: Vodstvo po razstavi z avtorjem Petrom Matkom 18.00 Velenjski grad Poletna muzejska noč v Muzeju Velenje 18.00 Vinska Gora - pred Večnamenskim domom Pohod na Tuševo 19.00 Velenja plaža, Camping Jezero Velenje Moto zbor Grazer 19.00 Galerija Velenje Poletna muzejska noč: Predstavitev novega kataloga o grafiki Iskanje matrice 20.00 Galerija Velenje Poletna muzejska noč: Večerno druženje v atriju galerije z DJ-jem Mrigom 20.00 Mia Bianca Dalmatinski večer s Klapo Gallus 21.00 Velenjski grad Srednjeveška glasba in ples s skupino Galiarda 21.00 Velenjsko jezero Nočna regata v jadranju 21.30 Galerija Velenje Poletna muzejska noč: Projekcija video filma dijakov Umetniške gimnazije Velenje Nedelja, 17. junij 9.30 Igrišče pred šolo Cirkovce 7. blagoslov motornih koles 10.00 Vila Bianca Rokodelska tržnica 10.00 - 18.00 Vila Bianca, Velenjski grad Srednjeveški dan na Velenjskem gradu 14.00 Turistična kmetija Tuševo Družinski vikend na Tuševem 14.30 eMCe plac Finale tarok lige 20.00 Velenjski grad, atrij Šaleški študentski oktet: 2-letni koncert Ponedeljek, 18. junij 18.00 Mladinski center Velenje Pojemo, plešemo in igramo, tradicionalni koncert skupin Glasbene šole Velenje 18.00 Dom kulture Velenje, velika dvorana Županov sprejem za najboljše devetošolce in dijake 20.00 Kino Velenje, velika dvorana Filmsko gledališče: Knjigarna Torek, 19. junij 8.00 Sejna dvorana Mestne občine Velenje 29. seja Sveta Mestne občine Velenje 12.30 Dom kulture Velenje, velika dvorana Slovesna podelitev priznanj Elektro in računalniške šole Velenje 14.00 Ljudska univerza, VGC Planet Generacije Festival migrantskega filma 17.00 Efenkova 61 b, Velenje Kuharska delavnica 17.00 Vila Rožle Torkova peta: Hranilnik z Mikijevimi junaki, ustvarjalnica za otroke in odrasle Sreda, 20. junij 17.00 Knjižnica Velenje, preddverje Zeliščarna 17.00 Velenjska plaža, Knjižnica na plaži Otroško ustvarjalno druženje na plaži 19.00 Galerija Velenje Odprtje razstave Velika črta, 34. Poletne kulturne prireditve 2018 ŠOŠTANJ Sobota, 16. junij 20.00 Muzej Usnjarstva na Slovenskem, Šoštanj, enota MV Pripovedovalski večer Nedelja, 17. junij 15.00 REKS Ravne Vodni žurček - družinska zabava Ponedeljek, 18. junij X Mestna knjižnica Šoštanj Poletno branje (do 31.8.) 18.00 Ribiški dom ob šoštanjskem jezeru Redni tedenski bridge turnir Torek, 19. junij X Stadion NK Šoštanj Nogometni kamp za otroke, stare 5-15 let 19.00 Mestna galerija Šoštanj Iz delavnice JSKD Sreda, 20. junij 19.00 Mestna galerija Šoštanj Galerijski večer dr. Henrik Neubauer ŠMARTNO OB PAKI Petek, 15. junij X Pohod PD Šmartno bo Paki po Vojvodinski turi (do 17. 6.) Sobota, 16. junij, 8.00 Parkirišče pred supermarketom Mercator Kmečka tržnica 15.30 Športni park Šmartno ob Paki Slavnostna seja ob 90. letnici NK Šmartno 1928 16.45 Športni park Šmartno ob Paki Nogometna tekma - Župani : Veterani MNZ Celje, ŠD ŠoP 18.00 Športni park Šmartno ob Paki Revijalna tekma ob 90-letnici igranja nogometa v Šmartnem ob Paki - NK Šmartno 1928 : NK Maribor 20.00 Športni park Šmartno ob Paki Športni ples Dan planinskih doživetij na Rogli Nedelja, 17. junij 15.00 Ekološka kmetija Potočnik Poprask, Skorno 27 Dan ajde in pehtrana, dogodek v okviru Festivala zelišč Ponedeljek, 18. junij 19.00 Knjižnica Šmartno ob Paki Zvočna kopel z gongi Sreda, 20. junij 17.00 Športni park Šmartno ob Paki Nogometna tekma - Veterani NK Šmartno : Veterani NK Rudar Velenje 18.15 Športni park Šmartno ob Paki Nogometna tekma - prvaki 2. SML vzhod : prvaki 2. SKL vzhod Lunine mene 20. junija, ob 12:51, prvi krajec Nogometno obarvan obisk Muzeja Velenje Velenje, 20. junija - Zaradi slabe vremenske napovedi za sredo, 13. junija, ko je bila ob 17. uri v vili Rožle in pred njo napovedana prireditev Muzej na obisku, so organizatorji dogodek prestavili za teden dni. MZPM Velenje in Muzej Velenje bosta tako v sredo, 20. junija, ob 17. uri otrokom in družinam predstavila razstavo »70 let nogometnega kluba Rudar«, ki so jo pripravili v muzeju. Ob tem bodo poskrbeli tudi za ustvarjalni-ce, zabavne igre ter druženje z nogometaši. V Galerijo Velenje prihaja Velika črta Velenje, 20. junij - Prihodnjo sredo ob 19. uri se bo v Galeriji Velenje odprla 6. državna tematska razstava javnega sklada za kulturne dejavnosti Velika črta. Ustvarjalci so se lahko svobodno odloči- li za vsebino, slogovni izraz, tehniko, ploskovni ali prostorski način, vendar so morali svoja dela oblikovati tako, da je risba oziroma linija osnovna, prevladujoča in jasno razvidna likovna prvina. V projektu, katerega sad so bienalne državne tematske razstave, je tokrat aktivno sodelovalo več kot 400 likovnih ustvarjalcev iz vse Slovenije in nekaj tudi iz zamejstva, 230 jih je razstavljalo na desetih regijskih razstavah, 45 izbranih del pa bo predstavljenih v Galeriji Velenje. a tf CITY CENTER Celje Četrtek,14.6. Biotržnica Petek, 15.6. od 14.00 dalje Kmečka tržnica Nedelja, 17.6. od 11.00 do 12.00, Pravljične urice - Nenavadna knjižničarka Vsako zadnjo nedeljo v mesecu ob 13. uri svet lutk in njihovih zgodb - 24.6.2018 na osrednjem prostoru, Morske dogodivščine v izvedbi gledališča Makarenko. Citycentrov karting, kjer se boste lahko zabavali, tekmovali in preizkušali v spre-tnostni vožnji z gokardom: Torek - petek: 14:00 - 21:00, Sobota: 10:00 - 21:00, Nedelja: 10:00 -20:00. V primeru dežja je zaprto. Vsak dan v tednu Praznujte rojstni dan, pokličite 425 12 54 ali se oglasite na Info točki Citycentra. KINO spored v mali in veliki dvorani Hotela Paka OCEANOVIH 8 Ocean's 8, akcijska kriminalka, triler, 110 minut (ZDA) Režija: Gary Ross Igrajo: Sandra Bullock, Rihanna, Anne Hathaway, Mindy Kaling, Cate Blanchett, Olivia Munn, Dakota Fanning, Matt Damon, Helena Bonham Carter Petek, 15. 6., ob 22.30 Sobota, 16. 6., ob 19.45 Nedelja, 17. 6., ob 18.00 Ponedeljek, 18. 6., ob 18.00 JURSKI SVET: PADLO KRALJESTVO Jurassic World: Fallen Kingdom, ZF akcijska pustolovščina, 128 minut (ZDA, Španija) Režija: Juan Antonio Bayona Igrajo: Chris Pratt, Bryce Dallas Howard, Ted Levine, Jeff Goldblum, James Cromwell Petek, 15. 6., ob 18.00 - 3D Sobota, 16. 6., ob 22.00 ČEBELICA MAJA: MEDENE IGRE Maya the Bee: The Honey Games Sinhronizirana animirana družinska pustolovščina, 83 minut (Nemčija, Avstrija) Režija: Noel Cleary, Alexs Stadermann Sobota, 16. 6., ob 18.00 - 3D LJUBITI PABLA Loving Pablo, biografska kriminalka, 122 minut (Španija, Bolgarija) Režija: Fernando León de Aranoa Igrajo: Penélope Cruz, Javier Bardem, Peter Sarsgaard, Julieth Restrepo, Lillian Blankenship Petek, 15. 6., ob 20.20 Nedelja, 17. 6., ob 20.15 PETER ZAJEC Peter Rabbit, sinhronizirana animirana družinska pustolovščina, 95 minut (Italija) Režija: Will Gluck Slovenski glasovi: Voranc Boh, Maja Kun-šič, Matevž Mueller, Jan Bučar, Nina Ka-ludjerovic, Saša Pavlin Stošic Petek Nedelja, 17. 6., ob 16.00 - otroška matineja PRIJAZNA DEŽELA Sweet Country Vestern, avantura, 114 minut (Avstralija) Režija: Warwick Thornton Igrajo: Hamilton Morris, Bryan Brown, Sam Neill, Thomas M. Wright, Ewen Leslie, Gibson John Petek, 15. 6., ob 20.00 - m. dvor. Sobota, 16. 6., ob 18.30 - m. dvor. Nedelja, 17. 6., ob 19.00 - m. dvor. DVIGNI SIDRO Elias og Storegaps Hemmelighet, sinhronizirana animirana pustolovščina, 74 minut (Norveška) Režija: Simen Alsvik, Will Ashurst Slovenski glasovi: Gašper Jarni, Maja Kun-šič, Vesna Prnačič, Andrej Murenc, Gašper Malnar Petek, 15. 6., ob 18.15 - mala dvorana KNJIGARNA The Bookshop, drama, 113 minut (Španija, VB, Nemčija) Režija: Isabel Coixet Igrajo: Emily Mortimer, Bill Nighy, Patricia Clarkson, Hunter Tremayne, James Lance Ponedeljek, 18. 6., ob 20.00 - filmsko gledališče I Naš čas, 14. 6. 2018, barve: CM K, stran 22 22 OBVEŠČEVALEC 14. junija 2018 Nagradna križanka PRO-ZiR - skiro PRO-ZiR RADIO VELENJE * l\t>Mvni iblrmi J, o .o. PRO-ZiR, d.o.o. Prodajni salon in servis: Podkraj pri Velenju 14, Velenje Info: 051/ 622 519 www.kickbikes.si skirostar.si@gmail.com Novo v Velenju! SKIROJI za vse generacije! Končno v Sloveniji -skiroji tudi za odrasle! Yl mali OGLASI Hitreje do cilja z malim oglasom v Našem času! Delovni čas za oddajo na sedežu podjetja - Kidričeva 2 a, Velenje, od ponedeljka do petka med 9.00 in 12.00. Naročniki imate 50 % popust. 03 898 17 50 suzana@nascas.si epp@nascas.si Q press@nascas.si Košarica Pesje, Špeglova 16 03/ 891 91 40 Ta hip vam med ostalim nudimo po izjemno ugodnih cenah: bukova drva 1,7 m3 na paleti cena v skladišču 124,99 € / paleta peleti Faš natura A2 že od 3,22 € / vreča peleti Sava ensa A2 že od 3,50 € / vreča peleti Arboreko A1 že od 3,69 € / vreča peleti Schweighofer A1 že od 4,39 € / vreča sladkor 1 kg 0,59 € / kg Sprejemamo naročila za enodnevne piščance in kokoši nesnice. ____ i Komunalno podjetje Velenje W * ' 9 ■ ^ 1B1 4 far Sfc • PE ENERGETIKA • PE KOMUNALA • POGREBNO POKOPALIŠKA DEJAVNOST • REKLAMACIJE • MODRE CONE $ M Dežurna ŠTEVILKA 080 80 34 BREZPLAČNA ŠTEVILKA www.kp-velenje.si Nagrajenci nagradne križanke »Svečarstvo Lesk«, objavljene v tedniku Naš čas, 31. maja 2018 so: Vlasta Novinšek, Šalek 89, 3320 Velenje; Peter Krepel, Linhartova 13, 3320 Velenje; Sabina Kumer, Františka Foita 6, 3320 Velenje Nagrajenci bodo obvestila za prevzem nagrade prejeli po pošti. Nagrado dvignejo v Trgovini Lesk, Partizanska cesta 10, Velenje. Rešitev križanke: POROČNE SVEČE. KONCENTRACIJE OZONA V tednu od 4. do 10. junija koncentracije ozona, izmerjene na merilnih lokacijah v Zavodnjah, Velenju in na mobilni postaji Šoštanj niso presegle opozorilne oziroma alarmne vrednosti. MEDOBČINSKA INŠPEKCIJA, REDARSTVO IN VARSTVO OKOLJA obdelava: AMES, d. o. o., Ljubljana MAKSIMALNE URNE KONCENTRACIJE OZONA v dneh od 4. do 10. junija (v mikro-g/m3) opozorilna vrednost: 180 mikro-g /m3 alarmna vrednost: 240 mikro-g /m3 9 i Kakovostni skiroji vrhunske znamke Yedoo, primerni za otroke, najstnike in odrasle, za športnike in avanturiste ... Tudi ELEKTRIČNI! Skiroji Yedoo so: varni, stabilni, imajo kakovostne zavore spredaj in zadaj, z nosilnostjo do 150 kg. Na voljo tudi tekmovalni skiroji WOLFER in TREXX. Rešeno izrezano geslo pošljite najkasneje do 26. junija 2018 na naslov: Naš čas, Kidričeva 2 a, 3320 Velenje, s pripisom »Križanka PRO-ZiR SKIRO«. Izžrebali bomo 3 praktične nagrade (košara za kolo, zvonec za kolo, majica www.skirostar.si). Nagrajenci bodo prejeli potrdila za dvig nagrade priporočeno po pošti. * 4 Zdravniški nasveti, gost:Boštjan Rožič, dr. med., spec. int. med., 1 vodja intenzivne enote v Bolnišnici Topolšica. Tema: Koronarna srčna bolezen ČETRTEK, 14. junija 00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Iz policijske beležnice; 8.30 Poročila; 8.45 Policijska kronika; 9.00 Naš gost; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Zdravniški nasveti; 18.00 Frekvenca mladih; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje. PETEK, 15. junija I 6.00 Pozdrav in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Šport; 8.30 Poročila; 9.00 Gospodarski utrip; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Minute za kulturo; 17.00 Glasbene novosti; 18.00 Vija vaja (otroška oddaja); 18.30 Poročila; Gospodarski utrip; 19.00 Na svidenje. SOBOTA, 16. junija 00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Polepšajmo si sobotno jutro; 8.30 Poročila; 9.00 Skriti mikrofon; 9.30 Poročila; Izbor pesmi tedna; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Minute za kulturo; 17.00 Zimzelene melodije; 18.00 Frekvenca mladih; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje. NEDELJA, 17. junija 00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 8.00 Duhovna iskanja; 8.30 Poročila; 8.45 Današnji kulturni utrip; 9.00 Poglejmo v zvezde; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; Čestitke; Nedeljsko popoldne na Radiu Velenje; 16.00 Glasbene novosti; 16.30 Poročila; 17.30 Minute z domačimi ansambli; 18.30 Poročila; Verska iskanja; 19.00 Na svidenje. PONEDELJEK, 18. junija 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.30 Poročila; 9.00 107,8 Avto moto herca; 9.30 Poročila; 10.00 Nasvidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Ponedeljkov šport; 8.00 Vija vaja; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje. TOREK, 19. junija I 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.30 Poročila; 9.00 Vrtnarski nasveti; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 17.00 Naši kraji in ljudje; 18.00 Lestvica Radia Velenje; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje. SREDA, 20. junija 00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 Poročila; 8.00 Težava je vaša, rešitev je naša; 8.30 Poročila; 9.00 Strokovnjak svetuje; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 17.00 Vi in mi; 18.00 Rock šok; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje. ONESNAŽENOST ZRAKA V tednu od 4. do 10. junija niso povprečne dnevne koncentracije SO2, izmerjene v avtomatskih merilnih postajah na območju mestne občine Velenje, občine Šoštanj in občine Šmartno ob Paki, nikjer presegale mejne 24-urne koncentracije 125 mikro-g SO2/m3 zraka. MEDOBČINSKA INŠPEKCIJA, REDARSTVO IN VARSTVO OKOLJA obdelava: AMES, d. o. o., Ljubljana MAKSIMALNE URNE KONCENTRACIJE SO2 od 4. do 10. junija (v mikro-g SO2/m3 zraka) mejna vrednost: 350 mikro-g SO22/m3 zraka Naš čas, 14. 6. 2018, barve: CM K, stran 23 14. junija 2018 »»WAS OBVEŠČEVALEC 23 mali OGLASI NUDIM SAMI brezplačno odpeljemo staro železo, kmetijske stroje, razne peči. Goli-jan Miladin, s. p., Velenje. Gsm: 040 465 214. STIKI-POZNANSTVA Ženitne ponudbe po vsej državi, predvsem za ljudi zrelih, starejših let, primanjkuje žensk, deklet. Mnogim uspe, bodite med njimi, 031 836 378. http://www.zau.si SPREJMEM žensko, staro 55 - 60 let za pomoč v gospodinjstvu in na vrtu. Lahko hodi še v službo. Gsm: 070 512 1 48 KLET FURLAN vabi na poku-šino refoška, caberneta, mal-vazije in drugih vin v lasten vinotoč na Kidričevi 57, v Velenju. Odprto vsak dan od 10. do 17. ure. Nedelja in ponedeljek zaprto. Tel. 03 58 62 411 IŠČEM gospo, ki bi mi pomagala pri čiščenju stanovanja. (Center - Velenje) Gsm: 041 969 210 NEPREMIČNINE DEL HIŠE s svojim vhodom 35/m2 v Ljubiji-Kolovrat, 1 km od Mozirja, prodam. Cena 21.000 €. Gsm: 070 777 281 VOZILA KAMP PRIKOLICO, ADRIA 350, 4 ležišča, izvozni model, garažirana, prodam. Gsm: 031 852 334 FIAT PUNTO 1,2 letnik 2005, 87.900 km, prodam. Gsm: 041 258 148 PRIDELKI JABOLČNIK, domači kis, borovniče-vec, medenovec ter več vrst žganja, prodam. Gsm: 041 687 371. ŽIVALI OSLIČKO, staro 1. Leto, prodam. Gsm: 041 258 811 DEŽURSTVA ZDRAVSTVENI DOM VELENJE OBVESTILO - Spoštovane zavarovanke, spoštovani zavarovanci, obveščamo vas, da je tel.: 112 rezervirana za službo nujne medicinske pomoči. Na to telefonsko številko pokličite SAMO V NUJNIH PRIMERIH, ko je zaradi bolezni ali poškodbe ogroženo življenje in je potrebno takojšnje ukrepanje ekipe za nujno medicinsko pomoč. Pogovore na tej številki snemamo. Za informacije v zvezi z reševalno službo kličite na telefonsko številko 8995-478, dežurno službo pa na 8995-445. LEKARNA VELENJE Lekarna Center Velenje, Vodnikova 1. Izdaja nujnih zdravil in zdravil na recepte, predpisane istega dne. Ob nedeljah in državnih praznikih je organiziran odmor za kosilo od 13.00 do 14.00, telefon 898-1880. ZOBOZDRAVNIKI (Dežurna zobna ambulanta ZD Velenje, Vodnikova 1, Velenje od 8. do 12. ure). 16.6. do 17.6.2018, Para Kamcheva, dr. dent. med. VETERINARSKA POSTAJA Šaleška Veterina, d.o.o. Tel.: 03 8911 146, dežurni gsm 031/688-600. Delovni čas ambulante v Velenju, Cesta talcev 35: ponedeljek - petek od 7.30 - 18.00 sobota od 8.00 - 13.00 Nuvu v veieniu Wm1 PEDIKURA in MASAŽE 070 831 186 željskega 5, Velenje Del. čas: vsak dan od ponedeljka do petka, ob sobotah po dogovoru Vesna Papič s.p., Koželjskega 5, Velenje Z vami v najtežjih trenutkih že več kot 20 let POGREBNE STORITVE _ »USAR« Vinska Gora 8, 3320 Velenje 041 636 939 www.usar-pogrebne-storitve.com - Ureditev dokumentacije ^ - Organizacija pogrebnih ¿Vecan|sti - Prevoz in ureditev polpjnih - Naročilo in dostava cvetja - Uredimo vse potrebno za pogreb - Možnost plačila na več obrokov brez obresti od 15. 6. do 21. 6. - 15. junija 1862 se je v Bistrici pri Limbušu rodil župnik v škalski župniji sv. Jurija in dekan dekanije Šaleška dolina Ivan Rotner; umrl je v Škalah 22. septembra 1935; - 15. junija 1938 se je rodil častni občan Velenja, glasbenik, ravnatelj in pedagog mag. Ivan Marin ml.; - 15. junija 1985 so v Šmar-tnem ob Paki zaključili obnovo doma kulture; - 16. junija 1954 se je v Velenju rodil pedagog in strokovni raziskovalec dr. Otmar Ku-govnik; - rokometašice Velenja so junija leta 1982 brez poraza postale prvakinje 2. jugoslovanske rokometne lige in se uvrstile v 1. B jugoslovansko ligo; - 17. junija 1933 se je v Velenju rodil fotograf, funkcionar in športnik Alojz Ojsteršek, ki je umrl 10. oktobra leta 2003; - 17. junija 1950 se je rodil dr. Janez Prašnikar, ki je od leta 1974 zaposlen kot redni profesor na Ekonomski fakulteti v Ljubljani; - 18. junija 1959 je v Washing-tonu umrl slovenski pravnik in diplomat dr. Bogomil Vo-šnjak, sin Mihaela Vošnjaka; - v nedeljo, 18. junija 1967, je v Bele Vode pripeljal prvi avtobus; - 18. junija 1977 so pred zgradbo sodišča v Velenju odkrili kip »Mejaši brez meja orožij« italijanskega kiparja Valleria Mirogllia; - v atriju Velenjskega gradu sta 18. junija 2002 takratni slovenski minister za evropske zadeve dr. Janez Potočnik in veleposlanik evropske komisije v Sloveniji Erwan Fouere podpisala finančni memorandum ISPA za projekt, vreden 11 milijonov EUR, s katerim so v občini Velenje in Šoštanj do konca zgradili skupno čistilno napravo in del vodovoda; - 19. junija 1960 je v Šoštanju Postanite naročnik Na voljo smo vam 24ur/San GIBANJE prebivalstva Upravna enota Velenje POROKE • KUTNJAK MATEJ, Velenje, Cesta II 7 in RIBIČ DOROTEJA, Šmartno ob Paki Mali Vrh 91 • GAJIC TOMISLAV, Velenje, Kardeljev trg 11 in ŠKOLNIK ANBELIKA, Velenje, Kardeljev trg 11 • BABAJIC ELVIR, CHE Cla-rans, Rue des Vaudres 7 in RADOŠEVIC SLADJANA, Srbija,Petrovac na Mlavi, Burovac b.b. • STRINGHINI GIANLUCA, Združeno Kraljestvo, London, 5 Epstein Square 601 Felix Point in TIJANIČ TEA ,Združeno Kraljestvo, London, 5 Epstein Square 601 Felix Point SMRTI • ŠKERJANEC ROZALIJA, roj. 1934, Velenje, Lipje 19A • GRUDNIK PAVLA, roj. 1941, Šoštanj, Gaberke 52 tel.: 03/ 897 51 30, gsm: 041/ 665 223 Prodaja, vikend, bivalen: LEPA NJIVA, 58,2 m2, zgrajen l. 1990, adaptiran l. 2010, 1.179 m2 zemljišča, v čudovitem okolju, EI ni potrebna, 59.000 € Prodaja, hiša, samostojna: VELENJE, PESJE, 217 m2, adaptirana l. 2005, 509 m2 zemljišča, EI v izdelavi, 129.000 € mag. Ivan Marin, ml. (Foto Arhiv Muzeja Velenje) umrl kipar Ivan Napotnik, doma iz Zavodenj pri Šoštanju; Napotnik, ki še danes velja za enega najboljših slovenskih kiparjev, je oblikoval kamen, bron, mavec in predvsem les; najštevilnejši Napotnikovi kipi so ženske figure, pogosto čustveno in čutno do erotičnosti stopnjevani akti, ki se, zajeti v leseno deblo, vzpenjajo in vrtinčijo, svoj pečat pa je Napotnik dal tudi portretu; ■ 20. junija leta 1861 se je rodil šolski upravitelj, sadjar, pedagog in čebelar Alojzij Trobej; naprej je delal na Rečici ob Savinji, potem se je zaposlil kot upravitelj šole v Šentilju pri Velenju; leta 1906 je prevzel vodstvo narodne šole v Šoštanju in jo vodil devetnajst let; bil je častni meščan Šentilja in Šoštanja; - 20. junija leta 1926 se je v Ljubljani rodil zdravnik in direktor Zdravstvenega doma Velenje Alojzij Fijavž; umrl je v Topolšici 8. novembra leta 2003; - po okupaciji Slovenije so nacisti med drugim hoteli uničiti tudi vseslovenske knjige, čeprav pri zbiranju knjig pri prebivalstvu niso imeli veliko uspeha. Iz dokaj bogate knjižnice Katoliškega prosvetnega društva v Št. Janžu pa so 20. junija 1941 odpeljali knjige v Velenje in jih uničili; - 20. junija 1961 je Velenje obiskal predsednik afriške države Mali Modibo Keita; - 20. junija 2002 so v Šoštanju porušili dimnik na območju nekdanje Tovarne usnja Šoštanj. a Damijan Kljajič 03 898 17 50 | press@nascas.si Za naročnike do 8 številk zastonj! Podjetniki, pokličitenas in se nam pridružite, postanite del vaše in naše rubrike VEDEŽ. Seznanite naše bralce s svojimi storitvami. Info: 03 898 17 50 H« )NDA SERVIS in PRODAJA Prodajni salon in servis: Podkraj pri Velenju 14, Velenje Info: 041/ 622 519 Mobilni servis: 041 622 519 PRp-ZiR žage • elektro agregati kosilnice • prekopalniki puhalniki • visokotlačni čistilci • črpalke več na www.habit.si ODDAMO POSLOVNE PROSTORE V Šmartnem ob Paki iščemo najemnike za popolnoma prenovljene poslovne prostore različnih velikosti, primerne za pisarne, salone, ambulante, zavarovalnice Več informacij: 03/891 55 60, 041 357 840 Bralko d.o.o., Šmartno ob Paki 134, 3327 Šmartno ob Paki ZAHVALE • OSMRTNICE • V SLOVO • V SPOMIN Lahko oddate po elektronski pošti ali na sedežu podjetja Naš čas na Kidričevi 2 a od ponedeljka do petka med 9.00 in 12.00. 03 898 17 50 in suzana@nascas.si, epp@nascas.si Naročniki jih objavite ceneje. I* Komunalno podjetje Velenj'e Profesionalno in s pieteto poskrbimo za vse potrebno ob boleči izgubi vaših najdražjih • Prevoz pokojnika • Ureditev dokumentacije • Po vaših željah uredimo vse potrebno za zadnje slovo Brez dodatnih stroškov organiziramo in uredimo slovo od pokojnika pred upepelitvijo. POGREBNO POKOPALIŠKA SLUŽBA 03 896 44 90 03 896 44 91 24 ur na dan ■ Solza, žalost, bolečina te zbudila ni, a ostala je tišina, ki močno boli. (T. Pavček) ZAHVALA Z bolečino sporočamo, da je šel od nas dragi oče, dedi in tast MILAN ČEPELNIK Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom iz Šentruperta nad Laškim, znancem in vsem, ki ste pospremili očeta in dedka na zadnjo pot. Posebna zahvala kolektivu Premogovnika Velenje, častni straži, Pihalnemu orkestru Premogovnika Velenje in Dragu Kolarju za besede slovesa. Pogrešali ga bomo sin Viki in hči Neca z družinama I Naš čas, 14. 6. 2018, barve: CM K, stran 24 Počitniško varstvo za otroke Letošnje programe še obogatili - Na različnih lokacijah, največ v vili Rožle in ob njej Še obsežnejši program Poletnih kulturnih prireditev Jutri slovesni začetek 34. Poletnih kulturnih prireditev s koncertom Vlada Kreslina in Malih bogov Mira Zakošek Varstvo mlajših šolarjev v poletnem času za marsikaterega starša predstavlja posebno težavo. Zaradi tega so se na Mestni občini Velenje odločili, da bodo letos omogočili vključitev v organizirano počitniško varstvo otrokom od prvega do petega razreda. Program bodo izvajali v sodelovanju z Medobčinsko zvezo prijateljev mladine Velenje, Športno zvezo Velenje in Mladinskim centrom Velenje. Cena za tedensko varstvo s prehrano bo znašala 20 evrov na otroka. Celodnevno varstvo bodo omogočali cele poletne počitnice v vili Rožle oziroma Mladinskem centru Velenje. Starši bodo posameznega otroka lahko v počitniško varstvo vključili dva počitniška tedna. V zadnjem avgustovskem tednu, od 27. do 31. 8., bo v vili Rožle zaživelo Otroško mesto. Organizirali bodo dnevne tabore za osnovnošolce, ki so lahko stari tudi več kot 10 let. Med poletnimi počitnicami bo MZPM v vili Rožle in Sončnem parku izvajala tudi počitniške aktivnosti za otroke, ki si želijo le malo družbe. V otroške ustvarjalnice bodo lahko brezplačno prihajali vsak delavnik, od 2. julija pa do konca avgusta od 9. do 12. ure. Šoloobvezne otroke (v nekaterih počitniških programih MZPM tudi predšolske otroke) lahko starši seveda dodatno vključijo v plačljive počitniške aktivnosti, ki jih hkrati pripravljajo vsi trije soorganizatorji poletnega počitniškega varstva. Otroško mesto na Golteh Medobčinska zveza prijateljev mladine bo od 26. do 29. junija pripravila dnevne tabore na Golteh, imenovane Sončno mesto. Otroke bodo lahko starši pripeljali v vilo Rožle že ob 7. uri, kjer bodo v varstvu do odhoda avtobusa, ki jih bo dnevno vozil na dnevne tabore. Program je že objavljen, prijave tudi že zbirajo. Tradicionalni Indikamp Mladinski center Velenje bo od 9. do 13. julija pripravil tradicionalni Indikamp (vsak dan od 9. do 15. ure), za katerega prijave že zbirajo. Razpis je objavljen na spletni strani MCV. Brezplačne krajše počitniške programe za tiste, ki se želijo dopoldne le malo družiti, pa bodo izvajali tudi v prostorih Mladinskega centra Velenje na Efenkovi 61. 4 športni tabori Športna zveza Velenje bo v štirih poletnih tednih pripravila 4 športne tabore. Udeležence bodo lahko starši v vilo Rožle pripeljali že ob 7. uri, če varstvo potrebujejo ob zgodnejši uri. Od tu jih bodo na športne aktivnosti na različne lokacije v mestu odpeljali športni vaditelji. V varstvu v vili Rožle bodo udeleženci lahko ostali tudi po končanem programu Športne zveze do 16. ure. Mira Zakošek Letošnji, že 34. program poletnih kulturnih prireditev je še bogatejši, še obsežnejši, v njem je kar 70 različnih kulturnih dogodkov, namenjenih vsem okusom. »Večina jih bo potekala v središču mesta in na drugih tradicionalnih lokacijah v mestu (grad, vrt Vile Herbersten, letos pa smo pridobili tudi atrij pri Galeriji), nekaj pa jih bomo pripravili tudi na drugih atraktivnih lokacijah, med drugim tudi ob jezeru,« pravi direktorica Festivala Velenje Barbara Pokorny. Začenjajo torej jutri ob 21. uri s koncertom Vlada Kreslina in Malih bogov pred kulturnim domom Velenje. »Ta koncert se uvršča v cikel desetih izbranih pet- kovih dogodkov Festivalska de-setka, s katerimi Festival Velenje zaznamuje deset let uspešnega delovanja,« dodaja Pokornijeva. Program je res pester in bogat, namenjen vsem starostnim skupinam in okusom, večina dogodkov pa bo brezplačnih. Med vidnejšimi glasbenimi dogodki bodo zagotovo koncert priljubljene hrvaške skupine Jinx, ki bo 13. julija na Titovem trgu, projekt Sve-tlane Makarovič Kdor gleda skozi mačje oči na Velenjskem gradu 27. junija, koncert Tomaža Do-micelja pred kulturnim domom Velenje 6. julija, koncert zasedbe Koala Voice pred domom kulture Velenje (20. julija) ... Veliko bo tudi nastopov simfoničnih orkestrov, letos jih bodo gostili iz Anglije, Amerike in Izraela. Najbogatejši pa bo tudi tokrat program za najmlajše, njihovi ostajajo torki s prireditvami na travniku, pa seveda sobote, ko si bodo lahko ogledovali gledališke predstave in lutkovne igrice. V sklopu poletnih prireditev bo tudi letos konec avgusta potekal tridnevni že 30. Citrarski festi- Vlada Kreslina in Malih bogov začele 34. Poletne kulturne prireditve v Velenju. Otvoritveni koncert, ki bo na zunanjem prizorišču pred Domom kulture Velenje, se uvršča tudi v cikel desetih izbranih petkovih dogodkov Festivalska desetka, s katerimi Festival Velenje zaznamuje deset let uspešnega delovanja. V dveh mesecih bo na številnih prizoriščih več kot 60 žanrsko različnih dogodkov, ki bodo zagotovo razgibali in popestrili poletni utrip mesta. val Prešmentane citre, glasbeno poletno ponudbo pa bomo tradicionalno zaključili s koncertom Iztoka Mlakarja na Velenjskem gradu. Seveda bomo o vseh dogodkih sproti obveščali tako v Našem času kot na Radiu Velenje, podroben program 34. Poletnih kulturnih prireditve pa bo objavljen tudi v reviji Poletje v šaleški dolini, ki bo izšla 21. junija in na spletu nascas.com. a 300 petošolcev opravljalo kolesarske izpite Ena izmed pomembnih aktivnosti Sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu in Zveze šoferjev in avtomehanikov Šaleške doline je izobraževanje, ki ga opravljajo na različnih nivojih. Zelo pomembni so kolesarski izpiti, ki jih opravljajo petošolci. Gre zelo zares, najprej je na vrsti teoretični del izpita, potem pa tudi praktični. To šolsko leto je k izpitu pristopilo okoli 300 petošolcev. Na sliki: po uspešno opravljenem kolesarskem izpitu na Osnovni šoli Livada. »Ni veselice brez langušev« Obiskovalci 6. medimurskega proščeja so si oblizovali prste, saj so člani Kulturnega društva Medimurje Velenje ponovno predstavili izvrstno tradicionalno kulinariko in prireditev začinili s kulturnim programom Atrij stare tržnice na križišču Kidričeve in Kersnikove ulice je tradicionalno prizorišče medimurskega proščeja, ki privablja ljubitelje folklore, značilnih obrti in kulinarike. Tina Felicijan Kulturno društvo Medimurje Velenje ima že več kot 20-letno tradicijo. Ko je mesto sredi 50. let začelo naglo nastajati, so bili Medimurci med prvimi, ki so pomagali pri gradnji stanovanjskih, industrijskih in kulturnih objektov. V tistem obdobju je v Velenju živelo največje število Medi-murcev - okrog 800. Mnogi so tu ostali, si ustvarili družine, leta 1997 pa so ustanovili Kulturno društvo Medimurje. V društvu so želeli združiti kajkavsko govoreče prebivalce Velenja, ki imajo svoje korenine iz Medimurja, Zagorja, Podravine, pa tudi njihove prijatelje. Danes društvo deluje na različnih področjih in izvaja številne projekte, s katerimi goji medimursko kulturo - šege, navade, folkloro, kulinariko, pod okriljem društva delujeta dramska in literarna sekcija, najbolj prepoznavna pa je njihova tam-buraška skupina. Ena od prireditev društva je že tradicionalno medimursko pro- ščeje - ljudski in cerkveni praznik, ob katerem se krajani zberejo na druženju ob jedači in glasbi. Letos so ga priredili že šesto leto zapored, povabili pa različne folklorne in glasbene skupine, klekljarice, čebelarje, lectarje in druge, ki so poskrbeli za pester spremljevalni program. Seveda pa proščeje kot vsako drugo medimursko praznovanje tudi letos ni minilo brez langu-šev - tradicionalne jedi, ki je naj- bolj poznana v panonskem svetu - na Madžarskem, Slovaškem, v Prekmurju in Medimurju. »Gre za kvašeno testo, ki mu lahko dodamo tudi krompir. Oblikujemo ga v kepice, ki jih razvleče-mo in ocvremo v olju. Languše namažemo bodisi s kislo smetano in česnom bodisi s čokolado,« je povedala Irena Mardetko in izdala recept: kilogram moke, dva jogurta, en suhi kvas, en pecilni prašek, dve jajci, dva de- cilitra mleka in žlica soli. Testo mora vzhajati, nato pa je pripravljeno za cvrtje. »Najboljši so še topli, sicer pa so odlična poslastica na raznih praznovanjih in nepogrešljivi na piknikih,« je še povedala in povabila vse, naj se tudi sami preizkusijo v pripravi te medimurske jedi. »Medimurci, predvsem pa naše ženske, smo znani po dobri kuhinji - kolačih, najbolj pa languših, brez katerih ni veselice,« pravi predsednik društva Matija Blagus. Kulinarična sekcija društva je pripravila osem kilogramov mase za languše, ki so bili očitno odlični, saj so hitro pošli.