50. številka.
„EDINOST"
iztirij* po trikrat nsi t«<ii>n v ;<<<iiii 17-•l»njih ot> torkih, čotrtkili
111 sobotah, /jutranjo utLui.j«* izhaja ob ti. uri *jutr»j, vi»č,>rito pn olp 7. uri vei'rr. - (lliitjiio IkiIkiij*' itiuie : tu It-.len riiPBfi' . t. - H«', izven Avhinj" f I.*1 it tu m»iw . . . ii-tVi , , , ♦ ,—
ful I«1'" ■ • . '»■— , , ,
*» Vlili Ifito , , . 10.— » « „ 1«.—
Na naročbe buri prilične nnrouninR se
ne jemlje czir. pDsnmičrn St vilko nt* itobiviijn v pro-ditjalnicah tntjuka 1• Irstir pu nvf., izven '['rs I it {.•> 3 nvf. Snbutn« vćdino ix'Unjt> ?• 'ir.-tu 4 n«1.. izven Trgt.i S ni.
2 kr.
Izdanje za četrtek 25. aprila 1895.
____(v Trstu, v četrtek zjutraj dne 25 aprila 1895.)
Tečaj XX.
Glctttilo 9iovenmk«rfa političnega drudtva m, Primorako.
<»'.'lmi *n !•*<'■ u u t) ju turilu * potita; imiluT. i Habolimt ^rkmui •<• plavut« prmtor. krtliknr oin*** ••mluih »r.fi, . 1'nilan«, OKlUrtnic« in J*»n»7.»liTni», >i..-iiitn'i "gla.i it,i m« rn'-UK»jo (m p.ijjiujlu-
V«i <l<ipiM MH) nuAiljUj j >jr«>lniiklTa : aiu* CjtMiriui M. IX V«*ko p umu tu.»t t'iti trftnkiifuno. knr iufr»nkavni* *<i u« •pr«jininj». R.ikapiii i« a« fr^tj«,
Narodnimi. rokUin«eije in • <!*■,<• »prn. j«T.m ujifarHtitro ulic« Malin* pir -rolo hit. .1, II. nmlst. (hlprto r«kUiui», ijo
«0 pro*ln p,i .ttmiH.
•V§B

, r fidnuil Jt /1
III. redni občni zbor
„Tržaške posojilnice in hranilnice."
V nedeljo dne 21. t. m. vršil so je v prostorih »Delniškega podp. društva" III. redni obćni zbnr, kojemu je predsedoval ravnatelj g. Iv. A b r a m.
Zbralo se je lepo »levilo zadružnikov in so bila zastopana tudi razna društva, kojih korporacije so zadružniki.
Ko se j« konstatovalo, tla je zastupana jedna tretjina zadružnega kapitala ia da je prisotna postavna jedna tretjina zadružnikov, otvoril jo g. Abram zborovanje in z lepimi besedami poročal o delovanj« zavoda, ki vidno raste in .se širi.
Naglašal je koristi in potrebo »Tržaške posojilnice in hranilnico1, koji je glavni smoter rešili naše domačine p tujega kapitala. Povedal je, kako lep vspelt se je dosegel v tako kratki dobi in da je zadružni kapital imel 12"„ čistega dobička. Obžalovati pa je moral to, kar se je že mnogokrat, reklo in se žalibože »o vedno ponavlja, da se mnogi odlični in priprosti rojaki še vedno posltižu-jejo ptujili zavodov, ali pa iščejo posojila pri privatnih osebah, dasi morajo plačevati višje obresti.
Največ krivdo imajo na leni nekatere propadle kukavice, ki ljudstvo pregovarjajo in mešetarijo, da naj tu ali tam išče posojilu, le pri naši domači „Tržaški posojilnici" ne.
Na to se je prečitalo letno poročilo, računi in hilancija, ki so se odobrili jednoglasno.
Pri 2. točki .Razdelitev čistega dobička« ▼nebi so jo žavahna debata, v koji sta posebno dobro govorila gospoda Anton T r u d en in A. H o I j e v šč e k.
Prvi je temeljito in na podlagi trgovskih izkušenj dokazal, kako potrebno je, da se rezervni zaklad izdatno pomnoži, in tla le močna rezerva vpliva ugodno na kapitalista, da postane zadružnik, in ne visoka dividenda — ker mora pomislili, da garnntuje do dvakratnega zneska vpisanih deležev — in se laglje odloči za nakup deležev, če ve, da dobi primerne obresti in da je njegov denar gotov, če ve, da je rezervni zaklad močan in se mu ni treba bati, da bi moral še doplačevati pri even tu valni zgubi.
Drugi govornik pa je jako razumljivo in popularno razložil, da je posameznikom pač vse jedno, če dobijo 10-20 novčičev več ali manj dividende, zavodu se pa to mnogo pozna, če ima za nekoliko stotakov večjo rezervo.
Sledili so še nekateri drugi predlogi, katerih no navajamo, kajti odobril se je skoraj jednoglasno predlog imenovanih dveh gospodov, ki ga je bil v prvi vrsti slavil poprej že odbor: razdeli so &",., dividenda, ostanek pa se dodene razervnemu zakladu
PODLISTEK. I Zlatarjevo zlato.
Zgodovinska pripovest XVJ. veka.
.Spipul A. S e n o u.
Vil.
»Oj ti nesrečna kača! Stokrat si hujša od vseli onih, ki so kedaj stale na tem stebru, zadri a se je Magda.
„Huj, strela! — Jaz sem taka — jaz meičanka, ki imam hi5o, ki mi je mož upisan v zadrugo! A ti to gledate, a vi to dopuščate ?" obrnola se je besna žebljarka proti drhali.
„Na steber ž njoj! Na steber 1" zarjo-telo je ljudstvo.
In jela je drhal razbijati po koči. Kamenje, blato, pesek padalo jo kakor dež po bajti. Molila je starka ter se stisnola v kot, ali divja drhal jo vedno hujše pritiskala — starko še ubijejo.
j in se naloži kot hranilna vloga na knjižnico ' št. 142.
Posebno dober nI is na občinstvo je napravila III. točka »Poročilo o nagradi na-čelništva". Po ij-2° zadružnih pravil ima na-čelništvo pravico dobivati nagrado za delo-lovatije in trud, in sicer 5". od čistega dobička. Toda, da se rezerva tim prije okrepi iu doseže primeren znesek, sklenili so člani načelništva, da je to nagrado dodati rezervnemu fondu.
Gosp. V. M. Ž i v i c se je v lepih besedah v imenu vsega občnega zbora zahvalil načelništvu na tem lepem in sp.Hlbndljivem činu kakor tiuli na požrtvovalnem in neumornem delovanju.
O IV. točki »Gospodarstvo z rezervnim zakladom" poročal je p. dr. Protner, da je isti naložen kot hranilna vlosra, kakor se je bilo sklonilo že lansko leto na občnem zboru. Pri V. točki: „Razni predlogi" oglasil se je g. dr. Pretner ter predlagal, da naj se g. M uši ču izreče zahvala na vztrajnem delovanju in nadzorovanju knjig, kar se je vsprejelo in odobrilo jednoglnsno. VI. točka bila je „Volitev nadzoniistva".
Po Jj 41. zadružnih pravil se nadzorni-štvo voli le za jedno leto, trebalo jo torej voliti novih nadzornikov. Ker je gosp. Ivan vitez N a h e r g o j že večkrat naznanil, da se mora odpovedati tej časti, ker mu njegove razmere in čas nikakor ne dopuščajo, da bi mogel ta posel vestno izvrševati, sprejel je zbor odpoved istega, a sklenil zajedno izreči gospodu vitezu Nabergoju iskreno zahvalo na njega neumornem delovanju v pro-speli našega zavoda, kojemu je on bil vedno zaščitnik in je s svojim uplivom največ pripomogel, da se je zaupanje do posojilnice razširilo. Ta predlog, ki ga je stavil g. dr. Pretner, vsprejol se je jednoglasno in navdušenimi klici »živio gospod Nabergoj" !
Na to jo g. predsednik zahvalil zboru-vuloe na obilni udeležbi izjavivši, da je s tem zaključen III. občni zbor »Tržaške posojilnice in hranilnice".
Politiške vesti.
Državni zbor. Poslanska z boril i c. a je imela minoli torek svojo prvo sejo po velikonočnih praznikih, a že ta seja je bila jasen dokaz popolne brozvspešnostl in onemoglosti slavne koalicije. V potu svojega obraza hitajo in se love koalinovana gospoda za vspehi; v jetlnomer ropoeejo kolesa koalicijskega voza, da jih je čuti daleč na okrog, ali vrte se le kolesa, voz pa stoji vedno na jednem iu istem mestu. Nikjer ne opazimo ni najmanjega vspeha. U volilni preo-s u o v i — tem najvažnejšem vprašanji sedanje dobe — niti ne govorimo, sajjeosve-
„Nosite se od tod, grdobe! Ali častnega mi krsta, razbijem vam betice kopitom," zagrme] je Radak, ter skočivši pred kočo, nameril jo puško na goloto.
Oči so se mu bliskale, kakor divjemu mačku, brki mu igrali jarosti, a razgaljen« prsi dvigale so se mu silno. Ljudstvo se je umeknolo od straha,
»Nazaj, velim vam še enkrat! Kuga vas pobrala! Ali ste vi po božje vstvarjeui, ali ste ljudje? Živina ste, tlifja živina! Kij vas srce peče za ono staro liesrečnico, kaj vam je zakrivila, da jo hočete besno ubiti kakor pseto? Nosite se z mesta, ker propadem naj v črno zemljo: kdor se mi dotakne starke, iztresem mu dušo iz grla!"
Za trenutek je ljudstvo kar ostrmelo pred strahovitim velikanom, ali kmalu jeli so zopet besneti, ko je drhal opazila, da jej prihaja nekoliko modrih stražarjev na pomoč.
»A kaj se ta Vlah meša v naše posle?"
»Dol ž njiui !"
dočen ves svet, vštevši tudi one, ki se trudijo, da kar najniilostneje sodijo o sedanjem zisteniu, da koalicija nikdar ne dožene tega vprašanja, ker ga dognati noče! — Drugo važno vprašanje, koje bi mogla dognati knu-licija, je p r e o s u o v a d a v k o v. A že danes čivkajo vrabci j>o strehah, da se tudi ta »'var odloži ad calendas graeeas, ali po domače povedano: tudi preosuova davkov je pokopana, ker se vlada boji, da pri tretjem branju no dobi potrebne večine za ta zakon. — Tretje važno vprašanje bi bilo : pod r-ž a v I j e n j e žele z n i c, a tudi rešitev tega vprašanja — napovedana pred letom dni po gosp. ministru za trgovino posebnim vznosom — izjalovila se je popolnoma, kakor je objavil isti minister v seji proračunskega odseka od minolega ponedeljka. Izjavivši, da vlada mora delati na to, da se podržavi južna železnica v ta namen, da se mesto tržaško prikladneje zveže z notranjimi deželami, je povedal g. minister, da zadnja konferencija z ogrsko vlado v tej zadevi ni d o v t; d l a tlo sporazuniljenja. Posledica temu da je ta, da vladi ni mogoče predložiti v tem zasedanju dotične predloge. Tu imamo torej: južna železnica se ne podržavi iu Trst ne dobi prepotrebne železniške zveze zato, ker to ni po godu — ogrski vladi. Vzrok tem spletkarijam ogrske vlade je jasen: na korist Reke naj propade Trst. Ta poraz naše vlade ob takem za naš« narodno gospodarstvo življenskem vprašanjem je zrcalo, v katerem nam odsvita ne baš častna zavisnost naša od — ogrske vlade. Poleg madjarskega upliva deluje tu brezdvojbeno tudi nemški upliv, ker bi utegnila nekoliko trpeti severna nemška pristanišča, ako dobi Trst primerne železniške sveze. Umevno je, da je nevšečna objava gosp. ministra za trgovino silno razburila naše parlamentarne kroge iu odmev temu ogorčenju se je razlegal v prvi seji poslansko po Velikinoči. Mladočeški poslanec dr. K a i z 1 stavil je namreč nujni predlog, zbornica naj, z ozirom na omenjene izjave ministra za trgovino, izreče vladi svoje nezadovoljstvo. Utemeljevaje svoj predlog je rekel p osi. dr. Kaizl, da je z nepremišljenim, nepripravljenim in še hitreje opuščenim zaletom glede podržavljenja železnic vladna avtoriteta kompromitovanu na sramoten način ter da je vlada sokriva na borzni špekulaciji, nastavši vsled tega. Priporoča torej nujnost svojega predloga v varstvo vladne avtoritete, gospodarske inorAle in gospodarskega razvoja. Posl. Kaizlu so se pridružili v graji tudi posl. Lueger, Kramar iu Stein-\veuder. Prvi je izjavil, da se sicer noče dotakniti osebnega poštenja g. ministra grofa \Vurmbraiida, obžaluje pa razne grde stvari, o katerih je bilo čitati po listih Nemčije. Ako koalicija odkloni nujnost Kaizlovega pred-
.Ubijte ^il-
In zabrenčalo je kamenje na Raduka. Kamen mu je izbil kiobuk. Ali kakor strela i-kočil je haramija, pograbil iz krdela kraiua-rico Šafraničko za tilnik ter jo kot ščit proti ljudstvu tlviguol krepkoj desnicoj v zrak. ščepetelnica je kobecala v zraku, kakor žaba na trnku, a obraz jej jo bil kakor kuhan rak.
Iu bilo je vriska iu vrišča, smeha in kletve otl besne množice.
»Dober dan, šafranička! Sedaj se morete zibati brez zibko."
»Ubijte Vlaha!"
„Viš ga vraga! Debela ščepetaluicu lahka je kakor perce."
„Visi v zraku, kakor leseni angelj nad velikim oltarjem,"
»V čelo ga dajte! Vražji psina !•'
„Kaj pa je to?" zagrmol je Blaž štakor, velik človek, črn in močan, zasukaiiimu rokavoma. Preril se je lahti skozi gnečo.
loga, zruši sa ista pod zaničevanjem dostojnih ljudij. Posl. Steiinvender pa je označil postopanje Ogrov kot i m p e rt i ne nt no. Ministra grofa Wurmbranda sta zagovarjala minister PI e n e r iu pa posl. R u s s v imenu libeialcev, Poljakov in — konservativcev, na kar se je nujnost K a i z 1 o v e g a predloga odklonila z veliko večino. Kakova se nam torej kaže danes hilancija koalicije? Preosuova davkov — nič ; podržavljanje železnic
—	nič; volilna preosuova — še posebno nič; ukupni vspeli odgovarja terej velikanski — ničli 1 Kdo bi se čudil torej, da se širijo zopet glasovi o akutni kiizi v sedanjem mini-sterstvu? Nobeno ministerstvo ne more živeti ob samih neuspehi h. Par mesecev
—	morda do jeseni — utegne še životarili to ministerstvo, na čemer se pa ima zahvaliti le dvema okolnost nm : da še ui rešen proračun — sedaj, koncem aprili! — in p«( da so skoro snidejo delegacije. V notranjosti že razjeda kriza podlago ministerslvu in le označeni ozii i jej prečijo pot v javnost. In tako se zgotli skoro, kar se zgoditi m « r a : sedanje nenaravno razvrščenje strank v poslanski zbornici umakne se naravnejšemu razvrščenju, primernemu načelom strank, njih stremljenjem in njih koristim.
Srbska skupščina zbrala se je dne 22. t. m. v Nišo. Predsednikom verifikacij-skega odseka je bil izvoljen po kreni imenovani člen skupščine IUjovič. Gospodje si menda ne bodo dosti belili glav s preinkova-njem volitev, kajti, ako bi to hoteli, morali bi najbrže ovreči vse volitve od prve do zadnje — tudi svoje lastne, kajti ta skupščina je v za-Hineh vzvišenemu načelu narodnega zastopstva. A ravno take skupščine je potreboval slavni Milan za izvršenje raznih finančnih operacij, prepotrebtiili za njega vsi k dar prazni žep.
Različne vesti.
Volilno gibanje. V P o m j a n u se je završila volitev volilnih mož minoli torek ob 6 iu tri četrt uri zvečer. Vseh volilcer je oddalo svoj glas 127. Ker se namreč nasprotniki niti niso upali na voliiče, prihajali so tudi naši poredkeje. Kje so torej tisti 300 elettori, o kojih je kvasil »II Piccolo"; kje je listi .ugodni izid" — za italijansko stranko namreč — o kojem se je revi menda sanjalo? Le sanjej naprej, nedolžno dete moje! Kot značilno dejstvo uaglašamo le to, da so to pot z našimi glasovali tudi štirje poznani dosedanji nasprotniki. Po dokončani volit vi, zapalili so nad Uabičih velikansk kres in streljali so tudi, a ne v Italijane, kojih na Pomjanščini niti ni, ampak od veselja.
Na Pomjanščini je odzvonilo raznim Marsichem in družbi, a naša posadka se je
,Hvo Magda krvava! Ali vas je stekel pes ugriznol, grdobe? Vi da ste meščani, ljudje ? Turki ste, volkovi, volkodlaki. Ako je staru kaj zakrivila, evo poglavarja. Ste li vi sodci, je li palica iu kamenje zakon? Pa Vlaha psujete? t'emu? Ker brani slabo starko. Vlaha psujete, a vi da ste krščeni ljudje, vi? Je ti to v svetem pismu, ste li t« pri večernicali čuli? Odtod! Domov! Sram vas bilo! Nimate li doma posla? šila in igle, a ve ženske, nimate vretena iu kuhalnice! Odtod, ali vas odvede straža. Vi pa, starče," obrnol se je proti poštenjaku Iladaku, »pustite buburino, pojdite svojim potem, pazil bodem jaz na Magdo. A vi. gospodinja Šafranička, oilnesite se v svojo prodajalnico, pa tolcite muhe. Ni vam škodilo. Mozeg se vam je malo potresel, pa ste se bržkone raz-trezuoli. Prav vam bodi! Ne vtikajte nosa v svet, da ne poči strela vanj, — vi stara retorika — vi !"
(Dalje priti.)
h tem primaknila likoma k morju tci * tem posebno podkrepila izjav« g<>*p. ministra iSrhiinborna v poslanski zbornici, ila so mesta oh morju pa«1 italijanska, ali notranjost ila j« slovenska,
V	D eka li i li je bilo j e <111 o glasno izvoljenih 12 naših. Shod od minule nedelj« j-' popolnoma popuiil nasprotnike.
V	K a u f a 11 a 1 u in Sanviu č • 111 u suhi propadli. Tomu se ni euditi. ker je ljudstvo zadolženo do grla pri Kovinjcili; a vendar jih je volitev v Kanfanaru — tako so se hvalili sami Italijani stala 15000 gld.!!! Ne, s takimi zmagami naj se nikar ne ponašajo !
Kratko je bilo veselje onim poštenjakom, ki so li"teli izkoiiSčati tudi zadnje t rž as k h slavnosti v prilog gospodstvu italijanske .<1 tanke na Primorskem. Po raznih listih so slrparili namreč vso naso javir st z bajko o velikem preobratu, ki se je izvršil baje v mišljenju in čutstvovanju naše italijanske gospode in v najrazličnejših varijacijali so pri-povedovali strinečenin svetu o epohalnem dogodku, da se ju [trogressova stranka približala — Avstriji. Mi hi se bili prav od srca smejali tej neslanosti, da nismo vedeli, da je slednjič ni budulosti in — laži, ki bi jo ne verjeli dobri ljudje.
In tako se nismo smejali, dobro vedoči, kam pes taci moli — proti nam primorskim Slovanom. Slepenje po dunajskih listih nam je zvenelo na ušesa kot. preludij d e-ž a 1 u o z b o r s k i m volit v a m po Istr i.
Ali hvalimo Boga, da je vsaj sedaj konec vsem temu švindht. V zadnji seji našega mestnega sveta fcmo izvadili — resnico, na ("euuT se moramo zahvalili g, svetovalcu <' a m h o u u in /. n p a n u. Prvi je pozval župana na odgovor, kako je mogla delegacija brez privoljenja zbora prirediti „garden partyk, a poslednji je odgovoril, da slavnost »pri lovcu" se ni priredila toliko iz gostoljubnosti, a m pak le iz vzrokov o p o r-t 1111 n o s t i. Sedaj vemo, da se pogoSoenje ni p r i r e d i I o v s o g I a s j u s p r o g r e s-sovo stranko in so po takem povsem krivi vsi zaključki, ki so se izvajali iz „gostoljubnosti4 inesta tržaškega o ntkem »preobratu* v mišljenju progressove stranke. Nadalje siao izvedeli iz izjave, županove, da delegaciji sami se niti sanjalo ni o kaki pa-trijotiški demonstraciji, ampak da so jo pri prireditvi tiste „garden party" pri „boren* vodili posebni s e b i č n i 11 a 111 e 11 i, kojih ni težko uganili. S kratka: zvabili so goste — na led. Mimo tega je gospod župan izjavil božanstveno najivno: ako smo svojedobno žrtvovali za pogoščenje — angleške eskadre SOOO gld., menda ni pregreha, ako smo v božjem imenu potrosili za člene avstrijske g a parlamenta II on gld., torej le peti del one svole.
Vidite torej, da j« naši ljubi gospodi Anglija petkrat bolj prirašf-ena k srcu, kakor pa — Avstrija.
A tu se moramo zopet spominjati gosp. grofa Krana Coroninija ki je vedno trdil, da irredentovske stranke v Trstu niti ni. A se-daj so uaglašala vsa olicijozna glasila, tla se je progressova stranka jela bližati A v-s t r i j i!!! 111 nam pravi naš priprosti razum, da oni, ki se nam je jel še le bližat i, je moral biti do sedaj jako daleč daleč od nas!! Mar ni tako, ekscelenca iz št. Petra pri tiorici ? I
No, sedaj nam je povedal odkritosrčni g. dr. t'ambon, da tudi tisto „bližanjeu je bilo le v domišljiji onih, ki toli radi prikrivajo — resnico v ta namen, da pokrijejo one, ki nikdar niso bili in tudi danes niso — blizo Avstrije!
K položaju v Ljubljani. Iz Kranjske stolnice pišejo dmi 22. t. m. : < )bčinski zastop je sklenil danes v izredni seji. osnovati mestno stavbeno banko. Občina ljubljanska namreč nastopi kot stavbeni podvzetnik, ne da bi gledala na dobiček in prevzame zidanja v vseh onih slučajih, kjer lastniki porušenih ali poškodovanih hiš toga sami storiti ne morejo. Občinski zastop stori tudi potrebne korake, da izposlnje za nove zgradbe ali temeljit 1 popravljanja oprost hišnega davka za 25 let. Mestni uradniki in služabniki dobijo raziuerue doklade za draginjo. Ker domače stavbene tvrdke ne zamo-rejo tako rekoč znova sezidati vsega mesta, pozovejo se tudi nekateri pošteni zunanji podvzetniki k delu v Ljubljani.
Včeraj je došlo z Dunaja še osem inženir-
jev, ki so se pridružili komisijam za pregledovanje poslopij, da se bode pregl lovanje vršilo hitreje. — Minolo noč nlomili - > tatovi v i.-una zapnštena poslopja. Zasačili tatinsko tolpo italijanskih delavce?; tuje imetje ptma/n varovati policijskim >tra /.n jem lepo število orožnikov.
Službene komisije nadaljujejo pregledovanje poslopij, ne glede na to, da je njih življenje pri tem v nevarnosti. Kdor le more beži iz Ljubljane ali spravi vsaj svojo rodbino v varno zavetje. Več sto rodbin pobeglo je. na Gorenjsko, ali Dolenjsko, v Ti.-t, (Jra-dec, celo na Dunaj. Jtazni Ljubijanski meščani so osnovali pomoćni odbor, katerega namen jo podvizati 1 omočilo delovanje. V tem odboru sti zastopani obe slovensko stranki, a tudi Nemci so se jima pridružili.
Dne 2:1. t. m. dogodila le je nesreča na cesarja Jožefa tr^u, kjer gradijo pijmiirji veliko barako. Podrla se je vsa za Inja stran barake. Podrla seje vsa zadnja stran lesenih Stebrov (ker menda niso bili že podrti) in je bil težko poškodovan pijonir Imbro ISajs, kateremu so stebri zlomili desno nogo na dveh mestih. Drug pijonir je le lahko ranjen na nogi.
Občinski svet je sklenil, da ostaneta šetališče »Zvezda" in pa »Kongresni trg' rezervirana za one obrtnike in trgovce, ki so se morala izseliti i/ svojih dosedanjih lokalov. Tam naseljeno občinstvo se bode moralo torej umakniti in se preseliti menda v mestni log.
Za Ljubljančane. Z današnjim dnem olvar-jamo stalno rubriko, v kateri hočemo objavljati darove tržaških in okoličanskih Slovanov za bedne Ljubljančane. Gospod Ivan Šabec je dopo-
slal v Ljubljano	400 kron —
Jtodoljubi proseški istotako 24S) „ 10 sto L Cisti dohodek veselice v Čitalnici	1110 „ —
Ukupno torej 1759 knm lOslot.
V čistem donesku veselice so obseženi nastopni darovi: liodbiua Miha Truden 200 kron, g. dr. M. Truden 3o kron, rodbina Ante Truden 55 K., g. Ivan Abram 20 kron, rodbina Mankoč 2(i() K., rodbina Itebek-Kovačič 19 K., gosp, Klemene Jakob K., gosp. Janez Jesenko 20 K., g. dr. Gustav Gregorin 12 K., gospa Antonija Šabčeva50 K., gosp. Vekoslav Spinčit! 10 K., jr. Kran Potočnik gostilničar H> K., g. dr. Matej Pretner 14 kron, g. Ivan Pogorelec 10 K., g. Andrej Zbona 10 K., g. Oskar Polley li K., g. Anton Jaklič 9 K, rodbina Klodic vitez Sabladolski 5 K'., g. tir. Josip Abran 5 K, g. Fran Žilko :$ K., g. Srečko liartelj 4 K., g' Hudolf Hubliiz 10 K., g. Anton Sorli I n K., g. Ivan Golja !> K., g. Jožef Tomašič ;i K„ g. Peter Mušek iu g. Kran Sreboinjak po 2 kroni, g. Ivan Treven 4 K., g. J ust Piščanec, g. Anion Grmek, g.čna Marica NadliSe.k in g.čna Emilija Peternel po 2 K., gospa .1 eri ca 1'etrovč'č, gospa Marija Cehovin in gosp. .lakob Šnebel po I K., gosp. d. I J. 2 K., g. Ivan Prpar I krono, gosp. I<Y. Primožič 20 stol., g. 1'avlovič, g, Valentin Kosovel, g. J»ž«f Lazar, gosp. .ložef Loj, g. dr. Simon Pertot, g. N. N., g.čna Marija Novinec, g.čna Agata Vidmar, g. .losip, g. Kenlo Mriickner, g. Maks Crne, 11 g. Kocijan po l krono, g. Gracijan Ste-pančič l K„ g. Vekoslav Grebene in Kran Zarli pti 1 krono, g. Ivan M. Vattovaz dež. poslanec 10 K'., g. Anton Vinšek 1 Iv., gosp, Anton Vrabec :) K., gospa Marija Mozetič 2 Iv, gosp. Krnu Sklemba 2 K., g. Dragotin Majer 111 g. Uozmau po l krono, g. Henrik Stibel K., g. Anton ISogdanovič 4 krone, g. Mate Mniulič K., g. Fran Polic in gospa Polič po 2 kroni, g. Anion Žiberna 4 krone, g. Jožef Fon I K., g. Matej Primožič ;t K'., g. štelan Gjivič 1 K., g. Ivan Jajčič :» K., g. Staroselski fant 2 K., g. Izubijani res. kr. poštni blagajnik iu g. Dobuik po l krono, Fran Valetič 2 K., g. Ivan Justin 1 K'., g. J. Dolinar 2 K'., g. Ivan Dolinar bi kron, g. Kuro! Paternost 3 K., g. Ivan 1'mek ml.
2	K., g. Miha llrovatin 1 K , g. Jainšek
g. Ivan 1'mek, g. šemrov, g. Leopold t'anek g. tir. Lnkež in dr. Viktor Supan po l K., g. Jakob Ilatfner 2 K., rodbina Metlikovič
3	K, gosp. Anton Jiruš iu g. Henrik t'an-dolini po l krono, g. Andrej Mušič 2 kroni, g. Ivan Spilar 1 K., g. Vincenc Perušek K,, g. Jakob Perhavc 9 K., g. Ferdo Karis 1 K., M. V. Živic inženir 9 K,, gosp. Kran Vidmar 1 K., g. Ivan Macak K., g. Fran
Hinelak b> K., g. pl. Josip Masnec in Miha
Kamnšeič po l krono, gosp. Josip Machne I o« i K, g. J. Kosak 2o K., g. .1. sile 3 K., g. Avg. Valenčič In K., g. IvauValenčič 2 K. g. A. <ioljewek 10 K., g. Jožef Turk 5 K., g. Neimenovan 2 K., gospa Slaviea 4 K., gfspa Stoka gostilničarka v Trstu 10 K'., g. Alojz Furluii in Josip Muže po t krone.
Zajedno prosimo vse one rodoljube, ki so morda /■" kaj odposlali naravnost v Ljubljano, da nam to prijaviti izvole.
Pomoč Ljubljani Zngrel>-ki župan je na-značil o" 10 gld., mestni zastop na Dunaju podaril je r.Oini gld., „veteransko društvo" v Gorici 5o gld., občinki zastop v Uiehen-b.Tgu b)o gld Prva avstrijska posojilnica 111 Danaju 5000 gld., < 'eljska liraniltiica 250 gld , Trboveljska premogokupna družba 3000 gld., baron Hotschild na Dunaju BOOti gld , občinski svet mesta ('ernovci v Bukovini 200 gld., mastna delegacija na Reki 2no gld., (zajedno se je osnoval poseben odbor za nabiranje milodarov), Dunajsko slovansko pevsko društvo loo gld., iu nj. ces. iti kr. Visokost nadvojvoda Karol Ljudevit, jo daroval 50tj gld., deželni odbor tirolski 1000 gld., deželno pomočilo društvo kranjsko 1000 gld. za mesto in 400 za deželo; bankir Mayr v Ljubljani lOOn gld., A. Toman v Kamni Gorici 2500 gld., župan (soriški je nabral v 24 urah 4<io gld., zastopnik, banke „Slavije' v Ptnji Anton Gregorič je podaril 5il gld. 00 nvč., graščak Janko Urbančič '000 gld, Graška vzajemna zavarovalnica 2O00 gld., generalno ravnateljstvo banke „Slavijo" v Pragi 5o0 gld., Izdatnejše svote so darovali tudi: Neimenovan dobrotnik je izročil Dunajski „Kettiingsgesellschaft* 1000 gld., ,.Obzor" v Zagrebu je nabral doslej 300 gld.; uradniki banke »Slavije* v Pragi so nabrali med seboj za svoje tovariše v Ljubljani :t2<> gld.; občinski odbor v Ilifen-bergu je podaril 10o gld.; isto toliko občina Sv. Peter pri Goric,i; baron Schvegel :mo gld., Hudovernik v lludimpešti loO gld.; Seemanu v Gradcu 2<i0 gld. itd.
Župan Goriški je objavil oklic, do prebivalstva, v katerem prosi pomoči za Ljubljano, toda tudi v tem oklicu naglasa svojo „stirpe latina". Razni listi nabirajo denar za Ljubljano.
Posebno veliko sožalje pojavilo se je na Dunaju o nesreči, kije zadela Ljubljano; zanimanje za bednike Ljubljanske narašča tam od dne do dne. Dunajsko veliko časopisje stavilo se je radovoljno v službo milosrčnosti. Dne 2'i. t. m. pop. je bil na Dunaju jako dobro obiskati shod »polnočnega odbora za Ljubljano". Shodu so prisostvovali predsednik poslanske zbornice baron f|u-metcky in razni poslanci. Predsednik začasnega polnočnega odbora, dvorni svetovalec S u k 1 j e, izjavil je, da inicijativa pomoči mora izhajati iz sredbča države, kateremu je bil Kranjec vedno zvest; glavna pomoč mora priti iz prestolnice vladarja, za katerega so bili naši predniki vsikdar pripravljeni žrtvovati imetje in kri. Zbor si je izvolil načelnikom grofa II o h e u \v a r t a ter sklenil objaviti oklic do Dunajskega prebivalstva iu ustanovili pomočile pododbore.
Slovenskim ilulavcem. Naše zidarje, tesarje, težake in voznike posebne opozarjamo na oglas mestnega magistrata Ljubljanskega, uvrščen v današnji številki našega lista. Kdor želi dela in zaslužka, pohiti naj v nesrečno Ljubljano !
Poštni urad v Mučiči. v političnem okraju Voloskem, premeščen bode s I. majem t. 1. V bližnje selo Hl'ežCU.
Ta pbšlni urad bode imel zvezo z železniško postajo Jurdani, proge Sv. Peter-Reka trikrat na dan.
Policijsko. Nadzornik polic, stražarjev gosp- Honelli, dodeljen uadzoruištvu v ulici Sette Fontane, srečal je na ulici znanega tatu: 20 letnega Antona Hadeja iz Trsta, pristojnega v 1'elje. Ker se je Radej videl nadzorniku nenavadno debel, vzel ga je s seboj na stražnic«, kjer so našli pri njem skrito pod obleko vsakojakeg.i perila. Radeja so pridržali v zaporu o stvari pa so obvestili polic, komisai ij 11 v ulici S -itssa. — Po noči na včeraj so zaprli 7 pijancev, ki so razgraj ili po ulicah.
Koledar. Danes (25): Marko, evangelist; Krmili škof — Mlaj. — Solnce izide ob ."). uri 5 min. ratoni ob i">. uri 55 min. — Toplota včeraj: ob 7. uri zjutraj 14 stop., ob 2 pop. 18*5 stop. t'.
Najnovejše vesti.
Ljubljana 2 >. Deželni predsednik je iz-ročil okiitjaemn glavarstvu ljubljanskemu 11a-ilaljnih I00O gld., ki naj se razdele v seliii (ilinee, Fdmat in Vevče. Deželni predsednik je izdal odredbo do župana v ta namen, da se bode kolikor mogoča malo oviral promet po ulicah, kjer podkrepljajo poškodovana poslopja. Kei je dospelo več vuanjili tehnikov, dodelili so se oni domači tehniki, ki so sedaj na razpolago, okrajnim glavarstvom v Ljubljani, Kamniku in Litiji.
Dunaj 21. < esar je vsprejel včeraj popo-ludue novoimonovanega angleškega vojnega atašeja, \Vardrupa.
Veliki Varadln 83. Papežev nuncij se je udeležil obeda pri kardinalu Schlauchn. Kardinal Sclilauch je napil paiiežn in nunciju, poslednji kardinalu Schlauchu. V četrtek se povrne nuncij na Dunaj,
Beroiin 23. Drž. zbor se je zopet sešel.
Peterburg 23. Kakor javlja »S?etw zbrala je Rusija v bližini Japonske 22 ladij, kar znaša nkupe z francoskimi Iadijami .'17 ladij s t)]o topovi. Na drugi strani je na razpolago 20.000 mož na kopnem, da zasedajo otok Veso, ako bi hoteli napasti Japonsko od strani.
Štev. 1065(1
Razglas.
Za delavce: težake, tesarje in zidarje ter voznike z vpreženimi vozmi jo v Ljubljani obilo trajnega zaslužka.
Zato se poživljajo, da pridejo setn koj in se oglase pri podpisanem magistrat 11. M<ttji.hnt dr žet neg a sfolnrt/a m<nta Ijnhfjanr, 22. dan aprila 189'>.
_ŽUPAN.
Xr|Jov'.iiHlie braojdvk*.
Bndlnpešta. Psonlou r.u jenon 7.21 -722 Piietiion ?.a spondail 1K95 7.28 do 7 80 0r*» rm »o-jesen «.10—6 12 Už zn spomlad 5 97-«.-- Koruza za maj-juni H"70 «72. jult-ovgmt «.75—0.77
Pfii'tiicn nova od 71 kit. I'. 7'35-7"40, od 7» kil. f. 740 - 7-43, od SO kil. f. 7 45-7 50. od Bt kil. f. 7-50-7 65, od sy kil. for. 7 55—7 «0. ■lečmon 1105-810; pi oni 6-20—-H'SO. ti. n iva 5.90-fi-10 Trg danes mirneje, ponebiio ker ni bilo nobenega zanimanja ssn pSenleo, od katere jo bilo ]e 10o m t. nt,, prodano, retio mlačnej i». Trom«: lepo,
Praga. Nemtiiiirani nladkor /.a april f. i'J.ao nova lotlna 12.80. utalneje. l"u dra/.jo.
Praga. Centrifngat nori, po.ita»ljon f Trst in h rarino vred, odjiofiiljutuv precej f. 28 —28-25. April
"ept. f. 28.50 -28.75 (j'uiieAs«<i 29.--. Oot»orni
!IO —. V glavah (nodili) 30 25
Uairre. Kava Satilon geod av»rai{o za april 01.-. za j.ili «1 75.
Ila.nslourg. Hiinton gooi) nvurage za maj 75.Pi »epi.ml.er 74-25 aleoomber 72 50.
Dunajska borza 34. aprila 189B
danes včeraj
Državni dolg v papirju .... '01,50 101.BO „ „ v nr«bru . . . .101 55 101.«5 Avstrijska n-ntii v zlatu . . . 123-70 124.05 , „ v kronah . . .101 50 I01.S0
Kreditno nkeijo........'195 40 308.110
London lOLst........122.40 122 45
Napoleoni......... <1.70 9-70'/
20 mark ........11.6» 15.8»
100 Italj. lir........4H.— 4«- —
Deček I
14 let Htftr, zelo n utnrjen, govoroA tri jozike, natopil bi rad kot uCem>e v kako prodajalnieo joslvin. /iiliteva le hrano in *tanovan,o.
Inf.irnuoijo dajo tvrdka I« Modi« & Grebonc, tna voglu \ ia Nuova iu S. Giovantii)	Trst.
~ Šoba
velika ali mula nietdovnna (evuntuvalno m puritho kuhinjo) odda ko po stolu pkki odikodiiini r Via Clitozza hI. 10, 2 nndatr.
„ Kupuj pri kovnču in ne pri kovačetul"
pravi »tnri pregovor.
To velja po vsej pravici za moj /uvod, k:i,ti 1« tal; i velika kupčija, kakoisua ju tuoju, iuia zlmk gotovoga plačovanja velikanskih množin tilagu, in drugih predifsti, cone »laiskw, kar mora biti slednjič v kurUt kupovalcu nameinu.
Knisni uzorci /nseluiitn udjeniuleeiii grflti« iu fi-aukn. llogate /liii-kt* ueorcer, kakor ko nikoli, y.t\ krojili:«* nefrankovan«.
Snovij za obleke*
iVnnJcii in «l»»king za velečuNtito «|tl-liiM šcino, prodpinano snovij za uniforme c. k. |uradmkov, tudi za veteran«, ^uhiIco, telovadce, livrejo, sukno /a bil javil iu i^raliiP miite, preproge za vozove, loden. Velika zaloga štajerskoga. koroKkega, tirolskega luriiu y.n go-spoilo in gospe jio izvornih tovarniških eeimli v t;>ko veliki izberi kakor takih no mor« imati niti dvajseiera kunkurenetja. N'ajveča izber la linoga trajnega "tikita v najmodernejših barvali za goape. Sukna ki sc« dajo prati, potni ogrtači od gld. 4 do 14 ild., potem tudi potrebščine za krojače (kakor pudstave zu rokave, gumbi, aivuuke, tukanuc itd.j
Ceno, primerno, pošteno, trajno, čiato volneno sukneno blago in no dcb«r kup cunje, katero veljajo komaj odškodnino /h krojača, priporoča
Iy. Stikarofsky,
BRNO (,ivst' Mw.oh«ilor).
Najvoča zaloga tovarniškega sukna v vr«duoati 1 , milijona goldinarjev. — Pošilja le po poAtneni povzetju!
Svarilo! Auontjo in kroinjarji ponujajo nodomatno svojo blago pod znamko „Štikarol-»koga blago". l)a zabranim varanje p. n od jemalcev, naznanjam, da takim ljudem ne pro* dajam blaga pod nobenim pogojem. (24)
Lastnik politično društvo .hMinosi*. IzdavalHj in odgovorni urednik: Julij M i kota. — Tiskarna Dolenc- v
Trstu.