^rr na dom ** O fmalktf) ClTAJTE, KAK *A8 ZANIMA GLAS NARODA Matter List slovenskih delavcev v Ameriki. »th 1949 al the PmI Offlc e at New Yerk. N. I, mwW Act ef ML 1979. No. Ittž — tttev. 192 — VOLUME UIT—LETNIK LITI NEW YORK, WEDNESDAY. OCTOBER :3. 1945 — SREDA, a. OKTOBRA. 1945 Tel. CHelsea 3-1242 KONEC KONFERENCE VNANJIH MINISTROV Prva mirovna konferenca po drugi svetovni vojni se je sinoči razbila in po 22 dnevih neprestanih sej so se mogli vnanji ministri petih velesil sporazumeti samo v eni stvari da je sedanja konferenca končana. razpravljati o zeniljeprsju osrednje in Kifdo-zemske Evmjie, so s«* medsebojno zadele pol it i-čne zadeve. Politika je bila celo tako silna, da se delegati niso mogli .sporazumeti, kakšna mirovna pogodim naj se sklene s to ali ono državo. Včerajšnja seja se je jji-w-cla ob 10 dopoldne in )»onavljala se je ista stara pesem, kot hi i-fpal gramofon. Največ je »govoril državni taj- Po več :kt»r tritedenskih razgovorih se vnanji ministri niso mogli »porazameti glede ti-ratlnega |H»ročila o -konferenei. kakor tudi ne o tem, na kak način bi se mogle seje nadaljevati. Ako so se K»ploli v kaki zadevi Kjtonizujueli, javnosti ni znano, kajti zapisnik konference ni bil objavljen. Ako so se *ploh v čem sjporazu-meli. je upati, da -s«* *h» pet na konferenei zastopanih držav držalo teh sklepov in da bodo složni, kot so bili »dožui v trasa vojne, katero uo dovedli do zmagovitega konca. Z ozirom na to pa je aovjetski vnanji k oni-i Mir Molotov zadnje dneve konferenc jKigonto povdaril, da je zanj obvezen samo oni sporazum, ki je bil ptnlpisan in na tej konferenci ni bilo ničesar podpimnega; niti zapisnik konference; razitn zapisnika, ki g-a je sestavila kaka delegacija sama zasel«\ Ker ni bilo nikakega s|»orazuma in nolienega zapisnika, vnanji ininiKtri tudi svojim namestil, kom niso ]MiM:ili nrkakih navodil za ra7jprave na njihovih sejah. Tudi ni bilo ničesar odločenega. čt* se IkmIo konferenee sploh £e nadaljevale. \'sak vnanji minister l»o o konferenci poročal svoji vladi in potem je. naloga vlad, da se medse?>ojiio pogovore, kaj naj se napravi v liodoče. Najvažnejše in najžalostnejše pri tem |>a je, da se vuanji ministri niso dogovorili niti o tem, kdaj 'in kje naj ne prične »plodna mirovna konferenca. Državni tajnik Byrnes, katerega sla (»odpirala angleški vnanji minister Bfcvhi in francoski vnanji minister Bidaulu, se je zelo trudil, da bi «e jhili dogovorili glede mirovne konference, toda ves njegov trud je bil zaman. Nekateri delegati pa »pri vseni tem zatrjujejo. da je na konferenci vseeno prišlo do nekaterih tt}H»raztimov. kakor: zedinili so se v nekaterih točkah glede mirovne jiogodlie z Itali- razgovori ne moremo nadaljevati." jo; |M<;*duotim «e sporazumeli glede mirovne Kitajski vnanji minister ,tir. Vang -Ših-čijeh, jMi-rodbe - Finsko; rusko in angleško vojaštvo ki je predsedoval popoldanski seji, je nato je bilo od|M»klicano iz Irana. V kr/gib. ki oročilo, ki dolži kralja I*etra II in njego- General Patton odslovljen General D wight D. Eisenhower je sinod", naznanil, da je bil general Gteorge S. Patton razvezan svojih dolžnosti kot poveljnik tretje ameriške armade in vojaški eoverner Bavarske in da bo stal na čelu majhni komisiji, ki v Bad Nau-heim sestavlja takt" čno zgodovino vojne. Poglavitni vzrok te odšlo vi- vo zamejilo vlado v Londonu, da sta bila v dejanski vojaški tve je v tem. ker je general službi Nemčije. j Patton proti Kiseubowerjeve- Poročilo je bilo objavljeno v. mu povelju olniržal v službi n?k Byrnes. Molotov pa mu je kratko odgovar- kiijigi, ki obsega llOt) strani in j več sto naerjev. češ, da brez 1000 uradnih liscin in jo je iz , njih dežele ni mogoče uprav-dal dr. iMišan Nedelj kovic J Ijari. Patton ima že od nekdaj predalnik vseučilišča in pred- nsivado, da naravnost jjove svo- jal, gledajoč na zapiske preti selmj in ne da bi (»ogledal čez mizo. Tudi tolmaču Popovu ni liilo treba posebno paziti na MoloKove odgovore. kajti bili so isti kot prejšnje »Ini. Byrnes je ves čas f*ku£al biti zelo (prijazen z Moloto-vom in ga je vedno nazivljal 44 moj dragi prijatelj/* Byrnes je slednjič predlagal. da se nsij zadeva glede podpisa uradnega poročila o konferenei prepusti predsednikom vlad in naj o tem wtmi odločijo, samo da se more konferenci! raziti. Moltniov pa tega ni maral, temveč je zahteval, da se ministri str: igo drže sklepa potsdainake konferenee in naj popolnoma pozabijo na usodni 11. september, ko je bilo proti sklepu v Potsdamu francoskemu in kitajskemu vna-ujemu ministru dovoljeno prisostvovati konferenci. Byrnes je nato (predlagal, naj «e ministri saj dogovore o ln»doči mirovni konferenei. Molotov je bil zadovoljen, da se o tem razpravlja danes. Ko pa ga je Byrnes vprašal, ako je pooibln*i»en, da pritrdi vsakemu sklepu konferenee. mu je odgovoril, da l>o moral poročati v Moskvo. Poleg tega je še tudi rekel, da bo taka seja o-inejena samo na zajtfopnfke treh velesil. Byrnes je nato nekoliko užalončen izjavil: I>ejstvu moramo zreti v obraz. >? takimi tsednik komisij«-. MARŠAL ŽUKOV JE ZBOLEL pui'k preti Mestno hišo v Yorku so že na vozil i ve-lesk za oder in s4o- .1- \ Ne, like kii'i>e jiva uci -sprejem nwsega mar-šala (JtHirgija K. Žnko\a. če-gar prihtMl je bil napovedan za is^tek. ko je včeraj župan La (riiardia naznanil da maršal Žukov zaratli ibuiezni ne l»o mogel priti. Ob istem času je v \Yash-ingotuu to vest naziuui'! pi«*d-sednikov časnikarski t .»j; i k Charles onesrečeua ter zatniil, da je natančno iz-vi-seval ptivelja generala Eisenhower ja. Po konferenci z generalom nekeg-«i časnlskesS^siročevalr a.! Krseuhowerjem se je general ! Patton v hudem dtržju o maršal Čukov kdaj pozneje »kem. Naslednji dan je bilo na- prišel v Združene države. znanjeno, da je bil odstavljen O 1 h »lezi i i maršala bukova je liavarski pretlsednik Fride- v Belo hišo spon>čil general »ideh St.-haeffer z vsem svojim predlagal, da st? konferenca tnlgotli. I»o daljši razpravi je bil dosežen spt>razum, tla se ktm-ferenea zaključi. Razpravljali so ti celili goli v rne> in Molotov iamenjala dijilomatska pi-'rah veleva/nih svetoMiih vpraš^inj. t«nla rojena ina in da je Molotov ^pristal, da podpiše vse je bila samo majhna miška, ki jo jKipL^e zadnje uradno .jMiročilo ktmference z naslednjimi tH'sedami: 4*Svet vnanjih minifttrov je danes dvakrat z.t»oroval. Arolt»tov je predsedoval dopoldne, Vang pa popoldne. Na drugi seji je svet skle-nil s<*tlanje izl>ori>vanje '"končati." zapiske, razun onega t> |HMh»uavnkih državah. Ameriški viri pravijo, tla angleški vnanji minister oročila. Vprašanje glede mirovnih pogotlb s podonavskimi državami je dovedlo do .globokega |>repa-da meti vtianjimi ministri. Kadarkoli so .pričeli POROflILO ZAVEZNIŠKEGA ODRORA ZA OSKRRO DRUŽIN, KI SO RILE TE KOM VOJNE LOČENE Teh ljudi je ie vse polno v deželah osisča. in vsi bi se radi vrnili v svojo domovino. E, G. HARRISON, predsednik med zavezniškega odbora za oskrbo in pomoč onim rodbinam v deželah osiiča, ki so bile ločene od svojcev in odpeljane po naeijih v Nemčijo in Avstrijo, je v minolem tednu priposlal zvezini vladi svoje dokaj obširno poročilo, naslovljeno predsedniku Zjedi-njenih držav, Trumanu. Iz tega poročila je posneti, da so razne organizacije poskr bele za to, da so imenovani nesrečneži dobili nekoliko hrane in tudi bolni&ko pomoč ter hospital izaci j o, da se je pa v ostalem bore malo storilo za te ljudi, kajti natančni načrti 4e vedno niso izdelani glede te pomoči in končnega cdposla-nja teh ljudi v njihove domovine. V teh poročilu se tudi pov-darja, da znana pobožna in sasebtta organizacija UNRRA, ni niti po vol j no organizovana in preskrbljena s potrebščinami, niti nima pravice uatano- v ka- ELsenhovver, ki je tudi nmrsjilu Žukovu izročil povabilo predsednika Trn mana. Župan La Guardia je naznanil. da je predsednik Timnan po generalu Kisenhowerju maršalu Žukovu izrazil željo, da čimpivj okreva in tla v bližnji bothičnosti obišče Ameriko. nacijskiiu kabinetom, na njegovo mesto pa je bil imenovan velik nasiprainik nacijev dr. Wil-helm lloegner. Zvečer istega dne je bil general Patton obvščen, da je bil Montgomery za pomoč Feltlmaršal sir Bernard L. Mtnitg-omerv v svojem poinjčilu o razmerah v Nemčiji priporoča. tla je v Nemčijo |>oslanegu po mnogo živeža, da bo prebival-bivčemu dr-jstvo obvarovano lakote in da položaj omenjenih nesrečne-žev, ki morajo čakati v Nemčiji na svoj povratek v domovino, še vedno žalosten, kajti tem ljudem do sedaj ni bilo Hullov rojstni dan Predsednik Truman je telefonu čestital žavnemu tajniku O o rdel lu ne lnido razširile bolezni, kot Hullu k njegovtMiiu 74. rojstne- { po prvi svetovni vojni, mu dnevu. Kot (pravi neko poročilo, je Hull popolnima okreval po 1m>-lezni, vsknl katere je bil prisi- vati, dokler se jih ne pošlje domov. V ostalem je tudi vsega obžalovanja vredno, da nekateri poveljniki sedaj obstoječih} taborišč sploh ne morejo sodelovati z imenovano zasebno organizacijo, kajti mnogo vslužbencev organizacije UNRRA je takih, da sploh nimajo potrebne izvedenosti v svojem poslovanju. V mnogih slučajih se je tudi pripetilo, da vslužbenci te organizacije niti ne znajo angleščine. Radi teh dejstev, prišla je omenjena organizacija često* krat v neljubi položaj, ko so >j druge bolj izvedene organizacije predložile razne predloge v prid splošnega dobrodelnega dela. Naše vojaške oblasti v Evropi so izredno zaposlene z pošiljanjem inozemcev iz Nem- i Čije v njihove rojstne kraje | in njihovo oskrbo, dokler za nje ne pride čas od potovanj a, kajti železnični promet in že-leznične zveze, so izredno slabe, in radi tega ne morejo vedno jemati v poštev razne na- mogoče dobaviti zadostne hra- »J™ '"kopiti kot državni taj-. nik in tla izgleda mnogo boljši ne in drugih potrebščin. . T . „ w in mocnejcsi kot zadnjih par let. "Moj namen ni pitati Nemcev." pravi Montgomery, "toda ne maram, da bi se po Ev-iM-pi razširile lakota in bolezni, kar se bo zgodilo, ako pustimo, tla po m rje na stotisoče Nemcev." STREHA AEROPLANOV NAD OKLOPNICO V severni Evropi najbrže ni rodbine, ki bi imela tono premoga na razpolago za prihodnjo zimo, piše Herbert Setig-man, poročevalec ONA. Eden visokih ameriških uradnikov je dejal nedavno, da utegne tisti j»oltlrug milijona ton premoga, katerega utegne morda Amerika pošiljati preko oceana vsak mesec, pomeniti -politične stabilnost mesto nemirov in politične zmešnjave sirom vse Evrope. — V splošnem nismo pričakovali, da lxi Amerika pošiljala poldrug milijon ton premoga v Evropo vsak mesec. Statistični podatki, ki so na razpolago, prisojajo v Franciji vsaki rodbini povprečno po 800 funtov premoga za vso zi-1 mo. Na Danskem in Nizozemskem ni mnogo drugače — tam sodijo, tla l>odo imele rodbine po 1000 nekoliko morala pamagati z zalogami drv. Pred nekaj meseci se je položaj premoga v Evropi nekoliko izboljšal — Francija jo bila povišala svojo produkcijo na !'-> odstotkov normalne koli« *ine, (ločim je bila pridelava prej le 05 odstotkov. — Toda Francija je audi v normalnih časih it vazala do 40 odstotkov svojih potreb premoga. V Belgiji in na Nizozemskem je mnogo gozdov izginilo tekom vojne. Prisojeni so jim zdaj okraji v Nemčiji, kjer smejo sami sekati les za svoje po- se radi tega, ker ni hiš. Obenem pa v severni Evroo. A!ko delajo tri dni, morejo najmanj t*i dni lenariti, ali pa iskati živež in obleko po deželi. Vsak priznava, da je nemogoče obratovati premokokope z vojaki. Razven tega se v Nemčiji postavlja še vprašanje, kaj je bolj važno, odstraniti koin-petentno toda nacistično osob-je, aii skrbeti za to, da pride premog ven? Zanimivo je tudi, da so Angleži kmalu potem, ko je pri- Ko 80 zastopniki Japonske podpisali predajno pogodbo na oklopnici "Missouri" v Tokijskem funt t o v, a v Belgiji delavska vlada, a- več. iNorveška si bo TeU™h H*S<> Stinnesa nmo- go njegovih tovarišev, članov rensko - vestfalskega kartela. Razven tega pa se seveda še vedno govori o tem, ali naj rurski premog pomaga najprej obnovi nemške industrije—»kot zahtevajo nekatere angleške oblasti — ali naj se večina vpo-rabi za izvo« v druge dežele, kot so zahtevale nekateri Ame-rikanci. Vse evropske organizacije razdeljevanja (premoga nadzoruje takozvana European Coal Organization, katero so organizirali Anglo-Amerikanci meseca maja t. 1. Toda tudi ta ima na razpolago za razpoši-trebe — toda nemški gozdovi| ljanje le one količine premoga, so polni min, tako da je bilo katere daje vojaška vlada. V mnogo drvarjev ubitih in radi tega je jta ugodnost le neznatne vrednosti. rurskem okraju pa vlada Anglija. Evropska organizacija za Belgija danes ne pridela niti premog je poipOlnoma prosto-polovice svojega navadnega de-l voljna organizacija. Vdeležene leza evropske produkcije pre-|so poleg Anglije in Amerike moga. Nizozemska pa niti 40 odsrtotkov ni dosegla. Sirom Evrope je postala situacija v pogledu premoga kritična. Saj smatrajo celo, da je angleško premogarstvo na slabotnih nogah. Na evropskem kontinentu je nemška navada, da so uprabljali za delo v premogovnikih skoro izključno svoje suženjske delavce, povzročila, da smatrajo ljudje, da je delo v premogovniku delo sužnja. V nemškem premogar-skm okraju Ruhr, je izredno dežele zahodne Evrope, ter Grki in Turki. Poljska bo morda še vstopila. Jugoslovani in Čehi imajo v njej svoje opazovalce. Ta organizacija razdeljuj« ve« razpoložljivi premog, ki prihaja iz Zjedinjenih držav, Anglije in Nemčije. —ehno mesto. Kijev prenavljajo Na mestu Kijeva, ki so ga Nemci skoro popolnoma porušili, gradijo popolnoma novo T.I-A5J fSAKOIlV—Ni.\| \ UKK WEDNESDAY, OCTOBER 3,1945 USTANOVLJEN L. 1199 ft Glas Naroda (-TOICB OP THK PEOPLin 99 Owned and PubUabed by Hkwaic PubU. v hug CowjiMpy, (▲ Corpora ti o«) Prank Sakat-r, Pmddeat; Ignac Hode, Inaatttr; Joseph Lapafca, Sec. Place of baslnraa of the corporation and addreem of above officer«: _21f WEST 18th STREET. MEW YQBK 11, N. T._ :: 52nd Y E A B 7: "Qlu Naroda" la lamx>d every day except Saturday«, Sundays and Holiday«. BnbgoripHon Yearly ?7._Advertisement on Agreement. ZA CEIiO LETO VELJA LIST ZA ZDRUŽENE DRŽAVE IN KANADO: 17.— : ZA POL LITTA —|3.50; ZA ČETRT LETA $2.—. _ZA .TT * D OS LA VIJ O — — LETNQ; >4.— ZA POL LETA "«;>aa Naroda'' tahaja Tsakl dan lavseinšl soboto, nedelj In praanlkor. **tiLAS NAHODA," 216 \WsT 18th STREET, NEW YORK 11, N. Y. TeUaboM: CHdaea S—IMS Italija se ni brigala za Trst Italijanski minuter Luuatti je leta 1917 dajal: "Osredotočiti moramo v Benetkah ves promet in ne briga nas, če bo na glavnem trgu v Trstu rasla trava." Izvoz demokracije — v Azijo Iranskih konferenc in medna rodni li posveto- TVt»>ui vst--i, -o lazun »ŠiKinske in Argentina vse neodvisne države - V ij • 111 -klriiil«'. da [K>t rebuje j »ovojni «ve»r pravo, d«*mokr: i t ično podlago. Kri /Ivi ognmma večino članov človeške obitelji na celini im. m m Kvmzija, kalem j<* imenoval pokojni Wendel \\ ; k s.- *Oii«' ur d"; j«* jMiVM-in naravno, d« liode Ifciljni Iz-• -k i < al velikanske va/.m»>ti z ozironi na l>odoči razvoj in o... we ii« tl<* za vs»- človeštvo tekom Inxloe-ih rodov. A <» <».i «-jemo <»d eelokupnosti azijskega prebivalstva naiiH .-. ki /ive na skrajiHMii severu in na mnogoštevilnih o-l ,ih I \i it ika, ]totem ostane prebivalstvo Kitajtfke, Iztočne h. je i:i Japonske, kot glavni narodi, z katerimi se l»ode mo-;-:i!<» pr. iuviil-tvo Zjedinjenih držav, Rusije in Anglije v boil i sporazumeli, ako želi, da zavlada med prebivalstvom \ /. Miljo v botl<>ie sporazum iu mednarodno začasno ravno- nvki in Ja]K>nci so sedaj dosegli ono stanje, katere- '! i j i«j j: u t t!u!.a preiK»ix*da japonskega političnega, gospo- Tržaški časopis "II Nostro Awenire" je prinesel v svojem uvodniku dne 7. junija odgovor ^a članek Oskar De Schwarza, ki ga je v izvlečku objavil Radio London, članek pravi: 28. maja je Reuter objavil nekatere odlomke članka o tržaškem vprašanju. Pisec, neki Oskar De Schwarz, je po priznanju, da se Trst nahaja na slovenskem ozemlju, s čimer si je hotel dati videž objektivnosti, zavzel stališče, da bi bil Ti«t z aneksi j o k Jugoslaviji obsojen na propadanje, ker bi se ves uvoz in izvoz centralne Evrope usmeril proti Hamburgu. Premagana Nemčija bi tako potsala zmagovalna. Obtožuje fašizem in gospodarsko krizo po prvi svetovni vojni, ki sta kriva, da je Trst kot pristaniško in trgovsko italijansko mesto propadlo. Trst ni mogel in ne bi mogel uspevati v fašistični Italiji. Na koncu član-kar zatrjuje, da bi se za Titovo borbo za Trst lahko skrivalo vprašanje nadzorovanja prometnega sistema srednje Evrope. Za vse te trditve g. Schwarz ne da natančnejših pojasnil, niti dokazov. Naš odgovor je lahek: Z narodnostnega stališča ********** "**...................rfrrrfrrrrrrrsjjjjj ZEMLJA, KI JE NAŠA, PA NAM JE NE DAJO RAZGLEDNIH VEČNI BONDI tovne vojne, — Krupp, Thies-sen in drugi podjetniki v Nem- Kakor znano, znaša naš javni dolg sedaj nekako $246.-000,000,000, in da dolg se bo-|čiji, ter njihovi trgovinski za-de tekom prihodnjega leta po-(vezniki v Franciji, Angliji in večal in dosegel svoto $300,- drugod, ko so najeli Hitlerja, 000,000,000. Radi dejstva, da |Musolinija in japonske gene-je ta svota tako velikanska, rale, da prično z svetovnim os-da je sploh ni mogoče pravil-'vajanjem v njihov prid. Tako-no zapopasti, so v gotovih kro- zvane Napoleonove vojne SC gih pričeli z razpravami in Evropo ravno tako vničile, ka-vprašanjem, bodo li sedanji kor ravnokar končana druga vojni bondi ali pa denarne li-'svetovna vojna, katera bi se stine, katere bode vlada morda'sploh nikadr ne pričela, da ni izdala kot nadomestilo bondov|zn to poskrbel Churchillov potem, ko bodo dosegli svojo prednik, znani angleški mini-"zrelost", sploh kedaj izginoli sterski predsednik. Chamber- l.ir*k.-ira in ku-tinu« -a življenja, kajti, kakor znano, zapadni j predstavlja Trst jezikovni otok xaraniki trdijo, da mt mom atari japoi**ki red življenja na- sredi strnjenega slovenskega lonie-titi s — zapadno demokracijo, katero iKxle sedaj, po Z? m I je rid kažt> del Goriške in Istro z otoki x staro mejo wit'd J uif oslarijo in Italijo. iz naše javnosti, ali našega državnega denarnega gospodarstva. Pred več nego 125 leti, imeli so v Evropi znane napoleonske vojne. Tedaj so se evropske države medsebojno bojevale in Napoleon I., je skušal osvojiti vso Evropo, baš. lain, ki je bil uverjen, da se mora Rusijo gospodarski vni-čiti potom Nemčije, ker le na ta način bode zamogla Anglija v gospodarskem smislu Še v nadalje obstati uplivna evropska država. Radi najKtleonovih vojn, so postale vse evropske države, kakor tekom minole druge sve razun Rusije, ravno tako ban- kerotne, kakor so sedaj. Vsled vi i in pon u.« ozemlja, ki se začenja že v predmestjih. Ne moremo dopustiti, da odločal o usodi str- le gospodarskt potrebe. Njen j postal "mare nostro" po faši-razvoj iz malega trgovskega stičnem p rogramu. Vso kriv-njenega ozemlja ali dela tega'in ribiškega središča, kakršno'do tržaške luke moramo iska-jezikovnega otoka. V še večji je bilo še do konca 17. sto-1 ti v njegovi priključitvi k Ita-meri velja to za Trst, kamor(letja, pa do današnjega, zelo^liji in ne v gospodarski krizi so se po proglasitvi mesta za važnega pristanišča, je potre- in fašistični upravi. — Toda svobodnop ristanišče po letu boval skoraj 200 let. Ves čas'260.000 Tržačanov je vendarle 1719. vselili številni Italijani, svojega razvoja, do razpada I moralo živeti in kljub propadu Slovenci, Grki, L^vantinci, ki avstro-ogrskega imperija, je (lastnega pristanišča, lastne so sprejeli italijanski jezik j bil Trst glavno pristanišče trgovine, je Italija po izklju-kot trgovski jezik. I skoraj vsega ozemlja tostran j čitvi Trsta iz trgovskega pro- Avtonomni Trst bi našel v Labe in bo tudi v bodočnosti. meta. začela mesto industria-Jugoslaviji neposredno večje služil istim narodom kot uvoz-j lizirati. Razširila je ladjedel- ijul. tivlm izvažati na Daljni Iatolc. i/.vnb nei, ki se bavijo z to zadevo, so mnenja, da •bolj-.' ako se na Japonsko izvozi one vrste demo-i k ;oi >iia je zavladala v Nemčiji tedaj, ko je dežela a i >; !• !a ustavna monarhija pod vlado Viljema II. Te * de; .^racija je «e vedno shranjena v kakem skladišču < r izza b ta 1!»18, iu bi bila — tako trdijo izvedeuei ar najlNilj>4* vrste demokracija za preiuačenje sedanje ja-»l.e vlade. Medtem, ko so t jMiMi;..» ur- lili b;tš po načinu ureditve Nemčije potem,i j l»il t poi 1 u i 1,-1-1 IDI« po<^ Italijo. Italija je se ga polsuževali samo med ča-jnovila trgovsko zono, ki se je Kakor zaano so vsi izkoriščevalci, profitirji in podjetniki tega zahtevala in dobi- soin, ko je bil priključen k razprostirala od Tržiča do ..... , i • i• - . .. . . ... ila slovensko ozemlje do Po- Italiji, ki ga je bodisi pod fa- Milj, in ji podelila fiskalne o- ] ta IKI.s v Nemnji dobiii pravico se v nadalje izkoriščati ta-'* .* fn j-j. j l- a . ...... .. . .. „ ' ...... . . 1 . ... , , . . . istojne. Trditev, da bi avtono- sisticnim ali kraljevim reži- Jajsave. Pnstanisce je deloma l • -nje navadno in vsakdanje prebivalstvo, kajti }>olen je se«laj na Japonskem. Načrti, ki do-1» ajo ne; iosrt »liio l>odočnost Japonske so namreč taki, da bo- j stoj mni Trst mogel j>od Jugosla- mom upropaščala. vijo propasti kot trgovsko pri- že leta 1917., ko se je Ita- stanišče, nasprotuje dejstvom lija borila za Trst, je takratni 1 • japonski mikado o*tal leta 1945 še vedno vladar Jajpoiiyn statističnim podatkom. Po- italijanski minister Luzzatti ki'. 1»: kakor j«* o-tal leiia HI1S, Viljem II, še v nadalje morski promet vzdolž avstro- izjavil v Benetkah •'cesar' Nemčije. Si<*cr je nekako smešno pisati o "ustavni monarhiji'' pod vlado biv-eira nemške ura cesarja kot o uzoru zapadne demo-3 ii i if. t»Kla ta'o nlorino I »odo japonski velepod jetniki ki J lin,i i. v člani me.lnaimlnh kartelov na Japonskem, prav 280'00?, tonaže. Prejšnja Ju- ladi sprejeli iu uvinlli, siilaj, tekom l«Ia 1945. Na Kitaj-kcm pa drugačen položaj, kajti tiim nimajo poti rlte iu ra/.l v v. da si* zop«*t vrnejo v varstvo ustavne mo- -1:11 i i i o. <:-jsamo dosegla tega prometa, v k v kol kor . '!<* Kilajskii v jKj^tev, kakor je bila začasna ampak ga je celo prekoračila.1 hka pnstan^' nemška r. p.ibaka i-mI vlado — maršala Hindeniburga. Jan-!K,jub gospodarski krizi, na.more Pre«estl ogrske obale od Gradeža do ^^ , . x... „ v . , „ , , , Osredotočiti moramo v Be- Kotara je vzdrzevalo leta' a • t . iqiq .... , . . netkah ves -promet in ne briga I hi. kate"hi»»«. bo na g lavnem trgu je bilo 155,285 parmkov s 27.-'„ Tntu rasJa trma„ Bistvo vprašanja leži v dejstvu, da ima Italija, ki ne razpolaga v rudnim bogastvom, ki je osredotočala večji del svoje industrije in poljedelstva v Padski nižini, v Genovi, Benetkah in Neaplju, ve- goslavija, ki je štela v letu 1929. četrtino prebivalstva vse Avstro-ogrske, ki je razpolagala z gospodarsko manjšim zaledj'em, ki ni imela dobrih ka j-kov: man ia rini niso prav nič slaihši lqpovi, kakor so bili. katero se Cankar v primeru ,, i , i , .... u:* • ..... „j .Trsta sklicuje, je takrat raz- bl 8Ta uničila kod najnevarnej ll.ii. . nI.ii in kakor-iu Mt Hirohitovi sedanji elam med- , . J * J m«-*«*- ° ' J • InAl.n«!. ___J__A_i_ ___A. •___ a/lffa tnlritinjin Dnnnl-Ir liarodui'va |N»djet niši \ a. Italija je zahtevala Trst, da j polagala z zadostnim cestnim tekmeca Benetk in Geno- ... t - , . ^ . - , . lin železniškim omrežjem. V ve. To dokazujejo govori raz- Leta r.H vsakdanje p^uvalstvo Kitajske potom n-|Jugoslaviji se je gospodarska nih Julijanskih državnikov, l> ,ra 1M 1 1 1 ,n 1^-d^lmka Sun Yat Sena, pričelo z vse-ikriza začela pojavijati &le le_ toda več kot besede nam do-s:ran- • " • ' « »"'ki l«mdit, imenom YuaiwShik-Kai,ta 1930. in vendar je prispe- kazujejo gospodarski dogodki. >pr : /a doi.ro plačo z proti-revolucijo in tako končal Sun lo v jugoslovanska pristaniš-1 Kot posledica ukrepa so bi-v-': s ' ' •• uve>ti na Kitajskem pravo demoki-aeijo. ča 96,474 ladij s 14,976.535 to- li sedeži pa ropi ovnih družb ' ; »'1 : s,»ii Vat Sen zo|»et pričel z ii{K>roni proti ka- naže in odplulo iz istih 96,533 prenešeni v Genovo in Neapeljr ■ rilj k . j k h n nnlariiiov in njihovem vodji YuanXik-Kaju ladij s približno 15,000,000 to- s Čimer je bila Trstu odvzeta ■i m < i - |.oi..... ;.» oi-^aniracij kitajskih knlijev,—pa ni \-spel. naže. Ves pomorski promet možnost svobodnega razpolaga- i. IT.,; ?ak je siilauji jH>btžiij na Kitajskem, kjer vlada Jan- tefirf. ,eta obsega torej 183,007 nja z lastnimi ladjami. Velik »j - -v /. 1*011101-ji» nje-tvih ko rump i ranih mandarinov in po-,adij s Prib,ižno 29,976,525 to-'del srednjeevropske trgovine , . sa za pa* lui ii zaveznikov, katero je po prvi svetovni naže' kar Postavlja prese-1 je bil usmerjen v Benetke in ti',i V ii l i t ali Nemčiji -republiko" peni vodstvom cesar-,** i2;696 ^2i ^ nad avstro-se posluževal železniške proge L« _ s iiiar>ala HimleuUu ga. , ~ pJrometom 1 ^tke-Dunaj, Beljak-Videm- # # 1913. od Gradeža do Kotora. (Benetke. Poleg tega sta se lu- To se je godilo medtem, ko ki Trst in Benetke znašli v os-!a.H-m..mlij>ka ustava demokracija, katera sloni naje Trst kot italijansko prista- trem tekmovanajn, ko so bile clmi f m I : :i-;:i vladarju v Londonu in na vladanin nekntorih niške n ronudnl T»f io So ...t....«.: adarjii v Londonu in na vladanju nekaterih udijskib **pri ucov", je skoraj ravno taka, kakoršna bode bo-doča ja|M»n> .i 4 .lemoknK'ija'*, kajti znano je, da je Hirohito a u*.-1 - vi 'vitez' in tudi častni general angleškega "veK-čan tva". katero je istodobno tudi "cesar" Iztočne Indije. Iu i/toV uo indijski ei-siir zahieva, da se na JapoiMritem u-\ ki tvorijo ve stališče opozicije v provizorič-1eino- kateri pa so izšli iz doni narodni skupščini. Bilo je,m°™ske borbe. Opozicija je nenačelno, kajti celo o onihjskušala na vse načine učiniti vprašanjih, proti katerim ni.edinstvo 'vlade in jo z intriga- pričan sem, da bi vsak pri- . „ „ . padnik Narodne fronte objek-. ™ nase oP^tosene domovine. t|vno appejel vgako točko y imela nobenega ugovora, ni pokazala pozitivnega stališča. Medtem, ko se je vsak pripadnik osvobodilne fronte brigal za interese, potrebe in težave naroda, ni imela opozicija nikoli dobre besede o predmetu, temveč je ves čas zahtevala neko svobodščino pred "bojaznijo" in neko demokracijo "ujene vrste", ki pa sploh ni-kaka demokracija ni. Vse to jasno kaže, kaj ta opozicija predstavlja. Kje je njen program o vseh vprašanjih, ki so bila prej omenjena? O svojem programu gle de teh vprašauj ne mara niče- tni razcepiti v šubašičeve in Titove pripadnice. Na ta način bi mednarodna reakcija lahko rekla: "Evo ti! V Jugoslaviji ni reda. čas je, da zavezniki pričnejo intervencijo v Jugoslaviji." Brez razlike na vse zunanje okolščine, brez razlike na dejstvo, da je v nekaterih dr- čati o tržaaškem vprašanju, ki je pač najvažnejše za Slovane posebej in za Jugoslavijo sploh. Rečeno je bilo, da postane Trst mednarodna luka pod italijansko upravo. Drugič je bilo noročano, da bo to pod Jugoslavijo. Tretjič nam je bilo povedano, da bodi Trst po Kardeljevem predlogu država v okviru zvezne republike Jugoslavije, kar bi bilo menda tržaškemu prebivalstvu še najvšečnejše. To in ono smo slišali te dni. Kaj vse se je pretresalo na tistih sestankih, pa vedo le tisti, ki so «e jih udeležavali, in napetost glede tega velevažnega problema še ni prav nič odjenjala ne tu ne v Evropi ... Zdi se, da ni tajno reševanje takih in sličnih zadev nič koristno, če bi bilo javno, bi se ministri sedaj morebiti ne vračali praznih rok domov. Čez kaka d\Ta meseca se snidejo zunanji ministri že omenjenih dežel na konferenco v Moskvi, želeti je, da bi imeli tamkaj več sreče, kakor pa so je imeli v Londonu. Mir je neizogibno potreben za obnovo in razmah med narodi. Slovenski listi v Ameriki se , . ...... , . . seveda brez izjeme do popolne zavah, vkljucivsi nekatere za- • -____- . , . . ______________„ izčrpanosti pečajo s tržaškim vezniške, v razmahu propagan da, da bi se preprečilo Jugoslaviji utrditi njene pravice do upravičenih teritorijalnih vprašanjem in že i»o napisih v njih je lahko uganiti, v katerem taboru so. Dobri dve tre- ... , »tjini se jih iskreno veseli, ka- zahtev, agitira opozicija s pol-|dar so poročila ugodj>SL za mlado Jugoslavijo, med tem ko jih je le pičla tretjina za no paro, da bi povzročila krizo ter tako poklicala gotovee zavezniške države, da bi inter- sar slisati, oziroma noče, da , . , , , . ' venirale in tako preprečile ze- bi narod vedel o njem. Pre- Chibougamau v Quebecu, Snow Lake v Manitobi in Manson so kljub omejitvi potovanj, 'Mrs- Emily Jerome in njena prevozili 217 milijonov milj. Mrs* Madolin Ritchie, sta Do pričetka leta 1945, je si- urednici imenovanega lista, ki.Creek v British Columbiji. *tem ime novanih železnic pre- i2^aja na osmih straneh, do-j Oblasti v Ottawa so oblju- vo/il nad štiri milijone voja- čini »menom Le-....... kov v 6540 posebnih osobnih nore Jerome, opravlja vsa čr- vlakih. Vračanje vojaštva iz kostavska dela, kakor tudi inozemstva se še vedno nada- tiskarstvo. Tiskarna, kakor tu-Ijuje, toda tozadevni podatki di V8e dru*e naprave, ki so še niso na razpolago, tako, da Potrebne za izdajanje lista, so jih ni mogoče objaviti. v isti hiši* v kateri živi ime- no\ana primitivna časnikarska Posebni, takozvani delavski ženska obitelj. vlaki, z katerimi se je vozilo d'-lavstov na delo v tovarne in k drugim voojnim podjetjem,' so prevozili tekom vojne 41 mi- Ottawa, Ont., 1. oktobra. — bile. da bodo v tem pogledu storile vse kar je v njihovi mo- Isto se lahko reče o mnogih zavezniških ali nevtralnih državah. (24) Vse to kaže na dejstvo, da je Jugoslavija zavzela pravo pot v svoji zunanji po- litiki, pot, ki jamči našim na-či, da se promet in zveza z rodom zaščito jn omogoča mir- omenjenimi pokrajinami iz- ;no rekonstrukcijo naše rrazde-bolj ša tako, da bode postal re- jane dežele den, kar bode sedaj lahko u-| kreniti, ker je na razpolago. REAKCIJA ŠIRI LAŽI mnogo vojaških letalcev, ki SOj (25) ^ peščica ubegle re-se vrnili domov iz inozemstva. »aakcije se nahaja v inozemstvu KANADSKE SLUŽKINJE SO POSTALE lh doma- ki pa dela z vso svo' "DOMAČE POMOČNICE" !jo sil°' da bl ote?ila naše od" nošaje z našimi velikimi zavez- lijonov pottnikov. V isti dobi. Sedaj, ko je zopet zavladal zaje uprava železnic oskrbela časen svetovni mir, je kanad-potnikom 26 milijonov obadov, ska javnost tudi poskrbela za Tovarnega blaga se je tekom to, da se je stanje in, položaj vojne prevozilo na omenje- rodbinske služinčadi, oziroma nem železniškem sistemu 491 ! rodbinskih hišen j, kuharic in milijonov ton, in tovorni vlaki "pestunj" (z otročjimi vozički so p revozili 246 milijonov in domačimi gugalnicami), izredno poboljšal. Tekom vojne je postalo število imenovanih milj. Parniki imenovanega želez- da bodo služkinje po vojni .pri- |nicami< Xi protinarodni gospo-šle takoj nazaj in da bodo die se trudij0t da bi z širje. prav rade opravljale vsa prej- njem la?i in 2 obrekovanjem šnja domača dela. Toda te |POstavni novo federativno Ju-rodbme so se v tem oziru do- ^osiavijo v najslabšo luč pred kaj varale. Bivše rodbinske služkinje so namreč sklenile, da, — ako se krinkali pred zunanjim svetom zunanjim svetom. Toda mi verjamemo, da jih bomo raz vrnejo k svojemu prejšnjemu delu, ne bodo več vstajale zjutraj od 7-mi uri in potem delale včasih kar do polnoči — za bornih $20.00 do $40.00 na mesec. Kanadski osrednji vla-dini odbor za zaposlenost je niškega sistema, so tekom Voj-iv?lu?benk izredn« majhno, kajne prevozili razdalje 4 in pol U dekIeta« ki so Preje služila milijona milj. Imenovana že-ipri raznih rodbinah, ki misli-lezniška družba je darovala JO da so nekoliko "boljše", ka-vladi tudi parnik "The Lady kor one' ki si 2najo brez ku-jnamreč izdal odredbe, glasom Nelson", katerega je spreme-tharic in hišenJ pomagati, — katerih so domače rodbinske nila v bolniški parnik Druž-|S° nHŽ,e °b,!o de,a in izdatno služkinje zadobile iste pravice, , . . . i večji zaslužek pri delu v raz- beni aeroplani, znani pod ime-|nih tovarnah. Takozvane bolj- nom ,Trans-Canada Air jJnes, še rodbine so pa bile mnenja, i Angleško-Slovensko BERILO Najboljši pripomoček pri učenju angleščine za starejše, ali mlajšim za učenje angleščine. Za ameriške Slovence sestavil Dr. F. J. KERN art or Angleško slovenskega Besednjaka Cena $2.— s poštnino Knjiga je illustrirana in v platno vezana Naročila sprejema: KNJIGARNA "GLAS NARODA" 216 West 18th St., New York 11, N. Y. kakor vsi obrtni delavci, in rod bine, katere baje ne zamorejo obstati brez služkinj, se bodo v bodoče morale ravnati natančno po sledečih določbah in predpisih: Pred vsem rodbine ne za- kot smo uspeli v prvih letih vojne. (26) Sedaj pa nekaj besedi o naših nasprotnikih. Ko sem govoril o Narodni fronti in njenih pridobitvah in uspehih, nisem imel v mislih nekatera ministerstva, ki niso ničesar pripomogla. Niti nisem govoril o nekaterih napakah, ki so jih napravile narodne oblasti, katere pa nismi nikolf zakrivali, pač pa smo jih slušali popra- programu opozicije, če bi te točke bile usmerjene za dobrobit in napredek našega naroda. Odkar se je opozicija v svojem političnem konceptu znašla izven Narodne fronte dela z vso svojo silo. da bi privabila na svojo stran nekatere stranke v Narodni fronti ter jih zapeljala k odstopu u Narodne fronte in to na ta način oslabila. Za časa pots-damske konference so nekateri reakcij on ar j i v inozemstvu delali s polno paro, da bi sko- dinjenje in konsolidacijo naše dežele. Kaj to pomeni? To pomeni, da dela opozicija dosledno proti interesom naše domovine. Njen edini interes je prilastiti si oblast v Jugoslaviji. in to brez razlike kdo ji pri tem pomaga in na kak način naj to doseže ter brez obzira na škodo, ki bi jo znala v tem procesu domovina trpeti. Kar zanima našo opozicijo, je izkoriščati domovino s pomočjo mednarodne reakcije in za vsako ceno in ne prlede ne o^žkočeno stališče domovine pograbiti oblast, uničiti dosežene pridobitve osvobodilne borbe in vrniti debelo v polo- ži to našo opozicijo povzročili žaj. v katerem se je nahajala vladno krizo._^pred to vojno. Prosto preredno iz angleškeffa rirnika. — S I T.V. VERNI OPAZOVALEC: Predivo in pezdir morejo v nadalje več "najeti" čem< da je naša najboij g\0. kako žensko kot kuharico, hiš no, itd., temveč le kot "domačo ali rodbinsko pomočnico", oziroma kot žensko, "ki zna opravljati hišna domača dela sama za sebe in v slučaju potrebe tudi za druge ljudi". Domače pomočnice" bodo v bodoče zaposlene na strogo podjetniški podlag,i oziroma ravno tako, kakor vse ostalo delavstvo — na podlagi strogo določenih- dnevnih delavnih ur, in za vsako uro dela bode določena gotova plača. Domače pomočnice bode v bodoče lahko najela vsaka rodbina za toliko ur na dan, kakor bode potrebno. Dopoludansko delo ali "šifta" bode trajalo od 9 AM do 1 PM; popoludansko od 3 PM. do 8 PM., in večerna od 8 PM. do polunoči. Pla-Iča: po 50c na uro. število brezposelnih ljudi se sti zakonski osnutek je pa se-v tej deželi veča bolj in bolj nat oklestil do živega, a še in vse napoveduje to, da bo takega je finančni odsed pota armada v prihodnjih šestih slanske zbornice položil na po-mesecih narastla na več mili- lico pokopanih zakonskih pred-jonov oseb. log. Prerekanja in pričkanja v } šele dva dni pozneje je finančnem odseku zveznega se- predsednik Truman poklical nata glede zakonske predloge, člane tistega odseka k sebi, da s katero naj bi bilo preskrb- se pogovori z njimi o tej stva-viti. Z priznavanpem in obso- Ueno delo za v se Sirom po ri. Ali kakor vse kaže, tudi janjem teh napak mislim, da Združenih državah ameriških, to ne bo najbrž nič zaleglo. ne obetajo nič prida. Republi- Predloga, ki so ji pomagali ko-kanski in demokratski senator pati grob pristaši njegove last-ji z juga jo mislijo s svojimi ne stranke, bo prejkone ostala popravki in dostavki tako iz-(v prahu pozabnosti. Dobri na-maličiti, da ne bo vredna niti meni še niso vse. Za njih izražam mnenje vseh voditeljev Narodne fronte, ako re- boka želja, da bi bilo teh napak čim najmanj, kajti to je v interesu naše skupne stvari, za katero se borimo. (27) Zdaj pa :e obstaja vprašanje: kaj je ta opozicija izven fronte? S česa obstoji? Videli smo sestavo Narodne fronte. Ali nastoja opozicija samo proti našim napakam, ki se delajo? Air je ta opozicija proti programu Narodne fronte? Vodja te opozicije pravi, da ne sprejme najina izvaja- papirja na katerem bo tiskana. Brez odločne in iskrene po-stavodaje se ne bo dala preprečiti splošna brezposelnost v' deželi. Niti se ne bo mogla odvrniti depresija ali doba splošnega pomanjkanja, ki bi sledila splošni brezposelnosti in ki bi bila lahko še vse hujša od Hoover j eve. * m m V tesni zvezi s, tem je tudi nja in delovanja gotovih zako-, brezposelnost, ki bo neizogifc nov, ki so namenjeni, da od- na v prehodni dobi iz vojnega pravijo te napake, ter da je stanja v mirovnega. Truman baje, za demokratizacijo. stanja v mirovnega se je popolnoma zavedal tega, pa je priporočil zakonsko osnovo za polletno podporo iz državne ali zvezne blagajne po Vem pa, da to ni res, da se $25 na teden vsem takim, ki opozicija bori proti našim na- jih je prenehanje vojnega iz-pakam in pomotam, temveč 'delovanja pahnilo na cesto. Ti- OPOZICIJA NASKAKUJE NAPAKE dosego se je treba tudi bojevati. Po toči zvoniti je pa prepozno. * ♦ • Z vso napetostjo je svet#ča-kal, kaj vse se bo izkuhalo na londonski konferenci, ki so se je udeležili zunanji ministri Združenih držav ameriških Sovjetske Rusije, Velike Britanije, Kitajske in Francije, da bi se na tajnih sestankih demenili glede mirovnih pogodb z Italijo, Romunijo, Bolgarijo, Madžarsko in Avstrijo Ker so se vršile seje za zaprtimi vrati, je prišlo kaj malo konkretnega in dejanskega z njih v javnosti, a še to v zelo nejasni in dostikrat celo neverjetni obliki. Veliko so imeli listi poro- staro. To dokazuje, da je v tem oziru le malo pezdir j a med njimi. illiiiiiiiiiiiiiiiiiiiililliiiliiiiiiiiiiiillillllli PEVSKIM ZBOROM SLOVENSKE PRSMI Zbirka » narodnih »r—t Izdala Glasben* Malica v Cleveland d. Cena — $1M Krni! AdamU—16 JKiOSlAJVANSUllt NAKOUNU1 PKSM1 r» mmškt cber.........................M ^EST NAttOIlMH PESMI a M- Akt zbor .................... J4 ŠEST NARODNIH PESMI ta M- ftlOl sb^f M • • M Prane Vent urini—ŠE8T ME&ANIB IN MOŠKIH ZBOROV ......M ——----- Ferda Jaranee-I* MLADIH LET. M^Akl iksri ••••••••••••••• jK Peter Jereb—OSEM ZBOROV (m-Md tn aMAanll .............J» Moški zbori OSEAJS DEV: BarClcm; Oj, moj Bocel >e lov; Kam ml, fantje, dm v vaa poj- demo ......................M OSKAK D9V : .Srečno, IJobca moja; Ko pdO-ea na tuje gre; Soči; MoJ očka ma konjička dva; Itoblv Mm pt-■emce: Slovo; Je vpltinila In« M EMIL ADAMIČ: Modra devojka < belcfcranjeka.. JM Vso noč prt pot od ...........JI JiirjoTK JM Bodi Micka domo; Kaj druse- Ka boeem; Kdravlca ........JI VASILIJ MIRK In A. OKOBM1NG: VetriC; Pe gradlsl ..........M FB3BLKJ JtJVANOG: Zjutraj......................Ji Slovanaka ...................»SB PETEK JEKEB: Pelin rofta; VASILIJ MIRE: Podoknlca........JN /.ORKO PKELOVEU: Le enkrat ke ................JO Slava dela ..................JI RR. VOLARlG: Rotmarin; JOS PAVČIC: Potrkan ptoe ......M \merfftk* sieveMka Urn, (Hetaur) M Ortovekc himne AK01>A" TOl WEDNTRSDAY, OfTOBTvR 1045 TRAKOTLJEN L IGRALEC IZ SPOMINOV MLADENIČA ROMAN "A po mojem mnenju je iznajdena dultka na-laše za Ruse/' sem odvrnil. Ko se. mi je Francoz na moj otlovor porogljivo nasmehnil, sem dostavil, da je resnica na moji strani, ker s tem, da govorim o Rusih kot igralcih, jili dosti holj sramotim nego hvalim. in da se mi torej mora verjeti. "Kaj pa je podlaga temu vašemu mnenju?** me je vprašal. "To. da se je pridružila vi-sti krepo-sfi in zasluženj civ-ilisovanegu zapadnjaka že po zgodovini sjjosohnoNt za pridobivanje denarja, ki je stopila že skoraj v pno vrsto. Rusi pa ne samo da niso spodobni za pridobivanje kaipitalov, ampak jih celo zapravljajo nesmiselno in neumno. Vendar so nam Rusom, seiu pristavil, novri tudi potrebni in iz tega sledi, da se oklepamo iu popri jemljemo takih pripomočkov ka-korsiMi je na pr. ruletka. kjer je možno brez truda obogateti v par urah. To nas zelo mika; ker pa igramo kar tjavendati. ne da bi se mal-ce |M>trudili, tudi izgubljamo!" ' To je deloma re^!*' je rekel Francoz .samo-1 j u bilo. "Ne. to ni res in sram vas ImmIl da tako govorite o svoji domovini." je dejal general strogo iu prepričevalno. *'Toda". som mu odvrti i T. ''ne ve se ><\ kaj je bolj umazano, ali ruska nespodobnost ali nemški način kopičenja s poštenim trudom?" *'Kaka nespodobna misel!" je vskliknil jjtp-neral. "Kaka ruska misel!" je vskliknil Francoz. •laz «em ise smejal, ker bi ju silno rad raz-d ražil. "Jaz bi rajše tičal vse svoje življenje v kir-giškem šotoru.** ««mii zakričal, "nego da bi se klanjal nemškemu mnliku!" "Kakemu maliku?" je zaklical general že v resnični jezi. Nemškemu načinu kopičenja liogastva. Sicer še uisiTii dolgo tukaj; veiular. kar sem utegnil opazi;i in proučiti, se protivi mojemu tatarskemu pokolenju. 1 {o in ne, da ne maram takih krej»osti! \ Veruj sem oHšel kraj na deset vrat okoli, hi ravno tako sem našel, kakor sem čitnl v uravno-]ioučnili nemških knjižicah s po&eu in sicer tako |»oš:en. da se mu Itojiš približati. Zofierni so mi po-teni ljudje, katerim se lsijim približati! V sak tak **vatern ima družino in zvečer vsi skupaj čitajo nagla- (H»učne knjige. Nad liiši-eo šume bresti in kostanji. Solnčni zahod, štorklja tla stivlii. in vse je neobičajuo }h»etično in ganljivo. \e jezite se. general; dovoliite mi samo, da fMiveiii to kolikor možno ganljivo. Sam spominjam, kako je moj pokojni oče v vrt« preti hišo |kx1 lipami čital meni in materi slič-ne knjižice . . . Torej Metu ravno zato koinpe-lenten, da *<«liin o tem. In tako je vsaka takale tukajšnja družina v največji sužlioflti in ]>o-kornosti "vatrmi ". Vsi delajo kakor živina in vsi kopičijo denar kaikor Židje. Recimo, da je "vater' iukJ>ral že nekoliko goldinarjev in računa, da najstarejši sin prevzame ol>rt ali po-*e*tv»e*; zato hčere ne riohe doti samice. Zato prodajo mlajšega si >tvo ali |ia k vojakom, denar priklopijo zopet d: »nači glavnn i. In res ilelajo to: povedali so mi. Vse to delajo samo vsled i>oštenosti, prevelike poštenosti, tako, da mlajši sin veni-je. da so g;t tprodali samo vsi«! wtine poštenosti; to pa je že idealno, ako se žrtev (8) raduje, ko jo vetlejo v zafkhmje. In dalje? Tudi sirarejšemu sinu ni lafžje; kna kje kakšno! Amalehen. ki ju spaj;i srčna vez. toda ženiti se nc more. ker ni še dovolj goldinarjev nabra-' Iiiii. Torej čaikata pohlevno iu spodobno ter' gresta s smehljajem v zaklan je. Amalehen huj! in lica ima že upala. Naposled. po dvajset-! tih letih, se je blagostanje pomnožilo, goldinar-1 ji so pošteno in krepostno nahrani. ''Vater" blagoslovi štiridesetletnega sina in iridesetle-tno Amalehen z upalo grud jo in rdečini nosom. Tri tem se razjoče. ju opominja k nravnosti in umre. Sedaj posataja starejši kreposten "vater" in ]>onavIju se zopet ista povest. Takole čez kakih j>etdoset ali se.lemdes*-«. let jioseduje vnuk pi*\-egsi 4;vatra" /.<* lupo glavnico iu jo izroča svojemu Kinu. ta svojemu, ta zopet svojemu in čez j>et. do šest 7>okoleuj stopr jioslednji na dan kakor liaron Rotschihl ali Hoppe & i\t. ali vrag vedi kdo! Mar i ni to veličasten pogled: Mto- ali dvestoleten trud od n*la do roda, tr-pljenje, um, poštenost, značaj. odločnost-. razsodnost. štorklja na strehi! Kaj bi radi še več; kajti to je že višek vsega, in s te točke začenjajo tudi sami pi-esojevaiti ves svet in kaznovati -krivce, t. j. one. ki se od njih le malo razlikujejo. \u, in kaj izvajam iz tega? Tole: da iaj,ši niz sipi jem po rusko ali pa bogatim s pomočjo ruletke. Denar je ]»otreben meni minu-mii, in sel m* samega tudi ne smatram kakor nekaj kmpitalu potrebnega iu -kapital puraniožu-jinVgii. Vem. etal strašne nosti. toda 'kaj zato?! Tako nje!" "Ne vem. če je kaj resnice na tem, kar ste govorili. ' je menil general zamišljeno, ' toda to vem doibi-o. da začenj;wte kakor Jiitro se vam je dovolilo, da se lahko ne koliko spozabite . . Po svoji stari navadi ni dovršil stavka. Te začenja naš general govoriti o stvari, ki stoji le nekoliko nad navadnim vsakdanjim pogovorom. gotovo ne dovrši stavka. Francoz je poslušal malomarno, z nekoliko izbuljenimi očmi. Razumel ni skoraj ničesar, kar sem govoril. Pavlina je zrla nedostopno-ravnodušno, kakor da ni slišna ne samo mene, ampak sploh sar. o čemer kiik> govorili tedaj pri mizi. Bila je neobičajno zamišljena. Ko pa smo dvignili izza mize. mi je ukazala, naj jo spremim na izprehod. Vzela sva mroka in se odpravila v parte k vodnjaku. Ker sem bil silno razdraženih živcev, sem izhleknil neumno in surovo vprašanje, zakaj je naš Francos, marquis des (Irienx, ne Ija sedaj, ko hodi ven, amjpak -se celo vori ž njo cele dneve' "Zato. -ker je podlež!'* odgovorila. Se nikdar nisem sliišal iz njenih ust takih Iiese< 1 i O des (irieuxu in obmolknil senu ker isem se zbal razumeti to ruzdruženost. :Ali ste opazili, da sta si danes z generalom navskrrž V* "Radi bi LETOŠNJA NAJSLAVNEJŠA KI-NO-SLIKA — Proizvajanj v naj novejšem Broadwayskcm kinomato srafirnem gledišču! — Razvedrilna komedija . . . »navadna nagaji-voftt! Nova zgodita o večnem triko! u! >OEL COWAKD-OVA "BLITHE SPIRIT" V ŽIVEM TECHNICOLOR V glavnih vlogah RKX HARRISON CONSTANCE (TMMIMiS KAY HAMMOND MARGARKT RUTI IE RF« »RD Izdano j h • United Artists SEDAJ IGRA v krasnem razklanem gledišču WINTER GARDEN Iiniaiiwsy & ;~Mt th St.. New York je moje neum-prepriča- NOVI GROHOVI Eveleth, Minn. — Tukaj je umrl Joe Staudohar, po domače Mikulica, v starosti 71 let. Doma je bil iz vasi PodgTad pri starem trgu ob Kolpi. — Na Elcorju je umrla Mary Bombic, stara 61 let. V Ameriko je prišla pred 42 leti. HELP WANTED DELAVCE ISCEJO HELP WANTED LEATHER GOODS ! EXPERIENCED on HAND WORK GOLD TOOLER | Permanent — Good Pay — Apply | MICHAELIAN & KOHLBERG i — 5th AVE.. N. Y. C. (Street flour» CABINET MAKERS Also FINISHERS (expert) (FIRST CLASS) on HIGH GRADE \vOOOD FURNITURE PERMANENT PEACETIME JOBS — EXCELLENT OPPORTUNITY Apply: ARTE K PASCOE 40-08 — I»2nd STREET. LONG ISLAND CITY — IRONSIDE C-27u0 (102—104) <187—103» REZ A L CI STEKLA Still ne .služIte v ftisu miru. REZA LCI NA KVADRATI' IN KOLOBAR t" Dobra plača — Dobre delavske, razmere—VpraSajte : I »TAMOND GLASS & MIRROR WORKS 5T» Great Joneft St.. near Bowery ( nctw . Bowery & Lafayette St.» (18S—1H4i M E X ! MEN! 1st CLASS MEN ON White Metal CASTERS Plenty of Overtime GOOD PAY STEADY WORK F. & <;. METAL CASTING CO. l HELP WANTED ŽENSKO DELO POLISHER & ASHERSI on Plastics TOP PAY FOR TOP MEN PEACETIME JOB Apply MARK NOVELTY CORP. 174 BROADWAY __BROOKLYN, X T._| __(100—1921 HELP WA N T E D HelD Wanted (Female) ! SHOES I SHOEMAKERS and COBBLERS i PERMANENT PEACETIME JOBS for EXPERIENCED MEN Paid Vacations — Apply FOOT CULTURE SHOE CORP. 2X1-2«« FLATBUSH AVE. KK( IOKLYN (187—103) Živali pred 80 milijonov lei Sherlock Holmes je v pove- približno sklepati, da je bil čr.lnim steklom iskal odtiste dolg 25—30 m. in je tehtal stopinj hudodelcev katere je 45 ton. Ekspediciji Sinclaira zasledoval. Sherlock Holmes pa se je posrečilo najti sle-je bil človek sodobneg-a sve-jdove in kost ene izmed naj-ta z majhnim merilom, člani večjih živali, in upati je, da ekspedicije Sinclairovegra muzeja pa niso potrebovali nikakega povečal nega stekla za odtise stopinj katere so odkrili v puškavah Arizone in Colorada. Ti odtisi niso bili nič manj nj;„t<> neznosno pretiravati, dol*l kot 8 HOUSEWORKER PLAIN COOK, SMALL APARTMENT SALARY OPEN — or HOt'SEWORKER — PART TIME to assist iih>ther with .'! year »»Id hahy, part tune .". dai>. Ktuntlful ihx-tur's houif. Salary <»|»»-n. o L 2-ftK.Vl I l!i*J IfM » rfIRL—HOl'SEWORKEl? room apartment :t aim'lts. h days. attrai 'ti ve sa la It y WI «-4o-{Klinoma v nje«tnih roka.li. da je zastavil j,ri njeni vse svoje premoženje, in ako hahiea ne umre. »edaj pripade Francozu iieiinulouia vse." ' Torej je resnieti. da je vse zjistavljeno? ^li-•vil sem, pa nisem vedel, E 5-57M ( P.e—198) Kupujte Victory Sonde potom Pwy-Roll S p rings Plan. (MALE & FEMALE HELP WANTED) ZAKONCA IZURJENA Žeaa, SPLOŠNO HIŠNO DELO; KUHANJE; Mož, SPLOŠNO V NANJE DELO. — LASTNO STANOVANJE IZVRSTNA PLAČA 42K0.—NA MESEC IN VEO: POTREBNA SO SPRI CEVALA. — I)E 2-5885 (1!X>—11121 New Jers e y HELP WANTED — (MALE*) MEN TO WORK IN CHEMICAL PLANT Some Experience Preferred — Will Train Will in k Worker — Good Pay; Steady Work. — Apply: ORBIS PRODUCTS CORP. 55 Virginia Avenue. NEWARK. N. J. At the Newark-Elizabeth Line __(11KI—106) N E W YORK (FEMALE HELP WANTED) Š I V A L K E SLAMNIKOV izvežbane na Saturn in dru-ge kite. Takojšnji začetek. VpraSajte pri : BERWICK HATS 54 WEST 39th STREET, 15th Floor New York City COOK - HOUSEWORKER SLEEP IN. NO LAUNDRY, OWN ROOM St BATH. EXCELLENT WAGES, REFERENCES RI D-44N0 845 WEST END AVE. APT. 11A AM ,till after dinger. ."I nights sleep in, rest sleep out. Sunday off. 2 adults. 1 ehilil. — Good pay. DE !»-7l >2* __1102— 108) HOUSEKEEPER BUSINESS COUPLE 2 CHILDREN — SLEEP IN OR OUT LOVELY HOME MISSOURI 7- GIRLS Handy with Needle FoR CLEAN LIGHT WORK IN CLEANING STORE Steady Work G(*>d Pay Apply PAULS CLEANERS 110" Newkirk Ave., Brooklyn (101—107) HANDSEWERS ON TROUSSEAU LINGERIE Apply MARLETTE LINGERIE 443 4th AVE., cor 3<«ll St. t Room S021 N. Y. C. 1101—103> COOK - HOUSEWORKER EXCELLENT SALARY SLEEP IN 2 CHILDREN REFERENCES Call: SC 4-1203 _ (100—102» HOUSEWORKER sleep in. own room & itatii, PLAIN COOKING NO WINDOWS; LIGHT LAUNDR1 EXCELLENT HOME & SALARY SMALL FAMILY WA 7-1301 < TOO—-1021 HOUSEWORKER PLAIN COOK ASSIST 17 MONTH BOV. DR S FAMILY — 2 ADULTS n ROOMS. SLEEP OUT. GOOD SALARY. GOOD REFERENCES 40 EAST 00th ST. APT. HE N. Y. C. — AT 0-3111 100- 1P01 ROKAVICE ftlVALKE — 'INSERTERS" 'CLOSERS" IN DRUGE Delo od komada ali plača ]>o IzrežhHnoati — I>ohra lentvica Stalno delo. — Govori se češko v prostorih. — VpraSajte: GUTMAN-LANN, 720 Nostrand Ave., N E 8-2770 — Brooklyn (190—1001 New Jersey FINISHERS EXPERIENCED ON DRESSES STEADY WORK (UNION SHOP) Apply SPORTS STYLE APPAREL 0405 PARK AVENUE WEST NEW YORK. N. J. GIRLS AND WOMEN TO WORK IN FINISHING ROOM OF LARGE CALENDAR * PRINTING PLANT STEADY WORK GOOD PAY Excellent Working Conditions EXPERIENCED GIRLS A FORMER EMPLOYEES PLEASE NOTE SECURE YOUR FUTURE APPLY AT ONCE The OSBORNE COMPANY Brighton Road CLIFTON, N. J.