DoŠlo PofcnlM |fcl»i *■ filnM ..........m ■ Itevilk« nlkih. Dl« 1—»1 I f mesečna naročnin* lAn SO—, ll tujin« Din 30—. Uredništvo v Ljubljani, Crcgorčičeva ulica 23. Telefon uredili tva 30-70, 30-69 tn 0-71 A Jugoslovan Kokopiior na vražam«. «« Oglasi po tarifi in dogovora« Uprava 1 Ljubljani, Gradišče 4, tel. 30-68, Podruinica y Mariboru, Aleksaiu 'drova cesta it. 24, telefon 29-60, V Celju: Slomškov trg 4. PoSt. ček. rač.t Ljubljana 15.621, Št. 3 Ljubljana, nedelja, dne 4. januarja 1931 Leto II. mn BSSfSEl BESBBH9 ■H ■ 1 " ; s Hi BKlMi ' ; IkHHh f Maršal Joseph Cesaire Pari*, 3. januarja. Maršal Cezar Joffre je davi ob 8.23 preminul. Zadnji liipi velikega vojskovodje. Pari*, 3. januarja, d. Davi ob 7. uri so spoznali zdravniki, da se bliža velikemu bolniku konec njegovih muk in da bo morebiti že čez par minut sledila smrt. Zato »o bili telefonično obveščeni člani maršalove rodbine, njegovi prijatelji, kakor tudi častniki njegovega štaba. Ob 7.30 so se zbrali ob bolniški postelji maršalova soproga, njegov zet, njegova snaha, kakor tudi več častnikov njegovega štaba. Poklicani duhovnik je bolniku podelil odvezo. Ko je ob 8.23 eden izmed zdravnikov potipal žilo in je duhovnik opazoval bitje srca, sta oba ugotovila maršalovo smrt. Zdravniki so že od polnoči pričakovali od trenutka do trenutka, da izdihne. Maršalovo stanje je slabelo od minute do minute, utripanje srca je bilo že komaj čutno, za nekaj trenutkov je skoraj prestalo, se -.a malenkost ojačilo in nato prenehalo. Tako je tik pred 8.30 zaključil stari vojskovodja borbo s smrtjo, ki je trajala preko 40 ur. O smrti maršala Joffre-a so takoj obvestili predsednika republike Doumerguea. Cim je Doumergue izvedel za žalostno novico, je nemudoma z avtomobilom odhitel v sanatorij, kamor je prispel nekaj po 9. uri. Predsednik francoske republike je početi! vdovo velikega pokojnika in ji izrazil svoje globoko sožalje kot tudi sožalje vse Francije. Nekaj minut kasneje je prispel ministrski predsednik Steeg ter je izrazil Joffre-ovi vdovi sožalje vlade. V teku dopoldneva je tudi apostolski nuncij Maglione osebno izrazil pokojnikovi vdovi svoje sožalje. Prav tako so storile tudi druge osebnosti. • Ministrski predsednik je sklical tudi že ministrski svet, da sklepa o ukrepih za slovesen pogreb maršala Joffre-a. Vlada je sklenila, da se maršal 'Joffre pokoplje na državne stroške, kakor je to bilo pri maršalu Fochu. Joffre-ovo truplo je bilo položeno na mrtvaški oder v kapeli vojaške šole, kjer ostane še v ponedeljek in torek. Pogreb bo v sredo zjutraj. Truplo bodo prepeljali iz notredamske cerkve v Dom invalidov, kjer bo začasno položeno v grob. Končnoveljaven pogreb se bo izvršil šele, ko zvedo za testamentarne odredbe, ker je maršal Joffre morebiti izrazil željo, da bi bil pokopan na svojem posestvu na deželi v Louvenciennesu pri Parizu. Pri pogrebnih slovesnostih bo v imenu vlade in v imenu francoske akademije govoril samo vojni minister Barthou. Vest o smrti velikega vojskovodje se je 2 bliskovito braino razširila po vsem Parizu. V nekaj minutah so zvedeli za žalostno novico po vsej Franciji. Ob 10. dopoldne so z javnih zgradb že plapolale zastave na pol droga, pred santorijem pa se je bila med tem zbrala velika masa sveta. Globok vtis po vsej Franciji. Pariz, 3. jan. AA. Smrt maršala Joffre-a je globoko pretresla vso Francijo. Francoski listi so izšli črno obrobljeni. Z javnih poslopij visijo zastave na poti droga in pred bolnico, kjer je umrl veliki maršal, se zbira velika množica. Truplo pokojnega so balzamirali ter ga prenesli v kapelo vojne akademije. Danes popoldne se je sestal ministrski svet, ki bo odredil podrobnosti za maršalov javni pogreb, ki bo v sredo. Kreto bodo položili na lafeto ter ga peljali v katedralo Notre Dame. Na poti se bo ustavil sprevod za eno uro pri grobu Neznanega vojaka, na kar bodo odpeljali truplo v Invalidski dom, kjer bo položeno v začasno grobnico, predno bo pokopano v družinski grobnici v Louvecienesu. Vlada želi, da se izkažejo pokojnemu maršalu največje časti. Pogreb bo prav tako impozanten, kakor je bil pokojnega maršala Foclia. Današnje ve- černo časopisje priznava soglasno velike zasluge pokojnik in njegovo popularnost. Njegovo smrt spremljajo vsi Francozi z veliko žalostjo. Prvi glasovi nemškega tiska. Berlin, 3. januarja. AA. Nemško časopisje naglasa pogum in potrpežljivost pokojnega mairšala Joffre-a. Nacionalistični list »Nachtausgabe« poudarja, da je umrli maršal znal dobro izrabiti pogreške načelnika nemškega glavnega štab generala von Molt-keja. »Deutsche Allgemeine Zeitung« pravi, (la jo bil maršal Joifre največji izmed nemških sovražnikov, ki jo rešil zaveznike iz težkega položaja, v katerem so se nahajali v začetku svetovne vojne. List naglaša, da maršal Joffre ni bil vojaški genij, temveč da je dosegel svoj uspeh z ljubeznijo do svoje domovine in z modrostjo in previdnostjo, s katero je vodil zavezniške armade. Iz življenja zmagovalca svetovne vojne Tistega dne, ko se je končala bitka na Marni z veliko zmago, je bil Joffre že slaven mož. Francija je videla v njein svojega velikega generala, maščevalca Sedana, moža, ki je premagal pol stoletja nepremagljive Nemce — tik pred Parizom. Njegovo ime se je zasvetilo na obzorju vsega sveta in seglo celo preko strelskih jarkov. Kljub slavi velikega Hindenburga, ki je prav tiste dni prodrla v srce zadnjega Nemca, je marsikateri nemški častnik na tihem priznaval Joffru primat v komaj pričeti svetovni vojni. Takrat še nihče ni poznal napak nem-Skega vojnega načrta in niso se še pojavila na-sprotstva v ocenjevanju marnske bitke, ki sta jo izvoievala Joffre in general Gallieni. Šele po letih so spoznali: Joffre je bil pravi zmagovalec. Minila so leta in šli so preko njega. Sledili so mu Nivelle Petain, končno Foche, toda Joffre je ostal simbolj vojaške sreče ob najtežji uri francoske zgodovine v preteklem desetletju. Joffreova vojaška kariera. Joffre se je rodil 12. januarja 1852. leta v Ri-vesaltesu v vzhodnih Pirenejih, kot sin sodarja. Družina je bila velika. Študiral je v kolegiju v Perpingnanu, nato je prišel na Ecole politecni-que v Parizu, na kateri vzgajajo francoske artilerijske in pijonirske častnike. Ko je 1. 1870. izbruhnila vojna z Nemčijo, je bil ravno v drugem letniku. Imenovali so ga takoj za podporočnika in ga pridelili k artiljeriji oblegane prestolice. Postal je celo poveljnik bataljona. Po vojni se je vrnil na politehniko, da dovrši prekinjene študije. Pozneje je stopil kot častnik v armado ter se posvetil delu v kolonijah. Leta 1885. je bil na Formozi, nato v Tonkingu in v Sudanu. Ko so vstaški Tuaregi leta 1894 blizu Timbukta oblegali neki francoski oddelek, so Joffra odposlali za rešilno ekspedicijo ogroženim tovarišem na poinoč. To svojo misijo je opravil s popolnim uspehom. Za nekaj let se je nato vrnil v domovino in kot polkovnik poveljeval petemu genijskemu polku v Versaillesu. Tik pred koncem preteklega stoletja pa se je vrnil na Madagaskar. A takrat je ostal v kolonijah le dve leti. Leta 1901. so ga imenovali za brigadnega generala in takoj nato za poveljnika artiljerijske brigade v Vincennesu. In končno še za genijskega ravnatelja pri vpjnem ministrstvu. Leta 1905. je postal divizijski general in poveljnik divizije v Lille-u. Kmalu so ga premestili v Pariz, kjer je poveljeval VI. diviziji. Leta 1908. je bil imenovan za poveljnika drugega armadnega zbora v Amiens-u, dve leti nato za člana višjega vojnega sveta, in končno leto kasneje za šefa generalnega štaba ter za vrhovnega poveljnika francoske vojske v slučaju vojne. Zmaga na Marni. V takšnem položaju je Joffra našlo 1. 1914., ko je izbruhnil vulkan svetovne vojne. Dne 7. avgusta je odpotoval na fronto. Prve bitke so bile brezuspešne. Drugače tudi ni bilo mogoče, če se upošteva silna naglica francoskih priprav in zaporedni udarci nemške armade. Bi- lo je treba z vsemi silami zadržati sovražno invazijo, obenem pa konsolidirati francosko vojsko tik za fronto ter jo zvezati z nastajajočo angleško fronto, ki se je razvijala proti Rokav-skemu prelivu. Spričo bitke pri Charleroi je vse kazalo, da ne bo mogoče zadržati sovražnega pohoda in francoska vlada se je že pripravljala, da se preseli iz Pariza v Bordeaux. Francoska vojska se je morala umakniti do Marne. Nihče ni več videl možnosti, da bi človeška sila francoske vojske, ki se je umikala že tri tedne, mogla najti energije, da se obrne in postavi po robu zasledovalcu, poblaznelemu zaradi zaporednih zmag. Toda to se je zgodilo. V prvih dneh septembra leta 1914. se je razvila bitka na Marni, ki se je končala s popolno zmago Joffrovih voj ska in ki je bila odločilnega pomena za vso vojno. Joffre je tiste dni izdal svoj veliki ukaz o protinapadu, v kaiterem je pozval slednjega moža, da se bori na svojem mestu do zadnje kaplje krvi. General Gallieni, vojaški poveljnik Pariza, pa je z druge strani pripravil svoj nič manj genialni načrt velike protiofenzive naravnost proti sovražnemu centru. Moralna sila francoske vojske se je dvignila ob prvih uspehih. Nemško čete pod poveljstvom generala K lučka, ki bi bil moral zaobjeti Pariz, so se morale udati silnemu navalu francoske vojske, med tem pa je propadel nemški center, ki je bil poslal del svoje sile na pomoč Hindenburgu v vzhodni Prusiji. To so bili najbolj dramatični momenti svetovne vojne. Odločila je usoda svetovne vojne. Sile so se izenačile in pozicije so ostale skoraj neizpremenjene vsa nadaljna leta. Po bitki na Marni so se nemške vojske immobilizirale v svojih jarkih. Joffreu je preostala le še naloga, da zgradi prav tako trden »zid človeških teles« vzporedno ob sovražnikovih postojankah. Ustvaril je ta »človeški zid«, kakor ga je on sam kot prvi imenoval. Maršal Francije. Sledile so sicer v naslednjih dveh letih še velike bitke, deloma na inicijativo vrhovnega zavezniškega vojnega sveta, toda položaji so ostali prej ko slej neizpremenjeni, kljub vsem žrtvam in naporom. In mase, ki so jih napori vojne spravile ob tla, so zamrmrale. Joffra, slavnega zmagovalca in maščevalca, so premestili. Bilo je mesec decembra let 1916., po stra šni tromesečni bitki ob Sommi. Vrhovno povelj-ništvo vojske so izročili generalu Nivelleu, njega samega pa so imenovali za tehničnega svetovalca vojnega sveta. Tedaj je tudi prevzel predsedstvo vrhovnega vojnega sveta velike antante. Izkazali so mu najvišje časti. Dne 26. decembra tistega leta je bil imenovan za maršala Francije. Prvikrat, odkar obstoja tretja republika, je dosegel general tako odlikovanje. Odlej se maršal Joffre ni več direktno udeleževal vojnih akcij. Pač so ga spomladi leta 1917. poslali v Združene države s posebno misijo, ki mu je tudi uspela: z vojaškimi zastopniki Združenih držav je sklenil vojaško konvencijo. Zadnjič se je pokazal maršal Joffre na čelu svojih armad 14. julija 1919 ob veliki paradi v Parizu. Nato je še po naročilu vlade koncem leta 1919 potoval v Španijo in naslednjega leta v Romunijo, odtlej se Je odtegnil javnemu delovanju in preživel svoja zadnja leta v Parizu v miru in počitku. Joffre je bil le vojak, in je čutil, da je s končno zmago zaveznikov dopolnil svojo dolžnost. Posvetil se je svojim spominom in še pred kratkim objavil svojo knjigo, v kateri je razčistil tudi nasprotstva, ki so nastala med njim in Poincarejem. In nekje v svoji knjigi, ko odgovarja Poincareju, pravi: »Zgodovina? Ne piše je Poincare: marveč narod. In ta narod se ne moti. Te čutim, to vem.« Kmalu potem je zbolel. Ni hotel, da bi svet izvedel za njegov težki zdravstveni položaj. Še- le pred nekaj dnevi, ko so mu morali zdravniki operirati nogo in jo amputirati, je izbruhnila vest o njegovi bolezni z vso silo na dan. Ves svet se je razburil. Dolgo, vztrajno se je maršal boril s smrtjo, prav ka”kor s sovražnikom %-sti dve leti po bitki na Marni. In sedaj je umrl v 79. letu svojega življenja. Umrl je maršal Francije, veliki zmagovalec v svetovni vojni. Slava spominu zmagovalca Zmagovalec v veliki marnski bitki je nastopil svojo zadnjo pot. Vojskovodja, ki je kot prvi ne samo ustavil zmagovito nemško prodiranje, temveč tudi kot prvi prizadejal nemški armadi tako težak poraz, da se ni od njega nikdar več opomogla. V marnski bitki se je razrušil načrt nemškega generalnega štaba in ž njo je bil izvršen oni preobrat, ki je na vse zadnje prisilil Nemce, da so položili orožje. Ko je bila velika marnska zmaga izvojevana, se še ni videl ves njen dalekosežen pomen. Toda čim dalje je trajala vojna, tem jasnejše je postajalo, da je marnska bitka bila prva velika odločitev v svetovni vojni in vse poznejše analize dogodkov v svetovni vojni so se vedno ustavile na marnski bitki, ki je bila začetek preobrata v svetovni vojni. Marnsko bitko pa je izvojeval maršal Joffre in v tem je njegov trajen historičen p men in z marnsko bitko je vstopil Joffre v svetovno zgodovino. Obenem pa se je uvrstil med one največje vojskovodje človeštva, med one velikane, ki so direktno uplivali na razvoj življenja narodov. Iz negativne perspektive se še jasneje vidi velikanska zasluga marnskega zmagovalca. Če ne bi bilo marnske zmage, če bi tudi ob Marni zmagali Nemci, potem bi se uresničil nemški načrt, padel bi Pariz in vojna bi se končala po diktatu Berlina. Niti med vojno niso nemški nacijonalisti prikrivali, kaj naj bi ta zmaga pomenila. V vsej Evropi bi vladala samo ena volja, volja naj-brezobziirnejšega junkerskega militarizma. 7 stoletje bi bil zaustavljen ves razvoj evropskega ljudstva, ki bi se moralo skozi več generacij boriti samo proti prepoteno! zmagovalca. Danes, ko se tako mnogo govori o nasilju Versajskega miru, je dobro, če se enkrat tudi omeni ta negativno per-sfektiva in pokaže, kako vse drugače nasilen bi bil mir, ki bi ga diktiral železni nemški militarizem. Mi, ki smo živeli nekoč v Avstro-Ogrskl, vAmo to še posebno dobro. Od leta 1R48 dalje, pa še preje od Napoleonovih vojsk, se je vedno ponavljala ena in ista resnica. Kakor hitro je zmagalo habsburško orožje, takoj so bile tudi okrnjene pravice avstrijskih narodov. In kakor hitro je bilo poraženo avstrijsko orožje, že so tudi bile povečane svoboščine avstrijskih državljanov. A prav tako je bilo s pravicami avstrijskih narodov. Vsak poraz avstrijskega orožja je dvignil nenemške narode v Avstro-Ogrski, vsaka zmaga Avstrije pa je bila poraz za avstrijske nenemške narode. Se veliko bolj pa se je to videlo za časa svetovne vojne. Nemški fanatizem je ob izbruhu svetovne vojne naravnost zadivjal in ječe so se pričele polniti z našimi ljudmi. Ko pa je prišel gališki poraz, ko je prišla divna srbska zmaga in ko so se kopičile težave, tedaj se je pričelo tudi svobodnejše življenje za nenemške narode v Avstro-Ogrski. Prva zarja tega novega svobodnega živ-I' ija pa je bila marnska bitka. Vera v nepremagljivost nemške armade je padla, vera v eksaktnost nemškega načrta je izginila in nov pogum je objel v?e slovanske narode, da ie blizu dan svobode. In ta pogum je vlil slovanskim narodom zmagovalec Joffre. Zato pa je njegovo ime ne- i ' risno zapisa v srcih slovanskih narodov, zato je Joffrova smrt za vse slovanske rarode enako silen udarec ko za francoskega. S prav posebno tugo pa stoji ob grobu velikega francoskega zmagovalca jugoslovanski narod, ki je dolžan maršalu Joffru še posebno zahvalo. Kajti maršal Joffre je bil tisti, ki je rešil kljub vsem ugovorom drugih zaveznikov solunsko fronto, ki je bila izhodišče našega osvobojenja. In maršal Joffre je bil tisti, ki je bil vedno odkrit prijatelj našega naroda in v dokaz tega svojega prijateljstva kmalu po osvobojen ju pohitel v Beograd. Velikega prijatelja je izgubil v Joffru jugoslovanski narod in zato je njegova žalost tem iskrenejša. Zato pa je tem večja njegova odločnost, da ohrani v največji popolnosti zavezništvo z velikim in plemenitim francoskim narodom. Smrt velikega maršala je še bolj zbližala Francijo in Jugoslavijo, ker se z njo obnavljajo vsi oni veliki in lepi spomini na dobo težkih in zmagovitih skupnih borb. Ko se klanja jugoslovanski narod spominu velikega vojskovodje in ko se z občudovanjem spominja izrednih sposobnosti tega značajnega in plemenitega moža, izreka jugoslovanski narod svoje najiskrenejše sožalje velikemu francoskemu narodu, s katerim ga veže danes ista bol in ista žalost. Obenem pa tudi svečano prisega, da bo v spomin na velikega maršala s še večjo vnemo delal na utrditvi franoosko-jugoslo-vanskega prijateljstva, ki je in ostane osnova vse jugoslovanske politike. Večna slava spominu velikega maršala Joffra! Jugoslavija želi mir brez vsake zahrbtne misli Izjava ij_ Vel. našega kralja dopisniku Parisiena“ - Jugoslavija je prežela z voljo po miru in po napredku - Neomajna hvaležnost vladarja in naroda napram Franciji Pariz, 3. januarja. AA. Posebni dopisnik »Petit Parisiena«, ki je prehodil Balkan, opisuje kralja Karola, kralja Borisa in kralja Aleksandra. O N j. Vel. kralju Aleksandru pravi, da stremi vladar Jugoslavije zlasti za tem, da ohrani edinstvo države in naroda, kar mu je najdragocenejše. Dopisnik je imel priliko biti v Beogradu sprejet od Nj. Vel. kralja Aleksandra, pri čemer je dobil od njega tele informacije: Jugoslavija, in jaz smem govoriti v njenem imenu, je prežeta z dvojno voljo: z voljo po miru in z voljo po napredku. Mi želimo miru z vsemi svojimi sosedi brez vsake zahrbtne misli in bi hoteli dan za dnem izboljševati svoje mednarodne odno- šaje. Glede notranjega napredka smem reči, da mi ta napredek želimo s prav toliko volje kakor želimo tudi zunanji napredek, na čemer tudi delamo. Ali ste videli Beograd in sijajne uspehe, ki smo jih dosegli? Cez Donavo in Savo se grade mostovi, zemlja se osušava in grade se pristanišča. Naša prestolnica, ki je bila nekoč samo siromašna turška vas, leta 1918 pa kup ruševin, je ponovno vstala in predstavlja simbol našega poleta v napredek in sim-bal energije za delo, ki preveva ves narod. Po kratkem premolku je kralj ganjen vstal in rekel: Ali bi zabeležili, da jaz ni- kdar pozabim, da se imamo za ono, kar je danes naša domovina, zahvaliti neomajnemu prijateljstvu Francije, ki je bila od prvega dne vojne zvesta zaveznica Srbiji. Da ne bom pozabil hvaležnosti Franciji, katere poglavarji so me tako prisrčno sprejeli, in g. Poiricarčju, ki mu tako iskro? no želim okrevanja. Zapišite, da sem bil srečen, ko sem mogel na kraju, ki je bila prej turška trdnjava, odkriti spomenik slave vaši republiki, in to odkritje je odjeknilo v vseh naših srcih. Moj mali sin princ Peter je ponosen kakor sem ponosen tudi jaz, da je s sedmimi leti dobil veliki križ Legije časti. Grški ministrski predsednik na Dunaju Svečan sprejem na kolodvoru — V imenu vlade ga je pozdravil podkancelar dr. Schober Dunaj, 3. januarja, d. Grški ministrski predsednik Venizelos je danes opoldne s svojo soprogo dospel na Dunaj, kjer so ga na severnem kolodvoru oficijelno sprejeli. V prejšnji dvorni čakalnici, ki je bila s cvetjem okrašena, so se zbrali k sprejemu med drugim podkancelar in zunanji minister dr. Schober, glavni tajnik za zunanje zadeve Peter, v zastopstvu zveznega predsednika pisarniški ravnatelj L8wenthal, soproga grškega poslanika na Dunaju Mme Sactouris, dalje osobje grškega poslaništva, vodia policijskega ravnateljstva dr. Brandl in drugi. Ministrski predsednik Venizelos je stopil iz salonskega vagona z grškim poslanikom na Dunaju, ki mu je bil šel nasproti, in z avstrijskih legacijskim tajnikom Jordanom. Pri izstopu je Venizelosa prisrčno pozdravil dr. Schober. Govoril je francosko in je izrekel dobrodošlico grškemu predsedniku vlade v Avstriji. Venizelos se je zahvalil za pozdrav ter je v svojih prvih besedah izrazil nado, da bo njegov poset^ui Dunaju pripomogel, da postanejo odnošaji med obema narodoma še prisrčnejši. On dela v resnici le miroljubne posete. Soproga grškega poslanika je izročila Venizelosovi soprogi krasen šopek cvetja iz belih in rdečih rož z modro-belim trakom. Grška kolonija je priredila Venizelosu viharne ovacije. Venizelos je nato odšel v hotel Imperial, kjer se nastani za svojega bivanja. Po kratkem času je Venizelos posetil zveznega kancelarja dr. Enderja, podkancelarja dr. Schobra in zveznega predsednika Miklasa. Zvezni predsednik je izročil grškemu ministrskemu predsedniku veliki častni znak za zasluge za avstrijsko republiko. Krvavi izgredi in spopadi v Porurju Policija rabi strelno orožje — Ena oseba mrtva, več težko in lažje ranjenih — Spopadi med stavkajočimi in nestavkajočimi delavci Essen, 3. januarja, d. Položaj stavkanja Porurju se napram včeraj ni kaj prida spremenil. Da bi divje stavke kaj ponehale, se še ni dalo spoznati. V ozemljih rudniškega revirja Moers in Hambori, kjer so največ stavkaJi, se je število stavkujočih še za nekaj zvišalo. Na raznih mestih je došlo do spopadov, ker komunistična stavkovna centrala razvija silno agitacijo. Posebno močna je agitacija v okolici Repelena, kjer je prišlo do spopadov med policijo in med množico. Policija je morala v silobranu uporabiti strelno orožje, pri čemer je bil zadet neudeleženi železniški čuvaj, ki je na poti v bolnico umrl. Težje ali lažje ranjenih je billo še 6 drugih oseb. V okolici rova Rhein-baben je množica na policijo metala kamenje in streljala, tako da je bila policija prisiljena tudi sama streljati, pri čemur sta bili dve civilni osebi težko ranjeni. Essen, 3. januarja, d. Pri rovu Neumiihl je bilo pri spopadu med delavoljnimi in stavkujočimi delavci več oseb ranjenih. V rov Wilhelm je moglo delovno moštvo iti na delo v jamo le ob močni zaščiti policije. Pri rovu Zollverein je morala polioija in gasilstvo posredovati. Tudi pri rovu Joahim je prišlo do kaljenja miru. Tam so napadli s kamenjem in je bilo treba priklicati oja-Čenje. Važna pogajanja med Francijo in Anglijo Tajnik Društva narodov v Čile Santiago de Chile, 3. januarja. AA. Kljub delikatnim odnosajem,' ki vladajo med državo Cile in Društvom narodov, je bil tajnik Drummond zelo prisrčno sprejet. Danes bo sprejet od predsednika. Drummond je kategorično zanikal vest, da je odstopil. Italijanski »odgovor« na angleški apel v prid političnim preganjancem Rim, 3. januarja. AA. Poluslužbena radio-postaja odbija obtožbe in apel, ki so ga poslali italijanski vladi angleški državljani. Apel jc izšel v angleških listfh in pravi o njem rimska agencija, da je popolnoma nepotreben, tendencijozen in da bi bil laliko izostal. Poluslužbeno opravičilo pravi, da so seje posebnega sodišča javne, da obtožence lahko branijo poljubno izbrani odvetniki, da obtožbo utemeljuje visoki sodni uradnik redne magistrature in da je postopek zakonit. Fašistovsko nasilje Corica, 3. januarja, v. V Cerknem nad Gorico »o fašisti prijeli kmetskega fanta Eržena, brata idrijskega kaplana. Nič hudega slutečega mladeniča so nato z avtom odpeljali dobre 3 km iz trga in ga tam do krvi pretepli. V mnenju, da nesrečnež gotovo izdihne, so pustili Eržena v cestnem jarku, sami pa so se odpeljali nazaj v trg. Mimoidoči ljudje pa so pobitega fanta našli, mu nudili prvo pomoč in ga tako rešili gotove smrti. Po Vipavskem in po Banjifki planoti krožijo med ljudmi nepotrjene govorice, da je učitelja Sottosantija v Vrhpolju pri Vipavi iz zasebnih sporov ubil njegov brat, italijanskega finančnega stražnika Rastellija v Koprivišču pa da sta iz maščevalnosti ustrelila dva fašista. Italijansko oboroževanje na morju Rim, 3. januarja. AA. Po uradni statistiki ministrstva za mornarico so leta 1930. zgradili v Italiji sedem novih križark, šest podmornic, enega izvidnika in dve torpedovki. Mnoge druge gradnje so ie v teku. Veliko francosko posojilo angleški industriji — Angleško-franco ska finančna antanta — Možnost sodelovanja Nemčije zadnji seji razorožitvene komisije angleški delegat nenadoma sprejel francosko tezo in da ni izključeno, da je bil ta čin angleškega delegata posledica gospodarskega Pariz, 8. januarja. AA. V političnih krogih so izzvale veliko zanimanje trdovratne vesti, da se vrše med francoskimi in angleškimi finančnimi strokovnjaki pogajanja za veliko francosko posojilo angleški industriji. Posojilo bi dala Francoska banka z garanejo Angleške banke. Politični krogi naglašajo, da bi pomenjalo to posojilo francosko-angleško gospodarsko zbliža-nje, ki bi bilo ogromnega pomena za svetovni in gospodarski položaj ter bi gospodarsko sodelovanje Anglije in Francije tudi politično izpremenilo sedanje stanje v Evropi. Politični krogi naglašajo, da je na sporazuma med Anglijo in Francijo. Že francoski listi so pred kratkim pisali o možnostih angleško-francoske finančne antante ter poudarili, da je Francija pripravljena sodelovati za gospodarsko obnovo Evrope. Listi naglašajo, da obstoja upanje, da bo sodelovala pri tej akc’ji tudi Nemčija, in da se bo to sodelovanje udejstvilo tudi v Ženevi. Boj za film »Na zapadli nič novega« v Avstriji Na Dunaju so predstave dovoljene — Narodni socijalisti pripravljajo izgrede, da izsilijo prepoved filma lici Apolonovega gledališča, kjer naj bi se film predvajal, sklicali tri demonstracij, va zborovanja. Oni hočejo izzvati izgrede, du Dunaj, 3. januarja, d. Boj za Remarque-jev film >Na zapadu nič novega« se od dne do dne poostruje. Kakor znano, zvezna vlada filma sicer ni prepovedala, ker spada zadeva v pristojnost deželnih vlad, pač pa je priporočala deželnim vladam, naj film prepovedo. Kot prva je sledila teinu priporočilu zvezne vlade voraiberška vlada in je film za Vorarlberg prepovedala. Danes je policijsko ravnateljstvo v Linču na podlagi nekega odloka gornje-avstrijske deželne vlade prepovedalo za danes nameravano predvajanje filma pred povabljenimi gosti. Prepoved je policija utemeljevala s tem, da so bile k predstavi povabljene tudi osebe, ki niso časnikarji in tudi nimajo nobenega javnega značaja. Prireditelji predstave so vložili pritožbo proti prepovedi. Dunaj, 3. januarja, d. Na Dunaju sta se do sedaj vršili dve novinarski predstavi Remarouejevega filma. Za danes je Mia napovedana tretja predstava za povabljene goste. Nemški narodni socijalisti so v oko- prisilijo policijsko ravnateljstvo k prepovedi predvajanja Remarquejevega filma. Ni znano, kako bo dunajsko policijsko ravna-teljstvo na to reagiralo. Do sedaj je odre-dilo za zgodnje večerne ure obsežne varnostne ukrepe v okolici Apolonovega gledališča. Umor sovjetskega kurirja Varšava, 3. januarja. AA. Po poročilu iz Varne je bil na mali železniški postaji v bližini poljske meje umorjen sovjetski diplomaski kurir. Potoval je iz Moskve v Varšavo* Kurirja je ubil agent čeke. Kurirja so osumili, da je hotel odnesti v inozemstvo važne politične listine. Nova stavka v Angliji London, 3. januarja. AA. Pogajanja med zvezo delavcev in podjetniki tekstilne industrije v Manchestru so se razbila. Včerajšnji sestanek je trajal pet ur. Delavci so izjavili, da bodo stopili v stavko v ponedeljek. Slava osrednje matice vojnih sirot Beograd, 3. januarja. AA. Pod visokim pokroviteljstvom Nj. kraljevskega visočanstva prestolonaslednika Petra proslavi Osrednja matica vojnih sirot jutri 4. t. m. svojo slavo v društvenem domu v Beogradu. Danes dopoldne je priredila uprava Matice v Vaznesenski cerkvi svečano spominsko slavo vsem svojim, v vojni padlim članom. Brat japonskega cesarja v Beogradu Beograd, 3. januarja. 1. Danes ob 10 38 sta prispela iz Italije v Beograd japonski princ Taka. matsu in njegova soproga Kikuko. Spremljala ju je suita 12 oseb, poslanik Fuita in častni japonski konzul g. Milutin Stanojevič, ki je sprejel princa na naši meji. Na postaji so visoke goste sprejeli Nj. Vis. knez Pavle in kneginja Olga z dvorskimi damami, nadalje minister dvora Jeftič, prometni minister Ra-divojevič in drugi. Po predstavitvah je dvorna dama g. Lozanič izročila princesi Kikuko krasen šopek rdečih cvetlic, nakar so se odpeljali z avtomobili v hotel »Srpski kralj«, kjer so gostom rezervirali apartement. Visoki gostje ostanejo v Beogradu dva dni, nakar bodo nadaljevali svojo turnejo. Sestanek Zaleski - Venizelos Varšava, 3. januarja. AA. O sestanku med Veni-zelosom in poljskim ministrom za zunanje zadeve Zaleskim je bil izdan komunike, ki ugotavlja, da obstoja med obema državama popolno soglasje o obči politiki. Med obema državama bo v najkrajšem času sklenjena pogodba o arbitraži in pomiritvi. Nadalje sta oba državnika ugotovila, da vztrajata na miru in točni izvršitvi pogodb. Predsednik grške vlade Venizelos je odpotoval na Dunaj. Nove določbe o samoupravnih cestah Beograd, 3. januarja. AA. Nj. Vel. kralj je na predlog ministra za gradnje in po zaslišanju predsednika ministrskega Bveta podpisal in proglasil zakon o izpremembah in dopolnitvah k zakonu o samoupravnih cestah z dne 8. maja 1929. z novimi izpremembami in dopolnitvami dne 5. septembra 1929. in 30. maja 1930. § 1. — § 12. se izpremeni in se glasi: Glavno pravico trase za izvršitev novih popravil obstoječih cest in elementov za izdelavo načrtov odo-brava za banovinske ceste prvega reda minister za gradnje, za banovinske ceste drugeg reda in za občinske ceste pa ban. — § 2. Poslednji odstavek § 38 se izpremeni in se glasi: Obvezanci, ki so pozvani na delo in njihovi namestniki niso podvrženi zakonu o zavarovanju delavcev. — § 3. Na koncu § 40 pride nov odstavek, ki se glasi: To delo lahko obvezanci osebno odpravijo, plačajo ali pa dajo v delo posebnemu namestniku v zmislu čl. 38 tega zakona. Osebno delo je dovoljeno tudi osebam do 60. leta, nadomeščanje pa osebam iste hiše in do izpolnjenega 16. leta. — § 4. V petem odstavku § 67 stopi na mesto besed »pristojna banska uprava« »minister za gradnje«. — S S. Ta zakon stopi v veljavo in dobi obvezno moč, ko se razglasi v »Službenih novinah«. Tisti dan izgube veljavo vsi zakoni, uredbe in predpisi, ki nasprotujejo odredbam tega zakona. Otvoritev turkestanske železnice Moskva, 3. januarja. AA. Na novega leta dan je bila otvorjena železniška proga, ki veže Sibirijo s Turkestanom in železniško omrežje Turkestana * onim v Sibiriji. Eksplozija na hodniku banske uprave v Zagrebu Zagreb, 3. januarja. AA. Danes ob 14. se je v pritličnem hodniku banske palače v Zagrebu pripetila eksplozija, ki je poškodovala nekaj vrat in razbila več oken. Razen te gmotne škode ni bilo žrtev. — Ker je bil danes v banski upravi sprejemni dun ia občinstvo, sodijo, da je razstrelivo v obliki majhnega zavojčka prinesla neka oseba na hodnik in ga tam pustila. Velika železniška nesreča v Angliji London, 3. januarja. AA. Opoldanski ekspres na progi Edinbourg—London je skočil pri postaji Carlisle iz tira. Ubite so bile Itiri oaebe ter 12 ranjenih. VREMENSKA NAPOVED Dunaj, 3. januarja, d. Večerna vremenska napoved meteorološkega zavoda za jutri: Južno vreme bo trajalo še naprej, pretežno močno oblačno. V Južnih Alpah nagnenje k padavinam, temperatura okrog ničle Vtisi iz Anglije London, koncem decembra. Razburkan In meglen je Kanal, ki loči Anglijo od Evrope; — ali se mar zato angleško življenje razlikuje od kontinentalnega? Ni velika razlika, a vendar se ti zdi vse nekako tuje, ko prestopiš prag Britanije. Anglež je predvsem miren, rekel bi dostojanstven, le nerad pokaže svoja čuvstva; globoko žalost, kakor tudi veliko navdušenje le malokdaj bereš v njegovih očeh. Angleška mati ne poljublja pogosto svoje hčerke, prijatelji si ne podajajo rok ob srečanju, skoraj nihče ne nosi žalne obleke. Vse te okolnosti povzročajo, da slove Angleži kot hladen in nedostopen narod. Živi pa le kratek čas med njimi in spoznal boš, da se pod nordijsko rezerviranostjo skriva čuteče srce. Anglež je ceremonijelen, njegovo obnašanje je ležerno ter obenem silno korektno. Nihče ti ne bo zameril, če sedeš na tla v »drewing • room«-u (zelo domače in prijetno udobno urejen salon), vsi se bodo pa spogledali, če ne rečeš »sorry«, kadar je treba. 0 da, »sorry« slišiš bolj pogosto v Angliji kot »pardon« v Franciji. Nekaka »dobra vzgoja« in vljudnost sta že prirojeni vsakemu Angležu in to brez razlike v sloju. Poleg samozatajevanja in vedno korektnega obnašanja (kajti Anglež se ne spozabi nikdar), sta njegova splošna znaka izvanredna poštenost in snaga. Svoj dežnik — zelo potreben predmet v Angliji, ali celo denarnico, polno funtov, lahko pustiš kjerkoli, našel jo boš jutri na istem mestu. Po trgovinah te nikdar ne goljufajo, kakor se to dogaja na kontinentu. Govorim predvsem o podeželskih mestih, nekateri delj Londona so izjema, a zato tudi bereš povsod svarila: »Look out far pickpockets!« Anglež ni nikakor previden, zato ga kaj radi izrabljajo onstran Kanala! Snaga, kakor rečeno, je neobhodno potrebna Angležu; vsaka delavska hišica ima svojo kopalnico in družina jo uporablja vsak dan. Brez snage ni zdravja, a zdravje cenijo Britanci nad vse. Vsak Anglež goji šport. V šoli bolj spoštujejo dijakinjo, ki dobro plava, igra hockey ali golf, loo ono, ki zna dobro matematiko ali latinsko. Tudi si Anglež ne beli prepogosto glave s teškimi problemi, ne trudi se preveč z delom, vendar bo našel čas za skodeljico čaja ali partijo vvhista; ljubša od »\Valktire« mu je opereta »Bitter-Swest«, Shakespeare in Shaw nista preveč dobrodošla na odru. Ob plamtečem ognju kamina staro in mlado kaj rado pokramlja o zadnjih športnih rekordih, o novih filmih. Udobnost cenijo nad vse, o tem pričajo mehke preproge in foteli. Zelo družaben je prebivalec tostran Rokav-sRega preliva, »party« in celo »social« sta kaj pogosta, družabni sestanki povsod priljubljeni. Tudi tujec je dobrodošel, seveda mora biti gospodarju simpatičen. Hliniti se pač Anglež ne sna, saj še resnično naklonjenost le malo pokaže, a kadar jo pokaže, si lahko prepričan, da je odkritosrčna. Imel sem priliko spoznati več angleških rodbin in povsod sem bil, proti pričakovanju, prisrčno in gostoljubno sprejet. Anglež je umetnik v sprejemanju gostov: tujec, ki je prestopil prag hiše, zanj ni gost, temveč član družine; prihranjena je' na ta način marsikaka neprijetna situacija ali mučna in nepotrebna konverzacija. Ce prideš v angleško hišo, se nikdar ne bo družina vznemirjala, stala krog tebe in ti stregla kakor bogu, kot je to pri nas precej v navadi. Tebi ni treba podajati roke vsakomur, nasmeh in poklon pri vstopu zadostujeta, nato pa se pridruži, komur hočeš, pomagaj v hiši, če je treba, postrezi si sam, kakor ti je drago. Ni pa sato angleška gospodinja nič manj gostoljubna od slovenske, vedno, tudi če nisi povabljen na Čaj ali večerjo, boš našel v kakšnem kotičku lepo in okusno pogrnjeno mizico — sandwichi, dobre »pic«, izvrstno pecivo, jelly, fruit-salad, ginger, vse ti je na razpolago. Samozavestni so prebivalci tega otoka, odtr-8®ni od Evrope, nočejo biti v nobenem oziru Mihajl Zoščenko: Katforga To je res vražja reč, pravo katoržno delo, imeti v sedanjih časih kolo. Sicer je res, veliko zadovoljstvo ti nudi, fizično razvedrilo 'n slično. Včasi povoziš lahko celo psa ali spla-Siš piščanca. Toda ne glede na vse to se kolesu odpovedujem. Zaradi te reči, zaradi tega aparata sera namreč težko obolel. Pretegnil sem se in zdaj se zdravim v am-bulatoriju. Pravijo, da imam kilo. Mogoče sem Že invalid. Moje lastno kolo me je uničilo. Naj začnem od kraja. Danes so taki časi, da kolesa niti dve minuti ne moreš pustiti aa spmem — ukradejo ti ga. Tako ne gre drugače, kakor da nosiš kolo na rami, kadar se ne voziš z njim. Zgodilo se je že, da sem prišel g kolesom v trgovino in potisnil vse občinstvo za pult. Ali pa včasih grem k znancem v različna nadstropja po opravkih. Ali k sorodnikom. Tudi, če sediš pri sorodnikih, moraš neprestano držati za bilanco. Nikdar ne veš, kdaj bo koga izmed njih pičila muha, da ti bo odvil zadnje kolo ali izpustil zrak iz pneumatike In potem dejal: saj je bilo že prej. Skratka, težko je bilo. Končno že nisem več vedel, kdo se več na kom vozi. Jaz na kolesu, ono na meni. odvisni od nje. Svobodno ljubioj! Žena je samostojna in tudi v zakonu ne želi biti prepo-slušna svojemu možu. Železnice, šole, vse je privatno, kajti ni dobro biti preodvisen od vlade, pravi angleški podjetnik.' Vsakdo pa obožuje kralja in ni je zabave, ki se ne bi končala z »God save the kingc. (Bog čuvaj kralja.). Ne rečem, nekateri predvojni kolesarji so puščali kolesa na ulici. Zaklepali so jih z najrazličnejšimi ključavnicami, pa ni nič pomagalo, navzlic teinu so jim jih odnesli. Tudi meni ni kazalo drugega kakor da sem se ravnal po ostalih in nosil kolo povsod s seboj. Seveda, če je človek zdrav, ni to nič takega. Z menoj pa ni bilo tako. Zelo nujno sera rabil denar. »Treba ga bo kje dobiti ,« sera si misli. Kolo mi je prišlo ravno prav. Sedel sem nanj in se odpeljal. Pridem k prvemu prijatelju, ga ni doma. Pridem k drugemu, prijatelj je doma, toda denar ne. Prvi prijatelj je stanoval vsaj v tretjem nadstropju, dočim je drugi v sedmem. Ko sem se s kolesom privlekel gori in nazaj, mi je vis^l jezik iz ust. Potem sem se odpeljal k sorodnici v Sibirsko ulico. Prav za prav k rodni teti. Ta pa stanuje v šestem nadstropju. Šel sem s svojim aparatom v šesto nadstropje in gledam, na vratih visi listek »Pridem čez pol ure«. »Kje se ta prokleta babnica neki potika?« sem si mislil. To me je silno razburilo in odšel sem spet doli. Lahko bi bil počakal gori, pa sam nisem vedel, kaj delam. Mahoma sem * prisilno delo kaznjencev v sibirskih rudnikih. Mirna, kakor njeni prebivalci, ne vznemirljiva, a vendar prikupna in ljubka, je tudi pokrajina (mislim južni del Anglije). Ni sicer visokih gora, katerih veličastvo te omami, toda pohlevni grički, tihe dolinaoe, posute z ovcami, bistri potočka in vsa ta lepa idila napravijo tudi najprijetnejši vtis. se znašel spodaj in tam čakal na teto. Ko je prišla, se je pričela jeziti name, ker nisem hotel spet z njo gori. »Eno samo desetico imama pri sebi,« pravi. »Vse drugo imam v stanovanju.« Oprtam si kolo na ramo in grem za teto. Čutim, kako se vse trga v meni in mi jezik sili ven. Pa sem vendarle prišel do vrha. Dobil sem denar, si malo privezal dušo in napolnil pnevmatiko. Potem sem odšel doli. Ko pa pridem doli, vidim, vežna vrata so zaprta. Pri njih jih že ob sedmih zapirajo. Nič nisem dejal, samo z zobmi sera srdito zaškripal, spet naložil kolo in pričel stopati po stopnicah. Koliko časa sem hodil, ne pomnim več. Sel sem kakor v sanjah. »Gori bi bil pustil kolo, če se bojiš, da bi ti ga doli ne ukradli,« je sineje se dejala teta, ko sem spet stal pred njenimi vrati. Ko pa je videla mojo bledico, ki se mi je razlila po vsem licu, se je mahoma prenehala smejati. Držal sem se za bilanco in se opotekal. Srečno me je spravila na ulico, toda peljati se nisem več mogel. Zdaj pa imam posledice. Tolaži me le to, da je motociklistom še mnogo huje, pa vendar vzdržijo. Prava sreča je, da pri nas ne gradijo nebotičnikov. Koliko ljudi bi v tem primeru podleglo naporom! Iz ruščine prevedel B. Z. drugi strani bo pa zopet znižanje itak že enkrat znižanih pokojnin pomenilo silen udarec našim upokojencem, ki bi potem ne bili mnogo na boljšem od staroupokojencev. — Ali res ni druge rešitve? Razpisana mesrfa zdrav-niL'*>v v zdravsiv. občinah Na podlagi »Uredbe o službenem razanerju zdravnikov združenih v Dravski banovini« (Službeni list z dne ‘20. XII. 1930. št. 44) so razpisuje mesta zdravnikov v združenih zdravstvenih občinah in sicer V srezu Brežice: Bizeljsko, Brežice, Planina, Rajhenburg, Sevnica. V srezu Celje: Polzela, St. Jurij ob juž. želez- nici, Sv. Pavel pri Preboldu, Teharje, Vojnik, Vransko, Žalec. V srezu Čabar: Čabar. V srezu Dolnja Lendava: Beltinci, Dobrovnik, Dolnja Lendava. V srezu Gornjigrad: Gornjigrad, Ljubno, Mo- zirje. V srezu Kamnik: Domžale, Kamnik. Brdo. V srezu Kočevje: Fara pri Kostelu, Kočevje, Ribnica, Sodražica, Velike Lašče. V srezu Konjice: Konjice, Loče, Oplotnica, Vi- tanje. V srezu Kranj: Cerklje, Kranj, Preddvor, Škof- ja Loka, Trata nad Škofjo Loko s sedežem v Škofji Loki, Tržič, Železniki. V srezu Krško: Kostanjevica, Krško, Mokro- nog, Radeče, Raka. V srezu Laško: Laško. V srezu Litija: Litija, Višnjagora, Zagorje. V srezu Logatec: Cerknica, Logatec, Lož. V srezu Ljubljana - okolica: Dobrova, Dobru- nje, Zdr. Baranjsko, Št. Vid n. Ljubljano, Grosuplje, Vrhnika. V srezu Ljutomer: Apače, Križevci. Ljutomer, Radenci, Sv. Jurij ob Ščavnici. V srezu Maribor - desni breg: Maribor okol. <1. br. s sedežem v Mariboru, Poljčane, Pragersko, Ruše, Slov. Bistrica, Sv. Lovrenc na Pohorju, Fram. V srezu Maribor . levi breg: Maribor- »kol. I. br. s sedežem v Mariboru, Sv. Jurij ob Pesnici. Sv. Lenart v Slov. goricah, Sv. Trojica v Slov. goricah, Št. Ilj v Slov. goricah, Velka. V srezu Murska Sobota: Cankova, Gor. Lenda- va, Križevci, Murska Sobota. V srezu Novo mesto: Novo mesto - okolica s se- dežem v Novem mestu. Toplico, Žužemberk. V srezu Prevalje: Crna, Dravograd, Marenberg. Guštanj, Ribnica na Pohorju, Vuzenica V srezu Ptuj: Brez pri Ptuju, Muretinci, Ormož vzh. dei, Ormož zah. del, Ptuj . okolica. Ptujska gora. Središče. Sv. Urban. . V srezu Radovljica: Bled, Boh. Bistrica, Kranj- ska gora, Radovljica. V srezu Slovenjgradec: Mislinje, Slovenjgradee, šeštanj, Velenje. V srezu Šmarje pri Jelšah: Kozje, Podčetrtek. Rogaška Slatina, Rogatec. Sv. Peter pod Sv. Gorami, Šmarje pri Jelšah. Prosilci naj vlože svoje po določilih 51. 12. zakona o civiilnih uradnikih in ostalih državnih uslužbencih in § 18. uredbe o službenem razmerju zdravnikov združenih zdravstvenih občin do 1. februarja 331 pni kr. banski upravi Dravske banovine v Ljubljani. Slio9ge!ošlie novice Škofja Loka, 3. januarja. Za Silvestrov večer se je zbralo škofjeloško meščanstvo s številnimi okoličani in gosti v vseh prostorih Sokolskega doma, ki je bil okrašen z zelenjem in močno razsvetljen. Spored je otvorila staroznana burka »Damoklejev meče, ki je kar uspela. Profesorjevemu nastopu je sledila komična filmska dvodejanka, nakar je v idealno zasnovanem novoletnem, polnočnem nagovoru izpregovoril br. Vojteh Debeljak. --Skrbna alegorija je zaključila spored. Ob zvokih jako pridne šestorice orkestrašev Sokola I iz Ljubljane se je razvil do ranih ur ples, v animiranem razpoloženju vseh navzočih. V kopici interesentov za prevzem mizarskih del pri gradnji novega šolskega poslopja v Škofji Loki je imel krajevni šolski odbor težko izbiro. Odločil je za domačine mizarske mojstre gg. Okornovih s Spodnjega trga, Feliksa Bavdaža s Poljanske ceste in Cirila Groharja s Karlovške ceste. Zanimanje za francoski krožek, ki ga bosta vodila v dveh oddelkih spiritual prof. Šimenc in škofjeloški katehet dr. Vilko Fajdiga, je prav lepo. Poučevalo se bo na deški osnovni šoli. Kot tehniški organizator deluje ravnatelj banovinske mlekarske šole ing. Srečko Šabec. Za delavsko škofjeloško revno deco je poklonila Jugočeška iz Kranja upraviteljstvu deško šole okoli 15 prav lepih kosov barhenta, ki se bo dal uporabiti za obleke ubogim deklicam. Upraviteljstvo je poklonilo blagovni dar deloma učenkam gorske šole, drugo pa prejme dekliška šola. Jugočeški za blagonaklonjeni da srčna hvala. Vse lastnike vozil v škofjeloškem okraju opozarjamo na objavo, da morajo imeti vsa vozila predpisane tablice z imenom lastnika. Za ne- i z ved bo so predvidene kazni. Z novim letom je ukinjen samostojni škofjeloški cestni odbor, ki se priključi skupnemu za srez Kranj. Izmed ostalih osebnosti sta v novem cestnem odboru sedanji načelnik škofjeloškega cestnega odbora in podžupan Matevž Ziherl in starološki župan Anton Hafner. Obojestransko pravično rešitev zahteva zadeva uporabe takozvanega Grabna, ki služi istočasno javnemu prometu in športu. Res je, da javne prometne poti ne gre uporabljati za sankanje in smuko; pravtako pa ne gre tajiti, da je Graben kaj pripraven za kratkotrajno športno zabavo. Mejni posestniki stremijo za popolno prepovedjo športa na terenu ,ker je prostor nevaren zaradi karambolov in padca pasantov na spolskih tleh. Običajni vsakoletni plesni venček priredi Gasilno društvo v nedeljo 4. januarja v vseh prostorih Sokolskega doma s sodelovanjem domače godbe na pihala. Cisti dobiček je namenjen bolniškemu društvenemu skladu. Vabimo) Dr. Fran Windischer: Trgovski dom v £;ubl;ani ofvoriiev S. jtmueivjcs. 1931 Že prva leta po ustanovitvi Slovenskega trgovskega društva »Merkur« 1. 1900 je začelo ciljno in smotren delo no samo za utrditev stanovske organizacije, marveč preudarna in ciljno zamišljena prizadevnost za stanovsko veljavo in povzdigo ter za gospodarsko osamosvojitev. V živahni, narodno kipeči organizaciji, kakor je bilo Slovensko trgovsko društvo »Merkur« v prvem petletju našega stoletja, so se kmalu začele oglašati misli in želje po lastnem domu. Svoje prostore je tisto dobo imel »Merkur« v Narodnem domu v levem pritličju vse do pričetka vojske z Italijo. Potem se mu je posrečilo najti v težkih časih dosti ugodne prostore po prijaznosti gospoda Liningerja v Gradišču št. 17. Tu je ostal »Merkur« ves čas do preselitve v Trgovski dom. O potrebi lastnega doma se je v krogu »Merkurja« večkrat govorilo. Odločilno besedo pa je spregovoril jeseni leta 1905 v odborovi seji gospod Ivan Jelačin, • trgovec in tovarnar v Ljubljani. Predlagal je ustanovitev fonda za zgraditev Trgovskega doma in položil sam prvi kamen takemu fondu. Slavnostni občni zbor ob petletnici društva »Merkur« je razpravlja! o tem predmetu in po lepem govoru odbornika g. dr. Viktorja Murnika o osnovi takega zaklada sklenil soglasno, da pozdravlja misel, izproženo po gospodu Ivanu Jelačinu. Začelo se je nato zbiranje zaklada za stavbo slovenskega trgovskega doma, pa so zlasti naši trgovinski sotrudniki in trgovinski potniki vneto delali za ta fond. Dobrih petindvajset let je poteklo od tistih časov. Razmere so se od tiste dobe bistveno predrugačile. Trgovski dom sedaj stoji v Ljubljani, ali uresničenje to misli je prišlo po drugem potu in na drug način nego smo si mislili prva leta svojega mladostnega poleta v okrilju mlade stanovske organizacije. Novo zmagovalno pot je pokazal energični zbornični predsednik gospod Ivan Jelačin ml. Trgovsko društvo »Merkur« je zvesto varovalo zaneteni ogenj vsa dolga leta in je drage volje kot prvo izročilo zbrani denar zakladu za Trgovski dom. »Trgovski dom« je zgrajen od društva Trgovski dom, ki je bilo ustanovljeno jeseni leta 1928 in si je postavilo za svoj namen, da preskrbi trgovskim organizacijam potrebne prostore ter zgradi in vzdržuje Trgovski dom. Društvo Trgovski dom je združba sledečih organizacij: Gremij trgovcev v Ljubljani, Trgovsko društvo »Merkur« za Slovenijo v Ljubljani, Trgovsko bolniško in podporno društvo v Ljubljani, Zbornica za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani, Trgovsko dobrodelno društvo »Pomoč« v Ljubljani, Društvo trgovskih potnikov in zastopnikov za Slovenijo v Ljubljani, Društvo industrijcev in veletrgovcev v Ljubljani, Zveza gremijev za Slovenijo v Ljubljani. Predsednik tega društva je gospod Ivan Jelačin, inicijator te misli, podpredsednik pa gospod Ivan Gregorc, zaslužni načelnik Gremija trgovcev v Ljubljani. Težko breme, ki ga povzroča zagotovitev denarnih sredstev za odlično zgradbo, je vzel nase gospod Ivan Jelačin ml., ki je s težko posnembno žilavostjo in spretnostjo znašal denarna sredstva, zvesto podpiran v raz-sežnein poslovanju od marljivega gremijalne-ga tajnika g. Lojzeta Smuča. Brez člana gosp. Ivana Jelačina ml. ne bi danes stal Trgovski dom. Stavba je posrečeno delo arhitekta gosp. Vladimirja Šubica in mestnega stavbenika gospoda Miroslava Zupana. Bodi prisrčno pozdravljen, ponosna in lepa stavba Trgovski dom v Ljubljani. Trajna priča stanovske zavednosti in stvarilne solidarnosti bodi! Glasno opominjaj naš trgovski stan k slogi in oznanjaj, da so nad koristjo in pridom posameznega gospodarja potrebe občestva. Ti sti ni dober slovenski gospodar, ki ne misli na potrebe celote in na skupen napredek. Pomnik skupnega dela in ognjišče organiziranega trgovstva naj »Trgovski dom« srečno in uspešno zbira zlasti mlade trgovce in trgovski podmladek v svoje okrilje. Napredek naše trgovine in v mnogem pogledu dobrobit našega rodu je pri zavedni in dobri trgovski mladini! Vsa sreča temu lepemu slovenskemu in stanovskemu domu! Kritično stanje rudarskega zavarovanja Trbovlje, 3. januarja. Svetovna vojna je prizadjala tudi našemu rudarskemu zavarovanju neizlečljive rane. — Delavci in nameščenci, ki so dolga desetletja plačevali visoke prispevke v pokojninsko blagajno Bratovske skladnice, so z razvrednotenjem denarja, ki je uničilo fundament kapitalnega kritja provizijske blagajne, izgubili vse dotedanje pridobitve in danes prejemajo ti reveži kot ta-kozvani »starovpokojenci« le nekaj dinarjev pokojnine mesečno. O regulaciji pokojnin sta-ropokojencem se je vsa leta po prevratu mnogo razpravljalo tako v dnevnem časopisju kakor tudi na merodajnih mestih, toda še danes je ostalo vse pri starem, le vrste staroupokojencev se redčijo ... Pokojninska blagajna bratovske skladnice pa tudi po vojni ni mogla doseči kapitalnega kritja. Leta 1925 je bil sicer izdan nov pravilnik, s katerim so bile urejene pokojnine takozva-nim »novoupokojencem«, ki so po tem pravilniku prejemali mesečno pokojnino do največ 1000 dinarjev. Toda že kriza in redukcije rudarjev, ki so nastopile naslednje leto, so temelje pokojninske blagajne močno pretresle, tako da se je moralo misliti na znižanje pokojnin ali pa na zvišanje prispevkov. S težkim srcem je sprejelo delavstvo, zlasti pa upokojenci sklep upravnega odbora Bratovske skladnice, da se morajo pokojnine znižati za 20%, toda sprejelo je to žrtev v veri, da se bo prej ali slej vendarle našla rešitev za ta pereči socijalni problem in da se bodo pokojnine potem zopet zvišale. — Na žalost pa je prišlo drugače. Kriza je trajala z malimi presledki dalje, lani pa je nastopila z vso ostrino. S praznovanjem delavnikov so nastopili v pokojninski blagajni vedno večji primankljaji, ki že resno ogrožajo redne provizijske dajatve. Že na konferenci rudarskih zaupnikov, ki se je vršila lani, 10. avgusta v Trbovljah, je bilo po zaslišanju poročila o položaju pokojninske blagajne Bratovske skladnice ugotovljeno,, da se nahaja pokojninska blagajna Bratovske skladnice, ki naslednje pokojninske zavode, ki obstojajo že 40 do 70 let, v skrajno kritičnem položaju. — Po tej konferenci, ki je med drugim apelirala na mednarodne faktorje, da pristopijo k rešitvi tega vprašanja, se stanje seveda ni izboljšalo, marveč poslabšalo, ker še tudi kriza v rudnikih ni prestala. — Zato se bodo prihodnje dni zopet zbrali zaupniki rudarskega delavstva, da se končnoveljavno posvetujejo o načinu sanacije pokojninske blagajne Bratovske skladnice. — Preostajata baje samo dva izhoda in sicer ali da se sklene znižati dosedanje pokojnine novoupokojencem, ali pa, da se zvišajo prispevki delavstva za starostno zavarovanje. Odločitev rudarskih zaupnikov bo brezdvoma silno težka in odgovorna, kajti zvišati prispevke pri današnjih vsled dolgotrajnega praznovanja skrčenih prejemkih delavstva je skoraj nemogoče, na 9nevne vesfz — Sprejemi strank pri g. banu in g. podba- nu. K že priobčeni notici o tem (vsak torek in petek od 10 do pol 13 ure, le v lastni zadevi eli po zakonitem in pooblaščenem javnem zastopniku) opozarjamo javnost še, da se ima vsakdo striktno držati naznačenih dni in ur, sicer bi bila njegova pot zaman. — Visoka japonska gosta na dvoru v Beogradu. Včeraj sta prispela v Beograd iz Trsta mlajši brat japonskega mikada princ Habuhito Takamatsi in njegova žena princesa Kikuko. Oba sta na svatbenem potovanju po Evropi! V V Beogradu sta gosta N j. Vel. kralja. — Grško odlikovanje naših gospodarskih strokovnjakov. Ob priliki prve balkanske kon-lerence v Atenah je grška vlada odlikovala z visokimi redi člane jugoslovanske delegacije, med temi tudi tajnika Zbornice T0I g. Ivana Mohoriča in g. dr. Cvetka Gregoriča. Prejela sta red Sv. Odrešenika s stopnjo oficirja. Čestitamo! — Pomladek Bdečega Križa na narodni šo- li v Križah na Gorenjskem vprizord v nedeljo 4. januarja v dvorani stare šole v Križah dramo »Stilmondski župan«. Začetek ob 15. uri. Vstopnina običajna. Dohodek predstave je namenjen mladinski knjižnici PRK. Eno prihodnjih nedelj bo predstava ponavljana na »Skali« v Tržiču. Šolska božičnica PRK z obdarovanjem revnih otrok je radi podaljšanja božičnega odmora preložena na Svečnico 1. in 2. svečana 1931. Na vse prireditve PRK prijatelje mladine vljudno opozarjamo. Najbolj pošteno Vas postreže z zimskimi oblačili I. MAČEK Ljubljana, Aleksandrova cesta 12. — Službo občinskega tajnika razpisuje županstvo mestne občine Kamnik. Predpisano opremljene prošnje z dokazili usposobljenosti za to službo naj se vlože do 15. januarja 1931. pri županstvu. Prosilci, ki so na razpis od 10. junija 1930., vložili prošnje in še reflektirajo na to službo, naj to pismeno javijo županstvu. — Odobrene ženitve častnikov. Z rešenjem g. ministra vojske in mornarice je odobrena ženitev art. kap. II. ki. g. Danila Trampuža z dč. Nevenko Tabor iz Dubrovnika; peš. kap. . ki. g. T a u b e r j u Karlu z gdč. Jelko Furlanovo iz Ljubljane; inž. poročniku g. Kan-d a r e t u Borisu z gdč. Mileno D r e z g o, hčerko trgovca iz Šibenika, in san. kap. II. ki. gosp. dr. Mariču Adi z gdč. Maro H u sovo iz Sežane. — Poroka. V cerkvi Marijinega Oznanenja se je poročil ta teden obratovodja premogovnika Belokrajina s sedežem v Črnomlju g. ing. Leo Janežič z gospodično Magdo Nickels-backerjevo, hčerko veletrgovca z žitnimi pridelki v Ljubljani. Poročil ju je o. dr. Tominc, za priči pa sta bila gg. notar Aleksander Hudovernik in prokurist Ljubljanske kreditne banke Matko Janežič. Naše čestitke! — Ivan Tokan umrl. V Ljubljani je umrl g. Ivan Tokan, referent Delavske zbornice. Z njim izgubi naše delavstvo enega svojih najboljših vodnikov. Posebno mnogo zaslug si je pridobil v strokovni organizaciji lesnih delavcev. Bil je izvrsten organizator delavstva; že pred vojno se je zelo živahno udejstvoval v delavskem gibanju. Po vojni so ga delavci izvolili na odgovorna mesta, kjer je v najtežjih časih zastopal in branil pravice proletariata. Bil je tudi poslanec v skupščini in v ljubljanskem občinskem svetu. Končno je postal referent za mezdno gibanje pri DZ v Ljubljani. Umrl je v 58. letu in delavstvo bo težko dobilo njegovega naslednika. N. p. v m.l Žalujočim naše sožalje! Obledele obleke barva v različnih barvah in plisira tovarna Jos. Reich. 6602 — Krzno se dobi najboljše in poceni pri tvrdki I. Knechtl, krznar, Ljubljana, Sv. Petra — Milijonska naročila CSR v Jugoslaviji. Neka praška konzumna zadruga je te dni naročila pri zagrebški Zbornici TOI za več milijonov pšenice, koruze in masti. To bo posledice carinske pogodbe med obema državama. — Ljubljanske in okoliške pevske zbore opozarjamo na koncert Učiteljskega pevskega zbora, ki bo jutri v ponedeljek 5, januarja ob 20. v »Unionu«. Vstopnice v Matični knjigarni. — Uprava Hubadove župe J. P. S. Foto-sport Vam dela veselje le z dobro kamero, katero kupite najceneje pri Fr. P. Zajec, Ljubljana, Stari trg 9. 838 •— Koncert zagrebškega komornega kvarteta ▼ Ljubljani. V ponedeljek 12. t. m. se vrši v Ljubljani koncert zagrebškega godalnega kvarteta, ki ima že po vsej državi velik sloves. Spored obsega po en kvartet Boccherinija, Dvofa-ka in Škerjanca ter bo že zaradi poslednjega za našo publiko zanimiv. To delo je zagrebški kvartet nedavno izvajal z jako velikim uspehom v Zagrebu. Vstopnice za ljubljanski koncert v Matični knjigarni. — Registracija motornih vozil v letu 1931. Po veljavnih predpisih morajo vsa motorna vozila, t. j. osebni in-tovorni avtomobili ter motorna kolesa dobiti nove evidenčne tablice za 1. 1931. Vsi lastniki motornih vozil morajo radi tega vsaj do 20. januarja 1931. prositi pri pristojnem sreskem načelstvu (upravi policije v Ljubljani, predstojništvu mestne policije v Mariboru in v Celju, sreski izpostavi v Škofji Loki) za dodelitev novih tablic. Prošnja se vloži po predpisanem obrazcu, ki se dobi pri imenovanih oblast-vih. Prošnja je takse prosta, ker se vloži na uradni poziv. V SOBOTO, DNE 10. JANUARJA MER- KURJEV PLES 424 V PLESNI DVORANI IN VSEH PROSTORIH TRGOVSK. DOMA — V smrt zaradi bolezni. V Zagrebu se je ustrelil vpokojeni učitelj Stjepan Cvetko. Tožil je vedno sinu, da ne more več prestajati bolečin. Sin ga je hotel spraviti v bolnico, toda preden je prišel rešilni voz, si je učitelj pognal kroglo v glavo in se rešil vseh bolečin. — 13 ciganov pred sodniki. V Požegi je sedelo te dni kar 13 ciganov in cigank na zatožni klopi. Dokazali so jim, da so pokradli za 275.000 dinarjev denarja in blaga. Obsojeni so bili skupno na 43 in pol leta ječe. — Dvoženstvo. Te dni so obsodili v Kruševcu nekega Antonija Vuksanoviča, bivšega učitelja, zaradi dvoženstva na 18 mesecev ječe in eno leto izgube častnih pravic. Mož je prišel v Kru-ševac in se je znal vtihotapiti v boljšo družbo, kjer se je seznanil z nekim dekletom, s katerim se je tudi oženil. Ko je dobil 30.000 Din za svatbeno potovanje, so starši njegove žene zvedeli, da je mož že oženjen in oče treh otrok. — Vreme. Barometer je kazal v Ljubljani včeraj ob 7. uri 759'9, v Mariboru pa 757-3. Termometer v Ljubljani 3, v Mariboru 4 C. V Ljubljani je pihal vzhodno severni veter. V Mariboru je bilo mirno. Mirno je bilo tudi v Mostaru, Zagrebu in Kumboru. Oblačnost je bila povsod velika. Deževalo je v Ljubljani (3-4 mm), Mostaru (4 mm), Beogradu (8 mm) lu na Rabu (4 mm). Najvišja temperatura v Ljubljani je bila 4-2, najnižja pa 2-2, v Mariboru 2, v Mostaru 5, v Zagrebu 5, v Beogradu 2, v Sarajevu 3, v Skopi ju 3 C. CIRIL-METODOV PLES 5. januarja v veliki dvorani Kazine Začetek ob pol 9. uri zvečer. Obleka promenadna. 410 Hjubljtmai Nedelja, 4. januarja 1931., Ime Jezus. Pravoslavni: 22. decembra, Anastazija. Ponedeljek, 5. januarja 1931., Telesfor. Pravoslavni: 23. decembra, 10 mučenikov. Nočno službo imata lekarni Trnkoczy na Mestnem trgu in R a m o r na Miklošičevi cesti. Jutri v ponedeljek pa lekarne Kmet na Dunajski cesti, Leustek na Resljevi cesti in Bo-h i n e c na Rimski cesti. * ■ Odlikovanje policijskih uradnikov. Včeraj ob pol 11. dopoldne je izročil upravnik ljubljanske policijske direkcije dr. Guštin na svečan način odlikovanja osebju direkcije. Odlikovani so bili: nadzornik Goršič Janko z redom sv. Save V. razreda, podnadzorniki agentov Tabornik Alojzij, Turin Maks, Grad Franc in agent Klinec Franc z zlato svetinjo za vestno službovanje. ■ Slovesna otvoritev Trgovskega doma. V četrtek 8. januarja prične točno ob 11. svečanost otvoritve Trgovskega doma v Simon Gregorčičevi ulici 27. Novo palačo bo slovesno otvoril knezoškof g. dr. Gregorij Rožman. ■ Ciril Metodov ples bo jutri v »Kazini«. — Začetek točno ob pol 21. — Obleka promenadna. ■ Sokol I priredi v ponedeljek 5. t. m. ob 20. uri v veliki dvorani na Taboru svojemu neumornemu in velezaslužnemu članu br. Ljubi Dermelju na čast družaben večer, h kateremu vabi vse članstvo, kakor tudi obilne slavljenčeve prijatelje. Zdravo! Uprava. ■ Gostovanje dunajske operete v ljubljanskem gledališču. V sredo 7. in v četrtek 8. januarja gostuje v opernem gledališču dunajska opereta, ki je pravkar priredila 5 gostovanj v zagrebškem Narodnem gledališču z največjim uspehom. Prvi večer se poje nova Leharjeva opereta »Dns Land des Lachelns«, drugi večer pa vetezabavna komedija »Die Wunder-Bar«. Zasedbo javimo jutri, vstopnice pa se že lahko rezervirajo pri dnevni blagajni v operi. ■ Baletni večer ruske plesalke Olge Solovi-ovc. Jutri bo v ljubljanski operi baletni večer, katerega izvaja znamenita ruska baletna plesalka gospa Olga Soloviova. Umetnica je znana v vseh večjih središčih Evrope pa tudi južne in severne Amerike, kjer je absolvirala celo vr- sto samostojnih baletnih večerov, z najlepšimi umetniškimi uspehi. Opozarjamo, da cene za ta večer niso povišane temveč znižane, ljudske, operne cene ■ Pevski zbor Glasbene Matice lina vaje v sredo 7. januarja ob 18K za ženski, ob 20. uri za moški zbor. Dobri pevci se sprejemajo še ta dan ob navedenem času. Odbor. ■ Parastos za episkopom Ilarionom. Srpslca pravoslavna cerkvena občina v Ljubljani je na prvo vest o smrti blagopokojnega episkopa Ilariona Leremskog, ki je upravljal dijecezo, pod katero spada tudi Ljubljana, odredila zvonenje po predpisu in bo opravila tudi parastos za pokojnikom. Parastos se bo vršil v nedeljo 4. t. m. ob 11. uri v pravoslavni kapeli. Prosimo vernike, da se udeležijo parastosa v velikem številu in izkažejo tako velikemu pokojniku, ki ; e posebno ljubil našo mlado občino, dolžno čast. Slava spominu episkopa Ilariona! Odbor Srpske pravoslavne cerkvene občine v Ljubljani. ■ Vstopnice za nocojšnji koncert Maudrove-ga dudaškega tria, ki bo ob 20. uri v veliki Kazinski dvorani, se dobivajo danes dopoldne od 9.—12. v veži Kino Matice na Kongresnem trgu in zvečer od pol 8. ure dalje pred veliko dvorano Kazine. — Člane Češkoslovaške Obce v Ljubljani opozarjamo na nocojšnji koncert praškega Maudrovega tria v Kazinski dvorani. Začetek točno ob 20. uri. ZOBOZDRAVNIK Dr. MILAN PERKO Vodmatska 3 m ZOPE1 REDNO ORDJNIRA ■ Odprta noč in dan so groba vrata. Po dolgi bolezni je umrl v 58. letu starosti gosp. Ivan Tokan, referent Delavske zbornice. Pokopali ga bodo danes ob pol 16. iz palače Delavske zbornice k Sv. Križu. — Od 27. decembra 1930. do 3. januarja 1931. so v Ljubljani umrli: Frančiška Svetlin, zasebna uradnica, 32 let Bohoričeva ul. 28; Marija Kumer, bivša služkinja, 60 let, Vidovdanska c. 9; Julija Walland, žena želez, inšpektorja, 59 let, Rimska c. 13; Marija Mar-koii, žena tob. delavca, 55 let, Vel. čolnarska ulica 8; Ivan Tokan, uradnik Del. zbornice, 57 let, Čopova ulica. V bolnici: Ignatij Majdel, univerzitetni profesor, 56 let, Tavčarjeva ulica 12; Franc Sterlekar, sin posestnika, 24 let, Zagorica 38; Frančiška Ulčar, učenka, 8 let, Gorje pri Bledu; Alojzija Podboj, žena vpok. davčnega naaupravPelja, 55 let, Škofja ulica 13; Jurij Brozovič, uradnik OUZD, 61 let, Gosposvetska cesta 13; Ciril Pogačnik, tesarski pomočnik, 40 let, Pred Prulami 25; Leopold Modic, pis. oli- cijent v p., °0 let, Florjanska ulica 24; Silvestra Torkar, hči delavca, 6 mesecev, Zg. Pirniče 53; Ivanka Lavrič, hči mizarja, 5 let, Moste 39; Anton Ferant, vrtnar, 47 let, Moste; Terezija Perko, ženu brivskega mojstra, 59 let, Stari trg pri Logatcu; Marija Novak, nadgarderoberka v p., 76 led, Dunajska cesta 6; Janez Verlinšek, dninar, 69 let, Poljane; Terezija Perko, mestna uboga, 80 let, Vidovdanska cesta 9. ■ Pouk na šoli Glasbene Matice ljubljanske se začne po božičnih počitnicah zopet v sredo 7. t. m., na kar opozarjamo starše gojencev šole Glasbene Matice. Isto velja tudi za konservato-r.iste. ■ Pridobnini in prometnemu davku zavezane osebe opozarja mestno načelstvo v Ljubljani na poziv davčno uprave za mesto, da vložijo davčne prijave pri davčni upravi ali pri mestnem načelstvu v mestnem odpravništvu, Mestni trg 27/111, soba 48 do 5. februarja 1931. Tiskovine se dobijo istotam. Več je razvidno iz razglasa, ki je nabit na mestni deski. ■ Zavezance zemljarine, ki hočejo vložiti prijave za znižanje dopolnilnega davka zemljarine, opozarja mestno načelstvo v Ljubljani na poziv davčne uprave za mesto, da vložijo prijave do 31. januarja 1931. pri mestnem načelstvu v mestnem odpravništvu, Mestni trg 27/111. soba 48. Tiskovine se dobijo istotam za ceno Din 0-50. Več je razvidno iz razglasa, ki je nabit na mestni deski. ■ Nesreče in nezgode. Včeraj je bil prepeljan v bolnico iz zapora državnega sodišča kaznjenec Koklič Karol, po poklicu ključavničar. Navedeni je nenadoma dobil tak tek, ki je za navadne zemljane precej neobičajen. Pogoltnil je precej dolg žebelj in ročaj žlice. Čudnega gurmana bodo morali operirati. MoriftcP m Svelosavska proslava. Pravoslavna cerkvena občina bo priredila Svetosavsko proslavo 27. t. m. v veliki Unionski dvorani ter prosi vsa druga društva, da bi to upoštevala in ne bi prirejala drugih prireditev. m Sokol Maribor IL na Pobrežju priredi v dvorani gostilne Rojko prvi dramski nastop »Kmet in fotograf« in »Kakršen gospod, tak sluga«. m Udruženje rezervnih častnikov in bojevnikov v Mariboru bo imelo svoj leto.nji redni občni zbor 18. t. m. ob 10. uri v lovski sobi hotela »Orel«. Za člane je udeležba obvezna. m Nočna lekarniška služba. Nočno lekarniško službo bo imela od danes opoldne do prihodnje nedelje opoldne lekarna Kbnig »Pri Mariji Pomagaj« na Aleksandrovi cesti. m Smrtna kosa. V petek zvečer je preminula v 80. letu starosti zasebnica ga. Marija F U r s t, rojena Korošec, tašča ormoškega odvetnika dr. Lovreca. Pogreb bo danes ob 14. uri izpred kapelice mestnega pokopališča na Pobrežju. m Večer ruske pesmi. Na svojem koncertu v Mariboru v sredo 7. t. m. bodo peli Donski kozaki povsem nove stvari med drugim štiri veličastne cerkvene zbore. Je to »Čredo« od Ka-stalskega, dva najlepša psalma Davidova in znamenito Panihido (črno mašo), to je prastar cerkveni motiv iz samostana Lavra v Kijevu. Izredno bogat je spored na narodnih pesmih. »Rdeči sarafan« v predelavi dirigenta Jarova bo marsikomu vzbudil prošle spomine. »Ujeti kozaki« je specijaliteta zase. Nadalje so na sporedu: »Volgi« (Jarov), znamenita »Kanavka« (Cesnikov), »Pesem donskih kozakov«, narodna, »Zamelo te je Rusija« in »Pesem burlakov na Volgi«. Spored je prebogat in bo to gotovo najzanimivejši koncert zadnjih let. m Ljudska univerza v Mariboru. Prva-prireditev po novem letu — v petek 9. januarja bo posvečena kulturnemu centrumu vsega sveta — Parizu. Predaval bo Parižan prof. Vincent La-voix v francoskem jeziku o Parizu kot presto-lici žene in centrumu srca in duha. m Miss Velika kavarna. Na Silvestrovo so v Veliki kavarni izbirali tudi najlepše žene, pa so, menda da ne bo zamere, izvolili kar tri: gdč. Maro Tscbanterjevo, go. Mijo Jagodičevo in go. Sternbergovo. m Delo gasilcev in reševalnega oddelka v letu 1930. V preteklem letu je moral tukajšnji rešilni oddelek gasilskega društva posredovati v 2154 slučajih. 123 več kakor v letu 1929. Gasilci sami so gasili 38 požarov in pomagali pri 24 večjih nesrečah in nezgodah, večinoma prometnih. V mesecu decembru je reševalni oddelek interveniral v 143 slučajih. Med temi je bilo 6 smrtnih. m Iz gledališča. Danes v nedeljo popoldne se ponovi opereta »Grof Luksenburški«, zvečer se bo igrala Nušičeva komedija »Gospa ministrica«, na praznik Sv. Treh kraljev popoldne ob 15. bo pa repriza mladinske igre »Aladin«. m Društvo državnih policijskih nameščencev in upokojencev v Mariboru ima v sredo 7. in v četrtek 8. z vsakokratnim začetkom ob 19. uri v gostilni Kosič v Vetrinjski ulici redni letni občni zbor. Na dnevnem redu so tudi volitve novega odbora. m Na potovanju po Evropi je prispel v petek v Maribor propagandni avto znane ameriške filmske tvrdke Paramount. Avto ima obliko lokomotive in je vzbudil splošno zanimanje. m Ljudsko gibanje v Mariboru v decembru 1930. V mesecu decembru je bilo v stolni župniji rojenih 38 otrok, 17 dečkov in 21 deklic; umrlo je 12 oseb, 10 moških in 2 ženski, poročenih pa je bilo 9 parov; v frančiškanski župniji je bilo rojenih 8 otrok, 8 dečki in 5 deklic, umrla sta 2 moška, poročilo se je 5 parov; v magdalenski župniji je bilo rojepih 28 otrok, 17 dečkov in 11 deklic, umrlo je 40 oseb, 26 moških in 14 žensk, poročilo se Je 11 parov; v evangelski župniji se je rodila 1 deklica, umrli so 3 moški, poročil se je 1 par, v pravoslavni pa se je rodil 1 deček, umrl ni nihče in nihče se ni poročil. Skupno je bilo tedaj rojenih 76 otrok, 37 dečkov in 39 deklic, umrlo je 57 oseb, 41 moških in 16 žensk, poročilo pa se je 26 parov. m Tujski promet v Mariboru. V hotelih in zasebnih stanovanjih je bilo prijavljenih 9348, odjavljenih pa 9139 oseb; v zasebnih prenočiščih prijavljenih 3572, odjavljenih 3327 oseb; v ostalih javnih prenočiščih prijavljenih 5821, odjavljenih pa 5812. Skupaj je tedaj bilo prijavljenih 18.696, odjavljenih pa 18.278; diferenca znaša plus 418 oseb. Od teh je bilo prijavljenih Jugoslovanov 7.055, odjavljenih pa 6.838. Po tem se vidi, da so v mestu'ostali pretežno le Jugoslovani. Po državni pripadnosti je bilo med prijavljenimi: 1363 Avstrijcev, 165 Italijanov, 309 Nemcev, 129 Madjarov, 11 Romunov, 17 Švicarjev, 6 Francozov, 6 Angležev, 2 Skandinavca, 51 Rusov, 26 Poljakov, 5 Azijcev, 6 Ame-rikancev, 2 Grka in 4 Afrikanci. m Slaninarski trg. Na sobotni trg je pripeljalo 90 slaninarjev 247 zaklanih prašičev in 1 telico. Cene nespremenjene. m Sobotni trg. Včerajšnji trg je bil srednje založen in obiskan. Okoličani so pripeljali 29 voz krompirja, zelja in čebule, 2 voza sadja, 3 voze lesene in lončene robe, 18 voz sena, 9 voz slame in 2 voza detelje. Perutnine je bilo okrog 800 glav. Cene so v splošnem nekoliko padle, le pri zelenjavi so ostale nespremenjene. Piščanci so se prodaajli po 15 do 25 Din, kokoši 45 do 50, race in gosi po 60 do 100, purani po 100 do Š50 eden. Na trgu za ribe in divjačino so se prodajali krapi po 22, šteje po 24, ščuke po 30, morske jegulje po 25, polenovke po 13 Din kg, zajci pa po 40 do 45 Din eden. m Sejni za živino in prašiče. Na zadnjem sejmu za živino je bilo 6 bikov, 65 volov, 109 krav in 6 telet, skupno 186 glav živine. Prodali so 75 živali, od teh 10 za izvoz v Avstrijo. Na sejmu za prašiče je bilo 106 živali, prodali pa so jih le 68. Cene so ostale v splošnem neizpre-menjene, razmeroma nizke. m Surov nnpad. Na novega leta dan popoldne je pridrvel v gostilno I. Vernika mesarski mojster F. in brez pravega povoda napadel s stolico ln s steklenico gostilničarko in gostilničarja ter jima pretil z ubojem. Zadeva se bo zaključila pred sodiščem. Življenje Maribora v letu 1930. V lanskem letu je bilo v stolni fari rojenih 900 otrok, 366 dečkov in 334 deklic, umrlo j« 171 oseb, 85 moških in 86 žensk, poročilo pa se je 78 parov; v frančiškunski se je rodilo 140 otrok, 67 dečkov in 73 deklic, umrlo je 93 oseb, 51 moških in 42 žensk, poročilo se je 187 parov; v magdalenski je bilo rojenih 368 otrok, 193 dečkov in 175 deklic, umrlo je 433 oseb, 166 moških in 267 žensk, poročilo se je 186 parov; v evangelski je bilo rojenih 23 otrok, 9 dečkov in 14 deklic, umrlo je 13 oseb, 7 moških in 6 žensk, poročilo se je 12 parov; v pravoslavni se je rodilo 26 otrok, 11 dečkov in 15 deklic, umrlo je 14 oseb, 6 moških in 8 žensk, poročil se ni nihče. Pri br< konfesijonalcih je le ena sprememba, prestop neke ženske v katoliško vero. Skupno je tedaj bilo v Mariboru lani rojenih 1257 otrok, 646 dečkov in 611 deklic; umrlo je 724 oseb, 315 moški'.i in 409 žensk poročilo pa se je 483 parov. Razlika ed rojstvi in smrtjo znaša plus 523. Tatvina v Franzovem paromlinu V petek okrog 17‘20 je lastnik paromlina doktor Ludvik Franz obvestil policijo, da je našel za stebrovjem pri izhodu skrito vrečo s 60 kg koruze, katero očividno namerava nekdo odnesti. Službujoči stražnik je nato z gospodarjem čakal na tatu, ki je res prišel, a opazil nevarnost in hotel oditi, toda bilo jj prepozno, stražnik ga je aretiral. V njem so spoznali 481etnega delavca Mihaela K. Pri hišni preiskavi na njegovem domu so potem našli 4 prazne vreče, v podstrešju pa 9 30 kg bele moke, delavčeva žena pa je priznala, da je mož za Božič prinesel iz mlina okrog 70 kg bele moke in dejal: »Drugi tudi jemljejo, ali naj jaz samo gledam.« Zaslišan je K. priznal, da je koruzo res tam skril, taji pa, da bi bil res kradel moko, kakor je izpovedala žena. Poleg tega je navedel še celo vrsto drugih, ki da tudi kradejo, sploh je dejal: »V mlinu kradejo vsi brez izjeme!« Zadeva bo prišla pred sodišče. Celfe * Opozorilo. Mestno načelstvo opozarja vse one, ki potujejo v Ljubljano, da se tam osebno zglasi,;o pri g. banu, da sprejema ban g. dr. Marušič Drago stranke izvzeinši praznike samo ob torkih in petkih ob 10. do 12’30. Ob istem času sprejema tudi pomočnik bana g. dr. Pirkmajer Otmar. Istočasno se opozarjajo stranke, da se naj zglase samo v lastnih ter v takih zadevah, za katere niso pristojne prvoinstan-čne oblasti ter načelniki oddelkov kr. banske uprave. Mestno načelstvo daje prebivalstvu gornje v vednost, da si v tem ohrani nepotrebna pota v Ljubljano. * Uradni dan Zbornice za trgovino obrt in industrijo za Celje in Celjsko okolico. Gremij trgovcev Celje sporoča vsem gospodarskim krogom v mestu Celje in njegovi bližnji < in daljni okolici, da uraduje referent Zbornice v torek dne 13. januarja od 8. do 12. v posvetovalnici greinija trgovcev v Celju, Razlagova ul. št. 8 pritličje levo. Stranke, ki žele kako pojasnilo ali svet v zadevah, katere zastopa Zbornica, se vabijo, da se pri njem v določenem času zglasijo. * Triglavanski ples. Če kdo pomotoma ni dobil vabila na ples, naj to blagohotno oprosti in se naj obrne na Veselični odbor Triglava v Celju, ki mu bo vabilo dostavilo. * Pevsko društvo »Oljka« bo imelo zopet redno pevsko vajo v petek 9. januarja v Zdravstvenem domu. Predzadnja sokolska plesna vaja bo danes ob * * ^ajank°- Vabljeni so tudi neplesalci. * Sokolski plesni venček bo 17. t. m. v gornjih prostorih Narodnega doma. Igral bo priznani »Merkur« iz Ljubljane. Posebna vabila se nc pošiljajo in so s tem vsi vljudno vabljeni. * Strelski večeri se bodo po pravoslavnih božičnih praznikih zopet redno vršili. * Osebna vest. Tajniško mesto pri mestnem Grcmiju trgovcev je prevzel 11. januarja gospod Blužon Jakob. * Smrtna kosa. 3. t. m. je v javni bolnici umrla 551etna žena viničarja Novalc Amalija z Vipote izpod Celjske koče. * Tujci v decembru. V preteklem mesecu je Prišlo v Celje 939 tujcev. Po državni pripadnosti Ju bilo 783 Jugoslovanov, 81 Avstrijcev, 25 Nem-®evi 24 Čehoslovakov, 12 Italijanov, 3 Rusi, 3 Madjari, 2 Angleža, 2 Nizozemca, 2 Grka, 1 Poljak ter 1 Romun; po poklicu je bilo 202 delavcu, 161 trgov, potnikov, 92 dijukov, 81 obrtnikov, 72 urudnikov, 9 odvetnikov, 13 zdravnikov ter 297 brez poklica. * Letna statistika celjske Borze dela dokazuje veliko važnost te ustanove za mesto in njega daljno okolico. Od 1. januarja do 31. decembra 1931. je pri Borzi dela iskalo dela 2929 oseb (2065 moških in 864 žensk), ponujeno delo je bilo za 3002 (1808 m. in 1194 ž.), posredovanj je bilo izvršenih za 1452 (997 m. in 455 ž.), nakazila za znižano vožnjo za nastop službe v dru-(Sent kraju je dobilo 226 (200 in. in 26 ž.), brisa-|’>li je bilo iz evidence 726 (481 m. in 245 ž.), 31. decembra 1930. je ostalo v evidenci 525 (387 >n. in 138 ž.). * Neugodno vreme za smučanje. Po poročilih pada na planinah dež in so izgledi za nedeljo slabi. Nekaj neustrašnih smučarjev bo vendar danes odšlo v planine. * Izguba. V petek dopoldan je bilo na poti od Ljubljanske ceste skozi mesto do Gaberja izgubljenih 140 Din. Ker je denar zaslužek revne delavke, naj ga pošteni najditelj odda na policiji. * Nezgode. 29. decembra je padlo 161etnemu posestnikovemu sinu Kuinpergerju Antonu iz Svetega Jakoba pri Sv. Juriju ob juž. žel. pri delu v gozdu deblo na nogo in mu zlomilo desno golenico, — 30. decembra se je mizarju Prav-diču Mihi v Zavodni zapičila treska v roko. — 31. decembra popoldan sta zdirjala dva konja po cesti v Grajski vasi pri Gomilskein in podrla na tla 611etnega dninarja PohoJeta Jakoba, ki se je pri tem močno poškodoval. V6e tri ponesrečence »o spravili v celjsko bolnico. * Neokusnost. Neverjetno je, kako malo smisla za higijeno imajo na Glavnem trgu i gospodinje, ki tam kupujejo. V posodah, iz katerih se prodaja smetana, tiče žlice ter zajemajo gospodinje ’ to žlico smetano in jo pokušajo. Iz njihovih ust gre žlica nazaj v posodo, pride naslednja gospodinja ter se neukusna procedura ponovi. Tržno nadzorstvo in mestni zdravnik bi" si morala to stvnr ogledati. Zopet požar v Tremarjih Komaj je minulo teden dni, odkar je gorelo na posestvu pisateljice Karlinove v Tremarjih, kar je bila v petek zvečer ob 18. mestna požarna hramba zopet alarmirana k požaru v Tremarjih. Tokrat je zopet gorelo pri posestniku Čehovinu p. d. Kovaču. Nenadoma je začelo goreti gospodarsko poslopje. Prišli so tudi gasilci iz Gaberja in iz Laškega, vendar je bilo gašenje skrajno otežko-čeno radi pomanjkanja vode. Pri Čehovinu je lani trikrat gorelo, zadnjič komaj pred šestimi tedni. Obče mnenje je, da je vseh pet požarov podtaknila zlobna požigalčeva roka ter da bodo z izsleditvijo zločinca redni požari v Tremarjih ponehali. 2*fu/ »Življenje je lepo« na ptujskem odru. Prihodnjič gostuje mariborsko gledališče v Ptuju 5. t. m. Vprizorila se bo zabavna in zanimiva kamedija francoskega dramatika Marcela Achar-da »Življenje je lepo«, ki je v Mariboru kakor tudi v Ljubljani naletela na kar največje simpatije občinstva. Zlasti veselo in zabavno je tretje dejanje, ki pri občinstvu vzbuja salve smeha. Ljutomer Služb« jetničarja tukajšnjega sodišča je nastopil g. Feuertag, ki je dosedaj služboval v Ormožu. Prostovoljno gasilno društvo v Ljutomeru priredi na dan sv. Treh kraljev 6. januarja tl. običajno zimsko tombolo v prostorih hotela Zavratnik. Murska Sobota Silvestrov večer. Sobočani so se tudi letos dostojno poslovili od starega leta. V Sokolskem domu je sviral Whit star jazz iz Maribora. Edini izvirni kuple g. učitelja Ferjana o samskem davku je bil zadet in efekten. — V neki gostilni je prišlo tudi do pretepa, tako, da so nekatere razgrajače gostilničarji s svojo nogometno znanostjo poinogli skozi vrata v novo leto. Poljčane Strelski krožek naše planinske podružnice je organiziral priljubljene sobotne, odnosno nedeljske strelske vaje, ki se jih člani prav radi poslužujejo. V sobotah so te vaje od 20. ure dalje v posebni sobi hotela Baumann v Peklu, v nedeljah pa popoldne v »Planinskem domu« v Poljčanah. Pridite, ki imate veselje! Slovenske Konjice Premestitve. Premeščen je g. Maks Sekirnik, šolski upravitelj v Razboru pod Urško goro, za učitelja v Cadram pri Konjicah. Službo zapušča g. ing. Rado Šturm, dosedanji oskrbnik knez Windischgraetzovih posestev v Konjicah. Začasno bode opravljal njegove posle dosedanji ekonom g. Ignac Faktor. Dražbe: Dne 8. t. m. se bode vršila dražba zaseženih predmetov g. Adolfa Kranjc, bivšega gostilničarja v Konjicah, ki stoji v konkur-zu. Dne 16. t. m. dopoldne pa se vrši dražba nepremičnin g. Antona Stražnik, za katero Vlada že dalje časa živahno zanimanje. Ljubosumnost. Svoje dekle je zabodel z nožem v prsi kmečki fant Furman iz konjiške okolice. Po daljšem popivanju se ga je lotila ljubosumnost in je brezobzirno napadel svojo izvoljenko. Na srečo rana ni bila pregloboka in bo ranjenka menda kmalu okrevala. Slovenj gradeč Odprta noč in dan so groba vrata. V mesecu decembru 1. 1. so umrli v tukajšni bolnici: Potočnik Lovro,, krojaški mojster in hišni posestnik iz Slovenjgradca, 51 let; Sušnik Florjan, občinski revež iz Črne pri Prevaljah, 83 let; Lenart Peter, učenec osn. šole iz Podgorja, 12 let. — Umrl je dolgoletni sreski gozdar g. Prah pri tukajšnein sreskem načelništvu. Bil je splošno priljubljen. — R. i. p,, ostalim iskreno naše sožalje! Težko je obolel tukajšni poštni uradnik g. Šume Valter in je šel iskat zdravja v zagrebško kliniko. — Težko in nevarno operacijo je srečno prestal predstojnik tuk. okrajnega sodišča g. Homold Ivan. Prvemu želimo zdrav povratek, drugemu pa čestitamoI Nogo ni je nalomil pri smučanju šolski upravitelj pri Sv. Jerneju nad Muto g. Carli Ivan. Zdravi se v tukajšni bolnici. Ob praznikih se je v tukajšni župni cerkvi pel »Te Deum« prvič v slovenskem jeziku, kar je gotovo prijetno iznenadenje. Druga lovska sreča. Zadnjič smo poročali, da je g. Stergar ustrelil lepega gamsa, te dni pa je ustrelil tukajšni hotelir g. Suler pod Urško goro tudi gamsa. Občni zbor SKJ bo v četrtek 14. t. m. ob 20. uri v Sokolskem domu. Prihod novega leta smo pričakovali na lepem večeru SKJ, kamor je privabil pester program širno občinstvo. — V hotelu Goli pa je silvestroval »Tamburaški odsek gas. društva«. Seveda so novo leto pričakovali nekateri tudi v raznih gostilnah. Mladinska igra »Desetnik in sirotica« s petjem in plesom, ki jo je uprizorila tukajšna osnovna šola v Sokolskem domu, je proti pričakovanju dobro uspela in je splošna želja, da bi se ponavljala. Sneg je pobelil naše Pohorje in je izboren za smučanje. V praznikih je odšlo mnogo članov tukajšnega »Smuškega kluba«, kjer so prav pridno vežbali ta uajlepši zimski šport, ki pordeči še tako bleda lica brez šminke. »Jugoslovan« se je v našem mestu kjub kratkemu času svojega obstoja že zelo razširil in priljubil. Zahtevajte ga pa tudi v kavarnah, gostilnah, brivnicah, saj je radi svojega idealnega programa tudi važni vzgojni faklor v obmejnih krajih. Zato naj ne bo javnega lokala, kjer bi ne bil tudi dnevnik »Jugoslovan«. Je edini slovenski dnevnik, ki stane vsak dan, tudi ob nedeljah samo 1 Din. Vransko Marljiva CM podružnica na Vranskem nam je letos priredila prav zabaven Silvestrov večer. V dvorani hotela Slovan smo se zbrali vsi, ki smo hoteli v družbi vzeti slovo od starega leta in pričakati novega. Zabavni spored je trajal tja do polnoči. Cerknica Reklama. O božiču je naš kolporter s težko mujo prodal 50 izvodov »Jugoslovana«. V nedeljo je pa, kot bi mignil, prodal kolporter vse »Jugoslovane«. Prosvetne vesti. Sedaj je naš Sokolski oder nekaj časa počival, ker so se vršile priprave za Silvestrov večer. Kakor smo doznali, bodo sedaj zopet v najkrajšem času videli naše igralce na odru. — Na novega leta dan je vprizorilo Prosvetno društvo v Begunjah igro »Dekle z biserk. Vsi so se dobro odrezali; najbolj ga je markiralo to, da so se v rimskih časih streljali z revolverji. Bog ve, kakšne kalibre so že takrat poznali? Drugič več pažnje! Sneg je že izginil. Slivnica je že rujavkasta in tudi v dolini se bomo kmalu poslovili od snega. Ker se sneg tako hitro taja, je cerkniški potok zelo narasel, a menda vendar ne bo kake povodnji? Cerkničani! Kakor že veste, sef je naš list »Jugoslovan« z novim letom pocenil; tako stane sedaj nedeljska in vsaka dvojna številka samo 1 Din. Toraj je ^Jugoslovan« res v vsakem pogledu najcenejši dnevnik v naši banovini. 1 Din zmore vsakdo, naj bo še tako reven in upamo, da boste vsi pridno segali po njem! Divji lovci. Tudi pri nas so se zadnje čase pojavili divji lovci. Pred kratkim je neki divji lovec ustrelil veliko lisico. Lepo jo je odrl in jo potem prodal nekemu za 100 Din, dasi je koža precej več vredna. Vse to je prišlo na uho cerkniškim orožnikom in nemalo se je prestrašil divji lovec, ko so orožniki našli njegovo puško dva n^tra globoko v senu. — Pred kratkim so našli tukajšnji orožniki na polju v snegu velikega skobca, ki je bil nastavljen za zajce. Toda zaenkrat je ta divji lovec mesto zajca prišel še ob skobca. Ribnica Na Silvestrovo je priredilo tuk. Sokolsko društvo v Balonu g. I. Podboja znano burko: »Rodoljub iz Amerike«. Stvar je izzvala veliko senzacijo, posebno ker so igrali sami »kapišonarji« kakor se imenujejo naši najsturejši člani »Sokola«. In res so vzbudli vsi do zadnjega salve smeha, tako, da se je moral smejati vsak, pa naj je prišel še tako kisel k prireditvi. Želeti bi bilo, da se burka ponovi. Po predstavi sc je razvila prosta zabava. Brat starosta pa jo je s svojim polnočnim govorom še povzdignil. Dijaki pa so igrali Mo-lierovo komedijo »Skopuha«, katero so na novega leta dan ponovili. Bila je komedija dolno podana in obisk je bil pri obeh predstavah tudi dober. Semenj. 2. t. m. je bil pri nas semenj. Sejmarjev je bilo mnogo in tudi ljudi je prišlo precej od povsod kljub slabemu vremenu. Pripeljano je bilo tudi mnogo goveje živine, vendar pa ni bilo kupcev. Prodane so bile vsega skupaj le štiri krave, vse druge pa so morali odgnati nazaj. Kmetom primanjkuje krme in morajo prodajati živino. Jesenice Silvestrovanje. Silvestrovih prireditev je bilo pri nas na Jesenicah in v bližnji okolici kakor vsako leto tudi letos precej, tako da je imel vsakdo lepo priliko, kam da se bo odločil. Sokolsko društvo je priredilo »Silvestrov večer« s pestrim razporedom, ki ga je zaključil polnočni govor br. starosta dr. M. Obersnel-a. Za tem se je pričel ples in razvila se je prav animirana zabava. — V Krekovem prosvetnem domu so na Silvestrovo ponovili znano opereto »Grofica Marica«. — V restavraciji »Tanča r« je imelo Silvestrovanje pevsko društvo »Sava«. Tudi to pot so »Savani« pokazali, da imajo izbrane pevske moči. Pa tudi v »Delavskem domu« na Savi so se poslovili od starega in v preteklost padlega leta. Smrt. V torek popoldne je umrl na Slov. Javorniku (na Senožetih) upokojenec tovarne K. S. D. na Javorniku g. Jože Mencinger, oče geometra g. Gustl Mencingerja. Kako je bil pokojni priljubljen, je pokazala udeležba pogreba, ki se je vršil na Novega leta dan na Koroški Beli. Naj bo njemu lahka zemlja, ostalim pa naše iskreno sožalje. V Akademski krožek na Jesenicah jf pristopil kot član starešinstva g. dipl. iur. Vladimir Grbič, višji obmejni policijski komisar. Sneg. Snega smo v zadnjih dneh dobili precej. Nekaj ga je padlo v noči od ponedeljka na torek, nekaj pa na Silvestrovo. V dolini ga je sedaj do 20 cm, v bližnjih hribih do 25 cm in ponekod še več. Smuka izborna, pa tudi sankarji se ne pritožujejo. Poroka. V nedeljo popoldne sta bila poročena g. Dore Pirman, brivski mojster na Javorniku in gdč. Marica Lozarjeva iz ugledne in narodne obitelji na Jesenicah-Fužine. Novopo-ročencema obilo sreče in zadovoljstva. Brezposelnost. Menda, da malokateri kraj tako trpko občuti posledico gospodarske krize kot ravno industrijski, kar so nedvomno Jesenice. Od dne do dne naraščajo številke brezposelnih, ki jih skrbi zima. Gradbena dela na Jesenicah in v okolici so za to sezono končana, lesna industrija se bori s težavnimi razmerami, večina žag počiva, ali pa obratuje v precej zmanjšanem obsegu, tovarne KSD na Jesenicah, na Javorniku in na Dobravi, reducirajo delavce. Prejšnjim brezposelnim se pridružujejo vedno novi, ki najdejo»delo« pri starših, ki že sami trpe več ko dovolj. Gradnja carinarnice. Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani je ponovno razpisala oddajo gradnje carinarnice na Jesenicah. Javna pismena ofertna licitacija se bo vršila 24. januarja t. 1. ob 11. uri na tehničnem oddelku banske uprave. Važno je pripomniti, da se bodo dela oddala celotno, ne detajlirano. Podrobnosti so razvidne iz uradnega razglasa v dnevniku »Jugoslovanu« z dne 1. januarja 1.1. TRIGLAVANSKI PLES CELJE, 10.1.1931 415 Naši mladi arhirfeldi Mure Oražcm: Vila S. Rohrman: Zadnji dom (nagrobni spomenik) Mure Oražcm: Tovarna Trbovlje V novoletni kolportaži je bilo prodano v revirju izredno visoko število izvodov »Jugoslovana«, kar dovolj jasno dokazuje, kako rado zlasti delavstvo, 6ita naš list. Prebivalstvo je z veseljem pozdravilo sklep uprave »Jugoslovana«, da bo stal list v bodoče tudi ob nedeljah in praznikih samo 1 dinar. Naša poslovalnica bo kol po rt a žo še razširila, tako da bo list prišel dnevno že v zgodnih jutranjih urah v delavske kolonije. Oni, ki bi ga ne mogli stalno naročiti, lahko zaenkrat naročijo samo nedeljsko številko, t. j. da postanejo samo nedeljski naročniki, dokler se težka kriza ne omili. Nedeljska naročnina pa stane sanio 4 dinarje. Vrhnika Oder. V nedeljo, dne 4. januarja in na sv, Tri kralje dne 6. januarja uprizori vrhniška prosveta po Skrbinšku dramatiziranega »Hlapca Jerneja«. Obakrat začetek ob pol 8, zvečer. Gostilno Ivan Oblak je prevzela na novega leta dan ga. Prusnikova. Želimo ji mnogo sreče! Litija Smučarski tečaj. Smučarski odsek Sokola je priredil pod vodstvom brata Fr. Podboja, sre-skega načelnika v Litiji na nedeljo in ponde-ljek smučarski tečaj na Orleku, katerega se je udeležilo 12 članov in članic, ki doslej še niso smučali. Startali so v Zagorju in dospeli do večera preko Šklpndrovcfc v šl. Jur pod Kumom, kjer je nudil gostilničar Medved vsem smučarjem prenočišče zastonj; tudi postrežba je bila v tej gostilni pohvalna in poceni. Drugi dan pa so s smučanjem nadaljevali in srečno dospeli preko Orleka na PMšnik, katerega so si izbrali za cilj. Ta panoga zimskega športa je bila pri nas do sedaj še kaj malo poznana. Iniciativa Sokola je k razvitku tega športa pri nas tem uspešnejša, ker je društvo za svoje člane smučarje i skupilo smuči iz lastnih sredstev in jih bodo člani odplačevali z mesečnimi obroki. Prihodnji smučarski tečaj se bo vršil v dneh 4., 5._ in 6. januarja t. 1. zopet na Orleku. Imenovanje. Za učiteljico na litijski osnovni šoli je imenovana g. Vera Zidar-Brejčeva. Smrt. V četrtek 1. januarja t. 1. je umrl g. Keržan, gostilničar in trgovec v Gradcu pri Litiji. Dražba. V ponedeljek, dne 5. januarja bo na tuk. sodišču dražba zaplenjene pletenine Kvtmj Vsem orgunizacijnm. Vse župnijske, cerkvene, prosvetne občine, zadruge, zavodi, družbe in društva morajo vložiti do 15. januarja prijave za odmero dopolnilne prenosne takse pri davčni upravi ▼ Kranju za taksno periodo 1931 do 1935. Sicer se bo taksa odmerila na podlagi uradnih pripomočkov in bo treba plačevati dvakratni znesek odmerjene takse. Tiskovine se dobe pri davčni upravi za 2 Din. Davek za samce. S 1. januarjem stopi v veljavo zakon o davku na samce in o oprostitvi tega davka pri osebah z 9 ali več otroki. Odredbe tega davka so bile objavljene podrobno že v časopisih. Vsa oblastva, ustanove, družbe in službodajalci so dolžni od 1. januarja naprej odtegniti ta davek od plače in ga izročiti državni blagajni v gotovini. Plačilo tega davka z davčnimi markicami ni dovoljeno. Davčne prijave glede dohodkov. Pri davčni oz. občinski upravi naj se vlože od 5. januarja do 5. februarja davčne prijave glede dohodkov od podjetij, obratov in samostojnih poklicov. Za priredbo pridobnine in davka na posebni promet za davčno leto 1931. Obtežba lesnih mostov. Dovoljena maksimalna obtežba lesenih mostov na banovinski cesti Kranj—Jezersko znaša 3.000 kg. Po teh mostovih ne sme voziti istočasno več kakor en voz. Triglavski večer s plesom. Jugoslovansko akademsko društvo »Triglav« bo priredilo v soboto, dne 17. januarja svoj običajni »Triglavski večer« s plesom. Prireditev se bo vršila pod pokroviteljstvom častnega damskega komiteja in bo elitnega značaja. Sviral bo znani Nagodetov jazz, deset mož. Vabila bodo razposlana v najkrajšem času. Kdor bi ga po pomoti ne dobil, naj se obrne pismeno na naslov: Hinko Brilly, cand. ing., Kranj, Rožna ulica. Sokolov občni zbor. Drevi ob ostndh bo v čitalnični dvorani Narodnega doma I. redni občni zibor Sokolskega društva v Kranju. Važne bodo zlasti spremembe v odboru. Trgovski plesni venček. Nad vse zabavna in lepa prireditev bo nocojšnji plesna venček trgovskih nameščencev v dvorani hotela »Nova pošta«. Svira domači jazz-band Toporiš. Ogledi in obravnave. Tvrdka Vinko Majdič nasl. je prosila, da bi se ji dovolila uporaba druge vodne turbine v lastni hidrocentrali v Kranju. V smislu predpisov obrtnega in stavbenega reda je razpisan na licu mesta ogled in obravnava 10. januarja ob pol devetih dopoldne. Morebitni ugovori se sprejemajo najkasneje pni obravnavi sami. — Kralj, banska uprava Dravske banovine kot naslednica bivše ljubljanske oblastne samouprave sporoča, da je izvršen temeljni prag na Savi med Majdičevim jezom in državnim mostom in prosi za kolav-dacijsko obravnavo. V smislu predpisov vodo-pravnega zakona in stavbnega reda sta razpisana na licu mesta ogled in obravnava ob pol devetih v sredo 7. januarja. Preureditev glavnega trga ob tržnih in sejm-skih dneh. Tržni odsek občinske uprave je sklenil, da se iz varnostnih razlogov more preurediti Glavni trg v ponedeljskih oz. drugih tržnih dneh. Stojnice domačinov ostanejo na starem mestu, sejmarske stojnice pa bodo prestavljene za cerkev. Glavna ulica ob mestni hiši in cerkvi bo popolnoma prosta za vozove in ostali promet. Živila in zelenjava se bo prodajala na obširnem prostoru med brzojavnimi drogovi ter Kocbekovo in Hlebšovo hišo, kjer bo mogoče napraviti več vrst in ne bo nikake ovire za promet. Sneg so na tem prostoru že skidali in se bo izvajal ta posrečen sklep tržnega odseka že jutri, v ponedeljek. , .. . Sokolov fantovski veter. Jutri, v ponedeljek zvečer priredi Sokolsko društvo fantovski večer s plesom. Hvalevredno delo gabrske šole Prosvetna razgibanost vasice v Poljanski dolini. Gabrk nad Škofjo Loko, decembra. Z oblagodarjeno roko je posegel Stvarnik v Poljansko dolino, ki je v kopici prirodnih zanimivosti in krasot izlahka mogla poslati biser veščega opisa pod peresom Visočana dr. Ivana Tavčarja. Prijazni holmi in griči, posuti z razkropljenimi domačijami in cerkvicami na gričih sprejemajo globoko pod seboj belo, široko cesto, ki pelje iz Škofje Loke v Poljane in naprej do Zirov. Dobro uro hoda iz Škofje Loke nas povede pot na Gabrk, kjer se nam ob močnem zavoju ceste prikaže nova, enonadstropna, obsežna stavba; dvorazrednica, ki je pred nekako tremi leti brez hrupa, besedi in oficijelnega stvarjanja pričela orati in globoko zastavljati plug prosvetnega dela v vsem okolišu številnih kmetiških domov doline in gorskih vasi. Spočetka trdo delo je odprlo dušo in razkrilo srca našega slovenskega zemljaka, ki se je z vso prirodnostjo in zaupanjem oklenil novega prosvetnega hrama. Prijazno vešče ukrepanje vseletnega upravitelja g. Janeza Gruma s soprogo, učiteljico go. Andrejo uprav ob vstopu v novo leto kaže na neizbežno lepe uspehe, ki jih more dati samo šola našemu podeželju Dočim je dnevni čas umerjen 70 malim bosopetnikom, se na večer zbirajo v učilnicah fantje in možje, dekleta in vsi, ki jim je do napredka. Prvi korak je bil namenjen pevskemu zboru. Kar 40 pevskih grl je poizkusilo. No, tok časa je izluščil in mešani pevski zbor se je skrčil na polovico sodelujočih. Manjkala pa je harmonija. Zadovoljni so bili vsi, ko so prvikrat zadoneli ubrani akordi melodije na zbrane vaščane Gabrčane in okoličane. Tako rekoč iz nič je bil postavljen gledališki oder. Vsaka hiša je dala smreko in izkupiček je zadostoval za postavitev odra, za nabavo platna in barv, ki jih je vešče uporabil s slikarsko spretnostjo gosp. Grum. Odigranih je bilo doslej z največjim zanimanjem že več gledaliških iger; tudi poslednja, Domen, je našla nabito polno učilnico. Za izobrazbo kmetskih deklet je bila z novembrom ustanovljena gospodinjska nadaljevalna šola, ki jo vodi ga..Andreja. Poleg mnogih zdravih gospodinjskih stvari se gojenke uče v serviranju in pripravljanju jedil. Dvakratni te-denki pouk bo nedvomno mnogo pripomogel k duhovni in praktični življenski vzgoji domačink. Vzporedno se deluje na ustanovitvi kmetijsko nadaljevalne šole, za katero je med Gabrčani polno interesa. V kratki dobi postoja šole je bila ustanovljena Sadjarska in vrtnarska podružnica, ki je priredila razstavo sadja z najlepšim uspehom. Določen je bil sadni izbor. Gospodarska ustanova šteje že 23 članov. Predavanja po-seča stalno nad 30 ljudi. Poleg navedenih pridobitev je na zasnovi še knjižnica. Kdor le količkaj pozna trud ustvarjanja, ve pravilno oceniti široko razpleteno prosvetno go- spodarsko delo gabrške šole z agilno šolsko dvojico. Težnjam g upravitelja gre na roko celokupni krajevni šolski odbor zmiuški z županom g. Bernikom na čelu. Šolsko poslopje, kakor tudi okolje se postopoma urejujeta. Lepi zgradbi se priključi prostoren šolski vrt; drvarnica že stoji, na pomlad pride na vrsto ograja-Gabrčani so s šolo mnogo pridobili in je prav želeti, da v enakem poletu dela ua ljudski izobrazbi vztrajajo. Mi jim tako iz srca voščimo.* V strahu pred brezposelnostjo so naši rudarji prebili Silvestrovo — Tudi na pragu novega leta se niso mogli otresti vseh skrbi premoga manjša, ako se sedaj v »najhujši zimi« takorekoč toliko praznuje? Kakor po drugih krajih, tako gazimo tudi pri nas po dolini tlako; po okoliških hribih je pa Zagorje, 8. januarja. Novo leto je za nami; so se sicer priredile veselice v Sokolskem domu v Zagorju in Zadružnem domu na Lokah, vendar ni bilo nikjer pravega novoletnega razpoloženja. V Zadružnem domu na Lokah, kjer je prisostvovalo do sedaj vsaki veselici in prireditvi obilo gledalcev, so prodali 40 vstopnic in godba je igrala skoraj praznim klopem. Prireditev v Sokolskem domu je posetilo dovolj občinstva, ki je nameravalo preživeti zadnje urice v letu v veselem razpoloženju, kakor je bilo vajeno iz prejšnjih let. Četudi so se igralci potrudili, da bi vse odvrnili od vsakdanjih misli in skrbi in so bile nekatere točke tudi posrečene (g. Šulin), vendar niso imeli gledalci onega užitka, ki so si ga od Silvestrovega večera obetali. Temu seveda niso krivi igralci in oni, ki so Silvestrov večer priredili, temveč publika sama, ki je zašla že predaleč v dnevne skrbi in se jih niti na veselici ne more otresti. Ko je bila v dvorani polnočna ura in je opazila publika za vzdignjenim zastorom na odru sključenega, raztrganega in zmučenega »dedca«, ki je padel pri zadnjem udarcu na obraz, se je čulo po dvorani tiho mrmranje kakor: Zaključilo se je leto, ki je sličilo po svojih skrbeh in siromaštvu pravkar padlemu dedcu na odru, simbolu starega leta in dal Bog, da bi nam novo leto vse to prizaneslo. Kaj bo prineslo novo leto našim, rudarjem, o tem še sedaj ne moremo govoriti. Mnogo upanja nimajo, ker se jim obeta tudi za januar praznovanje po 2. šihti tedensko. Kako bo iz-gledalo, ko nastopi toplo vreme in bo poraba zapadel do pol metra visok sneg. Smučarji in tudi lovci pridejo letos na svoj račun. Sv. Planina je med vsemi zletnimi točkami pozimi najbolj obiskana, ker ima njeno pobočje ugoden teren za smučkauje. Še na Silvestrov večer se je zbralo na hribu nekaj vnetih planinarjev, ki so pričakali novo leto v zračnih višinah, kjer ni skrbi ne tuge. Monotono so padale snežinke na pobeljene planine, a planinarji so vztrajali o polnočni uri zunaj pred cerkvico, od koder se je videlo skozi goste kosme snežink razsvetljeno Trbovlje kot veliko, od premnogih lučic upognjeno božično drevo. Na Silvestrov živinjski in kramarski sejem v Zagorju se je prignalo mnogo lepe živine in številni trgovci so ponujali po stojiščih lepe stvari. Sejem je bil dobro obiskan — bil ie plačilni dan TPD — ali stržilo se ni mnogo. Največ se je prodalo kuhinjskih potrebščin, drobnih stvari, ki ne stanejo mnogo. Med potom proti domu so sejmarji in trgovci preklinjali krizo, posebno oni, ki so bili oddaljeni in se jim niti lastni stroški niso izplačali. Naj še omenimo, da priredi SPD Pododbor Zagorje zvečer v Sokolskem domu tradicijonal-no planinsko lovsko rajanje, ki se je lansko leto dobro obneslo. Sviral bo Jazz iz Ljubljane in vabijo se vsi ljubitelji planin in zelene bratovščine ter vsak, kdor se hoče pri prijetni godbi dobro zabavati. h. p. RADIJSKA ODDAJNA POSTAJA LJUBLJANA RADIO, kot si ga želite 400 300 200 100 331 namreč visok v kvaliteti in nizek v ceni Naša REKLAMNA PRODAJA, ki traja od 10. novembra do 30. decembra 1930, obsega sledeče radijske sprejemne naprave: TV elektorskih aparatov, kompletnih z vsemi potrebščinami, ki so za poslušanje ” potiebne, za naplačilo Din 80-—, ter petkratno meBečno plačilo po . Din 45-— 1-elektronskih aparatov, kompletnih z elektronko, baterijami, antenskim matori-jalom ter 1 Biušalko, za naplačilo Din 100 — ter osemkratno mes. plačilo po 75' - 3-elektronskih aparatov „Relnartz“, kompletnih z elektronkami, akumulatorjem 18 ah, anodno baterijo 90 Volt. finim zvočnikom ter antenskim materijalom, za naplačilo Din 240'— ter desetkratno mesečno plačilo po......Din 180-— /(-elektronskih aparatov „Relnartz“ z visokofrekvenčno elektronko z zamreženo -k anodo ter akumulatorjem 36 ah, anodno baterijo 120 Volt, izbornim angleškim zvočnikom Amplion A C 27 ter antenskim materijalom, za naplačilo Din 380’— ter dvanajstkratno meBečno plačilo po............... ... Poslužite se ugodne priliko ter si naročite takoj Vaš aparat RADIO LJUBLJANA Din 280'— Ljubljana, Miklošičeva 5 Maribor, leksandrova 44 Iz Poljanske doline Sovodenj nad Škofjo Loko, 31. dec. Čeprav širokemu svetu nekam odtujeni, nepoznani in uživeti v krajevnosti, je vendar tudi v gorenjem delu Poljanske doline dogodkov vsakih vrst, ki utegnejo zanimati ljubitelje.obmejne Gorenjske. Zimski šport je z neodoljivo silo zajel sovo-denjsko mladino, ki izkorišča s pridom snežne trate in planjave s sanmi in smučkami. Sneg je v ostalem zapadel precej na debelo in se od belega prijatelja do pomladi bržkone ne bomo poslovili. Tragična smrt družinskega očeta in skrbnika Dertinka, ki se je smrtno ponesrečil zaradi pokvarjene tirne naprave pri gradnji ceste v vasi Fužine, je z globokim sočutjem odjeknila pri vseh vaščanih. Peto družino, ki ji je Božič tako nesrečno odvzel očeta, vsi pomilujejo. — Mnogoštevilno ljudstvo je spremilo pokojnika na poslednji poti. Obmejno prebivalstvo težko pričakuje, da italijanska uprava otvori blagovno-carinski promet na cesti Cerkno—Sovodenj, ki je od Jugoslavije že priznan in je tudi v Sovodnju carinski oddelek. Z otvoritvijo prometa uja težak gospodarski položaj vaščanov za sp »znanje izboljšati. Kje tiči vzrok zastanku? Višek delavnosti razvija krajevna sokolska četa, ki ne zamudi prav nobene prilike, razplesti Tyrševo idejo med najširše plasti naroda. Dasi ravno so se sokolski delavci v Sovodnjem sešli z ustanovitvijo SKJ, se je dvignil po kratkem razdobju v vasi pripraven Sokolski dom; krajevno otvorjen 16. novembra z uprizoritvijo »Mlinar in njegova hči«. V vztrajno sopomoč je Sovodenjčanom matično društvo Gorenja vas— Poljane s starešino br. Maroltom, načelnikom br. Gregorčičem in br. Šorlijem. Ne gre izpustiti ge. Teblanove, ki je brezplačno odstopila potrebni stavbni prostor. Vrli sokolski sestri vsi hvala! Enako priznanje vsem okoliškim posestnikom, ki so darovali les za Dom. Po lepih prireditvah 1., 6. in 17. decembra je četa oskrbela članstvu novo presenečenje. Pri okrašenem božičnem drevesu z legendarnimi jaslicami je celokupno sokolstvo praznovalo v bratski vzajemnosti sveti večer. Ob zvokih domače godbe se je razvilo nekaljeno razpoloženje. Na Stefanovo popoldne so zaigrali delitanije v režiji br. Stefeta šaloigro »Zdravnikov strežnik«. blagajniškim pultom toliko ljudi, da je vstop mnogim nemogoč. Občinstvo čaka po eno uro in še več, da pride na vrsto. To je izgubljen, neizrabljen čas, danes, ko se že vse vrti z ameri-kansko naglico. Dosti ljudi odide domov, ne da bi kaj opravili, kajti po dolgem čakanju odbije cerkvena ura pet in poštni uradnik zapre blagajniško okno. Uradovanju je konec — menda za vse. Jasno je, da tolikemu delu ni kos samo ena moč. Navadno so na pošti po tri uradniške moči, sedaj pa so že dalj časa samo dve. Ali je nemožno vsaj to, da imamo stalno na pošti tri poštne uradnike oziroma uradnice? SefšLa dolina potrebuje novo šolo Nedaleč od glavne cestne proge med Škofjo Loko in Železniki se od Bukovice v desno razprostira lepa stranska dolina, ki ima svoj zaključek v prijaznem naselju Bukovščici, kjer z vnemo za ljudsko prosvitljenost deluje enoraz-rednica poleg krajevnih kulturnih društev. Dohod v mnogoštevilne domove, raztresene po planjavah in rebrih pa je mogoč le preko Selščice, ki ima uprav ob početku bukovške doline jako široko, preko 100 metrov zavzeto strugo. Poplave in neurja preteklih dob so sproti odnašala zasilne brvi deske in mostove in domačini so le s skrajno brižnostjo vzdrževali promet s tostranskimi prebivalci. Na prehod preko reke ob nalivih niti ni bilo misliti. Ševeljčani in Bukov-ščani so morali z ovinkom nad dobro uro preko Dolenje vasi po poti, ki je poleg oddaljenosti last zasebnika. D se tem občutnim neprilikam opomore, se domačini vztrajno in stalno zavzemajo za načrt, naj se za vsa onostranska selišča zgradi nov, trden most preko Selščice, ki naj bo speljan par sto metrov nižje od sedanjega zasilnega prehoda. Pri novem prostoru ob Ševljah je struga ožja in teren trden, da bi bila speljava mostu lažja in trajnejša. Pereča zadeva je napotila tročlansko deputaci-jo gg. predsednika cestnega odbora Janeza Tomažina in Aleša Lavtarja z Matevžem Bernikom v Ljubljano k podbanu dr. Pirkmajerju, ki je za stvar pokazal svoje polno zanimanje. Zastopniki so g. podbanu pojasnili težavni dohod, neprilike in skrbi, ki jih imajo z vodo. Tekom par dni si je zastopnik banske uprave ogledal celotni položaj na licu mesta, kar je v vsem prebivalstvu ojačilo trdno vero, da ima oblast resno voljo pripomoči k rešitvi nujno aktualnega problema. Živimo v dobi sestavljanja načrtov. Naj bi vsi prizadeti faktorji uvideli potrebo novega mostu, ki bi končno stalno rešil vprašanje prehoda preko Selščice. Z zadostnimi krediti naj se omogoči graditev že b prihodnjim letom. Uspeh vsestranski. Moralni in materijelni, saj se je pred nabito polno dvorano ljudstva do kraja nasmejalo naslovni partiji Janeza. V enaki družabnosti je potekla potlej prosta zabava. Ceta je pričela s telovadbo moške in zenske dece. Dosedaj se je priglasilo 60 otrok, ki jih urita delavna duševna in tehnična voditelja čete šolski upravitelj br. Tušar Janko in Štefe Janko. Od starega leta se poslovi sovodenjska sokolska družina z zabavnim večerom na Silvestra. Z onstran meje je prišla vest, da je nekdo streljal na obmejno italijansko finančno stražnico. Komisija iž Gorice, Trsta in baje iz Vidnia ni mogla ugotoviti ničesar. Naše ljudstvo, prežeto skrajne miroljubnosti, je soglasno v mnenju, da so bržkone streljali miličniki v vinjenem razpoloženju sami v zrak. Pismo iz Zagorja Zagorje, 3. januarja. Trgovci in obrtniki delajo bilanco minulega leta in resno majejo z glavami. Promet se manjša, malo denarja, tim več kredita. Oh, ta kredit, koliko skrbi dela na eni in drugi strani! — Mesne cene so regulirane in so že precej v pravilnem razmerju s kupno ceno živine. Tudi poljski produkti so se pocenili, kar bi se zopet moralo poznati pri oddaji hrane. Mesto pa, da bi šli s ceno navzdol, hočejo nekje ceno hrane še zvišati. Ali je to v skladu? Stopamo v veseli predpustni čas. Kakor ze nekaj let sem, tako bo tudi letos otvonla sezono veselic SPD Litija — pododbor Zagorje s svojim planinsko-lovskim rajanjem in sicer v ponedeljek 5. t. m., na predvečer praznika sv. Treh kraljev oh 20. uri v veliki dvorani Sokolskega doma. Posebna zanimivost in novost bo med rajanjem umetno smučanje, katerega se ho lahko udeležil tudi smučar brez tečaja. Za razno razvedrilo in okrepčilo bodo skrbeli dobro založeni planinski paviljoni, plesaželjnim pa bo igrul jazz-orkester iz Ljubljane. Ob tej priliki je dana lepa priložnost vsem gostom planincem in smučarjem, da posetijo prihodnjega dne naše planinske postojanke, oso-bito Sv. Goro in Sv. Planino. Ves čisti dobiček je namenjen za dograditev koče na Sv. Gori. Vstopnina 5 Din za osebo. Promet na naši pošti, zlasti denarni, je silno velik, razume se, največji okrog vsakega prvega v mesecu. Tedaj se zbere v malem prostoru pred F. Fajdiga sin Ljubljana, Sv. Petra cesta 17 Zaloga pohištva in tapetniških izdelkov 317 Dob pri Domžalah Sokolsko društvo v Dobu pri Domžalah vabi vse svoje brate Sokole na glavno skupščino dne 10. januarja 1931. (sobota) ob 20. uri zvečer k bratu sturosti Ivanu Matičiču. Dnevni red po pravilniku. Točna in polnoštevilna udeležba je obvezna. Pridite vsi — tudi novi prijavljenci! Posebnih vabil ne razpošiljamo. Zdravo! — Odbor. Brežice Silvestrovo. Naš Sokol je obhajal »Silvestrov večer« v veliki dvorani »Narodnega doma«. Na sporedu so bili komični prizori, ki so trajali do 12. ure ponoči. Po komičnih prizorih se je razvila prosta zabava in ples, ki sta trajala v prav prijetnem razpoloženju. Tatvina vina. V vasi Nerina pri Čatežu se kakor vsa leta tako tudi letos pojavljajo tatvine vina. Tatovi pa kradejo letos kar na debelo. V noči od sobote na nedeljo 27. in 28. dec. so pokradli večjo množino vina pri posestniku Račiču na Čerini. Tatovi so silno predrzni, da kar ukradeno vino odvažajo na vo-zeh in ga potem mešajo s svojim. Orožništvo jih marljivo zasleduje. Novo mesto Zatekel se je pes gospe Skrljeve iz Gotne vasi. Pasme Doberman, čuje na ime »Hasan« in nosi št. 25. Železničarska prireditev 5. t. m. v Sokolskem domu obeta biti nekaj posebnega. Domač Sokolski orkester in ljubljanski šentjakobski oder z veseloigro »Skok v zakonski jarem«. Nesreča pri sankanju. Sedemletni Jožek Panjan iz Sodevc pri Radencih v Beli krajini se je na novega leta dan z večjimi tovariši sankal po strmem bregu. Ker je preveč drčalo, so drugi med vožnjo odskočili, mali Jožek pa je s sankami priletel v skalo in si prebil lobanjo. Njegovo stanje v kandijski bolnici je precej resno. Lavrica Silvestrov večer Tamb. društva »Krim« je potekel v splošni zadovoljnosti. Izkazalo se je, da se društvo kot prvo prosvetno društvo v Lavrici zaveda, kaka naloga mu gre in da si je pridobilo simpatije vseh. Občinstvo iz Škofljice, Rudnika in drugih krajev je izrazilo željo, da bi ta »Silvestrov večer« ne ostal prvi in tudi ne zadnji na Lavrici. Prepričani smo, da bo društvo upoštevalo vsestransko odobravanje ljudstva in se bo kot prvo, ki je zaneslo prosvetno delo v naš kraj, še z večjim veseljem vrelo na delo.