PoftnliM platana v getovM Stev. 175 V Ljubljani, petek 2. avgusta 1940 Leto V Pred začetkom pogajanj med Romunijo in Bolgarijo Romunska vlada le že izdala predloge glede odstopltve Dobrudže - Pogajanja naj bi se začela prihodnji teden v Bukarešti Bukarešta, 2. avgusta, o. Romunska vlada je 'fflela zadnje dm več 6ej, na katerih so se posvetovali o predlogih, ki jih bo romunska vlada poslala Bolgariji in Madžarski glede odstopitve nekaterih predelov ozemlja v smislu nasvetov za mirno poravnavo, ki so jih romunski državniki dobili pri obisku v Nemčiji in Italiji. Predlogi bodo poslani bolgarski in madžarski vladi še ta teden. Domnevajo, da se bodo pogajanja pričela že morda sredi prihodnjega tedna, če bosta Madžarska in bolgarska vlada sprejeli tisto, kar je pripravljena Ro-tnunija prostovoljno in mirno dati. Sofija, 2. avgusta, m. Romunski poslanik v Sofiji, Filoti, ki se je včeraj vrnil iz Bukarešte s točnimi navodili svoje vlade, bo danes sprejet pri zunanjem ministru Popovu. Razgovor, ki ga bo imel z bolgarskim zunanjim ministrom, se bo nanašal na vprašanje Dobrudže in na pogajanja, ki se bodo v kratkem začela med Bolgarijo in Romunijo. V Sofijo se je vrnil tudi nemški poslanik von Richthofen, ki bo prav tako obiskal bolgarskega zunanjega ministra Popova. Bolgarski zunanji minister Popov in romunski poslanik v Sofiji Filoti se bosta na sestanku dotaknila bližajočih se bolgarsko-romunskih pogajanj za ureditev vprašanja o Dobrudži. Bolgarska delegacija za ta pogajanja, ki naj bi se po tukajšnji sodbi začela v začetku prihodnjega tedna v Bukareši, je že sestavljena. Njen načelnik je finančni minister Božilov. Bukarešta, 2. avgusta m. Uradno glasilo nemške narodne manjšine v Romuniji »Bukarester Tag-blatt«, piše o izmenjavi prebivalstva ter izraža stališče nemške manjšine v Romuniji, ki noče sodelovati pri izvajanju teh načrtov. Nemci žele ostati v Romuniji ter se izmenjava prebivalstva lahko izvede samo z Madžari m Bolgari. V nemških pristojnih krogih povdarjajo, da nemška manjšina nima skupne meje z rajhom. Zato med nemškimi državljani v Romuniji in romunsko državo ne more biti nobenih sporov zaradi mej. Prav tako so ugledni romunski politiki izjavili, da je navzočnost Nemcev v Romuniji zelo koristna za napredek romunske države ter da bod'oče sodelovanje z Madžarsko in Bolgarijo ni možno brez blagodejnega vpliva Nemčije. Nemci v Romuniji zato menijo, da morajo posredovati med Romunijo in Nemčijo zaradi č:m tesnejšega sodelovanja. Zato bo nemška narodna manjšina v Romuniji igrala važno vlogo posredovalca med Bukarešto in Berlinom. Bukarešta, 2. avgusta, o. Iz vladnih virov prihajajo vesti, da je treba v kratkem pričakovati popolnega političnega pomirjenja v Romuniji ter bližnjih sprememb v vladi, v katero bodo stopili zastopniki narodne kmečke stranke, ki je dolga leta bila v opoziciji proti kralju, in zastopniki Železne garde. Med obema nasprotujočima is skupinama je prjžlo zaradi pretiranih madžarskih zahtev do sporazuma, da bosta obe sodelovali v vladi ter skušali s složnim delom preprečiti, da bi Madžari uveljavili pretirane zahteve. Sovjetski zunanji poostritev vojne ob Moskva, 2. avgusta, o. Sovjetski zunanji minister Molotov je včeraj na seji sovjetskega parlamenta imel dolg govor o zunanji politiki, v katerem je poudarjal med drugim naslednje najnovejše reči: Zadnji dogodki v Evropi razmerja med Nemčijo in Sovjetsko Rusijo niso poslabšali, marveč so zvezo še ojačili. Sedanja vojna se bo še zaostrila, ker Anglija ni sprejela Hitlerjeve mirovne ponudbe, marveč bo nadaljevala z obrambo svojih postojank ter se bojevala proti Nemčiji in Italiji. Vojna se bo zaostrila tudi zaradi tega, ker bodo Angliji pomagale Združene države, Sovjetska Rusija pa se vojne ne bo udeležila, pač pa bo morala biti odslej v popolnem mobilizacijskem stanju, podvojiti bo morala vse napore za notranjo utrditev, za vsestransko oborožitev in pripravljenost za kakršenkoli napad. Ko je govoril o odnošaju Sovjetov do drugih držav, je poudaril pomen obnovitve rednih od noša je v z Jugoslavijo in izrazil upanje, da bo prišlo do tesnih vezi s to »vodilno balkansko državo«. . .._,____.. 1. ^ a. Nemška in angleška poročila o letalskem vojskovanju nad kopnem in nad morjem Berlin, 2. avgusta. DNB: Vrhovno poveljstvo porafa: Udejstvovanje letalstva »e bilo včeraj znatno omejeno zaradi neugodnih vremenskih razmer. V Rokavskem prelivu in na morju zahodno od angleškega otoka Scilly so bile napadene posamezne sovražne trgovske ladje. Preteklo noč so manjše letalske skupine izvedle napade na sovražne pristaniške naprave in reflektorske oddelke. Slišale so se eksplozije in videli tudi požari. Proti večeru je prišlo pri Doveru do letalskega spopada med britanskimi letali vrste Spit-fire in nemškimi Messerschmitti. Sestreljenih ie bilo pet britanskih letal in dva zaporna balona, medtem ko so se naša letala brez izgub vrnila na oporišča. Od britanskih bombnikov, ki so včeraj letela nad Norveško, Holandijo in Dansko, so bili sestreljeni trije. Sovražna letala, ki so preteklo noč metala bombe nad severno in zahodno Nemčijo, so povzročila le malo škode. Eno sovražno letalo, ki je letelo zelo visoko, je vrglo nekaj bomb na središče mesta Hannover, kjer daleč n«v okoli ni nobenega vojaškega objekta. Nekaj his je bilo hudo poškodovanih. Ubitih je bilo neko Število ljudi, nekaj pa je jbilo ranjenih. Sovražnik je včeraj čez dan in ponoči izgubil skupno osem Nova ugibanfa o papeževem posredovanju za mfr Rim, 2. avgusta, m. V vatikanskih krogih se )c zvedelo, da je možnost za novQ b,jdo za mir Po teh obvestilih na, b, bil 6V. oče prcv2el akcijo za sklenitev miru med državama osišča in Veliko Britanijo. Pravijo, da je mirovni načrt sv. očeta že izgotovljen. Mirovni predlog naj bi odnesel osebno v London britanski poslanik pri Sv. stolici, God-frey. O besedilu novega mirovnega predloga ni bilo mofloče zvedeti ničesar V italijanskih političnih krogih tudi ni bilo moči dobiti potrdila o resničnosti teh vesti. Velike spremembe v francoski diplomaciji Vtchy, 2. avgusta, m Uradni list objavlja velik _l*kaz o diplomatskih premestitvah. Po tem ukazu je Henry Hay postavljen za francoskega velepo-s lan k a v Washingtonu namesto St. Quentina, ki je postavljen na razpoloženje. Na razpoloženje je postavljen Uidi dosedanji francoski poslanik v Ankari, Adrien Thierry. Sedanji francoski veleposlanik v Bukarešti je zamenjan in prihaja na njegovo mesto Chavier-Nyat. Za francoskega poslanika v Lizboni je imenovan Jean Thiane. Dosedanji francoski poslanik v belgradu Brugžre je postavljen na razpoloženje in ie na njegovo mesto imenovan dosedanji francoski poslanik v Stockholmu Maugras. V Stockholm odhaja za francoskega poslanika dosedanji poslanik v Budimpešti, Gaillet. V Bukarešto pa pride dosedanji francoski poslanik v Oslu, de Dam-pičre. V Litvi so prenehali izhajati vsi listi razen dveh komunističnih, ker je bila tudi v tisku uvedenu svoboda in demokracija. aparatov. Dve naši letali sta izginili. London, 2. avgusta. Reuter: Letalsko ministrstvo razglaša: Včeraj so britanski bombniki napadli vojaške cilje v Nemčiji in ladjevje ob nemško-nizozemskih obalah. Pj-j tem napadu so naši bombniki zbili dve sovražnikovi bojni letali. Ln naš bombnik se lii vrnil. Preteklo noč so naši bombniki napadli rafinerije v Ministru in He-misburgu pri Hannovru in pri Emerichu v bližini nemško-holandske meje. Drača letala so obsula z bombami skladišča v Osnabriicku ladjevje na Zuidrskem jezeru in letališča na Holandskem in v Nemčiji. Dve naši letali sta izgubljeni. Neko vodno letalo vrste Sunderland, ki pripada avstralskemu letalstvu, .»© trikrat zavrnilo napade na konvoj. Neko lelalo. ki je bilo na ogledih nad Norveško, se ni vrnilo. Medtem ko so nemška letala na jugovzhodu in jugozapadu Anglije metala letake, so druca nemška letala bombardirala ob Škotski, vzhodni Angli ji in \\ allesu angleške tovarne. Ti napadi niso povzročili mnogo škode, pač pa je bilo več žrtev med civilnim prebivalstvom. Število še ni znano. Boli v Afriki Nekje v Italiji, 1. avgusta. Stefani: Italijansko uradno poročilo se glasi: Pri letalskem napadu, ki so ga izvedla naša vojna letala 28. t. m. na sovražna pomorska oporišča v vzhodnem delu Sredozemskega morja, je bil potopljen en britanski rušilec. Pri ogledniškem poletu nad Malto je skupina naših lovskih letal stopila v boj z močnejšim sovražnikom. Pri tem spopadu sta bili sestreljeni dve britanski letali. Eno naše letalo se ni vrnilo. V vzhodni Afriki smo z bembami težkega kalibra poškodovali tri letala na letališču Buna. Sovražnik je izvedel letalski napad na vojašnice v Assabu. Prizadejal je le neznatno škodo. Nairobi, 2. avgusta. Reuter: Uradno poročilo pravi, da so britanska letala napadla sovražnikovo letališče Jap Jalend. Reuter poroia: Vojno ministrstvo poroča, da znašajo dosedanje italijanske izgube v bojih ob libijski meji 20 mrtvih, 20 ranjenih in 472 ujetih Angleži so v bojih zajeli 90 vozil in 16 strojnic, Izgubil, 6.0 vsega 20 mož. Poškodovana angleška pomožna križarka v Riu de Janeiru d ^ane‘f°* 2. avgusta, o. V tukajšnje pri- il SC* ,E ?>rilP ?,la anfileSka pomožna križarka »Alcantara«. Braziljska vlada je dovolila, da ladja ostane v pristanišču več kakor 48 ur zaradi popravila poškodb k, jih je dobila v boju z neko nemško bojno ladjo \ si ranjenci bodo ostali na krovu, ker ima ladijska bolnišnica dovolj prostora. Častniki napovedujejo, da so nemško ladjo prepoznali šele, ko je izobesila zastavo s kljukastim križem ter začela streljati na nje. »Alcantara« je dobila v bitki z nemško vojno ladjo, tri strete. Poškodovana je bila na dimniku, v sredini ladje in na vodni črti, Poškodbe pa niso bile minister napoveduje sodelovanju Amerike Odnošaji med Sovjeti in Ttalijo so se zboljšali in bi utegnilo priti med njo in med Rusijo celo do sporazuma. Odnošaji z Anglijo se niso nič spremenili zaradi akcij, ki jih je Anglija delalii proti Sovjetski Rusiji. Močno je napadel Združene države in jih dolžil imperialističnih namenov ter nenaklonjenosti do Sov. Rusije. Poraz Francije je pripisal dejstvu, da Francija ni upoštevala v svoji politiki Sovjetov (s katerimi je vendar imela vojaško pogodbo, pa so jo pustili na cedilu, kakor doslej še vsako državo, kateri so dali besedo ter s komunističnimi akcijami slabili njeno obrambo in moralno odpornost). Glede Japonske je dejal, da Rusija z njo živi v pravilnih sosedstvenih odnošajih. Poudaril je zadnje pridobitve Sovjetske Rusije, ko je podjarmila male baltiške države, Buko-vion in Besarabijo. v,’// \ Prvi vofaški vpoklici v Ameriki bodo oktobra Washington, 2. avgusta, o. Vojni odbor ameriškega senata je pripravil zakonski načrt glede tega, da bi se vpoklici po zakonu obvezni vojaški vzgoji omejili za zdaj na milijon mož. Prvih pol milijona mož starih od 21. do 30. let bo po tem zakonu vpoklicanih s 1. oktobrom, drugih ppl milijona pa v začetku prihodnjega leta. Na nabore pa bodo brez ozira na ta zakon vpoklicani vsi moški od 21. do 30 leta. Računajo, da bo za obvezno vojaško pripravo prišlo v vseh Združenih državah vpoštev 12 milijonov moških. Plavalna tekma Jug: Viktorija na Sušaku I’ri včerajšnjem tekmovanju v plavanju na Sušaku so bili doseženi naslednji rezultati: 400 m, prosto, gospodje: 1. Žižek v času 4:50:07, 2. Defilipis, 3. Curtini. Čas, ki ga je dosegel pri tem tekmovanju ŽiŽek, je izvrsten. Sploh je to najboljši čas, ki je bil letos dosežen v Evropi. 100 m prosto, daine: 1. Jazbec 1:18:9, 2. Krm-potič 3. Petrovič. 200 m hrbtno, gospodje: 1. Luka Ciganovič 1:13, 2. Marčič, 3. Vidmar. 200 m prsno, dame: 1. Pozni',a k 3:22:6, 2. Defilipis, 3. Štakula. 100 ni dame: 1. Vnidmarjeva (Viktorija). Končno stanje po dosedanjem tekmovanju je 30 proti 25 točkam za »Jug«. Tekme se nadaljujejo. Holandske izgube v tistih dneh vejne, ko se je Holandija upirala, znašajo po poročilu nemškega radia 890 mrtvih, 6889 ranjenih, 29 vojakov pa pogrešajo. Francoska vlada sestavlja seznam raznih političnih in gospodarskih osebnosti, ki bodo izgubile državljanstvo ter imetje, ker so brez upravičenega razloga zapustile državo. Med prizadetimi bo menda tudi vsa rodbina slovitih judovskih milijarderjev Rotschildov. Dosedanji italijanski poslanik v Španiji, general Gambara, je odpoklican. Na njegovo mesto bo prišel poslanik Lequio, ki je do zdaj služboval v Moskvi. Berlinu in Kairu. General Gambara bo dobil neko poveljniško mesto v italijanski vojski. Oddelek angleškega vojnega brodovja, ki ga tvorijo 3 oklopne križarke, 7 rušilcev, 2 nosilki letal, 5 podmornic in več pomožnih ladij, je odplul iz Gibraltarja proti zahodu. Vzrok odhoda je strah pred napadi italijanskega letalstva, pravi poročilo italijanske agencije Stefani. Novi angleški ukrepi za razširjenje blokade so začeli veljati danes o polnoči. Anglija bo zdaj izvajala blokado nad vsemi pokrajinami, ki so prišle pod oblast Nemčije ali Italije. Nemčija je navzlic vojni v celoti izpolnila obveznosti za preskrbo Italije s premogom. Organizacija prevoza predstavlja pravo čudo, kar dokazuje, da je gospodarsko sodelovanje med Nemčijo in Italijo vedno tesnejše. Italija je v prvih sedmih mesecih vojne pomagala Nemčiji z uvozom, Nemčija pa je izpopolnjevala njeno vojno industrijo, piše nemški gosjiodarski strokovnjak dr. Clodius. tako hude, da ladja ne bi mogla nadaljevati poti. Ladjo bodo v najkrajšem času popravili, nakar bo zopet zapustila Rio de Janeiro. Vesti 2. avgusta Nemška letala so včeraj prvič metala nad južno Anglijo letake s tistimi odstavki Hitlerjevega govora, ki se nanašajo na Anglijo in na Hitlerjevo mirovno ponudbo. 222? angleških otrok je bilo dozdaj prepeljanih v Kanado. Združene države so za preskrbo teh otrok dale milijon dolarjev. V Sofiji je včeraj do tal pogorelo Renesančno gledališče. Kako je ogenj izbruhnil, lii znano. Na prihodnji seji sovjetske zbornice bodo izglasovali »prostovoljno priključitev« baltiških držav ter Besarabije k Sovjet. Rusiji. Japonska vlada je včeraj dala uradno zjavo o bodoči svoji zunanji politiki, v kateri pravi, da si bo prizadevala za zagotovitev svetovnega miru in novega reda v Aziji pod japonskim gospodstvom. Spor s Kitajsko se mora čimprej končati, nakar se bo začela gospodarska in politična obnova. 0 spopadli med angleško pomožno križarko 5 Al- cantrac in med neko nemško bojno ladjo v južnem Atlantskem morju, pišejo nemški listi, da ta dogodek dokazuje, da je Anglija izgubila oblast ne samo na Sredozemskem morju, marveč tudi na Atlantskem. Kar je še ostalo zdaj angleškega brodovja nepoškodovanega, služi lahko samo za obrambo. Romunski tisk je začel hudo napadati lorda Llov-da, predsednika angleške propagandne organizacije »British Council«, češ da je njegovo potovanje po balkanskih državah lansko jesen, ko je Lloyd imel po- vseh večjih mestih predavanja, bilo samo pretveza, da je lahko organiziral atentate in sabotažna dejanja. Kot dokaz za to trditev navaja romunski tisk dejstvo, da je Lloyd bil med svetovno voino sodelavec znanega polkovnika Lavrencea in s svojim delom onemogočal nemško in avstrijsko akcijo v Palestini. Turška vlada uradno zanika vesti, da bi bila poslala večje oddelke na sovjetsko mejo. Predsednik italijanske vlade Mussolini je "čeraj obiskal Capronijeve letalske tovarne v Milanu ter se zlasti zanimal za neko novo vrsto, ki je delana nalašč za najbolj vratolomno akrobacije, poroča italijanski radio. Pri potresih v turški Anatolijj je bilo do sedaj nad 1000 mrtvih, še več pa ranjenih. Uničenih je 14 vasi. V eni sami vasi je bilo pod razvalinami pokopanih 695 ljudi. Japonska ne bo dejansko posegla v sedanjo vojno na strani Nemčije in Italije, ker bi v tem primeru nastopili proti njej tudi Soviotčka Rusija in Združene države. Zaradi tega je bodoče razmerje med Anglijo in Japonsko že precej jasno, poroča agencija >Umted Press« iz londonskih uradnih krogov. Potniki nekega angleškega parnika, ki je priplul v kanadsko pristanišče Ontario včeraj, pripovedujejo, da je v severnem Atlantskem morju nemška podmornica skušaia torpedirati rušilec, ki je spremljal konvoj. Rušilec je podmornico uničil z bombami. Romunska vlada je izdala ukrep o zvišanju izvoznega davka na petrolej. Davek je zvišan od 13 na 20%. V Italiji bo uveden na novo prometni davek v višini 2%. Prinesel bo državi okoli pet milijard lir. Vse civilno prebivalstvo iz Gibraltarja bo izseljeno danes, v kolikor se to ni zgodilo že prej. Nova vojaška ojačenjn je poslala portugalska vlada v afriška posestva. Ojačenja so bila poslana z angleškimi parniki in v spremstvu angleških vojnih ladij, kar priča o tesnih zvezah med Portugalsko in Anglijo. Stalna vojska dveh milijonov mož v Združenih državah bi pomenila konec Združenih držav, ker bi jo utegnil kateri predsednik izkoristiti za imperialistične cilje, je govoril predsednik levičarskih delavskih organizacij Lewis, ki je komunist, zaradi česar so take n|egove besede kaj razumljive, posebno v času, ko cvete tako bohotno ravno komunistični imperializem. N« mejah zasedene Besarabije čaka na tisoče Romunov, ki bi se radi preselili izpod blagoslovljene rdeče oblasti, pripovedujejo člani romunskega železniškega odposlanstva, ki so se vrnili iz Besarabije. Sovjetske oblasti ne dajo tem beguncem na razpolago vlakov, da bi odpotovali v Romunijo. Nemška uradna agencija DNB je izdala poročilo, v katerem ostro obsoja angleške ukrepe proti nemškim letalom Rdečega križa. Dve taki letali so Angleži sestrelili, češ da sta bili na ogledniškem poletu in zbirali podatke za nemško letalsko poveljstvo. Angleška vlada je v zvezi s tem izjavila, da bo vsa nemška letala Kdečega križa smatrala za vojna letala, kar je vsega obsojanja vredno. Bombniki, naročeni y Ameriki za Anglijo, bodo iz Kanade brez pristanka leteli v Anglijo, poroča agencija Reuter, Ameriške trgovske zbornice so poslale vladi spomenico, v kateri zahtevajo, naj stori vse, da se bo povečala trgovina med Združenimi državami in latinsko Ameriko. Južnoameriškim državam naj se dajo velika posojila, zakaj te države postajajo spričo rastoče vojne nevarnosti za Združene države vedno važnejše kot dobaviteljice živeža in vojnih surovin. Angleški kralj in kraljica sta obiskala v industrijskem mestu Iiullu rodbine, ki so se rešile iz hiš, porušenih po nemških bombah. Kralj je pr« tej priliki odlikoval neko ženo, ki je ujela nemškega letalca, ko se je rešil iz sestreljenega bombnika. Posebni dodatki za driavne uslužbence in upokojence Belgrad, 2. avgusta. Danes je bila objavljena | uredba o izrednih dodatkih za državne uslužbence in za upokojence, katero je v svoji izjavi ljubljanskim časnikarjem napovedal finančni minister dr. Juraj šutej. V 1. členu pravi uredba, da bodo dobili aktivni državni uslužbenci, za katere veljata uradniški zakon in zakon o državnem prometnem osebju, poleg rednih prejemkov tudi • naslednje izredne osebne doklade: mesečno din v drag. razr. I. II. III. 1. uradn. od 8. do vkl. 5. pol. skup. 150 120 SO 2. uradnikom v 9. in 10. pol. skup. 200 120 100 3. uradn. pripravnikom, ne glede na šolsko kvalifikacijo 150 120 80 4. zvaničnikom 120 100 70 5. služiteljem 100 80 50 0. pogodb, uradn., honor. uslužbencem, dnevnic., cestarjem in stalnim cestnim delavcem: a) z mesecn. kosmatimi dohodki do 1000 din 100 80 50 b) z mesečn. kosmatimi dohodki 1001 do 1400 din 120 100 70 c) z mesečno kosmatimi dohodki 1401 do 2600 din 150 120 80 Določbe prednjega odstavka pa ne veljajo za uslužbence finančne kontrole. Izredna doklada pripada tudi vojaškim uradnikom, ki po uredbi vlade od septembra 1939 nimajo pravice do doklade na temelju svoje kvalifikacije. Doklada je sledeča: mesečno din v drag. razr. I. II. III. 1. nižjim vojnim uradnikom 4. razr. 200 160 100 2. nižjim vojnim uradnikom 3., 2. in 1. razr. ter višjim voj. ur. 4. razr. 150 120 80 Vsem aktivnim državnim uradnikom, zvanič-nikom, služiteljem, pogodbenim uradnikom, honorarnim uslužbencem in dnevničarjem v službi države, aktivnim oficirjem, vojnim uradnikom, podoficirjem in pogodbenikom v vojski in mornarici, aktivnim orožniškim podoficirjem, kaplarjem in redovom graniearskih čet, cestarjem in stalnim cestnini delavcem pripada na vsakega, otroka, rojenega v postavnem zakonu, pozakonjenega ali adop-tiranega, izredna rodbinska doklada po 50 din mesečno. Ta doklada pritiče, dokler otrok ni prekoračil 16. leta starosti. Po dovršenem 16. letu starosti pripada samo otrokom, ki se redno šolajo, a to naj-dalje do dovršenega 23. leta starosti. Če sta mož in žena v državni službi, pripada doklada samo enemu izmed njiju. Določbe prednjega odstavlja veljajo tudi za one, ki so v aktivni službi direkcije rečne plovbe, državnega posestva na Belju in državne sladkorna tovarne na Čukarici, kakor tudi za upokojence in osebe, navedene v 11. čl. uredbo o osebnih in rodbinskih dokladah državnih upokajencev iz januarja leta 1940. Izredne osebne in rodbinske doklade po tej uredbi se bodo pričele plačevati s 1. septembrom 1940. Kdaj se bodo ukinile, bo določil finančni minister v sporazumu s predsednikom ministrskega sveta. Izredne doklade po tej uredbi niso sestavni del rednih dohodkov, nego posebni prejemki začasnega značaja, tako da se ne vštejejo v osnovo za določitev pokojninskih prejemkov ter se bodo izplačevale brez vsakih odtegljajev za davke, izredni prispevek, verski davek, prispevek za fond narodne obrambe, prispevek za uradniški in pokojninski fond, prispevek za podpoini sklad pomožnega osebja v državni službi itd. Glede ureditve izrednih osebnih in rodbinskih doklad delavcev in dnevničarjev, zaposlenih pri državnih uradih, ustanovah in podjetjih, bodo v skladu z določbami te uredbe izdali resorni ministri v svojem kompetenčnem območju potrebne odredbe, kolikor se to že ni zgodilo. Ljubljana od včeraj do danes Smrtna nesreča v Breznem Maribor, 1. avgusta. V torek proti večeru se je pripetila na državni cesti pri Breznem v Dravski dolini prometna nesreča, ki je zahtevala življenje 9 letnega fanta. Pri krojaču Francu Poročniku na Breznem je bil že nekaj časa na počitnicah njegov 9 letni nečak Friderik Kolar iz Mežice, kjer je njegov oče rudar v angleškem rudniku svinca. Mladi Kolar si je rad izposojal stričevo kolo ter se je brez njegovega dovoljenja večkrat vozil po cesti. Ker je bilo kolo zanj še preveliko, se je vozil na ta riačin, da je vtaknil nogo od strani h gonilu ter ga poganja!. Tako si .ie tudi v torek dečko izposodil stričevo kolo ter se peljal iz Brezna po cesti proti Marenbergu. Ko se je vračal se mu je pripeljal nasproti težek tovorni avto, last trgovca Hladeta iz Marenberga. Avto je šofiral Hladetov šofer Konrad Helbl in sicer pravilno po desni strani ceste. Tudi je vozil z jako zmerno brzino, ker je bil avto močno naložen z blagom ter je bila cesta precej strma. Ko je mladi Kolar na kolesu švignil mimo avtomobila, je šofer na krmilu začutil, da je nekaj v avto udarilo. Ustavil je ter šel pogledat, pa je videl poleg ceste ležati negibno truplo malega dečka. Lobanjo je imel popolnoma razbito, tako da so mu možgani pobrizgali avto in cesto. Bil je^pri priči mrtev. Sefa Zveze slovenskih mest v Mariboru Maribor, 1. avgusta. Kakor smo že javili, bo seja Zveze slovenskih avtonomnih mest v Mariboru v soboto, dne 3. avgusta. Tega dne se sestanejo ob 10. dopoldne župani slovenskih mest s svojimi strokovnimi referenti v mestni posvetovalnici dopoldne ob 10. O rezultatu sestanka bo izdan za javnost poseben komunike. Da pa bo naša javnost poučena o vprašanjih, ki se bodo razpravljala na sestanku v soboto, prinašamo v naslednjem dnevni red te seje: 1. Zaščita pred napadi iz zraka; 2. Vprašanje rezervne prehrane; 3. druga vprašanja, ki so nastala v zvezi z izrednimi razmerami (podpora vojaškim obvezancem, zvišanje plač in mezd, oprostitev osebja itd.); 4. stališče slov. mest v Zvezi mest kraljevine Jugoslavije; 5. podpiranje brezposelnih in pobijanje delomržnositi; 6. ukrepi mest proti beračenju; 7. otroška vzgajališča; 8. emisija komunalnih posojil; 9. sestava mestnih proračunov za leto 1941-42; 10. slučajnosti. Kakor je iz navedenega razvidno, so vprašanja, s katerimi se bodo bavili predstavniki slovenskih mest, res mnogovrstna in zelo aktualna. Poročila za točke od 1 do 4 in za točko 9 poda mesto Ljubljana, za točke od 5 do 7 mesto Maribor, za točko 8 pa mesto Ptuj. Seje se bodo udeležili tudi zastopniki kralj, banske uprave, štaba Dravske diviz. oblasti in banovinski odbor Unije za zaščito dece v Ljubljani. V zvezi s to sejo bo v soboto popoldne ogled mariborskega gradu, ki se preureja za muzejske namene, ogled študijske knjižnice in ogled kopališča na Mariborskem otoku. S sejo bo nadalje združen izlet na Pohorje in sicer se udeleže predstavniki slovenskih mest slovesnosti otvoritve nove pohorske ceste v nedeljo, dne 4. avgusta. Policijska naredba za časa nabora v Mariboru Na osnovi členov 66 in 67 zakona o notranji upravi se zaradi preprečanja pijančevanja in izgredov po vojaških nabornikih dne 5., 6., 7. in 10. avgusta 1904 izdaja sledeča naredba: § 1. v času, ko traja nabor, ie lastnikom gostilniških in kavarniških obratov prepovedano vsako točenje in prodajanje alkoholnih pijač nabornikom in njihovim spremljevalcem. § 2. Vsakemu ie prepovedano v tem času pod kakršnim koli imenom prodajati nabornikom in njihovim spremljevalcem alkoholne pijače, jih za nje kupovati in nositi. § 3. Nabornikom in spremljevalcem ni dovoljeno nositi s seboj alkoholnih pijač. § 4. Prestopniki te naredbe bodo kaznovani po čl. 69 zakona o notranji upravi z globo 10—500 dinarjev, oziroma ob neplačilu globe v odrejenem roku z zaporom od 1—10 dni ter odvzemom alkoholnih pijač, ki bi jih nosili s seboj rekruti ali njih spremljevalci. S 5. Naredba stopi v veljavo dne 5. avgusta 1940 in velja do vključno 10. avgusta 1940. — Predstojnik mestne policije: Stanko Kos s. r. Trbovlje Letovanje jim je dobro delo. V torek so se vrnili a Pohorja otroci, ki jih je s podporo banovine poslala Vincencijeva konferenca. Vsi so se dobro počutili in popravili. Rekord pa je odnesla deklica, ki se je zredila za 6 kg v enem mesecu! »Slovenski dom< je zadnji torek zopet peljal mimo Trbovelj naš stari prijatelj pri železniški pošti. Nismo pa še ugotovili, kakšno nagrado prejema za ta posel, ki ga vrši skoraj redno en do dvakrat na teden. Proti draginji so naše gospodinje in seveda proti tistim, ki jo delajo. Protidraginjski odbor posluje na občini, pa dosedaj še nobenih svojih sklepov ni objavil. Mislimo, da bi bilo dobro, če bi se malo zganil. Za povišanje rudarskih plač se bodo zajela pogajanja 12. t. m. v Ljubljani, za one od državnih rudnikov pa 5. t. m. v Sarajevu. Vse strokovne organizacije so po Del. zbornici stavile skupen predlog za povišanje. Tudi včeraj popoldne je grozila nevihta, ko pa so oblaki najbolj grozili, jih je spet segnal narazen veter, kakor te dni že večkrat. Tudi v nižavi je zašuinelo, in ko so ljudje začutili hladni piš, so takoj dejali, da ne bo nič hudega. Tako se je tudi zgodilo. Do večera je bilo nebo že lepo jasno. Gosta megla je davi pokrivala mesto. Ko se je od Časa do časa zgoraj na višavi za hip prevlekla, je bilo videti, da nebo ni čisto, vendar pa je v zgodnjem dopoldnevu, ko je docela shlapnela, nastal lep dan z jasnim nebom in prijaznim soncem. Včeraj je Vzaiemna zavarovalnica proslavila štlridesetletn co Štiridesetletni jubilej, odkar je bila Vzajemna zavarovalnica odprla pisarno na Dunajski cesti, je proslavilo uradništvo s skupno sveto mašo, ki jo je naroval škof dr. Rožman ob asistenci kanonikov Klinarja in Sušnika. Po sveti maši je bila v veliki dvorani lepa spominska slovesnost, ki jo je pričei prvi podpredsednik prof. Janko Mlakar. Ozadje dvorane j« bilo iepo okrašeno z zelenjem, s cvetjem in tribarvnienmi pa je bil okrašen kip kralja Petra II. Za predsedstveno mizo so sedeli predsednik, podpredsednik in ravnatelj, vso raz-sežno dvorano pa so poleg gostov napolnili številni uradniki m zastopniki Vzajemne. Prvi podpredsednik prof. Janko Mlakar je najprej pozdravil goste, bana dr. Marka Natlačena, divizijskega poveljnika Dragoljuba Stefanoviča, škofa dr, Gregorija Rožmana, župana dr. Adlešiča, zastopnika mariborskega škofa kanonika dr. Osterca, zastopnika hrvatskih zavarovalnic generalnega ravnatelja Croatie dr. Mi-hovila Nikoliča, tajnika trgovinskega ministrstva dr. Dragoljuba Markoviča, načelnika oddelka za trgovino, obrt in industrijo dr. Trstenjaka, podpredsednika Zveze zavarovalnic v Jugoslaviji dr. Josipa Dermastio, ravnatelja Josipa Pehanija in dr. Z velikim navdušenjem je bil sprejet predlog, naj se odpošljeta vdanostni brzojavki Nj. Vel. kralju Petru II. in knezu namestniku Pavlu. Za tein so bile prečitane brzojavne in pismene čestitke, ki so jih poslali predsednik senata in prosvetni minister dr. Anton Korošec, gradbeni minister dr. Miha Krek, načelnik ministrstva trgovine in industrije g. Bo-škovič, Prva češka pozavarovalna banka v Pragi ter predsednik Zveze zavarovalnih društev v Jugoslaviji dr. Brzakovič, kar so zborovalci sprejeli z velikim navdušenjem. Lep je bil govor drugega podpredsednika, ljubljanskega župana dr. Adlešiča, ki je orisal delovanje Vzajemne zavarovalnice. Kot predstavnik državne oblasti je nato spregovoril ban dr. Natlačen, ki je ob koncu svojih tehtnih prigodnih besedi izročil odlikovanja. Tako kanoniku Sušniku odlikovanje sv. Save III. stopnje, generalnemu ravnatelju Pehaniju red Jugoslovanske krone ter dolgoletnemu uradniku Novaku odlikovanje sv. Save V. stopnje. Zunanji zastopniki, ki že več kakor trideset let sodelujejo pri zavodu, pa so prejeli zlate kolajne za državljanske zasluge. Kanonik Sušnik se je zahvalil v imenu odlikovancev ter je v svojem govoru obljubil v imenu vseh zvestobo in vdanost Nj. Vel. kralju Petru II. in vsemu kraljevskemu domu. Zahvalil pa se je tudi uradništvu ter zastopniku naše vojske, ki je v sedanjem težkem času mirno in ponosno prevzela vse odgovorne naloge in dolžnosti. Po govoru kanonika Sušnika je prvi podpredsednik Vzajemne zavarovalnice, prof, Mlakar, zaključil lepo uspelo proslavo. Trčenje dveh (motoriziranih* Po Dunajski cesti proti Stadionu se je včeraj popoldne peljal z motorjem iz službe tridesetletni pisarniški uslužbenec pri prvi kurilnici državnih železnic Roš Anton. Tačas pa je iz Kostove ulice privozil tovorni avtomobil. Pri karambolu je Roš dobil precej hude poškodbe na glavi in na nogah, tako da ga je bilo treba prepeljati v bolnišnico. Na Vodnikovi cesti fe davi gorelo Davi ob pol osmih je posestnica Ivana Sitar, ki stanuje na Vodnikovi cesti št. 52, zapazila, da se nekaj kadi s slemena na gospodarskem poslopju. Čez čas so iz slemena šinili plameni. Sitarjeva je nemudoma obvestila poklicne in prostovoljne gasilce, ki so bili naglo na mestu ter so ogenj tudi srečno_ v poldrugi uri pogasili. Poslopje je bilo dolgo 30 metrov, v njem je zgorela vsa zaloga sena (prav gotovo več kakor za 30 voz ga je bilo) in nekaj orodja. Škoda prav gotovo znaša nekaj deset-tisoč dinarjev. Poslopje je bilo novo, k sreči tudi zavarovano. Škodo bodo seveda natančno ugotovili. Požar je nastal najbrž zaradi tega, ker je ponoči nekdo v senu spal ter vrgel proč neugašen ogorek. Dva vloma sredi noči Ponoči je v pisarno inž. Umeka Ivana, ki stanuje v Svetčevi ulici št. 6, vlomil neznan svedrovec. V blagajno je napravil za roko veliko luknjo ter odnesel tri hranilne knjižice z manjšimi vlogami in nekaj švicarskih frankov. Vlomil pa je na način, ki da sklepati, da je mož v svojem »posluc še precej šen diletant. Boljši »strokovnjaki« pa so vlomili na drugem kraju, in sicer v pisarno »Železoprometa« na Resljevi cesti št. 23. Ti »strokovnjaki« so v blagajno napravili trikot s »svinjsko nogoc. Ves trud in vsa umetnija pa sta bila zaman, kajti blagajna je bila prazna. Drobne Izpod Konjiške gore Regulacija Dravinje. Najvažnejše javno delo v Dravinjski dolini, ki tako živo zadeva njeno kmečko gospodarstvo, je regulacija Dravinje. Posebno v njenem gornjem toku je bilo to zelo važno, ker je izvedla na najlepši način: poglobila je strugo in razdiral vsako leto njive in travnike ter povzročal tamošnjim kmetom vedno ogromno škode. Sedanja banska uprava je nujnost prošenj naših kmečkih ljudi takoj upoštevala ter je pretekla leta regulirala Dravinjo na najnevarnejšem sektorju od Ra-dane vasi do železniškega mostu pod Zrečami. Delo je izvedla na najlepši način- poglobila je strugo in jo skoraj na vsem odseku izravnala, tako da sedaj ni nobene nevarnosti pred poplavami, pa najsi bodo nalivi kakršni koli. S tem velikim delom je zavarovala vse nasade v tej dolini, ki sedaj nemoteno rastejo v kmetovo veselje in korist. Za to ji bodo hvaležni vsi rodovi. S tem pa je tudi pripomogla mnogo k olepšanju lepe Dravinjske doline, katera zelo daleč slovi po svoji veliki naravni lepoti. Lov na gobo. V naših gozdovih na Pohorju ni polhov kot na Dolenjskem. Zato ne prirejajo ljudje lova nanje, ampak gredo številne družine ta Čas za gobami, katerih je tam vsako leto velike množine. Ponje gredo s koši, jerbasi in vrečami; doma pa jih posuše. Ko jih naberejo določeno količino, jih prodajo. Na ta način so mnogi prišli že do lepih izkupičkov ter se oskrbeli z najpotrebnejšim. Suhe gobe pa so razmeroma zelo drage, cena se je včasih povzpela celo do 60 dinarjev. Letos se gobja sezona še ni pričela, vendar je že blizu. Torej bo živ-žav po sicer tihih pohorskih gozdovih spet precejšen; pojačeval pa ga bo še ženski pohod za malinami, ki veljajo pri nas za posebno dobroto, škofj'a Loka Gasilski dom otvorjen. Pod tako čudnimi okoliščinami, kakor se je gradil škofjeloški gasilski dom, se menda ni gradil noben drug dom. škofjeloška gasilska četa je imela svoj dom že dolga desetletja na Glavnem trgu, in sicer na najlepšem prostoru celega trga. Dom je ustrezal prav v vsakem oziru potrebam čete. Bil je na najbolj pripravnem kraju. Stavba je bila dvonadstropna in je imela v pritličju dovolj prostora za shrambo vsega gasilnega orodja. V prvem nadstropju je bila lepa in prostorna dvoranica za razne seje in sestanke, v drugem nadstropju pa je bilo stanovanje za hišnika. Ko pa je prišla v časih diktature na oblast JNS in z njo po raznih skrivnostnih potih na oblast v naši gasilski četi njeni ljudje, je naenkrat ta dom dobil to napako, odkrito povedano, da stoji poleg velike hise nekega veletrgovca, ki bi mu sosednji gasilski dom kaj prav prišel. Med brati pa je bila seveda kupčija kaj hitro sklenjena. Veletrgovec je kupil gasilski dom, prodal pa je občini staro hišo, v kateri je danes cestni odbor. Gasilci so pa ostali naenkrat brez strehe in lastnega doma iu brez denarja, ker je bil stari dom prav za prav občinska last. Gasilci so bili c<-veda v hudih škripcih. Nekaj denarja so imeli še od prejšnje uprave. Občina se je tudi odločila, da bo dala gasilcem brezobrestno posojilo iz »brezposelnega« sklada in sicer v znesku 50.000 din. Načrt za nov dom je bil naravnost grandiozen. Po tem načrtu naj bi bil novi dotn ogromen in sploh največji v Sloveniji. Cela stavba, če bi bila izgotovljena po tem načrtu, bi veljala okoli 5C0.030 din, imeli pa so komaj 100.000 din z občinskim posoji- lo mvred. Upali so nekoliko na posojilo od države, toda s tem ni bilo nič. Sklenili so, da bodo sezidali zato le toliko stavbe, kolikor je denarja. In res so 1. 1934 dogradili v »Zvezdi«, kjer jim je občina odstopila svet in kjer je bil do takrat edini primeren kraj za oddih, razgledni stolp, dvorana za orodje in dvorana za seje. Od takrat naprej pa je dom ostal nedograjen. — Ko je prevzela četo sedanja uprava, je takoj sprevidela, da ogromnega doma nikakor ne more zgraditi. Prišla je tudi do prepričanja, da naš kraj doma po prvotni zamisli niti ne potrebuje. Zato je sklenila k temu domu dograditi le še stanovanje za hišnika in dom bo s tem dokončno dodelan. S pametnim gospodarstvom si je v dveh letih pridobilo toliko sredstev, da je moglo letos izpolniti ta načrt. Iz prejšnje posvetovalnice se je zgradilo stanovanje za hišnika. Nad bivšo verando pa je zgradila novo posvetovalnico. Te dni bodo dela, ki so trajala vso pomlad, dokončana in Škofja Loka bo dobila po sedmih letih zopet popolnoma dograjen gasilski dom. flarocajte in širite Slovenski dom! ZGREŠENI STREL »Gre za ime tistega človeka, ki je prišel k vam po pojasnila o vaši družini,.. oziroma o družini vašega tasta.« Slad se je tukaj očitno dotaknil bolečega mesta, ki je bilo že pogosto povod za domače prepire, ker je Janette takjj skočila na Jima: »Vidiš, kaj si naredil? Sploh ne bi bila tukaj v tej hiši, kjer ubijajo ljudi, če bi se ti takrat ne domišljal, da si bolan in si za to ostal pol dneva doma. Če bi takrat ne bil doma, bi sploh ne videl tistega človeka, in on te ne bi mogel izvabiti. Takoj sem ti rekla, da je neumno, ker mu toliko pripoveduješ. Ali sem mu jaz kaj rekla? Niti besedice ne bi izvedel od mene,« Jim je nakremžil usta in prikimal z glavo. »Toda Janette, za božjo voljo, naju nihče ne sumniči. Midva nimava nobenega nagiba za umor.« »Nehaj! Nikar ne gobezdaj o nagibu«, mu je prezirljivo odgovorila Janette. >Ako si izvršil umor, te nihče ne bo vprašali zakaj si to storil.« Jim je poskočil ves besen. »Za vraga, Janette, saj jaz tega nisem storil. Če človek tebe 6liši, bi jotovo flii-»Ul...« 18 »Ne razburjajte se Jim!« ga je pomirjeval Slad. »Nihče vas ne sumniči. VI prav gotovo nimate niti pojma, kdo bi to mogel narediti. . .« »Tako? Mislite?« Jim., ga je pogledal tajinstveno in njegov topi obraz je dobil nenadoma skoro zarotniški izraz. »Vi mislite, da jaz ne vem, kdo je?« »Ali kaj veste?«, ga je vprašal radovedni detektiv. »Za božjo voljo, Jim, sedi vendar in se ne vedi tako neumno. S teboj ni mogoče več zdržati!« ga je karala Janetta. Jim jo je pogledal postrani. »Tako? Jaz se neumno vedem, praviš? Pusti ti, jaz že dobro vem, kdo je bil to izvršil« »Nehaj že vendar, ti norec, til Ona tega ni storila.« »Ona 7« je vprašal sedaj Slad. »Da, ona,« mu je odgovorila Janetta. »Pomislite vendar, ta tepec si je vtepli v glavo, da je to naredila Allice.« »Njegova sestra?« »Da ... kakor pravite! Jaz na njegovem mestu bi to obdržala'zase. Ko je mladi Ruvan stopil k nam v »obo, je z vratmi butnil v Allice. Jim jo je tedaj opsoval, oca pa je zaradi tega pobesnela. Sedaj misli.,.« pokazala je z glavo na svojega moža, »da je ona zaradi tega ubila Huberta. Re6 je ona zlobna ženska, toda nazadnje le ne verjamem, da bi bila v stanju . ..« Slad je vzdihnil pogledal Calama z obupnim pogledom. Ta mu je priskočil na pomoč: »Gospa Ruvan in mi smo prepričani, da vaša svakinja ni naredila tega zločina. Toda to sedaj tudi ni važno, Mi smo od vas hoteli samo vedeti, kako se imenuje človek, ki je k vam prihajal.« »Climson«, je odgovorila neljubeznivo. »Ali je ta človek rekel, da prihaja iz pisarne odvetnika Staridgea?« je vprašal Slad. »Ne. Saj ni bil iz njegove pisarne.« »Ali veste, kateri tvrdki je pripadal?« »Ne da se reči, da je bil od kake tvrdke. Prišel je od nekega detektivskega urada.« Jim se je udaril po kolenu. »Sedaj se točno spomnim. Vem, kako se je imenovala tvrdka.« »Kozel!« mu je rekla Janetta, »kako se pa vedeš? Ali ne vidiš, da 6edaj jaz govorim?« »Da, vidim in kar je glavno: tudi slišim« se ji je zasmejal Jim. Slad se je obrnil k Jimu: »Kako ee je torej imenovala tvrdka?« »Detektivski urad Bot. Ta Clims-on, vedite .,. meni njegov obraz ni preveč ugajal. Imel je podplute oči... Torej, ta Climson je rekel, da prihaja po nalogu gospoda Staridgea in mi je pokazal neko le- gitimacijo. Toda tisto sploh ni bilo videti kot legitimacija, temveč navadna tiskana stvar z imenom tvrdke in njegovim imenom spodaj.« Janetta je ves čas gledala v svojega moža, ker bi sicer zapazila na obrazih policajev veliko presenečenje. Vsi 60 mislili na eno in isto: zakaj je tako ugledna odvetniška pisarna uporabila podporo tako zloglasne izsiljevalske tolpe, kakor je bila Botova detektivska organizacija. Štf te tvrdke je bil na slabem glasu in celo sumljiv človek, ki se je znal držati na robu zakona in je znal prepričevati oblasti, da je imel svoje dohodke zares samo od tistih virov, katere je navajal v svoji davčni prijavi. »Ko mu je la Climson pokazal svojo karto, ali mu je vaš mož vse povedal, kar je hotel vedeti, gospa Ruvan?« »Da, vse mu je povedal, čeprav bi moral po mojem mnenju mnogo zamolčati.« Slad je odpustil ta nenavadni zakonski par. Ko sta odšla, je pogledal na svojo uro. »Polnoč je že davno minula. Ne morem držati ljudi vso noč zbranih. Ali ste vi v uradu izvedli vse potrebne priprave, Calam?« »Sem. Toda jaz ostanem tukaj. Znabiti bo prišlo do kakšnega zanimivega oreo-brata.« »Kaj takega bi tudi jaz želel. Ves ta primer postaja vso bolj zapleten. Sedaj ie je celo za imenom spoštovanega £ospo-ga Staridgea pojavil vprašaj? Sčasoma bomo morali vreči sum na vse sorodstvo in na vse zbrane.« Calam je bil že pregnal svojo trudnost. »Saj to ne bi bilo najslabše,« je pripomnil šaljivo. »Vsaj nobenega ne bomo izpustili.« »Telefoniral bom Scotland Yardu,« je rekel Slad. »Če pošljem ljudi domov, se mi utegne izviti iz rok kak dragocen d-j-kazilni materija!. Se mnogo kaj jim bo padlo v glavo, poleg tega pa nosi eden cd njih s seboj nožnico Edvinovega noža in ključ od jeklenega predal. Še nekaj', razve« tistih pet tisoč funtov šterlingov je bilo iz predala ukradeno še nekaj. To j« bilo v podolgovatem ovitku.« Calam ga je začudeno pogledali »Kaj pravite? Od kod to veste?* »Ali se spominjate tistega loptla V Baaidillovi sobi? Terry je imel prav: zares je videl nekoga, ki je smuknil v tisto sobo. T;sti nekdo je napisal nekaj vrstic gospodični Towley. Nato je odprl kuverto, ki jo je vzel iz predala, jo zaprl in ponovno zalepil, tako da 6e ne vidi, da ;e kuverta bila odprta. V ta namen pa je rabil lepilo,« »Vse to je utegnil storiti edino Ban-dillo,« je pripomnil Calam. »Kdo ve«, je rekel Slad zamišljeno. »Nimam nobenega dokaza za to, toda to kuverto moram najti. To je v neki zvezi z umorom gospoda Huberta. To drži k"it pribito. Morebiti bomo na ta način mogli rešiti vso tajnost- Priti moram brezpogojno do te kuverte in prepričan sem, da je ne Hnm dobil, te vsi ne bodo ostali ‘.u-kaj* tu in tam Belgrajski župan Jevrem Tomič sc y spremstvu prvega podžupana inž Kostiča mudi te dni na Bledu. Takoj po svojem prihodu sta odšla oba h knezu-nainestniku Pavlu, kjer sta bila sprejeta v avdijenco. Po a''dijenci sta se spet vrnila na Bled, kjer bosta ostala več dni na odmoru. Po bivanju v Ljubljani se je finančni minister dr. Sutej vrnil na Bled in bo tam ostal do sobote. Minister dr. Šutej je priredil več izletov v okoiico Bleda. Privilegirana izvozna družba »Prizad« je začela včeraj odkupevati novo pšenico po ceni, katero je vlada določila pred tednom. Obenem je bila izdana posebna uredba, ki določa tehnični postopek pri odkupovanju. Tako vsebuje uredba posebna določila o kakovosti in o natovarjanju pšenice. Najmanjša količina, ki jo Prizad vzame od pridelovalca, znaša loO metrskih stotov, od zadružnih zvez najmanj 450 centov in od žitnih trgovcev najmanj 600 metrskih stotov. Pač pa se kmetje lahko združijo in prodajo pod enim imenom 150 metrskih stotov pšenice, če je nimajo toliko, da bi se že vsak sam lahko pojavil kot ponudnik z zadostno količino. Z vsem potrebnim orodjem se je oskrbel vlomilec, ki je izpraznil blagajno zavarovalne družbe »Kosija Fonsier« v Subotici. Ko je zjutraj prižel blagajnik v uradne prostore, je našel se vse v redu. Čim pa je odklenil blagajno, je ugotovil, da mu je nekdo ponoči izmaknil 30.000 din in zlato tobačnico. Vlomilec je blagajno odklenil in jo polem spet zaklenil, prav tako je pisarniška vrata odprl s pravim ključem. Zaradi tega je policija takoj prijela vse uradništvo, kajti tat je morai biti človek, ki se je stalno nahajal v hiši, da je mogel narediti odtisek ključev blagajne, katere je sicer nosil samo blagajnik. Spor med plovno družbo Zetska plovba d. d. !n med mornarji z ladje >Lovčen« še vedno ni poravnan. Lastnica družbe se še vedno krčevito brani zahtev mornarjev in častnikov in jih odklanja z izgovorom, da ne zmore novih bremen. Pred nedavnim je bil med zastopniki pomorščakov in zastopniki lastnikov ladij sklenjen sporazum, da se bodo mornarjem in častnikom povišale mezde, le Zetska plovda d. d. ni hotela na to pristati Zaradi tega so se mornarji na ladji >Lovčen«, ko se je nahajala v Carigradu, uprli in končno zapustili ladjo ter se vrnili. Zetska plovba d. d. pravi, da zanjo pogodbene obveznosti ne veljajo, češ da je izstopila iz zveze lastnikov ladij. Sedaj bo posredovala oblast, da bodo mornarji prišli do svojih pravic. Slovesne zadušnice za pokoj duše pokojnega Voditelja hrvaškega naroda Stjepana Radiča hodo na Hrvaške”! 8. t. m. V Zagrebu bo zadušnica v katedrali in se je bodo udeležile vse organizacije HSS in druga zastopstva. Udeleženci bodo šli nato na pokopališče in bodo položili vence na grob pokojnega voditelja. Stranka je izdala proglas na prehivalstvo, naj izobesi ta dan črne zastave, oziroma hrvaške zastave, ovite v črno. Na področja banovine Hrvatske ho stopilo Jeseni ▼ veljavo načelo, ki ga izraža odlok bana dr. Subašiča, da imajo otroci vseh narodnosti pravico do šol v materinem jeziku. Ta odlok pra-V1’ da se lahko pri vsaki šoli ustanove posebni oddelki za^ srbske in slovenske ter tujerodne otroke, le če jo v šoli 25 otrok, katerih starši bi zahtevali pouk v njihovem jeziku. Uradno glasilo liSS »Seljočkt dom« pravi k temu odloku, da se je hrvaška oblast postavila na edino možno stališče, da naj otrok užtva vzgojo v tistem jeziku, katerega je govoril kot otrok na svojem domu. Tako bodo imele vse narodne manjšine, kakor tudi ostala dva naroda v državi, to je slovenski in srbski, pravico do svojih razredov na tistih Šolah, kjer bo dovolj njihovih otrok, najmanj pa 25. Učitelj, ki bo ta razred poučeval, mora biti popolnoma vešč tistega jezika. Odredba dalje pravi, da sme imeti v primeru, če je na šoli več takih oddelkov, šola svojega posebnega upravitelja, ki se izbere iz vrst učiteljev drugorodnih oddelkov. Za prihodnje Mn pripravljajo na Hrvaškem velike svečanosti, ki naj bi lepo pokazale visoko zavest Hrvatov in njihovo zvestobo^ katoliški Cerkvi. Tako bo sredi junija evharistični kongres, ki bo trajal tri dni Katoliška akcija se je sedaj obrnila na >SeIjačko slogo«, ki jc hrvaška kultur- Priprave za veliko razstavo slovenske umetnosti v Zagrebu Mladi rod slovenskih umetnikov, združen v ,.Klubu neodvisnih", bo 1. septembra prired I reprezentativno razstavo Vremensko poročilo »Slov. doma« Ljubljana, 1. avgusta. Mlada generacija slovenskih likovnih umetnikov, ki je zbrana v »Klubu neodvisnih«, bo priredila skupinsko razstavo v Zagrebu, s katero bo hrvaški javnosti prikazala svoje delo. Ti mladi umetniki bodo kot prva slovenska skupina priredili razstavo v Zagrebu, kjer so le v velikih presledkih s svojimi deli stopali pred hrvaško javnost posamezniki, ki niti vselej niso bili pravi reprezentanti slovenskega umetniškega ustvarjanja. Nedvomno je treba danes skupino Neodvisnih smatrati za eno najmočnejših in najizvirnejših ter zaradi tega vodilno v sodobni slovenski umetnosti. Zato bo kot taka zastopala v Zagrebu vso našo umetniško kulturo ter je prav in nujno, da ga podpro vse naše ustanove in oblasti, banovina, občina, zasebniki, k o j ti stroški za to razstavo bodo razumljivo veliki, kakšno pa je dandanes gmotno stanje naših mladih umetnikov, pa ve vsa slovenska javnost. Naša narodna dolžnost je, da jim omogočimo prirediti to razstavo v slogu, kakor ga zahteva reprezentativnost v vsakem pogledu. Predsednik »Kluba neodvisnih«, prof. Stane Kregar, nam je dal nekaj podatkov o razstavi, ki bo nameščena v novem paviljonu »Kralja Petra Osvoboditelja«. Klub, v katerem je združen mladi slovenski umetniški rod, je imel že v programu prirediti razstave v inozemstvu, tako v Pragi in Milanu, zaradi znanih mednarodnih dogodkov pa do njih ni prišlo. Zdaj bodo priredili razstavo v Zagrebu. Potrebno je, da tudi drugi vidijo te razstave, kajti le tako lahko spoznajo napredek in kvaliteto slovenske umetnosti. Na slovenske razstave po naših mestih tujci ne prihajajo, zato je prav, da gremo mi k njim ter jim pokažemo, kaj znaino in koliko veljamo. Le tako se lahko slovenska umetnost v tujem svetu uveljavi ter z njenim uveljavljanjem afirmira tudi ves slovenski narod. Po dolgih letih bo to zdaj prva slovenska razstava v Zagrebu, kjer dozdaj skupine sploh še niso razstavljale, Stroški za to razstavo bodo seveda veliki, kajtu klub bo izdal krasen, reprezentativen katalog, razen tega bodo prav znatni prevozni stroški, vse pa bo na ramah kluba. Razstavijalci bodo zastopani s po 12—15 deli, tako da se bo vsak res predstavil karakteristično. V Zagrebu bo svoja dela razstavilo 12 umetnikov. Večina od njih je študirala tam, le slikar Kregar in kipar Putrih sta bila v Pragi. Mlada slovenska slikarska umetnost stremi za barvnim realizmom. V naslednjem bi označi- li posamezne mlade umetnike, ki nas bodo zastopali v Zagrebu. Stane Kregar, ki izhaja iz surrealistične šole, v novejših delih gre v smeri francoskega slikarskega rodu kakor so Oudot, Planvpn, Poncelet. Podobno gre v isto smer M a k s i m Sedej iz prvotnih klasičnih kompozicij. Sedej je letos razstavljal na Biennali v Benetkih. Mihelič France epično podaja slovensko zemljo in nje ljudi. D id e k Zoran podaja realne predmete v barvnih skrajšavah, ki so sočne, vendar ne pretirane. Marij Pregelj, ki je izšel iz Cezanejeve »stavbe slike«, prehaja vedno bolj v trdno povezane barvne oblike. Omersa Niko in Sajevec Evgen podajata prirodo neposredno, v bolj impresionističnem smislu. France Pavlovec, ki ga hrvaška javnost že dobro pozna in ceni, s svojimi liričnimi barvami mojstrsko podaja slovensko pokrajino. Zoran Mušič sledi svojim francoskim vzorom, kakor Bonnardu in drugim poimpresionistom. V Zagrebu bodo razstavljali tudi trije kiparji. Karel Putrih podaja svoje portrete v preprostih formah, ki pa ne odvzemajo življenjskosti upodobljenega. V celih figurah pa poenostavlja oblikev da pridobi na monumentalnosti. Zdenko Kalin dela v umirjenejšili, klasično grajenih oblikah. Niko Pirnat je znan po dobri karakterizaciji portretov. Po zagrebški razstavi bo klub priredil razstavo tudi v Ljubljani. Na tej razstavi pa bodo razstavljena samo nova dela. Klub ima v načrtu še več reči, ki jih bo poskušal izvesti ob količkaj ugodnih razmerah. Prav je, da mlade umetnike, ki gredo v Zagreb zastopat moderno slovensko likovno umetnost, podpro vse naše merodajne oblasti. Umetnikom pri nas pot ni postlana z rožicami. Zagrebčani se prav gotovo lepše odrezujejo kakor se Ljubljančani, kajti, če premislimo, da je bilo v Ljubljani na j u b i 1 e j n i razstavi slovenske umetnosti prodanih del za vsega skupah pičlih 10.000 din, nas mora postati sram, ko se spomnimo, da je bilo na jubileju i razstavi hrvaške umetnosti prodanih del za nad 500.000 din, na običajni vsakoletni razstavi pa za več kakor 500.000 din! »Klubu neodvisnih« želimo v Zagrebu poln uspeh, doma pa, preden se odpravijo na pot, pri merodajnih popolno razumevanje njihovega gmotnega položaja v zvezi z izvedbo naloge, ki so si jo bili nadelil Razno iz sodne in lokalne kronike Razbojnik Hace - Vlomilec, ki ljubi avtotaksi - Nekaj vremenske bilance Ljubljana, 2. avgusta. Na sodišču vlada sedaj popolen idiličen mir, Redke so razprave. Hodniki na okrajnem sodišču, kjer je drugače ob razpravnih dnevih veliko vrvenje, so prazni. Tu in tam so po;avi kaka človeška postava. V dvorani št. 79 sta bili včeraj dve razpravi o avtomobilskih karambolih. Prometne nesreče se res Cim dalje bolj množe, bo treba povzročitelje teh nesreč strožje prijeti s paragrafom in jili pošteno kaznovati. Včeraj se je primajal v dvorano št. 79 neki človek, ki je bil kot šofer tovornega avtomobila obtožen kar dveh avtomobilskih nezgod, ko je vozil s tovornim avtom proti Bohinju. Človek se je gugal in majal. Njegov branilec, videč nesrečnega človeka v tako klaverni postavi, je možakarja spravil iz dvorane in se je nato razprava nadaljevala tako, da so bile zaslišane nekatere priče, nakar je bila razprava preložena na nedoločen čas in se bo druga razprava na šoferjeve stroške naravno vršila kar na licu mesta. Draga bo ta pravda. Komisija bo pač zaračunala primerne stroške. O tolovaju in razbojniku Tonetu Hacetu ljudje vedno povprašujejo in se zanimajo za tega »junaka«. Hace mirno ždi v samotni celici, vklenjen v verige in okove. Preiskava se nadaljuje z največjo II« Biup'} “ * ,1'............................. 111 oiVUVCi x l CIO IVU v tl llrtM <11 j U j ti L na organizacija, da bi skupaj sodelovali pri pri- g natančnostjo, saj mora preiskovalni sodnik razjas-pravah, da bi kongres dobil čim večji sijaj. »Se- —i mn ~i„x:—i,n. — i.: -----*;ii l.iačka sloga' naj bi organizirala nastop kmečkih skupin z narodnimi običaji. »Seljačka sloga« bo po vsej verjetnosti vabilo sprejela. Za zapuščino hrvaškega ideologa dr. Antn Radiča se je začel potegovati njegov najmlajsi brat Tomo Radič. Mož se je zglasil pri nekem zagrebškem notarju in zahteval okrog-10 mili j. din kot svoj delež na dohodkih od avtorskih pravic za vsa Radičeva dela, katera je izdala v zadnjih letih >SeljaM « • y/ 08 C C ® S C5 >c c sl (smer, jakost) m/m "oo i— > Ljubljana 753-4 25'0 14 4 ^3 10 0 0-2 dež Maribor 763‘5 18-0 14-0 80 10 0 — — Zagreb 763-tr 24-0 11-0 90 7 0 — — Belgrad 763-c 23-0 15*0 70 10 sw, — — Sarajevo 7b5-b 24-0 8-0 60 10 0 — — Vis 704 1 24-0 15-0 51 0 NNW, — — Split 763 4 23-a 17-0 40 4 NE, — — Kumbor 761 6 26-0 21-0 40 5 N« — — Rab 7642 25-0 16-0 60 4 Nfc, — — iluorouniH 761 7 29-0 19-C 40 5 NE, — — Vremenska napoved: Spremenljivo oblačno nestalno vreme. Maribor Koledar Dnes, petek, 2. avgusta: Porciunkula. Sobota, 3. avgusta: Avguštin. Obvestila Nočno službo imajo lekarne: mr. Bakarčič, Sv. Jakoba trg 9, mr. Kamor, Miklošičeva ceita 20, mr. Murmnyer R., Sv. Petra cesta 78. Moderni način utrjevanja ljubljanskih cest si ogledajo člaai Društva ini&rjirjev v Ljublja«j v ponedeljek, dae 5. avgusta 1910, s sestankom udeležencev ob 16 pred Dramskim gledališčem. Ogledali si bodo dela ra Erjavčevi cesti in v Gajevi ulici. V primeru slabega vremena bo ogled odložen. Oplesk lesa kot zaščita pred požarom. V smislu odredba kraljevske banske uprave opozarja poglavarstvo glede hišne zaščite vse gospodarje, da se poslužujejo pri prepleskanju lesenih podstrešij zaradi večje varnosti pred ognjem domačih sredstev, ki v polni meri ustrezajo namenu ter se z uspehom kosajo s tujimi izdelki. Takega priporočila vredna domača sredstva so: »Antignit«, ki z njim namažemo les in je pri preizkušnji pokazal zelo zadovoljiv učinek kot varstveno sredstvo proti ognju ter ga izdeluje tvrdka »Antignit« d. z o. z. v Guštanju, prav tako pa tudi tAntiogin«, ki ga proizvaja Franc Parkelj v Stoficah pri Ljubljani, nadalje »Antitermit« tvrdke Medič-Zankl, d. z o. z. v Ljubljani ter »Protuplamen« tvrdke istega imena v Belgradu, Ulica kapetana Zavi-šiča št. 5. Študijska knjižnica v Maribor«. S 3. avgu-stom začne Študijska knjižnica zopet izposojati knjige. Izposojalo se bo do 10. septembra po dvakrat na teden: vsako sredo od osmih do pol enih, vsako soboto od osmih do dvanajstih. Davčnl seznami za gostinske obrate Seznami davčnih osnov za ljubljanske gostilne, kavarne, delikatese in vinotoče, za branjarije in za trgovine s starino so od danes do vključenega 8. t. m., torej do prihodnjega četrtka razgrnjeni na mest* nem poglavarstvu pri vratarju magistrata v pritličju leve hiše na Mestnem trgu. Ptuj Ptujski živilski trg, ki ga zalagajo največ domačini- iz okolice mesta, je precej dobro založen. Če upoštevamo, da poklicnih branjevk ali prodajalcev sočivja ni, razen dveh ali treh vrtnarjev, ki so tu stalni — opažamo že lepo množino zrelih hrušk, sliv in jabolk, ki so v naši neposredni bližini dozorele. Neprestano slabo vreme je precej pripomoglo, da je sadje letos tako pozno dozorelo. Borovnice, s katerimi je bil .še pred dobrim tednom trg dobro založen, so se zdaj umaknile: le tu pa tam še kaka ženska ali revni otroci prinesejo košarico teh sladkih črnih jagod. Velike množine stročjega fižola, kumare, čebule, česna, krompirja in zelja, so izložene po mizah. Za malo denarja dobiš tudi lepe glavnate solate, pese in ostalih, v kuhinji potrebnih stvari. Gimnazijsko poslopja na dvoriščni strani in proti mestnemu kopališču so popravili in prebelili. Ker že poslopje na zunanji strani več let ni bilo popravljeno in očiščeno, je bilo že res to delo potrebno in je zdaj vsa stavba dobila mnogo lepše lice. Ker je bilo lansko leto tudi glavno pročelje na Prešernovi ulici popravljeno in prebeljeno, je vsa stavba postala mnogo bolj privlačna kot prej. — Dobro bi pa bilo, če bi se tudi načrti za novo gimnazijsko poslopje premaknilo z mrtve točke. Prav zdaj bi se mogoče dalo mnogo doseči, ko imamo v prosvetnem ministrstvu moža, ki gre vedno rad Slovencem na roko. Nova gimnazija bi bila res nujno potrebna, saj je poslopje zaradi velikega števila mladega naraščaja premajhno in razne zbirke, knjižnice in seminarji nimajo svojih potrebnih sob, kar bi vsekakor morali imeti. Romarji na Svete gore bodo krenili z zaobljubljeno vsakoletno procesijo iz Sv. Lovrenca na Dravskem polju v nedeljo, to je 4. avgusta t. 1. zjutraj kmalu po polnoči. Ta zaobljubljena procesija se vrši že več sto let. Hurska Sobota Sin in hčerka zgorela. Pri posesniku Čehu Jožefu v Gomilici, občina Turnišče, je v ponedeljek ogenj upepelil gospodarsko poslopje in hišo, kjer sta našla smrt 3 letni sinček in fi letna hčerka. Kako je požar nastal, še danes točno ne vedo. Polog sina in hčerke je bil doma tudi njihov stric, ki je baje malo duševno zaoslal in je pozneje tudi odšel od doma, tako sta ostala otroka sama doma. Pri požaru je sinček popolnoma zgorel in *o našli samo kosti brez nog. Hčerka je dobila zelo močne opekline po vsem telesu in so jo takoj prepeljali v sboško bolnišnico, kjer je kmalu nato podlegla poškodbam. Gospodar je zelo prizadet in je ves obupan posebno zaradi otrok, ki sta tako mlada postala žrtev nesreče. Kontaj je ušel smrti. Bertalanič Karel ir. Ra-dovcev se je vozil s kolesom po cesti, ki pelje iz Gornje Lendave skozi Bodonce v Soboto. Ko se je peljal po bodenskem klancu, ki je zelo strm, so se pri kolesu zlomile vilice in je z vso silo zletel na cesto. Pri padcu je dobil hude poškodbe in so ga takoj prepeljali v soboško bolnišnico. Kljub hudim poškodbam, ki jih ja dobil po vsem telesu, bo ostal pri življenju. V Muri je utonil. Strežnik soboške bolnišnice Vučko Ivan je bil poklican na trimesečna Orožne vajo, ker je bil proje kot hranilec oproščen. Tudi tokrat ga pri vojakih niso sprejeli in se je pred dnevi vegel vrnil v Soboto in je takoj odšel domov v Bistrico povedat svoji ženi. Doma so 1 njive pospravljali žito in Je bil zelo vroč dan. Ko so pospravili žito, se je odločil z ženo, da se gresta kopat. Z njima sta bili tudi dve mlajši deklici. Pri kopanju je Vučka zgrabil želodčni krč in je zginil pod vodo, Žena ga je nekaj časa iskala ob obali Murinega rokava, kjer so se kopali, misleč, da se j-e mož skril, šple, ko ca ni našla, je začela misliti na najhujše. Vučka so drueo jutro našli na dnu reke. Pokojnikovega pogreba so se udeležili zdravniki in uslužbenci soboške bolnišnice in mu kupili krasen venec. mm. Delavke v svilenih oblekah Ker na Japonskem izdelovalci svile niso mogli dobiti dovolj odjemalcev za svoje izdelke, so začeli oddajati svoje zaloge po nenavadno nizkih cenah. Zato ni nič čudnega, da so zadnje čase. oblečene skoraj vse japonske delavke v svilene obleke, ki jih nosijo tudi pri delu. Še celo državni uradniki so dobili obleke iz svile. Zdaj nosijo tudi že pismonoše in stražniki svilene obleke. In najnovejše japonske pisemske znamke so tiskane tudi na svilo. ♦♦♦♦♦♦♦♦♦ Fatamorgana na — Madžarskem! Fatamorgana na ogrski pusti. Iz Budimpešte poročajo: Nedavno, ko so bili za ta letni čas tako nenavadno topli dnevi, se je na hortobagyjski pusti prikazala fatamorgana izredne krasote, ki jo je videlo več pastirjev. Na neskončnih pašnikih so se nenadoma prikazale hiše z blestečimi se stolpi in rdečimi strehami, celo en dimnik je bil viden. Vodnjak je stal tam in voda se je v vedrih dvigala; spoznati je bilo slamnate strehe in konjsko plahto. Fatamorgana je bila vidna pet minut. Letni krogi rastlin Raziskave, ki so jih vodili v državnem raziskovalnem zavodu Severne Karoline, so pokazale, da očitno nimajo samo drevesa letnih krogov, temveč da jih lahko ugotovimo bolj ali manj izrazite tudi pri ostalih rastlinah. Tako so mogli pod drobnogledom opaziti s popolno zanesljivostjo vrsto koncentričnih krogov pri bombažnih vlaknih, ki so ustrezali natančno številu dni, kolikor jih je rastkna doživela. Prerez vlakna kaže z nekakšnimi 6tenami strogo ločene plasti 6tanic, ki so nastale, kakor so ugotovili s poskusi, zavoljo menjave dnevne svetlobe in teme. Bombažne rastline, ki so rasle v stalni umetni svetlobi, so imele vlakna brez teh krogov. Ugotovili so tudi, da so takšna vlakna sicer lažja nego normalna, toda njih odpornost je enaka. , Letalske izgube po nemških in angleških podatkih Berlin, 1. avgusta, o. Iz pooblaščenih nemških vojaških krogov poročajo, da so nemške podmornice in letala od 25. junija dalje potopile za 1.270.000 ton angleških ladij in blaga. Od tega so 936.000 ton potopile nemške pomorske enote, 334.000 ton pa letala. V istem razdobju je bilo sestreljenih do 370 angleških letal brez ozira na tista, ki so bila uničena na tleh in poškodovana. Angleško letalsko ministrstvo pa poroča: po doslej zbranih in potrjenih podatkih, je bilo v mesecu juliju sestreljenih 240 nemških letal. V tem številu niso všteta letala, ki so bila uničena na tleh ali poškodovana v bojih. 600 nemških letalskih častnikov in pilotov je bilo ubitih ali pa prijetih. Morda pa le še ne veste... Stari Indijci so imeli kaznilnice v obliki lesenih ali kamenitih kletk, ki so stale na javnih mestih. Kaznjenec je bil v taki kletki izpostavljen vsem vremenskim nevšečnostim. Take kletke so služile v opomin in za strah. Dragocenost. »Kakor sem slišal, je vaš blagajnik včeraj pobegnil. Ali je kaj vzel s seboj?« »Da... mojo ženo... »Ne, mislil sem, če je vzel kakšno dragocenost. V nekem kotu v slabo ogrnjenem prostoru so ideli Štirje miličnik! I zvezanimi nogami, ki so jih bili branilci med obleganjem ujeli in pridržali. Oblečeni so bili v rjave plašče in njihove vdrte oči so celo v temi izražale strah pred grozečo usodo. Neki Častnik nam je statistično pojasnil obleganje. Na Alkazar je padlo 11.800 granat vseh kalibrov. V enem tednu je udarilo v trdnjavo 472 izstrelkov. Na branilce so miličniki zmetali dva tisoč ročnih granat in ravno toliko diuamitnih patron. V tridesetih zračnih napadih je sovražnik zmetal na trdnjavo petsto bomb, dvesto steklenic z gorečo tekočino in pet in trideset petrolejskih tankov. Desetkrat je nastal požar zaradi bomb in granat. Ob pričetku obleganja je trnjavo branilo 1100 branilcev, od katerih jih je padlo dva in osemdeset, petsto osemdeset pa jih je bilo težje ali lažje ranjenih. Sedem in petdeset jih je pri eksplozijah sploh izginilo. Oči vidno so jih raztrgale granate ali pa so jih pokopale pod seboj ruševine. Trideset jih je pobegnilo ali so bili pogrešani in pet jih je izvršilo samomor, ker niso mogli prenesti napetih razmer. Razen teh je bilo v Alkaznrju pet sto dvajset žensk s petdesetimi otroki. Med obleganjem sta se rodila dva otroka, neka stara ženska pa je umrla. Uradno ugotovitve v ostalem niso navajale med ženskami in otroki nobenega smrtnega primera. Ko smo si ogledali Alkazar, smo obiskali muzej Santa Cruz. Vzhodna notranja stena galerije je bila dobesedno prerešetana od tisoč in tisoč krogel. Na tucatc dragocenih starih slik jo bilo razstreljenih, na tucatc starih kipov je bilo zadetih od krogci in poškodovanih. Zidovi katedrale, ene najlepšili gotskih stavb krščanstva, so ostali nepoškodovanih prav do krasno se žarečih barvastih oken. Marsikatero od sedemstvo tridesetih oken je bilo od zračnega pritiska min, ki so eksplodirale, razbito in cerkvena ladja je bila polna črepinj dragega starega stekla. Kako tri korake naprej so se vlekle čez kameniti rob glavnega vhoda krvave lise. V eni izmed kapelic je ob slabo brleči sveči klečala gruča žensk. V Calle Sixto Roman Parro, tik ob katedrali sem videl devetnajst krvavih mlak, ki so imele v premeru kake tri korake. Mlake so si sledile v nepravilni črti ob nekem zidu. Očividno so miličniki tu postreljali ljudi v množicah nekaj ur prej, preden smo sc ustavili v Toledu, kajti kri je bila še sveža. Ko sem hodil po drugih ulicah, sem naletel na' mnogo mest, kjer so bile krvave mlake, kri pa se je bila že posušila. Poleg marsikatere mlake jo ležala kapa miličnika. Cesto je kdo od pešcev stopil v mlako in je pustil za seboj meter dolgo krvavo sled. Nikakor nisem mogel zvedeti, kaj se je zgodilo v bolnišnici San-Juan v predmestju. Okoliščine, v katerih je požar nastal, so bile zavite v skrivnostno meglo. Neki častnik tujske legijo mi je pripovedoval, da se je bil oddelek anarhistov, ki so bili r bolnišnici, uprl, in pri napadu nanj se je poslopje od ročnih granat vnelo. Drugi mi je pripovedoval, da je bilo več kakor dvesto ranjenih miličnikov z ognjem iz bolnšnice pregnanih. Neki vojak mi je zopet zatrjeval, da so ranjence trgale ročne granate in da v vseh treh vojnah, ki jih je doživel, ni še videl tako strašnega prizora. Kakor sem opazil, je od 25.000 prebivalcev ostalo v mestu le nekaj tisoč. Večina trgovin je bila zaprtih, samo nekatere, ki jih niso izropali ali pa niso bile porušene, so začeli zopet odpirati. V Calle Comercio je bila vsaka druga ali tretja trgovina izropana. — Poslopja, ki niso stala v neposredni bližini Alkazarja, niso razen razbitih oken utrpela nobene posebne škode. A naslednjih dneh sem Toledo še enkrat obiskal. Bolnišnica San-Juan je še vedno gorela. Oblaki dima in sikajoči plameni so se valili iz koncili jarnega semenišča. Stal sem nekoliko vstran in opazoval požar. Videl sem, kako je ogenj požiral zavese iz težke svile, haržunaste odeje, slike in steklene lestence ter nisem nič vedel, kaj se jo pred urami tam dogajalo. Zapazil sem nekaj ljudi civilne garde, ki so napeto gledali ogenj od začetka. Pozneje sem videl generala Joseja Varelo, osvajalca Toleda, v njegovem glavnem stanu. Delovno sobo je imel v hotelu Castilla. General Varela. lep, ljubezniv, šele dva in štirideset leten častnik, nam je pojasnjeval, kako je nastal požar v konciljskcm semenišču. Rekel je: »Zadnjo noč smo opazili, da se skriva v konciljskcm semenišču kakšnih štirideset anarhistov. Umik jim je bil onemogočen, vsak beg izključen. Napili so se žganja in izzivalno kričali: »Yiya la muerte« (živela smrt). Potem so zažgali poslopje in izvršili skupen samomor. Mislimo, da so bili vsi mrtvi, vendar smo semenišče za-stražili tako, da ni mogel nihče uiti.« Potem jo povedal še naslednjo razlago o požaru bolnišnice San-Juan: Kakšnih sto anarhistov je zgorelo tudi v bolnišnici San-Juan. Ko so bili zaprti in so se uprli, smo morali poslopje obstreljevati. Zaradi tega se je poslopje vnelo. Ocneral je k temu še dodal, da so miličniki pri obrambi mesta pustili osemsto mrtvih in da je bilo med ujetniki petnajst Rusov, ki so bili na mestu ustreljeni. Ko sem napisal svoje poročilo, mi je cenzor prečrtal od generala omenjeno ustrelitev Rusov. \ arela mi je z zadovoljstvom pokazal natipkan brzojav, ki je bil označen z »nujno«. Telegram je pod pisal Enrique Casado in je bil naslovl jen na vojno minstrstvo v Madrid. Zaradi nenadnega bega telegrama ni odposlal. Našli so ga v stanovanju rdečega poveljnika pod tobačnim. Glasil se je tako: »Hudi boji na pokopališču. Nimam zveze z bataljoni. Niti ranjencev niti civilnih oseb ne morem spraviti ven. Kaj naj storim?« Iz tega je razvidno, da ranjencev niso mogli odpeljati v bolnišnico. Slika iz Kassale, mesta na meji med angleškim egiptskim Sudanom in italijansko Eritrejo, ki so ga pred nedavnim zavzele italijanske čete. Mesto stoji na križišču važnih karavanskih poti v vzhodnem delu afriške celine. In spet vas bo razveselil f,Obisk"! Pravkar je izšla iz tiska po^ vrsti že osma številka našega najboljšega družinskega mesečnika »Obiska«. Tudi ta bo, kakor že vse druge pred njo, prinesla veselje bralcem in bralkam. Opremljena je pet z imenitnimi fotografijami v bakrotisku, s krasno prilogo v barvah, z risbami naših priznanih umetnikov in z okusnimi, zanimivimi posnetki med tekstom. Izredno zanimivo gradivo je razprostrto na vseh straneh te številke. Urednik se, kakor je videti, prav dobro zaveda, da jo za revijo te vrste glavno merilo to, da so članki aktualni, pisani tehtno in privlačno hkratu. Naslovna slika je odličen posnetek »Junaka iz sinjske Alke«. Tudi na zadnji strani ovitka je lep motiv iz Dalmacije. Na notranjih straneh ovilka pa so prizori, ko Nj. Vis. kneginja Olga razdeljuje nagrade najboljšim učenkam v šoli za bolničarke v Belgradu, dalje trenutek, ko se dr. Korošec kot novi prosvetni minister pogovarja z zastopniki tiska. Lepi prizori iz čudovitega filma o »Mali Tereziji« so prikazani v krasni tehnični izvedbi. Na prilogi v bakrotisku so tokrat še »Slike o slikanju slik«; posnetki so bili napravljeni, kjer so fotografski strokovnjaki v barvah fotografirali monumentalne Kosove zgodovinske slike. Dve nadaljni strani sta posvečeni »Šinf ski Alki«, n i eni pa so umetniške fotografije naših najboljših amaterjev. Kulturni koledar spet kakor v vsaki številki, uvaja berivo. Preprosto pisana, pa plemenita črtica Franceta Bevka, »Na četrti galeriji« znova potrjuje kvaliteto tega odličnega slovenskega pisatelja. Ilustrirana je z risbami nadarjenega mladega slikarja Evg. Sajevca. Kratek, informativen tekst spremlja posnetke z »Otoka medenih tednov«. Zanimiv je sestavek Charlesa Chesnelonga o »Možu, ki je prerodil Portugalsko«, z vrsto prelepih fotografij iz Portugalske. Vladimir Koman piše o »Sinjski Alki«. Romantično je tokrat nadaljevanje romana s slikami 'Juarez in Maksimilijan«. Ž danes aktualno pokrajino, Francosko Sirijo, nas seznani posrečeno sestavljena fotografska reportaža. »Jumbo« spet poskrbi s svojo humoresko »Amerikanec in slavni prepade, da se bralec od srca nasmeje. Znano je, da je maršal Italo Balbo. ki je pred nedavnim umrl tragične smrti, o velikem poletu italijanskih letal v Južno Ameriko, napisal posebno knjigo — in iz te knjige je vzet napeto pisan sestavek, ki je opremljen s fotografskimi posnetki takisto iz te knjige. V tej številki so zaključene »Šeinbi-ljine bukve«, napovedi, ki jih je nešteto bralcev ves čas zasledovalo s tolikšnim zanimanjem. Na svoj duhoviti in točni način razglablja R. Jurčec o »Zlomu Francije in ravnovesju v Evropi«. Kratek sestavek obravnava misli k novi knjigi prof. S. Bunca »Pregled slovnice in slovenskega jezika«. Močno izvirna je celostranska fotografska reportaža o delfinih »Tekme v skokih«. Ženski svet se bo tudi tokrat z zanimanjem in pridom pomudil pri rubriki »Moda, Žena, Družina«. Prijatelji zamotanih problemov bodo seveda spet veseli zasoljene kriminalne uganke. Za tiste, ki si radi belijo glave s »Prevejankami«, je tudi v tej številki dobro poskrbljeno. »Mrtvaški zvonec« je naslov resnični kriminalni zgodbi z arhiva Scolland Varda, kakor jo je s spretnim peresom obdelal G. Lafumee. Lepo partijo in h-i močno popoprane probleme bodo z veseljem pozdravili šahisti. Razen tega pa je raztresenega po straneh revije šo mnogo zanimivega, tako v besedi kakor v sliki. Naše pisatelje in fotografe opozarjamo na razpis za najboljšo novelo, potopis in fotografije. Revija, za katero znaša celoletna naročnina 72 din. se naročn pri upravi: Ljubljana, Kopitarjeva ulica — trgovina Ničman. Program radio Ljubljana Petek, 2. avgusta. 1 Jutranji pozdrav — 7.05 Napovedi in poročila — 7.15 Pisan venček veselih zvokov (plošče) — — 12 Po naših stezicah (plošče) — 12.30 Poročila in objave — 13 Napovedi — 13.02 Koncert jugoslov. skladb (Radij, orkester) — 14 Poročila — 14.10 Turistični pregled — 19 Napovedi in poročila — 19 20 Nac. ura — 19.40 Objave — 20 Za planince — 20.10 O ženi in zadružništvu (Angela Vode) — 20.30 Koncert Radij, orkestra, vmes samospevi gdč. Gordana Gojkovič, pri klavirju prof. M Lipovšek — 22 Napovedi in poročila 22.15 Kmečki trio. Drugi programi Petek, 2. avgusta: Belgrad: 20 Simfonični koncert — Zagreb: 20.30 Rimski Korzakovlje-ve skladbe — Bratislavo: 21 Zabavna glasba — Praga-Brno: 21 30 Provaznikovi češki plesi — Sofija: 19.50 Puccinijeva »Tosca« — Beromiin-•ter: 20.15 Prenos iz Curiha — Budimpešta: 20.55 Ciganski orkester — Stockholm-Horby; 20 Orkestralni koncert — Rim-Florencn; 21.30 Simfonični koncert — Tudi Rusija ni tako zaspana in nezanimiva Rusija je širna dežela in če bi se vsak dan zgodilo le tu pa tam kaj novega, zanimivega, bi lahko napolnili s takimi poročili cele struni, če b’ jim mogli posvetiti teliko prostora in če bi ne bili ti kraji tako nedostopni p.a nas. Kaj zanimivega človek vedno rad sliši in zakaj se ne bi obrnili po novice tudi še malo tja, odkoder so prej tako redko prihajale, kakor da ves ostali svet ni vreden, da bi jih slišal ia se zanje tudi vsaj malo zanimal. Skok iz višine 7.750 metrov O Rusiji ves svet ve, da tam že precej let poklanjajo vso pozornost letalstvu. Ruski letalci so znani in jih je nekaj v službi tudi v našem civilnem letalstvu. Brali smo že večkrat o velikih ruskih letalskih vajah, pri Katerih so v trumah deževali na zemljo njihovi korajžni padalci. Celo o tem je bilo govora, da so pri nekih takšnih letalskih vajah Rusi spuščali z letal kar tanke namišljenemu sovražniku za hrbet. Koliko je bilo to res, v to se zdaj ne moremo spuščati, drži pa prav gotovo, da so Rusi vsekakor drzni letalci, pravi gospodarji svojega širnega ozračja. Da to ni izmišljeno, dokazuje vsaj v neki meri tudi rekord, ki ga je te dni postavil drzni ruski letalec, oziroma padalec Kostjev. Namenil se je prekositi prejšnji rekord v nočnem skoku z višine. Danes teden se je dvignil z vodnim letalom, ki ga je pilotiral letalec Radionov, v višino 7750 m in s te višine skočil s padalom na zeml jo. Njegova telesna krepkost je bila kos vsem razlikam zračnega pritiska v teh silnih višavah in je srečno pristal na tleh. ne da bi se mu bilo kaj zgodilo. >Ponesrečil« se je le prejšnji rekord. 200 m globoko zamrznjena zemlja pati vodne zbiralce še globlje, če bi hoteli biti ljudje tam stalno preskrbljeni s podtalno vodo. Zemlja odkriva nove zaklade Ruska zemlja pa ni samo zanimiva, pač pa tudi bogata. Toliko najraznovrstnejšega zemeljskega l>ogastva kmalu nima katera druga država, če že upoštevamo samo to, kar je bilo do danes odkritega. Nikjer na svetu pa zemlja ni toliko raziskana, da bi z gotovostjo lahko rekli o njej, da ne skriva v sebi ničesar novega več. Tako tudi ni širna Rusija, ki leži na dveh celinah. Vedno znova slišimo, da so tu ali tam odkrili nove vire zemeljskega bogastva. Zdaj spet poročajo, da so raziskovalci tal odkrili v poltavski pokrajini v bližini mesta Lubna nove vrelce nafte. Pravijo, tla so nove zaloge nafte zelo bogate in bo njihovo izkoriščanje v sedanjih časih, ko se nekatere države zaradi vojske menda res bolj vesele nafte kot kruha, brez dvoma velikega pomena. Tudi v znamenju prijateljstva. • • Pred nedavnim so ugotovili, kje so bili pokopani zemeljski ostanki junaka državljanske vojske, srbskega poročnika Alekseja Dun-diča. Ta srbski častnik je umrl v bližini mesta Rovno v zahodni Ukrajini. Te dni so njegove kosti prenesli iz prejšnjega groba v mestni park. kjer mu bodo postavili tudi dostojen spo-menik Prenos njegovih zemeljskih ostankov je bil v zvezi z večjimi svečanostmi, ki so se jih udeležili številni prijatelji Jugoslavije. Poročajo, da jih je bilo navzočih več tisoč. Spričo dejstva, da je zdaj tudi Jugoslavija uredila svoje diplomatske odnosa je z Rusijo, je ta slovesnost, čeprav žalna, izzvenela kot nekaka manifestacija jugoslovansko-ruskega prijateljstva. V vzhodnem delu mrzle Sibirije, tam okoli Jakutska, se mudi več znanstvenh odprav, ki pridno raziskujejo tamkajšnje kraje. Ena teh si je nadela nalogo, ugotoviti, kako globoko je v teh večno mrzlih pokrajinah zemlja zamrznjena. Prizadevanja teh znanstvenikov niso ostala brez uspeha, čeprav so se morali trdo boriti s tamkajšnjimi vremenskimi razmerami in z drugimi težavami, ki jih drugod ni, boriti so se morali tako rekoč z naravo samo. Dognali so, da je zemlja okoli Jakutska zamrznjena približno 200 m globoko. Tja pa se ti znanstveniki niso podali kar tako »zaradi lepšega« ali zaradi tega, da bi časopisi o njih pisali kot o posebno korajžnih ljudeh. Ne. Kako .globoko so tla tam zmrznjena, so skušali ugotoviti zato, da bi na ta način zanesljivo vedeli, če bi se ljudje, ki bi se morda tam naselili v večjem številu, mogli oskrbeti s talno vodo. Hoteli so ugotoviti ta najvažnejši življenjski pogoj. Kei i je torej zdaj dognano, da so tla v teh krajih do I 200 m globoko zamrznjena, bi bilo treba izko- I Zasilna italijanska bolnišnica za bojiščem v vzhodni Libiji blizu egiptske meje. Za Jneo«lovan«ko tiskarno * LJnblJanli joie Kramarlt — Izdajatelji Ini Jože Sodja. — Uredniki Mirko Javornik. — Rnkoptso* ne »racamo. »Slovenski dom« Izhaja vsak delavnik ob 12. Mesečna naročnina 12 din, ta Inozemstvo 23 din, Uredaišlvoj Kopitarjeva ulic« 6-111. Iclelon »C tuoi do 40W. Uprava: Kopitarjeva ulica &.