116. številka. Ljubljana, v ponedeljek 20. maja 1895. XXVIII. leto. : aha j a t sate dan »veV-er, izimSi nedelie in praznike, ter velja po posti prejeman za avstro-ogerske dežele za vse leto lf> gld., M pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., za jrden meneč 1 gld 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse loto 1.') gld., za Četrt leta li pld. iiO kr., za jeden mesec 1 gld, tO fcr. Za pošiljanje na dom računa se po 10 kr. na mesec, po 80 kr. za črtrt leta. — Za tnje dežele toliko več. kolikor poštnina znaša. Za oznanila plačuje se od fitiristopne petit-vrste po 6 kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po f> kr., če se dvakrat, in po 4 kr., č« se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole, frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in npravnistvo je na Kongresnem tr^u st 1^. U p ra v n i S t v u naj se blagotolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vbb administrativne stvari. Državni zbor. Na I hi naj i. 18. maja. Finančni minister je danes predložil poslanski zbornici zakonski načrt glede oproščenja davkov za poslopja v Ljubljani, poškodovana po potresu. Ta zakonski načrt določa: § 1.) Doba, na podstavi zakona z dne 25. marca 1880, drž zak. št, 89, določenega oproščenja hišno-najemninskega in hišnorazrednega davka se za poslopja v Ljubljani in okolici, katera so bila po potresa poškodovana, podaljša na petindvajset let, ako se tekom petih let, začenši z veljavnostjo tega zakona a) poškodovano poslopje podere do tal in na novo sezida, četudi se je glede obsežnosti za-grajeni svet, kjer je stalo poslopje, razširil ali utesnil, ali če se je prezidalo; ali b) celi za samostojno rabo primerni deli poslopja poderejo do tal ali poderejo cela nadstropja in na novo zidajo, oziroma prezidajo. Ako se mora poškodovano poslopje popolnoma podreti, in se iz prometnih, Hanitarnih ali stavbeno-tehniških ozirov ne da dovoljenje za zgradbo novega poslopja na istem prostoru, je lastnik dotičnoga objekta deležen oproščenja davka za poslopje, katero zgradi na drugem četudi doslej nezazidanem prostoru, a v isti velikosti, kakor je bilo prej. § 2. Finančni minister se pooblašča, da vsem tistim poslopjem v Ljubljani in v okolici, pri katerih so vsled potresa potrebne bistvene poprave, a ne take, d.i bi zanje veljale določbe 1., dovoli z ozirom na velikost teh poprav popust od hišno-najemninskega in hišnorazrednega davka, a k večjemu zadnje tri kvartalne obroke I. 18H5 ter podaljša eventuvalno pristoječe oproščenje tega davka do dobe petih let. § o.) Izvršitev tega zakona, ki postane veljaven tisti dan, ko se razglasi, se naroča finančnemu ministru. Zbornica je v današnji seji nadaljevala razpravo o davčni reformi. Koncem seje so poslanec U o f m a n - W e 11 e n • liof in tovariši predlagali: VsU d žalostne elementarne nezgode, ki je zadela mesto Ljubljano, se bode po zagotovilu finančnega ministra aktivnim državnim uradnikom dovolila izredna podpora, kakor so jo že dobili vsi v Ljubljani poslujoči uradniki južne železnice, deželni in občinski uradniki. Take podpore so brez dvoma potrebni tndi umirovljeni državni uradniki vsaj nižjih činovnih razredov, ki so vsi že v letih in žive od male za aktivitetno doklado zmanjšane mirovnine. Tudi od milodarov, ki prihajajo od vseh stranij, bodo prav vpokojeni uradniki težko kaj izdatnega dobili. Z ozirom na to se predlaga: Vlada se poživlja, naj tudi vpoko-jenim, stalno v Ljubljani bivajoči m uradnikom dovoli primerno izredno podporo. Prihodnja seja bo v ponedeljek. Katastrofa Cenitev HliiMle je končno, po večtedenskem delovanju dognana in se je dotično poročilo že predložilo dež. predsedstvu. Kakor mi, tako bodo tudi čitatelji naši strmeli, ako jim povemo, da se je vsa škoda, katero Je potres p r o v z r o č i I v Ljubljani, cenila samo na 3,138.700 gld. Da je faktična škoda veliko večja, to ve vsakdo, a reči smemo se več: cenitev se je vršila do cela nepravilno. To je komisija priznala sama, ko je v svoje poročilo vzprejela odstavek, da se za rečeno svoto ne da nastala škoda popraviti. Racionalna, pravična cenitev bi bila, da se je pri vsakem poslopju konstatovalo, koliko bi po normalnih cenah veljalo, da se stvar in vse zadevne razmere postavijo v p rej š n j e stanje. Cenilna komisija pa se n i postavila na to stališče. Ne vemo, ali iz lastnega nagiba ali vsled posebnih instrukcij. Istina je, da se je pri cenitvi ikode postopalo tako, kakor da se hoče nakloniti mestu kolikor mogoče majhno brezobrestno posojilo. Komisija je pri vsakem poslopju najprej konstatovala, koliko je bilo vredno poslopje pred potresom in je potem izračunala, koliko bi veljalo, da so poškodbe na poslopju popravijo tako, da bi bilo poslopje zopet prav tako, kakoršno pr^j. No tega, da mora kdo, kateremu je podreti jedno nadstropje, to nadstropje novo zidati in je — čo je hiša sto let stara — ne more in ne sine postaviti prav v tisti stan, v kakoršnem je bila neposredno pred po-treso m. tega komisija ni upoštevala. Za bolje razumevanje naj navedemo dva vzgleda: pri Ravnikarjev! (Permetovi) hiši v Špitalskih ulicah se je izračunih), da je bila vredna pred potresom 0000 gld., dočim je bila faktična vrednost veliko večja. Kdo za Roga naj toliko hižo za 6000 gld. tako popravi, da bo nadomeščeno, kar se mora vsled potresa podreti. Takisto je pri Maverjevih hišah na sv, Petra centi, katerih predpotresna vrednost ss je določila na — lo.OOO gld. Na ta način se je torej dognalo, da znaša škoda samo 8,188.700 ghl. docim znaša faktično veliko na J pet milijonov, zlasti ako se uvažuje, da komisija niti vseh poškodovanih poslopij ni cen i 1 a. V gledal ii(u in v muzeju na pr. ni nihče škode cenil. Lahko torej rečemo, da bi bilo mestu jako malo pomagano, ako ne dobi v» čjega brezobrestnega posojila, nego gaje po tej cenitvi pričakovati. Da se to ne ?godi, da dobi Ljubljana zadostno pomoč, na to se morajo sedaj koncentrovati vsa prizadevanja. 14 o in i«, prč je I t'«l€»* iinjo |iowlo|»iJ Glasom komisijskih zapisnikov morajo 8»' nadalje podreti: Hiša Frana Ravmharja v Spita Is k h ulicah št. 7; gospodarsko poslopje Matevža Jorasa ob cesti na loko št. I; poslopje na ulico, srednji in trakt na vodo pri Josipa Iiahovca posestvu na Sv. Jakoba trgu št. i»; pri hiši Marjane Tschada na Sv. Jakoba trgu št. 3 zadnji trakt: pri Marije Jemc posestvu na Tržaški cesti št. 11 vsa hiša razven prizidka; tretje nadstropje ■predi in ves zadnji trakt pri grofi Blagava hiši na Sv. Jakoba trgu št 10; pri Cecilije Podkrajškove hiši na Opekarski cesti št. 30 podstrešje in južno pritličje ter pod strešje pri iste posestnice hiši št. 37 na Opekarski cesti. Duru«. Mestnemu magistratu ljubljanskemu došla so nadalje sledeča darila : Mestni urad v Hlumcu na Češkem zbirko 17T> gld.; županstvo v Gornji Radgoni zbirko 124 gld. tiO kr.; hrvatsko pevsko društvo „Sklad" v Rakru kot čisti dohodek v ta namen prirejenega koncerta 105 gld. 24 kr. ; gospod Alojzij Kroitzsch v Aussigu na Češkem 100 gld.; okrajni odbor v Ormožu 100 gld.; „Union", Haumaterialien-Gesellscbaft na Dunaju (po tukajšnji tvrdki F. P. Vidic iN: Comp.) 100 gld.; častniki 7. lovskega bataljona v Gorici 70 gld.; žensko pomožno društvo rudečega križa za Dalmacijo f>0 gld.; narodna jed-nota severočeška v Terezinu zbirko 04 gld. 90 kr.; tamburaško društvo „Hrvatska vila" v Cirkvenici 37 gld. 13 kr.; učiteljsko društvo v Slovenski Bis- trici zbirko 16 gld. 10 kr.; č. gospod dr. Josip Volovir, urednik , Katoliškega Lista" v Zagrebu, nadaljnjo zbirko 12 gld.; gospod Ščitomir Vilhar v Prezidu (po gospodu F. Peče-tu v Starem trgu) 10 gld.; gospod M. Redjanič, upravitelj gimnazije v Moetam 10 gld ; gospa Marta Darmer, roj. Gerber, v Neuieldenu na Gornjem Avstrijskem 10 gld ; uredništvo časopisa „Hohemia" v Pragi zbirko 7 gld.; gospod Josip Ledrer, trgovec v Rudejovicah, 5 gld.; gospod Pekarek, upravitelj graščine Pleterje (po gosp. dr. Pučku, c. kr. notarju v Krškem) 5 gld.; gospod I. Lozar, trgovec v Ljubljani, nabral je mej trgovskimi svojimi prijatelji 48 gld. in sicer so darovale Dunajske tvrdke: I. Fiirst 5 gld., S iV: 1. Fraenkl 6 gld., Gntz, Merba A: Lenner 10 gld, S. & M, Fischer 5 ghl., bratje Bdhm 10 gld., Kari Wawra ."J gld. in Praška tvrdka A. Delabrog iv. Sohmieger 10 gld.: gospod Josip Gruber, pekarski mojster v Opatiji, vnovič 2 vreči kruha« Uredništvu našega lista so poslali: Vola) iikovsko društvo v Steyer-ju v gornji Avstriji (po g. Pokornu iz Voloske) r> gld. za Ljubljano. — G. Janko Malovič v Trstu "> gld. za poškodovane, na deželi. — G. Ivan Lach v Karlovcu 4 gld., katere daruje nekoliko tamošnjih pravoslavnih Hrvatov za po potresu poškodovane Slovence. — Skupaj II gld. IJii«l*kii Kuhinju je dne 17. t. m. razdelila 529 porcij, dne 18. pa 559 porcij kosila. V. Hummel: „lm-promptu", op. 315, M Chopin: „Minutni valček', op. 04, na glasovirju svira gospod Josip Pavčič. 7. Oživela zakonska. Gluma v jednem dejanju. — Prevei Jesenko. 8. Prosta zabava Začetek ob 8 uri zvečer. Vstopnina f>0 kr. Z ozirom na blagi namen se preplačila h vale/no sprejemajo. II rti 11 io druitvo n:i IIIViIii priredi s prijaznim sodelovanjem gospe dr. Klimt kove in gg. A. Kazi nge rja, J. Majorja, J. Rozmana in J. Pianeokega v prostorih gg. Valtrinv iV Tirman na korist po potresu prizadetim krajem koncert z jako zanimivim vzporedom. %h IJ ubij m ■»!» : V Nabrežini so priredili včeraj domači fantje ples in ametalni ogenj. Cisti dohodek je namenjen za ponesrečene Ljubljančane. — V Gentuv Belgiji bode priredil tamošnji avstrijski konzul gosp. M a e r t e m , ki je predsednik volapiikovskemu društvu dne 2. in 3. junija razstavo volapiikovskih stvari na korist po potresu prizadetim Ljubljančanom. 1 NlovaiftskfffM konrrrhi v (■rnilci. V soboto se je izročil graškemn namestništvu čisti dohodek dne 13. t. m. prirejenega slovanskega koncerta v znesku 950 gld. 03 kr., dočim so nekatere dame bile oddale že prej 50 gld. Sto goldinarjev je odboru izročil prof. dr. Muršec; darovani so izrecno za poškodovane cerkve. Da se je dosegel tako lep uspeh, gre zahvala izvršujoč m umetnikom, slovanskemu občinstvu graškemu in praškim dostojanstvenikom, gospodu častnemu predsedniku pomožnega odbora grofu Choriuskemu, gosp. načelniku in odbornikom. Iliul. Falb o ljubljanskem potrefili. V soboto dne 25. t. m, bode predaval Rudolf Palb v Gradcu v deželni viteški dvorani o ljubljanskih potresih, njih nadaljevanju in njih uzrokih. Vstopnice so dobivajo v Tendlerjevi knjigarni ■ »umi JNfcVi poni»xiii odlinr i,a IJuli-Ijano in rH/iinlcra.Nli. (IsV, dopis.) Doneski prihajajo še vedno, a bolj pored- koma. Svota je dospela do blizu 130.000 gld, ven-det pa se pričakujejo Se nekoji večji do s pevk i, kateri so že nabrani, a ne še ,,ašteti. Dokler tečejo doneski, ne bode se še o nabrani svoti posvetovalo, kako 8( razdeli in komu, vendar pa bode v kratkem trebi resno misliti na način pravične razdelitve. Ravno v tem oziru je v domovini še treba več deli in priprav. Nujno potrebujem.) podatkov, natančnih podatkov, kje in pri kom m v kulikih zneskih vladnje največja sila in beda. .laz imam posestnike v Ljubljani in v okoliOi na mislih, potem pa tudi vse javne zavode, posebno šole, cerkve in droge, katerih ne podpira vlada. Naj bi morda naši časopisi poizvedovali in poročali, kateri 1 d••• in koliko so podpore potrebni, zakaj in v koliki meri so bedni, Tako bodo si čitatelj listov mogel izračuniti, kje. kolikim ljudem in s kolikim denarjem ali s Čim sploh se da pomagati, vsaj za pn i silo. Morda hi kazalo, da s - v Ljubljani iz nekoliko prostovoljcev sestavi statističen odbor, kateri bi dan na dan zapisoval, kj ■ in komu je največje pomoči treba, in komu je že kaj poma-gano bilo, da i/.vemo, kje je največje pomoči in hitre podpore treba. — Sploh pa Se mora i . da vlada v Ljubljani sicer v malem dolnje na vso r:wć, a od dunajske središčne vlade ni Ao storjeno, kar se od nje pričakuje po pravici. Se niso popustki hišnega davka uzakonjeni, še ni niti - v >ra " državnem brezobrestnem posojilu, še ni n \ o - '«;c- o j odpori cer'.vam. C.n je, da se te i prožijo v predlogih ali vprašanjih v državnem . boni, Poletje hitro teče a zima je kmalu pred .imi. Zato nikarte časa gubiti! —a— iiv\ ntnko»ftlovcnsl&.o veterinarsko društvo ••Toiiifola«na Dunaju prib di dne t. m. v dvorani tiesinške pivovarne kom eri s plesom, (.'isti dohodek je namenjen Ljubljani. \z oaob te naklonjenosti sodelujejo: gospa 1. pl. Gjurkovečki, gospč. Malvina G laser, liesinško pevsko društvo, tamburaški zbor hrvatskega akad. diaštva ../..< n.mir" in društveni član g. Robert Am-r. llrvuli m.\\ Ljubljano. Hrvatsko pevsko društvo „Vienac* v Posegi .. dilo včeraj pevsko zabavo na korist po potresu prizadetim Ljubljančanom. Sodelovala sta tudi tamburaški zbor in godha. — Uredništvo ,Obzora" je dozdaj nabralo in odposlalo gld 'j."> novč. l4on<*<*rt /ii Ljubljano priredi dne "j i t. m. v Kattenleutgsbenu svetovno* snani gledališki ravnatelj v Hamburgu dvorni svetnik Po! lini. Sodelovale bodo prve umetniške sile. \o\ojoi ski \flliel nabirajo marljivo milodare za Ljubljano in ondotno n tmiko društvo priredi v kratkem veliko veselico v isti namen. % EjjiallIJail i« 20. maja. Prememba v ministerstvu unanjih stvarij Kalnokv ni odstopil zaradi tega, ker se je raznesla poogerskih vladnih listih novica, da bode. odpoklican Agliardi. Dal je že bil poprej ostavko in cesarju priporočal za naslednika grofa Goluehovv.skoga. Poslednji je bil poklican že dan poprej na Dunaj, kakor je „Pester Llnyd" bil priobčil dotično novico. K .kor „Fremdenblatt" pojaHnuje, j« grof Kalnokv odstopil, ker ogerska vlada skuša omejiti in uničiti vso samostojnost ministra ananjib stvarij, ki je po-trebna, če hoče imeti zaupanje tujih vlad. Ker je grof Kalnokv mislil, da to skuša ogerska vlada, ker njemu ni nak on j ena, je smatral za svojo dolžnost, da se umakne. Imenovanje grofa Goluchow.sk' pa mi-nistrom nnanjib stvarij je vzbudilo v diplomatičnih krogih presenečenje Novi minister je S« mlad in poleg tega ni opravljal še nobene višje diplomatična sluibe. <>n se niti imenoval ni mej tistimi, o katerih 8- je nudilo, da prevzemo nasledstvo Kalmi vjevo. Madjari *o nezadovoljni, da se ni kak Oger poklical na to mesto, kakor so pričakovali. Borzni davek. Finančni minister Plener baje pripravlja načrt zakona, s katerim se bode preustrojil borzni davek in povekšal. Novi davek se bode ravnal po vrednosti prodanih papirjev. Nekateri borzi-jani so zaradi tega grozno nevoljni. Posebno tisti manjši trgovci ali boljo rečeno igralci na borzi, ki slednji dan p »kupijo ali prodajo ogromne množine papirjev, katerih faktično nimajo in se zadovoljujejo z diferencami. Pri tej na videz ogromni kupčiji po večkrat zaslužijo le nekaj goldinarjev. Ti se boje, da zgube ves zaslužek, če se bode naložil davek od vrednosti prodanih papirjev. Z'dje so vsled tega tako nevoljni na finančnega ministra, da se za premeno dunajskega županstva niti več ne zmenijo. Židje že govore, da bi jim bil protise-mitski finančni minister ljubši, nego pa liberalni Plener, da bode tako postopal. Vidi se, da ženi-jalni finančni minister Plener nima sreče s svojimi davčnimi načrti, nikdo sj zanje prav ogreti ne more. Bolgarski časopisi proti Koburžanu. Poslednji čas vsi opozicijski bolgarski listi hudo pišejo proti princu Ferdinandu. Najhuje je pa v Ruščuku izhajajoč časopis „ Borec* napal kneza. Prinesel je članek, v katerem hvali dobre lastnosti BatteUber> žanove, katerih Koburžan nima. Ab ksander Batten-berg je bil poštenjak, ki ni poznal lažij in zvijač. Ni se spuščal v nobene intrige in je visoko čislal ljađi, s katerimi je imel opraviti. Ni gledal na to, kako bi obogatel; in ni pregovarjal vlad«, občine ali zasebnike, da bi mu podarjevali gozde in posestva. Zvesto je izpolnoval svoje dolžnosti, njegovi ministri niso bili dvorni listini, temveč sluge države. Rattenberžan ni preganjal bolgarskih državljanov, temveč jih jo varoval pred samovoljnostjo oblastev. Bolgarov ni preziral zaradi nj h priprostosti itd. Ta članek je vzbudil močno senzacijo in urednik se bodo moral zagovarjati pred sodiščem. Armensko vprašanje. Turčija bije neče privoliti v reforme, katere so jej priporočali velevlasti, da naj jih uvode v Armeniji. Naročil je sultan trem pašam, naj izdelajo drug načrt z i reforme v Armeniji. Namen temu je, da vso stvar zavleče. Omejenje društvene svobode v Prusiji. Ker je vlada propala s svojo predlogo proti preku-cubom v nemškem državnem zboru, misli predložiti j pruski zbornici poslaneev načrt društvenega zakona, ; s katerim bi se znatno omejila društvena in zboro-i valna svoboda. Misli, da bodo v pruskem deželo ni ! zboru ložje dos-gli svoj namen, kakor v državnem j zboru. V pruskem deželnem zboru liberalne stanke j niso tako močno zastopane, ker je volilna pravica ; omejena. V njej imajo večino protestantski konser« j vativci in katoliški centrum. Treba je samo, da se ti dve stranki mej sabo spora/umita. Poraz katoliškega centra V pruski zbornici poslancev so člani kitohškega centra predlaga!:, da se obnove trije člani prusko ustave, ki se tičejo svobodne cerkve in so se bili odstranili za č'sa znanega kulturnega boja. Poslanec dr. Meere-mann je zagovarjal predlog, sklicujoč se, da svo-! boda cerkve ne bode v prid le katolikom, temveč tudi protestantom. Govorniki drugih strank so se izjavili proti predlogu. Dr. Lmgerhans, ki je govoril v imenu svobodomiselne stranke, se boji, da bi z obnovljenjem dotičnih članov ne priznal nekaterim cerkvam nekak privilegij. On je za popolno jednakost vseh ver. Narodni liberalci in konservativci pa imajo seveda državnopravne pomisleke. Na-| posled so je predlog odklonil z veliko večino. Zanj so glasovali katoliški centrum, Poljaki in jedi n kon-I servativec. Sicer je pa vse bilo le bolj demonstra* ! cija, kajti na to, da bi predlog bil vzprejet, najbrž i niti člani katoliškega centra niso resno mislili, j Pričakovati je pa pač, da dingo leto predlog zopet [ ponove. i Poskus osnovi stavbinskega načrta za Ljubljano. (Konce.) Dasi se na tem mestu no moremo ■puščati v vso potanjčnosti in podrobnosti mestnega načrta, niti ne moremo pregovoriti o vseh naših zaznambah, v istem vender izvestno ne zadošča ogrodje in treba omeniti še o posamnostih, ki so večje važnosti za zunanje lice mesta. 1. Ljubljanski grad in njegova okolica, doslej bivališče hudodelcev in vsakovrstne drupe druhali I bodi v naprej središče krasu Ljubljano, kakor na- > haj amo to v Gradcu in> še posebno Solnogradu. . Bodisi že, da se adaptujejo nekateri deli tega gradu kot starinska stolica deželnih knezov in se drugi oddajo strankam v najem, bodisi da se vse prepusti v oskrbo kaki posebni družbi, trebalo bi tja gori vse k; ko bolje zveze, ki bi se rešila z jedno vzpe-j njačo in jednimi stopnicami najpripravnejše iz Jo t stpovega trg* in izpod Tram". Namesto smodnišnice bi prilegala restavracija na starih okopih. Setališča in gaj je primerno urediti, del južno od okopov in po vsej severovzhodni strani pa bi bilo koteževati. II. Prule naj bi se takisto kot-žovale. Most in nove cente bi dajali u srodno zvezo; nasadi ob G ube rje vera prekopu in Ljubljanici pa prijetna letališča. Ko bi se še na starem /abjeku s čelom proti vodi tja gori do drž. pravdništva v dveh krilih postavila justična palaču, zagotovljena bi bila temu mestnemu delu bodočnost, ker bi se vse sodiško osobje, odvetniki in notarji rajši v tem delu naselili. Onstran Ljubljanice bi se pač nadalje razvijala koteža nižijib slojev ob Opekarnarski cesti pa tja d » cesarskega prekopa0 III. Na Muji naj bi se do južnega roba, — ob katerem bi vsedla od Krakovskegi nasip« pa do tobačne tovarne — ob obeh straneh podaljšane Zoisove ceste tudi koteža razvila, ker se značaju okolice najbolj prilega. Iz Kolezijskih ulic seveda vedo, kakor tudi ob zahodnem robu koteže goet drevored naravnost do Kolezija. — Ko bi na Prulah morda uradniško društvo počelo svoje delo, bilo bi na Muji najuraestnejšd, da gradi kotežo nemški viteški red sam. IV. Del mesta od podaljšane Zoisove ceste pa do Uršulinskega samostana bi pač pridobil mnogo z ureditvijo Vegovih ulic. Na vrhu esplanade, ki se razširja na severu sedanjega dež. dvorca, naj bi se dvigal s čelom proti Zvezdi novi dvor s polokrožnim parkom in dovozom. Sikčeva hiša in vse vrtno ozidje po tej cesti bi morali izginiti in ob krajih ceste bi se dvigali javni nasadi ali pa zasebni predvrti. Nova cesta pri realki, razš.rjene Knežje ulice in podaljšane Hilserjeve ulice bi tskisto le krasile ta del. Seveda bilo bi tudi uravnati Emonsko cesto, tako, da bi izginila „št. 1." in bi se dobil iz Zoisove eeste naravnost prospekt na Trnovsko cesto. V. Okrožje Tržaške ceste je itak že izvrstno uravnano po doslejšnih načrtih, da nam pač ni trebi ponavljati poznanih stvarij. Želeli bi le, da se pred Kolir.ejem ustvari še jedna vrsta poslopij, ki bi sakrila žalostni jarek. Ra/.delitev posestev vojaškega skladišča je takisto ob sebi znana in navdaja nas jedino želja, da bi se dvignila nasproti hotelu „pri Sionu" vladua palača. VI. Razdel mej Dunajsko in Marije Terezije cesto bilo bi popolniti z že navedeno zvezno progo Tržaške in južne železnice ceste, ob kateri naj bi se na notranjem robu dvigale dvonadstropne hiše. VII. Onostran južne železnice po drevoredu od Fran Josipove ceste do Kosleijovega vrta se s časom naatani Ljubljanski „prater". V Šiški bi bila kaj potrebna lepa dovozna cesta k drž. kolodvoru ob severni ali pajušnl strani Koslerjeve tovarne. — Da so ozremo še nazaj, omenjamo, da se ob cesti Podtožnik razvije pač poaabi mala koteža. VIII. Vzporednica Dunajske ceste, nove ulice od kolodvora do Frančiškanov otvorijo tudi po doslejšnih načrtih novo ohme-itje, v katerem se izvestno nastanijo novi hoteli, ker bode to najkrajša dovoznica v mesto. Seveda bode treba prednjo Mavrjevo hišo pa Bučarjevo na Marijinem trgn radi varnosti odstraniti. IX. Kravja dolina in Martinova cesta sta v novejšem času priljubljeni selišoi manj premožnim krogom, ki si vender radi ormslijo svoj dom. Razdelitev šk< Hjskega posestva bila bi najboljša rešitev za tukajšnji stavbeni načrt, podaljšane Poljske ulica j »a takisto Škofijske ulice in Martinova cesta bi podajale osnovne črte za pozidanje tega sveta. Paziti bi bilo Hosebno tudi, da se pred cerkvijo Jezusovega srca uredi pravilen četveroogelni trg. Zid krog cerkve sv. Petra vsekako ne malo kazi arhi-tektoniški okus in le zavira razvitek njega okolice. Neumestno hi ne bilo, da se tu ustvari lep javen nasad. X. Poljansko obmestje, ki se v novejšem Časa bolj in bolj oživlja, podaje stavbinskemu načrtu, mnogo prilike v primerno razvrstitev. Dečrranove ulice in vzporednici jim katerih iedna bi vedla pieko dr. Kislovega posestva, druga preko Dečma- j nove hiše in morda še tretja vzhodno od Lichten-| tburnovega zavoda, bi razrezale to prazno ozemlja po .širini, mej tem, ko bi že projekrovana navpičnica na brambovBko vojašnico i »ti razločila po dolžini. : Svet mej prisilno delavnico in mestno klavnico sedaj še za pozidanje ni dozorel, dasi bi se s časom prilegal za malo kotežo. Kadar se pa tu naseljenje j zveča, treba bode vaekako misliti na to, da se na- i meravana brv preko Ljubljanice spremeni v most. XI. Okoliš Gruberjevega prekopa pa je po novi železnici mnogo pridobil. Vendar mu ne dostaje zveze z mestom in toliko zaželjena brv čezenj pri brambovski vojašnici izvest.no ne bode odveč, kakor bi tudi kazalo početkom prekopa pri morebitni za-tvornici napraviti takisto brv če že ne most. Vprašanje ureditve vodotokov, kakor tudi občil pa razsvitljave spada iz vestno tudi semkaj. A to so večinoma že določene stvari. Res je lepa misel, da bi se pokrila Ljubljanica in bi se uetvaril nov „glacis", vendar kdor pozna gmotne žrtve, katere zahteva tako podjetje, zadovolji se izvestno s pozidanimi nabrežji v vsej dolžini mesta in po njih posajenimi drevoredi. Vsaj pač niti na to ni misliti, da bi se Gradaščica zazidala, dokler Krakovo in Trnovo ne zadobita večje veljave. Poleg Ljubljanskih nabrežnih drevoredov želeti je pač pred vsem tudi nasajenje drevoreda od početka Gruberjevega prekopa pa do Stepanjskega mostu na notranji strani in ne manj znižanje klanca v Gruberjevih ulicah. Da bi bil tramvaj po novem načrtu potreben, menim, da mi nihče ne odreka. Vsaj je se celo doslej dež. predsedništvo smatralo tako napravo za potrebno. Glede drugih občil omenjam le se, da bi takisto ljubljanskim romarjem v Dobravo, pa tudi Vičanom kaj prilegalo postajališče pri znanem mostu, kjer se je tudi že Majaronov vlak svoje dni ustavljal- V zadevi razsvetljave pa leži rešitev jedino v nemudni upeljavi električke luči. Koncem pristavljam še nekaj besedij spadajočih v okoliš nove Tržaške ceste. Trg pred Rudoliinumom bode vsacega, ki količkaj čuti, kaj je lepo, t.iko neprijetno v oči, da bi bila velika većina Ljubljančanov na mestu doslejšnjega gospodarja preklicanega vogala izvestno sama brez vsake odškodnine istega umaknila in sebi izvestno ne na škodo v podaljšku kraujske hranilnice lepo in veliko uajemniško hišo s-zidala. Drugo kar nam ne ugaja zavsem, je zadnje lice „Narodnoga doma", ki se vidi z Marije Terezije ceste semkaj le preveč cerkvi podobno. Dobro pa bi se dala ta neugodnost paralizovati, če bi se na konci vrta postavile po njega širini arkade, bodisi na obe strani proste, bodisi z okni na cesto, s ste-bričjem na vrt. Seveda bi moralo imeti na vsakem koncu jednonadstropen stolpič s kupolo. Takole bi se neprijetnost višine po sredi „Nar. doma" ublažila — zajedno pa bi se dobil prostor, kjer bi se najprimernejše postavili spomeniki narodovim odličnim možem. Artista. Dnevne vesti. V Ljubljani, 20 nuja. — (Plemstvo) je presvitli cesar podelil z Najvišjim ukrepom z dne 11. t. m. predsedniku deželnega sodišča gospodu Francu K očev a rj u — gotovo v priznanje uzorne zvestobe, s katero je zopet odlikovani vso svojo možko dobo in velike svoje duševne moči posvečeval pravosodju in katera se je znova sijajno dokazala v dneh katastrofe. Pre-redko to odlikovanje, katerega se raduje gotovo vse domače pravosodno osobje, bode le-temu stalna vzpodbuda k posnemanju! — (Odlikovanje.) Presvetli cesar je zapoved-niku 28. divizije, podmaršalu Ludoviku Hegediisu de Tiszavolgv, podelil viteški križec Leopoldovega reda. — (Imenovanja ) C. kr. finančno ravnateljstvo imenovalo je rač chcijala g. Vekoslava Rirschala rač. revidentom, rač. asistenta g Jan kota Jermana rač. olicijalom in rač. praktikanta g. Josipa Kosma rač. asistentom. — Namestniški kancelist v Trstu Karo! Hiibner je imenovan okrajnim tajnikom pri okr. glavarstvu v Voloski, orožniški stražinojster Fran Mleku s pa namest niškim kancelistom. — (Poročil) se je danes dopoludne gosp. dr. Fran Z ba š u i k, deželni tajnik in slovenski pisatelj, z gospč. Matildo Pil etič iz Kamnika. Srčno Čestitamo! — („Narodni dom" v Ljubljani) Tudi na poslopju „Narodnoga doma" v Ljubljani provzročil je potres nekoliko škode, ki pa seveda na prvi po- gled ni vidna, ker zidovje še ni ometano. Glasom komisi;skega zapisnika izbočen je severni pr« -čelni zid v drugem nadstropji ter se bode ta zid najbrže moral znova napraviti; tudi zidovje v glavnem stopnišči je izbočeno in sicer najbrže vsled tega, ker oboki v stopnišču še niso narejeni, vendar škoda ni znatna in se bodeta morala le dva oboka na hodniku na novo napraviti. Nadalje napraviti je znova neki ločilni zid v prvem nadstropji ter neko- j liko okenskih in vratnih svodov. Tudi v glavnem i okrajku pokazale so se razpokline, ki so pa brez pomena, ter se bodo lahko odstranile, ko se bo delala fasada. — (Žrtva potresa.) Naddesetnik pri vojaški godbi, Reinholz, je bil, kakor znano, v potresni noči pred Perlesovo hišo nevarno ranjen. Kakor čujemo, bode sicer okreval, a postal je za vojaško službo nesposoben. Sicer bi bilo lepo, ako bi vojaški erar skrbel zanj toliko časa, da dobi kako služlio, a ker skoro ni upati, da se to zgodi, bi bilo želeti, da se mu iz nabranih milodarov pomore, dokler ne dobi z islužku. — (Policijske vesti.) Nocojšnja noč bila je jako nemirna. Delavci, posebno zidarji, k» so v soboto potegnili svojo tedensko plačo, vpili in razgrajali so po raznih ulicah in trgih ter je mestna policija 22 osob morala zapreti, mej temi 10 raz-grajalcev, ki so policijsko bili z zaporom kaznovani. Dve osobi bili sta zaprti zaradi tatvine in sicer delavca Janez Gašperc iz Cerklja in Miha Galota iz Spodnjega Mernika, ki sta gostilničarji Tomcu na Karlovski cesti ukradla tucat servijet. Oba bila sta danes izročena za mesto deleg. okrajnemu sodišču. — iTatvina) Iz nezaprte sobe Steinmetzove hiše na sv. Petra cesti st 6 ukradel je v soboto zvečer neznan tat tamo spravljen sivoplatnen ter z rumenim usnjem obšit kovčeg gospe Zofije Glogov i cz, v katerem je bila hrauiliiičnu knjižica, glaseča se na 200 gld , več zastavnih listov ter razni papirji. Tat se zasleduje, ob jed nem pa so je o tatvini obvestila kranjska hranilnica. V omenjeni hiši, ki se bode morala demolirati, že od potresa nikdo več ne stanuje, le stranke imajo še nekoliko svojih stvarij tamo spravljenih. Ako se potem še ključ v vratih pušCa. se to pač pravi, tatove naravnost vabiti! — iSamomor.) Na l,ubljans).em gradu vstre-lil se je danes dopoludne pomožni paznik C. kr. kaznilnice Valentin Jankovič. iz Kamnika d om t. Jankovič je bil včeraj na dopustu v Kamniku ter je danes zjutraj zopet nastopil svojo službo. 1'zrok samomoru je neznau. — (Sneg.) Z Dolenjskega se nam piše: Sneg, ki je bil te dni zapadel, je napravil toliko škodo zlasti na sadnem drevju, da se bo čutila deset let Na severni strani Gorjancev ne toliko, kolikor v Beli Krajini. Razen v Vipavski dolini ni na Kranjskem nikjer ud,ko sadnega drevja, kakor v Beli Krajini Tu pa je sneg polomil veje. vihar pa izruval cela drevesa. Otepava nje ni dosti pomagalo. Ta nesreča sega daleč proti Karlovcu in še dlje. Vse kaže, da bomo imeli Kranjci letos prav ljubeznivo leto. Vina ne bo, sadja ne, zimsko žito je na Dolenjskem pognilo, krompir tudi ne bode v taki vlagi uspeval, turšica tudi ne in če še čez ajdo mraz pride, potem bo dober tudi kruh iz ovsene moke! — (Gledališka predstava v Litiji.) Dne 23. in 26. mejnika se bo v prostorih g. Oblaka v Litiji predstavljala igra „Pastarica iz Lurda". Začetek obakrat točno ob polu 8. uri zvečer. Vstopnina: Sedeži 1. in II. vrste po 1 gld.; III. in IV. vrste po 80 kr.; V. in VI. vrste po GO kr., daljne vrste po 40 kr.; stojišča po 20 kr. Vstopnice se dobivajo pri gospej Svetčevi in na dan predstav pri blagajni, ki se odpre ob pol 7. uri zvečer. Čisti dohodek je namenjen v pokritje stroškov, ki so nastali vsled potresa pri cerkvi in šoli v Litiji. — Zmrznili je v noči od 10 —17. t. in. v Veliki gori priletni fant Valentin Vesel, doma iz Sinovice. Sel je po kupčiji v Jelenov žleb zaradi lesa. a ko se je zvečer vračal domov, oslabel je na potu, padel v sneg in zmrznil. — (Hrv. akad literarno zabavno društvo „Hrvatska" v Gradcu) je na občnem zboru dne 15. t. ni. volilo sledeči odbor: Predsednik: stud. med. g. Stevo Gold; podpredsednik: cand. jur. g. Gustav Huth ; tajnik: stud med. g. Luka Dražič; beležnik: stud. med. g. Milan Regič; blagajnik: stud. med. g. Ante Santica; knjižničar: stud. jur. g. Ivan Pizzoii; gospodar: stud. phil. Ivan Hellotti; namestnika: g. .stud. med. Mate Dubokovič, stud. jur. g. Ivan Tiroui; revizorji: stud. med. g. Ante Grgin, stud. ing g. Ivo ('orlica, stud. med. g. Vinko Mardešie. — (Značilna razsodba ) Goriško okrožno sodišče je naložilo uredniku A. Gabrš'eku plačilo 87 gld. za italijanski prevod v neki pravdi uloženih sloven- skih obtožnic. Pr zadeti urednik se je seve la p~i-tož 1 in višje sodišče ga je plačila oprostilo, ker je vender slovenščina deželnonavaden jezik na Goriškem, in se kot tak rabi pri sodišču. S tem je višje sodišče naposled vender prinoznalo ravnopravnost slovenščine z italijanščino na Goriškem, da pa je v to bilo treba šele pritožb, je kaj značilno. — (Osobna vest) Glavni davkar g. Aleksander Bonne je imenovan ravnateljem finančne deželne blagajnice v Trstu. — (Izgon) Izdajatelj tržaškega iredentovskega lista „Paese" K lio Luzzato je bil izgnan iz kraljestev in dežel, zastopanih v državnem zboru. — (Slovanske čitalnice v Trstu) glavni zbor bode v soboto dne 25. maja t. 1. ob 8 uri zvdčer z običajnim dnevnim redom. Dne 23. maja napravi Čitalnica izlet v Loko. Zbirališče postaja državne železnice Sv. Andrej. Odhod iz Trsta ob 8 uri 85 min. dopoludne po državni železnici do postaje Draga, od koder se pojde peš čez „Kokošji vrhu v Lokvo, kjer bode skupni obed v Muhovi gostilni. Popoludne peš v Divačo in od tod z vlakom v Trst. Da hode možno pravočasno naročiti obed, prosijo se gg. članovi in sploh vsi gospodje, ki se udeležijo izleta in osobito obeda v Muhovi gostiln , naj blagovolijo naznaniti to odboru vsaj do 21.t. m. — (Električno lokalno železnico) od postaje Mat ulje južne železni<;e do V o loške m Opattie, eventuvelno do Lovrane in na Učko Goro namerava graditi konsorcj interesentov. Železnica bode normalnotirna, eventuvelno ozkotirna. — (Ljubljanski potres — uglasben.) V petek popoludne ie vojaška godba 101. pešpolka v Zagrebu svirala na Zrinjskem trgu mej drugimi točkami tudi Poljakovo glasbeno sliko „Ljubljana 1 8 D 5. I e t a.u Tako povzamemo iz priglašenega vzporeda. * (Nov dnevnik v Parizu) Oficijozno glasilo ruski' vl.de v francoskem jeziku „Nordu, ki ie prej izhajalo kot dnevnik v Druselju, zdaj pa že več let v Parizu kot tednik, bole začelo izhajati v kratkem zopet kot dnevnik v veliki obliki. Delniška glavnici novega dnevnika, kateremu ostane Charles de Lorbac glavni urednik, znaša 600.000 frankov in je že popolnoma vplačana. * (Originalna pravda.) Neki Anglež je dal v Parizu si ž^ati truplo na potovanju umrlega mu brata. Posodo, v kateri je hI pepel umrlega brata, je oddal na železnici. Ivo je došel na svoje mesto in hotel prevzeti urno s pepelom, bila je p<»s hudi vročini poslednjih dni se je tudi v Ameriki vreme hipoma prevr-glo. Temperatura je padla od 00° F, na 44u in je nastal nnaz in padel sneg, ki je preuzročil velik" škodo. Potres. Floreuca 20. maja. V mestu in v okolici se je sinoči primeril strahovit potres Ob 9. uri zvečer se je slišalo podziemsko bučanje, ki je čedalje bolj raslo, ob 11. uri pa se je začelo grozovito tresti Ljudje s i kakor blazni bežali na ulico. Sunki so se v kratkih presledkih ponavljali in prouzročili velikansko škodo Več kakor 200 hiš je poškodovanih, dve cerkvi sta se podrli. Panika je bila velikanska. Skoro vse prebivalstvo je prebdelo vso noč na prostem. Iz bolnice so pacijenti skoro goli bežali na prosto. 36 oseb je bilo ranjenih, mej njimi 13 nevarno. V Casini pri Florenci se je raz rušilo 45 hiš. Mnogo oseb je bilo ubitih. V San Martinu se je podrla cerkev in je pada joča opeka ubila sedem oseb. Dunaj 20. maja. Poslanska zbornica je v današnji soji nadaljevala razpravo o personalni dohodarini. Budimpešta 20. maja. V poslanski zbornici je Appoiivi intcrpcliral vlado glede odstopa grofa Kaluokvja. Ministarski predsednik liaiiff)' je odg »voiil, da so u/roki odstopa tako subjektivni, da o njih ni moči razpravljati. Budimpešta 20. maja. Francoska po licija je aretovala storilca atentata na Ilentzijev spomenik, Szellesa, ur ga izroči ogerskemu sodišču. Sofija 20. maja. Stambulov je nameraval odpotovati v inozemstvo, a vlada mu je to prepovedala. Rim 20. maja. Bruseljski nuncij Nava di Uontis je pozvan v Rim. Določen je baje, da pride kot nuncij na Dunaj na Agliaidijevo mesto. Loterij lic sr cerite 18. maja. Na Dunaj i: 62, 55, 40, 15, 41. V Gradci: 7, 33, 42, 22, 74. Meteorologično poročilo. * Čas opazovanja Stanje barometra v mm. Tem- 1 Ve-peratura ' trovi Nebo Mo-krina v mm. 18. maja 7. ziutraj 2. popol. 9, zvečer 7217 786*8 727 2 4'4»C 12 0° C 9 2° C si. szh. ■1, zali. hI. vab megla de*, dež. 11'7 dežja. 19. maja 7. zjutraj 2. popol. i>, zvečer 7->t» *; 72«-1 727-4 7-7" C 10 0° C 10-4° C | hI. svz., obl. si zah.! dež. al. j\z. obl. 1 1-2 dežja. Srednja temperatura »o1 in 8-l>u, za 61° in 6*9* pod normalom 3D-u_2^a,jsls:si "borza. dno 20. maja 1895. Skupni državni dolg v notah..... 101 gld. 40 kr. Skupni držii\ni dolg v srebru .... 101 „ 30 „ Avstrijska zlata renta....... 123 „ SO „ Avstrijska kronska renta 4u/0..... 101 „ 56 , Ogsrskft zlat a renta 4°/0....... 122 „ 85 , Ogerska kronska renta 47,..... 89 9 80 , Avstro-ogerske bančne dolmre .... 1073 . — „ Kreditne delnice......... 400 , — , London vista........... 122 „ — „ NemAki maja IS**.'). (69a Žalujoči bratje in sestre. kovaška pomočnika •4«» litltoj v-/.|>rejnielii, (t'.'lt—1) Kje? pove npravništvo .Slovenskega Naroda". V /i ml je h ii ji/.iiili /adc^ali po pol iiom it I š,\ «/I»jh» • n \ tMJtkciii o a i i-11 zanesljiv notarski uradnik «lol»i fultoj sIiiš.Imp p«Ml Ugodni ml pogoji. ft« llektanti naj M oglasijo pri »lin. Imun MiimI«'rNi4'-ii odvetniku v I. j ul»l jitni (fiQQ\ Spreten trgovski pomočnik izurjen v trgovini s špecerijskim blagom, železnino, moko, usnjem, Šolskimi in molitvenimi knjigami in tudi deželnimi pridelki, z dobrimi spričovali, sposoben tudi za večjo pro-dsjalnioo, teli svojo dosedanjo službo premenltl. Ponudbe vzprejema iz piijaznosti upravnistvo .Slov. Naroda". 1*397—1) Hiša v Postojini. Zaradi rodbinskib ozirov se proda v Po stoji nI ns Glavnem trgu ležeča in za vsako trgovino prikladna velika Jednonadstropna hiša z lepimi kleti, hlevi, magtclnom. dvoriščem in lepim vrtom. Ponudbe potujejo naj se do 1. Junija t. 1. lastnici Heleni Oreschek v Postojini. (688—8) Izjava. Jemati za druge kostanj iz ognja ni dobro. 0 tem sem se, žal, sam prepričal. Nisem se udeležil prvotnih posvetovanj glede določbe jednotnih cen za zidarska režijska dela in se za vso to stvar sploh nisem zanima), ker na tuji račun ničesar delal nisem, pa vendar me štejejo ljudje mej „kartelirance", samo zategadelj, ker sem na izrecno povabilo gospoda načelnika tukajšnje zadruge stavbenih podjetnikov bil pripravljen podpisati izja/o, da so se podjetniki /jedinih skupno delovati zoper neopravičene in pretirane tirjatve delavcev. Ta jedinost mi je bila toliko ljubša, ker delavci, poslujoči pri zgradbi moje hiše, niso hoteli več delati, če jim ne zvišam mezde, in ker je dobra polovica teh delavcev tudi res delo pri meni ustavila. Očitati se mi more morda nepremišljenost, ker nisem natančno poizvedoval o posvetovanjih, katera so se vršila ob moji nena-vzoČnosti, nikakor pa ne nelepi naklep, da sem se hotel komu na škodo pridružiti kaki zvezi. Proti takim očitanjem protestujem z vso odločnostjo. Pridružil sem se in to v poznejšem stadiju ter bona fide kot hkrati po načelniku V. Treotu priznan član tukajšnje zadruge gibanju, čegar tendenca je bila po moji sodbi ta, prouzročiti znižanje režijskih cen. Ko bi se to bilo solidarno izvršilo, imeli bi že danes normalne cene kakor prej, kar bi gotovo bilo le mestu v korist, dočim se je še zdaj boriti s preminjajočimi se razmerami. Morda bi bilo pnrazunino s tujimi stavbenimi podjetniki še zdaj mogoče doseči tako jedinost, da se tudi najboljši delavci ne bodo plačevali čez moro; dobiček od tfga bi imeli v prvi vrsti hišni posestniki. Tudi glede cen stavbenega materijala bi se s solidarnim delovanjem dalo doseči zdatno znižanje. Treba je samo dobre volje. Takemu kartelu bi z veseljem vsak čas šel na roko, drugemu pa nisem pripadal in tudi sedaj no pripadam. V Ljubljani, 20. maja 1895. Jaromir Hanuš. Lekarna Trnkćczv, Dunaj, V Medicinalno olje iz kitovih jeter. Priznano najbolje učinkujoče in pristne vrste, vedno ivete v zalogi. St» klenir.a z navodilom o porabi 60 kr., dvojna steklenic* 1 gH ; 12 r.alib steklenic. 5 gld. 50 kr., 12 Velikih steklenic 10 gld. (l<29-29) Dobiva ne pri Ubaldu pl. Trnk6czy-ju lekarnarju v Ljubljani. 1'omIIJu Me s obratno ponto. Lekarna Trnkćczv v Gradci. C. ... jlarni rriutjjjitn autr. drl. Minit. Izvod iz voznega reda -v«>l?«vvn.«Qr«fc odL X. no-a^aaHcsv 1995 N uto pno omenjani prihaja) "1 in odhajala I teal oanaoenl ao v ' ejeamupmhnm SSSaa, 8rednJee»rope«l Aaa J« krajnema 6aan v I.juh- Uaal Mt t minntl naprej Odhod ta LJubljane (jul. kol.) OS 19. uri 3 min. po noci oaabni vlak v Trhli, pontabal. Beljak, c0-lOTao, Franaenafeate, I.Jubuo, Aaa Selathel t Auiaee, Iiuhl, Omnn-dan, Solaegred, Htajrr, Lino, Huilcjevi. o, Pisanj, Marijina vara, K«er, Karlova vara, Franoova vara, Prago, fitpsijo, Dunaj Tla Amatatten. Se «. wr< tO min. tjutraf mosanl vlak v Noto mulo, Kooevja OS t. uri tO min. n}uir metani vlak la Kočevja, Novega roeita, OS 4. uri SS min. popoiuttnr oaebnl vlak a Dunaja, Ljubaega, Helithala, Beljaka, Oelovoa, Franaeuafeete, Pontabla, Trbila. OA V. uri 4 min. aeSdSP oaebnl Tlak a Dunaja preko Amatetiona iu Tdnhoae-a. Ballaka, Oelovoa, Pontabla, Trhiaa. OS 9. Mrt '4!i min. aveč«r metani vlak la Kočevja, Novega Meeta. Odhod is LJubljano (drl. kol./ OS 7. uri ¥3 min. *iutr<\) t Kamnik. , ki , 03 „ popofM.ftte , „ . A. „ HO m essssp „ „ ,, tO. ,, tO ,, arrr#»r „ „ (alednjl Tlak le ob nedeljah In pra/mkih.) Prihod v LJubljano (drž. kol.). OS O. uri BO min. »)utr<-J la Kamnika , II. , H „ dtrpotudn* , ,, ,, 9. ,, SO ,, et^rmr ,, a U. » 33 „ tfiri-r , . (alednjl vlak le oh nedeljah In praznikih). (5-112) Izjava. Podpisanec preklicujem in obžalujem vse, kar sera v svoji ovadbi na mustni magistrat pisal raz-žaljivega o gospodu detektivu Ivanu Topil« ktsrjii, ker .sem se prepričal, da je vse neresnično. Janez Bernard, po dom. Kranjc, (695) krčmar v Ljubljani, Kolodvorske ulice s t 23. in stanovanje ▼ Ljubljanskem predmestji se takoj odda v najem. Več pove upravnifit?o ^Slovenskega Naroda". (677—2) Vzprejmem s I. junijem ali I. julijem t. I. izvežbanega solicitatorja ali mlajšega (651—5) koncipijenta. Pevci ali telovadci imajo prednost. Ponudbe: lir. Drugod u Treo, odvetnik \ l*ONtojliii. „ASTRA"-POMADA za polepšanje in požlahtnovanje polti. Ta pomada nailkriljuje vse druge jednake proizvodu, podaje polti hipoma, as znabiti Btoprav po daljši uporabi lepo, swtIuIm-I«, mladostmi svežo barvo, odstranjuje rane po kožuh, p««e, ogrec, gubanice itd. v kratkem 6atU> — Najboljši uspeli zajamčen! — Ona bmrku 1 gld, (če se preje vpuftlje 1*16 gld., pošilja se poAtnine prosto). Ceiki proizvod! Glavno skladišče: O. KLIKU, (488*8) drogerija, Kurlin pri 1'ragi, Vitkovu uloe štev. U. osoooooooooooooooooooooo 3)'- cttančiicfi Z&ašfiifi t?e .-•i" 11u i ta/t i i/s dJCa ti/(?a SliaSti i/l tojtn» cPi/e tic pacecna. čnć 20. maja fS95. (688) Cement železniške šine. štorje za obijanje stropov železo za vezi in traverze železno, cinkaste in pocinkano ploščevino kovanje za vrata in okna sploh vse, kar se potrebuje za stavbe priporočata po |uko niskih rentah (501-12) STUPICA & IVI A L trgovina z železnino in špecerijskim blagom Marije Terezije cesta štev. 1, v Ljubljani. Izdajatelj in odgovorni urednik : J o a i p N o 11 i. Lastnina in tisk sNarodne Tiskarne". 618100282