MMn platan« v golotliil Ste v. 52 V Ljubljani, ponedeljek 4. marca 1940 eenaMnfe- Leto V MMKf Sovjetska vojska je od treh strani obkolila Viborg: Sovjeti osvajajo vsako ped zemlje s silnimi žrtvami Finci z vio naglico utrjujejo zaledje za tretjo črto Mannerhefmovih utrdb London, 3. marca. o. Zadnja poročila s finskega bojišča poročajo, da trajajo hudi boji za Vipuri. Sovjeti trdijo, da so zavzeli glavno postajo, med tem ko Finci zatrjujejo, da so Sovjeti v posesti samo južnega dela mesta. V severnem delu mesta pa Finci trdovratno branijo vsako ped zemlje in se zanjo bijejo najbolj krvavi boji. še v nobeni bitki niso Finci izgubili toliko ljudi, kolikor vprav na tem delu bojišča. Ker Finci smatrajo mesto za izgubljeno, se na drugih krajih izza Mannerlieimove črte močno utrjujejo. Sever-novzhodno od Ladoškega jezera so danes Finci izvojevali spet večjo bitko nad sovjetsko motorizirano brigado. Uničili so več sovjetskih tankov in oklopnih avtomobilov. Po zadnjih vesteh se borbe v Viipuriju nadaljujejo. Napredovanje sovjetskih čet je otežkočeno s tem, ker je zaliv, ob katerem leži mesto Viipuri, zamrznjen. Finci se močno branijo in so splošno prepričani, da bodo mogli na utrjenih položajih, ki se nahajajo takoj za mestom, nuditi sovražniku ne samo močan odpor, temveč da bodo mogle ustaviti tudi nadaljnje sovjetsko napredovanje. V Helsinkih vlada prepričanje, da sovjetske čete postopoma zavzemajo Viipuri. Helsinki, 3. marca. o. Finsko vojno poročilo pravi: V zahodnem delu ožine nadaljuje sovražnik s svojimi napadi. V glavnem so bili vsi napadi odbiti. Na nekaterih točkah so naše čete zapustile svoje postojanke po že vnaprej določenem načrtu. Na vzhodni strani je naše topništvo razgnalo sovražne sile, ki so se zbirale za napad, in smo jim prizadejali težke izgube. Boji se nadaljujejo severno vzhodno od Ladoškega jezera, kjer je tudi topništvo zelo aktivno. Sovražne napade smo vse odbili. Pri Kollaanjoki in Aitojoki so naše čete zavrnile vse napade. Pri Kollaa je sovražnik izgubil okoli 1000 ljudi, en tank na saneh, tank in priklopni voz ter še drug vojni material Pri Kuhmi smo sovražni napad zavrnili, pri Salli pa je lažje topniško obstreljevanje. Dne 2. marca so naša letala bombardirala železniško progo in kraje, kjer Sovjeti zbirajo svoje čete, ob Ladoškem jezeru in v Karelijski ožini. Po potrjenih vrsteh so Sovjeti v teku včerajšnjega dne izgubili 17 letal. Sovjetsko poročilo: Mannerheimova črta na xahodu raztrgana Moskva, 3. marca. AA. DNB. Sovjetsko poročilo o borbah na Finskem: Na podlagi sovjetskih dokumentov opisujejo tuji poročevalci današnji položaj na Finskem in potek dosedanjih borb na sledeč način: Pred tremi tedni je sovjetska vojska začela v Karelijski ožini napade na Mannerheimovo linijo. Prej so bile operacije z velikim številom vojaštva nemogoče zaradi izredno hudega mraza. Pred ofenzivo, ki se je začela 11. februarja, se je sovjetski vojski posrečilo na zahodnem delu Welles odhaja iz Berlina Danes se je razgovarjal s Hessom in Gdringom Berlin, 3. marca. j. Posebni odposlanec predsednika Roosevelta Sumner Welles je včeraj imel skoraj dveurni razgovor s kanclerjem Hitlerjem. Najprej se je Hitler, kakor poročajo iz poučenih krogov, dotaknil nemško-ameriških odnosov, nato pa je razpravljal o evropskem položaju zahtevajoč, da mora imeti Nemčija prevladujoč vpliv v Srednji Evropi. Rekel je tudi, da na mir več ne upa, ker hoče Anglija na vsak način razbiti nemško državo in nemški narod. Če bi pa sklepali o miru, bi moral ta novi mir priznati Nemčiji sedanje stanje in bi moral naprej pustiti'prosto pot Nemčiji v Srednji Evropi, koder bi pač ona naznačila svojo naravno interesno sfero. Pri razgovoru je Hitler bolj napadal Anglijo kot Francijo. Hitler je tudi rekel, da se mu stališče Združenih držav ne zdi popolnoma nevtralno. Zato mora biti Nemčija silno oprezna do vseh demokratov. Hitler je menda tudi povedal, da na mir med Finsko in Sovjeti ne upa in zato tudi ni verjetno, da bi v tem sporu Nemčija nefiosredno posredovala. Sumner Welles je danes dopoldne obiskal Hitlerjevega namestnika Hessa, nato pa je imel razgovor z maršalom Goringom. London, 3. marca. j. Ker se približuje dan Wellesovega prihoda, pišejo angleški listi ponovno o angleških vojnih ciljih. Za Anglijo ni kompromisa, pravijo listi. Pač pa Angleži z zanimanjem pričakujejo dan, ko se bo VVelles vrnil v Ameriko in bo Roosevelt kaj povedal o vsebini njegovih razgovorov v Evropi. Neki angleški list pa celo piše, da misli Welles obiskati tudi Varšavo, Moskvo in Helsinki. »Newyork Times« pa piše, da je Welles končal svoje delo v Nemčiji in da se bo verjetno še danes zvečer odpeljal skozi Švico v Pariz in v London. Nove blokadne odredbe so v Italiji sprejeli mirno Rim, 3. marca. j. Evropska politična javnost je pričakovala, da bo sklep angleške vlade, s katerim je s 1. marcem razširila blokado tudi na premog, ki ga Italija uvaža iz nemških premogovnikov čez holandske luke, povzročil v Rimu veliko razburjenje in da bo občutno poslabšal odnose med Veliko Britanijo in Italijo. Toda tiič takšnega ni opaziti v rimski prestolnici. Italijanski listi so objavili vest o sklepu angleške vlade brez kakšnega poudarka in tudi brez vsakih komentarjev. Le agencija Stefani je uradno sporo- ki so odpluli iz rotterdamske luke, so štirje dobili nalog, da se vrnejo v Rotterdam. Kljub temu pa se v rotterdamski luki še nadalje naklada nemški premog na italijanske parnike. Evropska politična javnost zdaj napeto pričakuje, kako se bo spor med,obema velesilama, ki sta se dozdaj izogibali vsakih neprijateljskih dejanj, razvijal naprej. V Rimu so glede tega skrajno rezervirani in čakajo na odmev protestne note italijanske vlade v Londonu. Vendar pa v Rimu na odločujočih mestih slej ko prej poudarjajo, da se bo Italija energično uprla vsakemu poskusu, da bi se nanjo izvajal politični pritisk z gospodarskim orožjem, ker hoče njena zunanja politika zatrdno ostati na svoji dosedanji črti, to je povsem neodvisna od politike in dejanj voju-jočih se držav. čila, da italijanska vlada pripravlja protestno noto proti sklepu angleške vlade, ki bo v nekaj l poskusu, da bi se nanjo izvajal j dneh izročena v Londonu. Italijanski londonski | z gospodarskim ker hoče poslanik Bastianini, ki se je zdaj delj časa mudil v Rimu, pa je nemudoma odpotoval v London. Tudi v Angliji sami sklep vlade ni povzročil nobenih presenečenj. Listi pišejo, da je angleška vlada doslej dovoljevala prevoz nemškega premoga po morju v Italijo zaradi tega, ker ni hotela škodovati italijanski industriji, in da je preden je potekel rok za dovoljeni izvoz premoga, ponudila Italiji svoj premog po ugodnih pogojih. Po pisanju angleških listov je Italija voljna sprejeti angleško ponudbo, toda pri tem zahteva, da v zameno za premog izvaža v Anglijo svoje poljedelske proizvode, medtem ko zahteva angleška vlada v zameno za premog orožje in municijo. Tega pa Italija ne more sprejeti, ker njena vojna industrija komaj krije domače potrebe. Člani italijanske gospodarske delegacije, ki se pogajajo v Londonu, so tudi poudarjali, da se nemški premog, ki se izvaža v Italijo, ne more prištevati med nemške produkte, proti katerim naj bi bila naperjena blokada, kajti ta premog kopljejo v nemških rudnikih italijanski rudarji, ki jih plačuje Italija sama in jim tudi pošilja hrano. Angleška vlada pa se na te ugovore ni ozirala in je s 1. marcem proglasila blokado nemškega premoga, ki se izvaža po morju v Italijo. Blokada se je točno po programu tudi začela izvajati. Od šestih italijanskih parnikov, natovorjenih s premogom. Po pomoti sestreljen London, 3. marca. o. Vojno ministrstvo poroča, da je danes njihovo borbno letalo po pomoti sestrelilo angleško letalo. V teku popoldneva so opazili neko letalo v bližini Gravesenda, katerega so smatrali za sovražno. Takoj nato se je dvignilo angleško borbno letalo in se spustilo v boj z njim. Po kratki borbi ga je sestrelilo. Šele ko je letalo padlo na tla, so oblasti spoznale, da se sestrelile svoje lastno letalc Večja letalska bitka med Nemci in Angleii London, 3. marca. o. 0 današnji letalski bitki nad nemškim ozemljem poročajo londonski službeni krogi naslednje: Sedem nemških letal tipa »Heinkel« je letelo nad francoskim ozemljem. Takoj sta bili odposlani dve angleški letali za njimi. Ker so Nemci opazili, da so zasledovani, so se obrnili proti Nemčiji. Nad Nemčijo pa se jim je pridružilo šest »Messerschmidtc-lovcev in so vsi skupaj napadli obe angleški letali. Vodeče angleško letalo je sestrelilo nemško letalo, ki je padlo v ognju na zemljo. Istočasno pa je bilo napadeno od >Messerschmidta«, ki mu je pokvaril del krila. Kljub temu, da je imelo angleško letalo zmanjšano brzino, je prisililo nemško letalo, da se je spuščalo in zdi se, da je bilo težko poškodovano. Drugi angleški lovec pa je imel poškodovan vijak. Belgrajske vesti Belgrad, 3. marca. Danes je bila tukaj slovesna proslava prve obletnice kronanja papeža Pija XII. Ob 10 dopoldne se je brala v cerkvi Kristusa Kralja slovesna sv. maša, med katero je imel globoko zasnovan govor o sv. očetu belgrajski nadškof dr. Ujčič. Popoldne je bila v dvorani Društva prijateljev Francije slovesna akademija z izbranimi pevskimi in glasbenimi točkami ter slavnostnim govorom. Prireditev je bila zelo dobro obiskana. Prireditvi je poleg nadškofa dr. Ujčiča prisostvoval tuai apostolski nuncij msgr. Felice, več članov diplomatskega zbora in članstvo vseh tukajšnjih katoliških organizacij in društev. ožine zavzeti naprej pomaknjene položaje in se približati glavnim postojankam. V jirvem tednu sovjetske ofenzive so ruske čete napredovale prav do Kamere, približno 10 km pred Mannerheimovo linijo. Ta prodoi so Rusi razširili prihodnji dni. Zuto so finske čete umaknile svoje desno krilo prav do Muola-jervija in so se utrdile na črti pri Soraek-suoji. Pred temi novimi finskimi postojankami so je sovjetska ofenziva ustavila in Rusi so morali preurediti svoje napadalne čete, kar je zahtevalo precej časa, preden je na novo fronto prišlo sovjetsko težko topništvo. Današnji položaj na tein odseku, ki je zelo važen del vse fronte, je sledeč: Mannerhei- mova črta je prebita na vsem zahodnem delu prav do Viborga. Sovjeti so izvedli tudi prodore med obema jezeroma na jugu Airepe. Na tej fronti se borbe nadaljujejo od Suvan-tole do Tejpale. Nova fronta se po tem takem razteza od Kilepastole mimo Hanijokija in Talija prav do Viborga. Kar se tiče sovjetskih zračnih sil, se je pokazalo, da so silno premočne in da je njihova nadmoč mnogo večja kakor je bla v začetku vo jne. ^ Do začetka meseca feruarja so sovjetske zračne sile omejevale svoje napade na razne vojaške objekte v ozadju in na važne železniške vozle. Pozneje pa je sovjetsko letalstvo zelo tesno sodelovalo s pehoto in topništvom pri napadih na Mannerheimovo črto. Občni zbor Narodno banke Belgrad, 3. marca. V prostorih Narodne banke je bil danes 20. redni občni zbor, ki ga je vodil guverner NB dr. Dragutin Protič. Navzočih je bilo 234 delničarjev, ki so zastopali 40.390 delnic z 2407 glasovi. Poročilo upravnega in nadzornega odbora ,» poslovanju Narodne banke v pretekli poslovni dobi je bilo pravočasno razdeljeno delničarjem in je glavni ravnatelj NB dr. Žilimanovič prečital samo nekatere najvažnejše odstavke. Med drugim odstavek, ki je ugotovil, da je NB v vseh njenih poslih lani imela 169,015.125 din dohodkov, izdatki šo pa znašali 116,306.233 din. tako da znaša čisti dobiček NB v letu 1939 72,708.842 din. Od tega dobi država 17,263.445 din. V sklad za spopolnitev dividend gre 1,445.396 din. Med delničarje so razdelili 24,000.000 din. Po § 50. pravil izpadejo iz upravnega odbora Miloš Savčič, Pera Milanovič, Jovan Markovič, Tihcmir Banič, dr. Velimir Stojkovič, inž. Ljubomir Godjevac, Nikola Perkovič, Kosta Bori-savljevič, Ilija Pavlovič, Josip Kavčič, Ibrahim Selič in Kosta Dimitrijcvič, iz nadzornega odbora pa po § 55. pravil Sahir Stankovič in Ilija Čukanovič. Član nadzornega odbora Živojin Jankovič je umrl. Guverner NB dr. Protič je sporočil, da sta člana upravnega odbora Miroslav Kulmer in Milan Mitič podala ostavko na svoja položaja. Članu upravnega odbora dr. Melko čingriču je prenehal mandat zaradi imenovanja za senatorja. Guverner NB dr. Protič j* zatem imel krajši govor, v katerem je podal pregled važnih političnih in gospodarskih godod-kov v državi kakor tudi v tujini. Omenil je tudi vse težave, v katerih se nahaja naše gospodarstvo zaradi vojnega stanja v enem delu Evrope. Navajal je tudi vse naloge, ki jih je NB v zvezi s podpiranjem naše državne obrambe izvršila, ter poudarjal, da je NB v polni meri izvršila vse svoje naloge in bo to delala tudi v bodoče. Pri volitvah je bilo izvoljenih 15 članov upravnega odbora. Izvoljeni so bili: bivši finančni minister in predsednik upravnega odbora Belgrajske zadruge dr. Milorad Djordjevič, Peter Milanovič, Jovan Markovič, Tihomir Banič, Ilija Pavlovič, Ljubomir Godjevac, vsi iz Belgrada, iz notranjosti države so pa bili izvoljeni: StevoBmjatovič iz Sarajeva, Kosta Demetrovič iz Banja Luke, Dragutin Živkovič iz Niša, Anton Fazarinc iz Celja, Ante Budimirovič iz Travnika, Marin Feriš iz Splita, Ante Kovačevič iz Zagreba in Velimir Jankovič iz Zagreba. V nadzorni odbor: Sahir Stankovič in Ilija Djukanovič iz Belgrada ter Josip Trpič iz Zagreba. Večja skupina ameriških prostovoljev je včeraj odpotovala na Finsko. Ker so se ameriške oblasti branile, dati potne liste, so vsi prostovoljci odšli v Kanado in so od tamkajšnjih oblasti dobili potrebne dokumente. V prvi vrsti so se med finske prostovoljce prijavili ameriški piloti. Vesti 4. marca Oh današnji obletnici osvoboditve Bolgarije so bile |x> vsej državi slovesne zahvalne službe božje. V Sofiji sami so se teh zahvalnih služb udeležili odposlanec kralja Borisa, člani vlade in zastopniki civilnih in vojaških oblasti. Preteklo noč so angleški bombniki izvršili svoj peti polet nad Berlinom. Nemške protiletalske baterije so tudi preteklo noč v Berlinu streljale na angleška letala, ki pa so kljub temu izvedla svojo misijo s tem, da so metala na mesto letake. Celi snopi reflektorskih luči so dolgo časa razsvetljevali nebo nad Berlinom. Angleška letala so tudi tokrat s padobrani spustila nad Berlin več svetlobnih raket Angleška letala so se brez škode vrnila domov. Davi so opazili nad Belgijo več letal, katerih narodnost še ni dognana. Protiletalske baterije so na ta letala streljale. Iz Berlina je prišlo uradno sporočilo, da so bila včeraj zbita na tla tri francoska letala. Od začetka vojne do včeraj je bilo zbitih ‘288 francoskih in angleških letal. V vlaku, s katerim se je vračal v Wa«kington, je Roosevelt izjavil časnikarjem, da je od Sum-uerja Wellesa dobil že več poročil iz evropskih prestolnic, da pa časnikarjem ne more ničesar izjaviti vse dotlej, dokler se Sumner ne vrne v VVashington. Bolgarski kralj Boris je priredil na svojem dvoru v Vrani slovesen banket na čast italijanskega poslanika, ki je bil premeščen iz Sofije v Budimpešto. Banketa se je udeležila tudi kraljica Giovanna, princ Kiril in drugi visoki člani kr. hiše. Kralj Boris je izročil odhajajočemu italijanskemu poslaniku visoko odlikovanje. Neka nemška podmornica je baje napadla v Karibijskem morju t5<) milj severovzhodno od Portorica angleško ladjo »Soudget«. Klice na pomoč so slišale ameriške ladje in odhitele na označeno mesto. V pomorskih krogih v Ameriki pa pravijo, da utegne biti to pomota in da gre po vsej verjetnosti le za ameriško jvodmornico, ki se trenutno mudi v tistih vodah. Nemška podmornica bi bržkone ne dovolila angleškemu parniku, da bi klical na pomor". Raznega blaga za 20 milijonov dolarjev, kolikor je dobila v Ameriki posojila, je začela nakupovati Finska. V prvi vrsti bo kupila žito in slanino, ne sme pa kupiti vojnega materiala, ker le s to omejitvijo ji je bilo posojilo dovoljeno. Jugoslovanski poslanik v Sofiji Milanovič je včeraj priredil sprejem za bolgarske časnikarje in jih prosil za blagohotno podporo pri njegovem delu za zbližanje med Jugoslavijo in Bolgarijo na gospodarskem, kulturnem in političnem polju. O hudi Stalinovi bolezni so se znova razširile govorice. Te vesti pa je Stalin zanikal na ta način, du je prišel v soboto v moskovsko opero na predstavo nekega baleta v družbi svojih najožjih sodelavcev. Poročila pravijo, da se je Stalin v svoji loži nenavadno sladko smejal, kukor še nikoli. Okrog 150.555 tujcev živi na Holandskem. Od teh je 100.000 Nemcev. Nizozemske oblasti so vsem tujcem izdale posebne legitimacije, da bodo imele nad njimi lažje nadzorstvo. Sovjetska Rusija z vso naglico razširja in popravlja rečni prekop med Bugom in Dnjeprom, ki je del rečne zveze od Črnega morja do Baltika. Zaposlenih je 15.000 delavcev. Veletrgovci v Kopenhagnu so darovali 100.000 danskih kron za Fince, združenje lesnih trgovcev pa je poslalo 170.000 kron danskim prostovoljcem, ki se bore na Finskem. Po vrnitvi s pomorskega potovanja je predsednik Roosevelt podpisal zakon, da se poveča kapital ameriške izvozne in uvozne banke za 100 milijonov dolarjev. Med drugim je ta banka dala tudi Finski 20 milijonov dolarjev kredita. Člani vojaške misije Iraka, ki bodo v kratkem obiskali tudi Bagdad, potujejo sedaj v Jemen, kjer jim bo francoski general Weygand priredil slovesen sprejem v znak izrednih prijateljskih od-nošajev med Irakom in Francijo. Današnje francosko vojno poročilo Pravi, da so delovali vojaški zvezni oddelki. Podnevi in ponoči je bilo več izvidniških poletov nad nemškim ozemljem. Francoska lovska letala so nad francoskimi črtami zbila včeraj dve sovražni ogledniški letali. Vsa francoska letala so sc po svojih poletih vrnila domov. Včeraj je tudi angleško letalstvo zbilo na tla eno sovražno letalo nad francoskim ozemljem. Belgijski poslanik v Berlinu je pri nemški vladi vložil protest zaradi dogodka, ki se je včeraj pripetil na belgijskem ozemlju, ko je nemško letalo poškodovalo belgijsko letalo nad belgijskim ozemljem. „Vojna se je začela po volfi Nemčije je izjavil Daladier ob poteku šest mesecev vojne fl Pariš, 3. marca. J. Danes je potekto šest mesecev, odkar se je začela nova vojna v Evropi. Ob tej priliki je uredništvo »Petit Parisiena« prosilo, da bi ministrski predsednik in drugi ministri za vojsko, mornarico, zrakoplovstvo in kolonije v nekaj besedah izrazili za javnost svoje poglede glede nadaljnega razvoja dogodkov. Daladier je rekel: Pred šestimi meseci se je začela vojna po volji Nemčije, ki zahteva, kakor je rekel Hitler v svoji knjigi >Mein Kampi«, da se izolira Francija in potolče, toda Francija se je dvignila za svojo obrambo s ogromnim elanom. Po šestih mesecih vojne so naše meje nepoškodovane, naša morja svobodna, vsi Francozi in Francozinje pa lahko svobodno posvečajo vse svoje sile za zmago domovine. Minister Campinchi je izjavil: Na eni strani se opaža, da se kršijo dogovori glede pobijanja nedolžnih žrtev, na drugi strani pa se nahaja svoboda narodov, dostojanstvo človeka in večni ideal pravnih odnošajev v družabnem redu. Zato naši mladi mornarji trpijo v službi v burnih nočeh, ogroženi od min in torpedov. Zato naj oni naši ljudje, ki se nahajajo v ozadju, prevzamejo nase enake žrtve, da bi bili dostojni ob žrtvah te naše mladine, ki nastopa povsod tako junaško. General Vuillemin je povedal: V prvih mesecih vojne so naši fantje podali dokaz o vrednosti njihove izučitve in o svojih visokih sposobnostih, kar se tiče hrabrosti in elana. Zato francoske zračne sile lahko z zmagovitostjo odgovarjajo na napade sovražnikovega letalstva. Minister Mandel pa je rekel: Na koncu prvih šest mesecev vojne je dovolj, če se povesta sledeči dve ugotovitvi: Pri ocenjevanju francoske koloni-jalne posesti, ne računajoč pri tem Severno Afriko, so nam izvenevropske kolonije dale nad 2 milijona ton raznih surovin. Kar pa se tiče pomoči, ki jo dajejo francoske kolonije s svojim izvežbn-nim moštvom, so doslej francoske kolonije ponudile Franciji več svojih človeških sil, kakor so jih mogle nuditi v teku vse svetovne vojne od lata 1914 do 1918. Ljubljanska gasilska župa je podala obračun V preteklem letu so ljubljanski gasilci obvarovali za skoraj tri milijone narodnega premoženja Ljubljana. 3. marca. Ljubljanska gasilska župa, ki združuje pod ■vojim okriljem vse gasilske Sete na področju mesta Ljubljane, je imela danes dopoldne ob 9 v dvorani Mestnega doma svojo redno letno skupščino, na kateri je podala obračun svojega dela v pretekli poslovni dobi. Zborovanje, ki so se ga udeležili vsi zastopniki v župi včlanjenih gasilskih čet, je začel župni starešina g. Pristovšek, ki je pozdravil zastopnika vojske majorja Ule-p i č a Radovana in zastopnika mestne občine inž. Mušiča. Pozval je vse navzoče, da so vzkliknili Nj. Vel. kralju Petru II., ter nato podal svoje poročilo. Iz obširnega in izčrpnega poročila župnega starešina je razvidno, da je ljubljanska gasilska župa v pretekli poslovni dobi delovala po svojih najboljših močeh in dosegla lepe uspehe. Glavno skrb je posvetila gasilskemu kongresu v Ljubljani, kjer je nastopila s svojima samostojnima točkama. V gasilskem sprevodu je prikazala razvoj ljubljanskega in s tem vsega slovenskega gasilstva. Poleg tega je na stadionu nastopila s samostojno orodno vajo po zamisli poveljnika ljubljanske poklicne gasilske čete g. Furlana. Oboje je nadvse lepo uspelo. Starešina je nadalje v svojem poročilu poudaril, da ljubljanske prostovoljne gasilske čete pri mestni občini ne najdejo pravega razumevanja, kar ubija med prostovoljnimi gasilci idealizem in ljubezen do gasilskega dela. Ljubljanski prostovoljni gasilci pa pogrešajo tudi moralno podporo oblasti. Starešina je te svoje očitke podprl z obširnimi utemeljevanji. Navajal je primere, kako drugod mestne občine skrbe za svoje prostovoljne gasilske čete, med drugim tudi obe ostali slovenski večji mesti, Maribor in Celje. Posebno v sedanjih kritičnih časih je potrebno, da najde oblast za naše prostovoljne gasilske čete, ki so važen faktor v pasivni obrambi mesta pred sovražnimi napadi, izdatna denarna sredstva za »popolnitev orodja in opreme. Na koncu svojega poročila se je starešina zahvalil vsem sodelavcem za njihov trud in požrtvovalnost. Iz tajniškega poročila, ki ga je podal g. Robe ž n i k, posnemamo, da je v območju mesta Ljubljane deset prostovoljnih, ena industrijska in ena poklicna gasilska četa. Vse ljubljanske čete imajo 505 izvršujočih članov, samaritanski oddelki štejejo 58 članov, kulturno-prosvelni odsek 49 članov, naraščaja je 118, podpornih članov 1548 in častnih Članov 74. Zanimivi so podatki o gasilskem orodju, s katerim razpolagajo čete: Čete imajo 49 navadnih lestev in 6 mehaničnih lestev, 9 ročnih brizgaln, 2 voza za moštvo, 19 avtomobilov, to je osebnih, orodnih in za moštvo, ter 19 motornih brizgaln. Dvokolnih navijakov in cevi je 23. Dalje imajo čete 187 metrov sesalnih in 8588 m tlačnih cevi, 603 spojke, 84 ročnikov ter še mnogo druge sodobne gasilske opreme. — Iz požarne statistike posnemamo, da je bilo v letu 1939 na področju Ljubljane 27 malih, 6 srednjih in 4 večji požari ter 3 reševanja ob raznih nezgodah. Požar je napravil sknpno škode za 631.000 din, gasilci pa so rešili z gašenjem za 2,911.000 din narodnega premoženja. Sledilo je poročilo blagajnika g. Zupančiča, ki je pokazalo vestno gospodarjenje z župno imovino, poročilo »Samopomoči«, ki ga je podal agilni g. Roš, poročilo načelnika samarijanskega odseka, odseka za nabavo delovnih oblek in končno še poročilo nadzornega odbora, ki je predlagalo razrešnico župni upravi. Po sprejetju proračuna za bodoče leto je bila soglasno z vzklikom izvoljena nova župna uprava, ki ji kakor doslej načeluje g. Pristovšek Stanko. Uprava je sestavljena tako, da so v njej zastopane prav vse gasilske čete s področja mesta Ljubljane. Za delegata na skupščini Gasilske za-jednice sta bila izvoljena gg. Pristovšek in Janez Furlan. S toplim odobravanjem je bil nato izvoljen za častnega člana župe zaslužni in požrtvovalni g. Gašperin Ivan, predsednik gasilske čete z Viča. Sprejeti so bili nato še številni samostojni predlogi, med drugim, da se pošlje mestnemu poglavarstvu v Ljubljani spomenico za zvišanje podpor prostovoljnemu gasilstvu, da mestno poglavarstvo dovoli vsem četam na svojem področju brezplačen in vseh taks prost električni tok, dalje da se zaščita ljubljanskega prebivalstva za primer vojne organizira s sodelovanjem in upoštevanjem predlogov prostovoljnih gasilskih čet itd. Sklenjeno je bilo tudi, da se na merodajna mesta pošljejo prošnje in spomenice, da se gasilskim četam ne ovira prirejanje tombol in zabav, ki so jim spričo slabega gmotnega položaja potrebne. Pri slučajnostih se je razvila zanimiva debata okrog vprašanja, kako bo z nabavo bencina za gasilske avtomobile zdaj, ko so uvedene bencinske karte. Nekaj minut po 11. uri je starešina g. Pristovšek zaključil občni zbor ljubljanske gasilske župe. »Kaša krila« na severni meji Občni zbor oblastnega odbora Aerokluba v Maribora Maribor, 3. marca. Eden najagilnejših oblastnih odborov Aerokluba v naši državi, mariborski, je imel danes svoj občni zbor, na katerem je podal pregled svojega dela v pretečenem letu ter je začrtal nekaj smernic za svoje delo v novi poslovni dobi. Primerno težkim današnjim časom, ki so nam prinesli viden dokaz o potrebi čim večje propagande za letalstvo, za katerega se more vzbuditi zanimanje in razumevanje v najširših ljudskih plasteh, je razdelilo vodstvo občni zbor na dva dela. Prvi je imel slavnosten značaj, nato pa mu je sledil delovni del zborovanja. Občnega zbora, ki je bil v sejni dvorani trgovskega gremiia v Jurčičevi ulici, so se udeležile po svojih delegatih vse včlanjene edinice, poseben poudarek pa mu je dala prisotnost odličnih predstavnikov naše vojske in državne oblasti. Navzoč je bil poveljnik mesta general Golubovič z garnizionarjem podpolkovnikom Maslačem, okrajni glavar dr. Šiška, zastopnik mestnega župana ravnatelj Rodošek, policijski svetnik Pestevšek, predsednik Tujsko-prometne zveze inž. Šlajmer in ravnatelj Putnika Loos, častni predsednik dr. Tominšek. Goste in delegate je pozdravil predsednik oblastnega odbora ravnatelj Anton Krejči, ki je uvodoma predlagal, da se odpošlje vdanostna brzojavka Nj. Vel. kralju Petru, Nj. Vis. kneju namestniku Pavlu ter pozdravni brzojav poveljniku letalstva armadnemu generalu Jankoviču. Nato je v svojem govoru opozoril na važnost človeškega materiala v letalstvu. Dober pilot je porok za dobro letalo; naloge Aerokluba so, da naš dragoceni človeški material, ki ga imamo v obilici, izbrusi in izobrazi v pilote. Apeliral je na našo javnost, da z vsemi sredstvi podpre stremljenje aerokluba. Nato je podal zanimivo sliko velikega dela, ki se je izvršilo lani v okviru mariborskega oblastnega odbora. Rezultati posameznih skupin bi bili lahko sicer še so največje ovire. Rezultati zračnih jadralcev so nad vse lepi. 54.7 km so lani preleteli, 2189 m absolutne višine so dosegli, 2270 krat so se dvignili bodoči piloti v zrak. Sami izdelujejo svoja letala, Sami modele, sami popravljajo vse kvare in poškodbe. Leteči park jadralnih letal je narasel, tako da imajo sedaj odseki 11 drsnih letal, 4 prehodna in eno visokozmožno letalo. V gradnji je 18 novih jadralnih letal. Tudi motorno letalstvo izkazuje lepe uspehe, dasi ima na razpolago samo eno zastarelo letalo; poleg tega je v Mariboru še eno zasebno motorno letalo. 1242 pristankov, 182 zračnih krstov, 4 aerovleki — vse to so številke, ki dokazujejo, da bi se dalo izvežbati veliko število motornih pilotov, če bi imeli zadosti motorno aparatov in gorilnih sredstev. Končno se je spomnil mlade žrtve letalstva, jadralnega pilota Novaka, ki se je lansko leto ubil ob priliki letenja z jedrilico na Teznem. Vzlic vsem težkočam in pičlim denarnim sredstvom je lansko leto 78 mladih jadralcev doseglo diplomo, tako da je sedaj na področju odbora 130 pilotov jadralcev. Po govoru predsednika Krejčija je povzel besedo poveljnik mesta general Golubovič. Znan mu je pokret za jadralno letalstvo v Sloveniji, zlasti na severni meji, saj je bil kot poveljnik polka v Celju dolgo predsednik tamošnjega krajevnega od-,Y .zanosnih besedah je govoril o naši mladini, ki je idealen material za letalstvo. Opozarjal je potem kot vojaški strokovnjak na važnost letalstva v vojni, v kateri je glavni činitelj kakovost m ne kolikost. Nato je sledil delovni del občnega zbora. Prečrtano je bilo tajniško jaoročilo tajnika J. Papova, blagajniško poročilo pa je jx>dal Ostapovič, o motornem letalstvu je imel obširnejši referat Pivka, o delu jadralcev pa je obširno poročal Edgar Košak. Občni zbor se je zaključil z volitvami, pri katerih limdu jjubiuiiezuui »Kupiii ui nui lariKo sicer se i v^uciu at jc £4kijucii z volitvam1!, pri kate večji, toda skromne subvencije, ki so na razjmlago, I je ostal na vodstvu v glavnem dosedanji odbor. Ljubljana od šobite čez nedeljo Ljubljana, 3. marca. Ena zadnjih letošnjih zimskih nedelj in po vrhu še takšna, da je bila kakor nalašč ustvarjena za vse one, ki iščejo zadovoljstva in razvedrila v čarih zimske narave — to bi bila oznaka današnje nedelje. Vsi oni, ki si znajo privezati dilce na noge, so se že včeraj zvečer ali pa davi rano odpeljali v razne izletne kraje, da bi izkoristili lepo zimsko vreme. Zato so bili vlaki in avtobusi, tako oni, ki so snoči in davi odhajali proti Gorenjski in Dolenjski, kakor tudi oni, ki so se nocoj vračali, nabito polni ljudi več ali manj Židane volje. Vsi so se mogli pohvaliti, da so imeli ves dan idealno vreme. — Na današnjo nedeljo se je že močno poznalo uveljavljenje nove uredbe o omejitvi prometa z motornimi vozili, ki je s 1. marcem uvedla bencinske karte. Zdaj je nedeljski promet z avtomobili spet dovoljen in tako so skoraj vsi avtomobilisti, ki so bili toliko korajžni, da svojih vozil še niso odjavili, danes naložili svoje družine, znance in prijatelje ter s polnim plinom zabrneli po gorenjskih in dolenjskih cestah. Ljubljana sama je bila na današnjo nedeljo mirna. V takšnem smislu se vsaj glase poročila s policije, reševalne postaje in iz bolnišnice. Gospod dežurni uradnik na policiji je celo ugotovil: Bil je blažen miri Upamo, da mu smemo verjeti. Krstna predstava »Strahopetca« Ljubljanska drama je snoči krstila novo predstavo letošnjega repertoarja, H. R. Lenormando-vega »Strahopetca«. Drama obravnava zapleteno vohunsko afero, prepleteno z globokimi psihološkimi momenti in je torej za današnje čase močno aktualna. Predstavo je z veliko ljubeznijo pripravil prof. Sest, v glavnih vlogah pa so z lepim uspehom nastopili Kralj, Mira Danilova, Jerman, Levar, Nablocka, Cesar in drugi. Gledališče je bilo dobro zasedeno in občinstvo ni varčevalo s toplim aplavzom. Glavni igralci so morali večkrat pred zastor. Predstava je prav lepo uspela in pomeni za letošnjo dramsko sezono lep doprinos. Strokovna ocena predstave sledi šoferji bodo gradili svoj dom Med stanove, ki jim sedanji kritični čas ni prizanesel, spadajo brez dvoma tudi avtomobilski šoferji. V kakšnem položaju žive in s kakšnimi težavami se bore, smo čuli na današnjem občnem zboru Zveze šoferjev, ki je bil dopoldne v prostorih gostilne pri »Levu«. Zborovanja se je udeležilo veliko število šoferjev, ki jih je toplo pozdravil njihov predsednik g. Plantar, nato pa je podal poslovno poročilo o delu šoferske organizacije tajnik Malahovsky. Zveza šteje 110 članov, ki se živahno udejstvujejo v društvu. V preteklem letu je imela Zveza mnogo dela z raznimi interpelacijami zaradi omejitve porabe goriva in prometa z motornimi vozili. Te interpelacije so bile več ali manj uspešne. Kljub hudim časom pa so naši šoferji kaj podjetni, kar dokazuje zlasti to, da bodo v doglednem času zgradili lasten »Šoferski dom«, za katerega so že kupili parcelo v Zgornji Šiški. — Blagajniško poročilo kaže povsem zadovoljivo sliko. — Pri slučajnostih je bilo v razpravi izplačevanje posmrtnin in je bilo soglasno sklenjeno, da se izplača svojcem člana, ki je bil pri organizaciji do 10 let, podpora 1000 din, do 20 let 2000 din in nad 20 let pa 3000 din. — Sprejeti so bili nadalje še nekateri drugi sklepi, nakar je predsednik zaključil zborovanje, ki je poteklo v lepi slogi. Grafično delavstvo časti delo Antona štreklja Ljubljansko grafično delavstvo je snoči priredilo v dvorani Delavske zbornice tovariški večer v počastitev 40-letnega delovnega jubileja enega svojih najbolj zaslužnih in požrtvovalnih članov, gosp. Lončka Štreklja. V dvorani se je pri pogrnjenih mizah zbralo okrog 300 grafičnih delavcev iz Ljubljane, Maribora in Celja, prisotni pa so bili tudi zastopniki centrale iz Zagreba. V lepem govoru je slavil slavljenčeve zasluge za grafično or- ganizacijo iajnik g. Drago Kosem, nato pa so čestitali Tončku Štreklju še številni drugi zastopniki, med njimi zastopnik osrednje grafične organizacije Štark Evgen iz Zagreba. Slavljenec je prejel številna lepa darila. Ljubljanska tiskarska podjetja so ob tej priložnosti darovala lepe zneske v blagajno grafične »Dobrodelnosti«, ki jo vodi jubilant. Tovariški večer, pri katerem je s pesmijo sodelovala tudi pevska »Grafika« ter grafični orkester, je prav lepo uspel Koncert orkestralnega društva preložen Jubilejni koncert Orkestralnega društva, ki je bil napovedan za ponedeljek, 4. marca, je preložen na ponedeljek, 18. marca, ker je klavirski virtuoz prof. Ivan Noč na povratku s turneje v Nemčiji obolel. Vstopnice za koncert ostanejo v veljavi. Mariborski drobiž Maribor, 3. marca. Proslava obletnice kronanja papeža. Danes se je v stolnici slovesno proslavila prva obletnica kronanja svetega očeta papeža Pija XII. Letošnja proslava je imela samo cerkveni značaj; bila pa je izvršena z vsem sijajem. Udeležili so se je predstavniki oblastev, zastopniki mariborskih katoliških in cerkvenih organizacij in društev ter mnogoštevilni verniki. Ob devetih so so zbrali pred škofijskim dvorcem duhovščina ter predstavniki društev z zastavami in so sprejeli pre-vzvišenega vjadiko dr. Tomažiča, da so ga spremljali v slavnostnem sprevodu v stolnico. Tam je imel potem kanonik Janežič slavnostno pridigo, v kateri je veličal delo sedanjega sv. očeta. Sledila je slovesna sv. maša, ki jo je opravil prevzvišeni vladika, po sv. maši pa zahvalna pesem. Smrt obrtniškega organizatorja in borca. — V Zrečni ulici 4 je umrl v starosti 61 let Anton Krajcer, čevljarski mojster in 14 letni predsednik Združenja čevljarskih mojstrov. S pokojnikom lega v grob popularen predstavnik mariborskega obrtništva, neumoren organizator ter velik borec za obrtniške pravice, posebej še za obrtnike čevljarske stroke. Pokopali ga bodo v torek ob štirih popoldne na frančiškanskem pokopališču na Pobrežju. Svetila mu večna luč, preostalim naše sožalje! Mraz se je povrnil. Po nekaj toplih dneh se je spet naenkrat povrnil mraz. Danes zjutraj je bila najnižja temperatura 14.6 stopinj pod ničlo. Čez dan je sicer sijalo sonce, ki pa zaradi ledenega vzhodnika ni moglo ozračje prav ogreti. Tisoči naše mladine stopajo na plan Krasna mladinska akademija ZF0 v »Unionu« Ljubljana, 3. marca. Kot nekak uvod v akademijo, ki io priredi njo nedeljo, kakor vsako leto ZFO, je bila včeraj dor>oIdne v veliki unionski dvorani akade prihodnjo nedeljo, kakor vsako leto i—'dne v —,!I-! J prire in Slovenske dijaške zveze. To je bila prva mla- mija,'ki jo je priredila ZFO s sodelovanjem ZDK in Slovenske dijaške zveze. To je bila prva dinska akademija ZFO in prav bi bilo, če bi sta- rejši takim prireditvam posvečali malo več jx»zor-nosti. Včerajšnja prireditev nam je pokazala, kako čisto drugo smer je ubrala telovadba. Padli so razni sistemi, kjer je človek bil v svojem zunanjem izrazu in odrazu odmaknjen od svoje notranjosti, ko je bil samo nekak robot in je delal samo gibe in ničesar drugega. Kakor prelivanje notranje sile v njen zunanji izraz je človek občutil, ko je gledal te mlade ljudi, ki so vsak gib preudarili in pre-, študirali, kjer je vsak zunanji izraz bil odmev tistega sveta, v katerem živi človek svoje drugo, notranje življenje in ki ga dela vrednega človeka. Prireditev so jx>častili ban dr. Marko Natlačen, knezoškof dr. Gregorij Rožman, rektof ljubljanske univerze dr. Matija Slavič, prosv. inšpektor Silvo gojenke drugi odličniki. Ko je godba »Sloge« za uvod v prireditev odigrala državno himno, je sledila zborna recitacija »Izpoved naše mladine«, ki so jo učinkovito izvedli člani in članice SDZ, »Izpoved« je program naših fantov in deklet: Bog, domovina, delo. Za tem so prijadrali na oder mornarji iz Škofovih zavodov, ki so lepo pozdravili, potem pa so zajadrali po morju, plezali po jamborih, streljali, vse, kakor se pravim lepo in učinkovito, so pri dekliškega krožka pri Sv. Petru in z zlatimi kolesi izvedle prisrčen prizor: Delajmo zlata kolesa. Sledila je simbolična vaja »Doberdob«, ki smo jo videli v novi, zelo učinkoviti priredbi, zlasti z uvodno recitacijo. Izvajali so jo dijaki iz škofovih zavodov. Točko: bradlja kot zapreka so izvajali mladci iz Ježice, Sv. Petra in SL Vida. Tu smo videli, kako se mora mlad človek boriti z zaprekami, ki pa jih pogumno vse premaga. »Naprej zastava slave«, ki. so jo izvajali dijaki škofovskih zavodov, nam je pokazala, kako smo strnjeni okrog našega državnega simbola — zastave vedno pripravljeni braniti, kar imamo. Sledil je govor predsednika ZFO dr. Žitka, ki je med drugim poudaril, da se moramo zavedati velikega pomena mladine, na katero mora računati vsak narod. Le dobro vzgojena mladina, požrtvovalna in polna idealov nam je jamstvo za bodočnost, pa naj pride kar hoče. Le mladina, ki ima za ideal Boga, državo in ki je vzgojena v nesebični socialnosti in požrtvovalnosti, le taka mladina je zmožno ustvariti boljši sv e* Po odmoru je mogočno zadonela lepa fantovska himna in pomladek ZDK II. realne gimnazije v Ljubljani je izvedel dosti težko rajanje s trakovi. Igre mladcev so prinesle med ljudi mnogo veselega razpoloženja, zlasti ko so se šli »Petelinji boj« s svečami. Ta prizor močno spominja na belo-krajinski narodni ples, kakor je vsa prireditev izzvenela v duhu narodnih motivov. Zlasti lepa je bila »Ave Marija«! ki jo je izvajal jx>mladek ZFO klasične gimnazije iz Ljubljane. Človek je živo občutil v prelivanju modre, zlate, rdeče in zelene bar-nižnost in vso svojo nemoč, nato pa veličast- ve pon m i je in neskončnost pred božjim obličjem. Vse to se je zopet prelilo v modro barvo, v upanje človeške duše. Za konec je pomladek ZDK II. real. gimnazije v Ljubljani v živobarvnih slovanskih narodnih nošah pokazal nekaj narodnih plesov, ki so prinesli med nas mnogo domačnosti in kar žal nam je bilo, ko smo videli, da je sj>ored končan. Akademija je sijajno izpadla in jx>kazala, kako je delo naših organizacij obrnjeno na vznoter. Naši fantje in dekleta vedo, da človeka ne naredi samo telo, ampak tudi duša, človeška notranja usmerjenost in plemenitost, kar danes tako pogrešamo. faročajte in sirite Slovenski dom! Denarnica s 1500 din izginila. Ivani Strei-clier, ženi nemškega železničarja, je iz neke trgovine na Aleksandrovi cesti izginila pri plačevanju blaga naenkrat denarnica, v kateri je imela 1500 dinarjev denarja. Osumljen je tatvine neki moški, ki se je istočasno nahajal v trgovini. Prijioročljivi telovadci. V telovadnici realne gimnazije v Krekovi ulici telovadijo člani nekega telovadnega društva. Snoči sta dva člana te organizacije po telovadbi pričakala pri^ vratih služkinjo Mirko Praprotnik, ki ie prišla zapirat telovadnico ter sta jo napadla in hotela posiliti. Ko jim je ušla, jo je eden zasledoval ter jo večkrat udaril po licu. Zadevo jc vzela v svoje roke policija, da jo razčisti. Bridka izkušnja. Ivanka Hrašovec iz Slatine Radenci se je na vožnji v Maribor spo-znula s trgovskim zastopnikom Egonom Turkom, ki je imel že večkrat opravka s sodiščem. Povabil jo je k svoji materi na dom, kjer je prenočila ter ostala pur dni. Medtem časom ji je Turk izvabil hranilno knjižico, ki se je glasila na 7000 din, 2000 din sta takoj dvignila, jjotem pa sta založila knjižico za novo motorno kolo, katerega je Turk kupil, češ, da ga rabi na svojih trgovskih jx>slih ter sc bo Hraševčeva z njim vozita. Ko pa je motorno kolo dobil, je na cesti sedel pred TTrašev-čevo nanj ter se ji pred nosom odpeljal, vrnil pa se ni več. Smučarsko prvenstvo študentov Kranjska g;ora, ki leži v enem najlepših delov Slovenije, je bila 1. in 2. marca prizorišče ostre borbe za državno akademsko prvenstvo v alpski in klasični kombinaciji, že na vse zgodaj so naši najboljši študentje - smučarji drseli po snežnih poljanah in obetali najlepše uspehe. Bližnje gore so ze v prvih jutranjih urah žarele od žarkov vzhajajočega sonca. Tekem se je udeležilo okoli 25 tekmovalcev iz Ljubljane in Zagreba. Belgrajska univerza ni jx>-slala niti enega udeleženca. Zelo ostra je bila borba med reprezentancama ljubljanske in zagrebške univerze, vendar je s precejšnjo razliko zmagala ljubljanska univerza in si s tem ponovno priborila pokal. V teku na 15 km in skokih je nastopilo le osem tekmovalcev, zmagal je ASK-ovcc Koželj Lojze in si tako pridobil naslov: akademski prvak v klasični kombinaciji. Rezultati so sledeči (navajamo samo prva tri mesta): Smuk: 1. Heim 3:07.5 ASO); 2. dr. Novak 3:18.2 (Jaso); 3. Herle 3:24.8 (ASK) Slalom: 1. Heim 2:07.8; 2. dr. Novak 2:16.8; 3. Herle 2:18.7. Alpska kombinacija: I. Moštvo ljubljanske univerze: 1. dr. Novak 457.94 točk; 2. Herle 467.61 točk; 3. Pernuš 515.70 točk. — Skupaj 1441.25 točk. II. Moštvo zagrebške univerze: 1. Heim 429.81 točk; 2. Tudja 531.93 točk; 3. Žerjav 540.05 točk. - Skupaj 1501.82 točk. Klubska moštva: 1. JASO .. 540.70 točk; 2. Kališnik 560.1 578.58 točk. — Skupaj 1679.42 točk. II. ASK (Ljubljana): 1. Hafner 557.97 točk; 2. Končan 562.93 točk; 3. čop 567.66 točk. - Sku-pa 1688 točk. ,VAS° J^agreb): 1. Zamanja 554 točk; 2. Žnidaršič 566.96 točk; 3. Okretič 692.84 točk. — Skupaj 1813.80 točk. (Ljubljana): 1. Reich 0.14 točk; 3. Legat lomu prvakinja v alpski kombinaciji. Vsi potrti javljamo sorodnikom, prijateljem in znancem žalostno vest, da so danes mimo v Gospodu zaspali naš oče. stari oče, tast in stric, gospod MATEVŽ ŠMALC vrvar in posestnik Pogreb dragega pokojnika bo v torek, dne 5. marca 1940 ob 16.30 iz hiše žalosti na farno pokopališče v Hrovači. Sv. maša zadušnica se bo brala v sredo, dne 6 marca 1940 ob 7 zjutraj v farm cerkvi v Ribnici. Ribnica, dne 3. marca 1940. Matevž, Polde, Štefka, Tone, otroci z družinami m ostalo sorodstvo. »N mav čez izaro« Od tu in tam Jugoslovanski Rdeči križ je lani izdal precejšnje vsote za podpore tujim državam, ki jih je zadela nesreča, deloma pa v naturalijah. Prav tako je Rdeči križ nakazal svojo podporo tudi Turčiji. ko jo je pred božičem zadela strašna potresna katastrofa v Anatoliji. Naša vlada je takrat darovala Turčiji tri milijone dinarjev, da bi mogla Turčija za ta denar nakupiti pri nas gradbeni materija!. Rdeči križ pa je organiziral posebne zbirke, slasti pa med muslimanskim prebivalstvom. Samo v Sarajevu so nabrali 20.000 dinarjev. Ponovno je začela polzeti zemlja z obronkov planine Selečevice pri Nišu. Lani ie drseča zemlja potegnila s seboj celo majhno vas, da so se vse hiše porušile. Letos se je isti pojav ponovil, ker se je začel sneg topiti in se je razmehčana zemlja začela trgati. Predvčerajšnjim so opazili v vasici Perutine, da se pod njimi giblje zemlja. Kmetje so hitro zapustili svoje domove in potem poskušali hiše rešiti, toda vseeno so se zrušile tri hiše. Polzeti je začela plast zemlje v dolžini deset hektarjev. Osem otrok je izgubila ▼ enem mesecu dru-iina Spira Dimitrijeviča iz Bara pri Kragujevcu. Spira in žena Ljubica sta imela deset otrok. Toda v hišo se je zanesla bolezen in je v enem mesecu pomorila kar osem otrok. Starša sta bila vsa iz sebe in sta začela uganjati stvari, ki so kazale na to, da se jima je v glavi nekaj spremenilo. Prepirala sta se, zraven pa je sodelovala tudi mlada snaha Čaja, ki je vlekla s Spirom. Ko pa je bil decembra semanji dan v vasi, je šel Spira na sejem. Ko se je pa zvečer vrnil, ie našel ženo ubito na tleh. Preiskava je ugotovila, da je zločin izvršila snaha. V zaporu je snaha trdila, da jo je k zločinu nagovarjal sprva Spira, ko pa je odklonila, je pa Spiro sam ubil ženo. Tudi pred sodniki se je snaha enako zagovarjala, toda Spira je dokazal, da je bil ves kritični dan zdoma. Snaha je bila obsojena samo na pet let 6trogega zapora, zato ker je bila komaj sedemnajst let stara. V soboto se je v Bolgradn zaključila sodna razprava proti bivšemu narodnemu poslancu Pan-toviču, katerega je zaradi klevete tožil sodišču bivši narodni poslanec in brat dr. Milana Stojadi-noviča Dragomir Stojadinovič. Dragomir Stojadi-novič je bil dopisnik neke tuje poročevalske agencije, ki je širila o naši državi vznemirljive vesti o času, ko je bil Milan Stojadinovič vržen z.oblasti in je Cvetkovič pripravljal sporazum s Hrvati. Pantovič je te vesti zbral in vložil v narodni skupščini interpelacijo. Stojadinovič je tožil Pantoviča sodišču, toda tam se je ugotovilo, da je Stojadino-vič dejansko širil neugodne vesti o naši državi. Nastopili so kot priče ravnatelj agencije Avale, bivši šef Osrednjega tiskovnega urada, neki francoski časnikar in drugi. Vsi so povedali, da ie vznemirljiva poročila sestavljal in pošilial Dragomir Stojadinovič in da so morale naše oblasti večkrat za tujino zanikati vsa ta poročila. Sodišče je po večdnevni razpravi ugotovilo, da se ie tožencu posrečil dokaz resnice in je zato Pantoviča oprostilo. Tako se je torej izkazalo, da ie Stoiadi-novičeva družba na vse načine intrigirala proti vladi Dragiša Cvetkoviča in s tem skušala preprečiti sporazum s Hrvati. Banska oblast v Zagrebu je izdala opozorilo "a delavce, ki so ponavadi vsako leto šli na sezonsko delo v Francijo in v Nemčijo. Objava pravi. da nemško delovno ministrstvo še ni stavilo nobenih ponudb za sezonske delavce, kakor je sicer običajno vsako leto ob tem času storilo. V Nemčijo bodo torej mogli iti na delo samo tisti delavci, ki imajo od nemških oblasti še od lani potrjen vizum na povratek v Nemčijo in iim ta vizum še ni iztekel. Vsakdo, kdor hoče iti nanovo v Nemčijo, pa mora imeti potrditev nemškega delovnega ministrstva. Podobno je tudi t odhodom v Francijo. Vsakdo, kdor hoče iti tjakaj, mora imeti sklenjeno pogodbo, ki jo potrdi francosko ministrstvo za delo. Teh je pa malo in kakor kaže, bo letos smelo v Francijo na delo le nekaj malega gozdarskih in poljskih delavcev. Akcijski odbor državnih uslužbencev vseh strok je imel sejo v Belgradu in se zavzemal za to, da bi država čim prej povišala plače vsemu državnemu uslužbenstvu. V odboru so zastopana vsa uradniška združenja. Govorniki so ugotavljali, da živi večina uradnikov v tako slabem položaju, da se ne morejo niti dostojno preživljati. Draginja raste, plače pa so ostale iste in ni predvideno, da bi bile kaj kmalu povišane. Obenem so sklenili, da bodo 17. marca priredili po vsej državi velika zborovanja, na katerih bodo javno poudarili svojo zahtevo,’ da se jim zboljša težki gmotni položaj. Edini državni uslužbenci, ki .so doslei dobili nekaj povišanja, so bili železničarji in sicer le tisti izmed njih, ki službujejo na progah. Bližnjo spomlad napovedujejo živali, ki se že prebujajo iz zimskega spanja. Tako poročajo iz okolice Travnika v Bosni, da so že prišli iz svojih prezimovališč medvedje na bližnji planini Vla-siču. Kmetje so namreč videli, da . je medvedka pripeljala svoje mladiče iz brloga. Kmetje seveda sniia'rai° ‘a pojav kot gotov znak. di se bliža pomlad. Pač pa se tam okrog klati še vedno mnogo volkov, ki vdirajo v staje in koljejo živino. V vasi Gluha Bukovica so oni dan vdrli volkovi v vas in poklali do zadnjega vse pse čuvaje, ki so bili privezani ob hišah. Največjo vodno zadrugo v naši državi, lo je Bidj-Bosutsko vodno zadrugo, se je končno vendarle posrečilo sanirati in ji omogočiti nadalje delovanje. Ta vodna zadruga v Slavoniji ima nalogo graditi in oskrbovati številne nasipe in prekope, ki varujejo obsežno pokrajino pred stalnimi poplavami Save, Drave in drugih manjših rek, ki teko skozi polja in ob vsakem večjem navalu vode preplavijo plodno zemljo. 2e pred kakimi petimi leti je ta zadruga zašla v silne denarne težave, saj se je nabralo okrog 48 milijonov dolga, kar pa je bilo preveč, da bi ga mogli plačati vsi posestniki, ki so člani zadruge. Sedaj se je oblastem posrečilo ta dolg znižati na 33 milijonov dinarjev, obenem pa so najeli pod zelo ugodnimi pogoji posojilo 35 milijonov dinarjev pri Privilegirani agrarni banki. To posojilo je bilo sklenjeno na 25 let, vsakoletne obroke pa bodo pokrile oblasti s svojimi podporami. Kakor pravijo zagrebški časopisi, imata za to sanacijo največ zasluge dr. Maček in finančni minister dr. Sutej. Dve starki sta zmrznili v bližini Knjaževca. 50 letna Kruna Radosavljevič je šla v bližnjo vas obiskat svojega sina. Da ne bi sama hodila ob neugodnem vremenu, pa je vzela s seboj še 80 letno Kruno Prvulovič. Ker ju pa le ni bilo na obisk, se je začel sin zanimati zanju. Več dni je minilo, pa ju še vedno ni bilo. Začeli so iskati in nazal nje so ju našli nekaj stran od glavne poti obe zmrznjeni. Starki je zalotil hud snežni vihar in od napora sta upehali, sedli pod bližnie drevo, kjer pa ju je zalotila tudi smrt Poljski ujetniki na Koroškem Na Gomjera Koroškem so že dalj časa dekleta 6 Poljske kot pomožne delavke pri raznih gospodarstvih, predvsem po gostilnah in na večjih kmetijah. Tudi n^kaj moških delavcev s Poljske je že nekaj tednov na Koroškem, vendar so bili dodeljeni večinoma nemškemu delu dežele. V zadnjem času pa je prišlo zopet nekaj transportov poljskih delavcev, od katerih jih je prišlo nekaj tudi v slovenski del dežele Postopek pri dodeljevanju delovnih moči je v kratkem sledeči: Kdor je v zadregi radi delovnih moči, predvsem če so bili njegovi delavci vpoklicani v vojsko, javi svojo zadrego delovnemu uradu. če je novpraševanje dovolj veliko, da je za kritje potreb potTeben cel transport, se dotičnemu delovnemu uradu dodeli skupina delavcev in de-la\e bliža koncu, pa sedaj vsa društva hite, da spravijo te dolžnosti jx>d streho. O občnem zboru oblastnega odbora Aerokluba poročamo na drugem mestu. Snoči so zborovali v slavnostno okrašeni kazinski dvorani člani Združenja prevozniških obrtov, ki obsega področje vse bivše mariborske oblasti. Vodil je občni zbor agilni predsednik g. Sluga. Mestno občino je zastopal podžupan Žebot, zbornico tajnik dr. Jure Koce, obrtni referat pa dr. Senkovic. Predsednik je v svojem govoru omenjal burne dogodke v lanskem letu, ki so prinesli prevoznikom obilo žrtev. Dati so morali vojski na razpolago konje, vozove in avtomobile, kar pa so radi storili. Nova uredba o vožnjah do 30 km daljave jih je hudo prizadela. Pritožili so se v Bd-gradu ter deloma uspeli. Z novo uredbo o bencinskih kartah pa spet niso zadovoljni, ker zaradi pre-malih količin, ki so jim dodeljene, ne morejo izhajati. Poskočile so cene sena. Tajniško in blagajniško poročilo je podal delavni tajnik Anton Krepek. Združenje šteje 322 članov, med temi 137 avtoizvoščkov, 95 avtoprevoznikov, 71 voznikov s konjsko vprego ter 19 fijakerjev. Za obrt se poteguje še 30 avtoprevoznikov in 3 avtoizvoščki. Članarino za leto 1940 ostane ista. Predlaga se poenotenje in zvišanje maksimalne tarife za avtoizvo-ščke. Govorilo se je tudi o nujni potrebi, da se cesta Maribor—Celje vendarle ze začne urejevati, če ne gre drugače, naj vrši to država v lastni režiji. Združenje so pozdravili podžupan Zebot, tajnik zbornice dr. Koce in obrtni referent dr. Sen-kovič. Železniško glasbeno društvo »Drava« je imelo občni zbor snoči v prostorih Narodnega doma. Bil je to 21. občni zbor. Vodil ga je predsednik Jože Vokač. Železniškega ravnatelja je zastopal inž. Zelenko, ljubljansko želez, glasb, društvo »Slogo* pa Trost. Ljubljanski oblastni odbor UJN2B je zastopal Outrata, mariborski pa Ropret, pevsko društvo Jadran-Nanos pa Koršič. Tajniško poročilo je podal Alojz 2ivko. Društvo ima 895 Članov, od tega 797 podpornih. Sledila so poročila pevskega, godbenega, tamburaškega odseka in društvene glasbene šole, ki ima 199 učencev. Kapelniku godbe Žekarju je bila izročena za njegovo Koroški drobiž Časopisom je naročeno, da morajo prihraniti vsaj četrtino na dosedanji potrošnji papirja. Večina listov je svoj obseg zmanjšala za četrtino. Nad Rsberco je hlapec posestva Lindenhof v ozkem žlebu zavozil s sanmi, naloženimi s hlodi, v tovorni avto, ki je vozil pred njim m se na strmini nenadoma ustavil. Konja so hlodi tako hudo poškodovali, da so ga morali na mestu ustreliti. Posestnik trpi blizu 2000 mark škode Hlapec si je nesrečo tako gnal k srcu, da je izgubil uro in morali so ga prepeljati v celovško umobolnico Na Bistrici je povozil avto Projevefia hlapca. Ponesrečene* so takoi prepeljali v beljaško bolnišnico, a je težkim poškodbam kmalu podlegel. Pri Vrbi je zašel pod vlak 17 letni Rudi Gorič-nik, ki je dobil smrtne poškodbe. V Podgradu je umrla gospodinja Naglove hiše gospa Marija Nagele. Rodom k ugledne Janežičeve rodbine r Lešah j» slovela po svoji narodni zavednosti in po tihem, dobrem značaju. Na zadnji poti jo je spremljala ogromna množica ljudstva. Nekaj dni zatem je odšla za vedno 22 letna Marta Lipejeva iz Leš. Postala je žrtev notranjega vnetja. Pokojnica je bila vneta sotrudnica v Slov. kulturnem društvu. V Škofičah pa so pokopali zavednega slovenskega moža p. d. Kordeža v Holbičah. Pokojnik je bil dolgoUten član 6loven. prosvetnega društva in je tudi svoie otroke vzgojil v narodnem duha Svoje dni je bil načelnik krajevnega šolskega sveta in vnet narodni borec. Na Obirskem pa je izgubila 6vojega gospodarja ugledna Kozaraumikova hiša. Mož je bil mehkega srca in je imel posebno razvit socialni čut. Pomagal je vedno v potrebi, pogosto tudi v svojo škodo. Kot vzravnan Slovenje je vzgojil tudi svojo družino, da ceni in 6poštuje svoj narod in materino besedo. Vsem pokojnim naj bo domača zemlja lahka! Ljubljana Koledar Danes, ponedeljek 4. marca: Kazimir. Torek, 5. marca. Evzebij. Ljubljansko gledališče DRAMA. — Začetek ob 20. Ponedeljek, 4. marca: zaprto. Torek, 5. marca: zaprto. (Gostovanje ljublj. Pram' v Mariboru »Zupanova Micka«.) Sreda 6. marca: »Strahopetec«. Izven. Četrtek, 7. marca: »Asmodej«. Red četrtek. Petek, 8. marca, ob 15: »Piofesor Klepec«. Izven. Predstava po globoko znižanih cenah. Ob 20: »Literarni večer hrvat. književnikov«. Sobota, 9. marca: »Zene na Niskavuoriju«. Izven. Globoko znižane cene od 16 din navzdol. (25. predstava.) 150 letnica Linhartove »Županove Micke«. Mariborsko gledališče bo proslavilo to pomembno obletnico na ta način, da je povabilo ansambl ljubljanske Drame na gostovanje s to igro. Uvodne besede o Linhartu bo govoril dr. Kreft, ki je delo zrežiral, Prva repriza Lenormandovega »Strahopetca« bo v sredo kot predstava izven abonmana. Na to zanimivo vojno dramo opozarjamo! OPERA. - Začetek ob 20. Ponedeljek, 4. marca: zaprto. Torek, 5. marca: »Lumpacius Vagabundus« Red 13. Sreda, 6. marca: »Figarova svatba«. Red Sreda. Četrtek, 7. marca: «Rusalka«. Red A. Petek, 8. marca: zaprto. • Kot prvič v Jugoslaviji se bo v kratkem upri-rorila pri nas velika italijanska opera «Adriana Lc-couvrer«, za katero je spisal libreta po E. Scribeu A. Colantti. uglasbil pa jo je skladatelj Francesco Cilea. Delo je pisano v stilu in tradiciji velikih italijanskih oper na podlagi izredno dramatičnega dejanja, polno blestečih arij in mehkih melodij. Posamezne partije so pevsko in igralsko zelo hvaležne, posebno naslovna in tenorska, ki je v Italiji enana zlasti v B. Giglijevi interpretaciji. Od svojega nastanka 1. 1902 si je »Adriana Lecouvrer« utrla pot na vse, tudi največje svetovne odre in ie bila povsod deležna najlepšega uspeha. Obvestila Nočno službo imajo lekarne: mr. Bakar-čič, Sv. Jakoba trg 9; mr. Ramor, Miklošičeva cesta 20; mr. Murinaver R., Sv. Petra cesta št. 78. Izšla je 2. številka lista »Mali gospodar« * zelo pestro in poučno vsebino. List »Mali gospodar« izhaja mesečno na 20 straneh in ima zelo prikupno obliko. I iska se na dobrem papirju in ima prav lepe slike. Naroča se pri Zvezi društev »Mali gospodar« v Ljubljani, Gajeva ulica 9 in stane na leto 30 din. Pišite upravi, naj vam pošlje list na ogled! Sadjarska podružnica šiška priredi t torek, 5. t. m. ob pol osmih zvečer predavanje o škropljenju sadnega drevja. V deški ljudski šoli v Sp. šiški bo predaval g. Iv. Stupic*. »Ideja narodnega preporoda v slovenski literarni zgodovini« se imenuje naslov zanimivega predavanja, ki ga bo danes v ponedeljek oddajala v nacionalni uri ob 19.20 ljubljanska radijska postaja. Predaval bo g. prof. Stanko Janež. Na predavanje opozarjamo! Radio Program radio Ljubljana Ponedeljek, 4. marca: 7 Jutranji pozdrav — 7.05 Napovedi, poročila — 7.15 Pisan v»nček veselih zvokov (plošče) — 12 lz čeških operet (plošče) — 12.30 Poročila, objave — 13 Napovedi — 13.02 Opold. koncert Radij orkestra — 14 Poročila — 18 Zdravstvena ura: Ženska osamosvaja (dr. A. Brecelj) — 18.20 Komorna glasba (plošče) — 18.40 Mesečni slovstveni pregled (prof. Fr. Vodnik) — 19 Napovedi, poročila — 19.20 Nac. ura — 19.40 Objave — 19.45 Več manire — pa brez zamere (Fr Govekar) — 20 Rezervirano za prenos — 22 Napovedi, poročila — 22.15 Zvoki v oddih (Radij, orkester). Drugi programi Ponedeljek, 4. marca. Belgrad: 20.00 Komorni koncert. — Zagreb: 21.00 Violina. — Bratislava: 10.30 Harfa. — Sofija: 20.00 Simfonični koncert — Angleške postaje: 21.20 BBC orkester. — Be-romiinster: 20.10 Pisan večer. — Budimpešta: 21.00 Klavirski kvintet. — Bukarešta: 20 Cesar-Franckov koncert. — Francoske postaje: 20.45 Simfonični koncert. — Trst Milan: 17.15 Plesna glasba, 21.00 Orkestralni koncert. — Rim-Bari: 21.00 Plesne pesmi. — Florenca: 19.30 Zbor in orkester. — Sottens: 21 Izseljenska oddaja. vrši tudi važno socialno nalogo. Pri Gambrinu so se sestali mariborski mehaniki in šoferji ter razpravljali o ustanovitvi lastne organizacije, ki bi čuvala njihove interese, kar je važno zlasti sedaj, ko Erimanjkuje pogonskega goriva ter grozi mehani-om kakor šoferjem brezposelnost. Popoldne je isto tam zborovalo Ždruženje mesarskih in klobasičar* skih mojstrov pod vodstvom svojega predsednika. Stavbinci so imeli svoj shod v Delavski zbornici Sezona občnih zborov je na višku za soc. politiko g., banu dr. Natlačenu in glavnemu odboru Jugorasa. Njegov predlog in vsebina resolucije sta bila sprejeta z viharnim odobravanjem. Resolucija Stavbinski delavci, zbrani dne 2. marca 1940 na manifestacijskem zborovanju Strokovne zveze stav-bincev v Ljubljani po razmotrivanju svojega socialnega položaja, ugotavljamo sledeče: 1. Da se je stavbinoko delavstvo po prenehanju veljavnosti kolektivne pogodbe iz leta 1938 znašlo v najkritičnejšem času v skrajno obupnem položaju. Zato apeliramo na vse merodajne činitelje, da zastavijo vse svoje sile, da dobi stavbiasko delavstvo dragfnjskim in socialnim razmeram odgovarjajočo kolektivno pogodbo, ki naj stopi v veljavo čim preje in naj obsega vse stavbinsko delavstvo, tudi ono, ki je zaposleno pri javnih delih, ter naj zato država in banovina za že prevzeta javna dela priznata povračilo nastalih višjih izdatkov delodajalcem iz naslova povečanja mezd. 2. Da je skrajni čas za vzpostavitev banovine Slovenije tudi iz vidika socialnih interesov slovenskega delavstva, ker le dokončna preureditev države more normalizirati razmeri, pred vsem kar se tiče delavske socialne zaščite, decentralizacije socialnega zavarovanja in ureditve odnošajev med posameznimi stanovi naroda na način, ki zagotavlja delavskemu etanu take eksistenčne pogoje, da bo mogel brez bojazni za seb2 in svojo družino gledati v bodočnost 3. Da so določila čl. 74., 86. in 94. Uredbe o preskrbovanju brezposelnih delavcev v veliko škodo zlasti stavbinskim delavcem ter delajo iluzoren celotni značaj, ter sicer moderni socialni zakonodaji odgovarjajoče uredbe. Zato zahtevamo, da se navedeni členi razveljavijo in sezonski delavci izenačijo z ostalimi ^a,se.Javne borze dela demokratizirajo in iz njih izrinejo ostanki okostenelega birokratizma, ter delavstvu da možnost kontrole tudi nad njihovim administrativnim poslovanjem ter po socialnih vidikih načrtno organizira zaposlitev pri javnih delih. 5. S strogo kontrolo cen naj se prepreči vsaka spekulacija in nadaljnje naraščanje cen ter družinam vpoklicanih sezonskih delavcev brezpogojno zagotovi eksistenčni obstoj na način, ki jim bo dal dovolj moralne moči, da tudi z orožjem v roki stojijo na braniku svoje domovine, države in kraljevskega doma. 20 letno delo lepa, v ruskem slogu izdelan* ter s srebrom in zlatom okovana taktirka, godbenik Skačej je dobil za 20 letno delo srebrno dozo, štirje godbeniki pa za 10 letno delo diplome. Društvo si je na kulturnem in nacionalnem polju pridobilo izredne zasluge. Blagajniško poročilo je podal Ivan Paar. Denarni promet je znašal 269.000 din. Pri volitvah je bil izvoljen stari odbor. Danes dopoldne so se vrstili občni zbori tekstilnih tehnikov, ki so se sestali pri Orlu ter so razpravljali o svojih zadevah, predvsem pa spet o zaposlitvi tujih — nepotrebnih tekstilnih strokovnjakov. Društvo primorskih emigrantov »Nanos« je zborovalo v Narodnem domu. Občni zfcior je bil odlično obiskan ter so se ga udeležili predstavniki emigrantskih organizacij tudi od drugod. Društvo ZDRUŽENJE ČEVLJARSKIH MOJSTROV V MARIBORU javlja žalostno vest, da je njegov dolgoletni predsednik, gospod Anton Krajcer čevljarski mojster danes ob pol petih zjutraj, po dolgi in mučni bolezni, mirno v Gospodu zaspal. Pogreb nepozabnega in predragega predsednika bo v torek, dne 5. marca ob 4 popoldne ic mrtvašnice mestnega pokopališča na frančiškansko pokopališče. Neumornega borca za obrtniške pravice bomo ohranili v častnem spominu. Maribor, dne 3. marca 1940. ZDRUŽENJE ČEVLJARSKIH MOJSTROV V MARIBORU Stra» I mm.......Iltfr ... Mednarodne skakalne tekme v Planici Državni prvak za leto 1939-1940 je Novšak Albin, v mednarodni konkurenci je zmagal Bradi Josip (Nemčija) | Tekme v hrvaško-slovenski ligi: ' —«11» w * Planica, 3. marca. To pot se ni nihče uštel, kdor je šel v Planico. Stometrskih skokov sicer ni videl, vendar je danes videl na 65-metrski skakalnici nedvomno najboljše skakače v Srednji Evropi. Tudi reklama to pot ni šarila z blestečimi imeni in tekmovalci, ki bodo nastopili in ki jih potem ne bi bilo. Od 11 nemških tekmovalcev jih je prišlo devet; za vseh teh devet tekmovalcev lahko rečemo, da predstavljajo elito nemških skakačev. Ljudje so slutili, da bodo danes v Planici mogli videti sijajno skakalno prireditev in zato so prihiteli v Planico v velikem številu. Oba jutranja vlaka iz Ljubljane sta bila močno povečana in skoraj do zadnjega zasedena. Pa še pri vseh postajah na Gorenjskem so ljudje vstopali v vlak. ki jih je pripeljal gledat letošnje državno skakalno prvenstvo. Današnje prvenstvo v skokih je pripravila in organizirala Jugoslovanska zimsko športna zveza — prav dobro. Častno predsedstvo nad tekmami je imel zunanji minister dr. Cincar-Markovič, nadalje minister za vojno in mornarico armijski general Nedič Miljutin, minister za telesno vzgojo naroda Jevrem Tomič in ban dravske banovine dr. Marko Natlačen. Ministra vojske in mornarice je zastopal general JosimoviČ Borivoje, JZŠZ pa predsednik dr. Pirc in Joso Goreč. Tekme bi se morale začeti dopoldne ob 11.30 pa se je začetek malo zavlekel. V zadnjih dneh je namreč ostra izprememba vremena mečno škodovala skakalnici. V petek je bilo namreč 22 stopinj toplote, v soboto pa je nenadoma pritisnil mraz tako, da je sneg na skakalnici čisto zmrznil. Delavci so sicer skušali sneg na skakalnici zrahljati že včeraj, toda danes je nanovo zmrznil. — Jutro je bilo danes čisto in mrzlo in toplomer je kazal —14 stopinj C. Zlepa se sneg na doskočišču skakalnice, na katero so padale sence dolgih dreves ob skakalnici ni hotel zmehčati. Niti delavci z lopatami niso mogli dosti pomagati. Gostje iz Nemčije Nemška smuška zveza je k današnjim tekmam v Planico poslala devet svojih najboljših tekmovalcev. Tekmovalce so pripeljali inž. Bidl-stein in pa Carl Luther. Med gosti iz Nemčije smo že v napovedih brali sama znamenita imena. — Stari znanec iz Planice — 100 metrski mož — Josip Bradi, odlični Gregor Hflll, zmagovalec pri mednarodnih tekmah v Ga-Pa \Veiler Sepp, nemški olimpijec Marr Hans, bivši češki tekmovalec Palme Heinrirh, najboljši srednjeevropski tekmovalec v klasični kombinaciji Berauxer Gustl. dobri Friedl Herbert, siiaini junilor Maier Frane, in stilno nedvomno naiboliši nemški skakač Paul HSckel Manikala sta le Wein Hans in na Wim-mer Georg. Priznati je treba, da ie nemška smučarska zveza poslala v Planico svoje najboljše tekmovalce. Takoj v začetku skokov se je to tudi videlo. Mirno lahko rečemo, da so Nemci nadkri-ljevali naše tekmovalce. Poleg devetih nemških tekmovalcev je nastopilo tudi 25 domačih skakačev. V glavnem vsi naši najboljši skakači, Žal pa mornmo pripomniti, da niti vseh teh 25 skakačev, ki so danes na 65-metrski skakalnica skakali, ni sposobnih za nastop na tolikšni skakalnici in v tako ostri konkurenci. Potek tekem Malo po 11. uri so nekateri tekmovalci izvedli poizkusne skoke. Toda ne vsi. Doskočišče je bilo trdo in nezanesljivo. Zato se ga je vsak bal. Delavci so z velikim trudom skušali popraviti doskočišče. toda iz razlogov, ki smo jih navedli že zgoraj, to ni bilo mogoče tako hitro. Vsi so se mučili do opoldne. Toda niti opoldne skakalnica še ni bila povsem dobra. Kljub temu pa so skakači začeli. V zvoniku farne cerkve v Planici je zazvonilo ravno poldne ko se je pognal čez mostiček v globino FO Finžgar Rudi iz Krope. Odrinil je dobro, tudi v zraku ni bil slab in je sigurno pristal pri 48 metrih. Sledila sta mu Janežič Milan, slabo na 39 in pol, nato pa Zalokar Jože, boljše, toda s tremo, zaiadi katere je pri 45 in pol metrih padel. Nato je skočil prvi Nemec. Razlika je bila v vsem vidna. Zato je tudi v daljavi prekosil prve tri tekmovalce. Prišel je na 53 m. Za njim Gregorij Leopold 8 padcem na 45 in pol, Javornik Ivan na 46 in pol m, Vidic Andrej slabo, a padcem na 42 m, nato Nemec Palme na 52 in pol m. V sijajnem slogu je nato skočil Weiler Sepp 55 m, slabi Ažman 43 in pol. Klančnik Gregor 42 in pol m, boljši Šušteršič na 48 m, Jeseničan Razinger Lojze 43 in pol m, pri istem metru je doskočil tudi Mu-gerle Stane toda slabše. Starejši Razinger na 45 metrov, slabi Potočnik 42 in pol m, Pogačnik na 39 m, precej boljši od teh zadnjih Praprotnik Jo- že na 48 m, nato Ilirijan Mežik Janko s tremo, nesigurno in s padcem na 43 m. Za temi je skočil znameniti Bradi. Mož je še vedno v sijajni formi, ogromno pa je pridobil na rutini. Njegova drža v zraku in doskok sta sijajna. Skočil je 56 m. Za njim stari rutiner Jakopič Albin, ki ie prav lepo obstal pri 52 m. Kavalar Vinko s padcem 43 in pol m, znani Berauer 55 m, Friedl (Nemčija) 56 in pol m, Klančnik Karel zelo lepo 53 in pol m, Bevc Edo s padcem 51 in pol m. Najdaljši skok v prvi kunkurenci je dosegel Maier Franc — še junior: skočil je 57 in pol m, nato Pribošek, dobro 53 m, Florjančič pol m dalje. Hackel Paul 55 in pol. Drža tega skakača in njegov slog sta tako odlična, da smo prepričani, da bo v najkrajšem času prvi nemški tekmovalec. Nato se ie pognal preko odskočišča naš Novšak Albin. Prav odlično je pristal pri 55 in pol m. Po slogu in po sigurnosti se je med vsemi našimi skakači najbolj približal nemškim skakačem. Kot zadnji je skočil 161elni junior Polda Janez. Stilno vzoren, z lepim predklonom in malo slabšim doskokom je obstal pri 47 in pol m. S tem je bila prva serija končana. Ugotovitve so bile tele: nemški skakači so boljši. Naše skakače pa lahko razdelimo v dve skupini: Nov'šak, Florjančič, Pribošek, Bevc, Klančnik Karel in morda še Šušteršič ter Finžgar so med našimi tekmovalci najboljši. Ostali so mnogo slabši. In za nekatere lahko mirno rečemo, naj se gredo še malo učit na manjše skakalnice. Pri drugem skoku smo to ugotovitev lahko še bolj potrdili. Zal nam je bilo le mladega in močno talentiranega Poldo Janeza, ki je pri drugem skoku na vsak način hotel sforsirali še daljavo. V izrednem jredklonu se je pognal res na 52 m, toda je padel, \edvomno pa je Polda eden naših najtalentiraneiših mlajših smučarjev, toda za to skakalnico je bil poznan še za prelahkega. Po drugem skoku so sodniki Gustav RSther (Nemčija), Ante Gnidovec in Jelenič Jernej sklenili, da tretjega skoka ne dopustijo. Doskočišče se namreč nikakor ni hotelo zrahljati in je bil doskok zaradi tega močno težak. V tem je iskati v glavnem tudi razlog precej številnih padcev. Sodniki so se nato .umaknili na računanje :n takoj izračunali rezultate, ki so p>Ua«aii nslednji "rslni red: 1. Bradi Josef (Nem.) 227.6 (56 m, 56.5 m); 2. Hflckel Paul (N.) 225.9 (55.5 m, 55.5 m); 3. Marr Hans (N.) 224.1 (53 m, 54.5 m); 4. Friedl Herbert (N.) 220.3 (56.5 ni, 55.5 m); 5. Maier Franc (N.) 219.0 (57.5 m, 57.5 m); 6. Holl Gregor (N.) 217.7 (55 m. 56.5 m); 7. Berauer Gustl (N.) 217.1 (55 in, f.6 m); 8. Palme Heinrich (N.) 212.3 (52.5 m, 55 m); 9. Novšak Albin (J.) 211.0 (55 m, 53.5 m); 15. Pribovšek Fr. (J.) 205.1 (53 m, 53 m); 11. Jakopič Albin (J.) 203.2 52 m, 51.5 m); 12. Florjančič Peter (J.) 199.6 (53.5 m, 54 m). V domači konkurenci za državno prvenstvo v skokih so se naši tekmovalci zvrstili tako-le: 1. Novšak A., SK Bohinj, 211 (55—53.5 m; 2. Pribošek Fr.. Ilirija, 205.1 (53—53 m>; 3. Jakopič A., D.-Mojstr., 203.2 )52-51.5 m); 4. Florjančič P., Ljublj., 199.6 (53.5-54 m); 5. Šušteršič Sl., Ilirija, 187 (48—49 m); 6. Praprotnik Joco, Ljubljana. 182 (48—47.5); 7. Finžgar Rudi, FO Kropa, 173.2 (48—44m); 8. Razinger T., SK Bratstvo. 172.6 (45—46.)); 9. Klančnik Gr., D.-Mojstr., 162.G (42.5—44.5); 10. Pogačnik T., SK Bratstvo. 162.4 (39.5-41); 11. Klančnik K., Ljubljana, 149.8 (53.5—53 s padcem); 12. Janežič Milan (Kamnik) 149.3 (39.5 s padcem, 42 m); 13. Bevc Edo (Ljubljana) 141.2 (51 e padcem, 52.5 m); 14. Polda Janez (D.-Mojstr.) 138.1 (47.5—52 s padcem). Popoldne ob 4 je bila pred gostilno pred kolodvorom svečana razglasitev rezultatov in razdelitev plaket. Prvi trije tekmovalci v mednarodni konkurenci, kakor tudi prvi trije tekmovalci za naše državno prvenstvo so dobili lepe plakete. Vsi nemški tekmovalci ostanejo še naprej v Planici, kjer bodo v teku tega tedna trenirali na 100 metrski skakalnici. Jutri zvečer pride na Jesenice in nato tudi v Planico voditelj nemškega športa von Tschammer und Osten, ki bo tudi prisostvoval poletom na veliki planiški skakalnici. Današnje planiške skakalne tekme so dale prav lep šport in so ljudje odhajali od tekem z zadovoljstvom in veseljem nad našimi in nemškimi skakači. ssms »Staeglov« spominski smuk . Lepa prireditev SSK Maratona na progi Ruška koča—Ruše smuku od Ruške koče do Ruš in zasedel prvo mesto. Pri moto-skyjSringu na progi Maribor— Kamnica—Maribor je vzbudil 8 svojo drzno vožnjo z najboljšima mariborskima motociklistoma Geričem in Dadieujem pravo občudovanje pri številnih gledalcih. Štangel se je odlično uveljavil tudi kot lahkoatlet in alpinist. Ko je zapustil Maribor in se posvetil časnikarskemu poklicu, je ostala za njim med mariborskimi športniki neizpolnjena vrzel. V svojem novem poklicu si je tudi nakopal smrtne kali in se zadnjikrat izkazal ob priliki reševanja žrtev pod Storžičem. V spomin na tega vsestranskega in odličnega športnika je njegov klub SSK Maraton ustanovil stalno spominsko športno tekmovanje »Štanglov smuk« na poti od Ruške koče do Ruš. Letos je bila ta prireditev drugič. Pri lanskem tekmovanju si je priboril prehodno darilo — pokal lastništva »Slovenskega doma< — Bogomir Urlep iz Ruš. K letošnjemu tekmovanju se je, prijavilo 18 tekmovalcev, od katerih jih je 12 nastopilo. Proga je bila zaradi neugodnega vremena težka, ker je bila vsa zaledenela. Kljub temu je poteklo tekmovanje brez sleherne nezgode. Cilj je bil pomaknjen nekoliko nad Ruše. Tokrat si je prehodno darilo priboril Knific Jože, član SK Železničarja v času 13.24. Drugi je bil mladi Ivan Kunc, SSK Maraton, v času 14.04; tretji Adolf Dolinšek, SSK Maraton, 15.26; četrti pa lanski prvak Bogomir Urlep, 8 časom 15.34. Na cilj so prispeli vsi tekmovalci. Opazilo pa se je, da prihajajo na površje mladi talenti, ki obetajo še mnogo. Po tekmi je vrhovni sodnik in zastopnik mariborske Zimskšportne podzveze Sa-pec razglasil rezultate in razdelil darila — prehodni pokal in spominske plakete. Sodniški zbor so sestavljali: na startu Fika Smerdelj in Lašič Ivan, na cilju pa Friderik Šapec in Smerdelj Joža. Kot zdravnik je sodeloval dr. Piko. Maribor, 3. marca. Danes je priredil SSK Maraton drugi Stanglov spominski smuk na progi Ruška koča-Ruše. Zdravka Stangla, idealnega športnika, odličnega smučarja in člana SSK Maratona se še mnogi spominjajo, ko je bil še eden najboljših smuških tekmovalcev v Mariboru, v tistih letih, ko se je smuški šport okrog našega mesta šele razvijal. Bil je vsestranski tekmovalec. Kdo se ga ne spominja še iz leta 1932, ko je pri državnem tekmovanju v smuškem teku na 50 km zasedel deveto mesto, takoj nato pa je še isti dan nastopil v Smučarske tekme graničarjev iz vse države Dovje-Mojstrana, 3. marca. Spričo številnih smučarskih tekem, ki so dan za dnem na dnevnem rodu na žalost gra-ničarske tekme za prvenstvo vseh čet v državi, ki so se začele danes v Dovjem-Mojstram, niso imele mnogo gledalcev. Prav škoda je, da naši športniki niso gledali naših vrlih graničarjev, ki so bili vsi prežeti trdne volje do *mage in ki so pokazali najlepše športne lastnosti, požrtvovalnost in vztrajnost v tako visoki meri, da bi bili lahko zgled marsikomu. Pri graničarskih tekmah sodelujejo najboljši graničarji-smučarji iz vseh štirih odsekov v državi in sicer iz I. odseka s središčem v Skopi ju, iz II. odseka s središčem v Velesu, iz lil. odseka s središčem v Vinkovcih in iz IV. odseka s središčem v Zagrebu. Vse tekme vodi poveljnik IV. odseka polkovnik Ožego-vič, njegov pomočnik pa je Kapetan Milutinovič. Tehnična voditelja sta kapetan Jovanovič in kapetan Gerič. Osebno je navzoč pri tekmah tudi poveljnik vseh graničarskih čet, bri-gadni general Dragiša Kovačevič, ki si je stekel že velike zasluge za napredek smučarskega športa med našimi graničarji. Prav gotovo je njegova zasluga, da so pri letošnjih tekmah moštva iz drugih odsekov postala že nevarne konkurent zmagovalcem iz zadnjih dveh let. Zadnji dve leti je namreč zmagal vedno IV. odsek z velikim naskokom, danes pa se je pokazalo, da so graničarji drugih odsekov pod vodstvom spretnih in požrtvovalnih učiteljev napredovali že toliko, da ni več daleč čas, ko bodo »Gorenjcem« — moštvu IV. odseka — prvo mesto resno ogrožali. Danes je bil tek na 18 km za poedince. Vsak odsek je postavil 5 tekmovalcev tako, da je na startu čakalo 20 mož. Start je bil na razkrižju na Radovni v Krmi in je proga tekla pod Srednjo goro čez Zasipsko planino do kraljeve koče in nazaj pod Debelo pečjo čez Radovino do cilja v Mlačici. Bila je srednje težka, ker pa je zadnji dan močno poledenela, je bila bolj naporna. Temperatura ob startu je znašala —12 stopinj. Tekmovalci so pokazali lepo znanje, kar dokazujejo tudi rezultati, ko so si vsi razmeroma zelo blizu; tudi čas je bil zelo ugoden. Posebej moramo omeniti, da sta si med tekmovanjem zlomila smučko dva tekmovalca ter sta kljub temu prišla na cilj. Eden od teh je bil favorit za I. mesto v današnji tekmi Randjelovič Drago, ki je kljub nezgodi prišel z dobrim časom skozi cilj. 'Prva mesta so zasedli: 1. Aleksič Spaso je, Dovje - Mojs+rana, IV. odsek v času 1:19:35. 2. Nikolič Branko, Bohinj, IV. odsek, 1:20:05. 3. Savič Milorad, Carovo selo, II. odsek, 1:20:47. 4. Ristič Petar Bohinjska Bistrica, IV. odsek, 1:21:28. 5. Kokotovič Nikola, Labunište, I. odsek, 1:22:48. 6. Petrovič Čirilo Carovo selo, II. odsek. 1:23:03. Tekme se nadaljujejo v ponedeljek s štafeto na 12 in pol X 4, v torek s smukom in slalomom ter se končajo v sredo s patrolnim tekom. ______________________________ Boksarske tekme v Maribora PSK Maribor : Sla vi ja Varaždin 9 : 6 Po dolgem času smo imeli v Maribou spet priložnost videti zanimivo in uspelo boksarsko tekmo., Tukajšnji pekovski športni klub, ki poleg rokoborbe goji tudi boks, je povabil v goste boksarje iz Varaždina. Tekme so bile snoči v dvorani Zadružne gospodarske banke, ki je bila polno zasedena. Nastopilo je šest parov, od tega pet v konkurenci. V mariborskem moštvu so nastopili znani borilci, medtem ko so gostie prišli z mladimi borilci, ki so pa pokazali lepo disciplino. Rezultat je sledeč: Bantam: Meglič (PSK) je po točkah premagal Remerja (Varaždin). Rezultat 60 : 52. Peresna lahka kategorija: Peternac (V) je premagal Senekoviča (PSK) po točkah in sicer s 53:20. Waiter kategorija: borila sta se Schwei ger (PSK) in Nemeth. Zaradi rane na °brvih Nemetha je bila borba prekinjena in je bil Mariborčan proglašen za zmagovalca — v tej kategoriji sta nastopila izven konkurence Sarajevčan Blas za PSK in Drempetič (Varaždin). Sarajevčan se je pokazal za boljšega. Poltežka kategorija: Borila sta se štrukelj (PSK) in Cerkvenčič. Zmagal je Mariborčan s tehničnim k. o. v prvi rundi. _ Težka kategorija: nastopil je Mpriborčan Ipavic proti Balohu iz Varaždina Po točkah je zmagal Baloh s 60 : 52. Zmagovalec je pokazal izvrstno tehniko in proti pričakovanju premagal državnega prvaka Ipavca, Kot vrhovni sodnik je fungiral tehnični odbornik Zveze inž. Valentekovič, kot stranska sodnika pa Bulič za Slavijo in Drozg za PSK Naročaite Slovenski dom! Hajduk : Ljubljana 2:1 Split : Concordia 2 :0 Split, 3. marca. Današnja nogometna tekma za prvenstvo v Hrvatsko-slovenski ligi med domačim splitskim moštvom in zagrebško Concordio se je končala z zmago Splita 2:0 (0:0). V prvem polčasu sta igrali moštvi zelo slabo. V drugem polčasu se e Split znatno popravil in je bila njegova zmaga )opo!noma zaslužena. V zagrebški Concordiji je >il najboljši Pogačnik, nista pa zadovoljila Jazbec in Pavletič. Ostali igralci so še mladi in netrenirani. Sodil je dobro in objektivno Jerko Bonačič. Gledalcev je bilo okrog 2000. Slavija (Varaždin) : Bačka 4: I Varaždin, 3. marca. Na stadionu Tivarja se je danes odigrala nogometna tekma za prvenstvo med domačo Slavijo in Bačko iz Subotice. Zmagala je Slavija s 4:1. Obe moštvi sta pokazali mnogo elana. Dobro je sodil Kranjc iz Zagreba. Zagreb, 3. marca. Danes se je odigral dvojni Jrogram za prvenstvo Hrvatsko-slovenske lige. — Najprej se je odigrala tekma Gradjanski (Zagreb) in Slavija (Osjek), v kateri je zasluženo zmagal Gradjanski z 8:1 (5:1). Gradjanski je lahko dosegel tako zmago, ker je bila Slavija na vsej črti slaba. Sodil je zagrebški sodnik Matašič. Sašk : Hašk 2 : I Nato se je odigrala tekma raed Saškom (Sarajevo) in Haškom iz Zagreba. Zmagal je Sašk 2:1. Na obeh straneh je bila precej slaba in raztrgana igra. Sodil je Mrdjen iz Ljubljane. Bradjanski: Slavija (Osjek) 2 :1 Tekme v srbski ligi: Jedinstvo : BASK 2:1 (2:0) BS K : Jugoslavija 1:1 (1:1) Na igrišču BSK-a sta se danes popoldne odigrali dve prvenstveni tekmi pred 8000 gledalci. V predigri sta se pomerili moštvi Jeclinstva in Baska. Jedinstvo je pričelo z ostro igro in v prvih petih minutah doseglo po Sekuliču gol. Jedinstvo je tudi nadalje igralo boljše in BASK nikakor ni mogel spraviti v red svoje vrste. Rezultat je 2:0. BASK je še vedno inferioren. Tako se je igralo do 30. minute drugega polčasa s premočjo Je-dinstva. 15 minut pred koncem pa se je BASK-u nenadoma posrečilo povezati svoje vrste in je padel častni gol v 40. minuti. Igra je bila temperamentna in ostra, prav prvenstvena. Druga igra se je odigrala med starima nasprotnikoma BSK-om in Jugoslavijo in ni izpolnila pričakovanja gledalcev. V temperamentu in kombinaciji je zaostajala za predigro. V samem začetku je izgledalo, da se bo vršila napeta borba, kar se pa ni izpolnilo. Bolj ko se je igra nagibala svojemu koncu, tem nezanimivejša je postajala. Igra je bila brez prave povezanosti, tako da rezultat., odg,?* varja samemu poteku. BSK je bil za spoznanja boljSi, toda njegov napad, v katerem sta bila zelo neodločna Božovič in Madžarevič, ni uspel. Kljub slabi igri je bilo vseeno na obeh straneh nekaj lepih in razburljivih potez. Zlasti sta bila lepa oba gola, ki ju je zabil v 24. minuti Glišovič za BSK, v 35. minuti pa Drenovec za Jugoslavijo. Vratarja ostrih strelov nista mogla ubraniti. Bata (Borovo) : Zemun I : I Bata je proti pričakovanju naletela v ZemuiM na ostrega nasprotnika, ki je na vsak način hotel rešiti vsaj eno točko, kar se mu je po napeti in ostri igri tudi posrečilo. Vojvodina : Slavija (S.) 2:1 Švica : Italija I: I Torino, 3. marca 1940. Danes je biia pred 40.000 gledalci odigrana mednarodna tekma med nogometnima reprezentancama Italije in Švice. Italijani so se na tekmo zaradi lanskega poraza v Švici temeljito pripravil- na tekmo in so za današnje srečanje močno izprc-menili svojo postavo. Toda Italijani tudi to pot niso uspeli proti odličnim Švicarjem. Rezultat je ostal neodločen. 1° pomeni za švicarski nogomet izredno velik uspeh. Križanka m ■ m ■ 5 ■ « ■ T * 1 8 9 m ,0 1 11 12 ! .3 m M 15 16 I17 H n B m 19 1 B 120 I21 I \ Vodoravno: 1. Bivša državna označba Jugoslavije, 4. Star ve