POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI GLASILO DELOVNE ORGANIZACIJE »HMEZAD« ŽALEC — LETO XXXIII. — JUNIJ 1979 — ŠTEVILKA 6 Zgodovinska preobrazba Jugoslovane in že dolgo ne samo nas, vedno znova in vselej z novimi razlogi impresionirajo zgodovinske razsežnosti Titove osebnosti. Ta čas so med temi razlagi vsekakor Titova pobuda o kolektivnem delu in odločanju, njegova prizadevanja za krepitev trdnosti gibanja neuvrščenih, iin njegova vztrajnost pri tem, da v praksi potrjuje možnost in nujnost poglabljanja sodelovanja med deželami ne glede na razlike, ki so med njimi. Vseh razlogov seveda ni mogoče našteti, ker sta Titovo delovanje in dejavnost večsmerna in večpomenska. Tudi, če se zadržimo samo pri prvem, bomo v njem lahko našli bistvene značilnosti Titove revolucionarne metode in bistveno vsebino njegovih prizadevanj, zaradi katerih je izjemna osebnost našega obdobja. Pobuda tovariša Tita o kolektivnem delu in odločanju nikakor mi motivirana s trenutno potrebo niti ni usmerjena v delni učinek. Opredeljena je z globljimi, trajnimi smotri revolucionarne preobrazbe v naši 'državi. Delavci in delovni ljudje, ki so v tej pobudi spoznali svoj trenutni in dolgoročni interes, so to začutili in sprejeli Titovo pobudo kot svoje orožje za odstranjevanje ovir, ki jih samoupravljanje mora odpraviti pri svoji rasti v celovit organski družbeni odnos v naši državi. Titova pobuda o kolektivnem delu in vodenju ima, če jo postavimo v zgodovinsko perspektivo, svojo razvojno pot, logiko svojega nastanka, svoje socialne izvire. Njenih razrednih izvirov ni težko najti v Titovih stališčih in boju od njegove zgodnje mladosti od njegove vključitve v delavsko gibanje. Josip Broz je v prvih objavljenih tekstih'iz leta 1925 pozival delavce v pogumen boj za njihove svoboščine, za njihovo človeško dostojanstvo. Isti razredni motiv opredeljuje tudi pobudo predsednika ZKJ o kolektivnem delu in vodenju. Seveda so okoliščine po šestih desetletjih popolnoma drugačne. Oblike boja revolucionarnih sil so tako različne, da jih je komaj mogoče primerjati, toda Titova bistvena opredelitev — boj za osvajanje vedno novih svoboščin delavskega razreda kot bistvenega pogoja za resnično družbeno svobodo — je enaka. Ta istovetnost vsebine boja in delovanja tovariša Tita je nepretrganost njegovega revolucionarnega delovanja in ustvarjalnosti j > i ■ r gl I iHip MMMtt v. i J.-- •; ftf ‘fi Mmm ■■ šil Sjgfe1. ^ v r\ -V'''i" ,r> V' ' » , f > %£'/■?•& '' i- C i mS č* um V maju smo imeli v hmeljiščih že sušo, ki je ovirala obdelavo in dognojevanje skozi desetletja, obenem pa je to nepretrganost delovanja naše partije, odkar jo vodi tovariš Tito. Iz Titove pobude ne izhajajo samo izredno pomembne praktične družbenoekonomske in družbenopolitične posledice, temveč so v njej tudi bistvene značilnosti Titovega odnosa do sveta, njegovega razumevanja revolucije in revolucionarnih odgovornosti. Za Tita je revolucija vedno bila in je dejanje, delovanje, proces, ne pa stanje, dokončnost, dosežena »popolnost«. »Dokončane« revolucije ni. Ko se revolucija konča, neha biti revolucija. Revolucija je in ostaja revolucija, če nenehno utira poti novim vsebinam in novim še bolj demokratičnim oblikam svobodnega izražanja dela, uresničevanja delavca, človeka kot samoupravnega ustvarjalnega bitja. Tito razume stvarnost v najizvirnejšem Marxovem smislu, v smislu znamenite 11. teze po Feuerbachu: »Resničnost ni za to, da bi jo razlagali, treba jo je spremeniti. In ker je treba tisto, kar spreminjamo, dobro spoznati, je razumljivo, da se revolucionarna teorija prepleta z revolucionarno prakso.« Prav to Tito že desetletja nenadkriljivo opravlja: njegovo delovanje je plodna revolucionarno navdahnjena enotnost teorije in prakse spoznavanja in spreminjanja sveta z vidika interesov delavskega razreda kot tistega temelja, ki je odločilno merilo dejanskih razmer v vsaki družbi in obsega svobode v njej. Tito zavrača stališče, ki pušča stvari takšne, kakršne so. Že desetletja podira spokojnost nepremičnosti, za-stajanja, sprijaznjevanja s kakršnimikoli oblikami in vsebinami prilaščanja pravic delavcev, jemanju pravic ljudem in narodom. Tito je'veliki pobudnik in utemeljitelj sprememb kot kontinuiranega revolucionarnega razvoja. To načelno stališče vpleta v vsako svoje stališče, v vsak sklep, v vsako pobudo, ki jo sproži. V skladu s tem je naš predsednik tudi pred dnevi v skupščini SFRJ znova poudaril, da je naša stabilizacija, naša stabilnost hkrati dinamika'razvoja socialističnega samoupravljanja. Za Tita je dialektika naše stabilizacije in stabilnosti prav v tistih spre-rriembah, ki krepijo temelje in vzvode stabilnosti — to pa je socialistično samoupravi j anj e. ZKJ s Titom na čelu vodi veliko zgodovinsko preobrazbo v Jugoslaviji. Titov koncept sveta, po katerem je svet človeški toliko, kolikor se nenehno spreminja v skladu z interesom delavskega razreda in delovnih ljudi, nam je postal tako razumljiv, tako naš, da se je spremenil v resnično orožje v boju, v katerem delavci, delovni ljudje, narodi in narodnosti naše domovine gradimo svoje svobodno življenje. VSEBINA: • NOVO V NAŠI ZAKONODAJI Stran 2 « VISOKA CENA KORUZE ZAVIRA RAZVOJ ŽIVINOREJE Stran 4 • SOZD HMEZAD NA SEJMU V NOVEM SADU Stran 6 ® V EKVADORSKEM PODZEMLJU Stran 7 e RAZPIS TEKMOVANJA ZA VISOKE PRIDELKE HMELJA Stran 8 • HMELJAR — STROKOVNA PRILOGA 4 strani • ŠPORT — PRILOGA 4 strani NOVCI V 20. n. do 20. IV. 1979 1. Pravilnik o pripravništvu in strokovnih izpitih delavcev v gospodarstvu Ur. list 6/79. 2. Odredba o poprečnem mesečnem čistem osebnem dohodku v SR Sloveniji v letu 1978 Ur. list SRS 6/79. 3. Poročilo o višini in letni -stopnji Tasti poprečnega mesečnega osebnega dohodka na zaposlenega delavca v SR Sloveniji v letu 1978 Ur. list SRS 6/79. 4. Sklep o valorizaciji prispevkov uporabnikov k stroškom (participaciji) za leto 1979 (Celje) Ur. list SRS 7/79. 5. Odlok o spremembi odloka o urbanističnem programu občine Žalec Ur. list SRS 7/79. 6. Odlok o spremembi odloka o prispevku za razširjeno reprodukcijo določenih komunalnih objektov in naprav (Žalec) Ur. list SRS 7/79. 7. Sklep o soglasju k določitvi stopnje a-mortizacije stanovanjskih hiš in stanovanj V družbeni lastnini (Žalec). 8. Sklep o uskladitvi preživnin s povečanimi življenjskimi stroški (Žalec). 9. Spremembe in dopolnitve pregleda stopenj davkov in OD in stopenj prispevkov iz OD za financiranje družbenih dejavnosti za leto 1979 (Ur. list SRS 27/78 in 30/78) Ur. list SRS 8/79, 11/79. 10. Odredba o spremembi in dopolnitvi, odredbe o prehodnih računih za vplačevanje zbirnih stopenj davkov in prispevkov iz OD za ffi nanciranje družbenopolitičnih skupnosti in samoupravnih interesnih skupnosti na področju družbenih dejavnosti Ur. list SRS 8/79, 11/79. 11. Sklep o ugotovitvi poprečnega izplačanega OD po panogah dejavnosti na delavca v SR Sloveniji za devet mesecev v letu 1978 Ur. list SRS 8/79. 12. Sklep o valorizaciji prispevkov k stroškom (participacija) za leto 1979 Ur. list SRS 8/79. 13. Sklep o razgrnitvi osnutka zazidalnega načrta za Smatevž in osnutka zazidalnega načrta industrijskega območja Juteks Žalec na javni vpogled. Ur. list SRS 8/79. 14. Družbeni dogovor o ukrepih za izvajanje politike cen proizvodov in storitev v SR Sloveniji v letu 1979, Ur. list SRS 8/79. 15. Sklep o uskladitvi pokojnin, Ur. Ust SRS 9/79. 16. Sklep o mejnem znesku najnižjih pokojninskih prejemkov, Ur. list SRS 9/79. 17. Sklep o premoženjskih pogojih za priznanje varstvenega dodatka, Ur. list SRS 9/79. 18. Sklep o natančnejših pogojih, kdaj se šteje, da zavarovanec preživlja določene družinske člane, Ur. list SRS 9/79. 19. Sklep o višini dodatka za pomoč in po-, strežbo, Ur. list SRS 9/79. 20. Sklep o višini invalidnin j za telesno okvaro. Ur. list SRS 9/79. 21. Sklep o valorizacijskih količnikih za preračunavanje osebnih dohodkov iz prejšnjih let na' raven osebnih dohodkov iz leta 1978, Ur. Ust SRS 9/79. 22. Sklep o najnižjem in najvišjem ziiesku pokojninske osnove, . Ur. Ust SRS 9/79. 23. Sklep o podaljšanju veljavnosti sklepa o določitvi prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje za posebne primere zavarovanja, Ur. Ust SRS 9/79.' NAŠI ZAKONODAJI 24. Sklep o začasnem prenehanju plačevanja posebnega prispevka iz dohodka, ki zapade-v plačilo v času od 1. 4. do 30. 6. 1979, Ur. list SRS 9/79. 25. Odredba o preventivnih cepljenjih in diagnostikih ter drugih preiskavah v letu 1979, Ur. list SRS 9/79. 26. Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o davkih, občanov Šmarje pri Jelšah, Ur. Ust SRS 9/79. 27. Odlok b garantiranih (Zaščitnih) cenah za pšenico letine 1979, Ur. list SFRJ 8/79. 28. Odlok o prodajnih cenah za pšenico letnika 1979, Ur. Ust SFRJ 8/79. 29. Odlok o garantirani (zaščitni) ceni za koruzo letine 1979, Ur. list SFRJ 8/79. 30. Odlok o prodajni ceni za koruzo letine 1979, Ur. Ust SFRJ 8/79. 31. Odlok o garantiranih (zaščitnih) cenah za živino, Ur. list SFRJ 8/79. 32. Odlok o prodajnih cenah za živino, Ur. list SFRJ 8/79. 33. Zakon o spremembah zakona o pogojih in postopku za sanacijo, Ur. Ust SRS 9/79. 34. Odlok o spremembah odloka o garantirani (zaščitni) ceni za mleko, Ur. list SRS 9/79. 35. Pravilnik o spremembah in dopolnitvah pravilnika o vsebini posameznih kontov v kontnem planu za organizacije združenega dela, Ur. Ust SFRJ 10/79. 36. Sporazum o spremembi zadržanih cen za pesticide, 37. Popravek uredbe o spremembah in dopolnitvah uredbe o kontnem planu in bilancah za organizacije združenega dela, Ur. list SFRJ 11/79. 38. Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o pogojih, ob katerih smejo fizične osebe uvažati, prinašati in prejemati predmete iz tujine. Ur. list SFRJ 11/79. 39. Pravilnik o spremembah in dopolnitvah pravilnika o vsebini posameznih postavk v obrazcih periodičnega obračuna in zaključnega računa o načinu pošiljanja periodičnega obračuna in zaključnega računa ter o podatkih in o dokumentaciji, ki se pošilja skupaj s periodičnim obračunom in zaključnim računom za organizacije združenega dela, Ur. Ust SFRJ 13/79. sklepa o nadomestku dela stanarine, Ur. Ust SFRJ 14/79. 41. Sklep o spremembah sklepa o osnovah in merilih za določanje najemnih za poslovni prostor, Ur. Ust SFRJ 14/79. 42. Uredba o spremembah in dopolnitvah uredbe o splošnih pogojih za potrošniške kredite, Ur. Ust SFRJ 14/79. 43. Zakon o spremembah in dopolnitvah za-, kona o davku ha promet nepremičnin, Ur. Ust SRS 11/79. 44. Odlok o povečanju najmanjšega osebnega dohodka za leto 1979, Ur. list SRS 11/79. 45. Navodila o načinu izračunavanja 'Sredstev rezerv, ki jih TOZD združujejo v sklade skupnih rezerv, Ur. Ust-SRS" 11/79. 46. Sklep o soglasju k cenam komunalnih storitev (Žalec), Ur. list SRS 11/79. 20. 4. 1979 — 20. 5. 1979 1. Pregled stopenj davkov iz OD in stopenj prispevkov iz OD za financiranje SIS na pod- j ročju družbenih dejavnosti za leto 1979 ter stopenj davkov iz OD, ki se obračunavajo in i odtegujejo ob izplačilu dohodkov (Ur. list i SRS 27/78, 30/78, 8/79 in 11/79) Ur. list SRS 12/79. 2. Sklep o višini otroškega dodatka za otro-ke iz kmečkih in drugih družin in o dohodkovnih pogojih v letu 1979 Ur. list SRS 12/79. 3. Sklep o višini otroškega dodatka in dohodkovnih pogojih v letu 1979 Ur. list SRS 12/79. 4. Sklep o pomoči za opremo novorojenega otroka v letu 1979 Ur. list SRS 12/79. 5. Sklep o valorizaciji vrednosti točke ka- ! dravskih štipendij Ur. list SRS 12/79. 6. Odlok o pogojih, pod katerimi se lahko i samostojnim obrtnikom dovoli zaposliti več kot pet delavcev, toda največ sedem delavcev (Šentjur pri Celju) Ur. list SRS 12/79. 7. Odlok o spremembi območij in imen katastrskih občin na območju občine Šmarje pri Jelšah Ur. Ust SRS 12/79. 8. Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o davkih občanov (Žalec) Ur. list SRS 12/79. 9. Popravek pregleda stopenj ■ davkov iz Op in stopenj prispevkov iz OD za financira- ! nje SIS na področju družbenih dejavnosti za ; leto 1979 ter stopenj davkov iz OD, ki se ob-računa vaj o in odtegujejo ob izplačilu dohod- j kov Ur. list SRS 12/79, 13/79. 10. Uredba o spremembah in dopolnitvah j uredbe o splošnih pogojih za potrošniške kre- I dite Ur. list SFRJ 14/79. Hi Uredba o organizaciji in načinu poslovanja trga vrednostnih papirjev Ur. list SFRJ 16/79. 12. Navodilo o enotni metodologiji za cenitev škode od elementarnih nesreč Ur. list SFRJ 17/79. 13. Zakon o omejitvi uporabe in vožnje I osebnih in drugih motornih vozil Ur. list SFRJ 18/79. 14. Uredba o prevozih v izrednih razmerah | Ur. list SFRJ 21/79. 15. Odlok o dopolnitvah in spremembah j zazidalnega načrta soseska VI. Žalec Ur. list SRS 13/79. 16. Odlok o spremembi odloka o ustano- j vitvi zavoda za načrtovanje Žalec Ur. list SRS 13/79. 17. Sklep o pooblastitvi stavbne zemljiške skupnosti občine Žalec za sprejemanje in od- I ločanje o ponudbah za prodajo nezazidanega J stavbnega zemljišča Ur. list SRS 13/79. 18. Popravek pregleda stopenj davkov iz OD in stopenj prispevkov iz OD za financira- ! nje SIS na področju družbenih dejavnosti za j leto 1979 ter stopenj davkov iz OD, ki se ob-računava jo in odtegujejo ob izplačilu dohod-kov Ur. list SRS 13/79. 19. Popravek odloka o spremembah in do- j polnitvah odloka o davkih občanov Ur. list SRS 13/79. . 20. Družbeni dogovor o osnovah kadrov-ske politike v občini Žalec Ur. list SRS 14/79. B. Z. NIC NAS NE SME PRESENETITI Rezervni vojaški starešine Celjske mesne industrije v akciji V izvajanju skupnega programa aktivnosti na področju ljudske obrambe in družbene samozaščite, ki smo ga v Celjski mesni industriji sprejeli v vseh družbenopolitičnih organizacijah in samoupravnih organih, potekajo vse naloge pod letošnjim geslom »Nič nas ne sme presenetiti«. V izvajanju nalog v vseh sestavinah splošnega ljudskega odpora smo doslej pogrešali organiziran nastop in delovanje nekaterih dejavnikov predvsem zaradi nedavnega zaostajanja prilagoditve samoupravne organiziranosti zakonu o združenem delu. Takoj po jesenskih referendumih v letu 1978, s katerimi smo izvršili osnovne naloge iz zakona o združenem delu, smo pristopili k sistematični organizaciji družbenopolitičnih organizacij v vseh temeljnih organizacijah združenega dela in delovni skupnosti skupnih služb. Postopoma in načrtno smo prilagodili samoupravni organizaciji sindikat in ZSMS. V teh dveh organizacijah smo ustanovili več osnovnih organizacij in koordinacijske organe na ravni delovne organizacije. Tako smo ravnali tudi v ZK. V izvajanju akcije »Nič nas ne sme presenetiti« pa smo 25. aprila 1979 ustanovili tudi aktiv rezervnih vojaških starešin. S tem smo zaključili zelo pomembno nalogo pri podružbljanju ljudske obrambe in družbene samozaščite in ustvarili vse pogoje, da se bodo vsi delavci temeljito seznanili z nalogami v obrambnih pripravah in se v izvrševanje teh nalog tudi aktivno vključili. Aktiv ZRVS ima pomembne naloge: Vodi evidenco svojih članov in skrbi, da bo vsak rezervni starešina vključen v , 6-brambne priprave v Celjski mesni industriji. Spremlja organiziranje svojih članov v o-brambnih pripravah v Celjski mesili indu- striji in tiste, ki imajo pogoje in se še posebej izkažejo, predlaga za napredovanje, odlikovanje, priznanje in podobno. V vse akcije vključuje mladino, spremlja njeno aktivnost in po potrebi predlaga najboljše mladince za šole za rezervne vojaške-starešine in druge vojaške šole. Pomaga pri izdelavi delovnega programa odborov za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito, obrambnih načrtov in pri izvajanju nalog, ki jih vsebujejo ti načrti. Pomaga pri organiziranju in izvajanju pouka narodne zaščite, civilne zaščite, pri organiziranju praktičnih vaj ter pri preizkušanju znanja in sposobnosti. Aktivno sodeluje pri izkoriščanju vseh možnosti, ki jih daje glasilo »Hmeljar« za seznanjanje vseh zaposlenih, zlasti mladih delavcev in žensk z idejnopolitičnimi in organizacijskimi pripravami za splošni ljudski odpor in vsemi, drugimi akcijami. Pomagati mora pri obrambni in varnostni vzgoji kolektiva, organiziranju stalnih Slikovnih razstav o življenju in delu v JLA, sodobnih materialnotehničnih sredstvih za obrambo, - vojaških šolah in dejavnikih splošnega ljudskega odpora v krajevni skupnosti (za Celjsko mesno industrijo sta predvsem pomembni krajevni skupnosti Gaberje in Trnovlje v Celju in vse tiste krajevne skupnosti, v katerih ima TOZD Maloprodaja svoje prodajalne). Sodeluje pri delu in ustanavljanju Specia; liziranih organizacij (taborniki, planinci itd.). Aktivno pomaga pri razširjanju Naše o-brambe, ki mora priti V sleherno družino naših delavcev, TV-15 in druge literature, ki obravnava vprašanja ljudske obrambe ih družbene samozaščite. Vzdržuje zvezo z osnovnimi organizacijami, v katerih delajo člani aktiva zaradi medsebojne pomoči in skupnih nastopov. Za predsednika aktiva je bil izvoljen tov. Jože Rak, za njegovega namestnika tov. Milan Pilko, za sekretarja pa tov. Anton Ivačič. Jože Zagoričnik TITO V SOVJETSKI ZVEZI 21. 5. se je predsednik Tito vrnil z uspešnega obiska v Sovjetski zvezi. Uradne razgovore je imel s sovjetskim voditeljem Leonidom Brežnjevim, ogledal si .je Zvezdno mesto v Podmo&kovju in se srečal s številnimi astronavti. S Titom je bil -tudi član predsedstva CK ZKJ Stane Dolanc. TEMELJNI KAMEN V nedeljo, 20. maja, so položili naGomil-skem temeljni kamen za krajevni večnamenski dom. Dom bo središče družbenopolitičnega življenja. Zato upajo, da bo zgrajen v dveh letih. Pred polaganjem'kamna so imeli slavnostno sejo skupščine KS, ki so se je udeležili predstavniki občine Žalec, -izvedli so -tudi krajši kulturni program. O delu KS je-spregovoril Slavko Tiselj. SOZD (ffi) Hmezad ŠEMPETER V SAVINJSKI DOLINI O ■ DO KMETIJSTVO ŽALEC — ŠEMPETER TOZD KMETIJSTVO LATKOVA VAS TOZD KMETIJSTVOPETROVČE TOZD TOVARNA KRMIL O 1 ILIRSKA BISTRICA I DO KMETIJSTVO ILIRSKA BISTRICA TOZD MLEKARNA 'TOZD BLAGOVNI PROMET TO KOOPERANTOV ŽALEC1 □O HMEZAD EXPORt-IMPORT ŽALEC I DO STROJNA ŽALEC TOZD PROIZVODNJA KMETIJSKE MEHANIZACIJE TOZD STORITVE I DO NOTRANJA TRGOVINA ŽALEC TOZD VELEPRODAJA TOZD MALOPRODAJA TOZD TRANSPORT I KMETIJSKA ZADRUGA SAVINJSKA DOLINA TZO VRANSKO TZOTABOR TZO TRNAVA TZO BRASLOVČE TZO POLZELA TZO PREBOLD TZO ŠEMPETER TZO GOTOVLJE TZO PETROVČE I.DS INTERNA BANKA ŽALEC I DS SKUPNE SLUŽBE ŽALEC ■ DO KMETIJSKA ZADRUGA DRAVA VUZENICA TOZD KMETIJSTVO RADLJE TOZD KMETOVALEC.VUŽENICA TOZD GOSTINSTVO PODVELKA TOZD PREVOZNIŠTVO PODVELKA TOZD BLAGOVNI PROMET VUZENICA •O VUZENICA I DO KMETIJSKI KOMBINAT ŠMARJE PRI JELŠAH TOZO PROIZVODNJA IN STORITVE TOZD KMETIJSKA PRESKRBA TO KOOPERANTOV ŠMARJE PRI JELŠAH I DO SADJARSTVO MIROSAN I DO VRTNARSTVO 00 CELJSKA MESNA INDUSTRIJA TOZD PROIZVODNJA TOZD MALOPRODAJA ■j TOZD PRODAJA NA VELIKO IN IZVOZ DO CELJSKE MLEKARNE DO GOSTI NSTVO-TURIZEM TOZD SAMOPOSTREŽNA RESTAVRACIJA TOZD HOTEL PREBOLD l— TOŽ-O ZDROZENA HLADItNICA PREDSTAVNIŠTVA NOTRANJA TRGOVINA ŽALEC • ’ • ZAGREB4'« NOVI SAD « SKOPJE • ‘ • KMETIJSTVO ŽALEC'•• T0VARNA'KRMIL ' BEOGRAD VISOKA CENA KORUZE ZAVIRA RAZVOJ ŽIVINOREJE V agroindustrijskem kompleksu si že dalj časa prizadevamo, da bi natančneje ugotovili proizvodne možnosti v kmetijstvu, potrebe po kmetijskih pridelkih in ekonomske pogoje za kmetijsko proizvodnjo. Pri tem pa moramo računati tudi na možnosti izvoza pomembnejših kmetijsko prehrambenih proizvodov, vendar bo to možno samo z dolgoročnimi proizvodnimi usmeritvami in ob ekonomsko ugodnih proizvodnih pogojih. Razumljivo je, da je za maksimalno izkoriščanje naravnih pogojev za proizvodnjo hrane, tako za domače potrebe kakor tudi za izvoz in za ukinitev nepotrebnega uvoza, potrebno planirati tudi ustrezne ekonomske, tehnološke in organizacijske pogoje, ki jih zahteva dolgoročna projekcija razvoja. S sprejetim srednjeročnim planom razvoja agroindustrijskega kompleksa za obdobje 1976—1980 smo sprejeli obveznost za uresničitev postavljenega načrta, vendar pa se ta ne uresničuje po začrtanem programu. Z ozirom na to, da je postavljen skupni plan razvoja agroindustrijskega kompleksa v Jugoslaviji in da če se ta v globalu ne realizira, je posledica, ki izhaja iz nerealiziranih obvez posamezne dejavnosti in področja, neizpolnjevanja plana tudi na drugih področjih in panogah znotraj agroindustrijskega kompleksa. Po postavljenem srednjeročnem planu proizvodnje bi morala biti proizvodnja pšenice 6 milijonov ton, koruze 11 milijonov ton, sladkorne pese 6 milijonov ton, 750.000 ton sončnic, 420 milijonov litrov mleka itd. Če posamezne vrste teh primarnih kmetijskih proizvodov izpadejo v znatnih količinah, vpliva to negativno na realizacijo postavljenih planov v panogah in po področjih, ki so vezana na te strateške proizvode. Planirana proizvodnja, ki v preteklem obdobju ni bila ustvarjena, vpliva negativno tudi na naš razvoj, predvsem v tistem delu, ki je vezan na našo razvojno usmeritev. To se odraža predvsem v neustvarjenem pridelku koruze, ki je bila v preteklem letu za več kot 3,500.000 ton manjša. Pri tem pa moramo upoštevati tudi dejstvo, da je 86 % pridelane koruze v privatnem sektorju in je od teh količin odkupimo samo približno 15 %. To se negativno odraža tudi v naši živinorejski proizvodnji zaradi visokih cen, ki nam ne omogočajo razširitve staleža živine in povečano proizvodnjo mleka. Problem zagotovitve zadostnih količin koruze za vzrejo živine in perutnine po primerni ceni, ki bi zagotavljala ekonomičnost pitanja, je v sedanjem stanju več kot pereč. Delno se ta problem rešuje z intervencijskim uvozom koruze. Te količine pa nikakor ne zadoščajo, saj predstavljajo samo 6 % potrebnih količin. Vse količine iz uvoza so strogo namenske in določene po porabnikih za mlečno proizvodnjo, pitanje goveda in vzrejo perutnine. Vse pa morajo biti predelane v živinsko krmo. Uvoz koruze in ostalega reprodukcijskega blaga za živinsko krmo je na režimu RK (robni kontingent) in zaradi tega ni možen uvoz, čeprav bi bila na voljo devizna sredstva. Tudi izgledi za letošnjo žetev niso vzpodbudni. Res je koruza posejana na večjih površinah kot v preteklem letu, vendar pa vsi proizvajalci napovedujejo ceno v žetvi okrog 5 din za kg. Ta cena ni sprejemljiva pri današnjih cenovnih odnosih pri pitanju živine in piščančjereji. Z izgradnjo silosnih kapacitet v Žalcu za 20.000 ton bo možno nabaviti znatne količine že v žetvi in se s tem izogniti podražitvam skozi vse leto, vendar pa predvidena visoka vhodna cena koruze ne bo stimulativno vplivala na rejce živine. Pri prihodnjem načrtovanju vzreje živine je potrebno vzporedno s tem načrtovati dolgoročno pridelovanje koruze in vse razpoložljive površine usposabljati za pridelovanje te kulture in si tako v čim večji meri zagotoviti lastno krmo. Franc Mežnar dipl. oec. Struga Savinje se je tako poglobila, da bo treba za dvig podtalnice na njej zgraditi verjetno še več pragov. Na sliki: jez na Polzeli Sidra hmeljskih žičnic nas vabijo na kontrolo preden bo teža mase hmelja občutneje narasla NOVOST NA TRŽIŠČU Herkules -elektronik Na trgu se je pojavil nov električni pastir, ki se od ostalih v marsičem razlikuje. Pastirju, o katerem pišem, je ime HERKULES. že ime pove, da mora vsebovati nekaj velikega, ker je sam na sebi zelo skromnih razsežnosti. Velik je v svojih dobrih lastnostih, ki so vgrajene v njegovi elektroniki, tiskanem vezju in modularni tehniki. Kljub neverjetnim zmogljivostim pa je zelo skromen pri prehrani. Napaja se lahko iz običajne omrežne napetosti (220 V prek usmernika) ali iz integralno suhe baterije. Električno ograjo, to je žico, napaja z impulzno napetostjo, pri čemer pa je zagotovljena popolna varnost. Da je to res, dokazuje s »S« atestom, torej je varnost pri delu z njim zagotovljena. Ker je pastir elektronski in ker je njegovo drobovje skoraj neminljivo, ni občutljiv na mehanske tresljaje, ne na lego in mesto, ne na vremenske razmere. Herkulesove dobre lastnosti so spravljene v praktično, funkcionalno in lepo ohišje, na katerem so razporejeni elementi za priključevanje, kontrolo delovanja in upravljanje. Herkules je mogoče uporabljati za vsako velikost črede, prodajajo pa ga v veleblagovnici v Žalcu in pri kmetijskih preskrbah Kmetijske zadruge Savinjska dolina. Če vas zanimajo koristnosti in podrobnosti Herkulesa podrobneje, se udeležite demonstracije o koristnosti uporabe tega pastirja, ki bo v ponedeljek 11. junija od 11. do 13. ure v prostorih trgovine blagovnice Hmezad v Žalcu. Demonstriral bo konstruktor in proizvajalec pastirja Roman GORJUP. J. Z. ZADNJI SNEG Tretjega maja zjutraj je zapadlo okrog 6 cm snega, ki je čez dan skopnel in ni napravil škode. Tudi trde slane v naslednjih dneh niso povzročile večje škode. Zaradi stalnega in dokaj hladnega vetra čebele niso o-plodile številnega cvetja, ki je pozneje na češnjah in hruškah skoraj vse odpadlo. Predlog za smotrnejše izkoriščanje prostora v pitališčih brojlerjev * V državah zahodne Evrope in Amerike že .ekaj časa povečujejo zmogljivost izkoriščanja ¡¡stoječih pitališč brojlerjev, kar smo imeli pristnost videti na strokovnih ekskurzijah po mgliji in Franciji. Predvsem se to nanaša na inotrno izrabo pitališč — prostora v času planja piščancev. I V istem času vseljujemo do .30 % več piš-ancev kot sedaj v pitališče. Namesto 17 piš-ancev na .1 m2 vselimo 22 piščancev na 1 m2, 'selj eni višek odberemo v 35.—45-dnevne sta-Dsti, ostale piščance pa pitamo do 52-dnevne tarosti. : Menim, da bi se tak način reje pričel uva-ali tudi pri nas. Predlagam, da bi za začetek »izkusili s posameznimi kooperanti — rejci j-ojlerjev, Na tak način bi prišli do lastnih — iomačih izkušenj in podatkov. V kolikor pa bi e izkazalo, da je ta način reje uspešen, bi ga ja splošno osvojili povsod tam, kjer so za to 'aiii pogoji. jr-V Franciji odbirajo petelinčke 35. dan in so ato težki le nekaj čez 1 kg, medtem ko v An-jiji 42.—45. dan v teži 1,70 kg. Zahteve našega jžišča glede teže piščancev so drugačne, zato j pitali piščance do starosti 44—45 dni in tako Kek vseljenih piščancev zaklali v tej starosti, ib bi preprečili velik preplah v pitališču na dan odbiranja piščancev, in da bi kooperantu-zadružniku olajšali delo, bi piščance ločili po spolu in zaboje s petelinčki ustrezno zaznamovali. Odbrane petelinčke bi rejec vselil v poseben prostor (etažo v pitališču) ali pa prostor pregradil z žičnato pregrado. V pitališču z dvema etažama bi rejec vselil v pregrajeno zgornjo etažo in petelinčke po 14 dnevih preselil v spodnjo etažo -in jih tu redil do zakola, to je 44 ali 45 dni. Ti petelinčki bi dosegli predvideno težo 1,70 kg. Po odvozu piščancev — petelinov v klavnico, bi rejec razselil ostale piščance po celem prostoru — spodnje etaže in jih do konca pital, to je 52 dni. PREDNOSTI TAKE REJE SO NASLEDNJE: 1. Boljše izkoriščanje 1 m2 pitališča v istem času: prej 29,7 kg žive teže na 1 m2 — sedaj 34 kg — 36 kg žive teže; 2. 1 turnus piščancev več v enem letu ob istih stroških stelje, razkuževanja, ogrevanja, malenkost še povečajo stroški porabe vode in elektrike (intenzivnejša ventilacija od 40. dne dalje). 3. Povprečna poraba krmil — konverzija bi se zmanjšala. Dr. V. A. Junij je zadnji čas za uničevanje divjega hmelja. Za ohranitev kvalitete hmelja oziroma preprečevanje osemenjenosti ga moramo uničiti na celotnem hmeljarskem področju ELEKTRIKO IZVAŽAMO Generalni direktor jugoslovanskega elektrogospodarstva Mirko Nikšič je povedal, da električno energijo izvažamo že dalj časa v Italijo, Švico in Romunijo. Naša poraba je okoli 133 milijonov kilovatnih ur dnevno, izvažamo pa je dnevno okoli 12 milijonov kilovatnih ur. NA STREHI SVETA Naši alpinisti so se povzpeli na- Mount Everest. Pri tem se ;je smrtno ponesrečil Nepalec Ang Phu — vodja šerp. On je bil edini človek, ki je bil na vrhu Everesta iz zahodne in vzhodne smeri. Dražji luksuzni proizvodi Od 18.. 5. so dražji izdelki izdelani iz pretežno uvoženih surovin: ure, kristal, motorji za čolne nad 18 KM, drago kamenje, volnene ročno izdelane preproge, uvožene alkoholne pijače, toaletni izdelki in še marsikaj. Osnovni prometni 'davek je zvišan kar za 50 odstotkov. : PREPOVED VOŽENJ Z -majem so začele veljati- v Jugoslaviji omejitve voženj z osebnimi ‘ avtomobili ob določenih dneh. Tako se ne smejo voziti .prvo soboto in nedeljo v mesecu in vsak torek tisti, ki imajo ha koncu registrske številke 2, 4, 6, 8 in 0 —; parno številko, neparni, pa se. ne, smejo voziti'tretjo. ;soboto im nedeljo, v mesecu in vsak četrtek. Omejitve voženj z motornimi vozili je že sprejelo zaradi naftne krize več evropskih držav. , j Strokovni izlet mladih zadružnikov Člani aktivov mladih zadružnikov smo organizirali strokovni izlet po Posavju, Podra-ini in Prekmurju. S seboj smo povabili tudi prejšnje predsednike mladih zadružnikov. Izlet ! bil zelo zanimiv. Največ zanimanja je pritegnila tovarna gnojil INA Kutina. Sprejeli so nas [lo lepo in nas seznanili z delom in proizvodnjo. Pogovarjali smo se s predsednikom OO SMS tovarne INA. Povedal nam je, da delajo brez prostih dni vse leto in zato opravijo mla-inci DO le najnujnejše (nekaj sestankov in akcij). Zelo lepa je bila vožnja od Moslovinske ravnine prek Bilo gore. To je valovita veriga tičkov med Savo in Dravo. Za pokrajino so značilne žitarice, na gričih so lepi vinogradi, i Varaždinu smo si ogledali evropsko znano pokopališče, ki je zelo lepo urejeno in zasajeno cipresami, ki so lepo oblikovane. Ogledali smo si tudi Ljutomer, Mursko Soboto in obi-itali Moravske toplice. V Cvetkovcih pri Ptuju smo si ogledali kmetijo Ivana Tomažiča, kjer najo pitanje piščancev in govedi. Za mlade naslednike je bila ekskurzija res zanimiva. Izrazili so željo, da bi se jim ¡nogočilo še več takšnih ekskurzij. Del stroškov nam je krila tudi KZ »Savinjska dolina« Žalec, za kar se ji lepo zahva-ujemo. Mentor AMZ B. M. Slikal Jože Bizjak ani aktivov MZ pred spomenikom padlim v drugi svetovni vojni v Murski Soboti Pri Čelarevem sta si ob povratku iz Novega Sada ogledala vojvodi! ska hmeljišča v. d. glavnega direktorja SOZD Hmezad inž. Vini; Kolenc in dipl. oec. Franc Mežnar SOZD Hmezad na sejmu v Novem Sadu V okviru letošnjih prireditev na sejmu v Novem Sadu je tudi SOZD Hmezad imel svoj komercialni dan s programom prikaza vseh dejavnosti v SOZD Hmezad. Te manifestacije so se udeležili poleg predstavnikov OZD, ki poslovno sodeluje z delovnimi organizacijami Hmezada, še predsednik zveznega komiteja za kmetijstvo in pre; hrambeno industrijo tov. Milovan Zidar, generalni direktor zveznih državnih rezerv Veljko Križnik in republiški sekretar za kmetijstvo in prehrambeno industrijo tov. Ivo Marenk. Poslovni uspeh, dosežen na sejmu v Novem Sadu, se odraža v sklenjenih poslovnih aranžmajih in navezovanju ter širitvi poslovnih odnosov. Naj večji uspeh te prireditve je sklenjena pogodba o izvozu obiralnih strojev za hmelj na Poljsko v vrednosti 140 milijonov dinarjev. V dosedanji praksi se je pokazalo, da je potrebno na podobnih prireditvah nastopati enotno v okviru enotnega- programa, ker je le na ta način možno doseči boljše rezultate z minimalnimi stroški. Franc Mežnar Pred sklepanjem večje kupčije so v sobi naše brunarice na novosaj skem sejmu naši predstavniki staknili glave in odločili: kupčija H Spomladanski kmetijski sejem v Novem Sadu je res manifestacija dosežkov na področju mehanizacije in avtomatizacije v kmetijstvu. Lepo urejen je bil tudi razstavni prostor SOZD Hmezad in SIP Šempeter V času kmetijskega sejma v Novem Sadu je bil 17. maja dan Hmezada. Na poslovnem razgovoru, ki smo ga priredili v Sremskih Karlovcih, so sodelovali zvezne sekretar za kmetijstvo dipl. inž. Milovan Zidar, republiški sekretar za kmetijstvo dipl. inž. Ivo Marenk, direktor Zvezne direkcije za rezerve prehrambenih proizvodov, dipl. inž. Veljko Krinžik, direktor Agrotehnike Tone Turk, direktor SIP Šempeter Polde Rojh, predstavnik firme BYPY iz Italije, vodje naših predstavništev po Jugoslaviji, naši poslovni prijatelji — predstavniki naših TOZD, ki na sejmu razstavljajo in predstavniki SOZD Hmezad. Srečanje je bilo zelo živahno in plodno Zapleveljenost v hmeljiščih ne zmanjšujemo samo z uničevanje! plevelov- v nasadih. Mnogo bi storili tudi, če bi odstranili vire zapl> vel jan ja. Eden od virov so tudi zapuščeni in zapleveljeni robot hmeljišč OGLASA Kupim cevi in grebene za hmeljsko sušilnico. Jože Novak Orova vas 13 63313 Polzela Prodam obiralni stroj Wolf. Jošt, Gotovlji 63310 Žalec »ČRNI GALEB« PREBOLD V EKVADORSKEM PODZEMLJU iS prvo jugoslovansko jamarsko odpravo, katero so v okviru Jamarske zveze Slovenije organizirali preboldski jamarji — člani. »ČRNEGA GALEBA« — ob izdatni podpori več kot sedemdesetih delovnih kolektivov Slovenije, se je začelo za njih kot tudi za vso slovensko im jugoslovansko jamarstvo novo poglavje v zgodovini te pomembne športne in znanstvene dejavnosti. Dejstvo'je, da ,so korenine te dejavnosti pognale na našem matičnem Krasu pred več kot dvesto leti. Janez Vajkard Valvazor se je močno zanimal za podzemeljski svet Primorske in Notranjske in se kot tak tudi že poskusil v izdelovanju jamskih načrtov in opisovanju podzemnih lepot. Nekaj tega je tudi objavil v svoji zna- i Opuščen lokal sredi tropskega gozda smo nekaj dni uporabljali za bivanje - meniti knjigi Slava vojvodine Kranjske, kjer navaja podatke z opisom Podpeške jame in njenim načrtom. To pa je hkrati tudi prvi jamski načrt nasploh na naših tleh iri najbrž tudi v-svetu. Za njim so sledili še drugi, ki so raziskovali škocjanske jame, Postojnsko -in druge jame ter .tako .kotpionirji jamarstva /Zaorali globoko brazdo v svet teme in tišine. Rod za rodom je nadaljeval njihovo pot in tako se je ta dejavnost vedno bolj širila in osvajala srca novih, neustrašnih in z naravo boja željnih mladih mož po vsej zemeljski obli. Glede na različne možnosti razvoja, ki ga je v veliki meri pogojevala tudi gospodarska razvitost posameznih dežel, se nam je primat nad to dejavnostjo vse bolj1 izmikal iz rok in tako smo kljub najstarejši tradiciji morali kloniti pred razvitejšim svetom Amerike, Francije, Anglije in drugih držav. S to odpravo pa se je Začel ponovni prodor našega jamarstva v mednarodne speleo-Toške kroge' in s .tem tudi oddolževanje vsem (tistim pogumnim možem, ki so s primitivnimi svetili in za današnje čase samomorilsko jamarsko opremo prodirali v podzemeljski svet naših najbolj znanih in v svetu opevanih podzemeljskih jam. ČEZ LUŽO Z vzletom Boeinga 707 se je končno začela uresničevati dolgoletna želja naših jamarjev1, da na kakšnem drugem kontinentu raziščejo in dokumentirajo nekaj jamskih objektov, se seznanijo s tamkajšnjim krasom in dajo v mednarodni speleološki fond jugoslovanski delež pri odkrivanju najmanj znanih predelov na naši zemeljski obli. Potovanje v deželo vročega sonca se je za člane prve jugoslovanske jamarske odprave pričelo na brniškem letališču. Pot nas je nato vodila z letalom prék severne Nemčije, Anglije, Atlantika in Kanade do New Yorka. Na newyorikem letališču J. F. Kennedy smo pristali po devetimpolurnem poletu. Od tu smo se nato odpeljali do hotela EDiISOiN, kjer smo prespali noč, nato pa naslednji dan nadaljevali pot proti .Ekvadorju. Tokrat nas je ponesla Lufthansina jeklena ptica DC-10. Po sedmih urah in pol in enournem vmesnem pristanku na Jamajki smo ob 21. uri zvečer pristali na letališoii v Guayaquilu, največjem in najbolj obiskanem mestu Ekvadorja. Sledila je neprijetna noč v družbi podgan hotela San Juan, zatem pa naslednji dan še polet s štiriimotornim letalom na L200 km oddaljene Galapaške otoke. NA GALAPAŠKIH OTOKIH Polet je trajal dve uri in pol, nakar smo pristali na BALTRI, to je le nekaj kilometrov velikem galapaškem otoku, na katerem ni drugega kot letališče, ki pomeni poleg pomorskega prometa edino vez otoških prebivalcev in prihajajočih ¡turistov z matično deželo — celino. Od tu smo se s posebnim avtobusom odpeljali do improviziranega .pristanišča, kjer so nas z lesenim trajektom prepeljali prek kanala na otok Santa Cruz. Sledil je prevoz z jeepom v 45 km oddaljeno naselje Puerta Ayora, ki je poleg vasice Bellavista edini naseljen ikra j na otoku. Z ureditvijo vseh formalnosti glede bivanja in dovoljenja za raziskovanje pri upravi Nacionalnega parka ter Danvinove Znanstvene postaje smo začeli z delom. Na otoku blizu vasice Bellavista smo si najprej ogledali nato pa izmerili prek tisoč 'metrov .dolgo lavi-no jamo ogromnih dimenzij, ki jo je pred .leti že delno ddkumentiral madžarski ¡speleolog Balasz. -Zatem smo raziskali še nekaj jamskih razpok v bližini zaliva Tortuga Bey in izmerili ter idokumentološko obdelali iz vseh spe-leoloških vidikov jamo Rovalino, ki nam jo je pokazal nek domačin. Ker je bil ta otok več ali imanj že raziskan, smo se z neko barkačo odpeljali na otok San Salvador, ki je še neraziskan, nenaseljen in precej skrivnosten. Vožnja je trajala osem ur. Ko smo prispeli na otok, se je začelo resno delo, saj smo se morali zanašati na lastne sposobnosti in na srečo. 'Dolgotrajni .pohodi po pustih lavinih poljih in po vročem soncu so nam delali precejšnje preglavice. Pitne vode nismo imeli, vse drugo, predvsem coca-cola, je postala že po nekaj minutah topla in neužitna. Kljub vsem ¡težavam smo uspeli raziskati tri jame, od katerih je ena, z dolžino prek 500 metrov, vredna posebne pozornosti. Le-ta se namreč poVsem razlikuje od ostalih lavinih jam. Po izredni razčlenjenosti, z etažastimi rovi in delnem zasigavanju je močno podobna jamam v apnencu. Za jame v lavi je dosedaj prevladovalo prepričanje, da so to enakomerni jamski hodniki, imenovani zaradi tega tudi lavine cevi. S to jamo, ki leži nad zalivom Bucanero, pa bodo prav gotovo dana nova spoznanja o la-vinih jamah, ¡kar daje njihovemu delu še toliko večjo vrednost. JAMA JUMANDI Iz znamenitih Charles Darwinovih Gala-paških otokov smo nato z avipnom poleteli do glavnega mesta Ekvadorja Quita. Tam smo se srečali s predstavnikom Iskrine tovarne ISKRA-emec tov. ¡Petrom Žibertom in odpravnikom 'poslov naše ambasade tov. Antonom Kaeianom. Po dveh dneh bivanja v mestu smo se tretji dan odpeljali z avtobu- som v 480 km oddaljeno Archidono v Oriente, kjer srno si ob reki Mishualli ¡postavili raziskovalni tabor. Že .drugi dan po prihodu v to tropsko .džungelsko pokrajino province Napo smd še srečali s prvo jamo tropskega krasa. To je ‘bila jama Jumandi, ki ima ime po indijanskem poglavarju Jumandiju. Zaradi velikih dimenzij, globoke vode in ¡zelo nizkih rovov predvsem proti koncu te okrog dva kilometra dolge jame, je predstavljala precejšen zalogaj. S pomočjo .domačina Misčhela, Francoza po narodnosti, nam je uspelo poiskati in opraviti vse meritve ter dokumentacijo še v treh drugih jamah. Od teh treh velja posebna pozornost prek 350 metrov dolgi jami, ki bi jo lahko imenovali jama netopirjev. V njej je bilo na .tisoče teh prebivalcev podzemlja in je bilo zaradi tega raziskovanje precej nevsakdanje. ¡Sicer pa so vse jame, ki smo jih raziskovali, tipično vodne jame. So zelo podobne ali celo povsem enake kraŠkim jamam pri nas, tako da smo ob raziskovanju celo .pozabili, da smo daleč od .doma. Edino kar je vplivalo na našo zavest, je bila temperatura jame in vode, saj bi v jamah pri nas, tako mokri kot smo bili tam, drgetali od mraza. Temperatura v jamah tropskega krasa je enaka povprečni temperaturi kraja. To se pravi, da ni nikoli nižja od 24 stopinj Celzija. Voda pa ima le kakšno stopinjo manj. Vsekakor pa plezanje prek skal, v kamine in skozi ozke pasaže v mokrih kombinezonih -tudi tu ni bilo prijetno. Ponekod ¡smo morali celo preplavati nekaj metrov dolga in globoka jezera. S taborom ob raki Mishualli nismo imeli večjih težav, večkrat nas je ‘le okrog.poldneva presenetil tropski dež. Zadovoljni pa smo bili tudi glede zdravstvenega stanja 5 članov odprave, saj kljub nagli spremembi klime, prehrane in še drugih okoliščin ni nihče zbolel. DOMOV Po končanem delu in s tem že praktično končani enomesečni ekspediciji smo se odpeljali proti Quito, kjer smo se ponovno srečali s tovarišema Kaeianom in Žibertom, si pod njunim vodstvom ogledali mesto, se povzpeli na 4.882'm visoki vrh Pichinca nad Quitom, si ogledali indijanski sejem tekstila v Otavalu, nato pa z letalom družbe Bkvato-riana poleteli proti New Yoriku. Vmes smo pristali v Panami in Miamiju. Po pristanku v New Yorku smo morali še en dan preživeti na betonski džungli med newyofskimi nebotičniki, nakar smo naslednji dan z Jatovim DC-10 odleteli proti .domu. Svoje poslanstvo smo opravili več ‘kot uspešno in tako v mednarodni speleološki fond prispevali pomembne podatke iz te, spe-leološko slabo raziskane južnoameriške dežele, ki tudi sicer sodi med najzaostalejše dežele Latinske Amerike. Osmero raziskanih in dokumentiranih jam ter vsi drugi podatki bodo brez dvoma dali jugoslovanskemu jamarstvu v mednarodnih speleoloških krogih pomembno mesto in -veljavo. To pa je tisto, kar smo poleg ostalega želeli doseči. Led. je prebit, odpirajo - .se možnosti. za takšne in podobne odprave in pot na mednarodno speleološko prizorišče je odprta. Darko Naraglav JAVNA DRAŽBA za zidanico, stoječo na pare. št. 168, stavbišče, v izmeri 72 m2, vpisani v vi. št. 113, k. o. Virštanj, ki je družbena lastnina, imetnik pravice uporabe HMEZAD Žalec, za izklicno ceno 4.520 din. Dražba bo 30. junija ob 9. uri na KK Šmarje v Šmarju. Pred dražbo mora dražiteJj — kupec, vplačati kavcijo v višini 10 % izklicne cene, ki se po končani dražbi vrne, kupcu pa se s skupno pogodbo poračuna. Pravico udeležbe na javni dražbi imajo družbenopravne osebe in občani. Ogled zidanice je možen na licu mesta; vse ostale informacije v zvezi z licitacijo dobijo interesenti na sedežu Kmetijskega kombinata Šmarje, v Šmarju pri Jelšah. UREDNIKOV KOTIČEK -Dan mladosti smo proslavili nadvse slovesno in izročili prisrčne čestitke dragemu Titu za 87. rojstni dan. Ob tej priložnosti smo v Savinovem salonu odprli razstavo slik akademskega slikarja Zmaga Jeraja. Kmalu bo Vid, za katerega pravijo, da je češenj sit. Upam, da jih bomo tudi mi, pa tudi jagod, ribeza, kosmulj, borovnic, a ne za tako drag denar, kot so prvi sadeži. Slana nam jih ni prizadela, upajmo, da jih tudi suša ne bo. Prijetna je pot med hmeljniki. Saj so kot en sam vzorno urejen vrt. Hmelj je sicer malo zaostal v rasti, a bo v ugodnih razmerah nadomestil zamuje-. no. V Preboldu in Petrovčah pospešeno gradimo namakalna kapljična sistema. Trud in prizadevanja naših strokovnjakov nista bila zaman. Prizadeti, ki že 25 in več let stanujejo v komaj za bivanje človeka'neurejenih stanovanjih, sprašujejo: koga in kam naj pošljejo, da bi rešil njihove nadvse pereče stanovanjske probleme. Kmalu boste odšli prvi na dopuste. Želim, da vsaj v teh kratkih dneh delno odvržete bremena raz se, se najprijetneje razvedrite, da boste polni delovnega zanosa zopet vpregli. Ko vam bo najlepše, se morda spomnite nas v uredništvu z razglednico?! Lep pozdrav! urednik Upamo, da bodo nova zaščitna sredstva temeljito pometla s kuštravci in da bo teh grozljivih pojavov v naših hmeljiščih vedno manj Razpis Poslovna skupnost za hmeljarstvo Slovenije in pospeševalna služba pri Inštitutu za hmeljarstvo in pivovarstvo Žalec razpisujeta TEKMOVANJE za visoke pridelke hmelja v letu 1979 Prijave pošljite do 20. junija 1979 na naslov: Inštitut za hmeljarstvo in pivovarstvo Žalec. Prijava mora vsebovati: 1. Priimek, in ime ali poln naslov OZD, TOZD, TZO 2. Kraj, pošta (za kooperante TZO) 3. Površine hmelja skupaj in za vsako sorto posebej 4. Pripis: Obvezujem se, da bom izpolnjeval določila pogojev razpisa 5. Podpis (za OZD, TOZD, TZO, DE) tudi žig. < I. Pogoji razpisa za kooperante: 1. Tekmuje lahko vsak kooperant — kmet v SR Sloveniji, ki ima najmanj 1 ha hmelja. 2. Kooperant, ki ima več sort, tekmuje z vsako posebej, ne glede na to, kolikšna je površina posamične sorte. 3. Nasadi hmelja morajo biti starejši od dveh let, tekmuje pa lahko hmeljar samo z eno sorto, če ima s ptrvo in drugoletnimi nasadi skupaj 1 ha. 4. Ob obiranju, ki mora biti samo strojno, se morajo sorte strogo ločiti enako ob oddaji. 5. Merilo za pridelek so tehtni listi oddanega hmelja z 11 % vlage. 6. V primeru poškodb hmelja po toči in viharju se ocenjena škoda ne prišteva k pridelku z nad 10 % škode, pa hmeljar lahko odstopi od tekmovanja, 7. V primeru, ko ima tekmovalec prvo in drugoletne nasade, s katerimi ne tekmuje, mora te količine posebej evidentirati skupaj z vodjem ZE. • 8. V tekmovanje so vključene sorte: savinjski golding, aurora, atlas in apolon. 9. Za vsako sorto bo podeljenih 5 priznanj, prvi trije pa prejmejo še nagrado. Absolutno najboljši, ne glede na sorto, pa prejme posebno nagrado. 10. Za sveže prevzeti hmelj je merilo količina, ki jo ugotovijo ZE na osnovi oddanih škafov, izračun za izplačilo. 11. Pogoji razpisa za zadružne enote in DO v sklopu kombinatov 1. Tekmujejo lahko vse članice ¡Poslovnega združenja za hmeljarstvo SR Slovenije, ki imajo najmanj 10 ha hmeljišč, ne glede na sortni sestav in starost nasadov, odšteje se samo površine in pridelek s prvdletnih nasadov po oceni ali evidentiranih škafih. 2. Tekmujejo lahko tudi delovišča DO, ki imajo lastna skladišča (kjer se ločeno ugotavlja pridelek) in imajo svojega delovodjo. Na ZE lahko tekmujejo tudi posamezne strojne skupnosti, ena, dve ali tri vasi skupaj (važno je ime kraja, hmeljišče je lahko na področju druge vasi), ali skupno posušen hmelj določene skupine hmeljarjev (vedno pa najmanj 10 ha). 3. Podeljenih bo 5 priznanj in tri kolektivne nagrade. Prijavo na razpis ZE in DO podpišejo delovodje ali odgovorni pospeševalci, ki na . določenem področju delajo, lahko tudi’ predsednik strojne skupnosti s skupnimi * po vrš inami (ne po sortah). Pogoji pod 5, 6, 8 in 10 prvega razpisa so enaki tudi za DO in ZE. BASEN Dogodek v sladki vodi. Majhne ribice (plavajo): »Dogovorimo se, da se ne bomo žrle!« Velika riba (strašno): odpre gobec in zredči njihove vrste. Morala (stoji v vrsti za ribje konzerve): tudi pri sporazumevanju imajo večji tehtnejše argumente. PREGOVORI Preveč dežja v rožnem cvetu, nič kaj ni po volji kmetu. če na Medarda (8. VI.) dan dežuje, štrideset dni še dež naletu je. O češnjevem Vidi (15. VI.) skozi noč se vidi: če se stegneš, v dan dregneš, če se skrčiš, v dan trčiš. Pomembna lastnost je zvestoba do dane besede. Sreča ne izbira steza in je doma pri bogatih in pri revnih. Vsak začetek je lahek, na zadnje stopnice pa se najteže In zelo redko povzpnemo. Narava ni svetišče, marveč delavnica in človek je delavec v njej. KMETOIZEM Čeprav kmetič bo oral, sejal in pobral, njegov trud bo posrednik deseti prodal. — 0 — »Kranjcev pa ne morem in ne morem videti«, je zatrjeval Savinjčan. »Zakaj?« »Ker so hribi vmes.« — 0 — — Miha, ali so glodalci res med vsemi živalmi najbolj neumni. — Res, miška. PRVOMAJSKA KRIŽANKA NAGRADE Do dneva žrebanja smo prejeli v uredništvo izredno veliko rešitev. Žal je bilo med njimi veliko nepopolnih, napačno, dvoumno rešenih, pa tudi na hitrico prepisanih. Žirija je pri žrebanju imela polne roke dela. NAGRADE PREJMEJO: 1. Pungeršek Ivanka, Zabukovica 36, Griže. Stroj za rezanje mesa Gorenje. 2. Dobravc Roman, 63257 Podsreda. Školjka bide. 3. Flajs Franci, Ulica bratov Letonja 3, Žalec. 50 kg krmil po izbiri. 4. Medved Nežika, Inštitut za hmeljarstvo Žalec. Trajne klobase. 5. Podbregar Milan, Soseska 5 A 9, Žalec. Hleb sira. 6. Steiner Verica, Velenjska 5, Žalec. 5 lastovk za kultivator. 7. Plaskan Saša, Savinjska cesta 18, Žalec. Savinjska večerja za 2 osebi. 8. Remic Marjan, Tešova 12, Vransko. Prekajene postrvi. 9. Vovk Miloš, Pilštanj 60, Lesično. Lončnica — trajnica. 10. Frece Nada, Ulica 14. div. 18, Šentjur pri Celju. Lesene grablje. 11. Meh Marija, Hmezad eksport-im-port Žalec. Vezan Hmeljar 1978. Izžrebanci naj se zglasijo v uredništvu Hmeljarja od 11. junija dalje in dvignejo nagrade. čestitamo! Urednik VERONEK Milan, kmet. ing. Založno gnojenje zemlje za nova hmeljišča Založno gnojenje Zemlje s fosforom in kalijem je eden od pomembnejših agrotehničnih u-krepov, od katerega je v veliki meri odvisna rodnost hmelj skifi nasadov v poznejših letih. Pridelovanje hmelja je v primerjavi z drugimi poljščinami z ozirom na posebnosti rastline zelo zahtevno, če dosegamo nadpovprečne pridelke, pa tudi ekonomsko interesantno. Vendar je za velik pridelek potrebno maksimalno izkoristiti prirodne okoliščine in genetski potencial rastline, posebno novih, rodovitnejših sort ter odstraniti vse pomanjkljivosti, .ki bi to omejevale ali preprečile. Pri tem je slaba založenost zemlje s hranili pogost pojav in ni takšna kot bi lahko bila, če bi izdatno gnojili na zalogo. Kadar govorimo o založnem gnojenju, mislimo predvsem na vnašanje hranil v tla za več let naprej, pri hmelju pa tudi v nižje ležeče prekoreninjene plasti zemlje, ki jih pozneje, zaradi trajnega nasada ne moremo več rahljati Hranila lahko zadelamo globlje v zemljo le pri globoki obdelavi — globokem oranju, ko pripravljamo zemljo za nova hmeljišča. Če se o-mejimo na že standardno založno gnojenje s fosforom in kalijem in spravljanje' teh dveh hranil v globlje, tudi podornične plasti zemlje, moramo ugotoviti, da ta problem pri pripravi oziroma oskrbi zemlje s hranili za nova hmeljišča hi popolnoma rešen. Ker se fosfor in kalij praktično ne izpirata in neznatno pomikata po profilu tal v globino in, da še boren premik- sproti prestreže globoka koreninska mreža hmelja, je mehanično vnašanje teh dveh gnojil, v globlje plasti in pod mejo obdelave toliko bolj aktualno. Menimo, da bi morala biti plast zemlje v hmeljiščih do globine približno 50 cm, v kateri je razprostranjeno, kot so pokazale naše raziskave; 3/4 vseh korenin hmelja, za optimalno prehrano rastlin dobro založena s hranilnimi snovmi. Za ugotavljanje založenosti zemlje S hranili in potreb po gnojenju se poslužujemo kemične analize vzorcev zemlje. Analiza zemlje nam hitro pokaže stanje zaloge hranil v tleh. Rezultat kemične analize vzorcev zemlje za fosfor in kalij je običajno izražen v mg/lOOg tal in nam pove, koliko miligramov rastlinam dostopnega fosfora ali kalija se nahaja v 100 gramih ana-1-lizirane zemlje. Po približnem računu iizračuna- mo, da predstavlja 1 mg hranila v 100 g zemlje po analizi, 30 kg tega hranila v 20 cm plasti zemlje na enem hektarju. Tako lahko izračunamo potrebno količino hranil za izboljšanje založenosti zemlje oziroma koliko kilogramov hranil vsebuje 20 cm plast zemlje, iz katere jemljemo, vzorce na njivskih površinah. Skladnost rezultata kemične analize pa v veliki meri zavisi od natančnosti pri jemanju vzorcev Zemlje. A Na površinah za obnovo analiziramo zemljo do'globine 40 cm. Vzorce zemlje jemljemo iz dveh globin in sicer posebej-za plast od 0—20 cm in posebej za plast od 20—40 cm globine. Ker vsebuje obdelovalna plast zemlje običajno bistveno več hranil kot' tista pod njo, ugotovimo- z analiziranjem posameznih plasti potrebe po vnašanju gnojil v globino za večji del prekoreninjene plasti, zemlje. Vzorce zemlje jemljemo po navodilih, ki so sestavni del pribora za jemanje vzorcev zemlje. Pri tem je posebno pomembno, da odvzamemo zemljo za vzorec na več mestih in da se pri' tgm izogibamo neobičajnih delov površine kot so robovi njive, mesta, kjer so ležali kupi Kupov stebrov iz podrtih žičnic je preveč, novih žičnic pa premalo. V obnovi hmeljišč zaostajamo za več kot 200 ha gnoja ali bila raztresena umetna gnojila, pepel in podobno. Ločeno jemljemo vzorce tudi na lažjih in težjih tleh, ker imajo le-ta največkrat tudi različne kemijske lastnosti, čeprav ležijo v istem kompleksu. Za parcele velikosti do dveh hektarov zadostuje 1 vzorec iz vsake plasti. Zá ročno jemanje vzorcev zemlje za kemično analizo so najprimernejše sonde z žlebom, v katerem se zadrži zemlja, ko sondo izvlečemo. Za en vzorec zadostuje ca. 30 vbodljajev, ki naj bodo enakomerno razporejeni po površini. Vzorec mora biti oštevilčen ali opremljen s podatki o lastništvu, nazivom parcele in globino odvzema. Založenost zemlje je z analizo' priporočljivo preveriti na 3—5 let. Za ugotavljanje količine fosfora in kalija v tleh je pri nas najbolj razširjena Al metoda, na osnovi katere je tudi narejena lestvica založenosti. Ta je bila tudi preverjena s poskusi v hmeljiščih. Po njej opredeljujemo založenost zemlje s fosforom in kalijem za srednje težka tla z ozirom na zahteve hmelja, na slabo, srednje, dobro, prav dobro in veliko ali bogato založenost, kot kaže razpredelnica. Založenost zemlje s P2O5 in K2O Založenost mg/100 g tal slaba 1—20 srednja 20—30 dobra 30—40 prav dobra 40—50 velika nad 50 Zemlja za hmeljišča bi morala biti za dose- ganje zanesljivih in velikih pridelkov v pre-koreninjeni plasti dobro oziroma prav dobro založena s fosforom in kalijem. Fosfora bi naj vsebovala vsaj 30, kalija pa ca. 50 mg/100 g tal. Kalija sicer nekoliko več, ker je hmelj kalijeva rastlina, zato tega elementa v nobenem primeru ne bi smelo primanjkovati. Dejanska založenost fosfora in kalija v hmeljiščih kot kažejo analize, je precej drugačna. Analiziranje stanja založenosti zemlje s fosforom in kalijem v hmeljiščih Savinjske doline, ki ga je opravil Inštitut za hmeljarstvo Žalec leta 1974 je pokazalo, da smo temu problemu v preteklosti posvečali premalo pozornosti in da se založno gnojenje pri obnovi hmeljišč cesto ni izvajalo in še izostaja. Napeljava hmelja je za rezjo eno pomembnejših opravil. Z ozirom na počasno rast poganjkov po rezi so jo hmeljarji opravili vestno, natančno in pravočasno, kar se bo obrestovalo z večjim pridelkom Kemično odstranjevanje odvišnih poganjkov letos marsikje ne bo potrebno, v kolikor ga bomo uporabili, ga moramo opraviti čimprej Tabela 1: Analize globinskih vzorcev tal v __________hmeljiščih za kislost — pH Lokaciia Globine plasti v cm LOKacija 0—20 20—30 30—40 40—60 1. Vransko 6,20 6,30 6,12 6,10 2. Tabor 5,92 5,42 5,45 4,76 3. Braslovče 5,92 6,15 6,02 6,15 4. Šempeter 6,30 6,25 6,54 6,75 5. Vrbje 6,25 6,35 6,45 6,65 6. Šmarjeta 6,60 6,45 6,34 6,28 7. Griže 5,75 5,47 5,12 4,69 Povprečje 6,13 6,05 6,00 5,91 Relativno 100 99 98 96 Tabela 2: Analize globinskih vzorcev ■ tal v hmeljiščih za fosfor — - P2O5 v mg/100 g Lokacija Globine plasti v cm 0—20 20—30 30—40 40—60 1. Viansko 29,4 3,9 1,2 2,0 2. Tabor 19,8 3,2 2,5 2,5 3. Braslovče 18,9. 2,6 2,0 2,0 4. Šempeter 33,7 3,7 3,4 3,4 5. Vrbje 36,7' 8,7 3,4 .2,6 6. Šmarjeta 29,1 5,7 1,7 1,3 .1 7. Griže-, , 27,1 6,6 ... 2,7 • 1,5 Povprečje 27,81 4,91 2,41 2,18 Relativno 100 18 9 8 Tabela 3: Analize globinskih vzorcev tal v KjO v mg/lOOg hmeljiščih za kalij — Globine plasti v cm 0-^20 20—30 30—40 40—60 1. Vransko 44,7 21,6 14,0 10,2 2, Tabor 32,5 18,9 13,3 10,7 3. Braslovče 29,2 16,1 14,3 16,8 4'. Šempeter 36,6 16,9 21,5 21,5 5. Vrbje 39,2 18,9 16,7 16,4 6. Šmarjeta 25,2 15,6 12;5 12,2 : 7. Griže 25,5 28,7 11,8 7,8 Povprečje 33,27 19,52 14,87 13,65 * Relativno 100 59 45 41 Zbrani in analizirani so bili vzorci.zemlje iz sedmih nahajališč po plasteh od 0—20 cm, 20— 30 cm, 30—40 cm in od 40—60 cm globine. Ugotovljena je bila kislost zemlje in založenost s fosforom in kalijem. Rezultati analize tako imenovanih,globinskih,vzorcev so prikazani v razpredelnicah. Pregled rezultatov kislosti zemlje pokaže, da je zemlja v hmeljiščih .Savinjske doline ra-,hlo kisla (pH 5,5—6,5) in da spodnje plasti niso bistveno bolj zakisane. Vendar je za to stopnjo žakisanosti že predvidena oziroma potrebna meliorativna kalcifikacija, ki je manj ugodna kot sprotno vračanje kalcija v tla. Pri vključevanju novih površin za hmeljišča je običajno potrebno izdatnejše apnenje. Pregled rezultatov analiz o založenosti zemlje s fosforom je pokazal, da so hmeljska tla večinoma s fosforom slabo založena. Med tem, ko je v orni plasti ugotovljena slaba (pod 20 mg/100 g tal) do srednja založenost (30—40 mg/100 g tal), so plasti pod mejo obdelave, s fosforom zelo slabo oskrbljene. Plast zemlje v globini od 20—30 cm vsebuje povprečno komaj 4.91 mg, od 30—40 cm le 2,41 mg in od 40—60 cm še manj, 2,18 mg P2O5 na ,100 g tal tj, približno 5—12 krat manj kot v plasti, ki jo obdelujemo v času trajanja hmeljišča. S kalijem so tla v Savinjski dolini bolje oskrbljena kot s fosforom. Obdelovalna plast je s kalijem dobro založena — povprečno 33 mg K2O/i0Q:g tal, nižje plasti pa so slabo založene E#-; pod 20~mg/100 g tal. Količina kalija ne pojema tako močno v profilu kot je to primer za fosfor, ; Nedvomno je slaba založenost spodnjih plasti zemlje s fosforom in kalijem eden pomembnejših dejavnikov, ki povzročajo motnje v prehrani hmelja, posebno v času suše. Vemo, da so številne korenine hmelja razprostranjene v plasti pod mejo obdelave, posamezne pa zaidejo, kot je pokazalo proučevanje koreninskega sistema hmelja, tudi globoko v podtalje in črpajo vodo iz spodnjih vlažnih plasti zemlje. Izkušnje kažejo, da hmelj tudi ob večji suši ne ovene tako kot druge enoletne poljščine z bolj površinsko koreninsko mrežo. To kaže, da imajo spodnje globlje razprostranjene ¡korenine homembno vlogo pri preskrbi hmelja z vodo bosebno ob suši. I V sušnem obdobju se seveda najprej izsuši trhnja plast zemlje, ki je najbolj oskrbljena s hranili katerih črpanje je omejeno, ali pa osta-hejo hranila zaradi pomanjkanja vlage celo hlokirana. Torej se mora hmelj pretežno oskrbovati z Irlago iz spodnjih plasti, ki so siromašne na jiranilih, zaradi česar je ta vlaga slabo izkoriščena. Tako. je vpliv suše oziroma vremena na nihanje pridelkov toliko večji, kolikor so tla ho profilu v območju razprostranjenosti kore-jun slabše založena s hranilnimi snovmi. ■ Če se omejimo na standardno založno gnojenje s fosforom in kalijem in dejansko zalo-lenostjo hmeljišč, ugotovimo, da je pri pripravi jemlje za nova hmeljišča založno gnojenje že jako potreben agromeliorativni ukrep. Gnojenje na zalogo pri pripravi zemlje je nujno toliko bolj, ker lahko spravimo gnojila v globi-jio le pri globoki obdelavi, ki pozneje zaradi iasada ni več možna. Najbolj običajen način založnega gnojenja Jer spravljanje hranil globlje v tla, je pri globokem oranju zemlje, Pri tem postopku potrojimo 2/3 PK gnojil pred oranjem, 1/3 količine bredvidene za gnojenje na zalogo pa potrosijo na surovo brazdo. Delno lahko založno pojenje izvedemo že pri predposevkih. To je priporočljivo tem bolj, če je. zemlja siromašna ja hranilih in je potrebno ustrezno rezultatom ijonalize gnojiti z večjimi količinami, ; kot jih rmemo raztrositi naenkrat. V kolikor analiza Jemlje ni bila izvedena, je priporočljivo tla bskrbeti s 400—500 kg fosfora in 500—600 kg kalija na hektar, to je približno 2.000 kg/ha gnojila PK 20 :30. Lahko pa uporabimo tudi PK gnojila drugačnih razmerij (20 :20, 15:30, 30 : 15) ali celo kombinirano. Na osnovi pregleda založenosti zemlje s fosforom in kalijem, ki se v zadnjih nekaj letih ni bistveno spremenilo, ugotavljamo, da založenost zemlje v hmeljiščih s fosforom in kalijem ni zadovoljiva. Posebno siromašne na hranilih so nižje ležeče plasti zemlje. Večja razlika založenosti v hmeljiščih se pojavi na meji obdelave zemlje. Za dosego večjih in zanesljivejših pridelkov, tudi ob manj ugodnih vremenskih razmerah, je globoka obdelava z založnim gnojenjem in vnašanjem hranil v spodnje plasti eden od pomembnejših agromeliora-tivnih ukrepov. V nizu pogojev, ki jih je treba izpolniti za dosego nadpovprečnih pridelkov in kar naj večjega izkoristka priročnih pogojev ne bi smelo izostajati. S pravilno odmerjenim vsakoletnim rednim gnojenjem hmeljišč na- osnovi kemijske analize, bi založno gnojenje le še dopolnjevali tako, da bi dosegli optimalno stopnjo založenosti zemlje s fosforom in kalijem v novo zasnovanih hmeljiščih. Hmelj v maju Hmelj je zamujeno rast v prvi polovici maja v večini primerov dohiteli (povprečna višina bi morala biti 2 m do 31. 5.). V mesecu maju je padlo samo 43 mm padavin, (merjeno v Žalcu), ponekod še manj. Lokalne plohe 12., 13. in 29. maja ne pomenijo nič (3,6 mm). Povprečno pade v maju 110 mm padavin, zato bi morali manj ko 57 mm nadomestiti z namakanjem, n Z namakanjem pričnite povsod tam, kjer imate namakalne sisteme. Dogovor je bil na sestanku 25. 5. 1979. Začeti morate najprej v ,prvo-letnih nasadih in ukoreniščih, potem pa po vrsti- tal (plitva tla, prva) ih po kakovosti obdelave. Ugotavljamo, da je na dobro obdelanih tleh (sipki gornji sloj) stanje ugodnejše kot v vrsti.’. Dognoj e vanj e z dušikom prilagaj a j -te namakanju in osipanju. V poštev pride samo krožna brana. Količina dodanega dušika v tem obdobju je 80 do 100 kg/ha. Pripravimo namakalne naprave, kajti junijska suša je cesto za pridelek že usodna Ko odvitih vrhov ne dosežemo več s tal, postane to delo zamudno, a se ga za dosego večjega pridelka splača opraviti. Priporočljivo je prilagoditi škropljenje s pršilniki tako, da bo nezaželen učinek vetra čim manjši NOVO PRI NAS Namakanje so poznale že stare civilizacije več tisoč let pred našim štetjem, o čemer pričajo izkopanine na določenih področjih (Egipt, Mezopotamija, Kitajska, Indija). Danes je namakanje vse pogostejši agrotehnični ukrep, brez katerega si ne moremo zamisliti intenzivne kmetijske proizvodnje. Poznam so različni sistemi namakanja: površinsko, dežni sistemi, podzemno, namakanje s kapljanjem itd. V hmeljarski proizvodnji že leta uporabljamo dežne sisteme z razpršilci. Kot vir vode služijo odprti vodotoki ali zajetja. Črpalke iz vira vode potiskajo vodo po cevnih sistemih do razpršilcev, ki jo razpršujejo po namakam površini. Sistem ima določene slabosti: potrebuje veliko energije in vode, za upravljanje je potrebno težko fizično delo, namakanje je neenakomerno zlasti v vetrovnem vremenu itd. V svetu se je pred nekaj leti razvil nov sistem namakanja, to je namakanje s kapljanjem. Nekateri strokovnjaki smatrajo namakanje s kapljanjem celo za tehnološko revolucijo v kmetijstvu, kot nekdaj uvedbo mineralnih gnojil in hibridov. Sistem namakanja s kapljanjem ima več sestavnih delov: 1. dovod vode, 2. filtrska postaja, 3. ventilna postaja, 4. primarni in sekundami razvodi, 5. linije s kapljači. Dovod vode: Do površine za namakanje oziroma do filtrske postaje, je s pomočjo črpalk ali prostega pada speljana voda (zadostne količine z ozirom na velikost namakane površine) z določenim pritiskom (do S atm). Kot vir vode služijo vodotoki, vodnjaki, zajetja, jezera itd. FILTRSKA POSTAJA Brez filtriranja vode do potrebne čistoče sistem namakanja s kapljanjem ne more delovati, ker bi se kapljači sicer zamašili. Zato je potreben sistem filtrov, ki zadržuje mehanične in biološke primesi v vodi. V sklopu filtrske postaje je tudi posebna priprava — fertilizator, ki omogoča dodajanje hranilnih snovi med namakanjem. Pogoj je le, da so gnojila vodotopna. VENTILNA POSTAJA Namakalna površina je razdeljena na več sektorjev ali parcel. S pomočjo ventilov se določi redosled namakanja in odredi količina vode za določen sektor. Ko prek ventila steče določena količina vode (količina pretoka se za vsako namakanje nastavi), se ventil avtomatično zapre in avtomatično odpre ventil naslednjega sektorja. To zaporedno zapiranje in odpiranje ventilov teče do konca nastavljenega programa namakanja, nakar se črpalka avtomatično izklopi zaradi povečanega pritiska v sistemu. PRIMARNI IN SEKUNDARNI RAZVODI Primarni in sekundami razvodi predstavljajo vkopane cevi pod globino obdelave. Cevi so lahko iz različnih materialov: alkaten, polietilen, salonit. Primarni razvodi vodijo do sektorja namakanja, sekundami pa v sektor namakanja in so na njih priključene linije s kapljači. Na začetku sekundarnih razvodov so montirani regulatorji pritiska, ki vzdržujejo konstanten pritisk v sistemu namakanja (ca. 1,5 atm). LINIJE S KAPLJAČI To so mehke polietilenske cevi premera 16 ali 12,5 mm, ki imajo na določene razdal vgrajene kapljače. Razdalje med kapljači j določijo na osnovi zemlje, kulture in način obdelave. Linije s kapljači so položene p površini. Razdaljo med linijami zopet doloi zemlja, kultura m način obdelave. V trajni nasadih (sadovnjaki, vinogradi) so položen v vrste saditve. Kapljač je srce namakanja s kapljanjen V svetu obstaja že več vrst kapljačev. Bistv kapljača je, da že itak nizek pritisk v sist mu (ca. 1,5 atm) zmanjša skoraj na nič in zi to voda skozi odprtino v kapljaču kaplji Pritisk se v kapljaču zmanjša zaradi dolg prehodne poti vode (v obliki labirinta) in zi radi turbolence v posameznih prekatih. > Sistem namakanja s kapljanjem ima pne drugimi sistemi določene prednosti: potrebn je manjša količina vode, ker je le-ta dodaji na v neposredno bližino korenin in so zman šane izgube. Z zmanjšano količino vode j zmanjšana tudi potrebna energija za pogoi črpalk. Omogoča zelo točno odmerjanje ii razporeditev vode in gnojil po površini. Ki je sistem postavljen, odpade praktično vsak fizično delo. Možno je 24-umo izkoriščanj sistema na dan. Omogoča nemoteno obdela vo in ne slabša strukture tal. Erozija je pral tično izključena tudi v nagnjenih terenih. N povzroča dodatnih problemov varstva kultu V svetu sisteme namakanja s kapljanj er uporabljajo v trajnih nasadih (jabolka, hni ške, pomaranče, mandarine, limone, banani vinka trta, jagode itd.), v vrtnarstvu, v rasi linjakih itd. V kmetijstvu Žalec želimo preizkusiti prj mernost tega sistema za namakanje hmeljiS v naših pogojih. Trenutno pripravljamo dvi sistema kot poskusna in to v Drešinji vas in Latkovi vasi'; Jože Brežnil Imm Zadnje rahlo osipanje hmelja preprečuje škodo zaradi trganja trt od štora v vetrovnem vremenu, istočasno pa omogoči zgodnejši razvoj raznih koreninic I V teh dneh so izvajalci investicije že končali z deli pri polaganji stalnega dela kapljičnega namakalnega sistema v hmeljiščih v Pt trovčah in Preboldu P ¡¡j B 8 Kapljači položeni v vrste v nasadu pomaranč na Korziki Ueitofa m špeei m eekeecetfa Športno društvo Hmezad Pokali, ki so jih naši smučarji osvojili letos na VI. Agroskiju na Zatmiku Drugega aprila lani so se na ustanovnem ohčnem zboru ŠD Hmezad zbrali tisti člani kolektiva, ki so v minulih letih zastavili in oblikovali redno rekreacijo našega delovnega človeka in organizirali tekmovanja. Skrb za rekreacijo in šport je s tem dnem prešla na športno društvo, vse dotlej pa je bila v okviru konference osnovne organizacije sindikata. V organe ŠD Hmezad so bili takrat soglasno izvoljeni predlagani kandidati: IZVRŠNI ODBOR: Franc Mežnar, DSSS, predsednik Ivan Vodlan, DSSS Peter Kainz, ST Milan Žolnir, DSSS Ivo Farčnik, KO Ivo Zagoričnik, ME Jože Breznik, KŽ Slavko Košenina, DSSS, tajnik Jožica Ojdanič, DSSS, blagajnik Branko Bukovnik, NT. NADZORNI ODBOR: Marta Vogrinc, DSSS Jože Šabjan, KO Maks Jeza, HM' DISCIPLINSKO SODIŠČE: Nuša Rojc, DSSS Vlado Kralj, KO Miloš Frankovič, GO. Na tej seji so športniki izbrali tudi referente za posamezne športne zvrsti. Tako so s sklepom o vodjih posameznih zvrsti skušali razbremeniti tiste entuziaste, ki so dotlej za Hmezadova tekmovanja vložili največji delež in so zanimanje za rekreacijo in šport sploh pripeljali tako daleč, da je bilo lani moč razmišljati o ustanovitvi športnega društva. Športno društvo je najprej spremenilo svojo delovno vsebino. Referenti za posamezne zvrsti so pričeli prevzemati svoj del nalog, na drugi strani pa so referenti po posameznih tedanjih temeljnih organizacijah združenega dela več ali manj vestno zastavili delo tudi v svoji sredini. Nosilec akcij in predvsem financiranja pa je bila še skozi, vse minulo leto Konferenca OOS in je do neke mere botrovala tudi letošnjim začetkom v športu. Vendar je športno društvo že registrirano, šteje med nosilce rekreacije in športa tudi y občini in še posebej pri krajevni skupnosti, . in letošnja dejavnost je delno že tudi plod akcije KS Žalec v okviru akcije »Nič nas ne sme presenetiti«. Za delo v letošnjem letu velja predvsem, • da so naše nove delovne organizacije sicer namenile sredstva za skupne športne akcije, vendar pa sredstva doslej še niso združena ih na računu ŠD Hmezad. Pričakujemo, da bo pričujoča priloga Hmeljarja potrdila delavnost društva in zagotovila prispevke posameznih DO. Za posamezne zvrsti, ki jih v okviru ŠD Hmezad gojimo ih razvijamo, so referenti: za mali nogomet: Dušan Dimič, KŽ, Ernest Lužar, NT; za rokomet: Peter Kainz, ST, Vojko Žagar, DSSS; za košarko: Franc Fresekar, NT, Jože Jurak, NT; za odbojko: Milan Žolnir, DSSS, Ivo Farčnik, KZ, Iva Kveder, DSSS; za atletiko: Tone Ajdič, DSSS, Vlado Kralj, KZ; za namizni, tenis: Eva Orač, DSSS, Slavko Košenina, DSŠS, Vlado Jager, SM; za streljanje: Branko Bukovnik, NT, Milan Udovč, DSSS, Bojana Zupanc, DSSS; za kegljanje: Ludvik Kačič, GT, Vlado Jager, SM; ^ za šah: Jože Hlade, NT, Tone Gubenšek, DSSS; za plavanje: Jožica Ojdanič, DSSS, Milan Žolnir, DSSS. za orientacijo: Tone Ajdič, DSSS. Pospeševalci rekreacije in športa in organizatorji tekmovanj po posameznih delovnih organizacijah in v obeh delovnih skupnostih SOZD Interni banki in Skupnih službah so po sklepu 2. razširjene seje izvršnega odbora športnega in rekreacijskega društva: Celjska mesna industrija — Srečko Cehner Celjske mlekarne — Berislav Knežič Vrtnarstvo — Jelka Vovk Gostinstvo-turizem — Ludvik Kačič Notranja trgovina — Branko Bukovnik Hmezad eksport-import — Vlado Birsa Strojna — Franc Kralj Kmetijstvo Žalec — Tone Korenjak Kmetijstvo Ilirska Bistrica — Ivan Urbančič Kmetijski kombinat Šmarje — Dušan Princi KZ »Drava« Vuzenica — Alojz Hauzer KZ »Savinjska dolina« — Ivan Farčnik Sadjarstvo Mirosan — Vlado Jager Interna banka — Jožica Šanca Skupne službe — Tone Ajdič Objavljena imena veljajo za referente, ki bodo v prihodnjem obdobju vključeni v delo ŠD Hmezad, saj nekateri dosedanji odhajajo na drugo dolžnost ali pa so svoje delo površno opravljali. Dejstvo je, da bi tako številna skupina kot so vodje za posamezne zvrsti v ŠD in referenti za posamezne delovne organizacije v SOZD, morala pokazati tudi rezultate dela. Koordinator dela v ŠD Hmezad je Eva Orač (DSSS). NAČRTI ZA DELO Na posebnem sestanku so se pred dnevi sestali referenti za posamezne zvrsti in sestavili programe dela in stroškov za športe, ki jih v tem obdobju gojimo. šali 1.000 din. Dresi bi v tem primeru bili stari, rabljeni, ki smo jih za tekmovalce nabavili že pred časom. ŠAH Šahisti so načrtovali odprto hitropotezno prvenstvo Hmezada, posamezno udeležbo za mošKe na živilijadi v Portorožu, turnir v počastitev dneva SOZD Hmezad, ekipno prvenstvo Hmezada v počastitev dneva republike (ekipa naj šteje 4 člane), občasne treninge odnosno turnirje. Vlaganja: 6 kompletov šahov (šahovnice in figure) 1.200 din 4 šahovske ure 1.200 din stroški tekmovanj in priznanja 600 din KEGLJANJE Letna najemnina kegljišča v Žalcu vsako soboto 6.000 din Prvenstvo Hmezada 300 din DŠI s kotizacijo po osebi 30 din 900 din Tradicionalni dvoboji (obrtniki, SIP) 900 din MALI NOGOMET V malem nogometu predvidevamo tekmovanje med ekipami posameznih DO, sodelovanje izbrane ekipe v DŠI na živilijadi in občasno sodelovanje v prijateljskih srečanjih. Za nogometaše so predvideni treningi ob torkih na stadionu v Žalcu skdza vse poletje, nato pa redni rekreacijski treningi v telovadnici. (Na osnovi zagotovila predstavnika TKS Adija Vidmajerja bomo lahko v prihodnji sezoni 1978/79 trenirali v novi telovadnici v Žalcu celo dvakrat tedensko. Nabaviti bo potrebno 2 žogi 800 din 10 dresov 2.500 din stroški tekmovanj 1.000 din 10 parov copat 3.000 din KOŠARKA ALPSKO SMUČANJE Prvenstvo SOZD Hmezad 10.000 din Udeležba na DŠI 6.000 din AGROSKI — udeležba in prevozi 30.000 din Plačilo vaditeljev za tečaje 3.000 din SMUČARSKI TEK Udeležba na memorialnih smučarskih tekih — startnina 400 din Osankarica — Pohorski bataljon — startnina 400 din Trnovski maraton — startnina 400 din DOL — po poteh Kokrškega odreda — startnina 400 din Mednarodni maraton 1.600 din Cerknica — startnina 400 din Ekipa bo predvidoma vedno štela po 4 tekmovalce Nabava smuči za tek — 3 pari za mlajše člane 3.600 din Delavske športne igre 2.000 din Sodelovanje tekačev na Agroskiju je upoštevano pri načrtu stroškov za alpske smučarje. NAMIZNI TENIS Igralci imajo redni trening v okviru rekreacije v telovadnici v Žalcu. Predvideno je sodelovanje na prvenstvu Hmezada, na prvenstvu občine (DŠI) in na živilijadi (9. junija v Porotorožu). Nabaviti je potrebno 2 mrežici in eno kakovostno mizo 3.000 din ODBOJKA Poleg prvenstva v odbojki v septembru za SOZD Hmezad, kjer bodo udeležene ekipe več DO Hmezad, bomo v odbojki sodelovali na DŠI in to v tekmovalni kategoriji starejših članov, članov ekipe A in z ekipo tekmovalk. Odbojka v letošnjem programu živili-jade ni predvidena, redni trening pa je možen v rednih rekreacijskih terminih v Celju ob sredah in ob četrtkih v Žalcu. Za odbojko bo ¡potrebno nabaviti 3 žoge, stroški tekmovanj pa bodo predvidoma zna- Predvideno je sodelovanje na prvenstvu Hmezada, z izbrano ekipo pa na DŠI. Treningi naj bi bili pozimi v telovadnici, v letnem času pa na igrišču v Žalcu. Za izbrano ekipo ¡potrebujemo: 12 trenerk večjih številk z napisi in številkami 8-400 din 12 tekmovalnih majic z dvojnimi številkami in napisi 1.960 din 12 tekmovalnih hlačk 1.240 din 12 parov copat 1.960 din 2 žogi 1.200 din Opremo, razen žoge, bi uporabljala le prva ekipa izključno v tekmovalne namene. MALI ROKOMET V načrtu rokometašev je prvenstvo med ekipami Hmezada 1. junija, sodelovanje na DŠI v Žalcu odnosno v Celju, sodelovanje na turnirjih v okviru sodelovanja sorodnih delovnih organizacij in tekmovanje na živilijadi. Vadba je predvidena enkrat tedensko v okviru organizirane splošne rekreacije, vendar naj bi bil občasno to izključno trening v rokometu. Rokometaši bi za tekmovanja potrebovali 10 dresov s tiskom Hmezada in številk, 10 trenerk in 3 žoge. Vrednost te opreme je približno 10.000 din. Stroški za ekipo v rokometu bi se morebiti povišali, če bi se vključili še v kakšna druga tekmovanja. ATLETIKA V atletiki pričenjamo. Za teke iščemo dobre tekmovalce. Nekaj opreme — sprinte-rice bo potrebno nabaviti za treninge, poleg tega pa od rekvizitov morda nekaj krogel itd. Znesek 2.500 din STRELJANJE Streljanje je v zadnjem obdobju postalo poleg razširjene športne zvrsti tudi pomemben dejavnik v okviru akcije »Nič nas ne sme presenetiti« in prav tej zvrsti bomo morali posvetiti veliko pozornosti, pa tudi več sredstev. V Žalcu ni strelišča, po številu prijavljenih pa lahko sodimo, da bi naša sekcija štela kar zavidljivo število članov, če bi zanje poskrbeli in jim uredili strelišče in zagotovili zračne, pa tudi malokalibrske puške. Ureditev strelišča v Žalcu je danes še vprašanje, za uspešen start pa vseeno potrebujejo strelci puško ali dve, poleg tistih, ki so jih že nabavile posamezne DO ali pa bodo to v kratkem storile. Za tekmovanja, material pa bo potrebno poleg ostalega še 1.900 din. PLAVANJE Plavanje sodi v športu med zvrsti, ki — kot pravijo — so merilo fizične kulture naroda. Doslej smo prav to zvrst morda zapostavljali, še posebej, če upoštevamo, da je bazen pri hotelu v Preboldu v upravljanju DO Go- (Nadaljevanje na 3. strani) Prvenstva Hmezada V NASLEDNJIH DNEH SE BODO ŠPORTNIKI HMEZADA POMERILI ŠE V STRELJANJU Z ZRAČNO PUŠKO IN V ROKOMETU. TEKMOVANJA V OSTALIH ZVRSTEH BODO V SEPTEMBRU, SAJ SMO V POČASTITEV DNEVA MLADOSTI ORGANIZIRALI PREDVSEM TISTA TEKMOVANJA, KATERIH REZULTATI NAM BODO SLUŽILI ZA {SESTAVO EKIP ZA TEKMOVANJE NA ŽIVILIJADI, KI BO 9. JUNIJA V PORTOROŽU. Tekmovanja med ekipami delovnih organizacij so bila vsa v maju v počastitev dneva mladosti. VELESLALOM Ob odlični organizaciji in ob pomoči vaditeljev smučanja iz štor so na smučišču pri Celjski koči tekmovali alpski smučarji. V sončnem popoldnevu je bUo to tekmovanje naj lepši primer solidarnosti in povezanosti športnikov naše sestavljene organizacije in je navijanje in zavzetost za tekmovalni uspeh vsakega posameznika pomenilo še več kot rezultati sami. REZULTATI: članice: 1. Jana šporin, KZ Sav. dolina , 2. Eva Orač, DSSS 3. Milena Kveder, DSSS 4. Iva Kveder, DSSS 5. Jelka Vovk, Vrtnarstvo Veterani: , L Milenko Rojnik, Kž 2. Tone Korenjak, Kž 3. Vlado Kralj, KZ Sav. dolina 4. Edo Uratnik, KZ Sav. dolina k Starejši člani: 1. Jože Golčman, CMI 2. Franc Rezar, NT 3. Werner Pešec, NT 4. Rudi Trobiž, KZ Sav. dolina 5. Vinko Pavline, Kž Mlajši člani: 1. Franc Presekar, NT 2. Bojan Vedenik, KZ Sav. dolina 3. Anton Laznik, KZ Sav. dolina 4. Miro Presečnik, NT 5. Branko Bukovnik, NT EKIPNO: 1. Notranja trgovina 2. KZ Savinjska dolina 3. Delovna skupnost skupnih služb 4. Kmetijstvo Žalec 5. Celjske mlekarne NAMIZNI TENIS Četrtega maja je bilo v telovadnici v Žalcu prvenstvo Hmezada v namiznem tenisu. Udeležilo se ga je 15 tekmovalcev in 4 tekmovalke. Po pričakovanju je bil najboljši, brez poraza, Vlado Jager, SM, pred Jožetom Jurakom, NT, Slavkom Košenino, DSSS in Milanom Koširjem, NT, od 5. mesta dalje pa so se uvrstili: Nenad Dronjak, ME, Vid Korber, SM, Werner Pešec, NT, Milan Žolnir, DSSS itd. Med tekmovalkami je zasedla prvo mesto brez poraza Eva Orač, DSSS, z enim porazom je bila druga Iva Kveder, DSSS, tretja je bila Milena Kveder in četrta Bojana Zupanc, DSSS. KEGLJANJE Petega maja je bilo tekmovanje kegljačev in kegljačic na kegljišču v Žalcu. 27 tekmovalcev in 4 tekmovalke pa niso bili zadovoljni z .rezultati, ker očitno dva od štirih semaforjev metov nista pravilno štela. V septembru, ko načrtujemo drugi krog tekmovanj, bo zato kazalo tekmovanje v kegljanju ponoviti. Omenimo naj le najboljše: Ervin Cmok, NT, Ludvik Kačič, TG, Werner Pešec, NT, Stane Ocvirk, Strojna, Alojz Sempiimožnik, NT, med tekmovalkami pa je z izvrstnim rezultatom zmagala Bertosijeva, ME. MALI NOGOMET Tekmovanja 15. maja na stadionu v Žalcu se je udeležilo 5 ekip iz Kmetijstva Žalec, Strojne, Notranje trgovine, Mlekarne in Celjske mesne industrije. Žrebali so dve skupini, saj bi se sicer tekmovanje po načelu vsak z vsakim zavleklo predolgo, pa tudi kondicija bi za nekatere postala vprašljiva. REZULTATI: Skupina I: Celjske mlekarne — Strojna 2 : 0 Celjske mlekarne — Celjska mesna ind. 1 : 0 Celjska mesna industrija — Strojna 2 : 0 Skupina II: Kmetijstvo Žalec — Notranja trgovina 0 : 1 Celjske mlekarne — Notranja trgovina 2 :1 Kmetijstvo Žalec — Celjska mesna ind. 2 : 3 VRSTNI RED: Celjske mlekarne (s tremi tekmami) Notranja trgovina (z dvema tekmama) Celjska mesna industrija (s tremi tekmami) Kmetijstvo Žalec (z dvema tekmama) Strojna (z dvema tekmama) PREIZKUS SPOSOBNOSTI — COOPERJEV TEST Tek sodi v letošnjem letu med tiste športne discipline, ki jih naj goji čim širši krog občanov in je predviden tudi v okviru aktivnosti v krajevnih skupnostih. Odziv na akcijo preizkusa sposobnosti pa je bil pičel: med mladinci je imel najboljši čas Andrej Kralj (TSŠ), med mlajšimi člani Branko Bukovnik (NT), med starejšimi Vinko Pavline (Kž) in med članicami Stanka Bukovnik (KS Žalec). (Nadaljevanje z 2. strani) stinstvo-turizem in bi mogli to zvrst z njihovo pomočjo še posebej razviti in pospešiti. Plavanje je tista zvrst športa, ki jo lahko za rekreacijo goji pravzaprav vsak in zato bi kazalo trim tekmovanja organizirati večkrat. Načrti so, program pa bomo'objavili kasneje. Tekmovalci v plavanju bodo sodelovali na Dšl. Potrebna sredstva za razvoj tega športa v letu 1979 pa so 2.000 din. ŠPORTNA OPREMA Za tekmovanja na živilijadi bo potrebno dokupiti’ drese za nekatere panoge in nekaj trenerk. Predvidena vrednost te opreme 8.000 din Startne številke Hmezada bo potrebno obnoviti in naročiti transparenta za start in cilj za naša tekmovanja 3.000 din Živilijada — stroški udeležbe in prevoz 40.000 din ŠAH Tekmovanje v šahu je bilo 19. maja v balkonski dvorani Hmezada. Udeležilo se ga je 13 šahistov, ki so med seboj oblikovali dve skupini, v katerih so potem igrali vsak z vsakim. REZULTATI: I. skupina: Ivo Farčni-k, KZ Savinjska dolina Veljko Mičič, KŽ Tone Gubenšek, DSSS Jože Hlade, NT Milan Košir, NT Kralj Branko Bukovnik, NT II. skupina: Zvone Turnšek (vsi NT) Praznik Marjetic Jože Jurak Zupanc Bevc Delavske športne igre 1979 V letošnjem letu so se ekipe Hmezada udeležile vseh tekmovanj v okviru delavskih športnih iger v Žalcu. V načrtu tekmovanj v okviru sindikalnih športnih Iger za letošnje leto je smučanje, odbojka, šah, košarka, kegljanje, nogomet, orientacija, rokomet, plavanje, atletika, kros, streljanje in namizni tenis. Do zaključka redakcije -so že bila tekmovanja po vrstnem redu kot -smo našteli do rokometa, ki je predvideno za 4. junij. Ker bo prvenstvo v rokometu med ekipami Hmezada 1. 6. bo za to tekmovanje že možno sestaviti kar najboljšo ekipo, ki bo tekmovala za SOZD Hmezad. Ta ekipa bo za tem tudi tekmovala na živilijadi v Portorožu. Posebej naj -poudarimo, da smo s sklepom sindikalne organizacije v Žalcu uveljavili pravico, da v delavskih športnih igrah sodelujejo tudi združeni kmetje in da je ta primer vključevanja kmetijskih proizvajalcev prvi v SRS. Rezultati dosedanjih tekmovanj v okviru DŠI v Žalcu: VELESLALOM Tekmovanje je bilo na Rogli. Zaradi velikega števila -prijavljencev je bilo organizirano dva dni zapored, in sicer prvi dan za članice in starejše tekmovalce in drugi dan za mlajše člane. REZULTATI: Članice: 5. mesto Jana Šporin, KZ Sav. dolina 6. mesto Milena Kveder, DSSS 13. mesto Eva Orač, DSSS 15. mesto Nada Cetina, Strojna 36. mesto Nuša Turk, NT 46. mesto Iva Kveder, DSSS V skupni uvrstitvi so članice -zasedle ekipno 1. mesto pred Tovarno nogavic Polzela in Ferralitom. Veterani: 3. Vlado Birsa, El 4. Stane Marovt, KŽ 7. Milenko Rojnik, KŽ 9. Vlado Kralj, KZ Sav. dolina Ekipno so veterani zasedli 1. mesto. Starejši člani: 14. Milan Žolnir, DSSS 20. Franc Rezar, NT 22. Franc Cilenšek, KŽ 29. Edi Omladič, KŽ 47. Werner Pešec, NT 60. Ivan Špom, KŽ Ekipno so starejši člani zasedli 4. mesto. (Nadaljevanje na 4. strani) Zivilijada bo 9. junija Izvršni odbor ŠD Hmezad je poveril organizacijo, sestavo ekip in pripravo tekmovanja Branku Bukovniku. Rezultati Hmezadovih tekmovanj so prinesli osnovo za sestavo ekip, tekmovanja na živilijadi pa ibodo v: — namiznem- tenisu za elane in članice — streljanju za člane in članice —- malem nogometu — malem rokometu — balinanju — šahu — kegljanje- za člane in članice — 'krosu za člane in članice — vlečenju vrvi. v Portorož Zaradi visokih stroškov za udeležbo ne bomo sodelovali pri vlečenju vrvi, pa tudi ne v. tekmovanjih, kjer ne bomo mogli zagotoviti popolnih ekip in uvrstitve. Dokončno bo ekipe predlagal in potrdil izvršni odbor ŠD na ■seji v prihodnjih dneh. OGLASI — OGLASI — OGLASI — OGLASI DELOVNA ORGANIZACIJA »HMEZAD« — Kmetijstvo Žalec TOZD KMETIJSTVO LATKOVA VAS TOZD KMETIJSTVO PETROVČE TOZD TOVARNA KRMIL ŽALEC Proizvodnja hmelja in ostalih kmetijskih pridelkov, govedoreja, proizvodnja krmil in postrvi. DELOVNA ORGANIZACIJA »HMEZAD« — Kmetijski kombinat Šmarje TOZD PROIZVODNJA IN STORITVE TOZD KMETIJSKA PRESKRBA ŠMARJE TO KOOPERACIJA ŠMARJE Kmetijska proizvodnja, kovinarstvo, trgovina in kooperacija z združenimi kmetijskimi proizvajalci. DELOVNA ORGANIZACIJA »HMEZAD« — Kmetijstvo Ilirska Bistrica TOZD BLAGOVNI PROMET TOZD MLEKARNA TOK KOOPERACIJA Kmetijska proizvodnja, predelava mleka, klavnica, predelava zelja, trgovina in kooperacija z združenimi kmetijskimi proizvajalci. DELOVNA ORGANIZACIJA »HMEZAD« — Celjska mesna industrija Celje TOZD PROIZVODNJA TOZD PRODAJA NA VELIKO TOZD MALOPRODAJA TOZD ZDRUŽENA HLADILNICA Proizvodnja mesa, mesnih izdelkov, prodaja na veliko in drobno mesa in mesnih izdelkov ter hlajenje mesa, sadja in prodaja sadja. DELOVNA ORGANIZACIJA »HMEZAD« — Notranja trgovina Žalec TOZD VELEPRODAJA TOZD MALOPRODAJA il ' TOZD TRANSPORT Prodaja kmetijske mehanizacije, gradbenega- materiala, reprodukcijskega blaga za kmetijstvo na veliko in malo ter odkup kmetijskih pridelkov ih transport. DELOVNA ORGANIZACIJA »HMEZAD« — Strojna Žalec TOZD STORITVE TOZD PROIZVODNJA KMETIJSKE MEHANIZACIJE Proizvodnja kmetijske mehanizacije, servisne usluge, buldo-žerske usluge. OGLASI — OGLASI — OGLASI — OGLASI DELOVNA ORGANIZACIJA »HMEZAD« — Gostinstvo-turizem Žalec TOZD SAMOPOSTREŽNA RESTAVRACIJA CELJE TOZD HOTEL »PREBOLD« PREBOLD Priprava toplih obrokov družbene prehrane in gostinsko-turistične usluge. DELOVNA ORGANIZACIJA »HMEZAD« — Vrtnarstvo Celje Pridelovanje vseh vrtnin, rezanega cvetja, lončnic in okrasnega grmičevja. DELOVNA ORGANIZACIJA »HMEZAD« — Sadjarstvo Mirosan Petrovče Proizvodnja sadja in sadnih sadik. DELOVNA ORGANIZACIJA »HMEZAD« — Celjske mlekarne Celje Predelava mleka in proizvodnja mlečnih izdelkov. DELOVNA ORGANIZACIJA »HMEZAD« — Ekspprt-import Predelava in priprava hmelja za izvoz, izvoz hmelja in ostalih kmetijskih pridelkov, uvoz opreme reprodukcijskega blaga in zastopanje tujih firm. DELOVNA ORGANIZACIJA »HMEZAD« — KZ »Drava« Vuzenica TOZD KMETIJSTVO »GORTINA« TOZD BLAGOVNI PROMET — USLUGE VUZENICA TOZD PREVOZ PODVELKA TOZD GOSTINSTVO PODVELKA TOZD KMETOVALEC VUZENICA Kmetijska proizvodnja, trgovina, transport, gostinstvo, govedoreja in perutninarstvo. DELOVNA ORGANIZACIJA »HMEZAD« — KZ »Savinjska dolina« Žalec TZO VRANSKO TZO TABOR TZO TRNAVA TZO BRASLOVČE TZO POLZELA TZO PREBOLD TZO ŠEMPETER TZO GOTOVLJE TZO PETROVČE Kooperacijska proizvodnja kmetijskih pridelkov z združenimi kmetijskimi proizvajalci, govedoreja, perutninarstvo in trgovina. (Nadaljevanje s 3. strani) 6 Mlajši člani: ODBOJKA KOŠARKA 6. Franc Presekar, NT 32. Branko Bukovnik, NT 46. Vojko Hajnšek, STR 51. Vojko Ocvirk, KZ Sav. dolina Naši tekmovalci so na tem tekmovanju zasedli še 59., 65., 68., 69., 71., 89., 112. in 136. mesto, vendar so na startu zamenjali nekatere startne številke in jih poimenično ne moremo našteti. Mlajši člani so zasedli ekipno 6. mesto. Na Dšl so tekmovale 3 ekipe, članice, veterani in člani A. članice so med 8 ekipami zasedle 6. mesto. Starejši člani so bili med 7 ekipami prvi, mlajši člani pa med 12 ekipami 6. ŠAH Starejši člani so bili med sedmimi ekipami prvi, mlajši člani pa med dvanajstimi ekipami tretji. Tekmovali so samo mlajši člani v skupini A. Sodelovalo je 12 ekip, z nekaj smole in oškodovanja pa so bili naši šele deveti; V okviru Dšl v Žalcu je. bilo že tudi tekmovanje v s malem nogometu in kegljanju. Uradnih rezultatov še nismo prejeli, objavili pa jih bomo v prihodnji številki Hmeljarja.