ZAOSTALOST KOT VRLINA (Mef) Zaostalost s katero Izdane že dolgo obkladajo tisti z vzhodne in oni z zahodne strani občinske meje je seveda relativna. Velikokrat smo slišali pripombe gospodarstvenikov v stilu: če ne bi bilo nas Koprčanov, bi bili še zdaj navadna vas, po drugi strani smo od politikov slišali: z Izolani se človek nikoli ne more nič zmenit in podobno. Izola seveda ni nukleus kakšnega posebnega znanja, dejstvo je tudi, da živi v našem mestu precej ljudi, ki niso prišli dlje od osnovne šole, med starejšo generacijo pa je veliko občanov, ki niso dočakali niti osmega razreda. Bili so pač časi vsesplošnega priseljevanja in selili so se vedno tisti, ki v svojem kraju niso imeli prave možnosti K Banka Koper j 19. marec 1998 za uspeh. Toda, tako je bilo vedno in povsod, zato to ni kakšna izolska posebnost. Bolj posebna je svojeglavost, trma, nepopustljivost in še kaj, kar so Izolani tudi v povojnem času velikokrat dokazovali na različnih sejah skupščin, zborih krajanov ali zborih delavcev. Tudi to ni nič posebnega, saj je bila Izola že za časa Benečanov otok na katerega so konfmirali neposlušne plemiče. Seveda pa to ne opravičuje pomanjkanja želje po novem znanju in širjenju obzorja. Temu smo priče vsak dan, tako pri obiskih različnih predavanj ali kulturnih prireditev, da ne govorimo o tem, kako neopazno mimo nas hodijo ljudje, ki so v življenju storili marsikaj, pa tega niti ne vemo. Koliko Izolanov pozna letošnje udeležence 1. slovenskega filmskega festivala, izolske režiserje: Konija Steinbacheija, Janeta Kavčiča in Borisa Palčiča, koliko vas pozna vsaj tri izolske literate, slikarje, igralce ali glasbenike? V torek smo se na izolskem pokom t\k VAŠA ZAVAROVALNAJ Adriatic (iCx UlčfMiHiTivmviiiBriBaiiiMiMMMnMa agent tel : 63-611 ženske, ki je za to mesto naredila toliko, da bi ji lahko postavili spomenik. Pa tega veijetno ne bomo nikoli naredili, saj radi kar hitro pozabimo (če smo sploh vedeli), da je bila dolga leta vzgojiteljica in učiteljica, novinar radia in televizije, dramatik, pesnik in pisatelj, režiser in igralec, daje napisala nekaj sto tekstov za otroške in mladinske pesmi, da je postavila na noge festival Cantapicolo in še kaj. Takšnih ljudi je v Izoli bilo in je še nekaj, vendar živijo v senci svete preproščine večine, ki se zadovoljuje s tem, da ob nedeljah pogleda Zoom in zjutraj prelista Slovenske novice. Ste tudi vi med njimi ali ste morda le poznali in vedeli, kaj je dobrega in pomembnega naredila Lucija Scher. Slava ji. Zelenr ZELENI IZOLE VABIJO NA JAVNO TRIBUNO • STRATEGIJA RAZVOJA OSNOVNEGA ZDRAVSTVENEGA VARSTVA V OBČINI IZOLA IN • BO OBČINA IZOLA ZGRADILA NOV ZDRAVSTVENI DOM? JAVNA TRIBUNA BO v HOTELU MARINA Pl l's Nu l UbAU je rubrika v kateri objavljamo nenaročena pisma bralcev Mandrača. Seveda objavljamo le pisma, ki so napisana tako, da osebno ne žalijo nikogar in omogočajo pošten ter kulturen nivo dialoga o pomembnih vprašanjih o Izoli in v zvezi z Izolani. Pisem objavljenih v tej rubriki ne honoriramo, pa tudi tista v drugih delih časopisa zelo poredkoma. Vseeno smo hvaležni vsem, ki s svojimi prispevki pomagate k demokratizaciji dialoga v naši občini. STARSEM ! SDS OBČINSKI ODBOR SDS IZOLA V PONEDELJEK, 23.3 1998 OB 18 URI. TRIBUNE SE BODO UDELEŽILI ga. dr. MARIJA VUČKO, g dr ANDREJ DERNIKOVIČ IN OSTALI VABLJENI ZDRAVNIKI IZ IZOLSKEGA ZDRAVSTVENEGA DOMA. Stališča oblikovana na javni tribuni bomo posredovali na občinskem svetu v okviru javne razprave glede STRATEGIJE RAZVOJA OSNOVNEGA ZDRAVSTVENEGA VARSTVA V OBČINI IZOLA. VABLJENI: ga. dr. MAJDA KREGELJ ZBAČNIK, poslanka v DZ in predsednica odbora za zdravstvo, delo, družino in socialno politiko g. dr. MARIO GASPARINI, poslanec v DZ ga. BREDA PEČAN , županja Izole g. dr. MARINO FERFOLJA, direktor zdravstvenega doma Izola ga. dr. MARISA VIŠNJEVEC TULJAK ga. dr. MILENA OBLAK JUH g.dr.TIHOMIR PEŠIČ g.dr. DUŠKO VESELINOVIČ g.dr. IVAN GREGORIČ ZAVOD ZA ZDRAVSTVENO ZAVAROVANJE ENOTA KOPER, G. KRŽIČ, direktor Ostali zaposleni v zdravstvu Mediji Občani Izole TURISTIČNA AGENCIJA 1*1 Istrska vrata 7, Izola tel./fax: 066/ 646 553 E-maihlaguna@siol.net PONUDBA TEDNA: % POČITNICE KOT ŠE NIKOLI od 5-20% popusta ali plačilo na 9 čekov / PORTUGALSKA, KARPATOS, SAMOS, MALTA, COSTA DEL SOL / ob rezervaciji do 16.03.1998 V POSLEDNJEM HIPU (po ugodnih cenah) RDEČE MORJE, MEHIKA, KUBA,... Ml 0CL1Ml OGLASI Ml OGLASI • NUDIM INŠTRUKCIJE, kvalitetne in poceni, za nagleški jezik za osnovne in srednje šole. Pokličite še danes na 528-016. • PRODAM el.kitaro Gibson ES-325, letnik 68, made in USA in multiefekt BOSS ME-X. Samo resni interesenti pokličite popoldan na 528-016. • ODDAM 2 krilno garderobno omaro. Tel. 648-542. popoldan. • RAČUNALNIKI za začetnike in zahtevnejše, novi in rabljeni, z garancijo, brezplačna dostava, montaža, inštrukcije, programi, igre, staro za novo, od 18.000 SIT dalje. Tel. 066/645-818. • PRODAM Renault 11, rdeče barve 1.87, z dodatno opremo v brezhibnem stanju. Cena 5800 DEM. Info 61-743. • PRODAMO polovico hiše v Hrvatinih. Edini stanovalci, mirna lokacija. Tel.: 528-016 od 12. do 17.ure. • V NAJEM DAJEM frizerski salon na Ribiški 1. Javite se na tel.62-385 ali 62-380 od 20.ure dalje. • PRODAM dve zimski pnevmatiki z obroči vred za ŠKODO (155/14). Tel.: 64-62-76 • KUPIMO stanovanje v Izoli do 65.000 DEM. Tel.: 63-241 • NUDIM varstvo za otroke v Izoli ali v Kopru. tel. 066 65-818 ali 282-074 • VEČ kosov CB postaj prodam, tel 0609 613 299 Naslov: Veliki trg 1,6310 Izola, tel :066 / 600 - 010, fax: 600-015 Glavni in odg. urednik: Drago Mislej / Uredništvo: D. Mislej, T. Ferluga, Orlando H. (fotoreporter), K. Bučar / Tehnični urednik: Davorin Marc Tednik izhaja v nakladi 2000 izvodov, cena 100 Sit. Založnik / elektronski prelom: GRAFFIT LINE, doo Izola tel.: 600-010 / E-MAIL: MANDRAC@S-f£T FET ŽR: 51430 - 603 - 32431 / Tisk: GRAFIKA Glavina, Gažon V soboto, 14.3.1998, smo Mi-klubovci obvestili starše preko medijev in plakatov, razobešenih po Izoli, da bo v našem klubu padla debata o drogah, z dr. Milanom Krekom in dvema gostoma (medicinski tehnik in paznica v zaporih v Kopru). Debata je padla s približno 50 prisotnimi. Med temi obiskovalci, pa ni bilo nikogar od staršev. Mislim, da je to zelo žalostno. Ze spet smo pri besedah: mladi za mlade. Zakaj? Ob vprašanjih mladoletnih oseb, kako naj povedo svoji sošolki, da heroin ni o.k. zadeva, se bi človek skorajda zjokal. Torej, tuje bil omenjen le en otrok in takih je vsaj še 1200. Starši, rešitev ni v bežanju pred neznanjem, kaj je to droga in kako odreagirati v primeru, ki sem ga prej omenila. Rešitev je v debatah s strokovnim osebjem, ki vam lahko priporoča, kaj storiti v določenih primerih in v priznanju samim sebi, da se ta grda zadeva dogaja ravno vašemu otroku in vam. Ponavadi si starši govorijo:"Ah, meni se pa to že ne more zgoditi, da bi moj otrok padel tako nizko. Moj otrok je naj in naj in naj..." Dokazi, da temu ni tako, so pred nami vsak dan znova. Starši, če vam je karkoli sumljivo pri vašem otroku in bi se želeli morda pogovoriti s strokovnim osebjem, se lahko javite še vedno v Mi-klubu, kjer vas bomo napotili k za to določenim strokovnjakom.Lahko pa se tudi domenimo za ponoven debatni večer z istimi osebami (gosti). Da ne bi ostali v dvomih celo življenje je bil zaključek vabila na plakatu in zakaj ne bi bil tudi zaključek tega razmišljanja. MI-KLUB ŠE O POŽARU Še nekaj o požaru 27,januarja 1998 o katerem sem v GLASU-Koper, 16.februarja 1998, že napisal svoje mnenje z namenom nekaj prispevati k boljšemu in varnejšemu življenju sebe in drugih. Pa kaže, da se nič ne premakne, zakaj? Se sem prepričan, da sem naš stanovanjski in poslovni blok pravilno ocenil, daje blok strahov. To je razvidno iz priložene fotografije stopnišča našega bloka, kjer se skladišči nevarni vnetljiv material. V kletnih prostorih pa je shranjenega še nekaj nevarnega materiala, ki ga tam hranijo posamezni stanovalci, pa tudi sosedje iz Ljubljanske ulice št. 17 in 19. Ob pošaru v hiši na Ljubljanski ulici pa so bili v nevarnosti tudi poslovni prostori, ker okna, ki mejijo na omenjeno hišo niso zaščitena proti takemu slučaju. Leon Bernetič, Sončno nabrežje 10, Izola Računovodske Storitve^ PAPIRNICA Zanesljivo, kakovostno in po ugodnih cenah vodimo knjige za S.P. in podjetja ‘fotokopiranje* V ' * ~ MOROVA 25 D 6310 IZOLA, SIMONOV ZALIV. TEL / FAX 63-213> 6 SREČANJ Z ŽIVIM BOGOM SVETEGA PISMA vodi PAOLO TODARO Gledališče Koper 17.-22.3. 1998 ob 19.00 P11 's NO r DEAD je rubrika v Kateri objavljamo nenaročena pisma bralcev Mandrača. Seveda objavljamo le pisma, ki so napisana tako, da osebno ne žalijo nikogar in omogočajo pošten ter kulturen nivo dialoga o pomembnih vprašanjih o Izoli in v zvezi z Izolani. Pisem objavljenih v tej rubriki ne honoriramo, pa tudi tista v drugih delih časopisa zelo poredkoma. Vseeno smo hvaležni vsem, ki s svojimi prispevki pomagate k demokratizaciji dialoga v naši občini. ŽUPANJA NAJ POVE NA GLAS IN PO RESNICI Gospa Županja, na zadnji seji občinskega sveta ste na vprašanje, ali so bila v proračunu za leto 1997 predvidena sredstva za sofinanciranje programov Občinskega odbora ZZB NOV Izola, odgovorili: "ja ja je bilo predvideno in porabljeno". Gospa Županja, v proračunu 1997 niso bila predvidena sredstva v ta namen. Sredstva v ta namen so bila porabljena, verjetno po vašem nalogu, do česar imate pravico. Morali pa bi poročati občinskemu svetu o porabi sredstev, ki niso predvidena v proračunu. Če ste prepričani, da govorite resnico, to na žalost še ne pomeni da je to resnica. Dejstva so včasih pač drugačna. Glede vaših ugotovitev o opoziciji in istočasne ugotovitve da vladajočih strank ni, je pa to rahlo skregano z logiko. Opozicija obstaja v demokraciji kot protiutež poziciji - to je vladajočim strankam ali posameznikom. Če ugotavljate, da vladajočih strank ni, se postavlja vprašanje, kdo pa potem sploh vodi to občino, in kako sploh lahko obstaja opozicija če ni druge strani. Po zadnjem pogovoru o proračunu na katerega ste povabili stranke in klube sem pa ugotovil, da ste nam poslali eno izmed verzij proračuna, ki ni bila merodajna, in sem bil toliko naiven, da sem se prišel o njej vseeno pogovarjati. Verjetno so druge stranke in klubi že prej vedeli, da se pogovarjamo o nečem, kar ni več aktualno in jih zato ni bilo na pogovore. Na vprašanje zakaj je bil lani proračun sprejet tako pozno, boste morala odgovoriti kar sama, saj je po zakonu o lokalni samoupravi Župan odgovoren za predložitev proračuna in izvajanje proračuna. Tu se pojavlja tudi vprašanje, kakšen smisel ima sploh sprejemati proračun, saj kot Županja lahko razporejate sredstva brez omejitev, o tem pa ne poročate občinskemu svetu, ki je ta proračun sprejel. Moje zahteve o poročilih o vračanju kredita iz stanovanjskega fonda so bile postavljene ravno zaradi bojazni, da ta sredstva ne bodo vrnjena. Zgodilo se je točno to, česar sem se bal. Sredstva ki se namenjajo iz zagotovljene porabe za stanovanjsko problematiko, so se prikazovala kot vračilo kredita. Na ta način je bil oškodovan stanovanjski sklad, saj je prejel manj sredstev, kot bi jih moral iz naslova zagotovljene porabe in vračila kredita. Da se stanje v občini Izola rahlo popravlja, bom pa neskromno zasluge pripisal ravno opoziciji, saj zaradi boljše organiziranosti uspeva popraviti ali celo preprečiti sprejem aktov, ki so slabo pripravljeni ali so v nasprotju s koristmi Izolanov. Opozicija pač mora bedeti nad delovanjem pozicije in kontrolirati ali ta spoštuje zakone in izvaja akte, ki jih je sama sprejela. Dokler bo veljalo, da je grd, in razdiralno deluje tisti, ki opozarja na nespoštovanje zakonov in napake in ne tisti, ki zakone krši in dela napake, bomo pač tu kjer smo. O vodi za nesrečno Fedro sem pa prebral v Mandraču, tako kot vsi Izolani. Če ste opazila, da novinar ni pravilno opisal dejstev, bi pač lahko stvar demantirala. Je pa tudi meni jasno, da se v predvolilnem času lepše sliši, da je Županja vodo podarila in ne, da smo jo plačali Izolani. Cirkus nastane šele takrat, ko nekdo opozori, da ni čisto res, kar tam piše. Pri pobiranju parkirnine bi bilo verjetno bolje, da bi jo plačevali turisti in neizolani, zaradi katerih je bila uvedena, ne pa predvsem domačini. Smo pa občini plačali približno 3.400 ur parkiranja, ob prvi brezplačni uri je to 6.800 ur, in ko bomo to izkoristili, bomo parkirnino plačevali. Bolje bi bilo, ko bi namesto kasiranja 70 sit parkirnine poskrbeli, da občina dobi milijone mark in ne tolarjev do katerih je upravičena, vendar ni nikogar, ki bi si upal to izterjati. Lep pozdrav, pa brez zamere, Aleksander Frantar, občinski svetnik SOS Na seji občinskega sveta 4.3.1998 sem ob ostalih pobudah in vprašanjih (o delavcih podjetja Biser, o predolgi čakalni dobi v bolnišnici Izola, o divjih odlagališčih na podeželju, o (ne)dostopnosti izolske kinodvorane za invalide, o otroškem igrišču na Šaredu, o volišču na Šaredu, o uporabi kotežanske zadružne dvorane za športnike, o poštnem uradu in zdravstveni ordinaciji v Kortah) vložila tudi to pobudo: Iskalna akcija: Dober mesec je minil, (od 2.2.) od kar je morje "pogoltnilo" izolskega ribiča Silva Gergeto. Pogrešanega izolskega občana so še isti dan iskali tudi potapljači, v medijih je bila tragičnemu dogodku odmerjenega kar nekaj prostora, sčasoma pa se je uradno iskanje nehalo. Družina pogrešanega v svoji nesreči ostaja sama. Ker je pogrešani ribič izolski občan, občinskemu svetu predlagam, da obudi akcijo iskanja pogrešanega s strokovno usposobljeno ekipo potapljačev in s čolni (temu naj se namenijo sredstva iz občinskega proračuna za naravne nesreče), prav tako pa naj se ustrezne državne organe nemudoma zaprosi za možnost iskanja pogrešanega ribiča na način, predviden v prejšnji teden podpisanem sporazumu med Slovenijo in Italijo o pomoči pri iskanju na morju pogrešanih oseb. Prepričana sem, da se bodo tako organizirani akciji pridružili tudi ribičevi prijatelji, ki sami ne premorejo ustrezne opreme za tovrstno iskanje. Tragični dogodek pa pred vse tri občine slovenske Istre kot tudi pred ustrezne državne organe postavlja vprašanje, kako smo pripravljeni na reševanje ob morebitnih nesrečah na morju. Menim, da bi bilo dobro, če bi na te težave opozorili ustrezne državne organe. V ponedeljek, 9.3., sem od izolske županje želela izvedeti, ali je bilo v smeri pobude kaj storjenega. Izvedela sem, kdo je pristojen za iskanje pogrešanih in da zaradi časovne odmaknjenosti dogodka " iščejo na drugačen način". Zagotovil ali vsaj obljub, da se bo občina vendarle postavila na čelo iskalne akcije, nisem dobila, ker za to pač "ni pristojna". Tisti dan so potapljači na mestu izginotja Silvia Gergeto ponovno iskali. Pa ne zato, ker bi na občini ukrepali. Na lastno pobudo oz. kot pomoč prijatelju -ribičevemu sinu v stiski. Plemenito dejanje. Žal v iskalni akciji pogrešanega niso našli. Ves naslednji teden je iskanje potekalo neorganizirano - tudi te dni s pomočjo prijateljev in znancev. Od uradnih inštitucij - ne občinskih ne drugih "pristojnih”do danes, 16.3.98, ni nobenega glasu. Zato tokrat javno objavljam pobudo z dodatnim vprašanjem: Kaj je lokalna skupnost (t.j. občina) doslej naredila za iskanje svojega pogrešanega občana? Upam, da bo pobuda uresničena in da bomo občani Izole dobili odgovore na (tokrat tudi v medijih in ne zgolj na seji občinskega sveta!) postavljena vprašanja. Jelka Morato Vatovec Oznanilo Izolanom Življenje je sestavljeno predvsem iz drobnih stvari. Velike reči so "božje” in težko sprejemljive. Male so pa predvsem v naši oblasti. V veliki meri, seveda, v oblasti oblasti. Pred nekaj meseci sem postavil v občinskem svetu zahtevo, da se dnevni red sej začne z "odgovori in vprašanji" svetnikov, kar, seveda, ni bilo sprejeto in tako je ta točka še vedno na koncu seje, ko se nikomur kaj veliko ne da več. Na takšen način vladajoči lažje vladajo. Kajti opozicija nima v občinskem svetu popolnoma nobene moči in edino, kar nam še preostane koristnega in uporabnega, so vprašanja vladajočim in zahteva po odgovorih in odgovornosti. Gre za navidez drobne reči, ki pa so bolj kot katerekoli sestavni del našega vsakdana. Kmalu za tem sem dal pobudo, da naj občinske službe poskrbijo za deponiranje odpadnega olja. Ta strupena tekočina se zbira pri občanih doma in ker ne vedo kam z njo, jo vsak po svoje odlaga v naravo in okolje. Po preteku nekaj mesecev sem postavil vprašanje, če je občina kaj storila v zvezi z mojo pobudo. Županja je jezno, oholo, pišmeuhovsko odgovorila z "NE!". Ko seje malo zbrala, je ta "ne" utemeljevala češ, da je ta skrb naloga države, ne pa občine. Preden bomo dočakali državo, če je to res njena skrb, bomo plavali v olju. Naj bo na strani županje še tako močan argument, je takšen odnos do pomembnih vprašanj ekološke narave nevzdržen, neodgovoren in za osebnost župana vprašljiv. Na zadnji seji sem dal pobudo, da naj se v občini "pod nujno" iščejo lokacije za odlaganje gradbenega materiala, ker teh odlagališč na obali kritično primanjkuje, zaradi česar nastajajo "utemeljena" divja odlagališča. Kot za prejšnje vprašanje sem prepričan, da se tudi ob tem, občina ne bo premaknila. Ker je problem zelo pereč, predlagam imetnikom velikih kompleksov, na katerih imajo možnost usposobitve odlagališč, naj javno zaprosijo občino za koncesijo. To lahko pomeni tudi primeren dohodek. Na takšen pritisk se županja ne bo mogla požvižgati, kot se požvižga na moje pobude. Kljub tragičnosti takšne ignorance oblasti do okolja, bo čas ta "smetnjak" že kako odpravil, huje je vedeti resnico, da smo po zaslugi vladajočih, prejšnjih in zdajšnjih časov, kar pomeni (ponavljam!) ene in iste ljudi, Izolani izgubili pomembno javno dobro, to je OBALNI PAS. Območja, ki bi morala biti naša skupna last in dana nekomu samo v upravljanju (v koncesijo), so na najlažji način postala privatna last. Do morja bomo občani lahko prišli samo čez privatno lasnino. Zato bo lahko gospod Rener mirno podiral drevesa v tem nedoločenem pasu (kot jih že) in zgradil še kakšen "klozet", gospod Mahne bo še kaj poril in požagal po Arigoniju, gospod Orel bo pozidal še kakšno stolpnico ob morju in tako ob njih, v svojo korist, vsi drugi gospodje. Nujno je vedeti, daje imela občina vseskozi člana v UO Marinvesta d.o.o. (hoteli Simonov zaliv so sestavni del tega), ki naj bi ščitil interese občine. Bili so, kot mi je znano: Černelič, Adler, Gasparini, Pečanova. Na občinskem svetu je že nekaj mesecev moja ponovljena zahteva po poročilu teh odgovornih oseb o njihovem delu zaščite naših interesov na območju obale. Tega poročila ni. Obalni pas pa je izgubljen. Po ustavi pa sta morje in obala dobrine v splošni rabi, s posebno zaščito, so javno dobro, ki ne more postati privatna lastnina. Po ustavi! Na občini ni nikogar, ki bi znal povedati, kako so ta zemljišča prišla v privatno last. Če rečem, daje to kraja, me bodo tožili, če rečem, da so to mafijski posli, se ne bodo zmenili, kajti mafijec, danes v Sloveniji, biti, je ponos. Pa naj bo tako. Frane Goljevšček, Izola. BI.SEJA OS PRORAČUN SPREJET PRORAČUN S sprejemom proračuna na zadnji seji občinskega sveta, se je Izola uvrstila med prve slovenske občine, ki že imajo sprejet proračun za letošnje leto. Ta znaša nekaj nad 2,1 milijarde tolarjev, prihodki občine, pa so za osem odstotkov večji kot v lanskem letu. AMANDMAJI POVEČINI SPREJETI K predlogu proračuna je bilo vloženih več amadmajev, od katerih so jih večino sprejeli, o nekaterih pa sploh niso glasovali, z utemeljitvijo, da niso bili vloženi v skladu s proceduralnim postopkom. Kot smo že poročali, so krajevnima skupnostima Jagodje in Livade nekoliko zvišali znesek dodeljenih finančnih sredstev, KS Staro mesto pa znesek dodeljenih sredstev znišali za 1,6 milijona tolarjev. Del sredstev so namesto za obnovo cerkve Marije Alietske dodelili vrtcu TAquilone" (S,5 milijona tolarjev) ter financiranju občinskega odbora ZZB NOV Izola ( nekaj manj kot 400 tisoč tolarjev). To prerazporeditev je predlagatelj utemeljil s predpostavko, da letos ne gre pričakovati uvedbe predvidenega kulturnega tolarja za obnovo spomenikov v RS, zato se je prvotno predvideni delež občine za ta namen znišal z 10 mio SIT na 6 mio SIT, kolikor bo znašal tudi delež države. NAJ PRESODI USTAVNO SODISCE Klub svetnikov, predstavnikov italijanske skupnosti, je v predlaganih amandamajih očital občini pasivnost v odnosu do države, kar se tiče ureditve vprašanja financiranja dvojezičnih občin. V konkretnem primeru gre predvsem za financiranje šolskih in predšolskih programov OŠ Dante Alighieri, saj je bilo v ta namen v proračunu predvideno drastično zmanjšanje sredstev v primerjavi z letom poprej. Svetniki italijanske narodnosti so mnenja, da bi bilo potrebno spremeniti merila, ki so povzročila to zmanjšanje. Pri institucijah manjšin namreč naj ne bi bilo mogoče upoštevati demografskih gibanj, saj na vpis v šole vplivajo različni dejavniki. Spremenjena merila naj bi upošteval novi zakon o financiranju šolskih in predšolskih vzgojno-izobraževalnih programov avtohtonih narodnih skupnosti, ki je po navedbah svetnikov že v fazi predložitve Državnemu zboru. Predlagali so tudi moratorij na tista merila, vsebovana v predlogu proračuna, ki so omenjeno zmanjšanje sredstev povzročila. Ob tem, ko država v ta namen zagotavlja manj sredstev pa je prikrajšana predvsem občina, ki ta izpad nadomešča iz drugih virov. V razpravi so občinski svetniki sklenili, da bodo zadevo predali Ustavnemu sodišču, ki naj presodi ali so na ta način spoštovane ustavno zagotovljene pravice narodnosti. NADZORNEGA ODBORA NISO UPOŠTEVALI Kljub priporočilu Nadzornega odbora Občine Izola, naj svetniki proračun zavrnejo, se je večina odločila drugače. Po mnenju nadzornega odbora predstavljajo predlagana izplačila za neudeležbo na sejah svetnikom Občinskega sveta, nesmotrno porabo sredstev iz občinskega proračuna. Poleg tega pa je bil omenjeni odbor mnenja, da vsebuje proračun nezakonite dodatke na plače poklicnih funkcionarjev. Ukinitev dodatkov na funkcionarske plače je predlagal tudi občinski svetnik Aleksander Frantar, vendar amandamaja niso obravnavali, ker ni predložil obrazložitve, kot to določa poslovnik. KAM CRE ZDRAVSTVO O strategiji osnovnega zdravstva v Izoli so sklepali občinski svetniki na prvem nadaljevanju 31. seje in gradivo, ki ga je pripravila posebna delovna skupina dali v enomesečno javno obravnavo. Ker marsikdo ne ve za kaj sploh gre in da se javna razprava dogaja, o zdravstvu pa razmišljamo vsi, predlagamo, da se udeležite razprav na to temo, saj gre za to, kako bomo uredili osnovno zdravstvo v Izoli v naslednjih letih. Gre za vprašanje gradnje novega zdravstvenega doma, združevanja zdravnikov z zasebno prakso v tem domu in za nekatere nove službe, kijih zdaj še ni. Skratka, pomagajmo si in zdravstvo nam bo pomagalo. DVE IZOLI V LJUBLJANI Na letošnjem sejmu Alpe Adria se predstavljata dve Izoli. O sporu naravnost sicer ne govori nihče, vendar je nedvomno res, daje sam po sebi dogodek dokaj nenavaden. Na eni strani ima v centralnem pavilijonu svoj razstavni prostor GIZ za turizem, ki tam predstavlja v glavnem izolske hotele, v sosednjem pavilijonu pa so stojnico zakupili Menola in Lax, njim pa so se pridružili skoraj vsi izolski gostinci, ki bodo prispevali tudi večino dogajanja na samem sejmu. Do takšnega podvajanja je prišlo že pred sejmom, ko so se predstavniki Menole odločili za cenejšo varianto predstavitve svoje dejavnosti in mesta v celoti, občina jim je najprej zavrnila podporo, trma pa je naredila svoje in zato so se napotili od gostilničarja do gostilničarja ter zbrali denar in ponudbo, ki jo zdaj celovito predstavljajo na svojem razstavnem prostoru. Tako se dejansko dogaja, da se Izola predstavlja dvakrat: enkrat urejeno, vendar brez posebnega dogajanja v osrednjem pavilijonu, drugič pa malo manj ugledno a po izolsko pristno, z glasbo, ribami in še čim. Zagotovo bi s skupnimi močmi in denarjem zmogli več kot to, da vsem pokažemo, kako slabo se znamo dogovarjati, sveda pa se zastavlja tudi vprašanje: ali je GIZ res le organizacija hotelirjev in kako si predstavlja promocijo Izole v celoti? PRESS KLUB Koper v četrtek, 19. 3. ob 21.00 vabi na koncert ODESSA MAMA IN CONCERT Večer ruske glasbe in vodke. Pojejo in igrajo: Kolja in Ženja, Eva in Tolja. MALI OGLASI STE IZGUBILI KLJUČE? V Gregorčičevi ulici (blizu križišča s Trubarjevo) je občan našel šop ključev z obeskom znane restavracije iz Kopra. Kdor jih pogreša jih lahko dobi v uredništvu. STE NAŠLI PAPIGO? Izgubila seje papiga rumene barve z obročkom na desni nogi. Sliši na ime Ga Ga. Najditelja prosijo, da pokliče na telefon 61-581. KORAK ZA KORAKOM Od lanskega septembra imajo starši v izolskem vrtcu možnost izbire med dvema vzgojnima programoma. Poleg 'klasičnih" skupin namreč delujeta v vrtcu Livade dve skupini, ki sta vključeni v program Korak za korakom, ki poteka pod okriljem fundacije Soros. Prihodnjo sredo bodo v tem vrtcu staršem predstavili omenjeni program ter vpisovali otroke, ki se boao vanj vključili septembra. Ob tej priložnosti smo otroke in vzojiteljice v Livadah tudi obiskali in si pobliže ogledali, kako v praksi izgleda takšen vrtec, ki je pri nas novost. Zaenkrat sta v ta program vključeni dve skupini otrok, skupaj jih je 48, od katerih so v eni skupini otroci, ki obiskujejo malo šolo, v drugi pa mlajši od treh let naprej. Program namreč predvideva, da so v skupinah pomešani otroci različnih starosti. To bo še bolj prišlo do izraza v prihodnjem šolskem letu, ko bodo po tem programu delovale kar tri skupine otrok. Že takoj ob pogledu na eno izmed dveh igralnic, opremljenih v skladu z zahtevami tega programa, je jasno, da gre za malce drugačen pristop, kot smo ga vajeni. Prostor je namreč razdeljen na posamezne kotičke, v vsakem pa je skupinica otrok. Nekaj jih opazim na nekakšnem pogradu z velikim napisom hiška, pod katerim je tudi skoraj čisto prava kuhinjo z omaricami in štedilnikom. Skupina dečkov sestavlja visok stolp iz lesenih elementov, trije izrezujejo in lepijo rože iz papirja, dva se igrata družabno igrico, drugi se ukvarjajo s slikanicami... Otroci so zatopljeni v igro in tudi moj prihod jih pretirano ne zmoti. Vzgojiteljica jasmin jukič-llnikar pripoveduje o načinu dela v skupini. "Gre za individualni pristop. Cilj je otroka spoznati in razvijati njegove sposobnosti tako na tistem področju, kjer se kaže primanjkljaj, kot na področjih in pri dejavnostih za katere kaže poseben interes. Okolje je pazljivo načrtovano, igralnica je razdeljena v predpisane kotičke, takoimenovane hrupne in tihe, ki so sistematično razporejeni po prostoru. To spodbuja otroka, da raziskuje, se uči in ustvarja. Otrok se sam odloča kje in kaj bo delal, s čimer se razvija njegova samostojnost, sposobnost odločanja, pa tudi kritičnega mišljenja in domiselnosti. S tem krepi svojo samopodobo in jo oblikuje. Velik poudarek pa je tudi na sodelovanju z družino. To je zelo široko zastavljeno in vključuje izlete, mesečna srečanja, obiske na domu, igralne urice s starši, prostovoljno delo v oddelku. Slednje pomeni, da starši pridejo v vrtec, sodelujejo pri igri, skratka ustvarjajo z otroki. Tudi vloga vzgojitelja je drugačna, saj ta ni več osrednja osebnost, temveč je organizator, pomočnik, spodbujevalec. To pomeni, da načrtno spodbuja spoznavanje novih vsebin." Poleg naše sogovornice delata v programu Korak za korakom še dve vzgojiteljici in dve pomočnici, saj je delo predvsem timsko. Pravijo, da delo v tem programu zahteva tudi več angažiranja izven običajnega delovnega časa, zaradi obiskov na domu, stikov s starši in podobnega, vendar pa po drugi strani prinaša več zadovoljstva. " Naše plače so enake kot so plače naših kolegic v običajnih skupinah v vrtcu, pa tudi starši plačujejo običajno ceno vrtca," povedo. Na našem območju ima poleg vrtca v Livadah ima takšen program le še vrtec v Bertokih, kjer poteka že tretje leto zapored. Po Sloveniji pa je takčnih vrtcev več, ponekod pa že teče v prvih treh razredih osnovne šole. Sedaj pa razmišljajo o uvedbi takšnega programa tudi v osnovni šoli Livade, kamor bi se vključili otroci, ki letos obiskujejo malo šolo. (kb) PRIJATELJA IZ KORT Takšno slikanico so izdelali otroci iz vrtca v Kortah v okviru projektnega dela i lotijo takčnega LM® »rrRA si ji t'KI 1)1 'l)|| A IM JI MINA SKRINJICA S UKANO 1‘RA/NV KUDI OPAZOVAL VIOLI. lačna, ponudu svojima zajtrka MIŠKO JI: Dl J K« »SCI K imenovani Bralni polžek. Otroci so si sami izmislili zgodbo o prijateljstvu med dečkom iz Kort in miško, vse skupaj pa opremili z ilustracijami v obliki kolaža, pri čemer so sodelovali prav vsi. Slikanico bodo predstavili staršen in drugim v torek ob 17.uri v kortežanskem vrtcu.(kb) PREDSTAVNIKI ZIN V IZOLI Danes, v sredo, so v Izolo pripotovali predstvaniki držav udeleženk Združenih iger narodov, ki bodo letos potekale pod geslom Rastimo skupaj. Predstavniki iz Nemčije, Avstrije, Češke, Madžarske, ZRJ, Indije ter Slovenije bodo na tridnevnem srečanju dorekli koncept iger, ki se jih bodo udeležili otroci od 10-15 let starosti, sodelovali pa bodo v različnih interesnih dejavnostih. Dogovorjali se bodo tudi o nadaljnem razvoju in širjenju ZIN, saj so zanje pokazali interes tudi v Švici in Italiji. ZAVAROVANI DEL IZOLSKECA MORJA (OH) Človekova intenzivna dejavnost ob obalni črti močno ogroža morski ekosistem. Uničevanje morskega okolja je del vsakodnevnega dogajanja. Tudi slovenska obalna črta je, tako kot obala Tržaškega zaliva v celoti, v veliki meri urbanizirana. Odstotek relativno ohranjene naravne obale znaša manj kot 20 %. Takšna smer razvoja pomeni resno grožnjo biotski raznolikosti in ekosistemski stabilnosti slovenskega morja in Tržaškega zaliva nasploh Naravni rezervati so lahko učinkovit mehanizem za preprečitev nezaželjenih posledic, ki jih v morskem okolju povzročata onesnaževanje in urbanizacija. Ohranjanje pomembnih naravnih virov omogoča obnavljanje morskega življa v opustošenih predelih Tržaškega zaliva. Območja so pomembna zaradi vzgojno -izobraževalne in znanstveno - raziskovalne dejavnosti. Nudijo tudi možnost rekreacije v stiku z neokrnjeno naravo. Dosledno spoštovanje varstvenega režima ter razvojnih usmeritev v zavarovanih območjih, umno ravnanje z obalo, morjem in naravnimi viri v njem se bo gotovo obrestovalo nam in predvsem našim zanamcem. Območje Naravnega rezer-rtič vata Strunjan zajema tudi obalo v naši občini; od rtiča Kane pod Belvederjem do rta Ronek ter pripadajoči 200 meterski pas obalnega strunjanski izou morja. Prepadne stene klifa muv so pomembne zaradi izjemnih geoloških in geomorfoloških pojavov ter zaradi značilne submedite- SIMONOV ranske in mediteranske vegetacije. Morsko dno, ki je na začetku skalnato, zatem pa muljevito, gostuje številne organizme. Za območje Naravnega rezervata Strunjan velja varstveni režim, ki prepoveduje; - odkopavati, lomiti ali razbijati kamnine oz. okamnine - odlaganje odpadkov ter tujih trdnih in tekočih snovi - vsako poseganje, ki bi poslabšalo življenske razmere za tu živečo floro in favno - izkopavati, poškodovati ali nabirati rastline ter nabirati semena in plodove - nabiranje vseh vrst morskih organizmov ter lovljenje in ribolov z izjemo trnkarjenja - loviti ali nabirati živali brez soglasja pristojne naravovarstvene službe - vnašanje neavtohtonih rastlinskih in živalskih vrst - uničevati ali poškodovati gnezdišča ter prostore, kjer se živali razmnožujejo ali zadržujejo - povzročati hrup, eksplozije, vibracije - požiaanje in kurjenje na prostem ° Povzeto iz publikacije »Zavarovani deli slovenskega morja« PRIVEZI ZA DOMAČINE zapisnik ni dovolj (OH)Javna tribuna »Kje bomo Izolani v prihodnje privezovali svoje čolne«, ki gaje pripravil Slovenski forum - Primorski forum prejšnji četrtek je poskušala pojasniti zadeve okoli obljubljenih novih komunalnih privezov, kijih zazidalni načrt marine predvideva Znano je, da Ustavno sodišče ne dovoljuje nadaljevanje del in s tem stvari stojijo na mestu. Občane je zanimalo kdaj bodo zadeve stekle in kaj bo od tega imela občina, predvsem pa občani. Zanimal jih je tudi prenos pristojnosti iz Marinvesta na Porting, bodoče lastništvo ter investiranje v predvideno infrastrukturo. Na javni tribuni so bili prisotni izolska županja Breda Pečan, direktor podjetja Porting Branko Mahne, direktor izolske Komunale Alojz Zorko... Poskušali so pojasniti okoliščine in nadaljne poteze. Županja Pečanova je poudarila nujnost sestave pametne pogodbe med občino in bodočim koncesionarjem, ki naj bi s plačevanjem koncesije postal lastnik infra- strukture v katero bi vlagal ali pa bi občina postala lastnik, če bi se vlagatelj odločil za neplačevanje koncesije. V vsakem primeru naj občina ne bi bila oškodovana. Slišati je bilo, da je možen koncesionar Istrabenz oziroma eno od njegovih podjetij. Kot pa smo lahko prebrali v zadnjem Mandraču je le - ta pripravljen vlagati v maritimni del infrastrukture (sem bi lahko sodili tudi pomol in novi komunalni privezi), ki seveda prinaša dobiček. Poleg tega so pripravljeni skleniti posel le pod pogojem, da postanejo večinski lastnik. Razprava je bila vsekakor živahna, lastniki plovil, ki imajo le - ta na sedanjih komunalnih privezih so trdili, da seje Marinvest obvezal, da bo na bodočem pomolu B uredil tudi komunalne priveze za večje barke in priveze za manjše barke ob Sončnem nabrežju, županja pa je pojasnjevala, da so odloki eno, zapisnik pa drugo in da so pripombe občanov, ki sojih imeli ob sprejemanju zazidalnega načrta verjetno le v zapisniku, v odlokih pa jih, po njenem mnenju, verjetno ni. Slišati je bilo tudi pripombe udeležencev, da se nekateri spominjajo samo tistih stvari, ki jim ustrezajo, obveznosti pa pozabljajo, pa tudi na rovaš politike je padla kakšna močna. Da bi se zadeve okoli lastništva, pristojništva in koncesije uredile oziroma stekle bo treba, glede na sklep Občinskega sveta, počakati do septembra, ko bo treba podpisati pogodbo s koncesionarjem. Časa za sestavo dobre pogodbe z bodočimi upravitelji je torej dovolj. Kaj bo to pomenilo za občane, tudi tiste brez čolnov, bo pokazal čas. Vsekakor miniti mora še eno dolgo poletje. Glave se bodo morale do konca septembra ohladiti na primemo temperaturo odgovornosti. PRVI SLOVENSKI FILMSKI FIASKO V soboto končani prvi slovenski filmski festival v Portorožu je minil z grenkim okusom v ustih in spoznanjem, da je bila lanska produkcija le nekakšen žarek v sicer bledi filmski produkciji dežele na sončni strani Alp v zadnjih desetih letih. Dejstvo je namreč, da bi nekateri filmi starejšega obdobja (Rdeči boogie, Maškerada, Tistega lepega dne itd.) bili v letu 1998 daleč nad vso konkurenco, čeprav so bili narejeni pred desetletji z bistveno manj denarja in bistveno slabšo tehniko. Poseben udarec pa so gotovo dobili klasični filmski ustverjalci in igralci, saj je glavno nagrado premočno pobral risani (animirani) film Socializacija bika, avtorjev Zvonko Čoh in Milan Erič. In kaj o tem uspehu animatorjev meni izolski risar in režiser Koni Stainbacher, ki je na festivalu sodeloval z zadnjim filmom iz serije Piši briši? * Že kar celo desetletje se v slovenski filmski industriji animacija ni jemala tako resno kot "običajna" produkcija in mislim, da se je s tem filmom, ki sta ga Čoh in Erič naredila s takšno muko in po desetih letih dela vendarle nekaj spremenilo in bomo animatorji imeli bolj enakopraven položaj v slovenski filmski produkciji. * Na festivalu si predstavil zadnji film iz ciklusa Piši briši. * Odkrito moram povedati, da je serija namenjena otrokom in tovrstni filmi v konkurenci ostalih pridejo na program takrat, ko je obisk najslabši. Vsi trije filmi iz te serije, ki so bili prikazani na festivalu so bili predstavljeni v nepravem času, v popoldanskem terminu, ko ni ne gledalcev niti filmskih kritikov, niti novinarjev. * Koliko vas je še animatorjev v Sloveniji? * Še vedno nas je toliko kot pred desetimi leti in še Čoh in Erič sta nova, vendar se je produkcija zelo zmanjšala. Zadnjih sedem, osem let odkar imamo samostojno državo je bilo posnetih zelo malo filmov, poleg mojih morda le še dva. K sreči se pojavljajo debitanti, letos je bil eden, ki pa je šel prav tako neopazno mimo. Pojavlja se še en mlad avtor, ki pa ni prišel s filmom na festival. * Kakšen pa je položaj na Obali? * Nekoč je bil tukaj močan predvsem otroški animirani film In tudi zdaj je še prisoten, čeprav je vpis bistveno manjši in težji kot nekoč. Konec koncev je žalostno, da se izolski otroški animatorji učijo animacije na lucijski šoli, ker v Izoli za to ni pogojev. * Bi naredil celovečerni risani film? * Nekoč smo imeli takšne ideje, vendar smo razmišljali o tem, da bi naredili film za svetovni krog, ne pa tako kot Čoh in Erič, ki sta ga z veliko muko naredila zgolj iz ljubezni do animacije. * Navdušenje občinstva na festivalu je bilo skoraj neverjetno. * Ja, res je bila publika navdušena, vendar je treba vedeti, da je šlo za izbrano publiko, od filmskih delavcev do publicistov in kritikov. To pa je seveda dvomljivo, saj je veliko vprašanje, kako bo, ko bo film prišel v dvorane. Naša filmska publika kaj takega še ni videla na velikih ekranih, saj smo ljudi navajali na to, da je risanka namenjena otrokom in da je merilo Disneyeva produkcija, to pa je nekaj čisto drugačnega, nekaj takega kar na filmskih platnih in TV še ni bilo predstavljeno. Avtorji in soustvarjalci filma LJUDOMOREC med predstavitvijo na odru Avditorija. Levo je režiser Jane Kavčič, v sredini pa igralca in organizatorka Zvonka Radojevič. Na festivalu smo zaman čakali predstavitev tretjega “izolskega" filma KRATKA HIMNA DOMOVINI, saj ga avtorji zaradi finančnih nesporazumov med producentom in Filmskim Skladom niso mogli zavrteti festivalskemo občinstvu. Levo snemalec Radovan Čok,desno pa režiser Boris Palčič. URNIK; OD SREDE DO PETKA od 15. do 19.ure OB SOBOTAH od 8. do 12.ure M 1 1 1 1 1 1 L n Cof 6310 Izola. Polje 9 Tel 066 6080 Fax 066 608-101 OBIŠČITE NAS V TOVARNI 'V Mehano ponovno odpira trgovino, v kateri Vamponujajo veliko izbiro igrač kot so pisalni stroji, železnice, telefoni, sestavljanke m pliš vseh velikosti. Poleg tega pa je poskrbela tudi za hobiste s svojimi lokomotivami in dodatnimi elementi. MOJ OTROK GIBA, VIDI, POSLUŠA IN GOVORI V torek, 10.3., je prof. defektologije Martina Pavšič predstavila staršem, katere so pozitivne vzpodbude, ki so temelj za opismenjevanje za predšolskega otroka. Le-te so zelo pomembne od otrokovega rojstva dalje. Tokrat je bila udeležba staršev nad pričakovanji, saj je bila telovadnica vrtca pretesna. Z veseljem smo pobrskali po izdelkih skupinskega dela. Ugotovili smo, da starši obilico svojega dela in skrbi delijo s svojimi otroki, jim posvečajo veliko pozornosti in ljubezni in jim tako nudijo pozitivne vzpodbude za njihov vsestranski razvoj. Suzana Božič ,Vrtec Izola JADRANJE Za Spomladanski pokal V Piranskem zalivu je minuli konec tedna potekala prva regata za spomladanski pokal. Najštevilnejši so bili jadralci v razredu optimist, jadrali pa so tudi še v razredih evropa, laser in 470. V zmernem vetru, cca. 2 bofora so Izolani dosegli nekaj zmag in lepih uvrstitev. V razredu optimist je zmagal Pressich Mattia iz Italije, Luka Košir (Burja) je osvojil tretje mesto. Pri dekletih pa je bila najboljša Tina Čeligoj (Burja). V razredu evropa je zmago slavil Primož Mislej (Olimpic), Rener Andreja je bila pri dekletih druga, Ličen Marja (obe Burja) tretja ter Anja Dorošenko(Olimpic) 6. V razredu 470 je izolska Burja slavila kar trojno zmago. Najboljša sta bila Jurak - Gal§ sledili pa sta posadki Dekleva - Dekleva ter Prelovšek -Mikulin. Vasilij Žbogar dober v Dubaiu Vasilij Žbogar (Burja) je uspešno nastopil na svetovnem prvenstvu mednarodne jadralne zveze v Dubaiu. V konkurenci kar 130 tekmovalcev v __ razredu Laser je zasedel 30. mesto. Se bolj razvesljivo pa je dejstvo, da seje Slovenija prav po zaslugi Vasilja uvrstila na dvajseto mesto med državami in tako pridobila pravico za udeležbo na naslednjih olimpijskih igrah tudi v razredu laser. Več o regati v Dubaiu si lahko preberete na naslednji strani v pogovoru z Vasiljem Žbogarjem. ROKOMET Del mar: AF P Dobova 24:27 (11:15) Izolani so izgubili pomembno tekmo, ki bi lahko ovrgla vse dvome o nadaljni usodi izolske ekipe. Verjetno sta se jim maščevala prav pretirana sproščenost in prepričanost v zmago, saj so predvsem v prvem polčasu Izolani igrali ležemo v napadu (manjkali so goli M ičoviča) in nezavzeto v obrambi. Dobova, kije prikazala morda za odtenek boljšo igro je polnila izolsko mrežo in odšla na odmor s 4 zadetki prednosti. V drugem polčasu je vse kazalo, da bodo v izolski vrsti le znali strniti vrste in preprečiti poraz, a sta to namero "uvidela" tudi sodnika in pričela nekoliko bolj nerazumno soditi. Nalet Izolanov je upešal in Dobova je iz Izole odnesla točki. £p#rt£ LASER V DUBAIU ženske Turnir veterank Čeprav so dekleta v prvi ligi počivala so bile Izolske rokemetne ekipe zelo aktivne Veteranke Izole so pod pokroviteljstvom županje Brede Pečan organizirale tradicionalni rokometni tunir v okviru osmega marca. Na tunir seje prijavilo 12 ekip, ki so tekmovale v dveh starostnih skupinah. Izolanke so nastopale v obeh kategorijah in v obeh osvojile tretje mesto. Pri mlajših veterankah so v finalu igralke Šentjerneja premagale ekipo Dupelj iz Kranja. Pri starejših veterankah pa so igralke Rudarja iz Labina premagale ekipo Zameta iz Reke. Turnir bo drugo leto pravgotovo prerasel v dvodnevni turnir saj je zanimanje zanj vedno večje. Starejše deklice so v sredo odigrale zaostalo tekmo z ekipo Pirana in jo premagale z rezultatom 25:17. Izolanke so brez težav premagale sosede iz Pirana. Najučinkovitejša pri Izoli je bila Jelena Čvorak z 12 goli. V redni tekmi petega kroga so Izolanke še petič zapored zmagale . Tokrat so premagale ekipo Planine iz Kranja z rezultatom 23:19. Z odlično Marto Škorjanc na golu in učinkovitima Diano Hadžič in Maruško Lazar so Izolanke strle odpor upornih gorenjk. S to zmago so Izolanke kot edine brez poraza prve na prvenstveni lestvici. Mlajše deklice Izole so v Žalcu nastopale na zadnjem polfinalnem turnirju. Premagale so ekipo Kočevja z rezultatom 19:6 in izgubile z domačinkami z rezultatom 19:14. Z petimi zmagami in enim porazom so Izolanke osvojile prvo mesto in se s tem uvrstile v finale državnega prvenstva. mladinke Izola: M-DegroPiran 23:23 V drugem krogu državnega prvenstva za mladinke so Izolanke igrale neodločeno z ekipo M-Degroja iz Pirana. Tekmo, ki sta jo sodila Piranska sodnika brata Matovina so Izolanke solidno odigrale. Pred koncem so imele prednost dveh golov , ki jo niso uspele zadržati do konca. ODBOJKA Granit: Hoteli Simonov zaliv 3:1 (6,6,-12,8) Izolani so v Slovenski Bistrici nastopili oslabljeni, saj seje le dan pred tekmo poškodoval Sabe kar so gostitelji izkoristili in predvsem z raznovrstno igro ob mreži premagali _________ nekoliko razglašene odbojkarje Simonovega zaliva. Pa kljub vsemu so Izolani v tretjem nizu le pokazali delček tistega kar znajo in bi ob takem nadaljevanju lahko presenetili moštvo Granita. Tako pa bodo morali nove točke iskati doma že v soboto proti odbojkarjem brezovice in še kasneje proti Termo Lubniku. Verjetno pa bo že ena zmaga zadostovala za uvrstitev v kvalifikacije za vstop v prvo ligo. Tekma proti Brezovici bo v dvorani v Livadah v soboto ob 19.00., v nedeljo pa bodo še zadnjič letos na parket stopili kadeti, ki tudi tokrat napovedujejo zmago in s tem zanesljivo prvo mesto v 1. B kadetski ligi. ženske Bohinj: ŽOK Radio Morje 1:3 (12,5,12,11) Izolske odbojkarice so z zmago proti drugouvršečenim odbojkaricam Bohinja priredile lepo presenečenje. Do zmage so prišle z dobro kolektivno igro, najboljši pa sta bili Sara Raspor in Katarina Grego Do konca tretje odbojkarske lige za ženske ostajajo še tri kola, Izolanke pa računajo na končno četrto mesto. Za Izolo so igrale: Petra Laščak , Tamara Rudež, Katarina Grego, Sara Raspor, Manca Švara, Nataša Žigantein Nina Grižanič Žal v četrto ni šlo. Škoda, kaj vse bi zmaga prinesla. Še dobro, da tudi drugi malo mislijo na nas. Zadnja Sevnica je vzela točko Škofljici in tako se bo mrtvi tek nadaljeval do naslednjega kiksa ene od obeh ekip. (Delmar - Škofljica). Kaj je vzrok poraza ? Verjetno splet okoliščin, so pa Izolani tudi nekaj pripomogli. Slabo v obrambi in napadu, premalo "razpoloženih" igralcev. In čeprav so v drugem polčasu vzeli nekaj zaleta, sta jih gospoda v črnem hitro umirila z izključitvami. Seveda ne gre vsega gneva stresati na sodnike. Ena zgrešenih tekem, pač. Dobova je napovedovala prijeten spomladanski izlet in ga v celoti tudi izkoristila, izolsko radodarnost v pripravljalnem obdobju pa so pozabili. Do konca ostaja še pet kol z ekipami zgornjega doma (včeraj Laško). Kje ukrasti še točko ? Je pa soboto minila v znamenju ženskega rokometa. Veteranke so pokazale, kako se igra rokomet. In čeprav so vse "sanjale" o zmagi, je na koncu zmagalo druženje in pa obujanje spominova na "lepši včeraj". Breme organizacije so "starejše deklice" odlično prenesle. Le tako naprej. Izolska članska vrsta je zaradi reprezentance (kvalifikacijke za EP) počivala. Tudi one se bližajo koncu, ostale so jim še ta glavne ekipe. Je obstanek zagotovljen ? Že omenjeni črni scenariji so še možni, toda pustimo se presenetiti. Mlajše selekcije nadaljujejo uspešno in čakajo na finalne obračune. V ponedeljek sta se v mladinski konkurenci pomerile Izolanke in Pirančanke. Bilo je neodločeno, največ koristi od tega pa bodo imele Ljubljančanke. Prav nam je! Mogoče pa se v bližnji prihodnosti le uspemo kdaj zmeniti in povleči debelejši konec. Mb BELVEOERJEM Časopis nakupovalnega centra RUDA Izola Zakaj sploh Ruda, se vprašajo tisti, ki zgodovine tega dela Izole ne poznajo, saj bi takšno ime prej sodilo v rudarski kot pa v obmorski kraj. Toda, vsak zakaj ima svoj zato. Ta del Izole se je nekoč imenoval Viližan, tako kot še danes pravimo vzhodnemu izolskemu zalivu, že na začetku stoletja pa so na tem mestu zgradili opekarno, ki je izkoriščala eocenske glinene sloje, ki so še danes vidni na nasipu pod bolnišnico. Po vojni je opekarna dobila ime Ruda, leta 1978 pa so dokončno prenehali s proizvodnjo opek, vendar je ime ostalo. Na območju obratov opekarne je nastalo trgovsko podjetje Jeklotehna, nato Ferotehna, končno pa je urejanje celotnega območja prevzela Kovinotehna in danes je to zagotovo najbolj celovit nakupovalni center v Izoli. O tem priča rast števila kupcev, njihove ocene nakupov na Rudi in tudi Rudalist s katerim najemniki prostorov skupno predstavljamo svojo ponudbo. Prelistajte ga in zagotovo boste še rajši spet prišli k nam. ^propet n'16'19 /^ATAl/IKICU Vse kar potrebujete za opremo vašega doma, ali poslovnega prostora: Kuhinje Svea, Marles in Gorenje z 20% gotovinskim popustom, dnevne sobe, predsobe, jedilnice, spalnice, otroške in mladinske sobe, vzmetnice in jogi postelje, sedežne garniture Štrukelj, Nova oprema in drugih proizvajalcev, pisarniški opremo, kosovno pohištvo, harmonika in drsna vrata Pionir. SSSKStf' te\ . 066 1 64*" 850 GOTOVINSKI POPUST - UGODNI KREDITNI "Ssss POGOJI: MONTAŽO. Do 12 mes. T+0% od 13 - 36 mes. T+2,9% ' V -— ...............; ■ d. o. o. Narava je zagotovo najpopolnejši umetnik. Je slikar, kipar, glasbenik, igralec, plesalec ... Narava zna prodajati svoje plodove. Obleče jih v najlepša oblačila, ovije v najlepše barve, zapakira v enkratno embalažo. Pri naravi smo se učili, kako ravnati s sadjem in zelenjavo, ki je naš najpomembnejši prodajni artikel, zato je že pogled v> naša skladišča ali diskontne centre lep in vabljiv hkrati. Dolenjska cesta 244 / 1000 Ljubljana Poslovni center IZOLA 6310 Izola, Polje 20 tel./fax: (066) 648-044 Iz celega sveta potujejo k nam in potem k vam plodovi zemlje, enkrat sveži in dišeči, drugič predelani in okusno pakirani, vedno pa zdravi in okusni, pa naj bodo iz Ekvadorja, Italije, Španije ali Nizozemske oziroma iz Madžarske, Nemčije, Francije, Grčije ali Turčije ali pa iz Maroka, Čila, Uragvaja, Južnoafriške republike, Kitajske ali Indije. Iz skoraj petdesetih dežel prihajajo najboljši plodovi zemlje v naše veleprodajne centre s sodobnimi skladiščnimi in hladilnimi prostori v Ljubljani, Mariboru in Luki Koper. POSLOVNE CENTRE CEAPRODUKT PA NAjDETE ŠE V NASLEDNJIH KRAJIH: sedež: Dolenjska 244, Ljubljana, tel./fax: 061-12 73 242 • RUDNIK, tel./fax: 061-12 73 134 • ŠIŠKA, tel./fax: 061-55 94 71 • MARIBOR, tel./fax: 062-51 17 77, 51 16 76 • LEVEC, tel./fax: 063-47 31 22 • KOPER-Luka Koper, tel./fax: 041 63 29 53 Da bi bili čim bližje Vam, ki želite okusiti slast najrazličnejših okusov nenehno širimo mrežo maloprodajnih centrov in eden takšnih je tudi diskont sadja, zelenjave, pijač in prehrambenih izdelkov za široko porabo na Rudi v Izoli. Odprtje ves dan, od 7.00 do 19.00 ure, ob sobotah do 13.30 ure, ob nedeljah pa od 7.00 do 10.00 ure. Poleg posameznikov, ki pridejo v center po nakupih, oskrbujemo tudi hotele, gostilne, šole, vrtce in druge javne ustanove v slovenski Istri. Z združitvijo diskontnega centra sadja in zelenjave ter diskontne prodajalne prehrambenih izdelkov smo dobili diskont v katerem je mogoče opraviti večino nakupov povezanih s hrano in pijačo. Obiskovalcev našega diskonta na Rudi je vse več, zato še kako pazimo, da boste s ponudbo in kvaliteto prodajnih izdelkov, pa tudi z njihovo ceno, zares zadovoljni. ROGAŠKA — Rogaška Slatina 7 dni polni penzion pol penzion hotel DONAT**** 55.800 47.400 hotel SAVA* ** *„ 46.200 37.800 hotel ZDRAVILIŠKI DOM*** 29.820 23.520 hotel STYRIA* * * 29.820 23.520 hotel STROSSMAYER*** 29.820 23.520 UPOKOJENCI IMAJO 5 % POPUSTA ! Cena vsebuje: - storitev po programu - pregled pri zdravniku - pitje vode Donat Mg - Kopanje v bazenu - prost vstop v fitness - prost vstop na zabavne in kulturne prireditve »Oj Jtuisf m* \yj polni penzion pol penzion hotel Atomske toplice 53.200— 55.300 48.300 — 50.400 Cena vsebuje: — kopanje v vseh bazenih - posvet pri zdravniku Popusti: — 15% za dodatno posteljo - 30% za otroke do 14 leta z lastno posteljo - do 10 leta, če ne koristijo postelje (nočitev, kopanje gratis Doplačila: - soba z balkonom 250 SIT osebo/dan - T.T. 130SIT / osebo na dan ATOMSKA VAS - Podčetrtek APP 2 8.200/dan APP 3 10.600/dan APP 4 11.200 pogradi / dan APP 4 13.600/dan Cena vključuje:- najem APP - elektriko - posteljno perilo - končno čiščenje MORAVSKE TOPLICE, Polpet.* Polni penzion vikend paket 5 dni Hotel AJDA 21.800 47.000 Hotel TERMAL 17.700 28.250 Turistično naselje 13.100 28.250 Cena vključuje:- pregled pri zdravniku - kopanje v bazenu - jutranja gimnastika UPOKOJENCI IMAJO 10 % POPUSTA NAD 7 DNI! 7 dni 64.500 52.400 38.750 Hotel B kat iTsOcT 36 400 49.350 MOŽNOST PLAČILA NA OBROKE !!! UPOKOJENCI IMAJO 10 % POPUSTA NAD 5 DNI! PREDŠOLSKI OTROCI - ZASTONJ Cena vključuje: - neomejeno kopanje - IX biserna kopel ali podvodna masaža hidrogimnastika 'erme ( Topolšica erme TOPOLŠCICA-šoštanj 2 dni polni penzion 13.000 pol pen: T2.000 5 dni 32.500 30.000 7 dni 45.500 42.000 10 dni 65.000 60.000 14 dni 91.000 84.000 Cena vsebuje :- dvoposteljno sobo hotela Vesna - telovadbo v telovadnici in bazenu - eno zdraviliško storitev - pogovor pri zdravniku - zabavne prireditve - animacijo Doplačila: — T.T. 182 SIT - 1/1 1.000 SIT - A kat. 10%+ - soba z balkonom 300 SIT/dan UPOKOJENCI IMAJO 15 % POPUSTA ! Terme ČATEŽ GARNI H.T. VIKENDI (polpenzion) 5 DNI (polpenzion) 14.600 35.500 15.600 38.000 7 DNI (polpenzion) 49 700 30.4. - 5.7. 28.8.-13.9. 53.200 5.7.-23.8. Hotel ZDRAVILIŠČE 12.400 30.000 42.000 14.000 34.000 47.600 BUNGALOVI 9.800 23.500 32.900 10.800 26.000 36.400 UPOKOJENCI IMAJO 10 % POPUSTA NAD 7 DNI! APP 2-5 oseb januar— april, oktober— december 11.800/ dan maj - september 13.800/ dan A PRI NAS PA Sl OGLEJTE ŠE KOMPLETNO PONUDBO W OSTALIH SLOVENSKIH ZDRAVILIŠČ: Dobrna, Laško, Banovci, Šmarješke toplice, Dolenjske toplice, Strunjan, Otočec, Radenci A POLEG VSEH UGODNOSTI, PA VAM PRIZNAMO ŠE W 2 % AGENCIJSKI POPUST! A ŠIROKA PONUDBA KMEČKIH TURIZMOV V SLOVENIJI! W SMO POOBLAŠČENA AGENCIJA ZA PRODAJO PROGRAMOV: GLOBTOUR, ATLAS, INTELEKTA, TENTOURS, PELIKAN, IN TOURS, VIA SLOVENIKA, PALMA, HAPPY HOLIDAYS, RELAX, INTERFI.ASH, CONCORD, A&B, MALI PRINC, DOBER DAN, ADONIS, SONČEK, INTERKONTI, EN.ZOO, GULET, TAURUS, TUI, VIAGGIDEA, TURISANDA PRODAJA IN REZERVACIJA LETALSKIH VOZOVNIC NA VSEH DESTINACIJAH. naših policah ZADOVOLJNI NAKUPI NA RUDI Pred skoraj desetimi leti je z odprtjem prodajnega centra Kovinotehne začelo nastajati trgovsko središče na območju nekdanje opekarne na izolski Rudi. Sčasoma se je ponudba različnih trgovskih in gostinskih lokalov večala, center pa je začel pridobivati današnjo podobo. Ta še ni dokončna, saj naj bi se obstoječim lokalom pridružili še novi. Nakupovalni center na Rudi vsak dan obiščejo številni kupci, ki prihajajo s celotnega območja Slovenske Istre. Ob našem obisku trgovskega centra smo se zapletli v pogovor z nekaterimi izmed njih. Povprašali smo jih, zakaj se odločajo za nakup v tem izolskem nakupovalnem centru. Danica Mojškerc, Franka Šavle in Sonja Marinič-Majcen so, kot pravijo, redne obiskovalke centra Ruda. " Sem prihajamo vsaj trikrat na mesec, pa tudi bolj pogosto,” so se strinjale. "Nakupi v tukajšnjih trgovinah se izplačajo, saj so cene pogosto nižje kot drugod. Rade so sprehajamo med policami, tudi kar tako, brez posebnega namena, da si malo ogledamo, če je imajo kaj novega, zanimivega," so si bile edine te tri simpatične gospe. Ko so v prtljažnik avtomobila naložile "špežo", pa so se takole postavile pred objektiv. julija in David Lorenčič ter njun sin Maksim so se po nakupih pripeljali iz Kopra. " V tem času je za naju aktualen predvsem gradbeni material in podobno, saj si urejava stanovanje,” je povedal David ter dodal: "Sem pa hodimo predvsem zaradi tega, ker je Kovinotehna znano ime, obiskujeva pa tudi druge trgovine tu zraven. Tu dobimo marsikaj, kar potrebujemo. Poleg tega pa je to edini tak center na Obali." "Pridemo vsaj enkrat na teden," je še pristavila julija. Ko smo ju povprašali po imenu sta povedala, da imata šele en teden isti priimek. Čestitamo! Aljoša in Helmut Cvikl sta iz Lucije, ko gresta nakupovat, pa se velikokrat odpravita v prodajni center Ruda." Sedaj prideva še večkrat kot prej, ker sin opremlja stanovanje in je potrebno večkrat skočiti po to in ono. Sicer pa je prednost tega centra, da se tu dobi vse na enem mestu. Pa še s parkiranjem ni težav. Rada prihajava sem," pravi oče Helmut. cSjioitouani! <čNa lustsga ^Martina dan, 11.11.tani, imo ot 11.ari odfiiti uinotsto. 2)o tstoinjEga tPuita is js tsfio firi j sta in tar dotro držata in mnogi, Hi to tszstE, ite že jioitati naii CEnjEni goitjs. Oe dni /e rsi to tj fioitni dai, kar fia [e nE fiomsni, da ti ie tito trsta na datsd izogniti tozardtu dotriEga uinca. tZato uattjsni uii, ztaiti fia is tiiti, ti nai doitsj is niits otiitati. /Prid atu j smo O/ai uie dni, razsn ot nsdztjat, od 8. do 24-urs. v 's opreme za vrtove in igralnice; knjige, kartonke in slikanice; - družinske igre - vse v originalu in prevedene v slovenščino; - puzzle - tudi po naročilu; ^ Potujoči škrat" še vedno prireja zabave in delavnice za otroke! Pridružite seP^* VELIKO TEKMOVANJE NOVIH KOCK "K NEX", KI GA ORGANIZIRA MALI POTUJOČI ŠKRAT. VSAK ČETRTEK V MARCU BOMO V NAŠI TRGOVINI IGRAČ "POTUJOČI ŠKRAT" SESTAVLJALI NAJBOU NORE KONSTRUKCIJE IZ NAJBOLJ NORE IGRAČE "K NEX". NAJBOLJŠO KONSTRUKCIJO BOMO OBJAVILI IN NAGRADILI! i % a TUDI LETOS BO "POTUJOČI ŠKRAT" PRIPRAVIL TEKMOVANJE ZA NAJLEPŠO PISANICO! ŠE PREJ PA BOMO PISANICE BARVALI IN OKRAŠEVALI V NAŠI TRGOVINI IGRAČ "POTUJOČI ŠKRAT" OD 9. DO 11. APRILA . NAJBOLJŠA PISANICA SE BO POTEGOVALA ZA PRVO NAGRADO, KI JO PODELJUJE TURISTIČNA AGENCIJA Za vse ostale informacije vas vabim, da nas pokličete na tel. 066 648 731 ali se zglasite pri nas vsak dan od 15. do 19. ure in v soboto od 9. do 13. ure. Najdete nas v Ruda centru nad Vinoteko v 1. nadstropju. Upam, da se ^ma\u vidimo Vino z veliko začetnico. Vinska trta je, z izjemo Antartike, doma po vseh kontinentih sveta. Njen dragoceni plod je enako čaščen v peščenih maroških vinogradih kot v novembrsko zasneženih vinogradih Bavarske ali Štajerske. Stoletja ga z enako ljubeznijo obdelujejo in plemenidjo z ljubeznijo vinogradniki v sončni Toscani in v vetrovnem Čilu, z njim nazdravljajo Francozi in Ukrajinci, Američani in Japonci. Istrska trta je prvič omenjena že v 1. stoletju našega štetja. Istrski prošek in koprski muškat sta bila najbolj spoštovana, po ljudskem izročilu je Kurent po vesoljnem potopu v teh krajih zasadil refošk, v Furlaniji, Benečiji in na nemškem dvoru so častili izolsko rebulo, staro vinsko kulturo na tem območju pa potrjujejo imena sort: sladki refošk, kosmatica, pelosa... Danes je teh sort veliko več, skoraj vsak vinogradih okoliš pa ima še svojo avtohtono trto. Med belimi sortami so najbolj razširjene: malvazija, pinot, chardonnay in rumeni muškat, med rdečimi merlot, cabernet sauvignon in, seveda,refošk. Kljub zelo ugodnim vremenskim pogojem se je vinogradništvo v slovenski Istri, v primerjavi z najbolj znanimi vinorodnimi pokrajinami razvijalo počasneje. Kultura obdelovanja trte in predelave grozda je bila predolgo prepuščena zgolj ljudskemu izročilu in stroka je resneje posegla v pridelavo vina v slovenski Istri šele v zadnjega pol stoletja. Treba je bilo spremeniti nekatere zakoreninjene navade in v pridelavo vina vnesti več sodobne vinske kulture. Na pragu tretjega tisočletja smo priče celi vrsti novosti v predelavi grozdja in vzgoji različnih vrst vina. Pivci bi rekli, da se je istrsko vino bistveno spremenilo in če je nekdaj veljalo, da je dobro tisto vino, ki v štenjakih prihaja na mizo, ki je pitno do te mere, da ga lahko pivec popije kakšnih deset kozarcev in da je tako močno, da mora po pitju naravnost v posteljo, potem danes velja, da je dobro tisto vino, ki daje dovolj zadovoljstva že takrat, ko ga popijemo en sam kozarček ob pultu ali pri obroku hrane. Ocenjevalne komisije so zaostrile kriterije, pospeševalci so delili znanje vsem, ki so ga želeli in ob uveljavljanju drugih vinorodnih področij Slovenije se je počasi oblikovala tudi svojstvena istrska vinorodna kultura, ki počasi že postaja znana v Sloveniji in širše. V kleteh Vina Koper zorijo med drugimi tudi specifične, nove vrste vina: sladki in peneči refošk, mlado vino, pozne trgatve pa so zdaj že nekaj običajnega tudi v teh krajih, čeprav jih pred desetimi leti ni upošteval takorekoč nihče. Seveda pa ni kulture vina brez kulture pitja in tudi to je bilo treba razvijati v teh krajih. Derife v katerih so kmetje poceni prodajali vino najslabše vrste so počasi izginile, tudi ponudba v hotelih in restavracijah je z leti postajala kvalitetnejša in izbornejša. Tudi v slovenski Istri se je začelo obdobje drugačne pivske kulture, kjer je namesto koliko in kdaj pomembno kakšno in kako. Z drugačnim vinom smo dobili viteze vinskega reda, prišle so prve nagrade in priznanja na različnih sejmih in v specializiranih prodajalnah vina ter v vinotekah se na kozarec vina gleda drugače kot nekoč. Seveda pa ni vinske kulture brez dobrega vina, takšnega ki ga predstavlja določena blagovna znamka katerega od že uveljavljenih slovenskih, primorskih ali istrskih vinogradnikov. V Vinoteki Vodišek na Rudi se med drugimi domačimi proizvajalci vrhunskega vina predstavljata dve blagovni znamki: Prva je v lasti Pina Habjana iz Ospa, ki že od leta 1991 stekleniči tokaj, malvazijo, rumeni muškat, sauvignon, chardonnay, refošk, kabernet sauvignon in merlot. Med vsemi sortami pa je najbolj znan njihov refošk. Vinogradniška tradicija je pri Habjanovih stara več kot dve stoletji, ob obnavljanju vinogradov pa želijo več pozornosti nameniti domačim, starim sortam trte. Blagovna znamka Korenika & Moškon iz Kort je posebej poznana ljubiteljem vrhunskih belih vin, še posebej sivega pinota, ki je bil doslej nekajkrat nagrajen na različnih ocenjevanjih doma, v Ljubljani in v Gornji Radgoni. Poleg pinota pa Miran Korenika in Ignacij Moškon stekleničita še malvazijo, refošk, rumeni muškat, chardonnay, beli pinot in sauvignon. Vino stekleničita že od leta 1990, izvrstni letnik 1997 pa se lahko pohvali tudi s pozno trgatvijo malvazije in sladkim rumenim muškatom. Skratka, v naš dom zanesljivo vstopajo tudi vrhunska domača vina. Odprimo jim vrata in nazdravimo njimi. O/inotzlza O/odtiE-fz PC - RUDA, Polje 21, Izola tel./ fax: 066 646 724 V NEPTUN BAR NA KAVICO, PIJAČO, PRIJETEN KLEPET OB OBISKU NAKUPOVALNEGA CENTRA RUDA! PA NE LE TO! V LOKALU SE VRSTIJO PRODAJNE SLIKARSKE RAZSTAVE, V POLETNIH DNEH PA TUDI GLASBENI NASTOPI V ŽIVO ! V TEH DNEH RAZSTAVLJA TEO TAVŽELJ PRIJETEN POTOP V NEPTUNOV SVET ! AVTO JEREB (Prodajni center Ruda) Izola Tel.: 066 / 646 - 723 Fax: 066 / 67- 854 AROSA CORDOBA TOLEDO lhambr INČA HOVE UGODNEJŠI CENE KOVINOTEHNA samokolnica stavljiva 6-294 wf zemlja BIOMATT, 50 I ARJ^ gratis: 2 kuhinjski krpi cvrtnik FRM LUX Gorenje -moč 1800 W - lučka za kontrolo temperature - termostat za izbiro temperature - programator z zvočnim signalom - dvojni filter za olje, paro in vonj - filtriranje olja skozi košaro za cvrtje - vrtljiva košara (50% manjša poraba olja) - pokrov s tesnilom in hermetično zaporo - samočistilno okence za nadzorovanje cvrtja gorenje EEETilBI vbodna žaga KS 631 B&D # BLACK & DECKER® zidarska garnitura: žlica, macola, sekač, konica En izdelek - dve ceni Kot imetnika Kartice Kovinotehna Vas bomo vedno znova prijetno presenečali z vrsto popustov in ugodnih akcij. Gotovinski popust nad 5.000 SIT do 50.000 SIT 4% popusta in nad 50.000 SIT kar 5% popusta Gotovinski popust Vam pripada, če ste plačali z gotovino ali čekom. Popust ne velja le pri nakupu avtomobilov. RUDA CENTER Izola, Polje 21 tel.: 066-646-720 Nemogoče je mogoče Od 1.3. dalje velja pravilo, da Vas bomo za eno leto sprejeli med imetnike Zlate kartice Kovinotehne, ko ho vsota Vaših nakupov v Kovinotehni presegla 800.000 SIT. Po prejemu te kartice boste lahko uveljavljali dodatna 2% popusta, pripadale pa Vam bodo še mnoge druge ugodnosti. ' presenečenja. NAMIZNI TENIS V nedeljo je potekal v Mengšu 3. Odprti turnir RS za pionirke. Erika Jauševac seje uvrstila med osem najboljših, za med 4 pa je tesno izgubila z Janjo Milost iz Šampionke, v tretjem nizu šle pri 22:24. Med osem najboljši se je uvrstila tudi Jana Ludvik, kije včetrtfinalu izgubila s aksnejšo zmagovalko Strohsackovo iz Rakeka. Dobro je igrala tudi Sonja Škorjanc, ki ji je uspel lep preboj - med 16 najboljših, za las pa je uvrstitev na glavni del turnirja zgrešila Marika Jauševac, kije bila po dobri igri druga v svoji predtekmovalni skupini. Podobno tekmovanje so imeli tudi pionirji v Novem mestu. Svoj največji uspeh je dosegel Tarik Trgo, ki seje prtebil med osem najboljših pionirjev, v četrtfinalu pa je tesno izgubil s pionirjem Maličem in Logatca. Za dobro predstavo gre pohvaliti tudi ostale izolske pionirje, ki pa se žal niso uspeli uvrstiti na glavni del turnirja. Tine Kodrič, Blaž Lipovec in Tjaš Žigante so v svojih predtekmovalnih skupinah osvjili drugo mesto, Robi Krstič pa tretje. Pred nedeljskimi nastopi pa so si najboljši igralci NTS Arrigoni skupaj s tren-eiji in vodstvom kluba ogledali Mednarodno prvenstvo Hrvaške za člane in članice na katerem so nastopili ta hip prav vsi najboljši igralci na svetu. NOGOMET MNZ Koper - mladinci Korte : Jadran Šepič 2:1 (2:0) V nedeljo 15.3. je bila na malijskem stadionu odigrana prva tekma spomladanskega dela v mladinskem tekmovanju v MNZ Koper. V kar dopadljivi tekmi so bili uspešnejši mladinci Kort, ki so povedli že v dvanjsti minuti z zadetkom Kumer Damirja. Kmalu nato, v 25 minuti pa je premoč kortežanskih igralcev potrdil še kapetan Jože Filipčič, ki je tako postavil tudi izid prvega polčasa. Gostom je v drugem polačsu uspelo izid znižati - bolje povedano, po napaki na sredini igrišča so si Kortežani gol zabili sami. Dosežen rezultat je na pokazano igro zadovoljiv, saj so domači igralci osvoji pomembne točke z oslabljeno postavo.. Uspešni nastopi MRK Izola Izola - Na 1.polfinalnem turnirju za mlajše dečke, ki so ga organizirali v Izoli so poleg organizatorjev nastopili še ekipi iz Krškega in Trebnjega. Izolani so dosegli dve zmagi, s Krškim 10:3 in z Trebnjim 9:6. V tretji tekmi pa so bili igralci Krškega boljši od Trebnjega (14:11). Naslednji turnir bo v Krškem. Starejši dečki MRK Izoleso nastopili na 2. polfinalnem turnirju v Ljubljani. Poleg Izole in domačina Slovana so nastopili še rokometaši Škofje loke. Slovan je najprej premagal Škofjo loko (18:14). Prav tako je Škofjo loko premagala Izola (23:13). V zadnji tekmi sta se tako pomerila Slovan in Izola. Izredno motivirani domačini, skoraj preko mere, so z golom v zadnjih sekundah zmagali z rezultatom 20:19. Izolani so poskušali še izenačiti vendar neuspešno. Kljub zmagi pa so prenapeti domačini po tekmi sprožili še splošen pretep, kar ni v ponos otrokom in njihovim vzgojiteljem. Povratna tekma, kjer se bo verjetno odločalo o zmagovalcu skupine bo v Izoli, gol prednosti za Ljubljančane pa ni prevelika prepreka preko katere Izolani ne bi mogli. V Ljubljani so se izkazali Vukovič z 11, Cetin in Božič pa z 9 zadetki. Kadeti, ki so izpadli iz nadaljnjega tekmovanja za državni naslov pa nadaljujejo z področnim prvenstvom. V prvi tekmi so premagali vrstnike iz Ajdovščine v njihovi dvorani na Policah z rezultatom 16:15(7:7). Najboljši strelec pri Izolanih je bil Butinar z 6 zadetki. Poleg rednih tekmovanj organizirajo v izolski rokometni šoli tudi dodatne a srečanja z drugimi podobnimi klubi. Tako so pretekli teden v svoji dvorani gostili ekipe iz rokometne šole iz Umaga. Istraturist, klub kije enkrat veliko pomenil tudi v jugoslovanskem rokometu je pripotoval v Izolo z vsemi svojimi mlajšimi selekcijami in se pomeril z izolskimi vrstniki. Če je bila nekdaj umaška šola veliko boljša pa se ji je sedaj izolska približala in jo tudi prehitela, kar pomeni, da se v delu z mladimi že poznajo rezultati, ki bi morali na dolgi roko rezultirati tudi v članski selekciji. Š tekmovanjem v slovenski mladinski ligi nadaljujejo tudi mladinci. Po porazu s Slovanom v domači dvorani (19:26), so tuši v domači dvorani dosegli dve pomembni zmagi. Najprej v vedno najpomembnejši tekmi proti Andorju (25:22) in zadnji petek še proti Škofji Loki z rezultatom 35:22. S temi točkami so ujeli priključek s sredino lestvice, vendar pa po besedah njihovega trenerja, Toneta Bariča, rezultat ni najpomembnejši. Pomembneje je to da se pri igralcih in igri pozna napredek. Iz tekme v tekmo igrajo vse bolj disciplinirano. Borbenost postaja odlika in ne izjema. Igra v obrambi pa prinaša tudi že rezultate. Rosa, Muha, Grlica, Skerlič, Franovičso imena ki obetajo in ob kvalitetnem in redenm delu bomo o njih in ostalih še veliko slišali. Elvis ŠTADER TAM BO KMALU ZARES RAJ Iz Dubaja se je vrnila odprava slovenskih jadralcev, ki so nastopili na svetovnem prvenstvu mednarodne jadralne zveze. Poleg posadke v razredu 470 (Čopi - Margon), ki sta se uvrstila v prvo deseterico (9. mesto) je največ vreden rezultat Izolana Vasilija Žbogarja (JK Burja), ki je z uvrstitvijo med 20 najboljših držav za Slovenijo pridobil eno mesto v razredu Laser na prihodnjih olimpijskih igrah v Sidneju. Tako-le je pripovedoval o svojih vtisih iz Saudske arabije. * Skupno sem sicer bil 37. vendar 20 po državah in s tem sem pridobil to mesto za olimpiado. * Seveda upaš, da boš ti tisti, ki si bo izboril to udeležbo na olimpiadi. * Seveda. Je pa to dobro, ker se lahko začnem resno pripravljati na ta alimpijski ciklus, sicer bi moral imet še naslednje kvalifikacije čez eno leto v Melburnu in bi bilo veliko težje pripraviti se na 01. * Laserje menda mučilna naprava pa še konkurenca je strašna. * To je res, saj so potrebne zelo temeljite priprave. Konkurenca je huda, saj je samo v Dubaju nastopilo 140 jadralcev iz 70 držav in vrh se zelo spreminja. Ko smo gledali rezultate smo ugotovili, da lahko zmaga katerikoli od tekmovalcev uvrščenih do 50-tega mesta. * Dubaj je zelo lepo mesto, kajne? * Bil sem dvakrat v mestu in moram reči, da je nekaj posebnega, vse je zelo čisto in predvsem ni nobene revščine. Veliko se gradi in arhitekti se prav izživljajo z oblikami hotelov. Morje je čudovito, le da so v njem nekakšne strupene kače, vreme pa je za turizem idealno. * Je zelo drago? * Hoteli so zelo dragi, druge stvari, posebej elektronika pa so zelo poceni. Zanimivo je, da Arabci ne delajo ampak imajo Filipince in Kitajce, ki delajo vsa težja opravila. Arabci se vozijo v dragih avtomobilih in nenehno nekam telefonirajo. * Torej ni bilo nobenih težav. * Ne, razen v primeru, ko je kolega pogledal za ženskami s feredžo pa ga je trgovec opozoril, da gre za kaj takega lahko v zapor. * Vrnimo se k jadranju. Glede na konkurenco doma se boš moral pripravljati zunaj. * Tako je. Sicer sem se že zdaj pripravljal v Franciji in domov sem povabil Italijane, da smo trenirali skupaj in sem veliko pridobil. * Samo Potokar je bil tvoj prvi učitelj, vendar je zapustil laserja. * Res, hvaležen sem mu za vse kar mi je dal in upam, da bo šel na olimpiado z 49.-ko, ki sta jo dobila z Dušanom Puhom. ®G£©@A©©© RAZSTAVE GALERIJA ALGA razstava izolskega slikarja naivca MARKA SKOKA. Galerija je odprta vsak dan, razen nedelje, od 10.00 do 12.00 in od 17.00 do 19.00 (v soboto samo v dopoldanskem času).Telefon: 648 439. PRIREDITVE DOBRODELNI VELIKONOČNI SREČOLOV za popravilo župnijske cerkve sv. Mavra v Izoli cvetna nedelja - 4-5. april 1998 Župnija Izola in Župnijska Karitas ob letošnji veliki noči (na cvetno nedeljo - 4. in 5. aprila) prirejata dobrodelni velikonočni srečolov, katerega izkupiček je namenjen popravilu župnijske cerkve sv. Mavra v Izoli. Verjetno veste, da smo že pred leti začeli s prenovo strehe in dela fasade. Žal moramo vrniti še za dober milijon in pol dolgov ter ustezne obresti. Seveda pa bi s popravili tudi radi nadaljevali. Tudi s pomočjo Občine Izola, kije dosedaj že prispevala polovico sredstev, načrtujemo kako naprej. Projekt prenove bi radi vključili tako v sofinanciranje ministrstva za kulturo kot tudi raznih mednarodnih institucij. Zavedamo se namreč, da kulturna dediščina in umetnostni spomenik ni samo naša last, temveč je skupno dobro vseh ljudi, ki nas obiščejo. Vsekakor pa bomo največ lahko naredili sami. Zahvaljujemo se vam za različno pomoč, ki ste jo že prispevali za popravilo kulturnih spomenikov. Obenem pa vas znova prosimo: Podprite dobrodelni srečolov z izdelki vašega podjetja, kot usluge vaših storitev omogočite dobitnikom, da vas spoznajo, z vašo pomočjo pomagajte pri organizaciji, pomagajte ustvariti veselo razpoloženje ob prireditvi, na naš žiro račun nam lahko nakažete namenska sredstva. (Župnija Izola, štev. 51430-621-1060 sklic. 05 1205110-5538/16 pri Banki Koper) V soboto, 21. marca ob 20.00 v klubskem prostoru Kulturnega doma Izola Burger teater Ljubljana NANIZANKA Gledališki projekt Nanizanka obsega dvajset improviziranih predstav.Končni rezultat je avtorska gledališka predstava, ki nastane pred očmi gledalcev in se ne more nikoli več ponoviti. Celotno predstavo odigra Nataša Burger, ki seje šolala na DAMU V Pragi. Vstopnina: 800 Sit, dijaki in študentje 500 Sit V sreda, 25. marca, ob 18.00 v Kulturnem domu Izola GLASBENA ŠOLA IZOLA SE PREDSTAVI Prost vstop V petek, 27. marca ob 21.00 v Kulturnem domu Korte Koncert PARTIBREJKERS Koncert organizira Mladinski ustvarjalni klub Izola. Predskupini bosta mladi glasbeni skupini SPIRITS in PUDDING FIELDS Vstopnina: 1.500 Sit predprodaja, 1.800 Sit redna prodaja V soboto, 28. marca, ob 20.00 v Kulturnem domu Izola Koncert 3 BIG BAND ORCHESTRA izoia Izolski orkester, ki ga že vrsto let uspešno vodi Peter Popovski je pripravil zanimiv glasbeni program, ki ga bodo izpeljali v sodelovanju s pevko Metko ŠTOK. Vstopnina: 600 Sit Rezervacije vstopnic in predprodaja v Galeriji ALGA -tel.62 776 (do 17. marca) oziroma 648 439 od 17. marca dalje. ŠOLA KREATIVNOSTI SEMINAR ZA IGRALCE-vsoboto, 21. marca od 10.00 do 13.00 in od 14.00 do 17.00 ,ki ga bo vodila NATAŠA BURGER Informacije in vpis na sedežu ZKD Izola, Bazoviška 4, ali po tel. 61 513. NAPOVEDUJEMO 3. GLEDALIŠKO PLESNI MARATON 0d 3. do 24. aprila bo ZKD Izola organizirala mednarodno prireditev na kateri se bodo predstavila profesionalna in amaterska gledališča iz Slovenije, Italije, Hrvaške in Kanade. Abonma gledališkega maratona zajema ogled petih predstav. Cena abonmaja : 3.000 Sit. Tako srečolov ne bo imel le tekmovalnega značaja - kdo bo dobil več - temveč bo predvsem srečanje in veselo druženje v zavesti, da nas povezuje skupna odgovornost za lepoto našega mesta. Za kulturno dimenzijo prireditve bodo poskrbeli mladi iz Slovenskih Konjic, ki bodo v cerkvi uprizorili (4.4. ob 18.30) pasijon (dramatizacijo Jezusovega trpljenja), ki sodi med najstarejše oblike dramatskega udejstvovanja na Slovenskem. Prosimo, da nam čimprej sporočite o vašem sodelovanju in podpori (Župnija Izola. Trg sv. Mavra 4, tel. 645 545), da se dogovorimo o konkretni obliki sodelovanja. Za vašo naklonjenost in pomoč se vam iskreno zahvaljujemo. Andrej Sedej župnik SGTŠ Izola V četrtek, 19.3.1998, bo v prostorih šolske knjižnice predavanje z diapozit^i POTOVANJE PO JUŽNI AMERIKI. Mag.antropologije, novinar in mladi raziskovalec, gospod ZVONE ŽIGON nam bo predstavil lepote Argentine, Čila, Uragvaja, Brazilije, Bolivije in Dominikanske republike. Predavanje se bo pričelo ob 17.30. petek, 20.marec, ob 20.30 VLADO KRESLIN Z BELTINSKO BANDO sobota, 21.marec, ob 20.30 gledališka predstava Gledališče GLEJ&GRAPEFRUIT LIMONADA ' galerija ' INSULA SILVESTER P LOTA J S SICO GALERIJA INSULA je odprta od 9. do 14. In od 17. do 19. ur« ob sobotah od 10. do 13. ure ob nedeljah In ponedeljkih Je galerija zaprta v_____________________/ MATIČNA KNJIŽNICA IZOLA ŠTUDIJSKI KROŽEK PROGRAM PRIREDITEV MAREC 1998 torek, 24.marca od 09.do 12.ure bralni študijski krožek organizira uvodno predavanje in delavnico na temo: »BRANJE ZA UČENJE« Gostja je dr. SONJA PEČJAK. petek, 27.marca ob 13 00 uri na oddelku za odrasle bralce SLOVESNOST OB 40. OBLETNICI MATIČNE KNJIŽNICE IZOLA Gosta sta mag. FRANC PROSNIK (razmišljanje o branju) in pravljičarka ANJA STEFAN URE PRAVLJIC: vsak torek ob 17.oo uri 24.marca Dale Penny: DESET V POSTELJI (prevod iz angleščine) pripoveduje: Nadja Mislej - Božič 31.marca Quint Buchholz DOBRO SPI, MALI MEDVEDEK (prevod iz nemščine) pripoveduje: Špela Pahor Oddelek za mladino: Dare Brezavšček, RAZSTAVA LUTK Nada Dellore, RAZSTAVA ILUSTRACIJ INTERNET Članom knjižnice je v času izposoje omogočena brezplačna uporaba interneta Tel: 066 64 67 00 Fax: 066 64 75 31 E-mail: cobissikizo@kp.sik.si UK Top-10 LESTVICA SINGLOV ZDA -10 LESTVICA ALBUMOV 1 - IT'S LIKE THAT - Run-DMC Vs Jason Nevlns 2-STOP-Špice Girls 3 1 MY HEART WILL GO ON - Celine Dion 4 - SAY WHAT YOU WANT - Texas & The W.T. Član 5 3 FROZEN - Madonna 6 2 BIG MISTAKE - Natalie Imbruglia 7 4 WHEN THE LIGHTS GO OUT-5 8 6 BRIMFUL OF ASHA - Comershop 9 8 TRULY MADLY DEEPLY - Savage Garden 10 - UH LA LA LA - Alexla UK Top-10 LESTVICA albumov 1 1TITANIC - Soundtrack 2 - MADONNA - Ray of light 3 2 CELINE DION - Let's talk about love 4- SCARFACE - My homies 5 4 SAVAGE GARDEN - Savage Garden 6 3 SILKK THE SHOCKER - Charge it 2 the game 7 8 K-CI & JOJO - Love always 8 6 BACKSTREET BOYS - Backstreet boys 9 5 THE WEDDING SINGER - Soundtrack 10 7 USHER -My way GRAFFIT VROČIH 7 1 1 RAY OF LIGHT - Madonna 2 2 TITANIC-James Homer 3 - TIN PLANET - Space 4 5 LIFE THRU A LENS - Robbie Wllliams 5 3 LET'S TALK ABOUT LOVE - Celine Dion 6- PILGRIM -EricClaplon 7 4 URBAN HYMNS-TheVerve 8 6 MAVERICK A STRIKE - Finley Ouaye 1. My heart will go on - CELINE DION 2. Titanic - SOUNDTRACK 3. Ray of light - MADONNA 4. Nominacije - GRAMMY 98 5. Pilgrim-ERIČCLAPTON 6. Thisfire- PAULA COLE Ali Saints - ALL SAINTS 9 9 LEFTOF THE MIDDLE-NaiaUe Imbruglia 10 - RETURN TO THE LAST CHANCE SALOON-The Biuetoneš • LEANN RIMES Lanskoletna nekajkratna dobitnica Grammyja je prodala svojo zadnjo ploščo v diamantni nakladi, prav zdaj pa pripravlja nov album in začenja turnejo po Veliki Britaniji. MAP'0IWA1 The Beatles Madonna je s svojim novim albumom Ray of light presenetila kritike in oboževalce, posebej pa lastnika družbe Maveric Records, saj gre album odlično v promet, . * - v z; 1 Madonna pa je postala prodajni artikel NA KRATKO: tudi v ponajstniških letih. Založba EMI pripravlja novo ploščo THE BEATLES s še neobjavljenimi posnetki. THE JAMES so izdali nov, drugačen album in se prebijajo na angleških lestvicah. SAVACE CAR D EN Veliki glasbeni mag ameriških indijancev in pa so tam že nekaj nekdanji šef skupine The Band uspešno časa. Ali veste, da prodaja svoj novi album, nastop na San Remu sploh niso hoteli izdati pa mu je približal tudi italijansko publiko, tako albuma a sojih k sreči daje v samem vrhu njihovih lestvic, le prepričali. ROBYJROBERTSON Clapton (Yardbirds, J.Mayall & The heartbreakers, The Cream, Blind Faith, Derek & Dominos itd.) posnel svoj 47 samostojni in 82-ti album nasploh. Kaj pravite na to? Nov album se imenuje Pilgrim je spet drugačen od prejšnjih z več melodike in latino ritmi. Pilgrim je album za vse generacije z izvrstnimi kitarami in vse boljšim vokalom. mmmmm A E F#m D E A A E F#m D A E VVouId you know my name, if I saw you in heaven A E F#m D A E Could it be the same, if I saw you in heaven F#m C# A F# I must be strong and carry on Bm E A Cause I know I don't belong, here in heaven E F#m D E A A E F#m D A E Would you hold my hand, if I saw you in heaven A E F#m D A E Could you help me stand, if I saw you in heaven F#m C# A F# lil find my way, through night and day Bm E A Cause I know I just can't stay, here in heaven C Am D G Time can bring you down, time can bend you're knees C Am D G E Time can break your heart, have you begging please, baby please Kitica A E F#m D A E A E F#m D A E F#m C# A F# Beyond this door, there's peace l'm sure Bm E A And I know therell be no more, tears in heaven E F#m D E A SEDEM VEDNO BOLJ PLUS Vokalni kvartet Sedem plus sicer združuje pevce iz vseh treh obalnih občin, vendar ima domicil v Izoli, kjer ga seveda dobro poznamo. Kvartet je začel svojo samostojno pot najprej s programom ljudskih pesmi, nato s priredbami ljudskih pesmi, potem so se preverili v gospelu in prav te dni je izšla njihova nova kaseta in CD plošča z naslovom Balata o trobenti in klarinetu, ki prinaša nekaj presenetljivih novosti. O tem smo se pogovarjali v Leonom Bučarjem, ki je v skupini zadolžen za stike z javnostjo. * Kako bi najbolj opredelil glasbo s te plošče? * Rekli so mi, da je to bela ameriška vokalna glasba, morda pa bo bolj jasno če povem, da gre za glasbo kot jo izvajajo slavni Manhattan transfer. V glavnem so na plošči tudi njihove skladbe, potem sta dva gospela in dve jazzovski priredbi. * Kvartet je nastal iz članov Komornega moškega zbora Izola. Kako oni gledajo na ta vaš razvoj? * No ja, v glavnem smo, z izjemo mene, še vedno člani tudi Komornega moškega zbora Izola in moram povedat, da so to našo pevsko pot sprejeli povsem normalno in nas vzpodbujejo, saj gre vendarle za zborovsko pevtje, čeprav samo v kvartetu. * Takšna zasedba ima zagotovo več nastopov kot velik zbor. * Seveda, bolj smo premični, bolj komercialni in imamo do 50 nastopov letno, seveda pa si jih želimo še več, čeprav smo trije ob tem še zaposleni in je le eden od nas čisti glasbeni profesionalec. Vendar se da to dobro usklajevati, če je glasba res pravi hobi. * Prav je, da ponovimo člane * Šteljo Grbec iz Kort je basist, Bruno Petvar iz Lucije je tenorist, koprčan Danilo Japelj je drugi tenorist, jaz pa pojem bariton. Na plošči smo poskrbeli, da delujemo zares kot kvartet in zato smo poskrbeli, da ima vsak tudi nekaj solistične vloge. * tem smo morda specifični in danes nas tudi po teh tehničnih pripomočkih mnogi že poznajo. * Če bi vas povabili na Primorska poje, bi nastopili? * V konkurenci verjetno ne, saj je to le nekaj drugega, morda pa ne bi bilo narobe, če bi se revija skušala razvijati tudi v tej smeri. Mi sicer še gojimo ljudsko pesem, vendar na revijo vendarle ne bi šli. * Plošča oziroma kaseta je že v trgovinah? * Seveda in čaka na kupce, veliko pa jih bomo gotovo prodali na samih koncertih. kvarteta. boutioue ninfl IZOLA, Ljubljanska 40, tel. 066 / 646 - 225 * Ima ta glasba pri nas dovolj publike? * Povsod kjer smo predstavili to glasbo so nas lepo sprejeli zato sem prepričan, da je pri nas dovolj občinstva za zborovsko glasbo z mikrofoni in posneto glasbeno podlago. Po V MARCU VSE GOTOVINSKE NAKUPE NAGRADIMO Z 20% POPUSTOM Ne zamudite te priložnosti! ^Bodite drugačne, oblačite se pri NINI!^ KUD IDIJOTLm - KORTE- 21.3.98 Ob 22.00 / predskupini: VALTER BRANI SARAJEVO iH VIR OS PARTIBREJKERS - KORTE - 27.3.98 predskupini: SPIRITS in PUDDING FIELDS KRONIKA FILMSKI, tudi izolski, festival je minil. Bili smo festivalski radio. O ne(nagrajenih) IZOLANIH najbrž pišejo v tem tedniku, zato bom jaz splošnejši. NEORGANIZIRANOST organizatorja nas je sicer zavirala, a je JANA KANDARE, Caprisov filmar, neozirajoč se na omenjeno, izpeljala javljanja v eter radia, kot da bi scenarij festivala pisala sama. V njenih rednih javljanjih iz tega pregleda slovenske filmske (ne)ustvarjalnosti, smo lahko slišali tudi intervju z IGRALKO Mileno Zupančič, slovensko ambasadorko UNICEFA. Gospa Igralka je pred kratkim prišla iz Afrike s kitkami na lasišču in povedala, kako rada bi še igrala, a žal ni ciljnega povpraševanja po njej. (Nagrado pa je dobil Magnifico.) Mr. X, glavni predstavnik KODAKA za ta del Evrope, je najbrž LAGAL, ko je v živo Jani povedal, da Slovenija postaja zelo pomembno tržišče v tem kosu sveta. Po pravici pa je dejal, daje PREMALO predvsem KOMUNIKACIJE na vseh področjih in da je vse preveč sporov in NERAZUMEVANJA, žal tudi med UMETNIKI. (Kako prekleto prav ima.) Janez Lapajne, predstavnik študentov Akademije za Gledališče, Radio, Film in Televizijo Je jamral o nefinanciranju filma s strani države (Ministrstva za kulturo) in pohvalil Filmski sklad republike Slovenije, ker tu in tam kaj da. Ko smo ga vprašali: "Zakaj si se odločil postati režiser, saj ni šoldov,...?” je Janez rekel (citiram): "To je podobno, kot se zaljubiti v glupo žensko.... Zaljubiš se,.... veš daje neumna, ...a si ne moreš pomagati." Za nagrado publike je kriva ŽIRIJA dvajsetih SREDNJIH dijakov, VISOKOšolskih študentov in ostalih naključnih. Dobil jo je film BREZNO, ponoven dokaz, da si Slovenci še vedno želi-m(-j)o mračnih, nehumomih in še kakih DUHAMORNIH filmskih del. OSTALO "MLADA Marta Zorc je noseča, napudrana, lepo poje in govori, uči glasbo, klavir, sax, teorijo in ima fanta pianista Juvana že vrsto let", jc videl in slišal FARAON Nelfi v ponedeljek opoldan. Ker nosi pod srcem OTROKA, žal Marta tokrat ni igrala SAXOFONA, s katerim je stresla FEELING našim tehnikom že pred dvema letoma v starem šmarskem študiju Radia Capris. Minuli teden smo bili priča nekaterim javnim predstavitvam tras bodoče avtoceste v krajevnih skupnostih Kopra in okolice. Edini smo si, vsekakor, ko pravimo, da uradniki z metropole nikakor ne smejo biti tisti, ki bodo risali pot obalni nckajpasovnici. Oni ne živijo tu in najverjetneje tudi dopustujejo kje drugje. Kajne? 87'9 (v Izoli), 997 in I05’l Mhz, še vedno BREZ VERIG! Za Capris, easy - Iztok Novak. Corte Costituzionale: Finalmente la sentenza Dopo due anni di attesa, e dopo un anno dal dibattito preliminare, la Corte Costituzionale della Slovenia ha finalmente pubblicato la sentenza in merito aU’iniziativa inoltrata da un gruppo di cittadini del Capodistriano volta a togliere, quando non ad eliminare, alcuni dei diritti garantiti alle comunita nazionali minoritarie. In particolare, il diritto al proprio rappresentante nella Camera di Stato parificato a tutti gli altri deputati, e il diritto ad esprimere il proprio voto anche sulle liste generali. Inoltre, il diritto che anche gli appartenenti alle comunita minoritarie viventi al di fuori del territorio nazionalmente misto possano essere inseriti negli elenchi elettorali particolari per l’elezione del proprio rappresentante negli organi rappresentativi repubblicani e locali. Come e noto, la Corte Costituzionale ha respinto tutti i punti, negando una loro presunta anticostituzionalita. Nel corso della conferenza stampa indetta dalla Comunita autogestita costiera della nazionalita italiana e stato ribadito che, vista la chiarezza delVarticolo 64 della Costituzione e visti gli articoli tacciati di presunta anticostituzionalita delle singole leggi esecutive, soprattutto di quella elettorale, nessun altro tipo di sentenza sarebbe stato possibile per chi e chiamato a tutelare le norme di uno Stato di diritto. Di conseguenza, tutto il sistema elettorale in Slovenia, compresa quella parte che garantisce alle minoranze l’elezione di un proprio rappresentante alla Camera di Stato e dei rappresentanti ai Consigli comunali, e pienamente legittima e in armonia con lo spirito e la lettera della Carta costituzionale. Rimane comunque da chiederci se i due anni trascorsi prim a di esprimersi non siano stati troppo lunghi. Soprattutto per chi, pur sapendo di essere nel giusto, in assenza di un pronunciamento della Corte, avrebbe potuto pensare che la conclusione avrebbe potuto essere anche diversa. Tenendo conto che 1’iniziativa avanzata dal sedicente gruppo di cittadini, pur mascherandosi aietro clausole legali e di diritto costituzionale, era di evidente marca politica volta non tanto a tutelare il dettame costituzionale, quanto - eventualmente - a modificarlo in quella parte che riguarda i diritti detle comunita nazionali. Silvano Sau II presidente della Camera di Stato Janez Podobnik a colloquio con una delegazione della CAN costiera. La Comunita nazionale italiana in Slovenia s egu e con molta attenzione l’evolversi positivo dei rapporti con l’ltalia, conscia che so/tanto in un quadro di rapporti bilaterali improntati alla comprensione e al reciproco rispetto e possibile prospettare un proficuo sviluppo delle rispettive minoranze in tutti i settori. In questo contesto sono stati valutati anche i recenti incontri che la stessa comunita ha avuto si a con H Presidente della Repubblica Italiana, Oscar Luigi Scalfaro, sia con esponenti del Ministero degli esteri in occasione dellinaugurazione della Scuola elementare “Dante AUghieri” di /sola. Questa e stata una delle conclusioni di italiani di Radio e TV Capodistria e quelli fondo scaturite al recente incontro che per il restauro di Časa Manzioli. Si e una delegazione della Comunita discusso pure del settore dell’istruzione, autogestita costiera, presente anche il sottolineando che finalmente e stato deputato italiano al Parlamento di inviato per un dibattito preliminare ii Lubiana, ha avuto con il presidente testo di lavoro della Legge particolare della Camera di Stato, Janez Podobnik, per le scuole dei gruppi nazionali. Ma II colloquio ha avuto luogo alla vigilia si e parlato anche di cultura, di rispetto della visita che Podobnik ha compiuto del bilinguismo, della necessita di la scorsa settimana a Roma e dei arrivare quanto prima ad un accordo di collogui con il presidente del Parlamento massima con le autonomie locali per italiano, Luciano Violante. quanto riguarda la necessita di garantire Nel constatare 1’utilita di mantenere in a\\a comunita nazionale italiana tutti . vita questa forma di consultazioni con presupposti materiali necessari, senza gli appartenenti alla comunita nazionale che questo incida in maniera oberante italiana, al Presidente sono stati illustrati Sui bilanci dei Consigli comunali. i problemi principali con i quali si e Auspicato pure che il governo adotti costretti a confrontarsi, a partire da qUe||e misure che sono necessarie per quelli finanziari. In primo luogo quelli tutelare gli interessi della nostra comunita inerenti al bilancio di previsione per il ne||e istituzioni comuni che hanno sede 1998 e gli emendamenti che, tramite la jn Croazia e che la Repubblica di Commissione per le nazionalita, sono Slovenia finanzia, pur se modestamente, gia stati moltrati. Emendamenti che da| proprio bi|ancio. riguardano i finanziamenti per i programmi gg Comune di Isola: bilancio Il miracolo Il Comune^ di Isola ha il bilancio per il 1998 sin da questo mese di maržo. Un miracolo! E proprio il caso di dirlo, se si tiene conto che il nostro comune ci aveva abituati ad attendere il mese di novembre prima di darci un quadro della spesa pubblica locale per 1’anno corrente. Un passo da titani, nonostante i mezzi destinati ai fruitori del bilancio siano ancor sempre alquanto scarsi. Infatti, il bilancio del Comune di Isola, approvato nel corso della trentunesima sessione bis del Consiglio comunale, ammonta a due miliardi e cento milioni di talleri. Di questi, 21 milioni e mezzo circa sono destinati alUattivita della Comunita autogestita della nostra nazionalita. Ricorderemo che quest’ultima aveva proposto tramite i suoi consiglieri tre emendamenti al bilancio di previsione, perche riteneva ingiusto il trattamento riservato dallo stesso bilancio alle istituzioni del nostro gruppo etnico. E non poteva comportarsi differentemente, visto che alla Scuola materna di lingua italiana di Isola la proposta di bilancio di previsione del nostro comune garantiva solamente i due terzi del bilancio dellanno 1997. Cio significava costringere detta istituzione a ridurre drasticamente il numero delle sue sezioni. Gli emendamenti dei consiglieri italiani non sono stati votati dal Consiglio del Comune di Isola, pero e stato accolto 1’emendamento del Sindaco che risolve in buona parte il problema finanziario della Scuola materna italiana di Isola. Gli altri problemi finanziari che attualmente assillano le istituzioni della nostra nazionalita, purtroppo, dovranno attendere la revisione del bilancio del Comune di Isola. Poi ci rimane la speranza di trovare maggiore comprensione tra i parlamentari del nostro Paese quando in agenda avranno la problematica delle nazionalita italiana e ungherese in Slovenia. Gianfranco Siljan “Chi furono i Manzioli?” No n c’e piu religione Dei Manzioli a /sola si par la da una ventina di anni a questa parte, cioe da quando venne ventilata l’idea del recupero del toro palazzo quale nuova sede d el la Io ca le comunita italiana. “Se sei bello ti tirano le pietre, se sei brutto ti tirano le pietre..." Cosi recitava il ritornello di un brano presentato a una edizione del Festival della canzone italiana di qualche decennio fa. Ritornello che calza a pennello per i finanziamenti dei bisogni del nostro gruppo etnico. Finanziamenti che nonostante le ripetute lusinghiere promesse vengono ancor sempre erogati con il poco popolare contagocce. Cosi, invece della decantata crescita culturale, ci viene riservato un degrado preoccupante su tutti i fronti. Ora non ci rimane che deporre tutte le nostre residue speranze nel Bilancio della Slovenia per 1’anno in corso e nella volonta dei parlamentari sloveni di accogliere gli emendamenti al Bilancio proposti dalle istituzioni della nostra etnia tramite la Commissione per le nazionalita della Camera di Stato. Gianfranco Siljan ATTIVIT A COMUNITA RIA Ma chi erano i Manzioli? Da informazioni storiche raccolte in vari archivi veniamo a sapere che i Manzioli arrivarono a Isola, profughi da Bologna, nel 1321. La famiglia era colta e tra i suoi componenti troviamo il poeta Pietro Angelo Manzioli che operava in Ferrara nella prima meta del quattordi-cesimo secolo. I Manzioli si aggregarono al Consiglio dei notabili nel 1459, divenendo nobili di Capodistria nel 1488. Ricchi proprietari terrieri e mercantili, furono anche valorosi soldati. Nicolo Manzioli, dottore in giurisprudenza, nel 1631 scriveva una “Nova descritione deiristria” e compilava una significativa e molto esauriente biografia degli illustri istriani. Da varie fonti storiche veniamo a sapere che i Manzioli fecero parte della scorta del Doge Nicolo Sagredo nel 1674. Ed e proprio questa testimonianza della vicinanza con Venezia che giustifica le forme architettoniche della nostra cittadina. Sempre dalle disponibili testimonianze storiche veniamo a sapere che 1’ultimo dei Manzioli di Isola fu Marco, il quale si trasferi con la famiglia a Treviso nell’anno 1799, ossia due anni dopo Tuccisione dell’ultimo podesta veneto di Isola Nicolo Pizzamano, ucciso nell’anno in cui, sempre a Isola, vide la luce il poeta Pasquale Besenghi degli Ughi. Gianfranco Siljan M AN lFES TAZIONI Venerdi 20 maržo, ore 17.30. Palazzo Besenghi di Isola TORNEO DI BRISCOLA IX edizione della gara a carte triestine aperta a tutti. Ricchi premi per i primi tre classificati. Il torneo e organizzato dall’Associazione COMUNITA DEGLI ITALIANI “PASOUALE BESENGHI DEGLI UGHI” di Isola. Iscrizione: ogni giorno dalle 16.30 alte 20.30 e un’ora prima delTinizio presso il bar della Comunita. Sabato 28 maržo, ore 20.30. Auditorio di Portorose UOMO IN MARE di Ghigo de Chiara, rapprescntazione teatrale del “Dramma Italiano” di Fiume Con Roberto Della Časa, Alida Delcaro, Giulio Marini, Claudio Trionfi, Chiara Colombo, Bruno Nacinovich, Rossana Grdadolnik, Lucio Slama, Toni Plešič. Regia di Nino Mangano. Prevendita biglietti presso la Scgrcteria della Comunita italiana di Isola. Martedi 31 maržo, ore 20, Palazzo Besenghi di Isola PASOUALE BESENGHI DEGLI UGHI - 200+1 Cclcbrazione in occasionc dcH’anniversario della nascita del poeta isolano Partecipano alla manifestazione il Gruppo lettcrario dcH’Associazionc CI “Pasquale Besenghi degli Ughi” e il pianista jazz isolano di farna internazionalc RENATO CHICCO. Ingresso libcro. CORSl Ogni venerdi, ore 18.00, Palazzo Besenghi (pianoterra) CORSO DI SCACCHI Il corso e diretto dal prof. Egidio Novel. Uso della scacchiera magnetica. Durata del corso: fino alla fine di maggio. BIBLIOTECA La biblioteca della comunita italiana di Isola (Palazzo Besenghi, pianoterra) e aperta il lunedi dalle ore 17 alle 18 e il mercoledi e giovedi dalle ore 16.30 alle 19. La biblioteca e aperta a tutta la cittadinanza. SALA Dl LETTURA E BAR SOCIALE Apertura da lunedi a venerdi dalle ore 16.30 alle 20.30 (Palazzo Besenghi, pianoterra). Sono disponibili i periodici Panorama Mondadori e Panorama Edit, L’Espresso, Visto, Grazia, Ouattroruote, Nautica, Storia illustrata, Topolino, Primorske novice e “Mandrač” nonche i quotidiani La voce del popolo, 11 piccolo e Delo. AVVtS/ Audizioni Coro HALIAETUM Il Coro HALIAETUM deli’ Associazione COMUNITA DEGLI ITALIANI “PASOUALE BESENGHI DEGLI UGHI” di Isola invita alle audizioni per nuovi coristi che avranno luogo ogni lunedi dalle ore 19 alle 21. Istria: 200 campanili storiti: Si informa che sono in vendita alla biblioteca della Comunita alcunc copie del libro “Istria: 200 campanili storici” di Daniela Milotti Bertoni al prezzo di 4.000 Tallcri. // Mandracchio. foglio della Comunitž italiana di Isola Reda ttore rcsponsabilc: Andrea Šumenjak Redazione: C. Chicco, M. Maurel, C. Raspolič, S. Sau, G. Siljan, B. Pevec, A. Šumenjak tndirizzo: via S. Gregorčič 76, 6310 Isola, Slovenia tel.,fax: (+386 66) 645031, 645853 Lutto per la scomparsa di Lucia Scher Sabato 14 maržo scorso, dopo grave malattia, si e spenta Lucia Scher. Nata a Capodistria i'1 15 giugno de11919 da geni tori isolani, si fa notare gia in giovane eta per la sua attitudine alla letteratura, alla poesia e ali 'arte teatrale. E proprio in questi campi che inizia la sua attivita dalla seconda meta degli anni Trenta. Nel 1950 simpiega presso TUnione degli Italiani de! circondario delTIstria, a Capodistria. Nel 1951, ne! momento in cui gli insegnanti abbanaonano in massa il pošto di lavoro, corre in aiuio alla scuola di Isola per insegnare lingua italiana. Trasferitasi poco dopo a Isola, prende le redini delTAsilo. Oua/che anno piu tardi viene assunta dalla Scuola Elementare italiana di Isola in qua!ita di insegnante di lingua italiana. Agli inizi degli anni Sessanta viene richiesta dalTallora direttore di Radio Capodistria per curare le trasmissioni dediča te alle scuole. Mol ti giovam di tutta Tis tria la conosceranno come la loro amata Postina. Piu tardi passa alla te/evisione, sempre per curare con molto successo la rubrica per le scuole. Per tutto questo periodo svolge un 'intensa attivita culturale e poli tiča nelTambito della nostra comunita. Non abbandona la sua attivita artistka neanche dopo il ritiro a pensionamento, alleta di sessantanni. Ne/ corso della sua vita, Lucia Scher ha fatto amare Tarte scenica a diverse generazioni. Si e distinta quale ottima attrice ed eccellente regista, quale traduttrice e scrittrice di testi teatrali, radiodrammi, racconti, poesie e libri per ragazzi. E sta ta un 'instancabile autrice di testi di canzoni per bambini, nonche diretta fautrice della collaborazione con il festival “Cantapiccolo”di To/entino sfociata poi nel gemellaggio della Comunita italiana di Isola con il TEAC di Tolentino. Ha ricoperto anche vari incarichi di rilievo presso gli organi d’ammmistrazione repubblicani, comunali e della nostra Comunita, tra cui quelli di deputato alTAssemblea della Repubblica di Slovenia e di Vicepresidente de! Comune di Isola. Per queste attivita, e stata decorata dagli organi statali e ha ricevuto numerosi riconoscimenti e premi in ambito internazionale, regionale e comuna/e. La redazione de “II Mandracchio” esprime alla famiglia e ai parenti tutti il piu profondo cordoglio. SLOVENSKI IGRALCI Po krajši pavzi je ponvno pred vami križanka profesorice Boljetove, ki tokrat, skriva sebi deset imen ali priimkov slovenskih igralcev in igralk. Vaša naloga je, da jih odkrijete vsaj sedem in napisane na kupon pošljete na naš naslov - Tednik Mandrač, Veliki trg 1, Izola. Med pravilnimi odgovori, ki bodo prispeli najkasneje do torka 24.3.1998 bomo izžrebali lepo nagrado, ki je za zdaj še skrivnost. Papiga iz trgovine Bingo Bongo se je tokrat bolj levo usmerila in leti v Oktobrsko revolucijo št. 25 Jožetu Rojcu. Čestitamo ! VODORAVNO 1. sl. igralka Kačič 5. igralec Baloh 8. igralka Oman 16. potovalni načrt 18. jadranski otok 19. palica za čiščenje pluga 20. kemijski element (Se) 22. norv. pisatelj Knut 23. alban. politik Ramiz 24. sin pomanjševalno 25. maškara 26. oznaka za stroncij 27. sol dušikove kisline 29. grški učenjak, začetnik geometrije 31. pritrdilnica 32. glavno mesto Babilonije 34. Jasna 35. velika pisana papiga 38. vetrovke s kapuco 40. solmizacijski zlog 41. latinski predlog 42. oznaka za neznanca 43. ...in Karibda 44. naramnica 47. sl. oceanograf Miroslav 49. južnoameriški grm 51. igralka Kjuder 53. razstrelivo iz pikrinske kisline 55. sl. politik Ivan 56. bivši avstrijski zunanji minister Mock 57. velika roparska ptica 59. ljubezen dr. Živaga 60. osebni zaimek 61. ljudstvo na Filipinih 63. grška muza petja 64. TV napovedovalka Baš 65. sotočnica Pive v Črni gori 67. kratica akadem. naslova 68. kratica za radijski in radarski sistem za slepo pristajanje 69. znak za bizmut 70. himalajska koza 71. Sansovino Andrea 73. drog z železno kljuko za plavljenje lesa 75. Odisejev oče 78. knez primorske Hrvatske 80. kar je zvarjeno 83. rt v Španiji 84. vrsta lovskega psa 85. igralec Iztok NAVPIČNO 1. igralka Caharija 2. naša bližnja soseda 3. demonska pošast, ki prinaša nesrečo 4. letovišče pri Kopru 5. kratica za gospod po angleško 6. središče Moldavije 7. TV novinarka Lidija, tudi pekoča začimba 8. igralec Ivo 9. španski spolnik 10. tuje žensko ime 11. jezero v južni Afriki 12. oborožena moč države 13. predstavnik velikega slovanskega naroda 14. sadni ali zelenjavni sok 15. Aanrud brez konca 17. drugi in prvi lokal 18. v njem se bodo cvrli vsi, ki imajo grehe 21. ital. spolnik 24. igralka Ema 25. razpoka, špranja, kraška jama 28. zdravilo (besedi ako dodamo črko) 30. igralec Bratina 33. nemški inženir, prvi razvil avtomotor Gottlieb 34. aluminijev silikat, poldrag kamen, tudi disten 36. igralec Stane 37. am. pisatelj George 38. gl. mesto Turčije 39. grška boginja zgodovina 42. pastirska plemena, ki se selijo 45. denar v Iranu 46. telov. društvo Slovenije 48. kmečka soba 49. najmanjši ptiči 50. Tolstojeva junakinja Karenina 52.udor 54. prvi prevod Biblije v latinščino 56. mesto v starem Egiptu 58. Edvard krajše 62. skrivnostna posoda, tudi gral 65. departma in reka v Franciji 66. visoka igralna karta 68. ime pisat. Vašte 70. trenje 72. začetek Azbuke 74. ožina na Malaki 76. vzdevek Radka Poliča 77. etui 78. Baldwin Stanley 79. znak za argon 81. Valjavec Mitja 82. Edvard Kardelj KRIMIN ALIJE Zaradi belega in nenajavljenega štrajka avtorjev kriminalij smo in ste tokrat ostali brez zanimivega branja o tem, kaj vse smo zakuhali v zadnjem tednu. Upamo, da se bo to, kar so zakuhali na policijski postaji Izola dobro skuhalo in bomo čez teden dni spet bogatejši za kakšno zanimivo informacijo. Uredništvo Mandrača pa seje odločilo za kazenski ukrep proti policajem izolske PP, zato jih JAVNO IZZIVAMO na tekmo v malem nogometu, kjer se bo končno videli, kdo je boljši. Odgovor pričakujemo kmalu. STROKOVNO NA SREDI Južna obvoznica je že povezala Jagodje in Livade, čeprav še ni dokončana in ni urejen niti asfalt niti pločnik. Nekaj pa je le urejenega in sicer semafor, ki naj bi skrbel predvsem za varnost otrok, ki se vračajo iz šole in seveda za vse tiste, ki bodo prečkali cesto pri pasjem poligonu. Odločitev o postavitvi semaforja je seveda več kot upravičena, saj je vsakomur jasno, da bo ta cesta kar izzivala dirkače vseh vrst in da bo prehod preko ceste lahko zelo nevaren. Preseneča pa namestitev semaforja, saj so ga izvajalci postavili prav na sredo pločnika, kar seveda ni najbolj varno, saj vsi še pomnimo, kako je zaradi takšne postavitve pred leti pri Rudi ugasnilo življenje mladega mopedista. Dejstvo je namreč, da pločnik poleg pešcev velikokrat uporabljajo tudi kolesarji in vozniki mopedov ali skuterjev in takšna ovira je, posebej ponoči, lahko zelo nevarna. Postavitev semaforja je naročil Urad za komunalni nadzor, kjer so menda imeli težave, saj zakon določa na kakšni razdalji od ceste mora biti semafor, pločnik pa je preozek, da bi semafor lahko postavili drugače. Na Občinski inšpekciji pa so povedali, da so jih na to nepravilnost opozorili tudi njihovi delavci in občani in da čakajo pojasnila omenjenega urada RIBA NA SVOJE Ob Ribi, tam kjer se zares začenja izolska pešpot so v teh dneh zasijali novi količki, ki so dovozno cesto ločili od pešpoti in nasipa, za katerega še vedno velja, da je črna gradnja, saj so ga mimo načrtov nasuli investitorji v izolsko marino. Ker je bilo vprašanj o tem kdo je naročil to zaporo in zakaj ter kdo bo lahko parkiral za stebrički, smo povprašali vse neposredno prizadete in izvedeli: Občinska inšpekcija: Postavitev stebričkov je dovolila županja po pritiskih vodstva Delmaija, saj njihovi delavci, posebej poleti, menda nimajo kje parkirati. Po našem mnenju bi lahko našli tudi drugo rešitev, saj bo tudi na ta način vseeno motena uporaba pešpoti. Županja Breda Pečan: Vodilni Delmaija so se pritožili, ker jim turisti zaparkirajo dostop do ceste in zaparkirajo cel nasip, zato so predlagali, da na njihove stroške uredijo nasip in tam zagotovijo prostor za parkiranje njihovih delavcev, vstop pa bi nadzirali njihovi vratarji. Morda bi poleti lahko uredili celo plačano parkirišče. Riba: Mi nismo zahtevali ničesar v zvezi s temi količki ali parkiriščem. Kakorkoli že, nedvomno je bil čas, da se omenjeno nasutje vsaj malo uredi in tudi postavitev stebričkov je za pešpot primerna. Vprašanje je le, če ne bi bilo bolje urediti parkiranje za delavce znotraj dvorišča podjetja ali zagotoviti prostore pred podjetjem, saj parkirani avtomobili na morski obali res niso kakšna turistična atrakcija.__ TRGOVSKA 4 / OBRTNA CONA / 6310 - IZOLA tel.: 066/646-608, 645-778 fax: 066/ 645 - 779 TRGOVINA REZERVNIH DELOV ZA RENAULT, OPEL CITROEN, FIAT, ZASTAVA, LADA IN JAPONSKA VOZILA ODPRTO VSAK DAN od 7 -17 SOBOTA 9 -13 AVTODELI - DODATNA OPREMA KAKOVOST IN UGODNA CENA • VALVOLINE CARBURETTOR CLEANER (SPRAY500ml) 1.150 SIT ODSTRANJUJE USEDLINE, NE DA BI MORALI DEMONTIRATI VPLINJAČ • VALVOLINE INJECTOR CLEANER (354 ml) 690 SIT OČISTI BRIZGALNIK PRI ENKRATNEM POLNJENJU GORIVA, POVRNE DOBRO DELOVANJE MOTORJA IN OHRANJA ČISTE VENTILE ZA VBRIZGOVANJE GORIVA • VALVOLINE OIL TREATMENT (443 ml) 845 SIT ZMANJŠUJE NA MINIMUM IZGOREVANJE OLJA, ZMANJŠUJE TRENJE, IZB0UŠA K0MPRESIJ0, MAZIV0ST IN ŠČITI PRED OBRABO ZARADI EKSTREMNIH PRITISKOV PREPARATI ZA VZDRŽEVANJE MOTORJA ZAGOTAVLJAJO VRHUNSKO DELOVANJE UPORABLJAJTE JIH!!! (EREB- AROSA IBIZA CORDOBA TOLEDO LHAMBR INČA AVTO JEREB (Prodajni center Ruda) Izola Tel.: 066 / 646 - 723 Fax: 066 / 67- 854 VISEČI POLICAJI Na fotografiji je pešpot med Izolo in Koprom v neposredni bližini avtokampa Jadranka. Pravzaprav pešpot že dolgo ni le to, saj jo množično uporabljajo kolesarji in mopedisti, čeprav je za slednje formalno zaprta, vendar je že tako, da je varneje voziti po pešpoti kot po cesti, ki je polna izboklin. In, ker je stanje takšno kot je bi bilo treba čimprej določiti drugačno namembnost te poti, kar bi lahko dosegli že s tem, da bi jasno označili, kateri del poti je namenjen pešcem, kateri pa drugim uporabnikom. Tako se morda ne bi dogajalo, da prihaja do trčenj tudi na tej poti. Pred dnevi je takšno trčenje doživel gluhonem Izolan, ki na tej relaciji trenira vsak dan. Med tekom sc je namreč vanj zaletel voznik skuterja in ga zbil po tleh. K sreči se je vse končalo brez hujših posledic za oba, vendar strah pri pešcih ostaja. Seveda pa bi bilo treba ob poti uredili še kaj drugega. Komunala bi lahko porezala veje grmičevja, ki se je pri avtokampu tako razraslo, da se morajo uporabniki pešpoti skoraj prebijati skozenj. Anton Purkart iz JP Komunale nam je povedal, da so s problemom seznanjeni in da bodo grmičevje porezali v nekaj dneh. PRODAJA IN REZERVACIJA AVIO KART 1MBKNA smeh ODHOD 2.MAJ 1998 CENA 140 DEM, odhod iz Kopra ! turistična agencija tel./fax: 066 646 - 747 / delovni čas:PON-PET 8I0-1230 in 17°°-19OG/ SOB 1000 - 1200 trgovina igrač PON-PET15-19°° SOB 9°°-13°° NOVA tel. ŠTEV. 066 62-529