323 Arheološki vestnik 75, 2024, 323–354; DOI: https://doi.org/10.3986/AV.75.11; CC BY-SA 4.0
Izvleček
Analize človeških tkiv iz arheoloških kontekstov pomembno pripomorejo k razumevanju posameznikov in družb v 
preteklosti. Na primeru četvernega groba 336–339 s poznoantičnega grobišča Bled – Pristava predstavljamo potek in 
rezultate celostne interdisciplinarne raziskave, ki združuje nekaj pri raziskovanju skeletnih tkiv najpogosteje izvedenih 
analiz, rezultate teh pa povezujemo v širši arheološki in zgodovinski kontekst.
Na podlagi zbranih podatkov je mogoče sklepati, da so bili štirje pokojniki, oče s hčerama in sinom, v skupni grob 
položeni sočasno in premišljeno, morda zaradi posebnih okoliščin ob smrti. Grobni pridatki postavijo kontekst v sredino 
6. st., radiokarbonsko datiranje pa v čas 5. in prve polovice 6. st. Analize stabilnih izotopov kažejo nihanja v prehrani 
skozi različna življenjska obdobja, povezana s spremembo prehrane in fiziološkim stresom. Rezultati interdisciplinarne 
študije, izvedene na posmrtnih ostankih štirih oseb, prikazujejo, kako se različne analize dopolnjujejo in/ali med seboj 
potrjujejo, kako velik je njihov domet pri razumevanju življenja in smrti obravnavanih oseb ter kakšen je njihov potencial 
za razumevanje življenja celotnih skupnosti v določenih zgodovinskih obdobjih.
Ključne besede: interdisciplinarne raziskave; pozna antika; osteologija; paleopatologija; histologija; stabilni izotopi; 
aDNA
Abstract
The analysis of skeletal remains from archaeological contexts contributes significantly to the understanding of individuals 
and societies in the past. Using the quadruple grave 336–339 from the Late Antique cemetery of Bled Pristava as an exam-
ple, we present the course and results of an integrated interdisciplinary research combining some of the most commonly 
conducted analyses in the study of skeletal tissues and placing their results in a larger archaeological and historical context.
From the data collected, it can be concluded that the four deceased, a father with two daughters and a son, were placed 
in a common grave at the same time and intentionally, perhaps due to special circumstances at the time of death. Grave 
goods date the grave in the mid-6
th
 century, radiocarbon dating to the 5
th
 and first half of the 6
th
 century. Stable isotope 
analysis reveals fluctuations in diet during different periods of life related to dietary changes and physiological stress. 
The results of an interdisciplinary study conducted on the remains of four individuals show how the various analyses 
complement and/or corroborate each other, the breadth of their range in understanding how individuals lived and died, 
and the potential they have for understanding the lives of entire societies in historical periods.
Keywords: Interdisciplinary research; Late Antiquity; Osteology; Palaeopathology; Histology; Stable isotopes; aDNA
Potencial interdisciplinarnih raziskav
človeških skeletnih posmrtnih ostankov:
četverni grob s poznoantičnega grobišča Bled – Pristava
The Potential of Interdisciplinary Research
of Human Skeletal Remains: Quadruple Grave
from the Late Antique Cemetery at Bled – Pristava
Tamara LESKOVAR, Timotej KNIFIC, Irena ZUPANIČ PAJNIČ,
Doris POTOČNIK, Matija ČREŠNAR
324 Tamara LESKOVAR, Timotej KNIFIC, Irena ZUPANIČ PAJNIČ, Doris POTOČNIK, Matija ČREŠNAR
Analize človeških posmrtnih ostankov iz arhe-
oloških kontekstov so pomemben del raziskovanja 
in razumevanja preteklosti. Prek sistematičnega 
in natančnega pregleda skeletnih tkiv omogočijo 
izgradnjo biološkega profila oseb ter s tem vpogled 
v demografsko strukturo in način življenja obrav-
navane populacije. Vendar pa so za tako celostno 
razumevanje nujne različne vrste raziskav, ki morajo 
zaobjeti tako osnovne arheološke podatke kot na-
tančne makro- in mikroskopske ter molekularne 
analize skeletnih tkiv. Celovita obravnava skelet-
nih tkiv z različnimi analizami zagotavlja večjo 
zanesljivost pridobljenih podatkov, saj se rezultati 
interdisciplinarnih analiz med seboj dopolnjujejo. 
Izrednega pomena je predvsem pri slabše ohran-
jenih skeletnih tkivih, ko makroskopske analize 
ne omogočajo zanesljivih interpretacij rezultatov.
Z natančno analizo štirih oseb, pokopanih v 
skupnem grobu na poznoantičnem grobišču Bled 
– Pristava, želimo prikazati nekaj metodoloških 
možnosti in širino pridobljenih podatkov, ki jih 
omogoča interdisciplinarni pristop pri raziskovanju 
človeških posmrtnih ostankov. Posmrtni ostanki 
vseh štirih oseb so bili vključeni v različne vrste 
analiz: radiokarbonske analize, osteološke in pa-
leopatološke analize, histološke analize, analize 
starodavne DNA (angl. ancient DNA, aDNA) 
ter analize stabilnih izotopov lahkih elementov. 
Natančno je bil raziskan tudi arheološki kontekst 
groba, vključno z najdbami. Pridobljeni rezultati 
so bili med seboj povezani in interpretirani z 
upoštevanjem tako arheoloških kot antropoloških 
podatkov.
Sl. 1: Bled – Pristava: razdelitev grobov po pridatkih na poznoantično grobišče (kvadratki) in zgodnjesrednjeveško 
grobišče (krogci). Uokvirjeno je območje poznoantičnega grobišča s četvernim grobom 336–339, izkopano leta 1975 
(dopolnjeno po Knific 2004, sl. 3).
Fig. 1: Bled – Pristava: division of graves according to grave goods into a late antique burial site (squares) and an early 
medieval burial site (circles). The area of the late antique burial site with the quadruple grave 336-339, excavated in 
1975, is framed (supplemented Knific 2004, Fig. 3).
325 Potencial interdisciplinarnih raziskav človeških skeletnih posmrtnih ostankov: četverni grob ...
ARHEOLOŠKI KONTEKST
Na Pristavi pod grajskim hribom, ki se dviga nad 
Blejskim jezerom, so v več raziskovalnih kampanjah 
odkrili 380 skeletnih grobov iz poznoantičnega 
obdobja in zgodnjega srednjega veka. Vkopani 
so bili na širokem hrbtu ob severnem vznožju 
hriba, ozka vrzel jih je ločevala na dve skupini: 
severozahodno so bili poznoantični, jugovzhodno 
(razen treh) pa zgodnjesrednjeveški grobovi (sl. 1) 
(Knific 2004).
Arheološke raziskave sta opravili ekipi Narodnega 
muzeja iz Ljubljane (v letih 1948, 1949 in 1951) 
in Filozofske fakultete iz Ljubljane (1975, 1976 
in 1978). V večini grobov je bil en sam pokojnik, 
nekaj grobov je bilo dvojnih, leta 1975 pa so na 
poznoantičnem grobišču odkrili grob, v katerega 
so sočasno pokopali štiri umrle (gr. 336–339). 
Izjemnost četvernega groba dopušča domnevo o 
posebnih okoliščinah smrti in pokopa te skupinice 
blejskih prebivalcev.
Grobišče je obsegalo 147 grobov,
1
 v 63 grobovih 
so bili različni poznoantični predmeti, predvsem 
nakit. Grobovi so podkvasto obdajali naravni 
jarek, ki se je iztekal v grapo na severnem pobočju 
Pristave (Pleterski 2008, pril. 2). Ležali so v vrstah, 
razporejeni v enakomernih razmikih, prevladovala 
je usmeritev Z (glava)–V (noge). Veliko grobov so 
1
  Za skeletni grob 348 je radiokarbonska analiza po-
kazala, da je iz mlajše železne dobe (Bitenc 2023, 399, 418, 
op. 121), a obseg te faze grobišča ni znan.
Sl. 2: Bled – Pristava: del poznoantičnega grobišča s četvernim grobom 336–339, pogled z zahoda.
Fig. 2: Bled – Pristava: late antique burial site with the quadruple grave 336–339, view from the west.
326 Tamara LESKOVAR, Timotej KNIFIC, Irena ZUPANIČ PAJNIČ, Doris POTOČNIK, Matija ČREŠNAR
vkopali tudi na brežini jarka, tako da so tam ležali 
niže kot drugod na grobišču. Med njimi je bila tudi 
jama za četverni grob 336–339, katere dno je bilo 
globlje kot pri okoliških grobovih (sl. 2).
Četverni grob
Meje jame za četverni grob so bile ob odkritju 
dobro vidne v ilovnati plasti, v katero so jamo vkopali 
skozi plast temnega humusa, z njim so bili zasuti tudi 
skeleti v grobu (sl. 3). Podolgovata jama z zaobljenimi 
vogali je bila velika 1,80 × 0,90 m. V višini medenice 
skeleta 338 je ležal večji kamen (vel. 0,17 × 0,10 m), 
zunaj jame pa so bili raztreseni drobci oglja, verjetno 
ostanki prazgodovinskih žganih grobov.
V grobu so bili kostni ostanki štirih oseb. Skeleti 
so ležali na hrbtu, tesno drug ob drugem, delo-
ma so se tudi prekrivali (sl. 4a). Po njihovi legi 
je bilo mogoče sklepati na sočasen pokop štirih 
trupel v skupno grobno jamo. Najprej so v grob 
položili truplo moškega (skelet 336), nato trupli 
obeh mladih žensk (skeleta 337 in 338), stisnjeni 
v zgornjem delu in s prekrivajočimi se nogami. 
Zadnjega so v grob položili otroka (skelet 339), in 
sicer tako, da je z glavo ležal na nogah obeh žensk 
(skeleta 337 in 338), čezenj pa je bila položena leva 
noga moškega (skelet 336) (sl. 4b). Ob odkritju je 
njegov prsni koš deloma ležal pod levo stegnenico 
moškega, lobanja pa ob levi stegnenici moškega 
in nad stegnenicami obeh žensk.
Najdbe
V grobu je bilo tudi nekaj predmetov. Pri ženskem 
skeletu 338 je na levi strani lobanje ležal bronast 
uhan s poliedrom (sl. 5: 1), za lobanjo delno 
Sl. 3: Bled – Pristava: a – četverni grob 336–339 ob odkritju leta 1975; b – terenska risba iz leta 1975. Skeleti so ozna-
čeni s številkami od 18 do 21 oz. od 336 do 339. V sklopu celotnega grobišča so bile prvotne številke (18–21) pozneje 
spremenjene: 336 (19), 337 (20), 338 (18) in 339 (21). 
Fig. 3: Bled – Pristava: a – quadruple grave 336–339 upon discovery in 1975; b – 1975 field drawing. The skeletons are 
marked with numbers from 18 to 21 and 336 to 339. As part of the entire burial ground, initial numbers (18–21) were 
later changed: 336 (19), 337 (20), 338 (18) and 339 (21). 
327 Potencial interdisciplinarnih raziskav človeških skeletnih posmrtnih ostankov: četverni grob ...
ohranjen bronast uhan s pentljo, po primerjavah 
na grobišču verjetno ostanek uhana s košarico (sl. 
5: 2), na zapestju levice je bila železna zapestnica 
(sl. 5: 3). Pri skeletu moškega (skelet 336) je na 
desni strani na rebrih ležala svetlo modra steklena 
jagoda (sl. 5: 4).
Predmeti, odkriti ob ženskem skeletu 338, spa-
dajo med najpogostejše najdbe na poznoantičnem 
grobišču Bled – Pristava: v 13 grobovih so našli 
19 uhanov s poliedrom, v 25 grobovih 39 uhanov 
s košarico in v 26 grobovih 29 železnih zapestnic. 
V posameznih grobovih so bili večinoma le 
uhani istega tipa, ali s poliedrom ali s košarico, 
redko pa so bili skupaj uhani obeh tipov. Kot v 
četvernem grobu pri skeletu ženske (št. 338) so 
jih našli še v treh grobovih.
Na podlagi najdb uhanov je na grobišču Bled 
– Pristava mogoče prepoznati tri skupine grobov 
s specifičnimi pridatki (Knific 1983, 18–23). V 
prvi skupini grobov so bili kot vodilni element 
prepoznani uhani s poliedrom, v drugi uhani s 
poliedrom in košarico ter v tretji uhani s košarico. 
Prva in tretja skupina se po sestavi izključujeta, 
saj nimata skupnih predmetov, medtem ko se v 
drugi skupini mešano pojavljajo predmeti, kot jih 
najdemo v prvi in tretji skupini. V vseh skupinah 
so železne zapestnice in steklene jagode. V drugo 
skupino zaradi najdb ob skeletu 338 uvrščamo tudi 
tukaj obravnavani četverni grob.
Kronologija
Skupine predmetov so bile po primerjavah in 
arheoloških ocenah tudi kronološko opredeljene. 
Prva v zgodnje 6. st. (približno do leta 540), druga 
v sredino 6. st. (do leta 570) in tretja v zadnjo tret-
jino 6. st. Odkritih pa je bilo tudi nekaj grobov, v 
katerih so bili samo uhani s košarico, večinoma 
zelo preproste izdelave, verjetno iz prvih treh 
desetletij 7. st. Pojav starejših uhanov s poliedrom 
skupaj z mlajšimi uhani s košarico v istem grobu 
(pri skeletu 338) omogoča datacijo četvernega groba 
v sredino 6. st., žensko s takšnim nakitom (št. 338) 
pa v drugo generacijo na grobišču pokopanih 
prebivalcev (Knific 1983, 160–163). 
Sl. 4: Bled – Pristava: a – preris terenske risbe z obarvanimi skeleti (1 – bronast uhan s poliedrom (S 3520); 2 – bronast uhan 
s pentljo (S 3521); 3 – železna zapestnica (S 3522); 4 – steklena jagoda (S 3519));  b – shematična rekonstrukcija pokopa. 
Fig. 4: Bled – Pristava: a – drafted field drawing with skeletons coloured (1 – bronze earring with a polyhedron (S 3520); 
2 – bronze earring with a bow (S 3521), 3 – iron bracelet (S 3522); 4 – glass bead (S 3519)); b – schematic reconstruc-
tion of the burial. 
328 Tamara LESKOVAR, Timotej KNIFIC, Irena ZUPANIČ PAJNIČ, Doris POTOČNIK, Matija ČREŠNAR
Radiokarbonska analiza vzorca kosti moškega 
(skelet 336) je pokazala 2σ datum v kalibriranem 
razponu med letoma 408 in 538.
2
 Ta časovni okvir 
odpira nekaj vprašanj o četvernem grobu, povezanih 
z najdenima uhanoma pri skeletu 338.
Peto stoletje je za uhane s poliedrom in uhane s 
košarico sicer možna datacija, vendar le za drago-
cene in značilno oblikovane primerke, kakršnih 
pa na grobišču Bled – Pristava niso našli. Tu so 
najstarejši preprosti uhani s polnim poliedrom, kot 
je primerek iz četvernega groba (sl. 5: 1): Zanje 
poznamo ozko datirane primerjave z grobišča v 
Dravljah v Ljubljani, ki je časovno opredeljeno v 
konec 5. st. in prva štiri desetletja 6. st. (Tomazo
-Ravnik, Pogačnik 1975).
Uhani s košarico so na grobišču Bled – Pristava 
poznejši, datirani predvsem v čas od sredine 6. 
st. naprej, podobno kot je pokazala raziskava za 
obsežen sklop takšnih uhanov z najdišč v Italiji 
(Possenti 1994, 30, 46) in na Madžarskem (Vida 
2012, 403). Locen delno ohranjenega uhana iz 
četvernega groba je spodaj zavit v zanko (sl. 5: 
2), kar je zelo pogosta oblika uhanov s košarico 
na grobišču Bled – Pristava. V grobu 210 sta 
bila takšna uhana skupaj s S-fibulo tipa Schwe-
chat-Pallersdorf (Bezenye), značilnim nakitom 
za langobardsko srednjedonavsko-panonsko 
prehodno fazo, datirano med letoma 540 in 560 
(Milavec 2007, 337, 349).
2 
 DeA-32270: 1624 ± 23 BP , Atomki Debrecen (408–483 
calAD (59,1 %) in 490–538 calAD (36,3 %), 2σ; OxCal 
v4.4.4.).
Sl. 5: Bled – Pristava: predmeti iz četvernega groba s skeleti 
336–339: 1 – bronast uhan s poliedrom (NMS, inv. št. S 
3520); 2 – bronast uhan s pentljo (NMS, inv. št. S 3521), 
3 – železna zapestnica (NMS, inv. št. S 3522); 4 – steklena 
jagoda (NMS, inv. št. S 3519). M. = 1:2.
Fig. 5: Bled – Pristava: objects from the quadruple grave 
with skeletons 336–339: 1 – bronze earring with a polyhe-
dron (NMS, Inv. No. S 3520); 2 – bronze earring with bow 
(NMS, Inv. No. S 3521), 3 – iron bracelet (NMS, Inv. No. S 
3522); 4 – glass bead (NMS, Inv. No. S 3519). Scale = 1:2.
Tab. 1: Bled – Pristava: povzetek osteoloških in paleopatoloških analiz ter genetsko določen spol za skelete 336–339.
Tab. 1: Bled – Pristava: summary of the osteological and palaeopathological analyses and genetically determined sex 
for skeletons 336–339.
Sk.
Ocenjen spol / 
Assessed sex
Genetsko 
določen spol  /             
Genetically 
determined sex
Ocenejena 
starost (leta) / 
Assessed age 
(years)
Patološke spremembe / Pathological changes
Posebnosti /     
Special features
336 moški / male moški / male 35–45
morebitno pomanjkanje hranil, degenerativne spre-
membe zaradi procesa staranja ali večjih obremenitev /                  
possible malnutrition, degenerative chages due to ageing or 
physical stress
 
337
nedoločljiv / 
undetermined
ženski / female 13,5 ± 1
morebitno pomanjkanje hranil /                                            
possible malnutrition
 
338 ženski / female ženski / female 18,5 ± 1
morebitno pomanjkanje hranil, upočasnjen razvoj skeleta / 
possible malnutrition, delayed skeletal development 
skleninski biseri / 
enamel pearls
339
nedoločljiv / 
undetermined
moški / male 5,5 ± 1    
329 Potencial interdisciplinarnih raziskav človeških skeletnih posmrtnih ostankov: četverni grob ...
Tudi v grobu 358, v katerem je bila pokopana 
ženska z bogatim nakitom, so našli uhana z loc-
nom, ki je spodaj uvit v zanko (Knific 1983, 8). 
Grob je bil najprej datiran v obdobje med letoma 
570 in 600 (Knific 1983, 19), nato pa širše v čas 
druge polovice 6. in začetka 7. st. (Bitenc, Knific 
2001, 46). Radiokarbonska analiza skeleta, ki so 
jo opravili leta 2023 v Poznanju, je pokazala 2σ 
datum v kalibriranem razponu med letoma 426 
in 575 (verjetnost 95,4 %).
3
 
Podatka, da ožja arheološka datacija za grob 
358 le z majhnim segmentom sega v verjetnostni 
razpon radiokarbonske meritve, datacija za čet-
verni grob (skelet 336) pa se ga komaj dotakne, 
morda kažeta, da so se začeli uhani s košarico na 
grobišču Bled – Pristava pojavljati prej, kot se je 
predvidevalo doslej. Čeprav so dosedanje arheološke 
datacije teh grobov v primerjavi z radiokarbonskimi 
datacijami torej razmeroma pozne, pa še ne gre 
zaključiti, da so njihove datacije prepozne, saj bi 
lahko ostali priljubljeni dlje časa.
Ob arheološki dataciji poznoantičnega grobišča 
Pristava na Bledu v čas 6. in prvih treh desetletij 
7. st. lahko kot indic omenimo podatek o novcih 
iz sočasne naselbine, katere ostanki so bili delno 
odkriti na bližnjem grajskem hribu. Od tam izvirata 
srebrnik cesarja Justinijana I., skovan med letoma 
552 in 565, in falzificirani zlatnik cesarja Herakleja, 
ki je vladal v letih 610–641 (Knific 2008b, 24).
ANTROPOLOŠKE ANALIZE
Preliminarne antropološke analize so bile 
opravljene že ob terenskih ogledih,
4
 opredelitve 
pa so potrdile tudi poznejše antropološke analize 
(Leben-Seljak 1996; Turk 1981). Zaradi razvoja 
in napredka v metodoloških postopkih so bile ob 
vzorčenju za nadaljnje mikroskopske in molekularne 
analize opravljene tudi makroskopske osteološke 
in paleopatološke analize. Slednje so bile v pomoč 
pri izgradnji biološkega profila oseb. Ta zajema 
oceno spola in starosti ob smrti ter skeletne va-
riacije in patološke spremembe (tab. 1). Običajno 
je vključena tudi ocena telesne višine, a ta zaradi 
preslabe ohranjenosti dolgih kosti pri četvernem 
grobu ni bila izvedena. Makroskopske osteološke 
3
  Poz-158489:1560 ±30 BP, Poznan Radiocarbon 
Laboratory, (426–575 calAD (95,4 %), 2σ; OxCal v4.4.4).
4
  Grobni zapisniki iz let 1975/76 in 1978 so delo Tat-
jane Ravnik-Tomazo (Biotehniška fakulteta, Ljubljana; tu 
so zapisniki shranjeni).
in paleopatološke analize so potekale v skladu z 
mednarodnimi standardi (Brickley, McKinley (ur.) 
2004; Mitchell, Brickley 2017). 
Metodološki postopki za antropološko oceno 
spola in starosti ob smrti oseb iz četvernega groba 
so bili prilagojeni stanju ohranjenosti posmrtnih 
ostankov ter preliminarni oceni, ali gre za odraslo 
osebo ali otroka. Ocene starosti temeljijo na razvitosti 
zob in izraščenega tretjega kočnika (AlQahtani et 
al. 2010), obrabljenosti zob (Brothwell 1981) ter 
razvitosti oz. zraščanju posameznih delov skelet-
nega elementa (Schaefer et al. 2009). Spol je bil pri 
odraslih ocenjen na osnovi odprtosti kolčnega vozla 
in morfološke oblike lobanje (Buikstra, Ubelaker 
1994). Pri otrocih spola zaradi slabe ohranjenosti 
kosti in odsotnosti spolnega dimorfizma zgolj z 
osnovnimi antropološkimi analizami ni bilo mogoče 
oceniti. Genetski spol vseh štirih oseb je bil določen 
na osnovi rezultatov DNA-analize. Osnovni opisi in 
mogoče diagnoze prepoznanih patoloških sprememb 
temeljijo na delu Ortner (2003) in Aufderheide et 
al. (2011) ter so podprte z drugo, pri obravnavanem 
primeru navedeno literaturo.
Skelet 336
Analize posmrtnih ostankov osebe 336 so po-
kazale, da gre verjetno za moškega. Razvitost zob 
in obraba griznih površin (sl. 6) kažeta na starost 
ob smrti med 35 in 45 let. Obraba zob sicer ni 
najbolj zanesljiva pri ocenah starosti, saj je odvisna 
od načina življenja in tako številnih dejavnikov 
(Miles 2001). Poleg tega so bile na skeletu opažene 
tudi številne degenerativne spremembe, ki kažejo, 
da je verjetnejša ocena starosti v zgornjem delu 
navedenega starostnega okvira. Na več lobanjskih 
kosteh (zagozdnica, nebni odrastek, čelnica) je 
bilo zaznati poroznost, ki kaže na patološke spre-
membe. Tovrstne spremembe verjetno kažejo na 
Sl. 6: Bled – Pristava (oseba 336): obrabljenost griznih 
površin spodnjih kočnikov.
Fig. 6: Bled – Pristava (individual 336): tooth wear of the 
biting surfaces of the lower molars (skeleton 336).
330 Tamara LESKOVAR, Timotej KNIFIC, Irena ZUPANIČ PAJNIČ, Doris POTOČNIK, Matija ČREŠNAR
pomanjkanje hranil, morda vitamina C (skorbut), 
vitamina D (osteomalacija) ali železa (anemija), 
vendar pri tem ni mogoče povsem izključiti vnetja 
zaradi neznanega razloga. Vendarle bi bilo pri 
slednjem poleg poroznosti pričakovati tudi plasti 
nove kosti ter pri anemiji tanjšanje kortikalne 
kosti in razširitev gobaste kostnine. Poleg tega je 
predvsem poroznost na krilu zagozdnice, temenice 
in čeljustnice pogosto povezana s pomanjkanjem 
vitamina C oz. skorbutom (Brickley, Ives 2008; 
Geber, Murphy 2012; Ortner 2003). Ker znaki 
na skeletu 336 niso dovolj specifični in izraziti, 
diagnoze ni mogoče z gotovostjo potrditi. 
Na robovih teles vretenc so vidne tvorbe nove 
kosti, osteofiti (sl. 7). Ti se lahko razvijejo kot 
običajen del procesa staranja in jih je težko opaziti 
pri ljudeh, mlajših od 40 let, povsem običajni pa 
so po 70. letu. Osteofiti so lahko tudi znak bolezni 
sklepov, mehanskih obremenitev in/ali poškod-
be. Izraziti osteofiti povzročijo različne težave 
in bolečine, saj omejujejo gibljivost prizadetih 
sklepov (Burt et al. 2013; van der Kraan, van den 
Berg 2007). Pri skeletu 336 ni bilo opaziti drugih 
znakov bolezni ali poškodb, tako da so osteofiti 
najverjetneje običajna posledica staranja in/ali 
fizičnih obremenitev.
Skelet 337
Analize posmrtnih ostankov osebe 337 so po-
kazale, da gre za otroka. Ker so ocene spola na 
osnovi otroškega skeleta nezanesljive (Brickley, 
Buckberry 2018; Lewis 2017), spol ni bil ocenjen. 
Na podlagi razvitosti zob (sl. 8) je bila starost 
ob smrti ocenjena na 13,5 ± 1 leto, medtem ko 
razvitost skeletnih elementov to potrjuje z grobo 
oceno, da gre za osebo, mlajšo od 16 let.
Na nebnem odrastku in v očesnih strehah je 
bila opažena poroznost, ki kaže na patološke 
spremembe. Gre za zelo podobne spremembe kot 
pri skeletu 336 in morda kažejo na pomanjkanje 
hranil. V endar tudi v tem primeru spremembe niso 
dovolj izrazite in specifične za postavitev diagnoze. 
Sl. 8: Bled – Pristava (oseba 337): zgornja tretja kočnika 
z le deloma razvito korenino.
Fig. 8: Bled – Pristava (individual 337): upper third molar 
with partially developed root.
Sl. 9: Bled – Pristava (oseba 338): a – poroznost v očesni strehi (cribra orbitalia); b – poroznost na nebnih odrastkih 
zgornje čeljustnice; c – poroznost na zagozdnici. 
Fig. 9: Bled – Pristava (individual 338): a – porosity in the orbit (cribra orbitalia); b – porosity on the palatine of the 
maxilla; c – porosity on the sphenoid.
Sl. 7: Bled – Pristava (oseba 336): osteofiti (beli puščici) 
na robovih telesa vretenca.
Fig. 7: Bled – Pristava (individual 336): osteophytes (white 
arrows) on the edges of the vertebra.
331 Potencial interdisciplinarnih raziskav človeških skeletnih posmrtnih ostankov: četverni grob ...
Skelet 338
Analize posmrtnih ostankov osebe 338 so 
pokazale, da gre verjetno za žensko. Na osnovi 
razvitosti zob je bila starost ob smrti ocenjena na 
18,5 ± 1 leto, na osnovi razvitosti skeleta pa na 
približno 15 let. Odstopanje med razvitostjo zob 
in skeleta je verjetno posledica na skeletu opaženih 
patoloških sprememb. Na več lobanjskih kosteh 
(očesni strehi, nebni odrastek, zgornja čeljustnica, 
temenica, čelnica, zagozdnica) je bila zaznana 
poroznost brez tvorb nove kosti (sl. 9). Gre za zelo 
podobne spremembe kot pri skeletih 336 in 337 
ter tako domnevno posledico pomanjkanja hranil. 
V endar tudi v tem primeru spremembe niso dovolj 
izrazite in specifične za postavitev diagnoze.
Omeniti kaže skleninska bisera na korenini obeh 
zgornjih tretjih kočnikov (sl. 10). Takšni biseri se 
razvijejo, če se Hertwigova epitelijska nožnica, ki 
ima središčno vlogo pri razvoju zobne korenine, ne 
odmakne od dentinske površine v korenini (Eşian, 
Monea 2011; Gašperšič et al. 2013; Moskow, Canut 
1990). T očen razlog za njihov nastanek ni pojasnjen, 
pojavijo pa se pri 1–10 % ljudi, odvisno od popu-
lacije. Večje študije kažejo povprečno 2,7-odstotno 
pojavnost, najpogosteje, 9,7 %, pa jih je zaslediti 
pri Inuitih (Moskow, Canut 1990). Načeloma biseri 
predstavljajo zgolj anomalijo v razvoju zob, vendar 
raziskave kažejo, da lahko povzročijo ali pospešijo 
parodontalno bolezen (Zenóbio et al. 2015).
Skelet 339
Analize posmrtnih ostankov osebe 339 so poka-
zale, da gre za otroka. Ker so ocene spola na osnovi 
otroškega skeleta nezanesljive (Brickley, Buckberry 
2018; Lewis 2017), spol ni bil ocenjen. Glede na 
razvitost zob je bila starost ob smrti ocenjena na 
5,5 ± 1 leto (sl. 11), medtem ko razvitost skeletnih 
elementov to potrjuje z grobo oceno, da gre za 
osebo, staro med 5 in 6 let. Patoloških sprememb 
ni bilo opaziti.
HISTOLOŠKE ANALIZE
Rezultati makroskopskih analiz so dopolnjeni s 
histološkimi analizami. Namen teh je bil potrditi 
ali izboljšati oceno starosti ob smrti ter diagnoze 
opaženih patoloških sprememb. Histološke analize 
so bile izvedene na rezinah stegnenice. Te so bile 
pripravljene z vlivanjem v epoksi smolo, rezanjem, 
brušenjem in poliranjem do debeline ~ 75–50 μm 
oz. vse dokler struktura tkiv pod mikroskopom 
ni bila jasno vidna. Analiziranje je potekalo pod 
svetlobnim mikroskopom pri 50–200-kratnih 
povečavah.
Analiza rezin je pokazala, da je mikrostruktura 
kosti v vseh štirih primerih močno poškodovana 
zaradi tafonomskih dejavnikov. Posamezne struk-
ture (osteoni, lakune, lamelarna kost) skoraj niso 
več prepoznavne, jasno prepoznavni so le še Ha-
versovi kanali. Tako so bile nadaljnje analize zelo 
omejene. Patoloških sprememb ni bilo mogoče 
prepoznati. Pri odraslem moškem (skelet 336) 
so bile opravljene analize za oceno starosti po 
metodi Hummel-Schutkowski (1993), vendar je 
njihova zanesljivost zaradi tafonomskih poškodb 
Sl. 10: Bled – Pristava (oseba 338): zgornja tretja kočnika 
s skleninskim biserom.
Fig. 10: Bled – Pristava (individual 338): upper third molars 
with enamel pearls.
Sl. 11: Bled – Pristava (oseba 339): zobje in del spodnje 
čeljustnice.
Fig. 11: Bled – Pristava (individual 339) teeth and part 
of the mandible.
332 Tamara LESKOVAR, Timotej KNIFIC, Irena ZUPANIČ PAJNIČ, Doris POTOČNIK, Matija ČREŠNAR
mikrostrukture močno omejena. Na podlagi števila 
osteonov je bila starost ocenjena na 35 ± 10 let. 
Tako je bil le potrjen starostni okvir, pridobljen 
z makroskopskimi analizami.
Vizualna analiza rezin stegnenic vseh štirih 
oseb vendarle kaže jasne razlike v mikrostrukturi 
analiziranih kosti (sl. 12), ki so posledica različ-
nih starosti ob smrti. Odrasel moški, star od 35 
do 45 let, ima največ osteonov, najdemo jih tako 
v notranjem in zunanjem kot tudi v osrednjem 
delu kosti. Prevladujejo sekundarni osteoni prve 
generacije, značilni za zrelo kost. Mestoma so 
vidni tudi sekundarni osteoni druge generacije, 
ki jih je s starostjo čedalje več, saj nastajajo z ob-
navljanjem kosti skozi življenje. Pri ženski (skelet 
338), stari 18,5 ± 1 leto, je osteonov manj, najti 
je sekundarne osteone prve generacije, vendar 
po zunanjih in notranjih delih kosti prevladuje 
primarna lamelarna kost, v kateri so prepoznavni 
primarni osteoni. Pri otroku (skelet 337), starem 
13,5 ± 1 leto, je na prvi pogled osteonov veliko, 
vendar je veliko primarnih osteonov v lamelarni 
kosti. Pri otroku (skelet 339), starem 5,5 ± 1 leto, 
je osteonov najmanj, prevladujejo primarni osteoni 
v lamelarni kosti, Haversovi kanali so veliki.
ANALIZE aDNA
Na skalnici (del senčnice oz. temporalne kosti 
lobanje) in zobu vsake izmed štirih oseb iz groba 
smo v Laboratoriju za molekularno genetiko In-
štituta za sodno medicino Medicinske fakultete 
Univerze v Ljubljani opravili analize starodavne 
DNA (aDNA). Priprava vzorcev za analize je sledila 
specifičnim korakom za preprečevanje in zaznavanje 
kontaminacije vzorcev s sodobno DNA. Celoten 
postopek priprave in analize vzorcev je potekal 
v ločenem laboratoriju, namenjenem izključno 
obdelavi starodavnih skeletnih ostankov, in sicer 
v komori, opremljeni s HEPA-filtrom in UV-žar-
nico, ki preprečujeta vnos kontaminacijske DNA 
(HEPA-filter) in njeno razgradnjo (UV-žarčenje). 
Pri pripravi so bila uporabljena primerna zaščitna 
oblačila, laboratorijska oprema in površine so bile 
očiščene z belilom in obsevane z UV-svetlobo. 
Izdelana je bila izločitvena zbirka genetskih profi-
lov oseb, ki so nedavno prišle v stik z vzorci. Ob 
analizah skeletnih vzorcev so potekale tudi analize 
negativne kontrole za prepoznavanje morebitne 
kontaminacije. Kosti so bile mehansko in kemično 
očiščene, pri zobeh pa je bilo mehansko čiščenje 
nadomeščeno z obsevanjem z UV-svetlobo. Kosti 
in zobje so bili nato zmleti s homogenizatorjem 
v droben prah, pri čemer je bil za hlajenje vzor-
cev in komore za mletje uporabljen tekoči dušik. 
Enakomerno zmleti vzorci so bili dekalcificirani 
z 0,5 M EDTA. Pridobljeni oborini je bil dodan 
ekstrakcijski pufer za lizo celičnih in jedrnih mem-
bran, pri čemer je bila proteinaza K (endolitična 
serinska proteaza) namenjena cepitvi proteinov na 
posamezne aminokisline, reducent DTT pa cepitvi 
disulfidnih mostov med cisteinskima ostankoma 
Sl. 12: Bled – Pristava: presek stegnenice: a – skelet 338 
(50-kratna povečava); b – skelet 336 (50-kratna poveča-
va); c – skelet 337 (50-kratna povečava); d – skelet 339 
(100-kratna povečava).
Fig. 12: Bled – Pristava: cross-section of a femur: a – 
skeleton 338 (50× magnification); b – skeleton 336 (50× 
magnification); c – skeleton 337 (50× magnification); d 
– skeleton 339 (100× magnification).
333 Potencial interdisciplinarnih raziskav človeških skeletnih posmrtnih ostankov: četverni grob ...
v proteinu. Po inkubaciji je bil pridobljen lizat z 
ekstrahirano DNA, ki je bila očiščena inhibitorjev 
verižne reakcije s polimerazo (angl. Polymerase 
Chain Reaction, PCR) s tehnologijo vezave DNA 
na magnetne delce. Postopek ekstrakcije DNA je 
natančno opisan v Zupanič Pajnič (2016). Koli-
čina in kakovost (razgrajenost) izolirane aDNA 
sta bili določeni s kvantitativno reakcijo PCR v 
realnem času – qPCR (Zupanič Pajnič et al. 2017). 
Pri tem je potekalo tudi pomnoževanje tarče na 
kromosomu Y, ki ob uspešni pomnožitvi kaže na 
prisotnost moške DNA. Sledili sta pomnoževanje 
kratkih tandemskih ponovitev (angl. Short T andem 
Repeat, STR) na avtosomih in na kromosomu Y 
z reakcijo PCR ter pridobitev genetskih profilov. 
Poleg avtosomskih STR so bili za povečanje ver-
jetnosti sorodstva tipizirani tudi identifikacijski 
polimorfizmi posameznega nukleotida (angl. Short 
Nucleotide Polymorphism, SNP), ki so krajši od 
označevalcev STR in zato zelo uporabni za analize 
sorodstva starodavnih skeletov, katerih DNA je 
močno razgrajena in pogosto ne omogoča prido-
bitev celotnih profilov daljših označevalcev STR.
Določitev spola
Spol je bil določen na osnovi treh genetskih testov. 
Prvi je bilo pomnoževanje tarče na kromosomu 
Y z reakcijo qPCR, drugi pomnoževanje odseka 
amelogeninskega gena, ki se pri kromosomu X 
in Y razlikuje v dolžini, in tretji pomnoževanje 
označevalcev STR na kromosomu Y (tipiziranih 
je bilo 23 označevalcev Y-STR). Za odraslo osebo 
336 in otroka 339 je bil določen moški spol, saj 
je bil pri pomnoževanju tarče na kromosomu Y z 
reakcijo qPCR pridobljen produkt, amelogenin-
ski test je pokazal prisotnost kromosoma X in Y 
ter na kromosomu Y je bil pridobljen haplotip 
označevalcev STR. Odrasli osebi 338 in otroku 
337 je bil določen ženski spol, saj v reakciji qPCR 
tarča na kromosomu Y ni bila detektirana, amelo-
geninski test je pokazal le prisotnost kromosoma 
X in haplotipi Y-STR niso bili pridobljeni (tab. 2).
Sorodstvene povezave
Za vse štiri osebe so bili pridobljeni genetski 
profili avtosomskih označevalcev STR (tipiziranih je 
bilo 16 označevalcev STR), ki predstavljajo najbolj 
variabilne odseke človeškega genoma in nam zaradi 
izredne polimorfnosti inkodominantnega načina 
dedovanja omogočajo preverjanje sorodstvenih po-
vezav. Na posameznem področju STR otrok vedno 
podeduje en alel od očeta in drugega od matere. Pri 
primerjavi genetskih profilov avtosomskih področij 
STR preiskovanih skeletov je bila pri odrasli moški 
osebi (skelet 336) zaznana vsaj polovica skupnih 
alelov z vsemi preostalimi preiskovanimi osebami, 
kar kaže na sorodstveno povezavo med očetom in 
njegovimi otroki. V erjetnost sorodstvenih povezav 
je bila izračunana z uporabo statističnega programa 
“DNA VIEW” (Brenner 2007), za vse tri otroke 
je bilo potrjeno očetovstvo z verjetnostjo, večjo 
od 99,99 %. Za očeta in sina sta bila pridobljena 
haplotipa označevalcev STR kromosoma Y, zato 
je bila verjetnost očetovstva izračunana tudi za 
patrilinearno sorodstvo. Za sestri so bili pridobljeni 
profili 90 identifikacijskih SNP , verjetnost sorod-
stva med njima pa je bila izračunana s programom 
Familias. V erjetnost očetovstva za sina (otrok 339) 
in verjetnost sorodstva med sestrama je bila tako 
dodatno povišana na 99,999997 %, pri čemer so 
Tab. 2: Bled – Pristava: rezultati genetske določitve spola s pomnožitvijo tarče Y-qPCR, amelogeninskega gena in genet-
skih označevalcev Y-STR ter število uspešno pomnoženih genetskih označevalcev STR na kromosomu Y in avtosomih 
za določitev sorodstvenih povezav pri skeletih 336, 337, 338 in 339.
Tab. 2: Bled – Pristava: results of genetic sex determination through Y-qPCR target multiplication, amelogenin gene, and 
Y-STR genetic markers, as well as the number of successfully amplified Y-chromosomal and autosomal genetic markers, 
for establishing familial relationships in skeletons 336, 337, 338, and 339.
Skelet /      
Skeleton
Starost /     
Age
Tarča / Target 
Y-qPCR
Amelogeninski gen / 
Amelogenin gen
Y-STR (23 STR)
Autosomni / Autosomal 
STR (16 STR)
336 35–45 prisotna / present X/Y 19/23 13/16
337 13,5 ± 1 / X/X / 14/16
338 18,5 ± 1 / X/X / 15/16
339 5,5 ± 1 prisotna / present X/Y 20/23 15/16
334 Tamara LESKOVAR, Timotej KNIFIC, Irena ZUPANIČ PAJNIČ, Doris POTOČNIK, Matija ČREŠNAR
bili v statistični izračun vključeni vsi preiskovani 
genetski označevalci (Zupanič Pajnič et al. 2023a, 
2023b). Z genetskimi preiskavami je bilo z izredno 
zanesljivostjo ugotovljeno, da so v grobu skupaj 
pokopani oče z dvema hčerkama in enim sinom. 
Izredno visoko ujemanje avtosomskih označevalcev 
STR med vsemi tremi otroki kaže, da imajo poleg 
istega očeta tudi isto mamo.
Fenotipizacija
Z uporabo prirejene različice sistema za masovno 
zaporedno sekvenciranje HIrisPlex (angl. Massive 
Parallel Sequencing, MSP), statističnega programa 
R
5
 in spletnega orodja HIrisPlex
6
 je bila na osnovi 
polimorfizmov posameznega nukleotida (angl. 
Short Nucleotide Polymorphism, SNP) določena 
najverjetnejša barva las in oči obeh moških ske-
letov. Odrasel moški 336 je imel verjetno rjave oči 
in temno rjave ali črne lase, medtem ko je imel 
deček 339 verjetno modre oči in rjave ali temno 
rjave lase (Zupanič Pajnič et al. 2023b).
ANALIZE STABILNIH IZOTOPOV
Kot zadnje so bile opravljene analize stabilnih 
izotopov ogljika, dušika in žvepla, ki so omogočile 
raziskovanje prehrane in izpostavljenosti fiziološ-
kemu stresu obravnavanih oseb.
Pri vsaki od analiziranih oseb so bili vzeti dva ali 
trije zobje (skeleta 336 in 338: prvi in drugi stalni 
kočnik, skelet 337: prvi in tretji stalni kočnik, skelet 
339: prvi mlečni ter prvi in drugi stalni kočnik), 
odlomek rebra in odlomek stegnenice. Vsi vzorci 
so bili očiščeni v ultrazvočni kopeli. Kolagen je 
bil pripravljen po prilagojeni Longinovi meto-
di, vendar brez filtracije (Beaumont et al. 2018; 
Brown et al. 1988). Vzorci so bili demineralizirani 
v 0,5 M klorovodikovi kislini pri temperaturi 4–5 
°C. Kislino smo zamenjali vsakih nekaj dni, vse 
dokler demineralizacija ni bila končana. Zobni 
dentin smo s skalpelom razrezali na približno 1 
mm debele inkremente od vršiča krone navzdol, 
zabeleženo je bilo število rezin. Glede na razvitost 
zoba (AlQahtani et al. 2010) in število inkrementov 
je bil izračunan približen čas, ki ga predstavlja 
določen inkrement.
5 
 https://walshlab.sitehost.iu.edu
6 
 https://hirisplex.erasmusmc.nl
Demineralizirane kosti in inkrementi dentina smo 
analizirali po enaki metodi. Vzorci so bili očiščeni 
oz. nevtralizirani z uporabo deionizirane vode, 
vstavljeni v viale z 0,001 M klorovodikovo kislino 
ter v termobloku segrevani na 70 °C. Segrevanje 
je potekalo 24 do 48 ur oz. dokler kolagen ni bil 
povsem raztopljen. Zaradi majhnosti vzorcev 
filtracija ni bila izvedena. Morebitne trdne delce 
smo odstranili s centrifugiranjem. Pridobljena 
tekočina je bila zamrznjena in liofilizirana. Tako 
pripravljeni vzorec smo uporabili za nadaljnjo anali-
zo. Določitev razmerij lahkih elementov (
13
C/
12
C, 
15
N/
14
N, 
34
S/
32
S) v vzorcu je potekala na masnem 
spektrometru za analizo stabilnih izotopov lahkih 
elementov (angl. Isotope Ratio Mass Spectrometry, 
IRMS), sklopljenem s preparativnim nastavkom za 
trdne vzorce IsoPrime 100 – Vario PYRO Cube 
(OH/CNS Pyrolyser/Elemental Analyser).
7
 
Za spremljanje pravilnosti in natančnosti meritev 
smo pri analizah uporabili mednarodne referenčne 
materiale in laboratorijski referenčni material z 
znano izotopsko sestavo. Rezultati za ogljik in 
dušik so bili normalizirani glede na mednarodne 
referenčne materiale USGS88 z vrednostjo δ
13
C 
= –16,06 ± 0,07 ‰ in vrednostjo δ
15
N = +14,96 
± 0,14 ‰, USGS89 z vrednostjo δ
13
C = –18,13 ± 
0,11 ‰ vrednostjo in δ
15
N = +6,25 ± 0,12 ‰ ter 
IAEA-600 z vrednostjo δ
13
C = –27,73 ± 0,04 ‰ in 
vrednostjo δ
15
N = +1,02 ± 0,05 ‰. Kot kontrolni 
material je bil uporabljen laboratorijski referenčni 
material CRP-IAEA z vrednostjo δ
13
C = –20,34 ± 
0,09 ‰ in vrednostjo δ
15
N = +5,62 ± 0,19 ‰. Pri 
žveplu sta bila za normalizacijo rezultatov uporabl-
jena referenčna materiala USGS88 z vrednostjo 
δ
34
S = +17,10 ± 0,44 ‰ in USGS89 z vrednostjo 
δ
34
S = +3,86 ± 0,56 ‰. Kot kontrolni material je 
bil uporabljen laboratorijski referenčni material 
CRP-IAEA z vrednostjo δ
34
S = +4,18 ± 0,79 ‰. 
Napaka meritve za določitev vrednosti δ
13
C in 
δ
15
N znaša ±0,2 ‰ in ±0,6 ‰ za δ
34
S.
Izhodišča o prehrani
Za boljše razumevanje rezultatov, pridobljenih 
z analizami stabilnih izotopov, je potrebno vsaj 
osnovno poznavanje prehrane in načina življenja 
obravnavanih oseb. Za poznoantične višinske na-
selbine Slovenije so podatki omejeni. Arheološke 
najdbe s tovrstnih najdišč, kot so Ajdna nad Potoki 
7
  Analize stabilnih izotopov so bile opravljene na Od-
seku za znanosti o okolju, Institut »Jožef Stefan«, Ljubljana.
335 Potencial interdisciplinarnih raziskav človeških skeletnih posmrtnih ostankov: četverni grob ...
(Sagadin, Rogelj 1997), T onovcov grad (Ciglenečki 
et al. 2011; Modrijan, Milavec 2011), Korinjski 
hrib (Ciglenečki et al. 2020), Tinje nad Loko pri 
Žusmu (Ciglenečki 2000) in Rifnik (Bausovac 
2011), pričajo, da se je sicer ohranil mediteranski 
način življenja, vendar so bile surovine veliko 
bolj omejene (Milavec 2020, 162). Verjetno je 
šlo za pretežno samooskrbna gospodarstva, ki so 
temeljila na poljedelstvu in živinoreji (Milavec 
2023, 350). Na podlagi odkritega keramičnega 
gradiva gre sklepati, da se je vsaj v manjši meri 
ohranil uvoz iz sredozemskega prostora (Milavec 
2023, 350). Arheozoološki podatki za ozemlje 
jugovzhodnih Alp oz. območje današnje severo-
zahodne Slovenije kažejo, da se je zaradi umika 
ljudi v višinske predele v pozni antiki prilagodila 
reja živali, z njo pa tudi prehrana. Črede živali 
so se zmanjšale, prevladovale so lokalne, manjše 
vrste. V hriboviti pokrajini sta v ospredje prišli 
predvsem ovčereja in kozjereja, verjetno tudi 
reja kokoši, živali pa so uporabljali za meso in 
sekundarne produkte. Ostanki divjih živali so 
sicer prisotni, a so zelo skromno zastopani in 
ne kažejo, da bi večje količine mesa pridobili z 
lovom (Toškan, Ragolič 2021). Kolikor nam je 
znano, objavljenih analiz rastlinskih ostankov iz 
poznoantičnih višinskih naselbin Slovenije še ni. 
Raziskave rastlinskih ostankov s severnoitalijan-
skih najdišč, datiranih v čas pozne antike, kažejo 
na gojenje številnih vrst žit (npr. ječmen, rž, 
pšenica, oves, proso, sirek) in stročnic (npr. bob, 
grah, leča, grahor, čičerika) ter sadja, zelenjave in 
drugih plodov (npr. orehi, kostanji, lešniki, oljke, 
različne buče, kumare, jabolka, hruške, različno 
jagodičevje) (Castiglioni, Rottoli 2013; Rottoli 
2014). V poznoantičnem kontekstu v Frauenburgu 
v Avstriji (5. in 6. st.) so bili odkriti ostanki več 
vrst žit (pšenica, ječmen, oves, rž), posebej prosa, 
poleg tega pa še ostanki stročnic (leča, grah) ter 
sadja in zelenjave (češnja, oreh, por) (Steinegger 
et al. 2019). Rastlinski ostanki iz Karpatske kotline 
iz 5. in 6. st. kažejo prisotnost različnih vrst žit 
(ječmen, pšenica, oves, rž, proso), stročnic (leča, 
grah, bob, čičerika) ter oreškov, sadja in zelenjave 
(oreh, višnje, breskve, marelice, slive, grozdje, 
česen) (Gyulai 2006). Podatki tako kažejo precej 
homogeno sliko, rastlinski del prehrane je temeljil 
predvsem na žitih, dopolnili so ga s stročnicami, 
sadjem, zelenjavo in drugimi plodovi.
Čeprav je na voljo veliko rezultatov analiz 
stabilnih izotopov živalskih in človeških posmrtnih 
ostankov s časovno primerljivih arheoloških najdišč 
Evrope, je lokalni vpliv na rezultate lahko velik. 
Vendarle je treba omeniti, da objavljeni podatki za 
prostor okoli današnje Slovenije (severozahodna 
Italija, zahodna Avstrija, zahodna Madžarska) v 
času med 5. in 7. st. (tab. 3) kažejo za udomačene 
živali vrednosti δ
13
C med –21,7 ‰ in –19,7 ‰, 
vrednosti δ
15
N pa med 3,5 ‰ in 7,5 ‰. Rezul-
tati analiz na človeških posmrtnih ostankih, na-
tančneje na kolagenu iz kosti in dentinu iz zob, 
kažejo vrednosti δ
13
C med –20,0 ‰ in –16,2 ‰, 
Tab. 3: Povzetek rezultatov primerljivih raziskav analiz izotopov z različnih evropskih arheoloških najdišč.
Tab. 3: Summary of the results of comparative studies of isotope analyses from various European archaeological sites.
*Vrednosti za živali predstavljajo povprečne vrednosti udomačenih živali / Animal values are based on the average values of domesticated ani-
mals (Bos taurus, Ovis aries/Capra hiracus, Sus scrofa, Gallus domesticus, Equus caballus).
Najdišče/Regija/Država / 
Site/Region/State
St. / 
Cent.
Živali / Animals* Ljudje / Humans
Referenca /       
Reference
δ
13
C 
(‱)
±
δ
15
N 
(‱) 
±
δ
34
S 
(‱)
±
δ
13
C 
(‱)
±
δ
15
N 
(‱)
±
δ
34
S 
(‱)
±
Szolad HU 6. –19,9 1,2 5,7 0,8 –18,8 6,3 9,6 0,8 Alt et al. 2014
Volders AT 6.–7. –21,7 0,4 5,8 0,8 –20 0,4 10,1 0,8 McGlynn 2007
Romans D`Isonzo IT 6.–7. –20,2 3,5 –16,4 8,4
Iacumin et al. 2014
Cividale Gallo IT 6.–7. –20,2 3,5 –16,5 8,7
Hács-Béndekpuszta HU 5. –17,8 1,2 9,8 0,9
Hakenbeck et al. 
2017
Győr-Széchenyi HU 5.–6. –19,7 1,8 7,5 1,9 –18,1 1 10,8 1,1
Mözs HU 5.–6. –20 1,2 7,1 0,8 –16,2 1,2 9,9 0,6
Szolnok-Szanda HU 5.–6. –20,5 0,8 7,5 1,7 –17,3 0,8 10,8 0,8
Južna Tirolska IT 6.–11. –20,5 0,9 5 1,6 6,9 2 –18,6 1 10,1 0,8 6,7 1,9 Paladin et al. 2020
Bled – Pristava SLO 5.–6. –16,8 0,4 8,2 0,3 6,3 0,5 Tu / Here
336 Tamara LESKOVAR, Timotej KNIFIC, Irena ZUPANIČ PAJNIČ, Doris POTOČNIK, Matija ČREŠNAR
vrednosti δ
15
N pa med 8,4 ‰ in 10,8 ‰. Kljub 
nekoliko poznejši časovni dataciji
8
 so v primerjave 
vključena tudi najdišča Južne Tirolske, saj edina 
ponujajo podatek o vrednostih δ
34
S, in sicer za 
živali 6,9 ‰ ± 2,3 ‰ ter za ljudi 6,7 ‰ ± 1,9 ‰.
Interpretacija prehrane na osnovi analiz izotopov 
v severovzhodni Italiji kaže na drastično zmanjševanje 
uporabe pšenice, uživali so namreč več C4-žit, kot 
sta proso in sirek, in vse manj uporabe živalskih 
produktov, čeprav so nekateri posamezniki verjetno 
jedli sladkovodne ribe (Iacumin et al. 2014). Na 
Madžarskem je bila prehrana v času 5. in 6. st. 
zelo raznolika, pogoste so bile razmeroma hitre 
spremembe v načinu prehranjevanja. Temeljila je 
na srednji do visoki vsebnosti živalskih beljakovin 
z nič ali malo sladkovodnih organizmov ter na 
C4-žitih, najverjetneje prosu (Hakenbeck et al. 
2017). V Avstriji na najdišču Volders iz 6. in 7. st. 
so prevladovale C3-rastline in živalski produkti 
živali, ki so se hranile s C3-rastlinami, le pri eni 
osebi je bilo prepoznano uživanje sladkovodnih 
rib (McGlynn 2007, 173–177).
Rezultati in diskusija
Vrednosti izotopov δ
13
C, δ
15
N in δ
34
S kolagena 
iz rebra in stegnenice ter dentina iz zob so pred-
stavljene v tabeli 4. Vrednosti δ
13
C kosti in dentina 
nihajo med –18,1 ‰ in –15,4 ‰, vrednosti δ
15
N 
med 6,9 ‰ in 9,4 ‰ ter vrednosti δ
34
S med 2,5 ‰ 
in 10,3 ‰ (tab. 4, sl. 13).
Skelet 336
Vrednosti δ
13
C iz dentina prvega stalnega kočnika 
(M1) so pri starosti okoli 4,5 meseca –17,2 ‰, pri 
starosti okoli enega do dveh let se zvišajo na –16,7 
‰, nato se postopno nižajo vse do starosti okoli 
6,5 leta, ko dosežejo najnižjo vrednost –18,5 ‰. 
Pri približno osmih letih se vrednosti δ
13
C dentina 
iz tretjega stalnega kočnika (M3) ponovno začnejo 
zviševati in z vmesnim znižanjem (–16,6 ‰) pri 
približno enajstih letih pri okoli osemnajstih letih 
dosežejo najvišjo vrednost –15,2 ‰. Sledi ponov-
no znižanje vrednosti na –16,5 ‰ in to vztraja 
8 
 Ker so vrednosti izotopov žvepla močno odvisne od 
geografskih značilnosti, lahko sklepamo, da kronološka 
komponenta nima večjega vpliva. Tudi prostorska raz- 
prostranjenost vrednosti izotopov žvepla (δ
34
S) v Evropi, 
izdelana na osnovi zbira vzorcev človeških in živalskih 
zob iz različnih obdobij vse od neolitika (Bataille et al., 
2021, sl. 2) kaže, da lahko na območju Južne Tirolske in 
Slovenije pričakujemo podobne vrednosti.
do konca življenja, saj stegnenica in rebro kažeta 
podobne vrednosti (–16,7 ‰ oz. –16,6 ‰) (sl. 14).
Vrednosti δ
15
N iz dentina M1 kažejo začetno 
hitro znižanje pri starosti od 4,5 meseca do treh 
let z 10,7 ‰ na 8,0 ‰, temu sledi zvišanje, vidno 
tako v dentinu M1 kot v dentinu M3. Vrednosti 
δ
15
N vrh z 11,3 ‰ dosežejo pri osemnajstih letih, 
nato pa se začnejo ponovno zniževati in okoli 21. 
leta znašajo 10,6 ‰. Nadaljnje zniževanje (9,4 ‰) 
je zaznano v stegnenici, nadaljuje pa se vse do konca 
življenja, saj so vrednosti δ
15
N v rebru z 8,5 ‰ nižje 
od tistih v stegnenici (sl. 14).
Vrednosti δ
34
S v prvih sedmih letih življenja 
minimalno nihajo med 3,1 ‰ in 3,9 ‰. Sledi 
hitro nižanje vse do šestnajstega leta, ko upadejo 
na –1,1 ‰. Po tem letu se vrednosti višajo vse do 
konca življenja, saj so s 6,6 ‰ najvišje v rebru, 
sledijo stegnenica s 4,6 ‰ in zadnji inkrementi 
dentina M3 z 2,7 ‰ (sl. 15).
Začetni upad vrednosti vseh treh izotopov je 
verjetno posledica prehoda z dojenja na gosto 
hrano (Fogel et al. 1989; Fuller et al. 2003; Fuller 
et al. 2006a; Fuller et al. 2006b; Millard 2000), ki 
je bil končan okoli tretjega leta. Nizke vrednosti 
δ
13
C in visoke vrednosti δ
15
N pri starosti 4,5 
meseca bi lahko odražale fiziološki stres, saj se 
ujemajo s trendom pomanjkanja hranil (Beaumont, 
Geber 2013; Beaumont et al. 2018; Beaumont, 
Montgomery 2016), vendar gre le za eno meri-
tev in interpretacije niso zanesljive. Zniževanje 
vrednosti δ
13
C ob rahlem zviševanju vrednosti 
δ
15
N med četrtim in sedmim letom je skladno s 
Sl. 13: Bled – Pristava: povprečne vrednosti izotopov 
ogljika in dušika v dentinu (D), stegnenici (F) in rebru 
(R) obravnavanih oseb.
Fig. 13: Bled – Pristava: averaged isotopic values of carbon 
and nitrogen in dentin (D), femur (F) and rib (R) of the 
analysed individuals.
337 Potencial interdisciplinarnih raziskav človeških skeletnih posmrtnih ostankov: četverni grob ...
trendom pomanjkanja hranil (Beaumont, Geber 
2013; Beaumont, Montgomery 2016; Beaumont et 
al. 2018). Temu verjetno pritrjujejo tudi vrednosti 
δ
34
S, saj je bil podoben trend (zvišanje vrednosti 
δ
15
N in δ
34
S ob sočasnem znižanju vrednosti δ
13
C) 
opažen tudi pri osebi 338. Po sedmem letu, ko se 
tudi vrednosti δ
13
C začnejo zviševati, gre verjetno 
za spremembo v prehrani, predvsem za večji vnos 
C4-rastlin. Nenavadno je nadaljnje hitro zviševanje 
vrednosti δ
15
N in zniževanje vrednosti δ
34
S, ki kaže 
na vključevanje večje količine živalskih (kopenskih 
in vodnih) beljakovin ali na nadaljnji fiziološki 
stres. Brez temeljnih vrednosti δ
34
S ni mogoče z 
gotovostjo trditi, za katero izmed možnosti gre, saj 
ni jasno, ali vključevanje živalskih beljakovin povz-
roči zviševanje ali zniževanje δ
34
S. Trend sočasnega 
zviševanja vrednosti δ
34
S in δ
15
N sicer bolj kaže na 
spremembo v prehrani. Ker je fiziološki stres pri 
Tab. 4: Bled – Pristava: povprečne vrednosti δ
13
C, δ
15
N in δ
34
S kolagena iz rebra in stegnenice ter dentina iz zob skeletov 
336–339.
Tab. 4: Bled – Pristava: average δ
13
C, δ
15
N in δ
34
S values of rib and femur collagen, and from teeth dentine of skeletons 
336–339.
Sl. 14: Bled – Pristava: vrednosti δ
13
C in δ
15
N pri osebi 336.
Fig. 14: Bled – Pristava: δ
13
C and δ
15
N values of the in-
dividual 336.
Sl. 15: Bled – Pristava: vrednosti δ
34
S in δ
15
N pri osebi 336.
Fig. 15: Bled – Pristava: δ
34
S and δ
15
N values of the in-
dividual 336.
Skelet /
Skeleton
Starost (leta) /  
Age (years)
Vzorec / Sample δ
13
C (‰) δ
15
N (‰) δ
34
S (‰)
336 35–45
Rebro / Rib -16,7 ± 0 8,5 ± 0 6,6 ± 0,6
Stegnenica / Femur –16,6 ± 0,3 9,4 ± 0 4,6 ± 0,2
Dentin / Dentine –16,9 ± 1 9,3 ± 1,1 2,5 ± 1,5
337 13.5 ± 1
Rebro / Rib –17,2 ± 0 7,4 ± 0 7,2 ± 0
Stegnenica / Femur –16,0 ± 0 7,3 ± 0,1 10 ± 0,2
Dentin / Dentine –16,6 ± 1 8,8 ± 1 4,5 ± 0,6
338 18.5  ± 1
Rebro / Rib –17,3 ± 0,9 7,4 ± 0 7 ± 0,2
Stegnenica / Femur –16,4 ± 0,2 6,9 ± 0 8,9 ± 0,2
Dentin / Dentine –16,8 ± 0,7 8,7 ± 0,7 5,6 ± 0,9
339 5.5  ± 1
Rebro / Rib –18,1 ± 0 7,7 ± 0 5,9 ± 0,5
Stegnenica / Femur –17,7 ± 0 7,5 ± 0 6,5 ± 0,3
Dentin / Dentine –15,4 ± 1,2 9,1 ± 1 5,6 ± 0,5
338 Tamara LESKOVAR, Timotej KNIFIC, Irena ZUPANIČ PAJNIČ, Doris POTOČNIK, Matija ČREŠNAR
osebi 338 viden prek zviševanja δ
34
S, pri osebi 336 
pa je bilo ugotovljeno hitro znižanje, je sprememba 
v prehrani verjetnejša. Znižanje vrednosti δ
13
C in 
δ
15
N ter zvišanje vrednosti δ
34
S po osemnajstem 
letu, ki se glede na vrednosti pri stegnenici in rebru 
nadaljuje do konca življenja (najnižje vrednosti so 
bile izmerjene pri rebru), je tako lahko posledica 
ponovne spremembe v prehrani, pri čemer ta zdaj 
vključuje manj C4-rastlin in živalskih beljakovin.
Skelet 337
Vrednosti δ
13
C iz dentina prvega stalnega 
kočnika (M1) so pri starosti okoli 4,5 meseca 
visoke, –16,0 ‰, in se znižujejo do starosti okoli 
2,5 leta, ko dosežejo najnižjo vrednost –17,9 ‰. 
Tako M1 kot M2 kažeta višanje vrednosti δ
13
C do 
starosti okoli 10 let, nato pa ponovno znižanje, ki 
se nadaljuje do konca življenja, saj vrednosti pri 
rebru kažejo –17,2 ‰. V elik preskok med zadnjim 
inkrementom dentina M2 in rebrom je posledi-
ca hitrejše obnove kosti, značilne za otroke in 
mladostnike (Martin et al. 1998). Tako vrednosti 
v rebru verjetno predstavljajo krajše obdobje od 
ocenjenih zadnjih dveh let življenja (sl. 16).
Vrednosti δ
15
N iz dentina M1 in M2 kažejo 
začetno znižanje v starosti med 4,5 meseca in 
štirimi leti z 11,4 ‰ na 8,5 ‰. Sledi manj očitno 
zniževanje vrednosti δ
15
N vse do konca življenja, 
ko je v rebru izmerjena vrednost 7,5 ‰ (sl. 16).
Vrednosti δ
34
S v prvih sedmih letih življenja mini-
malno nihajo med 3,5 ‰ in 5,1 ‰, sledi postopno 
zviševanje vse do konca življenja, ko vrednosti rebra 
dosežejo 7,2 ‰. Pri tem izstopajo nenavadno visoke 
vrednosti pri stegnenici, 10,3 ‰ (sl. 17).
Vrednosti δ
13
C in δ
15
N se sočasno znižujejo do 
starosti okoli 2,5 leta, kar je verjetno posledica 
prehoda z dojenja na gosto hrano (Fogel et al. 
1989; Fuller et al. 2003; Fuller et al. 2006a; Fuller 
et al. 2006b; Millard 2000). Nadaljnje zniževanje 
vrednosti δ
15
N ob sočasnem zviševanju vrednosti 
δ
13
C od sedmega leta naprej pa verjetno kaže na 
vključitev več C4-rastlin v prehrano. Predvsem 
vrednosti δ
15
N pri tem kažejo na skromno za-
stopanost beljakovin živalskega izvora. To potr-
jujejo tudi vrednosti δ
34
S, ki se pri enaki starosti 
začnejo počasi zviševati. Kljub odsotnosti temeljnih 
vrednosti za žveplo je na podlagi rezultatov analiz 
izotopov oseb iz skeletov 336 in 338 mogoče 
sklepati, da vpeljava več živalskih beljakovin v 
prehrano pomeni znižanje δ
34
S. Zvišanje vrednosti 
δ
34
S je torej mogoče razumeti kot zmanjševanje 
količine živalskih beljakovin v prehrani. Zniževanje 
vrednosti δ
13
C po enajstem letu starosti ob zelo 
počasnem zniževanju vrednosti δ
15
N in nadaljnjem 
zviševanju vrednosti δ
34
S je tako mogoče razumeti 
kot vse manj C4-rastlin in živalskih beljakovin v 
prehrani. Pri vrednostih vseh treh izotopov so v 
starosti med četrtim in osmim letom vidna rahla 
nihanja, vendar so premajhna (okoli 0,2–0,5 ‰) za 
oprijemljive interpretacije. Okoli petega leta se sicer 
vrednosti δ
13
C rahlo znižajo, vrednosti δ
15
N in δ
34
S 
pa rahlo zvišajo, kar bi lahko kazalo na fiziološki 
stres. Nenavadno visokih vrednosti v stegnenici za 
zdaj ni mogoče pojasniti. Četudi je vidno zviševanje 
Sl. 16: Bled – Pristava: vrednosti δ
13
C in δ
15
N pri osebi 337.
Fig. 16: Bled – Pristava: δ
13
C and δ
15
N values of the indi-
vidual 337.
Sl. 17: Bled – Pristava: vrednosti δ
34
S in δ
15
N pri osebi 337.
Fig. 17: Bled – Pristava: δ
34
S and δ
15
N values of the indi-
vidual 337.
339 Potencial interdisciplinarnih raziskav človeških skeletnih posmrtnih ostankov: četverni grob ...
vrednosti δ
34
S vse do konca življenja in so vrednosti 
v rebru višje kot v dentinu, bi bilo pričakovati, da 
so vrednosti v stegnenici zaradi njene počasnejše 
obnove v primerjavi z rebrom vendarle nižje.
Skelet 338
Vrednosti δ
13
C iz dentina prvega stalnega koč-
nika (M1) so pri starosti okoli 4,5 meseca visoke, 
–15,3 ‰, nato se postopno nižajo in z –17,5 ‰ 
dosežejo najnižjo raven okoli sedmega leta starosti, 
ko se ponovno začnejo dvigati in pri starosti okoli 
9 let dosežejo –16,9 ‰. Vrednosti δ
13
C iz drugega 
stalnega kočnika (M2) so v starosti med 2,5 in 5 
let najnižje, –17,5 ‰, nato pa se postopno dvigajo 
in pri starosti okoli 11 let dosežejo najvišjo raven, 
–15,0 ‰. Vrednosti δ
13
C iz kolagena stegnenice 
so – 16,4 ‰, vrednosti δ
13
C iz kolagena rebra pa 
kažejo –17,3 ‰.
Rahla odstopanja pri vrednosti δ
13
C med vzorci 
iz M1 in M2, ki prikazujejo približno isto starost, 
gre pripisati odstopanju v razvoju zob in posledič-
nemu izračunu starosti, ki ga posamezni vzorec 
predstavlja, ali prekrivanju razvojnih stopenj zoba, 
ki jih posamezen vzorec predstavlja, najverjetneje 
pa kombinaciji obeh dejavnikov (Beaumont et 
al. 2013). Razlika med stegnenico in rebrom je 
posledica različne hitrosti obnove kosti, ki je pri 
kompaktnejši stegnenici počasnejša kot pri rebru s 
tanjšo kompakto in več gobaste kostnine (Hedges 
et al. 2007; Hill 1998; Skedros et al. 2013). Vred-
nost δ
13
C iz stegnenice predstavlja pričakovano, 
večletno povprečje, medtem ko vrednost δ
13
C iz 
rebra kaže na ponoven upad vrednosti v zadnjih 
letih pred smrtjo (sl. 18).
Vrednosti δ
15
N iz dentina prvega stalnega koč-
nika (M1) so pri starosti okoli 4,5 meseca najvišje, 
11,3 ‰, nato pa se hitro znižajo in pri starosti 
okoli štirih let znašajo 8,3 ‰. Pri šestih letih se 
začne počasen dvig in pri približno devetih letih 
doseže 9,5 ‰. Vrednosti δ
15
N iz dentina drugega 
stalnega kočnika (M2) pri starosti okoli 2,5 leta 
znašajo 8,5‰ in so zelo podobne vrednostim M1 
v tem času. Tudi nadalje so vrednosti obeh zob 
precej podobne in kažejo manjša nihanja okoli 
vrednosti 8,5 ‰, z rahlim dvigom vrednosti med 
6. in 10. letom ter rahlim znižanjem med 10. in 
12. letom. Vrednosti δ
15
N iz kolagena stegnenice 
znašajo 6,9 ‰, rebra pa 7,4 ‰. Obe vrednosti sta 
nekoliko nižji od vrednosti, izmerjenih v denti-
nu, ki znašajo 8,5 ‰. Vrednosti δ
15
N iz dentina 
obeh zob so razmeroma skladne, medtem ko so 
vrednosti pri stegnenici in rebru nekoliko nižje. 
Predvsem vrednost pri stegnenici je nižja od pri-
čakovane, medtem ko vrednost pri rebru morda 
le kaže nadaljevanje zniževanja, vidnega pri M2. 
Nepričakovano nizka vrednost pri stegnenici je 
morda posledica hitrejše obnove kosti od ocen-
jene, kar bi pomenilo, da vrednost odraža leta 
bližje smrti, podobno kot rebro. Poleg tega je 
bilo dokazano, da so vrednosti δ
15
N iz dentina 
in kolagena iz kosti težko primerljive, težje kot 
vrednosti δ
13
C, saj nanje močno vpliva fiziologija 
(denimo fiziološki stres) v otroštvu in najstništvu 
(Beaumont et al. 2018) (sl. 18).
Sl. 18: Bled – Pristava: vrednosti δ
13
C in δ
15
N pri osebi 338.
Fig. 18: Bled – Pristava: δ
13
C and δ
15
N values of the indi-
vidual 338.
Sl. 19: Bled – Pristava: vrednosti δ
34
S in δ
15
N pri osebi 338.
Fig. 19: Bled – Pristava: δ
34
S and δ
15
N values of the indi-
vidual 338.
340 Tamara LESKOVAR, Timotej KNIFIC, Irena ZUPANIČ PAJNIČ, Doris POTOČNIK, Matija ČREŠNAR
Vrednosti δ
34
S iz dentina prvega stalnega kočnika 
(M1) precej nihajo z začetnih 4,9 ‰ pri starosti 
okoli enega leta do 7,0 ‰ v starosti okoli štirih let. 
Vrednost δ
34
S iz dentina drugega stalnega kočni-
ka (M2) kaže postopno znižanje od okoli šestega 
leta starosti naprej in je najnižja, 4,2 ‰, okoli 
desetega leta. Vrednost δ
34
S pri stegnenici znaša 
8,9 ‰ in pri rebru 7,0 ‰. Vrednosti kolagena iz 
kosti so predvsem v stegnenici precej višje kot v 
dentinu (sl. 19).
Vrednosti δ
13
C in δ
15
N kažejo postopno zniže-
vanje v starosti med približno 4,5 meseca in 2–3 
leta, kar je verjetno posledica postopnega prehoda 
z dojenja na gosto hrano (Fogel et al. 1989; Fuller 
et al. 2003; Fuller et al. 2006a; Fuller et al. 2006b; 
Millard 2000). Zvišanje vrednosti δ
13
C in minimalna 
nihanja ter znižanje δ
15
N v starosti med četrtim in 
enajstim letom gre verjetno pripisati spremembam 
v prehrani, predvsem vključevanju več živil iz 
C4-rastlin, ki zvišajo vrednost δ
13
C (Beaumont, 
Montgomery 2016). Ker vrednosti δ
15
N in δ
34
S 
le rahlo nihajo, sprememb pri vsebnosti živalskih 
beljakovin v prehrani verjetno ni bilo. Opaziti pa 
je nasprotujoči si trend višanja vrednosti δ
15
N in 
δ
34
S ob sočasnem nižanju vrednosti δ
13
C okoli 
drugega leta. Spremembe oz. višanje vrednosti 
δ
34
S in δ
15
N bi sicer lahko pripisali spremembam 
v prehrani, vendar trend višanja vrednosti δ
15
N 
ob sočasnem zniževanju vrednosti δ
13
C velja za 
znak pomanjkanja hranil (Beaumont et al. 2013; 
Beaumont et al. 2018; Beaumont, Montgomery 
2016). Kolagen iz stegnenice in rebra kaže postop-
no zniževanje vrednosti δ
13
C in δ
15
N po enajstem 
letu, kar je mogoče razumeti ob večji vključenosti 
C3-rastlin v prehrani in manjšem vnosu živalskih 
beljakovin. Ker se znižujejo tako vrednosti δ
13
C 
kot tudi vrednosti δ
15
N, je bil vnos hranil verjetno 
zadosten. Izstopajo pa visoke vrednosti δ
34
S iz 
rebra, ki jih brez temeljnih vrednosti lokalnega 
okolja ni mogoče dobro pojasniti. Pomanjkanje 
hranil in vključevanje več živalskih beljakovin (tako 
kopenskih kot vodnih organizmov) bi povzročilo 
tudi dvig vrednosti δ
15
N, česar ni opaziti. Pri osebi 
336 je znižanje vrednosti δ
34
S interpretirano kot 
vključevanje več produktov živalskega izvora v 
prehrano. Višje vrednosti δ
34
S bi tako morda lahko 
razumeli kot manjše količine živalskih beljakovin 
v prehrani, kar se ujema tudi z opaznim znižanjem 
vrednosti δ
15
N in nekoliko manjšim, a še vedno 
občutnim upadom vrednosti δ
13
C.
Skelet 339
Vrednost δ
13
C iz dentina prvega mlečnega kočnika 
(m1), ki deloma odraža še stanje v maternici, kaže 
visoke začetne ravni, –13,8 ‰, ter postopno zniže-
vanje do tretjega leta starosti, ko doseže –15,4 ‰. 
Najvišja vrednost, –13,5 ‰, je bila ugotovljena pri 
dentinu iz prvega stalnega kočnika (M1), in sicer 
pri starosti okoli osem mesecev. Najvišji vrednosti 
sledi postopno zniževanje vse do smrti, ko doseže 
–17,6 ‰. Stegnenica in rebro odražata vrednosti, 
ki so še rahlo nižje od zadnjih vrednosti dentina, 
–17,7 ‰ in –18,1 ‰. Najnižje vrednosti v kosteh 
potrjujejo upadanje vrednosti δ
13
C in kažejo na 
Sl. 20: Bled – Pristava: vrednosti δ
13
C in δ
15
N pri osebi 339.
Fig. 20: Bled – Pristava: δ
13
C and δ
15
N values of the indi-
vidual 339.
Sl. 21: Bled – Pristava: vrednosti δ
34
S in δ
15
N pri osebi 339.
Fig. 21: Bled – Pristava: δ
34
S and δ
15
N values of the indi-
vidual 339.
341 Potencial interdisciplinarnih raziskav človeških skeletnih posmrtnih ostankov: četverni grob ...
hitrejšo obnovo kosti, kot je bilo sprva ocenjeno. 
Tako stegnenica in rebro verjetno predstavljata le 
približno zadnje leto do dve življenja, kar je ob 
starosti ob smrti (5,5 ± 1 leto) povsem razumljivo 
(Martin et al. 1998) (sl. 20).
Vrednosti δ
15
N iz dentina kažejo zelo podoben 
vzorec kot vrednosti δ
13
C. Mlečni prvi kočnik (m1) 
odraža visoke vrednosti med 10,0 ‰ in 10,2 ‰, do 
tretjega leta starosti se postopno znižajo na 9,3 ‰. 
Stalna kočnika (M1 in M2) kažeta najvišje vrednosti 
pri starosti okoli osem mesecev, 10,6 ‰, nato pa 
postopno zniževanje do starosti 4,5 leta, ko znašajo 
10,1 ‰. V zadnjem letu ali dveh življenja je vidno 
zviševanje vrednosti δ
15
N, ta ob smrti doseže 8,1 
‰. Vrednosti δ
15
N pri stegnenici so podobne vred-
nostim δ
15
N iz dentina pred ponovnim zvišanjem 
(7,5 ‰), vrednosti pri rebru pa so rahlo višje, 
podobne vrednostim dentina tik po ponovnem 
zvišanju (7,7 ‰). Vrednosti δ
15
N pri rebru, ki so 
podobne zadnjim vrednostim inkrementov dentina 
ter višje od vrednosti pri stegnenici, potrjujejo, 
da rebro in stegnenica odražata krajši čas, kot je 
bilo sprva ocenjeno, približno zadnje leto do dve 
pred smrtjo (sl. 20).
Vrednosti δ
34
S iz dentina mlečnega kočnika (m1) 
se tik pred rojstvom in po njem postopno znižajo 
s 5,9 ‰ na 5,2 ‰. Zniževanje kaže tudi prvi stalni 
kočnik (M1), ki se z najvišjih vrednosti 6,8 ‰ pri 
starosti okoli osem mesecev zniža na 5,4 ‰ pri 
starosti okoli dveh let. Drugi stalni kočnik (M2) 
kaže zviševanje vrednosti do starosti okoli 3,5 leta, 
ko doseže 6,1 ‰. Sledi zniževanje vse do smrti, 
ko upade na 4,9 ‰. Stegnenica kaže precej visoke 
vrednosti, 6,5 ‰, rebro pa le nekoliko nižje, 5,9 ‰, 
kar torej potrjuje postopno zniževanje vrednosti 
δ
34
S v zadnjih letih življenja (sl. 21).
Vrednosti δ
13
C in δ
15
N se takoj po rojstvu zvišajo, 
okoli starosti enega leta pa se začnejo zniževati. 
Sočasne in simultane spremembe vrednosti verjetno 
odražajo dojenje, ko se vrednosti obeh izotopov 
dvignejo, ter prehod na gosto hrano, ko se vred-
nosti obeh izotopov začnejo zniževati (Fogel et 
al. 1989; Fuller et al. 2003; Fuller et al. 2006a; 
Fuller et al. 2006b; Millard 2000). Okoli starosti 
dveh let je vidno rahlo zvišanje vrednosti δ
15
N, 
upočasnjeno zniževanje vrednosti δ
13
C in izrazito 
znižanje vrednosti δ
34
S, morda zaradi spremembe 
prehrane. Podoben vzorec zviševanja vrednosti 
δ
15
N in zniževanja vrednosti δ
34
S je bilo zaznati 
tudi pri osebi 336, kjer je skupaj s spremembami 
vrednosti δ
13
C interpretiran kot večji vnos živalskih 
beljakovin. Podobna interpretacija je mogoča tudi 
pri osebi 339, saj bi fiziološki stres, ki prav tako 
povzroči zvišanje vrednosti δ
15
N, vplival tudi na 
sočasno izrazitejše znižanje δ
13
C ter zvišanje δ
34
S. 
Spremembe vrednosti δ
13
C so majhne in verjetno 
ne odražajo vpeljave večje količine C4-rastlin. 
Glede na vrednosti δ
15
N je bil prehod na gosto 
hrano končan okoli četrtega leta starosti. Zvišanje 
vrednosti δ
15
N in nadaljnje zniževanje vrednosti 
δ
13
C pa verjetno kažeta na fiziološki stres v zadnjem 
letu do dveh pred smrtjo (Beaumont et al. 2013; 
Beaumont et al. 2018; Beaumont, Montgomery 
2016). Nekoliko nenavadne so vrednosti δ
34
S, 
saj je pri fiziološkem stresu pričakovati njihovo 
zviševanje skupaj z vrednostmi δ
15
N. Vrednosti 
δ
13
C in δ
15
N sicer kažejo tipičen vzorec pomanj-
kanja hranil v zadnjem letu življenja, vendar ob 
zniževanju vednosti δ
34
S ni mogoče izključiti 
spremembe prehrane, ki bi tako vsebovala manj 
C4-rastlin in več živalskih produktov.
Umestitev rezultatov v širši kontekst
Razumevanje prehrane in morebitnega fiziološ-
kega stresa analiziranih oseb je zgolj okvirno, saj v 
analize niso bili vključeni ostanki rastlin in živali, 
ki bi omogočili vzpostavitev temeljnih vrednosti 
ter tako boljšo in oprijemljivejšo interpretacijo 
pridobljenih rezultatov. V grobem bi lahko rekli, 
da je prehrana analiziranih oseb z najdišča Bled 
– Pristava temeljila na C3-rastlinah, pri čemer 
nekoliko višje vrednosti izotopov ogljika verjetno 
kažejo tudi na vključenost C4-rastlin. Prehrana, 
ki temelji na C3-rastlinah, kot so pšenica, ječmen, 
rž, oves in zelenjava, z manjšo mero C4-rastlin, 
omenjata se predvsem proso in sirek, je v času 
5.–7. st. opažena tudi drugod po Evropi, denimo 
v severni Italiji, na Madžarskem in na Hrvaškem 
(Hackenbeck et al. 2017; Iacumin et al. 2014; 
Lightfoot et al. 2012). Uporaba prosa in sirka na 
območju vzhodne in osrednje Evrope namreč 
sega vsaj v 7. st. pr. n. št. (Moreno-Larrazabal et 
al. 2015; Motuzaite-Matuzeviciute et al. 2016), 
kar velja tudi za slovenski prostor (Črešnar et 
al. 2019; Nicholls 2017). Zdi se, da so bile glavni 
vir hrane prebivalcev pozne antike poljščine, a 
so bile v prehrano v manjših količinah vključene 
tudi živalske beljakovine, kar kažejo arheološki 
in arheozoološki ostanki. Slednji jasno potrjujejo 
živinorejo, pri kateri se s selitvijo v višinske predele 
pojavijo spremembe. Manj je govedoreje, več pa 
ovčereje, kozjereje in prašičereje. Tako živali kot 
črede so bile majhne (Toškan, Ragolič 2021), kar 
verjetno pomeni tudi manj živalskih produktov.
342 Tamara LESKOVAR, Timotej KNIFIC, Irena ZUPANIČ PAJNIČ, Doris POTOČNIK, Matija ČREŠNAR
Najbližja primerjava za pridobljene rezultate 
analiz izotopov so lahko najdišča v vzhodni Italiji 
(Romans D`Isonzo in Cividale Gallo), saj imajo 
podobne geografske značilnosti, čeprav so datirana 
v nekoliko poznejši čas (6.–7. st.). Živali so na 
tem območju jedle predvsem C3-rastline, le nekaj 
izjem kaže na možnost vključevanja C4-rastlin v 
prehrano. Z izjemo ene osebe so ljudje uživali le 
malo produktov živalskega izvora, prehrana pa 
je poleg C3-rastlin vključevala tudi C4-rastline, 
najverjetneje proso in sirek (Iacumin et al. 2014). 
Vrednosti δ
13
C na obeh najdiščih nihajo med 
–14,4 ‰ in –18 ‰, vrednosti δ
15
N pa med 7,4 ‰ 
in 11,4 ‰. Vrednosti δ
13
C in δ
15
N so tako zelo 
podobne kot pri analiziranih osebah z grobišča 
Bled – Pristava. Rahlo višje povprečne vrednosti 
δ
15
N pri dveh osebah z najdišča Cividale Gallo 
gre pripisati uživanju sladkovodnih rib (Iacumin 
et al. 2014). Edina primerjava za vrednosti δ
34
S so 
najdišča Južne Tirolske (6.–11. st.), kjer vrednosti 
pri ljudeh nihajo med 3,1 ‰ in 10,7 ‰. Osebe iz 
Južne Tirolske imajo rahlo nižje vrednosti δ
13
C 
in rahlo višje vrednosti δ
15
N kot osebe z grobišča 
Bled – Pristava, kar kaže na manj C4-rastlin in 
več živalskih beljakovin v prehrani (Paladin et al. 
2020). Pri vrednostih δ
34
S nadaljnje interpretaci-
je brez temeljnih vrednosti niso mogoče, saj so 
vrednosti δ
34
S veliko bolj odvisne od raznolikosti 
okolja (nadmorska višina, geologija, klima ipd.) kot 
vrednosti δ
13
C in δ
15
N (Nehlich 2015). Vendarle 
je mogoče reči, da povprečne vrednosti (6,3 ‰) 
sodijo v pričakovani okvir 6–8 ‰, ki ga vzpostavlja 
prostorska razprostranjenost vrednosti izotopov 
žvepla (δ
34
S) v Evropi (Bataille et al. 2021, sl. 2).
Na podlagi pridobljenih rezultatov iz inkremen-
tov dentina in kolagena kosti analiziranih oseb z 
grobišča Bled – Pristava je mogoče sklepati, da se 
je prehod z dojenja na gosto hrano pri osebah 336, 
337 in 338 začel razmeroma kmalu po rojstvu, vsaj 
okoli starosti 4,5 meseca. Pri dečku 339 se zdi, da 
se je ta prehod začel nekoliko pozneje, pri okoli 
8 mesecih, a zaradi slabe ohranjenosti nekatere 
vrednosti dentina manjkajo in interpretacije niso 
zanesljive. Prehod na gosto hrano je bil končan 
med približno drugim in tretjim letom starosti, le 
pri dečku 339 nekoliko pozneje, okoli četrtega leta. 
Pri osebah 336, 337 in 338 so bili prepoznani tudi 
znaki fiziološkega stresa, morda pomanjkanja hranil. 
Pri dečku 339 interpretacija sicer ni zanesljiva, saj 
izotopi žvepla bolj kažejo na spremembo prehrane. 
Morebiti so znaki fiziološkega stresa vidni tudi pri 
deklici 337, vendar niso izraziti in interpretacije 
niso zanesljive. Možnost pomanjkanja hranil pri 
ženski 338 in moškem 336 je skladna z osteološko in 
paleopatološko analizo, saj so bile na obeh skeletih 
vidne patološke spremembe. Pri deklici 337 so bili 
s paleopatološko analizo prepoznani znaki bolezni, 
morda pomanjkanja hranil, a so bili blagi, kar je 
skladno z rezultati analiz izotopov. Pri dečku 339 z 
analizo patološke spremembe niso bile ugotovljene, 
morda zaradi stanja ohranjenosti, relativno kratke 
izpostavljenosti fiziološkemu stresu tik pred smrtjo, 
ki se na kosteh še ni mogel odraziti, ali možnos-
ti, da ne gre za pomanjkanje hranil, temveč za 
spremembo v prehrani. Paleopatološke analize in 
analize stabilnih izotopov tako kažejo, da so bile 
analizirane osebe, pokopane na poznoantičnem 
grobišču Bled – Pristava, v otroštvu izpostavljene 
fiziološkemu stresu, morda zaradi pomanjkanja 
hranil. Pomanjkanje je pri vseh analiziranih osebah 
opazno v zgodnjem otroštvu, po končanem prehodu 
na gosto hrano. Opažanje se ujema z dejstvom, da 
dojeni otroci običajno nimajo težav s pomanjkanjem 
hranil. Materino mleko, če mati sama nima težav 
s pomanjkanjem, v prvih šestih mesecih povsem 
zadošča za otrokove potrebe (Dror, Allen 2018; 
Larralde et al. 2007). T ako se zdi, da prehrana otrok 
po končanem dojenju ni bila dovolj raznolika, da 
bi zadovoljila vse potrebe telesa. Sočasna povečana 
uporaba C4-rastlin v prehrani morda kaže, da so 
v zgodnjih otroških letih otroci jedli veliko C4-žit, 
kot sta proso in sirek.
Rezultati analiz izotopov so pokazali tudi spre-
membe v prehrani pri vseh štirih analiziranih 
osebah. Ženska 338 je med četrtim in enajstim 
letom uživala več živil iz C4-rastlin, po enajstem 
letu pa manj živil iz C4- in torej več živil iz 
C3-rastlin ter manj živalskih beljakovin. Moški 
336 je med osmim in osemnajstim letom užival več 
živil iz C4-rastlin in več živalskih beljakovin, po 
osemnajstem letu pa več živil iz C3-rastlin in manj 
živalskih beljakovin. Deklica 337 je med sedmim 
in enajstim letom uživala več živil iz C4-rastlin 
in manj živalskih beljakovin, v zadnjih letih pred 
smrtjo pa več C3-rastlin in vse manj živalskih bel-
jakovin. Deček 339 ima vidno le eno spremembo v 
prehrani, in sicer je okoli drugega leta starosti morda 
užival nekoliko več živalskih beljakovin. Pri tem 
je opazno, da je vsem štirim analiziranim osebam 
skupno manj C4-rastlin v prehrani v zadnjih letih 
življenja. Osebe 336, 337 in 338 so v delu otroštva 
uživale več C4-rastlin, v zadnjih letih življenja pa 
manj živalskih beljakovin. Izstopa deček 339, ki je 
v zadnjem letu življenja morda užival več živalskih 
beljakovin, vendar v tem primeru ni mogoče izkl-
jučiti vpliva fiziološkega stresa.
343 Potencial interdisciplinarnih raziskav človeških skeletnih posmrtnih ostankov: četverni grob ...
ZAKLJUČKI
Na podlagi interdisciplinarnega pristopa, pri-
kazanega na primeru četvernega groba s pozno-
antičnega grobišča Bled – Pristava, je mogoče 
navesti prednosti in slabosti nekaterih metod 
analiz človeških posmrtnih ostankov iz arheoloških 
kontekstov. Takšen pristop po eni strani omogoča 
potrjevanje rezultatov oz. ocen manj zanesljivih 
metod z rezultati zanesljivejših. Prav tako omo-
goča pridobitev širokega nabora novih podatkov, 
ki doslej niso bili dostopni, s tem pa vzpostavlja 
podlago za bolj oprijemljive in zanesljive razlage 
arheoloških ostalin ter njihovo vključevanje v širše 
arheološke ali zgodovinske diskusije.
Na osnovi arheološkega konteksta je bilo mogo-
če ugotoviti, da so bili posmrtni ostanki štirih 
oseb sočasno pokopani v skupni grob. Deloma 
prekrivajoča se lega skeletov kaže na premišljeno 
polaganje pokojnikov v grob. Na grobišču je čet-
verni grob izjema, morda je posledica posebnih 
okoliščin ob smrti.
V grobu sta bila najdena dva od številnih uhanov 
na grobišču in na podlagi teh je bila opravljena 
delitev predmetov in grobov v štiri skupine. V 
drugi in tretji skupini so pogosti kakovostni iz-
delki, npr. srebrni uhani, ogrlice iz steklenih jagod 
in različne okrasne zaponke, ki imajo primerjave 
na severnojadranskih in zahodnopanonskih naj-
diščih. Po teh najdbah je mogoče sklepati, da se 
je življenjska raven blejskih prebivalcev v drugi 
polovici 6. st. dvignila, takrat so se tudi povezali 
z ljudmi v sosednjih deželah. 
Na podlagi najdb je četverni grob postavljen v 
sredino 6. st., po radiokarbonskem datiranju pa bi 
bil lahko tudi nekoliko starejši, iz časa 5. in prve 
polovice 6. st. S poznoantičnega grobišča Bled – 
Pristava sta bila doslej radiokarbonsko analizirana 
vzorca kosti iz četvernega groba in groba 358. 
Primerjava je pokazala, da imata arheološki dataciji 
grobov (v leta 540–570 in 570–600) in 2σ datuma 
(408–538 AD in 426–575 AD) le rahel stik, in sicer 
na zgornji meji obeh kalibriranih razponov. Res 
pa je, da si razpona sledita v enakem zaporedju 
kot arheološki dataciji. Lahko se vprašamo, ali bi 
bilo mogoče z več radiokarbonskimi analizami 
vzorcev iz vseh štirih skupin grobov sestaviti za 
grobišče Bled – Pristava podoben diagram kalib-
riranih razponov 2σ datumov, kot je že na voljo 
za zgodnjesrednjeveške naselbinske objekte iz 
Prekmurja (Pavlovič 2017, 352–354).
Na podlagi makroskopskih analiz ostankov je 
bilo mogoče zgraditi osnovni biološki profil oseb, 
verjetno 35–45 let starega moškega (336), 18,5 ± 1 
leto stare ženske (338) ter 13,5 ± 1 leto (337) in 5,5 
± 1 leto (339) starih otrok. Paleopatološke analize 
so poleg degenerativnih sprememb, povezanih ali 
s fizičnim delom ali naravnim procesom staranja 
moškega 336, pri osebah 336–338 pokazale more-
bitno pomanjkanje hranil in morebitne zapoznelosti 
Tab. 5: Bled – Pristava: povzetek interpretacije rezultatov analiz stabilnih izotopov za vse štiri analizirane osebe (336–339) 
skozi njihova življenjska obdobja.
Tab. 5: Bled – Pristava: summary of interpretation of the stable isotope analyses results for all four analysed individuals 
(336–339) throughout their life periods.
344 Tamara LESKOVAR, Timotej KNIFIC, Irena ZUPANIČ PAJNIČ, Doris POTOČNIK, Matija ČREŠNAR
v razvoju skeleta ženske 338. Vendar so bili bio-
loški profili oseb zaradi omejitev makroskopskih 
metod in tafonomskih poškodb skeletov nekoliko 
pomanjkljivi. Le na podlagi makroskopskih metod 
je bila ocena starosti odraslega moškega 336 neza-
nesljiva in spol obeh otrok (337 in 339) nedoločljiv. 
Histološke analize so pokazale razmeroma slabo 
ohranjeno mikrostrukturo kosti, saj z izjemo 
Haversovih kanalov posamezne strukture niso 
bile več prepoznavne. S histološko analizo tako 
ni bilo mogoče potrditi makroskopsko opaženih 
patoloških sprememb. Kljub slabi ohranjenosti 
mikrostrukture kosti je bilo vendarle mogoče pre-
veriti in potrditi prej nezanesljivo oceno starosti 
moškega 336. Izrazito dopolnitev biološkega profila 
oseb so prinesle analize aDNA, saj je bil z njimi 
potrjen spol odraslih oseb in določen spol otrok. 
Poleg tega so bile na podlagi rezultatov določene 
tudi sorodstvene povezave. V grobu je bil pokopan 
oče s tremi otroki, kar je izključilo možnost, da 
gre za partnerja z dvema otrokoma. Če za ocene 
starosti ob smrti predpostavimo srednje vrednosti, 
je z makroskopskimi analizami mogoče oceniti, 
da je imel oče prvo hčer pri približno 21 letih, 
drugo pri 26 letih in sina pri 34 letih. Za moškega 
336 je bila predvidena rjava barva oči in rjava do 
črna barva las, za dečka 339 modra barva oči in 
rjava do temno rjava barva las. Poleg prispevka k 
razumevanju obravnavanih oseb rezultati aDNA 
dokazujejo, da so tovrstne analize mogoče in 
zanesljive tudi pri časovno relativno starih in 
tafonomsko močno poškodovanih skeletnih po-
smrtnih ostankih. Analize stabilnih izotopov so 
potrdile in dopolnile sliko patoloških sprememb, 
opaženih z makroskopskimi analizami. Poleg 
tega je v grobem vidno, da je bilo v primerjavi z 
najstniškimi leti in odraslostjo v otroških letih v 
prehrano vključenih več C4-rastlin, verjetno prosa. 
Če izključimo dečka 339, pri katerem se verjetno 
mešajo znamenja dojenja, prehoda na gosto hrano 
in fiziološkega stresa, je vidno, da je v zadnjih letih 
pred smrtjo prehrana vključevala manj C4-rastlin 
in manj živalskih beljakovin. Ker je pri deklici 338 
v otroštvu zaznati večji vnos C4-rastlin, medtem ko 
sta odrasla 336 in 338 v istem časovnem obdobju 
uživala manj C4-rastlin, gre morda za razlikovanje 
prehrane otrok in najstnikov oz. odraslih. Trend 
zmanjšanja živalskih beljakovin v prehrani v zadnjih 
letih pred smrtjo, ugotovljen pri odraslih in otrocih, 
bi morda lahko nakazoval spremembe v dostopnosti 
prehranskih virov (tab. 5).
V bližini četvernega groba, ki je po številu 
pokopanih oseb na grobišču izjema, so leta 1975 
našli tudi dvojni grob (št. 322/323), v katerem sta 
bila pokopana otroka (umrla pri starosti 1–2 leti 
in 5 let ± l6 mesecev). Pri skeletu starejšega so 
našli značilen nakit, uhana s košarico in okrasno 
zaponko v podobi konjička (Knific 2008a). Morda 
bi lahko z analizami aDNA tudi za dvojni grob 
pridobili podatke o spolu in morebitnih sorod-
stvenih povezavah. Podatki o spolu bi pomagali 
zanesljiveje povezati najdbe pri otrocih in nošo pri 
odraslih, sorodstvo pa je pričakovano tudi zaradi 
pogoste umrljivosti otrok v tem času.
Razpon starosti je pri sočasno umrlih sorodnikih 
v četvernem grobu nenavadno velik – od 5. do 
45. leta. Če se nanj ozremo s stališča potencialnih 
izzivov skupnosti, kot so podnebne spremembe, 
vojne in epidemije ter posledično spremembe 
v dostopnosti virov, pomanjkanje in lakota, so 
opravljene analize pokazale spremembe v prehrani 
(predvsem zmanjšanje živalskih beljakovin), niso 
pa ponudile oprijemljivih sledov, na podlagi katerih 
bi lahko sklepali o vzroku skupne smrti. Možen 
vzrok bi lahko bila nalezljiva bolezen, saj so neka-
tere analize starodavne DNA na drugih grobiščih 
pokazale prisotnost bakterije Y ersinia pestis, ki je 
v poznoantičnem obdobju povzročila pandemijo 
kuge (Zagorc 2022, 55). Bolezen je izbruhnila leta 
541 in s prvim obdobjem njene širitve so poveza-
ni, kot kažejo raziskave, tudi nekateri pokopi na 
grobiščih v Aschheimu pri Münchnu na Bavarskem 
(Wiechmann, Grupe 2005) in Dixon Hillu v bližini 
Cambridgea v Angliji (Keller et al. 2019).
Območje Bleda je bilo od konca 5. do četrtega 
desetletja 6. st. del province Venetia et Histria 
v vzhodnogotskem kraljestvu. Venetija je bila 
rodovitna dežela, ki je s presežki hrane večkrat 
zmanjševala pomanjkanje v drugih delih Italije – 
sama se je v podobnih težavah znašla šele v letih 
535/536. Še večje pomanjkanje je zajelo gotsko 
Italijo po enoletni zamračitvi ozračja (536/537), 
ki jo je povzročila naravna nesreča svetovnih 
razsežnosti (izbruh vulkana ali padec asteroida). 
V tem času se je začela bizantinsko-gotska vojna, 
lakota se je še povečala, življenjske razmere pa so 
se poslabšale tudi zaradi kuge, ki je v letih 542–543 
zajela Italijo in balkanske province (Bratož 2014, 
403, 428, 433; Bratož 2016).
T ežave so manj prizadele prebivalce tistih delov 
nekdanje vzhodnogotske države, ki so prišli že v 
prvem obdobju vojne, do leta 540, pod oblast ali 
vsaj vpliv bizantinskega cesarstva. Celinski del 
Venetije, vključno z osrednjo Slovenijo, so okrog 
leta 547 mirno zavzeli Franki, po njihovi zavrnitvi 
v Vzhodnih Alpah (561–563) je to območje prišlo 
345 Potencial interdisciplinarnih raziskav človeških skeletnih posmrtnih ostankov: četverni grob ...
pod bizantinsko oblast, leta 568 pa je postalo del 
langobardskega kraljestva v Italiji (Bratož 2014, 
441–442, 463–465). Zgodovinski viri za drugo 
polovico 6. st. ne prinašajo podatkov o družbenih 
in gospodarskih razmerah na ozemlju današnje 
Slovenije, z arheološkimi raziskavami pa so bile 
odkrite številne utrjene višinske naselbine, značil-
ne za naselitev v tem času na vzhodnoalpskem in 
predalpskem podeželju (Ciglenečki 2023, 216–238, 
sl. 3.54). Mednje spadajo tudi ostanki naselbine 
na grajskem hribu na Bledu, skupaj z grobiščem 
pod njo na Pristavi. 
Kljub številnim podatkom, ki smo jih dobili 
s predstavljeno interdisciplinarno raziskavo, se 
moramo zavedati, da so bile vanjo vključene le 
štiri osebe iz enega, izstopajočega groba. Tako 
interpretacij ni mogoče brez premisleka prenesti 
na celotno populacijo, pokopanih na grobišču 
Bled – Pristava. Za to bi bile potrebne dodatne 
raziskave, ki bi obravnavale grobišče kot celoto 
ter ga umestile v širši arheološki kontekst. Hkrati 
bi le obravnava celotnega grobišča lahko ponudila 
odgovore na še vedno odprta vprašanja o razlogih 
za izstopajoč način pokopa obravnavane družine 
ter večkratne spremembe prehrane.
ALQAHTANI et al. 2010 = S. J. AlQahtani, M. P. Hector, 
H. M. Liversidge 2010, Brief Communication: The 
London Atlas of Human Tooth Development and 
Eruption. – American Journal of Physical Anthropology 
142/3, 481–490.
ALT et al. 2014 = K. W. Alt, C. Knipper, D. Peters, W. 
Müller, A.-F. Maurer, I. Kollig, N. Nicklisch, C. Müller, 
S. Karimnia, G. Brandt, C. Roth, M. Rosner, B. Mende, 
B. R. Schöne, T. Vida, U. von Freeden 2014, Lombards 
on the Move – An Integrative Study of the Migration 
Period Cemetery at Szólád, Hungary. PLOS ONE 9/11, 
e110793–. https://doi.org/10.1371/journal.pone.0110793
AUFDERHEIDE et al. = A. C. Aufderheide, C. Rodríguez-
-Martín, O. Langsjoen 2011, The Cambridge Encyclopedia 
of Human Paleopathology. – Cambridge.
BATAILLE et al. 2021 = C. P . Bataille, Jaouen, K., Milano, 
S., Trost, M., Steinbrenner, S., Crubézy, É., Colleter, R. 
2011, Triple sulfur-oxygen-strontium isotopes probabi-
listic geographic assignment of archaeological remains 
using a novel sulfur isoscape of western Europe. – PLOS 
ONE 16/5, e0250383. https://doi.org/10.1371/journal.
pone.0250383
BAUSOV AC, M. 2011, Študija poznoantične lončenine iz 
utrjene višinske naselbine Rifnik pri Šentjurju. – Dok-
torska disertacija / PhD thesis, Oddelek za arheologijo, 
Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani (neobjavljeno 
/ unpublished).
BEAUMONT, J., J. GEBER 2013, Victims and survivors: 
Stable isotopes Used to Identify Migrants From the 
Great Irish Famine to 19th Century London. – American 
Journal of Physical Anthropology 150/1, 87–98.
BEAUMONT et al. 2013 = J. Beaumont, A. Gledhill, J. 
Lee-Thorp, J. Montgomery 2013, Childhood Diet: A 
closer examination of the Evidence from Dental Tis-
sues using Stable Isotope Analysis of Human Dentine. 
Archaeometry 55/2, 277–295.
BEAUMONT, J., J. MONTGOMERY 2016, The Great Irish 
Famine: Identifying Starvation in the Tissues of Victims 
Using Stable Isotope Analysis of Bone and Incremental 
Dentine Collagen. – PLOS ONE 11/8, e0160065. https://
doi.org/10.1371/journal.pone.0160065
BEAUMONT et al. 2018 = J. Beaumont, E. C. Atkins, J. 
Buckberry, H. Haydock, P. Horne, R. Howcroft, K. 
Mackenzie, J. Montgomery 2018, Comparing apples 
and oranges: Why infant bone collagen may not reflect 
dietary intake in the same way as dentine collagen. – 
American Journal of Physical Anthropology 167, 524–540.
BITENC, P . 2023, Prazgodovinsko Grobišče na Pristavi na 
Bledu. Raziskave v letih 1975–1978 / Prehistoric ceme-
tery at Pristava in Bled. Archaeological investigations 
in 1975–1987. – Arheološki vestnik 74, 385–427. https://
doi.org/10.3986/AV .74.13
BITENC, P., T. KNIFIC 2001, Od Rimljanov do Slovanov. 
Predmeti. – Ljubljana.
BRATOŽ, R. 2014, Med Italijo in Ilirikom. Slovenski 
prostor in njegovo sosedstvo v pozni antiki.– Zbirka 
zgodovinskega časopisa 46, Dela I. razreda SAZU 39.
BRATOŽ, R. 2016, La produzione e il consumo di alimenti 
nella provincia della Venetia et Histria al tempo dei 
Goti Orientali. – Antichita Altoadriatice 84, 131–158.
BRENNER, Ch. 2007, DNA-VIEW 2007. User Guide. – 
Oakland.
BRICKLEY, M., J. BUCKBERRY 2018, Undertaking sex 
assessment. – V: P . D. Mitchell, M. Brickley (ur.), Upda-
ted Guidelines to the Standards for Recording Human 
Remains. – Reading.
BRICKLEY, M., R. IVES 2008, The bioarchaeology of 
metabolic bone disease. – Oxford.
BRICKLEY , M., J. McKINLEY (ur.) 2004, Guidelines to the 
Standards for Recording Human Remains. – IFA Paper 
No. 7. – Reading.
BROTHWELL, D. R. 1981,
 
 Digging up Bones. The Excava-
tion, Treatments, and Study of Human Skeletal Remains. 
– Ithaca, London.
BROWN et al. 1988 = T . A. Brown, D. E. Nelson, J. S. V ogel, 
J. R. Southon 1988, Improved collagen extraction by 
modified Longin method. – Radiocarbon 30/2, 171–177.
BUIKSTRA, J. E., D. H. UBELAKER (ur.) 1994, Standards for 
data collection from human skeletal remains. – Arkansas 
Archaeological Survey Research Series 44.
BURT et al. 2013 = N. M. Burt, D. Semple, K. Waterhouse, 
N. C. Lovell 2013, Identification and interpretation of 
joint disease in paleopathology and forensic anthropo-
logy. – Springfield.
346 Tamara LESKOVAR, Timotej KNIFIC, Irena ZUPANIČ PAJNIČ, Doris POTOČNIK, Matija ČREŠNAR
CASTIGLIONI, E., M. ROTTOLI 2013, Broomcorn millet, 
foxtail millet and sorghum in North Italian Early Me-
dieval sites. – Post Classical Archaeologies 3, 131–144.
CIGLENEČKI, S. 2000, Tinje nad Loko pri Žusmu: pozno-
antična in zgodnjesrednjeveška naselbina = Tinje oberhalb 
von Loka pri Žusmu. – Opera Instituti archaeologici 
Sloveniae 4. https://doi.org/10.3986/9789610503279
CIGLENEČKI, S. 2023, Between Ravenna and Constan-
tinople. Rethinking Late Antique Settlement Patterns. 
– Opera Instituti Archaeologici Sloveniae 46. https://
doi.org/10.3986/9789610507369
CIGLENEČKI et al. 2011 = S. Ciglenečki, T. Milavec, Z. 
Modrijan 2011, Poznoantična utrjena naselbina T onovcov 
grad pri Kobaridu. Naselbinski ostanki in interpretacija 
/ Late antique fortified settlement Tonovcov grad near 
Kobarid. Settlement remains and interpretation – Ope-
ra Instituti Archaeologici Sloveniae 23. https://doi.
org/10.3986/9789612545840
CIGLENEČKI et al. 2020 = S. Ciglenečki, T. Milavec, Z. 
Modrijan 2020, Korinjski hrib in poznoantične vojaške 
utrdbe v Iliriku / Korinjski hrib and late antique mili-
tary forts in Illyricum. – Opera Instituti Archaeologici 
Sloveniae 39. https://doi.org/10.3986/9789610502555
ČREŠNAR et al. 2019 = M. Črešnar, S. Kiszter, M. Mele, 
K. Peitler, A. Vintar (ur.) 2019, Plants–Animals–Pe-
ople. Lively archaeological landscapes of Styria and 
NE Slovenia / Pflanzen–Tiere–Menschen. Lebendige 
archäologische Landschaften der Steiermark und NO 
Slowenien / Rastline–živali–ljudje. Žive arheološke 
krajine avstrijske Štajerske in SV Slovenije. – Schild 
von Steier Bh. 10.
DROR, D. K., L. H. ALLEN 2018, Overview of Nutrients 
in Human Milk. – Advances in Nutrition 9, 278–294.
EŞIAN, D., A. L. MONEA 2011, Morphological and de-
velopmental characteristics of the Hertwig’s epithelial 
root sheath and its involvement in the root growth and 
development of the immature teeth. – Acta Medica 
Transilvanica 21, 117–120.
FOGEL et al. 1989 = M. L. Fogel, N. Tuross, D. W . Owsley 
1989, Nitrogen isotope tracers of human lactation in 
modern and archaeological populations. – Carnegie 
Institution of Washington Yearbook 88, 111–117.
FULLER et al. 2003 = B. T. Fuller, M. P. Richards, S. A. 
Mays 2003, Stable carbon and nitrogen isotope variations 
in tooth dentine serial sections from Wharram Percy. 
– Journal of Archaeological Science 30/12, 1673–1684.
FULLER et al. 2006a = B. T. Fuller, T. I. Molleson, D. A. 
Harris, L. T. Gilmour, R. E. M. Hedges 2006, Isotopic 
Evidence for Breastfeeding and Possible Adult Dietary 
Differences from Late/Sub-Roman Britain. – American 
Journal of Physical Anthropology, 129/1, 45–54.
FULLER et al. 2006b = B. T. Fuller, M. P. Richards, S. A. 
Mays 2003, Detection of breastfeeding and weaning 
in modern human infants with carbon and nitrogen 
stable isotope ratios. – American Journal of Physical 
Anthropology 129/2, 279–293.
GAŠPERŠIČ et al. 2013 = D. Gašperšič, J. Jan, I. Štamfelj 
2013, Tvorba zobnih tkiv v korenini. – Zobozdravstveni 
vestnik 68, 48–54.
GEBER, J., E. MURPHY 2012, Scurvy in the Great Irish 
Famine: Evidence of Vitamin C Deficiency From a Mid-
-19th Century Skeletal Population. – American Journal 
of Physical Anthropology 148/4, 512–524.
GYULAI, F . 2006, Historical plant-biodiversity in the Car-
pathian Basin. – V: E. Jerem, Z. Mester, R. Benczes (ur.), 
Archaeological and Cultural Heritage Preservation, 63–72.
HAKENBECK et al. 2017 = S. E. Hakenbeck, J. Evans, 
H. Chapman, E. Fothi 2017, Practising pastoralism in 
an agricultural environment: An isotopic analysis of 
the impact of the Hunnic incursions on Pannonian 
populations. – PLOS ONE 12/3, e0173079. https://doi.
org/10.1371/journal.pone.0173079
HEDGES et al. 2007 = R. E. M. Hedges, C. Clement, L. 
Thomas, T . C. O`Connell 2007, Collagen turnover in the 
adult femoral mid-shaft: Modeled from anthropogenic 
radiocarbon tracer measurements. – American Journal 
of Physical Anthropology 133/2, 808–816.
HILL, P. A. 1998, Bone remodelling. – British journal of 
orthodontics 252, 101–107.
HUMMEL, S., H. SCHUTKOWSKI 1993, Aroaches to the 
Histological Age Determination of Cremated Human 
Remains. – V: G. Grupe, A. N. Garland (ur.), Histology 
of Ancient Human Bone: Methods and Diagnosis: Proce-
edings of the “Palaeohistology Workshop” held from 3–5 
October 1990 at Göttingen. – Berlin, Heidelberg.
IACUMIN et al. 2014 = P . Iacumin, E. Galli, F. Cavalli, L, 
Cecere 2014, C
4
-consumers in southern Europe: the 
case of Friuli V.G. (NE-Italy) during early and central 
Middle Ages. – American Journal of Physical Anthropo-
logy 154/4, 561–574.
KELLER et al. 2019 = M. Keller, M. A. Spyrou, C. L. 
Scheib, G. U. Neumann, A. Kröpelin, … J. Krause, J. 
2019, Ancient Yersinia pestis genomes from across 
Western Europe reveal early diversification during the 
First Pandemic (541-750), Proceedings of the National 
Academy of Sciences of the United States of America 
116/25, 12363–12372.
KNIFIC, T. 1983, Bled v zgodnjem srednjem veku. – Dok-
torska disertacija / PhD thesis, Oddelek za arheologijo, 
Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani (neobjavljeno 
/ unpublished).
KNIFIC, T. 2004, Arheološki sledovi blejskih prebivalcev 
iz pozne antike in zgodnjega srednjega veka. – Bled 
1000 let, Blejski zbornik 2004, 93–117.
KNIFIC, T. 2008a, Rajska ptica in konjiček z Bleda. – 
Razgledi muzejskega društva Bled za leto 2008, 3–6.
KNIFIC, T. 2008b, Zgodovina arheoloških raziskovanj v 
Blejskem kotu. Forschungsgeschichte im Bleder Win-
kel. – V: A. Pleterski (ur.) 2008, 13–25. https://doi.
org/10.3986/9789612545413
KRAAN, P. M. van der, W. B. van den BERG 2007, Oste-
ophytes: relevance and biology. – Osteoarthritis and 
Cartilage 15/3, 237–244.
LARRALDE et al. 2007 = M. Larralde, A. Santos Munoz, 
P Boggio, V. D Gruccio, I. Weis, A. Schygiel 2007, 
Scurvy in a 10-month-old boy. – International Journal 
of Dermatology 46/2, 194–198.
LEBEN-SELJAK, P . 1996, Antropoloska analiza poznoantičnih 
in srednjeveških grobišč Bleda in okolice (Anthropological 
analysis of late antiquity and medieval necropolises at 
Bled and surroundings). – Doktorska disertacija / PhD 
thesis, Biotehniška fakulteta Univerze v Ljubljani (ne-
objavljeno / unpublished).
347 Potencial interdisciplinarnih raziskav človeških skeletnih posmrtnih ostankov: četverni grob ...
LEWIS, M. 2017, Juvenile Arthropathies, Circulatory, and 
Endocrine Disorders. – V: M. Lewis (ur.), Paleopathology 
of children. Identification of Pathological Conditions in 
the Human Skeletal Remains of Non-Adults, 245–265. 
– San Diego.
LIGHTFOOT et al. 2012 = E. Lightfoor, M. Šlaus, T. C. 
O’Connell 2012, Changing Cultures, Changing Cuisines: 
Cultural Transitions and Dietary Change in Iron Age, 
Roman, and Early Medieval Croatia. – American Journal 
of Physical Anthropology 148/4, 543–556.
MARTIN et al. 1998 = R. B. Martin, D. B. Burr, N. A. 
Sharkey 1998, Analysis of Bone Remodeling. – V: R. B. 
Martin, D. B. Burr, N. A. Sharkey (ur.), Skeletal Tissue 
Mechanics, 79–125. – New York.
McGLYNN, G. 2007, Using 
13
C-, 
15
N-, and 
18
O stable isotope 
analysis of human bone tissue to identify transhuman-
ce, high altitude habitation and reconstruct palaeodiet 
for the early medieval Alpine population at Volders, 
Austria. – Doktorska disertacija / PhD thesis, Fakul-
tät für Biologie der Ludwig-Maximilians Universität 
München. https://edoc.ub.uni-muenchen.de/7327/1/
McGlynn_George.pdf.pdf
MILAVEC, T. 2007, Prispevek h kronologiji S-fibul v Slo-
veniji / A contibution to the chronology of S-fibulae in 
Slovenia. – Arheološki vestnik 58, 333–355.
MILAVEC, T. 2020, Late Antique fortified hilltop settle-
ments in Slovenia: fifteen years later. – V: E. Cavada, M. 
Zagermann (ur.), Alpine Festungen 400–1000. Chronologie, 
Räume und Funktionen, Netzwerke, Interpretationen / 
Fortezze Alpine (secoli V–X). Cronologia, spazi e fun-
zioni, sistemi, interpretazioni, Münchner Beiträge zur 
Vor- und Frühgeschichte 68, 159–174.
MILAVEC, T. 2023, Hilltop sites in Slovenia between the 
5th-10th centuries. – V: P. Pergola, G. Castiglia, E. E. 
K. Hanna, I. Martinetto, J.-A. Segura (ur.), Perchement 
et Réalités Fortifiées en Méditerranée et en Europe, 
Vème-Xème Siècles / Fortified Hilltop Settlements in 
the Mediterranean and in Europe (5th-10th centuries) ,  
347–356. – Oxford.
MILES, A. E. W . 2001, The Miles Method of Assessing Age 
from Tooth Wear Revisited. – Journal of Archaeological 
Science 28/9, 973–982.
MILLARD, A. R. 2000, A model for the effect of weaning 
on nitrogen isotope ratios in humans. – V: G. A. Go-
odfriend (ur.), Perspectives in Amino Acid and Protein 
Geochemistry, 51–59. – New York.
MITCHELL, P . D., M. BRICKLEY 2017, Updated Guidelines 
to the Standards for Recording Human Remains. – Reading.
MODRIJAN, Z., T . MILAVEC 2011, Poznoantična utrjena 
naselbina Tonovcov grad pri Kobaridu. Najdbe / Late 
antique fortified settlement T onovcov grad near Kobarid.
Finds. –  Opera Instituti Archaeologici Sloveniae 24. 
https://doi.org/10.3986/9789612545871
MORENO-LARRAZABAL et al. 2015 = A. Moreno-Larraza-
bal, A. T eira-Brion, I. Sopelana-Salcedo, I. Arraz-Otegui, 
L. Zapata, 2015, Ethnobotany of millet cultivation in 
the north of the Iberian Peninsula. – Vegetation History 
and Archaeobotany 244, 541–554.
MOSKOW, B. S., P. M. CANUT 1990, Studies on root 
enamel. Enamel pearls. A review of their morphology, 
localization, nomenclature, occurrence, classification, 
histogenesis and incidence. – Journal of clinical peri-
odontology 175, 275–281.
MOTUZAITE-MATUZEVICIUTE et al. 2016 = G. Motu-
zaite-Matuzeviciute, J. Jacob, S. T elizhenko, M. K. Jones 
2016, Miliacin in palaeosols from an Early Iron Age in 
Ukraine reveal in situ cultivation of broomcorn millet. 
– Archaeological and Anthropological Sciences 81, 43–50.
NEHLICH, O. 2015, The alication of sulphur isotope analyses 
in archaeological research: A review. – Earth-Science 
Reviews 142, 1–17.
NICHOLLS, R. A. 2017, More than bones. An investigation 
of life, death and diet in later prehistoric Slovenia and 
Croatia. – Doktorska disertacijam / PhD thesis, Fa-
culty of Life Sciences, University of Bradford. https://
bradscholars.brad.ac.uk/bitstream/handle/10454/16764/
More Than Bones. R. Nicholls. 2018.pdf
ORTNER, D. J. 2003, Identification of pathological conditions 
in human skeletal remains. – San Diego.
PALADIN et al. 2020 = A. Paladin, N. Moghaddam, A. 
E. Stawinoga, I. Siebke, V. Depellegrin, U. Tecchiati, 
S. Lösch, A. Zink 2020, Early medieval Italian Alps: 
reconstructing diet and mobility in the valleys. – Ar-
chaeological and Anthropological Sciences 12/82. https://
doi.org/10.1007/s12520-019-00982-6.
PAVLOVIČ, D. 2017, Začetki zgodnjeslovanske poselitve 
Prekmurja / Beginnings of the Early Slavic settlement 
in the Prekmurje region, Slovenia. – Arheološki vestnik 
68, 349–386.
PLETERSKI, A. 2008, Zgodnjesrednjeveška naselbina na 
Blejski Pristavi. Najdbe / Frühmittelalterliche Siedlung 
Pristava in Bled. Funde. – Opera Instituti archaeologici 
Sloveniae 14. https://doi.org/10.3986/9789612545413
POSSENTI, E. 1994, Gli orecchini a cestello altomedievali 
in Italia. – Ricerche di archeologia altomedievale e 
medievale 21. 
ROTTOLI, M. 2014, Reflections on Early Medieval resources 
in northern Italy: The archaeobotanical and archaeo-
zoological data. – Quaternary Internationa 346, 20–27.
SAGADIN, M., M. ROGELJ 1997, Ajdna nad Potoki. – 
Ljubljana.
SCHAEFER et al. 2009 = M. Schaefer, S. M. Black, L. 
Scheuer 2009, Juvenile osteology: a laboratory and field 
manual. – Amsterdam, London.
SKEDROS et al. 2013 = J. G. Skedros, A. N. Knight, G. 
C. Clark, C. M. Croeder, V . M. Dominguez, S. Qui, D. 
M. Mulhern, S. W. Donahue, B. Busse, B. I. Husley, 
M. Zedda, S. M. Sorenson 2013, Scaling of Haversian 
canal surface area to secondary osteon bone volume 
in ribs and limb bones. – American Journal of Physical 
Anthropology 151/2, 230–244.
STEINEGGER et al. 2019 = A. Steinegger, A. G. Heiss, S. 
Wiesinger 2019, Untersuchungen unter der Pfarrkirche 
Hl. Jakobus d. Ältere auf der Frauenburg bei Unzmarkt 
(Murtal, Steiermark, Österreich). – V: M. Črešnar et al. 
2019, 116–121.
TOMAZO-RAVNIK, T., T. POGAČNIK 1975, Antropo-
loška obravnava osteološkega gradiva. – V: M. Slabe, 
Dravlje. Grobišče iz časov preseljevanja ljudstev. – Situla 
16, 143–157.
348 Tamara LESKOVAR, Timotej KNIFIC, Irena ZUPANIČ PAJNIČ, Doris POTOČNIK, Matija ČREŠNAR
TOŠKAN, B., A. RAGOLIČ 2021, L’allevamento del be-
stiame nella regione alpina sud-orientale tra IV e VI 
secolo d.C. – V: M. Buora, S. Magnani, L. Villa (ur.), 
Italia settentrionale e regioni dell‘arco alpino tra V e VI 
sec. d.C. Atti del convegno (15–17 aprile 2021). – Storia 
e archaeologia 1, 411–425.
TURK, R. 1981, Antropološka obdelava skeletov iz 5. do 7. 
stoletja izkopanih na Bledu v letih 1975 do 1978. – Di-
plomska naloga / Diploma thesis, Biotehniška fakulteta 
Univerze v Ljubljani (neobjavljeno / unpublished).
VIDA, T. 2012, Das Gräberfeld neben dem Horreum in 
der Innenbefestigung von Keszthely-Fenékpuszta. – V: 
O. Heinrich-Tamáska (ur.), Keszthely-Fenékpuszta im 
Kontext spätantiker Kontinuitätsforschung zwischen 
Noricum und Moesia. – Castellum Pannonicum Pelso-
nense 2, 397–456. 
WIECHMANN, I., G. GRUPE 2005, Detection of Y ersinia 
pestis DNA in two early medieval skeletal finds from 
Aschheim (Upper Bavaria, 6th century A.D.). – American 
Journal of Physical Anthropology 126/1, 48–55
ZAGORC, B. 2022, Starodavna DNA: kratka predstavitev 
tematike ter njen pomen za razumevanje preteklosti / 
Ancient DNA: A Short Introduction of the Field and 
its Influence on our Understanding of the Past. – Arheo 
39, 43–68.
ZENÓBIO et al. 2015, E. G. Zenóbio, T. R. Vieira, R. P. 
C. Bustamante,., H. E. Gomes, J. A. Shibli, R. V . Soares 
2015, Enamel Pearls Implications on Periodontal Disease. 
– Case Reports in Dentistry 2015, 1–3. 
ZUPANIČ PAJNIČ, I. 2016, Forenzična genetika. – Ljubljana.
ZUPANIČ-PAJNIČ et al. 2017 = I. Zupanič-Pajnič, T. Zu-
panc, J. Balažic, Ž. M. Geršak, O. Stojković, I. Skadrić, M. 
Črešnar, Prediction of autosomal STR typing success in 
ancient and Second W orld W ar bone samples. – Forensic 
science international Genetics 27, 17–26. 
ZUPANIČ-PAJNIČ et al. 2023a = I. Zupanič-Pajnič, Ž. M. 
Geršak, T. Leskovar, M. Črešnar 2023, Kinship analysis 
of 5th- to 6th-century skeletons of Romanized indi-
genous people from the Bled–Pristava archaeological 
site. – Forensic science international: Genetics 65, 1–7.
ZUPANIČ-PAJNIČ et al. 2023b = I. Zupanič-Pajnič, T. 
Leskovar, M. Črešnar 2023, Improving kinship pro-
bability in analysis of ancient skeletons using identity 
SNPs and MPS technology. – International journal of 
legal medicine 137, 1007-1015.
Archaeological background
Multiple archaeological research campaigns at 
Pristava under the castle hill overlooking Lake 
Bled in Slovenia discovered 380 skeletal graves 
from late antiquity and the early Middle Ages. The 
graves were divided into two groups: northwest 
for late antique and southeast (excluding three) 
for early medieval burials (Fig. 1) (Knific 2004). 
The National Museum of Slovenia and the Faculty 
of Arts of the University of Ljubljana conducted 
archaeological research on part of the burial site, 
comprising 147 graves, with 63 containing various 
late antique items, especially jewellery. The graves 
were arranged in rows with a horseshoe-shaped 
natural trench surrounding them (Fig. 2) (Pleterski 
2008, App. 2). The findings, especially the earrings, 
enabled the categorisation of the graves into three 
groups with specific adornments, aiding in estab-
lishing a chronological timeline: early 6
th
 century, 
mid-6
th
 century, and late 6
th
 century (Knific 1983, 
18–23; 160–163).
A notable discovery was a quadruple grave 
(336–339) suggesting special circumstances of 
death and burial. The quadruple grave revealed 
the remains of four individuals: an adult male, two 
young females, and a child (Fig. 3; 4). The arrange-
ment indicated simultaneous burials in a shared 
grave pit. Artefacts included bronze earrings, an 
iron bracelet, and a light blue glass bead (Fig. 5). 
The occurrence of older earrings with polyhedrons 
together with younger earrings with baskets in the 
same grave (in the case of skeleton 338) enables the 
dating of the quadruple grave to the middle of the 
6
th
 century (Knific 1983, 160–163). Radiocarbon 
dating of a male skeleton (336) suggested a date 
range between 426 and 575,
1
 aligning with the es-
tablished chronology. However, the archaeological 
dating for the quadruple grave (skeleton 336) is 
barely within the probability range of radiocarbon 
dating. This may suggest that earrings with baskets 
1
  Poz-158489:1560 ± 30 BP, Poznan Radiocarbon 
Laboratory, (426–575 calAD (95.4%), 2σ; OxCal v4.4.4).
The Potential of Interdisciplinary Research
of Human Skeletal Remains: Quadruple Grave
from the Late Antique Cemetery at Bled – Pristava
Summary
349 The Potential of Interdisciplinary Research of Human Skeletal Remains: Quadruple Grave from ...
began to appear at Bled – Pristava earlier than pre-
viously assumed, and they could have remained in 
fashion for a longer period. In conjunction with the 
archaeological dating of the late antique cemetery at 
Bled – Pristava to the 6
th
 and the first three decades 
of the 7
th
 century, it is worth mentioning the coins 
from a contemporary settlement discovered on the 
nearby castle hill: a silver coin of Emperor Justinian 
I, minted between 552 and 565, and a counterfeit 
gold coin of Emperor Heraclius, who ruled between 
610 and 641 (Knific 2008b, 24).
Anthropological analyses
Preliminary anthropological analyses were 
conducted during on-site inspections and later 
confirmed by subsequent microscopic and mo-
lecular analyses (Leben-Seljak 1996; Turk 1981). 
Macroscopic osteological and palaeopathological 
analyses were also carried out during the sampling 
for further microscopic and molecular analyses due 
to advancements in methodological procedures. 
These analyses aimed to establish the biological 
profile of individuals, encompassing sex and age 
at death, as well as skeletal variations and patho-
logical changes (Tab. 1). Typically, an assessment 
of stature is included, but it was not performed 
for the quadruple grave due to the insufficient 
preservation of long bones. Macroscopic osteo-
logical and palaeopathological analyses followed 
international standards (Brickley, McKinley (eds.) 
2004; Mitchell, Brickley 2017).
Age estimates relied on tooth development and 
erupted third molars (AlQahtani et al. 2010), tooth 
wear (Brothwell 1981), as well as the development 
or fusion of specific skeletal elements (Schaefer 
et al. 2009). Sex in adults was assessed based on 
pelvic opening and skull morphology (Buikstra, 
Ubelaker 1994). Sex could not be reliably estimated 
for children due to poor bone preservation and 
the absence of sexual dimorphism based on basic 
anthropological analyses alone. Genetic sex for all 
four individuals was determined based on DNA 
analysis. Basic descriptions and possible diagnoses 
of identified pathological changes are based on 
the work of Ortner (2003) and Aufderheide et al. 
(2011) and supported by other relevant literature 
cited in this case. The findings provide insights 
into the demographics and potential health con-
ditions of individuals in the quadruple grave, 
contributing to a comprehensive understanding 
of this archaeological site.
Analyses of the postmortem remains of individual 
336 suggest it is likely a male, aged 35–45 (Fig. 
6). Degenerative changes and porosity on cranial 
bones suggest potential nutritional deficiencies, 
while osteophytes on vertebral bodies (Fig. 7) are 
likely related to ageing.
Analyses of the postmortem remains of individual 
337 suggest a child aged approximately 13.5 ± 1 
years (Fig. 8). Porosity on the palate and orbital 
roofs, similar to porosity on skeleton 336, indicate 
potential nutritional deficiencies.
Analyses of the postmortem remains of indi-
vidual 338 suggest it is likely a female, aged 18.5 
± 1 years. Porosity on cranial bones (Fig. 9), re-
sembling skeletons 336 and 337, suggests potential 
nutritional deficiencies. Enamel beads on upper 
third molars (Fig. 10), a developmental anomaly 
with potential links to periodontal disease, were 
also noticed.
Analyses of the postmortem remains of indi-
vidual 339 suggest a child aged approximately 5.5 
± 1 years (Fig. 11).
Porosity on cranial bones may suggest nutritional 
deficiencies (Brickley, Ives 2008; Geber, Murphy 
2012; Ortner 2003). However, inflammation due 
to an unknown cause cannot be entirely ruled out. 
Since the signs on the analysed remains are not 
sufficiently specific and pronounced, a definitive 
diagnosis cannot be confirmed.
Histological analyses
Macroscopic analyses were complemented by 
histological examinations on femoral sections to 
enhance age estimates and diagnose observed patho-
logical changes. Prepared epoxy resin-embedded 
sections (~75–50 μm thick) underwent cutting, 
grinding, and polishing for clarity under a light 
microscope at 50×–200× magnifications. Results 
revealed severe damage to bone microstructure in 
all four cases due to taphonomic factors, making 
specific structures nearly unrecognisable, except 
for Haversian canals. Pathological changes were 
indiscernible due to the extent of taphonomic 
damage. For the adult male (skeleton 336), age 
estimation using the Hummel-Schutkowski (1993) 
method was limited in reliability due to tapho-
nomic microstructural damage. Age was tenta-
tively confirmed at 35 ± 10 years based on osteon 
count, supporting the age range obtained from 
macroscopic analyses. However, visual analysis of 
femoral sections displayed clear differences in bone 
350 Tamara LESKOVAR, Timotej KNIFIC, Irena ZUPANIČ PAJNIČ, Doris POTOČNIK, Matija ČREŠNAR
microstructure among the individuals (Fig. 12), 
reflecting varied ages at death. The mature adult 
male (35–45 years) exhibited the highest number 
of osteons, with primary lamellar bone and second-
ary osteons predominating. The 18.5 ± 1-year-old 
female (skeleton 338) showed fewer osteons, mainly 
primary lamellar bone with recognisable primary 
osteons. The 13.5 ± 1-year-old child (skeleton 337) 
displayed a seemingly high osteon count, primarily 
consisting of primary osteons in lamellar bone. 
The 5.5 ± 1-year-old child (skeleton 339) had the 
fewest osteons, predominantly primary osteons in 
lamellar bone, with prominent Haversian canals.
Despite challenges posed by taphonomic damage, 
histological analyses provided insights into micro-
structural differences related to age, contributing 
valuable information to the overall understanding 
of the individuals.
aDNA analyses
Ancient DNA (aDNA) analyses were conducted 
on the petrous bone (part of the temporal bone of 
the skull) and tooth of each of the four individuals 
from the grave at the Laboratory for Molecular 
Genetics, Institute of Forensic Medicine, Fac-
ulty of Medicine, University of Ljubljana. Sample 
preparation followed specific steps to prevent and 
detect sample contamination with modern DNA. 
The entire process, conducted in a laboratory 
dedicated to ancient skeletal remains, included 
a chamber equipped with a HEPA filter and UV 
light to prevent contamination and degradation. 
Protective clothing was used during preparation, 
and surfaces were cleaned with bleach and ex-
posed to UV light. A database of genetic profiles 
of individuals recently in contact with the samples 
was established. Negative control analyses accom-
panied skeletal sample analyses to detect potential 
contamination.
Mechanical and chemical cleaning of bones and 
UV light irradiation substituted for mechanical 
cleaning of teeth. Samples were ground into fine 
powder using a homogeniser, employing liquid 
nitrogen for cooling. The resulting samples were 
decalcified with 0.5 M EDTA. DNA extraction 
involved adding an extraction buffer for cell and 
nuclear membrane lysis, utilising proteinase K for 
protein breakdown and DTT as a reducing agent. 
The obtained lysate with extracted DNA under-
went purification of polymerase chain reaction 
(PCR) inhibitors using DNA binding to magnetic 
particles. DNA extraction details are described in 
Zupanič Pajnič (2016). DNA quantity and quality 
were determined using quantitative real-time PCR 
(qPCR) (Zupanič Pajnič et al. 2017). Y-chromosome 
target amplification confirmed male presence. 
Short Tandem Repeat (STR) amplification on au-
tosomes, the Y-chromosome, and single nucleotide 
polymorphism (SNP) typing generated genetic 
profiles. Autosomal STR and SNP profiling aimed 
to increase the relatedness probability for degraded 
ancient skeletal DNA, which is often insufficient 
for complete STR profiling.
Sex determination utilised three genetic tests: 
Y-chromosome target amplification with qPCR, 
amplification of an amelogenin gene segment 
differing in length on the X and Y chromosomes, 
and Y-chromosome STR amplification (23 Y-STR 
markers). Adult 336 and child 339 were identi-
fied as male, with positive Y-chromosome qPCR, 
the presence of both X and Y amelogenin genes, 
and Y-STR haplotype acquisition. Adult 338 and 
child 337 were identified as female, with no Y-
chromosome qPCR signal, the presence of only 
the X amelogenin gene, and no Y-STR haplotype 
acquisition (Tab. 2).
Relatedness was assessed through autosomal 
STR profiling (16 STR markers), providing the 
most variable segments of the human genome for 
evaluating kinship due to their highly polymorphic 
nature. At least half of the alleles were shared 
between the adult male (skeleton 336) and all 
other individuals, indicating a paternal relation-
ship. Kinship probability was calculated using the 
DNA VIEW statistical software (Brenner 2007), 
confirming paternity with a probability greater 
than 99.99% for all three children. Y-STR haplo-
types were obtained for the father and son, and 90 
identification SNPs were profiled for the sisters, 
calculating sisterly kinship probability using the 
Familias software. Paternity probability for the 
son (skeleton 339) and sisterly kinship probability 
were further elevated to 99.999997%, involving all 
investigated genetic markers (Zupanič Pajnič et 
al. 2023a, 2023b). Genetic analyses conclusively 
identified that the buried individuals were a father 
with two daughters and one son. Extremely high 
matching of autosomal STR markers among the 
three children indicates they share the same mother.
Phenotyping employed a modified version of 
the HIrisPlex system for massively parallel se-
quencing (MPS), the R statistical software, and the 
HIrisPlex online tool, determining the probable 
eye and hair colours of both male skeletons based 
351 The Potential of Interdisciplinary Research of Human Skeletal Remains: Quadruple Grave from ...
on single nucleotide polymorphisms (SNPs). Adult 
male 336 likely had brown eyes and dark brown 
or black hair, while child 339 likely had blue eyes 
and brown or dark brown hair (Zupanič Pajnič 
et al., 2023b).
Isotope analyses, results, and discussion
Stable isotope analyses of carbon, nitrogen, and 
sulphur were conducted to investigate the diet and 
physiological stress exposure of the individuals. 
Two to three teeth (skeletons 336 and 338: first 
and second permanent molars, skeleton 337: first 
and third permanent molars, skeleton 339: first 
deciduous molar and first and second permanent 
molars), a rib fragment, and a femur fragment were 
taken from each analysed individual and cleaned 
in an ultrasonic bath. Collagen was prepared using 
the modified Longin method without filtration 
(Beaumont et al. 2018; Brown et al. 1988). Samples 
were demineralised in 0.5 M hydrochloric acid 
at 4°–5°C, with acid replacement every few days 
until the completion of demineralisation. Dentin 
increments were cut from the tooth using a scalpel, 
and their number determined the approximate 
time represented by each increment.
Demineralised bones and dentin increments 
underwent the same analysis method. Samples 
were neutralised with deionised water, placed in 
vials with 0.001 M hydrochloric acid, and heated 
to 70°C in a thermal block for 24 to 48 hours or 
until the collagen was fully dissolved. Due to the 
sample size, filtration was not performed, and 
any potential solid particles were removed with 
centrifugation. The obtained liquid was frozen 
and lyophilised, and the resulting sample was 
used for further analysis. Isotope ratios (
13
C/
12
C, 
15
N/
14
N, 
34
S/
32
S) were determined using Isotope 
Ratio Mass Spectrometry (IRMS) coupled with the 
IsoPrime 100 – Vario PYRO Cube solid sample 
preparation system. International reference materi-
als (USGS88, USGS89, IAEA-600) and laboratory 
reference material (CRP-IAEA) with known isotopic 
compositions were used for result normalisation 
and measurement accuracy monitoring. Carbon 
and nitrogen results were normalised to USGS88, 
USGS89, and IAEA-600; sulphur results were nor-
malised to USGS88 and USGS89. The measurement 
error for δ
13
C and δ
15
N values was ± 0.2‰ and 
± 0.6‰ for δ
34
S.
To interpret the stable isotope analysis results, 
basic knowledge of the diet and lifestyle of the 
individuals is essential. The date for Late antique 
high-altitude settlements in Slovenia is limited, 
but archaeological findings from sites such as 
Ajdna above Potoki, T onovcov grad, Korinjski hrib, 
Tinje above Loka pri Žusmu, and Rifnik, suggest 
the persistence of a Mediterranean lifestyle with 
restricted resources, likely relying on subsistence 
agriculture and animal husbandry. The presence 
of Mediterranean imports is indicated by ceramic 
artefacts (Milavec, 2023). Zooarchaeological data 
for the southeastern Alps, including present-day 
northwestern Slovenia, suggests adaptations in 
animal husbandry and, consequently, diet due to 
the population›s movement to higher elevations 
during late antiquity. Local smaller livestock pre-
dominated, focusing on sheep and goat husbandry 
and possibly chicken farming for meat and second-
ary products. Wild animal remains, while present, 
are scarce, suggesting limited reliance on hunting 
(Toškan, Ragolič 2021).
Although abundant stable isotope analysis results 
from similar archaeological sites in Europe are 
available, local factors can significantly influence 
the outcomes. However, δ
13
C values for domesti-
cated animals around present-day Slovenia (SW 
Italy, western Austria, western Hungary) during the 
5
th
 to 7
th
 centuries show values between –21.7‰ 
and –19.7‰, and δ
15
N values between 3.5‰ and 
7.5‰. Human collagen δ
13
C values range from 
–20.0‰ to –16.2‰, and δ
15
N values from 8.4‰ 
to 10.8‰ (Tab. 3).
Interpretations of stable isotope analyses in 
northeastern Italy indicate a drastic decrease in 
wheat consumption, with increased intake of C4 
cereals like millet and sorghum and reduced ani-
mal product consumption. Some individuals likely 
consumed freshwater fish (Iacumin et al. 2014). 
In Hungary during the 5
th
 and 6
th
 centuries, the 
diet was diverse, with rapid changes. It was pri-
marily based on medium- to high-protein animal 
products, minimal or no freshwater organisms, 
and C4 cereals, probably millet (Hakenbeck et al. 
2017). In Austria, at the Volders site from the 6
th
 
and 7
th
 centuries, C3 plants and animal products 
from animals feeding on C3 plants predominated, 
with one individual showing signs of freshwater 
fish consumption (McGlynn 2007, 173–177).
The results and discussion of isotopic values (δ
13
C, 
δ
15
N, and δ
34
S) in collagen from ribs, femurs, and 
tooth dentin are presented in Tab. 4, 5 and Fig. 13.
For skeleton 336 (Fig. 14; 15), the δ
13
C values 
in the dentin of the first permanent molar (M1) 
show fluctuations, reaching the lowest point at 
352 Tamara LESKOVAR, Timotej KNIFIC, Irena ZUPANIČ PAJNIČ, Doris POTOČNIK, Matija ČREŠNAR
around 6.5 years and increasing after eight years. 
The δ
15
N values exhibit a rapid decrease from 4.5 
months to three years, followed by an increase 
and reaching a peak at 18 years. The δ
34
S values 
decrease until the 16
th
 year, then rise until the end 
of life. Changes in isotopic values are attributed to 
dietary transitions and physiological stress, with 
a notable shift after the eighth year.
Skeleton 337 (Fig. 16; 17) shows similar trends, 
with δ
13
C values decreasing until around 2.5 years, 
likely due to the transition from breastfeeding to 
solid food. After seven years, there is a probable 
dietary shift with increased intake of C4 plants. 
Unusual spikes in δ
15
N values at 21 years suggest 
dietary changes or physiological stress. The δ
34
S 
values also exhibit distinctive patterns.
The results for skeleton 338 (Fig. 18; 19) suggest 
dietary changes during infancy and early child-
hood. Changes in δ
13
C and minimal δ
15
N varia-
tions between the fourth and eleventh years are 
attributed to dietary shifts, possibly incorporating 
more C4 plant foods. Conflicting trends between 
rising δ
15
N and δ
34
S, coupled with falling δ
13
C 
around the second year, may indicate nutritional 
deficiencies. After age 11, bone collagen exhib-
its decreasing δ
13
C and δ
15
N values, suggesting 
increased consumption of C3 plants and fewer 
animal proteins.
Skeleton 339 (Fig. 20; 21) presents δ
13
C and 
δ
15
N values increasing shortly after birth, reflecting 
breastfeeding, followed by a decline as solid food 
is introduced. A slight δ
15
N increase at around 
two years may suggest a dietary shift. The δ
34
S 
values decrease around the same time, possibly 
due to physiological stress. Unusual δ
15
N and δ
34
S 
patterns before death may indicate a shift in diet 
or physiological stress.
These isotopic variations are interpreted as reflect-
ing dietary changes, transitioning from breastfeed-
ing to solid food, and potential physiological stress 
events throughout the individuals’ lives (Fogel et 
al. 1989; Fuller et al. 2003, 2006a, 2006b; Millard 
2000; Beaumont, Geber 2013; Beaumont et al. 
2018; Beaumont, Montgomery 2016; Hedges et al. 
2007; Hill 1998; Skedros et al. 2013). The complex 
interplay of δ
13
C, δ
15
N, and δ
34
S values provides 
insights into their dietary habits and physiological 
conditions at different life stages.
The contextual placement of the results indicates 
that the understanding of the diet and potential 
physiological stress of the analysed individuals 
is approximate. The absence of plant and animal 
remains in the analyses hinders the establishment 
of baseline values for a more robust interpretation 
of the obtained results. The diet of individuals 
from the Bled – Pristava site primarily relied on C3 
plants, with slightly higher carbon isotope values 
suggesting the inclusion of C4 plants, such as millet 
and sorghum. Similar dietary patterns involving 
C3 plants and limited animal product consump-
tion have been observed in other European regions 
during the 5
th
 to 7
th
 centuries (Hackenbeck et al. 
2017; Iacumin et al. 2014; Lightfoot et al. 2012).
Comparisons with Eastern Italian sites (Romans 
D‘Isonzo and Cividale Gallo) reveal similar isoto-
pic values, indicating reliance on C3 plants with 
minimal C4 plant incorporation (Iacumin et al. 
2014). The δ
13
C and δ
15
N values closely resemble 
those of individuals from the Bled – Pristava site. 
The δ
34
S values from South Tyrol sites (6
th
–11
th
 
centuries) (Paladin et al. 2020) show comparable 
averages within the expected range for European 
sulphur isotopes, highlighting the environmental 
variability of δ
34
S (Nehlich 2015; Bataille et al. 
2021, Fig. 2).
The results from dental dentin increments and 
bone collagen suggest that the transition from 
breastfeeding to solid food for individuals 336, 337, 
and 338 began around 4.5 months, with completion 
between the second and third years. Individual 339 
exhibited a delayed transition, around 8 months. 
Signs of physiological stress, possibly nutrient 
deficiency, were evident in individuals 336, 337, 
and 338, corresponding with palaeopathological 
findings. Limited evidence for stress was observed 
in individual 337, and uncertainties surrounded 
individual 339.
All four individuals from Bled – Pristava experi-
enced dietary changes, such as increased C4 plant 
consumption and reduced animal protein intake 
in later years. Notably, individual 338 shifted to 
more C3 plants and fewer animal proteins after 
the eleventh year. Individual 336 consumed more 
C4 plants and animal proteins from the eighth to 
eighteenth years but switched to more C3 plants 
afterwards. Individual 337 increased C4 plant 
consumption and decreased animal proteins from 
the seventh to eleventh years, followed by a shift 
to more C3 plants and fewer animal proteins. 
Individual 339 displayed a potential increase in 
animal protein intake around the second year. In 
the later years of life, all individuals shared a de-
crease in C4 plant consumption and fewer animal 
proteins. Individual 339, however, possibly had 
increased animal protein intake in the last year, 
with potential influence from physiological stress.
353 The Potential of Interdisciplinary Research of Human Skeletal Remains: Quadruple Grave from ...
Conclusions
This interdisciplinary study focused on the 
quadruple burial from the late antique cemetery 
at Bled – Pristava, presenting the advantages and 
limitations of various methods for analysing hu-
man remains in archaeological contexts. By adopt-
ing such an approach, the study confirmed and 
complemented less reliable methods with more 
reliable results, enabling a broader range of new data 
acquisition. This, in turn, establishes a foundation 
for more tangible and reliable interpretations of 
archaeological remains and their integration into 
broader archaeological or historical discussions.
The archaeological context revealed that the 
four individuals were simultaneously buried in 
a common grave, and the partially overlapping 
position of the skeletons suggests deliberate ar-
rangement in the grave. The quadruple grave, an 
exception in the cemetery, might be attributed to 
specific circumstances surrounding their deaths.
The grave contained two earrings dating the 
grave to the mid-6
th
 century, possibly slightly 
earlier according to radiocarbon dating.
Biological profiles, based on macroscopic and 
palaeopathological analyses, suggested the ages 
of approximately 35–45 years for the male (336), 
18.5 ± 1 years for the female (338), and 13.5 ± 1 
years (337) and 5.5 ± 1 years (339) for the children. 
Palaeopathological analyses indicated potential 
nutritional deficiencies and skeletal developmental 
delays in some individuals.
Ancient DNA (aDNA) analyses provided valu-
able information on sex determination, genetic 
relationships, and eye and hair colour. The analyses 
confirmed that the buried individuals were a father 
with his three children.
Dietary changes over time were inferred from 
stable isotope analyses, indicating variations in 
the consumption of C4 plants, particularly millets. 
Excluding the boy (339), where signals of breast-
feeding, transition to solid food, and physiological 
stress likely intermingle, it is evident that the diet 
in the last years before death included fewer C4 
plants and less animal protein. Comparing the 
girl (338), who had a higher intake of C4 plants 
in childhood, with the adults (336 and 338) who 
consumed fewer C4 plants during the same period, 
there might be a distinction in the diet between 
children and adolescents/adults. The declining trend 
in animal protein consumption in the diet during 
the last years before death, observed in both adults 
and children, could potentially indicate changes in 
the accessibility of nutritional resources.
The quadruple grave reveals a wide age range, 
from 5 to 45 years, prompting analysis in the 
context of community challenges like climate 
change or epidemics. While dietary changes were 
identified, no clear evidence emerged for the col-
lective death’s cause. A potential factor might be 
an infectious disease, suggested by analyses of 
ancient DNA elsewhere detecting Yersinia pestis, 
linked to the late antique plague pandemic (Zagorc 
2022, 55). Bled was part of the Eastern Gothic 
Kingdom’s Venetia et Histria province from the 
late 5
th
 to the 6
th
 century’s fourth decade. Venetia, 
a fertile region, mitigated shortages, except around 
535/536. Gothic Italy faced greater scarcity after a 
year-long atmospheric darkening in 536/537 due 
to a global natural disaster. The Byzantine-Gothic 
war worsened famine, and a plague hit Italy and 
Balkan provinces in 542–543 (Bratož 2014, 403, 
428, 433; Bratož 2016). Areas of the former Eastern 
Gothic state, under Byzantine influence until 540, 
were less affected. The Franks peacefully occupied 
the continental part of Venetia, including central 
Slovenia, around 547. Later, Byzantine rule fol-
lowed, and in 568, it became part of the Lombard 
Kingdom in Italy (Bratož 2014, 441–442, 463–465). 
Historical sources lack data on 6
th
-century social 
and economic conditions in present-day Slovenia, 
but archaeological research reveals fortified hilltop 
settlements, including Bled’s castle hill settlement 
and the cemetery at Pristava (Ciglenečki 2023, 
216-238, Fig. 3.54).
Despite the broad insights gained, limitations in 
skeletal preservation necessitated additional studies 
for a more comprehensive understanding of the 
entire population at Bled – Pristava. Furthermore, 
the unique burial practices and dietary changes 
observed in this family require further research 
and integration into the wider archaeological 
context of the cemetery.
354 Tamara LESKOVAR, Timotej KNIFIC, Irena ZUPANIČ PAJNIČ, Doris POTOČNIK, Matija ČREŠNAR
Tamara Leskovar
Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani
Oddelek za arheologijo
Center za interdisciplinarne raziskave v arheologiji
Zavetiška 5
SI-1000 Ljubljana
tamara.leskovar@ff.uni-lj.si
https://orcid.org/0000-0002-4585-4726
Timotej Knific
Narodni muzej Slovenije
Muzejska ulica 1
SI-1000 Ljubljana
timotej.knific@nms.si
Irena Zupanič Pajnič
Medicinska fakulteta Univerze v Ljubljani
Inštitut za sodno medicino
Korytkova 2
SI-1000 Ljubljana
irena.zupanic@mf.uni-lj.si
https://orcid.org/0000-0002-6704-015X
Doris Potočnik
Inštitut Jožef Stefan
Jamova cesta 39
SI-1000 Ljubljana
doris.potocnik@ijs.si
https://orcid.org/0000-0002-4636-5916 
Matija Črešnar
Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani
Oddelek za arheologijo
Center za interdisciplinarne raziskave v arheologiji
Zavetiška 5
SI-1000 Ljubljana
matija.cresnar@ff.uni-lj.si
https://orcid.org/0000-0002-7856-6384 
Slikovno gradivo: Sl. 1 (priprava: Ida Murgelj, NMS). – Sl. 2,3a (foto: Slavko Ciglenečki). – Sl. 3b (risba: Dragica Lunder Knific).
llustrations: Fig. 1 (prepared by: Ida Murgelj, NMS). – Fig. 2,3a (photo: Slavko Ciglenečki). – Fig. 3b (drawing: Dragica 
Lunder Knific).