104. StNilka.
I LMIIui, i Mtfik, I. maja 1913
XLVI. lulo.

.Slovenski Narod* vdja:
▼ Lfnbljam 114 don dostavljen:
čelo teto.......K 24 -
pol leta  •••••••    . 12-—
Mrt leta    ••••..    .   6 —
av w^^&   ••••••   m   * —
▼ upcAvništvu prcjeman?
ček) teto.......K 22*—
po* leU •..»... . liče« leta* «••••• 9 550 na mesee    • •••••   .   1*90
Doptsf nij se frankirajo. Rokopisi st ne nacijo. Urtdnlttoo t Knaftova mile« ŠL 9 (v pritllčjn levo.) telefon št 94.
Utaja vaok 4tm ivt^cr !■*■■■*! b*4*I|« I« praznik*.
Inaerati veljajo:   peteroatopna  petit vrata  za enkrat  po   16 vin., za  dvakrat po 14 vin., za trikrat ati   večkrat   po 12 vin.   Parte in zahvala vrsta 20 vin.
Poslano vrsta 30 vin. Pri večjih insercijah po dogovoru.
Upravništvu naj te pošiljajo naročnine, reklamacije, tnseratl i. L đ,
to je administrativne stvari
———   PoMBeta« fttevftlfca v«t|a 10 viaarft)*.                1
Na pismena naročita brei istodobne vposlatve narofnine se ne ozira. „Marotea Uskana41 tol*4on it Si.
.Slovenski Narod* velja po pošti:
za Avstro-Ogrsko:
ćelo leto .«•••••    K 25-—
pol leta   •••••••         » 13*—
četrt leta     «•••••      .   6*50 |
na mesec    ••••«•      •   2*30
za Nemcljo:
ćelo leto.   •   .                .   .   K 30*--
za Amerlko m vse druga dežek:
ćelo leto.......K 35.^
Vprašanjem glede fnseratov se naj priloži za odgovor dopisnica ali znamka. Upravnlstvo (»podaj, dvorišče levo). Knatlo v a ulica at. 9, tolaloa št 8S.
Dspehi avstrijske politike.
Avstrijski minister zunanjih del grof Berchtold, velja danes po vsi širili avstrisko - ogrski monarhiji za moža, ki nima absolutno nobenih zmožnosti za svoj važni urad in je v vsi ti dolgi dobi balkanske krize dosegel same neuspehe. V nemških listih ga kruto napadajo in zasmehu-jejo in mu s kolom namigujejo, naj Čimprej zapusti svoje mesto.
Na nevarnost. da se bo to smatralo za paradoksno. si dovoljujemo izreci mnenje, da vsi ti napadi na grofa Berchtolda nišo tako utemeljeni, kakor bi kdo sedil na prvi pogled. Korakajoč od neuspeha do ne-uspeha je grof Berchtold vendar dosegel uspeh in manevriral tako. da je ohranil monarhiji mir — četudi velja več sto milijonov kron — in je ni zapletel v vojno, ki bi bila ve-ljala Še dosti več sto milijonov de-narja. ogromno mnogo človeške krvi in ki bi bila kdo ve   kako kon-
čala__   Nismo bili rtikdar   prijatelji
politike, ki jo je delal grof Berchtold na Balkanu, ne samo ker je bila vse-skoz protislovanska, nego tuđi zato, ker fc njen cilj. pridobiti prijateljstvo balkanskih držav. stal v direktnera nasprotju s sredstvi, katerih se je posiuževal grof Berchtold, a vendar mu ni odrekati zasluge, da se je ohranil mir. Kdaj bi že pokali topovi in tekla kri, če bi se grof Berchtold ne bil upiral vplivom tistih neodgovornih krogov, ki so hoteli vojsko zaradi vojske, ki so hoteli vojsko na vsak način in za vsako ceno. In teh je bilo dovolj in njih prizadevanje je bilo nad vse vehementno. Treba je le uvaževati, kako nevoljni so ti Ajaksi sedaj. ko je crnogorski kralj Nikola prečrtal njih račune s tem, da je Skader dal na razpolaganje vele-silam. Uvidevši. da Rusija in Fran-ciia zaradi Skadra nečeta vojske, se je kralj Nikola uklonil velesilam in je s tem razočaral in v jezo spravi] vso tisto kamarilo, ki je hotela vojsko na vsak način. »Lidovć Novinar poročajo. da je eden teh visokostf)-ječih hujskačev teden dni pred krajia Nikole izjavo, da je Skader velesi-lam na razpolaganje. izrekel: Jaz se
bojim, da bo Nikola v zadnjem trenutku  odnehal.  To  govori  dovolj.
Polga in izdatna je vrsta ne-uspehov, ki jih je avstrijska politika dosegla v balkanski krizi. Serijo je — tako upamo — zaključil neuspeh, ki ga je doživel nacrt zaradi okupacije Albanije. Včerajšnja »Information« javlja z debelimi črkami: >Wie wir erfahren, ist die beuaffnete Ak-tion in Albanien ganzlich fallen ge-lassen worden; wir uerden im volU sten Einverstandnis mit Italien dif ueireren dortigen Ereignisse ab\var* ten und vorderhand keinerlei direete Ingerenz auf die Schicksale des Lan-des nehmen.< Tako je torej tuđi ta veliki nacrt, razdeliti Albanijo med Avstrijo in med Italijo padel v vodo. Odpor tripelentente je pač preplašil Italijo in tako ni preostalo nič dru-?ega. kakor odnehati. V obče se je sodilo, da do okupacije zategadelj ni prišlo, ker bi bilo Jadransko morje zaprto in bi bila Avstrija vojaško silno oslabljena, če bi prišla južna Albanija z Valono vred v roke Italije. Ta trditev je Šla po vseh listih. a da ta okolsčina ni bila odločilna, kaže »Frankfurter Zeitung% ki ima z dunajskimi uradnimi krogi dobre zveze. Rečeni list poroča, da je zu-nanje ministrstvo zahtevalo od uprave avstrijske mornarice, naj to pove svoje mnenje in mornarična uprava se je izrekla za dogovor z Italijo in za prepustitev Valone Italijanom. Mornarična uprava stoji na stališču. da so morske ožine izgubile svoj pomorsko - strategični pomen in da odločuje samo število ladij in topov. Iz tega je spoznati, da ni v Valoni sami iskati vzroka, da ni prišlo do okupacije in razdelitve Albanije, kaj-ti mornarična uprava pravi sama, da bi z okupacijo severne Albanije dobila Avstrija mogočno pozicijo zoper Srbijo, ki popolnoma odtehta Valono, marveč da so drugi ne voja-ški nagibi provzročili, da je bil prvotni namen opuščen.
Pot, po kateri je hodila avstrijska politika v balkanski knzi, je posuta z neuspehi. Edino, na kar se more sk lice vati grof Bc chtold je, da se je vzlic vsemu olranil mir. Plačan je pa drago: plačan je z ogromnimi milijoni goto\ ga denar-ja, plačan z velikimi    izr  bami    na-
rodno - gospodarskega značaja m z izgubami na simpatijah po vsem svetu. Antipatije proti Avstriji na Fruncoskem in na Angleškem nišo bile nikoli take, kakor se zdaj, napetom ? Rusijo je večja, kakor kadar-koli, Ntmčija je postala hladna in samo Še izkorišča Avstrijo. Italija se veseli, da je spretno igrala vlogo dvoreznega noža in pomagala Avstriji tako, da je padel nanjo ves odij, a kako mislijo in čutilo na Balkanu, si je lahko predstavljati. Zalostni so ti uspehi avstrijske politike in obču-tili jih homo še dolgo, če se sčasoma ne izeimi iz njih še kaj hujeg^u
Med vojno in mirom.
Albanski statut
Današnja konferenca veleposla-nikov se bo baje pecala z osnutkom albanskega statuta, ki ga predložita Avstrija in Italija. Na Dunaju zatrju-jejo, da so velesile svoj Čas naročile Avstriji in Italiji, kot najbolj intere-siranima državama, da naj izdelata ta statut. Kakor poroča sedaj »Neue Freie Presse« haje iz zelo zaneslji-vega vira, ima ta statut v bistvu sle-deče točke:
1.    Naj važne js*^   vprašanje      m predpogoi orgamzacje nove   države je predvsem narodno orožništvo, ki naj tvori jedro nove    države.    Kei imajo Albanci sedaj prav malo  evropsko izvežban. častnikov.bodo morale tuje države poslati    tja    svoje orožniške častnike. Vprašanje, kate-ra država naj posije te častnike, še ni rešeno. Mogoče je, da bo pripadla ta naloga  Avstro - Ogrski in Italiji (interesne sfere) ali pa jih bodo poslale majhne nevtralne države Švica, Belgija in Švedska. O tem bo odlo-čala konferenca    veleposlanikov. — »Neue Freie Presse« že pledira    za avstrijske in italijanske častnike, češ, Albanci znajo italijansko.
2.  Obenem se mora resiti finan-ctjalno   vprasanje.    Tako orožništvo je mogoce ustvariti samo, če je na razpolago potrebna glavnica. Ker pa Albanija  nima sedaj  prav nobenega denarja,  morajo velesile  pred  vsem skrbeti za to, da dobi Albanija gotov fond. Tak fond pa je mogoče ustanoviti samo, če se da novi državi po-sojilo.
To posojHo bosta dali ali Avstro-Ogrska in Italija v tej obliki, da bosta dali predujm na dohodke, ki jih je morda pričakovati, ali pa bo poso-jilo mednarodno ter bosta Avstrija in Italija to posojilo garantirali. Zdi se pa, da bosta morali Avstrija in Italija sami urediti to financijalno vprašanje, ker bodo druge velesile najbrže izjavile, da nimajo na tej ureditvi nobenega interesa.
Da se odpre novi državi vir do-hodkov, bo treba pred vsem urediti davčno službo. To vprašanje je eno najtežavnejših in najbolj nevarnih v celem kompleksu. 2e turski vladi je bilo vedno skrajno teško iz Albanije dobivati davke in mnogo krvavih bojev je izbruhnilo ravno zaradi dav-kov. Dosedanja oblika davkov v Albaniji je bila popolnoma srednjevc-ška, ki jo je moral plačati kmet begu. Vprašanje davčne službe bo delalo tedaj velike teskoče.
Vprašanje pa je. če bodo velesile, ki so tako splendidne napram Albaniji, enako splendidne napram drugim balkanskim državam. Vprašati je treba, kaj bo z ono kvoto turškega državnega dolga, ki bi pripadal Albaniji. Ali bosta morali Avstrija in Italija prevzeti garancijo tuđi za ta del turškeg.a državnega ćol^a? Kot av-strijski patrijotje bi morali reci: Hvala lepa! In če bo Avstrija udeležena pri posojilu Albaniji, bodo rekli Albanci: Hvala lepa! Komedija se za-čne potem iznova. Če bo hotela londonska konferenca misliti, bo prišla do spoznanja, da tako ne gre.
3.  Pravosodstvo. Predlog se drži nekako nacrta, kakršno je pravosodstvo v Egiptu.    Ustanove naj se sodni dvori, ki bodo kompetentni samo za procese med domaćini,  sodni dvori in sicer konzularna sodišča za procese  med    domačini  in  tujci  ali med tujci samimi. Kot prizivno sodi-šče  bo  fungiralo  mednarodno  sodi-šče. Pravica tedaj v Albaniji ne bo smela imeti zavezanih oči.
4.  Sole. Ali se bodo morali učiti Albanci v šolah nemščine, še ni znano, pa je skoro gotovo. ItalijanšČine pa se bodo učili. Kaj jim bo več pomagalo, o tem ni dvoma in    da bo vsled   tega   Italija    pridobivala    na ugledu, je jasno.
5.   Zgraditi bo treba ceste, pri-stanišča,   železnice.    Najvažnejša je
železnica, ki bo morala iti od Ja-dranskega morja do nekdanjih turskih železnic- — »Neue Freie Presse* ima pripravljeni že dve progi. Ena gre iz Valone v Monastir, druga iz Drača v Skoplje in od tod eventualno (ker je to že srbska zemlja) čez Ku-manovo v Kjustendil, kjer se priklopi bolgarskemu omrežju. Vidi se, da hoče »Neue Freie Presse« tako po-tisniti na stran Srbijo, toda račun se ne dela nikdar brez krčmarja. 2elez-nica, ki bi šla podolgem skozi Albanijo, bi se gradila pozneje. Šla bi iz Skadra po dolini Črnega Drina.
To so točke, ki seveda nimajo Še nobenega praktiČnega pomena, do-kler nišo našle svojega potrdila na konferenci veleposlanikov. Potem pa se bo brez dvoma pokazalo, da bo Šio vse narobe in trpele bodo le one države, ki so se silile v ospredje. Ostalim velesilam bo to prav, kaj pa bodo rekli prebivalci teh držav, je drugo vprašanje.
O Esad paši, Skadru in Crni gori se je zadnje dni že toliko lagalo, da ne škoduje prav nič, če navedemo še par prav značilnih laži. Taka prihaja z Dunaja brzojavka, da je Su-reja beg Vlora, ki je zadnje dni ob-iskal svojega svaka Esad pašo v Valoni, sporočil nekemu poročevalc« »Neue Freie Presse«, da mu je Esađ paša povedal, da je moral Skader predati, ker mu je vojaštvo glađu umiralo. Dan za dnevom je umrlo 40 mož, en da ćelo 120 mož. Crna gora je hotela spraviti Evropo v zmedo in je hotela, da bi Evropa mislila, da se proklamira Esad paša za kralja Albanije, vsled česar bi Evropa ne imela nobenega interesa na tem, da bi ostal Skader albanski. Esad paša pa ni imel namena to storiti. Sprejel je predloge kralja Nikolaja le, da je do^-segel, da je mogel s 24.000 vojaki, orožjem in topovi zapustiti Skader. Esad paša je brzojavil baje tuđi ve-likemu vezirju, da pričakuje njegova povelja ter je izjavil konzuloma Avstro - Ogrske in Italije, da jima k na razpolago.
Iz Rima poročajo, da se je Esađ paša s častno besedo zavezal, da pri-pelje svoje turske čete na ofoal Ja-dranskega morja, kjer se bodo lahko vkrcale, albanske čete pa bo odpu-stil domov, ali pa jih dal na razpolago albanski  vladi.    Vplivni Albanci
LISTEK.
Mladost.
A. B.:
Kaj je mladost?
Mesto odgovora vam povem veselo zgodbo tren miadeničev
♦     *     •
Vladimir, Joža in Pavel so se vračali iz vinograda, vsi zidane volje.
Križ na cerkvi sv. Vida na hri-bu se je lesketal, kakor da bi bil iz rumenega zlata, solnee se je po-slavljalo od topliške doline in tonilo za črmošnjiške hribe. Jeseni je bilo in črički so prepevali ob potu v travi.
Vladimir, Joža in Pavel so se vračali domov__
Pa je začel Pavel, najmlajši med
njimi:
»Lep večer je nocoj. In meni je dobro, tako dobro ...«
Tako je dejal, ker je imel pravico do te besede: bil je šestošolec. Resno je dejal, moško izgovoril, a Joža se je vseeno zakrohotal:
>Ali ga vidiš junaka, ki mu kane ob vsaki besedi ideal iz ust?t Ustavil je Vladimira, ga prijel za ro-ko in kazal na Pavla. »Ali ga vKiiš
junaka? Seveda ti je dobro, tepec, kaj pa mar hočeš še? Ampak meni tuđi lep večer in pijanost, ki si je ti poln, ne pomagata!«
Beda in glad sta zapustila v Jo-ževi duši temne spomine; s težavo je prestradal osem šol...
»Pa kaj,« je nadaljeval; »nič zato. Svet se bo še tresel nekoč in zemlja bo bobnela. In tedaj bo dan, jasen in vroč, ne pa tak sentimentalno - melanholičen večer, ti adut,«
»Kaj pa misliš, veličanstvo?« je porogljivo vprašal Vladimir. Bil je najstarejši od vseh in najbolj zidane volje. »General kavalerije ali artile-rije? Ker drugače se zemlia ne bo tresla!«
»OselU
»Kdo?«
»Ti seveda ne, niarvcč jaz! — Zemlja se bo tresla in strele bodo švigale in tedaj —« Joža je zamežik-nil, razprostrl roke in zakrilil po zraku — »in tedaj bo po končanem delu napočil večer, ki bo stokrat, tisoc-krat lepši. kakor je današnji.Tisti večer — pomni Pavel? — bom prišel k tebi; ne bom potrkal na duri, ne si obrisal črevljev, niti se opravičil zaradi pozne ure; udri bom v sobo, te objel in zaklical: Lep večer je nocoj! In meni je dobro, tako dobro ...«
»In kdaj bo to?«
Mesto Jože je odgovoril Vladimir:
»Danes ne, jutri tuđi ne, poju-trišnjem tuđi še ne, — kaj ine briga potem vse to!«
*Materialist!«
»Materialist gori, materialist doli, ti si sanjač, Joža, jaz sem pa realist; realist biti se pravi realno misliti in realno misliti se pravi še — praktično delati!«
»Bravo! Vsa čast!« je ironično zaklical Joža in se odkril; »to je filozofija življenja!«
»To je življenje filozofije!« je popravil Pavel.
Vladimir pa je prijel Jožo čez pas in zapela sta skupaj pesem od visokih gora in rajskih ptičic bujnopi-sanih in od dišečih rožic, da je odme-valo po gozdu. Vladimir je postajal boljinbolj melanholičen in ko je bilo pesmi že davno konec, je izprego-voril kakor sam zase:
»Filozofija... ideal... kako smešnoJ Kako neumno! Vprašajte mene, jaz vem to in poznam svet. Imel sem dekleta, ker sem bil norec. Verjel sem ji, ker me je varala, če bi me ne, ji morda ne bi. Verjel sem njenim obljubam in prisegam, ker so bile lažnjive. Če bi bile resnične, jim morda ne bi. Pa je že tako... In to je naša usoda. Vseeno: ti, ti si me varala. Tišti idealni punček, ki je tako srčkano govoril in tako nedolžno ko-ketiral... Ali vesta, prijatelja, kak-šen je bii konec?   Pisala mi je: klel
bi tisto pero, ki je pisalo. Da naj po-zabim nanjo, da je bilo vse igrača ... da so to le šale otrok, razposajenih in lahkomiselnih ... Tako je pisala. Pa je bilo konec glorije, konec sanj. Njo, ki sem jo povzdignil v rajske vi-Šave, kjer ni blata in cunj, kjer je sama luč, kjer ni nesrečne domovine ...«
»Ali ga čuješ?« Joža je dregnil Pavla s koniolcem. »Sedaj je domovina na vrsti; bogve, kaj še priđe.«
Vladimir pa je govoril dalje in se razvnemal čimdaljebolj. Pozabil je na realnost, zemlja mu je izginila pod nogami; z levico je grabil zvezde, z desnico tolkel po rimski cesti. Z glavo pa se je dotaknil meseca.
Ali zgodilo se je, da se je zaletel v drevo ob potu in padel iz nebes na zemljo. Odskočil je kakor pičen, trčil v Jožo in pobožal Pavla. Revež je zastokal, Joža se je zasmejal. Vladimir pa je prav nekrščansko zaklel. »Oj ti dekle nesrečno!« Pavlu pa je šinilo v glavo:
»Glej, Vladimir, ti si tuđi idealist !«
Vladimir je zaklel na potenco: »Tepec!«
Držaje se za roke, so se prisme-jali vsi trije domov.
Minilo je nekaj let. Topliška dolina se ni izpremenila; še vedno je stalo sivo zidovje cerkve sv. Vida na
hribu in Krka se je še vedno enako leno valila dalje.
Jeseni je bilo. Črički so prepevali v travi pokraj pota in solnee je tonilo za črmošnjiške hribe.
Joža in Pavel sta se vračala iz vinograda domov. Pela sta in se smejala, oba zidane volje. Tedaj se je spomnil Pavel:
^Pozdrav ti, pobratim Vladimir, na poti življenja!«
»Naj ti tekne vsakdanji kruh!« je pristavil Joža.
In zapela sta pesem v spomin prijatelju v daljavi. —
Ali minilo je tuđi to. Le dolina je ostala vedno ista, neizpremenjena, kakor nekdaj.
Jesen ... Črički ob potu ... solnee tone za črmošnjiške hribe.
Iz vinograda se je vračal Pavel sam.
Vesel in zidane volje.
Pa se je spomnil nekdanjih dni in veselih tovarišev:
»Pozdrav vama, brata, s poti veselja! Naj bo tako vama na poti življenja!«
Po dolini je donela Pavlova pesem.
Kaj si mladost?
Vesel intermezzo na pusti pot! življenja.
Stran 2.
SLOVENSKI  NAROD.
104 štev.
baje posredujejo, da bi Esad pašo pridobili za albansko stvar. Esad paša ima baje 10000 albanskih rezer-vistov, ki bi labko tvorili icdro bodo-če albanske vojske.
Popolnoma pravilno pripominja »Pester Llovd«, da je sedaj prvo vprašanje, kaj naj se zgodi s četarni Esad paše in Djavid paše. Važno je, da želi Turčija, da se odpuste ti vo-jaki. Sedaj pa se začne zopet smešno poglavje, ki ga pred par dnevi sami nismo resno napisali, izkazalo pa se je, da Še tako velika smešnost v se-danjih Časih ni dosti srnešna.
Z Dunaja namreč poroča »AHge-metne Zeitung«, da izve iz posebne-ga vira v Londonu, da je Grška obljubila, da ne bo napadala transportnih ladij s turškimi četami Esad pase in Djavid pase kljub temu, da vojna traja naprej. Grška vlada zahteva samo, da se tursko vojaštvo le pola-goma odpošilia ter je ćelo pripravljena dati na razpoiago, seveda proti plavilu, svoje transportne ladje.
Zavezniki.
Kakor znano, vlada med Zavezniki huda napetost. Zlasti je stopila zadnje dni v ospredje napetost med Bolgarsko In Srbijo- Tozadevno sta imela te dni vodja bolgarskih socija-listov Sakafov in vodja srbskih socijalnih demokratov Lapčević konfe-renco, da se dogovorita glede skupnt akcije, ki naj bi preprečila srbsko-bofgarsko vojno. Pogajanja so ostala brezuspešna.
Porocali pa smo tuđi že. da sta bolgarska in srbska vlada oficijalno sporočili ruski vladi, da bosta apelirali v smislu medsebojne pogodbe > slučaju prevelikih nasprotstev na Rušilo, da razsodi v sporu. »Rječ : pravi, da je ruska vlada odgovorila, da sprejme razsodišče pod pogojem, da priznata oba dela sklepc tega raz-sodišča. Bolgarska vlada je baje ta-koj odgovorila, da sprejme to razsodišče in enak odgovor je pričakovati tuđi od Srbije. Medtem pnhajajo iz Belgrada vesti, da sta se Srbija in Bolgarska principi jalno že sporazu-meli glede bolgarsko - srbske meje.
Tuđi med Bolgarsko in Grško je vladala huda napetost. O teh spornih vprašanjih sta konferirala bol-garski ministrski predsednik Gešov in grški poslanik Banos. da najdeta sporazum v vseh prepornih vpraša-njih. Banos je baje zatrdil Gešovu, da med Grško in Srbsko ne obstoja nobena pogodba, ki bi imela ost proti Bolgarski.
»Novoje Vremja Je izvedela, kakor zatrjuje ? Vossische Zeitung« iz zelo zanesliivega vira. da se med Srbijo in Crno goro sklene v najkral-šem času realna unija.
Financira lihvidacija balkanske vojne.
Uredništvo -Ruskega Slova je prosilo slavnega franeoskega narodno - gospodarskega pisatelja Rai-moneta Recula za mnenje o vpraša-nju vojne kontribuciie. Pisatelj se je o tem vprašanju predvsem informt-ral pri franeoskem zunanjem ministru Pichonu. In ta je izjavil: >Fran-cija se bo udeležila finančne konfe-rence, ki bo v kratkem sklicana v Pariz. Njeni delegati poidejo tja. ne da bi prej kaj sklenili. Skrbeli bodo, da se bo vprašanje mirnim potoni resilo tako, da ne bo z resitvijo oško-dovana niti Turčija. niti balkanski zavezniki. Razumljivo je, da smo dolžni brigati se za to. da bi bile turske finance kar najbolj urejene in da bi zavarovali interese onih Franco-zov, ki imaio turske državne obliga-cije. Obenem moramo pa dati vsa neizogibna sredstva za razvoj mladih balkanskih narodov, ki so podali tako znamenite dokaze o svoji ener-žiji, o svoji sposobnosti in o svoji živlienjski sili.«
Ta izjava franeoskega ministra natančno označuje stališče, kakršno bo Francija na teh konferencah za-vzela.
Do zdaj sta dve sporni mnenji q finančni likvidaciji vojne. Balkanski zavezniki, ki jih podpira Rusija, iz* javljajo. da imalo pravico do vojne odškodnine, ki jo neizogibno potre-bujejo in do katere imajo pravico.
Nemčija, Avstrija in Anglija pa zopet izjavljajo: »Smo odiočno proti plaćanju kakršnekoli vojne odškodnine od strani Turčije, ker bi to popolnoma izpodkopalo turske finanet in ker bi to onemogočilo Turčiji, iz-polniti svoje prejšnje finančne obveznosti.«
Francija bo posredovalka, ona se pobriga za to, da najde tako kombinacijo, ki bi zedinila obe sporni mnenji. Francoski interesi v Turčiji so neizmerno veliki. V Turčiji je da-nes naloženih dve milijardi jvestoin-štirideset milijonov franeoskega de-narja in sicer kot posojilo ena milijarda šestinsedemdeset milijonov frankov   v železnicah   tristotriinse-
demdeset milijonov frankov in v parnih drugih podjetjih stoenainpetdeset milijonov frankov.
Nemčija ima v Turčiji samo polovico te vsote, okoli eno milijardo in 261 milijonov frankov.
Se manj denarja ima tam nalo-ženega Anglija, kakih 399 milijonov frankov.
Naravno je, da se mora pri teh okoliščinah Francija brigati za bo~ doči finančni položaj Turčiie. NihČe ji torej ne bo mogel za zlo vzeti nje-nega stališČa v finančni komisiji.
Takoj po prvih zrnagah zavezni-kov, ko je bilo jasno, da izgubi Turci-ja, če ne vse, pa gotovo velik del svojega ozemlja v Evropi, se je morala franeoska vlada pečati z vpra-šanjem. kako bodo vplivale te okoli-ščine na turski državni dolg.
Balkanski zavezniki so se začu* tili v stanju človeka, kateremu je pripadla velika dedščina. Ce sprejme aktiva dedščine, se ne more odreci njenim pasivom. Če začne obvlado-vati nova bogastva in nove dežele, tedaj mora prevzeti tuđi tozadevni del obveznosti, ki so breme tega bogastva in dežel.
Francija stoji na tem. da se sprejme ta princip, kateremu sicer ni nihee ugovarjal. Diplomacija zatr-juie, da bo Turčija, izgubivši vse evropske provincije, oproŠčena velike-ga bremena, ki jo tlači, in da jo caka v Aziji plodonosno delo in sijajna bodočnost. Francija pa je že sama na sebi skusila, kako je nevarno za človeka. opirati se na trditve diplo-matov. Mnogo ljudi dvomi o tem, jeli mogoče tuđi udejstviti ono baje-slovno perspektivo o azijski Turčiji.
Zakaj bi se ne dalo trditi, da caka Turčije v Aziji isti neuspeh, kakor ga je imela v Evropi? Človek bi moral verovati v čudeže. da bi na nekak čarovniški način mogli izginiti vsi činitelji brezmočja. propadanja, desorganizacije, z eno besedo vse to, kar je privedlo Turčijo v njen seda-nji položaj. Prej se lahko pričakuje, da priđe enkrat tuđi do delitve azijske Turčije. In tedaj bi se zopet pojavilo vprašanje o usodi turškega dr-žavnega dolga. In velike važnosti je, da bi tedaj novi dediči Turčije ne mogli uničevati interesov franeoskih in angleških imetnikov turskih državnih obligacij. Zato ne srne že da-nes biti ustvarjen precedent nega* tivnega zmisla. Turske državne obli-gacije ne smejo postati navadne brezcene papirnate cunje.
2e novembra 1912 so v franeoskem zunanjem ministrstvu ustanovili posebno komisijo, ki se je bavila z razdelitvijo dela turškega državnega dolga na zmagovite zaveznike. Princip njenega dela je bila propor-cijonalnost dohodkov, ki jih je imela Turčija iz svojih evropskih provin-cij. Evropski vilajeti so dajali Turčiji 21  odstotkov vseh njenih dohodkov.
Koncem meseca septembra 1912 je znašal ves konsolidirani dolg 15 milijonov turskih lir. če računamo eno liro z 22*7 franka, tedaj znaša ves ta dolg: 3 milijarde in 300 milijonov frankov. Od tega mora na Balkanske zaveznike pripasti okoii 600 milijonov frankov.
Nekateri turski dolgovi so rfKl upravo takozvane administracije turškega državnega dolga, ki zbira iio-hodke od soli, tobaka, ribolova, svile, alkoholnih piiač, poštnih znamk itd. Ti dohodki so vedno izkazo ali prebitke in Turčija je tuđi na preb >,e delala nove dolgove.
Ti prebitki bodo zdaj v rokah zaveznikov. In s temi prebitki se mora računati pri razdelitvi državnega dolga turškega njenim dedičem — balkanskim zaveznikom.
Rako je bilo v Skadru in kako je sedaj?
(Dopis.)
Skader sedaj ni več to, kar je bil nekoč. To je bolnik, ki je okreval od težke bolezni, in ga znanci sedaj ko-maj morejo spoznati.
Skader je izstradan, na pol razrušen, v njem je prenehala trgovina, prenehalo je življenje.
Kadar stopate po ulicah Skadra, ne vidite ravno mnogo ruševin in podrtij. Vsaj od zunanje. Toda če stopite v hiše, potem sele vidite, koliko je prebivalstvo trpelo od bombardiranja.
Menda je ni hiše, ki bi ne bila poškodovana. Ko se je pričel bom-bardma, so prebivalci bežali v kleti in cerkve. Toda izkazalo se je, da tuđi cerkve ne dajejo zadostnega zavetišča. V stalnem strahu in v po-polni obupnosti so prebivalci živeli polnih šest mesecev.
Srbi so mnogo pretrpeli s strani katoliških Arnavtov.
Cešče od bomb so dohajali le-ti v njihove hiše in zahtevali: »daj, prodaj! Natanko vemo. da imate skrita živiia, dajte, razdeiite iihU
Sedaj hočejo katolilki Arnavti dokazati, kakor da bi bili oni največ trpeli od bombardiranja.
Njihovi menihi trančiškani in jc-zuitje, njihove nune kažejo z največ-jim uživanjem tuđi najmanjše škode, ki so jo povzročile bombe na njihovih cerkvah in zavodih.
Vse to je bilo fotografirano in v najkrajšem času bodo slike o »strašno poškodovanih cerkvah in zavodih«  preplavile ves svet,
Frančiškanska cerkev je menda znotraj najbolj trpela. Tuđi glavna katoliška katedrala je poškodovana. Na pravoslavno veliko soboto je ka-toliški nadškof Sereggi opravil bož-jo službo ob vratih pod šotorom.
Toda razrušene nišo samo kato-liške cerkve in hiše. Bombardma je bil namreč splošen. Tuđi v našo pravoslavno cerkev sta udarili dve granati. Granate so zadele tuđi crnogorsko državno poslopje, kjer je bil na-meščen crnogorski konzulat.
V  ruski konzulat    je    padlo    5 granat velikega kalibra, da ne govorim o šrapnelih. Ruski konzul Miler je zbral v veži konzularnega poslop-ja ćelo zbirko granat in    šrapnelov, ki so prileteli na hišo.    Granate   so mu razrušile salon, hodnik in spalno sobo.
Ena granata v zbirki izvira iz oblegovalnega topa. Crnogorci so imeli samo dva oblegovalna topova: enega jim je podarila Rusija, enega pa Italija. Ko mi je ruski konzul kazai to granato, je pripomnil: ^Včeraj je bil pri meni general Jan-ko Vukotič. Ko sem mu pokazal granato, mi je zatrjeval, da granata ni iz ruskega, marveČ iz italijanske-ga topa. No, pa to je slaba tolažba za me, da se ni streljalo na me z ruskim, marveč z italijanskim topom.«
Tuđi na avstro-ogrski konzulat so padle tri granate.
Kdorkoli si sedaj ogleda Skader, mora priznati, da je bombardiranje bilo splošno.
V  onih    ozkih ulicah ni bilo niti mogoče    računati  s  poedinimi hiša-mi. Katoliška katedrala z okolico je bila z Bardanjola    in Taraboša najbolj izpostavljena ognju.    Če bi bili Crnogorci    ta    prostor nalašč  bombardirali, bi ne bil ostal niti kamen na kamnu.
Koliko šteje Skader ljudi? Tega nihče ne ve. Nekateri zatrjujejo, da šteje 30.000 duš.; drugi pa pravijo, da je prebivalcev 80.000. Osebe, pri katerih sem se informira! in ki so gotovo najbolj poučene, so mnenja, da    ima Skader 50.000 prebivalcev.
Od teh jih je dve tretjini moha-medancev, a ena tretjina katoliških Arnavtov. Naših je razmeroma malo.
Arnavti katoliki se dele v tri struje: eni so za Avstrijo, drugi za Italijo, tretji pa za neodvisno Alba-nijo.
V    novejšem    času   pridobiva, kakor zatrjujejo,    Italija vedno več tal. Preje je bil papež odkrito za Av-stro-Ogrsko   in   katoliškim otrokom je bilo prepovedano obiskovati itali-janske sole.
Pred kakimi 7 ali 8 leti je bila ta prej oved razveljavljena in od ti-stega ćasa vidno napreduje italijan-ska propaganda.
Itiilijanska propaganda je moč-nejša med prostim narodom, avstrij-ska propaganda pa je silnejša med duhovščino in razumništvom.
Padec Skadra je v mnogih ozi-rih povzročil preokret. Mir in red, ki vlada sedaj v mestu, obilna pomoč crnogorska in junaštvo crnogorsko, vse to je v prebivalstvu rodilo pre-pričanje, da Kara-dag (Crna gora) ni tako neznatna, kakor se je to preje mislilo.
Jaša Tomić v »Srb. R.«
Štajersko.
Na naslov   c. kr. deželnega   fina nčnega    ravnateljstva   v   Gradcu.
Kakor se nam zdi, je visoko c. kr. dež. finančno ravnateljstvo popolnoma pozabilo na svojega dičnega davčnega kontroiorja Kankowskega v Brežicah, čeravno smo ga večkrat opozorili na Čine tega nadutega nem-škega nacijonalca, osobito, ko se je udeležil turnarskega izleta v Trbov-Ije. Njegovi tovariši so takrat iz vlaka na mirne Slovence streljali. Kako viogo je igral pri tem streljanju Kankowski, ni bilo prav pojašnjeno. Pa od tistega časa je že dosti vode steklo po Savi, in slavno ravnateljstvo spi spanje pravičnega naprej. Sedaj spet kroži po mestu govorica, da se je ta pangerman tako ponesre-čil pri nekem pretepu s svojim naj-boljšimi prijatelji, da si je pri tej tekmi zlomil nogo, ter mora sedaj čuvati posteljo. Bi li ne sodilo, če bi ravnateljstvo tega vročokrvneža dalo kam v »gornje kraje«, da si malo ohladi svoje razburjene živce? Kaj-ti to je že sedaj tretji slučaj pretepa-
nja, o katerem bo imela spet sodnija posla in končni rezultat ćele afere bo spet: »Ein strammdeutscher Aus-gleich« in gospod kontrolor pa sedi mirno v zavetju, ne da bi se ga po-klicalo na odgovor. Ali imajo pri c. kr. dež. finančnem ravnateljstvu za postopanje z uradniki dvojno mero?
Iz Vranskega. Odkar smo prije-li Govediča nekoliko za ušesa, stika naša nemčursko - orožniška družbi-ca vedno svoje glave skupaj. Le naj! Povemo le toliko, da borno vsak naj-manjši poskus njih drznosti kazno-vali precej občutno. če nas je ta družba dozdaj zmerjala z bando, pa-kažo, sodrgo in ušivci, nas od zdaj naprej ne bo več. Govedič je tuđi mi-slil, da dobi slovenske obrtnike na svoje limanice. Toda naši obrtniki so toliko zavedni, da se bodo lepo zahvalili za bando, ušivce itd. Oni že sami vedo, kaj jim je storiti in ne po-trebujejo nobenega jerobstva, naj-manj pa Govedičevega.
Središče. Kot častna člana olep-ševalnega društva sta bila imenovana za zasluge, pridobljene v odseku za razsvetljavo trga, gg. KolariČ Iv. in ZidariČ Jožef.
Za spomenik pokojnemu učitelju Cvetku Trafeniku smo dobili doslej sledeče prispevke: G. Josip Trafenik v Mariboru 50 K. Neimenovana v Ljubljani 50 K. SI. Učiteljstvo v Sv. Lovrencu v Slov. goricah 7 K. G. Terezija Ogrizkova v Sv. Križu 5 K. G. Božidar Stiftar, profesor v Kalugi 5 K. Sošolec trpin v Ljubljani 2 K. G. Urlep Franc, oficijal v Ljubljani 2 K. Skupaj 121 K. Iskrena hvala! Ker pa ta vsota nikakor ne zadostuje, prosimo posebno slavno učiteljstvo, da posije prispevke in tako pokaže v kakšnem spominu mu je ostala ne-srečna žrtev! Opomba: Prispevke sprejema: Simon Sekirnik, naduči-telj v Gaberju pri Rogatcu.
Iz Maribora. V nedeljo 4. majni-ka je »Glasbeno društvo« otvorilo sezono poletnih koncertov, koncert je bil namenjen na vrtu, toda radi neprijaznega vremena se je vršii v gostilniških prostorih. Spored je bil raznovrsten, pri vseh proizvajanjih je bilo čuti toliko točnosti, koje nismo bili doslej vedno vajeni pri takozvanih »domaćih« koncertih. Spoznati je moral vsakdo, da vodi god-bo strokovnjaška roka. Izražamo danes iskreno željo, da nam ostane zvest, za kar mu bodemo hvaležni vsi pravi poslušalci in naj ga ne moti današnji večer. Spregovoriti pa je treba pri tej priliki še nekaj besed, glede obiska. Razveselilo nas je, da smo imeli čast pozdraviti v naši sredini g. dr. Schwaba iz Celja, ki je z vidnim zanimanjem sledii proizva-janjem godbe, obžalovati pa je, da se je tega koncerta tako malo domaćega občinstva udeležilo. Pogrešali slo večino naše slavne inteligence, obitelji i. dr.; na prste bi se bili lahko prešteli! Odsotno občinstvo se je pa najbrže svetilo z zadovoljstvom v milostno trpecih raznih nemških lo-kalih in sicer od kolodvora do Gotza ali pa tuđi nekje drugje, ker so reše-vali vprašanje o ustanovitvi podružnice »Glasbene Matice.. Pogrešali srno zlasti tište glasbene strokovnja-ke, ki se redno udeležujejo ciganskih in »Bankelsanger« koncertov. Mogoče, da je tuđi nekaj zakrivilo temeljito 151etno vprašanje o ledeni-cah? To vprašanje je sicer hotelo resiti ravnateljstvo budjeviške pivo-varne, ker je hotelo na lastne stroške napraviti hladilnico, ta ponudba se je pa zavrnila, misleč to borno po na-daljnih desetletjih že sami resili. Punctum! Mi smo mi! Nadležni gostje pa naj še nadalje vživajo mlačno pivo in brezuspešno zabav-Ijajo.
Obrtna zadruga v Slovenski Bistrici. Vsake vrste zadružništvo je vesel pojav v socijalnem življenju in ne le v prospeh stanu samega.marveč velikanska reprezentacija organiziranih ljudi na zunaj in napram raznim elementom, kojih sili se posame-znik v sedanjem času ne more tako uspešno v bran posti pri malem obrtu in pri kmetoval-cu, kajti ta dva še ne stoiita na tako visoki stopinji razvitka, kot pa na primer industrijci ali trgovci, kate-rim so večji kapital, večja izobrazba in pa večja spretnost že zdavnaj pripomogla, da so preustrojili cei obrat v smislu modernega časa. Pri nas na Spodnjem Štajerskem tvorita maso naroda v pretežni većini kmet in obrtnik; kmet na deželi, ki je malo-ne vsa slovenska; obrtnik v trgih in mestih, ki so navadno ognjišča nem-škutarstva, ali štajercijanstva. Zato ni čuda, če so tuđi obrtne zadruge večinoma v rokah takih ljudi, ki ne delajo v prospeh obrti, temveč, da ali sploh niČ ne delajo, ali pa služijo germanizatoričnim namenom, raz-širjanju nemštva in štajercijanstva. To pa je tista vrzel, ki najbolj škodu-je obrti in le tedaj, ako se najdejo razsodni ljudje pri zadrugi, ki sprevi-
dijo potrebo prevrata, se da temu od-pomoči. Nekako drastičen primer za zgodovino zadružništva na Spodnjem Stajerskem nam daje obrtna zadruga v Slovenski Bistrici. Kolektivna zadruga obrtnikov za slovenjebi-striški sodni okraj je bila ustanovljena 1. 1886. in je bila od časa usta-novitve do leta 1912. izključno v nemških, ozirorna nemškutarskih rokah. V financijalnem oziru je stala se precej dobro; toda za člane in za pospeševanie obrti ni storila ničesar. Ni se niti brigala za tisto premože-nje, ki so ga imele prejšnje »zveze« iste obrtniške stroke (takoimenovane »Innunge«), tako, da je na prošnjo občine okrajno glavarstvo to premo-ženje prisodilo mestni občini (Glinja jama). Poleg tega premoženja so imele zveze v okrajni hranilnici okoli 1200 K naloženega denarja. Tuđi teh 1200 K je prisodilo okrajno glavarstvo občini. In za vse to poČetje se celih 26 let — to je bila doba nem-škutarskega gospodarstva v zadrugi — ni nihče zmenil. Gospodarstvo ]e šio namesto naprej rakovo pot. Slovenski obrtniki so sprevideli potrebo po zboljšanju razmer; to pa bi se dalo doseči Ie na ta način, ako dobijo
zadrugo popolnoma v svoje roke. In tako se je že leta 1909. začelo med Slovenci veliko zanimanje za ćelo stvar. Videlo se je tuđi na podlagi števila glasov pri volitvi, da se nem-škutarsko gospodarstvo zadruge ne more več dolgo obdržati. Dne 28. ja-nuarja 1912. se je vršila prihodnja volitev, pri kateri so Slovenci z veliko večino zmagali. V dokazilo naj služijo samo številke: Slovenski načelnik je zmagal z večino 31 proti 5 glasom; slovenski odborniki pa z 28 proti 3, 4, 5 glasovom. Ves odbor je bil torej v slovenskih rokah; kot načelnik gosp. Ivan Gumsej, njegov na-mestnik gosp. Hinko Gril; kot odborniki pa gosp. Karei Stupan, Josip Vrečko, Franc Cvahte, Martin Fu-rar, Martin Oicinger in Franc^ Pre-volnik, sami ugledni in zavedni mož-je. Čisto naravno, da takega pokopa nemškutarji nišo mogli prenesti brez vsakih nadaljnih intrig. Začeli so kratkomalo nepostavne intrige proti vsemu, kar se je odslej naprej izvršilo v zadrugi. Prva budalost, ki so jo mogli izvršiti, je bil protest proti volitvam, ki so ga vložili dne 31. ja-nuarja 1912. na okrajno glavarstvo v Mariboru Janez Teger, Anton Orač in tovariši zgolj od Slovencev živeći in od ljudstva nazivani »obrtni barcU ni«. Ta protest je bil naravnost sme-šen, kajti pritožniki nišo niti poznali
novih pravil (katere so notabene sami izdelali), ker so jih založili med stare zaprašene zadružne akte. — Okrajno glavarstvo prositi za pravila, pa so se sramovali. Kakšen red je moral vladati pri zadrugi pod nem-škutarskim vodstvom, se vidi že iz tega, da je sele novi načelnik našei pravila med starimi zadružnimi stvarmi v dveh zabojih, ki so imeli napis »Franckova kava«! — Druga pritožba istih možakarjev z dne 20. aprila 1912 pa je bila naperjena po njihovem mnenju proti »nezakonite-mu uradovanju« novoizvoljenega za-družnega načelstva. Okrajno glavarstvo te pritožbe ni hotelo resiti ćelo leto. Sele začetkom leta 1913. so bili pritožniki *poklicani na uradni dan, kjer so se zopet prav debelo nalagali. Pomagalo pa ni vse vkup nič, temveč zgodilo se je, kar se je edino le moglo zgoditi, — doživeli so pritožniki velikansko blamažo, katere jih mora biti v dno duše sram, kajti okr. glavarstvo je dne 24. tebruarja 1913. v zmislu določbe § 119 b) obrtnega reda obe pritožbi kot neutemeljeni zavrnilo. Sedanje delovanje v zadrugi je hvalevredno, da naravnost vzorno, za kar gre največja zasluga vrlemu načelniku gosp. Ivanu Gum-seju. On je pokazal sad svojega delo-vanja na prvem občnem zboru, ki se je vršil dne 13. aprila 1.1. v Slovenski Bistrici. Udeležil se je občnega zbora poleg skoro vseh obrtnikov kot gost tuđi gospod Ivan Rebek iz Celja, katerega je načelnik v iskrenih besedah pozdravil kot prvoboritelju
obrtnega gibanja na Sloven. Stajer-skem. Po pozdravu je sledilo poroči-lo o blagajni, ki je zelo razveseljivo. Po izkazu je 537 K dohodkov in 437 kron izdatkov, torej preostanka 100 kron, katere se priklopijo k zadružni glavnici, ki izkazuje 2934 K 19 vin. premoženja. Nato je prečital načelnik rešitev onih dveh pritožb in sklenii svoje izvajanje z besedami: da je ta razsodba ena največjih blamaž, ki so jih sploh mogli doživeti naši bi-striški »obrtni baroni«: 1. ker so napravili pritožbo po starih pravilih; 2. ker so volitev sami vodili in 3, kei so si pomagali z debelimi lažmi. Kor šesta točka dnevnega reda je bil razgovor o združitvi zadrug v takoime-novano trgovsko - obrtno kreditno zadrugo s sedežem v Celju, ki bo imela namen, pospeševati gospodarski položaj svojih članov. Potrebo po taki napravi je živo pojasnjeval g. J. Rebek. Sklenii se je soglasno pristop k omenjeni instituciji. Kot zadnja in
104 Stev.
SLOVENSKI   NAROD.
Stran 3.
zelo važna točka je bi1 predlog gosp. načelnika, kojemu je sledila resoluci-ja na naslov okrajnega glavarstva, ki naj dovoli in dcluje na to, da mora orožništvo takoimenovanim obrtnim škodljivcem tekom 24. ur delo ustaviti. Vse zborovanje se je vršilo in sicer prvič v slovenskem jeziku in v lepem redu. Naša končna želja je, gg. načelnik in odborniki, le tako vrlo naprej po zacrtani poti in ne bo se nam treba bati. da se še kdaj pono-vijo tište žalostne razmere, ki vladalo malodane po vseh drugih trgih in mestih Spodnje Štajerske, kjer ima nemškutarstvo pri obrtnikih največjo zaslombo.
Hopoško.
Prijeti Amerikanci. V Pontebi so prfjeli  211etnega  posestnikovega   sina Matijo Stržina in    illetnega   po-sesnikovega sina Valentina Lapajne- I ta iz Tolmina,    ker    sta    hotela    vi spremstvu  očeta drugega   pobegnitii pred zadostitvi vojaški dolžnosti    vi Ameriko. Pri beguncih nišo našli no-| bcnih listin. Vse tri so izročili okraj-i nemu sodišeu v Trbižu.                    1
Požigalec.    V Selu je pogoreloj kakor smo že poročali posestvo Ja- ] koba Sablačana, ki ima 7000 K škode.    Takoj so sumili, da je bil ogenj podtaknjen in uvedla se  je preiska- i va, ki je dognala, da je zanetil ogenji bivši Sahlačanov hlapec 37lctni Ivaif Rak. Raka so zaprli v Celovcu^     i
Ponesrečen kolesar. Iz Sen/^ vida poročajo, da se je na tamošnjefn klancu, ki se imenuje Malriege pone-srečil neznan kolesar z lOletnim dečkom, katerega je imel pred sabo na kolesu. Sredi klanca je vtaknil decek nogo med vilice in med napero. Kolo se je prevrnilo. Kolesar je odletel več metrov daleč v cestni jarek. ki pa je bil k sreči mehak in se je le malo poškodoval. dečku pa je odtrgala napera peto desne noge.
Ples strele. V okolici Gradeža je udarila strela v dimnik hiše Breša-nove. Strela je Šla skozi dimnik v kuhinjo, od tod po vseh sobah in drugih prostorih, in je preskočila nato od hiše na bližnje drevo. Poškodo-vane so stene skoro po vseh sobah. V hiši sta bili dve osebi, ki ste ostali popolnoma nepoškodovani.
Pomanjkanje vode. V Rovinju zelo primanjkuje vode. Mestna ob-čina je prosila za pomoč vojno mornarico, ki je poslala en parnik obložen s pitno vodo.
Primorsko.
Tržaški občinski svet je v snoč-nf seji, kateri je prisostvovalo 53 svetovalcev med drugim zavrnil nujnost predloga socijalnih demo-kratov glede rešitve volilnih rekla-macij. Pri tem se je vnela zelo oštra debata, ki priča obenem. kako oster bo voiilni boj pri občinskih volitvah. Spreieta sta bila predioga, da se si-stemizira 12 novih učnih mest na mestnih ljudskih in meščanskih šo-lah in da se preloži živinsko sejmi-šče iz Opčine v Bazovico.
Društvo za nadzorstvo prostitucije v Trstu je izročilo tržaškemu policijskemu ravnateljstvu nujno prošnjo, da se uvede oziraje se na sedanje razmere javne nravnosti centralizacija nravno policijske službe v svrho Iažjega nadzorstva skriv-ne prostitucije.
Koncesija za prevažanje izse-jencev. Trst. Gorski minister za no-tranje zadeve je podal včeraj v ogr-ski zbornici poročilo o koncesiji za prevažanje izseljencev, ki se je po-delila parobrodni družbi Austro-Americana. Družba srne prevažati izseljence iz Ogrske v Trst in od tod v New York. Ouebek, Montreal in Auchland. Prevoznina za medkrov ali 3. razred se ne srne določiti manj kot 125 K, dokler ne bo družba vsled znižanja cen kake druge družbe k temu prisiljena. Dalje mora plaćati družba za vsakega ogrskega izse-Ijenca, ki je dopolnil 12. leto 10 K, če še ni 12 let star pa 5 K v prid iz-selniškemu zakladu. Koncesija velja do 31. decembra 1920.
Zaprli so v Trstu 421etnega ta-petnika Hermana Zellerja, ker je oskrunil neko 91etno dekle.
Zakai so na progi južne železni-ce St. Peter - Reka na postajah Šapjane in Jurdani samo nemški napisi? Zato. ker daleč, na okoli po slovenski zemlji ni nobenega Nemca in bi sicer Slovenci pozabili, kako jih Ijubijo Nemci.
Elektrotehnik — tat V hišo gospe Sachs v Opatiji je prišel neznan človek in rekel, da mu je ukazano popraviti in pregledati električno napeljavo. Mož je začel delati, ko je pa bil sam v jedilnici, je vlomil v omaro za dragocenosti in pokradel za 1000 K različnega blaga in po-begnil.
Kocijaž in konj utoaila. Pred-snočnjem je pripeljai parnik »San Oiusto« iz Kopra v Trst kočijo in konja za tržaškega zdravnika dr. Xydiasa. 181etni Albert Dellabona in njegov pomočnik sta takoj na pomolu zapregla in se vsedla v voz. V tem trenutku je zažvižgal parnik, konj se je splašal in potisnil voz nazaj. Pomočnik je odskočil pravočasno z voza, Dellabona pa je padel s kočijo in s konjem v morje. Rešitev je bila ne-mogoča. Oasilci so potegnili iz morja kočijo, v kateri je bil utopljen Dellabona, in nato tuđi konja.
Dnevne vesti.
-r Proti Jugoslovanom. Vedni bolj se utrjuje v ym razsodni javno* su prepričanje, da je avstrijska polil tika nasproti Jugoslovanom popoU numa zgrešena in da bo treba to po^ litiko temeljito revidirati, ako so hoče, da ne bo pod to politiko trpela in sicer zelo občutno trpela državna ideja in ves državni organrzem. Tu-di na Dunaju so jeli spregledovati in vedno glasneje se izraza mnenje, da »Škorpijoni« nišo pravo sredstvo uhiti Jugoslovanom v glavo ljube-zen do a\ stro-ogrske monarhije, marveč da bo treba z blagohotnost-jo in naklonjenostjo nasproti jugo-slovanskim narodnim težnjam jugo-slovanske narode tesneje privezati naše. Toda ta preokret, ki se pola-goma, kakor se zdi, pripravlja v av-strijski politiki nasproti Jugoslovanom, ni pogodu gotovim nemškona-cijonalnim in krščanskosocijalnim krogom, ki bi raje danes nego jutri potopili vse Jugoslovane v žlici vode. Na čelu sovragov vsega, kar je jugoslovansko, korakajo seveda kr-ščansko-socijalni listi, med temi pa je prvi znani in zloglasni »Deutsches Volksblatt«. V včerajšnem svojem uvodniku na primer piše med drugim: »Ljubezen ali sovraštvo, če priđe s Cetinja, pušča nas popolnoma hladne. Da se hočejo male slo-vanske države ob resničnih in navi-deznih nasprotstvih med Avstro-Ogrsko in Rusijo do dobrega nakr-miti, že zdavna ni nobena tajnost; v zadnji balkanski vojni se je dalo to z rokami obtipati in kralj Nikola crnogorski je pravi tip te slovanske politike. Po njem so vrezani vsi Kramari in Šusteršiči, Kreki in Smođla-ke in zato spada slika kralja Nikole v abecednik ne samo vsakega av-strijskega diplomata, marveč tuđi vsakega avstrijskega ministra. Naše ekstrature s kraljem Nikolajem so bile vedno prav drage in so nas še več stale na ugledu: napojnina pa, ki jo je avstrijska država vselej morala plaćati, kadar je zaplesala s svo-jirni Slovani kako četvorko, jo je vedno stala precej življenske sile. Volja k življenju zato izključuje za avstrijsko državo tako politiko, ki bi se zanašala na dobro voljo Slova-nov. Slovane lahko plaćamo, ako se jih poslužujemo, toda vedno jim moramo pri tem držati pest na oči, da rre vgriznejo roke, ki so jo preje po-ijubljalf. V politiki nišo na mestu sentimentalnosti in zato nas tuđi ne smejo ganiti zvoki Ijubezni. ki jih se-daj izvablja kralj Nikola svoji liri, da bi zopet spravil v Ijubezcnsko lopo dunajsko diplomacijo. Ali r o dogod-kih v Ietih 1912. in 1913. g .tovi kro-gi še vedno verujejo, da * mogoče plesti cvetlične vence s Hovani na jugu in v naši lastni dr/avi?!« -Torej s »škorpijoni« je treba še nadalje tepsti Jugoslovane. ako se hoče imeti mogočno in silno Avstrijo! Nam pa se zdi, da je ta recept zelo, zelo nesrečen, ker srno prepričani. da ni recepta, ne metode, ne sile na svetu, ki bi mogla upropastiti in ani-čiti jugoslovanske narode, pać p«i bodo takšne metode povzročile državi ogromno škodo in žrtev, ne da bi donesle državnemu organizmu kakega hask;*.
+ Naroden hrvaški skandal. Hrvaški klerikalci in takozvani pra-vaši se delajo za velike narodne ra-dikalce in pobornike hrvaško-sloven-skega edinstva. Toda samo v teoriji, v praksi pa nastopajo tako, da bi jim bilo danes Ijubše kakor jutri, da bi ^planinske Hrvate« pozobali naši narodni nasprotniki. Najmanj, kar bi lahko od njih zahtevafi, je. da bi nas vsaj ne žalili v naših narodnih Ču-stvih. Toda zdi se, da so klerikalni in pravaški gospodi na Hrvaškem Slovenci hekuba, na katere še ni treba ozirati niti pri sestavi navadnih voznih redov. Tako je te dni izšel v »Hrvatski katoliški tiskarni« in v zalogi upravitelja te tiskarne Josipa Krein-za vozni red, ki je s slovenskega in menimo tuđi s hrvaško-narodnega stališča pravi skandal. V tem voz-nem redu so navedene tuđi železniške proge, ki teko po slovenskem ozem-Iju. S slovenskega in s hrvaškega stališča bi se zdelo povsem naravno, da bi bile v tem hrvaSkem voznem redu železniške postaje na slovenskem ozemlju zabeležene v slovenske« |e-
ziku. Za takšne malenkosti pa se seveda »Hrvatska katoliška tiskarnac ne zmeni, zato ravnodušno tiska postaje na Slovenskem v nemškem jeziku, kakor: »Ratschach, Romerbad, Markt Tuffer, Laase, Kressnitz, Lit-tai. Poltschach, VVudischkofzen, St. Marein b. Erlachstein, Veldes, Ass-ling, Dornegg itd. itd.« Samo en slovenski kraj je na.šel milost v očeh gospoda upravitelja hrvaške katoli-ške tiskarne — naša Vrhnika, katere nemško ime »Ober Laibach« je spretno prevedel v — »Gornjo Ljuhljano«. In takšen vozni red — in to je edin hrvaški vozni red — kupuje narodno hrvaško občinstvo! Skandal! Potem se pač ni čuditi, da se zagrebško občinstvo doskdno vozi v Ourkfeld, Lichtenwald, Romerbad in Stein-briick. Če bo šio tako naprej, ne bo hrvaško občinstvo niti za Ljubljano več vedelo, marveč samo še za »Lai-bach«. Gospoda v Zagrebu, zdi se nam, da je nujno potrebna velika metla, da se temeljito pomete s tak-šnimi škandaloznimi razmerami m razvadami!
-r Iz Sarajeva. Računskim vež-benikom je bil imenovan pri b. h. femaljski vladi v Sarajevu g. Josip Mace iz Potoka pri Kamniku.
—    Nogometna tekma za prvenstvo. Kakor sinu že poročali, se \ rsc o  binkoštnih    praznikih    nogometne tekme    med    moštvom    ljubljanske »Ilirije«     in  moštvom   »Jugoslavije-iz Gorice in sicer v nedeljo in v po-nedeljek,    vsakokrat ob 5. popoldne na    igrišču    poleg Lattermannovega drevoreda. Ker sta oba društva naj-močnejša  slovenska  nogometna  mo-štva, se lahko trdi,    da    pomeni    ta tekma obenem boj za odločitev, ka-teremu izmed obeh    gre prvenstvo. Lansko leto n. pr. je tuđi »Jugoslavija« nastopila v Ljubljani in je takrat zmagala nad »Ilirijo« s 3 : 1. Moštvo pa se je od takrat spopolnilo in teh-nično zboljšalo.    Nasprotno    pa tuđi »Ilirija«    med tem   časom ni držala križem rok in se je od takrat mnogo zboljšala. V sedanji svoji sestavi sicer ni na onem vrhuncu    kot je bila n. pr. pretečeno jesen, vendar pa se lahko trdi, da je v precej dobri formi, tako da je težko prorokovati že vnaprej,    komu pripade    zmaga.    Z ozirom na to, da so s tekmami z zu-nanjimi  moštvi  združeni  za  priredi-telje precej visoki troski,    je    dolo-čena za obadva dni vstopnina s 40 v za stojiŠča in z 1 K la sedefe. Sptoh pa bi bilo želeti,    da    se ljubljansko občinstvo bolj zanima za take Šport-ne prireditve, ako hoče, da se šport še nadalje goji, in da oni. ki pridejo tekme gledat, tuđi res plačajo vstop-nino in ne tako kakor dosedaj, da se naslajajo nad tekmo kot vtihotaplje-ni gledalci.
—  Odbor razstave vajenskih del v Ljubljani naznanja. da se bo raz-stava na Binkoštni ponedeljek ob 11. dopoldne slovesno zaključila. Zaradi tega prosi odbor, da se vsi vajenci in vajenke, ki so razstavili svoje delo. zanesljivo udeleže    slovesne za-ključitve.    Ob  tej  priliki  se bo tuđi razglasil  uspeh  nagrad  in    razdelilo diplome, želeti je, da se z,aključitve udeleže    tuđi mojstri in mojsterce in drugo občinstvo. Zakljucitev bo v te-lovadnici c. kr. državne obrtne sole in se prosi točne udeležbe. Posebnih vabil se ne bo razpošiljalo.
—    Šahovski    mojster      Rudolf Spielniann   priredi   simultansko   produkcijo danes, v četrtek, dne 8. maja   ob   pol   9. zvečer v kavarnt pri »Slonu«. Vsi prijatelji šaha se vabijo k udeležbi. — V toliko se včerajšnja notica popravi.
Z ViČa. Ker se je v vašem cenje-nem listu o volitvi krajnega šolskega sveta na Viču že pisalo, bodi omenje-no še sledeče: »Slovenec« je že ne-kaj dni popred priporočal Vičanom, naj si dobro ogledamo dotičnike, ki bodo prišli k nam volit. To uslugo smo skoraj poznatemu dopisniku tuđi storili, ven-dar dvomimo, da bode »Slovenčev« pisec z našo sodbo zadovoljen, kajti možaki odnosno go-spodje odhorniki so na nas napravili kar najboljši vtisk in reče se lahko, da srne biti občina Zgornja Siska na-ravnost ponosna na svoj napredni odbor in ravno enakega gospoda župana! In ta lepa harmonija med županom in odborom, to je nekaj, kar bi moralo biti v vsaki občini. Ne pre-tiravamo, ako rečemo, da bi se ne-katerniki od tukajšnjih gospodov od-hornikov, kateri se nikakor ne mo-rejo odločiti, do samostojnega nasto-pa lahko od odbornikov Zg. Šišen-skih marsikaj naučili! Kar se tiče reda v Zgornji Šiški nam sicer ni niČ znano, vendar pa vemo iz lastne skušnje, da ljudje iz vrst S. L. S. vi-dijo vedno pezdir v očeh svojega na-sprotnika, bruna v lastnih očeh pa ne vidijo! Dopisniku o volitvi in o tem, kdo je domaćin, kdo tujec, in še marsikaj drugega o priMki!
Brdski.
Mesogled za crkniene krave. V Rudniku so tako srečni, da imajo mesogleda, ki ne daje oglednih listov
za zdravo meso, marveč tuđi za cr-kovino. Ko je namreč na Barju po-ginila krava, so jo skrivoma pripe-Ijali k mesogledu Antonu Hribarju v Rudnik, kjer so jo po »šintarskih« predpisih dali iz kože, mesogled Hri-bar pa je za meso napravil ogledni list. Roka pravice je sicer doletela tega brezvestnega mesogleda, četudi mu je sodišče prisodilo le 14 dni za-pora. Zupanstvo in c. kr. okrajno glavarstvo pa dosedaj proti mesogledu Antonu Hribarju še ni smatralo potrebno postopati, ker on je vzlic deliktu, ki ga je zakrivil, Še danes — mesogled! Če kdo potre-buje ogledni list za kako crknjeno žival, naj se torej oglasi v Rudniku pri mesogledu Antonu Hribarju. Konsumenti, vam pa dober tek!
Ogenj je izbruhnil v torek okolu polnoči v skladiŠču tvrdke E. Kotz-bek v Kranju, tovarne za izdelovanje obleke in perila. — Ker se nahaja imenovano skladišče v bližnji ulici iz Glavnega trga, se je dim, ki je pri-hajal iz prostorov, kmalu zapazil. — Požarna bramba je gasila ogenj in spravljala v red po ulici razmetane goreče bale blaga do jutra. Ker so bila vrata pri vhodu v hišo zaklenje-na in se je ključ nahajal v gorečem skladisču na blagajni, je morala požarna bramba vrata iz ceste vlomiti. Kdo je ogenj zanetil, ali kako je isti nastal, se ne ve. Škoda je velika, tei je blago zavarovano pri »Assicura-tioni (JeneralK. — M a r i u s.
Neprevidnost staršev. Zupnija Predoslje obhaja sv. misijon. — Naše verno ljudstvo hiti v tem času k pridigam ne le iz bližnjih, temveč tuđi iz bolj oddaljenih vaši. Navado imajo, da gredo vsi od doma, male otroke pa zapro v hiši. Tako so tuđi naredili preteklo nedeljo Nunarjevi z Mlake, ter pustili tri male otročiče, med njimi štiriletnega Petra brez nadzorstva doma. Fantu je postalo dolgčas, stikal je po sobi ter srečno našel — vžigalice. Otroci so se za-čeli igrati z ognjem, vžigalice so se vžgale ter imenovanemu iantu zane-tile obleko. Nemalo so se ustraših Nunarjevi, prišedši iz cerkve domov, ko so našli sina vsega obžganega. — kateri je naslednji dan umri. — M a-r i u s.
Nova ljudska šola v Olševku, okraj Kranj, se bode še letos zgradi-la. Na javni zmanjševalni dražbi je zgradbo tega poslopja prevzela stavbna tvrdka Alojzij in Valentin Acceto iz Ljubljane za 40.000 K.
Zakon v obrambo kužnih bolez-ni je z veseljem pozdravili. Vpraša-nje pa je, če bodo v slučaju kake nastale epidemije zatvorili sole o pra-vem času, in ne, kakor dozdaj. veči-noma sele takrat, ko je že ugasnila epidemija. Tuđi ne vemo, kako bo z božjo službo, z božjepotniki, proce-sijami in sejmovi.Če se bo kužna bo-lezen tuđi naznanila in če se bo tuđi marsikaj ukrenilo. bodo vendar vsi koraki zastonj. če se bodo smeli udeležtvati ljudje iz okuženih krajev maše, popoldanske službe božje, procesij, božjih potov. sejmov, javnih dražb itd. Radovedni smo, Če se bo tuđi v tem napominanem smislu kaj ukrenilo. Pa tuđi urade bo obveščati v takih epidemijah. da ne bodo vabili in sprejemali ljudi iz takih okuženih krajev, dokler bo trajala kužna bo-lezen.
Sin je hotel zaklan mater. Jože Kastelic po domaće Kovačev iz Zabje vaši pri Novem mestu je precej iz-prijen fant. Njegova glavna slabost pa je ljubezen do pijace. Njegova mati ima gostilno v Zabji vaši, Jože Kastelic pa opravlja med tednom po-sel voznika. Pri tem poslu se je tuđi naučil pijančevati. V nedeljah je doma in bi rad ves ljubi dan popival. Ker mu mati nazadnje noče več da-jati pijace, pa dečko zrogovili. Več-krat je že surovo nastopil proti materi, včasih je doma vse razbil in poseči so morale vmes oblasti. Nekaj časa je potem boljši, nazadnje pa pade zopet v svoj stari greh nazaj. Tuđi v nedeljo, dne 4. maja t. 1. je bil doma in je pridno popival. Dolgo mu je dajala mati pijaco. Ko je bil*pa že zelo pijan in je zahteval še eno ste-klenico piva, mu jo je mati odrekla. Nekaj časa se je sin kregal z mater-jo, nazadnje pa je zagrabil nož in se zakadil proti materi, da bi jo z nožem. Umaknila se je še pravočasno in zbežala, sin pa za njo grozeČ ji, da jo mora zaklati. Poslali so po orož-nike. Prišla sta dva, vklenila divjega sina in ga odvedla v zapore okrožne sodnije v Novem mestu.
Zaradi ponarejanja denarja prf-Jet. Znano je, da je bilo okoli Novega mesta zadnji Čas precej ponarejene-ga kovanega denarja spravljenega v promet. Posebno tam, kjer gradijo novo železnico, so se kaj pogosto pojavljale ponarejene petače. Prijeli so par ciganov kot razpečevalce tega ponarejenega denarja. 2e takrat so bili ljudje mnenja, da cigani pona-rejen denar pač razpečavajo, ne delajo ga pa ne. Po dolgih poizvedova-njih so prišli orožnrki na to da   do-
nareja denar sedlarski pomočnik Ljudevit Starič, doma iz Št. Petra pri Novem mestu. Ta slabotni fant je zelo navihan in je imel z oblastmi že mnogo zanj neprijetnega opravila. Ko je padel torej sum nanj, so ga za-čeli iskati in so ga iztaknili v Ljubljani, kjer so ga prijeli menda v četrtek 1. maja in ga odvedli v Novo mesto.
Čudno postopanje ko^evskih po-iicajev. Iz Kočevja nam pišejo: Pred štirimi dnevi je prišel tesar Franc Bavčar iz Viktor Šlajmerjeve gostil-ne nekoliko vinjen ter začel slovensko prepevati. Kar naenkrat priđe iz kočevskega mlina mlinarski pomoćnik ter udari Bavčarja s palico po glavi. Toda Bavčar je ta udarec v si-lobranu vrnil, šel svojo pot naprej ter prepeval. Ko je prišel mimo kavarne na most, ga je ustavil kočevski poli-cist Kraker ter ga opozoril, naj se mirno obnaša. Bavčar je takoj pre-nehal prepevati. Navzlic temu pa ga je Kraker aretiral, ker je v silobranu udaril onega mlinarskega pomočni-ka. Bavčar pa se ni čutil krivega, ker je bil prepričan, da je le v silobranu ravnal, in se ni hotel dati aretirati. Nato pa so od vseh strani prileteli Kočevarji, posebno pa mnogo gostov iz kavarne policistu na pomoč, ki je nato Bavčarja uklenil ter ga hotel ti-rati v zapor. Bavčar pa je še vedno vpraševal, čemu ga uklepa. V tem je prišel še drugi policist Hutter. Na-bralo se je še več Kočevarjev in vsi ti so potem Bavčerja tirali v zapor. Med potoma so ga pretepavali. Ko so ga pripeljali v vežo občinske hiše, sta ga oba stražnika pretepala, da se je na cesto slisalo, kako je Bavčar je-čal. Policistoma je pomagal tuđi dim-nikarski mojster Verderber. Vezna vrata so previdno zaprli, vendar pa se je slišalo na cesto, kako je prosil in ječal. Ko so ga potem v zapor zaprli je zopet začel tarnati in je z okle-njenima rokama udaril po oknu, da je razbil steklo. Pod oknom stojeći Kočevarji so to videli in so sli zopet po stražnika. Bavčar je hotel straž-niku Krakarju plaćati okno ter mu ponujal devet kron, toda stražnik ga je začel znova pretepati. Bavčar je prosil in prosil, toda zaman. Mi vpra-šamo: Ali je bilo to ravnanje polici-stovo pravilno? Upamo, da bo pristojna oblast storila svoje korake ter poučila policista, da se ne srne pretepati aretirancev, čeprav so ti slučajno — Slovenci.
Kinematograf »Ideal«. Danes zadnji dan krasnega sporeda z sen-zacijsko dramo »Crna grofica« in velekomično veseloigro »Gospod ravnatelj« s Princem, ki vzbuja veli-kanski smeh med gledalci. Jutri »Specijalni večer«. V soboto zanimi-va drama »Križev fant«. Od 24. do 26. t. m. predvaja se na splošno željo zopet »Quo vadiš« na kar se si. občinstvo že sedaj opozarja.
Na včerajšni semenj je bilo pri-peijanih 520 konj, 373 volov in krav, 175 prašičev in 46 telet. Kupčija je bila precej živahna.
Najdene stvari: 1 ročna torbica, zelena z majhno vsoto denarja, 2 moške ure z verižicami, majhna vso-ta denarja, delavska knjižica na ime Sekne Ivan, 1 usnjata denarnica z denarjem, 1 ženska denarnica. — Izgubljene stvari: denarnica z majhno vsoto denarja in 1 prstan, 1 denarnica, 1 kolo »Puch«, 1 par čev-ljev in 1 klobuk, 3 bankovci po 10 K, 1 hranilna knjižica Ljudske posojil-nice in 1 bankovec za 20 K, 2 ženski uri z verižicama, 1 crna svilena denarnica z denarjem in 1 žepni robec, več ključev skupaj.
Društveno naznonila.
Gremij trgovcev v Ljubljani naznanja svojim članom, da smejo biti v nedeljo, dne 11. t. m. trgovine od-prte in sicer od sedmih zjutraj do dvanajstih opoldne ter od treh do Šestih popoldne.
Občni zbor »Društva za raz-iskavanje podzemskih jam« v Ljubljani. 29. aprila t. 1. se je vršil v pre-davalnici deželnega muzeja občni zbor gori imenovanega društva pod predsedstvom ekscelence deželnega predsednika barona Schwarza. Po govoru predsednika je poročal društveni tajnik dr. J. Bischof o delova-nju društva v letu 1912. Po preteku treh let od kar se je ustanovilo društvo, je doseglo navzlic skromnim sredstvom nepričakovano dobre uspehe. Dasi z maloštevilnimi čtani je društvo zvesto zasledovalo vzvi-šene cilje. Poleg znanstvenega pre-iskavanja kraških pojavov, stremi tuđi za tem, da se odpomore pomanjkanju pitne vode v onih krajih in skuša ne glede na vse izvanredne fe-žave najti pot, da bi se odpravile po-vodnji, ki vsako leto uničujejo pri-delke ondotnih rodovitnih kraških njiv. Preiskavanja bodo vplivala tuđi na promet tujcev. Društvo išče in je našlo zvezo z znanstvenimi krogi istesta stremlienia, Dosedaf se le vx~
Strtn 4.
SLOVENSKI   NAEOO.
104 štcv.
šijo preiskavanje v dveb skupinah. Dobrepolsko ie vodil prerano umrli dr. Cerk, ki ga sedaj nađomestuje g. učitelj Kunaver, drugi skupini nače-lujeta gospoda baron Schonberger in Fr. Wichmann. Program se določi le v velikih potezah, sicer se izvršitev prepušca vsaki skupini. V kratkem času lanskega leta izvršili sta obe skupini zelo veliko delo. Dobrepolj-ska skupina ie preiskala 40 prepadov in jam v hribovju okoli Dobrega polja. Do podzemeljskih vodnih tokov se ni posrećilo priti, ker vsi prepadi so končali slepo. Kočevska skupina je preiskala 47 objektov. katerih naj-lepši je bila Friedrichsteinska ledena jama. Cilj preiskavanj druge skupine je podzemeljska pot Rinže. Hidro-grafična skupina pod vodstvom ing. Pička je z barvanjem dognala zani-mive podzemeijske dotoke Krke in Ljubljanice. Gospod tajnik se nato zahvaljuje v imenu društva, podpor-nikom in delujočim članom društva za trud. Pripravlja se navodilo za preiskovalce podzemskih jam. Po poročilu nekaterih posameznosti na-znanja g. tajnik, da je število članov v letu 1912. bilo 43. Spominja se umrlih: dr. Cerka. prof. Orožna in prof. Peterlina. V znak častnega spomina dvignili so se navzoči s se-dežev. Končno je g. dr. Bischof pri-poročal pridobivanje novih članov temu tako zelo potrebnemu društvu. Bagajnik društva g. ing. ravnatelj Turk naznanja, da je imelo društvo 1519 K 94 v dohodkov in 448 K 06 v stroškov, torej je ostalo 1071 K 88 vin. 2aU ta znesek se daleč ne zado-stuje, da bi si društvo moglo nabaviti prepotrebnih znanstvenih apa-ratov, in neobhodnega orodja, kar bi znašalo gotovo več tisoč kron. Zato je treba računati na blagodušne pod-pore. V nato vršečih se volitvah se je sestavil odbor: ekscelenca baron Schwarz, predsednik: muzejski ravnatelj prof. dr. Josip Mantua-ni, prvi podpredsednik; Henrik pl. Schollmaver - Liechten-berg, drugi podpredsednik; prof. dr. Josip Bischof, prvi tajnik; učitelj Pavel Kunaver, drugi tajnik; ravnatelj ing. Jakob Turk, blagajnik: prof. Milan Pajk in de-želni stavbni svetnik Ivan S b r i -zaj, odbornika: finančni svetnik dr. J. Po n e b š e k in vladni svetnik dr. R. P r a x m a r e r, preglednika. Po nekaterih nasvetih je bil dnevni red izčrpan in g. predsednik je dve uri traiajoči občni  zbor zaključit.
Narodna čitalnica v Novem me« stu je gosp. Rudolfu Bukšeku na njegovo prošnjo prepustila dvorano in druge prostore v svoji niši za dne-va 11. in 12. maja na raznolago za prireditev gledaliških predstav. — P r i r e d i t e 11 teh predstav je torej gosp. Bukšek sam, ne pa Narodna čitalnica, in vabilo na mnogobrojni obisk ne izhaia od Čitalnice. — Novomesto,/. maja 1913. — Ivan S k e r i i. t. č- predsednik. — Dr. Milan Š e r k o, t. Č. tajnik.
Velika automobilska nesreća na 6lincah.
Danes dopoldne ob 9. se je pri-petila na Glincah avtomobilska ne-sreča, ki je zadela ugledno rodbino deželnega poslanca g. Galleta, gra-ščaka na Bistri.
Nesreća se je pripetila ob cesar-ski cesti, kjer zavije pot pod Rožnik in kjer stoji na desni strani te poti z močno železno mrežo omrežena kapelica. Avtomobil dež. poslanca g. Galleta se je pripeljal v smeri z Vrh-nike. V avtomobilu se je nahajala soproga deželnega poslanca ga. Elza Galletova. rojena Samassa, oskrb-nik Fric Kilart in šofer Josip Zavr-šek. Avtomobil se ni vozil s preveliko hitrostjo, kar posvedoča že dej-stvo, da so opazovali ljudje, kako se je avtomobil ognil ćelo neki kuri. Sofer Završek je bil tuđi že prej v službi rodbine Galle, ter ga je dal dež. poslanec izučiti zaradi njegove zanesljivosti za šoferja. Znan je bil kot zelo pameten in previđen voz-nik, tako da je le nesrečnemu slučaju pripisovati, da se je mogla zgoditi tako velika nesreča.
V blizini ulice, ki pelje v smeri pod Rožnik, je dohitel avtomobil ne-kega kolesarja, ki se je lovil po cesti ter ni vedel na katero stran bi se ognil. Kolesar je bii Jakob Pavlovič, 25 let star, mlekar na Brezovici. Pred konzumnim društvom je stalo več vozov, da niti šofer niti kolesar ništa vedela na katero stran bi se ognila. Zgodilo se je, da je zadel avtomobil ob kolo Jakoba Pavloviča, Pavloviča podrl na tla, ter mu po-polnoma strl kolo. Pavlovič se je pri tem lahko poškodoval na obeh ro-kah in na nogi. Pri izogibanju je pri-šel avtomobil v tako smer, da je ogrožal lOletno deklico Jerebovo z Gline, ki stanuje v Burski ulici, učen-ko IV. razreda« ki ie peliala moko na
ročnem vozičku. K sreči Je Jerebova ovidela nevarnost, ter pravočasno odskočila, voziček pa pustila na cesti. Pri tem je Jerebova padla ter se prav neznatno poškodovala. šofer ni mogel smeri avtomobila takoj iz-premeniti, avtomobil je trčil v vozi-Ček ter ga razbil. Na to je avtomobil zavil v hudem loku v zgoraj omenjeno ulico. Vsled hudega ovin-ka in vsled za tak ovinek še prevelike hitrosti se je avtomobil prevrnil na desno in padel v zidu vzidano in z možno železno mrežo omreženo kapelico. Vsled pritiska avtomobila se je mreža kapelice vpognila. Pri padcu je vrglo gospo Galletovo z vso silo ob mrežo, pri čemer se je gospa močno poškodovala na glavi. Šofer je padel na tla, ter se prav lahko poškodoval. Tuđi oskrbnik g. Kilart je dobil samo lahke poškodbe. Gospa Galletova je ostala pri zavesti, to-žila pa je, da ima poleg bolečin na glavi tuđi bolecine v prsih. Prosila je takoj zdravnika. Navzoči so pokli-cali duhovnika iz župnišča, ki jo je Še predno je prišel, baje dal v posled-n]e olje. Nato so poklicali rešilni voz in odpeljali gospo v Leonišče. Ko so odpeljali gospo Galletovo, sta odšla tuđi šofer in oskrbnik proti Ljubljani, ter se je javil šofer pri policiji.
Avtomobil Austro-Daimler s 4 sedeži 9/20 H. P. I 505 A ima zdrobljeno desno kolo in počeno pnevma-tiko. Avtomobil je ostal na mestu, da je prišla komisija.
Ob 11. dopoldne se nam je po-ročalo na naše vprašanje, da so poškodbe ge. Galletove sicer zelo res-ne, da pa nišo smrtno nevarne. Ko so jo pripeljali v Leonišče. so ji dali zaradi hudih bolečin injekcijo, nakar je zaspala. Ob 2. popoldne se gospa Galletova še ni prebudila.
Izpred sodišča.
Kurji    prijatelj    stro je vod ja    Vencel
Groger   pred    sodiščem   v   Novem
mestu.
Pred okrožnim sodiščem v Novem mestu se ie včeraj dopoldne pri-čela prvotno za dva dni določena za-nimiva razprava proti znanemu veli-kemu prijatelju kuretnine. železniške-mu  strojevodji  \ enelu Grogerju.
Obtoženec. ki je od 19. marca v preiskovalnem zaporn. je rojen leta 1873. v avstrijski Šleziji. oženjen, oče 4 otrok. evangeljske veroizpovedi, zaradi tatvine pred 20 leti že pred-kaznovan.
Obtožba ga dolži tatvin, dovršenih pri:
Jožefu Megliču v Grubljah, Fri-deriku Kiepachu (novomeškemu po-stajenačelnika). Ani Muller (gostilna pri novomeškemu kolodvoru), Jožefu Novaku v Bršliinu, Fr. Gramarju v Bučni vaši, J. Rajarju v Zalogu, Pr. Šmalcu, istotam, Viljemu Klenku (postajenačelniku v Gor. Straži), Mariji Jakše v Bučni vaši, Justinu Ho-čevarju v Mirni peci. J. Mikliču v Trebnjem. Frid. Randi v Karmelu, Fr. Maicenu in Jožefi Režen na Polju pri Št. Janžu, Mariji Beršniak v Za-tični. I. Slani v Višnji gori, Mariji Rus na Grosupljem. A. Zajcu, žele/.n. asistentu, in Majdi Rant v Kranju, dalje ga dolži dveh kurjih tatvin v ^p. Šiški in tatvine pri tvrdki Reing-haus. Drugo se je iz akta izločilo.
Zaslišanje obtoženca Grogerja
Predsednik: Se čutite krivega? Obtoženec (nemško): V splošnem ne, samo glede tatvine pri Megliču v Or 'bijah priznam. Predsednik: Zakaj ste to storili? Obtoženec (v glasen jok): Radi velikejja pomanjkanja (aus grosser Not). Kako mi je ravno ta slučaj na misel prišel, sam ne vem. Groger izpove v dokaz, da je bil v > grosser Not«, da ima mesečno 200 K vseh dohodkov. Ima pa po raznih denarnih zavodih mnogo dolga, katerega mora mesečno odplačevati. Samo ta odplačevanja znašajo čez 70 K na mesec. Potem pošilja 10 do 15 K mesečno svoji materi. Blizo 13 K mesečno pa znašajo službeni odbitki. Povprečno mu torej na mesec ostane 100 K za njega in družino.
Na zahtevo državnega pravdni-ka obtoženec opisuje, kako je izvršil tatvino pri Megličevih v Grubljah v noči od 18. na 19. marca. Pripeljal je nočni osebni vlak v Novo mesto. Ko je vlak odpravil, je vzel torbico ter šel sam ne ve kako proti Grubljam, kjer je že prej jajca kupoval. Prišedši do Megličeve hiše in do kurnikov, je tamkaj kar pobral, kar je bilo skupaj in stlačil v torbico in vrečo. Kokoši pa so vpile, vest se mu je vzbudila. hotel je že nazaj, a videl je sneg pred seboj, zmešalo se mu je in tekel ie s kokoši in purani po progi naravnost v kurilnico. Tam je ukradeno perut-nino skril pod svojo posteljo, se sezul in legel spat.
Glede na obtožbo v splošnem iz-pove obtoženec, da že čez 6 let vozi po DoJeniskem. Kuretnino ie pa kupoval, ker mu priđe veliko ceneje ka-kor goveje meso. Na posebno vpra-
šanje, Če so tuđi purani, s katertmi je imel največ opraviti, ceneji, kakoi goveje meso, zatrjuje Groger, da so ćelo purani ceneji. Od julija pr. 1. pa do dne, ko so ga zasačili (dne 19. marca) je kupil okrog 100 komadov razne kuretnine, med njimi tuđi ne-kaj puranov.
Obtoženec zanika, da bi bil, kot obtožnica trdi, vsak mesec poklal po 30 komadov kuretnine. Istotako zanika, da bi bil on prirejal doma v Si-ški kakšne pojedine.
Obtožencu se predoči zvezek raznovrstnih ditrihom podobnih klju-čev\ trnike za ribji lov in koruza. — Ključe, kakor mislijo, je rabil za od-piranje ključavnic h kurnikom. V več slučajih se je namreč dognalo, da so bile ključavnice odprte s tuiini ključem in po dovršeni tatvini zopet za-prte, kjer pa to ni šio, je bilo vsc skupaj s silo odtrgano. Obtoženec se zagovarja, da je nekaj ključev dvo-jakov (duplikatov) od njegovega stanovanja, nekaj pa jih je za silo rabil pri stroju, čemur pa izvedenci ugo-varjajo. Glede trnikov in koruze se ga dolži, da je Groger na nje privezal koruzo, ki jo je metal med kuretino in kadar je katera zrno pobrala, se je vjela za trnik, Groger temu odločno ugovarja. Trnike je rabil za ribji lov, koruzo pa za krmljenje nakupljene kuretine. Ker je živali največkrat kar po več skupaj zbasalvozki predal na stroju, namenjenem za orodje in shrambo jedi, in se mu je žival smilila, jo je večkrat na postajah proti domu vzel vun iz shrambe, ter jo kr-mil s koruzo.
D r ž. Pravdnik: Vi, obtoženec! Vi ste se v začetku razprave zagovarjali z velikim pomanjkanjem. Povejte nam, kaj je bilo ravno v zadnjem slučaju Grublje poseben povod, da ste pozno ponoći sli v oddaljeno vas in ste si tam prilastili kar toliko perutnine naenkrat? Je bil to »be-sonderer Notfall?« — Obtoženec: Jaz sam si ne morem predstavljati, kaj me je k temu napotilo. — Prised. svt Zmavec: Zakaj ste sli ravno v Grublje? — Obtoženec: Zato, ker sem bil tam že znan, dva-krat preje sem tam nakupoval jajca. — S tem je bilo glavno zaslišanie ob-toženca končano. Nato se je pričelo
zasltšavanje prič.
Da si okrajšamo ponavljanje, bodi že na tem mestu za vse slučaje sledeče pojašnjeno: Pod obtožbo so se postavili izmed mnogih slučajev le tišti, v kojih se Se moglo z večio ali manjšo gotovostjo dognati, da so se tatvine v različnih krajih izvršile ravno v tistem času, ko ie Groger bil v službi, bodisi, da je na postajah prenočeval, ali pa se dalj časa mudil. Izvzemši v zadnjem slučaju Grublje pri Novem mestu, ga nišo mogli ni-kjer zasačiti in sloni vsa obtožba ražen slučaja Grublje, ki ga obtoženec sam priznava. le na indicijah. V več slučajih so se tatvine vršile že po-prej, pred dvema in še več leti in so prejenjale, ko je bil Groger pod ključem. Nasprotno pa kakor znano, so se na drugih mestih, kjer se je prvotno tuđi Grogerja sumilo, pojavlja-li novi slučaji tatvine (n. pr. na Jese-nicah). ko ie Groger že bil pod ključem. Zato so se dotični slučaji izločili iz ćele zadeve.
Prvi je bil zaslišan za Grogerja usodepolna priča Jože Meglič iz Gru-belj, ki izpove:
Groger je bil pri nas že 28. ia-nuarja, prišel je po jajca. Drugi dan je zmanjkala pura. Drugič je priŠel dne 7. februarja. zopet po jajca. V naši odsotnosti je naš oče, gredoč v mlin. se ozrši nazaj, zapazil. kako je Groger gnal ćelo četo naših kokoši pred seboj okoli hiše. Oče je naju z bratom, ki sva v blizini delala. na to opozoril. Ugledal pa je naju tuđi Groger in zbežal proti progi. Mene je stvar zanimala, Šel sem domov in ker je bilo ponekod malo snega, so se dobro poznale njegove stopinje. Te sto-pinje sem si kar nehote zapomnil- Ko se je v noči od 18. na 19. marca izvršila večja tatvina (2 purana, 4 kokoši) in sem zgodaj zjutraj v sveže zapadlem snegu zasledil stopinje, sem si takoj mislil, da morajo biti ti-stega človeka, ki je dne 7. februarja prišel v hišo po jajca ter gonil kuretino okrog hiše. — Glede nadaljne izpovedbe te priče, kako so zasledo-vali po svežem snegu sled do kuril-nice, kako so tam kokoši in pure izdale tatu in kako je isti prosil milosti in bil aretiran, o tem ie svoj čas >Slovenski Narod« že obširno poro-čal. Bistveno isto izpovesta tuđi Me-gličev brat in oče. Za Grogerja Ie značilno, da zdaj noče razumeti slovensko in mu mora predsednik vsc prestaviti na nemško, takrat pa, ko je hodil po izključno slovenskih va-seh »jajca in kokoši nakupavat«, pa je razumei tuđi slovensko.
Za Megličevimi pridejo na vrsto uslužbenci tukajšnie železniške postaje, in sicer uradnik dr. Deutsch-man, delavca Jože Kunčič in Jože Blatnik. Slednja dva izpovesta. da sta pri Grogcrjevem stroju večkrat slilala kokoši, zaprte v shrambi   na
stroju, in da ie Groger večkrat prina-šal perutnino na svoj stroj, česar pri drugih strojevodjih ništa opazila. — Blatniku se tuđi zdi, da je bil Gr6ger tišti, ki je nekoč postajenačelniku kradel kokoši, ali z gotovostjo tega ne more potrditi.
Obremenilna je priča Janez Mrse, kurjač, ki je z Grogerjem vozil. On je videl, kako je Groger večkrat na stroj privlekel jajca in perutnino, da je čaši tuđi kakšnega purana stlačil v shrambo na stroju. To je Groger storil nekoč tuđi v Trebnjem, torej v slučaju, katerega obtoženec odločno taji. Nasproti kurjaču ie Groger ob takih prilikah dejal: »Da oben sind sie billig bei den Kmetavzern.« Priča, vprašan, če se pri G. najdeni ključi res kaj rabijo pri stroju, izjavi, da ne.
Drugi kurjač Engelbert Kanster izpove, da on med vožnjo kaj takega ni opazil. On je z Grogerjem vozil po Gorenjskem.
Priča Anton Zajec, železniški asistent v Kranju, izpove, da je bilo tuđi njemu iz zaprtega prostora dvakrat ukradeno po več kuretnine (2 puri in več kokoši). Obakrat je Groger imel v tišti noči službo pri tovornem vlaku, ki dlje časa stoji na postaji.
Obtoženec taji, priča pravi, da je mogoče, da bi bil med tem časom, ko je vlak stal, strojevodja tatvino izvršil. Pri Majdi Rant, gostilni pri kolodvoru v Kranju, je bila ukradena gos in puran. Priča ni navzoča.
Razprava se ob pol 1. popoldne prekine in se ob 3. popoldne zopet nadaljuje.
Kot prva priča se popoldne za-sliši tukajšnii postajenačelnik Frid. Kiepach. Njemu je bilo tekom časa ukradenih blizo 100 kokoši in 5 puranov. Zadnje tatvine so se izvršile pred Božičem in 8. januarja. Priča ne obremenjuje obtoženca, tuđi ne zahteva nobene odškodnine.
Priča A. Muller, gostilničarka pri novomeškem kolodvoru, kamor je Groger čaši zahajai, ne more potrditi, kdo ji je ukradel kokoši in purane. Ne zahteva nobene odškodnine.
Franc Požek, uslužbenec pri Reininghausu v Spodnji Šiški, izpove, da je Groger tam stanoval, da je večkrat pri njem videl polno kokoši, zajcev in rac. Grogerjevi so jih prid-no klali in jedli.
Jožefi Novak v Bršljinu, tik ku-rilnice, je tekom dveh let zmanjkalo 19 kokoši. Pri zadnji tatvini so dobili sled čez mejo proti kurilnici.
K prici Mariji Gramar v Bučni vaši je ravno ta Groger prišel jajca kupovat. Potem ji je pa zmanjkalo 9 kokoši in 1 pura. Nekoč zvečer bi ga bila kmalu zasacila. Na izrecno vpra-šanje, če more pod prisego potrditi, da je bil to ravno ta Groger, priča umika svojo prvotno trditev. — Istotako je storila Marija Jakše, tuđi iz te vaši doma. Niej je bilo ukradeno 18 kokoši, potem pa je prišel Groger po jajca. Tuđi ta priča se končno umika s svojo izrecno trditvijo. Groger sam ie prvotno tajil. da bi bil sploh kdaj v tej, komaj 5 minut od kolodvora oddaljeni vaši. Ko pa so obe priči svoji trditvi umaknili, je pa priznal, da je bil sicer tu po nakupu jaje, toda teli žensk on ne pozna.
Nato prideta dva slučaja iz Zaloga, sosednji vaši od Grubelj. Tu je bilo ukradeno več kokoši Ivani Ra-jar ter Fr. Smalcu, toda obe priči ne moreta potrditi, da bi bil Groger kradel.
Justini Hočevar, ženi postajnega paznika v Mirni peči, je bilo iz za-prte shrambe ukradeno 11 kokoši. Mogoče je, da jih je bil Groger ukradel, ko je stal z jutranjim tovornim vlakom na postaji. — Groger to taji.
Alojzij Čolnik, nadsprevodnik, je pred tremi leti vozil s tištim vlakom. Groger ga je večkrat prosil, naj mu spravi kuretnino v voz za prtljago, češ, da je kurarn na stroju prevroče. (Čudno, da Groger v zadnjih letih teh ozirov usmiljenja do živali ni več občutil.)
Kurjač Franc Grošel je lani vozil z Grogerjem. Opazil je v slirambi na stroju jajca in kokoši.
Sprevodnik Rupert Radičnik, vprašan zaradi pojedin. ki so se baje vršile pri Grogerju in njegovih znan-cih, ne ve nič posebnega o tem.
S tem je bila razprava ob 5. popoldne prekinjena. Nadaljuje se jutri, dne 7. maja ob 11. dopoldne.
Drugi dan razprave.
Razprava je privabila mnogo poslušalcev, večinoma železničarjev.
Nadaljevalo se je zaslišanje prič, Razpravljali so slučaje tatvin na progi Trebnje - Št. Janž in nazaj gori proti Ljubljani. Napeto pozornost je vzbujalo pričevanje o slučaju v Trebnjem, kjer je bil Mikliču ukraden puran pri belem dnevu. To je bil izmed tolikih edini slučaj, ko je tatu videla neka priča, 131etni Fr. Zupančič. — Kurjač Mrse trdi, da ko sta z Grogerjem na tej postaji stala z vlakom, Je Groger odnekod prinesel purana na stroj. Groger pa to odločno taji.
— Zupančič izpove, da ie popoldne med 2. in 4. uro blizo proge stoieč videl nekega železničarja loviti purana, ki ga je ujel in spravil pod ha-velok in se zgubil, najbrže proti postaji. O Grogerju pa se je že včeraj dogntilo, da on nikdar ni nosil have-loka, če je bil v službi. Priča si ogleda predstavljenega mu obtoženca, in takoj določno izpove, da tišti človek, ki je purana odnesel, ni bil Groger.
Za tem pridejo na vrsto slučaji v Karmelu in Polju pri Št. Janžu.
V Karmelu je bila ukradena Ani Filik, soprogi računovodje ter nadin-ženirjevi soprogi Randa vsaki po 1 pura. — Pri Janezu Majcnu in Jožefi Režen na Polju pri Karmelu ie bilo ukradeno: prvemu 7 kokoši, 1 pura; drugi 4 kokoši. Na sumu so bili trije železničarji, ki so kot Groger hodili kupovat jajca, Majcen pove, da ie Groger najraje od žensk kupovai jajca. Reženova izpove, da so ji otroci povedali, da je v njeni odsotnosti prišel »tišti debeli mašinist« vprašat za jajca, pri tem so pa tuđi kokoši izgi-nile.
Daljša razprava se peča s slučajem na postaji v Zatični. Mariji Bor-šnjakovi so bili ukradeni: 3 dobro pitani purani in 6 kokoši. Purani so se pasli okrog železniških pragov, ki stoje blizu Boršnjakove gostilne. — Groger se je tam okrog potikal ter lovil crve, česar mu državni pravdnik ne verjame. Boršnjakova ga je nekoč dobila, ko se je potikal okoli njenih kurnikov. Pri železniških pra-gih so se dobili sledovi, kakor bi bila lisica ugrabila purane. Njemu bi ne bilo treba zagovornika, kajti iz vsa-ke zanjke se sam tako spretno izre-zuje, da vzbuja pozorost. V slučaju kurje tatvine pri postajenačelniku Klenha v Straži je Groger prišel v zadrego. Ne toliko radi tatvine. ki se mu ne more dokazati, ampak gre se tu za važno vprašanje, ali je obtoženec od 15. decembra 1912 dalje res vozil z osebnimi vlaki, kakor on trdi, in kakor mu je tuđi ljubljanska kuril-nica potrdila, ali pa če je od 15. do 17. decembra vozil še s tovornimi vlaki, kakor potrjuje izpis iz journala novo-meske postaje. Tatvina na postaji Straža je bila izvršena 16. decembra, torej na dan, ko je Groger po zatrdilu novomeške postaje res bil popoldnt s tovornim vlakom v Straži. Grogei to odločno taji in se sklicuje na po-trdilo ljubljanske kurilnice, glasom katerega bi Groger ta dan ne mogel biti v Straži. Poslali so po novomeš-kega postajenačelnika, ki je stvar po-jasnjeval proti Grogerjevi trditvi. Po dolgotrajni debati se je sklenilo se to-zadevno brzojavno vprašati v Ljubljani. Eno uro pozneje ie že brzojav iz Ljubljane prinesel potrdilo, da je Groger tišti dan vozil še s tovornim vlakom, torej je bil ob času tatvine v Straži.
Tuđi postajenačelniku v Višnji gori je bilo začetkoma ukradeno nekaj kuretnine iz zaprtega kurnika. Osumljen je bil takoi ravno Groger, ki je na tej potaji s tovornim vlakom cakal na osebni vlak. Groger seveda taji.
Strojnikova žena Marija Rus na Grosupljem trdi, da ji je bilo v letu 1909. pred Božičem ukradenih 3 kokoši.
Potem pridejo na vrsto slučaji iz Spod. Šiške. Priča Marija Valiavec, gostilničarka pri Reinighausu, izpove, da je obdolženca večkrat videla skozi dvorišče prihajati iz službe in je nosil kuretnino domov. Peur Bur-ja, mesar in gostilničar, pravi, da mu je lansko Veliko noč nekdo ukradel petelina. — Rozalija Mihalek, spre-vodnikova žena izpove, da so ji v letu 1909. in 1910. izginili 3 purani, najbrže v hiši, kjer je Groger stanoval. Ko je ta menjal stanovanje, ni bilo čuti več o tatvinah v obližju. — Po uslužbencih zaloge Reinighaus se ie dognalo, da je Groger, ki je tam stanoval, jemal tuđi oves iz hleva. Groger to taji in pravi, da je le vodo nosil za kure. — Nadsprevodnik Josip Meršol izpove, da je njemu pred leti zmanjkalo 6 kokoši, da mu je nekdo povedal, da Groger prireja v družbi svojih prijateljev kurje pojedine, nakar je priča rekel, mogoče so tuđi moje kosi zraven.
Za Grogerja obremenilna priča je njegov bivši kurjač Franc Lotric. Groger je še včeraj tajil, da bi bil kdaj v Bučni vaši. Sele ko ste dve priči izjavili, da ne moreta z gotovostjo reci, da bi bil ravno on prišel po jajca, je priznal, da je bil res tuđi v Bučni vaši. Danes pa Lotrič pripo-veduje, kako ga je Groger vabil v to vas po iajca, da mu jih je pa tako-rekoč izpod rok pokupil. Pri neki hiši (očividno pri Jakšetu, kjer je bilo ukradenih 18 kokoši) sta opazila več kokoši, nakar je Groger LotriČu rekel, naj si kar dve vzame seboj. Ker Lotrič tega ni hotel storiti, se je Groger vjezil nad njim, češ, »gehns zum Teufel«! Potem sta se ločila in vsak je na svojo roko kupoval jajca. Že v mraku pa sta se na progi blizo Bučne vaši zopet srečala. Groger takrat še ni imel nič kokoši. Rekel pa je Lot-
104. $tev.
SLOVENSKI   NAROD.
Stran 5.

riču. da gre še v vas, češ, *da oben habe ich eine grosse Kundschaft«. ZlutraJ ko sta odpeljala, je Groger res imel nekaj kokoši na stroju.
Več nadaljnih prič ne izpove nič posebnega. Pač pa je obremenilno pričevanje Franceta Avsca, hlapca pri Reinighausu, ki odločno potrdi, da je Groger lani avgusta in septembra poklal gotovo nad 40 kokoši, pozneje tuđi gosi, od sv. Martina dalje proti Božicu pa kakih 6 puranov. Skoro vselej, ko je Groger prišel iz službe, ie prinesel tuđi kokosi seboj.
Zagovarja pa Grogerja njegov bivši kurjač Jože! Belihar, ki je z njim vozil po Gorenjskem in Dolenj-skem in ražen par slučajev. ko je priča videl, da je Groger pennnino na-kupil, ni opazil na stroju take živa-lice. Ko se priči predoči nasprotno priznanje obtoženca samega, priča izjavi, da je bil takrat morda bolan ali pa sploh opazil ni.
Se ena in zadnja zadrega izmed '42 poklicanih prič je proti koncu ča-Kala na obtoženca. To je bil Janez Omahen, železniški čuvaj ob progi proti Straži. Na tega se ie Groger včeraj sam skiiceval glede tatvine tori Megliču v Grubljah dne 2$. ja-kuarja, ko je bil po njegovom odlio-flu ukraden puran. Obtoženec pravi, da se je vračaje proti novomeški postaji ustavil pri čuvaju, z njim govo-ril zaradi jaje in da bi ta čuvaj moral opaziti, če b| bil že takrat res ukrade! purana. Čuvaj pa izpove odločno. da to ni res. Pač pa je res, da se je Groger ta dan njemu izognil in šel skozi gozd. Kmalu potem pa je priča zvedel. da ie bil Groger pri Megliče-vih nakupit jajca, a da je ž njim vred zginil tuđi puran. Govorila sta pač ob drugi priliki dne 7. iebruarja. Groger skuša pričo, ki si io je sam želei, rremotiti. pa ta ga zavrne, da pri njemu ne bo nič opravtl-
In $ tem je bilo dolgotrajno zašli šavanje prič ob poi 5. popoldne končano.
Iz čitanja spisov je važno to dvoje: Ugotovi se, da je imel Groger 1300 K stalne letne plače, 400 kron za stanarino, blizo 1500 K na raznih po-stranskih dohodkov (premije itd.), torej skupaj 3200 K. (S tem bi bil pač lahko pošteno žive!.) In dalje, da je mož prišel se po posebni protekciji v službo, kajti dognalo se ie. da je bil ;"-e leta 1893. na Dunaju predkazno-\an zaradi vloma, oziroma tatvine <2 zlata prstana, verižica In več oble-Ke) us tri mesece ječe.
Po izjavi navzočih železničarjev fri kdo drugi s tako predkaznijo ne bil sprejet k državni železnici.
Ob 5. popoldne ie pričel plejdoje državni pravdnik. Od obtožbe je iz-ločil slučaje Miklić, Randa Filip, Miil-ler. Režen. Majcen. Gramar in Rus, zaradi nezadostnih podatkov. V vseh ostalih slučajih vztraja na obtožbi. V očeh obteženčevih se je crno posvetilo, ko je državni pravdnik na-ihašal: »das tut nur ein freeher. raffi-nierter Dieb <.                            v
Posvetovanie    se    je    vršilo o<l 3/46. do pol 7. ure zvečer. Polen hodnik radovednega občinstva ie priča-kovalo na izid posvetovanja. Obsoten in oproščen.
Ob poi 7. zvečer objavi senatm nredsednik dež- sod. svetnik dr. Fur-an obsodbo: Vencel Groger je kriv prestopka po § 460. k. z., storjenega s tem, da je dne 2S. ianuarja in lb. marca Megliću v Grubljah ukradel v obtožbi omeniene purane in kokoši v vrednosti 33 K, tvrdki Reinighaus pa h do 8 litrov ovsa. v vrednosti 1 K, m >e obsodi na 14 dni strogega, z enim postom vsak teden poostrenega za-pora, pri čemur se vračuni že prestani preiskovalni zapor od 19. marca dalje. Oprosti pa se od obtožbe vseh drugih obtoženih slučajev, torej tuđi tistih, ki jih državni pravdnik ni že ^am izločil od obtožbe.
Kurji prijatelj Vencelj Groger je bil ob 7. zvečer po preteku 6 tednov zopet prost.                  w
* Pretep med pogrebom   —   žali-
tev katoliške cerkve. Dne 2. oktobra so pokopali v Štiru posestnikovo ženo Viktorijo Maier, ki je izvršila vsled družinskih prepirov samomor. Med pogrebei, sorodniki in znanci je nastalo proti njenemu soprogu Josipu Maierju silno ogorčenje, ker se je godnalo, da je izvršila žena samomor, ker jo je mož vedno pretepal in je sploh silno sirovo z njo postopal. To ogorčenje je vedno bolj narašča-lo, Ijudje so postajali vedno bolj glasni, na pokopališču pa je prišlo do de-ianskih izgredov. Ko so spustili nosači krsto v jamo je stopil zet Maier-jev k vdovcu, pokazal mu na jamo in zavpil med glasnim jokorn otrok in sorodnikov: »Tu poglejte sedaj!« iMaier je mirno odgovoril: »Saj sem videl!« Ta odgovor je povzročil tak vihar med navzočimi, da je moral duhovnik obred prekiniti. Med tem je pristopil k Maierju njegov 371etni sorodnik, tovarniški delavec Ivan Orabmiiller, Pljunil je Maierju v obraz, ta pa njemu nazaj, za kar je dobi! od GrabrauUerja moćno klofi*-
to. Ljudstvo je navalilo na Maierja in Ie s težavo se mu je posrećilo, da je pobegnil s pokopališca. Na to se ie vršil obred naprej. Sodišče je obso-dilo zaradi žalitve katoliške cerkve v smislu § 303. drž. zak, Grabmiiller-ja kot izzivača na 10 dni zapor a, Maierja pa na 5 dni zapora. — Maier je vložil ničnostno pritožbo, v kateri trdi, da on ni imel namena žaliti cerkve in kaliti obred, marveč, da se je samo branil. Kasacijsko sodišče pa je pritožbo zavrnilo, češ, da je njegov argument samo olajševalna okolšči-na, katero pa je že prvo sodišče pri odmeri kazni vpoštevalo.
Nezanesliivost   policijskih   psov.
Marca meseea je pogorel planinski hotel >Felsenburg,< pri Bocksteinu. Ogenj je bil podtaknjen, uvedla se je preiskava, ki pa ni imela uspeha. Na predlog zavarovalnic »Assicurationi Generali < so pripeljali na pogorišče tuđi policijskega psa iz Solnograda. Pes je pokazal kot storilca lastnika hotela, kmalo so našli na podlagi te pasje sledi se nekaj indicij in moža so zaprli. Natančna sodna preiskava pa je dognala sedaj. da je mož popoU noma nedolžen in Ie malo je manjkalo, da ga ni spravil policijski pes ob ime in premoženje.
Zaradi    oskrumhe in zapeljevanja k
nećistosti      obsojen    katehet,    pater
Johađn Schuscik.
Če je zgrešil kdo svoj poklič, ga je gotovo zgrešil častitljivi, brumni in pobožni mož pater Johann Schuscik. katehet itd. v Tičinu. Sicer Je mož jako dober politik, bil je steber in glavni agitator krščansko-socijal-ne stranke v Tičinu, vodja krščan-skega časopisja, strasten nasprotnik vsakega napredka, vodja vseh kon-gregacij. zaščitnik in tolažnik družb pobožnih sester. organizacij klerikalnih služkinj. dober organizator klerikalnih mladinskih organizacij in izboren aranžer krŠČansko-socijalnih priredb, pobožnih procesij in raznih romanj. Bil pa je slab duhovnik — kregal se je s celibatom — bil pa Te se slabši katehet. Že ne davno tega ga je pestilo državno pravdništvo, ker je preveč ljubi! mlade šolarice. Toda mož se je takrat zmazal, ker je bilo premalo dokazilnega materijala. Toda patra kateheta to ni izučilo. Oskrunjeval je dekleta naprej. Mislil si je morda, da se mu kot tako ugled-nemu in pobožnemu rnožu ne more nič zgoditi. Saj mu je povodom njegove 251etnice duhovništva prirejalo ovacije vse, kar je krščansko-socijal-nega v Tičinu, s samim županom dr. Bukowskijem na čelu. Toda vse to ni nič pomagalo. Pred kratkem smo poročali. da so v Tičinu aretirali patra Johanna Schuscika zaradi oskrumbe šoJaric. V ponedeljek. dne 5. majnika, pa se je vršila v Tičinu tozadevna obravnava. Klerikalni kro-gi obojega spola so napeti sicer vse sile. da bi preprečili obravnavo, toda sedaj se jim to ni posrećilo, ker ie oskrunil pater dekle neke zelo ugledne rodbine. Preiskava je bila hitro končana in katehet pater Johann Schuscik je bol obtožen oskrumbe, ?j 128, zapeljevanja k nećistosti. § 132, in kršenja javne nravnosti, § 516. Obravnava je Ma seveda tajna in katehet pater Johann Schuscik je bil obsojen na 4 mesece težke Ječe. Patrov zagovornik je vložil včnost-no pritažbo, patra Schuscika pa so izpustili proti kavciji v znesl- t 4000 kron začasno na proste noge.
Književnost.
— Andrej Černišev. Zgodovin-ski roman. Ćeški spisal Julius Zever, poslovenil Stanko Svetina. (»Slovan-ska knjižnica- snopić 187—191.) V založbi GoriŠke tiskarne A. Oabr-šček. Str. 304, cena 2 K. — C) slavni ruski carici Katarini II. in njeni dobi je nakopičenih nešteto spisov v raznih evropskih jezikih, ali niti eden ne zgrabi duše čitatelja tako silno.kakor češki roman iz peresa Julija Zever-ja, — Andrej Ćernišev je junak romana, ki je postal liubljenec visoke knježne Katarine, a je moral zaradi svoje ljubezni neizmerno trpeti. — In ko je prišel trenotek, da bi užival polno srečo poleg nove carice Katarine II. ne Ie kot srečni ljubimec, rnarveć kot njen soprog in car, je moral umreti z nožem v srcu, ki mu ga je zabodla v ječi nesrečna, zblaz-nela mati. — Kdor začne čitati, ne odloži knjige iz rok do konca. — Vsi zgodovinski dogodki so opisani ver-no po resničnih virih. tako umor car-ja Petra, umor zaprtega carjeviča Ivana, dvorsko življenje za prejšnje carice Clizabete itd.
Telefonska in brzojavna Doročila.
Med vojno in mirom.
Organizacija bodoče Albanije.
London, 8. maja. Danes dopoldne se sastane konferenca   veleposlanl-
kov, ki ima namen sklepati o bodoči organizaciji avtonomne Albanije. V tem vprašanju so se pojavile
velike dlference med velesilami.
DIfference so principijalnega značaja in se pričenjajo že pri vprašanju, ali naj bo Albanija suverena država pod evropskim kraljem ali knezom, kakor to zahtevata Avstrija In Italija, ali pa naj bo, kakor to zahteva Rusija, samo avtonoinna dežela pod sultanovo suverenitete
Avstrija in Italija sta imeli nalog izdelati statut za Albanijo. Ta elaborat bo danes predložen londonski konierencl.
Avstrija in Italija vztrajata na zahtevi, da dobi Albanija kneza iz kake evropske vladarske rodbine. Zatrjuje se. da podpirata kandidaturo princa V iljeina svedskega. Avstrija in Italija predlagata obeneni prehodni statut, ki smo ga objavili že na dru-gem mestu.
Drugo vprašaje, ki bo delalo velike težkoče, je
v prazan je južnoalbanskih inej.
Glede tega vprasanja so se pojavile velike diterence med tripelen-tento in trozvezo. Avstrija in Italija sta včeraj izročili svoj predlog siru hthardu Gre\ju. Po tem nacrtu na) se prič ne grška me ja ob rtu Stilos, gre severovzhodno do Podkorice in od tam proti vzh*>du do bodoče bol-garske rneje. Pristanišče Santi Qua-ranta ne bo Grško. Tuđi Korica bo albanska. Tuđi
vprašanje Egejskih otokov ni rešeno. Zlasti Nemčija dela težkoče ter zahteva, da bodita otoka Chios in Mitilene turska.
Crna gora zahteva Sv. Ivan Medovo.
Pariz, 8. maja. »Liberte^ poroča baje iz Cctinja: Kralj Nlkolaj, čigar čete zapuščalo Skader, namerava ta-koj zasesti Sv. Ivan Medovo. Kralj vidi v zasedanju tega pristanišča jamstvo do končne ureditve vpraša-nia odškodnine ter hoče na ta način tuđi pomiriti razburjeno javno mne-nje v Crni gori. List pravi, da je po-veljnik mednarodnega brodovja. da prepreci to nakano kralja Nikolaja, dal takoj izkrcati v Sv. Ivanu Medo-vi oddelke mednarodnega vo-JaŠtva.
Dunaj, 8. maja. Včerajsne vesti iz Pariza, da je dobilo mednarodno brodovje povelje, da naj izkrca čete v Medovi danes dopoldne, še nišo bile potrjene. Vesti iz Cetinja po-Udarjajo, da se je pojavila v Crni gori silna nervoznost, ker vstraja kralj pri zahtevi, da se Skader preda Ie pod pogoji materijalnih in teritorijalnih kompenzacij. Velesile bodo morale v najkrajšem Času tem zahtevam ugoditi, sicer se izvrši preobrat v crnogorski javnosti, zlasti pa v armadi, ki bi se tuđi mednarodno pojavila.
Rim, 8. maja. »Agenzia Stepha-ni« poroča iz Skadra, da je prišel civilni gubernator iz Skadra v Medovo, da se po nalogu kralja dogovori o podrobnostih predaje mesta in trd-njave. Skader naj se čimpreie izroči rnednarodnim četam-
Albansko vprašanje.
Đelgrad, 8. maja. (Izvirno poro-čilo.) Pisoč o albanskem vprašanju. piše »Politika«-: Albansko vprašanje se vse bolj javlja v svoji popolnosti, čiru bolj popuščajo velesile v svojih interesih. Pokoreč se velesilam, je Crna gora odvalila od sebe odgovornost za konflikte, ki jih lahko izzove albansko vprašanje. 2e sedaj pa st prav dobro vidi, da ne ugrožavajo miru Srbi, marveč albanski nacrti drugih sil. Evropa bo sedaj morala resno in direktno pričeti s pogajanji.
Belgrad, 8. maja. (Izvirno poro-čilo.) -Samouprava piše. da je sir Edvard Grevjeva pripomba, da so si velesile edine v tem, da mora biti Albanija avtonomna in nevtralna, porok za to, da se omogočijo prijateljski odnošaji med Albanijo, Srbijo in Crno goro. Več pa se za sedaj v Bel-gradu ne zahteva. Transport turskih čet iz Albanije.
Dunaj, 8. maja. Iz Aten poroča-jo. da je grška vlada izjavila, da ne ho napadla transportnih ladii, ki bodo prevažale turske čete iz Albanije. Turske čete bodo prevzeli italijanski transportni parniki v Valoni.
Carigrad, 8. maja.    Prvi  transport ranjenih turskih vojakov iz Albanije je prispel v Carigrad. 150 ra-njencev so namestili v bolnišnicah. Skader.
Duna], 8. maja. Iz Cetinja poroča »Neues Wiener Tagblatt^: Med čniogorskimi zastopniki in poveljni-ki blokadnega brodovja se vrše po-gajanja glede dolocitve časa, kdaj naj zapuste Crnogorci Skader in prodajo mesto mednarodnim četam. Crnogorski kabinet.
Cetinje, 8. maja. V novi kabinet bo vstopil kakor se zatrjuje, tuđi crnogorski mirovni delegat dr. Luje konte Vojnović kot minister. Vojno-vić je doma iz Dubrovnika ter je bil že pred leti pravosodni minister v Crni gori
Srbska skupščina. Đelgrad, 8. maja. Skupščina Je sprejela včeraj z 72 glasovi proti 24 glasovom zakonsko predlogo o zgradbi železniških prog v drugem branju. S tem je zakonska predloga parlamentarično rešena.
Srbi in Bolgari.
Dunaj, 8. maja. Nezanesliiva >'Siidslavische Korrespondenz« po-mča iz Soluna: Glasom poročil iz Štipa je prišlo tam do krvavih spo-padov med Srbi in Bolgari. Srbsko javno mnenje in skadrska kriza.
Belgrad, 8. maja. (Izvirno poro-čilo.) Merodajni politični krogi, ki so vobče zadnje dni kazali mirno pre-pričanje, da se bo zadnja faza mednarodnega spora dala resiti mirnim potom, izražajo sedaj svojo zadovoljstvo, da je njihov optimizem sedaj potrjen. Širši politični krogi in tuđi neodvisno časopisje razpravljajo po-vsein mirno o preobratu glede Skadra. Sicer bojeviti >,Pijemont< piše med drugim: »Nas je najnovejši uda-rec v vprašanju Skadra v resnici v srce zabolel, toda nismo pustili, da bi se to čustvo razpaslo, ker smo prepričani, da je to poslednji uspeh na-sprotnikov srbstva. Gubitek Skadra bo še bolj vjedinil in dvignil moralno moč srbskega naroda.«
Esad paša.
Rim, 8. maja. »Agenzia Stepha-nir poroča iz Drača, da je Esad paša sporočil, da bo vkrcal turske čete v Draču ter da je poslal prošnjo v Carigrad, da bi mu turska vlada poslala potrebne transportne parnike. Esad paša zanika, da bi se vršile med nje-govimi in med četami Diavid paše boji.
Verski sporazum v Kumanovu.
Belgrad, 8. maja. (Izvirno poro-čiol.) Iz Kumanova javljajo, da se je včeraj tamkaj sklenil na slovesen način sporazum med pripadniki bolgar-skega eksarhata in srbsko-pravo-slavno cerkvijo. Eksarliisti so pristo-pili k srbski cerkvi. Slični prestopi se pripravljalo tuđi po drugih krajih v novoosvoboienih pokrajinah. General Bojovič.
Belgrad. 8. maja. (Izvirno poro-čilo.) »Samouprava« dementuje vest; da bi bil vrhovni poveljnik srbske ar-made pred Skadrom. general Bojo-vić, ostal pri Esad paši v Albaniji, da mu pomaga pri njegovih akcijah, ter poudarja. da se general Bojović s svojim štabom nahaja že dlje časa v Solunu, kar se lahko vsakdo prepriča na svoje oči.
Đolgarsko-srbski sporazum.
Belgrad, 8. maja. K vestern, da ie prišlo med Bolgarsko in Srbsko do sporazuma, se dostavlja, da je situacija sicer izboljšana, da pa definitivni sporazum ni dosežen. Srbski poslanik Spalajković je prispel v Belgrad z novimi bolgarskimi predlogi. Bol-garska vlada ponuia v teh predlogih Srbiji razne koncesije, toda gotovo ni, v koliko bo Srbija pripravljena te predloge sprejeti.
Srbski topovi pred Odrinom.
London, 8. maja. »Dailv Tele-graph« poroča, da se Bolgarska upi-ra poslati težke srbske oblegovalne topove izpred Odrina. Srbija ima tam 140 velikih oblegovalnih topov. Vsled tega vlada v srbskih krogih velika nezadovoljnost.
Bolgarska in Grška. Dunaj. 8.maia. Na Dunaju so raz-širjene vesti, da je prišlo med Bolgarsko in Grško do sporazuma glede bodoče meje. Meja nai gre od Kasto* rije preko Niariste, preseka naj želez-nico pri Hamatovu ter naj gre sever-no od Soluna proti zalivu Orfano. Vodeno in Seres pripadeta Bolgarski. Bolgarska bosta tuđi Thasos in Sa-motrake.
Petrogradska konferenca veleposla-nikov.
Petrograd, 8. maja. Danes se prične tu zopet konferenca petro-gradskih veleposlanikov.
Turski vojni kredit.
Carigrad, 8. maja. Izšel je pro-vizoričen zakon, s katerim se dovo-Ijuje vojnemu ministru za tekoče leto izredni kredit 2 milijona funtov.
Zaradi umora Nazim paše.
Kairo, 8. maja. List »Bassir« pravi, da je vložiia vdova umorjene-ga turškega voinega ministra Nazim paše tožbo proti Enver begu zaradi umora njenega moža. Kot pričo je navedla tuđi bivšega velikega vezir-ja Kiamil pašo.
»Hamidije«.
London, 8, maja. Turska križar-ka »Hamidije«, ki je dospela 8. aprila skozi Sueski prekop, se nahaja še vedno v Rdečem morju, ker jo čaka-jo grške vojne ladje pred Port Say-dom.
V Smirni.
Carigrad, 8. maja. Nad smiren-skim vilajetom je razglašeno obsedno stanje.
Afera Ganser.
Duna), 8. maja. Nemškonaciio-nalni zaupniki okraja Neudau so poslali poslancu Ganserju pismo, v ka-terem mu izražajo svoje nazaupanje zaradi njegovega nastopa napram nemškemu nacijonalverbandu ter ga pozivljajo, da naj odloži svoj držav-nozborski mandat.
Poljski narodni svet razbit. Lvov, S. maja. Do pozne noči so se posvetovali včeraj poljski poslan-ci. Posvetovanja pa so se razbila, tako, da se ni mogel ustanoviti poljski narodni svet. Konservativci ia vsepoljaki so zapustili zborovanje s protestom proti nameram opozicije, ki je na to izvolila provizorični komite 7 članov, ki pa naj se ne vtika v volilno gibanje.
Aretiran hrvaški dijak. Zagreb, 8. maja. Nedavno tega I je bi na Zidanem mostu aretiran sin tukajšnjega vseučiliškega profesorja Domca, ki je bil na potu v Gradec, kjer studira medicino. Na Zidanem. mostu je moral čakati 2 uri na želez-niško zvezo. Da si prikrajša čas, se je sprehajal ob mostu preko Savine.j Tu ob mostu si je nekaj zapisal v beležnico, kar se je zdelo orožnikom, ki so stražili most, sumljivo. Aretirali so ga in odvedli v zapore okrož-nega sodišča v Celju. Tu so ga imeli zaprtega dva dni. Domca so izpustili sele na intervencijo zagrebškega vseučilišča.
Pogajanja med Avstro-Ogrsko In Srbijo.
Dunai, 8. maja. V političnih krogih se zatrjuje, da se v kratkem zopet prično pogajanja med Avstro-Ogrsko in Srbijo glede ureditve gospodarskih vprasanj. Gospodarska vprašanja se tičejo revizije trgovske pogodbe, pri čemer se poteguje Sr^ bija za zvišanje uvoznega kontingenta mesa, Avstro-Ogrska pa za olajšavo industrijalnega eksporta za železniško-politična  vprašanja.
Ogrske  trgovske in obrtniške zbor« niče in Srbija.
Budimpešta, 8. maja. Trgovska in obrtniška zbornica je skleniia, da ne skliče kongresa ogrskih trgov-skih in obrtniških zbornic, da bi za-vzele stališče napram bojkotnemu gibanju v Srbiji, ker so se razmere tako izpremenile, da je pričakovati zboljšanja političnega in gospodar-skega razpoloženja.
Bojkot avstrijskega veleposlanika.
Petrograd, 8. maja. Visoki ruski krogi so sklenili bojkotirati avstrijskega veleposlanika.                   ^
Španski kralj v Parizu« >v Pariz, 8. maja. Pri včerajšnefif gala dinerju na čast kralju Alfonzu španskemu je predsednik Poincare pozdravi! franeosko-špansko maro-sko pogodbo kot zgodovinski dogo-dek, ki bo oba naroda prijateljsko m bratsko združil v civilizatoricnem delovanju. Kralj Alfonz se je zahva-lil za izražena bratska čustva fran-coskega naroda.
Pruski deželni zbor razpuščen.
Đerolin, S. maja. »Reichsanzei« ger<: priobčuje kraljevo naredbo,' glasom katere se razpušča pruski deželni zbor in odgodi gosposka! zbornica.
Zlato runo,               '^.
Pariz, 8. maja.   Kralj španski Je
podelil predsedniku Francoske iusjg^
nije reda zlatega runa.                  ~^
Armensko vprašanje,       ^ ^
Carigrad, 8. maja. ArmensKl patriarhat poroča, da so bili v sand* žaku Muš umorjeni od Kurdov trijei Armenci. Kurdi so oplenili tuđi neko armensko vas. Poročilo, ki se je pre-bralo v armenski narodni skupščini, opisuje položaj v Adani kot tako ne** varen, da je pričakovati ćelo pobOri
Portugalske spletke* *#^ Monakovo, 8. maja. V Luganu se je sestal baje bivši kralj Manuej portugalski z odličnimi monarhisti, da se posvetuje o možnosti zopetne ustanovitve kraljestva na Hortugal-, skem.
Razne stvari.
*  Častna sablja grškemu kralju.
Iz Aten poročajo: Komite v Ameriki živečih Grkov je sklenil darovati grškemu kralju Konstantinu zlato, 25 diamanti in drugimi dragimi kamni okrašeno sabljo z napisom »Konstantni osvoboditelj«.
*   Aretacija avstrijskega častni-ka v Czenstohovu.    Reuterjev urad poroča iz Petrograda:    Nekega av-stro-ogrskega  Častnika   generalnega štaba so baje v Czenstohovu zaradi špionaže aretirali.    Internirali so ga v Petrovskega Ječi.
*  Bomba v londonskom poštnem uradu. Iz Londona poročajo: Na ne-kem poštnem   uradu v južnovzhod-nem okraja toadonakejn so umi ufe-
Stran 6.
SLOVENSKI   NAROD.
104. štev.
mi pri sortiranju dobili pošiljatcv brez naslova, v kateri je bila bomba iz nitroglicerina. Bomba je bila do-volj moćna, da bi razdjala poslopje, v katerem je več sto oseb namešče-nih. Najbrže so atentat izvršile sufra-getke.
*  Samomor defravdanta. Iz San Rema poročajo:  Policijski organi so prišli v spremstvu nemškega konzula v neko tukajšno gostilno, da iden-tificirajo nekega tujca kot pobeglega bančnega    uradnika     Karla   Steiner-nagla,   ki je v Frankobrodu poneve-ril 80.000 mark.    Ko je Steinernaget zagledal policiste. si je pognal krogljo V glavo.    Policijski    komisar mu    je skušai iz rok izviti    revolver,    toda Steinernagel se je še šttrikrat obstre-lil. Urrriraiočega so ga prenesli v bol-nišnico.    Pri njem so našli še 65.000 mark.
*  Slikarica brez   rok.    Brezpri-merni slikarski  ženij je morala  biti angleška  slikarica  Sara   Bissenova. Znan je Lessingov izrek. da bi postai Rafaei velik    slikar tuđi    brez    rok. Pojavili so se že opetovano slikarji, ki so slikali z nogami, ne da bi se po-zneje omenjala njihova dela. Toda ta umetnica ni imela niti nog na razpo-laganje, da    bi    udejstvovala    svoje umetniške misli.    Prišla je na    svet brez rok in brez nog. Kot otroka so jo vozili z enega semnja na drugega ter jo kazali za denar.   Pod vplivom nepremagljive želje je dosegla to, da je obviadala čopič s pomočjo zob tcr tako postala znana    slikarica    mini-aturf ki jo je vpoštevala tuđi kraljica Viktorija, ki se je dala od nje naslikati. Poseben uspeh je dosegla, ko je dobila 1. 1821. zlato kolajno »Societv of Arts«, čeprav razsodišče ni vedelo telesnega stanja slikarice.    —    Tuđi angleški slikar    Bertrarn    Hills je s pomočjo zob slikah    Kot   devetletni deček je bil povožen ter izgubil obe roki. Navzlic teinu pa je dobil že čez dve leti, torej kot  enajstletni otrok. na umetniški soli  svojega  rojstnega mesta darilo. Umetnik je bil tako de-laven in plodovit, da je pred leti pri-redil  razstavo  svojih slik, ki so  jih splošno zelo dobro kritikovali. Kraljica je imela mnogo njegovih slik.
*  Napoleon I.    prvi    milijarder. Prvi mož,  kateremu  se more dokazati, da je imel več nego eno milijardo frankov, je bil Napoleon kot cesar Frartcozov.    To ogromno vsoto de-narja je imel v gotovini, večji del v zlatu. Nikdar. niti kot general Bona-parte, niti kot cesar. ni Napoleon po-lagal računov vladi, še manj pa parlamentu, ki je bil popolnoma    brez moči.   Seveda pa je treba tuđi po-udarjati. da se nihče na Francoskem ni brigal za to, od kod je jemal   svoj denar. ker je Francijo !e malo obre-menjeval z davki in ker si tuđi nikdar ni denarja izposojeval. Vendar pa je časih brez vsakega vprašanja pro-dajal državno imetje. kakor leta 1814 za 800.000 frankov gozdov. Od voj-nega   pohoda v Italiio 1. 1795. si je Napoleon napravil za sebe   posebni iond, s katerim je prosto razpolagal in ki je končno dosegel    2   milijardi frankov. S tem fondom je Napoleon ustvaril svojo vojsko,    svojo lastno vojsko.    Iz tega fonda je izglačeval gaze častnikam in vojakom. Setu ge-neralnega  štaba  Berthieju  je  plače-val na leto  1.254.ru'»0 frankov.    Da-vonstu 910.S48 frank., Nevu 792.973 frankov. Massenu    6*3.375  frankov, Lannesu 327.820    frankov in Soultu 305.770    frankov.    Oboroževanje za vojno proti    Rusiji, vojna    sama in končno vojna 1. 1813. je zelo zmanj-šala ta njegov fond. Za Lipsko je dal še sam iz svojega 60 milijonov in za obrožitev leta 1814. ostanek 135 mi-lijono*'. Fond je bil izčrpart, zavezni-ki so stali na Francoskem, vojna je bila končana in Napoleon je šel kot revež rta Elbo. Pri svojem povratku leta 1815. je našel v blagajnici še za 50 milij. gotovine, ki pa ni več za-dosčala. Tedaj pa je skrivoma pro-dal rentno imetje državne amortiza-čne blagajne in dal v njo vložiti po-fiarejene duplikate. S tem si je pri-dobil 26 milijonov, toda nihče si ni mogel poiasnitU kfe je dobil denar za oboroževanje.
■ * Jubilej. 1. maja t. 1. je dunajska anončna ekspedicija Henrik Schalek izpolnila 40. leto svojega obstanka. Firmo je 1. 1873. ustanovil Henrik Schalek, ki ga imajo zaradi njegovih izbornih lastnosti, zaradi stroge pravičnosti in osebne prijaznosti dunaj-ski trgovci še danes v najboljšem spominu, ko je pa 1. 1907 umri, je pa firmo prevzel njegov sin Norbert Schalek, ki vodi podjetje v očetovem smislu naprej. Firma je ne samo iz-med najstarejših pa tuđi najuglednej-ših te stroke. Izza 1. 1873., ko je časo-pisna reklama v Avstriji komaj iz-hodila, je tvrdka v odlični meri so-delovala in smatrala za svojo nalogo vedno s strokovnimi nasveti iz svoje bogate izkušnje pomagati klien-tom, ne pa samo skrbeti, da se oglasi odpravijo na svoje mesto. Zlasti za umetniško opremljenje časopisne
reklame si je pridobila trajnih zaslug in s prepogosto v različnih časopisih priobčenimi vzorno ilustriranimi re-klarnami dokazala, da se tuđi najsil-nejši reklamni efekti dajo doseći v okviru dobrega okusa. Povodom 40-letnice izda anončna ekspedicija Henrik Schalek odlično opremljen jubilejski časopisni katalog, ki se brfczplačno razpožlje oglasujočim firmam in katerega bogata vsebina daleč presega strogo strokovno stran. Katalog obsega poleg najno-vejših na podlagi lastnih obsežnih poizvedeb sestavijenih inseracijskih tarif vseh političnih časnikov in stro-kovnih časopisov monarhije in inozemstva, poleg vseh za preračunanje oglasov potrebnih pripomočkov še ćelo množino potrebnih posamez-nosti. n. pr. zakon o trgovskih so-trudnikih. pokojninsko - zavarovalni zakoni, tabele za preračunanje osebne dohodnine, pridobnine in plačari-ne, vse poštne tarife, preračunjevalne tabele za poštne nakaznice v tujo vrednost. lestvice za kolke itd. itd., torej sama informacijska sredstva, ki se v trgovskem življenju večkrat rabijo. pa nišo vedno hitro in zbrana pri roki; katalog bo torej vsakemu trgovcu lahko služil za praktično po-možno knjigo.
Pefllri iHbt Mm iatitt t ijimair. Izlet v Trst.
Sobota 10. mala 1§13.
°/?0 dopoldne odhod iz Ljubljane.
1—  popoldne prihod v Trst in naka* zovanje prenočišč.
2-*> obed.
4— glavna  skušnja v hotelu Balkan.
8*50 koncert v hotelu Balkan.
aUielJa 11. nafa 1913.
9— dopoldne  ogledovanje  mesta   In okolice. Služba božja pri Sv. Justu. 12— obed.
2—  popoldne izlet po morju,
Ponedeljek 12. mala.
9*55  odhod iz Trsta.
I*19  popoldne prihod v Postojno,
I-30          .         obed.
2*90  ogledovanje postojnske jame.
10*:1  zvečer odhod iz Postojnc
U*45       ,      prihod v Ljubljano.
V Trstu se obedujc v hotelih, kjcr je kdo nastanjen, oziroma v gostilnah, ki nam jih priporoča podružnica Glas-bene Matice v Trstu.
Vozni list, ki je za nazaj veljaven za vlak za čas 30 dm\ se dobi na dan odhoda, to je 10. maja 1913 do 9. ure dopoidne pri blagajni na juinem kolo* dvoru.
Ta dnevni red se priporoča, ni pa obligatoričen.
Donodki in stroski  „Družbe sv. Cirila in Metoda4*.
Družba sv. Cirila ta Mttoda v Ljubljani je imela meseca aprila 1913. sledeči promet
L Frelemki:	
a) Redni prejemki:	
1 .> Prispevki iz nabiralnikov	©67 K 76 v
2.) Prispevki podružnic i. s. a) Kranjska    859 K 60 v b) Štajerska    563 „ 72 „ e) Koroška        — „ — m đ) Primorska 1011 t, 64 M e) Ni i. Avstr.   — 9 — .	
Skupaj   .    t   •   .	2434 K 96 v
3.) Razni prispevki    ....	48?    K 52 v
Skupaj  «...	793*. K   24 v
61 Izredni prejemki:	
4. Prispevki za obramb. sklad.	6» K 10 v
Skupaj   ....	8629 K 34 v
Um   IltfltKI	
đ) Redni izdatki: plače, remune-racije    učitelj-skemu osobju, razni računi itd.   11668 K 19 t	
b) Izredni izdatki: nalozitev      na glavnico, ozir. obrarabnisklad      699 K 10 v	
Skupaj    .	12367 K 29 v
torej f rtman|kl|ajft   .   .   .	3737 K 95 v
Opomba : Pri obrambnem skladu naloženi zneski in zapadle obresti so nedotakljiva glavnica toliko časa, dokler ne dosežejo vplačani meski 200.000 kron.
V Ljubljani, dne 1. maja 1913.
Današnji list obsega 8 stranu
Izdajavtelj   in   od rov orni   urednik:
Valentin Kopitar, f^astnina !n tisk »Narodne Uakarro«.
Mnenje gosp. dr. F. Vogla
v Meranu.
Gosp. J. Serravalto
Trst
Zahvaljujem se Vam za dopoši-Ijatev Vašega železnatega kina-vina Serravalk). Nikdar ne bom opusti!, priporočati Vaš izdelek, ki je tako uspešen v raznih slučajih rekonvale-scence in slabosti.
Meran, 4. junija 1911.
-     Dr. V5««ta.

Fayeve pristne
nU mlneralee pusti!
— latela|«|« ta KAravtlaih vnlo«« IO tn XVIII •**te« k«^«u«««  NdMok Tiobbm  te m m
4e stoletja
pri kalili, luipamti, tirondialnem katario
+mmmr*4h% iavra««|««.   C««a ■ IM u tkatllo
Bay - mm
s konjičkom
tvrćke Bergmann & Co. DeCin ni Labi
ostane prej  ko slej najboljSi vseh rod za   glavo,   za   racionalno ne govanje las, zabran inu je  vsakršno tvoritev luskin, prezgodnje osive    , nje in izpadanje las ter jači  lasne korenine.   Premnogo priznanj.   V   i steklenicah po K 2—  in K 4 — se dobiva po vseh lekarnah, dro-^erijah, par f umerijah in brivnicah.

Borzna   poročila.
LlablI«Mka
•Kreditna banka ? Ljubljani".
OrtM kini <«mlske btfie 8. maja I»13
■•••ftb«al oavlfil.	•cMral	
4»f« malevfl renta    ....	8380	84 —
4-i« \ tTebmfl renta ....	8730	87 50
i*i9 avstr. kronska renta   .   .	84-20	84 40
4*'t   ORT.             „                            .      .	82 65	82*85
4* i kranjsko đeželno poto}1lo	—■—	94-50
4*/, 1c. o. toke def. banke   .	8725	88 25
		i
Srefke »t '. 1*60 •/•     .   .	440 —	461 —
	646 —	658 —
„     tfike......	296 —	306 —
m     cetneljske   1. izdate   .	292 50	i   30>50
	25550	!   2^5 50
M     r>f?r»ke hlnotečne  .   .	242 —	252 —
M     dun. komunalne     •	480 —	490 —
„      svstr. kreditne   .    .    .	479 —	489 —
vt     l)ab(}snske   ....	65-50	75 70
„     avttr. rdeč. kriti   .   .	54-25	58 25
	34-25	?8 25
pa        v^'*          m           pt           •      • M     basillk«    .....	28 25	1     32-25
„     tuifke......	23850	|   24150
		
L}uW|«n»kc kreditne banke   .	115 —	420 —
Avstr. kredl+neg« zavoda .    .	626 40	627 40
Daniijtkc tmnčne drulbe .    .	.S16-50	517-50
	13125	132 25
Državne ieleznlce   ....	722*50	723*50
Alptne-Montan.....	101025	1011 25
Ceike sladkorne drulbe   .   .	359*—	362 —
Zlvnottenake bf'»Ve.   .   .   .	266'-	267*-
		
Cekini.....;   ;   .	11-42	11-47
■VmUTRC      •    •     •••••    •	11785	11810
franki    ........	\   9555	95*70
IJro........	93 40	93*60
Rabili   ...:....	| 253'-	25375
Zitn* otne v Budimpešti.
Une 8 maja 1913. T • r m 1 n.
PSenica za maj 1913 .   .   .	za 50 kg	1095
P5enica za oktober 1913.   .	za 50 kp	11 68
Ri za maj 1913     ....	za 50 kg	9*68
Oves za maj 1913 ....	za 50 kg	8-60
Ove« za oktober 1913   .   .	za 50 kg	7 99
Koraza za maj 1013	za fcO kg	8H
Neteorologltno poroilto.
Vlfiat m« MOrjem S«t*2               %ni*\\  tračni tlrt 73«   mm
Srednja   včerajSnja temperatura 114*, norm. 13*0'   Padavina v 24  urah 0H mm.
1 E	Ćas opazo-»aaji	Stanje barometra ¥ mm	Temperatura tC	Vetrovi	Nebo
7. t* 8.	2. pop. 9. zv. 7.zJ.	7248 729 3 732*4	16-3 90 85	si. jvzhod si. sever sr. jjvzh.	i oblačno !    jasno del. jasno
SUkaraU !■ pleskarsU
poraočnihl
se takoj sprejmejo v delo pri 4wUhk likitn v OraMt«.
1646
Svila za bluze
meter od K 115 naprej, poslednja novost. Franko in £• ocarinjeno na dom. Bogati vzorci takoj. — G. Hanneberg, dvornt dob. Nj. V. nemške cesarice, ZOrich.       5
Portal
s streho in                  1656
recni   uoziccl^
se tako) kopita.
Kje, pove upravništvo »Slov. Naroda«.
Predajo se dobre obranjene
ti in violina
ter več pohiStva. Naslov:     1622 Duna]ika cesta it 6f UL nadstr.
Sprejme se lakoj dobro izurjena
šivilja
za živote in bluze,   za  trajno delo
Wiljem Piondner. Krani.
1662
IVovat                1664
m     ^               na lepem prostoru se
■^aajJJ ^^ ugodno  proda,   j
^^M ■ ^\ ^^| Pripravna je 2a vsako III M ^m obrt in je zraven ve III ^k WW lile vrt, primeren še za III ■II eno stavbo, pa tuđi za III || B| čebele in sadno drevje. MIBiVMi Poizve se v Sp. Siški, Planinska cesta St. 271, —            =:    pri lastniku.           ----r_^
Lep lokal
z velikim izložbenim oknom, prav ugo* den za prodajalno ali obrtnika,
se z avgustom t. 1. odda.
Poizve se v p i sam i Filip Supančiča«
Blelwelsova oesta it 18, I. nad.
| Dobre harmonike E 5.
NajboljŠi tuzemski izdelek. Najnižje cene. Jamstvo za snažno in solidno deto. Dobavlja svetovnoznana firma Jan Konrad. razpošitjalnica glasbil, Most 2378 (Ćesko). Harmonike po K 5—, 5*40, '640, 8—, 950 in viSje. Brez rizika, zamena do-voljena ali denar nazaj. Pošilja se po povzctju ali denar naprej. Bogato ilustro-vani glavni katalog s 4000 slikami na =====   zahtevo gratis in franko.   ==
OuemofcnejSi
IIIIIAR I ^^e> stanovanjske hiše stav-llllflllll bne parcele v mestu kot v M||f lllll okolici se pod jako ugod-I Uhlllle nimi pogoji prodajo
Posredovalnica za nakup in prodajo:
Valentin Accetto
Kolodvorska  ulica štev. 8.
Naznanilo preselitve.
Usojam si s tem cenj. p. n. naročnicam in sp. obČinstvu vijudao naznaniti,da sem svoj
damski modni atelje
preselila s Franeuvega nabrež|a
v Sodno ulico št 11, II. nadstropje.
Zahvaljujoč se najvljudneje za dosedanje cenj. zaupanje in naklonjenost, prosim, da mi je ohranite tuđi zanaprej.                              Z odličnim spoštovanjem
Ellza Hltzl-Haber.
Kdor hoće dobro in poceni kupiti
ZA B1RMO
na) se potrudi v AngMho skladisče oblek, kjer je vedno
največja izbiva oblek za dečke in deJđice.  Nadalje izbiva
najmodernejše damske  konfekcije in  oblek za gospode.
Postvežba  točna. —  Cene priznano nizke*      1603
*0. jBernatovič, Zjubljana, IMestni trg 5.
■^—■—'— ■---------------.......- — —                          _______
104. Stcv.
SLOVENSKI   NAROD.
Stran .7
Lep*, a\*«ebl*¥ama, »tlntaa
mesečna soba
- separatnim vhodom g#  *dda % 15.
mml«m  ▼   Clrtl  Net«d»Yi    ulici ite¥. 19. L nadatr*pfe.    imi
Stanovanje
< 3 parketiranimi sobami in pritiklina-mi, ▼ L nadstropju,
*e za avgusto? termin poceni odđa.
Izve se v                    1652
fOi   Jebačin,    Doleajska   Miti. |
IO hektarov prekrasnega park^. za zračao kopel. Ogljikovokisle toplice (31 stopioj). Vst fiz,-dietet. zdravilni pripomočki za ?se notranje in živine bolezni, zlastt za bo-lezni srca, za ženske bolezni in za bolezni =     presnavljanja                      —
1661            _____    ^^^     _____                       ^^
TOPOLSICE
Sanatoriisho hopališče      pri Celju (Štajersko).
Šef-zdravnik dr. Viktor Hecht (do 15. maja na Dunaju XIX.,  Billrotbstrasse štev. 31#
Lahmannovo zdravlienje
za    odebelenje   in    shuj&anje«
^-prejema zavarovanja človeškega življenja po najraznovrstnejših kombina-cijah  pod tako  ugodnimi   pogoji, ko nobena druga zavarovalnica.
Zlasti je ugodno zavarovanje na doživetje in smrt z manjšajočimi se 12                    vplačili.
.••  -  ."•    vzaiemno   lavirovilm   banka   v   Pragi.    •••  -   ••• Imnni fondl K 58,461.432*5«  —   Izplaćan« odakodaln« tu  kapitali!« K 123,257.695-77
Po velikosti druga vzajemoa zavarovalnica naše države z vseskozi slovansko-narodno upravo.
——————       Vsa   pojasnila   tfafai       ——————
Generalno istopin * Liutiliani <;!£,&%,•£•« v bosmuki ulici šlei. 12.
Zavaruje poslopja in premičnlne proti požarnim škodam po najnižjih cenah. Škode cenjuje tako] In najkulantneje. Uživa najboljSi sloves, koder posluje.
Pozor!  Sprejema tuđi zavarovanja
proti vlomski tatvini pod zelo ugodnimi pogoji. — Zahtevajte prospekte!
Toplice na Kranjskem
Sezija od 1.   maja do 1.   oktobra.
Fostaja dolenjske železnice Straža-Toplice. Akratov   vrdec 38°Cn   ki daje w>ak dan čez 30.000 hl radioakativne termalne vode. Zdrav ljenje s pitjem in kopanjem, Uredno   uspeŠno    proti    putiki,   revmi,  neural^iu   (trcamu\   ženskim boleznim i drugim. Velika kopališča, posebne in mfjAvtrn* kftpftlL   Ktektroterapija in masaža.   Ravnateljstvo:   Kopališki   zdravnik   dr.   Konstanttn   Konvalinka. Zdravo podnebje. Gozdnata okolica. Bogato opremljene sobe. Izborne in cene restauracije.  Prospekte   in pojasnila daje brezplačno kspaliŠka mpra¥aV      1178
STrscne   IDollenc,
čevljarski mojster v Ljubljani
t: usoja slavnemu občinstvu vijudno naznanjati, da je preselil svojo čevljarsko obrt
iz Kolodvorske ulice Štev. 35                                     1655
na Sv. Petra cesto štev. 30 (preje g. Marija Horvat).
Pri tej priliki se svojim p. n. odjemalcem najtopieje   zahvaljujem za dosedanjo ~   -                   naklonjenost   ter se priporočam  tuđi v bodoČe.    ======
POZOR!            ""            POZOR!
Ogleite si veliko izbiro pi angMi sanđal
pri tvrdki
A. JclHoeitzer, Presernoun ul. 48.
ti\m slovititi niDibOTgrašhlti čefljev. Otrolki ooođjcar čevlji, po čudovito aizliii cenab.
Sprejemajo se vsakovrstna popravila.
HKi pti gotol Mkv za turiste
po meri kakor  tuđi  njih popravila. — Cene  sandale k ialnim oblekam.
Svetovno znani! Originalni motorji „Otto"
za bencin,   bencol,  petrolin,   surovo olje, sesalni plin, svetilni plin i. t. d
Motorji za surovo olje „sistem Diesel". Bencinove lokomobile.
Najmodern^ša konstrukcija.
Jfajmja tvornost! Jfajvarcnejšt obrat!
Doslej prodanih ćez 115.000 mo- I torjev t 1.175.OOO konjsk. silami. I Specialni    prospekt   S41    grat; ..   I
Langen & Wolf, Dona! X., Lazenbnrgerstr. 53. si.
Zastopstvo   Heckl   &   Pohl,   Trst,    Via   Torre    Bianca   10. I
C. fcr. avstrljshe   ^ državne železnice. Izvleček   iz   voznega   reda.
:—■         ----                 Veljavon od 1. maja 1912.    ---------------------as.
Postala i Lfnblfana \utnl kolodror. Odhod.
6-52 zjutraj. Osebni vlak na Kranj, Tr-fjč, Jesenice, Gorico, Trst, Trbiž, Beljak, Franzensfeste, Celovec, Št Vid ob Glini, Dunaj.
7«S2 zjutraj* Osebni vlak na Grosuplje, Kočevje, Trebnje, Št JanŽ, Rudolfovo, Stražo- Toplice.
3*09 dopoldne. Osebni vlak na Kranj, Jesenice, <z zvezo na brzovlak na Beljak, Inomost, Solnograd, Monakovo, Koln, Ce-lovce, Linč, Dunaj, Prago, Draždane, Ber-Mn,) [direktni voz Reka-Opatija-Solnograd.]
11-30 dopoldne. Osebni vlak na Kranj, Tr2ič, Jesenice, Gorico, Trst, Trbiž, Beljak, Franzenfeste, Solnograd,  Celovec, Dunaj.
1*31 popoldn«. Osebni vlak na Grostt-pije, Kočevje, Trebnje St Jan2, Rudolfovo, Stražo-Toplice.
3*32 popoldne. Osebni vlak na Kranj, Tr2iC, Jesenice Gorico, Trst, Trbiž, Beljak, Franz % sfeste, Celovec,
&*3S tfiter. Osebni vlak na Kranj, Tržič, Jesenice, Trbiž. Na Jesenicah zveza na brzovlak na Beljak, Inomost, Solnograd, Monakovo, Vlissingen, (London), Celovec, Une   Dunaj.
7*44 zv«6«r. Osebni vlak, na Grosup4je, Kočevje, Trebnje, Št. Janž, Rudolfovo.
10*jo P* "oči. Osebni vlak na Kranj, Jesenice, Gorico, Trst. Na Jesenicah zveza na brzovlak na Beljak, Franzenfeste, Inomost, Solnograd, Monakovo, Linč, Prago, Draždane, Berlin.
Prihod.
7*23 sjutraj. Osebni vlak iz Trsta, Gorice. Jesenic.  z zvezo na brzovlak iz Ber-
lina, Draždan, Pra^e, Linča, (Londona) Viissingena, Monakovega, Solnograda, Ino-mosta2 Beljaka), Tržiča, Kranm.
8-S9 zjutraj. Osebni vlak \z Hudolfove^a, ?.♦■. Jinžn, TrebnjejEra, Kočevja, Grosupljega,
S-31 dopoldne.    Osebni  vlak   iz  Trbiža,
•      Jesenic, z zvezo na brzovlak iz  Dunaja,
Linča, Celovca, Monakovega,  Solnograda.
i       lnomosta    Reljaka.
1 11-14 dopoldne. Osebnf vlak iz Gorice ! Jesenic, Dunaja, Linča, Celovca, Beljaka |      Tržiča, Kranja.
3aOO popoldn«. Osebni \z Straže-Toplic, Rudolfovega, St. Janža, Trebnjega, Kočevja, GrosupljeiEra.
4*20 popoldne. Osebni vlak oa Trsta, Gorice, Trbiža, Jesenic, Linča Celovca, Solnograda, Franzenfeste Beljaka, TržiCa, Kranja.
7"22 z««ćer. Osebni vlak iz Jesenic z zvezo na brzovlak iz Berlina, Draždan, Prage, Dunaja, Linča, Celovca, Kolna Monakovega, Solnograda, Inomosta, Fran-zensfesta, Beljaka, (direktni voz Solnograd-Opatija-Reka).
••J5 zvečer. Osebni vlak iz Trsta, Gorice Trbiža, Jesenic, Dunaja, Linča, Celovca Beljaka, TrfiČa, Kranja. §•!« po noći. Osebni vlak iz Straže-Io-plic, Rudolfovega, St Janža, Trebnjega Kočevja, Grosupljega.
11-33 po noći. Osebni vlak iz Trsta, Go-nce,TrbiŽa,Jesenic, Celovca, Beljaka, Kranja
Postala; LfsMfaaa  dri. kolodvor. Odhod   na Kamnik:   7-27,   11-5O, s-12v
7-18, (11-2S ob nedeljah in praznikih). Pi-ihoH \z Kamnika:  ft-42,   11-00«  2-41«
S-tS, (10-SO ob nedetjah in praznikih).
Ckr. drlavno-leleznUko ravnateljstvo i^ Trsta.
Slio v plsarni ie"
gospodična vešča slovenščine in oem-ščine v govoru in pisavi. Ponudbe pod „Pisaraa 1611" upravn   »SI. Naroda«.
stanovanje
3 sobe, 1 sobica, z vsrmi pritiklinami,
se odda takoj ali za avgust na Veta i poti 1, Pod Roinikom.
4629 neposredno ob novem driavnem mostu
se takoj proda,   ^o
Posrcdovalci izključeni Potrebni kaoi-tal K 30 000. Dopisi pod „Gastho! 92<f
Maribor poste restante. Samo proti inse-—':.- _        ratnemu listu.        ~.      —
peka
za  na   deželo,  kateri   ima  sam   obrtni
list do pekarije.   Sprejme   se tuđi oženjen  in  brez otrok. Vstop s 1. junijem t. L Već pove lastnik pekarije
Ivan Svigelji  Borovnica.
VABILO
na
redni občiii zbor
ohr.hraniiniceinposojilnicB
v  Idriji
w?m   3B.   se   aa*   ac» ki se vrsi
dne 19. majnika ob 1.nri popol&ne /. v aradnih prostorih zadruge. .".
DNEVNI RED:
1). Poročilo načelstva. 2). Poročilo nadzorstva. 3). Pottjenje računskega zaključka
za leto 1912.
4). Volitev načelstva in nadzorstva. 5). Slučajnosti.
V IDRIJI, dne 7. majnika 1913.
NacoUtvo.
Zbirka
ndrijAl zakonov
v  slovenskem   jeziku.
I. zvezek:
■azoBftU xakoa
o hudodeistviht pregreških
in    prestopkih   z   dne   27.
maja 1862 št. 117 drž. zak.
z dodanim
tiskovnim zakonom
z   dne   17. dec 1862 št. d.
z. ex 1863 in  drugi mi no-
vejšimi   zakoni   kazensko-
pravnega obsega.
V platao ▼•»an i  E; po poitt § S at vtav
](aro9na knjiganu
!              v Ljubljani.
la izvrSevanie umiga vezenja ii trgovina ročnih k\
J. Repše & I. Jeršekl
Ljubljana  —  Kongresni trg št. 5 —  Ljubljana« I
Zaradi velike zaloge se priceta dela prodajajo po tvorničkih cenah. I
lzwrševanje   društvenih   zastav   in   trakov   ter   vseh I cerkvenih paramentov. Belo vezenje in predtiskarija. I
Občeznane nizke cene.  Ugodni nakup raznih daril.   Zunanja  naročila se točna izvrŠujeja   I
Št   8522.          ■%                         ■                          *3"
Razpis.
Za iio žeUeUega mosti
v Kokrici pri Kranj u
na 18.000 K  proračunjena  dela in dobave  se bodo  oddale  potom javne po« nudbene obravnave.
Pismene, vsa dela zapopadajoče ponudbe z napovedjo enotnlh cen za posamezna poračunana dela naj se predlože
do 19. maja t. 1. ob 12. opoldnc podpisanemu Beželncmn odbora.
Ponudbe, katere morajo biti kolkovane s kolkom za eno krono, dopo-slati je zapečatene z napisom: „PODlidbA Zft previetje gradile mOSttl f Kokrici".
Ponudbi mora biti dodana izrecna izjava, da pripozna pofttidnik Stavbne pogoje po vsej vsebini in da se jim brezpogojno ukloni.
Razven tega je dodati kot vadij §e 5% stavbnih stroškov v gotovin ali pa v pupi laroo var nih vrednostnih papirjih po kurzni cen i.                            {
Deželni odbor si izrecno pridrži pravico, izbrati ponudnika ne glede na visino ponudbene cene, oziroma, Če se mu vidi potrebno, razpisati novo po* nudbeno razpravo.
Nacrti, proračun in stavbni pogoji so na ogled v deželnem stavbnecs uradu (TurjaŠki trg št. 4) v uradnih urah.
Od dež. odbora kranjskega
v Ljubljani, dne 26. aprila 1913.
St   453 pr.          HP^                                 ■                                  155;
Razpis.
PodpisanS deželni odbor raspisuje sledeče
služili! okrožniti zdravnifeov
na Kranjskem s
1.) V Cer kl j ah pri Kranju z letno plaćo 1400 K, aktivitetno doklada 200 K in s pravico do 2 petletnic po 100 K. Poleg tega dobiva zdravnik od zdravstveno-okrožnega zastopa  še  posebno  doklado  v  letnem  znesku  500 K;
2.) ¥ Fari v Kočevskem okraju s sedežem na Petrinji z letno plačo 1600 K, aktivitetno doklado 200 K in s pravico do 2 petletnic po 100 K. Poleg tega dobiva zdravnik za uradna pota v Osilnico in Banjoloko 3000 K na leto;
3)  na   GrosupIJem  v  Ljubljanskem   okraju z  letno plačo   1600  K aktivitetno doklado 200 K in s pravico do 2 petletnic po 100 K;
4)  t Kostan|evici z. letno plačo 1400 K, aktivitetne doklade 200 K
in s pravico  do 2  petletnic  po   100 K;
5.) ¥ Logatco s sedežem v Planini z letno plačo 1400 K, aktivitetno doklado 200 K in s pravico do 2 petletnic po 100 K. Poleg tega dobiva zdrav* nik od občine Planina še posebno doklado letnih 500 K;
6.) na RaU v Krškem okraja z letno plačo 1400 K, aktivitetno doklado 200 K in s pravico do 2 petletnic po 100 K. Poleg tega uživa zdravnjk za brezplačno zdravljenje ubožeev v občini Raka prosto stanovanje z vrtom in vinogradom;
7.) ¥ iaiemberkn z letno plačo 1400 K, aktivitetno doklado 200 K in S pravico do 2 petletnic po 100 K. Poleg tega dobiva zdravnik za zdrav-niške uradne dneve v Ambrusu, Ajdovcu in na Smuki 800 K letne odškodnine in 400 K stanarine od zdravstveno-okrožnega zastopa.
Prosile i za te službe Daj pošljejo svoje prošnje podpisanemu deSelnermi odboru
do L Junija 1913
in jim prilože dokazila o starosti, upravičevanju do izvrševanja zdravniške prakse, avstrijskem državljanstvu, fizični spe sobnosti, nravnosti, dosedanjem sloibovanju ter o znanju slovenskega in nemškega jezika.
Od deželnega odbora kranj skega
v Ljubljani, dne 30.  aprila 1913.
Stran 8.
SLOVENSKI   NAROD.
104 štev.
Telefon *«•«. 1*.                                                                                             Tatafaa *•**. «*•     982
wmm    Leta 1STS. nsttmevU««* •jekiMka tfffaAa*   "HM
Krasto stavbiiska Iri2la i llillim
•taulHio podjetnifttvo i pisarna za arhitekturo in stavbno-tehniftka dala § tosarstvo in mizarstvo s strojnim obratom Mm stavbna in fina delaj opekarne s strojnim obratom v Kosssah in nm Vi6u| kamnolomi v Podpeči in v Opatiji. — ===== Priporoča sa xa stavbna dela vsake vrste. ===
fetotvoritcljio irvton „JlagoJat" tf*1     y fjnbljaii sprejme
nahirakB člaoov
sa Ljubljano, okolico in za deielo. Me-
sočni zaslužek K 200. — 400. Ponudbe
se sprejmejo v društveni pisarni
■estni trg 6t. 139 I. nad.
»   •                                                                                   ■      "■                                                                                         ■
■A IZBIRO pošilja tuđi na deželo: Krasne
ft f   ff Pf f«    krila, kostime, ■ I 1   II   I ■      noćne kalje,
II I    III   |      "»odno blago. U li II li li   Zelo solidna tvrdka:
M. Krištofič - Bučar
HaMJaaa, Start trg 9. Lasta« alia.
Neprekosljiva v
otroških oblekcah
i: in krstni opravi, u
J£rcLS7ze modeme Tcostuine, obZeTce, iiroćZeme jope, plct&če, irrTuisjcL TcriZa, raznovrstne bluze, otrošJte oblek.ee, beZe obleTcce zet birj/zartce — v največji ižbiri trt dobreget  oJ^zlscl prtporočet
J\lodnct trgovina JP. Jkfagdić
1226                      LjiibZjCLrLCL,  ncispj^oti glcLvrze pošte.
ozdravi brez vbrizganja pri gospodin in damah vse bo-lezni spolovil, iztok, kapa* vico, bolezni v mehurju, ker drugi    pomočki    odpovedo.
Herniai-Đraoee
Škatlja (100 kom.) K 5 —. 2 škatlji ra 13       eno zdravljenje. — Tzdelujc
Mi Ubontoin de Prođith Otiraiaaes i Pariš
Dobiva se pri gen za^oen za Avstro-Osrrsko:
UM lariaSilt lriJ?rtti, U. List Fernc-ter 21
po povzetjn ali ako se znesek posije napre.
U
Hini iBijn, lim M. liiHiiB,
l#lMk«rfl#¥A «Im Mtv. 7 — tfifti tvrdke Magdlć.
K|A>50 za  dame in gospode  WF  4 fi'50 mkmM ^™"   Krasne oblike, trpežno blago, nizke cene.    SBl    S^V ^^™
1190
Moderno zidana, solnčno Uieča
: liissti :
ki je še 16 let davka prosta na naj-lepŠem kraju v Ljubljani z velikim krasno zasajenim vrtom, z 2 lepima stano vanjema po 4 sobe s kopelji itd.
se iako ugodno proda.
Već   se   poizve    pri    upravništvu »Slovenskega  Naroda«.                     1446
Sanatorij
„Mirni dom"
p. Gornja Kungota pri Mariboru,
Zdraviiišče za živčne in notranje bolezni, individualnim zdravi jenj em, z izvrstno oskrbo in zmernimi cenami. Medicinalne kopeli. — Lastnik in šef zdravnik dr. Fran Čeh.        1334
Kdor potDie v Pnmoi
naj obišče             845
Hoiel Bnslal. Reka
80 moderno urejenih sob, električna luč, lift, kopeli, kavama, restavracija z izvrstno kuhinjo.                  Zmerne cene.
Edini  slovenski  hotel  na Bebi.
SpoStovanjem             Pero Trpinac.
Konfekcijska   trgovina   in  zavod za izdelovanje  oblek po  mori
A. KUNC
:::::::::: Ljubljana :::::::::*
pHporoža svoje Izbom« Izdolk« vsakovrstnlh
pomladanskih oblačil
Strogo solidna postrežba. Najnilje, stalne cene.
;tsz:z:    Ilustrovanl   ceniki   na   razpolago,    asssi
Specialna modna in sportna trgovina za gospode in dečke
J. KETTE
.              Ljubljana              *
Franca Jože/a cesta štev. 3
priporoča najmođemejše srajce, kravate, rokavice, nogavice, lepm robee, palice, dežnike itd. Ud. Velika iibira modernih kbbukov, ■        damnikov m čepić iid. ■     ■
liče se               1644
stonovonle
z   2  sobama   ev.   1   sobo   in   kabioet za družino 4 oseb za avgust.
Ponudbe se prosi  na   upravni^tvo   »SI
Naroda«   ali  na  nrt  Trgovino   VetHbiČ
Andt*ej9 Turjaftki tt»g.
Razgledajte
umetniške/,
in
pokrajinske
se   dobe vedno v veliki izbiri v
Jni Wm"
prefonova ulica 7.
In, nrlSce. ifcaoi. pntail Hfttl ia-pestiice itl iti
EtfiM zilofi «r z lasti«  znak«
MjfmiU mbtntti
Itlnu
jmdr h &pk riMH.Miniri.1
Ana Hutter, Dunajska cesta št. 6, I. nadstr.
priporoča conjenlm damam                             1198
nainoveiše pariSke fasone, le lastnega izdelka. Posebno prip. stexn!ke za poletje iz lahkega poletnega blaga. Sportne in steuiike za doma. — Popravljanje in čišćenje steinikOT se hvaležno sprejema. Zunanja naročila se točno izvršujejo. Cene solidne.
CJricar § Jy(ejac
Ljubljana, Prešernova ulica 9
priporoča                1549
za birmance
svojo bogato zalogo oblck za dečke.
Fr. Kupus
Ljubljana,
Marije Ter. cesta it U : (Eollzel). :
Ljubljana,
Marije Ter. cesta it. U : (KoliseJ).: f
Zaloga pobištva in tapetĐlškega blaga.
[Zalaga spalnli ler iedUnib sob
:: t različoih najoovejŠih slogih. ::
Iflkmsh Idi vitiitvi
rViznana solidno  blago
tor najajžje oono. lajaailene   trpetai  U«elkL
DUine, divani io zimnice
==   različne kakovostL   ==
Velika izbira   3«s
otroških vozičkov,
raHmMl stt, «*Htl
____________                                                                                                                                  A«